S* ~ -7^	*č«5Ž, ^ ^ «52.5=	. _ V V.-■«&.	*§■ 'a «=ž. ^ •%»	'e, >U %»s-v U « V	V ^ ^ S. VA «k ^ e. t£> \ \ \	«5.«^ \ -e,	^_-=u ko
POŠTNINA PLAČANA
t
IT 1 m. A * I Al D U S IH I J A * 0
T ★ F I il1 A Al C E
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE. VILKA 15— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZA-LOZBA TRST. ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR.
Leto II št. 25
Trst 31, avgusta 1948
Cena lir 15
1
Sveta in Nova Gorica
Pogajanja za ureditev obmejnega prometa
^iđernski list »II Lunedi« (25. j ,?'■* pozdravlja pobudo gori-* trgovcev, da bi posebna ko-(jjl™ goriških trgovinskih izve-'•cev odpotovala v Ljubljano, bi te s slovenskimi oblustvi Ske °^n Otede prometa v gorici K obmejnem pasu. Po poro-cif1 \e°a	36 takšna delega-
odpotovala V Jugoslavijo. a_~!rucri videmski list »lil Mesi Oero Venetov (26. avg.) jav-Medtem, da se odpravlja na g^C..v Beograd italijanska dele-dite’ se bo Vdajala za ure-i(.,.V obmejnega prometa na . "mnsko-jugoslovdnski meji ?«« z Dorice
gospodarskim položajem
(J?^e očividno za isto vprašanje, nit?'1? se. Poročili omenjenih ob-ta l711^ listov nekoliko razlikuje-pt' . * Lunedi« se na dolgo raz-'e o koristnosti »zdrave in „l^miktivne pobude goriških tr-kajCev* ki só se zganili in ne Ča-in° p.asivna na mano z neba, m. Pričakuje velike koristi za ob b°žano Gorico od poživitve dat^ne trgovine. List poudarja, t^ takšnega sporazuma o obmejna Prometu, ki bo koristil obe-državama, ne smejo ovirati
jp1 *uajnovejša nasprotstva ki r'^ala zaradi nepravične mitiLne Pogodbe*, pa tudi ne raz-obeh med Političnimi režimi v 5Jcp državah. Po mnenju videm-jj 9a Usta se bo dala v tej zve-j, u0°dno izkoristiti tudi »gonit- Prosta cona*.. List si vseka-ikr,Jnnogo obeta °d uspeha po-‘tfilil Q noriške delegacije in mr-sko-slovenskega sporazu-dvL , ^ obmejni promet lahko ,.!.e Gorico iz sedanjega mrt-
H
pri^essaggero Veneto* sicer >heiVa- da se bo vprašanje ob-fejÌne°a Prometa n<i konferenci Poir*1^ v zvezi 2 »gospodarskim ^ležajem v Gorici« — ki je, znano, uprav kritičen — jw. ob enem skuša čitateljem se ^ati stvar tako, kakor da bi tF ruposiovanske oblasti odloči-■nìf,aa odprejo trgovino med obe-ota-Pasovoma, da bi po tej poti OoVf 6	prehrane v ju-
ifoj^mnskem obmejnem pasu.
ssaggeroi Venet p« bi no ta dar»? Taxt prikril težko gospo-^orir-	k* zavladala v
čen ‘Cl' odkar je bila nasilno lo-je , °d slovenske dežele, ki jo
<ZTa in
5* «e. ^=®liiču
hranila kot svoje upravno in trgovinsko Gorica je n aitala na sjte	Brd, Soške in Vipav-
ti jw°^\ne in se bo dala ohrani-dihn • *iu^enju samo z umetnim je "«m in 2 injekcijami, kakor OtjL tla dovolitev »proste cone«. Z0o^r H je z gospodarskega in ^eitn^^keffa vidika najbolj p ™*metna razmejitev, kar jih 0rabP diplomatska zgodovina, u-dei-i,a n1 en o vlogo nasproti per san0pVa- Res je, kar trdi »Mes-troij Veneto«, da Jugoslavija 1 ogromno denarja za gradi-
tev Nove Gorice. Ne drži pas, da to deta iz prestižnih razlogov in da bi zaposlila svoje ljudi — saj jih drugod krvavo potrebuje — pač pa gradi Novo Gorico zato, da bi Brdom, Soški in Vipavski dolini in Dolnjemu Krasu ustvarila novo upravno in gospodarsko središče, brez katerega dežela ne more ne gospodarsko ne 'kulturno napredovati.
Malo mani vpitja a »Sveti Gorici« za časa mirovne konference in več razumevanja od strani zapafihih diplomatov zb resnične gospodarske in kulturne potrebe goriške dežele, bi bilo prihranilo Jugoslaviji milijarde denarja in Sveti Gorici sredanjo bedo,
JVTOBGFLOr V TRSTU
Sovjetsko ministrstvo za mornarico namerava odpreti podružnice sovjetskega plovnega podjetja »Savtorgflot-a« v Trstu, Genovi in Neaplju. »Sovtargflot« ima sedež v Odesi. Njegove nove agen cije bodo prodajale potniške list ke in sprejemale naročila za prevoz blaga na sovjetskih parnikih. »Sovtargflot* vzdržuje več prog na Sredozemskem morju, kakor proge Odesa — Egipt — Neapelj — Genova — Marseille, in progo Odesa — Neapelj — New-Ycxrk.
Italijanska industrija tiskarskih str ole v je izkoristila nemški gospodarski polom in si pridobila nove mednarodne trge. Lansko leto je izvozila za 858 ton tiskarskih strojev, in sicer 251 v Brazilijo, 100 v Palestino, 13 v Jugoslavijo, 47 v Belgijo, 38 na Švedsko, 55 v Egipt in 84 ton v Švico.
l\ ŽIVAHNEJŠO TRGOVINO NED VZHODON IN ZAPADON
Svet proizvaja danes že več ka kor pred vojno In vendar Je pomanjkanje še splošno.
Po statističnih podatkih OZN Je današnja proizvodnja na svetu za 39% večja kakor L 1938. V te podatke, ni fv$teta sovjetska ,proiz-> vodnja. Ako izvzamemo visoko proizvodnjo v ZDA In proizvodnjo v Nemčiji in na Japonskem, ki je še vedno zelo nizka, Je svetovna proizvodnja še vedno za 19% večja kakor leta 1931.
Zakaj je pomanjkanje blaga kljub temu Se vedno tako veliko? Predvsem, ker je treba najprej nadomestiti, kar Je bilo med vojno uničenega. Drugi vzrolc trgovina še vedno ni dovolj razvita. Evropske države proizvajajo več kakor pred vojno, toda izvažajo mnogo manj.
Medevropska trgovina Je šibka, še šibkejši pa evropski iz voz v ZDA. Zaradi pomanjkanja deviz evropske države zmanjšujejo uvoz in si skušajo pomagati .z dviganjem lastne proizvodnje. Ameriški gospodarski tisk toži, da na ta način trpi delitev de/a po svetu.
Svetovnemu gospodarstvu tudi ško* duje oslabitev trgovine med vzhodnimi in zapadnimi državami. Posebno trgovina med ZDA in vzhodnim državami se ne premakne z mesta. Ameriški Izvoz v vzhodne države Je malenkosten in znaša komaj nekaj milijonov dolarjev. Vzrok tega mrtvila je samo politične narave, Pa tudi trgovina med ZDA in zapadnimi evropskimi državami šepa. Kljub uveljavljenju Marshallovega načrta je bil ameriški izvoz v juniju (324 milijonov dolarjevj manjši kakor v maju. Uvoz iz za-padnlh evropskih držav pa Je dosegel komaj 81 milijonov dolarjev. Primanjkljaj bodo ZDA kri /e s sredstvi iz Marshallovega načrta, toda ta bo trajal samo 4 leta. Po mnenju ameriškega tiska morajo ZDA
hi ^en5ki gospodarski strokov-»W^pisi* kakor n. pr. »Busse
alile» u1’ Kakor n. pr. »r arr>eri<i.eCC>rd"’ ugotavljajo, da
.u, **ki notranji trg na mnogih ikor n. pr. na tèk-80^“’, ne razvija posebno u,-
kak°r
ameriška [konjunktura
v zvezi z oboroževanjem
Vojni minister ie napovedal pregled 11.000 ameriških indù» sirijskih podjetij; vojaški izvedenci se hočejo prepričati, ali bi ta lahko v vsakem trenutku pričele s proizvodnjo v vojaške namene. Značilno je tudi, da veliki industrijski trusti čedalje bolj davijo manjša podjetja, ki so pri danem razvoju obsojena na propast.
Marshallov načrt
Uprava Marshallovega načrta v Washinotonu je nakazala nov kredit v skupni vrednosti 10,95 milijona dolarjev, in sicer za Trst, Biconij o, Grčijo, Holandijo in Ita lij o- S tem se dosedanji krediti povišajo na- 1,2 milijarde dolarjev. V okviru tega kredita bodo izvozili iz Svice električnega materiala in pisalnih strojev za 20 tisoč dolarjev.
banj ’ ker ne gre od rok skle-iay]j kupčij. Konjunktura se '-UÌna industrijskem področju. *Zvaia -C davkov in posebno pa »je ,-e načrta ga oboroževa-^niuT, « ria-a vprav inflacijsko -'e onn* Uro' Vpliv oboroževanja sknro na vseh področjih hostj arske in finančne delav-^otrmV ^Da- Država troši o-^sune kredite v ta namen. V TVaj, ^nbriške katastrofe pri hib "arbouru je bilo določe-lijaj-rj8 oboroževanje okoli 10 mi-n<jlarie\l, danesi govbifljo ie, j ‘rikrat večji vsoti. Jasno .obenem! narašča državni ' to. danes znaša ie okoli . Uliard dolarjev. Prav za-*8® preti ameriškemu go-inflacija.
med tem časom povečati uvoz iz evropikih držav, in obraniti izvoz na dosedanji višini. Rešiti to vprašanje Je vsekakor težko.
Po podatkih ameriškega trgovinskega ministrstva so ZDA Izvozile v Sovjetsko zvezo in države, ki so v njeni Interesni sferi, v Juniju samo za 8,4 milijonov dolarjev blaga; aprila Je znašal ameriški izvoz v te države še 11 milijard dolarjev. Tajnik omenjenega ministrstva Sa-yer Je izjavil, da se ameriška trgovinska politika nasproti Sovjetski zvezi in državam pod njenim vplivom ravna po načelu: varovati koristi ameriške varnosti,, toda p ^ tem čim manj ovirati promet met, vzhodom in zapadom Dopisnik »United Press-a* dodaja, da ZDA še vedno pošiljajo v Sovjetsko zvezo precej blaga, da bi se na ta način izognile represali Jam od strani Sovjetske zveze, ki bi lahko ustavila izvoz kroma In mangana v ZDA. Ameriška vlada ni sestavila Javnega seznama blaga, katerega izvoz je prepovedan, pač pa rešuje posamezna vprašanja o važnosti blaga, namenjenega Izvozu s strateškega vidika.
Trgovina
med SZ in ČSR
Nedavno je bila v Moskvi razstava češkoslovaške lahke industrije. Razstavljeni so bili zlasti predmeti dnevne potrošnje, ki so vzbujali splošno zanimanje obiskovalcev. Razstavo je otvoril češkoslovaški minister za zunanjo trgovino dr. A. Gregor v prisotnosti češkoslovaškega ministra za notranjo trgovino Fran-tiška Kra.ičira in industrijskega ministra A. Kl-imenta poleg vodilnih sovjetskih gospodarskih činite’jev. Razstava bo zelo prispela k poglobitvi trgovinskih stikov med Sovjetsko* zvezo in Češkoslovaško republiko.
V Moskvi so se pričela trgovinska pogajanja med Ceškos'o-vaško in Sovjetsko zvezo, ki bodo določila točne kontingente za letošnje in prihodnje gospodarsko leto. Po novi trgovinski pogodbi bo dosegla letna izmenjava blaga z vsake strani po pet milijard Kča. Dobave iz Sovjetske zveze za Češkoslovaško so to vsoto že prekoračile za 0,75 milijarde. V glavnem gre za dovoz žitaric in različnih surovin za češkoslovaško industrijo. Češkoslovaške dobave Sovjetski zvezi so precej nižje, tako da je nastal za Cehe nov dolg. ki bo lahko znižan samo z novimi dobavami Sovjetski zvezi. Temu cilju je predvsem služila razstava češkoslovaške lahke industrije v Moskvi, na kateri se je lahko velik krog sovjetskih gospodarskih činite'jev prepričal o zmogljivosti in storilnosti češkoslovaške industrije, ki bo z no vo pogodbo izvažala v Sovjet1 sko zvezo tudi izdelke lahke industrije in predmete z» dnevno potrošnjo.
NIHANJE ZAPADNIH VALUT
Pred novim razvrednotenjem franka?
Gospodarska in finančna politika novega finančnega ministra P. Reynauda, ki vidi rešitev francoskega gospodarstva predvsem v dvigu francoskega kmetijstva, je izzvala zaradi nenadne podražitve živil odpor vseh sindikalnih organizacij in Marie-jeva Via je bila končno prisiljena na ostavko.
V tej zvezi so v Franciji zopet sprožili vprašanje ponovnega razvrednotenja franka, češ, da bi se s to novo injekcijo lahko povečal francoski izvoz. Frank je bil že razvredoten « februarju, nakar je bil uveden sistem dvojnega kvotiranja valute, uradnega in ha svobodnem trgu.
Značilno je, da se za ponovno razvrednotenje francoske valute zavzemajo tudi znanstveniki, kakor n. pr. prof. Bertrand Nog ar o, ki jje( v majdkl številki rtjvije »Hommes et Mondes« napisal razpravo o franku v tem smislu. Pisec je mnenja, da je treba izkoristiti kratek čas od trenutka, ko se frank razvrednoti in se s tem za inozemskega kupca znižajo cene francoskega blaga, do tedaj, ko se zaradi znižanja vrednosti denarja dvignejo cene na notranjem trgu.
Prof. Nogaro je mnenja, da je sicer največja nevarnost za Francijo v tem, da francoski dermi stalno izgublja na vrednosti nasproti zlatu, oziroma dolarju. Franki sei je po vojni najprej opiraj na francosko zlato, na francosko imetje v inozemstvu in na kredite iz inozemstva; toda z'ata skoraj ni več, prav tako se je imetje v inozemstvu skrčilo, ostalo je samo še nekaj kreditov, ki jih inozemstvo. (Amerika) daia s težkim srcem. Nekaj časa bi si Francozi lahko pomagali tudi s tujimi (ameriškimi) investicijami v Franciji- Toda samo nekaj časa. Po njegovem mnenju je velika nevarnost v tem, da ima Fran dja, kakor Anglija, že dolgo stalno pasivno trgovinsko bilanco. Iz drugega vira navajamo stanje plači,nih bilanc Anglije in Francije v milijonih funtov;
Leto	Anglija	Francija
1:913	+ 156	+28
1928«	+ 125	+47
1938	+41	—43
1947	—675	—223
Z dohodki francoskih kreditov v inozemstvu se je francoska plačilna bilanca lahko dolgo časa izravnavala. Toda teh skoro ni več in položaj se je za Francijo kakor tudi za Anglijo, zelo poStabšal. Prof. Nogaro ?alklju£hje, da je treba — da. se prepreči popoln polom franka nazunaj, ki bi bil hujši kakor ’sama\ inflacija, po možnosti skrčiti uvoz, čeprav bi se trenutno zaradi tega moralo odložiti moderniziranje opreme francoske industrije.
Tudi lira?
Po poročilih iz Stockholma so v švedskih trgovskih krogih obveščeni, da namerava italijanska vlada zvišati tečaj lire za okoli 25 odst. Po novem tečaju bi 1 dolar velial 800 lir.
Italijanske poročevalske agencije zanikajo to vest in trdijo, da je italijanska vlada odločno nasprotna takšni denarni politiki, ki ne bi prinesla italijanskemu gospodarstvu nikakšne koristi.
Od časa do časa se razširijo glasovi o nameri rimske vlade, da zniža uradno vrednost lire. Znano je. da so mnogi italijanski izvozniki zalagajo za razvrednotenje lire, ker se nadaio, da bi takšen ukrep dvignil italijanski izvoz; italijansko blago bi s tem na zunanjih trgih avtomatično pocenilo. Zagovorniki tega predloga navajajo, da je pred vojno 1 dolar veljal 19 lir. Ker so cene poskočile 50—60 krat, bi se tudi cena dolarja lahko zvišala v tem razmerju, in sicer od 575 na 1000 lir. Sicer bi se oni zadovoljili « tečajem 1 ; 800.
Nasprotniki pa trdijo, da bi konjunktura, ki bi jo izzvalo razvrednotenje, trajala samo kratek čas. Italijanska industrija je namreč navezana na uvoz surovin in bi po znižanju vrednosti lire morala dražje plačevati surovine v inozemstvu.
V zadnjem času^ se je razširil tudi glas, da pride do ponovnega znižanja vrednosti francoskega franka. Italijanski industriici se boje, da bi se s tem zopet pojačala konkurenčna sila francoskega blaga. Verjetno je, da bi v tem primeru vnovič zahtevali razvrednotenje lire.
NOV DENAR V ITALIJI
G'ede novih italijanskih ban-k one e v, ki so v tisku v Državnem tiskovnem zavodu (Istituto poligrafico dello Stato), so zdaj znane nas'ednje podrobnosti; Italijanska banka bo v jeseni potegnila iz prometa bankovce (v obliki čekov) po 5.000 in 10.000 lir in druge ki so obrab’j eni, ter jih bo zamenjala z novimi bankovci po 10.000, 5.000, 1.000, 500, 100 in 50 lir. Oblika (ve’ikort) novih bankovcev bo enaka kakor oblika zasedbenih bankovcev. Poleg tega bo prišel v promet kovani drobiž po 10, 5, 2, in 1 liro-V odgovornih krogih so zanikali glas po katerem Itaijanska banka ponatiskuie večjo količino sta rih -bankovcev. To ni potrebno, ker ima v rezervi dovolj starih bankovcev, ki bodo zadostovali do jeseni tudi v primeru, ako se pomnoži denarni obtok-
Dolar v evropskih valutah
Naslednje kvotacije do’ar je, ki smo jih posneli iz zapadnih gospodarskih listov, se nanašajo na kvotaciije dolarja na svobodnem trgu v valuti posameznih držav
v mesecu avgustu t. 1. Med oklepanjem je označen uradni tečaj dolarja v pokam e zn-h državan: Španija 35 (11), Francija 355 (214,34), Italija 575i (561), Bel«, gija 50,50 (43,83), Holandija 5,25 (2,65), Finska 460 (135), Norveška 4,95 (3,60), Švica 3,95 (4,29), Ber’in DM 15	(3,30), Avstrija
37,50 (10), Cehoslovaška 600 (50), Poljska 925 (100), Madžarska 54 (11,74), Grčija 12-250 (5.000), Romunija 575	(150), Turčija 4,20
(2,80) in Bolgarija 1.750 (285).
IZRAELSKI FUNT
Anglo-Palestine Bank je napovedala izdajo novega judovskega denarja »Israel-pound« (funt), ki bo imel. pariteto z angleškim funtom in bo zamenjal dosedanji palestinski funt. Novi denar bo veljal od 15. septembra dalje. Denar je bil tiskan v Ameriki, in sicer bankovci po 10 šilingov (500 mila), 1 funt, 5 funtov, 10 in 50 funtov. Kljub politični napetosti med Izraelom in Anglijo hoče judovska vlada o-hraniti Izrael v območju angleškega funta, ker izvaža največ svojih proizvodov prav na tò področje.
NOV KITAJSKI DENAR Z ZLATO PODLAGO
Cang-Kaj-Sekova Kitajska je uved a nov denar »zlati juam (gold yuan), ki bo imel po zatrdilu vlade zlato kritje- Z ati juan je vreden 3 milijone dosedanjih kitajskih dolarjev: ameriški do ar bo veljal 4 nove z’ate juane, sre-blrnii kitajski do'br pa 2 z1 aitai juana. Da bi zamenja’! sedanji denarni obtok (kitajskih1 do’arf-jev 1,500.000.000.000:000) bodo morali natisniti 500 milijonov z’at ih. juanov.
Jugoslavija najbližja Sovjetski zvezi
po svoji gospodarski organizaciji
Jugoslavija najbližja SZ po svoji gospodarshl organizaciji.
Nemški gospodarski list »Wirt-schaftsrev ue« (20. avgusta) je posvetila jugoslovanskemu sistemu vezanih cen poseben članek. List ugotavlja, da je sistem vezanih cen, ki omogoča kmetu nabavo industrijskih izdelkov po ugpdnejših cenah (v primeri 5 cenami kmetijskih proizvodov) kakor pred vojno, delta novega predsednika Zvezne planske komisije ministra Borisa Kidriča, ki je nasledil He br ang a.
Kljub stremljenju) Jugoslavije, da bi sama krila, svoje potrebščine, je gotovo, da vpliva na jugoslovansko planiranje vzor sovjetskega gospodarstva, ugotavlja pisec. Nemška revija primerja »stahanovščino* in z jugoslovanskim »turčičanstvomd, t. j. novim načinom dela, ki ga je zasnoval zagrebški zidav Franco Turčič. Ta je uspel postaviti s kombiniranim delom 2,90 kubičnih metrov zidu v. dveh urah, medtem ko je poprej jugoslovanska norma določala 8 ur za postavitev 2,20 kub. m zidu.
»Dejstvo je, nadaljuje list, da se j"e danes Jugoslavija med vsemi jugovzhodnimi državami najbolj približala vzoru gospodarske organizacije Sovjetske zveze. Precejšen razlog za to ie tudi u dejstvu, da je Jugoslavija posebno bogata z rudami in kmetijskimi pridelki, ki zanimajo Sovjetsko zvezo. Zaradi tega so dane utemeljene na de, da bo prva jugoslovanska petletka dosežena predčasno«. Za to bo treba popdlnoma izkoristiti človeške sile.
Olankar na to navaja podatke o rudarstvu u Jugoslaviji in u-gotaulja, da posveti Jugoslavija posebno skrb izgradnji prometne mrežex železnic In cest. Železnice, ki so bile za 70 cdst. pokvarjene med v.gino, so že v prometu in n nažrta je gradnja kar 2.000 km novih preg. Gradijo jih predvsem dijaki in vi-sokošolni. Avtomobilska cesta Beograd - Zagreb bo dokončana
še to leto. Z veliko vnemo gradijo tudi kanal Donava - Tisa, ki bo med drugim omogočal tudi namakanje Vojvodine. Industrijska proizvodnja se bo v Jugoslaviji dvignila na 150 odst. predvojne.
Zaradi petroleja Italija ne dobi Libije?
Po francoskih virih je italijanski poslanik v Washingtonu Tar-chifini sredi julija obiskal ameriškega podtainika za zunanje zadeve Lovetta, da bi prid-oTfil ameriško vlado za italijansko stališče glede bivših italijanskih koonij. Tarchiati je izjavil, da bi ameriško upiranje proti vrnitvi Libije Italiji poslabšalo notranji politični položaj De Gà-sperijeve vlade in pojačalo opozicijo, medtem ko bi vrnitev kolonij ohranila Italijo pri sodelovanju za gospodarsko obnovo Evrope in olajšala njen pristop k bruseljskemu sporazumu zapadnih držav. Lovett je odgovoril, da ne sme Ita ija mešati kolonialnega vprašanja z bruseljskim sporazumom, saj je v njeno korist pristop k zapadnemu bloku; sicer ne bi mogla računati na ameriška jamstva. Glede usode italijanskih kolonij je Lovett dodal, da bo ameriška vlada preučila to vprašanje. Toda pri tem bo upoštevala koristi ameriške varnosti, kajti prehod Libije v druge roke bi odrezal angloameriške dežele od petrolejskih vrelcev ra Bližnjem vzhodu in otežil obrambo za-padme Evrope in ZDA.
»La Tribune de Nationis« dodaja, da so dobro obveščeni krogi v Washingtonu mnenja, da Lovettovo stališče ovaja dokončno odločitev Anglosàksončev, da izvedejo svoj stari načrt, ki izroča Cirenaiko vardtvu Velike Britanije ini priznava Američanom prednostne pravice v Tri-po'itaniji glede strateških oporišč in petrolejskih vre'cev, ki bi jih morebiti odkrili v deželi. Vrtanje za nafto je v Libiji že T teku.
ZNAMKA V MEDNARODNI TRGOVINI
Samo ena znamka vredna celo premoženje
Komaj eno stoletje šteje zgodovina poštne znamke. L. 1840 je uspelo Hid Rowlandu, uradniku poštnega ministrstva v Londonu po brez uspešnih poskusih nekaterih drugih evropskih predhodnikovi dokončno uveljaviti poštno znamko kot nadomestno plačilno sredstvo za prevoz poštnih pošiljk. Spričo naraščajočega evropskega in izven-evropskega prometa, z’asti naglega širjenja železniškega prometa je postala pošta' v trgovinski izmenjavi važen činitelj. Frankiranie pisemskih, paketnih in denarnih pošiljk je doseglo sprva na Angleškem in nato v Nemčiji, Rusiji, Avstriji in v a-meriških državah neverjetno nagel razvoj.
Do vpeljave poštne znamke je bilo treba plačati prevoznino za pisma in druge poštne pošiljke v gotovini. Kljub ve'ikemu praktičnemu pomenu, ki se je tako’ pokazal, prvi poskusi v Nemčiji niso uspeli. Konservativni svet je z nezaupanjem gledal v poštni znamki novo p'ačilno sredstvo ki pa je kmalu pridobilo svetovno veljavo in priznanje. Tako so zahteve svetovne trgovine in prometa nujno iztisnite plačilo v gotovini in da’e poštn1 znamki oni pomen, ki ga ima danes.
Pošta je že od' svojega začetka bila državni, oziroma v starih časih kraljevski fevd. Dandanes je v vseh državah na svetu v državni režiji kot njeni monopol, ki državi donaša obilo dohodkov. Zaradi tega so države kaj rade izdajale vedno nove vrste znamk, ki jih je zahteval ne le razvoj prometa v svetu, ampak tudi vedno večja priljubljenost poštnih znamk. Njih razne oblike, včasih iz rok najboljših slikarjev, so že po prvem desetletju zbudile pozornost prvih ljubiteljev te vrednotnice. Začeli so jih zbirati s pravu športno strastjo, tako da se jih je oprijel poseben naziv: filatelisti.
Na svetu je 5—6 milijonov organiziranih filatelistov. Posebna narava teh ljudi, ki ji je podlaga potrpežljivost in neka posebna notranja strast za takšen košček papirja nam pojasnjuje silno raznovrstnost poštnih znamk v; najrazličnejših umetniških oblikah. Na svetu je natiskanih do sedaj več kakor 10.000 raznih vnst znamk. V sami Evropi jih je več kakor 5.000 vrst. Države ne izdala'o vedno novih serij znamk le da zadovoljijo prometne potrebe, ampak zelo pogosto tudi potrebe filatelistov. Naravno je, da imajo pri tem postne uprave zelo privlačne koristi, četudi zahteva tiskanje in izdelava znamk precejšnje stroške. Vendar državna uprava ne mo-e ostati gluha na prigovarjanj in zahteve kakih 5—6 milijonov filatelistov na -svetu, ki nestrpno pričakujejo vsako novo izdanje. To število predstavlja prave organizirane filateliste v posebnih filatelističnih klubih, katerih člani so v stalnih medsebojnih stikih.
Poštne znamke Ise tiska'jo v državnih tiskarnah in se smatrajo kot papirnati denar ter je njih ponarejanje kaznivo pc kazenskem zakoniku. Filatelisti izdajajo svoje časopise, posebne kataloge in' albume, kjer so v fotografijah prikazane vse vrste znamk od naj stare ; še do najnovejše izdaje. Tu so popisane vse najmanjše značilnosti znamk, njihova vrednost v frankiranju kakor tudi njihova cena v mednarodni filatelistični trgovini.
Do sedaj smo omenili le tisto vrsto filatelistov, ki se pečajo z zbiranjem iz notranje potrebe ali bolje rečeno strasti ali ljubezni do znamke kot take. Med prve znamenite filateliste štejejo Francoza Galiera v Parizu, čigar zbirka se; je pred vojno ce-ni'a na 1 milijon in pol francoskih frankov. Rothschildovo zbirko so cenili na 200.000 frankov-Po!es zasebnih zbirk obstajajo pa tudi javne, med katerimi je najznamenitejša zbirka berlinske poštne uprave.
TRGOVINA S POSTNIMI ZNAMKAMI
Ze leta 1939 so se pojavile v Parizu prve trgovine z poštnimi znamkami. Tam ie bila celo posebna borza. Glavna središča trgovine z znamkami so v Parizu, Londonu, Berlinu, Hamburgu, Lipskem, na Dunaju in v Moskvi. Tudi v Sovjetski Rusiji je filatelija zelo razvita, četudi je bil promet pred vojno z inozemstvom omejen in sta se filatelistično občevanje ter zamenjava omejevalo le na okviru meje Sovjetske zveze. Kajti, kakor rečeno, filatelistična znamka predstavlja neke vrste novčani-eov katere izvoz ni v interesu
države. Zaradi tega ga država preprečuje prav tako kakor vsako drugo valuto.
ZNAMKA »NOVA GVINEJA« JE DOSEGLA CENO
40.000	DOLARJEV
Kako je prišlo do tega, da je vrednost neke znamke, ki jo je država izda’a za namene poštnega prometa, narasla na vrtoglavo višino? Kako si je razlagati dejstvo, da je lastnik in filatelist Hind Artur dobival za poštno znamko »Nova Gvineja« izdano od angleške poštne uprave v nominalni vrednosti 1 centa na njujorški izložbi 1, 1926 manj kot 40.000 do'arjev? Ali da se tako imenovana serija »Mauritius«, katere vrednost frankira-nja je od 1—2 penija, ceni na preko 100.000 predvojnih dolarjev. Res, ti dve vrsti znamk sta dosegli naivečjo ceno med vsemi ostalimi. Toda je še mnogo drugih znamk, katerih vrednost je poskočila na lOkratno in 1000-kratno filatelistično vrednost in ki so za takšno ceno bile tudi dejansko prodane^
OMEJENO ŠTEVILO NATISNJENIH ZNAMK IN VELIKO POVPRAŠEVANJE STA GLAVNA CINITELJA DVIGANJA CENE
Za porast nominalne vrednosti poštne znamke je več razlogov. Prvi in poglavitni vzrck e-ži v redkosti dotične znamke. Tako je n. pr. od celokupne izdaje »Nove Gvineje«, ki ie že itak bilo omejeno, ostal le en sam primerek. Lahko si je predstaviti željo, oziroma strast milijonov filatelistov, da bi imeli tako redko znamko v svoji zbirki. Bi da bi zadostili svoji želji, so mnogoteri pripravljeni p'a-čati katero koli ceno. Upoštevati je treba pri tem, da se štejejo med filateliste mnogi bivši kralji. vojvode, ministri in drugi denarni mogotci. Zelja vsakega filatelista pa je imeti čim popolnejšo zbirko. Kolikor je znano pa nihče nima v svoji zbirki vseh znamk, ki so kdaj bile natisnjene. Na ta način je lahko razumeti porast vrednosti.
Za zbirko ni važno, ali je znamka žigosana ali ne. Znamke morajo biti nepokvarjene in če so nežigosane, morajo biti čiste, njih lepilo na zadnji strani neobrab'jeno, nazobčanost popolnoma nerazirgana. Posebno privlačnost in s tem tudi večjo ceno pa dosežejo tiste znamke, ki imajo kakšno 'specifično napako v besedilu ali v sliki, kjer je slučajno pri 'tisku izpadla kaka pika na1 »i« ali je kak zavojček oziroma črtica na neki črki daljša ali krajša. Vedoč za te hudomušne žeiie filatelistov natisnejo poštne uprave včasih tudi na’ašč in »pomtitoma« take »redke« znamke. V filatelistične namene izdajajo posebne tako imenovane jubilejne znamke v omejenem številu. V Avstriji je serija »Dolfuss« dosegla ceno
40.000	lir, ki pa je v zadnjem času .padla na 18.000 lir. V Jugoslaviji ie posebno cenjena serija jubilejnih letalskih in ve-s'arskih znamk.
Večina filatelistov 'e ostala dosledna svoji notranii strasti in se ni vdala merkantilistični izkiušnjavi, ki jih nuino- spremlja skozi vse njihovo delovanje. Zanimiv ie večkrat takšen prizor notranje borbe v filatelistu med denarno potrebo in željo za pridobitev nove znamke. Sele če upoštevamo *e psihološke, imc-vinrke. številčne in že navedene elemente redkosti ter druge posebnosti znamk, lahko doumemr prave činitelje ustvari -nja izredno visokih cen v nekaterih primerih. Kajti ni često lahko dobiti znamko za izpopo’nitev serije. Ce manika le ena znamka V seriji, je cela serija brez vrednosti To pomeni, da ni sposobna ne za prodajo ne za zamenjavo drugih znamk.
Kakor se vidi, ni lahko de'o ustvariti si lepo in popolno zbirko. Zato so potrebna predvsem posebne osebne lastnosti in pa denarna 'sredstva. Marsikateri mlad zbiralec na ie od skromnih začetkov prišel do lepe in vredne zbirke. Mnogo je odvisno od njegove spretnosti, neutrud-Ijivosti in često ludi naključja. Filatelistu je podana možnost nabave redke znamke preko zamenjave ali nakupa. Vsekakor je drugi način lažji za tiste, k: razpolagajo ž denarnimi sredstvi.
CEK
ZNAMKE KOT
Z vmešanjem spretnih mer-kantilistov v filate’istične vriste je filatelija postala tudi dn-bičkanostna-trgovina. Popolnejše zbirke vrednih znamk so zado-bile obenem vso karakteristiko denarnih hranilnih vlog. Ker je
danes filatelija razširjena po celem svetu, je filatelistična znamka zadobila tudi pomen in vrednost denarnega čeka, ki ga filatelist z lahkoto vnovči po vseh delih sveta. Njegov katalog je obenem njegova denarna listnica. Le redkokdaj se zgodi, da filatelist svojo zbirko proda. Po njegovi smrti zbirka gre v zapuščino. Sele njegovi dediči, (ki redkokdaj podedujejo TPateli-dtično strast) navajdno raztepejo zbirko, ki je bila življenjsko delo pokojnika.
Mednarodna Bazlu
filatelistična razsta-
va v
Pod pokrovite’jstvom združenja Federation International de Piri-iatelie so te dni odprli v Bazlu mednarodno fi ate’fetičho razstavo, na kateri je razstavilo svoje izredne primerke 400 fi atelistov iz 40 držav. Uradno so zastopane na razstavi tudi poštne uprave 27 držav. Med Angleži se je udeleži razstave tudi angleški kralj. Razstavljena) je znana angleška znamka »One Penny« iz 1. 1940 Sovjetska zbirka je okrašena z izreki Lenina in Stalina» Vodstvo razstave je izda'o kata'og na 300 straneh v več jezikih.
NEKAJ PRIPOMB K FILATELISTIČNEMU KONGRESU V TRSTU
Na kongresih, kakor bo tudi letos v Trstu med 8. in 12. septembrom, bodo tržaški filatelisti razstavili svoje najboljše zbirke. Posebno pozornost bo zbudila (Ravasinijeva) zbirka »Toscana«. Kongres, ki je prvi po letu 1922, ie bil prvotno zamišljen v mednarodnem smislu. V teku priprav pa se je izmaličil v pravo nacionalistično prireditev, sodeč po nekih programnih točkah in sestavi organizacijskega odbora. To dejstvo seveda ne more biti mnogim članom pogodu, ki vidijo v filateliji izraz mednarodne filatelistične so’idamosti. Ob tej priliki bodo izdali jubilejno serijo, in sicer 6 znamk v skupni nominalni vrednosti 133 lir. Znamke bodo imele poseben odtis napisa »Trieste 1948« in znak poštnega roga. Znamke bodo izdali v omejenem številu — o-krog 100.000. Ali bo to število razlog -za večii ali manjši dvig cene iznad! nominale — ra-zmo-trivanje o tem pa prepuščamo praktičnim filatelistom, ker bi nas sicer to zavedlo predaleč.
Izvajanja 'v tem članku so le bežen pregled f fateli je in nje? nega trgovskega pomena. Debele knjige in katalogi v višeh jezikih sveta dokazujejo svetovni pomen filatelije kot športa in njeno trgovinsko značilnost.
—č—
Važne kreditne reforme
v Jugoslaviji
Najnovejše kreditne reforme jugoslovanske vlade postavljajo kreditni sistem na nove osnove. Fo novi uredbi o maksimiranju obrestne mere smejo posojati denar proti obrestim samo državna kreditna podjetja in zadružne organizacije. Te določbe ne bo danes v Jugoslaviji težko izvesti. Tudi na podeželju so danes namreč razpredene podrlužnice Narodne banke, kmetijske zadruge so ustanovi'e svoje krajevne odi sefce,« v kratkem pa bodo ustanovljene še komunalne banke. Republiške banke bodo kreditirale kmetijske zadruge.
Posebno nizka obrestna mera je določena za kredite državnim gospodarskim fOodjetjem In zadružnim organizacijam. Državna kreditna podjetja zaračunavalo za kratkoročne kredite za obratna sredstva državnim gospodarskim podjetjem, zadružnim organizacijam in gospodarskim podjetjem družbenih organizacij le 1% obresti na leto, vsem drugim pa 3% Obrestna mera za sezonske kredite je določena na 2% za potrošniške kredite fizičn’m osebam pa 5%. Obresti za dolgoročne, oziroma investicijske kredite so tud nizke- Takšne kredite dajejo državna kred tna podjetja organom državnih ob asti, državnim gospodarskim podjetjem, zadružnim ir družbenim organizacijam po 2% na leto kmečkim obdelovalnim zadrugam pa po 1%
Močno vzpodbudo za razvoj var' če vanj a bo dalo zvišanje obresti ki jih plačujejo kreditna podjetja in zadruge za vloge na vložne knjižice fizičnim osebam in sindikalnim b’agajnam za vzajemno pomoč, na 5% letno. Po tekočih računih ne plačujejo kreditna podjetja in zadružne organizacije nikakšnih obresti. Izjema velja le za dobroimetja zadružnih: organizacij na tekočih računih državnih kreditnih podjetjih, ki plačajo po takšnih računih po 1 % na leto.
Znižanje davka na dohodek V Jugoslaviji je bil nedavno znižan davek na dohodek delavca, nameščenca in uslužbenca in se danesi suka od 2% (pri davčni osnovi do 600 din)| do 22% (,pri davčni osnovi nad 12.000 din). Davejc je torej progresiven: čim. večji dohodek tem višji odstotek davka. Davčni zavezanec, ki prejema mesečno n. pr. 5.000 din p'ače, plača 272 din davka.
BENETKE — LEVANT Beneška paroplovna družba »Adriatica di Navigazione« bo v kratkem postavila na redno progo med Benetkami in Egiptom 12.000-tonsko motorno ladjo »Ausonia«. Ladja razpolaga si 119 potniškimi mesti I. 83, II. ter 374 III. razreda. Brzina ladje znaša 20 milj na uro.
Leningrajski industrijski bazen zaokrožen u
Odkritje novih ležišč železne rude in premoga
Po poročilih sovjetskih listov so trije sovjetski geologi prejeli Stalinovo nagrado v višini 100.000 rubljev v priznanje za odkritje velikih ležišč železne tude na polotoku Koli, ki bodo omogočila postavitev surovinske baze za težko industrijo na se-verozapadu«. Poleg tega, pišejo sovjetski listi so raziskovanja v okoici Leningrada pripomogla do uresničenja drzne zamisli, da si leningrajska industrija lahkd nabavlja premog na mestu.
Gre namreč za uresničenje silno važnih načrtov sovjetske gospodarske politike. Ze leta 1932 so pričeli blizu Leningrada ko-
pati rjavi premog v manjših količinah. S tem premogom si je Leningrad precej pomagal tudi med vojno, ko so ga oblegal) Nemci. Po vojni je bilo izkoriščanje tega rudnika in raziskovanje novih ležišč poverjeno podjetju ki mu je nače'oval A Svemik. Teren so raziskovali na treh mestih. Središče najvažnejših odkritih ležišč rjavega premoga je vaq Melidovo, ki se bc po sovjetskih načrtih v najkrajšem času razvile v večje mesto.
Tudi ležišča železne rude na polotoku Koli so odkrili že pred drugo svetovno volno, ko so pričeli graditi prekop med Vzhodnim in Be'im morjem, še teda, so naleteli na vrsto dragocenih rud. Po drugi svetovni vojni izkoriščajo stara :n nova ležišča v mnogo večji meri. Nova odkritja so prinesla ogromne koristi leningrajski industriji, de so ji omogočila osvoboditev od drugih rudnikov, ki so daleč na Uralu ali v Ukrajini.
DOBRA) 2ETEV V SOVJETSKI ZVEZI
Dosedanji rezultati žetve v Sovjetski zvezi kažejo, da bo žetev v-saj tako dobra, kakor je bila lanska, ako ne celo še obilnejša. Kakor znano, je bil lanski pridelek izredno obilen.
Moskovska »Pravda« poroča, da je odkup žita, ki predstavlja okoli 30% vsega pridelka, dal mno go boljše rezultate kakor lansko leto. Doslej so bili objavljeni podatki iz nekaterih najbolj plod nih pokrajin južne Rusije, kjer je bila žetev končana. Iz okolice Rostova na Donu poročajo, da je odkup prekosil lanskega za sko-r,o 150.000 ton. Po tem se da Oklepati, da je samo v tej pokrajini pridelek za okoli 500.000 ton večji kakor lansko leto. Tudi, v sosednih pokrajinah .so bili doseženi podobni uspehi. Računajo da sta južna Rusija in Ukrajina pridelali 2—4 milijone ton žita več kakor lansko leto- Ce bo pridelek tako obilen v srednji Rusiji, za-padni Ukrajini in Sibiriji, bo letošnja žetev v Sovjetski zvezi do-
Obnova tržaške luke
Novi načrt za dopolnitev luke pri Sv. Andreju
Med zadnjo vojno je tudi tržaška luka močno trpela zaradi letalskih napadov. Poškodovani so bili zlasti pristaniški objekti in naprave v novi prosti luki pri Sv. Andreju, deloma pa tudi v stari prošti luki in spored-nih pristaniščih.
Izvršila so se medtem (po 1-1945) in so še v teku razna obsežna obnovitvena dela na teh pristaniških objektih,, magazinih m hangarjih,, obnavljajo se njihova tehnična oprema in tirne naprave na vseh področjih tržaške luke, posebno v zelo poškodovani novi luki pri Sv. Andreju. Za dela pri Sv. Andreju se je sestavil podroben obnovitveni program, ki obsega tudi povečanje luških objektov in naprav, tako n. pr. delno izgraditev novega pomola VII, ki naj bi ga za zdaj uporabljali kot začasno skladišče premoga in rud, dalje postavitev novih magazinov in tirnih naprav, razširitev škedenjskega škadišča lesa itd. Poleg tega bodo temeljito popravljeni in obnovljeni močno poškodovani valoforani ob vhodu v Miljski zaliv. Ta dela bodo težavna in d#-aga.
ZVU je izdala že velike vsote za kritje stroškov pri obnovi tržaške luke in določila še na-da'jnje zneiske za preostala dela. Na dela za obnovo in izpolnitev luke, ki so se že izvršila ali ki so v izvrševanju, odpade okoli 4 milijarde lir in za projektirana nadaljnja dela še okoli 2,25 milijard lir, t. j. iskupal oko’i 6,35 milijard lir. Verjetno pa -bodo stroški, ako se izvedejo vsa obnovitvena dela v luki in tudi dela na valobranih in če se zgradi pomol VII v projektiranem obsegu (900 x 220 m) še znatno višji. Zmogljivost luke pa bi se po izvedbi celotnega
obnovitvenega programa naravno še dokaj zvišala.
DELA V ZAKLJUČNI DOBI
V zadki i, zaključni e^ajpli za izgraditev tržaške luke je predvidena zgraditev dveh nadaljnjih velikih pomolov Vili in IX, približno enake velikosti kot pomol VII in sicer dolžine 800-1.000 m in širine 220 m.
Izgraditev teh ogromnih pomolov pa bi zahtevala visoke investicije tako za izvedbo težavnih gradbenih del kot tudi za kritje znatnih stroškov za preložitev tamkajšnje industrije ini etablirania nove skupne industrijske cone v Zavijati. Premagati bi bi‘o treba velike tehnične težkoče glede na zgraditev objektov izrednih velikosti, v znatni globini morja (12-18 m) z močnimi plastmi blata (18 m in več).
Obsežna so projektirana dela za novo industrijsko cono v Zavijali. Površina te cone bi znašala okoli 1,8 milij. kivi «v. iti za delavsko naselje še posebej Vs milij. kv. m. Izgradilo bi se lastno pristanišče s posebnim 100 m širokim plovnim kanalom, utrdila hi se obal in bi se industrijska cona povezala z glavno železniško progo in neposredno z železniško postajo Sv. Andrej. Pri tem bi bito zasutega in izsušenega okoli 0,8 milij. kv. m. terena.
Toda stroški za izvedbo tega celokupnega programa bi bili silni; verjetno bi znatno prekoračili stroške za- doslej že izvršena obnovitvena dela- po 1. 1945. Zato bo verjetno izvedba te III etape programa pridržana pač daljši bodočnosti.
Za zdaj hi bila aktualna vsekakor zgraditev II. etape, ki bi zadoščala' potrebam pomorskega prometa za daljšo dobo, če upoštevamo g tem znatno povečano
zmogljivosti luke naprani zmogljivosti v L 1940 in promet v tržaški luki v 1. 1913 in 1940 — okr. 34 milii, letno — in ki ni dosegel zmogljivosti luke 1. 1940 (60 milij. q).
Izredno ugodna, naravna lega Miljskega za'iva usposablja ta zaliv za izgraditev velike svetovne luke. Trije valobrani ščitijo novo luko povsem pred vetrovi in kvarnimi učinki valovanja ofo težkem morju. Izdatne globine (18 m in več) pa omogočijo ladjam največje tomaie kre-tanje in pristajanje v tej luki.
V tesni zvezi z zgraditvijo nove tržaške luke v celotnem obsegu $ pomoli VII, IX ter spo-rednimi napravami in z osnovanjem nove industrijske cone V Zavljah sta še dve gradbeni akciji, in sicer:
a)	izgraditev nove vodosilne naprave: Vreme — Bazovica — Trst (Zavije) za izkoriščanje vodne sile gornjega toka Timave po dveh serijskih električnih centralah v Zavljah in
b)	zgraditev nove, 3,5 km dolge dvotirne že’ezniške proge kot bodoče neposredne zveze^ med glavno postajo in postajo pri Sv. Andreju, oziroma kot zveze med staro in novo prosto luko ter industrijsko cono v Zavljah.
Po podatkih ministrstva za trgovino ZDA, so ob koncu lanskega leta znašale ameriške investicije v inozemstvu- (vštevši tudi vpise pri Mednarodni banki in Madnarodnem skladu) 28,8 milijarde do’arjev, tuje investicije v ZDA pa 16,5 milijarde. Investicije ameriških zasebnikov v inozemstvu 'so dcT-effe 16,7 irti) farete, ameriške vlade pa 12,1 mi’ijarde. Državne investicije so naras’e v lanskem letu za 7 milijard, zasebne pa za 1,1 milijarde dolarjev.
segla naljbolje' predvojne letine Z žitom posejana površina st8*" no narašča. Ze lansko leto je d°’ nos na ha dosege’ predvojnega toda posejana površina je bila ** vedno manjša kakor pred vojnfl' Letos so v kolhozih posejali ° ; tisoč ha več kakor lansko le*6, to predstavlja 14,7% Vse posejan* površine v letu 1939. Med vcin6 so Sovjeti posejali 12.000ha, t. !■ za 22,11% površine iz leta 193° več kakor kakor pred vojno. j leg tega se je ozemlje ZSSR P6 zmagi še povečalo.
Nov
LETINA NA MADŽARSKE^
»Pravda« prinaša uradno Pot°’ čilo madžarske vlade o letošnt1 žetvi. Madžari so pridelali let05
1,430,000	ton pšenice, lansko letJ pa 1' 102.000 ton. Pride'ek i® še vedno izpod predvojnega, je znašal v razdobju 1934—38 p°v prečno 2,200-000 ton letno. Prid* lek rži znaša 600.000 ton lansk0 leto 424-000, pred vojno povpre3 no 697.000 ton); letošnji prid€'e* koruze 3,000.000 (to se pravi d?8 krat večji kakor lanski, povpr8?. ni predvojni pa je znašal 2,300.6® ton).
Romunija bo pridela'a več tarlc kakor lansko leto.
LETINA V KANADI Po podatkih državnega statisti nega urada je Kanada pride!8’1’ 372.000.000 buš’ov ( bušel — 2 kg) pšenice; lansko leto je znaš8* pride’ek 340,800.000 bušlov.
FIAT se rešuje
z ameriškim denarjem
Znana italijanska avtom ob i‘ ska tvrdka je objavila svoje P? slovno poročilo za čas 1946-3 • Potniške avtomobile prod8-1’ tvrdka z lahkoto, ne pa tovO-r' nih. Teh je namreč v Italiji d0-volj, saj je ameriška vojska Pr!l dala mnogo rabljenih tovorn1 avtomobilov.
Potniških avtomobilov je IH lija izvozila lansko leto 10-djLj in sicer v. vrednosti S.Sll.OOSt-Or lir. Izvoz je šel predvsem v Sv co, 1837 avtomobilov, v Arg®** tino 1638, v Belgijo 1282, v landijo 617, na Švedsko 790, Brazilijo 798, Indijo 469, Tovornih avtomobilov je iZv, zi’a 2.743, v vrednosti 2,664.0 lir, in s’cer predvsem v Ar£eP tino’ "
Proizvajalni stroški tvrv* FIAT so previsoki in so se v 1 tu 1947 celo podvojili v prNj ri z letom 1946. Danes so . 0i krat večji kakor pred V»in..
itd-
Tvrdka sploh ne bo mag’a Pr®.
magati težav, ki so nastale z®* j di tega, ko bi ji ne bil pri*®] . čil na pomoč ameriški kaP.j Poročilo ne pove, pod kakšm8., pogoji je ameriški kapital sta ^ na razpolago denar in v čiga'r.
TEŽAK POLOŽAJ DVEH ITALIJANSKIH PODJETIJ
Fr8'
Znano podjetje »Isotta« schini« je zabeležilo v prvih_ . | rih mesecih tega leta 650 m) ■ , nov zgube. Upravitelji zatri1" j
nov zguoe. upravitelji . jj» jo, da je to pasiva pripisati
no prevelikemu številu zapOm,, nih delavcev, katerih je sk
2.000	več, kakor bi jih seda»' ! dejavnost podjetja	zahteV jod
Pri podjetju je zaposlenih '■ delavcev.	v
Bilanca podjetja » Ansaldo’, j. Genovi za L 1947 se je zakB,j, la s 7 milijardami pasiva- 1%,) cit pripisuje podjetje tudi zg' , pri inozemskih naročilih 1® vja.	.
tfocialni utiittU
Gospodarski in socialni *<• OZN je na svojem, zasedanju Pj. učil. poročilo o delovanju ^^
narodne organizacije deta,
ZeneV'
ni delo MOD-a čeprav ni
x v f
članica. Sovjetska zveza zetlj^f
*
maghti organizaciji, da bi gla svoj namen, t. j. da bi 7,0 šala delovne pogoje; »usodo ;
lavcev se vsaj deloma 'lahko Z
ša v kapitalističnih državah,
i(f '
varI, -Jf goče
čakovhti v teh državah«, dai sovjetski delegat.
No
Uvee
ske) 29. jv
konc;
Pri
osebj
izvrš
delax
»a.n
stavk
Na-
nove
kov
Vo
teden tino dela, ne n delav Kv
‘6gttr
t,500
Kv,
;6gor
4,300
Kv ‘eSor 4,000 „ Ma
30 a
, P»
eai 3,i
d< ka p na t boleč °dstČ Bo; delav ta
3*000 'e 7.1
fot
bled
rokah je danes podjetje. Z riško pomoč se finančno tvrdke stalno boljša. Amer15^, upniki ,so menda pri rimski u di tudi uspeli, da bo dove, , odslovitev delavcev, ki niso P°]|e jetju nujno potrebni, tako bi podjetje otreslo precejšnjega nančnega bremena.
tjavi ? k, Vi
Ar . Be
la n
S'
ia p
M. ■ tčenj
Fri
JU
Ne
Bii
Pr.
1948
So
1846.
basii
£*o
Ho
Sp
1947
'javi
[ipr,
A.\ nije) Bc 20. =
2CS 2- in
. Da Junij Gi
niar.c
Mč
ni l ^
‘and,
V
8 Sv dece;
brot,
V Sv
v«mt
baslj
£
tila
, Me
Po
Tu
Dr
C
drža
sluje že skoro 30 let v ze«1" ^ je preživela Zvezo narodov, .j j ročilo je bilo sprejeto po Pre,^t j burni debati, pač pa je bil o» ^ sovjetski predlog, naj se šh predstavnikov delavstv'a v narodne organizaciie dela, K)/J od 25 na 50%. Sovjetski deli:vcc je izjavil, da Sovjetska zvezo j
anQ
vaiu
^e,
Z
Setu
1
H
ia.
.
Ni 2a ,
v • a
kun
%
polnega uspeha pa ni mogoc^
GOSPODARSTVO
Stran 3
letine. ia st®*' je d°'
oj neg®
bila S® vojn®; ejali 8 o let«: »sejan9 vojn6 ia, t. !■ a 1939. io. P* ISR P6
kem
> p< etošnl1
i lete® co leti ek j6 ;ga, ^ 38 poV Pride' lanske
yvpreC' rlde'eK à dva ivprci' 300.0°°
: TRST U ICA F. FILZI 10/1. TEL. 78-08
lova mezdna pogodba
W°Va ,rnez|dna Pogodba za de-sk )6 fr’zersfe'e (ne pa tudi forivia • Mroke je st api.a v veljavo ■ Hilija jn ostane v vedavi do pCa leta 1948.
0 ^ejemki za moško in žensko r,,°Je so enaki in obstoje iz itoi iMače ter odstotnine od
del 611688 ^a’ pri -em je P® avcu zajamčen določen mini-
®tavk^ ^ke’dek iz obeh teh po-
jJ^eledmji pregled prikazuje kve predpise o villini prejem-Vq P° tei me7dni pogodbi; pr j Število pomeni minimalno ^ enako plačo, drugo števfo vi-. 0 odstotnine od izvršenega nea’ /retie število pa- zajamče-. oiinima]ne tedenske dohodke ue|avca:
, Kvalific[ran delavec prve ka-
4,8^6: 2’200 lir' - 15 «**•
t-^va-liticiran delavec druge ka-
t|3to je: 1,800 lir' ~ 20 odstl
zeč *l' Kvasici
atiatič'
idei®*3 __ 21-
znai®*
[601
m obli'
&$ rod®)8 tovol' i-ji d<r
a K
vornin
e Z
10.536.
334.00°
v SV
™v
364.01
trg®11'
.vrd®8
vir
zar®
«lisk»'
®P5f*j :ŠnVl staV
igav
s‘an'e eriik1 i vl*
r$\
H
%a
S
IJ
K
diiV
fS
iS
?;
^ic-irtm delavec tretje ka-j/g^tje: 1;,300 Mr, — ZO odst,
3oMa/iiker (ka):	1,800 lir,
odist.
^.^PSlov.odlj!! tgVe tedensko (tl’a-„ ^,0(j0 lir, 20 odst. od izvršene-K ae*Q in 5 odst. čistega dohod1 ^ Podjetja; ako so mu- poverje-* , tudi upravna de’a-, m-u gre m prvih dveh postavk še 10 jr čistega dohodka.
. »žična nagrada bo znaša’a za ?a av,ce prve kategorije Mr 9.000, 8*000delavce	kategori-je
i« za de’avce tretje kategori-•000, za poslovodje pa 12.000
Nsi trgovinskih mol
ITl6d Italijo in inozemstvom
Orzane, s katerimi so v ve-* trgovinske pogodbe ria i [^orr,penzacijskih računov (da-B 01 Pomeni dan, od katerega je Sodba v veljavi):
'/'"gentina: 14. oktobra 1947. a fisija in Luksemburg: .1. ma-
1946
Z dodatnimi protokoli z
jt e 26- oktobra 1946 in 5. juni. 3] :47- Z izmenjavo not z dne 5če. ian,uarja 1948 so bili dopU' tudi recipročni posli, su rancija z območjem franoo-Sa franka: 1. apri’a 1948. bgoslavija: 28. novembra 1947. jSidija:
iconija, 11. julija 1947 *948 nCOska cona:	31. marca
l84gOV**e^ska cona:	1. avgusta
p ' Dopuščeni so recipročni p/., iu zasebne kompenzacije, ^oljska: l. januarja- 1948.
b	i. januarja
§ bi'/niija: 24., decembra 1947. Ig^bbija s kolonijami: 1. julij. t>03j:	Dopuščeni so recipročni
lj<ty’. Držaue, s katerimi so v ve-cinr1 .sporazumi na temelju re-lc0rn°_ ih poslov ali zasebnih
^Penzacij;
«Žf
Avstr.'-
i=. trMa. (zasebne kompenza-
2o. ° Sari.a (recipročni posli):
A aprila 1946.
Cambra 1947,. tiuiija 1947i,
2. 1"^. (zasebne kompenzacije): Da:
i^» (recipročni posli): 1. n1)a ..1948.
‘llar.ca‘"'ig4 ^^Pročni Pos'D): 31.
9. ^a^Z8rska (recipročni posli):, bovembra 1946.
*abd.Z>Zemska z območjem hoti; kega goldinarja (reoiproč-= 1- marca 1949.
detp,Jr'ka (recipročni posli): 1.
vl iči" *5.
ti^b^ra 1947 s spremembami 15 ;6k°!*a mešane komisije z dne
pel*'
;adl6
^ur,ija 1948.
(recipročni posli): 1. no-Posi.ira 1®47 (dopuščeni so tudi D Plačilom v valuti),
Ijapj Uržave, s katerimi so v ve-
iija sPorazumi na temelju pla-Veiui Pr°sti valuti: tunu , Britanija z območjem berlinga; 17. aprila 1947.
prr
tl**
A
A
A
A
* $
ier
'j/l
k
K
f
>
Tu^bgalska: 14. oktobra 1947.
tSt3a: D maja 1947. c U6Way: n julija 1948
ctTŽai,Jm.en3a'uo blaga z drugimi lQborn 1711 bircjuiiejo obtatìti a[z-va,m n° na temelju plačila z ■kknit ali a pooblastitvijo za Z Atev zasebne kompenzacije. Setu riVSlr.ti° se bodo vrši-'a je-ve ^bogajanja za sklenitev no-be vefl^b18!16 pogodbe, in sicer 6eP.zaci-na temeDu zasebnih kom-8e, D, nego na podlagi klirin-
^bdii t ^Ptem.ber so predvidena i8 okt^Vmska Pogajanja s CSR. v dasp/q. pa z Madžarsk-o, ki '*bl ,JbaT1i0 pogodbo pred krat-Vb z^^bvcdala kot nezadovo'ji-°dti0se medsebojne gospodarske
AVSTRIJA
b* ttieu^ iu,iia ie bila sklenje-°bema državama trgo-
vinska pogodba z vel javnost j d za dobo enega leta. CSR bo dobavljala Avstriji med drugim sladkor, hmelj, premog, samotno zemljo, steklo, cevi, avtomobile, razne stroje, kemične proizvode, tekstil in čevlje. Avstrija pa bo izvažala na Češkoslovaško mag-nezit, rame rudnine, sodo, celulozo, tekstil, specialna jekla, plošče, razne stroje, kroglične ležaje, proizvode optične, mehanske, elektrotehnične in kemične industrije. Sporazum temelji na mešanem, isiistemiu kompenzacij in kliringa.
MADŽARSKA — ARGENTINA
Trgovinska pogodba ki sta jo sk enili tl državi 15. julija predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 500 mi'j. dolarjev v razdobju štirih let in po!, in .sicer na temelju kliringa in za p- ači-lo v valuti. Ogrska bo izvažala v Argentino železniške naprave, lokomotive, orodie in stroje cement, je’ove deske, dvigalne naprave, traktorje, ob očnice, opr lične artikle, motocikle in kole-<sa. Znaten del' tega blaga bo plačala Argentina s- tujo valuto, in sicer v belg. frankih, holu goldinar1 ih, funtih šterlingih in italijanskih lirah. Med glavnimi izvoznimi artikli Argentine so surovi bombaž in surove kože.
DVOLASTNISKE
LEGITIMACIJE
Poljedelci, ki posedujejo zemljišča v pasu 10 km onstran meje na i-ugos'ovanskem ozemlja si lahko oskrbno dvolastnike legitimacije za prehod meje v svrho obdelovanja zemlje, in sicer zase in za svojce. V ta namen se morajo z-glasiti pri poljedelskem inšpektoratu v ulici Roma 20; s seboj morajo prinesti posestni list, ki si ga lahko oskrbijo pri katastrskem uradu na trgu Chiesa Evangelica ter 2 svoji sliki. Prav tako morajo predložiti 2 sliki družinski člani lastnika zemljišča.
PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA
Leitrnann Associates, Ženeva, 7, me Marc—Monnier — žeii stikov z uvozniki pnevmatik in zračnic.
Nicolas Chiotis, Aleksandrija. 13 Sesosiris Street — želi zveze z grosisti, ki trgujejo z žitaricami in živežnimi potrebščinami.
Paolo Pelizzala, Milan, via G. Gallina 12 — želi stikov z grosisti z elektrotehničnim materialom.
A. S. Cattela Trading Co. Ltd., Johannesburg (Juž. Afrika), POB 4086 — želi stikov z izvozniki hematitai.
Ing. Jos. Fleischer, Dunaj L Parkring 16 — nudi časopisni papir, e’ektrične pečice, električne motorje, tračnice.
W iener Kammf abrik Anton Abraham, Dunaj XXIV, Wiener Neudorf, Feldgasse 9 — nudi glavnike.
Verband der oesterrenchischer HoMasermplattenwerke, Duna). I, Dr. Karl Lueger Ring 12 — nudi vezane plošče.
J. Mooskammer, Kirchdorf a Krems, Oberoest — nudi tehtnice.
Wiener Keramik Ei. Fordina1 K. G., Dunaj III, Rennweg 64 — nudi keramične izdelke.
H. F. Gautsch & Co. G. m. o H., Dunaj II, Rennweg 23 — nudi igle.
Michael Rumpler, Dunaj IX Roosevelt p’atz 10 — nudi les.
Erga, Grazi Buergergasse 2 — išče bitumen.
»Merse« G. m. b. H., Dunaj I. Seitzergasse 1 — išče oljčno seme, seme konre, arašlsa, maka. kokosovo olje, oljne odpadke za izdelovanje mila, citronovo kisline*, rastlinske in živalske maščobe, glicerin, boraks.
Anton Mueller, 13a Prichsen-stadt 174, Unterfranken, Bayern — želi ponudb kakava v prahu, presnega masla, olivnega olja itd.
Poslovni davek na tranzit
se v Trstu ne pobira
Na splošne proteste trgovskih krogov proti uveljavljenju čl.
11 italijanskega ukaza — zakona 3. V. 1948 št. 799, ki predpisuje med drugim plačevanje poslovnega davka (Ige) tudi na prodajo blaga v svobodnih pristaniških conah, je ZVU zaenkrat odločila, da se ne bodo v Trstu izvaja’e določbe omenjenega člena.
Zanimiv pai jje \lsekakc(r| odl-mev novih predpisov med italijanskimi gospodarskimi krogi.
Italijansko finančno ministrstvo je zadevo čl. 11 »razložilo« v okrožnici, ki »to'ma-či« zadevno stališče finančnih organov. Naj omenimo, da -e pri skero vsakem italijanskem ukazu zaradi meglenega formuliranja, potrebno »tolmačenje« vlade, ki pa prav za prav večkrat izpreminja same zakonske predpise. Ta ministrska pojasnila pravijo torej, da ni podvrženo poslovnemu davku inozemske, če ta nima na ozemlju države svojega zastopstva ali svoje ekspoziture. Tako ni podloženo ob davčeitju niti blago v inozemstvu ali v tranzitu, ki ga kupujejo ladje, za last-žene davku prodaje v inozem-ne potrebe. Končno niso podvr-stvu tudi če jih izvršijo domače tvrdke, če gre za blago za katero se plača davek! »unal tantum«.
kakor n. pr. kava, surove kože itd,
Proti sami omenjeni ministrski okrožnici pa so- že vstali pravniki, ki trdijo, da predstavlja »okrožnica« v nekaterih pogledih kršitev predpisov zakonskega besedila. Zatrjujejo n. pr., da je inozemsko blago v inozemstvu ali v tranzitu, ki ga prodaja domača tvrdka inozemskim prosto davka, čeprav ima inozemska tvrdka svoje zastopstvo v državi, kar se mora vsekakor smatrati, da se v tem primeru pogodba sklepa v inozemstvu. Člen 1326 italijanskega civilnega- zakonika določa namreč, da je kraj pogodbe tam, kjer se ta izpopolni. Pogodba pa se izp"5polni, ko kupec, v tem primeru inozemska tvrdka, v inozemstvu sprejme pogodbene pogoje!
Značilno je dejstvo, da so italijanski trgovinski krogi prejeli vest o ukinitvi čl. 11 v Trstu z zavistjo in danes pozivajo italijansko vlado, naj sledi zgledu ZVU. Ce doslej tega tukajšnja oblast ni formalno. storila — člen 11 namreč ni bil preklican s posebno uredbo — se to verjetno ni zgodilo iz obzira do pritiska italijanske vlade, ki zahteva, da se vsi italijanski; finančni predpisi raztegnejo tudi na angloameriško področje Sto-ja. |
Jugoslovansko področje STO-ja
na praškem velesejmu
Prvič po svetovni vojni se bor do udeležile jesenskega mečlha"-rodnega vzorčnega velesejma v Pragi (12.—19. septembra) vse slovanske države: Sovjetska zveza, Jugoslavija, PoUs-ka in Bolgarija. Poleg teh drža-v boflo na velesejmu uradno zastopane še: jugoslovanska cona Svcibhdnega--tržaškega ozemljaL Italijal, Madžarska, sovjetska nemška cona in Holandija. Uradno se je za velesejem priglasilo 11' evropskih držav. Med uradno prij(av\i eni-mi so pa tudi posamezna podjetja iz Velike Britanije, Be’igl-je,- Francije, Svice, Švedske, Dan ske, Avstrije in Kanade.
Češkoslovaški narodni odbor v Trstu (ul. Valdirivo 21/I.TI) nam sporoča, da daja potrebna pojasnila o praškem velesejmu v-sem, ki se iza-nj zanimajo.
Ni nam znano, iz katerega razzia se praškega vìe)l&sejriia ne bo uradno udeležilo angloameriško področje Sto-ja. Tržašk gospodarski krogi bi radi v. tem pogledu pojasniSa, ko ;e vendar splošno znano, da ie Cehoslova-ška med prvimi klienti tržaškega pristanišča. Cehoslovaška čedalje boli širi svojo trgovino z Bližnjim vzhodom Kn Indijo in uporablja za svoje pošiljke prav Trst. Zato je naši javnosti toliko manj razumljivo stališče ZVU nasproti praškemu sejmu in\ bi rada vedel h, katere sile so na delu, ki te stike ovirajo. Menda ni z udeležbo na praškem velesejmu tako kakor je bilo z udeležbo na umetniški razstavi, k: je bila dovoljena šele v zadnjem trenutku.
Kotonizacija konoplje v Jugoslaviji « velik uspeh
Konopliarne so dos'ej predelovale konopljo z do'gotrajnim namakanjem in mehčanjem konopljenih stebel. Ta postopek je trajal kar 14 dni. V Zavodu za kmetijsko! raziskovanje v Novem Sadu so nedavno dobro u-speli poskusi za nov način predelovanja te industrijske rastM-ne. Inž. Slana je uspel s kemičnimi sredstvi skrajšati ta proces na komaj' tri ure, Z uporabo bolj zredčene raztopine se pridobi vlakno, ki je podobno bombažu in še bo'j odporno kakor bombaževina. Ta nov proces, ki je sicer predmet obširnih raziskovanj v deželah kier pridelujejo konopljo, bo lahko odprl obširne možnosti za nadomestitev bombaža s konopljo, če se bo pokazala da je: tudi industrijsko izvedljiv.
PREVAŽANJE MLEKA V CISTERNAH
Pred kratkim so pričeli dovažati mleko v Ljubljano v posebnih cisternah, ki jih je zgradila ljubljanska tovarna »Litostroj«. Cisterne so v notranjosti aluminijaste in držijo 22 hi. Notranja cisterna je obdana s plaščem iz železne pločevine, vmesni prostor pa je napolnjeni z izolacijskim materialom. Cisterne nalagajo na vagone*, in sicer po pet na vagon. Na postaje in nazaj prevažajo cisterne na- kamionih, Mleko se razdeljuje po iztočnih ceveh naravnost v bazen	razprodaj aleev.	Računajo,
da bodo z novim prevoznim sistemom, ki nudi med drugim vse pogoje za ohranitev kakovosti mleka, prihranili okoli pol milijona dinarjev na leto.
V zadnjem času dobiva Ljubljana okoli 350 hi mleka na dan, tj j. okoli 150 h S več kakor Trst, ki ima mnoga večje število prebivalstva.
V Milanu plačujejo na svobod nem trgu za nemško marko 42, Mre.
Težko je kratko podati vtise, j ki jih odneseš $ poti Trst-Lju-bljana-Zagreb-Beograd, ki [si jto napravil po enem letu. Takoj v Sežani opaziš, da ni obnovitveni polet jugoslovanskih narodov prav nič popustil, nasprotno, on jse še stopnjuje* Jugosllav/ija je danes ena sama ogromna delavnica, v kateri življenjski tempo vedno hitreje brzi. Velikansko kolesje, ki ga žene motor neizmerne volje Jugoslovanov, da ob-noiufijo', kar je sovražnik umičil z ognjem in mečem, in dohitijo, kar je bi a v sVolet-ih turških napadov zamujenega, ne pušča ob ftram nikogar■ Za silo zgrajeni železniški in cestnji mostovi, ki jih je treba nadomestiti s stalnimi, neme železnice, avtomobilske ceste, rečni prekopi, gradilišča s tovarnami, zadružnimi domovi in stanovanjskimi hišami, kličejo venomer po novih silah-Treba delati, delati in zopet delati. Sami delati, nepričakovat\ pomoči od nikogar, ne pričakovati nanja. Iz tega neumornega dela ne rastejo samo nove tovarne, nove industrije in celo nova mesta, temveč se v njem krepi samoza-
lucjOjIaulfci - oQiomi/ia dalamica
rf poti Xìòt - JCjMiana ~ Bmcficid
vest in jača duh podjetnosti.
Naj ima zapadnjak, ki se ne more lotiti niti najmanjšega de-M brez kapital^ kakršno koli mnenje v novih načrtih in novem načinu dela, vendar mora vsakdo -vsaj za hip obstati poln spoštovanja pred tem nadčloveškim naporom jugoslovanskih narodov in njihovo voljo, da gospodarsko izgradijo svojo državo, ih tudi pred njihovimi uspehi.
Skozi Sežano drvijo kamioni z vihravo mladino-, ki odhaja pojoč ria delo, menda na novo progo Sežana-Dutovlje. Gostiln je manj, verjetno, da bi bilo man;, posedanja in več dela. Ljudje mnogo potujejo, vlaki in avtobusi so prepolni. Delo na moderniziranju ceste Post ojna-Ljubl j fina se nadaljuje, pri Planini podirajo ogromne skale, da , bi odpravili ovinke in skrajšali pot.
Na- vseh postajah, zlasti v Ljubljana, Zagrebu in Beogradu je pra-
vo vrvenje. Umnim in ročnim delavcem omogočajo sindikati leto-vatnljje y|a zmžarših, cenah, jpre-hnndgim ludlarnikom. je zagotovljeno brezplačno letovišče v planinah ali ob morju. Danes je žt ìisakdanja lstvar,	Makedonec
pride na oddih v Slovenijo, srečaš pa ga tudi na zagrebški postaji, ko se vrača čez Reko z morja. Javne pohvale, odlikovanja, nagrade v denarju in drugi oblik. naj dvignejo polet delavca in njegove delovne sile.
V Beogradu te preseneti neverjetno hiter tempo življenja, ki ga Trst na' primeri ne doseže niti zdaleč. Že pred vojno so tuji novinarji kaj radi primerjali Beograd z ameriškimi mesti, ki so nastala čez noč. Spominjam se starega tvlpškega novinarja, ki je v predvojnih časih ob pogledu na nove vladne palače v Beogradu tizrazil dvom v resnjčno gospo« darskq utemeljenost načrtov zu
Tranzitni promet s sadjem
se oživlja
Ze pod Avstrijo je bilo tržaško pristanišče važno središče za tranzit južnega sadja —- predvsem pomaranč, mandarinov in limon, v posredovanju med njegovim zaledjem in Sredozemljem. Od 1. 1909 do 1. 1013 je prispelo v Trst vsako leto povprečno okrogi 600.000 stotov pomaranč in limonov, odposlano pa je bilo v zaledje okrog 550 tisoč stotov blaga.
Po priključitvi Trsta k Italiji se je ta promet skrčil in je dosegel' nekdanjo raven šele leta 1934. V tem letu je prispelo v Trst 560 tisoč stotov južnega sadja, od tega 420 po železnici. Istega leta so odposlali v zaledje 555 tisoč stotov pomaranč in limonov. 80 odst. vsega prometa južnega sadja se je nanašalo na italijansko blago, po morju pa je prišlo tudi nekaj pomaranč in limonov z’asti iz Palestine in Sirije, v manjših množicah pa tudi iz Grčije, Španije in Cipra. Ze_ pred prvo svetovno vojno so pošilja1! skozi Tret okrog Vs vsega ita1 Marnskega izvoza južnega sadja. Leta 1938 so poslali čez Trst na Madžarsko 100 tisoč stotov pomaranč, k Cehoslovaška 775 tisoč stotov pomaranč in 140 tisoč stotov limonov-, na Poljsko 75 tisoč stotov pomaranč in 140 tisoč stotov limonov, ter v Jugoslavijo okrog, 40 tisoč stotov limonov. Skozi Trst je šel tudi del nemškega uvoza (L 1938 je Nemčija uvozi’a na 500 tisoč stotov južnega sadja). Iz omenje-
nih podatkov je razvidno, da predstavlja Trst zares važno središče za promet južnega sadja. Lansko leto le' po dolgem medvojnem mrtvilu tranzitni promet z južnim sadjem zopet oživel. Tudi za letos je predvidevati živahne kupčije posebno med Ce-hoslovaško in Levartom ter med Italijo in državami v zaledju Trsta.
Trst ima za tranzit južnega sadja velike izkušnje ter dobro trgovinsko in tehnično organizacija Trst je zlasti dobro opremljen za sprejemanje velikih količin. zelenih limonov — prvi cvet — ki jih pobirajo v jeseni. V tržaških skladiščih dozorujejo ti limoni pri umetni toploti, tako da jih lahko tržaška podjetja več mesecev razpošiljajo v države izaledja. Proizvajalcem južnega sadja se umetno dozorevanje ne izplača ker so v tem pogledu potrebna dobra tehnična oprema in prostorna skladišča.
Na sestanku itatlijanskih sadjarjev, ki je bil nedavno v Veroni, so obravnavali vrsto vprašanj ita’ijanskega sadjarstva. Neki strokovnjak je pred agal, da bi se na vseh zabojih sadja, ki jih pošiljajo v inozemstvo, označila redilna vrednost vsebine (odstotek s'adkorja kislin, vitaminov itd). Uvedba novega sistema hi predstavljala po mnenju strokovnjaka veliko rek a-mo za kakovost italijanskega sadja.
Priprave za tržaški sejem
Priprave za drugi tržaški velesejem, ki se bo odprl kakor znano 15- septembra, so v polnem teku. Doslej je uradno zagotovljena udeležba vseh sosednih držav, Jugoslavije, Cehoslovaške Avstrije, Madžarske in Svice. Razstave ise bodo udeležila tudi podjetja iz ZDA, Anglije in Portugalske. Nedavno pa je javila svojo udeležbo tudi nova Izraelska država, ki bo edina zastopnica Levanta-
Čeprav bo razstava na dveh mestih, in sicer v »Pomorski postaji« in na gradu pri Sv. Justu in bo na razpolago več prostora kakoi za lansko prireditev, ne bo moglo vodstvo razstave ugoditi vsem zahtevam razstavljalcev. Pri tem bodo oškodovane zlasti države tržaškega (zaledja — Jugoslavija, Cehoslovaška, Madžarska — ki bi želele razstaviti svoje izdelke in surovine v obliki 'organičnega pr-i kaizovanj blaga, za katerega je bil Trst že od nekdaj dober tržn, posredova ec. Ta značilnost razstavljanja, ki sloni ne toliko na reklamistični osnovi v korist enega ali drugega podjetja, kolikor na težnji, da bi- se obiskovalcem) nudil splošen pregled gospodarskih možnosti posamezne države, ne bo verjetno prišel do polne veljave na letošnji prireditvi zaradi pomanjkanja (prostora.
Pripomniti je treba poleg tega, da so se priprave pričele z znat-n ozamudo in jasno je, da bo prav pomanjkanje časa dovedlo do marsikatere pomanjkljivosti. Drugje — n. pr. v Pragi, Milanu in Zagrebu, so organizatorji na delu v teku vsega leta. Upati pa je vsekakor da »odo naši organizatorji premi.>=®ili vse- ovire in da bo vodstvo -znalo najti rešitev za viša prašanja. Predvsem pa bi bilo želeti da bi se vs’i odgovorni organi prizadevali, da bi ve’e-sejem potekel v ozračju mednarodne prireditve. V vseh državah, ki
dgri/aditev jugoslovanske prestopnice; pri tem ni prav nič prikrival zavisti in grenkobe potomca nekdanjih turških gospodovalcev na Balkanu, in podobnih političnih dvomljivcev, ki so nedostopni stvarnosti da ima Beograd tudi kot važno prometno središče ob Savi in Donavi in blizu izliva Mcjravie vse\ pogešje, da postane sčasoma milijonsko mesto, je danes v sosednjih državah še mnogo več-
Da, tempo. Silna brzina pri delih na cestah, na gradiščih pa tudi v tramvaju in trolejbusih. (V Beogradu se še vedno čuti pomanjkanje tramvajev in trolejbusov).
Bila je neverjetna vročina, kakršna vlada samo v kontinentalnih mestih- V tej strašni vročini ljudje vztrajajo na delu za Novi Beograd na zemunski strani, nezavarovani pred žgočim soncem. Zapad lahko teoretizira in preračunava zmogljivost človeške sile in gradi svoje načrte na kapitalu, na vsak način pa: Klobuk z glave pred tem ljudstvom!
—er—
vzdržujejo s Trstom tradicionalne trgovinske stike, vlada namreč za drugi tržaški velesejem znatna -ani anje- Pripomniti pa moramo, «a nismo izsledili vsaj doslej v nobenem inioizemskem čas-oip-isij.u (razen v Italiji) izvirnih člankov ali propagandističnega materia'a, k-i bi jih bili- objavili na pobudo organizatorjev velesejma- Ob drugi priliki smo že omenili da ni propagandistični material sestav-
jen v nobenem iizmedi jezikov tržaškega zaledja. Kaj pa, če bi Se vodstvo prireditve spomnilo, da obstoja tudi v Trotu po'eg italijanskega tudi slovenski tisk? Gotovo je, da bo drugi tržaški velesejem uspel predvsem, če se bo vodstvo razstave znalo otresti vseh škodljivih vplivov pa tudi priti.-kal nekaterih političnih krogov.
Dvakratni povišek
prispevkov za socialno zavarovanje v Italiji
S 1. avgustom 1948 so stopili v Italiji v veljavo novi predpisi o pilačevanju prispevkov! za socialno zavarovanje. Tl prispevki so bili povišani v zvezi s podražitvijo cene kruha. Za družinske doklade bo moral n. pr. delodajalec v industriji plačevati 3,45 odst. več kakor dosedaj. Družinske doklade bodo istočasno povišali za 312 Mr mesečno na osebo.
Vrhu tega pa je ita’ijanska vlada, še preden je -stopil v veljavo nov povišek, dala' navodila za uvedbo novega sistema plačevanja prispevkov za socialno zavarovalnino. V bistvu so se povišali osnovni zneski, na katere bo moral odslej delodajalec p'ačevati predpisane prispevke. Doslej je delodajalec in deloma delavec -p’aèeval prispevke do maksimalne mezde ali plače 250 lir dnevno ali 6.250 lir mesečno. Nova- maksimalna osnova bo znašala zdaj 750 lir dnevno ali 19.500 lir mesečna Odstotki prispevkov so se zniža’i, vendar ne v sorazmerju povišanja maksimalne osnove, kar pomeni v bistvu, da predstavljajo nove odredbe stvarno večjo obremenitev na račun delodajalca.
Nov sistem plačevanja socialne zavarovalnine bodo verjetno raztegnili tudi na anglo-ameri-ško področje Sto-ja, Jasno je pa, da ne bodo zdaj povišali zavarovalnin v zvezi -s povišanjem cene kruha, vsaj dokler ne bo tudi na tukaišnjem ozemlju odpravljena politična cena kruha.
JUGOSLOVANSKI BOKSIT
Trgovinska zbornica je objavila, da je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino dodelilo Trstu nadaljnjih 48.000 ton boksita na kontingent 120.000 ton, ki se ima uvoziti iz Jugoslavije v Italijo. Interesenti naj vlože prošnje za d ode1 ite v kontinentov pri trgovinskem oddelku ZVU do 30. septembra.
STO bi se skoro samo preživljalo
Točna ugotovitev stvarnih potreb Trsta glede sadja in zelenjave, je precej težka. Statistični podatki so namreč precej pomanjkljivi; poleg tega se potrošnja sta’no spreminja, toliko glede količine, kolikor glede vršite sadja in zelenjave. Vsekakor pa lahko trdimo, da je Trst ve lik potrošnik rastlinskih proizvodov, ki so med drugim v voj ni in tudi po vojni v znatni meri nadomestili pomanjkanje ostale hrane.
Steber rastlinske prehrane je bil, v preteklosti kakor tudi se daj krompir. Letna potrošnja krompirja, tako računajo, znaša v samem mestu od! 100—120 tisoč stotov.Znači’no je dejstvo, da bi lahko STO kljub veliki potrošnji postalo na tem področju popolnoma neodvisno, zlasti če bi v istrskem pasa ozemlja pospešili gojitev tega važnega zemeljskega sadeža. Morebitni primanjkljaj pa bi krili z u-vozom z naj bližjih ju.gos’ovan-skih in italijanskih področij.
Stročnice — fižol in grah — predstavljajo v prehrambeni bi lanci kot nadomestilo mr(-:a in mesnih izdelkov drugo postavko pri oskrbi Trsta/ z rastlinsko prehrano. Skupna letna potrošnja stročnic izračunana za blago v suhem stanju) bi morala znašati od 80—90 tisoč stotov na leto-Oskrba* s stročnicami se mora oslanjati na uvoz, ker domača proizvodnja zadostuje le za 15— 20 odst. celotne potrebe nekmečkega prebivalstva. V preteklost: so bile glavne dobaviteljice stročnic Madžarska).i Jugoslavija in Bolgarija in ni razloga, da bi tudi v bodočnosti te države ne krile zadevne potrebe.
Medtem ko pri krompirju in stročnicah ni opaziti znatnih nihanj v potrošnji, je uporaba o-stale zelenjave podvržena menjajočim se okoliščinam proizvodnje in potrošnje. V zaokroženih števi’kah potroši Trst v-sak dan od 400—600 stotov zelenjave v poletni in- jesenski dobi ter od 100—300 pozimi in sponi1 ad i. Celokupna letna potrošnja zelenjave (brez krompirja in stročnic) znaša po tem takem v Trstu pri normalnih prilikah od 170—190 tisoč stotov.
Paradižnikov potroši Trst med junijem in septembrom od 5—7 tisoč -totov mesečno. Zgodnje paradižnike uvažajo izk’jučno iz Ita’ije. S'cer pa bi domači pridelek (STO pridela letno povprečno 30—35 tisoč stotov paradižnikov) 'ahko zadostil vsem potrebam prebivalstva in bi z intenzivnejšim obde'ovanjem zemlje lahko dajal tudi presežek za industrijsko predelavo tega sadeža.
Znatna je tudi potrošnja listnatih zelenjav — solate, radiča, špinače, zelja. Na tem področju krije domača proizvodnja (razen za zelje) vsaj 70 odst. vseh potreb mesta. Le v zimskem času In zgodnji pom’adi beležijo znaten dotok te zelenjave iz Ita’ije. Čeprav ni v tem pog'edu točnega pregleda o količini potrošenega blaga, računajo, da prihaja mesečno na trg od 10—12 tisoč stotov listnate zelenjave in zelja v po’etnem času,, znatno man) pa v ostalih letnih dobah.
Pomembna 'e tudi potrošnja bučk, melancanov, užitne pese, itd. Povprečna mesečna potrošnja te vrste zelenjave znaša danes od 2—3 tisoč stotov.
Težka je pa predvsem ugotovitev, koliko raznega sadja potroši Trst in koliko bi ga stvarno potreboval ob normalnem standardu življenja. Trst porabi vsekakor okrog 70—80 tisoč spotov sadja na leta Skoraj polovico te količine se nanaša na južno sadje — pomaranče in H mone. Ostala* količina je pripisati jabolkam (okrog 15.000 .stotov na leto) hruškam (5—6 tisoč stotov), breskvam, češp’jam itd Južno sadje prihaja, kakor znana iz Italije, medtem ko si je za ostalo sadje Trst preskrboval tudi iz bližnjega* zaledja. Cenjena so predvsem jugoslovanska jabolka, ki lahko uspešno konkurirajo italijanski proizvodnji Tudi na področju oskrbe sadja bi lahko Trst dosegel z umnim sadjarstvom na nekaterih področjih skoraj popolno neodvisnost od uvoza.
Oskrba Trsta s sadjem in zelenjavo je brez dvoma važen či-nite’j notranje in zunanje trgovine in zaradi tega vezan v velikimi gospodarskimi interesi proizvajalcev in trgovcev, kar je razvidno že iz same vsote, ki jo tržaški potrošniki izdajo vsako leto za nakup sadja in zelenjave:	od 2.5—3 milijarde lir.
Važno bi bilo zaradi tega, da bi se Trst v tem pogledu osamosvojil vsaj. glede pridelovanja onih vrst sadja in zelenjave, ki uspevajo v tukajšnjem podnebju; v nekaterih primerih pa bi lahko proizvajali tudi za izvoz ali
za industrijsko predelavo blaga. Gosta naseljenost prebivalstva, ugodne prometne zveze, bližina središča od mesta proizvodnje, sorazmerno ugodno podnebje in ustrezno zemljišče, (če izvzamemo bližnjo kraško planoto), predstavljajo vprav sijajne pogoje za najintenzivnejše obde eva-nje zemlje in zatorej tudi za intenzivno gojitev zelenjave in sadnega drevja Do tega seveda ne bo prišlo, dokler bodo italijanski pridelki pritiskali na tukajšnji tra, in dokler bo istrski pas ozemlja, ki ima prav v tem pogledu naj večje razvojne možnosti, odrezan od glavnega središča.
SPEKULACIJA Z AVSTRALSKO VOLNO
Avstralska vlada je ugotovila, da nekatere evropske države, kakor Francija, Italija in Holandija, prekupčujejo z avstralsko volno, in sicer jo kupujejo a funti šterlingi in nato prodajajo drugim dlržavam za dolarje tudi izpod cene,, samo da bi na ta način prišle do do'arjev. Na ta način je bila Avstra'iji prizadeta škoda 750.000 dolarjev. Avstralska vlada je poslala v Evropo posebnega izvedenca, ki naj preišče zadevo.
Astralski /zzunamji minister Herbert V. Evatt je d zadevi razpravlja! s francoskim zunanjim ministrom Schumanom, ki mu je pojasnil, da je Francija izročala del avstralske vane v predelavo Italiji in jo prodajala za dolarje.
TRZNI PREGLED
VOLNE JE DOVOLJ
Poročila o letošnji strizi si nasprotujejo. Po računih nekaterih izvedencev bo letošnja stri-ža razmeroma dobra. Njen rezultat sicer ne bo odločujoče vplival; na razvoji cen, ker so zaloge volne še velike.
Angleški državni konsorcij »U.K. Dominion WOOL Disposai Ltd.«, ki je bil ustanovljen z namenom da postopno razproda velike zaloge volne, ki si jih je nakupičila Anglija med svetovno volno, je avgusta 1948 razpolaga1 s 10,5 milijona bal (1 bala — 300 funtov), medtem ko so preostanki po prvi svetovni vojni znašali komaj 2li75 milijona bal. Do konca junija 1948 Jte družba razproda’a 7,25 milijona bal, tako da razpolaga še vedno z zalogo 3,25 milijona bal. Danes je potrošnja povprečno 40 odist. večja kakor pred vojno, toda poleg omenjenih za’og obstoje zaloge potrošnikov, ki so preskrbljeni že za pol leta, in pa donos nove striže.
Danes je posebno veliko povpraševanje po finejših vrstah volne (merino), medtem ko se slabše vrste porabljajo predvsem za vojaške namene.
Težko le seveda napovedati bodoči razvoj c-en. Vendar je značilno, da so cene v zadnjem času občutno padle v ZDA. Na svetovnem trgu so cene dosegle svoj višek v juniiu in pričele v juliju padati. Tako se je cena
finejših vrst volne na angleškem trgu sukala decembra 1947 še o-koli 67—77 penijev za funt, toda junija je že doseg'a 96—114; julija tega leta je cena istih vrst padla na 91—ìli. Cene s’abših vrst volne so bolj stalne in so novembra 1947 nihaje okoli 30— 57 penijev za funt, junija 1948 pa okoli 29—96 in julija 28i/»— 65. Omenjena angleška likvidacijska družba razpo'aga še s 1,45 milijona bal finejših vrst vo’ne pa tudi od letošnje striže v Avstraliji in Južni Afriki pričakujejo večji donos volne merino.
V primeri s predvojnim časom so se cene finejših vrst petkrat povečale (od 193/4—221/2 v ju i-ju 1939 na 91—114), medtem ko je skok slabih vrst mnogo manjši (143/4—18i/^ v juliju 1939 na 281/2—65 v juliju 1948), U.K. Dominion Wool Disposate L’d. je sklenila spraviti na trg v prvi polovici letošnje sezone 700.000 bal, t. j. 100.000 bal več kakor lansko leto. Na cene surove volne vpliva seveda tudi veliko povpraševanje po volni za vojaške namene.
PROIZVODNJA PETROLEJA V TRSTU
Proitevodfmja petroleja vi tržaških čistilnicah je doseg a skoro 50,000 ton na mesec. Predvidevajo, da bo proizvodnja v prihodnjih mesecih še narasla-
Tržišče poteka že mesec dni v znamenju zmerne, a postopne podražitve. Ta pojav je razviden zlasti pri kmetijskih proiz vodih, medtem ko so se cene industrijskega blaga, razen nekaterih izjem,' ustalile na starih
kivotaci.iah. Tržaški trg. sledi gl banju italijanskih tržišč, s kate-
rimi je iz znanih razlogov vedno tesno povezan. Prav zaradi tega ie opravičeno zanimanje pa tudi zaskrbljenost tukajšnjih trgovskih krogov glede vsega tega, kar se dogaja na italijanskem gospodarskem p;or dračju. Naraščanje cen se pričelo v Italiji z ukinitvijo politične cene kruha, ki se je podražil. za okrog 110 odst. Sledila je podražitev električne struje (najmanj 80 odisi) in plina (30 odst.). S L avgustom pa so bili znatno povišani prispevki za socialno zavarovanje. Prispevek za eno delovno silo v -industriji z dnevno mezdo 1.000 lir bo povišan za skoro 130 lir na dan. Vse te izpvemembe bodo se. veda vplivale na razvoj -gospo-nine in zajcev. Kg mrtve teže. Voli lir 580—600 (za živo težo darstva in s fem tudi na sam trg. Padanje kupne moči potro-nlka bo povzročilo na mnogih tržnih področjih še večje poslovno mrtvila Ze zdaj preživlja trg globoko krizo, bodočnost pa o-beta proizvajalcem in potrošnikom še večje težave.
ŽIVINA
Za zdaj so stì cene Živine ustalile, vendar se opaža tendenca k podražitvi. Omeniti pa je vsekakor, da je cena živine še vedno visoka v sorazmerju^ š točkami, ki so jih dosegli ostali kmetijski proizvodi (50-kratna podražitev v primerjavi z L 1938)
V Trstu je ostala cena mesa v zadnjih časih neizpremenjena. če izvzamemo podražitev perut-50 odst. manj); krave 500—520 (za živo težo 60 odst. mani); te leta lir 630 (za živo težo 35 odst. manj). Ovce lir 390 (živa teža 50 odst. mani). Kokoši lir 730—760 (za živo težo 30 odst. manj h Zajci lir 320 (za živo težo 60 odst. manj).
		3E6	O ]R	Z				
				VREDNOSTNI PAPIRJI V			TRSTU	
	VALUTE V MILANU				19-VIII	31-VIII	Min.	Maks
	19-VIII 31-VIII	Min.	Maks	Južna železnica	2.350	2.290	2.290	2.380
Funt Sterline zl.	8.600	8.800		8.600	8.800	Splošne zavarov.	9.125	9.100	8.980	9.125
Napoleon	6.500	6.650	6.500	6.650	Assicuratrice	1.155	1.100	1.100	1.155
Dolar	583	590	583	590	Riun. Adr. Sic.	2.300	2.200	2.200	2.330
Francoski	frank	150	162	150	175	Jerolimič	1.500	1.550	1.500	1.550
Švicarski	frank	147,50	148	147	150	«Istra - Trst»	710	710	710	710
Funt št. papir	1.600	1.600		1.600	1.630	«Lošinj»	4.000	4.000	4.000	4.000
Zlato	905	910	900	910	Martinolič	1.000	1.025	1.000	1.025
				Premuda	4.350	3.950	3.950	4.350
	BANKOVCI V ZURICHU			Tripkovič	5.525	5.550	5.525	5.550
	dne 27 avgusta 1948			Openski tram	1.020	1.020	1.020	1.020
Italija	0,67	Portugalska		15,30	Terni	465	458	458	467
Anglija	11,10	Avstrija		9,-	ILVA	300	295	280	300
ZDA	3,93 Cehoslovaška		1,—	ZDR. jad. ladjed.	257	300	257	320
Belgija	7,85 Danska		40,—	Ampelea	300	300	300	300
Francija	1,01	Egipt		10,-	Arrigoni	320	320	320	320
Argentina	56,— Norveška		45,—	Soške cementarne	135	135	135	135
Gibanje italijanskih vrednostnih papirjev
Vred. papirji	BORZNI 30. IV. 28. V.		INDEKSI 30. VI.	30. VII	20. VIII
Spošne za var.	3.800	3245	2309	2882	2496
Južna železnica	2481	2261	1478	1914	2129
Snia Viscosa	3545	3462	2565	2551	2751
Finsider	297	262	239	238	237
ILVA	492	390	374	341	236
Monte Armata	889	785	587	437	460
Montecatini	1897	1598	1283	1263	1296
Dalmine	24Ò1	2042	1984	1947	2159
Bianchi	2439	2080	1650	1565	1807
FIAT	1768	1552	1246	1268	1324
Adriatica Ele-t.	1028	922	802	858	944
Edison	1764	1566	1237	1379	1590
Terni	969	784	671	670	720
Marelli	1246	988	675	675	715
ANIC	2182	1948	1328	1263	1312
Burgo	4938	4230	3421	3370	3609
Ital. Cementi	3868	3506	3061	3090	3253
Pirelli	2459	2127	1904	2059	2124
Splošni indeks	2009	1756	1355	1468	1574 M nejasna in
V razpredelnici	so navedeni		je tendenca	borze še	
indeksi	povpr|ečln)ih	kvoladij			negotova.		
vrednostnih papirjev na milanski borzi v primerjavi s povprečnimi kvotacijami iz leta 1938, ki so izenačene! s 100.
Kakor je razvidno iz navedenih podatkov, so zadnje dni a-prila na splošno vrednostni papirji dosegli naivišje točke. V naslednjih dveh mesecih, in sicer do konca junija, so delnice zopet naglo padle in dosegle v začetku julija približno isto vrednost, kij so jo imele v začetku leta 1948. Na|beičjo ibofrzno depresijo so beležili marca meseca). Od julija do konca avgusta so vrednostni papirji zopet pridobili na vrednosti, vendar
Največ so pridobile v primerjavi z letom 1938 delnici papirnice Burgo (skoro 50-kratni povišek), sledijo cementarna in Splošne zavarovalnice (okrog 38-krat), najmanj pa vrednostni papirji poldržavnih podjetij, kakor Finsider (le okrog 3-krat) in ILVA (5-krat). V zadnjih časih opažamo največje nihanje vrednostnih papirjev Splošnih zavarovalnic, ki so bili zaradi tega tudi predmet velikih špekulacij, ter v tekstilni industriji (Snia Viscosa). Sorazmerno manjša nihanja pa- so bi a zabeležena predvsem pri vrednostnih papirjih plinske in električne industrije.
SVETOVNA BORZA ZLATA Za unčo z'ata so p’ačevali julija meseca v nasldnjih središčih naslednje vsote označene za primerjavo v ZDA dolarjih: Trst 48, Rim 48,50, Curih 42.75, Stockholm 44, Bruselj 43.50, Buenos Aires 52,50, Lisabona 45, Beyrout 58, Carigrad 54, Pariz 58, Kairo 68, Bombaj 77,50, Atene 73,50, Berlin 58, Bukarešt 79.
»FIAT« — POLJSKA MARSHALLOV NAČRT Po poročilu moskovskega tiska ne bo italijanska avtomobilska tovarna FIAT izvozila na Po j-sko naročenih 4.000 čolnov; prav tako je ustavljen izvoz potniških avtomobilov znamke »Alfa - Romeo« na Po’iško. Ro-zlog za ito prepoved je treba iskati v Mar shallovem načrtu.
Mitnica uìedniìtva
A. 2. — Muljava. Objavljamo izključno prispevke povsem gospodarske narave.
Odgovorni urednik:
Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
AVTOPODJETJE CAHARIJA
VOZNI RED
Odhod: Pulj 6; Novigrad 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7.30, Postojna 7.30; Portorož 12.30 — 19.45; Umag 16.30.
Prihod: Pulj 19.30; Novigrad 10.00 — 18.30; Reka 18; Ljubljana 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.30 — 19.00; Umag 10.00.
Pordenon: Živina za rejo: Voli 350; mlečne krave 300;; teleta 350. 2ivina za zakol: Voli 295; teleta 440. Prašiči rejeni 435, prašički 430. Perutnina 550; golobi 600; zajci 180.
Padova: Voli) za zakol lir 280— 380; krave 260—320; teleta I 420— 470, II 350—400. Prašiči do 100 kg lir 370-420;) prašički lir 370— 400.
ŽITO
Cene žita- v prosti prodaji se sukajo od lir 8.500—9,500 za stot in od 9.000—10.000 za trdo žito. Značilno je, da so v nekaterih središčih južne Italije cene kruha v prosti prodaji izenačene ali celo nižje od uradno določene cene.
lir 250; svinčene cevi 240; avif če-ne plošče 255; svinec 250; cl# 1.600; aluminij 330.
MLEČNI IZDELKI
V porastu so cene sira proizvodnje 1946, pričela pa se ie tudi podražitev proizvodnje 1947. Maslo je pridobilo na ceni do 100 lir za- k©
Reggio Emilia: Maslo zai kg lir 900; parmezan 1946 1.350—1.400 lir, proizv. 1947 lir 950—1.000.
Trst:	na debelo fco gr asist:
950.
MESNATI IZDELKI
Trg mesnih izdelkov poteka mirna vendar se epažaž podražitev pri šunki in s'anini.
Reggio Emilia: Sunka 1947 lir 1,350—1.400; salama 800—850; -prašičja mortadela 750—800: mešana 450—500; slanina 630—680; mast 500—550.
Trst: Prekajena slanina 830 — 850; običajna slanina 760; furlanska salama 1.400.
OLJE
Omejen uvoz oljnatih semen je povzročil znaten porast cen olivnega o’ja. Opaziti je živahno trgovanje, čeprav so mnogi trgovci odložili nakupe v pričar kovanju boljše koniriukture.
V Toscani: Običajno olje lir 450—470 za kg na debelo, fino olie lir 470—490. V Taranti! olje I 470—500, običajno 450-460. V Lecceu za olie s 2 stop. kisline lir 464—470 za kg.
BRODNIKE
Magnezit v vtrečah in op*8
driia 25—27, 1.5Ó0—1.600.
Trst—Sicilija
Vprašanje močne krffl«
Letos je pridelek sena in me pr; nas in drugod povsem ** dovolj iv- Predvidevajo pa zn3’’
t o&1
VINO
Na vinskem trgu se opažajo krepke cene, Pričakujejo pa dobro letino, kar bo seveda vplivalo na bodoče k-votaciie v,na.
Verona:	Soave za stop. hi
780—800; Verona 710—730. Firenze; dbičalmai vina 10—11 iitopi. ilr 6,—6.500 za hi; 11—12 stop. lir 6.500—7.500; nad! 12 step. lir
7.500—	8.000. Fina vina od 11—12 stop. lir 7.800—8.000; 12—13 stop. 8800—9.500; nad 13 stop. Ur
9.500—	10.000.
KOVINE
Železo norma’nega premera lir 105 za kg; profi iramo železo 125; žeb’ji 140; betomko že’ezo mm 10 od lir 60 do lir 80; cevi iz surovega železa 240; plošče iz cinka I
no pomanjkanje pri oskrbi m'-živinske krme, zlasti pa odpadk0' o jam. V Trstu bo položaj mn0^ odvisen od dejavnosti tukajšni6®* podjetja Gaslini. Upati je, da ^
do v tem pogledu odgovor*’' oblasti zadovoljile v prvi vf^ potreby domače živinoreje in potem, veliko povpraševanje iijanskih tržišč po močni kr”1" V Italiji je namreč proizvoda semenskega o’ja znatno naz8“°| vala predvsem, ker se je ome® uvoz ameriških lešnikov, soje *J kapre, ki dajejo v odpadkih naJ boljšo močno krma Pridelali K do sicer 1 milijoni stotov odp8 kov repice, sončnic, tobaka , bombaža, ki pa so za krmlje<' živine s abe kakovosti. Proizv*** nja -odpadkov semena lanu pa " znašala 4 okrog 70.000 stotov,J j. lOkrat mani kakor bi ga r treboval. Pičla bo tudi proizv0** nja olja iz koruznih odpadk°!j ker bodo ietog zbrali v drž*^1 žitnicah le 2 milijona stotov -j1?
ruze proti 6 milijonov v L ^
Podražitev
kubanskega sladkor)»
V zadnjih časih so cene koria na nekaterih tržiščih **fj pričakovano poskočile.. Kuhat15/ sladkor, ki predstavlja 60 celokupne količine svet^-m^ izvoza, se je podražil od 4	.
dol za funt na 4,40 st. dob k*, ski pridelek kubanskega slatti*^ ja je znašal okrog 6milij°n,( ton. Od tega so ZDA narčv 3,6 milijonov ton. Ker račun8-,, da bodo v ostale države izvo^, nadaljnjih 1,65 stotov b’aga, moralo ostati y zalogah še *
tisoč ton kubanskega s’adk0*^
!»
Podražitev je s tega vidika ^
utemeljena in opazovalci
mnenja, da ie tendenca k P°L , žltvi le prehodnega značaja, 7, bo letos svetovna proizpo*1^ zlasti v. Evropi znatna večja lanske.
NA AMERIŠKEM TRŽIŠČ^
NEW-YORK	6 avg.	13 avg.	20 avg.	27 »T*
Bombaž (stot. dol. za funt)	32,93	3257	32,08	31,78
Volna (sto. dol. za funt)	184,-	181,50	179,—	177,"
Juta stot; dol za funt)	17,4P	17,15	17,80	17,9°
Baker stot. dol. za funt)	23,50	23,50	23,50	23$
Cin (stot. dol. za funt)	103,—	103,-	103,—	103,"
Aluminij (stot. dol. za funt)	16,-	16,-	16,-	ld,-
CHICAGO			*	
Pšenica (stot. dol. za bušel)	219,625	221,50	220,50	
Koruza (stol. dol. za bušel)	207,25	207,75	197,73	189,678
Goveđ-voli I. (s*, dol. za 100 funtov)	40,85	41,25	41,—	41,75
Kava Santos (st. dol. za funt)	26,75	26,75	26,75	26,59
Surovo železo (dol. za tono)	46,50	46,50	46,50	46,5°
					
FRANJO RUPENA & Ci
d. z o. z.
Uvoz - Izvoz
TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo
Zaloga vina
Avtoprevozništvo
ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA
prodaja
PRISTM0 PASTERIZIRAMO
MEER0 S 3% MASCORE Trst - Ulica A. Caccia št. 3
Trst—Kalkuta šil. 92,6 za ton8; žagana jelovima Trst—Južna ^ merika- 8 dolarjev za kub. -j? fio; okrogli les Trst—Južna * merika 17—17,50 dol. za kub. *® fio; les Trst—Malta 16—17 8“; za kub. m. fio; Trst—Aleksa*1
1
r
D
ti
j(
r<
si
t<
č<
le
č<
Ul
Di
O!
Sl
ti
Oj
ti)
m
ra
si
D(
n
je
že
ie
t«
Oc
či
sv
sk
se
da
in
tu
Pr sle ie dr tv, Pr st c ti
rei
ki,
ste
Pr,
«e,
sej
ka;
ko
ine
Stic
sk,
Oji
ied
int
Hrr,
iZTr
hi.
ti
5
. sa,-
ita;
str,
kaj
sk0
Stic
n
raz Trs TV $ Je , Žen
Stin
Prj
Sv
?en,
hos,
>ou
Sy
Pod
fori
se
Afer P rii pr o
f-e.
dj
S80)
H
ita-li
Pad
°Ze?
li(l«
Sti0