Novo mesto, 21. januarja 1955
Stev. 3
Leto 6
Lastniki in Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje In Novo mesto. — Izhaja vaak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun prt Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.
Dolenfslr
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje
tENA 10 DIN
70
OD TEDNA DO TEDNA
Predsednik republike Tito •e vrača v domovino. Obisk v Indiji in Burmi je zaključen. »Galeb«, spremljan od naših bojnih ladij, pluje proti na-fcim obalam. Velika misija miru je opravljena.
Vnovič moramo poudariti, da ni šlo le za vljudnosti obisk v dveh azijskih deželah. Takšni obiski kaj hitro tonejo v pozabo. Svečanosti so zaključene in s tem je že tudi vse končano. Tokrat, pri Titovem obisku v Indiji in Burmi, nI tako. Razgovori med jugoslovanskitni, indij-akimi in burmanskimi državniki zdaleč presegajo okvire odnosov med Jugoslavijo in Indijo oziroma Jugoslavijo In Burmo.
Skratka, za veliko pomembnejšo stvar gre. Posvetovanja med vodilnimi možmi treh neodvisnih držav — Jugoslavije, Indije in Burme — so bila čisto nov pojav v mednarodnih odnosih. Vedno je namreč treba imeti pred očmi, da sta bili Indija in Burma še pred manj kot desetimi leti koloniji. Upoštevati moramo, da je bila Jugoslavija dokončno osvobojena pred manj kot enim desetletjem.
Desetletje v svetovni zgodovini na pogled ni veliko časovno obdobje. Vse pa kaže, da je to desetletje po drugi svetovni vojni bilo posebno pomembno. Zakaj? Iz preprostega razloga, ker je nastala v tem času vrsta neodvisnih držav, ki teže po boljši in pravičnejši družbeni ureditvi, držav, katerim je predvsem potreben mir in katere razumljivo iz (istega razloga žele, da bi bil dosežen mir po vsem svetu, na vseh celinah. Razen tega se prebujajo odvisni narodi, ki prav tako zahtevajo svobodo.
In še eno je treba poudariti: te nove, neodvisne in miroljubne države pa ne hrepene samo po miru, temveč tudi upoštevajo stvarnost, kakršna je, obstoj blokov^ ki povzročajo mednarodno napetost. Zato napenjajo — konkretno Jugoslavija, Indija in Burma — vse sile, da bi prišlo do sožitja med državami z različnimi družbenimi sistemi. Tako in samo tako, s sožitjem, brez vmešavanja v notranje zadeve drugih dežel, z razvojem neodvisnosti, kajti »neodvisnost v mednarodnih odnosih je bistven pogoj za dejanski in na trli razvoj dežel« (Tito) bo moč uresničiti ko-eksistenco. Le tako bo mogoče obvarovati človeštvo pred strahovito katastrofo, ki mu grozi spričo velikanske rušilne moči jedrskega orožja.
O tem je v poročilu o razgovorih Tito—U Nu jasno rečeno: »Jugoslovanski in burmanski voditelji so trdno prepričani, da more mir v sedanjih razmerah sloneti samo na načelu koeksistence. Izpolnjevanje tega načela zahteva nenehno in aktivno prizadevanje za ureditev mednarodnih vprašanj, zlasti tistih, ki so glavni vir napetosti na svetu, z miroljubnim sodelovanjem vseh držav ne flede na razi Mi i- v njihovih političnih ln družbenih sistemih.«
Cc k temu pristavimo še toda dolhMska izjava o razgovorih Tito—Nehru izraža iste težnje, pri7adevanja in cilje, vidimo, da boj za mir nI več stvar posameznikov, temveč stvar neodvisnih držav, ki so najbolj poklicane izpolniti vc-litko poslanstvo — ohraniti mir, omogočiti narodom po vsem svetu, da bodo brez bojazni pred vojno vihro lahko gradili boljše življenje. Da ta zavest o potrebi aktivne borbe za mir čedalje bolj dozoreva, priča tudi konferenca azijsko-afrlških držav, ki bo na pomlad letošnjega leta Na njej bodo razpravljali predvsem o teh vprašanjih, kajti če ne bo miru, tudi ostalih problemov ne bo možno rešiti.
Vse to zgovorno priča o velikanskem pomenu obiska predsednika socialistične, miroljubno JugostavHe tovariša TKa v prijateljskih deželah Indiji ln Burmi.
Strokovnjakom in delavcem
V kmrfifctvil   *e tpeba ustvariti v jMiiciijatvu   življenjske pogoje
Vsa leta po vojni se veliko razpravlja o potrebi dviga kmetijstva, ki je v resnici močno asostalo in nedonosno. V teh letih so bili vloženi tudi dokajšnji napori ljudske oblasti, kmetijskih zadrug in posameznikov, prav tako tudi znatna denarna sredstva za napredek kmetijstva- To je šlo zlasti za obnovo in gradnjo gospodarskih poslopij, nakup živine, strojev in orodja, za umetna gnojila in podobno. Iz razumljivih razlogov smo morali seveda po vojni dajati prednost industrijski izgradnji, kot osnovi gospodarske moči
in razvoja, ekonomske neodvisnosti, obrambne sposobnosti in drugih razlogov. V takem položaju nismo mogli nuditi večjo pomoč kmetijstvu in tudi ne posvečati dovolj pažnje njegovemu dvigu. Sedaj pa, ko smo v industrijski izgradnji že dosegli določeno stopnjo, pa se toliko bolj postavlja pred nas vprašanje dviga kmetijstva. Doseženi uspehi v industrijski izgradnji, brez katere si naprednega kmetijstva ne moremo niti misliti, nam bo pri tej veliki nalogi v veliko pomoč. Iz teh razlogov bo razumljivo sedaj tudi iz leta v
VREME
za čas od 22. do 30. januarja
Proti koncu tega tedna padavina, noto 1—2 dni suho. Prihodnji teden spet. padavine, predvsem okrofl 2fl. t. m. Od srede daljo l/bollsnnl..' vn-mena (razjasnitev). Mraz bo verjetno trajal ves ta čas; po 26. Januarju Do predvidoma toplejše, deževno vreme.
Pred formiranjem političnih organov bodočih komun
13. januarja je bil v Novem mestu plenum okrajnega odbora SZDL, na katerem so razpravljali o političnih nalogah v zvezi s pripravami na formiranje komun.
V vseh občinah so bili ali bodo v prihodnjih dneh sestanki vsega političnega aktiva, na katerem se razpravlja o problemih, ki so v zvezi z ustanovitvijo komun. Dosedanji taki sestanki so ponekod pokazali šibkost političnega dela v posameznih občinah-Politični aktiv je premalo razpravljal o pomenu komun, ni dovolj razčistil pojmov preprostim ljudem in je bil v tem pogledu bolj na repu kot na Čelu celotne razprave.
Dejstvo, da so poleg več ali manj utemeljenih razlogov za priključitev k tej ali oni komuni, ki jih seveda nihče ne izpodbija, ker je to stvar samih volivcev, izkoristili posamezni politični špekulanti tudi za vplivanje na ljudi z zelo prozornimi parolami na osnovi verskega prepričanja, kaže dovolj zgovorno na šibko ali nikakršno delo političnega aktiva. Tako so v občini Veliki Gaber in tudi v Zagradcu med drugim navajali kot razlog za priključitev v bodočo komuno Stično to, da v okraju Ljubljana-okolica lahko zvonijo kolikor hočejo, v našem okraju pa je to omejeno, kot so dejali, S tako parolo je nastopil celo na sestanku političnega aktiva na Velikem Gabru, kamor ga niti nihče ni po-
Kdor pozna njegovo zgodovino ve, kdo govori skozi njegova usta in kakšne težnje se skrivajo za njegovo zahtevo, češ kaj bomo govorili o gospodarskih razlogih za to ali ono komuno, raje dajmo sklepati, če bo tudi pri nas lahko toliko zvonilo, kot zvoni v sosednjem okraju. Mimogrede povemo tistim, ki Omahna ne poznajo, da je bil zaradi zadržanja med vojno obsojen po vojni in mu je bil del posestva zaplenjen-
Na plenumu so tudi razpravljali o potrebi čimprejšnjega formiranja političnih organov za področje posameznih komun. To bo potrebno takoj, ko bodo znani bolj točni okoliši v obmejnih komunah in tam kjer se pričakuje delne spremembe sedanjih občinskih mej. Z ozirom na razpravo in posamezne zbore volivcev, ki so že izrekli kam se bodo priključile posamezne katastral-ne občine, bo treba osnovati koimunske politične organe še v tem mesecu.
leto več finančnih sredstev za ta namen.
Potrebno pa je, da se dela za dvig kmetijstva lotimo z vso resnostjo in da dobro premislimo, kam bomo najprej vložili investicije. Tu je potrebno sodelovanje prav vseh. Kmetijska proizvodnja je še bolj zapletena kot industrijska, kar dostikrat pozabljamo. Tako kot v industriji in drugih panogah gospodarstva, pa so nam potrebni tudi v kmetijstvu dobri strokovni kadri in sposobni delavci- Brez teh ne bo šlo, pa naj si še tako prizadevamo.
izkušnje nam zgovorno kažejo, da z dosedai vloženimi napori in sredstvi v kmetijstvu nismo dosegli tistega učinka, ki bi ga morali doseči. Ker smo vlagali sredstva brez pomoči in sodelovanja dobrih kmetijskih strokovnjakov, so bila ta sredstva večkrat nesmotrno izkorižčena in danes predstavljajo mrtev kapital, ali pa nimajo za dvig proizvodnje pravega učinka. Vzrok za to je v tem, ker imamo na naših kmetijskih posestvih ponekod razmeroma šibak kader, ki se sicer trudi in dela pod zelo težkimi pogoji, vendar tako zamotani problematiki ni dorasel, zahteva pa se od njega vsak dan več. Poudaril sem, da naši delovni ljudje na kmetijskih posestvih delajo dostikrat v zelo teških okoliščinah. To v celoti drži- Po navadi so tu ljudje preobremenjeni z delom na samem posestvu, za študij problematike, vodenje in usmerjanje tako komplicirane proizvodnje in izvajanja investicijske izgradnje, pa nimajo časa, velikokrat pa jim manjka tudi sposobnosti.
Če hočemo te težave odstraniti in pripraviti kmetijski kader, da se bo odzval klicu našega kmetijstva, ki ga nujno
potrebuje, moramo temu kadru ustvariti na posestvih najosnovnejše pogoje za življenje. To pomeni, da moramo prav tako kot pri tovarnah, graditi stanovanja tudi na posestvih. Vsekakor moramo gledati tudi investicije v kmetijstvu skozi življenjske pogoje ljudi, ki bodo tu delali. Prav teh pogojev dosedaj marsikje ni bilo- Iz tega razloga, mislim, je potrebno, da pri investicijah v kmetijstvu v bodoče to upoštevamo, ker bomo le s tem lahko vezali tako delovno silo kot strokovnjake na kmetijskih obratih.
Prepričan sem, da bi to pozitivno vplivalo na odločitev kmetijskega strokovnega kadra, ki je tudi že doslej pokazal veliko požrtvovalnost in pripravljenost pomagati pri dvigu kmetijstva, in da se bo rad odzval ter šel v tiste kraje, kjer je njegova pomoč najbolj potrebna. Od pravilne razmestitve strokovnega kadra in pogojev, kakršne bo ta imel na delovnem mestu, je v veliki meri odvisno pravilno vlaganje investicij v kmetijstvo, od tega pa rezultati, katere družba pričakuje od te gospodarske panoge.
Janez Zunič
Romantična dolina Kolpe med Starim trgom in Vinico (k članku o belokranjskem turizmu na strani 2)
Napori za izboljšanje cest na Kočevskem
Lani so bdla na Kočevskem potrošena znatna sredstva za izboljšavo cest in za gradnjo novih. Tako so asfaltirali 1300 metrov dolg odcep ceste Ko-čevje-Salka vas. To je prva asfaltirana  cesta na Kočev-
vabil. Alojz Omahen iz Stranj. I skem- Delo je opravilo splošno
Občni zbor ZB v Ribnici
Letnega občnega zbora občinskega odbora ZB v Ribnici se je udeležilo lepo število članov. Občni zbor je bil 9. januarja. Kaj naj zapišemo iz tega zbora, oziroma kaj so obravnavali na njem? Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja so bili največja skrb organizacije ZB-Tem otrokom so materialno pomagali, da so lahko šli v kolonije, deležni so bili štipendij pri šolanju itd. Vso skrb bodo posvečali tem otrokom tudi v bodoče. In prav je tako. Po organizaciji ZB je bil nekaterim članom ZB dodeljen kredit za obnovo v vojni uničenih domov. Organizacija je tudi vodila skrb za bivše borce, v kakšnih pogojih žive in delajo, in je za njih v nekate-
Teča) za mlade gospodinje
V Novem mestu se je 3. januarja letos pričel na okrajnem gospodinjskem centru tečaj za kmečka dekleta iz okolice.
Tečaj obiskuje 23 deklet, toda premalo je, če rečemo samo obiskuje, kajti tečajnice delajo res z vso vnemo. Imajo teoretična predavanja o higieni, mlekarstvu, živinoreji, negi dojenčkov, o družbeno moralni vzgoji, v praktičnem delu pa imajo kuhanje, šivanje in ročno delo- Naučile se bodo lepega serviranja, sprejemanja gostov, skratka vsega, kar mori znati in vedeli gospodinja v sodobni družbi. Tečaj bo trajal 3 mesece.
Ob večerih, od 6 do pol 10 ure pa je tečaj za mlade mestne gospodinje — žene, ki so čez dan zaposlene v svojih poklicih. Ta tečaj je predvsem kuharski. Trajal bo 14 dni.
Vodstvo tečaja je poverjeno dvema slušateljlcama Višje gospodinjske šole Iz Grobelj pri Domžalah pod nadzorstvom okrajnega gospodinjskega centra- B. Z.
rih primerih tudi posredovala.
Lani so postavili v spomin padlim borcem dva spomenika: prvega na pokopališču v Hrovači, drugega pa v Ribnici. V Ribnici je bila odkrita spominska plošča padlemu partizanskemu borcu Antonu Majniku. V zvezi ž odkritjem oziroma napisom na tej spominski plošči je prišlo do nasprotnih mnenj. Vsi se strinjajo v tem, da je bil Anton Majnik borec in junak, vendar da on ni bil tisti, ki je prižgal plamen upora, kakor je napisano na plošči. To mesto vsekakor pritiče narodnemu heroju Jožetu Sesku iz Kočevja, ki je bil organizator in duša upora tako na Kočevskem, kakor v Ribniški dolini. Kakor znano je bil Seško tudi prvi sekretar okrožnega komiteja KP za to področje.
Seveda so na občnem zboru razpravljali tudi o drugih stvareh iz dola in življenja organizacije in njenih članov. Pomembna vloga organizacije, lahko bi bila tudi večja, je bila tudi v političnem delu. Da so bili člani ZB med prvimi pri proslavah narodnih praznikov, ni treba še posebej poudarjati. 6 bivših borcev je sodelovalo v znani mladinski patroli, ki je šla po stopinjah slavne XIV. divizije.
Oh*ni zbor je sprejel več sklepov, važnih za bodoče delo organizacije ZB.
Lani slabši pridelek pšenice tudi v Avstriji
Kot poroča Slovenski vest-nik na Koroškem, so lani tudi v Avstriji pridelali manj žit kot prejšnle leto. Skupno so pridelali lani 8,317.109 stotov krušnih žit, nasproti 9,323-/325 stotom v letu 1953. Kot vzrok padcu pridelka žit pripisujejo zgodnjemu mrazu v jeseni 1953 :n neugodnemu vremenu v letu 1954-
10-letnica pokrajinske konference AFŽ v Ćrnomlfn
gradbeno podjetje »Zidar«, financiral pa je OLO Kočevje.
Uprava okrajnih ces«t je pričela lani graditi vezalmo cesto iz dobrepoljske doline proti Kočevju. Cesta bo speljana iz Strug preko Kukova, Rapljeva. Poloma, Vrbovca do Male gore, s podaljškom do Kočevja. Do Male gore bo dolga 13. do Kočevja pa 19 km. V dolžini približno tri kilometre, to je na (liseku Struge-Kukovo, so dela v glavnem končana. Letos bodo z gradnjo te ceste nadaljevali.
Veliko so lani storili za popravilo potov in cest tudi posamezne občine. Zlasti se je z vso prizadevnostjo lotil te naloge občinski ljudski odbor Ribnica, ki bo s pomočjo podjetij uredil kanalizacijo, pripravlja pa tudi tlakovanje ceste skozi trg ter gradnjo obvozne ceste za trgom. Prav tako ima v načrtu gradnjo ceste RSfbnlca-Travna gora s povezavo na Jelenov žleb ter poznejši podaljšek do Loškega potoka. Za gradnjo te ceste se navdušujejo tudi posestniki gozdnih parcel na tem področju.
Veliko odprto vprašanje je preureditev glavne ceste skozi kočevski okraj, to je del ceste Ljubljana-Sušak. O potrebi temeljite preureditve te ceste so razpravljali in delali načrte že pred vojno. Manjši odsek, to je pri Banja loki in Krkovo-Fara, je bil tudi moderniziran. Ves ostali del ceste pa je v zelo slabem, za današnji promet kaj neprimernem stanju. Tudi preureditve te zvezne ceste bi se morali lotiti čimprej.
Brezprimerna so bila junaštva in požrtvovalnost naših, žena med ljudsko revolucijo. Številna so imena ljudskih junakinj, bork, aktivistk in žena, ki so v borbah in v zaledju v raznih odborih ali v svojem domačem življenju prenašale napore, vse iz ljubezni do svoje domovine. Tako pogumne žene je vzgojila Komunistična partija Jugoslavije, žene so se dobro zavedale komu dolgujejo vse, kar so dosegle med NOB.
variš Boris Kidrič. S svojo ognjevito besedo je orisal važne politične dogodke doma in po svetu, največ pa je govoril o pomenu in vlogi naše borbe. Tovariš Marjaoa Brecelj je govoril o izgradnji ljudske oblasti, tovarišioa Ocepek Angelca pa o organizaciji AFŽ ter o njenih nalogah. Konferenco je vodila sekretarka okrožnega odbora AFŽ za Belo krajino Francka Dolenc. Žene so takrat dejansko predstavljale del nase junaške vojske. Živahna razprava rfa konferenci in zanimanje za ra^ne probleme je pokaizalo visoko politično zavest žene. Saj je med drugim dejala na konferenci znana tov. Radkovič Marija iz Bereče vasi:
>Vse boano dali za našo vojsko, tudi zadnji krompir in korene.
Žene so na konferenci razpravljale pravzaprav le to, kar so dejansko že izvajale na svojem terenu. Saj je bilo takrat mnogo krajevnih in mestnih NOO, v katerih so bile
večinoma žene in mladenke, ravno tako v gospodarskih komisijah in drugih odborih. Skrbele so za hrano vojski in bolnicam. Žene so povsod na-domestovale moške tovariše in skrbele, da se posledice vojne čim bolj ublažijo in popravijo. Polja so bila vsa in pravočasno obdelana in pridelki pospravljeni.
Že saaia pokrajinska konfe-reuca AFŽ je pokazala, kaj je njen pravi smisel - vloga ^one v vojni in njene naloge. Vsebina konference je bila: vsi v vojski) in vs<» za voisko. \*a pragu svobode je bilo treba še mnogo žrtev in naporov, da je bil dokončno zlomljen jarem fašizma.
Na zgodovinski konferenci v Črnomlju je komandant NOV in POS Dušan Kveder izročil več odlikovanj ženam in dekletom. Konferenca je bila zaključena po dvodnevnem razpravljanju. Zene so si v Črnomlju lahko ogledale gospodarsko razstavo, imele so pa tudi miting. R. F.
Šolske odbore v Suhi kvaiini čaka ofoilo tlela
Tri belokranjske mamice gredo T osvobojeni Beli krajini prvič in na prve svobodne volitve (aprila 1944)
Letos 14, in 15. januarja je minilo 10 let, od kar so se zbrale v Črnomlju na pokrajinsko konferenco antifašistke Slovenije. V slabem vremenu in velikem snegu so prišle žene iz Notranjslce, Kočevske, Dolenjske, celo žene iz Primorske. Veliko je bilo žena iz Bele krajine. Kulturnopro-svetna dvorana v Črnomlju je bila polna. Ženam-delegatkam konference je spregovoril to-
Kulfurno-prosvetno delo v Loškem potoku
Kot drugod, tako so bili tudi v Suhi Krajini pri vseh šolah izvoljeni šolski odbori, ponekod so se tudi že sestali. Dejstvo pa je, da marsikje ti odbori ne vedo, kakšno je njihovo delo in kaj naj počno.
Šolski obisk, k$ je resen problem skoraj na vsaki šoli, je ena prvih nalog šolskih odborov. Prav tako morajo Šolski odbori ljudem tolmačiti   ln   jih tudi prepričati, da je osemletno šolanje predvsem potrebno, in ne samo obvezno. Nadaljnja skrb šolskih odborov  je materialna oskrba šole (drva, učila in pod.). Sodelovati morajo tudi pri sestavi proračuna. Denar za preskrbo šol je v nekaterih občina*  še  vedno  velik problem. Upraviteljica   osnovne   šole v Ambrusu je poročala na sestanku pododbora Društva učiteljev in profesorjev, da nima v razredu niti računala, da ne more kupiti nikakih učil, ima popolnoma star inventar, ki ga ni
Ne pozabite, da je vsak naročnik »Dolenjskega lista« zavarovan za primer 100-odstotne Invalidnosti zaradi nezgode za 40.000 din, za primer smrtne nesreče za 20.000 din.
Proti koncu starega leta ft» je igralska družina KUD Lošlri potok marljivo pripravljala za uprizoritev komedije Draga Ruth. Zaigrali so io na silve-slrovo pred polno dvorano in v veliko zadovoljstvo Potoča-nov. Polna dvorana je bila tudi ob ponovitvi 2. januarja.
Igralska družina študira spet novo igro; verjetno bo prišla na oder v prvi polovici februarja. Marljivo vadi folklorna skupina, žal pa nima primernih prostorov, kajti nezakurje-na dvorana je kljub mili zimi premrzla.
Dedek mraz osebno ni nastopil. Otrokom članov KZ Travnik je prinesel v šoli in domn, otrokom KZ Hrib pa samo v Šoli. 13.600 din je bilo poč premalo za 200 Šolskih otrok in fie kakih 150 cicibanov.
Novoletna darila šoli od pod jefij in sindikatov bo šola uporabila za izpopolnitev pionirske knjižnice in nabavo prepo trebnih učil.
Tukajšnja zadruga bo organizirala gospodarska predu-vanja, na katera opozarjamo vso moško mladino. Kakšna škoda, da ni primerne kuhinje za gospodinjsko-kuharski tečaj, ki si ga želi toliko deklet,
V zadnjem času so zakoličili zemljišče za gasilski dom in spomladi bodo začeli s prvimi deli-
Knjige Prešernove družbe so član: že prejeli- Letos je treba število članov vsaj podvojiti saj bo razen drugih knjig izšlo tudi delo Vzgoja otrok. Naročnina za to knjigo in še za pet drugih je samo 350 din.
M. L.
Kaj je z letošnjo zimo?
V drugi št. Dol. lista lani (15. januarja 1954) smo ob j a vili: »V letošnji zimi je začelo snežiti 17. decembra. Sedaj (v prvi polovici januarja) je v Novem mestu 30 cm snega, bilo pa ga je že 40 cm. Najhujši mraz je bil 3. januarja: 19 in pol pod ničlo«.
Kaj pa letos? Decembra 1954 ni bilo ne mraza ne snega. Januarja letos smo Imel: v Novem mestu rahlo snežno ode jo 2 dni, najmrzlejši dan je bil pa spet na isti dan kot lani: 3. januarja 1e bilo mraza 9,8 pod ničlo. Torej več kot za polovico manj mrzlo ko lani Tako da o pravem mrazu in snegu v letošnji zimi sploh ne moremo še govoriti. Da ne bo februar huje razsajal.
mogoče več popravljati, občina pa ne nakaže denarja niti za drva. Podobna je zadeva z drv-mi v Korinju, pa tudi na Ajdovcu je materialna oskrba šole zelo pomanjkljiva.
Šolski upravitelji se bodo v vsem obračali najprej na šolske odbore in jih tudi seznanjali z vzgojnimi in učnimi uspehi. Od pravilnega dela šolskih odborov je v veliki meri odvisno uspešno vzgojno delo vsake Sole. Šolski odbori morajo biti živa vez med domom ln šolo, oni so organi družbenega upravljanja v šolah, to pa je velika in od?«vorna naloga, za katere pravilno izvajanje so odgovorni pred družbo.
Plačevanje davčnih akontacij za prvo četrtletje
Uradni list LRS z dne 13-januarja 1955 prinaša med drugim odlok izvršnega sveta LRS o določitvi akontacije in plačevanju dohodnine od kmetijstva za prvo četrtletje 1955. Odlok določa, da z ozirom na to, ker dohodnina od kmetijstva za leto 1955 še ni bila odmerjena, določijo ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami na svojem območju akontacijo dohodnine za čas od 1. januarja do 31. marca. Ta akontacija se odmeri v višini 257* od dohodnine, ki je bila odmerjena kmetijskim gospodarstvom za leto 1954.
Navedeni organi ljudske oblasti morajo v 15 dneh po objavi tega odloka določiti znesek akontacije vsakemu posameznemu davčnemu zavezancu, davčni zavezanci pa morajo plačati določeno akontacijo na dohodnino do 15« februarja 1955.
Stran 1
rtSOLENJSK! LIST«
Stev. 8
Od majhne obrtne delavnice do industrijskega obrata
Pri nas radi govorimo samo o velikih industrijskih obratih in tovarnah, ki so nam potrebne. To je res, na Dolenjskem je potrebna industrija, toda prav tako je res, da ne bi smeli začeti industrializacijo samo z giganti in velikimi tovarnami, pao pa tudi z malimi obrtnimi delavnicami. S temi še prav pose-bno, iz več razlogov. Dober industrijski kader bo u s ti, ki se bo šolal najprej v obrtnih delavnicah, ker bo tako najbolj obvladal proizvodnjo. Obrtne delavnice so potrebne kot dopolnilo industriji in za razne obrtne usluge. Končno obrtne delavnice niso toliko vezane na prometne in druge naprave ter surovinsko osnovo kot industrija- Zaradi tega jih je možno organizirati skoraj v vsakem kraju. Razvoju obrtnih obratov smo do-sedaj posvečali mnogo premalo skrbi, čeprav bi lahko z njimi znatno dvignili narodni dohodek in raven delovnih ljudi-
V novomeškem okraju je že nekaj dobrih obrtnih obratov, med njimi pa je najbolj značilna razvojna pot do sedaj največjega obrtnega podjetja na Dolenjskem, to je Mizarstva v Novem mestu, ki ima svoje prostore pri Gotni vasi. Prav razvoj tega podjetja kaže, kako je mogoče razviti podjetje pri nas, če ima sposoben vodilni kader in delovni kolektiv, ki mu interesi podjetja, in s tem skupnosti, niso prazna beseda.
Prej 5 delavcev v tujih, danes 60 v lastnih prostorih
Podjetje je bilo pod imenom »Mestno mizarstvo« Novo mesto osnovano leta 1947. Začelo je s petimi delavci. Do leta 1953 se je ruzvjjalo postopoma in v tem letu zaposlovalo 32 ljudi. Večji razmah podjetja ni bil možen zaradi tesnih prostorov, čeprav je podjetje zadovoljilo komaj 50% naročil in še to najbolj nujnih. Ker se je podjetje dobro razvijalo in imelo lepe pogoje za nadaljnjo razširitev, je OLO Novo mesto odobril kredit za gradnjo novih delavnic- Z dodeljenim kreditom in lastnim: sredstvi, zlasti s prostovoljnim delom kolektiva, so pričeli spomladi 1953 graditi delavnice pri Gotni vasi. V zelo kratkem času so zrasli novi objekti s skupno zazidano površino okoli 1000 m1. Selitev v nove prostore je pospešil še požar v stavbi v Novem mestu, kjer je dotlej podjetje imelo svoje prostore. V avgustu 1953, torej dobre 4 mesece po začetku gradnje, je bilo podjetje že v svojih novih prostorih.
Za uspešnejše obratovanje pa so potrebni poleg prostorov tudi stroji. Tudi te je podjetje kupilo, nekaj pa naročilo po lastnih načrtih. Novi prostori in stroji so omogočili, da je podjetje na novo zaposlilo še okrog 30 ljudi. V okviru Mizarstva je bila do konca lanskega leta tudi tapetniška delavnica, ki pa se je na željo kolektiva osamosvojila in postala samostojno podjetje. Prav tako je podjetje organiziralo mizarsko delavnico na Brodu za razna manjša naročila. Ta delavnica, ld bo zaposlovala 7 do 9 ljudi, ker več ne dopuščajo prostori, bo prav tako samostojno podjetje.
Z zgoraj navedenimi ukrepi, (novi prostori,, stroji, mizarska delavnica za manjša naro-lila in drugi) je podjetje Mira rstvo ustvarilo pogoje za preusmeritev proizvodnje na Industrijski način- Podjetje, ki je ustvarilo v prejšnjih prostorih proizvodov v skupni vrednosti za 9 milijonov din, lani pa skupno s tapetniškim oddelkom za 26 milijonov, ima v načrtu letos brez tapetniškega oddelka in ob isti zmogljivosti kot ob koncu leta 1954 — storitev v vrednosti 35 milijonov din! To je obveza tega mladega kolektiva, za katero
bo treba mnogo naporov. Uresničitev tako velikega proizvodnega načrta bo možna le s prehodom na industrijsko izdelavo.
V podjetju Se niso delili
viškov
Da je to razmeroma mlad kolektiv, smo zapisali že zgoraj. Pretežni del kolektiva se je izobraževal in strokovno rasel skupaj s podjetjem, zato tudi znajo ceniti skupno lastnino. Niti enkrat še niso v podjetju defili viškov dobička, pač pa so vsa taka sredstva vložili v podjetje, to je za povečanje obrata in boljšo opremo. Tudi sedaj v lastni režiji grade nad delavnico dve stanovanji. Takoj ko bosta dograjeni, bodo uredili v podjetju tudi menzo, da bodo zaposleni lahko dobili opoldne toplo in ceneno hrano-
V podjetju je 15-članski delavski svet in 5-članski upravni odbor, ki skupno rešujeta
probleme podjetja. Sindikalna
podružnica ima včlanjene tudi privatne pomočnike in vajence. Ta se zlasti zanima za strokovni in politični dvig članov-Skupno z upravo pripravlja sindikalna podružnica predavanja o družbenem planu za leto 1955. Prav tako pripravlja strokovne tečaje; enega za spoznavanje načrtov in drugega za priučitev novega načina politiranja z nitro laki. Naj omenimo, da to delo opravljata v podjetju dve dekleti.
Brez težav seveda Mizarstvo tudi ni. Največja je ta, ker podjetje nima sušilnice za les. Nakup lesa je vsak dan težji in še tisti, ki ga kupijo, ni takoj uporaben, ker ga je treba sušiti. Pomanjkanje, dobrega suhega lesa in sušilnice je že resna ovira podjetja, zato so sklenili, da čimprej zgrade sušilnico- Za potrebni kredit so zaprosili in upajo, da bo sušilnica zgrajena še letos. Podjetje tudi znatno bremene in-
vesticije za gradnjo stavb, ki jih mora vračati. Obenem pa mora vplačevati še amortizacijski sklad kot ista podjetja, ki so dobila osnovna sredstva brez odplačevanja- Z odpisom investicijskih kreditov za stavbe bi bilo podjetju veliko pomagano.
Podjetje ima stalen sistem vključevanja vajencev. Vsako leto sprejmejo redno po dva vajenca v uk, tako, da imajo v podjetju stalno 6 do 7 vajencev. Delo imajo organizirano tako, da se vajenci naučijo vseh mizarskih del od ročnega do strojnega. Skratka, razvojno pot tega podjetja bi si lahko vzela za vzgled tista občinska in druga podjetja, ki tako klavrno propadajo, čeprav imajo prav iste pogoje za razvoj. Tako kot to podjetje še danes ne more kriti vseh naročil, tako bi bilo dela dovolj tudi za druga podjetja, samo potrebno jih je postaviti na trdne, predvsem pa na poštene noge«
Za turizem v Beli krajini
Bela krajina je glede turizma še skoraj zaprta knjiga. Prvi list te knjige je bil od-odgrnjen lani, ko je bila zgrajena lepa planinska postojanka na Mirni gori ta pa je tudi odkril majhen del naravne lepote te svojevrstne deželice. Vsem tistim številnim udeležencem odprtja te velike in moderne planinske koče lani 11. julija in poznejšim obiskovalcem ni treba še dopovedovati, kako prijeten je izlet na Mirno goro in kakšne občuiike ima človek, ki se je potrudil do sem. Vsi ti bodo še Ln še prišli, pripeljali pa bodo s seboj tudi znance in prijatelje. Tako kot oni bodo z navdušenjem gledali kot na dlani skoraj celo Belo krajino, velik del Hrvatske do zagrebškega Sljemena na jugovzhodu in Velebita ter Kleka na jugu, prav tako kot gorenjske velikane ter strme hribe proti morju. Vsem, ki še niso bili na Mirni gori pa se bodo odločili, mimogrede povemo, naj nič ne verujejo markaciji na semiški postaji, ki pravi da je od postaje do Mirne gore tri ure. V dveh urah lahko pride vsak po izredno položni mehki gozdni poti do Planine, od tam pa Še četrt ure in že je pod streho velikega in gostoljubnega  planinskega doma.
Planinski dom na Mirni gori je šele prvi skromni začetek pri odkrivanju lepot Bele krajine. Nešteto teh še čaka obiska ljubiteljev nepokvarjene prelepe narave. 2e sama klima v Beli krajini je nekaj posebnega, saj ni niti obmorska niti visokoplaninska, pač pa vsakega nekaj. Kolpa, ki si je tekom milijonov let izdolbla globoko sotesko vse od svojega izvira pri Osilnici do Vinice, je najtoplejša roka v Sloveniji, z naplavinami najfi-nrjšcga peska in mulja pa naravnost vabi kopalce po vsej svoji dolžini, zlasti pa na svojem toku skozi Belo krajino, kjer je še posebno topla. Podzemeljske jame v Beli krajini sploh niso raziskane ali pa jih tu in tam poznajo samo domačini, in še tone vseh. Vedo, da so v njih taki in laiki kapniki, da jih je vse polno najrazličnejših velikosti in oblik, ne vedo pa, koliko je takih jam, kako velike so in kaj vse skrivajo v sebi. Posebnost so tudi belokranjski ljudje s svojimi šegami in starimi običaji, svojo narodno nošo, s svojo gostoljubnostjo, kot je najdete malokje v svetu. Le bežen pogled v belokranjski muzej v Metliki zadostuje, da spoznate poseben način zgodovinskega razvoja in narodne kulture tod žive-
iudi njegov veliiikans.ki delež v času NOB. Najmanj 3000 let je Bela krajina naseljena, o Čemer pričajo razna najdišča in sledovi.
Razvijati ljudski turizem v Beli krajini na osnovi takih pogojev bo sedaj naloga, poleg metliškega tudi erno-
meljskega Turističnega   dru- i ti
lja ob vročih poletnih dneh številne kopalce, predvsem domačine. K temu kopališču nujno spada sodobno gostišče, po možnosti s tujskimi sobami. Tako Metlika kot Črnomelj sta praktično brez tujskih sob, da o ostalih krajih v Beli krajini, razen Semiča, ni-ne   govorimo. Črnomelj
Veliko novoletno nagradno žrebanje DOLENJSKEGA LISTA
se bliža. Pohitite z naročili. Plačajte naročnino, da boste vključeni v žrebanje
Žreb bo razdelil med naročnike 50 lepih in vrednih nagrad. Prinašamo seznam. V prvo skupino pridejo naročniki, ki bodo do 31. januarja plačali CELOLETNO NAROČNINO, v drugo skupino naročniki, ki bodo Imeli plačan Ust za p o I I e t a.
I. Skupina
1. radio
2. divan
% 3 metre kamgnrna za moško obleko
4. 18 kg masti
5. 2 m drv 6- i voziček
7. 1 voziček
8. 500 komadov opeke
9. ženski gojzerji
10. 10 kg riža
11. 5 litrov olja 12« 10 kg moke
13. 10 kg moke
14. 1 kozica
15. 1 moška srajca
16. 3 m flanele
17. keramika — 2 konja
18. drobilec za orehe
19. servis za kompot
20. 4 steklenice likerja
21. 1 moška srajca
22. i steklenice žganja
23. 1 moška srajca
24. čokolada in 1 stek. likerja
25. celoletna naročnina Dolenjskega lista
Tolažilni dobitki: i. knjiga: Tisoč in ena noč
II. Skupina
1. 1 voziček
2. moški čevlji
3. i moška srajca
4. 1 kombineža
5. i kombineža
6. i moška srajca
?. 6 skodelic za kavo
8. 1 kuhalnik
9. 1 moška srajca
10. servis za vino
11. servis za liker
12. podstavek za sadje
13. garnit. škatel za kuhinjo
14. lesena galanterija
15. košara za perilo
16. lesena galanterija
17. 4 steklenice žganja
18. 4 steklenice pelinkovca
19. 1 trajna ondulacija
20. knjige
21. lesena galanterija
22. 4 steklenice malinovca
23. 5 kg mila
24. 1 par nogavic In copate
25. polletna naročnina Dolenjskega lista
2. knjiga: Svet humorja in satire
3. knjiga: Sedmi križ
Žrebanje bo februarja!
Ne pozabite, da je vsak naročnik »Dolenjskega lista« zavarovan!
Planinski dom na Mirni gori vam odpre Bele krajine
pogled  na lepote
šiva, ki so ga ustanovili 7. ja-I in Metlika  potrebujeta vsaj
nuarja letos. Res pa je eno, da brez gostinstva tudi v Beli krajini ne bo mogoče razviti turizma. To dovolj zgovorno dokazuje primer planinskega doma na Mirni gori. Vsak še taiko navdušen gledalec naravnih lepot, se teh kmalu naveliča, Č3 je lačen, žejen in nima kje prenočiti. K pospeševanju   turizma   spadajo še
f>rometne poti, tudi teh v Be-i krajini hudo primanjkuje. Turistični društvi bosta morali razviti vso svojo dejavnost prav v smeri ustvarjanja teh osnovnih pogojev, seveda ob pomoči organov ljudske oblasti im množičnih organizacij.
Na Kolpi pri Metliki je zgrajeno kopališče, ki privah-
po en hotel, ostali večji kraji zlasti ob Kolpi, kot so Adlešiči, Vinica, Dol pri Starem trgu, pa vsaj po eno ali dve dobri gostišči s tujskimi sobami. Nova cesta po dolini Kolpe bo odprla ta prelepi svet turistom, toda ta turist se ne bo dolgo zadrževal tod. če vse od Broda ob Kolpi pa do Karlovca praktično ne bo mogel dobiti oikre.pčila.
Obširne so naloge novoustanovljenega društva v Črnomlju, toda ne samo tega društva, pač pa vseh, ki jim je napredek Bele krajine količkaj pri srcu. Društvo mora bita predvsem pobudnik za dvig Bele krajine tudi v turističnem pogledu.
Leto dni dela KUD dr. Ivan Prijatelj v Sušju
Ime velikega ožjega rojaka, kulturnega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja si je nadelo pred letom dni ustanovljeno kulturno umetniško društvo, ki ga sestavljajo člani Sušja, Slatnika, Zapotoka in Vinc.
Naloga mladega društva ni bila lahka, kot tudi še danes ni, vendar se prav zaradi težav in ovir vedno bolj krepi, razvija in raste. Sestavlja ga pretežno kmečka mladina, gi-
čega ljudstva, a prav tako pa balo in duša društva pa je
Cinkarno
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE
i
TELEFONI: 20-41, 20-42, 20-81, 20-82
BRZOJAVNI NASLOV: CINKARNA CELJE
ŽELEZNIŠKA POSTAJA: Celje — Industrijski tiri Cinkarne
NASI PROIZVODI: Surovi cink — min 97.80% Zn Cinkov prah — 97.0 •/• Zn total Rafinirani cink — min 98,70 °/o Zn Fini cink — min 99,75 »/• Zn
Cinkova pločevina raznih dimenzij ln formatov
Cinkovi protektorji za kotle
Cinkove pralnice valovite
Avtotipijske plošče
Offset plošče
Zveplena kislina 60" Be
Cinkovo belilo — zlati pečat
— beli pečat
— zeleni pečat
— rd>čl pečat
Kromov galun Natrijev hldrosulfit Natrijev sulfid - surovi Natrijev sulfid - čisti Cinksulfat
Natrijev silikolfuorid
Barijev sulfid
Zelena galica
Lltopon
Ulvramarln
Svinčeni minij 30°/i
Svinčeni minij 32«/o
Svinčena glajenka čista
Superfosfat
Modra galica
Metalit '
V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer ln srebro.
prav gotovo učiteljstvo v Suš j ah z učiteljem Grebencem in njegovo ženo na čelu. Navzlic celodnevni naporni službi v šoli, posvečata vso skrb mlademu društvu. Da je delo v tako mladem društvu, katerega člani so, kot rečeno, kmečki fantje in dekleta- težko in odgovorno, ni potrebno posebej poudarjati.
Društvo je na odru v Stiff-jah priredilo že več uspelih iger. Dalo bi jih še več in tudi kvalitetnejše bi bile, če ga ne bi ovirale finančne tožko-Ce. To pa predvsem zaradi tega, ker je dvorana majhna ln tudi dvakratna zaporedna prireditev ne krije stroškov za kulise, kostume in druge stroške ene igre. Ni bil redek primer, da so igralci s seboj od doma prinesli drva, da so se lahko učili igro pri zakurjeni peči v zadružnem domu, pa tudi za kostume so založili svoj denar. To jo dokaz, s kakšnim veseljem in požrtvovalnostjo člani delajo.
To društvo bi spričo posebnih nalog v tem kmečkem predelu ribniške doline zaslužilo več pozornosti in podpore tako od sveta za prosveto in kulturo OLO Kočevje kot tudi od občinskih svetov v Ribnici in Sodražici. Nujno bi bilo podaljšati dvorano zadružnega doma, ki je kulturno žarišče teh krajev, vsaj za dolžino odra, to je za 4 metre. Ce bi se našla kje sredstva za to razširitev, bi bilo mlademu društvu dr. Ivan Prijatelj mnogo ustreženo, krepko pa pomagano tudi še lepšemu razmahu kulturnega življenja na tem področju.
Karel OraSem
Gozdni posestniki
seznanite se z zakonitimi predpisi o gospodarjenju z gozdovi
(Nadaljevanje)
Kakor sečno dovoljenje se tudi sečni nalog izda z odločbo, ki vsebuje določene potrebne podatke, zlasti kdo, kje in kakšen les mora posekati, v katerem roku hi na kakšen način. Sečni nalog se Izda takrat, kadar je po mmeaiju pristojnega gozdarskega organa sečnja iz določenih razlogov potrebna. Tudi v tem primeru ima lastnik, posestnik ali upravitelj gozda pravico do pritožbe, ki jo mora vložiti v roiku treh dni po prejemu sečnega naloga na Upravo za gozdarstvo LRS.
Sečnja lesa na podlagi sečnega naloga je dovoljena šele takrat, ko stoječe drevje odka-že pristojni gozdarski organ in se mora izvršiti v skladu z zakonitimi predpisi (v času od 1. oktobra pa do 31. marca, razen v primeru, kadar se s sečnim nalogom določi drug čas). Posekani ali podrti les se sme spravljati iz gozda šele takrat, ko je predpisno žigosan po pristojnem gozdarskem organu (les, namenjen za prodajo, se žigosa s črno, za lastno porabo pa z rdečo barvo.
Za prekrške po tej uredbi je predvidena denarna kazen do 10.000 din ali kazen z zaporom do 30 dni, 'poleg tega pa se lehko izreče tudi kazen odvzema lesa, ki je predmet prekrška. Na osnovi zakona o gozdovih je Izdano tudi
Navodilo o varstvu gozdov in gozdnega drevja proti škodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznim (Ur. 1. FLRJ st. 32-274, 1949), ki določa, da Je treba vsako posekano Iglasto alt brestovo deblo takoj po sečnji oklestlti in lubje s posekanega drevesa kakor tudi s panja temeljito obeliti, vrh, veje ln lubje pa je treba zložiti na kup. prepovedan je vsak prevoz, vgraditev aH prevzemanje neobelje-nega lesa Iglavcev m bresta, za kar je odgovoren lastnik, posestnik ali upravitelj gozda, voznik aH tisti, ki tak les prevzame na skladišče (poslovodja, vodja žage, skladiščnik itd).
To navodilo se zlasti v zimskem času neprestano krši, kar ima za posledico, da velike količine lesa iglavcev ostanejo ne-obeljene do pomladi, ko prlčno rojiti in jih napadati razni lu-badarjl, ki se v njih razvijejo im nato napadajo stoječe zdravo drevje, kjer se zopet razvijajo dalje, v kolikor se drevje ne opazi ln Izdela.
Kakor z navedenimi, bi morali biti gozdni posestniki seznanjeni še s sledečimi zakoni, uredbami, pravilniki itd.:
1. Splošni zakon o varstvu gozdov pred požarom (Ur. 1. FLRJ št. 29-215/47.
2. Zakon o lovu (Ur. 1. LRS št. 26-94/54).
3. Navodilo za večje varstvo in nadzorstvo posebno ogroženih gozdov ln vseh gozdov ob su^l (Ur. 1. LRS št. 21-129/49).
4. Uredba O zatiranju majskega hrošča Ur. L LRS št. 17-108, 1948).
CD ■ OB CDICDI <=)■<=>■ O
Dopisujte v »Dolenjski Ust«
B CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD 1 CD ■ C.
5. Uredba o omejitvi paše koz (Ur. 1. LRS št. 34-197/52).
6. Odredba o omejitvi sekanja in gojitvi domačega oreha (Ur. 1. LRS št. 2-11/53).
7. Odredba o prepovedi sečnje mecesna (Ur. 1. FLRJ št. 47-368, 1948).
8. Odredba o prepovedi sečnje črnega gabra (Ur. L FLRJ št. 17-158/48).
9. Uredba o ureditvi prometa z lesom (Ur. 1. LRS št. 23-126, 1952), ki določa, kaj vse se šteje pod les, kdo ga sme prodajati in kdo kupovati, način izdajanja spremnic za prevoz lesa, kdo jih Izdaja ter kdo nadzoruje prodajo oziroma nakup lesa.
Povod za ta članek je ugotovitev, da se gozdni prekrški zadnji čas zelo množe, ob priliki prijave, zaslišanja aH ka-
znovanja pa se večina krivcev izgovarja z nevednostjo, odnosno nepoznavanjem predpisov.
V kolikor bo dopuščal prostor, bodo v kratkem objavljena Je razna pojasnila v zvezi z organizacijo gozdarske službe v LRS, postopek za vlaganje prošnje za izdajo sečnega dovoljenja, takse za prošnje in pritožbe, postopek za reševanje teh prošenj in izdaja sečnih dovoljenj ter sečnih nalogov, odkazovanje in prevzem lesa, določanje višine prispevka v gozdni sklad, izvajanje gozdno-kulturnih in gozdno-tehničnih del ter njih obračunavanje, delitev gozdnega sklada itd. V, interesu vsakega gozdnega posestnika je, da se z vsem tem čimbolj seznani.
Carmaa Valentin
Udeleženke uspešno zaključenega gospodinjskega tečaja v Ambrusu
Delavke so zaključile tečaj
29. decembra je bil zaključen v Novem mestu gospodinjski tečaj za 23 deklet — delavk tovarne Novoles. Tečaj je trajal 3 mesece. Dekleta so pokazale za tečaj izredno zanimanje. Čeprav so bile v podjetju normalno zaposlene, niso izostajale niti pri teoretičnem niti pri praktičnem pouku.   Kadar so delale do-
Kdo dviguje cene lesu?
Verjetno ne velja samo za Ribniško dolino temveč še kje drugje, da ceno lesu ne dvigujejo kmetje, ampak zato določena lesna podjetja in lesni odseki pri zadrugah. Zadnje dni smo imeli pravo mrzlico pri nakupu bukove hlodovine. Kmetje so namreč dobili sečna dovoljenja, takrat pa se je začel"pravi lov na les. Vse to je povzročilo, da se je cena lesu spet dvignila. Sklepajo se tajne kupčije: »Nikomur ne povej po čem sem ti plačal za kubik, to naj ostane med nama.« In vendar se zve, kdo je krivec, ki neupravičeno dviguje cene. Menim, da bi bilo potrebno, da se za vse te kupčijo malo pozanima tudi finančna inšpekcija iz okraja, predvsem pa kako se odvajajo po tarifi določeni prispevki za gozdni sklad po prekoračeni maksimalni lestvici. Da visoke cene lesa prispevajo znaten del k nizkemu življenjskemu standardu, vsaj za prizadete-naj si zapomnijo tudi tisti, ki cene lesu neupravično dvigujejo. Opazovalec
poldne, so imele tečaj popoldne, naslednji teden pa obratno. Upravni odbor tovarne je vsem prijavljenkam pravočasno določil delovni čas in tako precej pripomogel k lepemu uspehu tečaja.
Dekleta so se zlasti naučila ročnega dela, krojenja in pravilno sestavljenega jedilnika. Za zaključek so tečajnice pripravile kratek kulturni spored, pri katerem so sodelovule prav vse Tudi na tem mestu se dekleta iskreno zahvalijo vsem, ki so kakor koli pripomogli za njihovo izobrazbo.
P. Rome.
Društvo upokojencev v Veliki Loki
Društvo upokojencev v Veliki Loki je praznovalo obletnico ustanovitve podružnice Društva upokojencev, hkrati je pa imelo tudi svoj občni zbor. Udeležba je bila dobra, od 40 članov jih je prišlo 35.
Za novo poslovno dobo je bil izvoljen, oziroma potrjen stari odbor (predsednik Kalar, tajnik Tavčar, blagajnik Feliks Pokovec). Člani so izvolili Še nadzorni odbor in vaške poverjenike- Predsednik Tavčar je prebral okrožnici republiškega in okrajnega odbora Društva upokojencev. Pripomnil je, naj bi člani plačevali članarino redno vsaj za tri' mesece vnaprej, tudi sestanki bodo sedaj vi»ake tri mesece.
Opozarjamo vse upokojence, ki še stoje ob strani, da se priključijo. Kolikor več bo članov toliko laže in uspešnejše bo teklo delo. J. J.
DOtENJSKI tIST
Stran S
Delo ljudske knjižnice na Gor. Sušicah
Naša ljudska knjižnica sedaj kar dobro posluje. Šteje 467 knjig, predvsem leposlovnih. Prostor ima v bivši učilnici ladružnega doma; odprta je vsak petek za starejše pionirje, ob nedeljah dopoldne pa za mladince in odrasle, ki jo pridno obiskujejo. Ima svoj krog 40 bralcev, njih število pa »e zdaj počasi veča.
Čeprav zadnja leta knjižnica ni delala v redu (slaba evidenca, 54 pogrešanih knjig, vsi mladinci so lahko odpirali omare), so se letos začeli zanimati zanjo vsi vaščani. Nekateri so podarili celo svoje knjige — KZ 10 knjig, Pavla Verbič 24, Marija Beg 7, Milan Beg 6, Martin Smalc ml. 2 in »dobri neznanec« 2 knjigi. Okrajni odbor LPS je dal lani 20, letos pa 10 knjig. Svet za prosveto in kulturo pri ljudskem občinskem odboru Dol. Toplice je na zadnji seji sprejel proračun za knjižnice v naši občini v višini 200.000 din.
ČRNOMALJSKI DIJAKI ODKLANJAJO TAKE IZJAVE
Nedavno tega je bil v Črnomlju pestanek dijakov črnomaljske gimnazije, na katerem je bilo med drugim sklenjeno, da se bodo dijaki v bodoče v večjem Številu udeleževali telovadnih ur Partizana. V kratkem bodo tudi uprizorili pravljično igrico Sne-guljčica, novo igro pa bodo pričeli študirati po prvem šolskem polletju.
Na sestanku je bil navzoč tudi načelnik tajništva za prosveto in kulturo. Z nekaterimi njegovimi izjavami se dijaki ne strinjajo. Zlasti jih je prizadela njegova izjava na tem sestanku, češ da je že 30 let v Beli krajini in je med tem časom spoznal, da bi Belo-kranjci vse radi samo vzeli, dali pa ničesar. .. Vprašamo ga, ali je pozabil na žrtve, ki jih je Bela krajina dala med NOB? Ali je pozabili, da so mnoge oskrbovalne poti ravno iz Bele krajine vodile v gozdove med partizane? In 1200 žrtev za našo svobodo, ki jih je dala Bela krajina, ali ni to nič? Ali nI to grobo blatenje teh žrtev in nesebične borbe cele Bele krajine v NOB? Dijaki najodločneje obsojajo take izjave in ocenjevanje belokranjskega človeka! Čudijo se, da ni nihče vsaj od navzočih profesorjev imel toliko poguma, da bi načelnika opozoril na nesmiselnost njegovih trditev.
Duplikate naših knjig bomo I je se bo še povečalo- Ker ima
zamenjali z drugimi knjigami iz knjižnic v Soteski in Metliški vasi. Tako bomo dobili nove knjige brez posebnih stroškov in zanimanje za bran-
knjižnica primemo sobo s peč jo, mislimo odpreti še čitalnico (ob literarnem večeru, ki ga bodo   priredili   mladinci in mladinke). R.
Kljub električni razsvetljavi si svetimo s petrolejkami
Med drugimi vasmi Je tudi vas
Preloka pri Vinici dobila pred dobrim mesecem električno napeljavo. Tega napredka, ki je pa precej stal, smo se vsi veselili. Marsikatera kravica ali junček sta morala iz hleva, samo da je prišla elektrika v hišo. Zato smo sedaj toliko bolj razočarani, ko imamo električno napeljavo, svetimo pa si še zmeraj s petrolejkami.
Najbolj smo bili razočarani s to novo pridobitvijo za novoletne praznike. 30. decembra so učiteljice pripravile lepo praznovanje novoletne jelke, toda ker ni bilo toka. ni bilo mogoče izvesti skrbno pripravljenega sporeda. Prav tako je domači KUD za Silvestrov večer pripravil igro, pa je morala biti zaradi pomanjkanja toka preložena.
Nihče ne godrnja, če ni toka zaradi potreb tovarn, da pa zaradi pregorene varovalke v transformatorju nimamo več dni toka, to zasluži vso kritiko. Zanima nas, kaj delajo odgovorni uslužbenci in če se zavedajo, koliko upravičenega kritiziranja povzročajo z očitnim malomarnim opravljanjem svoje službe, Cudl nas tudi, da so bili nadrejeni pravočasno obveščeni o nedostatku v transformatorju, pa vendar ni nihče ničesar ukrenil. Preločanl smo mišljenj k, da je treba take uslužbence nagraditi tako, kot zasluži j o. Morda bodo potem odnos, do svoje službe spremenUl in jo opravljali tako, kot je v prid skupnosti.
Prizadeti vaščani
Trnuljčica v Kočevju in Ribnici
Naj takoj uvodoma zapišemo, da zaslužijo dijaki kočevske gimnazije vse priznanje in pohvalo za uspelo izvedbo pravljične igre »Trnuljčice« na odrih prosvetnih domov v Kočevju in Ribnici. S Trnuljčico so štirikrat nastopili v Kočevju, vsakokrat ob lepi udeležbi. V dneh 8., 9. in 10. januarja pa so gostovali v Ribnici. Po oceni gledalcev so pokazali res dognano igro, zato so bile njihove predstave vedno polno obiskane, kar predstavlja za mlade igralce vsekakor velik uspeh. Vsa igralska družina je kot celota pokazala lepo igro, lepo so uspeli tudi baletni vložki v tej igri. Zvedelo se je, da bodo mladi igralci nastopili s »Trnuljčico« še dvakrat v Kočevju.
Ne pozabile: vsak naročnik Dolenjskega lista je ZAVAROVAN!
w
Stalearji in okolica
Pri nas imamo osnovno šolo, ki spada pod občino Kočevska Reka. Kljub temu, da smo na sredi gozdov, naši otroci prezebajo in sedijo pri pouku v plaščih. Ravno tako je učiteljica v plašču, ker je mraz neznosen. Vprašujemo se, kje je šolski odbor in kje občinski prosvetni odbor, da tako slabo skrbijo za mašo šolo. Mogoče je naša ustanova nekoliko predaleč od občinskega centra in do nas ne sega skrb merodajnih ljudi. Prosimo vas, da nam pomagate ne samo s suho kurjavo,
Predgrad ob Kolpi
9. januarja letos je gostovalo pri nas sinjevrško kulturno umetniško društvo z igro »Preužitkar na kmetih«.
Ker so igralci iz Sinjega vrha na dobrem glasu, je bila dvorana v zadružnem ' domu polna občinstva. Vsi igralci, zlasti pa nosilec glavne vloge so igrali dobro in gledalci so bili z igro zelo zadovoljni.
Jože Smaljcelj st.
Za 300 din prejme vsak član Prešernove družbe 5 knjig, žreb pa mu lahko določi še bogato darilo.
temveč tudi i popravilom oken, da ne bo "toliko špranj kot jih je. Želimo, da tudi nam ustvarite toploto, kot jo imate v vašem uradu. Zavedajte se, da se otroci v mrazu ne morejo učiti.
*
Prebivalci te občine, iz Ro-gatega vrha, imajo še eno željo.   Na avtobusno postajo
morajo hoditi v Stalcarje. Veliko bolj prikladno bi bilo, da bi se ustavil avtobus bliže Kočevju, ker je ravno tu njihovo razpotje in ne bi morali hoditi nazaj ter se zopet po isti poti voziti. Torej hodijo sedaj avtobusu naproti, namesto, da bi ga počakali na cestu
K. D.
& (Ml
Prvenstvo Novega mesta 1954
Kot smo že poročali, je bilo pred kratkim končano V. povojno prvenstvo Novega mesta. Čeprav letošnja udeležba ni bila ravno najmočnejša, saj je bilo odsotnih več dobrih šahistov, je imelo tudi to prvenstvo veliko privlačnosti. Zmagovalec je bil znan že skoraj po prvem delu turnirja, zato prave borbe za prvaka ni bilo. Bolj zanimiva je bila borba za ostala mesta, posebno po treh zaporednih porazih dr. Goleža, ki je veljal za enega glavnih favoritov. V borbo za II. mesto so razen Finka, ki je v začetku veliko obetal,   vstopili še major Popovič,
KINO
Kino KRKA Novo mesto
Od 21. do 24. januarja: argentinski film Motne vode tečejo.
Od 25. do 27. Januarja: ameriški film: Francis v velemestu.
Kino Dolenjske toplice
29. In 30. januarja: ljubezni.
film Svetloba
Kino Črnomelj
Ofl 2o. do 23. Januarja: Proti vsem zastavam.
Kino Loški potok
23.  ln  23.  Januarja: WIliamsova karabinka.
Potujoči kino Novo mesto
predvaja film Smokv
V petek, 21. januarja v Gor. Sušicah v dvorani;
v soboto, 22. januarja v Mirni peči v dvorani;
y nedeljo 23. januarja ob 15. uri na Bučki v dvorani in ob 18. uri v dvorani v Skocjanu. Vstopnina običajna!
V slučaju preveč zapadlega sne-,     HnAlr<1  matn\^ TVro^iia iz v ga aH _ poledice,  filma ne  bomo IrJ&S:. Bl^!?j5LJ^ŠZ&Lll 5£
Gibanje prebivalstva v Novem mestu
Pretekli teden je bilo rojenih 18 dečkov in IG deklic. Poročili so se: Campa Zvone, elektrotehnih iz Cegelnlce dn Dolenšek Jerneja, tekstilni tehnik iz Novega mesta. Oberč Anton, krojač iz Bršljina in Trampuš Manija, nameščenima iz Novega mesta. Umrli so: Baje Martin, posestnik 54 let iz Tosrtaž-je vasi. Toporl.š Ema, upokojenka, 83 let iz Novega mesta. Zidar Ana, gospodinja, 78 let, iz. Novega mesta.
V KOČEVJU
Od 8. do 15. januarja je bilo rojenih 5 dečkov in 2 deklici. Poročili so se: Krapež Franc, Živinorejec in Velikonja Milena, gospodinja, oba iz Koprlvnika. Bar-tolme Franc, klepar iz Livolda in Lavrič Matilda, delavka iz Zeljn. Curl Ivan, brusilec in Pečjak Amalija, gosp. pomočnica, oba iz Dolge vasi. Umiri je: SevSek Janez, 63 let, Iz Zeljn.
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: -Ilenlč Ana iz Zorencev — deklico. Hu-
doklln Marija iz Gor. Stare vasi
predvajali, Ddln krajih.
predvsem v oddalje-
Dežurna zdravniška služba
Do 3,1. januarja Ima dežurno Zdravniško službo dr. Vodnik Miro. Dežurna zdravniška služba se scačne ob 7. uri zjutraj in se zaključi zadnji dan dežurstva ob 7. uri zjutraj.
Zahvala
Zahvaljujem se upravi Dolenjskega lista in DOZ za izplačilo 10.000 din zavarovalnine za mojo pokojno ženo, ki Jo je zadela usodna smrt dne -29. Junija v Ki&kem.
Priporočam slehernemu, ki Se ne prejema »Dolenjca« naj si ga naroČi. Pomislite, Dolenjski list misli na vas tudi v nesreči ln je tako tudi na Stajerskeen priljubljen.
Olrimbek Alojz Brežice. Lenart 41
MALI OGLASI
KOVAŠKEGA VAJENCA sprejme Hostnik Janez, Roje, pošta Velika Loka. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po uredbi,
KUPIM dobro ohranjeno moSko kolo. Ntslov v upravi Dolenjskega lista. (12)
KtODAM STAVBENO PAK CELO nasproti sejmišča. Vprašati ;>r! hišniku, Novo mesto, GerdeSlce-va 8.
ZIDARJE, PRIUČENE ZTDARJE ln težake sprejmemo tnkoj ali ka-aneje v stalno zaposlitev. Delo v zaprtem prostoru. Priučeni zidarji lahko nastopijo k i/.pl-tom po Izkazani praksi. Sprejmemo tudi gradbene delovodje za takoj ali pozneje. Hrana in stanovanje zagotovljena. Gradbeno podjetje »Graditelj«. Ujutlja-na, Smartlnska cesta 64b.
nega vrha — dečka. Skerbina Marija iz Vinice pri Smarjctl — de klico. Puc Slavka iz Dvora — de
klico. Matko Pepca lz Gaberja — dečka. Kalin Jožefa iz Malega Slatnika — dečka. Lukei Marija iz Ljubljane — dečka. Kočjaž Andreja iz Prečne — deklico. Papež Julka iz Pleša pri Hinjah — dečka. Pungerčar Jožefa iz Jelševca
— dečka. Jamšek Silva iz Gabrijel — deklico. Ivec Marija iz Metlike — deklico. Vidmar Marija iz Starega fcrga pri Kočevju — dečka. Peterle Ana iz Bršljina — dekli.co. Kodellč Ana iz Lašč — dečka. Pivnlčki Kristina iz Bršljina — dečka. Bradač Jožefa iz Loške vasi — deklico. Hrovat Marija iz Pristave — dečka. Dular Olga iz Vavte vasi — dečka. Gra-hek Anica iz Smihela pri Novem mestu — dečka. Gnldovec Marija lz Vel. Lipovca —• dečka. Setina Marija iz Bučne vasi — dečka. Mu m Štefanija lz Dol. Straže — deklico. Kramatr Amalija iz Lu-terškega sela — deklico. Butara Marija iz Mirne — deklico. Golob Ema iz Zabjeka pri Veliki Loki
— dečka. Hrastar Marija iz Gotne vasi — deklico. Majcen Ana iz Spod. Vodal — dečka. Starina Terezija iz Rožemberka — dečka. Ju-dež Ana iz Velike Clkave — deklico. Može Marija iz Potoka — dečka. Bukovec Marija iz Loške vasi — dečka. Sever Marija iz Blata pri Trebnjem — deklico. Jerman Jožefa iz Zaloga pri Skocjanu — deklico. Pantlč Radmlla iz Novega mesta — deklico. Besednjak Jelka iz Novega mesta — deklico. — Cestitamol
Pismi Dolenjskemu listu
dr. Golež in Avsec. Fink je srečno pristal na drugem mestu, dr. Golež pa na tretjem, čeprav je sam pričakoval, da više od petega mesta ne bo prišel. Popovič je bil najresnejši kandidat za III. mesto, vendar so ga remiji v zadnjih kolih potisnili na IV. mesto, s pol točke manj od dr. Goleža.
Kako so igrali posamezni udeleženci? Hofovo I. mesto je brez prigovora. Visok odstotek doseženih točk (87,5<7o) dokazuje njegovo kvaliteto. Ima precej tekmovalne rutine, kar je pokazal v partiji s Sifrerjem. Vse do končnice je stal slabše, tu pa je izrabil nasprotnikovo napako in dosegel celo točko. S Finkom je začel slabo, vendar Fink ni Sifrer, ki bi ga v končnici »okrog prinesel«. Prednost ene figure je Fink požteno izralAi in zmagal. To je edini poraz zmagovalca. Zmaga nad Hofom je Finku mnogo obetala. Za dr. Goleža ni kaj posebnega pripomniti. Poraz z Miheli-nom ga je precej deprimiral, nato je zgubil še z Avscem in Kaču-ničem. Major Popovič napreduje od turnirja do turnirja, slabo še obvlada teorijo, ki je danes že nujno potrebna vsakemu boljšemu Šahistu. Tudi Avsec bi lahko dosegel višji plasman, če ne bi nekaj točk po nepotrebnem zavo-zll. Trojica: Brkič Slavko, Sifrer in Kačunić sodi še med zmagovalce, ker so dosegli točno 50% možnih točk.
»Spodnjo hišo« tabele prvenstva tvorijo Skrabl, Verbič in Kotnik. Od teh je imel največ upanja za boljši plasman Kotnik, ki pa je več dobljenih pozicij spremenil v poraze. Za Verbiča je značilno tremlzofilstvo«, Skrabl pa redko nastopa, zato nI čudno, da je tako na dnu. Mihelin in prof. Do-bovšek sta igrala pod svojimi zmožnostmi In zasedla zadnji dve mesti. Letošnje prvenstvo je na splošno popolnoma uspelo. Prvi trije so si priborili prost vstop na prvenstvo Dolenjske, ki bo v prvi polovici februarja v Črnomlju.
Končn! vrstni red prvenstva: I. Hof — 10 in pol; II. Fink —
9 ln pol; III. dr. Golež — 7 in pol;
IV. Popovič — 7; V. Avsec — B in
pol itd.
Bojanlč zmagal 100-odstotno
Na turnirju za IV. kategorijo je med 14 udeleženci zmagal Boja-nić Dušan, ki je vodil od začetka do konca. Nihče nI dvomil v njegovo zmago, ker je vse partije igral izredno zanesljivo. Drugo mesto je dosegel Vitanc s tremi točkami manj. S točko manj mu sledi Jovovič. M.
Naročnik vašega lista sem že nekaj let, dobivam ga redno in preberem vse od kraja. Ker mi list tako ugaja, vam moram napisati nekaj vrstic.
Poleg vseh časopisov, ki jih .dobivam, sem najbolj vesel, ko mi pride v roke Dolenjski list, saj je poln zanimivosti in novic iz sveta in Dolenjske, ki jo imam rad. Najprej preberem novice, Dolenjskega obveščevalca, silno zanimivega Popotnega Janeza in športno rubriko. Teh člankov sem res vesel, kajti tako
lahko spremljam vse novice z Dolenjske,   čeprav sem tako daleč od nje. Najlepše Vas pozdravlja
Života Pavlovič, godbenik JLA Skopi je
Preteklo bo leto in pol, kar sem v Beogradu, kjer služim kadrovski rok. V največje veselje mi je, ko prejmem Vaš list, ki mi prinaša dovolj novic o dogodkih in napredku naše Dolenjske. Doma sempo-leg Vašega lista veliko prebi-
V časten spomin Martinu Mat k u
V Ratečah pri Zidanem mostu je 12. januarja umrl Martin Matko, šolski upravitelj in nadzornik v pokoju. Bil je mož starega kova naprednih slovenskih učiteljev, ki je okusil ves bes in trpljenje slovenskega učiteljsiva v tisti dobi, ko je še veljal latinski rek: Kogar bogovi sovražijo, ga postavijo za učitelja.
Pokojni Matko je *bil rojen v Zburah pri Skocjanu 1863. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, učiteljišče pa v Ljubljani. Po maturi je dobil učiteljsko službo v Dol Toplicah, kjer je ostal 28 let, do 1919, ko je prevzel upravitelj-stvo osnovne šole v Novem mestu. Njegovo delo v Dol. Toplicah je bilo vsestransko in zelo plodovito. Ni bil le učitelj mladine, temveč tudi voditelj vsega naprednega, kul-turnoprosvetnega in političnega udejstvovanja.
Ko sem 1904 prišel kot mlad učitelj v Dol. Toplice, mi je Matko takoj postal zvest tovariš in iskren prijatelj. Ker v Dol. Toplicah še ni bilo orga_ nizirano kulturnoprosvetno delo, sva ustanovila bralno in pevsko društvo, v katerega je pristopila malone vsa topliška mladina. Pokojni Matko je vodil pevski zbor, moški in ženski, ki se je kmalu uvrstil med odlične podeželske pevske zbore« Tudi na gospodarskem polju je bilo njegovo delo zelo plodno. Mnogo let je bil občinski odbornik in vpliven funkcionar vseh naprednih organizacij. Spoštovala ga je vsa občina kot odkritega, vsestransko poštenega in značajnega moža, pa ne samo občina, daleč na okrog so ga cenili Splošno je bil priljubljen tudi med stanovskimi tovariši. Zaradi njegovih pedagoških zaslug ga je šolska oblast imenovala za nadzornika.
Njegovo delovanje v Novem mestu ni bilo nič mani uspešno kot v Dol. Toplicah. Tudi tu je posvetil vse svoje moči naprednim idejam in koristim svojega ljudstva. Mnogo zaslug si je pridobil tudi kot tajnik novomeške sokolske župe.
Druga svetovna vojna tudi
njemu ni prizanesla. Ob bombardiranju mu je bilo uničeno stanovanje. Preselil se je v Gotno vas, tisto hišo pa so beli požgali in mu je zgorelo vse imetje. Rešil je le golo življenje. Preselil se je k svojemu sinu zdravniku v Rateče in tu mirno živel do svoje smrti. Svojega prvega službenega mesta ni mogel pozabiti. Rad se je vračal v Dol. Toplice in se vedno zanimal za njih napredek.
Odličnemu pedagogu in vrlemu naprednemu javnemu delavcu bodi Časten spomin.
Gregorc Drago
ml tudi druge; zdeli so se mi bolj zanimivi, ker sem z domačimi novicami bil v splošnem seznanjen. Tukaj je pa ravno narobe. Poleg TT in Ljudske pravice najraje berem Dolenjski list. Ponosen sem, ko lahko svojemu prijatelju govorim o napredku naše Dolenjske, o kateri vsi bolj slabo sodijo. Ce primerjam naš list z ostalimi lokalnimi listi, kakor so Glas Gorenjske, Obmurski tednik in Savinjski vestnik, moram reči, da ne dajo bralcu tistega, kar bi lokalni list moral dati. Preveč so usmerjeni v samo splošna gospodarska vprašanja, pozabljajo pa na politič-ni,kulturni in športni pregled. Z Dolenjskim listom bi lahko primerjal le velenjskega »Rudarja«,
Se nekaj bi rad vprašal v svojem pismu. Kaj je s KUD Janez Trdina v Smihelu? Sem šmihelski vaščan in sem prej sodeloval v imenovanem društvu, zato me zanima, zakaj je to društvo, nekoč tako delavno, zaspalo. Nič več ni slišati o njem, tako da slabo opravičuje sedaj ime Janezi. Trdine, ki ga nosi. V Smihelu so dobri pogoji za kulturnoprosvetno delo, kaj je torej narobe?
Vse bralce Dol. lista lepo pozdravljam!
Dane Zupančič, Beograd
Izid novoletnega nagradnega žrebanja
prodajalne NOVOTEKS — manufaktura, Novo mesto, Glavni trg 25.
Žrebanje nagrad, ki jih je prodajalna NOVOTEKS pripravila svojim odjemalcem, je bilo v prostorih prodajalne 16. januarja. Komisijo so sestavljali: od Novo-teksa Luka Dolenc, Bogdan Kozina in Švent Franjo, od kupcev pa Anica Saimič, Marica Horvat in Milan Tomazin. Boben je vrtel Zdravko Mozela (13 let), listke je vlekel Boris Kozina (5 let). Izžrebani so bili in so dobili:
1. 3 m kamgarna — Cujnik, Regrča vas; 2. 3 m za plašč — Novak Marija, Novo mesto; 3. 2.50 m za žensko obr leko — Pelko, Novo mesto; 4. 3 m za moški plašč — Tr-dan, Novo mesto; 5. 1.30 m kamgarna za hlače — Jager, Novo mesto; 6. 1 m kamgarna za krilo — Munih, Ločna; 7. 1 odejo — Cuhan, Novo
mesto; 8. 2.50 m za obleko — ni blok — Mihalič, Smihel;
metra za obleko — Peric, Novo mesto; 12. 2.50 m za obleko — Dular, Cegelnica; 13. 3 m za moško obleko — Gornik, Ločna; 14. 8 m flanele — Pungerčar, Trebelno; 15. 6 m za obleko — Kobe Mira, Novo mesto; 16. 5 m za kapne — Rozman, Straža; 17. 1 kg volne — Grom, Novo mesto; 18. 1 veliki namiz-
Tratnik, Irca vas; 9. 2.50 m za obleko — Hlebec, Ponikve; 10. 2.50 m za obleko — Trdan, Novo mesto; 1J» 2.50
19. 1 namizni blok — Seni-ar, Smolenja vas; 20. 1 namizni blok — Grandljič, Hrastje.
Naročite se na tednik »DOLENJSKI LIST«
Naročnina za CELO LETO Din 480, za inozemstvo din 900. Lahko jo plačujete četrtletno. -Novi naročniki: izpolnite spodnjo naročilnico in jo dajte na pošto!
-Tukaj odreiTte"
DOPISNICA
UPRAVI
»DOLENJSKEGA LISTU«
Novo mesto
poštni predal 33
POPOTNE MALHE
Najprej moram pri kolektivu Tekstilne tovarne Novo mesto prositi za zamero, kajti jirn je zadnjič tiskarski škrat naložil na grbo tisto žgečknnje čisto po nedolžnem. Novolcs in Novoteks sta tako podobni imeni (in tisto žgečkanje je bilo v Novolesu), da se ju kaj lahko zamenja. Torej imajo Novoteksovci v moji malhi sedaj nekaj v dobrem, če se bi v bodoče kaj podobnega pri njih dogodilo-
Ker sem že pri Bršljinu, bi pa še povedal vsem, (namreč moškim) k: bi radi postali copata, da to kaj lahko dosežejo, če se vključijo v uk k štiričlanski strokovni ekipi ne &\-leč od Bršljina proti Straži. Uspeh je več kot zajamčen, metoda dobro preizkušena, mislim v praksi, tajnost pa
javna. Tudi za zračno in moderno stanovanje brez nepotrebnih pritiklin zna biti poskrbljeno. Navedeno strokovno ekipo sestavlja izključno nežni spol najboljše kvalitete in socialnega razumevanja.
O silvestrovanju in njegovih posledicah bi vam lahko napisal cele bukve, pa ne bom, ker je to že za nami- Omeniti pa le moram izredno kvaliteten kulturni nastop aufbiksarjev iz vasi Podstrmec, Raven in Sedeža pri Šentrupretu, Id je povzročil v domu ljudske pro-svete v Sentrupertu nad šest lurjev rakovega profita. So ti bojeviti pobje s hribov posredovali dolinčanom svojo kulturo s kamenjem, steklenicami in drugimi pripomočki, od ministriranju s pipe:. In še tisti mlečnozobec, ki sem ga zadnjič omenil, je bil menda spet najbolj vesten v utrjevanju in širjenju take kullure, od katere, mislim, bo še marsikaterega glava bolela. Bojda imajo pri njih v hribih tudi posebno republiko, ki ima drugačne po-I.lične težnje, kot dolinske va-
si in celo država. Kot mi zagotavljajo, jim masten honorar za izvirni pretepaški nastop ne uide- Jaz jim ga iz srca privoščim,
O krepki higieni v zadružni gostilni v Straži sem že pisal in zato danes ne bi imel povedati kaj novega. Prizadevanje za tako higieno je na višku. To sklepam iz tega, ker se odgovorni za lokal hudo razburja zaradi nehigienskega stranišča in pri tem krepko pljuje na tla sredi lokala in se potem skrbno izogiba, da ne bi stopil na tega zlomka na podu.
Po svoje ga včasih pihnejo tudi jagri z desnega brega Krke pri Straži, ali morda z obeh bregov- So šli oni dan na zajce na Ljuben, pa so lovili mačke in nazaj grede počili še mladega cucka vpričo gospodarja in to kar v skrajni konec hrbta pod vejo.
Zrel ptič za mojo malho je tudi tisti lovec iz PangerČgrma pod Gorjanci, ki ima odličen pihalnik častitljive starosti, da mora vselej predno gre na lov, z njim najprej do gabrskega
kovača. Zato mora vedno nositi s seboj na lov tudi sekiro za pasom. Navzlic tej dvojni oborožitvi mu je neki dan na Gorjancih ubežal tričetrtine mrtev divji prašič. Iz dvometrske bližine je podjetni lovec šklocal na ležečega prašiča, pa mu stari vrag ni dal ognja pod nobeno ceno- Moral je seči po pomožnem orožju za pasom, pa se je prašiču le preneumno zdelo, da bi končal tako nečastno, in je raje šel drugam ter lovcu pokazal rep.
Dijaki v Metliki so me naprosili, da bi prišel k njim poučevat moralko, kajti pravijo, da jim jo slovenščina grdo odjeda. Kje imam pa čas dragi moji. Raje bi šel vzgajat izterjevalca naročnine za Dolenjski list, ki s tako obupanim obrazom predlaga položnice, kot bi nosil smrtna obvestila. Najraje bi menda videl, da bi se listu vsi odpovedali, pa b: bil rešen neljubega opravila-
Na periferiji Metlike so se mi tudi potožili, da je mestna razglaševalna postaja samo i& center, za ostale predele pa ne. Bi morali določati uradne ure za poslušanje razglasov, sicer mnogi izven centra ne vedo, kaj je treba napraviti, ker drugega obvestila v Metliki da ni, tako so rekli. Edino to je baje pri tem dobro, da marsi-
kaj takega zvedo od ljudi iz Radovice in drugod, ki pridejo v mesto in te meščane izven cone razglase valne postaje obvestijo. Ce bi bili pisani razglasi na deskah, bi tudi šlo-
Da bi to reševal, nima smisla, ker to ni moja stroka- Vsekakor pa spada, in to prav krepko, v mojo malho prodajalna kruha v Metliki. Tis'ta manipulacija z zemljami ni niti malo socialistična, kajti prodajalka jih za nekatere rezervira, otrokom in starim pa ne privošči niti ene. Zla otroka je hotela kupiti mati eno ali dve, pa je nemarnica rekla, da jih ni, o tistih, ki so se na kupu svetile, pa je trdila, da so za stranke, ki so šli po škrnic-le-
Kot mi poročajo, so ob novoletnih praznikih tudi v Semiču in Dobličk: gori priredili nekaj »ljudskih« nastopov, z že znano glavno točko sporeda »udri ga«. To točko so izvajali tudi po očesih. Kaj takega se lansko leto na teh sektoriih ni dogajalo, zato mislim, da je glavni pobudnik teh nastopov lanski kislec, ki je navzlic temu hudo čislan- Ta je prav gotovo vplival tudi na črnomaljske jahače, ko so šli neki dan na vaje proti Dragatušu. Te vaje so bile tako uspešne, da so nazaj grede jezdeci zamenjali vloge s konji. Seveda s:
želim, da bi na lastne oči videl tako spretnost, namreč konj.
V Črnomlju je baje nastala prava manija iskanja. Mladinska organizacija išče kako luknjo, kjer bi se spet sestajala, pionirji iščejo telovadnega vaditelja, ti pa spet iščejo mladino, ki bi hotela k telovadbi, eni se potegujejo za radio aparat, ki je last drugega, tretji ga pa posluša. Prepričan sem, da bodo vsak svoje našli, če bodo dobro iskalu
Komaj sem se pokazal v Smihelu pri Novem mestu, so mi jih od vseh strani metali v malho, da sem kar zijal. Pravili so m: o ostrem vetru, ki je odpihal iz kulturnega društva Janeza Trdine nekaj suhega listja, potem so mi pra^Jli o nekih citrah, ki so same *?i'tra-le po polju, dalje o nekih toplih suknjah, gojzerjih, vzornemu knjigovodstvu in ne vem o Čem še, tako, da vam niti ne morem vsega pojasniti kako je- Bom verjetno ob drugi priliki, ko bom vseskupaj s pomočjo raznih primerov proučil. Danes res ne utegnem, rasprava o komunah je tudi mene potegnila v krog raz-pravl.jnlcev in se bom prihodnjič oglasil kaj o tem. Do tedaj vas lepo pozdravlja va3
Janez Popotni
Btran 4
DOLSItJSKI CIST
St«v. f
^Možitev in ženitev v luči številu
Po poročilu zveznega Zavoda za statistiko in evidenco je Jugoslavija imela lani 17 milijonov -67 tisoč prebivalcev. Od zadnjega popisa — 31. marca 1953 — se je prebivalstvo naše države pomnožilo za 839-000 novih prebivalcev. Letošnji prirastek računajo na okrog 290.000. Čez pet let bo Jugoslavija imela že 20 milijonov prebivalcev.
Žensk je v Jugoslaviji 8 milijonov 715 tisoč ali 25% vsega prebivalstva. Število molkih posekajo ženske za 503 tisoč.
34-000 mladoletnih nevest
Leta, v katerih se možimo In ženimo, so kaj različna. Nekateri se poročijo že pred 14. letom starosti, so pa tudi, ki šele po 60 letih stopijo v zakonski jarem. 38000 mladih zakoncev se je poročilo s 14. leti ali še prej. Največ seveda v vaseh Srbije, Bosne in Makedonije. Takih mladoletnih ženinov je bilo 4000, nevest pa kar 34.000.
V kateri starosti se največ poročamo?
S petnajstimi leti starosti se poroči trikrat več, s šestnajstim letom pa sedemkrat več deklet kot s štirinajstim. Z osemnajstim letom se jih je poročilo lani 993.000
Največ stopi v zakon dvaj-
setletnikov. Bilo jih je 1 milijon 98 tisoč, enaindvajsetletni-kov pa samo 611 tisoč- In še razmerje teh porok: 705 tisoč žensk in 392 tisoč moških-
Februar je najbolj »usoden«
Do 23 let se poroči veliko več deklet kot fantov (ker poročijo starejše od sebe), potem se pa obrne. Tako je lani stopilo v zakon s 23 let starosti 304.000 moških in 280.000 žensk. V sedemindvajsetem letu starosti je ta odnos že 186 tisoč (moških) v primeri s 84 tisoč (žensk). Okrog tisoč državljanov je prvič izbralo svojo družico v šestdesetem letu starosti, 20-000 pa med 40 in 45 letom.
Matičarji imajo največ dela v najkrajšem mesecu — februarju. Sledita november in januar- To velja za deželo, po mestih je število porok v vseh mesecih skoraj enako.
Največ porok v Jugoslaviji po osvoboditvi je bilo leta 1947 — 205.773. Potlej se je ta številka stalno nižala. 1953 jih je bilo na primer 167.993.
Večkrat poročeni
Popis iz leta 1953 je pokazal, da je bilo (stanje 31- marca) 6 milijonov 329 tisoč ljudi poročenih prvič, 742.000 drugič, 70.000 tretjič in 47-000 četrtič ali še večkrat.
Tisoč prebivalcev je bilo v
Otroci naj ne vidijo in ne slišijo nasprotij med starši
Koliko bridkosti bi bilo prihranjenih otrokom, če bi se starši zavedali, da morajo biti otrokom vedno svetal vzor soglasja. Če pa se mati in- oče med seboj živčno prepirata, lahko težko prizadeneta otroka in njegove duševno rast. Take Izpade bi pred tujci gotovo skrila, njun otrok pa lahko vse sliči, si mislita.
Dober vzgojitelj je tisti, ki se pri oblikovanju mladine spominja tudi svoje mladosti. Se spominjate, kako vas je stisnilo v mladem srcu, če ste slišali, ksko se onadva, ki sta takrat za vas pomenila vse, ostro prerekata! Družina je v vsaki napredni družbi tista celica, ki daje prvo sokove za življenje. Dejstvo je: kakršni temelji, tadešne zgradbe.
Težak dogodek je doživela Polonca. Hodi v I. gimnazijo Prišla je domov na počitnice. Spričevalo ni bilo zadovoljivo. Domači so bili zaradi tega močno ne razpoloženi. Polonco pa je vleklo med otroke na sneg, čeprav je vedela, kako prijetno Je, če so vsi redi pozitivni, saj je lani bilo vse drugače kot letos. KeT torej otroku le ni bi-
lo vseeno, bi s primernim vplivom dosegli, da bi polletni odmor uporabila tudi za šolo.
Ker sem vedela, kako je z njo, sem ji nekoč med otroškim vriskom na drsališču dejala, da je malo preveč zimaj ln' da bi se morala tudi za šolo nekoliko pripravljati.
Obupani otrok se, mi je razkril: »Saj bi se učila, pa je doma tako neprijetno, vedno se prepirata. Danes me je mama hotela pustiti za dve uri na drsališče, oče pa je rekel, da sploh ne smem nikamor, pa sem kar ušla, ne morem poskušati, kako se prepirata.«
Nesoglasij v vgojnih ukrepih otrok ne sme čutiti, najmanj pa, če se izražajo v prepiru. Polonca se bo gotovo potrudila, da bo ob koncu leta drugačna, toda kako je s spoštovanjem do staršev, je drugo vprašanje, razen tega, da se otrok doma neprijetno počuti. In kaj bo, ko bo potrebovala mater in očeta in bo morala odgovore na različna življenjska vprašanja iskati pri neodgovornih ljudeh, ki Jim ne bo mar, da bi imela lepo mladost. N. G,
svojem 19 letu poročenih že dvakrat, tisoč pa v 24 letu že trikrat. Vsak četrti Jugoslovan med 25 in 30 letom ni bil poročen.
Ločitve
Leta 1947, ko je bilo največ porok, je bilo ločitev 20.915, naslednje leto pa kar 24.586-Kasneje je število padlo. 1952 je bilo ločitev 11-639, naslednje leto pa se je število spet dvignilo na 15.388.
Največ ločitev je bilo v zakonih po enem letu. 600 zakonov je pa bilo dolgih samo nekaj mesecev. Leta 1952 je bilo ločenih 1032 zakonov po 10 do 14 let skupnega življenja in 722 po 20 pa tudi več letih. Nad polovica ločenih zakonov je bila brez otrok.
Kdo se s kom poroči
Največ se zakoni sklepajo med samskimi, vendar je včasih tudi narobe. 1952 se Je 7405 deklet poročilo z ločenci, 3915 oa z vdovci. Obenem se je polovica ločenk in tretjina vdov poročila z moškimi, ki so prvič stopili v zakon.
Ločenk, ki se niso več poročile, je 78.000 ločencev, ki so prav tako ostali sami, pa 42.000. Pretežna večina ločenih zakonov ie po mestih.
Milijon vdov
Vojna je bila hudo razredčila prebivalce Jugoslavije, zlasti moške. Kot posledica druge svetovne vojne je pri nas malone petkrat več vdov (1 milijon) kot vdovcev- Leta 1948 je po nekaterih krajih Bosne in Hrvaške bila skoraj vsaka druga žena od 20 do 40 let vdova (40 % vseh žensk te starosti).
35.000 mater z enajstimi otroki
V Jugoslaviji se danes rodi povprečno manj otrok ko pred dvajsetimi ali več leti, zato je pa smrtnost veliko manjša-
Mater s številnimi otroki je največ na deželi, zlasti v Bos-ni,   Srbiji in Makedoniji V
Bosni in Hercegovini je na primer 35.000 mater, ki imajo enajst ali več otrok. Z ozirom na vso državo je to tretjina žena s tolikimi otroki. Druga tretjina je v Srbiji, tretja pa v ostalih republikah- V Sloveniji je mater s takim števlom otrok tako malo, da jih statistika sploh ne upošteva.
Statistika tudi pove, da je največ mater z dvema otrokoma.
(Prirejeno po BORBI)
LADJA, KI PEL TE DVA TISOČ VAGONOV NAFTE
Največja ladja za prevoz nafte na svetu je »World Glory« —-Sijaj sveta, ki prevaža gorivo med Perzijo in ZDA. Ladja je dolga 225 metrov in lahko pelje 6,245.250 litrov nafte, kar je 20 vlakov, od katerih bi imel vsak po IDO vagonov cistom. Če bi hoteli vso nafto, ki io ladja enkrat pelje, naložiti na kamione, bi bila vrsta teh kamionov dolga 48 km.
Bedno življenje na jugu Italije
Neki ameriški novianar, ki
je lani dlje časa preživel \ južni Italiji opisuje tamošnje
življenjske prilike revnih ljudi. Trdi, da v Italiji še na tisoče ljudi prebiva v zemeljskih votlinah, kot njihovi davni predniki.
Kot značilno mestece votlin-skih prebivalcev navaja mesto Matera v provinci Luciana v južni Italiji. Mesto ima okoli 30.000 prebivalcev in polovica
teh pre!;iva v skalnih votlinah Ta >stanovanja< imajo sicer ob vhodu vrata, ki se zapirajo, znotraj pa je prebivališče tako, kot ga je izdolbla narava v tisočletjih- Pri vhodu v votlino je peč da dim lahko odhaja na prosto. V sredini je spalnica za družino, v ozadju pa prostor za mulo ali osla, s katerim hodi gospodar na delo kot dninar na posestva bogatašev. Vhod je isti za ljudi in živino. Stanovalci pa niti teh >stanovanj«  niso lastniki,
pač pa so samo najemniki.
LETALO JE PREKOSILO BALON
Do nedavna je nosil rekord najvišje višine balon. Z balonom so leta 1935 dosegli višino 21.270 metrov. Leta 1951 je ta višinski rekrod posekalo letalo ameriške mornarice »Shvrocket« — dvignilo se je 23.700 metrov, čez i
dve leti (1953) je pa polkovnik I novejša   knjiga   všeč" predvsem
Marion Caeo letel 5r* 24 970 me- z?to', ker nastoPajo v njej naši marion v^ago letel ze **,w w me \ otrocl_ Skozl 16 zgoflb sprem,ja.
troT nad materjo zemljo. mo    dogodivščine simpatičnega
KULTURNI RAZGLEDNIK
Kove izdaje »Mladinske knjige"
Karel J. Erben: Češke pravljice Za mladino Je najboljše komaj dobro, sodijo pedagogi. No, kar zadeva Erbenove pravljice, ki Jih je na lepem papirju in v okusni notranji ln zunanji opremi izdala Mladinska knjiga, lahko brez skrbi rečemo, da so dobro mladinsko čtivo ali, če zasukamo uvodni rek: Češke pravljice so kar najboljša knjiga.
Avtorjevo Ime ima v češki literaturi lep zven. V sto letih, odkar so prvič izšle njegove pravljice, so v polni meri opravile pri neštetih rodovih plemenito nalogo: bogatiti in plemenl-titi mladega duha. Prepričani smo, da jo bodo poslej opravljale tudi med nami.
Slovenska izdaja prinaša 18 pravljic; prve obsegajo po več strani, v drugem delu pa so čisto kratke. V njih nastopajo mladini dobro znane osebe: kralji, kraljice, zmaji, vile ... Pripovedovanje je zgledno preprosto, dejanje se razvija naravno, da bi se pri njih marsičesa lahko naučili tudi naši sodobni pravljičarji, ki menda mislijo, da Je fantaziranje že kar isto kot pravljica. Vzgoj-nost ni nikjer vsiljiva, prevod se lepo bere. Vidlčeve ilustracije pa besedilo lepo dopolnjujejo. Jezikovna korektura je skrbna, tudi zunanji opremi nI kaj reči.
Bogomir Magajna: Račko in Lija
Medtem ko so Češke pravljice namenjene manjšim otrokom, bodo po Magajnovi knjigi posegali predvsem otroci 9—12 let.
Pisatelj je naši javnosti znan že kakih 20 let, po vojni predvsem po lepih «godbah lz partizanskega življenja. Mladini bo njegova naj
Iko pod točo krogel
(Partizanski spomin)
ŠALI
Gospa Mtmi se vrne s smučanja na Gorenjskem. Njen mož Jo Čaka na postaji.
*Dob" drag«,, vzklikne
gospa Mitnt, ko stapa iz vlaka.
»Dober dan, draga. SI se priletno odpočila?« se pozanima mož.
»Da, hvala. Toda, kako cveto« obraz imaš! Imaš uspehe v službi?
»O, da, kar v redu gre. Toda ... poglej mi v oči! si ml bila zvesta?«
»Tako, kot si ml bil tt, drage«.« »Ce Je pa tako, potem si šla tokrat zadnjič na Gorenjsko. To ti prisegam.«
Režiser: »V svoj glas morate dati nekoliko več občutka. Poznal sem odličnega igralca, ki Je znal celo jedilni list prebrati tako, da se Je občinstvo ob tem razjokalo.« Igrale«: »Seveda. Prav gotovo Je čital tud] cene!«
Tukaj odrežite«
NAROČILNICA
Naročam 1 Izvod tednika »DOLENJSKI LIST« na naslov:
Im* in priimek:
Poklic:
Kraj: Pošta:
Časopis pošljite na gornji naslov od dne
naprej — Naročnino bom redno plafteval po položnici ~ osebno — četrtletno — polletno * celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velja do moje pirmene odpovedi Usta.
Dne
—
lastnoroCnl podpis
Pred desetima leti — 28. novembra 1944 — so odšli iz Pod-hoste pri Dol. Toplicah znani aktivisti: Avgust Jazbinšek -Iko, sekretar okrajnega komiteja KP Toplice (sedaj zvezni poslanec), Franc Segedin, načelnik narodne zaščite za Novo mesto, in Bogdan Vrančič, član okrajnega odbora OF Nove mesto. Namenjeni so bili v Gor. Stražo na ožji sestanek z aktivisti OF. Sestanek je bil v Beletovi hiši, kamor je prišel tudi poročevalec iz Novega mesta. Postavili so zanesljivega obveščevalca, da bi aktiviste pravočasno obvestil o morebitnem vdoru sovražnika, kajti vasi ob Krki so bile takrat večkrat priče usodnih srečanj s fašisti.
Po ueipelem sestanku so se tovariši poslovili in odšli proti Dol. Toplicam, kjer je bil popoldne širši sestanek. Se v vasi jim je prišla nasproti Cilka Sobar, ki je bih namenjena v Straško goro. Tudi ona ni opazila ničesar sumljivega. Povabila jih je seboj na kozarček vina, ker pa se je tovarišem mudilo, so se zahvalili in odšli dalje ob levem bregu Krke. V tem pa je sovražnik povsem neopazno vdrl iz goz- i
da v Vavto vas- Zapela je
strojnica in Franc Segedin je bil ranjen v levo nogo ,da ni mogel več stopiti nanjo. Iko je hotel pomagati ranjenemu tovarišu, da bi ga sovražnik ne dobil v roke. Bogdanu je uspelo najti zasilno zaklonišče ob cesti, Iko in Segedin sta pa ležala na čistini. Sovražnik je nehal streljati, misleč, da so mrtvi. Segedin se je zaradi hudih bolečin premaknil, kar je sovražnik opazil in spet odprl ogenj nanju. Poslal je tudi pa-i.ruljo. da se v Rumanji vasi prepelje čez Krko ter vse tri polovi, oziroma sezuje. če so mrtvi- Patrulja je svojo nalogo opravila tako, da je prisilila vaščane v Rumanji vasi, da so morali namesto njih čez Krko po partizane. Nese Janez (Pipčev) se je temu uprl in le malo je manjkalo, da ga niso ustrelili. Z mitraljezi in puškami so prisilili Rumanjčane, da so se prepeljali čez Krko. Preden pa so prišli na drugi breg, je bil Segedin že prevrtan od krogeL
Iko je ocenil nemogoč položaj in stekel proti Straži v hrib. Takrat se je pa začelo. Najmanj 50 pušk in 4 strojnice
ZANIMIVOSTI
NAJCENEJŠA IN NAJMOČNEJŠA ENERGIJA
Najcenejši vir energije 'je, ie bi ga že znali izkoriščati, sonce! Zračunali so, da bi sončna energija, ki pada na površino 24 kvadratnih kilometrov, lahko oskrbovala s pogonsko energijo vso industrijo Združenih držav Amerike. Do danes še niso odkrili gospodarskega načina, kako bi sončno energijo zbrali in zgostili. Vse pa kaže, da se moderna z^-nost približuje tudi uresničitvi tega sna moderne tehnike. SPOŠTOVANJA VREDNA KNJIGA
Tako knjigo imajo Kitajci. Naročil jo je bil mandžurski cesar Čang-Hi (1662—1722). V tej knjigi naj bi učenjaki napisali vse znanje Kitajske. Knjiga je bila res napisana in tiskana. Ima 5 tisoč zvezkov, skupaj 800 tisoč strani. Vsak zvezek je debel
2 cm, cela knjiga torej ima vsega spoštovanja vredno debelost 100 metrov. Imenuje pa se »Tu-šu-ci-čeng«.
ZEMLJA JE PRVIČ POSLALA POZDRAVE VESOLJU
O raketah mnogo slišimo in beremo, odkar so v drugi svetovni vojni Nemci začeli uporabljati svoje znane V-2. Poskusi z raketami se mrzlično nadalju;ejo zlasti v Ameriki — v vojne namene, pa tudi kot poskusi za bodoče vsemirske polete, ko se bo Človek odtrgal od zemlje in obiskal, n. pr. mesec. Proti koncu minulega leta so presenetila svet poročila, sicer še ne uradna, da se dve majhni raketi, ki so ju v poiz-kusne namene izstrelili v Ameriki, nista več vrnili na zemljo. Če je to res, sta imeli raketi tako hitrost, da sta premagali zemeljsko privlačnost in, kot prva sla zemlje, odleteli v vesolje.
so pele I kotu smrtno pesem. Iko je tekal, legel, spet tekel in spet legel- Rafali so zemljo za njim in pred njim kar privzdigovali. To je trpelo celo uro in to na planem. Nazadnje je Iko vstal, bežal pa ni več. Sovražnik je izmenjal mitra-Ijezce in krogle so znova završale. Ikota je ločilo od zaklona 5e kakih 100 metrov. Vzravnan in s počasnim korakom se je bližal zaklonu. Malo pred zaklonom se je obrnil proti sovražniku in mu pomahal v slovo . • .
V Straži so Ikota hoteli obvezati, toda čudno — obleko je imel prestreljeno, rane pa nobene, čeprav je sovražnik oorabil celo zalogo municije.
B. P.
dečka Račka ln njegove tovarlšic« Lije. Kakor vsi otroci tako se tudi on boji zobozdravnika, toda ko mu mama srečno prežene strah, postane tudi sam zobozdravnik, da Binčetu črnilo, da si splakne z nJim usta, nato mu Račko z navadnimi kleščami izdere zob, da bolnika zalije kri, »zdravnik« pa se mora za svoje človekoljubno dejanje potem pokoriti doma za zaklenjenimi vrati. Podobne so tudi ostale zgodbe. Obravnavajo torej to, kar mladina neprestano tudi sama doživlja. Vmes posega s pripovedovanjem bolj ali manj posrečenih zgodb stric Jaka, ki je pravzaprav pisatelj sam, kakor nam je razodel slikar Sedej na 121. strani. Zgodbe strica Jaka so bolj socialno in vzgojno podsli-kane in nemara ne gredo vse enako srečno v okvir, vendar mladine najbrž ne bodo motile, ker bo nekako sprememba za ostale bodj realistične zgodbe.
G. Bertinetti: Jure ln njegova
ušesa
Jure, sin krojača v Zabukovju, ni maral prav nič za učenje, da-siravno bi bil njegov oče hotel, da bi študiral za doktorja. Dečko je rajši plezal po drevju, klatil tuje sadje, prevračal kozolce, žvižgal kot kos in pritiskal na vse zvonce, ki so mu prišli pod roko. Oče se je zatekel po pomoč k ciganki Ciričari. Ta Je nepridipravu potresla ušesa s čarobnim praškom in ga začarala, da so mu po vsaki novi vragoliji, ki jo je zagrešil, zrasla ušesa za cel prst. Ker se tudi sedaj ni poboljšal, Je imel v kratkem imenitnej-$a ušesa kakor katerikoli osel in slava o njih je šla po vsem svetu ter prispela celo v Ameriko. Neki tamkajšnji bogatin je dal Jureta ugrabiti, da bi ga vtaknil v svojo nenavadno zbirko nakaz in bi z njim služil denar. Na poti v Ameriko je fant doživel brodolom, prišel na otok Izumiteljev, nato v deželo ljudožrcev, od tod pa je pobegnil v Chicago. Vsi tamkajšnji es-li so bili novega dvonožnega bratca nenavadno veseli. Medtem so Juretu zrasla ušesa do bajne velikosti. Zaman Jih' je skrival pod ruto. S pomočjo nekega dobrotnika pa se Je končno le spametoval ln se pričel učiti in glej! ušesa so se začela manjšati, dokler niso postala povsem običajna. Jure se je po nekaj letih pametnega življenja vr-nU v domovino — bogat.
To je vsebina z dokajšnjo domišljijo in v prijetnem slogu pisane knjižice italijanskega pisatelja Bertlnettvja. Sicer se jI pozna, da ji je botrovala slovita Lorenzinijeva povest o Pinoccbiu, vendar ji to ne škoduje. Naši otroci bodo storijo nedvomno radi prebirali, posebno ker je lepo opremljena zunaj in znotraj. Da-siravno se je pisatelj obilno posluževal fantazije, je v glavnem junaku prikazal resničnega paglavca, ki pa je v notranjosti ostal nepokvarjen.
Prevod (Albert Širok) se lepo bere, zveni po naše, tudi besedna igra (Vrban s Krfa — Krpan z Vrha) potrjuje prevajalčevo domiselnost. B-r
(Se nadaljuje)
Nagradno žrebanje za našo novoletno nagradno križanko  in  za mladinsko nagradno križanko
17. februarja se je v uredništvu Dolenjskega lista sestala komisija za žrebanje naših novoletnih križank. Komisijo so sestavljali člani uredništva in uprave ter zastopniki naročnikov: Savric Mihaela, Gortner Tone in Cigler Polde. Rešitev Novoletne nagradne križanke je prišlo precej, pravilno rešenih je pa bilo 56. Listke za to žrebanje je vlekla Metka Podržaj (6 let). Zapovrstjo je potegnila 5 listkov (ker je bilo določenih 5 nagrad) in sreča je nagrade prisodila naslednjim reševalcem:
Prvo nagrado dobi Vovk Franc, Novo mesto, Ljubljanska cesta 31 — 1000 din.
Drugo nagrado: Plut Marija, Preloke 5, p. Rožna dolina — trajna ondulacija.
Tretjo nagrado: Lesar Meta, učit. Loški potok — dve vazi.
Četrto nagrado: Vesel Filip, Hrib 1, p. Loški potok — Svet humorja in satire
Peto nagrado: Lukec Ivanka, Brinje 28, p. Sent-rupert — Veselinovič: Hajduk Stanko.
ZA REŠITEV MLADINSKE KRIŽANKE so bili Izžrebani tile pionirji (listke je vlekla in jih osrečila) Mojca Sall (5 let):
1. Mikec Marija, Novo mesto, Prešernova štev. 6 — Taras Buljba.
2. Fux Stanko, Metlika 129 — Potovanje Marka Pola.
3. Link Joža, Šentjanž — Zgodba o nevidnem človeku.
4. Jerina Vladimir, Metlika 88 — Astropola.
5. Burger Iko, Smihel 22, p. Novo mesto — Robin Hood, 1-2.
Nagrajenci dobijo nagrade po pošti.
Fran Levstik; 2
jY(artin Krpan
Krpan se začudi in pravi: »Cesar? — Menda vendar ne?«
»Cesar, cesar! Le posluSaj. Prišel je zdaj na Dunaj hud velikan, ki mu pravimo Brdavs. Tak je, da ga nihče ne ustrahuje. Dosti vojščakov in gospode je že pobil; pa smo rekli: če ga živ krst ne zmore, Krpan ga bo. Lej, ti si zadnje upanje cesarjevo in dunajskega mesta.«
Krpana je to s pridom utešilo ter jako dobro se mu je zdelo od vsega, kar je slišal, in reče tedaj: »Ce ni drugega, kakor tisti prekleti Brdavs, poslušajte, kaj vam pravim! Petnajst Brdavsov za malo južino, to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete, sedem let staro; samo varujte se, da me ne boste vodili za nos!« To reče In brž dene sol s kobile, kobilo pa v konjak, gre v kočo ter se pražnje obleče, da bi ga pred cesarjem ne bilo sram. Ko se preobuje, priteče ven in sede v kočijo ter naglo zdrčita proti Dunaju.
Ko prideta na Dunaj, je bilo vse mesto črno pregrnjeno; ljudje so pa klavrno lazili kakor mravlje, kadar se jim zapali mravljišče.
Krpan vpraša: »Kaj pa vam je, da vse žaluje?«
»O, Brdavs, Brdavs!« vpije malo in veliko, možje in žene. »Ravno danes je umoril cesarjevega sina, ki ga je globoko v srce pekla sramota, da bi ne imela krona junaka pod sabo, kateri bi se ne bal velikana. Sel se je ž njim skusit; ali kaj pomaga? Kakor drugim, tako njemu. Do zdaj se še nihče ni vrnil iz boja.«
Krpan veli urno pognati in tako prideta na cesarski dvor, ki pravijo, da je neki silo velik in jako lep. Tam stoji straža vedno pri vratih noč in dan, v letu in zimi, naj bo še tako mraz; in brž je zavpila o Krpanovem prihodu, kakor imajo navado, kadar se pripelja kdo cesarske rodovine. Bilo je namreč naročeno že štirinajst dni dan za dnevom, da naj se nikomur in nikoli ne oglasi, samo tačas, kadar se bo pripeljal tak in tak človek. Tako so se veselili Krpana na Dunaj. Kaj bi se ga pa ne? Presneto jim je bila huda za nohti! Ko cesar sliši vpitje, precej ve, kdo je, in teče mu naproti, pa ga pelja v gornje hrame. Čudno lepo je tam, še lepše kakor v cerkvi. Krpan je kar zijal, ker se mu je vse tako grobo zdelo. Cesar ga vpraša: »Krpan z Vrha! Ali me še poznaš?«
»Kaj bi vas ne,« odgovori on; »saj ni več ko dve leti, kar sva se videla. No, vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.«
Cesar pravi: »Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre! Saj si že slišal od velikana? Kaj deš ti, kaj bo iz tega, Če se kako kaj ne pre-onegavi? Sina mi je ubil, lej!«
Krpan odgovori: »Kogž bo drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je!«
Cesar ga žalosten zavrne: »Menim da, ko bi jo le mogli! Oh, ali ni ga, mislim, pod soncem junaka, da bi vzel Brdavsu glavo!«
»Zakaj ne? Slišal sem,« pravi Krpan, »da vsi ljudje vse ved6; na vsem svetu se pa vse dobi; pa bi se ne dobil tudi junak nad Brdavsa. Kakor sem uboren človek, ali tako peklensko ga bom pre-mikastil, da se mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne želje, po Dunaju razsajati; če Bog da, da je res!«
Kdo bi bil cesarju bolj ustregel kakor te besede! Le nekaj ga je še skrbelo; zato pa tudi reče: »Da si močan, tega si me preveril; ali pomisli ti: on je orožja vajen iz mladih dni; ti pak si prenašal zdaj le bruse in kresilno gobo po Kranjskem; sulice In meča menda še nisi videl nikoli drugje kakor na križevem potu v cerkvi. Kako se ga boš pa lotil?«
»NiČ se ne bojte,« pravi Krpan; »kako ga bom in s čim ga bom, to Je moja skrb. Ne bojim se ne meča, ne sulice, ne drugega velikanovega orožja, ki vsemu še imena ne vem, če ga ima kaj veliko na sebi.«
Vse to je bilo cesarju pogodu, in brž veli prinesti polič vina pa kruha in sira, rekoč: »Na, Krpan, pij pa jej! Potlej pojdeva orožje izbirat«
Krpanu se je to vele malo zdelo; polič vina takemu junaku; pa je vendar molčal, kar je preveliko čudo. Kaj pa je hotel? Saj menda je že
slišal, da gosp6da so vsi malojedni zato, ker jedo, kadar hoče in kolikor hoče kateri, zgolj dobrih jedi. Ali kmečki človek, kakor je bil Krpan, ima drugo za bregom. On tedaj použije, ko bi kvišku pogledal, ter naglo vstane. Cesar je vse videl, in ker je bil premetdn mož, tudi precej spoznal, da se morajo takemu truplu večji deleži meriti, zato so mu pa dajali od tega časa na dan, dokler je bil na Dunaju: dve krači, dve četrti janjca, tri kopune in, ker sredice ni jedel, skorje štirih belih pogač, z maslom in jajci omešenih; vino je imel pa na pravici, kolikor ga je mogel.
Ko prideta v orožnico, to je v tisto shrambo, kjer imajo orožje, namreč: sablje, meče, jeklene oklepe za na prsi, čelade in kakor se imenuje to in ono; Krpan izbira in izbira, pa kar prime, vse v rokah zdrobi, ker je bil silen človek. Cesarja skoraj obide zona, ko to vidi; vendar se stori srčnega in vpraša: »No, boš kaj kmalu izbral?«
»V čem si bom pa izbiral?« odgovori Krpan. »To je sama igrača; to ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi za mene ne, ki mi pravite Krpan. Kje imate kaj boljšega?«
Cesar se čudi in pravi: »Ce to ne bo zate, sam Eli vrra, kako bi? Večjega in boljšega nimamo.«
Na to reče oni: »Veste kaj? Pokažite mi, kje je katera kovačnica!«