Časopis s podobami  za sIoTenska mladino.
Štev. 4.               V Ljubljani  1. aprila 1880.               Leto X.
                    Puščavnik                  • : >'        ¦
aj mene tukaj zdaj skrbi,                                  Z menoj igrala se je strast,
Kako po zemlji se godi!                                   Dajala grehu me v oblast,
X    Minilo mi je dvajset let,                                   Pehala me je od Boga,               >'
¦J     Kar bežal sem iz tebe, svet!                            A napolnila nij srca.
Zatnan sem prosil te miru,                               Sedaj me strast minila je,        ' ' ''
Zaman pokoja in hladii;                                    In skrb se izgubila je;                      I
Ukvarjal sem se ter potil,                                 Tolažba moja Bog je sam,
Nikoli nijsem srečen bil.           . ¦                      Ter upanje le vanj imam.
Srebra, zlatž sein tam iskal                              On dvor je moj, on dom je moj,
In po nasladali žejen gnal;                 "              Zato mu, duša! slaro poj;
Hrep^nel sem po slavi mlad,                            Umrl je v tebi ves prepir,
Utrgal, vkiisil mnogi sad.           _          ,    .       Naselil sladki v te se mirl        ,     -(
Polje sem kopal in oral,                      ,             Zarumeni se v zor nebo
Zasajal tukaj, tain sejal;                                   In prvo ptiče je glasno,            _^%
Zveri je nieni pasel gozd,                                  Ko iz očij mi zbegne sen,            ( ^ j
Dajal vinograd sladki grozd.                             Da vstanem, molim, idem ven.
Ogradil rrt sem, delal dvor:                            Korake vidi mojib nog
Odšla je noč in prišel zor,                                In dela vsa nebeski Bog;
Kadil se je na tleh pepel,                    ;        •    On hrani, kakor ptico tne,
Kjer prej mi stal je grad vescl.            \            Odeva, kot cvetlico me.
Bridkost me v prsih pžkla je,                           Zato rad molim in klečim,
Po lici solza tekla je;                                       Ker iz njegovih rok živini,
Ni človek a ni Bog z nebes                !             Ker mi obeta rajski vrt,
Sušit prišel mi nij očes.     '                 \             Ko pride po-me bela smrt.
^s^,_______                                                          —o—