POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 28 CENA 10 DIN Ureia tsredmtit -dboi 1 »L -»rt urednik Štrukelj Kare; — Naslov oredr v- , v »rave' • Posavski tednik«, Videm-Krtkc l — Čekovni rečne pri NB FLRJ Krike *tev 615-7-145 - Tiska Mariborske tiskarna — Celoletna naročnina 400. polletna 200, četrtletna 100 dinarjev - »Posavski tednik« izba$a enkrat tedenske KRŠKO, dne 17. Jnlija 1954 posavsmvz uMmzj GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA K k o < 7 dni posvetu TRŽAŠKO VPRAŠANJE z vsemi svojimi zapletijaji in tegobami spet sil- v ospredje. Pravzaprav je bil italijanski tisk, ki je dvignil okrog njega toliko prahu, in sicer prav v trenutku, ko je rimska vlada načela najnovejši načrt za rešitev tržaškega problema, načrt, ki so ga po dolgih medsebojnih posvetovanjih med ZDA, Anglijo, Jugoslavijo in Italijo izdelali njih izvedenci. Jugoslovanska vlada je, četudi izredno težko, nanj pristala. S tem je — kakor že neštetokrat doslej — pokazala resnično in globoko željo, da se o tem kamnu spotike sporazume z južnim sosedom in nato upo-stavi normalne medsebojne odnose, ki veljajo po vsem svetu. Po sporazumu naj bi Jugoslavija z manjšimi spremembami meja obdržala cono »B«, Italija pa cono »A«. Ta rešitev naj bi bila samo začasne narave, dokler se ne b1 italijansko-jugoslovanski odnos; s tesnejšim vsestranskim sodelovanjem na vseh področjih temeljito popravili; tedaj bi nastopil čas dokončne rešitve tržaškega vprašanja. Jugoslavija tudi ne bo dobila svobodnega pristanišča v Trstu, temveč samo nekaj posebnih pravic, medtem , ko bi pravice manjšin na obeh stranih zajamčili s posebnimi določbami Toda rimski krogi se spet obotavljajo. Vladni predsednik Scelba in zunanji minister Pto-cioni sta pred nedavnim sicer dala ugodni izjavi, tako da bi človek pričakoval, da vlada ne bo imela kdo ve kako velikih pomislekov. Toda doslej se ni izjasnila, četudi je že minilo nekaj tednov Zato pa So Povsem v iredentističnem duhu odgovorili v tisku in radiu Iredentisti so že prej zagnali hrup, češ da cono »A« ni mogoče »žrtvovati ! bo več. MENDESOV TEDEN — tako nekako bi lahko krstili teh nekaj dni. kajti prav prizadeva-(Nadaljevanje na 2. strani) Živel 22. julij- Dan vstaje slovenskega naroda! Trinajst let je miniilo, odkar je slovenski narod stopil na borbeno pot svoje nacionalne Hm socialne osvoboditve. Tako kratka se človeku zdi ta doba, vendar pa pomeni za slovenski narod velikansko zgodovinsko prelomnico v vsej njegovi tisočletni zgodovini. Prav v tej življenjsko kratki dobi je s svo-jo lastno borbo postavil čvrste temelje svoji narodni suverenosti v okvira državotvorne skupnosti narodov Jugoslavije. Skozi stoletja tlačen v svojih narodnih pravicah, zaničevan in izkoriščan po tujih gospodarjih, si je v tej kratki dobi skupno z ostalimi narodi' Jugoslavije izbojeval svobodo in neodvisnost. Ni čudno, da se vsako leto ob tem veličastnem prazniku vedno znova vračamo v spominu nazaj v dobo naše ljudske vstaje, v dobo težke in s krvjo prepojene štiriletne borbe in skozi to borbo izvedene ljudske revolucije. Vračamo se zaradi tega, da ponovno osvetlimo vso veličino te velike in težke borbene poti, po kateri je slovenski narod prišel do svobode in neodvisnosti ter vsaj delne združitve s svojimi ostalimi slovenskimi brati. Spominjamo pa se teh dni tudi zaradi tega, da na primerih našega domovinskega patriotizma in brezštevilnih primerov hero-izma, "S katerim je Slo naše slovensko ljudstvo v oboroženo vstajo proti fašističnemu okupatorju, iščemo zase in naše mlado nokolenje novih moči in spodbude za nadaljnje utrjevanje sadov narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. Z napadom fašističnih sil na našo domovino pred trinajstimi let; se je začela ena najbolj strašnih dob v razvoju in ob. stoju slovenskega ljudstva. Zavojevalnim fašističnim silam, ki so že dolga leta pripravljale ta pohod, n; bilo zadosti, da si naš narod in zemljo podjarmijo, temveč so Imele te sile za naše ljudstvo pripravljene načrte, ki jih vsa dotedanja zgodovina vojnih pohodov in osvajanj ni poznala, da z množičnim ubijanjem in preseljevanjem uničijo slovensko ljudstvo in tako postanejo gospodarji naših zemeljskih bogastev in prirodnih lepot. Ne njihovemu usmiljenju, ampak našemu borbenemu odporu in vztrajnosti se imamo zahvaliti, ■inmDDOiiiiEiiniipmiiiiiiiiiiiiiiiim Duhovniki člani CMD krškega okraja so svečano proslavili Dan vstaje Pred dnevi so priredili du hovrnki, člani CMD, iz krškega okraja interno proslavo narodnega praznika Dneva vstaje. Proslava se je vršila v mali dvorani Partizana v Krškem. Referat o pomenu 22 julija je imel g. Vinko Toš, župnik iz Velike Doline. Zapeli so tudi nekaj pesmi. Po svečanem delu zborovanja so nadaljevali z delovnim programom. Poročilo o dosedanjem delu društva je podal župni upravitelj v Kostanjevici France Lokar. Prisotni so dali pohvalo dosedanjemu Pokrajinskemu odboru ter izvolili nov odbor, v katerega so bili izvoljeni v glavnem dosedanji odborniki društva. da se njihovi načrti niso ureš. ni čili. Sveže in neizčrpane so udarile fašistične horde n* naše neoboroženo ljudstvo. Vse tisto, kar bi se moralo tem silam postaviti v bran, je odpovedalo. Odpovedalo je državno vodstvo, odpovedala je armada, razblinile so se vse legalne politične stranke. Ne samo da so »modri« državni krmarji zapustili svoje ljudstvo, pobegnili v inozemstvo in se poskrili ter ljudstvo pustili na milost in nemilost brezsrčnemu tujcu —' ampak se je en del bivših politikov in zahrbtnih računarjev znašel v objemu in tesni povezavi z . okupatorjem. Kazali so slovenske rodoljube okupa-torju-tujcu, da jih je lahko pošiljal v taborišča smrti, jih pobijal in požigal njih domove. Za umazano ceno — z okupatorjem prirejanih pojedin in srednjeveških orgij, so prodajali svoje rodne brate. Da, taka je bila resnica tistih dni. In vendar v teh usodnih dneh slovensko ljudstvo ni ostalo samo. Ob tej težki uri je nad njegovo usodo bedela strnjena in prekaljena Komunistična partija, ki se je skozi desetletja pripravljala na odločen odpor proti silam tuje in domače reakcije. Zavedajoč se svojega zgodovinskega poslanstva je o pravem času znala vse pozitivne sile vključiti v Osvobodilno fronto, ki je predstavljala politično in organizacijsko osnovo za oboroženo vstajo slovenskega naroda. Pod praporom Osvobodilne fronte so se zbirali politični delavci in partizanski borci, ki so za. čeli organizirano borbo proti okupatorju, od začetka v skupinah in četah, pozneje pa v brigadah in divizijah, vse do tedaj, ko so se partizanske enote prerasle v mogočno Jugoslovansko armado, ki je dobojevala končno in odločilno zmago nad okupatorjem «n domačimi izdajalci. Dosledni načelom ljudske revolucije smo Po osvoboditvi krenili na not demokratične državne ureditve vseh jugoslovanskih narodov v oktijru zvezne republike Jugoslavije. Zavedali smo se, da bo naša nova Jugoslavija trdna na znotraj in močna na zunaj, ako bo vsakemu narodu zagotovljena enakopravnost v političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju. Trdno stoječ na osnovi politične in gospodarske enotnosti smo v letih po osvoboditvi pričeli graditi lastno gospodarstvo, upoštevajoč dej- iz nič, graditi industrijo itd. Pri vsem tem pa je bilo treba premagat; vplive zunanjih in notranjih sovražnikov. Nikdar ne bomo mogli pozabiti, da smo od tistih, od katerih smo pričakovali največ pomoči, prejemati skozi vrsto let le udarce in zapostavljanje na vsakem koraku. K prvim so se pridružili še drugi. Pohlepnim Italijanom so se pričele ponovno vzbujat; skomine po naši zemlji. Načeli so vprašanje Trsta in ostalih delov naše Primorske. Zopet je bilo treba zbranega in enotnega nastopa našega ljudstva, da so Italijani potolažili svoj volčji glad, zavezniki 'pa začeli resneje presojati kočljivi položaj. V teh prehojenih letih borbe in težav smo našli moči in sposobnosti, da smo nenehno urejali in utrjevali oblike socialistične demokracije v vsem našem gospodarstvu in organih državne oblasti. Nismo šli po poti državne birokracije in privilegiranosti, ampak smo šli v borbo proti lastni birokraciji, v borbo za resnično ljudsko oblast v vsem gospodarskem in družbenem upravljanju. Zbori volivcev, zbori proizvajalcev v državni oblasti ter delavski sveti in upravni odbori v gospodarskih organizacijah so veren prikaz naše pravilne poti v; 'socializem. Ves naš razvoj v teh trinajstih letih, vsi napori in uspehi slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov so vezani na trne našega velikega državnika in ljudskega voditelja tov. Tita. Kdo drug kot samo Tito je bil sposoben, da je pove zal v najtežjih trenutkih vse jugoslovanske narode v eno mogočno neuklonljivo silo, ki (Nadaljevanje na 2 strani) OKRAJNI LIUDSKI ODBOR KRŠKO čestita vsem državljanom v okraju in delovnemu ljudstvu Slovenije k narodnemu prazniku Dnevu vstaje. K Dnevu vstaje slovenskega ljudstva — 22. juliju čestitajo svojim članom in preko njih vsemu ljudstvu krškega okraja in Ljudske republike Slovenije: OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI KOMITE LMS OKRAJNI ODBOR ZB NOV, WI IN ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV ZA OKRAJ KRŠKO Čestitkam se pridružuje tudi Okrajni zavod za socialno zavarovanje Krško. Živahne priprave la proslavo narodnega praznika Dneva vstale Okrog 5000 ljudi se bo udeležilo republiške prosla ve v Črnomlju V zadnjih dneh po osem okraju hitijo s pripravami proslav narodnega praznika Dneva vstaje. Skoraj v slehernem občinskem centru, pa tudi v večjih vaseh se bodo na predvečer vršile svečane akademije s primernimi sporedi. Po vrhovih bodo zagoreli kresovi, od vasi do vasi pa se bodo, kot nekoč med vojno, pomikale partizanske patrulje ter spotoma obiskovale partizanske družine. Občinski ljud- stvo. da je preobrazba naše go- I ški odbori se bodo sešli na slav-spodarske in kulturne zaosta-j nostne seje, organizacije in dru-tosti mogoča samo z izgradnjo štva pa pripravljajo ponekod 'ežke industrije in industriali- tudi ljudsko veselje. zacije naše države nasploh. Pri vsem dosedanjem razvoju to ustvarjanju smo zasledovali skupne interese ogromne večine naših delovnih ljudi, da čimbolj razvijemo in dvignemo proizvodnjo in s tem nudimo zaposlitev in kruh svojemu ljudstvu v lastni domovini. V Krškem bo v sredo zvečer v domu Partizana svečana akademija. Na sporedu je himna, slavnostni govor, recitacije, partizanske in narodne pesmi ter narodni plesi. Sodelovali bodo Društvo Partizan, orkester, videmski oktet in garnizon JLA o godba tudi koncert in po koncertu bodo imeli ljudssko rajanje. Poleg priprav za lokalne proslave, ki se vršijo skoraj po vseh občinah, se zbirajo te dni tudi prijave za odhod na republiško proslavo narodnega praznika Dneva vstaje, ki bo 22. julija v Črnomlju, kjer se je pred desetimi leti vršilo tudi prvo zasedanje SNOSA. Po sedanji aktivnosti sodeč se bo republiške proslave v Beli krajini udeležilo iz krškega okraja okoli 5.000 ljudi reditve. Ob desetih dopoldne je odkri] spominsko ploščo na Pianini (bivši partizanski bolnici) Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS. Isti dan je bila tudi otvoritev Planinskega doma na Mirni gori s kulturnim sporedom in ljudskim veseljem. Danes zvečer, ob 18. uri, bo odkril spominsko ploščo v Črnomlju Radio Ljubljana, ki bo nato ob 20. url priredi] svečano radijsko oddajo iz Črnomlja. Spominske plošče bodo te dni Organizacijo odhoda so prevzeli \ odkrili v Beli krajini tudi Glavni posebni štabi, sestavljeni iz pred- odbor ZB, CK LMS, Glavni od-stavnikov množičnih organizacij bor RK Slovenije, Znanstveni in-in društev. štitut, Zveza prosvetnih delavcev. Udeležence iz krškega okraja Državni sekretariat za notranje ho odpeljal posebni vlak. ki bo zadeve LRS, javno tožilstvo Slo-krenil z dobovske postaje dne venije, Državni sekretariat za go-22. julija med četrto in peto spodarstvo LRS, TANJUG. Na-uro zjutraj ter se'bo ustavljal na rodna banka. Državni sekretariat vseh postajah skozi krški okra) za pravosodje, Društvo novinar do Pijavic. Isti vlak se bo vrnil jev Slovenije, r»»«>«&«• «••»»-» jm zvečer pred polnočjo v Dobovo, kjer bodo udeleženci lahko izstopali na vseh postajah. Vozilo bo tudi več avtobusov, kamionov in drugih podobnih vozil. Verjetno bo moralo voziti tudi več po- Krškem. Pozno zvečer bodo za-Če se .ob tem slovenskem, žgali tudi štiri kresove na bliž-prazniku ozremo na prehojeno njih vrhovih. Na dan 22. julija pot, vidimo, da je moralo naše zjutraj bo budnica in prihod državno vodstvo in vse ljud- partizanskih patrulj, ki bodo stvo vložiti ogromno naporov, odšle nato na vlak za Črnomelj. da smo prebrodili vse ieiave, V Brežicah pripravlja slav- , ki so nas ovirale na tej zmago- nostno akademijo občinski odbor prijav) ter bodo občinski štabi slavni poti. Izbojevati je bilo SZDL, ki bo na predvečer narod- ^pravočasno obveščeni za vozni treba zmago nad okupatorjem, nega praznika na vrtu Doma JLA red. . _ _ , premagati težave pri obnovi v Brežicah. Spored bo zelo bogat. I Bela krajina se ze dalj časa požgane to porušene domovi- Poleg himne, govora, recitacij pripravlja na to veliko svečanost. ne, začeti je bilo treba skoro in pesmi bo priredila kapelska I V nedeljo so se pričele razne pri- Letalska zveza itd. Vsepovsod bodo ob tej priložnosti tudi kulturni sporedi. Dne 22. julija bo v Črnomlju ob 5. uri zjutraj budnica združenih godb, ob 8. uri odkritje spominske plošče- Letalske zveze sebnih vlakov (odvisno od števila Slovenije v Črnomlju pri postaji. ob 8. uri odkritje spominske plošče »Leka* v Črnomlju, ob 9. uri slavnostna seja Ljudske skurt-ščine LRS, ob 10. uri glavno zborovanje v Črnomlju. Po zborovanju pa bo ljudsko veselje. B1EIA KKAJMA ★ vabi vse borce, aktiviste in njihove svojce ter vse delovne ljudi Slovenije na republiško proslavo DNEVA VSTAJE, ki bo dne 22. julija v Črnomlju Stran 2 .POSAVSKI TEDNIK'* * Štev. 28 Dan vstaje - 22. julij bodo Senovcani proslavili v Loščah pod Bohorem Partizanske Lošce pod Bohorjem bodo za Dan vstaje — 22. julij — ponovno oživele. Kot vsako leto bo tud- letos senov-ško prebivalstvo množično pohitelo na svoj državni praznik v okrilje bohorskih planin, v kraje, ki so tesno povezani z zgodovinskim bojem našega ljudstva. Senovška organizacija ZB se z ostalimi množičnimi organizacijami že pridno pripravlja za čim dostojnejšo proslavitev letošnjega Dneva vstaje. Že nekaj dni sem se ureja cvetlični park pred spomenikom žrtev NOB, s čimer tudi Senovo dobiva vse lepšo zunanjost. Do prazničnega dne bo ta kraj čim lepše urejen, tako da se bodo Senovčani tudi v tem pogledu primemo oddolžili spominu na padle žrtve in partizanske junake. Proslava 22. julija se bo pričela z budnico, s katero bo domača godba na pihala oznanila praznični dan. Ob 7. uri zjutraj se nato predvideva zbor Senovčanov pred spomenikom, kjer bo kratka žalna komemoracija, s svečanim govorom in nastop domačih pevcev in godbe. Po končani žalni svečanosti bodo Senovčani krenili z godbo na čelu proti Lošcam. Tudi v Laščah se namerava prirediti krajša svečanost pred spominsko ploščo, kjer bo tudi nekako okoli 11. ure slavnostni sprejem partizanskih patrol, ki bodo prihajale na Lošce iz tr**h smeri. Patrole, ki bodo spotoma obiskale važnejše partizanske vasi in posamezne družine, se bodo pomikale iz Senovega v dveh smereh, in to preko Re-štanja-Zakova in Plešivce in preko Dovškega-Brez j a in Jablance v skupni smeri Lošc. Verjetno se bo tema patrolama priključila še patrola iz Brestanice, ki na 4 bi se kretala preko Presladola, Mršivih Lošc in Stranja, tako da bi prišla na cilj skupaj s senovškimi patro-lami. Senovške organizacije, predvsem SZDL, Svoboda, Partizan, UROJ, Predvojaška vzgoja in Društvo prijateljev mladine so povabljeni, da čim tesneje sodelujejo z organizacijo Zveze borcev v izvedbi slavnostnega programa kakor tudi v agitaciji za množični pohod na Lošče. Upati je, da bo letošnja počastitev Dneva vstaje na Senovem res veličastna. Ta dan bo v partizanske Lošce poleg številnih borcev, ki so s spomini tesno vezani na te kraje, pohitelo tudi ostalo delovno ljudstvo iz Senovega. Tudi šolska mladina, ki ni odšla na počitnice, bo ta dan pod nadzorstvom svojih vzgojiteljev obiskala partizanske kraje pod Bohorjem, kar bo tudi zanjo pomemben dan in praznik. Rezervni ofieirji-člani UROJ nameravajo ta dan izkoristiti v ŽIVEL 22. JULIJ! (Nadaljevanje s 1. strani) se je vedno in povsod znala postavita v bran za svoje interese in interese vsega demokratičnega sveta. V našem Titu imamo voditelja, ka ga ceni in spoštuje ne samo naše ljudstvo, ampak vse demokratične in miroljubne sile v svetu. To nam potrjujejo državniške zveze in številne trgovinske pogodbe z ostalimi državami v svetu, posebno pa balkanska zveza med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo. Ta balkanska zveza ima jasno opredeljen smoter, braniti politično in gospodarsko neodvisnost proti vsem imperialističnim težnjam in napadom od katerekoli strani. Veličastno praznovanje 22. julija — dneva borbene manifestacije oborožene vstaje slovenskega naroda, nas spominja na vse znane in neznane junake, ki so dali svoja življenja za novo Jugoslavijo. Od vstaje pa do osvoboditve je nešteto borcev prelilo svojo srčno kri za osvoboditev naše domovine. Njih grobova so raztreseni po gozdovih in livadah, ob cestah in železniških progah — povsod tam, koder je tekla borba za našo veliko stvar — svobodo! Zato bodi ta praznik manifestacija ljubezni in hvaležnosti vsega našega ljudstva do partizanskih borcev, ki so v velika domovinski vojni s toliko napori skovali temelje za boljše fin srečnejše živi jen je slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov v FLRJ. Naj živi 22. julij! Večna slava padlim žrtvam za našo svobodo in socialno osvoboditev! Naj živi ljudska republika Slovenija v nezrušljtivem bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov! Naj živi nova socialistična Jugoslavija in naš vrhovni vo-ditej tovariš TITO! praktičn-; topografski vaji, katere cilj bo skupen prihod v Lošce. Del njih pa se bo vključil v vodstvo partizanskih patrol. Vse organizacije, posebno pa še ZB, bo preko letakov in povabil v teh dneh obvestila senovško prebivalstvo o množičnem pohodu na Lošce, tako da bo na Dan vstaje v Lošcah resnični partizanski praznik. Po končanem oficialnem delu proslave na Lošcah se bo začelo partizansko rajanje, za kar bodo poskrbeli številni harmonikarji in predvsem domača godba na pihala. Za hrano in p4 jačo pa se bodo pobrigali organizatorji. Pričakujemo, da bo letošnja proslava v Lošcah ena od najmnožičnejših po osvoboditvi, če ne bo motilo vreme. Komisija zd obnovo Izvršnega sveta LRS se je mudila v krškem okraju Pred nedavnim se je izvršil popis potreb za dokončno obnovo med vojno porušenih hiš in gospodarskih poslopij v krškem okraju. Popis je zajel tiste, ki si še sploh niso nič obnovili, kakor tudi one, ki jim za dokončno obnovo primanjkuje le še nekaj sredstev. Seznam vseh družin, ki rabijo pomoč, je bil poslan Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS, le-ta pa je poslal v ponedeljek, 5. t. m., svojo komisijo z nalogo, da pregleda stanje obnove v okraju, da bi na osnovi tega lahko določil vsoto, ki naj bi jo dobil naš okraj. Komisija se je mudila v občinah: Tržišče, Senovo, Dobova, Podbočje, Kostanjevica in Leskovec. Razgovarjala se je s predstavniki občin, ljudskih odborov in predstavniki političnih organizacij. Ugotovila je, da so potrebe po obnovi dokaj velike, da so pa bile nekatere družine sicer res prizadete, ki so si pa že do sedaj z lastnimi ali z družbenimi sredstvi toliko obnovi- 7 dni po svetu (Nadaljevanje s 1. strani) n ja francoskega vladnega predsednika, da doseže pomiritev v Indokini, predstavljajo te dni št. 1 mednarodnega zanimanja. Francoski državnik se je te dni sestal z ameriškim zunanjim ministrom v Parizu; povabil ga je bil le-sem, da bi razčistila nekatere nejasnosti glede Indo-kine. In imel je sijajen uspeh. Američani so se dali omehčati. Medtem ko so še pred dnevi trdili, da se v Ženevo ne vrnejo več in da so tam svoje opravili, je Bela hiša po sestanku v Parizu objavila, da se bti načelnik ameriške delegacije v petek vrnil v Ženevo in se udeleževal razprave devetih delegacij o Indokini. S plenuma Okra!nega sindikalnega sveta Krško Tudi v krškem okraju so sindikati sklenili, da bodo delali v smislu zaključkov in predlogov plenuma ZO SZDL! Preteklo nedeljo se je sestal plenum Okrajnega sindikalnega sveta Krško, ki je razpravljal o vlogi in mestu naših sindikatov v nadaljnjem boju pri izgradnji socializma v naši deželi. Plenum je razpravljal o zaključkih in predlogih, ki jih je nakazal plenum Zveznega odbora SZDU dne 9. junija letos v Beogradu, nadalje plenum Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije dne 13. jun! teh organov je naš plenum ostro obsodil in sklenil, da se bodo naše sindikalne organizacije v bodoče takim pojavom ostro postavile po robu. Kot ostali plenumi je tudi naš precej razpravljal o sedanjem plačilnem sistemu v gospodarskih organizac jah, ki ga bo treba zaradi nekaterih slabosti v njem spremeniti. Ugotovljeno je namreč, da instru- lativno vplivajo na proizvodnjo, proizvajalcev ne izpodbu-jajo k višji storilnosti dela, ker le, da dograditev za njih ne predstavlja večjega problema. Po tem kriteriju bodo imeli prednost do kredita za obnovo tisti, ki še sploh nimajo hiš ali pa imajo morda le eno sobico za številno družino. Glede na stanje obnove v okraju in sredstva, s katerimi razpolaga Izvršni svet (za obnovo), se predvideva, da bo dobil krški okraj okrog 30 milijonov dinarjev. To bo hkrati tudi zadnji kredit za obnovo s strani republike, potem pa bo skrb za dokončno obnovo prenesena na okrajne ljudske odbore. ga sveta Zveze sindikatov za Slovenijo dne 27. junčja letos. Vsi plenum) Zveze sindikatov S pSS žSklS ” Jugoslavije, ki je jasno nakazal J« ^ naloge naših sindikatov v dobi j -j J P L Zato bo treba tudi sistem deiav^e^ samoupravljanja in nagrajevanja prepustiti v bo- t1 T , doče kolektivom samim, ker bo Sl aoo,al,st,eni Jugoslaviji. j kolektiv sam najbolje vedel in Tudi naši plenum je ugoto- pravilno ocenil delo posamezni-vil. da so tudfi v našem okraju Ika in ga po njegovem prizadeva-organi delavskega upravljanja I nju temu primemo tudi nagra-napravill velik korak naprej, dil. da se zavedajo svojih odgovor- nih nalog do delavskega reda in do družbe sploh. Ugotovil je tudi, da so še v nekaterih podjetjih taki delavski sveti in upravni odbori, ki Vidijo le sama sebe in svoje podjetje, da jim je pa zelo malo mar, koliko bodo prispevali družbi in skušajo to družbo oškodovati. Takšno delovanje Plenum je ostro obsodil teorijo enakosti, enakih plač in enakih želodcev, katero širijo nekateri delavci, ki pravijo, da bi morali imeti vsi enake plače, ker da imao tudi vsi enake želodce. To so predvsem tisti ljudje, Iti nočejo razumeti, da, če bi imeli vsi enake plače, bi ne mogli graditi socializma (ki je odvisen od visoko razvite proizvodnje; ta je pa zopet odvisna od čimvečjega števila strokovno dobro ".zvežbanega kadra), ker bi se ne hotel nobeden truditi za dvig strokovne izobrazbe. To bi pa pomenilo proizvodnjo zmanjšati namesto dvigniti. Zato bo treba v novem sistemu nagrajevanja lestvico povprečja plač med nekvalificiranimi in kvalificiranimi odnosno visoko kvalificiranimi delavci še bolj strmo dvigniti, če hočemo, da bo vsakega našega delavca izpodbuja-la k doseganju višje strokovnosti, višje storilnosti dela in s tem tudi k višji plači. Zavedati se namreč moramo, da nam ho samo višja storilnost dela, kot je sedaj v naši državi (če primerjamo našo proizvodnjo s proizvodnjo nekaterih industrijsko visoko razvitih držav) omogočila tudi višje zaslužke. Se o marsičem smo se pogovorili. osvojili zakllučke -n predloge plenuma ZO SZDT T ter sklenili, da bomo kot čto-i plenum^ te zaključke in rroi-loge izvajali po svojih sindikalnih podružncah v življenju. Naši sindikati morajo biti pobudniki in nosilci inio ative za dvig proizvodnje, delovne discipline, dobre organiziranosti dela in gospodarjenja, ker le to so elementi izgradnje socializma. katerega si vsi tako želimo. -r- Iz zgodovinskih dni priprave za oboroženo vstajo slovenskega ljudstva « v Posavju: Konferenca posavskih komunistov v Penku 5.5. 1941 Petega maja 1941 te je vršila v Penku med Rožnim in Brestanico 1. konferenca vseh komunistov Posavja. Važni sklepi, prineseni na tej konferenci, šo pripomogli še k uspešnejšemu razvoju splošne' iišthje slovenskega ljudstva v tem delu naše domovine. Eden redkih, preživelih udele. žencev te konference, danes ljudski poslanec zvezne skupščine, prvoborec tov. Karlo Sterban rad pripoveduje o teh dogodkih: V srcu slehernega poštenega pripadnika naše socialistične domovine živi spomin na slavne dni naše narodnoosvobodilne borbe kot neugasel plamen, ki zdaj rahleje, zdaj močneje vzplamti in osvetli dogodke iz bližnje preteklosti. Ob približevanju vsakoletnega praznovanja Dneva vstaje pa ta plamen še močneje vzplamti. Obnovljeni iz 2S55 & pripoveduj, o«.- galnem delu, o času neprestanih zasledovanj, mučenj, zaporov, o tako stališče ohranile tudi za bodoče. Toda že dejstvo da bo . . , , . „ m razpravah , raključn, tal; *£? ženevskih razgovofov navzoč tudi ameriški predstavnik, vliva novih nad, da bo Mendes-France dpsegel svoj cilj. Sicer bo moral, kakor je že večkrat obljubil — odstopiti... Tedaj bi bila vsa njegova prizadevanja zaman. NEMŠKA SUVERENOST je vprašanje, ki ga te dni postavljajo na drugo mesto. Po poročilih iz Pariza je posebna anglo-ameriška komisija izvedencev pred dnevi izdelala načrt, po katerem bodo v duhu tako imenovanih bonnskih in pariških razgovorov dalj Zahodni Nemčiji popolno suverenost. Pri tem so postavili celo datum, in sicer 15. avgust. Ce do tedaj Italija in Francija ne bosta potrdili v skupščini svojega pristopa v EOS (zahodnoevropsko obramb, no skupnost), kjer naj bi sodelovala z določenimi enotami tudi Nemčija, bo le-ta dobila popolno samostojnost, in s tem seve tudi izven te organizacije pravico, da prične graditi svoje lastne oborožene sile. Francija ima izredno slabe izkušnje z nemškim militarizmom in čuti, da bi taka rešitev lahko pomenila novo nevarnost. V EOS bi nemške sile bile pod stalnim nadzorstvom skupine držav, tu pa bi se, če bi hotela kreniti po poti militarizma, znala ogniti vsakršnemu nadzorstvu. Toda Mendes-Franceu se še ni posrečilo najti kompromisno rešitev med poslanci-pristaSi EOS an njenimi nasprotnici. Razen tega je rešitev mdoldtajskega vprašanja postavi! kot najvažnejšo nalogo, ki odtehta vse ostale, Vprašanje je, če se bo v tako kratkem času lahko obdržal hkrati na dveh, za Francijo fin pa za svet tako težkih in odgovornih »frontah«. galec se spominja težkih pogojev dela v predvojnih dneh in v času priprav za oborožen udar. Izseljenec zopet razmišlja o minulih dneh sovražnikovega terorja. Vsak po svoje, skromno, brez olepšavanj, osvetljuje dogodke iz slavne preteklosti. Tako spomini na te dni ne pridejo v pozabo. Stran za stranjo, list za listom se bogati zgodovina revolucionarnega boja, boja za osvobo-jenje slovenskega ljudstva, poznim rodovom v pouk in spomin. Poleg pisane besede živi spomin na te dni, izražen v neštetih spomenikih, ki jih je ljudstvo zgradilo o slavo spominu na padle borce in zgodovinske dogodke, Dragoceni marmor ali skromno izklesan kamen z imeni padlih junakov in datumi bojev, vse to je, pa naj sl bo še tako skromno, izraz globoke ljubezni našega ljudstva do padlih herojev. Iz te globoke ljubezni veje čvrsta želja slovenskega ljudstva, da teh spominov nikdar ne zasenči čas pozabe. In čas teh spominov ne bo izbrisal. Oni žive v ljudski govorici, v pisani besedi in pesmi, ki se razlega širom po domovini. Številni padli junaki, hrabri borci osvobodilnega boja, so dobili trajen spomenik v tisočerih pesmih, ki so postale že narodne. Ostale bodo v ljudstvu, ded jih bo izroči/ vnuku, ostale bodo v okrilju tistega ljudstva, ki se je bojevalo tudi za to,~ da iib sme zopet svobodno prepevati, o svobodni socialistični domovini. 2ivi spomini na te dni pa so še danes živeči borci, ki o slavnih dneh priprav za vstajo in o mo, novih, pomembnih odlomkov, za katere bi bilo škoda, da ne zableste na straneh zgodovine revolucionarnega boja našega ljudstva. S tem namenom sem tudi obiskal tovariša, enega od preživelih prvoborcev in revolucionarjev, skoro najstarejšega komunista v našem okraju, današnjega zveznega poslanca, rudarja Karla Sterbana. Pravkar je prihitel s konference. Pozno je že, toda pozabil je na počitek — kar oživel je, ko sem mu zastavil vprašanje, ki me je zanimalo. Sprva v nejasni, potem pa v vse bolj slikoviti obliki mi je nanizal dogodke listih prvih dni, ko se je v Posavju, v območju današnjega krškega okraja — vse odločneje začel snovali odpor proti okupatorju. »Vrnil sem se iz jame ter si ravno pričel pripravljati skromno kosilo, kajti bil je »samec«, je partizanom. Ni se tudi kazalo preveč izpostavljati sovražniku — okupatorju in njegovim trabantom, ki so že čedalje bolj občutili delovanje komunistov, in odpor, ki je naraščal p roji njim. Do noči sem obvestil tovariše, nato pa legel k počitku, kajti sledeči dan je predstavljal zame kot za vse ostale komuniste Posavja, važen zgodovinski dogodek — ta dan pa treba, da bom zgodaj na nogah in čil. Neverjetno lep, sončen, skoraj poletni dan — četudi se je šele pričel majnik — me je vzdramil na noge. Ko sem jo mahnil na dogovorjeno mesto sestanka s tov. Šlandrom, spm spotoma občudoval prirodo, ki je bila to leto že vsa odeta v zelenje. Opojen duh cvetja je naznanjal, da se bo pomlad kmalu poslovila. Bilo je. kot da pomlad z vso svojo veličino hoče opozoriti prebujajoče slovensko ljudstvo, ki je že stiskalo svojo pest, da je čas, da udari. .. Na stezi, streljaj od mlina, tik ob potoku, me je čakal to\. Šlander. Krenila sva vzdolž potoka v smeri proti Brestanici. Spotoma sva govorila o bližnjih pripravah, o delu, ki nas čaka, o problemih, usmeritvi akcij in podobno. Ze iz prejšnjih najinih vse bogastvo revolucionarnih izkušenj, združeno z nenehnim odporom v boju za svobodo in pravice delovnega ljudstva. Pred prihodom na glavno cesto, ki zavije v trg Brestanico, z nasmehom pričel pripovedova- j pogovorov, saj sem ga že dalj L..0'u-,r°an. »Zena z otro- (asa poznal, sem ugotovil, da ki /e bila tedaj v Hrastniku, jaz | tega nenavadnega človeka krasi pa sem končno, po enoletnem •• čakanju dobil delo na Senovem. Popoldan se je že nagibal, nekateri tovariši v samskem domu so že počivali, jaz pa sem še na hitro prelistal časopis tistega dne. Kar me nekdo glasno pokliče. Bi/ je znanec, ki mi je sporočil novico, da me pri Senici pričakuje neki prijatelj iz Hrastnika. Sam pri sebi sem si dejal, da mora biti nekaj posebnega. V temnem kotu gostilniške sobe pri Senici sem zagledal človeka, ki mi ni bil neznan, čeravno ni bil Hrastničan. Njegov lik mi je še dandanes globoko vtisnjen v spomin — bi/ je Slavko Šlander — tedanji član CK, odgovoren za Posavje, poznejši narodni heroj. Krepko sva si stisnila roke ter se navidezno menila o tem in onem. Med pogovorom mi je omenil zaupno nalogo, ki mu je bila dodeljena: sklicati partijsko konferenco posavskih komunistov, ki naj bi se vršila naslednjega dne, to je 5. maja 1941, v kraju imenovanem »Penk« med Rožnim in Brestanico. Moja naloga je bila, da obve- si natančneje ogledal kraj, kjer se bo vršila konferenca. Mesto je bilo dovolj prikrito sovražniku, ali tako, da je dovoljevalo preglednost od okolico, če bi ta postala sumljiva. Tudi Sava je na tem mestu mirneje usmerjala svoj tok, kot da ne želi z bučanjem svojih valov motiti delo konference. Neopazno, iz vseh smeri so prihajali tovariši. Ni še nastopila napovedana ura In že smo bili skoraj vsi na mestu: iz Vidma-Krškega, Sevnice, Brežic, Dobove, Senovega, Brestanice in drugod, iz najoddaljenejših krajev Posavja. Udeleženci so posedli po travi ter si polglasno izmenjali misli, pripovedovali o preteklih dogodkih ter pričakovali začetek konierence. Poleg mene so bili tovariši s terena Senovo-Bresta-nica: Tratar, Jerič, Pepi Omerzu, Zidarič in Franci Sinkovič, malo dalje Hlebčeva, Hlaj, Salmič in drugi. Tudi učiteljica Kovačeva je prišla. Skoro nihče ni izostal. Tovariš Šlander je otvoril konferenco. Polagoma, razločno in vsakomur doumljivo je načel politično situacijo v svetu, a posebej še pri nas na Slovenskem in ostalih krajih domovine, ki so se znašli po razsulu slare države j v krempljih okupacije. • Kakšnih trideset udeležencev konierence je pazljivo sledilo vsaki njegovi izgovorjeni besedi. Vsakomur je bilo jasno, da je ti ; besedah Slavka Šlandra izraženo I vse eno, o čemer je CK razmiš-lljalže davno in o čemer je konč-1 no prinesel svoje odločilne sklepe. | Podrobno je poročal o ustanovitvi Osvobodilne fronte slivenskega ljudstva, o čedalje več-] jem razmahu osvobodilnega gibanja že od aprila dalje v posa-I meznih delih naše domovine, o ' odporu proti okupatorju, ki se ! javlja že na vseh koncih, o zbiranju orožja, hrane in obleke ter naznanil bližajoči se začetek splošne vseljudske vstaje sloven-i skega naroda. Bližajoči se dnevi oborožene-' ga boja so zahtevali, da se po ! direktivi CK ustanavljajo vojni sva si zataknila v gumbnice rdeč komiteji, ki bodo vodili oborože. cvet — znak, po katerem se bova spoznala z ostalimi udeleženci konierence. Na ovinku naju je prehitel nemški policist na motociklu. Srepo je gledal predse, niti ozrl se ni na rta ju, ki sva se že polagoma spuščala s ceste v smeri broda na Savi. »Za začetek kar dobro«, sem si dejal, »niti povohal naju ni, četudi bi mu najin rdeč cvet v gumbnici verjetno zadišal, če bi ga opazil.« Nekaj korakov od broda je iz- ne akcije ljudstva na posameznih področjih, a na terenu je nujno, da prične z organizacijo bojnih trojk, ki bodo delovale s posebno določenimi nalogami. O vsem tem in še o mnogem je govoril tedaj Slavko Šlander. Vse te sklepe in direktive, prinesene po tov. Šlandru, so na tej konferenci udeleženci, enodušno sprejeli. Konferenca komunistov »Posavskega okrožja« je vse te sklepe sprejela z zadolžitvijo, da jih v bodoče izvaja tako, kot jih nenada zrasel pred nama tovariš 1 'nekatera ostala okrožja že izva-Hlehec, ki je propuščal tovariše j jajo. Se je bilo besed o tem in na dogovorjeno mesto. Veselo j onem, ki so se nanašale na Ijud-nama je pomežiknil, kar je po- i sko vstajo. Udeleženci so si med-menilo, da se zaveda svojega sebojno izmenjavali dotedanje iz-stražarskega poklica. kušnje, svetovali si o posnmez- Tik ob Savi sva krenila na- nih vrašanjih, a tov. Šlander vzgor. Na nekaterih mestih sva je prenesel nanje nekatere iz-se še strmo spustila k pljuskajo- kušnje z ostalih področij, či savski vodi. nato pa spet po- Dan se je že nagibal, ko so stim vse tovariše z mojega tere- ložneje zagazila v travo, neneho- udeleženci začeli polagoma zo- na, to je s terena Senovo-Bresta- ma obkrožena od gostega grmi-nica. kjer sem bil tačas sekre- čevja, ki je prikrivalo najino pot tar. Še nekaj navodil in že sem pred sovražnimi očmi. Ko sva odhitel 'z dano nalogo Slavko stopila na jaso, obraslo z mehko težkem revolucionarnem boju \ Šlander pa je s Tratarjem zavil travno preprogo, sva že opazila vedo marsikaj, kar je sicer že k Zorkovi hiši, ki je že tedaj ka- skupino pred nama prispelih tova-bilo obelodanjeno, vendar v kor ves čas pozneje dajala okri- I rišev, ki so naju veselo obkrožili, vsakem pomenku z njimi najde- lje revolucionarnim borcem in • Pozdravili smo se, nato pa sem puščati zborišče. Se kratek stisk rok ali dvignjena pest v pozdrav in posavski komunisti so se razšli, neopazno kot so tudi prišli na konferenco. Slavko Šlander je odhaial med zadnjimi. Pri slovesu sva si še (Nadaljevanje na 3. strani) Štev. 28 . POSA.v, . ttOjMiK*' 9 poplavah v krške® okraja Kot je že znano, je v noči od 4. na 5. turni zaje'o silno neurje tudi krški okraj. Potrebno je, da podamo kratko analizo vseh teh dogajanj kot tudi škodo, ki je nastala na podlagi tega. Ta škoda še danes ne more biti v nekaterih pogledih realno ocenjena in šele temeljita obno-v- ki bo trajala predvsem pri regiVaciiških delih potokov več let nam bo dala pravo sliko škode. X7 juniju sc se začele izdatne padavin® $•* takoj s prvim dnem v mesecu. Na ta način je bila 7-emlia dn? 4, junra ko je prišlo do katastrofe že dobro namočena. Posamezne padavinske postaje so be’ežile 5. junija zju-tra* ob sedmi tiri sledečo višino padavin. Padavinska postaja: Sevnica: . . . , . 66.3 mm Krško: 140.2 , Novo mesto: ... 43.6 „ Čatež: .... 03 6 Krška vas: .... 94-9 .. Planina pri Sevnici: 134 5 „ P.ogaškn Slatina: . . 0,7 „ Črnomelj: .... 31.5 f j.iMkna: .... 45 4 ., Podsreda: «... 58,5 Brege: 86 9 „ Brežice:................ 90 5 „ Podčetrtek: .... 61.5 „ Celje: ..... 102,8 „ Dobrna: . ... 160.2 „ Ljubno fSav. dol.) . 108 0 Na omenjeni tabeli vidimo, da ie bilo te deževje najmočnejše v okraju Krško, v okolici samega mesta Krško. Kraji z najjačjinp padavinami v tem času pa so: Dobrna, Krško. Planina pri Sevnici, Ljubno v Sav. dolini in Celje. Prvi večii padavinski val je zajel prizadeto območie dne 4. junija od 18. do 19. ure, drugi val pa je prišel po 22. uri omeni "nega dne. Na podlagi poročila Hidrometeorološke uprave LRS povzemamo tudi. da *o bile padavine v noči od 4.—5. junija t. 1. znatno manjše, kot bile dosežene v razdobju 1925 d n 1940. leta, razen Dobrne in Krškega. Če pa jih primerjamo s Kostanjevico. ki je ime1a dne 2. 8. 1937 201.2 mm padavin, pa vidimo da jih ie Krško v tem času doseglo malo manj kot 75 odst. Iz tega se da sklepati, da moramo biti pripravljeni na slične poplave, četudi ne vemo, kje bodo nastopile in v kakšnem obsegu. Sava v Radečah je imel-, dne 5. junija t. 1. ob 8. uri vodostaj 452 cm, pretok vode pa je znašal 1592 ms na sekundo. Na ta način ni presegla Sava vodostaja na tem mestu z dne 23. 9. 1933 ob 16. uri, ki je znašal 725 cm. Vodni pretok pa je bil tedaj 2880 m3 na sekundo. V Brežicah na savskem mostu pa so imeli sledečo sliko: 5. junija ob 16. uri in 30 minut je Sava na tem mestu dosegla svoj maksimum v tem neurju. Vodomer je kazal tedaj 372 cm, dne 24. 9. 1933 ob 4. uri zjutraj pa je bil stanje na vodomeru 510 cm. Na podlagi omenjenih podatkov vidimo, da kljub Izredno močni Savinji in ostalih potokov ni Sava dosegla svojega zabeleženega maksimuma. Gor-vodno nad vtokom Savinje je bila Sava še nižja in je imela na primer v Šentjakobu 5. junija ob 11.30 maksimalni vodostaj 262 cm, vodna množina pa je znašala 417 m3 na sekundo Leta 1023 p-, io bi! vodostaj 510 cm, vodna množina pa je znašala 1540 m* na sekundo V krškem okraju so napravili največjo škodo raznj potoki, ki so ob tem neurju pokazali pravi hudourniški karakter. Predvsem so to potoki na levem bregu Save, vse od Sevnice mimo Krškega do Brežic. Največjo škodo na desnih pritokih Save pa je napravila Bregana. Sevnlšea: Dolina od Šmarja pri Sevnic, do Planine. Potok Sevnišea teče po ozki dolini, ki je na najširšem mestu široka do 400 m, a na najožjem delu 100 m in še manj. Potok napravlja precej ostre krivine, ki so tudi zelo Številne. Obrežje poteka je močno zaraščeno Korito je v spodnjem toku še precej veliko, toda mestoma nima potok skoraj nobenega pravega profila. Omenjenega dne je začela voda počasi naraščati, in sicer približno do 22. ure. V tem času je notnk bil ge v svojem koritu. Kmečki praznik v Brežicah je preteklo nedeljo prav dobro uspel. Naša agilna Kmetijska zadruga ga je letos že tretjič priredila. Dopoldne so pripeljali kmetje na razstavo 144 govedi, katerih kakovost je bila nekoliko boljša kot lani. Kriterij ocenjevanja je bil ostrejši glede na dveletno molzno kontrolo, ki se redno vrši. Razstavljena so bile tudi teleta z osemenjevalne postaje, hi je pri Kmetijski zadrugi že sfooro dve leti. Najboljšo kravo je imel Franc Petan z Brežine, ki je dobil nagrado in diplomo Kmetijske zadruge ter priznanje Okrajne zadružne zveze. Za najlepšo teffico je bilo dano priznanje Okrajne zadružne zveze in pohvala Kmetijske zadruge Mestni ekonomiji v Brežicah. — Tekme koscev se je udeležilo 13 moških In je dosegel prvo mesto Jože Deržič ml. iz Bukovška, ki je prejel diplomo in nagrado KZ, Pri tekmi žanjic je sodelovalo 15 domačink in je bila prva letos ista kot lani — Terezija Vol-čanjšek z Brežine, ki je dobila prav tako diplomo in nagrado. Nižje nagrade in diplome je dobilo še več drugih koscev in žanjic. Okusne diplome je naslikal akademski slikar prof. Miro Kugler. Po končanih tekmah je h#la na črncu vrtna veselica, n® kateri je predsednik KZ Anton Žabkar razglasil uspehe tekmovanj ter pozval zadružnike k še intenzivnejšemu sodelovanju. Občinstva je bilo več tisoč to Brežic in okoliških vasi. Nato pa Je tako rekoč v obliki vala naraste! do 23 ure do katastrofalnega vodostaja ter je prestopil korito. Ta vodostaj je trajal do 24. ure ter je potem prav tako naglo začel upadati. V 1 uri je upadel za 70 cm. Tako je bilo v zgornjem toku pri mlinu Jožefa Mencina. V svojem toku je ta visoka voda bila večkrat zajezena, ter je tako razumljivo. da se je v spodnjem toku pojavil val visoke vode zelo naglo in to okoli 24. ure. Hitrost vode je bilo težko preceniti, lahko na trdimo, da je na nekaterih mestih bila zelo velika, t. j., do 5 m na sekundo. Če pa računamo povprečno hitrost z ozirom na potovanje visokega vala. pa pridemo do rezultata, da je ta znašala 2—2,5 metra na sekundo. Pretok sam pa je bil tudi do 200,00 m* na sekundo. Poleg poškodb na obrežnem drevju ie porušeno mnogo kamnite obloge ob okranji cesti kot tudi kamnitega zidu. Cesta Šmarje-Planina je bila na. _ 7 mestih pretrgana ter sta bila porušena 2 mosta. Bile so tudi znatne poškodbe na polju, na poslopjih in vodnih obratih. Pri tem poročilu niso vštete poškodbe na nodročju. ti pripada celjskemu okraju. Btanščiea: Dolina od Blance do Pokleka. Potok Blanščica in Osrečki potok se v Pokleku združita v Blanščico, ki se v bližini Blance izliva v Savo. Potok je v letni dobi običajno zelo majhen in le redko kdai ob močnih nalivih dosega gornji rob korita. Glavni vodni val je prišel od Osrečkega potoka, ki je sam rušil bregove ter razjedal cesto. Po združitvi obeh potokov pa je nastala zajezitev, s tem ee je dosegla akumulacija, ki je ob določenem momentu kot val v nižjih predelih preplavila dolino in ji prizadejala veliko škodo V zgornjih predelih je roda 4. junija narastla v 1 uri, upadla odnosno prešla v svoje korito pa v 3 urah. Svoje bregove je prestopila okoli 26. ure. Na okrajni cesti proti Pokleku je napravila ta katastrofa zelo veliko škodo kot tudi v kmetijstvu in mlinih. Brestanica- Dolina od Brestanice mimo Senovega-Bohor. Dolški potok, pritok Brestanice. je v zgornjem toku povzročil zaradi svoje katastrofalne vode veliko škode na gozdni cesti proti Bohorju, predvsem je tu omeniti številne plazove. Iz hidrotehničnega vidika še niso raziskani vsi elementi. V sami Brestanici je voda odnesla podslapie jezu, na drugem ie pa odnesla polovico. Prav tako je v tem kraju odnesla 2 mostova. (Nadaljevanje na 4. strani) Konferenca posavskih komunistov v Penku (Nadaljevanje z 2. strani) toplo stisnila roke, potem pa je izginil o nastopajočo majsko noč. Velikokrat pozneje sem razmišljal o njem, revolucionarju-heroju, ter o tej konlerenci, ki je prva dala tako važne naloge nam posavskim komunistom. Ta konferenca je prva naznanila začetek vstaje o Posavju, pričetek oboroženega boja proti okupatorju in njegovim, slugam. Po tej konferenci je začelo še bolj organizirano delo ne samo komunistov, temveč celotnega osvobodilnega gibanja z OP na čelu. Na terena je naraščalo članstvo Osvobodilne fronte, pričelo se je z organiziranjem trojk, zbiranjem orožja in streliva, hrane in oblačil ta prve partizanske borce. Tej konferenci je nato sledil sestanek senovških aktivistov na Porebrl, ki je že začel izvajati sklepe Posavske konference. Vstaja je vzplamtela v Posavja. Bliskovito se je prenesla v najoddatfenejše rosi Bohorja, Kozjanskega in onkraj Save. te junija je letela v zrak proga proti Vidmu, potem spet blizu Blance In potem je šlo tako dalje ...* Tovariš je prenehal. Da, potem je šlo tako dalje, od akcij, zased, hajk in prask, do bitk in operacij — ose do zmage. Prvo partijska konferenca v Posavju je obrodilo tisočero uspehov. Njeno delo, njeni sklepi so vzklili v srcih delovnega ljudstva Posavja, v srcih brezštevilnih borcev in prinesli bogat sed — zmago nad sovražnikom — svobodo ljudstvu Posavja in vsej domovini. Mnogo udeležencev te konference ni dočakalo srečnih dni svobode, trtvovatl so svoja življenja za vzvišene cilje, za katere so se borili. Te dni bo marsikatera roka položile cvetje na njihove grobove, marsikdo se bo spomnil njih, ki so v najtežjih dneh, ko se je porajala svoboda, junaško umirali, da bodočim rodovom pripravijo svetle, svobodne dni, v novi, socialistični domovini. K. z dnevn ka nega ca k’ Temna noč. In v to temno noč j so rezali svetli plameni reflek- j tor jev z Ljubljanskega gradu vse do žičnih ovir, kt so obdajale mesto krog in krog, po mestnih cestah in ulicah pa so stali Špan- ! ski jezdeci, ob njih črnosrajčniki in preiskovali mimoidoče. In kljub racijam, kljub odpeljevanju mladih fantov v zapore in internacije, so bile ceste potresene s slovenskimi zastavicami in peterokrakimi zvezdami. Tudi Edo je bil med tistimi, ki so večer za večerom zdaj v enem, zdaj v drugem delu mesta trosili zastavice in zvezde, pisali po zidovih OF, trgali z zidov okupatorjeve razglase in nosili po hišah »Poročevalca«. In ko je šel nekega večera po Miklošičevi cesti brezskrben, celo veselo žvižgajoč, ga je ustavil ob zapori ceste črnosrajčnik, mu segel v žep in ga spustil dalje. V nezaupanju, da ga ni pretipal po vsem telesu, je segel v žep m v prej praznem žepu so mu za_ šušteli lističi — slovenske zastavice s peterokrako zvezdo. Ne da bi pomišljal, je trosil zastavice vse do Uniona, tam pa zaril po Frančiškanski ulici proti Slavij! N; še prišel do Slona, že ga je ustavil isti črnosrajčnik, ki mu je hotel podtakniti zastavice, in ga prehitel s kolesom — segel mu je v žep, ki je bil prazen. Zaradi obilice ljudi se je vzdržaj surovosti, le potihem je zaklel v italijanščini, da ga je Edo slišal in razumel: »Svinja slovenska, požrla si mi deset dni dopusta!« Edo sc je namuznil, pospešil korake proti Trnovemu, kjer »o pripravljali papir in tiskali lepake, in povedal svojim tovarišem, kako je pripravil polizanega Italijančka ob tako želeni dopust, s katerim so jih nagrajevali -za ujete »bandite«. D. V. Svetinov Delo mladinske organizacije v Gabrijelah DOPISUJTE V „Posavski tednik" Mnogokrat smo že čltali o aktivu LMS v Gabrijelah; vendar lahko trdimo, da še ne vemo prav vsega o delu te vaške organizacije. Ža delo v preteklem letu .ie organizacija dobila pohvalo in diplomo, kar je nedvomno uspeh tega šele lani ustanovljenega aktiva. Aktiv je s svojim delom dokazal, da pravilno razume osnovne naloge mladinske organizacije v današnji dobi. čeprav je tu kmečko naselje, mladina po trudapolnem delu na polju in drugod le najde razvedrilo, katerega pa koristno porabi na svojih sestankih Pripomniti je treba, da je udeležba na sestankih vselej 90-od-stotna. kar je vsekakor hvale vredno. Preteklo leto so izvršili mladinci preko 300 ur prostovoljnega dela, in sicer pri sečnji po lubadarju ogroženih gozdov, nadalje so ob Dnevu republike lepo okrasili grobove padlih talcev in ostalih žrtev fašizma na pokopa’išču v Gabrijelah. Pri vseh teh delih so sodelovali tudi starejši član- SZDL. Kultumoprosvetno delo, katero je bilo spočetka nekam mrtvo, je na jesen oživelo in so uprizorili dramo »Begunka«, katero so našudtrali večinoma sa- mi in ob podpori nekaterih požrtvovalnih članov SZDL. Z njo so gostovali v Krmelju in Bo-štanju. Uspeh Je bil zanje razmeroma zadovoljiv. Prvikrat po osvoboditvi so organizirali samostojno proslavo Dneva republike s precej pestrim programom. Proslava se je vršila na prostem in se je je udeležilo celotno prebivalstvo Gabrijel. Za letos imajo tudi precej obširen program, ti ga bodo tudi dosledno iz-edli. Sedaj študirajo Finžgarjevo dramo »Razvalin;, življenja«, s katero bodo v kratkem nastopili. Nekaj mladincev se je udeležilo tudi hrvatsko-slovenskega festivala v Bujah pri Kopru. Pripravljajo se tudi na proslavo na Ostrožnem. Ob poplavah so sodelovali pr; čiščenju in pri nabiranji* prostovoljnih prispevkov za poplavljence. Imajo tudi šahovsko sekcijo. V splošnem pa si želijo izdatne pomoči od ostalih množičnih organizacij, zlasti v pogledu kulturooprosvetnega dela. Upamo, ds bomo v najkrajšem času lahko zopet pisali o njihovem delu, ki je v duhu današnjih načel in da korakajo neomajno pe poti, ki jo je začrtal naš veliki roditelj — maršal Tito! D. B. Krivica na se nonravi Zaposlen sem v mehanični delavnici Tovarne celuloze in papirja Videm. Lani sem zaradi prenapornega dela pri piritnl peči obolel na pljučih. Po kratkem zdravljenju sem ee vrnil na delo. Delo v omenjeni delavnici me pa zelo utruja in se bojim ponovnega obolenja. Zaradi tega sem prosil za lažje delo, katerega so mi tudi vsi z razumevanjem obljubili. Ko sem čez čas vprašal sekretarja podjetja, če so že našli kako primerno mesto, mi odgovori, da kot bolnik ne ravnam dobro in da po rednem delu hodim še drugam na delo. Bil sem iznenada« ter sem ga vprašal, kaj naj bi to bilo, toda on mi je vedel povedati le to, da je bil o tem govor na sestanku DS ob iskanju drugega delovnega mesta in da je bil pač delavski svet tako informiran. Po daljšem poizvedovanju mi je končno tov. dr. Krištofič pojasnil, da je na seji Zavoda za socialno zavarovanje (kjer so obravnavali predloge za klimatsko zdravljenje) nekdo izjavil (kdo je bil to, ne ve nihče), češ, zakaj bi pošiljali na zdravljenje take, ki po svojem rednem delu hodijo lovit premog na Savo in se s tem neposredno izpostavljajo ponovnemu obolenju. Torej je bil moj predlog za klimatsko zdravljenje odbit, pa tudi nisem dobil lažje zaposlitve. V registracijo povem le to, da sem lovil premog zadnjikrat julija leta 1953. ko o svoji bolezni še sluti; nisem. Ne vem, na kakšen način in s kakšnim namenom je bila dana taka izjava. Poleg tega Je Sodim Zavodu za soc. zavarovanje, da Izjav ne preveri, kajti v primem ponovnega obolenja se bom zdravil na račun Zaroda. Zahtevam, da omenjeni zavod ugotovi, kdo je dal takšno izjavo, ker bom v nasprotnem primem primoran iskati pravico na zakoniti način. Na tak način sc namreč ne skrbi za znižanje stateža tuberkulozno bolnih v našem okraju. Franc Vene Otroci krškeaa okraja na letovanju v Sloveti Som Gradcu ZB je organizirala kolonijo v Slovenjem Gradcu. V njej je 44 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Otroci se prispeli ! julija v ta kraj, ki je zelo lep in ima prekrasno okolico, lepe smrekove gozdove ih pravi planinski zrak. Stanujemo v dijaškem domu, j kjer je za nas preskrbljeno udob-; no bivanje. Dan nam mineva v i igrah, petju, šahiranju in izletih. Na razpolago nam je dvorana fiz-kulturaega doma, kjer se ob slabem vremenu merimo v raznih spretnostih. Kraj Ima tudi lepo kopališče, ki ga pa zaradi hladnega vremena malo uporabljamo Imamo dobro tn tečno hrano. Ogledali smo si muzej NOB Poleg zbranega dokumentarnega materuial je v muzeju tudi popisno gradivo, ti so ga oskrbeli partizani in drugi aktivisti, sodelavci in podporniki narodno- j osvobodilnega pokreta. To gradivo zajema trpljenje tn borbo ko roškega ljudstva do vseh podrobnosti Bili smo tudi v tovarni kos. Rade volje so nam pokazali potek in način do’.a. Otroci so z velikim zanimanjem opazovali dcSo, Nameravamo pa še v Elektrarno Vuzenica in v Kotlje, rojstni kraj Prežihovega Voranca. Dnevi kljub izredno siabemu vremenu prehitro teko. Kar žal nam bo, ko bomo morali od tod. M. V Delavski svet, upravni odbor ter uprava rudnika Senovo K narodnemu prazniku — 22. juliju, čestita vsemu prebivalstvu Mizarsko podiel$e Dobova V. S l\{) > M M . ( 1? v { lil m KAKOR TUDI SINDIKALNA PODRUŽNICA, OBČINSKI KOMITE ZK TER OBČINSKI ODBOR SZDL ISKRENO ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K NARODNEMU PRAZNIKU — 22. JULIJU! V Zabukovju so veličastno proslavili svoi občinski prasnile Ze nekaj časa se se v Zabu- nato pa je govoril o pomenu kovju pripravljali na svoj ob- občinskega praznika. Na tej činski praznik. In njihov trud seji so sprejeli tov. Lojzeta Jaz-ni bil zaman — proslavili so ga beca za častnega občana te ob- dostojno. V nedeljo zjutraj, ob 8. uri, so se zbrali na pokopališču pred spominsko ploščo padlih borcev in žrtev fašističnega terorja domačini in gostje, kjer se je vršila komemoracija. Sodeloval je tudi pevski zbor iz Sevnice pod vodstvom tov. Viktorja Kerenčiča. Ob 10. uri dopoldne se je vršila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, kateri so prisostvovali: Sekretar OK ZK Krško tov. Franci Kolar, ljudski poslanec tov. Karel Štrukelj, predsednik OZZ tov. Franc Dragan, nadalje tov. Lojze Jazbec, Mirko Dolinšek in drugi. Sejo je odprl predsednik občine tov. Pipan, ki je pozdravil goste in navzoče odbornike, čine, ker se je tov. Lojze za časa okupacije največ zadrževal prav v okolici Zabukovja. Po slavnostni seji je bilo skupno kosilo. Ob 3. un popoldne je bil kulturni program, ki so ga izvedle šole Zabukovje, Podgorje in Podvrh, Za tem se je vršilo ljudsko rajanje, ki je trajalo pozno v noč. V dopoldanskih urah je bilo tudi premovanje živine Živinorejski odsek kmetijske zadruge Zabukovje je ob svojem občinskem prazniku v soboto, 10 t. m., priredil 1. premovanje živine. Po številu kot po kvaliteti prignane živine tako po brezhibni organizaciji prireditve je premovanje popolnoma uspelo, kar naj bo živinorejcem izpod Lisce in Bohorja v ponos in vzpodbudo za nadaljnje delo na odbiri živine. 0 poplavah v krškem okrajn (Nadaljevanje s 3. strani) S taro vaški potok ima sicer malo vodne količine v letni dobi. Ob sedanjem neurju pa je s hribovitega predela potegnil v ravninski tok veliko proda in kamenja ter zasul cestni most v Stari vasi Omenjeni potok ima do železniške proge od naselja Stare vasi zelo nizko korito. Ob neurju se je potok pred vasjo zajezil zaradi preozkega korita in se je v širini ca 100 m razlil po vasi. V spodnjem toku je korito neregulirano (pri železnici je v letu 1953—1954 bila izvedena regulacija) in močno zaraščeno, kar je povzročilo zaproditev reguliranega odseka potoka pri železnici. Po izjavah domačinov in po presoji na mestu samem je regulirani profil dovolj velik za odvajanje visokih voda, in če bi bila regulacija izvedena do izliva v Savo, ne bi bilo take škode na kmetijskih površinah, kot so bile. Starograjski potok: Preko vasi Stari grad teče omenjeni potok, ki ima zelo hribovito zaledje. V času od 21 ure, ko je začel rasti, je prinesel v vas in na polje do železniške proge ogromne količine proda in kamenja. Pred vasjo se je zajezil in ko je jez popustil se je voda razlila po vasi, preplavila cesto in železnico. Po naših računih bi znašala vodna količina v času najhujšega vala ca. 50 m3 na sekundo. Dolenjevaški potok: Približno enake razmere, kot smo jih omenili zgoraj, so vladale pri tem potoku. Narasla voda je izza vas: preplavila dolino in tako tudi dalje samo Dolenjo vas. Močno zajezitev v vasi sami so tvorile tudi nenormalne razmere pri cestnem mostu, kjer potok v močni krivini približa svoj tek cesti, in se za vasjo tako zelo močni krivini usmerja pravokotno na tok Save, kjer se tudi izliva, Poškodbe v vasi so velike, predvsem na . njivskih površinah Močnik je v zgornjem toku iz raznih dolin prinesel ogromne količine materiala ter ga v glavnem odložil v bližini mostu v Pohanci. Seveda je tu mišljen transport materiala, ki so ga v zgornjem toku prinesli njegovi pritoki V spodnjem toku pa je zaradi stalnega vijuganja preplavil polja med Savo in okrajno cesto. , ., . . Več ali manj je bilo celotno moralnih sestavin posebno pa področje zaradi združitve viso-; kisljn' predstavljajo odlično kih vod Starovaškega. Staro- Sredstvo pri revmatizmu grajskega. Dolenjevaškega po- radi strmega korita je bil odtok zelo nagel. Dne 5, 6'. 1954 ob 3. uri zjutraj je dosegla svojo največjo višino in je potem nekoliko proti jutru začela počasi padati. Preplavila je obsežne poljske površine okoli vasi Cun-drovca in pa Mostec. V tej vasi je nanesla tudi precejšnje naplavine do višine 50 cm. Po pripovedovanju domačinov je Gabernica na Mostecu prvič dosegla to katastrofalno višino, kajti poplave so bile že večje, toda te je povzročila Sava. Desni pritok Gabemice — Sromljica. se je zajezila pri Dečnih selih in se tako razlila na polja pri Dečnih selih do Globovega broda. Brežine vse do izliva v Gabernico. Sromlji-ca je nosila veliko kamenja, iz česar je razvidno, da sta bili hitrost in erozija precej veliki. Vodna količina bi znašala pri hitrosti 3—7 m na sekundo, okoli 70 ir3 Naraščanje Srom-Tjice so opazili že okoli 20 ure dne 4. junija t. 1. Okoli 22, ure je . dosegla svojo maksimalno višino. Upadanje se je pričelo šele okoli 2. ure dne 5 junija 1954. in to zaradi železniškega nasipa pri Cundrovcu. kajti železniški promisti niso mogli pravočasno odvajati vse vode. Bregana: Mejna reka Brega-na je v času tega neurja izredno narasla ter je prizadejala močne poškodbe pri reguliranem koritu nad vasjo Bregana. Pokazalo se je. da je regulirani profil premajhen. V Bregan-skem selu pa je levi pritok Ponikva nanesel v vas ogromne 'mličine debelejšega kamenja in proda. Sotla ni imela v splošnem visokih vodostajev, visoka je bila le Bistrica, ki je porušila mlin v Zagaju. V ostalem nam razmere še niso znane. Plazovi: Na vseh omenjenih področjih so se pojavili številni plazovi, ki s0 zatrpali ceste, poškodovali vinograde in niive. Precej veliki so bili ti plazovi v okolici Krškega in Vidma, kjer^so močno poškodovali tudi 2 hiši. Zaradi plazov je bila tudi poškodovana republiška cesta na desnem bregu Save Prignanih je bilo 90 glav živine, največ krav, za tem telic in nekaj bikov, od tega čez polovico živine nadpovprečne kvalitete, tako da je prišlo vkljub strogemu ocenjevanju 20 glav v II. razrede. Prvo nagrado za najboljšo kravo, ki ji ni bilo enake, je prejel tovariš Pipan Franjo. Za najboljšega bika je prejel nagrado priznani bikorejec Požun Rudolf iz Podvrha, za najlepšo telico pa Senica Josip iz Trnovca. Iz prispevkov OLO, Zadružnega podjetja »Posavje« in KZ Zabukovje je bilo razdeljenih za dogon in nagrade v skupnem znesku 120.000 dinarjev. Prepričani smo. da bodo Zabukovčani z nadaljnjim napredkom v živinoreji kmalu dokazali, da je denar tudi za take namene rentabilno naložen. Minka Zupančič @6 Masi £eui jimii V jutru po kotlinah in grapah I line so se zbirale in tudi že zavitem v gosto meglo, se je j spoznale do Sevnice. Potem so pomikal 29. junija avtobus po j kramljale kot stare znanke, zasilno popravljenih od vremen- j saj jih vežejo Iste težave, iste ske katastrofe poškodovanih j želje in hrepenenja, kako in na cestah, med gozdovi, odetimi s I kakšen način rešiti se tolikšnega težkimi dežnimi kapljami, med | trpljenja na svoji z znojem pre-dišečimi kopicami sena, ali še v pojeni tako ljubljeni zemlji, vrstah ravnokar pokošene trave, kako vzgajati in kaj nuditi med goricami in med polji, kjer svojim otrokom, da bj z manj-valovi žito, željno le še nekaj šim trudom več dosegli in si dni vročih sončnih žarkov, izboljšali življenje. Ustavljal se je pred zadrugami, Kot bi narava razumela njih kjer so vstopale zadružnice, ki misli in težnje, so nenadno so se namenile ta dan na eks- osvetlili sončni žarki njih zago-kurzijo po zadružnih in državnih rele obraze, da so bile videti v kmetijskih posestvih. Poslovile svojih načrtih še odločnejše, so se od svojih ljubljenčkov, j Iz tega premišljevanja jih je jim naročile, da bodo pridni, se 1 zdramil glas tovariša Doberška, ozrle še okoli doma, če je vse v ki redu, saj so nekatere prvikrat viča in tovarišice ing. Milene za ves dan odhajale od doma, Milkovič odzval vabilu zadružnic, varjali kmetijski strokovnjaki ter upravnik posestva Jagrič. Se deset minut po strmini in že si na posestvu, kjer je predvidenih okoli 14 ha površin za sadni nasad. Do sedaj je tu zasajenih 5,5 ha zemljišč, pretežno z nizkodebelnimi sadikami jabolk. Posestvo vzgaja ta drevesca po načinu ploščate vzgoje. Koliko manj dela z obdelovanjem, obrezavanjem, škropljenjem in obiranjem sadežev bo pri tem načinu vzgoje. Tu ne bo potrebno nobene lestve, saj dosegajo drevesca, vzgojena na ta način, največ do dva metra višine. Prednost pri tem odkar so žene in matere. Mož je razumel proseči pogled žene: »Glej, da bo danes doma vse v redu« Se en zamah v pozdrav in že jih je vodila ozka steza, kolovozna pot ali bela cesta do avtobusa, kjer je žuijeva roka stisnila prav tako roko žene iz sosednje zadruge. Čeravno jih loči morda le nekaj kilometrov, se do tega dne niti poznale niso. Od posotelske doline, pišečkih goric, krškega polja izpod Gor- vprašanja Jancev, senovškega In sevniš- mlečnosti _ _ načinu vzgoje je tudi v tem, da se je razen tov. ing. Milko- prične tak sadovnjak roditi že po štirih letih in rodi potem vsako leto, če je pravilno oskrbovan. Tudi pridelek je na ta- ter predlagal ogled zadružnega posestva v Sevnici. Ob bistrem kih drevesih mnogo boljši, bolj potočku, dobrih pet minut hoda zdrav in icot takšen doseže od Kmetijske zadruge v Sevnici, j višjo tržno ceno v tem plan_ je upravnik posestva pozdrav- \ tajnem nasadu so izbrane sorte, ijal prmajaječe: »Ni se mnogo ^ot zlata parmena, bobovec, videti, vendar upamo, da vam Kanadlca, voščenka itd. čez nekaj let več bomo lahko pokazali«. , Ze so stopale zadružnice po hlevu med kravami in telicami sivo-rjave pasme. Na mnoga o krmljenju, negi, in tako naprej so kega sektorja ter mirnske do- rade volje in razumljivo odgo- Ob štiridesetletnici atentata w Sere ewis iaročil .Pasovslf loiiir V članku »Dobri stari časi« v »Ljudski pravici« tov. Altman upravičeno odgovarja na članke v avstrijskih časopisih ob obletnici atentata v Sarajevu in obsoja teze o zgodovinski »čistosti« Avstrije, teze, po katerih so vladajoči krogi te dežele v vsej prošlostl zmeraj nudili zgled »pravičnosti, vladarske dobrohotnosti in želje po miru« Pisec uvodnika »Siid-Ost Ta-ges-Post« trdi, da v »donavski monarhiji« ni bilo podrejenih narodov in da so vse razlike slonele na razumljivih »kulturnih in zgodovinskih razlogih«. »Wiener Kurier« Imenuje Ga-vrila Principa »najetega političnega ubijalca« itd Ob čitanju vsega tega sem se spomnil pravičnosti »imo-ž monarhije in pripovedovanja danes že pokojnega bivšega tajnika hranilnice in posojilnice v Brežicah. Čas, v katerem se je dogodek pripetil, imena prizadetih oseb in krajev, vse mi je že ušlo iz spomina, vendar je dogodek do neke mere tipičen za življenje našega naroda v takratni Av-stro-Ogrski. Dobrih deset let pred prvo svetovno vojno je v neki vasi v ptujskem okraju srečno živel mali posestnik z ženo in hčerko edinko (staro okoli 14 let), ki je bila nekoliko slaboumna. To dekletce je nekega dne Izginilo brez sledu in vsa poizvedovanja za njo sp ostala brezuspešna. O tem dogodim so bile obveščene vse orožniške postaje z nalogo, da poizvedujejo za izginulo deklico. Pri izvršeni temeljiti preiskavi so našli v gnoju nekaj skuhanih kosti, ki so jih poslali v Gradec v preiskavo. Ta vest je prišla tudi na ušesa takratne »Cillier Zeitung«, ki se je v obširnih člankih razpisala o do- hujše barbare, izrodke kd jedo lastne otroke. Starši izginule deklice pa so bili odpeljani v graške zapore in obsojeni na dosmrtno ječo. Tudi Pred petdesetimi leti je bilo v navadi, da so dijaki srednjih in visokih šol ter mladi učitelji v velikih počitnicah potovali Po slovenski deželi, da so spoznavali pokrajino, ljudi in običaje. Prav tako se je po že omenjenem tragičnem dogodku odpravil na pot neki učitelj iz ptujskega okraja. V neki vasi na Dolenjskem je opazil dekle, ki se mu je zdela znana. Ko ga je opazila, je pospešila korake. Spoznal jo je in jo poklical po imenu. Ustavila se je in spre- govorila sta nekaj besed Bila je Izginula deklica iz okolice Ptuja. Dekle so prepeljali nazaj v domačo vas in v Gradcu se je izvršila ponovna razprava. Oče in mati, ki je pred nekaj meseci v ječi umrla, sta bila oproščena. Kmalu nato je oče prodal svoje majhno premoženje in se odselil v Ameriko. Taki so bili »dobri stari časi«, tak odnos je vladal v tej dom med vodilnim narodom In »srečnim podložniki« Težko je razumeti, da se štirideset let po sarajevskem atentatu še najdejo tako zvani nepristranski ljudje, ki pišejo o »dobrih starih časih« v bivši avstrijski monarhiji. P. I. sffi toka in Močnika med okrajno cesto in Savo pren’.avljeno. Gabernica in Sromljica: V zgornjem toku ima Gabernica precej hribovito zaledje In za- šanica še boljša. Redko juho ali omako zgostite z mešanico vode mleka in pše- Tagblattu« in »Tages-Postl« posebno še potem, ko je nekaka uradna komisija v Gradcu spoznala najdene kosti za človeške. V omenjenih listih so se pojavili članki z naslovi »Die nične ali krompirjeve moke Ce; windischen Menschenfresser« ji dodamo^ še malo vina, je me- j (slovenski ljudožerci), v katerih so Slovence uvrstili med naj- Termoeiekftrarna Breslanfca -■5 ..'r : iiiiiih čestita k narodnemu prazniku — 22. juliju vsem delovnim kolektivom. . _pv-' rcnil»Li Uollcck GaSfisivo m notern veku (Nadaljevanje) Ze dve leti pozneje (1853) je bila ustanovljena tudi prva poklicna gasilska institucija v naši bližini, v Gradcu. Tam Je bilo dotlej kakor v vseh drugih mestih gašenje v rokah cehov, in sicer 6<> bili za naskok ognja določeni zidarji, tesarji in dimnikarji, za dovoz vode zopet drugi, nekateri pa tudi za razsvetljavo ogroženega dela mesta, Ker pa so uvideli mestni očetje, da ta sistem ni več v skladu z napredkom časa in da pri danih razmerah ne zadostuje več, so naprosili takratnega univerzitetnega telovadnega učitelja Avguština, da bi študiral ustroj gasilstva v Nemčiji in Italiji ter sestavil potem primeren predlog za mesto Gradec. Avguštin se je pozivu odzval in je bil na njegov predlog spomladi 1853 od občinskega odbora ustanovljen »korpus pompierov« po vzorcu mesta Ulma. Ta korpus je štel 24 mož, ki so se rekrutirali iz odsluženih vojakov, in sicer iz stanu zidarjev, tesarjev, kovačev in dimnikarjev; tudi se je dokupilo nekoliko novega orodja in opreme, konjske vprege v stalni pripravljenosti pa še niso imeli, temveč so jo sproti re evirirali. Prva javna vaja. ki je pokazala dovolj izvežbanosti in discipline, je bila že 15. junija 1866 in s tem dnem je bila institucija potrjena. Ker pa se je s časom pokazalo, da je moštva premalo, so leta 1861 zvišali stanje na 36 mož. Kakor smo zvedeli, so imeli v Berlinu že leta 1851 parno brizgalno; toda to je bil na kontinentu le sporadičen primer. V Angliji so sicer začeli graditi parne brizgalne že leta 1829, ponajveč le za svoja velika mesta in Ameriko. Sele ko je tvrdka Knaust na Dunaju 1867 sama izdelala in dala v promet prvo parno brizgalno, so se domači krogi začeli zanimati za to novost. V Nemčiji so šele deset let Pojasnila in nasveti strokovnjakov so zbudila pri ženah močno zanimanje. Vprašanja so terjala odgovore, kot n. pr. da ni priporočljivo cepljenje jablan na divjake, ker tako drevo rado zdivja, kakšne važnosti je, da je zemlja dobro pripravljena, da zadostuje za sadne nasade rigolanje do 40 cm globine, kako je treba obrezovati, gnojiti, škropiti itd., da je strojna obdelava mnogo cenejša kot ročna, saj rigolajo traktorji zadružnega podjetja »Obnova« v Krškem za 1000 din na hektar po centimeter globine itd. Nastednja postaja je bila na zadružnem posestvu v Šoštanju, kjer urejajo drevesnico, ki bo lahko zadostila potrebam vsega okraja. »Po nekaj urah se prileže malo okrepčila,« je dejal tovariš Dobovšek, upravnik drevesnice, ko so žene Izstopile pred zadružnim gospodarskim poslopjem. Požirek slivovke je dobro del tistim, ki niso bile vajene vožnje. Kozarec dobrega sadjevca se je prilegel onim, ki so vzele na pot klobaso ali kaj mastnega. Prav vsem pa je prijalo sveže mleko, kateremu se skoraj gotovo ne bi odrekel najboljši prijatelj vinske kapljice. Na površini petih hektarov, kar je predvideno za drevesnico v Boštanju, je že okuliranih nad 50.000 sadnih sadik. Dre-vesničar tov. Doberšek je povedal, da jih okulira sam tudi do 1400 dnevno. Podlage za ta drevesca so bile uvožene iz Anglije in pocepljene z najboljšimi domačimi sortami. Zares mnogo je dela z obrezavanjem, okopavanjem in škropljenjem, toda marljiv delovni kolektiv drevesnice po-voljno premaguje te težave, kljub muhavosti letošnjega vremena. Ko so v lanskem letu redčili malinov nasad, so dobili samo za sadike malin nad 100.000 din. Pripravljajo že tudi zemljo za kolobarjenje. Kakšno presenečenje je bila njiva zasejana z ovsom in škropljena proti plevelu, kar se je prav dobro obneslo Gnojilni in semenski poizkusi pri žitu ter krompirju prav nazorno prikazujejo, kako obilen pridelek dajo posevki z dobrega semena in pravilno gnojeni ter oskrbovani. Marsikatera je v mislih gledala svojo njivo in morda nekaj let naprej svoj sadni vrt, zasajen z izbranimi sortami, vzgojen na nov način ter obložen z najžlahtnejšim sadjem. Avtobus je zabrnel, treba se je bilo posloviti in spotoma stavljati vprašanja. Pred odhodom je spregovoril tov. Dobovšek o težavah, katere je posestvo moralo premagati, o že do- pozneje začeli z izdelovanjem takih strojev. Kar je bilo takih i seženih uspehih in bodočih upih pred letom 1867 na kontinentu I ter želel ženam pri gospodarje-izvirajo od angleških firm, in n ju na njihovih domovih mnogo to Merry Weather and Sons ter uspehov Shaw Masen & Co. Iskrena zahvala delovnemu Te parne brizgalne so bile že kolektivu za gostoljuben spre-kar od vsega početka prav do- jem se je spremenila v pesem, bre in močne, 1500—4000 litrov ki je odmevala za valovito so mogle dobaviti na minuto, Savo vse do Krškega in Leskov-obenern pa se je moglo položiti ca veselo in sproščeno: šest linij Toda bile so strašno težke in okorne, imele so po 80 do 100 štorih centov, torej za j podeželske ceste neporabne. (Nadaljevanje sledi) »Nabrus.mo kose. že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas...« Se nadaljuje. IOBIfi AMBULANTA tovaw¥j* Brež ce — ———— Brežice E S T I T A K DNEVU VSTAJE VSEM čestita ——-—-——~-~—~-^SV O JIM PACIENTOM IN OSTALIM! K PRAZNIKU 22. JULIJU K M ETI J S »< I RAZ G L E DI inmBRiinnfflnnmmfflHnHniiiiiiiniffliiiiBnnBniiiiHiniiniiiiiiBiHiiiBiiiifflniinimiiiiniiniiffiiiiluniiiinuiiiiuiiiiiiiiHffliiiniitiKimrMiiiMniiimminiuiiiimiiiimimiininirmnHiiBnniiimHi Na področju dveh tretjin okraja so člani KZ sklenili zavarovali zdravje krav in telic Na seji OLO, dne 7. 7. t. L, je bi] predložen za sprejem odlok o zaščiti govejih plemenilnih krogov. Ta odlok je bil sprejet iz sledečih razlogov: Na področju 2/a okraja je večina članov KZ sklenila zavarovati zdravje krav in telic, ki se pripuščajo, s tako imenovanimi plemenilnimi krogi. Do tega prostovoljnega sklepa so prišli zaradi tega, ker so se spolne okužbe goved zaradi nevestnosti nekaterih rejcev bikov, pa tudi rejcev krav tako razpasle, da so pri nekaterih kmetovalcih bile krave zaradi okužb po več let jalove. Marsikatera dobra krava je pa že zaradi kronične okužbe in zaradi oslabelih jajčnikov morala Iti celo v zakol. Na ta način je nastajala velika gospodarska škoda, ker ni bilo ne telet ne mleka, krave so pa izgubile svojo plemensko vrednost. Najbolj preprost način zavarovanja krav in telic proti opisanemu pojavu je organizacija tako imenovanih plemenilnih krogov. Vse krave in telice, ki se pripuščajo pri enem biku pregleda veterinar, kmetijski strokovnjaki pregledane živali označijo s številkami, spisek pregledanih živali pa prejme rejec bika, ki se obveže, da bo plemenjaka, ki ga oskrbuje pripuščal samo na pregledane živali. Ta način skupnosti ne obremenjuje z nobenimi stroški in se je v dosedanji praksi izkazal kot zelo uspešen pri zatiranju jalovosti krav in telic. Kot povsod so pa tudi tu kljub prostovoljnemu sklepu večine najdejo posamezniki .ki prostovoljno sprejete sklepe kršijo na en ali drugi način, s čimer ostalim povzročajo veliko škodo, ker okužujejo . dobre plemenjake in s tem tudi krave. Ker doslej za take kršitelje ni bilo zakonite podlage za kaznovanje, je bilo potrebno, da je OLO sprejel tozadevni odlok Odlok sam ne uvaja obveznega formiranja plemenilnih krogov, kateri se še naprej formirajo na podlagi prostovoljnosti pri posameznih KZ kot doslej. Toda treba je razširiti željo in stremljenje večine tam, kjer se je plemenilni krog že formiral, da ne bodo razdiralni elementi znotraj teh krogov delali svojim tovarišem gospodarske škode. Oidij ali pepelnica V naših vinogradih je poleg perone spor e najbolj razširjena bolezen oidij (imenovana tudi pepelnica in plesnovec), ter napade zelene dele trte, največ škode pa napravi na grozdju. Slabo odporne proti oidiju so predvsem boljše sorte belih vrst grozdja, kjer pogosto opazimo belo pepelasto prevleko na mladih poganjkih, listju na_ obeh straneh ir. jagodah Glivica, ki se naseli na površini jagode, se nanjo pričvrsti, ter jo obda s tankim slojem sistema za pritrjevanje in črpanje hrane. Jagode se v notranjosti normalno razvijejo, na površini pa se ne širijo, zato kožica poka, sočno staničevje se izsušuje in posuši cu. V primeru močnega napada po oidiju uporabljamo kalijev permanganat (hypermangan) v raztopini 125 gramov na 1001 vode, ki učinkuje takoj, kmalu za tem pa moramo prašiti oz. škropiti z žveplenim-; preparati. Po zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19/52), v zvezi z določbami pravilnika o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni (Uradni list FLRJ Štev. 51-430/19) in po 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 46/51), je OLO v Krškem, da prepreči spolno okužbo krav, na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, dne 29. maja 1954, sprejel: ODLOK o zaščiti govejih plemenilnih krogov 1. člen Rejci bikov, pri katerih so kmetijske zadruge organizirale plemenilne kroge, ne smejo pripuščati krav in telic, ki niso bile pregledane in označene za plemenilni krog. Prav tako ne smejo rejci krav in telic, ki so bile pregledane in označene za posamezni plemenil-ni krog, teh gonit} k bikom, ki so izven plemenilnih krogov. 2. člen Rejcem bikov, ki niso vključeni v plemenilne kroge, se prepoveduje pripuščanje krav in telic, ki so vključene v plemenilne kroge. 3. člen Kdor prekrši odločbe tega zakona, se kaznuje po temeljnem zakonu o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 46/51). Kršitelji so istočasno dolžni poravnati vso gospodarsko škodo, ki so jo s tem svojim dejanjem povzročili. 4. člen Odlok velja od dneva, ko sta ga sprejela oba zbora OLO Krško. Predsednik: (Zupančič Tone) BREŽIC Mostec 9. t. m. so se sestali na Mostecu odborniki SZDL in gospodarskega sveta, ki upravlja brod čez Savo med Mostecom in Ca-teškimi Toplicami zaradi izgradnje mostu čez Savo. Po poročilu tov. Franca Cetina, da so začetne priprave za grad- nosti za pomoč JLA so sklenili, da bodo 18. t. m., ob 10. uri imeli sestanek v Čateških Toplicah, na katerega so povabili predsed- pred trgatvijo. K naglemu izsu- njo mostu v teku m o priprav Sevanju pa mnogokrat priporno- ; Uenost, OLO Krško za pomoč rejo tud-; muhe in druge iužefc ! Prihodnjem letu ter o pripravi,e-ke. ki imajo prost dostop do soka. Z bakrenimi pripravki uspešno uničujemo peronosporo, z žveplenimi pa oidij. Zato uporabljamo za zaščito trte žveplo v prahu s katerim prašimo, uporabljamo ga vedno le takrat, če je ligtje trte suho pa na oidij s tem, da se v vročini sproščajo hlapi žvepla v obliki dvokisa (SOs), ki so zanj škodljivi. Bolezen se izredno močno pojavlja na Primorskem, kjer prvič za-prašujeio že takrat, ko so mladice dolge 10—15 cm, potem pa še 2 do 4-krat ali celo večkrat če je potrebno. Na 1 ha porabimo 15 do 25 kg žvepla za enkratno praženje. V vlažnih, deževnih letih kot je letos, se pa ne priporoča uporaba prašil temveč škropiva. Zveplenoapne-no brozgo uporabljamo v 2-odst. koncentracije, mešamo jo lahko tudi z bordoško brozgo (modra galica in apno) ter uničimo s tem oidij in peronosporo obenem. Namesto žveplenoapnene brozge dodajamo lahko bord. brozg- 15CP-300 gramov nemškega preparata Kumulus, Co-san ali pa Sumporol. ki ga izdeluje tovarna »Zorka« v Šab- nike občinsikh odborov in SZDL iz Velike Doline, Brežic, Dobove, nadalje predsednika OLO Krško, predsednika gospodarskega sveta OLO Krško, zastopnika Vodnogospodarske uprave Brežice, zastopnika JLA iz Karlovca, gradbenega tehnika OLO Krško in narodnega poslanga tov. Mlakarja. Želimo, da bi se dolgoletna želja prebivalstva izpolnila in da bi ta sestanek rodil čimveč uspehov. D. V. Na zbor volivcev, ki bo v nedeljo, 18. julija, ob devetih dopoldne na grajskem dvorišču, pridejo tudi gostje: naš zvezni poslanec Živko Bemot, naš republiški poslanec Lojze Mlakar in zastopniki okrajnega ljudskega odbora. ★ Postaja Ljudske milice se je te dni preselila iz dosedanjih prostorov na Cesti bratov Milavcev št. 3 v pritličje občinske hiše na sedežu občine, kjer je zasedla sobe uprave komunalnih ustanov. Ta uprava pa se je preselila v pritličje hiše št. 11 (desno) na Cesti prvih borcev (svoječasno hotel Ada-mus). * Za dograditev in popravila stanovanjskih hiš bodo dobili interesenti kredite pri Narodni banki. Podrobna navodila bo objavila centrala Narodne banke v Ljubljani v dnevnem časopisju. Koristniki naj se zanimajo za ta navodila, ker bo rok za prijavo verjetno zelo kratek. Po objavi v dnevnem časopisju bo treba prevzet; zadevne obrazce za prijavo posojila pri brežiški podružnici Nar. banke. Gibanje prebivalstva v preteklem tednu: Rojenih je bilo 14 dečkov in 11 deklic, od teh ena deklica mrtvorojena. — Poročila sta se dva para: Dušan Milojevič, oficir v Brežicah, in Zdenka Čater, uslužbenka v Brežicah ter Karel čevljar s Trebeža, in Milena Rožman, gospodinja iz Brežine. — Umrli so: Jožefa Buh, gospodinja iz Koprivnice, na porodu; Antonija Obrez, delavka z Veternika; Ana Vovk, upokojenka iz Trebč;' Karolina Jankovič, gospodinja iz Senovega; Martin Vinetič, kmet iz Obrežja; Jože Gerjevič,' otrok iz Trnja. K narodnemu prazniku — 22. juliju čestita Gostilna ŠEKORANJA, Zg. Sušica-Bizeljsko in Gostilna PŠENIČNIK FRANC, Pišece iiir Nova sestava občinskih svetov in komisij. Ljudski odbor mestne občine je na zadnji seji imenoval nove člane svetov in komisij. Svetu za gospodarstvo predseduje Ivan Grabar, svetu za kmetijstvo Anton Žabkar, svetu za urbanizem ing. Mišič, svetu za soc. skrbstvo in zdravstvo Marija Rovan, svetu za kulturo in prosveto Dušan Jovanovič, stanovanjski komisiji predseduje Milko Vučajnk, mandatno imunitetni komisiji Martin Bajc, računski komisiji inž. Mišič, komisiji za prekrške Franjo Zorko, vojaški komisiji Franc Jordan in cenilni komisiji Maks ITabinc. vzel jamstvo za kredit dveh milijonov 800.000 din, kar zadostuje za nabavo novega projektorja in za generalno piopra. vilo starega aparata. Sedanja dvorana Mestnega kina je postala že pretesna, saj je naš kino najbolj obiskan od vseh v našem okraju. Preteklo leto je imel 65 tisoč obiskovalcev. Letos pričakujejo še za 40 odst večji obisk, zlasti še potem, ko se bo kino preselil v novo veliko dvorano Prosvetnega doma, ki jo sedaj hitro dograjujejo in na katero že težko čakajo tudi drugi prireditelji. • Večje šiviljske delavnice nismo imeli nobene, odkar je lani ljudski odbor mestne občine likvidiral zaradi pasivnosti šiviljski salon. Sedaj pa je Kmetijska zadruga ustanovila novo šiviljsko delavnico in jo namestila v Lebarjevi hiši na Cesti prvih borcev št. 42. Sedaj so zaposlene štiri izučene šiviljske moči. * Gradbena dejavnost. Vojaška uprava se je odločila postaviti na Hrastinci dve nov; trinadstropni stanovanjski hiši, s čimer bo pridobljenih 48 novih družinskih stanovanj za oficirje JLA. — Na Prešernovi cesti je dogradil lično enonadstropno hišo Božo Sambarek. Ko bo urejen še park med novim poslopjem in cesto, bodo morali tudi dosedanja neverni Tomaži Turvšina Priznati, da je ta nova stavba 1' ’ lepa pridobitev za Brežice, če- prav ne stoji tako »v vrsti, kakor so hiše v Trsti...» — Mizarski mojster Dominik Rožman bo skoro končal z deli pri razširjenju in prenovitvi svoje hiše na Cesti prvih borcev. — Hitro napredujejo zidarska dela v Prosvetnem domu, kjer bomo letos dobil; novo veliko dvorano s primernim odrom. — Pri gimnaziji je v nedeljo pričela z dolom za tri tedne druga izmena delovne brigade dijakov in dijakinj. Sedaj so zaposleni z izkopavanjem zemlje, pri Cerkljah ob Krki pa bodo pripravili teren za mehanično nalaganje gramoza. — Na Cesti prvih borcev prenavlja svojo hišo dimnikarski mojster Ivan Grabar. Zunanja podoba Brežic se sicer počasi, vendar pa stalno lepša. Pri popravljanju in obnavljanju posameznih hiš je precej neestetskih posegov preprečil vodja Posavskega muzeja akademski slikar profesor Franjo Stiplovšek. — Pri preurejanju pokopališča je s svojo veščo roko uspešno posredoval mestni tehnik Anton Sambarek. ki nam bo v okolici grajskega poslopja, dalje na Hrastinci pa tudi drugod ustvaril v bodoče še mnogo lepega, če bodo občanski odborniki pravočasno spoznali, da je treba človeka takih izkušenj obdržati in mu nuditi tistih nekaj ugodnost.', ki jih nujno potrebuje za lažjo eksistenco. — Državno transportno podjetje »Prevoz«, ki se je s svojo centralo preselilo nedavno iz Krškega v Brežice, je dalo napraviti v izložbenem oknu svoje pisarne (nasproti pošte) na lesonit veliko siko svojih avtobusnih prog in na posebno steklo celotni vozni red svojih -avtobusov. Oboje je prav lično izvršil akademski slikar prof. Miro Kugler. * Ilirska in keltska grobišča so že pred več desetletji našli na Libnj. Najbolj dragocene predmete šo pred prvo svetovno vojno spravil; v ljubljanski in graški muzej. Največ grobov je prekopal znameniti prof. dr. Valter Šmid. Z raziskovanjem so nadaljevali tudi v pred-aprilski Jugoslaviji jn celo med okupacijo. Te dni pa bodo pr. vič po osvoboditvi nadaljevali z izkopavanjem desetih že ugotovljenih grobov v Deržaniče-vem gozdu na Libnli. Dela finansira Posavski muzej v Brežicah. vodil pa jih bo arheolog dr. Stare iz Ljubljane. Hvaležni smo zb krtiko, todo... Ker so bile 3. julija 1954 objavljene v »Posavskem tedniku« — Razmere v gostinskih obratih — in prikazane le z ene strani, se nam zdi potrebno, da stvar prikažemo tudi z druge strani. Vsekakor smo hvaležni za kritiko, kajti zdrava kritika je vedno dobrodošla. Gre za gostilno Murko — pravilno: restavracija KZ Krško. Kar se tiče jedilnega lista, naj omenim samo to, da ni na redu vedno enaka Nov projektor je dobil naš mestni kin,o po zaslugi uvidev- j dnevnem nosti okrajnega gospodarskega: jed. sveta, k; mu predseduje Mile Kolikor pač moremo, delamo Nunčič. Okraj je namreč pre- spremembe. Res je, da imajo V MIHAL0VEC 30-letnico obstoja je proslavilo PGD Mihalovec v nedeljo, 11. t. m Na sektorske vaje so prišla društva Loče, Mostec in Gaberje iz krškega okraja, iz Hrvatske republike pa, Harmica, Brdovec in Zaprešič. OGZ Krško je zastopal okrajni poveljnik tov. Jurkas, tovariše iz Hrvatske republike pa tov. Kolarič. Značke za dolgoletno službovanje so prejeli: za 30 let Šetinc Ivan, Lubši-na Franc, Gašperin Anton in Gašperin Andrej, za 20 let pa Glogušek Mihael. Na proslavi je sodelovala godba na pihala iz Loč. Ob proslavi želimo tudi mi agilnemu društvu obilo uspehov v bodoče, prav tako pa tudi, da bi društvo pridobilo še več mladih gasilcev — čuvarjev ljudske imovine. D. V. MALI OBREŽ Mlado, komaj dobro ustanovljeno gasilsko društvo na Malem Obrežu pri Dobovi bo 18. t. m., priredilo, ob 14. uri gasilske vaje, nato pa vrtno veselico. Ker bi društvo rado prišlo čimprej do gasilskega orodja, vabijo vse okoliške gasilce in prijatelje gasilstva, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. D. V. času od 31. junija do 6. julija t. 1. je Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije — kmetijsko tehnična komisija organizirala poučno ekskurzijo v Avstrijo. Iz našega okraja sva se te ekskurzije udeležila dva. Po povratku sva sklenila, da našim bralcem opiševa vtise iz te dežele, njihovo gospodarstvo — v glavnem kmetijstvo, življenjski standard, njihovo 'okupacijo, življenje koroških Slovencev in splošne zanimivosti Avstrije. Skušala bova opisati vse, kar se da v kratkem času videti — pri tem pa ne izključujeva možnosti, da bova včasih nerealna, kajti lahko sva v posameznih primerih videla najslabše ali najboljše, Avstrija spada med male države srednje Evrope. Po velikosti je približno trikrat manjša od Jugoslavije (meri ca. 84.000 km j. Po svojem položaju in priročni sliki je močno slična Sloveniji in Švici. To je gorata dežela, ki leži na križišču važnih evropskih poti. Struktura površine je približno taka: 23% odpade na obdelovalno zemljo, 27% na travnike in pašnike, 36% na gozdove (ki prevladujejo) in 14% na neproduktivno površino. Gospodarske razmere so sledeče: je industrijsko-agrarna država. Avstrijsko gospodarstvo je bilo do prve svetovne vojne organizirano v sklopu celotne monarhije in se v kratki dobi samostojne avstrijske republike še ni moglo popolnoma prilagoditi novim razmeram. Od kmetijstva in aozdov se preživlja približno 40% prebivalstva. Poljedelstvo povečini nima povoljnih prirodnih pogojev — med najboljše spada obrobno področje. Z agrotehničnimi ukrepi so na tem polju mnogo napredovali Napredek je tudi v tem, da se avstrijski kmetijski strokovnjaki bavijo med drugim tudi s selekcijo žit in iščejo nove kvalitetne sorte: V ta namen imajo tudi po vsej Avstriji precej ustanov. V letu 1949 je v Avstriji na 1 traktor odpadlo 17 ha obdelovalne površine. Najboljše svetovno razmerje je v Angliji, kjer pride na en traktor 20 ha. Pri nas odpade na 1 traktor 1070 ha. To in oves. V vzhodnem predelu pa so dobri pogoji, ki jih tudi umno izkoriščajo za sadjarstvo in vinogradništvo. Ker zavzemajo pašniki in travniki nad četrtino celotne površine, so dani vsi pogoji za živinorejo, kar tudi dobro izkoriščajo. Nunčič — Novak: s p ati fta Avddii stanje se je pa do danes že izboljšalo. Veliko vlogo pri poljedelstvu je pripisati uporabi umetnih gnojil, saj se je v Avstriji v letih 1949 50 na 1 ha obdelovalne zemlje porabilo 10 kg umetnih gnojil. Največ umetnega gnojila porabijo na Nizozemskem, in sicer 128 kg na 1 ha. V Jugoslaviji porabimo na 1 ha 1.5 kg, najmanj umetnih gnojil porabijo v Turčiji, in sicer 1 kg na 1 ha. Glavni proizvodi poljedelstva v Avstriji so: rž, ječmen, krompir, sladkorna pesa, manj pa pšenica Zelo je razvita planinska paša po Osrednjih Alpah. Bavijo se zlasti z mlekarsko proizvodnjo, kar pa zadošča le za domači trg. Gojijo dobre pasme govedi in konj in imajo v ta namen organizirane posebne sejme za plemensko živino, osemenjevalne postaje in tudi predpise za zaščito dobre živine (o tem podrobneje v nadaljevanju). Manj je pa razvita živinoreja. V Avstriji odpade na 3 in četrt prebivalca 1 govedo, kar je istočasno svetovno povprečje, v južni Afriki na četrt prebivalca eno SALZBURG govedo, v Jugoslaviji pa na 3 prebivalce 1 govedo. To razmerje nam pove, da je v tej državi ta panoga dobro razvila. Velikega gospodarskega pomena Za Avstrijo so gozdovi, ki dado tudi glavni izvozni predmet — les. lesne izdelke in papir. Za zaščito gozdov so v Avstriji zavzeli dosti ostrejši kriterij, kot je pri nas. Industrija preživlja približno 35% prebivalstva in se je začela zelo zgodaj razvijali. Zato so dani vsi pogoji, ker ima velike rudnike železa (na Štajerskem), rjavega premoga in lignita, izdatne vodne sile itd. V novejšem času pa je za Avstrijo važno odkritje nafte v bližini Dunaja v Zistersdoriu, kjer to naravno bogastvo izkoriščajo Rusi in to dokaj hitro, saj so od leta 1953 izčrpali približno 13 milijonov ton petroleja. Drugo večje ležišče nafte je v Welsu. Med glavne industrijske panoge spada kovinska, tekstilna in lesna industrija. Skoraj vsa industrija in rudarstvo Avstrije je v državnih rokah (izvršena je že nacionalizacija), v posameznih področjih, kot je svinec, cink, baker, železo, je nacionalizacija že izvršena. Prav tako je nacionaliziran železniški, avtomobilski promet in pošta. Ta nacionalizirana podjetja so na splošno močno napredovala, ostala pa so še naprej pod državno kapitalističnim upravljanjem. Ekonomska nujnost sili tudi ta sistem upravljanja k popuščanju do delavskega razreda in se že porajajo razne oblike, sicer še skromne, vendar s sodelovanjem ljudskih množic pri upravljanju v gospodarstvu. Delavci že volijo nekake svete, toda njih kompetenca je še zelo omejena. V tovarnah, kjer smo bili, smo udotovili, da posvečajo precejšnjo pozornost predvsem socialni politiki in zdravstveni zaščiti. Nadaljevanje sledi abonenti dvakrat na teden goveje meso, kar jim ni po volji. Želijo si vsak dan govejo juho, Iti se na žalost ne da kuhati brez govedine. Seveda se mora tudi meso porabiti. Kam naj z njim? M- moramo gledati na to, da ostane gostišče rentabilno. Kar pa se tiče prehodnih gostov, je res, da so solidna postavka v omenjeni restavraciji, pravzaprav nam dajo kritje tudi pr; abonentih. Trditev, da se ne dobi samo juha, je v splošnem neupravičena in se naj pisec članka zaveda, da pridejp tu in tam nepričakovani dnevi, ko se pojavi toliko prehodnih gostov, da zmanjka ena al; druga jed- Moramo pa nuditi abonentom ce. loten obrok, ne glede na to, ali je za druge ali ne. Dogaja se tudi, da se naročijo kosila šele ob pol dvanajsti uri, čemur pa je stoodstotno nemogoče ustreči, kajti na štedilniku, katerega zmogljivost sicer ustreza tako po kvalitet; kot po kvantiteti, n; mogoče v času 30 minut skuhati Za večje število gostov. V tem primeru odpade odgovornost organizatorja prehrane teh prepozno napovedanih gostov. Uslužbenci se trudijo, da bi čimbolj ustregli gostom, vendar pa nihče ne more zahtevati nemogočega. Vsi ostal; uslužbenci po drugih obratih delajo po osem ur dnevno, medtem ko delavci po gostinskih obratih delajo 16 ur, 'n to brez nedelje, to je brez enega prostega dneva v tednu. Nadalje nam visoke cene živil delajo resne težave, zato so desert; in poslastice zelo omejene. M. ko Če je resnica — zakaj se zadeva ne reši? Rudi Priveršek, k; je bil 24 let zaposlen pri Henriku Klobučarju v Brežicah kot klepar, 21. pri SAP in 2 leti pri Gozdnem gospodarstvu, je zbolel za TBC. Januarja meseca t. 1. je zaprosil zaradi nesposobnosti za delo pri Zavodu za socialno zavarovanje v Krškem za ureditev svojih pravic, do danes pa še ni prejel nikake rešitve. Ce so navedbe imenova- nega tovariša resnične se zadeva ne reši? zakaj D. V. DEFINICIJA Nasprotnik' ponovne oborožitve Nemčije v Franciji so kot argument proti ponovni oborožitvi Nemčije navedli Mira-beaujev izrek: »Prusija ni dežela, ki ima vojsko, temveč je vojska, ki jo ima neka dežela.« FIŽK.ULTURA IN ŠPORT TVD Partizan (Krško) — ILA - Cerklje 1:4 (1:3) V nedeljo, 11. julija, se je odigrala revanžna prijateljska nogo. metna tekma na stadionu Matije Gubca v Krškem med gornjima moštvoma. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, saj je bila lepa in živa ter zanimiva. Gostje so nastopili v najmočnejši postavi in boljši kakor v prvi tekmi, ki se je končala z zmago domačih 4:2. Tudi danes bi lahko domači slavili zmago nad renomiranim nasprotnikom, saj so nedavno zmagali nad moštvom Garnizona Krško 11:0 ter nad Partizanom Brežice 4:1, če bi nastopili v svoji standardni postavi. No pa kljub temu so fantje zaigrali z velikim poletom in, če ne bi bilo nekaj nesrečnih »golov«, bi bil rezultat na koncu drugačen. Gostje zmago zaslužijo, ker so tehnično na višini in obvladajo žogo mojstrsko. Vratar je branil več gotovih strelov ter jih v krasnih paradah odbil v kot. V napadu je ugajaj prodorni in izvrstni igralec Venda, ki smo ga že videli v zadnji prvenstveni tekmi z Brežicami. V splošnem so odnesli zelo dober vtis. Pri nesrečnem trčenju si je desna zveza gostov izpahnil roko v komolcu. Domači so nastopili z nekaj mlajšimi močmi, ki pa so se kar dobro obnesle. Vsi so zaigrali srčno in borbeno ter nudili odličnemu nasprotniku močan odpor. Iz rezultata bi lahko sklepali, da so igrali podrejeno vlogo, kar se ne sme trditi. Bilo je neka; ugodnih priložnosti in žoga ni našla poti v mrežo, na drugi strani pa je postala plen odličnega vratarja. Ze v 1. minuti je padej gol za goste. Iz lepega prodora je žogo dobil center ter jo z glavo poslal poleg same stative v gol. Gol je rezultiral iz začetne nervoze. Izenačenje je sledilo v 2. minuti, ko je Bizjak startaj na žogo, a jo je nasprotni igralec podal nazaj, medtem je vratar zapustil svetišče — bilo je prepozno — žoga je našla sama pot v lasten gol — botroval ji je Mač-kovič. V 6. minuti iz streljanega kota po nesporazumu obrambe pade drugi čisto nepotreben gol. V 36.« minuti gostje dosežejo iz prostega strela zaradi grobega prekrška gol in s tem rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu so domačini zaigrali še z večjo vnemo za zboljšanje rezultata ter obdržali odprto igro do tehnično boljšega nasprotnika. Bilo je več lepih in izrednih parad obeh vratarjev, ki sta žela priznanje gledalcev. Gledalci pa niso odobravali raznih žaljivih medklicev na račun sodnika tov. K. J. iz Brežic; lahko bi izostali. Domačini so imeli priložnosti za znižanje rezultata. Streli so se odbili od prečke ali pa od dobre obrambe. Tudi gostje so ostro napadali in često oblegali vrata domačih, posebno zadnjih 15 min,, pa ni bilo več izkupička kot gol v 40. minuti po streljanem kotu, ki ga je zabila leva zveza. Tako je bil postavljen končni rezultat te res lepe in zanimive tekme. Sodil je tov. A. Istenič, Partizan je nastopil v naslednji postavi: Bačnik, Istenič, Djukič, Bence, Vodopivc, Frajman, Škafar, Topič, Bizjak (Bato), Mačkovič, Račič. V predtekmi so nastopili starejši in mlajši pionirji, vsi Partizan Krško, ter v lepi in živi igri navdušili številne gledalce. Starejši, ki so bili tudi fizično močnejši, so zmagali 3:1 (2:0). Ce bodo redno trenirali in vadili telesno vzgojo in razne športe, bodo zrastli dobri nasledniki velikih nogometašev. Sodil je tov. dr. Rojina. iz Športnega Življenja na senovem: Partizan (Senovo) — Svoboda (Trbovlje) 4:2 V okviri nogometnega tekmovanja za pokal maršala Tita sta se preteklo nedeljo na Senovem pomerili nogometni moštvi domačegr Partizana in Svobode iz Trbovelj. Tekma se je v regularnem času končala z rezultatom 2:2, v podaljšku tekme, ki je trajala dvakrat, po 15 minut, pa so domačini dosegli še dva gola ter tako zasluženo premagali nasprotno moštvo z rezultatom 4:2. Gostje so se precej trudili, da bi dosegli zmago na zelenem polju, vendar je kazalo, da so podcenjevali domače moštvo, ki je to pot prijetno presenetilo številne gledalce s svojo nad vse požrtvovalno igro. V precej naporni igri, ki je trajala celih 120 minut, so senovšk; nogome- I telje nogometa. KOTIČEK taši premagali dobro moštvo Svobode u Trboveli ter jih s tem izločili iz nadaljnjega tekmovanja za pokal. V domačem moštvu tc pot skoraj ni bilo slabih mest. vsi so bili požrtvovalni ter se potrudil* za zmago, za katero je zaslužen vsak posamezni igra1 ec. S to tekmo in zmago so se domačini uvrstili v nadaljnji potek tekmovanja za Maršalov pokal. Tekmo je odlično sodil sodnik tov. Vanelli iz Trbovelj, ki je že znan v revirjih po svojem objektivnem sojenju. Nekaj sto gledalcev je zadovoljno zapuščalo igrišče z željo, da domači igralci še večkrat tako navdušijo senovške Ijubi- Se mi v okraju Krško: 21. julija na Bučki. 23. julija na Blanci Cerkljah. 20. julija v Krmelju. 19. julija v Zabukovjii. v okraju Celje-okolica: 20. julija v Vitanju. v okraju Klanjec: 25. julija v Dubravici. in v KINO BREŽICE Od 17. do 18 julija premiera francoskega ljubavnega filma »ČLOVEK MOJEGA ŽIVLJENJA«. FN 21. Madlen Robinson in žan Moro. Od 20. do 22. julija premiera UGUS-Ovega filma »POSLEDNJI MOST«. Maria Schell, Vicki Baum in Pavle Minčič. Film je prejel prvo nagrado na berlinskem filmskem festivalu. Od 23. do 25. julija premiera angleške barvne komedije »VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST«. FN 22. Micael Red-grave in Joan Greenwood. KINO KRŠKO Od 17. do 18. julija ameriški film »SLED V LUKI« Od 21. do 22. julija ameriški film »SKRIVNOSTNA CESTA«. KINO SEVNICA Od 17. do 18. julija ameriški film »KRVNA OSVETA«. KINO KOSTANJEVICA Od 17. do 18. julija angleški barvni film »NEBO BREZ JASTREBOV«. PHOFiMRIE n!l!llllllllll!ll!lllllll!llllllllllllllllil!llllll!llllllllllllllllllllll!!lll!llllllllllllllllinil!lllll]||l!!lil!lllH!ll!innilliniin!lllininil!!ll!llllfllUlini!illUUllllUnni!lllllll!lllllll!l!llllilll!llllllllllllllUin!llllllllll Slavko Smrdelj: Tončkova knjiga Bilo je pri sosedovih. Mati je kuhala zajtrk. Tonček pa, ki mu je bilo komaj osem let, se je oziral okoli sebe in od časa do časa prav leno zazehal. Mati ga je opominjala, naj se hitro umije, sicer bo zamudil pouk. Tonček se na materine besede še zmenil m. Cez nekaj časa je vzel umivalnik, nalil vanj vode, pomočil prst in se obrisal okoli oči. Mati, ki je ves čas marljivo delala še pomislila ni, da se je Tonček tako površno umil. Ura je odbila osem. Sele tedaj se je začel Tonček hitreje obračat* in jo končno ubral proti šoli. Pred šolskimi vrati je postal in prisluškoval. Slišal je učiteljico, ki se je hudovala, ker nerednega Tončka še ni bilo v šolo. Tonček je premišljeval, kaj naj stori. Odločil se je, da zbeži. Učiteljica, ki je prav v tem trenutku odprla vrata in videla bežečega poredneža, se je razžalostila in potrta nadaljevala pouk Tončku pa je postajalo vedno teže. Stopal je po poti in premišljeval kam naj VSEM ODJEMALCEM IN OSTALIM / ČESTITAMO K 22. JULIJU! —s— Trgovsko podjetje „PBESKBBA" SENOVO gre, ker domov — pred koncem pouka — ne sme. Za trenutek je postal in premišljeval. Odločil se je, da gre v sosednjo vas k babici. Nič ni potrkal, kar vstopil je v izbo. Babica, ki je bila že stara in so se ji tresle roke, se je nasmehnila, ker . je zagledala Tončka, saj ga je zelo ljubila. Tonček ji je dejal, da mu je bilo dolg čas, zato je prišel na obisk. Takoj je stopila k omari, mu odrezala kos kruha in ga namazala z medom Tonček je bil za trenutek vesel, v srcu pa mu je neprestano nekaj govori o, da je lažnivec, zato je bil nemiren Z babico sta se razgovarjala o šoli, učiteljici, učencih in o zajčkih, ki so bili babic* naj ljubša žival. Ves čas razgovora ji je vedno lagal in se izogibal babičinega pogleda, ker se je bal, da ga ne bo po očeh spoznala, da laže. Kmalu se je poslovil in se napotil proti domu. Pod cerkvijo se je skril za grm in gledal proti šoli. Čakal je in čakal, oziral se sem ter tja, toda pouka še vedno ni bilo konec. Končno zasliši nekaj glasnih korakov, da ga je kar streslo. Otroci so lepo pozdravili in se razkropili na vse strani. Vsi so bili veseli, sat so se mnogo lepega naučili. Počasi ja vstal in začel lesti proti domu. Srečala ga je so-učenka Cvetka in ga vprašala kje je bil, d3 ga ni bilo v šoli. Sklonil je glavo in molčal. Tudi Greti in Valiki ni odgovoril. Na oragu je srečal mater, ki ga je že pričakovala. Stopal je mimo nje in v izbi odložil torbico. Ni te upal pogledati v oči. Jedel je nrav počasi in kmalu odložil žlico. Mati je takoj opazila, da z nMm ni neka« v redu Voraša- la ga je, če je bolan. Nič ji ni odgovoril. Še ga je spraševala, toda vedno zaman. Nekdo je potrkal. Skozi vrata je stopila učiteljica, k' je bila zaskrbljena nad Tončkom. Hitro je stekel v sosednjo izbo in tiščal vrata. Mati je vsa prebledela. Učiteljica pa je stopila za njim in ga pripeljala v izbo. Tu je zagledal objokano mater, ki si je brisala oči. Srce se mu je streslo, da je zajokal. Obljubil je materi in učiteljici. da se ne bo nikoli več potepal. Naslednji dan je prosil mater in odšel k babici in tudi njo prosil odpuščanja Ods'ej je Tonček redno hodil v šolo in postal najboljši učenec. Vsi so ga bili veseli. Ob zaključku šolskega leta so ga učenci obdarovali z lepo knjigo, učiteljica pa ga je še posebej pohvalila OBJAVA »Avtobusni promet« Celje podaljša od 15, t m. dalje avtobusno progo Kozje—Brestanica do Krškega, po naslednjem voznem redu: Kozje: Odhod 5.30 in 12.15, prihod 9.35 in 18.53. Brestanica: Prihod 7.10, 13.55 Senovo. 16.00, odhod 8.00, 14.00 Senovo. 17.15. Brestanica: Odhod 7.15, 14.00, prihod 7.56, 14.30. Krško: Prihod 7.32. 14.17. odhod 7 40, 14.20 Uprava UGODNO PRODAM 88 a gozda v katastrski občini Pleterje, ki meji na Kremžarjevo njivo. Zorko Pavel. Vrbinska vas, Videm ?4fde pripoveduje... Verjetno se je že tudi vam pripetilo, da ste prejeli namesto celega časopisa, na katerega ste naročeni, le svoj naslov — etiketo. Pr.zadeti iščejo, vzroke in pripisujejo krivdo najrazličnejšim stvarem. Sam sem bil priča takemu razgovoru, ko je Miha jezno dejal: »Naj vendar enkrat zgradijo tisto tovarno papirja tam v Krškem, ker nas je ta salamenska štednja pgpir* ja sedaj pa že preveč krepko; zadela.« Jaka pa je po prejemu časopsa v velikosti dobre znamke takoj nakazal ves zaostanek v naročnini s pripombo: »Hočem ostati še nadalje vaš naročnik na cel časopis.« Uredništvu bi' zato priporočal, naj vsem zaostankarjem naročnine pošilja nekaj časa samo listek z naslovom in, ker bodo pogrešal čtivo,, gospodinje pa še posebej papir, bodo naročnino kmalu pravnali. Ker je tudi mene zanimalo, kje je vendar krivda, sem kmalu ugotovil, da tovarišice, ki opravljajo v Mariborski tiskarni ekspedit, preveč štedijo z lepilom ter se na ZANIMIVOSTI Najvišja toplota, ki se da doseči v električni peči. znaša 3700 stopinj. V nji se top; tudi diamant in kipi kakor voda. * Roald Amundsen. hrabri raziskovalec, ki je postal žrtev svo-ie požrtvovalnosti in so ga pokopale polarne ledene gore. ko je šel reševat raziskovalca Nobila, se je r »dil 16. julija 1872 v Borju na Norveškem. 14. decembra 191? ie bil na južnem tečaju. * Muha. imenovana »cephene-myra«, leti s hitrostjo 360 m na sekundo. oziroma 1296 km na uro, kakor je ugotovil ameriški učenjak prof dr Towsend * Železniška proga Celje—Ljubljana se je začela graditi 1 1845 in je bila otvorjena 16. avgusta 1849; proga Ljubljana—Trst je bila otvorjena 28. julija 1857; proga Zidan* most—Sisak pa je bila otvorjena 1 oktobra 1862. * Ameriški znanstvenik dr. Schurrer je ugotovil, da se na vsem svetu govori 2976 jezikov, j od teh 860, ki so po vsem vide-‘ zu samostojnega izvora. Po njegovih ugotovitvah se govori v Evropi 48, v Aziji 153, 424 v Afriki in 117 jezikov v Oceaniji. * Najtežja knjiga na svetu je najbrže »Zlata knjiga«, ki jo je razstavila država Dakota v Chicagu leta 1893. Tehta namreč 79.38 kg. Za smeh LOV V NEVIHTI Martin: »France, menda ja ne boš šel v tem slabem vremenu na lov?« France: »Zakaj ne? Mogoče bom imel celo srečo, da mi strela ubije zajcal« PIJANCI IN ŽARNICE Pijanci so podobni električnim žarnicam. Nekateri vzdržijo kratek čas. drugi pa »svetijo« cele noči. ta način naslov lahko loči od časopisa ter gresta tako vsak svojo pot. Listek z naslovom vedno najde pravega gospodarja, časopis pa po navadi roma po poštah kot izgubljena ovca po gmajni. N: pa krivda najbrž le v tiskarni, obveščen sem, da menijo ljudje, da ni slučajno izgubljena ravno 26. številka PT tovariša J. (ki je prejel samo etiketo) v kateri je pisalo prav o njem. Pravijo namreč, da so na tamkajšnje pošti za to poskrbeli, da tovariša J. ne spravijo ob dobro voljo. Pred nedavnim smo imeli v eni od naših občin na Dolenjskem kar dve lepi zabavi. Ker sem si zaželel tudi jaz kozarček pristnega »maikovčana«, sem te kraje obiskal, da s člani prizadevnega gasilskega društva in predstavniki občinskega ljudskega odbora ter ostalimi zemljani dvignem čašo na zdravje vseh onih, ki se trudijo, da bi novoustanovljeno dru-štvo prebrodilo začetne težave. Toda nisem imel sreče. Zaman sem iskal nekatere osebnosti, ker so skupno s tamkaiš. njim g. župnikom napravili konkurenčno veselico pri bližnji podružnici, ter se tam zabavali. G. župnik je žegnal z vodo. predstavniki občine pa z vodo in vinom vse, ki so se tamkaj veselili. V tej konkurenčni borbi za večii promet in dobiček So zmagali občinski ljudje. Gasilci pa bodo morali pegruntatj še kakšen drug vir dohodkov, če si hočejo nabaviti opremo in biti na razpolago prebivalstvu v nesreči. Izvedel sem, da se je te dni oglasil v •uredništvu »Posavskega tednika« predsednik »Združenja čelavih samcev« za krški okraj ter se zanimal, če bi k rešitvi samskega vpraša, nja tudi »Posavski tednik« z ženitvenimi oglasi lahko kaj prispeval. Mislil seri) sn: »Posavski tednik« čaka težka naloga. če bo hotel spraviti v promet vse samce: tembolj zato, ker nekateri od njih menijo takole: Ce h' Slavin značaj, Tončkine oči :n ustnice, Zorino lice In nos. Ankine noge in pp stavo ter Angelčino hfšo in vinograd imela Mira, potem bi sc človek že odločil. Dvomim, če bo take kombinacij spravil skupaj PT s svojimi oglasi. Ce bi mu to uspelo, potem ne bo potrebno, da zbrrato oglase podjetij in ustanov, to ie. da na tak način rešujejo finančno vprašanje lista. V predzadnji številki sem med drugim tudi grajal tovariša Žana, da nima razumevanja za mlade ljudi. Kakor sem b 1 kasneje obveščen, pa nima nič proti mladini in športnikom, ki želijo pri šoli prostor za igrišče, pač pa se le drži dogovora, kj je bil sklenjen pred tem, ko so mladinci ponudili občini višjo najemnino. Pozdravlja vas Pepče ANTON INGOLIČ: SONČNA REBER Odgovorilo mu je samo »Tu ... Tuuu . ..« Toda v drugem nadstropju se je v ta zategli odmev oglasil slaboten, proseč glas: »Kdo je? Kdo?« Osojnik se je sprva zazibal od osuplosti, potem pa naglo stopil v celico. »Kdo?« se je oglasilo s poste. Ije ob steni. Osojnik je zagledal na blazini bledo lice, na temnosivi odeji pa dvoje belih rok. »Si ti, Šetinc?« je vprašal osuplo in pristopil k postelji. »Jaz, jaz!» je odgovorilo iz polmraka; pri tem so se zganile roke in tudi glava se je dvignila. »So drugi že odšli?« »Ni jih več . . . Mene in Osojnikova otroka so pustili . .A, a, ti si, Osojnik. No vidiš, včeraj je prišel mlad ruski oficir in rekel, da je čas, da gremo domov Doma da nas čaka delo, tu pa nimamo nikakršnega posla: Fant je govoril pametno. Pospravili so in odšli. Hotel sem z njimi. pa me niso vzeli, ker sem preslab, ker ...« Osojnik je sedel na posteljo, prijel za velo roko in hlastno vprašal: »Kje sta otroka? Kje sta Lizika in Anica?« »Tako je bilo,« je Šetinc zadihano povedal, »šli so, mene pa so pustili, tudi otroka so pustili. Da bomo šli skupaj, so rekli, saj smo sosedje. To je res, ampak lahko bi me vzeli s seboj... Roza ni vprašala, ali nam je kdo sosed ali ne ...« »Kje sta zdaj otroka?« je Osojnik vprašal nestrpno. »Sinoči sta deklici spali tu pri meni. Zjutraj je Lizika skuhala čaj, potem sta se izgubili. Klical sem, a ju nisem mogej doklicati. Mislil sem že, da sta prišla vidva z Micko in da ste odšli, mene pa pustili. Da, tako sem mislil. Lahko bi tako storili. Zdaj pa vidim, da ste le še tu. Čakaš tri leta in še pol četrtega, da se vrneš, pa te prav na koncu zgrabi bolezen za vrat in položi v posteljo. Nesreča . , , nesreča ...« »V kapeli ni otrok ...« »Ni ju že od poldneva. Težko j sta te čakali, jokali sta. Ba'i sta se, da bosta z menoj vred ostali tu. Vsak čas sta hoteli na cesto, na...« Bolnika je popadel kašelj in mu vzel besedo. »Tako ... Tako ...« je zamrmral Osojnik, se dvignil in zapusti celico, čeprav ga je Šetinc prosil, naj še ostane pri njem. Ko je prišel na dvorišče, se je iz visokih, ozkih črnih oken oglasil tanek jok malega Tinčka; predrl je enakomerni šum dežja, a tudi naraščajoče zavijanje in sikanje pomladanskega vetra Osojnik ni dolgo vzdržal v kapeli, skozi katero je pihalo in velo, kakor da stoji nekje sredi samotnih planjav. Ko je otroka s težavo pomiril, previl in nakrmil, se je z njim vred vrnil k bolnemu Šetincu, Ta se ju je razveselil kakor da sta mu prinesla življenja, ki se mu je polagoma, a nezadržno iztekalo. Kljub temu mu je govoril o vrnitvi na Klopce, kjer ga ni čakalo nič drugega kot siromašna koča in okoli nje nekaj pedi zemlje. Toliko in tako otročje je govoril, da si je Osojnik oddahnil, ko je končno ves zasopel in onemogel utihnil Ospjnik je ugasnil svečo, ki jo je bil prižgal in prilepil na mizo v kotu, kamor ni segel prepih, in legel na slamo, ki si jo je bil prinesel iz sosednje celice. Čeprav je bil izmučen, ni mogel zaspati. Telo mu je na slami sicer ležalo odrevenelo, mrtvo, misli pa so bile žive, tudi sluh ga ni zapustil. Vsak ropot ga je vznemiril, vsak glas je vzbudil v njem upanje, da bo zaslišal Liziko, Anico. Da ne bi zunaj bolj in bol) deževalo in ne bi še skozi okno veter nosil dežja, bi bil kljub utrujenosti vstal in se odpravil v noč. Ni si mogel misliti drugega, kakor da sta de-klici odšli na postajo, da bi ga tam počakali ali se celo z njim odpeljali v mestno bo'nišnico. V mesto gotovo nista prišli, saj so vlaki prenatrpani. Morda pa sta preprosili kakega voznika ali šoferja, da ju je' vzel na vozilo. 1 Medtem ko se je vračal peš s Tinčkom v naročju, sta morda zdrveli mimo na kamionu. In če j sta prišli v mesto in tam izvede-j li, kako je z materjo? Ce sta . . j Šele čez dolgo so mu misli postale negibne kakor telo in pogreznil Se je v popolno otope-ilost . . j Nenadoma pa so udarili s Se-tinčevega ležišča pretresljivi kriki. »Roza! Cuj, Roza! Nemci so tu!« Kriki so se množili in postajali jasnejši in glasnejši. »Roza, Roza! Selili nas bodo! Cuj! Cuj!« Osojnik bi se bil rad dvignil, rad bi bil Šetincu rekel pomirljivo besedo, češ, vse to je že mimo, toda ni mogel. Vtem ko je hotel bolnika pomiriti, so se še njemu prikazale podobe iz tistih časov. Sprva posamično, kmalu 1 pa so ga vsega zagrnile. Zagledal je soseda, kako je ves prestrašen hitel" navzgor po vinogradu, ki mu je odpadlo že skoraj vse listje, krilil z rokami in kričal: »Roza, Roza, pripravi se! Sli bodo z nami! Cuj!« »Ali je res?« je kriknil Osojnih iz stisnjenega grla in razširil roke, kakor da se hoče ubraniti pošasti, ki bo spodaj z vasi vsak čas planila gor na Klopce. »Zverine!« je zarjul Šetinc z nečloveškim glasom in se pognal v gozd, da po bližnjici čimprej doseže svojo kočo. Šetinčevi kriki so še vedno bili po Osojniku, ki je kot zadet obstal vrhu svojega vinograda in buljil dol na vas. kjer pa zaradi dežja ni bt’o videti nič nenavadnega. Šele ko se je izza njega oglasil zategel krik njegove žene, ki je menda malo prej stopila j na prag, se je okrenil in odhitel ■ gor proti hiši. Pravzaprav ga je I samo zaneslo po Vatni noti med 'sadnim drevjem profi Neži, ki si *'je segla s predpasnikom v oči. potem pa kriknila skozi jok tn «olze: »Jezusmarija!« in planila nazaj v hišo. j Osojnik je videl pred seho- na 1 novo prebeljeno hišo s streho, ki jo je prekril prpjšnjo jesen, z okni. na katerih je cvete’o zadnje jesensko cvetje, pa na ste. ; žaj odprt hlev. iz katerega se ie t oglašala živina, videl je prostra-; no kolarnico z vozovi pa svinjak, , iz katerega je bilo slišati lačne 1 prašiče, in koruznjak ki je b’l : do vrha po’n rumenih koruznih strokov S široko odp-tlmi očmi j je obje; dvoršče. na katerem ’"e ! bilo vse živo perutnine vrt | ob hiši in pod njo stfskal-i nico s kletjo. iz ka’cre je malo prej prihitel. Vse to je videl in slišal ie, kar je povedal Šentinc. vendar «e ie osuplo spraševal: Kako? Izsn’i na Fe , iz te hiše. ki sta si io z Nežo s • tako muko nrldobi’a? Zapusti j naj hlev z živino in 'vinjak' s ! prašiči in polne shrambe ih klet. odide naj zdai na je*en. ko so njive pospravljene, in ste obrana i vinograd in sadovnjak Mi ie to 1 mogoče?4Kdo . 3 C' 1 V:...', . i«7.T- • irUSU;' •-'•L žH s svojimi področnimi gozdnimi upravami: Boštanj, Brežice, Kostanjevica, Krško in Pišece, čestita vsem delovnim ljudem k DNEVU VSTAJE! ?x ‘S. t.U,.r ‘ ; S Pod etje za popravljanje železniških vnz Dobova čestita vsem delovnim kolektivom k narodnemu prazniku 22. juliju! KOLODVORSKA RESTAVRACIJA BREŽICE s svojimi poslovalnicami čestita vsem svojim gostom in ostalim k prazniku Dneva vstaje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ARTIČE čestita svojm občanom, kakor tudi otalim k Dnevu vstaje! čestita vsem zadružnikom k 22. juliju! iti it :(t aJ I ki SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE DOBOVA čestita k Dnevu vstaje! Nudimo vam > vse vrste živil in tekstilnega blaga P° zmernih cenah. c a m- _ _ a PLETILNICA Dobova NA NOVO USTANOVLJENO TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Krka6* Brežice ČESTITA SVOJEMU, KAKOR TUDI OSTALIM NUDI VSEM TRGOVSKIM PODJETJEM, KZ, PEKARNAM USTANOVAM IN OSTALI TRG. MREŽI VSE VRSTE TEKSTILNEGA BLAGA, ŽELEZNINE IN JEDIL NAJ ŽIVI 22. JULIJ - DAN VSTAJE! VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU ČESTITA K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE OoilRoiGspoHarsla oprava Brožiče K « t! i I I i i 4 1 i DELOVNIM KOLEKTIVOM K 22, JULTJU DNEVI J VSTAJE Naši izdelki so trpežni, cene solidne. Pridite in prepričali se boste. V bodoče boste naročevali trikotažne in volnene izdelke le pri PLETILNICI DOBOVA ;; 4 4 | t 4 « * fi! * 4 4 •a LOMO Brežice MK ZKS, MO SZDL m Uprava komunalnih ustanov LEKARNA BREŽICE ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE! ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE Kmetijsfia zadruga V^a 1 O&uhsUi tiudslci odtoc \feiiUa dolina čestita vsem svojim članom in zadružnikom uti k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE ISKRENE ČESTITKE! 22. JULIJU GOSTILNA BUDIC $ ČATEŽ fj! čestita vsem k narodnemu prazniku Dneva vstaje. čl Naša postrežba je solidna, o