Maršalu Titu bo hudstvo ptujskega okraja čestitalo 25 V za rojstni dan Skupno s fizkulturnik: in vsem delov-nim ljudstvom Jugoslavije se te dni fiz-kulturniki putjskega okraja pripravljajo, da ponesejo v Titovi štafeti plamteče pozdrave maršalu Titu, voditelju In uč -telju jugoslovanskih narodov za roistni dan in manifeetirajo odločnost, da bodo vztrajali kljub vsem zaprekam in obre-kovanjem na poti, ki nam }o je začrtala Komunistična partija, na poti v sociali-zem. V petek, 20. maja t 1. bodo krenile iz vseh krajev ptujskega okraja štafete, da ponesejo rezultate dela, čeetitke m obljube na zborno mesto Ptuj, od koder bo krenila dalje skupna okrajna štafeta PritekJa bo mladina iz Slovenskih goric. :z Polenšaka, Desternika, Traovske vas in Vurberka, pritekli bodo vinogradniški delavci iz Haloz; Zavrča, Cirkulan, Le-skovca, Borla in Zetal, poljski delavci iz Oravskega polja: ;z Starš, Slovenje vasi. Hajdine, Središča, Ormoža in Ljutomera Prikliučili se jim bodo med potjo še mnogi kraji kot Podlehnik, Bukovci, Stojnci, Markovci, Spuhlja, Grajena in Vid. Štafeta jugoslovanske annade bo prinesla pozdrave iz krajev partizanskih borb Lackove čete iz Juršinc, Mostja in Dornove Vse te mlade ljudi, tekače Ti-tove štafete bo vodila misel, ljubezen in zvestobo do maršala Tita, Komuni-stični partiji Jugoslavije ;n do našega velikega cilja — zgraditve socializraa V Ptuju se bodo ob 20. uri sestale vse štalete na Titovem trgu, kjer jih bo sprejelo prebivalstvo mesta Ptuja. Ker bo štafeta v Ptuju prenočila, se bo vrš:la v petek zvečer na Titovem trgu telo-vadna akademija v počastitev Titove štafete, na kateri bodo nastopili telo-vadci in telovadkinje iz Ptuja, Ormoža, Središča in Markovcev. V soboto zjutraj bo krenila Titova štafela naprej. Prikijučili se ji bodo kmetje-fizkulturniki iz zadruge Osojnik, ki je ena najboljših sadjarsko-obdeloval-nih zadrug v Sloveniji. Iz Ptuja bo kre-nila štafeta na Strnišče, kjer se ji bodo pridružili ostalj delavci tega velikega jndustrijskega centra ter poslali marialu Titu poročilo o rezultatih dela. V Strni-šče bo istočasno pritekla tud; štafeta iz Maišperka, v kateri bodo teklj delavci in delavke Tovarne strojil in tovarne volnenih izdelkov Iz Strnišča bodo kre- nili tekač; Titove štafete preko Lovren ca ;n Cirkovcev proti Sesteržam, kjer bodo piedali štatetno palico okraju Poljčane. V dobi klevetniške kampanje Inform-biroja, ki že traja eno leto, bo letošnja Titova štateta mogočna manifestacija delovnega ljudstva Jugoslavije, ki bo pokazala Ijudsko predanost Komunistič-ni partij; in Ijubljenemu učitelju in vo-ditelju maršalu Tilu. Pokazala bo našo pripravijenost in neomajno voljo kljub vsem spletkam zahoda in vzhoda, da bomo vztrajali na začrtani poti do iz-polnitve petletnega plana in zgraditve social zma v Jugosilaviji. V. F. Naše delo Prva ptujska frontna brigada pri Slovenjgradcu dosega pri sečnji gozdov vidne uspehe Petletni plan je napovedal vojno teh- ; nicni zaostalo6ti in prtmitivnosti nove Jugoslavije. Določil je čas in smer teh- j ničnega napredka vn razvoja Smovine bomo racionalno izkoriščali. Sodobni j stroji nam bodo proizvajali nove in dra- 1 gocene proizvode koks, sintetično go-rivo, kvalitetno jeklo, Bessemerjeve ce> vi. raznovretne stroje, razne keraične proizvode, gumi, umetne tkanine, vita-mine itd Uresničitev tehnirnega progra- ma petletke predsiavlja pravo tehnifno revolucijo v naši d^ž^vi V borbi za tehnirni napredek izpol-njujemo pogodbene obveze napiara dr-žavam, ki nam dobavljajo strn;e Izpol-nili iih bomo in s tem dosegli, kar nuj-no potrebujemo Ne smemo dnvnlitj za-6tojev v izvajanju planskih nbvez. ke^ norerao dati pnqndbeniro državam pri-like, da bi nam računale penale za ča« rakanja na natovarjanje ladij, ker noče-mo dovoliti. da bi nasi rielavci in kinet-ie cloigo časd čakali na stroje m da bi naše ljudstvo dolgo čakalo na življenj-ske potrebščine ki )ih že danee potre-bujemo. Težišče obvez leži trenutno na gozdnem gospodarstvu, težišče znalne pomoči za pravočasno izpolnitev obvez pa p;ed Osvobodilno fronto V petek, dne 13. maja 1.1. popoldn-e, }e odpotovala iz Ptuja I ptujska frontna brigada v Slovenjgradec. Stela je 200 članov V času 20 dni bodo doprinesli veliko pomoč državnemu gozdnemu go- spodarstvu, da bo bre/ zastoja v lepem času irpolnilo svojo nalogo V sredo, 18 t m Te odpotovaia II bngada iz Ptuia v Marenberg. V petek, 20 t m. odpotuje v Slovenjgradec [II brigada. V*aka od slednjih šieje po 200 frontnih f' inv Pred odpotf^vanierD I briq?)de se ie skozi Piuj razlegalo petie Fantje in nruzje, dekleta m žene so se pripelidli v Pfuj z avtomobili iz vseh strani ptuj-skeqa okraja. S seboj so piincoli go/.dar-sko orodje. Nekaj dm pred tem so bili na terenu funkcionarji in claud Partije in OF zaradi organizacijskih priprav za formiranje brigade. Deževalo je 2 dni. V PUij so se vračali peš, s kolesi in avtornobili s podatki o obeegu priprav za odhod v akcijo. V krajih, kjer so bili partijski in frontni funkcionarii a-gilni in sami pri-pravljeni oditi v akcijo, so se prijavili 1udi člani OF Tov Kupčič Jože iz Vito-marcev se je hitro odločil, z njim pa še 17 članov OF, ki so odšli s I. brigado. Iz Ormoža in okolice je odš!o v I. bri-gado 23 članov in članic OF Z njimi je odšei tudi tov Gerlovič Boris, poslo-vodia zadnige Clan OK KPS tov Kola-rič Martin iz Obreža je odše] na čelu 17 Ijudi e I. brigado Ponekod krajevni upra\oii in frontni funkcionarji tudi to-krat niso dali članom OF dobrega vzgle-da. Mesto da bi se kdo od njih javil v akcijo, so zatrjevali, da v niihovem okolišu ni ljudi. Delavkj tov. Kirbiš Tilika in tov. Lesjak Rozaliia 1? Tržca nista čakali na vzgled funkdonarjev. Or!J.1i sta s I. brigado V to brigado 1e odšel tudi Mohorir Anton, delavec iz Ptuia, ki je med člani brigade najsta-re.iši (1884^, dofim so med naimlaišimi (1933. 1934) tov Pintarič Franc, dela-vec iz Podgorc, Mnrko Vinc, delavec iz Vintarovc, Zavec Franc, delavec iz Saku^aka, Kokol Franc, vajenec iz Bu-dine Ostali rlani brigade so od teh sta-reiM Med 25 članir?rai ie najstareiša delavka tov Gomiišek Barbara (1904) iz Goraile, med najmlajšimi dekieti pa 6ta Mnnd-a Rozalija, delavka iz Obre-ža 83 in Anderiič Jožefa, delavka iz Ha*ndla. Iz Velike Varnice je odšel v T bricfado mizar Kmetec Franc, 12 Bu-kovcev fevljar MUnarič Mirko iz Maiš-jperka delavec Novak Matija, iz Mar-'¦¦ kovcev trakforist Strm^ek FT-anc, iz Mezaovrev posetnik Solin-a Franc, iz Hlaponcev demobilizirani borec iz JA Janrekovič Janko, iz Velike Varnice ru-dar Turk Jože, iz Mestneqa vrha kovar Le^nik Tvan Ur>ravnik raestnih obrtrrh 1 dplavnic v Ptuju Borovšak Stanko ni odJel na dopust, ampak skupno s 3 mla-dinci v I brigado Navedenih je le nekaj članov I. bri-gade, ki so odšli v akcijo, k.ot gredo de- lavci povsod v borbo, k]er gre za velike 6tvari v korist delavcev, kmetov in de-lovnih inteligentov Odšli so zdoraa čez prag predsodkov na skupno delo. na ka-terem se bodo prepričali o resnosti in tempu izvajanja planskih nalog Vrnili se bodo v vasi in v mesto ter povedali funkcionarjem KLO in OF rej domači-nom, da je bilo v akciji lepo. ker so bili v njej delovni ljudje, ki nm je pov-sod lepo. kjer se organizirano zgrnejo k delu patrioti. ki pomagajo dati do-mače bogastvo za to da bi pomagali prevzeti in skupno uporabljati drago-cenosti, ki jih potrebujemo V vsaki pnhodn;i brigadi bodo udele-ženi \2 krajev ptujskeqa okraia raed č)a-ni OF po 3 funkcionarji OF, po 1 od-bornik KLO in po I odbornik ostalih fiontnib organizacij, seveda tudi gasil- cev Tako ne bo mogoče nadaljevati stare prakse poedinih funkcionarjev, da bi zaostajali doma. člani množičnih or-ganizacij pa bi brez njih odhajali v akcije. Okrajni odboT OF v Ptuju je prejel 16 t. tn iz I. brigade dopis s sporoči-lom. da se vsi člani brigade z veseljem lotevajo dela Cetudi je mnogim delo v gozdu novo, se hitro nan) navaiajo 2e prvi dan so dosegli lepe uspehe. Iz-kušnje naslednjih dm pa jim bodo omo-gorale stopnjevanje uepehnv Tako bodo flani OF iz ptujskega okra-ja doprinesli s kolektivnitn delom nove uspehe za izpolnitev meddržavnih po-godV !l ";li pogoje za iz- 1 ved" 1 BŽ Osojnikov dom v Desencih krasi spominska plošča V nedeljo, 8. maja t. 1. Je bilo v De-sencih pri Ptuju svečano odkritje spo-minske plošče v trajno ohranilev spo-mina na pokojnega Osojnika Franca, prvega komandanta Lackovega partizan-skega odreda Slovenskih goric, ki je pa-del decembra 1S42 junaške smrli v Krčevini. Odkritju pložče je prisostvovalo ve-liko število funkcionarjev in članov KP in OF iz Ptuja, Desencev in okoliških vasi, častni vod ptujskega garnizona in plonirji odreda »Jože Potrč« lz Dester-nika ter člani in članice Osojnikove sadjarsko-obdflovalne zadruge iz Krče-vlne. V imenu FolHbiroja CK KPS se je odkritja plošče udeležil član dr. . Jože Polrč. Svečanost Je otvoril član Zveze borcev NOV Marinič Janko, svečanostni govor pa Je ime! dr. Jože Potrč. Opisal je lik borca za rešitev delovnega človeštva iz-pod izkoriščanja in lik patriota, kot je bil med drugimi Osojnik Franc. Kot kmečki fant je šel skozi svet. Spoznal je življenjske pogoje delavcev in fcmetov in izkoriščcvalske metode v stari Jugo slaviji. Pridružil se je borcem za od-pravo teh nespravljivosti. Ze v društvu kmefkih fantov in deklet, pozneje v de-lavskem kmečkem gibanju je sodeloval s KP. S predanim delom in borbeno doslednostjo je izpolnil vse pogoje za sprejem v Partijo. V letu 1911 pa je po-stal član okrajnega komiteja KPS za ptujski okraj. Kot komandant I. Lacko-vega parlizanskega odreda je vodil ne-izprosno borbo proti fašističnemu nasilju vse do decembia 1942, ko je padel ju-naške smrti v Krčevini. Patrioti Lacko-vega in Osojnikovega kova so dvigali 2 borbenirai uspehi med ljudstvom vero v zmago socializma in v pravilno vod-stvo KPJ s tovariiem Titom na čelu. Pomena prvih partizanskih akcij v Slo-venskih goricah ne moremo praviluo oceniti, če jlh ne gledamo v luči naše ljudske revolucije, ki nam je prinesla ljudsko oblast. V partizanskih odredib so bili sinovl delavcev in kmetov. Danes tvorijo komanrtni sestav Jugoslovanske armade istl »inovi delavcev In kmetov. Brez KP Jug^slavije ne bi mogli imeH take armade, ne bi mogli imeti take ljudske oblasti Toda vsa junaška iela Osojnika in tovarišev Krambergerja, (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. etranl) Lacka, ReŠev in draglh bi ostala le Ju-naška dela in niC vef. Brez Komunlstične partije Jugoslavlle ln brez tovarlSa Tlta ne bi mogll hodltl po poti, po kateri fiodlmo in ki je edlno pravilna v Casu, ko se gradljo v svetu nove sodallstlfrne drSave. Dane* se borijo vsl narodi protl imperiallzmu za svobodo. Ntč ne more zadržati osvobodilnega glbanja vsega nanrednega človeStva. Po tej potl gre borba na Kltajskem, kjer Žanje kitajska IJudska armada dnevno velike uspehe. Pretežna večina Ijudstva Jugoslavije )e danes tesno ob strani svoje KP, Je danes v borbl za sodallzem, za kar so zadli bord lz vrst naSega ljudstva. Kot v borbl, tako so se tudl danes izločlli posameznlki, ki «o šli na pot izdajstva svojega naroda. TovarlS dr Jože Potrč Je omenil prl-mer študenta PelerSlča, kl je pobegnll v Budimpešto, od koder proglaša obsoje-nega Zupančiča fn dmge za »zdrave sile Partije«. Partila se Je v Ptuju oflstila nekaterlh ljudf, kl so bll< častlhlepneži, a nikdar komunistl, Stevilo zdravlh de-lovnlh elementov pa neprestano raste. Ves okrat kaže veilk delovni polet In se horl 7» flmnreišnio odpravo zaostalnsf Pri tem je navedel za zgled Osojnlkovo zadrugo v Krfevlni Veličina Lackove In Osojnkove borbe za novl tip demokra-cljc, vellk del našega ljudstva takrat nl razumel. Danes pa to vellčino razume vse naše delovno ljudstvo. Odkrltie ploSče Francu Osojniku na) počastl Zveza borcev NOV z obljubo, da se bo neustrašeno borila za dosego clljev, za katere so dall naSl borcl žlvljenje. Po govoru ]e dr. Jože Potrč odkrll spominsko ploščo. Ptujska sindlkalna godba ]e zaigrala narodno hirano. Častnl vod pa fe lzstrelil tri salve. Slndikalnl pevskl zbor »Jože Lacko« Iz Ptuja Je zapel pesmi »Zdravo« in »BlleČanko« Pionlrka Irgl Tončka Iz Janeževskega vrha pa Je deklamirala »Pomladno ¦ pesem«, V zaključnem govoru ]e org. sekretar OK KPS za ptujski okraj tov. Grden Lovro med drugim podčrtal važnost pre-obrazbe naših vasi v socialistifno za-druŽno gospodarstvo ter navedel v pri-mer delovne uspehe Osojnlkove zadruge v Krčevini, kl je ponosna, da nosi Ime Osojnika Franca, prvoborca za svobodno gospodarsko ln kulturno žlvljenje de-lavcev In kmetov Jugoslavije. Pod spominsko ploščo sta položill vence celici KP iz DesterniV* In Kmetlj-ske zadruge Vintarovci. R.O. V Litmerku je postavljen zadružni dom Letos 1. maja, na dan praznika delov-nega ljudstva so v Litmerku otvorili novo zgrajeni zadružni dora. Prednjo steno krasi napis z velikimi črkami: Zadružnj domovi — naši domovi) Delov-ni Ijudje Litmerka in okolice so s tem napravili veiik korak k lepši bodrfčnosti. Zavedajo se važnosti in vloge zadruž-nega doma, ki jo naj ta vrši v korist vseh delovnih ljudi v Litmerku in okolici. Otvorltvi je prisostvovalo do 500 ljudi. Svečanost je otvoril tajnik Vino- praznujejo 1. maj t tretjem l«tu Titove petletke. Sprejet je bll predlog resohioije za CK KPS s svečano obljubo, da bodo vložili vse sile za čimprejšnjo izgraditev socializma na vaseh ter da bo zadružni dom v Litmerku v čim krajžem času do-grajen in izročen svojemu namenu. To bo praktičen dokaz predanosti CK KPJ in tovarišu Ti-tu, tvorcem resolucije In-formbiroja pa dokaz, da je linija CK KPJ popolnoma pravilna in edina pot v socializem. gradnUke obdelovalne zadruge Utmerk. Za njegovim pozdravnim nagovorom je govoril v lmenu okrajnega ljudskega odbora Ptuj tov. Vrbnjak Jože, ki je nakazal pamen gradotve zadružnih do-mov in njihovo vlogo prl graditvl socia-lizma v naših vaseh. V Imenu alndikalne organizadje v Ormožn je nmožico pozdraval tov. Pučko ter poudaril pomen praznovanja 1. maja — praznika delovnega ljiidstva vsega sveta, posebej pa naših delovnih ljudi, ki v znamenju velikih delovnih zmag Po končanih govorih *o rasdelili naj-boljšim mladincem in mladinkam Vino-gradniške obdelovalne zadruge Litmerk v znak priznanja za prizadevanj« pri gradnji zadružnega doma nagrade. Mla-dinai in mladinke: Bobnerlč Ivamka, Krajnc Martin, Cvetko Martin, Letkovar Ivan, Bac Terezija, Leskovar Joiofa, Be-Hč Marija, Cimennan Rozdika, Cvetko Franc, Gavez Marija, Kranjc Jakob, Smodič Marija in Kociper Matija »o vzgled vsej mladinj Litmerka in okoMce glede zavzemanja za delo v korist skup-nostl. Nn. S pojačano borbo za izvedbo planskih nalog se naši kolektivi pripravljajo na II. kongres ZSS V dnevlh med 27. In 29. majem 1949 se bo vriil v Ljubljani II. kongres Zveze »indikatov Slovenije. Koingresd KPJ, KPS, ZSJ, LP in poaa-meznih slndikatov so potrdili pravilnost vod*tva in lzvrševanja plansloih nalog ter tempa graditve socializma v Jugo-•laviji. Tudi II kongre« ZSS bo manife-»tadja vloge ln mpehov delavskega razreda prl lzgrajevanju sooializma ter potrditev 2godovlnskega dejstva, da je delavsiki razred Slovenije pravilno razumel veličastno pot, po katerl nas vodi KPJ. Razbijašfce ln klevetniške me-tode Informbiroja te poti ne morejo 6premeniti. 2e ob priliki volilnih konferenc xa delegate II. kongresa so nekatere po-družnice lz ptujskega okraja »prejele obsežne obveze, kako bodo pospešile iz- vedbo plansklh nalog ln -utrdiil« pred-vsem ideol<^ko vzgojo članstva v po-častitev II. kongresa ZSS. Tekmoranje prehaja v vedno Sdrši razmah v sedanjih dnevih pred kongresom. Sindikaloe po-družnice sprejemajo kt izvajajo obv«se, da bodo dostojno proslaviJe zasedanje kongresa. Tako predkongresno razpoloženj« je potrditev, da »o delovni kolektivl v pod-jetjih, U6tanovah in uraddh razumeli na-loge, ki jih je pred nje postavilo II. ple-namo zasedanje CK KPJ in CK KPS kakor tudi IX. plenum CO ZSJ. Mnoge obveze zajemajo občutno pomoč iooia-lističnemu sektorju na naiih va«eh. V okviru tekmovanja so tl kolektivi zadali sledeča »bveze: I. Tovarna volnenih Izdelkov Ma)8-perk: 1. V nedeljo, dne 22. maja 1949 bodo delale vse izmene za pospeiitev izpol-nitve letnega plana ter opravili ca. 2800 delovnih ur. 2. Dne 26. maja bodo začeli « študij-akim kroikom, kateri se bo od takrat vršil redno 14-dnevno. 3. Priredill bodo knjižno razstavo. 4. Za planiranje terena okrog tovarne bodo dali 200 prostovoljnih delovraih ur. 5. Priredili bodo svečano konferenco, odnosno akademijo v dneh trajanja kongresa z novo naštudiranlm kulturno-umetniškim programom. IL Tovarna strojll MajSperk: 1. Dvignili bodo produkcijo zn 4%. 2. Končali bodo tovarniško ambulanto. 3. Adaptirali bodo štiri etanovanjske sobe. 4. Pripravili bodo material za tovar-niška kotiček. 5. Znižali bodo procent neopravičenih izostankov za 0,5%. III. Alkoholna lndustrija »Petovia«: 1. S prostovoljnim delom bodo posta-vili električmi drog: 5 delovnih ur. 2. S prostovoljnim delom bodo napra-vili rampo za razkladanje: 125 delovnih ur. 3. Pri gradnji pisarn Okrajnega pod-jetja za odkup vina, sadja in zelenjave bodo prispevaJa 72 delovnih ur. IV. Okrajno gradbeno podjetje PtuJ: 1. Pri dovršitvl lastne 6indikalne dvo-rane bodo opravili 350 ur prostovoljnega dela. 2. Poskrbeli bodo, da se bodo vsl de-lavci in nameščencl organiziraH. Tako bodo do kongresa 100% organizirani. V. Dlrekcija republiških kmetljskih gospodarstev. 1. Prepeljali bodo 50 pnn žaganega lesa iz Slov. Bistrice (LIP) do posamez-nih uprav drž. posestev. 2. Iz ruševin v Ptuju bodo otistili 20 pnn in uporabno opeko odpeljall na gradilišča svinjakov pri upravah RKGS 3. Iz Doklec bodo prepeljali 26 prm okroglega lesa na LIP Ptuj in pri tem dali 200 prostovoljnih ur. (Obveza 100% izpolnjena 8. maja 1949). 4. Na sečnjo lesa v Slovenjgradec bodo poslali 5 tlanov. (Obveza 100% iz-polnjena). 5. V času trajanja kongresa bodo otvorilf obratno kopalnico in obenem imeli svečano konferenco. VI. Mestne obrlne delavnlce PtuJ: 1. Uredili bodo d'^' :--išče v Ljudskem vrtu 2. Izdelali bodo stiskalnico xa sti»kan]e okovja za čevlje. 3. Podnižnica bo da^a v pomoC KOZ pri okopavanju 2 popoldneva po 30 ljudd. 4. Sestavill bodo troilansko tehnlčno efcipo, ki bo KOZ popravljala stroje ln orodje. 5. Uredili bodo lastno sindikalno knjlžnico. 6. OpremiH bodo tovarlikl kotiCek s parolami in inventarjem. 7. Ustanovili bodo redni Studijskl kro-žek. 8. Na masovnem »estanku bodo pre-Studirali sklepe IX. plenuma CO ZSJ. VII. Krajevnl odbor slndlkata želez-nlčarjev: 1. Opravlli bodo 1200 prostovoljnih delovnih ur pr čiščenju postajnih tirov Ptuj, MoSkanjci, Onnož, Središče in Strnišče tovarna. 2. Uvedli bodo v vseh podružnicah redni študij. VTII. Podružnlce KOS-a trgovsklh pod-jeUJ: 1. Perntnlna Ptuj: a) 26 članov bo pomagalo prd poljskih delih KOZi b) Popravili bodo kamiooi, ki vsled manjših okvar že delj časa stoji; c) Na študijskem sestanku bodo pre-študirali Statut ZSJ; č) PotrudiLi se bodo, da se ažurira knjigovodstvo. 2. Okrajna zveza kmetljsklh zadrug: a) Pri poljskih delih KOZ bodo pri-spevalj 420 prostovoljnih ur; b) Ustanovili bodo 3 zadružne eko-nomijei c) Udeležbo študijskih sestankov bodo dvignili od 26% na 50% članstva. 3. DENAPOZA PtuJ: a) vsak član bo prtepeval 15 prosto-voljnih ur pri adaptaciji gospodarskih poslopijj b) organizirali bodo l skupni izlet v Radence. c) organ'.zirali bodo po 1 politično in eno strokovno predavanjej t) vsak član upravnega odbora hn na-pieal en članek za Sten-čas. 4. Okrajnl magaxln PtuJ: a) opravili bodo 500 pro«tovoljnih ur za pomoč KOZ in pri 2itnem fondu za prem«tavanje koruze. ki je vskladiščena v Ptujuj b) ustanovill bodo »Okno novlc«j c) po grupah bodo preitudirali Statut ZSJ. IX. Podružnlca krojačev ln ilvil]: 1. S prostovoljnlm delom bodo opra-vill 160 delovnih ur v Domu onemoglih v Muretindh 2. Organizlrali bodo 2 politlfnl preda-vanjl s 25 udeležencl. X. Pod"t*nlca lnvalidskih gospodarskih podjeti) Ptuj: 1. Delovno disdplino bodo uvedH 100%. odpravili necmravičene izostanke in trodnevne bolezenske dopuste. 2. Poskrbeli bodo za vljudneišo in kul-turneiso postrežbo v trafikab in slašči-čarnah. 3 Okrasili bodo svoje lokale ia IT kongres. 4. Onrav^H bodo 50 prostovoljnih nr na ruševinah 5. T^eli bodc 2 študi?«ka krožka. kje'-bodo pre«tudiral} statut Zveze sindlkatov Jugoslavife. XI. CevHarJl — nsn!arska zadruoaPtui-1. Ouravili bndo 60 prostovolinih de- lovnih ut. 2 Oraanlziiali bodo 1 politično pre-davanfe. XII. Izdelovalnlca perlla PtuJ: 1. OpraviH bodo 200 prostovolinlh nr na '"s"":n»h v Ptniu. 2. Uvedli bodo brigadnl način dela. 3. Na 2 študi!sk'h ssetankih bodo pre-študdrall statut ZSJ XTTT Onekarna Janeievd: 1. Pri nadalinjl adaptadji opekarne bodo prispevali 150 proetovoljnib delovnih ur. 2. Na študij bodo zajeli 100% članov Delavci in delavke v ptuiskem okraju bodo z irvedbo prednjih obvez dokazal, da so spreieli poziv iz Prvomajskega proglasa CK KPJ ter vložili vse svoje moči za veliko delo, ki temeljl na pa-triotizmu in požrtvovalno^sti delavcev in kmetov ter deiovnih inteligentov nove Jugoslavije prr\ v ¦ '-' ti CK KPJ s »ov Titom na čelu F.A. Na občnem zboru Zveze borcev v Ptuju je bila potrjena pravilnost prakse KPJ v borbi za socializem V toboto, 14 maja, se jc vriil ˇ Tito-vem domu v Ptuju redni letni občai rbor Zveze borccv iz ptujskega okraja. Dvo-rana je bila okračena s slikami in zasta-vami. Občni tbor je otvoril prcdsednik ZB tov. Glavnik, ki jc prcdlajjal dnevni red tcr po ostalih formalnostih predal besedo or&. sckretarju OK KPS. Tov. Grden Lovro je dal politično poročilo in v njem poudaril pomen naic industrializacijc ter preskrbe industrije s surovinami. Omcnil je borbo za tocializacijo naiih vasi in potrdil, da ta po resoluciji CK KPJ zclo napreduje tudi v ptujskem okraju, kjcr jc bilo v mesedh po resoluciji storjcncjja mnogo več, kot ves čas prcd nio. Vklju-čevanje v zadružni scktor jjospodarstva se vrii na popolnoma prostovoljni pod-lajji. Govorcfi o gospodarskih problemih v naši državi fe tov Grdcn priznal, da jc k velikim uspehom pripomogla tudi ZB Ta je ˇ okvlru OF mnogo pripomogla k našim velikim uspehom, pri katerih pa nc sme-mo ostati. Kot so bili člani ZB v času borbe prvi pri juriših na sovražnika, tako morajo biti danes prvi pri premagovanju gospodarskih iežkoč. V zunanje političnem pre^ledu }c ome-nil, da je stanje držav, kt so vključene y Marshallov plan, zelo težko. Za to ugo-tovitev je zadosten primcr Belrfija, ki pred vkjjučitvijo ni imela brezposelnosti, seda{ pa ima že nad 300.000 brezposel-nih, kar pomeni, da izpodriva Marshallov plan domače gospodarstvo In stremi za koloniziranjem vključcnih držav Naši ^raditvi najbolj nasprotujejo impe-rialisti iz zahoda, v zadnjem času pa tudi Toditclji liudsko demokratičnih držav z vzhoda. Omalovažujejo naio narodno osvobodilno borbo, ki je zahtevala ogromno itevilo človeikih žrtev in veli-kansko materialno Skodo. Omalovažujcjo našo graditev tocializma, ki uspeino na-preduje in pri kateri ne moremo nikomtir dovoliti, da |>i nam diktiral ali koman-diral. O graditvi tocializma naš« vodstvo KPJ ne bo odjjovarjalo zahodnim impe-rialistora niti voditeljem držav ljudske dcmokracije, temv«i ju{{oslovantkiin na-rodora. V nali graditvi na« ne bo omajalo brb-ljanje PcterSiča in njcmu podobnih agi-tatorjev iz Budimpelte, ki mu je ivoje-časno uapelo zakriti »vojo hitlcrjujjcnd-firersko preteklost in ki sedaj proglaja gcstapoTca Zupančiča sa »praretfa« ko-munista. Ob zaključku tfovora )« toT. Grden pri-kazal primer zavednosti prostovoljcev za gozdarska dcla ter pozval dclcjjatc, da preko krajevnih ZB poma^ajo mobilizi-rati čim vcč ljudi t frontne bri^ade, ki bodo pomajjale izvajati nai gozdarski plan. Po poročilu veriflkacijikc komlsife )• govoril tov. Glavnik o organizacijskih vprašanfJh ZB v ptajskem okraju. U^oto-vil je dosežene uspehe in nakazal dclo, ki atoji pred posameznimi sekcijami t bodočnosti. Občni zbor {e predlajjane sklepe soglaano sprcjel in se zavezal, da bodo krajcvnc ZB nalotfe t celoti izvršile. V imenu nadzornega odbora {e dal po-ročilo tov. Belšak Simon. Nato ic dclegat ZB StrniSče prečital napoved tektnovania vsem krajevnlm ZB v okraiu, ki jc bilo BO^lasno sprejcto. Tekmovali bodo v ite- , vilu prlrejenih kulturnih prircditev, raz- j iirjanju časopisja med člani ZB, orjjani-ziranju strelskih družin, prirejanju izle-tov, zbiranfu prispevkov za spomcnik padlim borcem ptujskefja okraja, zbira-nju članov, ki imajo za članstvo vte po- žoje, udarniškem delu in najtočocjii ad-ministraciji. Tekmovanje traja do konca tega leta. Kandidacijska komisija jc predlagala novi okrajni odbor ZB, ki bo iz tvoje srede izvolil nov izvrini odbor. Sprejeta je bila resolucija GO ZB t Ljubljani, v kateri delejjati obljubljajo, da bodo na zboru sprejete sklepe in ve-like naloge, ki jih postavljata Partija in marial Tito, častno izpolnili, kar bo od-govor na obrekovanje napram naši državi in njenemu vodstvu. Z izvajanjem pra-vilne politlčne linijc naše Partije bodo dokazali, da stoje trdno na pozicijab marksizma-leninizma in s tcm na pozici-jah obrambe interesov proletarskega in-tcrnacionalizma. V resoluciji predsed-niku GO ZB NOVJ maršalu Titu mu zagotavljajo, da se bodo neusmiljeno borili proti vsem sovražnikom graditve socializma v Jugoslaviji kakor tudi izven nje ter proti vsem poizkusom razdiranja enotnosti naših narodov. -n -n Pismo brigadirjev 2-krat udarne 1. ptujske mladinske delovne brigade Jožeta Potrča" Polni navduš«nja Vam v kratkem opl« šemo življenje in delo na gradnji Cen-tralne mehanične delavnice avtostrade v Novem Gradu pri Zemunii Pomen tega velikega objekta, kl ga gradimo je izredno važen, saj se bodo v njem obnavljali in popravljali v6i 6tro-ji — avtomobili, buldožerji, traktorji in drugi 6troji, ki se bodo nahajali na avto-stradi. Delo amo si znali tako dobro organl-zirati, da redno presegamo normo za 45 do 50%. Posebno ekrb posvečamo kvall-teti dela, saj hočemo, da bo v«e naše delo izraz ljubezni do slavne Partije, do ponosne socialistične domovine — Tito-ve Jugo«lavlje. Jasno je, da smo imeli začetne težave, toda te smo kaj hitro odpravili. Strokov-njaki 50 z našo brigado zelo zadovoljni, zato večkrat sprejemamo odgovornejše naloge, na kar smo še posebno ponosni. Tudi na kulturno proevetnem polju imamo vidne uspehe. Vsl brigadirji, ki «0 do odhoda v brlgade Se hlapčevali in jih vaSki izkoriščevalci niso puSčali v iolo, so se v 14 dneh naučili titati in pisati. Na razne tečaje se je iz naše bri-gade prijavilo 47 mladincev, po večini bivši izkoriSčani hlapd ln dekle, katerim Je brlgada odprla pot v mnogo lepSe in srečnejše življenje kot «0 ga imeli prl vašklh gruntarjih. Veliko zanimanje lmamo vsi za fizkul-turo. Tekmujemo med četami in z osta-limi bratskimi brigadami v našem sektor-ju, v odbojki, nogometu itd. Po večerih se pa razlegajo udarne pesmi iz mladih grl. NajbolJ ponosni imo na to, da smo na dan 1. maja prlsoetvovali na paradi v Beogradu, kjer smo videll ljubljenega maršala Tita. To je bil za nas velik dan. Ne morete si mlslitl, kakSno nepopi«no veaelje je vladalo med nami. U*pehe lz dneva v dan zboljSuJemo na vseh poljih dejavno«ti. Tako je prišel nenadoma odlok, da je naša brigada že drugtt razglaSena za udarno. Ko nam je član Staba prečital odlok, nam je od ve-selja zastal dih. Nato smo navduSeni ob-stopili komandanta Joieta Vajdiča in na-mestnika Sirovnik Stanka in ju dvignili z glasnlmi klid: »Horuk- — Horuk! — Horuk«! V«ak Izmed nas je v tem trdmo sklenil, da bo delo še zbolj-šal. »Naia brigada mora postati še tretjič udarna!« To mora biti! To bo po-novnl dokaz neizmerne predanosti in lju-bezni do Partije in Tita. To bo konkretni in močni udarec v obraz podlim klevet-nikom, kl klevetajo na§o zmagovito Par-tijo in naše delovno Ijudetvo, ki vlaga V6« svoje sile za čim prejšnjo izgradnjo sodalizma. Dragl tovariši! Tako delamo in živimo v naši 2 krat udarni brigadi. Ponosnl «mo, da stojimo v prvih vrstah borcev za 6ocializem. Ta ponos čuti sleherni iz-med nas. Vas, ki ste ostali doma, pozivamo: Vstopajte v mladin6ke delovne brigade! Neusmiljeno udarite po vseh, ki Vam branijo odhod na akcije. Tudi na« «o na vse načine po6kušali advrniti od tega, toda nismo verjeli lažem, strašenju in pretnjam. V brigadi in delu, učenju in zdravi zabavi smo še boJj spoznali pod-lost tistih, ki 6i izmišljajo laži za mladi-no in jo hočejo na ta način odtegovati od mladinske organizadje, od mladinskih brigad in od velike učiteljice in vzgoji-teljice — Komuni6tične partije Jugosla-vlje. Pozivamo hlapce in dekle, naj se konč-no iztrgajo izkoriščanju s strani špeku-lantov, Izkoriščevalcev in sovražnikov nove sodalistične Jugoslavije, ki hočejo na vse mogoče načine 6abotirati izgrad-njo sodalizma. Tukaj v brigadi boste našli na stotine možnosti. da se izobrazite na kulturnem, političnem in strokovnem polju in si čimprej zagotovile lepše živ-Ijenje. O tem smo se prepričali vsi brigadirji 7 krat udarne ptujske brigade. Preje smo hlapčevali, bili smo izkoriščani, delali smo od ranega jutra pozno v noč, spali smo po hlevih ln naše plače so bile ne-sramno nizke. Imeli 6mo tudi slabo hra-no. Tega več nočemo! Tukaj v brigadi je za na« lepo. Hrana je dobra in zadostna. Oblečenl smo in obuti. Delo je ča*tno, zato smo ponosni. Po akdji bomo šli da-Ije, v šole in tečaje, v industrijo, kfer se bomo tako častno borili za našo Petlet-ko kot se borimo dane« tukaj na gradnji avtostrade. V«e sile za izgradnjo avtostrade- Brlgadirji 1. ptuj6ke 2 krat udarne MDB »Jožeta Potrča«. Starši, zavedni člani Osvobo- dilne ironte, nc oviraite svo- jim otrokom odhoda na dto- stovoljne delovne akcije! Y Zbor čete za odhod na avtostrado Dne 25. mafa odhaja iz Ptuja mladiri' ska delovna četa na gradnjo avtostrade Zagreb—Beograd. Mladina na oaseh! Prijavljaj se v de-lovno četo! Ne dopusti, da bi te pri lem kdor koli oviral! Zbor čete bo 25. mafa v Ptuju, v Doma OF, Prešernova ul. 6, ob 9. uri dopoldne VsaJr mladinec, ki se ieli udeleiiti ck-cije, naj pride istega dne na zborno me-sto z vso svojo opremo (odejo, brisačo, ičetko za zobe, nekaj perila in ostale po-trebščine). Mladincl, kateri imafo Inštrumente (harmoniko, kitaro, astno harmoniko), naj jih prlnesejo s seboj. Potne stroške bo povrnil OK LMS takoj po prihodu Isti dan se bo vršil zdravniški preglsd; zbirale- se bodo prijave za razne strokov-ne teČafe Odhod čete iz Ptufa fe isti dan. dne 25 maja, z večernim vlakom. Vse sile za izgradnjo avtostrade Brat^ stva — Edinstva! Okrajni komite LMS, Ptuj * Biti graditelj ceste >Bratstva in enotnosti« Zagreb—Beo- grad je čast in ponos za vsa- kega ml?d'nca! Y Mladinci, mladinke! VstoDaj- ie v mladinske delovne '>ri- gade, ki so naibo*?ša šola za našo mladiro! Mestni kino Ptuj bo predvajal od 20 maja do 13 junija naslednje filme: Od 20. do 23 maja Teden slovenskega fllma/D; jugoslov umet film Od 24. do 26 maia- Obveščevalec C: sovjetski uraet film, od 27 do 30 maja- De^ek lz predmest-JaC; sovietski umet film-, od 31 maja do 2 |unija: S lrena C; češki umet. film; od 3. do 6. junija: Mlada garda, I delj sovjetski umet. film; od 7 do 9 junija Veliki diktatorC; ameriški umet filsi; od 10 do 13 'un.: Mlada garda, II delj Uprava. V ptujski bolnici se bolniki udobno počutijo Zgraditev 110 bolmic v Jugoslaviji « 14.300 posteljaml tekom prve petletke predstavlja valik napredek na polju zdravstva. Ob koncu petletke bodo po-temtakem za zdiavljenje na razpolagona 1000 prebivalcev 3 postelje, dočim 6ta bili leta 1939 na razpol&go samo 2 po-stelji. Ptujska bolnica se je že znatno pri-bližala razmerju postelj, ki ga predvide-va petletni plan. Interni, kirurgični, po-rodniški in otroški oddelek ter oddelek za nalezljive bolezni so 6talno zasedeni z bolniki vseh starosti iz ptujskega in ljutomerskega okraja. V medicinskem in ostalem osobju imajo bolniki 6voje bor-bene sotovariše, ki pomagajo ljudstvu, ko si iz bolezni samo ne zna in ne more pomagati.. To 060bje se zaveda, da ni samo v službi bolnice temveč v stalni službi ljudstva vseh starosti, poklicev in slojev, ponoči in podnevi. Brez ljubezni do 6oljudi ni mogoče doseči pri bolnikih zaupanja v uspehe zdravljenja ter tudi ni mogoče doprinašati žrtev za pomoč elabotnim in bolnim. Ceravno je bolnica na razpolago za zdravljenje, četudi daje Ijudska oblast možnosti brezplačnega zdravljenja za si-romašne osebe, porodnice in bolnike na-lezljivih bolezni, se še vedno dogaja med Ijudstvom na podeželju, da O6tajajo eni in drugi posebno pa še porodnice na mi-lost in nemilost nestrokovne nege, ki sta-ne večkrat materino, otrokovo ali celo obojno življenje. Enako je pri nalezlji-vih boleznih. V socialistični družbi se ne raore vršiti borba za dvig iz kulturne zaostalosti rnimo borbe za reševanje živ-; ljenja iz vplivov in posledic bolezni in nesreč V socialistični družbi je izmed vseh družbenih bogastev najdragocenej-še delovno človeStvo. Zato so na razpo-Iago sredstva za borbo iz vseh nevarno-sti, ki bi ogrožale poedince ali celo druž-bo, otroke, žene in starce. Novourejeni porodniški oddelek v no-vi zgradbi ptujske bolnice je doslej spre-jel, ozdravil in odpustil desetine in de-setine porodnic Petek Neža, delavčeva žena iz Malega Okiča in Bezjak Ivanka iz Strelcev sta se v tem oddelku do bro počutili. Zdravnik dr. Lenart in ba-bici Ančka Zori z Visokega ter Bauman Tereziia iz Lovrenca na Dravskem polju izkazu;eio vsem bolnicam nesebično po-moč. Pepelnik Marija, poljska delavka iz Kočic, Je žla oadravljena iz bolnice, če-ravno je bila pripeljana v bolnico v brez-izglednem stanju. Nešteto je primerov ozdravljenih žen in deklet. Okrajni ljudski odbor v Ptuju posveča prehrani porodnic posebno skrb. Hrana je izdatna, izbrana in tečna. Zelenjave je do-vqJj. Nekatere žene težko pogrešajo vi-no, ki jim v bolnici ni na razpolago. Stro-ga bolniška disciplina gre preko takih želj. Ko odhajajo žene iz bolnice prizna-vajo, da je bilo tako pratilno. Red in snaga ter prijetna domačnost vladata tudi v ostalih oddelkih, pri otro- cih kot pri odraslih. Mala Zemljarič Jul-ka iz Stojnc je voljno prenašala zdrav-ljenje opeklin na glavi. 76 letna Bezjak Terezija iz Kicarja se je zdravila na po-skodbah po telesu. Strežnica Francka Do-manjko je točno izvrševala zdravniška navodila, da je zdravljenje hitreje na-predovalo. Primarij dr. Houška in dr. Kii-har, zdravnik dr. Braunseis ter zdravni-ca dr. Valjavčeva se zavzemajo za čira učinkovitejše zdravljenje bolnikov v od-delkih. Instrumentarka Trojner Frančiška iz Cvena 6e je posvetila pomoči bolni-kdm. 17 le\ je že v zdravniški službi in ima že mnogo izkušenj Farmacevtska pomočnica Jernejčič Vera ima v lekarni 6vojevrstno delo, ki je pravtako nujnp potrebno. 120 oseb zajemajoči delovni kolektiv bolnice opravlja dnevno veliko delo v korist delovnih ljudi, ki želijo čimprejšnjega ozdravljenja in vrnitve na svoje domove in na svoja delovna ter službena mesta. Kljub notranji uredatvi prostorov v boinici je še vendar vet stvari, ki zahte-vajo nova tehnična dela in popravila kot n. pr. razkuževalne naprave. montaža podstrešnega vodnega rezervoarja, ure-ditev ekonomije, odstranitev hlevov in drugo. Ko bodo opravljena še ostala najnuj-nejša dela in popravila, ki so potrebna, da bo dosežena celotna ureditev bolnice, njenih naprav in pritiklin, bo upravnici bolnice tov. Anici skupno s celotnim ko-lektivom nedvomno uspevalo, da bodo zgradbe bolnice v Ptuju tudi v bodočeob državnih praznikih najlepše okrašene in da se bodo bolniki v njih počutili kot v lepih socialističnih domovih, v katerih najdejo sigurno pomoč za ozdravljeni> AŽ Kmetijska obdelovalna zadruga v Grajeni premaguje začetne težave Kmctijska obdelovalna zadruga v Gra-jeni jepokazala od ustanovitve do danes lep napredek. Predvsem se je organiza-cijsko učvrstila in tudi gospodarsko okrc-pila. Predsednik zadruge tov Kunstek zna nazorno prikazati, koliko truda je bilo vloženega za dosego dosedanjih uspehov Zadružniki so za delo prijeli takoj po ustanovitvi zadruge. V zhnskem času so izvedli škropljenje sadnega drevja, ki so ga izvršili 100%. Sadovnjake so dobro očistili in nasadili 90 sadnih drevesc V vinogradih so z delom na tekočem. Da je zadruga posvetila vinogradništvu važno mesto gospodarskega udejstvovanja, je razvidno iz planiranega pridelka: letos nameravajo pridelati 30.000 litro\ vina V stiski so samo za delovno silo Obde-lovanie vinograda zahteva ob sedanjem stanju mehanizacije veliko število pridnih rok in truda, če hočejo povečati pridclek in izboljšati kvaliteto. Tudi za ostale pa-noge imajo obširne proizvodne plane Zadruga ima precejšnje površine njiv. ki jih obdeluje z lastno vprežno živino. Imajo tri pare volov in tri kravc Rabiio še en par volov. Trenutno jim primanj-kujc krme in stelje da bi še povečali stanje živine, kar bodo pa storili po košnji. Tudi svinje bodo rcdili in bodo v ta namen zgradili v letošniem letu mo-dcrne svinjake. Nckaj matcriala je že pripravljenega Zgradili bodo kokošnjak ter uredili perutninarsko farmo Za pre-skrbo z vodo bodo izkopali dva studenca. Precej dclovnih dni bodo prispevali do-graditvi zadružnega dotna. Vodstvo zadrage je s smotrno organi-zacijo poskrbelo. da zadružniki nc izgub-Ijajo časa z nabavljanjcm življenfskih potrebščin po ptujskih trgovinah s tem, da je organiziralo skupen nakup istih in jih potem razdeljuje zadružnikom v času ko ne zamuiajo dela. Zadružniki so v vcliki večini zavedni in redno prihajajo na delo. Norm še niso postaviK n^č pa jih bodo v kratkem. Pri sovaščanih je zadruga pridobila ugled. Marsikateri kmet v Grajeni je za-čel razmišljati, da bi tudi sam vstopil v zadrugo. Uspehi zadruge v letošnjem letu ga bodo šc bolj prepričali, da jc le v skupnem delu in v pogojih velikega kme-tijskega gospodarstva mogoče dvigniti stanje našega kmečkega Človeka na nivo, ki je primeren socialistični družbi, Kmetijska obdelovalna zadruga v Gra-jcni ne posveča vse svoje pozornosti samo gospodarskim problemom zadruge, temveč tudi vcliko skrb vzgoji zadružni-kov v nove Ijudi. Sadovi te skrbi se ka-žejo že pri večjem delu zadružnikov Za-družnica Plohl Terezija jc lahko vzgled drugim, kako jc treba delati v skupnosti. Ko je bila zadruga v stiski za semena, ni vprašala, če in kdaj ji bo vloženo seme vrnjeno ali plačano. Ponudila ga je brez kakršnih koli garancij ali pogodb, kakor to skoraj ob vsaki priliki zahteva Zajc Franc, ki je bil na ustanovnem scstanku zadrugc izvoljen za tajnika, je pa z do-sedanjim dclom dokazal, da tega zaupa-nja ne zasluži Bil jc celo na tečaju za funkcionarje krajevnih Ijudskih odborov, kjer je mnogo slišal o zadružništvu, ven-dar sc ga to vse ni nič prijelo Do sedaj se je udeležil sarao enega sestanka in ene seje, pa še takrat je nasprotoval sklepom večine. Zadružniki mu ne bodo mogli še nadalje izkazovati zaupanja, ki mu po lastni krivdi noče dorasti. Na tedenskih sestankih se zadružniki seznanjajo s tekočimi vprašanji našcga političnega življenja in razpravljajo o gospodarskih vprašanjih svoje zadruge. Desct najzavednejših članov so poslali na prvomajsko proslavo v Ljubljano. Doma so postavili majniško drcvo. Zadruga v Grajeni napreduje kljub nekatcrim nedostatkom v gospodarskem pogledu in kljub temu, da predstavlja za posameznike stare kapitalistične mi-selnosti trn v peti ter se razvija v korist članom zadružnikom jn v korist sociali-stične družbe. Na tej poti je ne more nikdo več zaustaviti. NT. Zaviranje razvoja zadružne ekonomije v Pleterjih ni ostalo brez slabih posledic Delavcl in kmetje iz Župečje vasi, Ple-terja in okolice so bili zelo zainteresirani na izidu sodnega postopka zoper kmete Turk Franca, Zafošnik Janeza, Brencl Antona, Medveda Martina, Planinšek Antonijo in Juriča Štefana iz Zupečje vasi, zaradi upora proti razvoju novo-ustanovljene zadružne ©konomije na zemljišču bivše vaške skupnosti, ki 60 jih izkoriščali kmetje več desetletij kot paš-nike. Pred Okrajnim sodiščem v Ptuju je bila zoper imenovane dne 12, maja t. 1. razprava, ki je razkrila 6tališče skupine kmetov iz Zupečje vasi napram današnji 6topnji gospodarskega razvoja v novi Jugoslaviji in potrebi po ustanovitvi za-družne ekonomije iz zemljišča, ki je de-setletja služilo živinorejcem. Na pobudo manjših kmetov je bila v marcu 1949 v Pleterjih ustanovljena za-družna ekonomija. Zemljišče bivše va-ške skupnosti v Pleterjih je prešlo v za-družno obdelavo. Obtoženci so ei zami-slili, da bodo razvoj zadružne ekonomije zavrli ali pa celo onemogočili s 6-član-sko deputacijo na ministrstvo v Ljublja-ni, z odpošiljatvijo traktorista, ki je pri-šel orat ekonomijo, s poravnavo orne zemlje nazaj v celino, s posejanjem zo-rane površine v korist kmetov nezadruž-nikov, z razbijanjem 6estankov itd. Vsakdo od obtožencev se je na svoj na-čin zavzel za ohranitev pravic iz pre-živelega družbenega reda predaprilske Jugoslavije in preje. Predsednik KLO Pleterje obt. Turk Franc ni dal uradno razglasiit odlofbe OLO Ptuj o preneha-nju pravic večjih kmetov na vaški skup-nosti. Dne 17. aprila 1949 se je obto-ženi Turk z Zafošnikom in Breuc-lora sporazume] za predlog o zrav-nanju 2 ha preorane celine nazaj v ce-lino. Naslednji dan je predsednik Turk naročil Brencl Antonu, naj obvesti pre-bival-stvo Pleterja, da bcdo s traktorjem 7orano zemlfo poravnali v celino. Tudi Zafošnik je 18." 4. t. 1. naročil Brencl An-tonu, naj organizira vaščane Pleterja za poravnavo zemlje v celino. Ta je naro-čilo izvrsil in se dela tudi sam udeležii Obtoženi Medved Franc in Planinšek An-tonija sta organizirala žene iz Sp. Ple-terja, da so 19. 4. odslovile traktorista 17 zemlii^ča zčidružne ekonomije. Po od-hodu traktorista ie organiziral e soobto-žend v Pleterjih žito za posejanje zem-lje zadružne ekonomije v korist neza-drližnikov. Obtožena Planinšek Antonija je 19. 4. skupno z obt. Medved Martinom organizirala skupino 14 žen in vodila to skupino proti traktoristu, ki ]e oral in mu prepovedala delo. Po odhodu trakto-rista je organizirala kmete za posetev zadružnega zemljišča v korist nezadružni-kov. Že 15. aprila je razbijala pri Lo-vrencu na Dravskem polju množioai se-stanek in posku^ala zt lažnimi trditvami onemogociti ustanovitev zadružrte eko-nomije. Zreven vsega tega ye bil preds. KLO Turk Franc obtožen prisvofitve ra-dioaparata, ki je bil last Narodne imo-vine, Zafošnik Anton opustitve ob-vezne oddaje 1204 kg kromprrja v letu 1948-49, enako Medved Franc, ki je oetai dolžan 49B0 kg krompirja. Obtoženci na razpravi nlso mogli ovre-či ugotovitev namernega zaviranja in onemogočanja razvoja zadružne ekono-mije. Zatrjevali so sicer, da niso proti ustanovitvi ekonoraije, da te niso one-mogočali, ničesar pa niso mogli navesti kar bi kazalo na okolnost, da bi jo bill kakorkoli pospeševali, Okrajno sodišče jih je spoznalo krivlm obtoženih dejanj- ter je obsodilo obto-žence na skupno 90 mesecev odvzema prostO'Sti s prisi'lnim delom ter na po-polno zaplembo premoženja obtožencev, plačilo stroškov kazenskega postoipanja in plačila povprečnine, kakor tudi na povrnitev škode zadružni ekonomiji ter traktorski postaji. Obtoženi Tutk je bil obsojen na 2 leti advzema prostosti s prvsilni-rn deloin, Zafošnik m Jurič n>a po eno leto, obt. Planmškova na 13 mese- cev, obt. Medved na 15 mesecev in obt. Brencel na 16 mesecev odvzema pro-stosti 6 prisilnam delom. Vsi obtoženci so po objavi sodbe izjavili. da se bodo zoper 6odbo pritožili. Do časa, ko bodo obtoženci odslužili prisojeno kazen odvzema prostosti, bo zadružna ekonomija v Pleterjah v sta-nju dokazati vsem nnainjšim in večjim okoli^kim kmetom, da podpira država razvoj zadružništva z niamenom, da bi s tem pomagala izboljšatl življenjske prilike tistih malih poeestnikov na va-seh, ki jim ob lastnem pridelku ni mo-goče doseči boltših življenj6kih pog-o-jev. Pri tem se ne ozira na poedince, ki ne prizn-arajo pravic enakopravnosti svojlm sovašianom, temve^ si domtt-ljajo, da jim tudi d-anašnja druibena ureditev dovoljuje predpravice, ki so si jih pridobili že v razrušenem družbenem redu v preteklo«ti. Imenovani ne bodo mogli zavirati dela in razvoja zadružn« ekonomije v Pleterjah. Verjetno v Ple-terjih in Zupečji vasi ni dosti kmetov, ki bi obtoženim zavidali sedanji polo-žaj, v katerega &o zabredli vsled svoje nespravljivosti z zakoni o razvoju so-cialistične družbe in se bodo brezdvom-no do odslužitve kazni zavedli, da )e mnago boljše slediti prepričevalnim me-todam ljudeke oblasti, kakor pa odslu-ževati dolgotrajne kazni, ki jih sp^em-Ija tudi zaplemba celotnega premoženia. Kmetica Prelog Rozalija iz Stojncev je nesmotrno gospodarila Kmetica Prelog Rozalija iz Stojncev št. 70 je bfla pred Okrajnim sodiščem v Ptuju 4. aprila t, I. obsojena na 1 leto odvzema prostosti in na zaplembo nje-nega dela premoženja v Muretincih, Cir-kulanah in Stojncih. Glede na starost ji je kazen odvzema prcetosti odložena za dobo 3 Iet. V letu 1948-49 je opustila obvezno od-dajo belih žit ter je od predpisane koli-čine 1402 kg oddala le 762 kg kljub te-mu, da je imela 2,83 ha površine poseja-ne z belimi žiti. Davčne obveze za leta 1945, 1946 in 1947 ni izpolnila. Od skupno din 163.313, je plačala le 43.844 din. Na dolgu je ostala din 118.449, z namenom, da oško-duje narodne gospodarake koristi drža-ve in ogroža državno gospodarsko poli-tiko. Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ptu-ju se je Prelog Rozalija prrtožila. Okrož-no eodišče v Mariboru je njeno pritožbo zavrnilo. Niti pred Okrajnim niti pred Okroznim sodiščem ni mogla ovrefi sod-no ugotovljene krivde na neizpolsitvi dmžbenih obvez. če bi odmerjafa Ijud-6ka oblast vl§ino obvezne oddaje po vi-šini pridelka, bi iroenovana odrivala krivdo nei^olnitve obvez na okolnost, da ji njive niso abrodile. S tem, da je dala 1,50 ba nafboljše zemlje v najem za ptomoč pri obdelovaniu posestva, da je prepustila h&erki med drugim 2 ha dobre zemlje in da je oetali del gospodaretva vodila sama, nikaior ni mogla opravi- čiti neizpolnitve obvez napram družbe-nemu gospodarstvu. Nesmotrno gospo-darstvo je bilo edini vzrok stanja, v katerem &e je znašla Prelog Rozalija. Pri družbeni skrbi za prehrano ljudstva ni mogoče opravičevati posledic 6labega gospodarjenja in dopuščati možnosti. da bi se moralo delovno ljudstvo odreči n«-novnih življenjskih eredstev vsakodnev-nega skromnega življenja v korist oiaj-ševanja življenjskih pogojev slabih go-spodarjev. Z davčnim zaostankom i7 vef gospodarskih let je ravno tako Skrajno nesmotmo gospodarstvo je moralo imett za posledico, da kmetica Prelog Rozalija davčnl obveznosti vsaj v večji meri n? zadostila. Odplačani del davkcv ni v nikakem razmerju z njeno gospodarsko zmogljivostjo. Pri količkaj dobri vo!'i bi morala naiti vire za dohodke, da bi se bila oddolžila družbi vsaj v pnmernero razmerju med plačanira in dolžnim zne-skom. Slučaj Prelog Rozalije je sličen mno-gim predhodnim slučajem v ptujskem okraiu, kl so ostalim kmetom v pouk in dokaz, da nespravljivosti med vsebino ljudskih zakonov in gospodareko prakso poedincev ni raogoČe drugače reševati ko. na revolucionami način z ukrepi, kl predstavljajo za prizadete praktično oslabitev gospodarskega položaja. za so-cialistično družbo delavcev in disciplini-ranih kmetov pa pridobitev na produk-cijskih sredstvih za zavarovanje življenj-skega standarda delovnega človeStva. Že poleti se je treba oskrbeti s kurivom za zimo Marsikatera gospodinja se je tekon | zadaje zime in pomladi znašla pred dej-stvoiUL, da bo v prihodnjih dneh ostala br«E kuriva. Ob takih prilikah je vsakdo lahko sDšal izraze ogorčenja nad tcža-vami. Vendar so gospodinje tudi ob takih^ prilikah vedcle, da je preskrba s kuri vom vezana na velike težave. RazumJfvvo je, da se je trcba s kuri vom oskrbeti ž« poleti in ne čakati na zčcio. Pta-jsko okrajno podjctje za pre skrbo 8 kurrvom »Knrivo« je zato pravo ^ i&sno ukreaHo vse potrebno, da bi po trošnikoai zagotorflo čim primerneiše ko ličine kurjva. Prcračunalo je, da bi bilc potrebno za krit^e vseh potreb v okrai1 okrog 20.000 kubnih mctrov drv in 14.00 ton premoga. Kritju tcfc potrcb služ zvesni o»novai, rcpubMki dopolnilni i okrajnl dopoVnilai plan preskrbe s kuri vom, Osnovni m repubKŠki plan sta na mcnjena Širofd potrošnji, akrajni dopol nilni plan pa tiradom, ustanovam in šo htsn na podcželju. Po osnornem planu j^ zagotovlfenc vsakemn potroSniku v okraju, ki jc v garantirani preskrbi, pol kub. metra drv in 150 kg premoga na osebo. V kolikor bo odobren rep-ubliiki dopolnilni pl«n, se bo ta količina zsl več kot enkrat pove- čala. Vsekakor je pa letos stanje nepri-merno ugodnejše kakor lansko leto, ko je podjetjc skozi vse leto razpolagalo samo s 4000 kub. metri drv, mcdtem ko ima žc sedaj zagotovljenih 6322 kub me-trov. Preskrba s kurivom bi sc pa Se občut-neje izboljšala, če bi ne bilo takšnih te-žav s prevozom, Posebno otežkočen je prevoz po železnici (ptujski okraj se oskrbuje z drvmi deloma iz področja gozdne uprave v Rogatcu), ki le s tcžavo izvršuje izvenplanske prevoze. V okraju samem pa jc tcžava v tem, ker nedostaja tovornih avtomobilov, ki bi prevažali ku-rivo na vcčjih razdaljah. V neki mcri bi bil rešen problem pre-skrbe s kurivom vsaj v poletnih mesecih za i marsikaterega potrošnika v Ptuju z nabiranjem za kurivo Še dovoli dobrega lcsa v gozdovih na Ravnem polju (okrog tovarnc Strnišče). Tam leže in trohne brez koristi velike količine lesa, ki bi bil dobrodožel vcčjemu štcvilu potrošnikov v Ptuju. Potrebno bi bilo ta les zbrati in "pripeljati, kar bi bilo v okviru frontnih organizacij lahko izvedljivo. Na ta način bi bila z malim trudom rešcna skrbi mar-sikatcra gospodinia, manj bi bilo nevolje in ogorčenja. -n -n Navodilo pridelovalcem sladkorne pese Dipl. ing. Zorec Bgon V okraju Ptuj je po planu zasejane 200 ha sladkorne pese. Hotel bi v nekaj odstavkih prikazati agrotehniko (nego- vanje) te zelo važne kulturne rastline Sladkorna pcsa je že vzklila. Morda b | se našel kak kmetovalec, ki bi iz malo- j marnosti pustil kalcčo se sladkorno pcso I sami sebi. Če hočemo doseči velike pridclke slad korne pese, ni dovolj, da ie zemlja za setev dobro pripravljena. Peso moramo tudi preko leta dobro obdelovati. Ko pa vzklije in so vrste že vidne, pričnemo takoj z okbpanjem in to le mcd vrstami. Plevel v vrstah oplejemo z roko, Prvo okapanje naj bo plitko, da prerežemo mlademu plevelu korcninice in da raz-bijemo površinsko skorjo. Namen vsakega okopanja je, da uničiš plevel, da razrahliaš zemljo, razbiješ po-vršinsko skorjo in s tem prekineš lasnice, tanke ccvkc, po katerih se pretaka kvi-šku voda. Z druge strani pa z okopava-njem doscžeš, da prispe v zemljo činx več zraka, ki je nujno potreben v zemlji raz-nim koristnim baktcrijam ter mik-oorga-nizmom. Le-ti namreč razkrajajo zemljo in gnoj v take kemijske scstavinc, ki jih rastlina lahko s svojimi koreninami sprej-me, da si iz njih zgradi svoje telo, to je v našem primeru debela korenina in listi sladkorne pesc. Ko dobi pesa štiri liste, jo je treba začeti rcdčiti. Peso, ki je zasajena gosto v vrstah, oddaljenih 40—50 cm, razredči-mo tako, da ostane v vrstah na enem mestu samo po ena rastlina v oddaljeno sti 25 cm druga od druge. Opozoril bi pridelovalce sladkorne pese, da je redčenje pri obdelovanju pcse najvažnejše opravilo ter. mora biti pravočasno oprav- 1 j e n o. Z dobrim in pravočasnhn redče njcm bomo prav sigurno pridelke pove čali, s slabim in zamujenitn pa jih zni žujcmo. Pri redčcnju mora kmetovalcc paziti, da so rastline pravilno oddaljene druga od druge, t. j. vsaj do 25 cm. Pre-gosta pesa ostane drobna in daje majhen in nizek pridelck, preveč redka — čez 30 cm oddaljena pa tudi. Na enem mestu moramo pustiti samo eno najkrepkejšo rastlino. Če jih pustimo več, dve ali celo tri, se slabo razvijejo in ostanejo drobne. Dalje jc nujno, da se pri redčenju pazi, da ne posekaš koreninc, ker je pcsa še nežna Ko redčimo peso, moramo okoli vsake posamezne rastline zemljo okopali in jo očistitl plevela. Tudi med vrsiami je potrebno zemlfo okopati, razrahljati in očistiti. Izrednega pomena je, da se sladkorna pesa pravočasno razredči. Ko ima 4 liste, jo je lahko redčiti. Ni strahu, da bi ji ta operacija škodila, da bi $e posušila; nasprotno, pcsa bo začela bufnefŠe rasti in se razvijati Če se pesa čimpreje raz-redči, ima več časa za razvoj in bo de-belejša. Pridelovalcc sladkornc pesc opozarjam (iu se ponavlja napaka), da sladkorna pesa ne prenaša presajenja. Po presaje-nju se sicer prime, toda koren se raz-rašča v stranskc vcje in ostane droben Zato pri redčcnju ne moremo računati, da bomo prazna mesta izpopolnili s pre-sajenjcm. Štirinajst dni po redčenfu se pričnc glavno okopavanje. Zdaj je korenina pcsc že precej razvita in moramo globoko oko pavati, da pride čim več zraka v razrah-,i ljano zemljo. Scveda moramo paziti, d I ne poškodujemo korenine. Pri glavnem okopavanju moramo vsako rastlino šc cn-krat dobro pregledati, če niso slučajno pri redčenju ostale na enem mestu dve ali celo tri rastline To se rado zgodi, če je pri redčenju pesa še majhna V takem slučaju jc treba slabejšo rastlino jzpuliti, da ostane samo ena rastlina, čcz 14 dni po glavnem. okopanju okopamo v dru-gič. To okopanje je mnogo lažje, ker je pesa žc močno razvita ter iraa že velike liste. Previdno je trcba ravnati, da se listi ne lomijo. Tudi to pot je potrcbno zemljo dobro zrahljati, da pridc vanjo čira več zraka. Po drugem okopanju navadni listi kmalu pokrijejo zemljo, tako da ni več nevarnosti, da se zemlja izsuŠi. Po žetvi v avgustu je peso dobro šc cnkrat očistiti plevela. NajboljŠe je, da po vsakem vcčjem dežiu, ki zemljo zbi-je, peso ponovno okopavamo in tako zemljo zrahljamo in plevcl uničimo. Zelo priporočljivo je (pridelek bo si-gurno večji in boljši), če po rcdčenju rastlino malo zabelimo: to je med vrstc damo 100 kg čilske soli po 1 ha Dež bo čilsko sol hitro razkrojil in rastlina jo bo takoj uporabila Ako ni čilske ^oli. lahko uporabimo gnojnico v razmcrju 80 hl na 1 ha. Ko se tla po gnofenju z gnojnico osušijo, peso okopamo, da se zemlja zopct zrahlja in da gnojnica hi-trcje in bolje deluje.1 Med letom ne obiraj sladkorne pese (trganje listov), čcprav je bujna. Listi so pljuča rastlini Pesa mora namreč v raz-meroma kratkem času nagrmaditi v svoji korenini velike množine sladkorja, to pa zmore, če ima mnogo drobno razvitih H-stov. Pri zaključku bi pridelovalcc sladkor-ne pcse še opomnil, da posvetijo ncgi sladkorne pese najvcčjo pozornost. Pri obdelavi naj pride prva na vrsto in ne morda zadnja po koruzi ali drugih po-sevkih Samo takrat bo pridelek dober, če bo pravočasno obdelan. Neplačani davčni zaostanki povzročajo zaostanke v pianskem gospodarstvu V ptujskem okraju je še vedno precej milijonov dinarjev davčnih zaostankov tz Iet 1946-47 kakor tudi akontacij za leto 1948 Ce prištejemo tem zaostankom še razliko roed akontacijami za leto 1948 in dcfinitivno odmero, se ta vsota temelji-to dvigne. Nastane vprašanje, zakaj so v ptuj-skem okraju tolikšni zaostanki na dohod-nini? Slednje si je mogoče pojasniti. , Mali in večina srednjih kmetov Je davčne obveznoeti poravnala Neplačniki davčnih obveznosti so večji kmetje, ki jim je izpolnitev obveznosti do skupno-sti poslednja stvar, zato jih tudi niso iz-polnili. Ti dolžniki 6o pričakovali odpise, na drugi strani pa so razširjali parole, da bo drugare, da bo prišla druga oblast, ki bo njim po volji in ki jih bo rešila obveznosti do države. Ti ljudje zapirajo oči pred stvarnostjo, ki pravi, da se kolo zgodovine ne vrti nazaj temveč satno na-prej. Proti njim bodo podvzeti strogi ukre-pi, ker ni roogoče dovoliti, da bi se mo-rala družba delavcev In poštenih kmetov odrečj svojih pravic na korist gosp<4dar-ske mod špekulantov. Če ti ne vzamejo kaznovanih slučajev njihovih sovrstnikov kot šolo, potem bodo mcrali sami sebe prišteti med nadaljnje slučaje, kjer ne gre brez oblastnih ukrepov: rubeža, trans-feracije, obtožbe in postavitve pred so-dišfe ter zaplembe premoženja. Rokov ne more več biti. Toplak Janez iz Hlaponcev je dolgoval din 213600, Pleteršek Jožef iz Mihovc 158.095 din; njima sličnih je še nekaj drugih kmetov. Primefni ukrepi proti tem namernim dolžnikom niso mogli izo6tati Kdo bi jim mogel verjeti, da nimajo denarja? Horvat Jakob iz Ormoža je poravnal davčni dolg šele po zaplenitvi avtomo-bila. Peršuh Franc iz M;hovc št. 37 je dolgoval 86.000 din. Dolg je poravnal še-le potem, ko mu je tekla voda v grlo. Prejac Franc In Marija iz Ptuja sta pla-čala dolg din 100.000 šele po transferaci-ji. Navedli bi še lahko več enakih pri-merov, kl so zahtevali energične ukrepe brez katerih ne bo šlo v bodoče, dokler ne bodo izterjani vsi zaostanki. S ciljem dviga denarnega obtoka in vrednosti denarja ter znižania cen na tr-gu 6e je nujno potrebno poslužiti v«eh metod in ukrepov, ki bodo zavarovali socialističnemu gospodarstvu nemoteni razvoj, špekulantorn pa dokazali, da se socializera v Jugoslaviji izvaja brez po-puščanja in 6entimentalnosti. Za tako stanje so odgovorni predvsem krajevni ljudski odbori skupno z izterje-valnimi komisijami, ki brezvestno prev-zemajo na6e odgovornost zaradi zavla-čevanja izterjav. Ob takem stanju zao-staja tudi izvajanje krajevnega proraču-na, ki črpa vire iz dela dohodnine. Če je poedincem špekulantom vseeno, da zaostaja izvajanje planskih nalog, to ne more biti vseeno organom krajevne ob-la«ti niti delavcem in kmetom, ki eo iz-polnili svooj obvezo. Z dnevi odlašanja se stanje dolžnikov vedno bolj slabša in jim bodoči ukrepi ne bodo dali možno-sti zavlačevanja plačila v nedoglednost Telefonistke ptujske telefonske centrale presegajo normo za 23% W Povečanje zmogljivosti telefonskih central za 63.880 priključkov je med dru-gim velika naloga v prvi petletki. Njena izvedba do 1951. leta bo predstavljala velik tehnični napredek v telefonskem družbenem povezovanju in sporazumeva-nju med organi oblasti različnih razdalj. Induktorska aparatura ptujske telefon-ske centrale z zmogljivostjo do 200 pri-ključkov je nedvomno med tehničnimi napravami, ki že nad 100% služijo druž-benim potrebam in ki zahtevajo ravno tako nad 100% napore telefoni6tk, da je mogoče dnevno izvršiti več sto pogovo-rov, pri katerih gre predvsem borba za čas, za minute in sekunde. Telefonistke ptujske telefonske centra-|e opravljajo dan za dnem in ponoči službo telefonske uradne in privatne po-vezave med ljudstvom in organi oblasti. Večina ljudi, ki se poslužuje telefonske zveze upožteva, da opravljajo telefonist-ke delo, ki ga vršijo v večjih mestih te-lefoneke avtomaiične centrale Zaklopnice na aparatu padajo druga za drugo. Večkjat jih pade istočasno cela vrsta. Razumljivo. To zahteva nagli tem-po razvoja. Po vrsti dajejo telefonistke zveze, pojasnila o zasedbi zahtevanih številk, o medkrajevnih pogovorih, po-slušajo brnenje itd. Minuto za minuto se odvija skozi kabel vsa barvitost dnev-. nega dela in življenja. Rade prenašajo vse*to, nespravljive pa ostajajo z brez-dušnostjo poedincev, ki bi sicer pri av-tomatski centrali potrpežljivo čakali na mehanični znak, da lahko govorijo, do-čim 6i pri sedanji centrali dovoljujejo opazte, ki nimajo ničesar skupnega z likom zgrajenih ljudi, z vzglednim obna-šanjem in izražanjem napram sodelav-kam v socialistični družbi. To so poedin-ci, ki radi sproščajo svoj besedni zaklad, nerazpoloženje in nestrpnost napram neopaznira Ijudem, ki bi sicer ostali iz-koriščeni primitivni delavci, medtem ko jim daje socialistična družba možnost, da z vso svojo sposobnostjo in skrorano-stjo strežejo med drugim tudi telefon-skemu aparatu. Kljub večkratnim neu-pravičnenim kritikam, zdiranjem in hi-steričnemu zvonenju delajo svoje delo v redu dalje v zavesti, da so to pojavi neznanja v ravnanju s telefonom in po-javi zaostalosti, proti katerimse vrši bor-ba in ki se bodo skrčili na minimum z dvigom tehnike v naši državi. Kolektiv telefonistk, ki ga tvorijo Mun-da Terezija iz Ivanjkovcev, Cep Elica iz Hajdine, Hajdinjak Marija, Golob Pa-vla, Vidovič Darinka, Trost Irma, Klan-čič Slava in Toplak Anica z voditeljico oddelka Zupanc Anico že leto dni nosi prehodno zastavico zaradi visokega pre-seganja norm. Delo na aparatu z nad 150 priključki ter na 22 raedkrajevnih linijah presega normo za 23%. Vse to ni slu-čajni pojav, temveč je uspeh vzdrževa-nja, naporov, ki so mogoči le ob veliki požrtvovalnosti poedinih telefonistk in celotnega kolektiva. Vse dogajanje, ki gre skozi ptujsko telefonsko centralo je Ie del velikega dogajanja v novi Jugoslaviji, ki gradi na vseh gospodarskih poljih s pomočjo na-prednih in predanih delavcev in name-ščencev ter kmetov pogoje za boljše živ-ljenje in ki vzgaja odločne borce za 60-cialistično gospodarstvo RelHna postaia v Pluju pomaga delovncmu Ifudstvn iz nesre*; in nezgod Rešilna postaja OLO Ptui vrši zdrav-stveno rešilno službo ter je vedno na razpolago v slučaju potrebe. Od 1 januarja do vključno 30 aprila tega leta je prevozila v bolnice in iz bol-nic 987 oseb Skupna prcvožena kilome- j trina znaša 24.656 km. Dnevno je prevo- ! ženih povprečno 206 km in prepeljanih 8 oseb. Ker je ptujski okraj po teritoriju cden izmed največjih okrajev, je tudi število prevoženih kilometrov visoko Upoštevati moramo, da vrši rešilna postaja Ptuj prevoze tudi iz sosednih okrajev, pred-vsem iz Ijutomerskega, poljčanske^a, ma-riborskega in radgonskega okraja Nujni slučaji in nesreče to zahtevajo V pomoč ptujski rešilni postaji je ormoška rešilna posiaja, ki ima avlo za prevoze bolnikov Mnogo delovnih ljudi in njihcvih svoj-ccv je bilo prepeljanih z rešilnim avto-mobilom Mnogi so bili zadovoljni, drugi so kritizirali, da so dol^o čakali na re-šilni avto Res je. To ni krivda rešilne postaje in njenih uslužbencev Poznamo področje Haloz in Slovenskih goric. Ne-štetokrat je treba tudi od tam reševati življenja Pri telefoničnih naročilih re-šilnega avta vpraša dežurni za naslov bolnika in če je dovoz za avto mogoč Večina naročnikov navede minimalno ča-sovno oddaljenost Avto prispe na mesto da bi naložil bolnika, ki ga navadno še ni. Treba je vzeti nosilnice in iti pol ure ali celo uro daleČ po bolnika Rešilni avto je izostal potcmtakem tri do štiri ure. nansesto eno ali dveh ur. Med tem jasom kličejo na pomoč drugi bolniki in poncsrcčenci Ti morajo večkrat res ča kati cele ure. namesto da bi dosegli pd-moč. ki je večkrai vezana na minute. Taki nespravljivi slučaji se dogajajo drevno Zaroan prosinio naročnike rešilnih prc-vuzov naj spravijo bolnike do ceste, ki ie dostopna avtomobiiom Mno^i upcšte-vajo samo lastno stisko, pozabljajo pa na to, da se nahajajo istočisno v težavah tudi drujfie otroci ženc, odrasli in star- ci. Malokdo upošteva, da ima rcšilna po-staja v Ptuju sarao pet stalnih uslužben-cev skupno s šoferji. Ob tem številu je težko vzdrževati vsakodnevno celodnevno in nočno službo. Pomagajo iz te težave le prostovoljni bolničarji, spremljevalci bolnikov, ki žrtvujejo marsikatero noč za pomoč ponesrečencem Prcbivalstvo ptujskega okraja bi mo-ralo klicati rešilni avto res v nujnih pri merih, da ne bi bilo potrebno izvrševat voženj, ki niso nujne niti nenadomestlji-vc. Mnoge bolnike je mogoče prepeljati z dru^imi prevoznimi sredstvi. Tako bo rešilni avto na razpolago za nujno pomoč in za reševanje otrok in odraslih iz smrt-nc nevarnosti v slučajih težkih bolft^ni in nezgod. MF. VABILO ZDRAVSTVENIM AKTIVISTOM V6i zdravstveni aktivisti, ki ste dovr-šili tečaj zdravstvenih aktivistov v letu 1948 in 1949 ste vabljeni na sestanek, ki 6e vrši 20. 5. 1949 v sindikalnem do-mu bolnice ob 9. uri predpoldne. Udeležba je obvezna! OO RKS Ptuj OBISKOVALCEM PTUJSKIH MUZEJEV Mestni muzej v Ptuju Javlja vsem in-teresentom, ki nameravajo obiskati nje-gove zbirke, da je po otvoritvi muzeja I maja t. 1. odprt muzej vse dni v tednu, razen v ponedeljek ter vse dr-ž a v n e praznike, ko je z a p r t. Ar heolofka zfrirka je odprta od 9. do 12. urt — Vinarska zbirka }e odprta od 11. do 12, ure. — Kulturnozgodovinska zbir-ka na gradu je odprta od 15. do 17. ure. ObJske skupin množičnih organizadj in šolskih ustanov morajo vodstva pr!jaWti upravi rauzeja vsaj 24, ur pred priho-dom. Uprava Mestnega muzeja v Ptuju se nahaja na Dominikanskem trgu št. 1. U p r a v a. V borbi proti jetiki -v borbi za ljudstvo V času med 27. majem in 3. junijem 1949 bo »Protituberkulozni teden« z na-menom, da se ljudstvo množično se-znani s probleraom tuberkuloze, o možnosti prenašanja bacilov in s sred-stvi zaščite pred njo Predvsem moramo varovati pred tuberkuloznim obolenjem otroke in mladiaio. Obiščite predavanja, ki jih bo v »Pro-tituberkulaznem tednu« organiziral Okrajni odbor Rdečega križa v Ptuju in na vaseh. Vodstva množičnih organiza-cij, organizirajte predavanja o varova-nju pred okuženjem s tuberkuloznimi bacili in o načinu zdravljenja. Brez borbe proti vsem pojavom bo-lezni, ki še danes trgajo iz vrst delov-lovnih množic marljive delavce, kmete in delovne inteligente ni mogoče dose-či zmage nad zaostaloetjo in nesrečami in ni mogoče zgraditj socialističnega go-spodarstva. lzobraževanje gasilcev v Ptuju V ptujskem okraju je v dosedanjem času prvega polktja prišlo do požarov, ki so povzročili na imovini manjših in večjih kmetov večmiliionsko škodo Ob teh prilikah so čutili prizadeti veličino pomoči dobro izvežbanih članov gasilskih čet, gasilskc čete same pa so lahkc ob razliČhih pogojih in prilikah nudene po-moči ocenile uspehc strokovnega in ideo-loškega izobraževanja, ki je potrebno za vestno službo ljudstvu in čuvanju ljud skega premoženja Ogrožanjc tega pomcni ogrožanje življenjskega standarda v ve-čini slučajev skromnih družin. Zveza jjasilcev za okraj Ptuj je pra-vilno pristopila k izgrajevanju članstva v političnem kakor v strokovnem oziru. Organizirala je tcdenski tečaj, katerega so obiskovali člani vsch čet podeželja in ] mesta. Na tem so dobile vse Čete pravilne | smernice za nadaljnje razvijanje gasilske j organizacije. V mesecu aprilu t 1. je imela Okrajna zveza ^asilcev letno skupščino. na kateri je analizirala in pregledala doscdanjc delo, odkrila napake, ki so se pojavliale v lanskem letu Iste sc ne smejo letos ponavljati. če hočemo, da bo nadaljnje delo gasilcev tcsno povezano z graditvijo gospodarstva po petletnem planu. Skupščina ie sprcjela sklepe o stro-kbvnem in ideološkcm dviw York«. Pošten najditeli naj jo odda proti na-gra-di v upravi glasila »Naše delo« v Ptuju, Prešernova ulica fHote! Jugosla-vija). DOPISI SPODNJE HALOZE Vinogradniki opažamo, da letos mnogo trsja sploh ne zeleni. Mnogi trsi so oo-polnoma suhi. Kljub temu, da ni bilo sne-ga je treje na mnogih mestih pozeblo. Š tem so mnogi vinogradniki morno oškodovani. Po vinogradih najdemo reči-ne, da bi lahko na njih obrni] voz. flaj-huje je trpelo staro trsje. Mladi nasadi niso tako trpeli. Davčne komisije krajevnih Ijudskih od-borov v haloškem predelu ptujskega okraja bi se morale sedaj zanimati za obseg te škode, da jim bo potem lažje določati višino dohodkov in onemogočati krivice, ki se veckrat dogajajo sicer do-štenim ljudem zaradi pomanjkljive po-zornosti napram pojavom v gospodarstvu brez lastne krivde prizadeiib Tom IZ PARADI2A Letošnje čiščenje 6adnega drevja je bilo z malimi izjemami povsod opravlje-no. Škropljenje ni bilo zado6tno. Nismo uničili vseh škodljivcev. Ker sredstev za sestavo žvepleno-ap-nene brozge ni mogoče nabaviti, 6adjar-ji sedaj po cvetu škrope z galico, kar pa dosti ne pomaga. Pojavile so se go-senice. V nekaterih sadovnjakih so dre-vesa že objedena in izgledajo kot po zimi, brez listja in sadu, čeprav je bilo vse sadno drevje v cvetju. Poslovodje kmetijskih zadrug so oči-vidno premalo zaiteresirani za nabavo 6redstev za zaščito sadnega drevja in sa-du in za uničevanje škodljivcev. Škrop-ljenje z galico ne pomaga, ker to poma-ga samo pri glivičnih boleznih, n. pr. proti skrlupu in peronospori. Sadni pri-delek je v nevarnosti, škodljivci pa se bodo razmnožili, če ne dobimo zaščitnih sredstev. Ne bomo se mogli zadovoljiti 6amo z odgovorora na ta dopis, temveč edino z zadostnim škropivom. EJ. Odbiranje plemenjakov v živinoreji Živinorcja je ena glavnih panog kmetij stva in je posebno v ptujskem okraju n precejšnji višini Po petletnem planu j predviden tak razvoj živinoreje, da bt dosežen in presežen predvojni številčn in kakovostni nivo. Ob tem cilju si Upra-va za živinorejo pri poverjeništvu za kmetijstvo pri OLO Ptuj prizadeva, da pridemo s selekcijo plemenske živine dc dobre, proti boleznim odporne in v go-spodarskem pogledu najbolj koristne ži vine. Iz razpoložljivih virov v okraju mo ramo odbrati najboljše plemenjake. V našem okraju imamo tri pasnie go veje živine Gornji del Dravskega polja ki meji na mariborski okraj, rcdi križam pasmo območje krajevnih ljudskih odbo rov Stoperce in Žetale pomursko pasmo ves ostali del okraja pa pincgavsko pasmo. Najvažnejša je torej v ptujskem okraju govcja živina pincgavske pasme katcre je številčno najvcč. Prednosti tc pasme so v tem, da je skromna za pre hrano in odporna proti boleznim (tuber kulozi), zato pa počasneje raste To je planinska pasma, vendar se ie v na§era okolju še precej dobro obnesla. V lctih po osvoboditvi je bilo pleme njenje goveje živine več ali manj aedo sledno, kcr niso bili vsi plemenjaki čisto pasemski. Letos je uspelo vse te pleme njakc izločiti in bodo odslej pleracnil samo čistopascmski biki Da bi zagotovili zadostno število dobrih plemeniakov, je Uprava za živinorejo pri OLO Ptuj iz-vedla v dnevih od 3. do 5. maja v 17 kra ievnih ljudskih odborih ocenjevalne pre jjlede, ki iih je izvršila posebna komisiia Komisijo so sestavliali: Urek Anton, iz j kušeni živ\norcjec, Satler Aloiz iz Upra I ve za živinorejo pri OLO Ptuj, Rihič Franc, instruktor za živinorcjo pri OZKŽ Koležn:'k Maks. instruktor za živinorejo pri OLO Ptui ter področni vctcrinar. | Skupno je bilo privedeno pred ko-nisiio i 175 bikov. priznanih pa je bilo 97 Omc- ' ¦ niti jc §e treba, da nckateri krajevni ! ] lfudski odbori temu vprašaniu niso po-| svetili dovoli pozornosti in wso pravo-i časno, ali sploh niso obvestili kmeloval-cev na komisiisko ocenievanie ffoveje živine. Mcd te krajevne Ijudske odbore spada med drugimi tudi KLO Ptujska gora in KLO Cirkulane. Najlepšega plemenskega bika v okrajv je zredil Rižner Jožef, kmet v Gajevcih. čigar bik je bil ocenjen s 83 točkami. Povprečno je najboljša plemcnjaka zre-dila plemenska postaja v Središču. Bila sta ocenjena s po 81 točkami. V Stojn-cih je imel najlepšega bika Vincck An-ton. Njcgov bik je ob preglcdu zdiv|aJ in je bil ubit Tudi ostali kmetje iz Stojn-cev so prignali lepe plemenjake. Draško-vič Franc, Dolenc Simon in Baklan Jože iz Cirkovc so prignali lepe bike. Korošec Jernej iz Majšperka in Križanec Vincenc iz Sesterž sta privedla plemenjaka, ki sta bila ocenjena s po 70 točkami. Lepo živino rcde tudi v KOZ Trniče. Skoraj vsi plemenjaki so odkupljeni in so v reji državnih posestev. kmctijskib obdelovalnih zadrug in ekonomij, pleme-nijo pa kravc iz okrajnega področja V priznanje rejcem plemenske živine iz ptujskega okraja je vsekakor dejstvo, da je bilo lansko leto na ptemenskem sejmu 7 odkupljenih bikov poslanih v Idrijo, .2 bika in 2 plemenski telici p.a na državno posestvo v Mengeš. * V ptujskem okraju je precej razvita konjereja, ki je zastopana z dvema pas-mama in sicer po noričanu in medjimur-skem križancu. Lansko jesen je oilo pri-znanih 15 žrebcev za plcmeniake. Neka-teri od teh so v reji pri privatnikih, ne-kaj jih je v sezonski plemcn-loi poKtafi v Ormožu. Konjereja je bila v Dtujskem okraju z vojno zelo prizadeta. * Svinjereja je velikega pomena za pre-skrbo z maščobami in mesom V okraju rede^ največ nemško oplemsnjeno pasmo, manj pa plemenito pasmo. Stremi se za rem, da bi večinoma redili prvo, kl je v prehrani skromna, v rasti pa dosega plemenito. Ima več mesa, medtem ko se plemenita pasma odlikuje po večjl količini masti. Lani v novembru se je vršilo prizna-vanjc meriascev. 80 je bilo priznanih. 25 pa kupljenih od državnib posestev io razdeljenih po okraju. Bt. V nedeljo 22. maja se vrši v Ptuju okrajni fizkulturni zlet Letos se bodo vršili v vseh okrajnih centrih naše državc okrajni fizkulturni zleti, ki bodo manifestacija zdravja in I moči naše mladine ter njenc vsestranske | pripravljcnosti za sodelovanje pri izpol-I nitvi petletnega plana, izgradnje socia-i lizma in dvigu obrambne sposobnosti | naše državc. Ptujski okraj bo med prvimi v državi izvedel svoj zlet v ned*eljo, dne 22. maja. Zletne prireditve se bodo začele že v pe-tek, 20. maja, ko bo ob priliki sprejema Titove štafete ob 20. uri zvečer na TitO' vcm trgu pod reflektorii svečana telo-vadna akademija V soboto popoldne bo na igrišču ob Ormoški cesti okrajno prvenstvo v ljud-skcm mnogoboju, množično polaganje norm za značko fizkulturnika in izbirno tekmovanjc za sestavo vrst za republiško prvcnstvo Glavni zletni dan pa bo nedelja. dne 22. maja. Tega dnc se bo zbralo v Ptuju okoli 2000 Hzkulturnikov iz vsega okraia, ki bodo izvedli svoj nastop Po generalki v Ljudskem vrtu bo obv 11. uri dopoldne fizkulturna parada skozi mesto V njej bodo zastopana vsa telovadna društva, šolc, pionirji. mladina, Ljudska tehnika; JA, predvojaška vzgoja, Narodna milica, gasilci. športna društva. šahovsko dru-štvo in sindikati. Stik povorke bo na Kvedrovem trgu, kjer bodo pozdravill fizkulturnike zastopniki Ijudske oblasti, Partije in množičnih organizacij. Popoldne ob 15. uri pa bo na telova-dišču v Ljudskem vrtu telovadni nastop s pestrim sporcdom. ki bo obsegal prost« vaje, športne igre, lahko atletiko, orodno telovadbo ter nastope naše vojske, gasil« cev in predvojaškc vzgoje. P t u j č a n i ! Z množično udeležbo ni fizkulturnem zletu dajte priznanje mla-dini za nfenO doscdanfe defo H&' ^wfi t>u~ ljih političnega, gospodarskega in kul-turnega življenja ter se prepričajte, da gremo tudi na polju telcsne vzgoje s krepkimi koraki po poti nove sociali-stičnc fizkulture, ki mora postati last vsega defovnega človeštva, posebej pa ža last dclavcev in kmetov! VF. Nogomet V ncdeljo, 8 maja 1949, se je v Ptuju odigrala prijateliska nogometna tektna med plavim in rdečim moštvom SD Dra-ve. Zmagalo je moštvo v rdečih dresih z visokim rezultatom 8:1 (4:0). Najboljši mož na tcrenu je bil vratar Širec Franc. Dopoldns sc je odigrala prvenstvena nogometna tekma med Miličnikom iz Ma-ribora in Miličnikom iz Ptuja. Zmagalo je z minimalno razliko moštvo iz Mari-bora z rczultatom 2:1 (1:1). P. A. * V nedelio, dne 15. maja 1949, se je od-igrala v Mariboru prvenstvena nogometna tekma za mariborsko okrožje med SD Dravo in TD Pesnico. Zmagalo je moštvo SD Drave z visokim rezultatom 11:0 (4:0). Igra Ptujčanov je bila zelo dobra in naj-veČ je doprinesel k zraagi srednii napa-dalec Širec Maks, ki je sam pretresel mrežo šestkrat. Dalje se je v obrambi od-likoval Serdinšek in v. napadu poleg srednjega napadalca še Gaizer H. * SD Miličnik iz Ptuja je gostoval v Poljčanah in odigral prvenstveno notjo-metno tekmo z domačim moštvom. Zma-galo je boliše moštvo iz Ptuja z rezul-tatom 4:0 (2:0). P. A SLOVENIJA AVTOPROMET MARIBOR w ,. __ %n*r* ' x . , f Velja od 15. maja 1949 Promefm odsek Vozni red - avtobusnih prog ki fib vzdržuie SAP Maribor Progt Cas odhoda S ro e r Cas prlhoda Opomba 90 5.35 12.15 18.00 Maribor—Ptuj 6.35 13.15 19.00 „ , 6.45 13.35 19.10 Ptuj—Maribor 7.45 14.35 20.10 sak *ari 104 „, l600 Ptuj-Sv Tomaž 17^5 Samo ob delavmkih 5.25 Sv Tomaž—Ptuj 6.30 110 12.00 Ptuj—Poljčane 13.55 4.35 Makole—Poljcane 5.05 14.20 Poljčane—Makole 15.00__________________________________________ lU ,9n 1345 PtuJTZjyrč fi,, l5^ Samo ob delavnikih 5.20 Zavrc—Ptuj 6.35 11/: 6.45 13.20 Ptuj—Sv. Andraž—Ptuj j. . 15.35 Samo ob delavmkih 113 .,. 1545 5^J72eS^ «« 16'55 Samo ob delavnikih 5.25 Zetale—Ptu] 6.35 114 «rn 15'45 Ptuj-Le«kovec 16.55 Samo ob delavnikih 5.50 Leskovec—Ptu] 6.40