/1» /l/l1 El ■ GJ% »II— HO OM
&OG NAHOt> P kUŽI N A
Človek in atomska sila
Cleveland, O. — Nekoč so se ljudje veselili novih odkritij. Danes, se zdi, ni več tako. Na primer: največjega odkritja sedanje dobe atomske energije je ljudi danes resnično strah. Ta sila je namreč taka, da lahko uniči v najkrajšem času, če bi bila zlorabljena, vso zemljo. Tragedija mest Hirošime in Nagasakija to potrjuje.
Vodilna plast fizikov se je sama zgrozila nad svojim odkritjem. Ko je spoznala, kaj je odkrila, se je skušala na vsa usta odpovedati zlim posledicam svojega odkritja. Benedetto Croce, veliki italijanski duh zadnjega časa, jo je hotel zaradi tega očitno prijeti. Takratna angle-ško-ameriška vojaška cenzura v Italiji pa je zaplenila tisti njegov članek. Šele pred kratkim, to je po Crocejevi smrti, je mogel v Italiji zagledati beli dan.
Današnji človek je v tehniki dosegel neverjetno višino. Duhovno pa je še vedno siromak. Znani francoski biolog-filozol Rostand je v svojem nedavnem spisu gotovo pravilno povedal, ko je zapisal; “Znanost je naredila iz nas bogove, preden smo bili vredni postati ljudje.”
Kdor je spremljal velike poslanice ranjkega našega sv. Očeta Pija XII., ve, kako je ta sveti in globoko učeni mož svaril in rotil ter skušal spraviti človeštvo na pravo pot.
Človeku bi se skoro moralo zdeti, da je že nastavljena sekira na korenino človeškega rodu. Toda, mi smo katoličani. Naša vera je trdna. Naše zaupanje v nebeškega očeta popolno. Njegovi smo. On je naš Oče. Kako naj bi nas bilo strah ob njegovi dobri roki!
Ko smo se pretekli petek v neki družbi pogovarjali o predavanju, katero bo imel prih. nedeljo pop. ob pol 4. g. inž. Go-renšek o problematiki atomske energije, je glede predavatelja pripomnil nekdo, ki jma sam inženirsko diplomo: “Gospod
Gorenšek je rojen inženir!”’ K tej značilni karakteristiki g. predavatelja, bodi dodano še to, da je g. inž. Gorenšek tudi močna religiozna osebnost. Naj bi bilo vsakemu slovenskemu rojaku v našem mestu v veselje, udeležiti se Gorenškovega predavanja v Baragovem domu!
Prosvetni odsek BD. -----o-----
Praznik sv. družine
stanek vseh društvenih udov v novi župnijski dvorani. K sestanku so povabljeni tudi ne-udje društva; prav vsak faran je dobrodošel! Na sestanku bo govoril poseben govornik o življenju sv. Družine, po katere vzgledu naj bi vsi mi živeli.
Fr. Sever, tajnik. ------o---:—
Zavetišče za ostarele rojake in rojakinje
Cleveland, O. — Moram se prisrčno zahvaliti rojakom in društvom, kateri so prispevali v sklad za omenjeno potrebno zavetišče. Že dolgo ni bilo podanega poročila, za kar mi je žal, ker sem imel precej opravka preko praznikov, ki so sedaj za nami. V novem letu nas čaka mnogo dela za našo zaželjeno akcijo za Slov. Dom za stare rojake in rojakinje.
Od zadnjega poročila so prispevali sledeči: Mr. Frank Oglar, 6401 Superior Ave., $100.00, Mr. in Mm. Charles Kramer, West Allis, Wis., $25, Društvo št. 104 West Allis, Wis., $50, Mr. Anton Demshar, West Allis, Wis. $5, Mr. Matt Petrovich, Cleveland, O., $15, Mrs. Anna Eber-wine, Madison, O., $5, Društvo Vipavski Raj 312 SNPJ $40, Mrs. Rose Skoff v spomin za pok. John Rebolj $25, Mrs. Anna Er-ste v spomin za pok. Louis Erste $10, Mr. John Gorjanc, Smyrna Beach, Flsi., v spomin za pok. Joseph Bahor $5, Mrs. Bahor in njen sin sta darovala $20, pri-spevano vsoto za rože za pok. Johna Bahor, Mr. Frank Mar-golle, Cicero, Ul., $5, Mr. Frank Dacar, Collinwood, O., na mesto venca za pok. Tony Brenčič $5, Društvo Kras SDZ $50, Miss Milka Kress, Forest City, Pa., v spomin za pok. Aug. Konchar $3, Mr. in Mrs. John Pirc, Cleveland, O., ha meisto rož za pok. Antona Janša in Alice Strancar $10, Mr. Carl Samanich $10, Mr. Matko Painting and Decorating-Co, Euclid, O. $20, Društvo št. 257 SNPJ $10.
Prosim obvestite me, ako je pomotoma katerega ime izpuščeno, da se pomota takoj popravi, ge enkrat se v imenu skupnega odbora zahvalim vsem prispeva-teljem in toplo apeliram na vse rojake spomnite se na Slov. zavetišče in skušajte pomagati tej plemeniti ustanovi.
V nedeljo, 11. jan. t. 1. ob 3:30 popoldne bo Pevski zbor Zarja ponovil opereto Lectovo srce v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. v korist sklada za nabavo posestva Slov. dom za stare.
Pozdrav John Tavčar, ta j.
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo je praznik sv. Družine. Med drugim je to tudi praznik šentviškega Društva Najsvetejšega Imena Jezusovega. Društvo ga ne more lepše obhajati kot tako, da na ta dan vsi njegovi udje sprejmejo sv. obhajilo in da skušajo pridobiti, da obenem z njimi tudi njihovi domači ter ostali v kar se da velikem številu pristopijo h Gospodovi mizi. Samo taka proslava je vredna sv. Družine. Storimo, da bo tako!
Po sv. maši ob 8. bo skupni se-
V petek letna konferenca na Sl. Glair Ave.
Cleveland, O. — Imenik dru-števnih zastopnic in zastopnikov za letno konferenco S. N. Doma, ki se vrši v petek, 9. januarja 1959, se glasi:
1. Pevski Zbor Abrasevic, 2. Carnipla Hive št. 493 T. M. Josephine Stwan, 3. Carniola Tent št. 1288 T. M. John Grbec, 4. Cleveland št. 126 S. N. P. J. Blaž Novak, 5. Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ John Sušnik, 6.
Clevelandska Federacija S. N. P. J. John J. Kikol, 7. Comrades št. 566 S. N. P. J Joseph Sircel, 8. Creation Pioneers št. 663 C. F. U, 9. Danica št. 11 SDZ Josephine Centa, 10. Brooklyn št. 135 SNPJ Mary Oblak, 11. Enakopravnost (Amer. Jug. Printing Co.) John Renko, 12. France Prešeren št. 17 SDZ Anton Logar, 13. George Washington št. 180 ABZ Mary Tekavec, 14. Glasbena Matica Edward Kenik, 15. Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ Frank Cesnik, 16. Ilirska Vila št. 173 ABZ Joseph Birk, 17. Ivan Cankar Frank Plut, 18. Jugoslav Camp št. 293 W. O. W. Jack Žagar, 19. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ Ulrich Lube, 20. Lipa št. 129 SNPJ Joseph Trebeč, 21. Ložka Dolina John Lekan, 22. Martha Washington št. 38 SDZ Anne Tekavec, 23. Lunder Adamič št. 28 SNPJ John Marn, 24. Napredni Slovenci št. 5 SDZ Frank A. Turek, 25. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ Josie Zakrajšek 26. Novi Dom št. 7 SDZ Krist Stokel, 27. Naprej št. 5 SNPJ Andrew Turkman, 28. Progresivne Slovenke (Glavni Odbor) Anna Grill, 29. Progresivne Slovenke Kno^ekf št. 2 Cecelia Šubelj, 30. Ribnica št. 12 SDZ Andy Sadar, 31. Slovan št. 3 SDZ Frank Haffner, 32. Slovenec št. 1 SDZ Frank Penca, 33. Slov. Moška Zveza št. 5 John Sever, 34. Slovenska Narodna Čitalnica Anton Wapotich, 35. Slov. Sokolice št. 442 SNPJ Frances Legat, 36. Spartans št. 576 SNPJ Antonia Žagar, 37. Srca Marija (staro) Louise Piks, 38. Sv. Ana št. 4 SDZ Frances Okorn, 39. Svob. Slovenke št. 2 SDZ Nežika Kalan, 40. Sv. Katerina št. 29 ZSZ Joseph Ponikvar, 41. Sv. Cecilija š.t 37 SDZ Nettie Zarnick, 42. Sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ Cyril Rovanšek, 43. Sv. Ciril in Metod št. 18 SDZ James Verbič, 44. St. Clair Grove št. 98 W. C. Anna Tomšič, 45. Sv. Vida št. 25 KSKJ Anthony J. Fortuna, 46. Tabor št. 139 SNPJ John Fabjančič, 47. Vodnikov Venec št. 147 SNPJ Edwin M. Polšak, 48. Washington št. 32 ZSZ John Lunka, 49. Zarja John Krebel.
Vsi lastniki delnic Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., društvene zastopnice in zastopniki ste vljudno vabljeni, da prisostvujete letni konferenci S. N. Doma, ki se vrši v petek zvečer, 9. jan. 1959. Pričetek ob 8. uri.
Za Slovenski Narodni Dom, Charles Vrtovsnik, preds.
Josie Zakrajšek, taj.
John Centa, blagajnik.
iz sTovTnije
Jugoslovani še vedno v puščavi
Pred dobrimi dvorni leti je poslala Jugoslavija v Port Said okoli 800 svojih vojakov in častnikovi vso opremo, da se vključijo v sestav oboroženih sil Združenih narodov, ki so prevzeli odgovornost za nadziranje egipt-sko izraelske meje. Glavnina je prispela v Port Said 29. novembra 1956. Zdaj je odred v taborišču pri El Arišu v Sinajski puščavi. Vojaštvo od časa do časa izmenjajo.
Djilasova knjiga prepovedana —
V Uradnem listu je bila objavljena uredba notranjega ministrstva o prepovedi prinašanja v Jugoslavijo knjige “Land Without Justice,” ki jo je napisal Milovan Djilas. Prav tako je prepovedano prinašati v državo in razširjati v njej vse časnike, revije in drug tisk, ki bi v celoti ali v izvlečkih ponatisnil besedilo te knjige. — To naj si zapomnijo dobro zlasti oni, ki se pripravljajo na obisk domovine.
Razmestitev tovarniških obratov po različnih krajih ?
V Jaršah pri Domžalah so na mestu nekdanjega Majdičevega mlina zgradili med obema vojnama tovarno platna “Indopla-ta.” Ta se je tekom let razvila
Savinšek - Novak: Grče
Na tujem so redke krstne predstave in zavoljo tega je bila predstava Lilije v nedeljo, 4. januarja, prijetna novost.
Pisatelj Savinšek Slavko, ki je odkrhnil za Mohorjevo knjižnico povest Grče, je znal skrbno opazovati kmeta-gorjanca, znal je podoživeti njegovo globoko trmo in mehkobo, ki se v tem kmetu skriva kljub navidezni trdoti. Nič čudnega, da je zgodba zagrabila Zdravka Novaka in jo je skušal preliti v igro.
Reči je treba, da je dramatizacija posrečena. V splošnem se zgodba na deskah lepo odvija in počasi raste do vrha, do Klemenove smrti. Morda je prvo dejanje preveč nabito z obiski pri župniku, toda prepričan sem, da je bil zlasti za začetek dramati-žator v stiski. Vsa ostala dejanja so bila močna, želel bi si le, da bi se konec zadnjega dejanja močnejše završil. Napijanje se mi ne zdi dovolj močan konec za močno zgodbo. Morda bi se konec veliko lepše zaključil, ko bi mlada vdova Liza položila naj-mlajšega Vršana v naročje stare grče — Vršana.
Toliko o sami igri.
župnika, trdina na zunaj in mehkega na znotraj, je odigral Božo Pust. Pust je odličen igralec, motilo pa me je pri tej vlogi, da je včasih za spoznanje pretiraval, kar je še bolj poudarila razmeroma slaba maska. Igralec je znal položiti v župnika vso njegovo gorjansko naravnost, ki ni znala gladiti, manj pa je zadeval župnikovo mehkobo.
v eno največjih podjetij svoje vrste v vsej državi. Poleg tkalnice je zrasla še pred drugo svetovno vojno tudi velika moderna predilnica. Že v tistih dneh je bilo v podjetju zaposlenih preko 1,000 delavcev in delavk. Delavke so bile v ogromni večini.. Na delo so se vozile s kolesi v vsakem vremenu tudi iz dve in celo tri ure oddaljenih krajev kot na primer iz Krtine, Lukovice, Pšate, Moist in drugod. V letih po drugi svetovni vojni so podjetje menda še povečali, delavci in delavke pa se vozijo tja iz vsega južnega dela nekdanjega kamniškega okraja. Sedaj so prišli na misel, če ne bi bilo morda pametno del obrata prestaviti v Krašnjo v ičirnem Grabnu. Namesto da bi delavci hodili daleč v tovarno, naj pride rajše tovarna k njim! Pri tem poudarjajo, da je seveda treba premisliti, v koliko ne bi bila taka selitev obratu v breme, oziroma bi tovarno spremenila v nerentabilno. Ne smeipo pozabiti, da je tovarna v Jaršah tik ob železniški progi in ima svoj industrijski tir, Krašnja pa je od železnice oddaljena okoli 10 milj. -----------------o-------
Rak kosi
Francoski časniki šo nedavno poročali o tem, koliko časa živi povprečni Francoz in kakšne bolezni ga mučijo. Tako so ugotovili, da je za gripo umrlo v Franciji ravno toliko ljudi, kolikor za tuberkulozo. Vendar sta največji sovražnik zdravja prebivalcev te dežele rak in srčne bolezni. Rak in bolezni srca poberejo več kot tretjino Francozov. Razen tega naraste vsako leto število umrlih za rakom za 2000.
Vendarle je zaključek ankete o zdravju in življenju Francozov optimističen. Spričo napredka znanosti živi povrpečen Francoz dvakrat dlje, kot njegovi predniki pred sto leti. Zdaj namreč Francozi dožive povprečno 75 let, medlem ko je leta 1850 znašalo to povprečje samo 38 let.
Odličen je bil stari Vršan, ki ga je igral Jakomin. Mirno smem reči, da je bila v vseh letih, kar sem tega igralca videl na odru, njegova najboljša kreacija. Naraven, trd, trmast, zagrizen in vendar tako poln ljubezni do sina, da mi je zbudil prenekatere tipe, ki sem jih srečal na kmetih. Mislim, da nihče, ki je bil na igri, ne bo zlepa pozabil Vršana.
Njegovega sina Klemena je postavil na oder Ivan Hauptman. Naš stari znanec je. Igral je iskreno, res kmečko in v gledalcu je ostal bridek vtis, ko je videl, da mu ni bilo dano doseči srečo otroku in ženi.
Mano, Vršanovo hčer, je predstavila Mira Adamič zelo dobro. Kakor je bila njena notranja trdota v začetku proti bratu, tako se je postavila zanj, ko je spoznala svojo krivico. Adamičeva ima lep in naraven nastop.
Lizo je odigrala Andreja Stanonik. Bajtarsko dekle, ki misli samo na ljubezen in malo na grunt, kamor so bile usmerjene stare grče. Andrejo smo že velikokrat videli na odru in vedno igra z enako toplino. Tudi tokrat je.
France Kastigar, ki navadno igra zajetnega gruntarja ali dobrega krčmarja, je tokrat bil za bajtarja Belcjana. Ljubezen za isto žensko v mladih letih mu je nakopala sovraštvo gruntarja Vršana. Kastigarjeva igra je vedno preprosta in prav zavoljo tega naravna.
T^udi Jelko Pretnarjevo smo spet videli. Igrala je Belcjanko, dobro ženo, ki trpi s hčerko in Klemenom. Vendar ob vsej veliki ljubezni z možem vred po Klemenovi smrti poškilili na Vr-šanov grunt, če stari morda le ne bo prepisal na majhnega Kle-menčka.
Z župnikom sem začel, naj z njegovo kuharic«*) končam. Urška Štepec je pokazala kuharico stare sorte, ki ne zna držati jezika, ki lovi novice in jih nosi naprej. Pokazala je dobro igro.
Režiser tokrat je bil spet Marjan Jakopič šepetalka pa Julka Zalar. Pohvaliti je treba opremo odra. Mnogo je dodala k dobri igri igralcev.
Krstna predstava je bila to in lahko rečem ,da je krst dobro prestala. Grče so pokazale, da so dobra igra in vredna, da prične svojo pot po vseh slovenskih odrih v Ameriki. In ne samo todle. Prav bo, če odide igra tudi na Primorsko in Koroško. Nekaj novega je in bo blizu ljudem.
Spodobi se, da se v imenu gledalcev zahvalim dramatizatorju Zdravku Novaku, velikemu ljubitelju knjige. Ni mogel biti na prireditvi, ker leži v bolnici, mislim pa, da smo vsi tisti, ki smO ga kdaj koli poznali, odhajali £ prireditve z željo, da bi se kmalu pozdravil in se vrnil k družini in h knjigam.
Kakor sem že v petek zapisa^ To je drobtina od naše preteklosti. Bila je lepa drobtina, vredna, da jo vidijo tudi drugi. Polna dvorana kljub slabemu vremenu je pokazala, da še nismo na tleh, da se lahko še dolgo borimo s smrtjo, ki nas hoče zviti' Treba je samo vztrajati, rinit' svojo pot, delati v velikem i11 majhnem in uspehi ne bodo izostali. Sklenjenih rok in s stokanjem ne bo nič narejenega.
Stopili smo v novo leto. Skoraj še vsi dnevi so pred nami. že v naprej vemo, da bodo dobri i'1 slabi. da nam bodo prinesli to io ono veselje in to in ono bridkost' Naj bi se vsa slovenska srenja todle združila v tem letu vsaj ^ tiistem, kar je vsem resnim ljudem pri srcu: da bi vse, kar je slovenskega podprli z vso močjo in'tako zavrli umiranje slovenskega življa v Ameriki.
Začeli smo z Grčami. Bodico v oklepanju do slovenske besede, kakor je bil Vršan do grunta-Karel Mauser-
SMERISK5 DOMOVINA,
Družba
Družine
v Zedinjenih Državah Severne Amerike
Inkorp. v drž. nUnc 14. maja lilo
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 23. novembra 1914
Sedež: Joliet, 111.
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1. podpredsednik. NICKOLAS PAVLAKOV1CH,
1513 Brinton Ave., N. Braddock, Pa. 2. podpredsednica: ANN JER1SHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport. lil. Duhovni vodja:
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois JOHN BARBIČ 1103 Vine St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. ANTONIJA DENSA, 2008 W. 21st Place, Chicago 8, 111.
ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa.
Predsednik Atletičnega odseka
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave.,. Cleveland 3, Ohio
Do 1. januarja 1957 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarno vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega aii ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, I1L
From the Office of the Supreme Secretary
Sunday, January 11th, 1959 is the Feast of the Holy Family. Our Society is honored to have a name like the Holy Family Society of the USA. We must always strive to maintain this honor.
Our Society war formed in ^914 to protect the home and promote the fraternal, social and Material interest of its members. I10 qualify for membership in °ur Society you must fulfill all the requirements of the Roman Oatholic Church.
How do we protect the home our members? We provide hife insurance and Hospitalization insurance to our members at the lowest possible premium.
You may now receive special Protection never before available . . . protection against sick-ness and accidents from your 0Uni Catholic Benefit Society.
Your Catholic Society knows best how to protect its fellow-catholics and their families aSainst budget wrecking hospi-lal bills, doctor bills and loss of legular income.
Because your Holy Family Society is NON-PROFIT, you Set the broadest possible promotion and most generous cash Payments at the lowest possible c°st. More peace-of-mind, too..
Please remember . . . only Blinois Catholics are eligible for ihe many special benefits of-B“red exclusively by the Holy Pamily Society of the USA.
The Holy Family Society of the USA stands ready to protect y°u when you need it most. The Society wiii pay the expenses actually incurred during the lirst 60 days of Hospital confine-^lent along with Surgical bene-Hts.
Por example: If you are in the
r 4. Medicines — NO LIMIT 5. Laboratory Fees — NO LIMIT.
ALSO Maternity care, Special lurse for accidents, ambulance expense, iron lung, oxygen tent, lypodermics, X-Rays and anesthesia.
ALSO Surgical benefits from J5.00 to $200.00 for each member of the family.
The age limit for this plan is 3 months to 75 years inclusive.
This is just one of our many plans which we have to offer. If you would like further information, please'do not hesitate to iet us know.
Fraternally yours,
Joseph J. Kochevar, Supreme Secretary.
------o------
Priznanje v zmedi
Armando Bertieri iz Genove je dolgo trkal na vrata v stanovanje svojega brata, 54-letnega mornarja Ettora. Hotel ga je obiskati, da bi izvedel, kako se počuti, ker je že dlje časa bolehal zaradi slabega srca.
Ker mu ni nihče odprl, je Armando stopil na policijo. Prišli so in s silo odprli vrata. Na pol oblečen je ležal na ppstelji Etto-re. Vse je kazalo na zločin.
2e dan poprej je izginil'brez sledu 19-letni podnajemnik Salerno. Policija ga je našla, fant je takoj priznal, da je ubil lastnika stanovanja. Po ločitvi od svoje žene je bil Ettore slabe volje, s podnajemnikom sta se sporekla in ta ga je zadavil. Tako je povedal Salerno na prvem zaslišanju.
Na zavodu za sodno medicino the pa so ugotovili, da ni niti sledu o kakem davljenju. Na ponovnem zaslišanju je fant popvedal, da je staremu mornarju postalo Salerno ga je hotel dvi-
- —J.O. J ^ u-L mv- SlabO. -----j \, LA V1"
•ospitaj fro a period of 60 days gniti, da bi mu podložil blazine
1 tisti trenutek pa je na srcu bolni
mornar že izdihnil. Fant je po-
01 less the Society will pay: h $10.00 a day for room Operating room — NO LI-
MIT
tem pobegnil od strahu. Ko ga je prijela policija, je v prvi zme-T Surgical Dressings — NO di pritrdilno odgovoril na vsa LlMlT vprašanja, ki so mu jih zastavili.
Naše gore list
SODOBNA POVEST
“Sam ne vem. Zato me tako skrbi. Prodal ga nikoli ne bom. Zdelo bi se mi, kakor da prodajam lastno meso in kri.”
“Nimate nobenega prijatelja, ki bi ga prevzel, dokler se sami ne vrnete?”
“Saj se morda nikoli niti vr-
Aii grize? Bi ljudi napadal? Bi plalšil otroke?”
“Nikogar ne bo napadel, ra-
suknila glavo,” se je zasmej'ala Lorna.
“Naj ste ga že imeli ali ne, ne verjamem, da bi bili zbežali. Ne bi pohajkovali čisto sami na takemle kraju, če bi bili plaha ženska.”
“Plaha menda res nisem. Ne prišlo bi mi na misel, da naj se prestrašim. Nikoli še nisem i-
a ---x ^
zen če mu naročite. Tega sem .mela prilike za kaj takega, ga odvadil in ga precej ukrotil, I “Lahko se štejete srečno, go-odkar je minila vojna. Vkljub sPa>” Je mirno dejal možak. “Da svoji velikosti je mnogo krot- bi le mogli tudi mi drugi tako kejši, kakor pa si morete misli- govoriti!” nil ne bom, gospa. Kadar si pri ti. Samo razložiti mu morate, Nekaj časa sta moilčala, pes mornarici in podvržen pove- kaj od njega hočete, pa bo na- P3 iu jo gledal svetlo in zveda-
Ijem, nikoli ne moreš vedeti, redil, če vas je razumel. Ni za-kam te bodo poslali. Že dtoslej hrbten, kakor so nekateri psi.
vo. Jasno si mu videl, da je nestrpen in bi rad že kam šel, ve-
^ V-J ^ K'-.*..!, OV_/ IICZVCl L c A X JJoI, ~ V C
sem se mnogo selil. To mesto Hoče vam ustreči, in je ves ne- del Pa Je tudi, da mora svojo vo-
ni moje rodno mesto. Doma sem na zapadu.”
“O!”
“Iz Vajominga prihajam.”
“In to je precej vstran od Nove Anglije.”
“Tako je. Zato pa tudi ni verjetno, da bi še kdaj prišel v te kraje.”
“Zakaj pa ga ne daste komu, ki ima pse rad in bo z njim 'lepo ravnal?”
“Saj prav to bi rad naredil, mis, a ga nihče noče.
Ijo ukloniti gospodarjevi “Slišite,” je rekla Lorna nato zamišljeno, “ali bi mogli pripeljati Ajaksa v vas in ga pokazati nekaterim mojim prijateljem, ki psa iščejo? Nič ne morem obljubiti, da bodo Ajaksa vzeli, mogoče pa gai bodo, in če
srečen, če vam ni. Če se zmoti, se samo zato, ker mu niste stvari dosti pojasnili.”
“Ali ste mnenja, da bi ubogal tudi žensko — recimo mene?”
“Ko bi spoznal, da je njegova gospodinja, bi jo. Seveda je bil
doslej vajen samo moških, člo- , — —
vek, ki ga je izvežbal za vojno, §a bodo, bo lahko vesel, kajti ko je bil še kužek je bil moški. J dobri ljudje so. Trije moški. Jaz Z ženskami je še malo prišel sem 2 njimi v družbi in vam lah-skupaj. Saj sami vidite, da ni ,^0 mirno zastavim besedo, da pestovanček. Ne bi vedel, kako jbodo zanj lepo skrbeli. Seveda bi
—, - o-------c ^^v.. naj si razlaga, če bi ga razvajali. 'se H™ utegnil zdeti prevelik in
“Kaj poveste! Gotovo je tod Srečen je že, če sliši prijazno Prodivji. Če se vam zdi vredno vse polno ljudi, ki bi bili ponos-; besedo in z njim dostojno rav- PrBi, bi se pa morda le pogoni, da so lastniki take lepe ži- nate. Ste že kdaj imeli psa?” dili.” ,
vah.” | “Imela sem pse ovčarje in ir- “Poskusil bom, mis, in še prav
“Tako bi se vam zdelo, kajne-Jske seterje, pa noben ni bil tak- !rad- z veseljem bom poskusil
Štirje otroci istih staršev niso vedeli eden za drugega
da — posebno še, ker bi psa do- j le velikan. Saj je skoraj tolik-bil zastonj. A takih ljudi ni. Po- šem ko poni.”
nudil sem ga že celi vrsti ljudi tod naokoli, pa me je še vsak zavrnil.”
“Zakaj?”
“Velikost ne pomeni mnogo. Razumeti morate samo njegovo naravo. Če ste imeli ovčarje in seterje, ste se o psih že nekaj
“Izgovarjajo se, da je preve- naučili. Živali imate radi, to lik pojedel da bi toliko, da vidim. Vidi pa tudi Ajaks. Ta-
bi jih preveč stalo.
“A tako. Morda pa res morajo to upoštevati, so že časi taki.” “Kajpada. Precej skrbno mo-
ke reči takoj razume — ne morete ga goljufati. Takoj tudi spozna, ali se ga kdo boji, to pa je slabo, ker ne smete mu pusti
ramo šteti vinarje dandanes, ti, da bi se počutil važnega. Sam sem si že rad pritrgovaJ, i Kdorkoli ,ga imai, mu mora biti da sem mogel Ajaksa nakrmiti, gospodar. Drugače ga ne bo mo-
ne moreš pa kaj takega pričakovati od tujcev.”
Ko je gospodgp Momqnil njegovo ime, je pes ošpičil ušesa, ga pogledal in pomahal z repom. “Povejte mi o njem še kaj.
gel krotiti. Vi niti glave niste zasuknili, ko se je zapodil proti vam. Videl je, da ste odločni, zato je dobil pred vami spoštovanje.” ^
“Nisem ime^a časa, da bi za-
vsako možnost, ki se mi ponudi — posebno pa še tako, kjer ste vi zraven. Zdaj imam dopust, zato lahko pridem kamorkoli in kadarkoli.” i
“Recimo danes popoldne ob treh. Bi mogli priti? Napraviti moramo hitro, kajti Mr. Flečer je najvažnejša oseba naše družbe in ga moramo vprašati za svet; ob koncu tedna ga ne bo več tu, brez njega pa ne moremo ničesar skleniti. Psa bo kupil on.”
(Dalje prihodnjič.)
— Prva avtomobilska smrtna prometna nesreča se je zgodila 1. 1889 v New Yorku, ko je neki avto povozil nekega pešča.
Tri sestre ni en brait, ki so — je vsak izmed njih drugačne narodnosti in bivajo v različni državi, so se v začečku oktobra prvič sestali na otoku Capri pri Neaplju v Južni Italiji. Eden za drugega so izvedeli šele iz testamenta staršev, ki sta se pred nekaj tedni smrtno ponesrečila z avtomobilom v Avstraliji.
Oče je bil Robert Wuthenau, po poklicu krotilec levov v cirkusu, mati Konstanca, se je pred več desetletji kot mlada deklica na Capriju zagledala v stasitega artista, zapustila rodni krov in odšla z možem svojega srca po širnem svetu. Postala je tudi ona cirkuška artidtka in nastopala na trapecu. Iz njune ljubezni so se v naslednjih letih rodile tri deklice in en deček. Toda roditelja se zanje nista utegnila brigati cirkus je šel iz kraja v kraj, nemiren kot cigan. Novorojnčka sta zaupala v varstvo kakemu primernemu zavodu v mestu, kjer se je pač rodil. In vsak mesec sta redno plačevala osknbo-valnino.
Ko so otroci dosegli 8. leito starosti in so bili torej preveliki za otroški zavod, so mogli obiskovati najboljše šole v dotičnem kraju in starši so poskrbeli, da ni nobenemu ničesar manjkalo. Denar je prihajal redno, le pisma j so bila zelo redka in kratka. Ta-, ko nobeden izmed otrok ni ničesar vedel o svojih starših, kje so in kaj delajo, še manj pa, da ima raztresene sestre po različnih državah in kontinentih. Doraščali so in vsak si je lahko izbral živ-Ijnjsko pbt, ki mu je najbolj prijala.
Najstarejša Maria Antonietta, ki ima danes 26 let, se je rodila v Limi, glavnem mestu južnoameriške republike Peru. Tam sedaj izvršuje poklic manekenke. Zaposlena je v neki veliki modni hiši in predvaja damam boljše družbe najnovejše modele oblek. Edini moški v tej bratovščini je drugorojeni Frančišek, star 24 let, ki se je rodil v Mexico City in tam obiskuje sedaj univerzo. Fernanda, stara 22 let, je prišla na svet v Buenos Airesu v Argentini in je sedaj tam radijska napovedovalka. Najmlajša, 20-letna Marija pa se je rodila v Kolnu v Nemčiji, kjer sedaj študira filozofijo na ta-mošnji univerzi.
To njihovo mirno, a samotno življenje je nenadoma prekinilo priporočeno pismo notarja iz Sidneya v Avstraliji, ki je Mariji Antonietti v Limi (Peru), Frančišku v Mexico City (Mehika), Fernandi v Buenos Airesu (Argentina) in Mariji v Kolnu (Nemčija) sporočalo, da nimajo več s/taršev, obenem pa, da imajo brata oz. sestre. In še nekaj, roditelja sta jim zapustila lepo dediščino. V 30 letih nje-
SVINČNIKI V SPREVODU — Študentje umetniško-risc.rske šole v Oslo na Norveškem so se napotili po mestu v sprevodu v ob lekah, kot jih kaže slika. Javnost so hoteli s tem opozoriti, naj pokupi njihova dela, da si bodo lahko nabavili nove risarske potrebščine.
. .......... ' ...... ........ .......'■■■■:..... <•-
SAMA STOJIŠČA — Vlak na Formozi pelje delavce pospravljat bogat pridelek sladkornega trsta na,polja pri Nan-Chu. V vozo vih ni nobenih sedežev, so samo stojišča, kot je razvidno s slike. Formoza je poleg Kube največ jv izvoznik sladkorja.
Kateri Slovenec ne bi rad znova popotoval v svet najlepših narodnih pripovedk, bajk, legend in pravljic iz mladosti v stari domovini ?
Na tako popotovanje pa Vas povede iz meseca v mesec ilustrirani slovenski mesečnik
‘‘POVEST’’
Naslov za naročilo:
P. O. Box 730.
Brandon, Manitoba, Canada
nega potepuškgea življenja pod cirkuškim šatorom ju je usoda privedla daleč okoli po svetu. Živela sta varčno in tako sta zapustila več lepo donečih vsot v različnih bankah, vilo na Capriju, ki jo je mabi Constanca podedovala od svojih staršev, ki jih je v mladosti zapustila.
Tri sestre in brat so stopili v pismene stike ter se domenili za sestanek. Izbrali so si Capri, v hiši, kjer se je rodila, njihova mati. Njihovo življenje je ob spoznanju, da niso sami na svetu, postalo prijetnejše, kljub žalosti za sKarši. Sklenili so, da se bodo vsako leto enkrat sestali in preživeli skupaj nekaj dni. --------------o------
IVsš! zastopniki izven Clevelanda
Lou» Balant,
1808 East 32nd St,
Lorain, Ohio
Jo*. L. Bahorich,
5314 Duncan St,
Pittsburgh 1, Pa.
Mr*. Antonia Denaa,
2008 W. 21st Place Chicago 8, 111.
John Jerich,
6519 W. 34th St,
Berwyn, 111.
Ludvik Jelenc,
2023 W. Coulter St Chicago 8, 111.
Frank Kokalj,
Box 322,
Universal, Pa.
Joseph Leksan,
196 W. 22hd St, N. Barberton, Ohio Ludvik Perusek, k
Baraga Point Willard, Wis.
Joseph J. Peshel,
439 Camp St, E.,
Ely, Minn. •• '
Mr*. F. R. St a ut,
830 So. 5th St.,
Milwaukee, Wis.
VUI OGLASI
Soba se odda
Soba se odda z dvema poste-Ijema za 1 ali 2 moška, kuhinja v kleti. Na 814 Babbitt Rd., Euclid, RE 1-5962. (6)
PLINSKI FURNEZI 1959 vzorci — Moncrief S.H. 100 — 100,000 B.T.U. Forced Air. Popolno instalirano $395. Gorkota isti dan. 24-uma postrežba na vseh izdelavah. SOLAR HEATING IV 6-0170 (6)
Hiša naprodaj
Dobro zgrajena zidana 5-so-bna hiša naprodaj. Dve spalnici zgoraj, dvojna garaža. Arrowhead Ave., blizu E. 185. Lastnik KE 1-5514. (6)
VAS MUCI REVMATIZEM ? Mi Imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte i
nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KB 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršuj* mo po pošti tudi za Cleveland.
mzzzzxXAXXZIXTAXXXZIXZXX?
Re-JSuAuto Body Cr\
Popravimo v*s »vto in prebarvamo da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East I52nd Street
Srečno novo leto
Vsem, ki so lani romali k raznim cerkvam in vsem prijate-iljem želim srečno in zdravo in novo leto 1959. Tudi tistim, ki sem jim bila sponzor želim .srečno leto 1959.
Mary Novak, 3514 E. 82 St.
Kupimo hišo
Radi bi kupili hišo z dohodki za 3-4 družine v St. Clairski ali Euclidski okolici. Kličite WH 2-9245. (7)
Gostilna naprodaj
Na Rt. 20 v North Perry, O., je zaradi bolezni naprodaj, gostilna z licencami Dl, D2, D3 in D3A, stanovanje. V zameno vzamejo hišo ali prevzeme vknjižbo. Kličite Alpine 9-3574. (6)
Trgovina naprodaj
Grocerija, meso, C-2 licenca, okrog $2000 dohodka na teden, na vzhodni strani mesta, dvojna trgovina, nizka najemnina. Cenjeno za hitro prodajo. Prodaja lastnik. Se mora videti, da se lahko ceni. (11)
%
AMERIŠKA DOMOVINA,
IVAN TAVČAR:
CVETJE V JESENI
Tudi otrok je ho- hoče na vsak način na poleno
tel imeti, ker je zakon zato vpeljan, da se dobe otroci, kar je vam, častite gospe, itak komaj znano.
Karlovški Anžon je bil tisti večer gospodarju prinesel naročeno nožičko, po katero je bil “bruhnil” na Tolminsko, Lizi pa ruto rumenih hrulček, po katere je bil ‘“bruhnil” na Cerkljansko. Že nekaj let sem je prinašal Presečnikovi dekli te hruške in upal je, da ji polagoma ž njimi omehča srce, da postane njegova žena. Liza je leto za letom ' iruške pohrustavala, kozavega svojega Danijela pa vendar ni hotela pustiti. Vzlic temu je gojil Danijel grdo jezo na Anžona in tudi ta večer je prišel prejko-ne samo zategadelj domov, ker je slišal, da je oni v hiši. Ni se mu videlo previdno, puščati Lizo samo s snubačem, ki je imel njivo, hočo, “hlev in kravšeta.” Ko se je Liza zopet vrnila v hišo, je hlapče znova zakričal: “Le čakaj, ko boš moja, potlej boš videla, kdo bo tepel v hiši, stara reta ti!”
Oglasil se je Anžon počasi in važno:
“Z žensko se lehko tudi drugače govori, jaz bi dejal.”
To je Danijela močno razpa-lilo:
“Kaj se boš ti zame menil! Jaz bi dejal,” — tu je oponalšal karlovškega govorico — “da človek lehko kaj iztakne!”
Ker je bilo še nekaj v skledi, je karlovški parkrat zajel, nakar je počasi položil žlico na mizo. Nato je brez jeze in z naj-večjo mirnostjo odgovoril:
“Če te Liza zato jemlje, da jo vsak dan otepaš s polenom, me malo briga. Če te res vzame, bom vsaj vedel, da ni tako pametna, kakor sem mislil. Če se
CHICAGO. ILL
HELP WANTED
REGISTERED RECORD LIBRARIAN
8S bed hosp'.tal, pleasant surroundings, free meals... Blue Cross, life insurance. Hospital experience necessary.. Salary open.
CENTRAL COMMUNITY HOSPITAL
5701 S. Wood KEpublic 7-4600
______________________(6)
MEDICAL STENOGRAPHER
40 hours. 5 day week. Salary open. 88 bed hospital. Pleasant surroundings, free meals. Knowledge of medical terminology required English speaking. Cohtact Dr. Both cr Mrs. Jones.
CENTRAL COMMUNITY HOSPITAL
570-1 S. Wood REpublic 7-4600
BUSINESS OPPORTUNITY
BAR AND PACKAGE STORE — 5700 North. Very Desirable. Good steady income. EDgewater 4T&652.
(8)
RESTAURANT — Grill - Pizza - Tasty Freez. Excellent location. — Across Harrison High School. — 2324 So. California. Phone Virginia 7-8526. (6)
možiti, je to njen prav! Tako je!”
“Molči!” se je penil Danijel, “molči, ti prokleti gorjanec, če ne —!”
In zopet je mirno odgovoril Anžon:
“Kaj: če ne? Poglej vendar” — tu je dvignil svojo desnico, veliko ko čoln — “kaj bodo govorile množice, če prideš pod tako roko. Pogineš ko glista pod podplatom! Obdrži torej svoj “če ne” zase. To je pametna beseda!”
Anžon je medtem zlekel gro-hot svojega telesa izza mize ter se je postavil sredi hiše.
Hlapče se ni dalo potolažiti: “Jaz naj bi tebi molčal?! Prid sem, pa kmalu zveš, koliko velja moj “če ne.” Vsakega naj bi se že bal!”
Anžon je pristopil:
“No, no, kaj pa bo, no?”
V hipu je tičal Danijel v njem.
“Poglej ga,” je govoril karlovški počas, “v me je bruhnil! Ti žival, ti!”.Z obširno svojo ro-
ko ga je brez težave dvignil in vzdignil proti stropu, nakar ga je spustil, da je Danijel z vso težo svojega pijanega telesa tlesknil po hišnem tlaku> Oni pa se jje zasmejal: “Zdaj vem, koliko velja tvpj “če ne!”
Danijel je sicer težko padel, a zgodilo se mu ni nič. Tako je zopet stal na nogah in bliskoma je imel v rokah dobro nabruše-!no tolminsko nožičko.
Ženske so od strahu zavpile, in Boštjan je zakričal izza mize: “Z nožem ne!”
Samo Anžon se ni razburil. Boštjanu je izpregovoril: “Malo počakaj!” Nato se je obrnil proti Danijelu:
I “Torej z nožičko, z nožičko me češ, s tisto, ki sem ti jo jest s Tolminskega prinesel. Poglej po! Ali misliš, da za take reči bruham na Tolminsko? Poglej no!”
I Daši so biii Anžonovi udi kakor hlodi, ki se dajo le težko in neokorno gibati, je vendar s čudovito hitrostjo s svojo levico u-jel Danijela za roko ter ga z desnico parkrat lopnil po nji, rekoč:
I “Boš izpustil nožičko, ti hud-nikovec, ti!”
Ker Danijel ni takoj izpustil, ga je s svojo roko samo parkrat kresnil po prstih, da jih je takoj , kri podplula in da je nožička zarožljala po deskah. Nato ga je obrnil in mu z nogo pomagal, da je odletel na klop pod sklednik; tam je pričel hišni hlapec škripati in — jokati, kakor je to navada starega pijanca.
AVE
34*
k
Anžon je pobral nožičko ter ocvrt bob in — če se ne motim jo položil pred Boštjana na mi- ^— še celo par klobas. Vse to so zo: “Ne dajaj takega otroku!” mi dali pri slovesu, in velika bi Obrne se k Lizi: bila zamera, če bi še hotel tak
“Čakaj, Liza, kaj sem že hotel dar zavrniti. “Ruto o priliki na-reči? Vidiš, nič se ti ne lažem, zaj prinesi,” je izpregovorila 'pšenica je bila letos dobra in Presečnica, ko je izročila culo čedno se je mlatila. Proti krotn- svoji hčeri, pirju tudi ni kaj reči in fižol je | Pred hlevom sta stala Danijel bil poln, kakor bi norel. Vse to in Liza, a ne skupaj, vsak na e-je res in fruge je bilo pri hiši, nem koncu poslopja. Milo sta j da bi lehko vojska živela od nje. gledala za nama, posebno Dani-Zdaj pa poslušaj! V nedeljo bom jel je bil potrt in žalosten. “Oh-pri deseti maši v Poljanah. Ne- ta,” je zastokal, “lepo je bilo, ko kaj prej bom bruhnil od doma, si bil tukaj. Kmalu kaj pridi!” da se pogovorim z gospodom Liza je molčala in se grdo drža-Jernejem. Če ti je všeč, pa pri- la, ker je bila še vedno jezna na di še ti. Morda, bova že pri de- hlapčeta.
seti maši prvič oklicana. Mno-1 Hodil sem od Jelovega brda žice bodo malo govorile, pa bo proti Malenškem vrhu ter kaše zmerom bolje, ko da bi se s kor vselej, kadar sem stopal po polenom sklepala svatovščina.« tej poti, jemal vase lepoto po-Če nočetš1, p apusti! A povem ti, krajine. Meta je, noseč mojo da hrušek potem tudi ne bom ruto/ korakala tik mene, kakor več nosil. No, pa lehko noč!” kupček obupa. Kar pogledati se S temi besedami je odšel. ni upala vame, ker bi jo drugače Pod sklednikom je Danijel zalile solze. To se ji je videlo, med jokom in škripanjem za- j prjšedši na kraj, kjer je v spal. Ker se Liza zanj nf zmeni- aloboki dolini tičala koča kar-la, ga je morala mati spraviti v lovskega Anžona, opazim tega slamo. pri delu v bregu. Z rovnico je
Drugo jutro se je živelo pri kopal ledino, da so se mu nabi-hiši, kakor da bi se ne bilo nič rale debele kaplje po obširnem zgodilo. Po stari navadi se je obrazu.
delalo, in Danijel je opravljal “Hej, zdaj pa greš,” je kričal, svoje posle, kakor da bi nikdar ‘-pa spet prideš! Novo njivo ne bil ušel. Jaz pa sem moral kopljem.” Bila sva, že precej da-odlriniti! adi tega nam je ma-
IGRA EDDY HABAT ORKESTER
Vstopnina $1.00