Kmeti delavec in obrtnik rini bodo narodu vodnik 1 j|.u-.: -
B-
'I"! JI .1. .
Izhaja »tako ir»do. Marocmnai
' ta salo lato Din W-ta pol lata „ tria Inozamatvo za ftto lato Din M'-Inaaratl po ttrltu. ■ Pismenim »praSanJsm naj aa prlloll znamko za od govor. — ~N*olrankirana pisma aa na »prajsmajo.
i« .'.-. ^ A
m

< vF >Yr> n" -s #?T

V slogi Je LmoC.
Zgodovina nas uči, da je bil od najstarejših časov pa do najnovejše dobe vedno kmet tisti, ki je plačeval račune za vse boje, ki so jih vodili na kmečkih hrbtih in s kmečko krvjo drugi za svoje, nikdar pa kmečke koristi. Boje so vodili, kakor smo v našem listu že večkrat razložili, razni mogočneži navadno pod krinko raznih »idej«, a za temi »idejami« se je navadno skrivalo golo dobičkarstvo na korist ene ali druge skupine človeške družbe, nikdar pa ne na korist in v prid kmetov. Kmečki sinovi so prelivali svojo kri navadno za interese tistih, ki so imeli v raznih dobah na svoji strani veliki kapital.
Slabp pa se je godilo kmetom v prejšnjih dolgih stoletjih zato, ker niso bili svobodni in fcer so bili nepoučeni. Do najnovejše dobe kmet ni bil gospodar na svoji zemlji, ampak je iporal delati z^. druge, večinoma za »plemenite« grajščake. Tega bremena je kmete osvobodila šele najnovejša doba, ki je vrnila kmetom v neomejeno last tisto zemljo, ki jo obdelujejo oni sami. Ostalo pa je na kmečkih hrbtih še ono drugo breme, mogoče še hujše od nekdanje telesne tlake in desetine, namreč nepoučpnost, ki jo lahko po vsej pravici imenujemo duševno tlako.
Velika doba borbe za človeške pravice je pa za kmete bila silno važna zaradi tega, ker je ustvarila tudi za kmete podlago za njihovo duševno osvoboditev. Ta doba je prinesla kmetom gospodarsko svobodo — in mi vemo, da brez gospodarske svobode ni duševnega napredka. Ta doba je vpeljala splošno šolsko dolžnost, ki polaga temelje duševne svobode. Vpeljana je skoro po vsej Evropi volilna pravica vseh in zajamčena je pisemska tajnpst. Niso sicer te velike pridobitve preteklega stoletja še uveljavljene povsod v enaki meri, am-pgk načelno je ta boj dobojevan z zmago svobodoljubnih idej. S to zmago pa je po|o|en temelj tudi za duševno osvoboditev kmetov.
Kmet danes nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, da pošilja svoje otroke v šolo.. Včasih smo imeli v naši deželi velik odpor proti šoli, a danes tudi večina kmetov uvide-va, kako dobra stvar je šola. S tem še nočemo reči, da je naša šola že na višku. To še ni, ampak bo, kadar bo postala fes kmečka šola in državljanska šola. Danes ima tudi kmet pravico združeyanja in pravico do organizacije, ima volilno pravico, ki je, kakor sledi iz vladarjevega proglasa, ukinjena samo začasno.
Vse te pridohitve pa morajo znati jkmetje izkoristiti. Lačen človek, ki se ne dotakne slastne pečenke, ki so jo predenj postavili dobri in plemeniti ljudje, je bedak in podoben boječemu otroku, ki od daleč gleda, kako mu dobra botra ponuja kos potice, on pa sesa svoj prst in nazadnje — zbeži za materino krilo. Ali ni večina naših kmetov še zelo podobna takim boječim otrokom? Vse je postavljeno na mizo: šola, knjige, časopisi (žalibog, da med temi več plahih kot dobrih), svoboda združevanja, volilna pravic^ itd. — kmetje pa še vedno gledajo od strani in se vseh teh dobrot komaj dotikajo! Zakaj tako?
To prjhaja odtod, ker žjve kmetje še dandanes večjuoma v silnem strahu pred svojimi nekdanjimi gospodarji. Nekdanji »gospod« kmetom še silno straši po njihovih glavah! Toda enkrat je treba kmetom povedati na glas: Nekdanji »gospod« je cjanes podoben strahu, ki je v sredi votel, okoli ikraja ga pa nič ni! To je prazen strah, ki ga v kmečkih možganih slika na steno le spomin na nekdanje žalostne dni.
Ta strah pa ima še eno težko posledico, namreč to, da se naši kmetje duševno kar ne morejo otresti nekdanje suženjske preteklosti jn se uživeti v novo svobodno dobo. V stoletni suženjski preteklosti so kmetje poznali — drugega tudi poznati niso smeli — le komando svoje duhpvne in posvetne gosposke in strahota nekdanje komande je še dandanes tako živa v kmečkih dušah in srcih, da se kmetje še vedno ne upajo dotakniti se bele pogače, ki stoji pred njimi, ampak nehote še vedno plavajo v starih »jdejajK, s katerimi so nekdaj goljufali in varali mogočneži neuke kmete na ogromno škodo kmetov samih.
Pa ni samo pri nas tako. Tudi drugod ni dosti bolje. Le poglejte na kulturno Francijo, na visoko razvito Nemčijo itd. Tam imate vse polno političnih strank, ki jim pri nas niti imena ne vemo, od 10—15 vrst »demokratov« in.»nacijonalistov«, od 10—20 vrst socialistov in komunistov in radikalov itd. Vsi ti zastopajo heke »ideje« in se bore baje za »ideje«, vse skupaj pa živi edinole od nezavednosti kmetov, ki še dajo še dandanes slepiti od teh nesrečnih »idej« v svojo ogromno škodo!
Le poglejte nekoliko okoli sebe in zamislite se nekaj mesecev nazaj, pa boste mogoče vsaj danes spoznali, kako strašno ste bili varani od vseh »idejnih« strani! Le ozrite se po svojih vaseh in vprašajte se, kakšen pomen ima za kmete tisto silno medsebojno nasprot-stvo in celo sovraštvo, ki so ga zasejale med vas tiste »ideje«, ki so bile mogoče nekdaj potrebne, dandanes pa so za kmete čisto odveč!
Če pobi je toča polje, imajo škodo vsi gospodarji brez razlike, ali so te ali one vere ali pa, če govore (nemško ali slovensko. Čut clovečanstva nam nalaga vsem skupaj dolžnost, da nesrečnežem pomagamo, in nepopisna sramota bi bila, če bi kmet ne pomagal kipetu. Vidite, to je pa tista nova »ideja«, ki vam jo razlagamo mi o kmečki solidarnosti. Kar ogroža enega kmeta, je brez dvoma škodljivo tudi za drugega kmeta, čeprav hodi v drugo cerkev ali pa govori druge jezike! Tega se morajo začeti kmetje enkrat zavedati in še-le takrat, ko bodo vsi kmetje to razumeli, da je njihova moč edinole v kmečki slogi, ne pa v medsebojni borbi za stare >iide|ec, od katerih kmet dandanes nič nima, — takrat bodo kmetje šele dobili pogum, da se bodo samozavestno vsedli k mizi, kjer jih čakajo bogate pridobitve prošle dobe, od katerih pa doslej zaradi svoje nesloge niso imeli skoro nobenih koristi.
Sedaj, ko morajo pplitične strasti mirovati, je najlepša priložnost, da vse to natanko premislite. Videli bpste, da so naše besede samo vam v korist. Velik gospod bi bil lahko kmet tudi v naši deželi, ampak složen mora biti, složen in zopet složen, stare »ideje« pa naj mirno prepusti gospodi.
■.....

—MIHIH

agrarnih interesentov
Dne 24. aprila so izročili zastopniki Zveze ograrnih interesentov v Sloveniji ministru za poljedelstvo dr. Frangežu spomenico, v katefi pravijo med drugim:
»Slovenski mali posestnik že 10 let potrpežljivo čaka na izvedbo agrarne reforme, dokler ni končno sedanja vlada Nj. Vel. postavila v svoj delovni program tudi likvidacijo agrarne reforme, na podlagi, katere preidejo agrarni interesenti v last dodeljene jim zakupne zemlje. Agrarni interesenti so se organizirali v Sloveniji v enotno organizacijo »Zvezo slovenskih agrarnih interesentov«, da potom nje ščitijo svoje interese in pridobitve, ki jim jih zakon o agrarni reformi garantira.
Vsa zemlja, ki spada po zakonu pod agrarno reformo, mora biti izročena agrarnim interesentom. V Sloveniji bi od 225 velepose-stev moralo biti oddeljeno za agrarne interesente 25.865 ha obdelovalne zemlje. Dosedaj pa je bilo izročeno agrarnim interesentom v obliki zakupa le 16.650 ha obdelovalne zem-I lje. Razlika ca 10.000 ha je bila pdtegnjena agrarnim interesentom v obliki raznih razšir-j jenih maksimov, supermaksimov, deputa-
tcv, patronatov itd., ter časih napačne klasifikacije posameznih zemljišč in protizakonitih kulturnih sprememb že po razglašenem zakonu pod bivšimi režimi. Odtogovanje zemlje agrarnih interesentov v katerikoli teh oblik je že samo na sebi težak udarec za nas, v praksi pa so se pod ta plašč za časa bivših vlad skrivale razne nezakonitosti, ki globoko žalijo naš pravni čut. Zato se obračamo na visoko kraljevsko vlado, ki hoče dvigniti zakonitost uprave, da odredi revizijo utrjevanja agrarnih objektov pri vseh onih veleposestvih, ki so na katerikoli način vso ali del zemlje pridržali v svoji posesti proti določilom in duhu veljavnega zakona o agrarni reformi, pri tej priliki naj se razveljavijo vsi oni odloki, s katerimi je bila pod gornjimi naslovi odtegnjepa zemlja agrarnim interesentom.
Odločno se izjavljamo proti v§em poskusom, da se na, bilo katerikoli način želi izigravati agrarna reforma od strani veleposestev na temelju katerihkoli napačnih predstavk. Posebno se obračamo proti trditvi, češ, da zemlja v rokah malih posestnikov piahje donaša. Prvič to za Slovenijo, kjer slovenski človek
zemljo intenzivno izkorišča, v splošnem ne velja, če pa bi se to v kakem slučaju zgodilo, je to le izjema, ki ji lahko najdemo vzrok.
Kdor ni lastnik zemlje, ne žrtvuje zanjo investicij, ki se splačajo šele v več letih (ne gnoji, ne meljorira itd.). Da bi se slovenskim agrarnim interesentom v tem pogledu ne zgodila krivica, prosimo g. ministra za kmetijstvo, da se v komisijo, ki bo v tej smeri preiskovala stanje v Sloveniji, pritegnejo tudi zaupniki »Zveze agrarnih interesentov«.
Pozdravljamo voljo visoke kraljevske vla-i de, da z zakonom sprovede likvidacijo agrarne reforme in izroči zemljo v lastnino agrarnim interesentom. Šele ko se to zgodi, bo dobljena zemlja deležna prave naše ljubezni in žrtev. Tedaj bo nam gotovo rodila več, kot pa je veleposestniku. Živel bo tudi številen kmetski rod, ki je producent novih naraščajev in borcev za državo.
Uvidevamo, da treba razlaščenim dati primerno odškodnino. Pri nastavljanju te višine jo je ceniti po istih načelih, kot se ceni zemlja v slučaju zapuščine, oziroma izroče-vanja po uzuelnih načinih v Sloveniji. Proti njihovi cenitvi naj ho dopuščen priziv na izvensporni oddelek okrajnega sodišča. Izven-sporni sodnik srezkega sodišča in dva zaupnika občinskega agrarnega odbora, v področju, katerega se razlaščeno zjemljišče nahaja, naj tvori prizivno cenilno komisijo.
Vsled gospodarske krize moremo agrarni interesenti plačati odškodnino le v odplačilih tekom 25 let in to v obliki pribitka na zem-ljarino od dotičnega zemljišča.
Prosimo visoko kraljevsko vlado, da pri donašanju končnega zakona o agrarni reformi upošteva posebne razmere v Sloveniji. Veleposestniki so v Sloveniji večinoma inozemci ali tuje narodnosti. Od 215 jih je naših državljanov 168, naše narodnosti pa samo 106. Slovenija je brdovita in neprimerna za poljedelske veleobrate, ker je uporaba strojev tehnično otežkočena. Slovenija ogromno trpi vsled sprečene emigracije in je notranja kolonizacija edina izhod. Ni torej razlogov za pretirano zaščito veleposestev.
V Sloveniji je dosedaj od vseh veleposestev reambuliranih šele 49 veleposestev. Za definitivno utrditev Objektov ostane torej še mnogo veleposestev. Da se čimpreje utrdijo rndi na teh veleposestvih objekti in da se pripravi vse za hitro likvidacijo agrarne reforme, naj se izroče reambulacijska dela pod istimi pogoji, kakor v ostalih delih države privatnim geometrom in inženerjem, kar se dosedaj v Sloveniji ni prakticiralo. Ako bodo agrarne oblasti v Sloveniji morale s sedanjim številom tehničnega osobja vršiti svoj posel, bo trajalo delo na pripravah za likvidacijo agrarne reforme še zelo dolgo.«
Deputacija Zveze slovenskih agrarnih interesentov, katero so sestavljali njen predsednik Janez Stražišar, tajnik dr. Janže Novak, Franc Lukan in geometer Milan Mravlje, je razpravljala z ministrom za kmetijstvo g. dr. Frangešem o vseh najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo agrarne reforme v Sloveniji. Z velikim razumevanjem je gospod minister poslušal naša izvajanja in predloge o končnem zakonu o agrarni reformi. Z vso odločnostjo je zatrdil, da nikomur ne bo zemlja odvzeta, ki jo je upravičeno prejel od agrarne reforme. Kar se tiče višine odškodnine, ni dal točne izjave, vendar smo dobili vtis, da bodo predlogi agrarnih interesentov tudi vpoštevani. Kot podlaga za preračunanje odškodnine bo služil najbrže novo utrjeni čisti katastralni prihod.
Kar se tiče načina in dobe odplačevanja odškodnine bo najbrže sprejet naš predlog, samo odplačevalna doba se bo skrajšala, ker je minister mišljenja, da je v interesu interesentov samih, ako imajo čimpreje zemljišče odplačano.
Deputacija je g. ministra obvestila, (la so še danes v Sloveniji veleposestva pod agrar-
no reformo, katerim ni bilo ničesar odvzeto in dano v zakup, čeprav imajo veliko obdelovalne zemlje nad maksimumom (75 ha). V vseh teh slučajih bo naša zveza napravila potrebne korake in vloge, da se 'bo zakon o agrarni reformi izvajal pri vseh in povsod.
Glede definitivnih utrditev zemljišč bo ministrstvo takoj odredilo, da bodo geometer-ska dela v vseh slučajih agrarne reforme lahko izvrševali tudi privatni geometfi in inženjeri, kjer še ni izvršena reambulac^a. V teh slučajih bodo nosili stroške interesenti sami. Stroški bodo znašali od 70 do 100 dinarjev za en oral. Agrarni interesentje, ki se hočejo poslu-žiti privatnega geometra, naj sporoče naši Zvezi.
Deputacija je obiskala načelnika za agrarno reformo g. Šufleja in inšpeklorja g. Radi-kona ter zadružnega inšpektorja g. Miloša Štiblerja. Vsem je razložila svoje predloge o končnem zakonu za agrarno reformo, ki se tičejo Slovenije ter o slučajih, pri katerih so bili interesenti težko prizadeti.
Deputacija se je zglasila tudi v ministrskem predsedstvu.
i * * *
Vsem agrarnim interesentom.
Na razna vprašanja, kdo postane lahko član Zvezd slovenskih agrarnih interesentov, sporočamo, da postane v smislu § 5. društve-
nih pravil redni član lahko edinole agrarni interesent (kateri ima v zakupu agrarno zemljo, ali kateri ima pravico po zakonu do kurjave in stavbnega lesa na veleposestniških gozdovih). Podporni član pa more postati vsak, kogar sprejme občni zbor in ki plača članarino, odrejeno po občnem zboru. Za redne člane, agrarne interesente znaša vpisnina 5 Din in članarina 1 Din mesečno.
Kar se tiče veleposestev, katerih skupna površina (njive, travniki, gozdovi itd.) ne dosega 200 ha, ne spadajo pod agrarno reformo. Od onih veleposestev pa, katerih skupna površina sicer presega 200 ha, a imajo poljedelske zemlje samo 75 ha (maksimum) in manj, se po zakonu ne more ničesar oddvo-jiti in dati v zakup agrarnim interesentom. V takih slučajih je vsaka intervencija pri oblasteh brezpomembna, kajti te ne morejo in ne smejo drugega storiti in drugače delati, kakor zakon določa in predpisuje.
Sestanek, agrarnih interesentov v Robu pri Velikih Laščah, ki se je vršil preteklo nedeljo, je bil izredno dobro obiskan. Udeležili so se ga skoro vsi agrarni interesentje. Poročilo o potovanju deputacije Zveze v Beograd je podal geometer Mravlje. Včlanilo se je še 70 interesentov iz občine Rob.
Zaklfučki občnega zbora
Poročilo o načrtu zadružnega zakona.
Poročal na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug 15. aprila 1929 ravnatelj Fran Trček.
Z ozirom na to, da imamo v naši državi 7 različnih zakonskih predpisov o zadružništvu, od katerih so nekateri pomanjkljivi, drugi zelo stari, se že ves čas po vojski dela na novem zadružnem zakonu.
Doslej so različne komisije sestavile pet načrtov, ki se ne odlikujejo toliko po temeljitosti in praktičnosti, kolikor po nepotrebnem formalizmu in doslednem teoretičnem dokto-rinarstvu. Tako je v nekaterih določeno, da morata pristopnico podpisati po dve priči, da se mora vsako četrtletje poslati sodišču imenik članov, odnosno duplikate pristopnic, da vrše državne oblasti strožji nadzor nad zadrugami, da se Zveze dele v revizijske in poslovne, da sme imeti pri zadrugi posamezen član samo po en glas, da posamezna oseba ne sme biti član dveh ali večjega števila zadrug itd. V ostalem pa načrti več ali manj izpopolnjujejo doslej pomanjkljive predpise o zadružništvu in uvajajo obligatna nadzorstva, nudijo možnost za fuzije zadrug, izključujejo zlorabo zadružnega imena itd.
Ker nobeden od načrtov ni popolnoma ustrezal staremu in visoiko razvitemu slovenskemu zadružništvu, je pretečeni mesec posebna komisija, ki so jo tvorili zastopniki vseh slovenskih zadružnih Zvez, sestavila popolnoma nov načrt, ki vpošteva tako teoretična za-drugarska načela kakor tudi dosedanje skušnje, na podlagi katerih se slovensko zadružništvo ne bo omejevalo, pač pa izboljšalo v ostalih pokrajinah.
Zato naj občni ztbor sklene, da soglaša z ! navedenim načrtom, odnosno, da apelira na merodajne činitelje, da izdajo tak zakon, v katerem bodo vpoštevani gori navedeni razlogi in sprejme sledečo resolucijo:
»Občni zbor odobrava načrt zakona o gospodarskih zadrugah, ki so ga sestavili zastopniki slovenskih zadružnih Zvez in v katerem so vpoštevana tako teoretična zadružna načela kakor tudi dosedanje bogate skušnje
lepo razvitega slovenskega zadružništva ter prosi vlado, da ta načrt vpošteva pri končni redakciji zakona.«
Poročilo o načrtu zakona o Privilegirani agrarni banki.
Poročal na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug ravnatelj Fr. Trček.
Potem, ko se je ponesrečil poskus z organizacijo »Direkcije za poljoprivredni kredit« na podlagi zakona iz leta 1925, o katerem smo poročali na občnem zboru dotičnega leta, se je dalje časa razpravljalo vprašanje, kako reformirati to organizacijo.
Dasi smo ves čas potom ustmenih in pismenih predlogov ter ob priliki raznih anket dokazovali, da je mogoče uspešno rešiti vprašanje kmetijskega kredita samo potom samo-pomočnega in avtonomnega zadružništva, izgleda, da bo snujoča se Agrarna banka plod kompromisne rešitve med samopomocnim in takozvanim državnim zadružništvom. Po doslej znanih podatkih bodo sodelovali pri njej s kapitalom država, državni denarni zavodi, zadružne zveze in zasebni denarni zavodi. Uživala bo vse državne privilegije. Kredit bo dajala posameznim kmetom direktno ali potom zadrug. Sedanja direkcija za kmetijski kredit pa se bi ukinila. Mnenja smo, da slovensko kmetijstvo ne bo imelo koristi od te banke, ker bo njen kredit predrag.
Pri sestavljanju zakona o banki nismo imeli prilike sodelovati, pač pa smo sporočili naše mnenje merodajnim činiteljem in prosili, da se nas pritegne k sodelovanju.
Ker je zadeva glasom zadnjih poročil že rešena, izražamo željo, da bo nudila banka kredit pod takimi formalnimi in stvarnimi pogoji, da se ga bo mogel tudi slovenski kmet s pridom posluževati ter predlagamo sledečo resolucijo:
»Z ozirom na to, da so dosedanji poskusi z organizacijo kmetijskega kredita od zgoraj le deloma uspešni in samo začasni, odnosno, da se je doslej zlasti v srednji Evropi to vprašanje dobro rešilo potom samopomoonega in avtonomnega zadružništva, občni zbor predlaga:
1.	Država naj z vso intenzivnostjo pospešuje prosveto kmetijskega ljudstva in vpelje na vseh kmetijskih in podobnih strokovnih šolah ter ljudskih tečajih pouk o zadružništvu ter varčevanju.
2.	Država naj z vsemi sredstvi pospešuje snovanje in poslovanje kmetijskih kreditnih in produktivnih zadrug.«
Poročilo o zakoniti zaščiti kmetije.
Poročal na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug 15. aprila 1929 ravnatelj Fr. Trček.
»Novi »načrt zakona o izvršbi in zavarovanju« določa med drugim, da kmet ne sme niti sam odtujiti (prodati, podariti, zadolžiti) niti se mu ne more vzeti (zarubiti in prodati) hiše z gospodarskimi poslopji, prostora Okrog hiše do enega dne oranja, toliko zemlje, kolikor jo potrebuje za vzdrževanje družine ter en par vprežne živine, kobilo z žrebetom, kravo s teletom, deset ovac, pet prašičev, pet koz, kmetijskega orodja za enega delavca in toliko hrane za ljudi in živino, kolikor jo potrebuje za vzdrževanje do novega pridelka. Izjema velja samo za poravnavo odškodnine radi zločina ali prestopka, za prevžitek in za terjatve oblasti (za davke in podobno).
Navidezno bi bila taka zaščita kmetije prav koristna, ker bi varovala kmeta, da bi se ne mogel niti prezadolžiti niti prodati kmetije in se izseliti.
Namen je gotovo dober. Če je pa dobro tudi navedeno sredstvo, to je pa drugo vprašanje.
Pravi vzrok, da se kmetje prezadolžujejo in beže od zemlje ni ne lahkomiselnost ali zapravljivost, še manj mržnja do kmetovanja, razven v posameznih slučajih, ki so pa tako redki, da potrjujejo pravilo. Pravi vzrok je na eni strani nerentabilnost kmetijstva, na drugi strani pa tako majhne kmetije, da se na njih družina ne more niti polno zaposliti, še manj pošteno preživeti.
Zato bi taka zaščita ne dosegla nameravanega namena, pač pa bi položaj še poslabšala, ker bi kmetu vzela gospodarsko svobodo, predvsem pa kreditno sposobnost. Kmet bi namreč ne mogel ne menjati poklica ali posestva, pa če bi bilo to še tako potrebno, ne najeti kredita, brez katerega pri današnjem kreditnem gospodarstvu ni mogoč ne obstanek, še manj napredek. Dogajalo bi se to, kar se dogaja v Srbiji, kjer taka zaščita obstoji že dolga desetletja. Iz statističnih podatkov je razvidno, da v zadnjih 15 letih pred vojno, ko so vse evropske dežele beležile velik napredek kmetijstva, v Srbiji isto, ne samo ni napredovalo, temveč je celo nazadovalo, ker kmet ni mogel dobiti ugodnega hipotekarnega kredita. Tako je bilo polovica kmetov brez zadostne vprežne živine, tretjina brez pluga, petina brez hiše, dve tretjini brez zadostne zemlje za preživljanje družine. Pa še drugo
hujše zlo je rodila »zaščita« v Srbiji. Ona je povzročila takozvano »zelenaštvo«. To so vaški trgovci in banke, ki spomladi posadijo kmetu na zastavo zelene setve denar za nakup hrafte, semenja, orodja, obleke, za davke itd. Denar mora kmet vrniti v jeseni, ko dozore pridelki. Vrne ga na ta način, da »proda« upniku pridelke za vsako ceno in plača vrhu tega obresti, ki znašajo 30 do 120% . Baš zato se v Srbiji tudi ni moglo razviti kreditno zadružništvo, ki je n. pr. pri nas tako ugodno rešilo vprašanje kmetijskega kredita.
»Zaščita« bi uničila tudi lepo razvito kreditno zadružništvo, ki nudi danes polovico milijarde dolgoročnih in cenenih kreditov kmetijstvu za vzdrževanje, razširjanje in izboljšanje.
Gori navedena oblika zaščite tedaj ne pomeni koristi za kmeta, zaradi tega predlagamo sledečo resolucijo:
»Glede na to, da je naš kmet zrel za upravljanje svojega gospodarstva brez posebnega zakonitega varstva in da je prvi predpogoj za gospodarski napredek gospodarska svoboda in kreditna sposobnost, predlaga občni zbor sledeči način zaščite:
1.	Zaščiteno naj bo za vse slučaje seme in hrana do prihodnje setve, krava s teletom ali 5 ovac (koz), 2 prašiča, obleka, potrebno orodje ter potrebno pohištvo.
2.	V slučaju bolezni ljudi, živine in rastlin in "V slučaju vremenskih nezgod naj velja moratorij za primerno dobo za vse v gori navedenem zakonskem načrtu navedene predmete.
3. Zaščita vseh v načrtu zakona navedenih predmetov naj velja nasproti izkoriščevalcem, ki zlorabijo lahkomiselnost in nepo-učenost kmeta.
Zaščito pod 2. in 3. naj priznava prvostopno sodišče potem, ko je ugotovilo njeno upravičenost.
Kmetijska zbornica.
Poročilo g. Janko Bukovca na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug.
Pogosto se naleti na nekak strah, da pri sedanjih razmerah interesi kmetijskih slojev ne bodo dovolj zaščiteni in da bodo dobile druge bolje organizirane interesne skupine nesorazmerno velik vpliv na državno davčno in carinsko politiko. Res je pa tudi, da vsaj prejšnja leta kmetijski interesi niso bili vselej primerno vpoštevani. Zato je kmetijstvu potrebno zakonito stanovsko zastopstvo v obliki kmetijskih zbornic. V ta namen predlagam občnemu zboru sledečo resolucijo:
»Ker je kmetijska produkcija odločilna za našo trgovinsko bilanco, je potrebno, da se pri vseh državnih, gospodarskih in zakonodajnih poslih v prvi vrsti vpošteva procvit iste. Ker v državi ne obstoji nobena agrarna ustanova, kateri bi zakon dajal pravico in dolžnost zastopanja kmetijsko - gospodarskih interesov, zato občni zbor Z. S. Z. povdarja važnost nujne ustanovitve kmetijske zbornice.«
Občni zbor je vse resolucije soglasno odobril.
Iz časnika »La Voix de la Terre«,
Francoska kmečka stranka se prav dobro razvija. Ima v narodu že tako globoke in močne korenine, da je nobena sila ne bo mogla uničiti, pa naj si prizadeva kolikor more. S tem dejstvom nasprotniki že računajo, zategadelj še zadnji brezuspešni in onemogli napadi. Kar je pač zdravega in poštenega, gre svojo pravično pot in navsezadnje le po-mendra gnilobo in krivico! — Dne 23. marca t. 1. je imel izvrševalni odbor francoske poljedelske in kmečke stranke važen sestanek. Določil je načela svojemu delovanju in dal svojim somišljenikom zanesljiva navodila za zmago. Zboroval je neprestano 8 ur, kresala so se mnenja, pa brez neplodnega besedičenja, izklesale so se koristne odločitve o vsakem spornem vprašanju. »S takimi ljudmi,« pravi poročevalec navedenega lista, »si kmalu priborimo pravice, ki nam gredo pod božjim solncem kot vsakemu poštenemu delavcu. Njih neustrašenost je tembolj hvalevredna, ker se niso zbali ne groženj, ne obrekovanj, ki jih kar mrgoli v nasprotnih glasilih. Edino kmet, ki je čvrsto organiziran, edino kmečka sila, poštena, delavna ter skromna, ki se ni nikoli vmešavala v grdobije raznih špekulan-
tov, more osigurati zdrave državne temelje in boljšo bodočnost naroda. Čeprav je odbor navezan le na lastne pomočke, na lastni skromni kapital, je vendarle v prav kratkem času napravil dvojni čudež: poslal je v svet časnik in ustanovil poljedelsko in kmečko stranko. Dajte mu ohraniti — beremo v poročilu dalje — svojo hvaležnost, dajte da krožijo naše podpisovalne pole po vseh vaseh, da tudi najskromnejši prinese svoj oboi (prispevek), da bodo denarna sredstva dosti močna za dosego zmage organizaciji in da bo časten nastop nas vseh spomladi leta 1932.« — Na tem sestanku so razpravljali o finančnem položaju, o organizaciji okrajnih zvez in propagandi za razvoj stranke, o pravilih njenega notranjega poslovanja, o socialnem zavarovanju ter končno o različnih vprašanjih. — Vsak začetek je težak, zlasti v sedanjih razburkanih časih. Francoska kmečka stranka je pokazala, da je težkočam kos. Iz lastnih sredstev je ustanovila list »La Voix de la Terre«, ki prihaja domalega že na dom slehernega francoskega poljedelca, z lastnimi sredstvi odbija divje napade neprijateljev, ki ne umevajo duha časa itd.
Da bo mogla vršiti to svoje delo še uspešneje, predlaga odbor vsem prijateljem
kmečke misli, da zbero 1 milijon frankov zA fond.
Glede organizacije so sprejeli ta-le načela:
1.	odbor vztraja, da se občinski odseki v svoji se3tavi raVnajo po navodilih, ki jih daje glasilo »La Voix de la Terre« in ki bodo izpopolnjena objavljena v sešitku, ki "bo na razpolago vsem članom;
2.	da se ustanovi v vsakem okraju, kjer obstojajo občinski odseki, okrajni zastop, tako da bo olajšana razpečava brošure in navodil. Ta okrajni zastop mora imeti najboljše bojevnike, t. j; delavce, ki so pri stranki že od vsega začetka.
3.	V vsakem glavnem kraju okraja je ustanoviti upravni urad, ki bo sprejemal propagandna iri organizatorična navodila od centrale in poskrbel za njih nadaljnje razširjanje in brezhibno izvrševaftje. Zlasti mu bo še skrbeti za poučna predavanja in za izobraževanje svojih članov. Potrebno strokovno osebje za ta namen je zahtevati, če ga ni v kraju samem, od centrale.
Razmere v Avstriji.
O gospodarskih razmerah V sosednji nam Avstriji smo že večkrat pisali, zlasti pa o lepem napredku kmetijstva V tej deželi v zadnjih letih. Kmetijstvo se je v Avstriji po vojni tako silno dvignilo, da krije že skoraj vso domačo potrebo. Avstrija uvaža le še pfav malo žita in živine.
Ta razVoj je v veliki meri zasluga avstrijske državne politike, na katero so imeli odločilen vpliv kmečki poslanci.
V	dunajskem parlamentu imamo namreč štiri večje politične stranke: krščanske socialiste (klerikalce), potem socialne demokrate, samostojne kmete («Landbund») in vse-nemce.
Največja stranka so krščanski socialisti (klerikalci). Krščanski socialisti pa so razdeljeni na dve skupini, na zastopnike mest, predvsem Dunaja, potem pa na kmečke zastopnike. Ta razdelitev je za krščanske socialiste usodepolna. Zastopniki mest so namreč skoraj vedno nasprotni kmečkim interesom in se vežejo zlasti po vojni z velikim ka-pihdbm proti Socialnim dentokratom, dočim znajo na drugi strani kmečki poslanci v Avstriji tudi prav energično varovati svoje kmečke koristi in se nikakor nočejo slepo pokoriti «mamonistom» v svoji stranki, tudi pod pretvezo vere ne.
V	taboru socialne demokracije stoj) pred vSem mestno industrijsko delavstvo. Večine V državnem zboru pa si socialisti zaradi trdovratnega odpora kmetov še niso mOgii pridobiti, imajo pa v svojih rokah skoro vse mestne občine (Dunaj, Graž, Linz itd.). Razvijajo pa Socialni demokrati Veliko delavnost tudi na deželi, zlasti med poljedelskimi in gozdarskimi delavci. Da bi tudi kmete pridobili na svojo stran, so socialni demokrati pred nekaj leti revidirali čelo svoj program (na zborovanju stranke Sr Linžu), a doslej s precej malim uspehom.
Samostojni kmetje (ali «Landbund») so se razvili iz krščanskih socialistov. To so bili ljudje, ki Se nišo hoteli dati več zlorabljati cjd klerikalcev v njihove namene, ampak so si postavili načelo, da je kmet lahko sam gospodar v svoji deželi brez komande fa-tovža ali mestnega fraka. V zadnjih letih je «Landbund» znatno napredoval v vseh avstrijskih pokrajinah in v zadnji vladi je bil *L&ndbUnd» že prav močno zastopan. Energični nastop avstrijskih samostojnih kmetov je potegnil dostikrat za Seboj tudi krščansko-šočialno Kmečko Zvezo («Bauernb*und»), ki je moral slediti v politiki v marsikateri točki samostojnim kmetom, ako ni hotel izgubiti velikega števila svojih pristašev, Samostojni
kmetje v Avstriji so pred nekaj meseci pristopili tudi «Mednarodni kmečki zvezi v Pragi», kjer so včlanjene vse agrarne stranke v Evropi.
Kmečkemu programu zvesta in dosledna politika samostojnih kmetov v Avstriji je dokazala tudi pri naših sosedih, da se kmetje ne dajo več izrabljati od meščanskih verskih ali pa liberalnih strank. «Landbund» je avstrijske krščanske socialiste pritiral v resno nevarnost, da bodo izgubili vse kmete, če se bodo preveč zavzemali ža interese denarnih katoliških magnatov v mestih, kmečke interese pa zapostavljali. Zato pa bo «Landbund» v bodčnosti igral vedno največjo vlogo v Avstriji.
Vsenemci ne igraje posebne vloge, ker Združujejo le malo peščico mestne nemško-nacijonalne inteligence.
Spomini na Tončev'ga očeta.
(Antona Osolina, posestnika itd. iz št. Vida pri Lukoviči.)
Priobčil: Anton Stražar.
Kdo izmed nas okoličanov bi si pač mislil, da bode raVno V letošnji hudi zimi kruta morilka človeštva zamahnila S koso tudi po daleč naokrog znanem «Tohčev'mo očetu* iz št. Vida pri LttkoVici. Pa Zgodilo se je tako! Ravno 28. januarja smo zvedeli, da so se vsem priljubljeni oče, poznani več ur naokrog, za vedno poslovili od nas. Umrli so v ljubljanski splošni bolnici, kjer so bili le malo časa. šli s6 iskat pomoči zoper želodčno bolezen, pa so podlegli in smrt jih je rešila vseh muk.
Truplo obče spoštovanega pokojnika so pripeljali na lepo urejeni dom; Od blizu in daleč so prihajali ljudje kropit «ToUČkov'ga očeta» in V obilnem številu so jih spremili na Zadnji poti na prijazno šetttvidsko poko-pališče> ki je prav V obližju doma in znane starodavne Dunajske ceste na malem holm-čku, 21 km od naše bele Ljubljane.
Odločil sem se v kratkem napisati le glavne spomine o nepozabnem pokojniku!
Oče so bili rojeni 1. 1854 v bližnji Vrbi «pri Toncu», ki spada tudi k šetttvidški du-hovniji in občini. Seveda, kot pravi korenja-ški gorenjski fant so bili tudi vojak. Ko so odložili vojaško suknjo, so še priženili na sedanji dom.
Enako kot vsi drugi šentvidčani so bili tudi ranjki bistroumen, marljiv in naprednega duha. Vse gospodarstvo so vedno sami nadzirali in ga urejali po vzgledu vzornih gospodarjev, ki so stremeli za napredkom.
Povsod, bodisi na njivah, travnikih, sadnem vrtu ali V hlevu, se je videlo, da Vse to vodi vešča roka in bistra glava.
Toda «Tončev oče» se niso Zadovoljili le s tem. Bili So tudi zadružnega duha ter bili kot član in V odboru Všeh obče koristnih in kulturnih društev. Nepretrgoma so bili skoraj v občinskem odboru in tudi župan. Dalje tudi več let načelnik pri lukoVških ognje-gaščih.
Naši zavedni šentvidčani so v pričetku tega stoletja tudi napravili mlekarno, ki je bila ena izmed prvih v našem brdskem okraju. Seveda so bili tudi pri tej v odboru.
Kolikega pomena je šentvidska mlekarna za vse naše ljudi, to vedo vsi kmetje okoličani. Saj poprej ni imelo mleko pri nas nobene cene. Kako hudo je bilo pred obratom šentvidske mlekarne večinoma gospodarjem za denar! A sedaj, kolika pomoč je to zanje, ko ob mesecih dobijo lepe denarje ža mleko!
Bili so tudi pri odboru šentvidske «Hra-nilnice in posojilnice^ dalje tudi pri «Kmetijski družbi*. Pa zvesti naročnik in bralec našega «Kmetskega lista*.
Enaka po njihovem duhu je tudi njihova hči, obče spoštovana gospa Soseda trgovca itt gostilničarja Ivana Novaka; to je znano vsakemu gostu.
Potekala bodo leta za letom, a še vedno se bodo ljudje spominjali «Tončk<iV'ga očeta*, ki počivajo na prijaznem pokopališču — sledovi Vaše marljivosti še ne bddo kmalu izginili! — P. v m.!
i •■ - i	n i r	■ n
Kako koristna nam je lovska zakupnina?
(Dopis.)
V	časopisju čitamo, da so razen Srbije vsi kraji za zakupni sistem lova po; občinah. To je lahko mogoče, ker je v vsakem kraju nekaj takih ljudi, ki zahtevajo, da se naj lov proda, da imajo potem sami zabavo, če imajo kmetje škodo, jih pa ne boli. Velika večina kmetov pa s tem ni zadovoljna, če dobi občina tisočake za lov, tč pohvali tisti, ki tega dobro ne razume. Kaj pa koristi nam kmetom tisti denar, ki ga občina dobi za lov. Kaj smo potem kmetje primorani škodljivce še gojiti. Iz predpreteklega časa je znano, da je divjačina nekaterim desetkrat, drugim celo dvajsetkrat večjo škodo naredila, kakor je občina za lov dobila, škoda, ki jo zverjad napravi, se nikdar ne plača. Splošno imajo tudi občine večjo škodo nego koristi od lovske zakupnine. V časopisju hvalijo, da dobijo po deželi par milijonov dinarjev za lov. Ko bi pa sešteli vso škodo, ki jo napravi zverjad, bi jo pa bilo gotovo nad 10 milijonov na leto. Umevno je, da divjačina ni za po-vzdigO kmetijstva. Divjačina se naj goji le v ograjenem gozdu, ne pa tako, da se povsod sprehaja .in nam pridelke uničuje, če ustreli kmet zajca na svoji njivi, kjer mu je pridelke jedel, gre takoj v zapor itt je ob drago puško ter ima visoke stroške. Pri sodniji ostane zapisano, da si bil tat; in to zato, ker je občina dala v najem lov. Vsak kmet in posestnik bo raje plačal 20% več na zemljiških dokladah, kot pa da trpi ogromno škodo po žverjadi. V celi državi je gotovo Večina kmetov s tem nezadovoljna, da se divjačina ne sme pokončevati, ko dela škodo? če se lov da V najem, naj bi se dalo V zakup le večje gozdno zemljišče, obdelan svet, to so njive, travniki, pašniki in vinogradniki itd., se naj bi pa izločili. Tu mora imeti kmet VsO pravico po svoji volji škodljivce pokončevati.
V	tem smislu in duhu naj se iždeia V bodoče ta važen zakon. Vse kmetijske Ustanove naj na tem delajo.
Denar naložite
najbolje in najvarneje pri domaČem zmodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
v Ljubljani
registrovana zadruga z neomejeno zaveže
Tavčarjeva (Sodna) ulica 4
VLOGE na knjižice vn tekoči račun obrestuje po 6%, proti trimesečji odpovedi po 7%% brez odbitka davka na rento.
STANJE VLOG DIN 25fi00.W0-—
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog.
Podružnica v MARIBORU
Slomškov trg S, priti, poleg Slolne cerkve.
NOVICE.
Vojvoda Stepan Stepanovič je umrl v čačku dne 27. aprila V visoki starosti. Pokojni vojvoda je bil eden najhrabrejših in najsposobnejših srbskih vojskovodij. Udeležil se je vseh vojn, ki jih je imela Srbija v zadnjih 40 letih. Leta 1914 je potolkel avstrijsko armado, a 1918 je njegova armada prebila solunsko fronto
Nevarno stanje dr. Hodže. Odstopivši češkoslovaški minister ln vodja kmetskega gibanja je nevarno zbolel. Njegovo stanje se je zadnje dni zelo poslabšalo. Najboljši zdravniki so še sestali, da se posvetujejo o njegovi bolezni.
Cenitev Škode po požaru v Gatini. Na Grosupljem je cenila posebna komisija škodo, ki jo je napravil požar dne 19. aprila. Komisija je natanko pregledala pogorišče ter na podlagi hspovedb raznih očividcev in ogleda terena ugotovila vzrok požara. Z največjo natančnostjo je ttato komisija začela ceniti škodo. Škoda je bila ocenjena na približno 1 milijon dinarjev, toda še ni vsa Škoda ocenjena. Kakor zatrjujejo, je železniška uprava pripravljena poleg zavarovalnine pogorelcem povrniti Škodo v polni meri. Komisija bo nadaljevala svoje delo.
Kralj boter 21 otroku. Posestniku Alojziju Becu iz Št. Janža na Dolenjskem se je rodil 21 Otrok. Srečni stariši so zaprosili kralja z'a botra in krst se je vršil v nedeljo dne 28. aprila. Kralja je zastopal podpolkovnik Kovic, komandant 89. pp. V Celju. Družini Bec živi od 21 še 12 otrok, ostali so pomrli.
Zakon o invalidih je bil pretekli teden izročen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
6b?ni zbor Zveze obrtnih zadrug se je vršil preteklo nedeljo v prostorih Zbornice za TOI v Ljubljani. Od 84 zadrug jih je bilo zastopanih 59. Zvezi rtaČeluje g. Josip Rebek.
Občni zbor »Županske zveze« še je vršil pretekli ponedeljek v Ljubljani. Za novega načelnika Zveze je bil izvoljen g. Ferdo N6vak.
Razpisane so pogodbene pošte: Poljane nad Škofjo Loko, Dol pri Ljubljani I. reda, Draga tuš IV-1, Gomilsko II-2, Jarenina 111-3, Legrad 1-1, Radomlje II-2, Velika Loka II-3. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami je poslati do 6. maja na poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
Za naše kosce! Zanimiv in zelo koristen izum je noVe vrste spona riček za pritrjevanje kos na kosišČe. Lansko leto je mnogo kmetovalcev preizkusilo na svojih travnikih novo patentirano spono (kosir), katera se pod oznako »SILA« prodaja. Ta spona prednači dosedanjim kosirjem V zelo mnogih slučajih in to, da se le z polugo odpira in zapira, ter to le z roko, pri čemur ni treba orodja. Sama se odpreti ne more, je pri peti kose gladka, ter se radi tega v njo trava nabirati ne more. Ni nevarna manipulacija pri pričvrstivanju, obratno zelo jednostavna in varna, ker ne spodrkuje kakor pri ključu. Prištedi se zelo mnogo na kosiščih, ker ni potrebno razbijanje s kladivom, kakor pri do sedaj običajnih obročkih. Kdor si želi dobre in priročne spone, naj se otorne na proizvajalca. Glej oglas.
POškedetan pri pretepu. V Ponovi vasi Sta predvčerajšnjim napadla v nekem hlevu neki Josip Koder in Franc Mehle 15-letnega posestnikovega sina Janeza Rebolja. Napadalca sta dečka tako močno poškodovala in ga ranila na glavi, da so ga morali prepeljati zvečer v splošno bolnico.
Uboj med kmetskitai fanti. Pretekli petek zvečer so kmetski fantje popivali v Notranjih goricah pri Ljubljani. Uganjali so razne šale in dovtipe na račun duševno bolj omejenega Tone Sojarja. Ta jim je njihovo zabavo tako zameril, da je sunil 264etnega FVanca Selana z nožem v trebuh, da je na posledicah izkrvavitve izdihnil.
Konjice. Čebelarska podružnica za konjiški srez priredi v nedeljo, dne 5. majnika t. 1. s pričetkom ob 10. uri celodnevni poučni tečaj pri čebelnjaku g. nadzornika proge R. Bajc-a na konjiški postaji. Čebelarji, člani in nečlani, pridite in privedite seboj še druge, ki se zanimajo za to kmetijsko panogo. Predavatelj je g; H. Peternel, predsednik Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko oblast T ni tedne pozneje, t. j. v nedeljo, dne 26. majnika se vrši enak tečaj pri čebelnjaku g. šol. uprav. J. Časl-a v Žičah.
Mala nedelja. Narodno kulturno društvo ponovi v nedeljo 5. maja točno ob pol 4. uri v Društvenem domu krasno novo igro »»Prisega o polnoči«. Igro je spisala kmetska pisateljica Manica Romanova ter se priporoča, da si jo stari in mladi ogledajo!
Uboj; Preteklo soboto je posestnikov sin Ciril Petek iz Križa pri Kamniku s kolom ubil zidarja Janeza Ingliča iz Klanca pri Kamniku. Ubijalca so aretirali. Pri zasliševanju je izpovedal, da je storil dejanje iz maščevanja, ker ga je Inglič pred dvemi leti natepel.
Tovarna zletela v zrak. V Sentinu na Češkoslovaškem je te dni zletela v zrak delavnica za izdelavo eksplozivnih snovi. Eksplozija je bila tako močna, da so daleč naokrog na vseh poslopjih popokale šipe. Eksplozija je zahtevala več človeških žrtev.
Ne odpirajte pisem! Pred mariborskim sodiščem se je vršila te dni kazenska razprava proti neki poštni uradnici pri Mariboru, katero je tožil tamošnji trgovec zaradi odpiranja pisem na pošti. Tekom razprave se je izkazalo, da je uradnica že pred dvema letoma odprla neko pismo ter njega vsebino prepisala in pripovedovala svojim znancem. Uradnica je sicer k razpravi privedla kot priče vse pismonoše, ki naj bi potrdili, da ni bila nikdar sama pri razdeljevanju pošte in da je torej bilo nemogoče, da bi mogla pisma odpirati, vendar je neki pismonoša potrdil, da je prišlo trgovcu v roke pismo, ki je bilo že drugič zaprto. Trgovski pomočnik je izpove^-dal, da se je nahajal na pismu še moker lep. Odprta so bila tri pisma, ki jih je dotični trgovec prejel od svojega zastopnika. Uradnica je bila obsojena na 300 Din globe, v primeru neizterljivosti pa na 6 dni zapora.
Razprava proti Puniši Račicu. Beograjski listi so te dni objavili vest, da se bo razprava proti morilcu Puniš iRačiču pričela 27. maja t. 1. Punišo bo zagovarjalo 35 odvetnikov. Državni pravdnik je dvignil proti P. Račiču 5 obtožb in sicer radi poskusa premišljenega uboja nad dr. Ivanom Pernerjem, radi premišljenega uboja dr. Gjura Basarička, radi poskusa uboja poslanca Grandje, radi premišljenega uboja Stepana Radiča in končno radi premišljenega uboja Pavla Radiča. Kot sokrivca sta obtožena še Toma Popovič in Drag. Jovanovič.
Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte!
Uboj. Na Vrhlogih pri Slovenski Bistrici so v soboto zvečer fantje popivali pozno v noč. Med njimi sta bila tudi 19-letni ključavničarski pomočnik Leopold Delničar, sin železničarja, ter 30-letni posestniški sin Fran Sajko. V vinskem razpoloženju je padala beseda va besedo in razburjenje je naraščalo. Še preden je spoznal Sajko kritičen položaj, že se je zasvetil odprt žepni nož, ki ga je Dolničar porinil Sajku z vso silo v levo stran prsi. Pre-rezal mu je žilo odvodnico in tudi eno rebro. Težko ranjeni Sajko se je takoj zgrudil na tla. Silno je krvavel in bilo je jasno, da zanj ni več rešitve. Še preden je prišel zdravnik iz Slovenske Bistrice, je Sajko podlegel hudi poškodbi zaradi izkrvavljenja. Delničarja so orožniki še istega dne aretirali ter odvedli v sodne zapore v Slovenski Bistrici.
Tedenski koledar.
5.	maja,
6.	maja.
7.	maja,
8.	maja,
9.	maja,
10.	maja,
11.	maja,
nedelja: Pij V. pondeljek: Ivan Pf. torek: Stanislav, sreda: Mihael E. četrtek: Vnebohod. petek: Antonin. sobota: Gangolf.
Sejmi.
5.	maja: Trbovlje, Št. Gothard.
6.	maja: Brežice, Sv. Barbara, Črešnovci,
7.	maja: Sp. Kostrivnica, Šmarje.
8.	maja: Polje, Toplice, Zaverše.
9.	maja: Sodražica.
Valute.
Dati moramo za:
1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 amerikanski dolar 1 francoski frank 1 češkosl. krono 1 italijansko krono
Din	13-49
Din	10-95
Din	8 —
Din	276-27
Din	56-80
Din	2-22
Din	1-68
Din	2-98
Staro znano solidno veletrgovino R, Mikiauc (pri Škofu), Ljubljana, toplo priporočamo pri nakupu vseh vrst manufakturnega blaga. Opozarjamo na današnji inserat.
Minister mornarice pred sodiščem. Bivšega turškega ministra mornarice je izročil parlament sodišču, ker je brez garancije izplačal neki angleški ladjedelnici 20.000 funtov šterlingov.
Delovanje sleparskih dunajskih potnikov v Celju. Pred dnevi so priobčili listi opozorilo Gremija trgovcev v Celju zaradi sleparskih kupčij številnih dunajskih židovskih potnikov. Včeraj pa je bila vložena na celjski policiji nova ovadba proti tem potnikom, oziroma njihovi tvrdki Schipper na Dunaju. V Celju se je zglasil zastopnik tvrdke Schipper med drugimi tudi pri pekovskem pomočniku Albertu Stiplovšku na Kralja Petra cesti. Ponudil je Stiplovšku različno fino perilo po izredno nizkih cenah. Agent je nudil par najfinejših modnih srajc za 300 Din in par isto-takih spodnjih hlač za 290 Din z všteto carino. Kako pa se je začudil te dni Stiplovšek, ko je prejel z Dunaja zavitek, v katerem se je nahajala ena sama srajca in ene same spodnje hlače srednje kakovosti, poleg pa je bil priložen račun, da stane srajca 300 Din, hlače 290 Din, vrhu tega pa je še moral plačati carino na oboje v znesku 103 Din 20 p. Nedavno je celjska policija aretirala in izgnala dva taka sleparska potnika tvrdke Schipper, čez par dni pa se jih je pojavilo zopet več novih. Ti sleparji rasejo kakor gobe po dežju in zadnji čas je že, da se ukrenejo najenergičnejše mere proti njim. Naši ljudje denarja ne kradejo in si ga morajo krvavo prislužiti.
Ustreljena komunista. Bivši komunistični poslanec Hecimovič in ključavničar Djuro Djakovič sta bila že dalj časa zaprta v prostorih zagrebškega sodišča radi komunistične propagande. Tekem preiskave sta izpovedala, da je na naši in avstrijski meji zakopana velika množina komunističnih letakov, knjig itd. Na te izjave je preiskovalni sodnik odredil, da sta oba jetnika v spremstvu dveh orožnikov in enega detektiva odpotovala na avstrijsko mejo, da pokažeta skrivno mesto, kjer so zakopani komunistični predmeti. Orožniki so na meji res našli omenjeni materija!. Ker se je že močno zmračilo, sta v temi in gozdu poskušala komunista pobegniti. Toda, ker se na večkratne klice »stoj« nista hotela ustaviti, sta orožnika oddala več strelov. Ubežna jetnika sta bila oba smrtnonosno zadeta in padla tako, da sta njiju trupli ležala pol na avstrijskem in pol na jugoslovenskem ozemlju,
Grozna smrt triletnega otroka. V Starem gradu pod Velebitom se je prošli ponedeljek pripetila grozna nesreča. Pera Baštela, mati sedmero otrok, je šla na delo, da bi zamogla prehraniti sebe in svoje otroke. V bajti sta ostala najmlajša otroka, starejši pa so šli v šolo ali pa na pašo. Po nesrečnem slučaju je njen triletni sinček Peter padel na ognjišče in skoraj popolnoma zgorel. Grozna nesreča je mater tako pretresla, da se ji je omračil um.
Agrarna reforma tudi v Albaniji. Albanska vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj prouči vprašanje razdelitve veleposestev v Albaniji. Dočim niti v bivši Srbiji, niti v Bolgariji ni bilo veleposestev koncem svetovne vojne, je Albanija še edina država na Balkanu, kjer je večina zemlje še v veleposestniških rokah, ne da bi sprovedla agrarno reformo.
Kot noč in dan je razlika, ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje, ampak vzamete »Žensko hvalo« in Schichtovo ter-pentinovo milo. — Poglejte nafi današnji oglas!
Zveza agrarnih (kmetskih) držav. V švicarskem mestu Ženevi se v zadnjem času vodi akcija, ki ima za cilj, da se vse pretežno kmetske države organizirajo v skupen blok, da bi na ta način lažje branile svoje interese proti onim državam, ki imajo pretežno industrijski značaj. V najkrajšem času se bo vršil sestanek zastopnikov kmetskih držav, na katerem se bo poskušalo osnovati čim tesnejšo medsebojno zvezo.
Na smrt obsojeni kmetje. V neki ruski občini so izvršili kmetje pogrom proti Židom, pri čemur je bilo več oseb ubitih. Proti kmetom, ki so na pogrom hujskali, se je te dni vršila v Moskvi sodna razprava in je bilo petnajst kmetov obsojenih na smrt.
Homatije v Indiji se nadaljujejo in širijo. V zadnjem času je stopilo v štrajk v Bombay-ju nad 120.000 delavcev tekstilnih tvornic. Vsak dan se vrše spopadi med raznimi plemeni. Angleške oblasti pa lepo mirijo s svojo vojsko in so veseli, da se indijski narodi ne sporazumejo, in da skupno ne nastopajo proti svojim tlačiteljem.
Judovska »šola« v cerkvi. V največji varšavski sinagogi (judovska cerkev) je prišlo te dni do hudega pretepa med pobožnimi judi. Bitka je trajala tako dolgo, dokler ni ena grupa potisnila in zmetala svoje nasprotnike na cesto.
Dolgovi beograjske občine znašajo preko pol milijarde dinarjev. Nova uprava beograjske občine je odredila posebno komisijo, ki je imela nalogo ugotoviti finančno stanje beograjske občine na dan 18. februarja t. 1., to je na dan prevzema uprave. Po poročilu, ki ga je sestavila ta komisija, so tega dne znašali vsi dolgovi in obveznosti občine z upravo cestne železnice in elektrarne 507 milijonov dinarjev.
Zagonetna smrt in njene posledice. — V
Bečkereku je svojedobno povzročila veliko senzacijo nagla smrt bivšega direktorja Narodne banke Kostiča. Nastal je sum, da ga je polagoma zastrupila kuharica, ki mu je pripravljala hrano. Kuharica je bila aretirana, čreva pokojnikova pa so bila poslana na proučevanje. Kemiki in zdravniki so ugotovili, da o zastrupljenju ne more biti govora in to tem manj, ker je neki dunajski specijalist izjavil, da je zdravil pokojnega Kostiča, ki je bolehal na pljučni malariji. Državno pravdni-štvo je kuharico takoj izpustilo iz zapora.
Najbolj strupena kača v Bosni. V Bosni se mudi berlinski prirodoslovec prof. Rodke, ki proučuje bosansko favno. Ugotovil je, da živi v Bosni in deloma tudi v Črni gori in Albaniji kača, ki ji pravijo Bosanci »šarka« in ki ima najhujši strup od vseh v Evropi živečih kač. Šarkin strup je tako močan, kakor strup kače klopotače, ki živi v Ameriki in pa kač, ki žive v Indiji.
Nov način*pridelovanja žita.
Belgrajski dnevnik »Politika« od 18. aprila t. 1. poroča o predavanju, ki ga je imel g. dr. Ivan Šajkovič, konzul kraljevine SHS na Finskem, o novem načinu pridelovanja žita. Predaval je pred priznanimi kmetijskimi stro-k»vnjaki. čeprav način pridelovanja žita, o katerem je predaval g. Šajkovič, ni ravno nov, ampak že precej star, bo stvar vseeno utegnila koga izmed naših bralcev zanimati, ker je vsaj za nas nekaj novega. Zato tudi objavljamo to predavanje, ker bo mogoče tudi pri nas kdo poskusil s to stvarjo, kar se zgodi tem lažje, ker nič ne stane.
G. Šajkovič je rekel med drugim:
»Po vojni je v vseh evropskih državah postalo najvažnejše vprašanje to, kako bi se dalo dohodek ob obdelovanja zemlje zvišati. Za mnoge države je to vprašanje življenjsko vprašanje. V Nemčiji, v Avstriji, v Italiji, v skandinavskih deželah in v baltiških državah in na Poljskem si zeio prizadevajo, da dvignejo produkcijo na najvišjo stopinjo, da se na ta način rešijo odvisnosti od tujih držav in tujih tržišč.
Eden od mnogih načinov je ta, da se dvigne prinos žetve po znani metodi Demčin-■ skega.
V	čem obstoji ta metoda?
Že pred 25 leti je nadarjeni ruski inže-ner-agronom Demčinski razložil na podlagi svojih raziskovanj in poskusov svojo metodo presajanja žita, t. j. presajanja in obsipavanja pšenice, rži, ovsa in ječmena.
Te metode pa ni iznašel Demčinski sam. Ta način pridelovanja žita poznajo Kitajci že nekaj tisoč let. Iz zgodovinskih prič je razvidno, da so Kitajci na ta način pridelovali žito že 1720 let pred Kristusovim rojstvom in sicer na povelje nekega kitajskega cesarja. Po tej metodi se žito ne seje z razmetavanjem, ampak se vsaja vsako zrno posebej z roko. Ko biljka doraste npkaj centimetrov visoko (navadno do prvega »kolena«), se biljka pšenice (rži, ovsa ali ječmena) presadi tako, kakor presajamo salato, zelje ali sploh vse sadike (»flance«). Izruvano biljko presadimo 4 do 5 centimetrov globlje v zemljo kakor je rastla prej, kar pa še gleda iz luknje, to ogrnemo ali obsipljemo. Iz tako presajene korenine poženejo čez nekaj dni nove biljke, ampak ne ena sama, ampak po 80 do 40 biljk in vsaka od teh rodi svoj klas. S tem načinom pridelovanja pridela Kitajec na mali površini mnogo žita.
Demčinski, ki se je seznanil s to metodo pridelovanja žita na Kitajskem, je začel stvar natančneje proučevati. Poskusil je tudi v Rusiji in dognal, da je ta metoda prikladna tudi za Rusijo in za druge podnebne razmere. Dne 20. oktobra 1. 1908. je Demčinski o tej metodi pridelovanja žita predaval v Poljedelskem klubu v Berlinu.
V	svojem takratnem predavanju je Demčinski opozoril na to, da pri navadnem sejanju žita pada seme zelo plitvo v zemljo, tako, da ima korenina le malo prostora za svoj razvoj na vse strani. Plitvo zaraščena korenina je vedno v nevarnosti, da jo posuši suša ali pa, da prevelik dež izpere vso zemljo od nje, tako da ostane korenina brez zemeljske hrane. Zato pa je treba korenino posaditi bolj globoko, da je veter in solnce ne moreta posušiti, pa tudi dež je ne more izprati. V glo-bokejšo luknjo presejana korenina ima vedno dovolj vlage in hrane, zato pa tudi mnogo krepkejše poganja.
Korenina se v praksi zavaruje torej s tem, da jo ali presadimo, ali pa da jo vsaj obsipamo. Dobra sta oba načina. Demčinski sam pa je priznal, da je ta način pridelovanja žita za Evropo predrag, ker je treba za obdelovanje enega orala po 25 do 80 delavcev. In ker
leta 1908. še ni bila taka stiska za kruh kakor danes, so se učenjaki pečali s to stvarjo le bolj teoretično. V Rusiji pa je Demčinski dosegel sijajne rezultate s svojimi poskusi, in sicer v neposredni bližini Petrograda, torej visoko na severu, kjer so pogoji jako neugodni. Lansko leto pa so v Nemčiji po tej metodi dobili iz enega samega zrna 342 biljk in seveda ravno toliko klasov! To je naravnost čudež! Glavna korist te metode pa je ta, da osigura kmetu sigurno žetev, ki ni odvisna od suše ali dežja.
Velik pomen pa je dobila ta metoda pridelovanja žita, odkar so iznašli posebne stroje, ki biljke presajajo oziroma poglobljujejo. Lansko leto se je pojavil v Nemčiji takozvani Dengstadtov stroj, ki je zelo priprost in ki sam poglobljuje biljke v zemljo za 3 do 5 cm, jih pritisne v novi položaj in jih istočasno obsipa. Stroj je težak 280 kg. Vlečeta ga dva konja in ravnata ga dve osebi. Eden vodi konje, drugi pa ravna stroj. Stroj obdela na dan 2 orala, ako ima 2 vrsti. Štirivrsten stroj pa napravi dvakrat toliko. Stroj se izdeluje v Neubrandenburgu v Nemčiji, stane pa 650 mark (okoli 9000 Din).
Iznajdba tega stroja je vzbudila po vsem svetu velikansko pozornost Veliki angleški dnevnik »Daily Express« je o njem napisal uvodni članek, v katerem napoveduje kar gospodarski preobrat v svetu. Francoski Specialisti pričakujejo, da bi mogla Francija dvigniti svoj žitni pridelek na vrednost 16 milijard na leto. Nemčija računa, da se bo mogla v kratkem osvoboditi uvoza žita iz tujine in se postaviti na svoje noge, ker bo lahko pridelala — na slabi zemlji! — do 40 meterskih centov žita na 1 hektar (približno dva orala). Boljševiška Rusija pa pričakuje od te iznajdbe »osvoboditev delovnega ljudstva od kapitalizma«.
Meseca novembra preteklega leta so ta stroj zaradi poskusov naročili tudi na Finsko, kjer so se strokovnjaki zelo pohvalno izrazili o njem.«
To je vsebina predavanja g. Šajkovica, ki zasluži tudi vso našo pozornost. Temu predavanju pa bi dodali mi še sledeče:
Že med vojno je opozarjal dunajski list »Arbeiter-Zeitung« na presajanje žitnih biljk, s katerim lahko doseže tudi prav majhen posestnik tolik pridelek, da ima žita dovolj vsaj za svojo potrebo. V zelo uglednem tedniku »Der osterreichische Volkswirt« pa je izšla pred dvemi ali tremi leti cela vrsta zelo zanimivih člankov o tej stvari, kjer so se izrazili prvovrstni strokovnjaki o tej stvari zelo ugodno. Ti so izračunali, da dobi mali posestnik, ki ima le kakih 8 oral zemlje, lahko do 4000 šilingov dohodka na leto ali nad 30.000 dinarjev. Rečeno pa je bilo tam tudi, da se da na ta način pridelovati tudi koruzo.
Mogoče se bo našel tudi pri nas kakšen kmečki fant, ki bi žrtvoval kakšen kvadratni meter zemlje in pa nekaj časa za poskuse. Posaditi je treba posamezno zrnje. Ko to doraste približno do prvega kolena, se vsako biljko presadi po pol metra narazen tako, kakor smo povedali zgoraj, do 5 cm globlje kakor je bila, j ostanek pa se obsipa (ogrne). Lahko pa iz-| rujete tudi že rastočo biljko z njive in jo presadite! Potem je treba počakati. Če bi se stvar obnesla, bo gotovo silno koristna. Ni pa razloga dvomiti, zakaj ne bi šlo. Če vidimo pri salati velik uspeh presajanja, je uspeh jako verjeten tudi pri drugih rastlinah. Samo pravi način bo treba najti, kakor bo najboljši za naše kraje.
Ako se ta metoda — s strojem ali pa brez stroja — obnese tudi pri nas, leži njena ogromna važnost za vso Slovenijo na dlani. Pri nas je večina malih kmetov, kjer je s kruhom še pred Božičem težava, po Božiču pa še bolj. Ako pa se stvar obnese, bo imel vsak bajtar dovolj žita (in kruha) na svojem.
NARODNI GOSPODAR
Še nekaj brezplačnih mest za kmečke mladeniče je prostih v Kmetijski šoli na Grmu in sicer v pripravljalnem gospodarskem tečaju, ki je bil pred nedavnim časom razpisan v našem listu. Šolanje je brezplačno, a učenci tega tečaja imajo prednost na brezplačno mesto tudi v redni letni ali zimski šoli. Opozarjamo kmečke gospodarje, zlasti iz krajev, kjer imajo eno-, dvo- ali trirazredne osnovne šole,
da ne zamude ugodne prilike za brezplačno izobrazbo svojih sinov — bodočih gospodarjev. Kdor hoče priliko izkoristiti, naj prošnjo takoj napiše, jo kolkuje s kolki za 25 Din, priloži krstni list, domovnico in zadnje šolsko izpričevalo ter vse skupaj takoj pošlje ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto, vsaj do 5. maja. Svetujemo pa k hitri odločitvi, sicer bo prepozno in bodo vsa mesta, ki jih je malo, že oddana. Merodajne čini-telje po kmetih prosimo, da na ta razpis bla-
govolijo opozoriti kmečke gospodarje. — Ravnateljstvo.
Vinski zakon. Kmetijski minister je za 22. maj sklical v Zagreb konferenco vinogradnikov, na kateri se bo razpravljalo o smernicah novega načrta vinskega zakona. Na podlagi mišljenj vinogradnikov bo pozneje vinski zakon ponovno redigiran in na to uveljavljen.
Za birmance!
•rebrna žepne ure Din 160.— nikelnaste žepne ure Uln 48.— •rebrne, ovratne verižice z obeskom Din SO.— 14-kar. zlate ovratne
verižice z obeskom Din 100.— 14-kar. zlate ovratne zapestne ure na
traku.....Din 360.—
budilke (wekeroe). Din 60.— Precizne iepne ure, »Schaft-hautent, »Ornega«, zlatnina, briljanti v veliki Izberi.
Lfiibliana, Pred Škofijo 15
Kolarski vajenec
star 15 let, se sprejme v uk. Hrana pri mojstru. — Poizve se v upravi Kmet. lista.
m
\ V
t T3
S
a m
e «
o> a 3
ffl £ fi <o
"O N ® -
M J<
S • (N
> 0)
a>
QJ
U)
IA
MSI O
E
o/S J2Ž S
2	S
(8
^ O
■ .ari
03
w -2 * 2 o
o 0> > a* T3
.2. ° ©
~ ° 'o «
> -H <0
•5 «
O N T3
(D
« <o	r;
h 00	C
^	s
e B
o	^
« B
« V	.1
n u	M
NAROČAJTE »G £ UDOc
Gospodarji I	Gnojite as
APNENIM DUŠIKOM
najfinejšim, najuspešnejšim ln učinkovitim dušičnim gnojilom t Kdor gnoji z apne-nim dušikom, gnoji istočasno * dušikom in apnom. — Informacije o upotrehd in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih v	apnenega dušika daje
TVORHIGA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru.
Ta tvomioa proizvaja lato tako mešano umetno gnojilo »nitrofoskal - ruše«, katero eestoji is apnenega dušika, superfoelata in kalijeve eoJi. Kdor s Nitro-loekalam gnoji, gnoji istočasno b dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter «i pri-g	hrani večkratno trošenje umetnih gnojil
»It OVAC«
Tvornica glinastih strešnikov In opeke
Frohlich & Bichler
•■iiiimiiiiitiitmia« Karlovac iiiiiiiiiiiiiiiiihiiiii
>eke.
Proizvajanje vseh vrst opeke in streSnikov ter vseh glinastih predmetov kakor tudi ploščic za tlake. Posebno se priporočajo falcoiani in dvakrat falcovani Strešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Kvaliteta zidne in strešne opeke je strokovnjaško priznana, kot najboljša v državi. Dobavijo se franko na vsako postajo.
Generalno zastop- llf A|JOM< Ljubljana
stvo za Slovenijo: 'iiVvlIVri1 Kolodvorska 7
Laneno olje, tirnež, emajlne in ostale lake, oljnate barve
'	in vse v stroko spadajoče blago kupite
dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDIČ-ZANKL, d. z o. z. tovarna olja, firneži, laka in barv Ljubljana-Medvode. Lastnik Franjo Medu.
Prometna banka 2
Ljubljana
Telefon It. 2149, I Poit. tek. rat. 13.853
3 Stritarjeva ulica št. 2
(vogal Prod Skotijo 1, nasproti magistrata)
Zlro-raCun pri Narodni banki
Nakup In prodaja valut In deviz. Sprejemanje vlog ne tekofl reCun In hranilne knJISIce, vnovievenje Čekov In menic. Isdeja uvereaj, garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanje kreditov ln Isvrlevanje vseh bantnlh poslov po nejkulantnejllh pogojih.
Ugodni plačilni pogoji.
Najboljši In na)Irpe£neJSI
šivalni stroji in KOLESA so
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt In Industrijo, v raznih opremah |stotam Švicar *ki pletllnl stroji PUBIED Pisalni stroji URAIM1A
' Večletna garancija.
i	Tovarniška zaloga;
JOSIP PETEtme
LJUBLJANA,
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.

osrednja gospodarska zadruga v Ujubijanl, Kolodvorska 7
*fana stalno v zalogi:
Umetna gnojila : Kalijevo sol, superfosfat, njtfofoskal (mešano gnojilo), čilski soliter, apneni dušik i. dr
Semena: lucerno, domačo deteljo, travna semena, semensko peso, češki semenski oves, grašico i. dr.
Seno in pšenično slamo dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja.
Cez 56 let staro pošteno podjetje
*jesniftcu<
Ljubljana, Lingarjeva ulica
Najboljši nakup dobrega in trpežnega blaga za ženske in moške obleke.
Sukno, štofi, kamgarni samo češko in angleško.
Prepričajte sel Oglejte si |ia|O0<* I
Cenj. občinstvu naznanjam, da r>tvor;m dne 1. maja t. I.
brezalkoholno gostilno v Tacnu ——
Gledal bom na snažnost in točno so-r lidno postrežbo. Pusebno se priporočam brezalkoholikom, izletnikom ii\ turistom na fmarnolgoro.
FRANC SIRNIK, Tacen 75
«— pod Šmarno [goro —
PREMOG
—» LJUBLJANA ■
o. o.
prodala po najugodnejših cenah
Premog, domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški ppotnog vseh v$t
KOkS, li varniški, plavžarsfci in plinski.
—• Briketi. —-
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
LJUBLJANA, Miklošičeva 1.15.1.
je nalpriinjtiTOejša in aaj-' boljša spopa sedanjosti! R«zpQ|iIja po jgarq£flu tvrdka
Lepoglava
Zahtevajte prospekt* o nalth izdelkih. — Trgovci popust!
= Refl. zastopstva se oddajajo. =
ti -
ko vidiš, da se bližnjemu dobro Nevoščljivostlše. nikogar ni obogatila, nevoščliivcu pa vsakokrat škodovala!
99
:::
ll
(I
kupujejo le oni. ki se tega zdravega življenjskega nazora <}rže. Zato se sporoča, da je izbira čevljev v NOVIMI MOJ)NIMI KROJI povečana in čisto moderno predelana. - CENE pa OBDRŽIMO kot poprej.
a
OtrO$ki v raznih barvah in laku . od	Din 40 do 50
Ženski Črni ali rujavi ..... od	Din 100 do 120
Ženski na špango, kombinirano usnje od	Din 160 do 170
Ženski rujavi........od	Din 140 do 150
MOŠki črni, nizki, mod. zaokrož. oblika od	Din 140 do 150
HOŠki rujavi........od	Din 150 do 160
MOŠki črni, visoki. ...... od	Din 170 do 180
Ženski beli, platneni ..... od	Din 60 do 70
IE?* v	^^ - ;
Novost! Gojzerce
mpške, po švicarskem tipu,
tucji po meri, Din 300 da 310 Ženske, po švicarskem tipu, tudi po meri, Din 280 fo 300
Preberite!
Ne boste obžalovali, ampak prihranite si Din 20 do 70
Posebno ve! ka izbira Uka-stih in b raslih drap-fenije*
vse v Detajlni prodali čevljev
tovarne Carl Pollak d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 23, na dvorišču
■..
mm
fe
U?,dft5k: KILAM MRAVLJE: - konzorcij »Kmetakeca li#U<: JVAM PUCELJ. - Za ti*k«no >M«rk*r<t 0. MICHAiEK, I^Mjaipa.