GLAS SVOBODE« HIX>VKNSKI TKDNIK 7.A Ko«im DiutuHi LraawTii Glas Svobode glasilo svobodomiselnih slovencev v ameriki, f GLAS SVOBODBJ SLOVENIO WEEKLY Dbvotbo To Tan In-rutami Ur Tii UMina Ouur. "OD BOJA DO ZMAGE"I V "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORIH ZA SVOBODO"! Ste v. 29. Chicago, 111., i9. julija 1907. Leto VI. NAŠIM CENJENIM NAROČ NIKOM. Prva polovica leta je minila in potekla je tudi naročnina mnogim našim cen. naročnikom. Ker do zdaj še nimamo gl. zastopnika na, poti za list, obračamo se do vsih cen. naročnikov, da 9e sami spomnejo svoje dolžnosti in nam pošljejo ono malo svotico, da jih moremo tako še v zanaprej prištevati našim stalnim naročnikom. Če to stori vsak sodni g in somišljenik potem smo brez skrbi za bodočnost in veliko lažje se bomo borili za naše delavske pra vice in svobodomiselno stvar, kar je naša naloga. Obenem vabimo tudi ostale rojake, da pristopijo v naše kolo in se noreče na "Glas Svobode". Vsak slovenski delavec je dolžan čitati svoje delavsko glasilo, katero razkrinkava in biča njegove tlačitelje in izkoriščevalce. Od boja do zmage! Upravništvo. važno! za rudarske unije na zapadli hi severozapadu. Na petnajste j konvenciji velike rudarske organizacije na zapadu: Western Federation of Miners, katera se je vršila ni i noli mesec v Denveru, Colo., so zbrani delega-tje soglasno popravili, predruga-Čili in izpopolnili pravila te unije. Zuktiiiiilfl so to občne potrebe delavskih razmer in pa splošna želja. da se organizacija kolikor mogoče približa načelom mednarodnega socializma. Kot uvod k ustavi in pravilom W, F. of M. je dodan sledeči nov tekst: 1.) Mi priznamo in odobravamo razredni boj v človeški družbi, katerega so povzročili ekonomski pogoji. •J.) Pod ekonomskimi poboji mi vidimo samo jeden pravičen pogoj,'in ta je. da prodneent ali proizvajalec vseh dober (goods) l»*li tudi lastnik teb dober. 3.) Vsled tega mi verujemo, da razredni boj bode trajal tako dolgo, dokler delavec ne postnne pravi lastnik svojega produkta. 4.) Nerazdružna industrijska unija in odločna politična akeija bodi v tein boju nase edino orožje do konca. .").) Končno se zavezujemo mi mezdn: sužnji, u poni en i naokoli po rudnikih, Čistilnicah in topilnicah. združeni v Western Federa-t:on of Miner«, rudarski sekciji velike organizacije Industrial Workers of the World, da eden druzega podpiramo in skupno, roko v roki nastopimo pot do naših pravic. Delegatje-rudarji so tudi v posebne j resoluciji odobrili povabilo h konferenci indnstr alnih nnijo-iristov, katera se vrši v oktobru t. I. v Chicagi, 111., in sklenili, da bode na tej konferenci W. P. of M. zastopana po svojih zastopnikih. Razgled po svetu. RUSIJA. IVtrograd. 16. julija. General Alikanoff, glavni (>redsednik v Ku-tais, kater si je z svojim barbarskim polkom v Transkairkasiji nakopal splošno sovraštvo ljudstva, ločiti se je moral dames ob 3 uri iz življenja vsled bombnega napada. Vže 30. majnika pretecenega leta bil je Ali- kanoff z bombo napaden, toda lc težko ranjen. Petrograd, 16. jul ja. Poročila, ki so iz Londona bila razposlana med >vet o srnirti Leo Tolstoja, niso resnična. Leo Tolstoj živi in se prav dobro počuti. AVSTRO-OGRSKA. Diunnj, 16. julija. Vže 130 tet nt vladal v avstrijskih Alpah tak mraz v te.11 Času. Toplomer kaže povprečno 10 stopinj mraaa. Gorske okolice zapadel je vel k sneg; tudi vsi alpj ski hoteli pokriti so z snegom. Železnice ustavile so začasno ves promet. ITALIJA. Rim, 1 ft. jut ja. Zaporni ukaz izdal sc je proti učnemu ministru Nasi 11 njegovemu tajmlju Lombardo. Obadva liila .»ta aretovana tekom dne in zaprta v Regiuacoeli ječo. Kako znano, je Nas obtožen raiit poneverjenja $500,000 državnega denarja. vedno več napadov, ki zahtevajo tudi človeško žrtve. Z dinamitni-mi bombami raznesli so včeraj hotel ,4KiIl'oir\ v katerem so trije možje izgubili stoje življenje, več piv jih bilo smrtnonevarno ranjenih. StavkujočJ obrnili so se z prošnjo na minist(irskega predsednika Botha, da prisili lastnike ru-dokopov,. predložiti razlike med njimi in delavci sodišču. Ameriške vesti. Eksplozija n* bojnej ladji. Španija. San Sebastian, 16. julija. Rudo-kopi v Bilbao iia|)ovediali so splošno stavko, ki se bode razširila po vsem se vero z apa dnem delu Španije. francosko. I\ms, 16. jtulija. Zakaj da je po svoj aferi znani nam Major Drey-fuss zapust 1 vojaško službo, poroča nam "Petrie'' sledeče; Glavni vzrok je namreč ta, da je vojni minister Piquard odb'I prošnjo Drcyf-ussa imenovanje |nxfpolkovnikom. Drc}-fuss opiral je svojo prošnjo s tein, da ko h tol ko let nedolžno ne bi prognan t»a bud če v otok, bi vže zdavtvej |x>stal podpolkovnik. Pi-tpiardu pa se je zdelo prenevarno na tak način obelodaniti zopet afero Dreyfu«. I\aris, if>. julija. Vsled napada Leon Ma llc na pnedsedn ka Falie-res je vodno aretovanih še mnogo vodjev anti nilitarične stranke. Zdravniki umobolnic, ki so Mail-Ie preiskali, so pripravljene potrd ti slutnjo oblasti j, da je mož umobo-lan, in da ni obstala v antimilitarič-ni strank n kaka zarota proti umo-nr predsedniku. Vendar je ta napad protizročil mnogo skrbi j in antimi-litar'ona stranka je i>ač krivim spoznana, da vlada med ljudstvom to-I ka nezadovoljnost, medtem ko se je vročekrvnežev takoj jwlastila slutnja u nora. NEMČIJA. Berlin, 16. Junija. — Povodenj, katera je daleč na okrog obiskala Nemčijo, s«* „e ni iinesla. V državi Pozen so vse reke prestopih- bregove. Žetev je močno oškodovana, mnogo ljudij utonilo in ver malih hiš je voda naravnost. odnesla. V Saksoniji je Elba močno na rast la. Železniški! postaja v Dresden leži v vodi, tako da je ves promet ustavljen. Najbolj nevarno je v ftleziji, ker je ukora j eelo mesto Qjatz (> čevljev visoko poplavila voda. Vojaštvo dobilo je povelje pomagali i gasilcem, staviti obrežja, da no za preči razširjanje povod-nji. Vse blaigo ki je bilo nakopičeno V izvoznb postajah ob bregovih rek je uničeno. V obsegu 100 milj od Dresi a u so vsa zemljišča pod vodo. Vsi poljski pridebki so uničeni. Pbogi kmetje I Johannesburg, 15. julija. — Splošne j .stavki rudokopov sledi Boston, Mass j lfi. julija. — Na včeraj došli ainferikanskej bojni ladji "Cieorg;a'T eksplodirala je proti poldne vrečn smodnika. 'JI ljudij je bilo ranjenih, od katerih jih j^fi umrlo vP.e proti večeru in se je bati, da tudi več drugih ra-np-ueev izgubi tvoje življenje. Vzrok eksplozije so bojne vaje. Pomorščaki imeli so pri Capu Codbai pod poveljem poročnika Ooodrioh strelne vaje z topom. V to sviiho dobili so iz strelnih shramb dve po 100 funtov težki vreči smodnika. Ravno ko so hoteli top nabfsati. zapazila sta dva mož« posadke, da zavitek vreči1 gori. Z 'opominjevalnimi klici vrglo- sc jo vso moštvo na t k u užgal se je terijelno škode o; toda mož. Rti in Ipžal >a-mont zasačen pri izdelovanju napačnega dolarja in pol dolarja. Izdal je več svojih sodrugov in je upati, da bode mogoče zasačiti v drugih krajih dežele njegove zastopnike. Tajnim detektivom izdal je imena in stanovanja svojih agentov v New Yorku. Philadelphia, Washington«!. St. Louis, Buffalo in več drugih mestih. Lamont bil je aretovan po noči v neki skritej sobi. Razven modelov za izdelovanje denarja, našli so se tudi pri njemu načrti v izdelovanje spominskih svetinj svetovne razstave v St. Louisu. Izjavil je, da vže na tisoče slednjih kroži po St. Louisu. V državi Virg nia stane $10, čc se objame dekleta ali ženo proti njeni volji. To je skusil 16. julija neki P. R. Nuckles v Richmond, Va. Vo. z 1 se je v poulični lcari in ko se na jednem ovinku kara močno stresla, je Nucfcics stoje omahnil — in po nesreči ol^e! pmU'Tebo]""stoječo Miss I -auro Watkins. Razžaljena Laura jc dola Nucklcsa takoj aretirati in ko jc prišel pred sodn ka, ga je ta obsodil na $10 kazni. Lepo Irfrtfeixtio itineriške justice. V tlrža^ii jetnisnic: v Montgomery, Ala , jc te dni umrla neka Klicna Rrvers. Presedela je nekaj čez 20 let. Drugi dan po njene j smili je pa prišlo iz krajevne sodnijc [jovvlje, dn sc iim jetn ca izpustiti, kajti za čflsa njene obtodbe •— pred dvajsetimi Peti — se je pripetila velika pomota. Sodni klerk jc .namreč takrat na listino, k je bila namenjena jetn škej oblasti, zapisal |>o-motoma "22 .let" — namesto "22 mesecev", kakor se je glasila obsod. ba. In uboga Rhena Rivens jc morala sedeti po nedolžnem čez 20 let in slednjič v za|x>ru umrl* — preden so pri sod šču našli pomoto. — Kaj tacega. blaznobarbarskega se more zgoditi le v proslavljeni "svobodni" Ameriki ! — Proti socialistom. "Chicago Daily Socialistu' se poroča iz Manitomoc, Wis., dn so delodajalci uri ta mošnji Land & iFucI Co. z veliko korajžo vzeli socialiste na muho. Delavec, kateri je znan kot socialist —me dobi dela. Vsluž-bcnce pri o iienjcncj kotnpaniji, o katerih se ve. da prrpadajo k socia-lističn organizaciji,-se zapodi z dela. To se je zgodilo nekemu Fred Koepku. ki je že več let član lokalnega socialističnega kluba. Bil je zvest in dober delavec, toda boss ga je 'vsejedno odslovil pod jed i no pretvezo,-ker je — soc alist. Drugi, Charles Wegfarth, tudi socialist, je tam prosil dela. a boss ga je zavrnil z -besedami: 2al mi je, toda rabiti te ne moremo. Nisi na pravej potu — O tem dogodku piše ondotna "Daily Tribune": Odgovor te sorte dela kriminalce. Tako neplemenito postopanje z delavci, ki niso n česar zakrivili, ka- kor da očitno kažejo svoje politično prepričanje, presega že vse meje/ In to počenja kom pan i ja, katerej na čelu stoji mož, ki je nedavno plačal težko denarno kazen radi prestopka •prot trustskega zakona. Pri bodočih volitvah je čas, da delavci dajo najlepši odgovor 11a take brutalnosti. Slovenske novice. Sod rug V. A. iz Aldridge, Montana. nam piše, da so se ondotui nekateri slovenski fantje tudi pridružili krvavemu slavlju "četrtega julija". Stepi i so se rečeni dan tako navdušeno, da je jeden zelo telesno poškodovan do. čim je drug* vsled strela smrtnonevarno ranjen. — I/, tega sledi, da bomo tudi mi Slovenci sčasoma jako — dobri A meri kane i. Lokalne vesti. — Giikaški Hrvatje so zadni Četrtek (11. jul.) sklicali protestni shod proti madjarsktmu nas lju v njihovi stari domov in; Shod, ki se je vršil v Narodni dvo;ani 11a Cen-tre Ave., je'bil dobro obskan; navzočih je bilo tudi neka/ 5iovenccv in Cehov. Mnogi govorniki so z bo lestnim jaxlom slikali po'ozaj svoj ii rojakov v stari domovin 111 madjai-sko brutalnost, ki je zadnji čase izzvala krvave izgrede ni Hrvatskem. Besedo je inel tudi naj soaiug Za-vrtni k, kateip je na krnlko iz kui turno-zgodovinskega stališča pobl-jal šovinizciu in ciga nko politiko Madjarov-prvakov, ki it svojemu lastnemu narodu ne pr-A>ščijo prave kii' ture niti blagostanja. Konča' je z simpat enimi bestd&mi, da imajo Hrvatje pravico n» svoji strani, kajti ogrski ciganiji ,-e ne gre samo za politično nadvlado na Hrvatskem, temveč oroput hočejo Hrvate tudi jezika in svobo.šun na go spodaiakeni polju. Sklepčno je bila sprejeta icsoltici-ja, katera se vroče >d%?cma za zi-stopnike hrvatskega s^b^Jia in njih možat nastop v 'borbi glede, železniškega jez čnega vprašanja v Bu« dimpešti in obenem :zreka ogorčen protest proti ogrski v'adi. Posla.a se jc tudi brzojavna čestitka predsedniku hrvatskega sabora v Zagreb. Na milijone stekleničic, izdelanih 1» lastu kih samih, se porabi za vsakoletno razi»šiljanje Anchor Pain Expellerjo, zdravila za rev-natizem in nervoziwast. Ta «s«iica jxive mnogo. Cena 25c in 50c. Llatnlca uredrvlitva. G. Z. K., South Qiicago, 111. — Oprostite, dopis smo odložili. Do-t čnik. ki Vas je mapadel v katoliškj cunji, jc s tem pokazal, da ga resnica (K-čc in boli. Nepotrebno jc torej še nadalje sc preprirati s tepe*, za katere nimamo druzega kot pomilovalen nasmeh. Napišite raje kaj dmrzega, zvenosebnega. Pozdravi THE PINKERTON LABOR SPY". (Pinkertonski delavski ovaduh.) V.- Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovadužtvo v uniji W. P. of M., in katera morda reši življenje Moyeru, Haywoodu in Pet-tibonu. Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi moral to knjižico čitati. Stane 25o in se lahko naroči pri upravništru "Glasa Svobode". -■-.■i^i ___ _ ' ____ _„ GLAS 8V0B0DB Na devinski skali- Zgodovinska povest. Tretji del. (Nadaljevanje.) IV. Juri je našel Katarino v njeni sobi. Bib je le napol opravljena in sramežljivo je iskrila svoje gole roke, ko je naenkrat vstop 1 njen ljubimec v sobo. ''Prestrašil si me, Juri. Pripravljam se za >nocojsnji ples pri grofu Majnhardu." Katarina je zagledala solzo Jurjevih očeh, videla je neizmerno žalost, k je leža a na njegovem obrazu in skočila je k njemu, ne ■meneč se za to, da je padel z njenih name« prt, s katerim je bila zagrnila poke in vrat. "Juri, kaj ti je? Ali se ti je zgo-d la kaka nesreča?" "Ne vprašuj me, dete! Pojdi na ples in glej, da boš najlepša med vsemi plesalkami." ■"Če žoliš, Juri, do grem, potem poj detli, lil ko bom plesala s teboj, bom tako Srečna in ponosna, da bom gotovo tudi najlepša." "Mene ne bo na ples," je tiho od*-go-voril Juri n poljubil Katarino na čelo. Katarina zdaj ni več dvomila, da se je zgodilo nekaj posebnega. Stisnila se je bližje k Jurju, ga objela in sil la vanj, naj ji lazodone, kaj da mu je, kaj se mu je zgodilo, a.i kaj unu preti. "In kaj je potem, če mi preti veliki nesreča?" je vprašal Juri, hoteč se izognit: jasnemu odgovoru. "Potem bi to bila neSreaa za naju oba." "Kaj bi pa ti storila, ljuba moja deklice?" "Vse, kar bi ti zahteval, in če b ti ničesar ne zahteval, pa vse to, kar bi mogla storiti." "Pogumna si, Katarina." "Nesreča še ni gnu% In dokler je človek živ, lahko vedno upa." Juri je sedel na zložene blazine in je potegnil Katarino k sebi. "Odgovftri uri na eno vprašanje, Katarina," ji jc rekel polglasno. "Ko bi ti v Čedadu ne bila več varna, ko bi ti pretilo sovraštvo grofa Majnharda, s katerim bom že v nekaj dneh imel vojno, ko bi jaz ne mogel več skrbeti za tvojo varnost v Čedadu — al bi se ti zaupala mojemu meču?" "Ne bojim se grofa Majnharda, je pogumno odgovorila Katarina "Čedad ni velik, tali bogat In vpliven je in jaz sem varovanka celega me sta. Kaj naj in i Majnhard štor,.' Ali iva-j mi vzame moja posestva? Juri devinski ijumi mene, ne mojih posestev. Naj sem tudi bogata, v primeri s teboj, moj lur;, sem ubožiča." "Majnhard ni ed ni tvoj sovražnik, Katarina. Patri prhov legat, škof Kukanja, je tu, ker je ubogi krivoverec Galengano dobil zavetišče v tvoji hiši." "Al je to zločin?" "Zločin šele narode iz tega in na-rede ga gotovo. Slušaj me, ljubo moje dekle. Ne vem, ali je moja žalost posledica zlih slutenj za usodo Devina ali bojazni, da tebe izgubim, vein le to. da me je strah. Poj utrjujem se zgode stvari, ki razvuvamc-jo vojno na Krasu, na Goriškem in na Furlanskem. Vsak bo skušal svojega sovražnika zadeti, z mečem, z izdajstvom in z obivoom. Nadejam se, da Majnhard ne pojde naravnost v boj proti meni, upam, da sc bo Oton Vipavsk zadovoljil s tem, da je razdvojil plemstvo in zanesel neslogo med 'moje viteze, ali rimska cerkev vc bolje kp vsak drugi, kje sc kakega človeka smrtno „ zadene, in zato se bojim, da bo patrijarh skušal mene aadeti s tem, da uniči tebe." "Mene,imene?" je vpraševala Katarina'z usmevom, ki ie razodeval, da ne razume Jurjeve bojazni. "Mene bi hotel uničiti, ko me niti ne pozna." "Patrijarh te ne pozma, ali pozna te človek, čigar silnega vpliva si nc morem naztolmačiti, človek, o ka-teren sem prepričan, da stori meni se veliko zh :n gotovo tudi tebi.'' Katarina ni razumela, kaj da hoče Juri, in zlasti ni razumela, kako da je sicer tako hrabri in neustrašni d'ev nski vladar postal tako boječ in maJodušen. Ali ženska rahločutnost ji je velevala, naj ne zahteva v tem oziru razjasnil. Naslonila je svojo gtrvo na Jurjeva prsa in vdano vprašala: "Kaj naj storim?'' "Obljubi mi, Katarina, da zapustiš Čedad n du prideš v Devin ali v Koncil, kjer te lahko ščiti inoj meč. Ne boj se, dete moje, upam celo. da se moje temne slutnje vendarle ne uresničijo. AH previden ■ nora 11 b:ti. Ce ti pojutrišnjem pošljem vest, da stoj zame slabi, potem, Katarina, bodi takoj pripravljena, da zapustiš Čedad. Zaupaj mi, Katarina, zaupaj moji zvesti in čisti ljubezn". Tvoja ljubezen mi bo dajala pognal iu moč. Združi svojo usodo z mojo usodo, Katarina, za življenje iti če treba1 za smrt." "Kar želiš, storim vse, kakor bi bila tvoja sužnja. Ljudje bodo reki. da sem izgubljena ženska." Joka je se je Katarina znova naslon la na Jurjeva prsa.. V tem tre-notku se ie razgrnila vrata zakrivajoča zavesa in konzul Ottobone je z ogorčen j oni za klical. "Katarina- —* brezstidnicn — zdaj uoie;em. zakaj si pozabila pr ti na ples h grofu Majnhardu." Prestrašena- ie planila Katarina pokonci. Šele zdaj se je zo|>et zave-d!a. da je le napo. opravljena, da so gole njene roke in njen vrat, in kri čaje je zlježnln iz sobe. "C.os|xk1 konzul — t H! sodite pre naglo," je dejal Juri Katar na j« č - ta in nedotaknjena kakor angel v nebesih." "Napol gola ženska, ki se ziblje v spalnici na kolenih lahkoži vega dev nskega vladarja, pač nc more pričakovati, da bo še kdo ver jel v njeno čistost in nedotaknje nost. Ker ste pa vi tako prepričan o njeni čistosti in ncdotaknjeiiosti — vzemite jo v svoje varstvo. Mesto Čedad sc le[>o zahvaljuje, da bi še dalje smatralo tako izgubljeno dekle za svojo varovanko." Juri je segel po sivo jem meču, da bi na mestu -maščeval te žaljive besede. Zamahnil je in udar 1 bi bil, da ni Katarina cula v sosedno sobo žvemketa in prihitela nazaj. Zgrabila je Ju rja za roko in Ottobone j utegnil pobegnit • Zdaj pa so Katarino zapustite moči in jokaje se je zgrudila na tla, mrmrnje: "Izgubljena ženska sem, izgubljena ženska." Četrti del. I. V spremstvu štirih vojščakov, k so drsali v rokah banderoa v barvah goriškega grofa, je jezdil mlad glasnik po čedadskih ulicah. Ustavil se je vsak čas, zatrobil na srebr-no trubilo n oznanil, da bo na zahtevan jc devinskega vladarja v veliki ccrkivi Čedad ski shod vseh veli-košev in plenenitašev z Goriškega, s Furlanskega in s Krasa, kar j h je že navzočnih v mestu in kar jih še pride. Cerkveni uslužbenci so medtem pridno pripravljali cerkev za to zborovanje. Zagrnili so altarje z dolgimi zavesami, odnesli relikvije in bogosluaie posode v posebno shrambo ter pripravili sedeže za predsedstvo i 11 mize £a zapisnikarje. Za grofa Mia-jnharda je bil pripravljeni prestol, ki je bil sicer namenjen za oglejskega patriarha. Sedeži so bili razpostavljeni tako, da so bile prve vrste v sred nt od-menjene škofom in opatom, na em strani chI njih furlanskim, ma drugi strani pa goriškim velika sem. Spredaj pred tem sedeži, pred prestolom in nad mizami zapisnikarjev je bila postavljena lcca, namenjena tistemu, ki je [jrovzročrl ta sestanek- Konzul Ottobone je sam nadzoroval te priprave. Čudil se je pač, da s nihče ni pr šel ogledat njegovih priprav, ali slutil m,,da ni nihče utegnil priti. Menih Dom nik jc bil skleni v samostan vse duhovnike, ki so i neli pravico, udeležiti se plemiškega shoda in se je dolgo itt živahno ž njimi posvetoval. Oton Vpovski je bil ves dan na ulicah in je z ljubeznivimi pogovori z meščani, s pokloni meščankami in z darili revežem skušal množico pridob ti na svojo stran. Goriški prof Majnhard se ni prikazal iz svojega gradiča. Vedel je, dai v najslabšem slučaju pride do vojne z Jurjem De-vinsklm n vojne se ni bal, ker mu je bila za ta slučaj zagotovljena velikanska podiJora: as tem tudi končna t rnaga. Oton Vipavski se jc zaman oziral j>o Jurju Devinskemj Jurja ni b lo na izpregled. Ves dopoldan se je bavil s tem, da je sestavljal naročila za oskrbnike svo-j h graščin in upravitelje podložnih mu mest in vasi na Krasu, v Istr in na Kranjskem, Vsled tega važnega opravila ni Juri ničesar vedel o ton. kaj se go i v mestu in niti za-paz . mi, da je /.ostalo nekaj njegovih vitezov, neki teri drugi pa da so prav na'o veseli njegovih priprav n namenov. (Dalje prih.) 0 papeski nezmotljivosti. (Govoril škof J. Strosstnaycr na zatikcbtskcm koncilu 1870.) t (Konec.) Gregor I. (578— 590) imenuje vsakega antikrista, kdor se da titu-lovati za splošnega škofa, nasproti tenu pa je llonif c III. (607— 608") pripravil cesarja Poka, mo-r lea lastnega očeta, do tega. da mu je ta naslov jx>deHl. Paskal II. (108&—1099) in Ev-genij 111. C1145—1153) sta dvoboj dovolila in odobravala, — Julij II. <150:;» in Pij IV. (1560) sta ga prepovedala. Evgenij IV. (14.^1—1439) jc odobril koncil bazilejski in dovoljenje keliha čeiiki cerkvi, medtemko je Pij II. (1458) to koncesijo preklical. • Hadrian II. (»>7—872) je proglasil civilni zakon za veljaven; Pij VII. ,1800—1823) ga je zavrgel. Si k t V. {1586—1 5qo) je objavil jedno izdajo sv. pisma in z bulo prijjoročal to čitati, Pij VI. je to preklica!. Klement XIV.O1700—1721) je odpravil jezuitski red, katerega je bil Pavel III. (1540) dovolil. Pij VII. ga je spet obnovil. Toda £ikai išče,110 tako daleč dokazov? Ni-li preklical naš tukaj navzoči sv. oče v isti buli, s katero sklicuje ta koncil, za slučaj svoje mirti med zasedanjem tega koncila vse to. kar stoji iz minulih dob proti njemu, in naj so to sklenili tudi njegovi predniki? In v resnici ni to, če govori Pij IX. ex cathedra, še nič proti temu, da hoče celo iz globine svojega groba vsiljevati cerkvenim vladarjem svojo voljo. Ne bil bi nikdar gotov, - cenjeni bratje ako bi vam hotel naštevati nasprot"--tva med pa|>eži in njihovimi nauki. \Wr» vi tnr^j javlja- nprmntljiVOSt sedanjega papeža, morate ali dokazati (kar jc nemogoče), da si papeži niso nasprotovali nikdar, ali pa norate proglasiti, da vam je sv. [Duh razodel, da datuje nezmotljivost pajx'ska še le od 1. 1870. Si upate to storiti? Mogoče, da "pojdejo narodi malomarno mino bogoslovskih vpra-anj. katerih ne razumejo in katerih važnosti ne poznajo, toda kakor so nebrižni napram načelom, tako niso malomarni pri istinifih dejstvih. Ne motite sc! Kakor hitro vi u-veltj-avite nauk o nezmotljivosti pa-peški, bodo protestant je uporabili ta razkol s tem večjim pogumom, ker imajo na svoji strani zgodovino. medtemko imamo mi proti njun !e uvovore. Kaj jim moremo odgovoriti. ako nam pokažejo na vse rimske škofe od Lukašovih dnij do N';. Svetosti Pija IX ? Oj. ko bi bili oni vsi kakor Pij IX., to 1« slavili triumf na ccli črti — toda, žali, ni temu tako. (Klic: "Molči, molči, je tega dovolj!' ) Ne kričite proti meni, monsigno- papeško dostojanstvo od Belizarja, namestnika cesarja Justinijana. V resnici pa ni pozneje niti izpoijml je, dai so se papeži pogosto zmotili v svojem učenju? Morete-li trditi, f_____^ ____ __ (la so lakoma , krvosramni, moriv- obljube niti plačal obljubljene svo-j sk in simonije obdolženi pajxrzi bili te. Je to zakoniti način, postaviti si I namestniki Jezusa Kribta? O j "'moji ' ' cenjeni bnatje — trditi tako ne- 11a glavo trojno krono? Drugi hal-cedonski koncil je ta način odločno zavrgel. V jednemi iz njegovih skle-j)ov se čita: "Škof, kateri doseže svoje dostojanstvo z denarjem, j izgubi in naj se nu vzame čast." Papež Evgenij III. (1145) sledil Vigiliju. Sv. Bernard, jasna zvezda svoje dobe, karal je papeže v teu le besedami! "Morete mi morda pokazati v tem velikem me sfti Rimu nekoga, ki je vas sprejel za papeže, ne da bi dobil za to zlat 111 srebra?' Cenjeni bratje, morc-i biti tak papež, kateri ima med cer kvenimi vratmi bankovno trgovino navdahnjen od sv. duha? Ima-li > obče pravico nezmotljivo učiti sv ccrkcv ? Kar sc o Fonmoso |>oroča, veste vs predobro, da bi šc to omenjal Stefan XI. je dal njegovo truplo odeto v |»a])cški ornat, izkopati, pr ste, s katerimi jc blagoslavljal, od sekati in vreči v Tibcro, z izgovo. rom, da jc krivoprisežnik in ba stard. Toda ljudje so ga vrgli v je čo, zastrupili in zadavili. A glejte kako se jc stvar spet spravila v reci Komori, Štefanov naslednik, in 1» njem Janez X. obnovili so spomin Fomnosov. Vi mi pravite: "To so bajke in nobena zgodovina." Toda idite \ vatikansko knjižnico in čitajte Platina, zgodovinarja papeštva, in ana le aronijove (897) ! To so resnični dogodki, katere bi na čast sv. stol ce •mogli ignorirati; toda ako se gre za to, da se uvede dogma, ki more !*)vzročiti velikansko razkosanje med nami, naj nas ljul>ezen, k: jo gojimo do častitljive matere svete rerkve, pripravi do tega, da tnolči-e-škctn dvoru (pazite dobro, mili bratje, na te besede 1) : "Komu je biia rimskaaerkev podobna v onih dneh, ko so zloglasne vkičuge edine imele vso oblast v rokah in vladale v R -mu? One so razdeljevale, in jemale škofovska mesta;; in je grozmo.rečt: one so mogle svoje ljubimle, krive papeže. |obuditi na Petrov prestol! Pravite, to s > bili kr vi papeži, nc pristni; dobro, toda čc je že po petdeset let bil sedež v Rimu obseden od papežev-npornikov, hočete sedaj spet nit papeskega nasledništva pretrgati ? Je mogoče, da b bila cerkev najunanj 150 let brez poglavarja? No, vidite! Največ teh kiju-bouainih pajiežev pojavi se v pape-škem rodovnik«, in ti so lxaš, ki jiii Baronij popsuje; kajti Genebrado, največji pod repni k papežev, je imci pogum, v svoji sodobni zgodovini pisati (901) : "To stoletje je nesrečno, kajti že 50 let sem so papež popolnoma opustili vse vrline svojih prednikov in so več odpadniki nego ajostoli." Jaz razu nim, kako je moral Ba sratnnost bi pomenilo izdati kršča^ stfo-v-mnogio Ivujšan smislu, ko jc to stor 1 Judež, to bi [omenilo blato nu metati v obraz. (Glasovi: "AH se nam brzo pobere z prižuicel Zamašite mu u-sta!") Moji cenjeni bratje, kričati znale šc prccej; toda bi ne b lo dostojnej-št* uivaževati pošteno moje vzroke m dokaze? Verujte mi, da se zgodovina ne da šc preživeti; ona je tukaj in bo na veke kot rem: protest proti dogmi o nezmotlj vosti papežev. Morete to dogmo proglasiti enoglasno, toda jeden glas bo manjkal, in ta jc moj. Pravi verniki, monsi-gnor , obrnili so svoje oči k nam. I 'r čakujejo od nas ztiiavilia in sredstev proti brezbrojne mi zlu, ki kra-ti.o cerkvi čast. Hočete jih varati v njihovih nadejali? Kako velika bi bila naša odgovornost pred bogom, ko b pestili to slavnostno priliko inVno nas, katero nam jc dal bog, da lečimo pravo vero! Uporabimo jo, moji bnatje, oborožimo sc s svetim pogumom, trudimo se rteifimorno in plemenito 111 obrnimo se k učenju apostolov, brez katerega' mamo samo blodnje, temo in napačna tolmačenja! Uporabimo svoj razum In svojo razsodnost, da si vzamemo apostole in pro roke za svoje j edine nezmotljive učitelje glede vprašanja, ki jc važno nad vsa druga: "Kaj naj storim, da postanem srečen?" Ako smo o tem se odločil , položili smo temelj k svojemu verotionemu sistemu. Trdni in neomajant na skali svetih spisov, po bogu razodetih, in polno aanpoinja boderno stali pred svetom n kakor a; ostol Pavel, ne bodemo v tej dobi prostovercev priznava.i nikogar drugega ko križa-i. So-M moje besede gorke, jc nioja glava vendiar-le hVadna. Nc spadam uiti k Lutcru, niti Kalvinu, niti 'avlu, n ti Apolonu, ampak k Kri-stu! (Obnovljeni krk: 'Anatcma, a-latona mnl odpadnikom!") "Anate.na, giispoib, anatenva ! Vi tobro veste, da ne protestirate proti meni, a npak proti >v. apostolom, put ko j ili obrambo son hotel posta-- i t i ta koncil. Oj, ko b: ti sedaj v ' vojih mrtvaških srajcah stopiii preti vas, i neli bi govor, kakoršne-g«:: od mene niste si šali! Kaj bi vi odgovorili na to, ako bi vam črno na belem dokazali, da se je papeštvo ločHo od evangelija si- ne, in t sočkrat ne! Tudi vi bi zaprli sao j a ušesa, da bi ne slišali ničesar, in svoje oči bi zakrili, da b ■ne videli ežev nezmotljivi pantofe'.... S tem je biJa zavdana vsakemu treznemu razumu največja zaušnea v obraz; vse, kar v tuas čuti in misli, ves tisti boljši človek v naši notranjosti se upira tomu brezprimer-ne nu nas l?tvu. Toda, kaj je papežu za ranam, knj je njemu za vse zakone narave in logike- O11 čisto pri-prosto proglasi Avpjo pamet za nezmotljiv, čeravno dokazuje ravno s ten naj bo. j, do je nima. Njemu so vsa ta zgodovinska dejstva, ki z neodoljivo silo zavračajo in pobijajo že vsako misel na kako nezmotljivost papeževo, prazen nič, kako. bi jih sploh na svetu ne bilo. Le se zamore proglasiti za nezmotljivega 11. pr. Urbaro VI (1378—«9), k je dal pet kardinalov, ker niso g.asovaii za njega, na nečloveški način mučiti do smrti tli pri v.-ej tej krvavi igri čitai brevir; ali tako moralno zver kakor Aleksandra VI. (149*—I.W), ki jc žive'. /. lastno hčerko v spolnem razmerju in se sam o verstvu izrazi; skm'jno w vč.jivo, rekoč: "Vsaka vera jc dobra, najboljša pa jc t sta, ki je najbolj neumna", ali Pavla III. (1534—49>» ki lc zastrupil svojo lastno anater in sestro; ali I nočen ca N. (1644—55), ki je koprnel pod pantofloin vsemo gočne svoje priležmice donne O.vm-pije in ki je proklel vestfalski mir za to, ker se je tam skienilo zrušiti celih 10 samostanov aii konečno si-imega selx?, ki mu največja neumnost ni bila prenimina — je to že anak skrajre propalost:. "Svobodna.Mise.". Lev Tolsto i: Moje verstvo. Poslovenil Kaker. (Nadaljevanje.) VIII. Naobratno pa upošteva naš cerkveni nauk človeško življenje, — to največje nam znano bogastvo, — le kot majhen kos onega večnega življenja, katerega bomo deležni po smrti. Nase življenje po teh pojmih ni t sto, kakoršticga nam je Bo;,' hotel dati in bi moral dati, ampak popačno, slabo življenje, zaimeh pravega življenja, o katerem si iz nekega razloga domišljal jemo, da b; ga nam Ilog moral dati Glavni smo ter našega življenja ne obstoji po tem nauku v te n, da preži v i mo t o nam podeljeno pozemsko življenje tako. kakor Hqg hoče; ne y tem, da ga ovekovečimo v človeškem potomstvu, kakor učijo Hcbrcjci; ali da ga spojimo z voljo očeta, kakoi uči Kri-tu^: ■— temveč v tem. da zadobimo prepričanje, da se bo pravo življenje pričelo šele po tem po-zeiuske n življenju. Kristus ne govori o tem dozdevnem življenju, kakoršnega bi nam moral IVtg dati, a ga ni dal. Teorija o Adamovem grehu, o večnem življenju v paradižu in o neumrjoet duši, katero je Bog baje podelti Adamu, — Kristusu ni bila znana, ne omenja je nikdar z najmanjšo besedico. Kr stus govori o življenju, kako ršno je v resnici in kakoršno bo vedno. Mi ; a govorimo o onem življenju. ki smo si ga sami izmislili in kakoršnega ni balo nikxlar. — Kako naj torej Kristusov nauk razumemo ? 1 Kristus si o svojih učencih nikakor ni mogel misliti, da ba imeli o tem tako čudne pojme. O11 ve, da vsi ljudje razumejo, da bo moralo življenje posamezn:ka nekoč nehati, in vsledtega obljublja drugo življenje, ki ne konča. Onim, 'ki živijo v pregrehah in blodnjah, ponuja rešitev ; tist 111 pa, ki so se o tein prepričali, da imajo nnnogo več nego jim Kristus nudi, pa ne more njegov nauk nič več dati. Vzemimo tale primer: jaz opominjam človeka, da naj tlela, in mu zagotavljam, da dobi v plačilo obleko m hrano; toda ta človek sn domišljuje in je prepričan. da je milijonar; oč:vidno je, da se za moje pozive ne bo brigal in da ne lxi hotel delati. — To isto je z nalikorn Kristusovi 15. Comu naj bi še delal, da si kaj prislužim, Če sem že itak bogat?! Čemu naj bi si prizadeval živeti po volji božji, ko itak vem, da bom osebno živel večno 1! Uči sc nas. da je Kristus človeštvo rešil steni, da se ie Bogiučlove-čil, da je vzel s n božji Adamov podedovani greh na-se, zadostil za vse ra>t grehe na križu ter v nase zveličanje ustanovil cerkcv in pota vil zakramente. Ako na to veruje no, bomo zveličani in dosegli večno ž vljcnje po snrti! —■ Tako uči cerkev. Zgrešil; smo j>ot v sneženem une-težu. Nekdo m zatrjuje, da se nm dozdeva, da opazi zdai pa zdaj kak svetli Ž3rek. Toda to se le zdi, ker čiihtio tako. Mi smo se že obrnili v simeri pr'oti tej svetlobi, a izkazalo se je. da jc bila prevara. Nekdo drugi pa je šel svojo pot nekaj časa p«> snegu naprej ter dosegel pravo stezo in nam ostalim zaklical: "Ne hodite nikamor; varljiva svetloba je v vaših očeh in vedno boste za-blodtli: tukaj pa je trdna in sigurna pot in jaz stojim na njej, in to nas bo gotovo nripeljala iz zmede 1" — To je jako malo in lahko. Ko smo zaupali žr.rkom, ki so svetlikali v naših neumn h očeh, uneli smo pred 00 ni že vas. toplo sobo, spanec 111 počitek, — tukaj pa jc bila le ena gotova pot. Vendar če sledimo prvemu voditelju, zmrznemo sigurno ; — ako j>a gremo za drugim, rc-ši. no se gotovo.--- Kaj naj torej stori človek, Ki Kristusov nauk razume in naj veruje, sredi med onimi, ki ga ne razumejo in ne spolnujejo? Kaj naj storim? Ali naj živim kakor vsi drugi. — ali naj živim po Kristusovih naukih? Razumel sem Krstusov nauk v njegovih zapovedih in uvid m, da bi spolnovanjc istih osrečevalo mene in vse ljudi sveta. Zaznal sem, da je spoltiova-nje teh zapovedij volja pravzroka, iz katerega je tudi moje življenje nastalo. Razuntega mi je postalo tudi jasno, da morann vsled nesmiselnega življenja na vsak način (»giniti z vsem, z vsem, kar me otalaja, ako te očetove volje ne izpolnu j cm, ter da je samo v tein edina možnost res't ve. 'Živeč tako kakor vsi drugi, goto-vo nasprotujem sreči vseh ljudij, gotovo dčlam ravno nasprotje od tega, kar je volja očeta življenja ter se oropam edine možnosti, zbolj-šati si svoj obupni položaj. Ako pa storim to. Kar nc uči Kristus, nadaljujem to, kar so pred menoj sto-niti dobri ljudje; steni osrečujem sebe, svoje bližnje in one, ki bodo živeli za menoj; storim to, kar zahteva od mene oni", ki mi je dal o-febno življenje, in kar edino me nora rešiti. Cirkus gori; grozna gnječa na- t: ne. 11 vsa tišči k vratom, ki se odpirajo na znotraj. Kar pride rešitelj in pravi: "Stopite nazaj; čimbolj boste pritskali, tem manj upanja imate na rešitev. Vrnite se, in našli bodete izhod in se rešili." — Ce sem slišal jaz sa;n ali pa če jih jc slišalo več in na to verovalo, je vsejedno; kakor hitro sem pa zaslišal in veroval, mi ne preostane druzega nego vrniti se in se druge pozvati, da se ravnajo po besedi rešitelja. Morebiti me bobdo zmečkal:, ubili. Vendar pa je moja rešitev le v tam, da krenem tja, kjer se nahaja edini izhod, in ne morem si kaj, da bi tja ne šel. Rešitelj mora biti v resnici rešitelj, t. j. rešiti mora. In odrešenje Kristusovo je pravo odrešenje; prišel jc, govoril je, — in rešil je človeštvo. Cirkuf gori že eno uro in treba hiteti; kajti ljudem utegne primanjkovati čas, da se rešijo. Svet pa že dalje gori kakor 1900 let, — gori od tistega časa, ko jc Kristus rekel : "prinesel sem na zemljo ogenj in koprnim po tein. da postane plamen. — in gorelo bo tako dolgo, da se bo človeštvo rešilo. Niso-li ljudje zato tukaj, ne gori-li zato, da postanejo deležni odrešenja? In ko sem to zaznal, sem razumel, da Jezus ni-le .mesija, temveč v resnici tudi odrešenik sveta. Vem, da ni druzega izhoda niti za mene niti za vse druge. Vem, da zia vse in za mene z njimi vred ni druge rešitve nego spolnovanje O-nih zapovedij Kristusovih, ki podeljujejo najvišjo mojim pojmom dosegljivo srečo vsemu človeštvu. Ako imam, spolnujoč Kristusove nauke, še več neprilik in ako radi-tega še prej umrjem, — to ime ne straši. Ostrašiti in zbegati more lc onega, ki ne uvidi, kako nesmiselno in škodljivo je njegovo osebno, po edino življenje, in ki si domišljuje, da "ne bo umrl". Jaz pa vem, da jc moje življenje,ako živim le za-se in sano sebi v prid in telesno srečo, največja neumnost, ter da me |*> tem življenj« brez smotra more prav .gotovo čakati le ravnotaka brezsmiselna smrt. In raditega sc nc boj m nič. Umrl bom ravno tako kakor vsi oni, ki po Kristusovem nauku ne živijo; toda moje življenje in .moja smrt bosta imela kak namen, ravnotako za-me, kakor za vse. Mojc življenje :n moja smrt služila bosta v rešitev in v življenje drugim, — in baš to je, kar nas Kristus uči. (Nadaljevanje o priliki.) Nota. Za vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo miti uprav-ništvo. Ali ne znate šc, da g. Er.nil Bacli-iirem, 580 9. Centre Ave., Chicago, 111., izdela najbolje društvene zastave, znake in regalije? V slučaju potrebe se obrnite nanj in prepričali se bodete. Kmetsko posestvo na prodaj v stari domovini. Obstoji iz vseh gospodarskih poslopij, lepega vrta, polja in gozdov ter je lepo urejeno. Lepa prilika vsa-cega, ki hoče iti v stari kraj iu si tam preskrbeti posestvo. Natančneje pove A. Bradač Box 464 Hibbing, Minu., ali pa lastnik J. Bradač, M. Lese št. 8. p. ICerka, Kranjsko, Austria, Evropa. NašizaHtopnljil. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PKKVOZNA DRUŽBA. Za Eveleth, Minn.: John Ro-žanc. —-v Za Calumet, Mich., J} okolico: Leo. Jtunko. . Za Chicago. 111.: Pnanvk Mladič, 587 So. Centre ave. Za državo Wyoming: Lorenc Demšar. Za Conemough, Pa.: /. Bricelj. Za Johnstown, Pa.: M. Štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Kuinik, Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermenc Za Roslyn: Wash : A. JfUtaček. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan Za Joliet, 111.: A/- Poiek. Za Steelton, Pa.: Joe Majzt'j. Za Clinton, Ind.: John Kofer. Za La Salle 111. in okolico: Valentin Potisek. Opomba. — Cenjeni rojaki v navedeni krajih se smejo z zaupanjem obrniti n- 0 O. M. A. WEISSK0PF, M, D, - zdravnik in llanocelnik - 885 Ashland Ave., Chicago, 111. ti:l. canal 17(5 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Pfatt, od 8.—10. ure predpofudne 814 Ashland Ave.: od I. 3. ure popoludne in od 4. 5. popoludne. od 6. 8:30 ure večer. ()b nedeljuh samo od 8.—10, urj .lopdi.'lno doma in to lo izjemoma v prav nujnih slučajih. DR.. WEI8SKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. O Vsak slovenski delavec mora čitati "Glas Svobode"! Sodrugi, Urit« gal Pemu pustIS or«d >l th~> Po«t Ofttoe »I Chl<-Hiro. 111., SmjouiI 01»»» MMWr. Subscription $1.60 por year. Advertisement« on agreement. frvi svobodomiselni list sa slovenski narod v A me rit'. (.11 a s Svobodo" Izide TBal'l patek a velja xa AMERIKO: ca celo leto ................ m pol leta ................. 780 ZA EVROPO: ui celo teto ............kron 10 ta pol leta .............kron..'.. N us lov za dopise in pofdljft t ve jo 'OliiH Svobode' ()t>9 Loo m i s St. Chicago, III Socializem zahteva, du ti delavca prideluješ življenske potrebščine v svojo korist, ne pa v" korist kapitalista. Ne puška, ne dinamit, niti bom-] ki — temveč časopisje, mirna beseda in glasovnica je naše o-roŽje proti kapitalizmu. v militarism i h krogih se zatrjuje, da prihodnjih pet let mor« nastati vojna med Združenimi dr žavami in Japonsko. O nešteto-krat proslavljena civilizacija, ki čutiš potrebo, da tisoče Ameri-kancev in Japoncev vzame konec v medsebojnem klanju! In zakaj vse to? Beli (ameriški) in rine ni (japonski) kapitalisti igrajo "game" za pacifiško morje, (ire se za kontrolo businessa na Tihem morju. In za prvenstvo in profit enega ali druzega trotoljna naj teče proletarska kri! Barbari-knpitalisti, koljite se sami med sabo: delavstvu, ki nima ničesar zgubifti, ni treba vojne! simpatij nima pri nas človek, kateri zabavlja in rentači čez farje '— potem ko se je pustil pri njem odreti do kože. Kaj iščeš pri njemu? Mi le obžalujemo, da duhovnik takemu oslu ne zaračuna $25 za krst, $o0 za poroko iu $100 za pogreb, ko že pride k njemu in— rud plača. Duhovnik ima svoj business, ravnotako kakor čifut, ki prodaje razpela, križe, ' kipe Ježušekn in Marije itd. To je njegovo delo, in če si Še tako neumen. da misliš, tla ga moraš rabiti,* potem pojdi in — plačaj; zastonj nihče no dela. Cifut prodaje križe in kipe sveteev. ciganka prerokuje srečo na kvnrte in duhovnik prodaje krst, mase in drugo take stvari. Če misl š, da brez podobe svetnika ne moreš biti v hiši, pojdi k Židu in jo plačaj: če veruješ na vraže, pojdi k ciganki in ona ti bo slogala za denar; če ima« krst, maše itd. za neobhodno potrebno stvar, pojdi k duhovniku in trn plačaj. Ce si [ni prepričan, da so namalani ali izklesani "nebeški patroni", cigansko prerokovanje, krsti iu maše itd. jedrn gorostasni humbug, brez katerega so ljudje lahko Živeli tisočletju in tisočletja, potem pn ne boš nosil denarja prodnjaleu križev, ciganki niti fur j u. In ko bodo počasi — korak za korakom —- prišli vsi ljudje «lo tega prepričanja, potem ne bo ve" slišati <> fnrških oderuš-tvih. kajti farji bodo šli eden za drugim — rakom žvižgat. gre k spovedi. Orchard je vse to vrjel — in zato je klal in ubijal, kar se je dalo in sicer v nad i, da se enkrat spove svojih grehov nakar bode — nauk sv. katoliške cerkve! — v nebesih nad njim večje veselje, kakor pn nad Oflmi pravičnimi. To je bil in je še danes Orchard, ž-ilOstni eksempel — toda no jeditji — verskega fanatizma. . , Navadnega človeka, ki ukrade konja ali ovco na pašniku, se vtakne na dolgo dobo v zapor, če že uteče mobu in vrvi. Toda "zuže-ljenemu državljanu" kot je n. pr. senator Borah, ki pomaga ukrasti cel pašnik, se pa podeli najsi,jaj-nejšu služba, kukoršna se inore sploh dobiti v današnji veliki civilizirani kapitalistični družbi. "William D. Haywood, tajnik organizacije Western Federation of Miners, je naredil samo jedcu veliki "zločin". Ostal je zvest svojemu prepričanju in delavskemu stanu ter se ni zmenil za blesteče zlato, ki so mu pa ponujali mnogomorilci pri Mine Owners' Ass'n, In za ta "zločin" se mora zdaj zagovarjati pred porotniki, katere so najeli totovi (Bo-ralO državnih zemljišč. Iludomušneži trdijo, da bode senator Borah po končanej Flav-woodovey obravnavi vzel vele-lopovu Orchardu v svojo službo. Borah ima namreč v Idahu velikanske parcele ueiztrebljenega zemljišča in Orchard bo na tem njegovem (T) zemljišču z dinami-tom in bombami razbijal in krčil panje in štumpe . . . Oloria tibi Domine! Jolietski fur-žurnal sc zdaj v proslavo božjo peča z malanjem pujskov. Ker je bil pa naš urednik obsojen radi dopisa o lumpariji fatra P., je torej značilno za to "farško kahlo", da riše pujske, ki se tako lepo podaje,jo nekaterim živim originalom s kelihom in monStraneo v rokah. Živeli žegnani pujski! Am. Slovenec si je zopot nesramno dovoli vtakniti svoj nos v notranji krog Narodne Jeduote. Učiti hoče njene člane oziroma delegate, kako naj volijo v bodoči centralni odbor. Le počasi, gospodje v Kristusu! Delegacije za letošnjo konvencijo S. N. IV J. rabijo najmanje vaših inštrukcij. Oni bo že sami skrbeli, da Nar. Jednota ostane — svobodomiselna, njeno glasilo bode svobodomiseln list, in dn se centralni odbor izvoli iz svobodomiselnih mož. Tako je! Vi se pa brigajte preje za svoje jednote — katerih imate dovolj — potom Šele pridite k nam, ee že hočete dobiti — po prstih . . . Ne znsvamujte treinpa! Kajti on je »Mlini- človek brez vsuoih dohodkov, kateri ne išče prilike, da bi vam izpodjodel delo. Kapitalist so veliki politiki — zato ker jim nese. Oni vedno politizirajo v svoje lastne interese. Delavci storijo pa ravno narobe. Oni politizirajo v prid kapitalistični! strank (republkanei, demokrati) in s tem podpirajo kapitalizem. Zakaj ne bi tudi delavci enkrat obrnili politiko v svojo lastno korist, kakor to delajo kapitalisti. In delavci imajo moč. Kapitalisti sicer prekašajo delavce z denarjem, zato p« imajo delavci več glasov in v političnem boju, če se ves proletariat zjedi-ui, so kapitalisti docela premagani. Poskusite torej, vi možje deln! Bodite samisvoji politiki in socializem — vaš odrešenik - bo potem kmalu na krmilu. Duhovščina na čelu raznih verskih sekt, kriči, da je socializem nevaren človeški družbi, ker namerava raziljati družinsko življenje. Imfamiju! Rnzne blazno vere in kleriknlizem je ruzruvil več družin iu raztrgal več srečnih družinskih vezi, kakor največje krvave vojne, kar jih pozna zgodovina. Uboga delavska parn, ki si še tako slepa, da letaš od Poncija do Pilata in se pritožuješ nad popom, kateri je od tebe zahteval — $13.00 za krst novorojenega deteta. Od hajduka, ki te je oropal, tečeš k ravberhauptmanu in gn prosiš usmiljenja, ('emu je vsega tega treba T Ali ni škoda besed, časa in denarja!? — Ali je otrok zato prišel na svet, da pop zasluži trinajst dolarjev! Niti iskrice Oreha rti, samoizpovedani dina-miter, bombemetalec, morilec, bigamist, pož;gnIee. kvartopiree. dokazani hlapec v Pinkertonovi policijski službi ete. je živi vzorec vernega kristjana. On je bil svojeeasno učitelj na nedeljski cerkveni Soli v Canadi in je živo vrjel — kakor je tudi druge učil — da je Kristus rešil vse grešnike pogubljenja, in da od tistega časa vsak grešnik, naj stori še tako velik zločin, zadobi oprošcenje, če Kaj je križ? -— Ob času rimskega cesarstva je bil sredstvo za usmrčenje zločincev. Rimljani so na križ pribijali svoje zločince in na ta način jo bil usmrčen tudi Jezus Krist. Pozneje, prva stoletja po Kristusu so kristjani označili l^iiž kot svoj prvi in največji verski simbol (znamenje)ter ga najgttrrčnejše častili in mol li. V srednjem veku jo bil križ prvo in najmočnejše orožje rimskim papežem. V znamenju in strašilu križa so uničevali in podjarmili cele države in narode. Prva desetletja našega veka je križ postal kažipot, po katerem so se razločevali verski fanatiki in prosto -misleci. Ena povprečna stran na križu je kazala proti Itimu, a druga na pot svobode in vers k t emancipacije. Dandanes pa služi križ - telegrnfifniin družbam, katere na njega pr penjnjo telegrafske žice. Le poglejte ob cestah in železnicah in zapazili hodne nepregledne vi-»te križev, j preprečenih z električnimi žicami. Pavliha i" Pavliliarji Satira. Napisal Nemo. Resnici na ljubo moram priznati. da Pavliliarji v ameriški slovenski javnosti še do dandanes igrajo največjo ulogo. I'a to se ne vrši radi tega, k.ir morda slovenski narod ni pristopen kulturi, ali ker sit Slovenci pleme nižje vrsto, kakor se je o Slovencih neki "učeni" Nemec v Avstriji blagohotno izrazil. Pavliliarji- sugestirajo narodu " pavlihurijo". Pa ne dneve, marveč že stoletja in radi tegn se narod tudi ne more kar čez noč otresti puvlihovstvn v knti in fraku. Tako trdim jaz, Pavliliarji pa govore vse kaj druzega. Puvlihtt, n. pr., hodi po Chicagi in pripoveduje na shodu društva sv. Telebana: "l>vn smo že zaprli, dva pa prideta na vrsto iu zmaga je naša." Kakšna zmaga, zakaj se gre?, o tem pu previdni 1'avliha molči. Se Ve Pavliha računa s svojo popoluruastjo. katero uživa pri članih društva sv. Telebana, ki smatrajo za največji kulturni napredek, gradenj« pa god iu mošej. v katerih se daruje iz lesa izrezljanim malikom krvave žulje slovenskih delavcev, ne radi tega da bi maliki uživali darove, ampak da Pavi i he nosijo pokonci svoj d glavo in rede svoje trebuhe o sragah naroda. In ker sc Pavliha zaveda svoje popularnosti pri ljudeh, katerih baje ni obsenčil sv. duh, je tako predrzen, da jim pavl hovstvo ponuja za čisto resnico. Neumnost je. da imenujem Puv-liho. Pavliha in Pavliliarji sit vendar pasma, ki jc vzrnstla v našem narodu. Imenoval bi jo lahko tud; Kljukec in Kljukci. Ali Pavlih« so različni. Ne hodijo v škodo v en sam zelnik. V A meriki jih kar mrgoli. Prepričevalno govore, da so "kunštni" ljudje, ker so mnogo let hodili na t roške drugih Ijudili v šolo. Res je pametno, kar nekateri delavci pripovedujejo svojim tovariše m-delaveern. Ali za božjo voljo, kam bomo pa prišli, če vnarodn oma-jemo princip airtoritete. Naš na-rod je presurov in če mu vzamemo vero. da je vedno tako bilo iu vedno tako ostane, potem bo vse na svetu zlodej vzel. Ali če nekaj dni kasneje trčijo Pavlihe ob zavedne slovenske delavce, kako hitro pozabijo na govorance, katere so govorili članom društva sv. Telebana. Ah, kaj pa hočete? Tistim tepcem smo morali tako govoriti. Ali mislite, da smo res tako neumni, da verjamemo v boga z brado. Zakaj smo pa vendar hodili v Šolo? Saj vendar razumete, kaj je "business". <"e to razumete, poleni tudi veste, kaj smo vam povedali. Saj tudi mi vemo, da bo socializem zmagal. Mi tudi vemo, da nima z vero nič opraviti, ker je gospodarski nauk. Ali trditi moramo nasprotno, ker naš narod še n zrel, da bi vsprejel socialistične nauke. Pn to nismo mi zakrivili, ampak naš narod, ki vodi tudi nas in nam vsiljuje svojo voljo." Tako govori Pavliha /. zavednim delavcem, da bi prikril svojo duševno mizerijo. Ni ga srnin, ker j«1 od njega zbežala sramota k psom. • » • Pavliha in njegova pasma pa ne more drugače postopati. Ti ljudje nimajo v svojem srcu Iju-Tt^ni do svojega naroda. Poznajo h> eno ljubezen in ta je ljubezen do samega sebe — ljubezen do ameriškega tolarja'. Vse drugo jo nič. Cemu so pa hod li v šolo? Mar tla bi delali, delali za narod, ali Se celo produktivno. Kaj šel Ker so hodili v šolo se rede o Kolomnnovem žognu, o veri v botra z dolgo brado, o zmagi, ker sta dva zaprta, druga dva pa prideta mi vrsto, o bučah, ki rastejo na grmovju, o fi/.olu, ki cvete na jelkah itd., itd. Pavlihe pravijo na glas. kednr so med društvenih; sv. Telebana, da bi narodu že zdavnej pomagali do blagostanja, če hi ne bilo teh nepoklicanih socialistov, ki jim motijo njih kroge. Ali Pavlihe že vedo, zakaj imajo ta izgovor pri rokah. Čeinu so pn Pavlihe? Mar zn to, da bi narodu govorili resnico? Ah, kaj šc! Pavlihe vedo. .če drugim pljuskajo gnojnico v obraz, da se pri tem tljih mošujica dobro redi. njih lastna gnojnica so pa prime druzih poštenih ljudi. A vzlit' temu dobro nam! Zakaj' Ker liodeta pljuskanje gtioj-niec v poštene ljudi in pnvlihav-stvit imela takšen trajen vspeh, kakor če bi psi lajali v luno. In radi tega se puvlihovstvu lo smejemo! Obravnava Haywood. Iz centralnega odbora S. N. P. J. Ker je tretje gl. zborovanje S. N. P. J. žc blizo, opozarjamo vsa cen. k raje vina društva, katera Šc niso naznanila svojih delegatov, da to store v najkrajšem času. — Društva, katera ne l>odo volila svojih delegatov, imajo pravico pooblastiti koga v centralnem odboru, a', pa delegati pri katerem drugem krajevnem društvu, da jih pri konvenciji zastopa. I 'redna pooblastila, katera so nekaterim društvom že odposlana, se morejo jxi dništv. tajniku na ime delegata ali pooblaščenca, ki jc naproxen zastopat društvo, izpopolniti s ixjtrebnimi podpisi in izročiti ali poslati dotčnemu delegatu ali pooblaščencu. Društva, katera še niso dobila takih pooblastil, jih dobe s prihodnjim asesmentom. — Opo. zsirja no tudi vse ccnjone brate delegate, kater, so že in kater bodo izvoljeni. da sc za tretje glavno zborovanje dobro pripravijo. Vsak naj dobro preuči jednotina pravita, kar U> delu na konvenciji veiiko pomagalo. Nadalje pros mo ona društva, katera imajo pri gl. tajniku prošnjo :a spremembo oporok ali imajo do-titi certifikate novopristopivš h Članov, tla malo potrpi jo, ker je s!ed preobloženega posia tleo zastalo. Tajnike krajevnih društev o[jo-zarjamo tudi. da pri razp sanju in pošdjatiju bolniške podpore strogo pazijo na to. kdo ima pravico do podpore in kdo ne: s tem se gl. tajniku pr hrani vel ko nepotrebnega posla. — Prosimo vsa krajevna društva, da to v bodoče vpoštevajo. Osrednji odbor. LUtntca up ravni it va. Anton Lubej, Dairagh, Pa. -Naznanite nann svoj stari naslov. Koncem mino lega tedna je bi i—i prvič kar traja obravnava — zaslišan toženec sam Haywood. To-ženec je ttdločno in mirnoodgovarjal na vsa vpraš:.nja senatorja Boraha. Zastopniki obtožbe celo sami spoznajo, tla je Haywood sam zase do-vofj nočna in dok..žilna priča. Na vprašanje zastopn ka kake misli, da < :i goji napram delavske organizacije proti guvernerju Stcu. ncnbcrg, Peabody. Sherman, Bell, tlabbert itd., odgovoril jc Ilay-wood, da smatra vsakega izmed teh mož kot zastopnika društev, ki so pokvar li politične razmere države. Ker pa jc Borah le naravnost sibl v Haywooda, naj obciodani svoje ol»čutkc proti Steunenbergu, izjavil je mirno in z smehljajem na licu; "Moji občutki do Stcunenberga, gospod senator, so ravno tak , kakorš-nc gojim proti Vam in vsakemu ta-kemu možu." Radi nekega članka v "Miners' Magazine" rekel jc I laywodd, da je ta članek namerjen bil Steumenber-gu le kot državnemu uradniku, nikakor pa ne kot človeku. Mnoge stvari, ki j h je izpovedal Haywood, bile so le nekaka pano-vitev, kar je Mover izjavil. Haywood jc povedal, da jc bil Orchard tri do štirikrat v njegovem stanovanju v Denver. Oreharda on ni n -kdnr obiskal, tudi zanj nikakega konja ne voza kupil; nikdar ne z njemu govoril o umoru kake osebe. Ko je bil Steve Adams v Ogden aretovan, poslal mu je iz lastnega žepa $75, in to je b lo prvič, da je temu izročil denar; toda povrnjen mu ni bil nikdar . Napram JaKobu Simpkins v decembru p »slanih Stoo zjavil jc Haywood, da je prvi prejel od zadružne zveze nakaznico v znesku $.>31.50 za pokritje potnih stroškov, katero >voto um je Haywood izposlovnl in si na prošnjo Simp-k o>a obdržal $100, da mu jih pozneje pošlje. Kakor Mover, povedal jc t ud: Haywood, da ni nikdar slišal, tla bi (Orchard pretil Stoimenbergu; vendar pa da je reke! radi težavnih 111 zapljetenib razmer bode izgubi svoje deleže pr "Hctcules Mine". Po prvent obupanem položaju |)oshiž!iIa se jc obtožba druzega; a-petovali so brzojavnega uslužbenca C. W. Alien, ki je kot priča v korist Haywooda govoril. Obd<»lž:li so ga krive prisege n obdržali so ga 1 »od poroštvom S5000. Kakor sc' nam dozdeva, bi tat zemljišča in tožnik Haywooda, gospod Borah imel pravo veselje pustiti aretoVati vse njegove pr 'če, ko bi dotičniki nc bili zapustil države preje nego s jc Borah to izmislil. Seveda prepoštenl pravd tri k, ki sam je obtožen hudodelstva tatvine, skuša z temi zvijačami pridobiti s upliv porotnikov; ktr je izprevide«, da so se nesramna načela, ki j je kovni proti Hay wood u', začela |x>di-rati, in se poshržijo sedaj vseh sredstev. reš:ti kar jc mogoče- Tudi Orchard bil je včeraj še enkrat zasl šan. Pravdniki Haywooda trtlijto, da se v Orcliardovi družini nahaja slaboum. Orchard sam je izjavil, da je [»znal starega očeta, vendar ni nikdar o njegovej uino-Utlnosti kaj slišal: paČ pa da je mel strica, kateri jc v samomoru končal življenje in tla se jc po smrti dokazalo, th je bil mož obnorcl. Dokazalo se je tudi včeraj, tla jc I>;1 Orchard med stavko v okraju Cripple Creek 1903 ogleduh in da so mu podjetniki in njihovi hlapci prav dobro plačali to služlto. Zavc-aal se je namreč proti plačilu vse kar jc - stavk) v zvezi 11 ovaditi uradivke. Tako glasi, namreč izjava D. E. Scotta. železničnega detektivi, kateri tudi potrdi, tla jc sam dal svoječasno Orchardu nekaj denarja, da si priskrbi vožnji listek v IVtivcr in nazaj. Namen njegovega potovanja moral bi biti poizve-deti razmere stavkajočih; v resnici I ki sc je na(K>t I v Denver le zato, da sc seznani z Mover in Hay woo-dom. in jih zaplesti v bodoče hudodelstvo. Vendar pa so bili ti dokazi z mnogimi nasprotnimi načeli ovrženi po državnem pravoništvu. QLAS SVOBODE Slovenska Narodna h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, o5S> S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 143 Main Str. La Salle, 111. Tajuik: Martin Konda, MJU Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 987 Blue Island Ave., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9f>17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. I)an. Badovinac, Box no, Do pue, 111. John Vebščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 5(»4 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, til7 S. Centre Ave., Chieago, 111. jakor timol,'.11)02 Strand St. So. Chicago. III. Martin Skala, Box 1058 Ely, Minn. Josip Matko, Box 1HI Cluridge, Pa. Matija 1'ečjak, 819 Chestnut St, Johnstown, Pa. Nadzorniki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: VSE DOPISE naj blagovoledruštveni zastopniki jxiailjati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat?« pa blagajniku Frank Klobučarju. OsretUiji odbor S. N. 1*. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja ne vsa društvu, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopoaljejo svoje dopise jed notnemu tajniku. Dopisi. M lwaukce, Wis., 7. julija. Cenjeni urednik liiasa Svoludcl Tukaj Vam pošiljam naročnino za Vaš list za cclo leto. Do zdaj sein b i zvest naročnik Amerikanskega Slovenca; vedno sem ga čital — toda od zdaj nikdar več. Spoznal sem namreč, da ta list n ma nikakovegd podučnega branja. Kadar sem čital •tiste stare, tisočkrat pogrete neumnosti, vselej mi je stopila pred oči zgodovina srednjega veka, ko so! uboga ljudstva čutila kruto moč farške roke. I11 spomnil sem se, da nas Anner. Slovenec 1 drugimi nazadnjaškim klerikalnimi .;isti vred goni nazaj v one temne dni. — Vsled tega danes opustim Amerikanskega Slovenca; zapuščam črno farško četo, ki je križ in nadloga mašega revnega ljudstva-, in se pridružujem v vrste svobodomislecev ter po dp ram Glas Svobode. Želim pa tudi, da bi vsi Slovenci po Ameriki, kateri se še vijejo pod farško peto, prid i do lega prepr oa-nja in si naročili Glas Svobode in tako pripomogli, da ta naš vrli list v kratkem zide vsaj dvakrat na te den. — Bratski pozdrav somislečim Slovencem 1 Spreobrnjenj grešnik. La Sal le. H:., 10. julija 1907- Cenjeno uredništvo I Sprejmite ta dopis, ako sc Vam zdi vredno. Tukajšnje slov. cerkveno pevsko društvo, ki je še mlado n katero je pod novim vodjo dobro uspevalo, shiži zda i v sramoto naši celi slovenski naselbini. 8. julija je eden katoliških fantov n člarnov tega društvu kriininelno napadel eno trinajstletno deklico, ki it tudi cerkvc-na pevka. Zgodilo se je to na potu od pevskih va}. Doticn k, kateri je bil aretirati, sc je izgovarjal, da on m prvi stori'. tega temveč še poprej njen — stric. Aretirali so tud strica in ga postavili pod §<200 poroštva, dočim je moral oni fant položiti $500. Deklic n stric je pa moral imeti precej črno vest, kajti čakal 111 obravnave. Drugi dan g. julija jc odšel zorana iz mesta in tam v samot: si je — končal življenje. Pognal si je kroglo v prsa. Dva dečka Ma ga našla mrtvega in takoj tekla k policiji, katera je potem dala truplo odvesti v mrtvašnico. Samomorilec je bil star 48 et. a oni fant in katol ški pevec, kateri še čaka bati-nc. jc pa 28 let sdr. Iz usmiljenja do starišev nesrečne deklice, ki so biti vedno na dobrem glasu, zamol- j čim za zdaj še i nena dotičnih bac-kov. Tako se je postavilo naše koto'. -ško pevsko društvo! Taka je katoli- j ska vzgoja in morala! Sramota!, škandal! — Končno še želim dober tek onemu "Šuštarju . kateri bi bil bolje naredil, da je ostal pri svojih škarpab — otroke pa pri m rti pustil! Syobodomislec. Is bakrenih hribov v Tltcrmopoh*, Wyo. Cenjeni g. urednik i Prosim, sporočite tKt m "božjim pastirjem", ki naš list, urednike in Nar. Jednoto, tako navdušeno napadajo, da naj priromajo semkaj v nase bakreae hribe. Tukaj je cele oblake ovac in backov in služba za te "pastirje" bi b ta dobra, kajti volna gre rada od kože. Tudi v kamnolomu je dovolj dela, zatorej vi žegnani lenuhi in postopač:, pridite sem, da si vsaj enkrat v življenju poštenim potom zasluž te svoj kruh. Zdaj itak ine delate druzega, kakor obrekujete poštene in delavne ljudi, ki govort va 11 neljulK) resnico. Zdaj pa še nekaj! Kakor čujem, Am, Slovencu nc ugaja ime naše jednote. Pravi Nam pa še tisočkrat manj ugaja oni farški list. Naj se repenči kolikor hoče, škoditi nam ne more. Kavno ta mesec bo dve leti, odkar smo v Darragh, Pa., ustanovili društvo lulinost, ki je dobilo številko 23 pri S. N. P. J. Dve leti — n koliko društev imamo že danes! Ko >em pred 171111 meseci iz Darragh, Pa., odšel na zapad, pustil se 11 pri društvu Edinost 41 aii 4J vrlih bratov; danes, mislim, jih je že okol: sto. Kaj ne, tako se — nasadu je! Vsemu delavstvu 111 čitateljem Gl. Sv. obilo mapredku, sodrugoma Konda t it in Kakerju neustrašenost, tebi pa društvo Edinost št. 23 srčna čestitka na tako vrlem koraknr! Želim, da najdem 200 članov, ko pridem zopet tam. Anton Budna. Chicago, 111., 15. jul. 1907. Cenjeno uredništvo Gl. Sv. 1 V češkem dnevn ku "Denni Hla-satel" z dne u. t. m. je čitati pod zaglavjem "Ve prospech red. K011-dy", da je bilo v slovenskih in sploli v slovanskih krogih nabranih $500 11 po g. Emilu Bachmanu meni kot podpora zročenilt. Jaz tem potom izjavljam, da do sedai še nisem od n'kake strani niti centa prejela, in si to mači n, da je omenjena not.ca vsled klerikalne zlobnost v navedeni list prišla. Cula sem pač, tkt se v svobodo-mislečih krogih prispevki v moj prid nabirajo, — kar bodem svoje-časno tudi zahvalno tem potom objavi! a. — Smatram si pa v dolžnost že sedaj povdarjati, da vsako morebitno darilo od strani klerikalcev oziroma farških denuncijamtov najodločneje odklanjam. Marija Konda. KLEHI K A LIZEM IN PEČENKA. Kaiko veliko resnico jc pisal Am. SI. od dne 12. jul., še samemu n. dobro znano. O sveta (»riprostost: Ubogi delavci in trpini se moramo zadovoljiti z črvivimi klobasami, medtem ko klerikalni možje tako jed še 'mačkn.rn nennorejo kuhati.1 C>ni sc ne zadovoljijo s temi malen- j kost m , ampak kaj radi bi segli malo bolj globoko v dela v sk i žep, tako j da bi si zamoglr pr voščiti kako te- j lečjo ali prašičevo pečenko. Kaj ta- | ciega bi jim pač boli d šalo kakor priproste kloliase. Ker pa zgoraj omenjeni list pripoved hije o klobasah kot resnični do godbi, tudi nam ne preostaja druzega. kakor pop sati nekaj resničnih črtic iz življenja, napram katerim je pisalec teh vrst moral prepustiti ka- toliškim možem pečenko, a sam sc zadovoljiti |>ač ne z klobasam , temveč z Kruhom in vodo. Ne daleč od tam kjer Sava izvira I izjKxl Triglava živel jc še pred krat-. kini, dokaj nnovit 11 pošten mož, j kateremu je bil edini up mjegov 20- j letni sin Janez. Iiz ljubezni je hotei 1 oče Srmen, da postane Janez rc- i dovnik. Prav 11 č se ni arpiral sin svetom svojega očeta, poslušal jej njega voljo, tov jiodai se res daleč tja |k«1 vedno modro obnebje solč-nate IHije v Mamostan, prid.no "sc j učil, in leto /a letom posprval sej višje. Prisodilo se je pa med tem časom, da je oče Situen obolel nrtno 1 nesarno. Izkušen m zdravnikom pači se je posrečilo obvarovati moža prezgodnje smrti, toda bolezen e pustila svoje posledice, zapustila je temne črte v glavi oČtta Sinina, tako da ubogi mož ni b i več sam svoj gospodar. To priložnost pak ;c: jKirabil niegov domači župnik, ki nekega lepega solčncga jutra tako mu jerfgovoril: "Oče Sini(šn! Hudo Vas je kaznovala usoda človeškega življenji Komaj da ste prestop H polovico dobe življenja Našega, vže Vas jc kaznoval Bog, kateremu ne ostane nič prikritega. Dasiravno niste dejansko grešili proti ccrki ti njenim zapovedim, vendar pa kot movit in liogat mož morali bi Vi pomagat pO zmožnosti svetej cerkvi, in | o-s|K'ševati čast ltožjo z materijelnimi sredstv . Bog je bil milostljiv z \raiiii, pustil Vam je še življenje, da zamujeno popravite I" "Oče Simen! Vi imate sina Janeza, ki postane redovnik. Kot rc-dovn k tnora storiti obljubo večnega siromaštva, toraj bi vse njegovo premoženje, ki bi pripadlo njemu l*> Vaši smrti, on moral prepustiti omenjenemu redu."' "Oče Simen! iDomača cerkev n domači župnik je bolj potreben pod-,pore, kakor pa ptuji red v ptuji državi, katerega še ne poznate. Veliko večje lxxlc Vaše zashižetije prtsl Božjim prestolom, ako darujete Vi dedšč no Vašega sina cerkvi. j*deg katere bodo (rohnele Vaše kost', one j cerkvi, v katere j je Vaša duša zadobila prvo spoznanje Bo-žjc, onej ivrkvi, v katerej se bodo brale sv. maše za Vašo dušo v rešitev večnjega ognja." "Oče Simen! Veliko uslugo in pomoč storil bodete s tem dejanjem v prospeh slave Božje. \r do-mačej ccikvi zapisano bode \ ase ime 7. zlatimi črkami in ostalo bode ne; zbrisi j vo. l!og lwdi Vasej duši milostljiv in na svoje j desne j stremi Vam dovolil mesto, da zamorete ob. čudo vati njega neskončno Vsega-mogočnost od obličja d«»obličja 1" Tako je govprl sv. župnik po postavali cerkvenih. In kaj je storil ubogi oče Simen ? Vže itak bolan >na živcih in oslepljen po teh besedah Božjih, udal se je izkor ščevahiemu klerikalizrmi. bedščino svojega sina Janeza prepisal je na korist domače cerkve, in zraven še obljubil izdatno pomoč po smrti. Z mirno vestjo je sprav 1 župnik mastno pečenko v svoj žep, veseleč se svojih hudobnih pripomočkov, ki sta mu jih nudile \era in cerkev sama. Da je oropal sina dedščine, da jc raztrgal s na od očeta, in da jc oropal tudi na jednaki podlagi žrveči samostan, za vse to si ni delal skrbi, ni ga pek.a vest, nasitil n napofnil je svojo lačno malho, napolnil tudi farško bisago sebi samemu v prid. Kaj pa je storil sin Janez? Dokler ni prišel v tlotiko z tem raztne-»xinii, vse jc bilo dobro. Slepo je veroval v vse princfpe in dogme cerkvene, molil i« h val 1 je ISoga zal n;egi ' rezmejro dobrotljivost. Ko so pa jMiteii hudobni ljudje razkrinkali vso afero in naslikali v živb barvah vse družinske razmere, nasmebn 1 se je on)|rani Janez, j Toda zkiben je b i -njegov nasmeh, j temno je izostalo preje vedno jasno lioe. Solza za'osti kanila mu je iz oče>a. govoriti 11 tnogel več Mirno in tiho šel v spaln co, slckel si metliško kuto, vrgel culico črez mme in odšel iz samostana. Pr vratih pa obesil je svojo haljo na kljuko 10 ! jo prepustil usodi. Napotil se je proti domu, v lepo I kranjsko deželo. \reč dni je trajala j vožnja; am^pak Janez ni govor 1, ni se smijal, ni tožil, ni tarnal. Preveč je Ivlti ranjeno njegovo srce^ prevelike bolečine mu je zadala cerkev in njeni hlape" . Ko pa je konečno pel korakal jjo strmih stezah proti domači vasici, zagledal je najprVO cerkev, ki jc stala na griču ,zavita v večern mrak. Tedaj pa je Janez, oropani in zavržen s'n vrgel svojo culico ob tla, dvignil }jesti prot cerkvi, in z zlobnim nasmehom prisegel večno naščcivanjc Bogu, in vsem njegovim služabnikom. V ten trenutku iztrgal sj jc z sroa zailnji žarek vere i»ir zaupanja v I'"»ga, postal ;e svobodno misleči mladenič na |»dlagi naravnih z;iko. nov. Ni se tistraš 1 Janez bridkosti življenja, 11 ker ga je narava obda. rik: "t krepkimi udi, podal sc od doma v svet, primoran si [>risliiž'ti vsakdanji kruh » delom svojih rok Kakor »navadnemu delavcu mu svet ne nudi irnogo. Zadovoljiti se mora tudi s klobasami. Toda name sto njega s pač klerikalizem lahko privošči mastno pečenko. Amerikartski SI. in njegov pod-rejmik Pavliha s Centre bi pač tudi radi dn b jim delavci nosili pečenko, in ko liobo msioeni s pečenko, zahtevali IkhIo piščetfl. Tako izkorišča klerikalizem ubogega delavca. Delavec naj b preživel sel>e in svojo družino, preživel naj bi klerikalce in kar mu preosta-ja, naj daruje cerkvi. SvObodno-tnisleči slovenski delavec n trp'n! Bojuj se za svobodo, bojuj se za pravico. Vživaj delo Tvoj ill rok. in boj se klerikalizma. ker ist:, ko bodo izčrpane vse Tvoje moči n ko Ti izpiic zadmjo kapljico krvi, okleni! Te 1xx!e z verigami I111-tlbbne in 1 eklenske sile. poleni pač ne liodeš najdel več zlate prostosti. Saj smo vendar sinov matere narave. n narava na n mudi prostost, toraj boj ujmo se za njo z vsemi silami, z vsemi močmi. mmmwtmmwm M01> KRNI KOTO (ill A- ^ KI (NI A TELI JE t 4 I L. HagendorfT. | ^ Vogal Heed in Oregan ul. ^ ^ V MILWAUKEE, WIS. ^ ^ Znižane cene za poroČ- ^ ne slike. ^ ^iUiUiUiUiiiiiiiUlUiiiiUiU^ POZOR ROJAKU Po I [ii nan i naznanjam rojakom v Lil Sallo in okolici, r LO w S lir dp u> tli + i t IS PHONE 4IJ ®EL Dvoninii zn društvene soje in veuolice. Popotniki dobro došli. Postrežba b stu-novanjem 111 hrano. 24 Union Street. KENOSHA, WISC. « jI KORIST VSACEGA MOŠKEGA JE, DA SE BRIJE SAM ttritveni stroj Patent dem, kojf ga kline bo izdelane iz nnjbolšegii nngleški ga jekla se prodaji* v obte jo $5, — in je v svoji sestavi najbolj praktičen, 1 katerim se zamo- rate obriti v 2 minutah, tako kot hi došli od brivca. Pribrijen-jn z tem strojem so Vam ni treba nič razumeti v brijenjn in Vam onemogočeno so 11 rezati. Kline stroja se nabrusijo mi jer-monu. kakor pri navadni britvi, tnko V«ui je upornim stroju garantirana za vedno. Ta stroj stane pri 1110 samo $3..ter Vam ga damo It mesece na poeku&njo, ako v teku tega časa z strojem ne bodi' zadovolni, ga zamorete nazaj poslati, nakar Vam denar povrnemo. Nt- odlasnjte torej in naročili' siga takoj, z katerim bodete gotovo popolne n 11 zt>d« > olni.l ri r 1 it £it> i stroja pošljite Sue v sttmp*ali. a ostalo svoto plačali bodett na expresu. Ktdor pa poilje celo ivoto <3 00 v naprej, temu pošljemo stroj po pošti, pošmlneprosto. Piliti' t materinem Ji-zlku na: 4 210 214 E. M2 St., L. OL'AROIA Ar CO. New York, N. Y. MOČNO BLAGO. Najbrže. da ste videli že kako oznanilo in si pr^dstavIjaTir kako po e»'tii so blago dobi. Ali bo spominjale, kako slnbc blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se Brečnim. Mnogokrat vidite take predme-to rznamovane in tako lepo popisane, da sevam priljubijoin Bi jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate iu najdete* da "iso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cenpoo-glasih. Nekatere prodajalno trde, da cena tega ali onega predmeta je /a polovico znižana. Mi tega ne storimo,kajti vsukdo-v£, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nuni in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleko itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. L GLAS BVODODE Po volitvah v Avstriji. (I mri r en dopis is stare d^novme. Dolenjsko.) (Konec.) Najlepše, kar je aazreti v teh volitvah na Slovenskem, je kunet v navedenih jnanoštajerskih krajdi Slovenski kmet na Kianjskom po večini voli vsako gpako za poslanca, katero mu postavi duhovnik za kan-ddata. On voli zaporedoma skrice, ki v kmetiji nič ne razumejo. On vo'.i meščani ske ljudi in penzionira-nc uradn ke, katere je vzel farovž v svojo -služIlo, katere pušča do ljudskih jasl:; kmet na Kranjskem nič nc vpraša, ako jc kandidat neodvisen človek, ako je kaj moža; on daje popu volilni listek, da zapise kaj pop hoče in potem gre an jim k volit v- Ko sano z vedli, kako nastopa kmet v navedenih krajih na slovenskem štajerskem, razveselil se je vsak človek, ki ve, da katoliški farovž ni prijatelj kmečkega blagostanja, kmečke sreče. Ali ni največja neumnost, da vol knuct advokata, ali kakega penzijoniranega u-radnika, ki še tudi ni bil rojen na kmetiji, ki toraj n č ne razume o 'gospodarstvu kmeta, katerega koristi ima zastopati v državnem zboru. Večina kranjskih kmetov ne vpraša, koga vo'.i. Je dosti aastn h izjem, ali ti pametnejši in neodvisni kmeti so še v manjšini. Pa pc de tudi na Kranjskem do tega, da bodo kmetic sami si postavljali kandidate. Ze tudi tukaj preseda večini kmetov njih hlapčestvo farovžu, ali tako hitro se ne morejo okorajžiti, da bi se znebili duhovniškega varirštva. Kakor se zdaj kaže, kranjski duhovniki v državnem zboru mej slo-vensk -mi poslanoi ne bodo merodaj-««. Posvetni samostojni slovenski in hrvaški poslanci, ki pridejo iz Istre, Dalmacije v državn zbor, sc niso zvezali s temi klerikalci. V državnem zboru sc vežejo poslanci, Ki imajo iste težnje. Štajerski kmeti in hrvaški poslanci so vabili klerikalce, do sc zvežejo vsi v jeden jugoslovanski klub in v tem klubu jedini postopajo; bilo bi jih potem 37. A duhovniki in njih sluga advokat dr. Sušteršič so se izjavil proti temu. Klerikalni, penzijonirani dvomi svetnik šuklje jc govoril za to zvezo vseh v jeden klub, ali sc je potem tir. Stršteršiču in duhovnikom uda . Šukljetu je bilo na tem, tla bi se iz klerikalne strauKe ne odločih navedeni, ki so hoteli skupen klub far tako hod;li ti ruga pota. Naj pa- j metnejši nej kranjskimi klerikalni-1 mi poslane je Suk'.je, da s i ni več to. kar je bil včasih, ko jc še bil liberalen in mlajši. Pravzaprav on zdaj 1 na Še klerikalce votli. Imel l»i rad ko-.mando čez večje število štajerski kimetski posianec dvorni svetnik dr. Pdoj jc pa zapustil kranjske, goriške iu štajerske duhovnike m kar se posvetu h škricev teh duhovnikov : drži in se pridružil navedenim nc- j odvisnm poslanccm. Dr. P!oj jc, dober stoječ mlajši človek, šuklje; je 2c star in ima dosti otrok; on sc ; je ud n j al zaradi tega farovžu, j postane deželni glavar na Kranj- j skun, katero mesto nese 8000 K fiksno in po dijetiah še jenkrat to-I ko, ako jih zna kdo dobro račimiti. — Pri prihodnjih voltvah v kranjski deželni z!>or l>odo kranjski duhovniki, ki M) zda j zvezo sklenili z nemšk mi grajščaki, oddajali dobrote te služl>e glavarja. — Dr. Ploj je videl, da kmet «na štajerskem ne pozna šatlc, da ustaja; šuklje pa ve, da se še na Kranjskem ne mudi |>o-sloviti se od farovža in njegovih ^ dobrot. Ako sc šuklje z duhovniki j skrega, ne dobi nikdar več mandata. Njega voli le kmet. k nič nc premišljuje, koga naj voli. šuklje danes le Še dobi mandat po agitaciji du-hovtrkov met kmeti. To tlobro vc in ne \i rad zgubi: d ruzih dobrot farovža. katerih <*> deležni le oni, ki podpišejo slepo, kar zahtevajo duhovniki Tako l»de število slovensk h in hrvaških poslancev v jugoslovanskem kMbu 21, strogo klerikalnih stiovensk;h pa (016 v jjosebnem klubu. To tudi kaže. da gre nizdol s pretirano farovšJoo politiko tinf pri j\as na slovenskem jugu ; poslana so pri volitvah vidli, da se slovenski kmet pripravlja, da bo odslovi faro vške. Zatorej še tli obupati. Treba je le pomisliti vsemu meščanstvu in šola-uim posvetnjakom sploh, da je kmet najvažnejši človek, da se je tega do-sedaj zanemarjalo in prepuščalo duhovnikom, tla je treba všje speljati toga važnega človeka duševno ■11 gos|)odarsko iu mož bo postal sa-' nosvoj povsod', kakor je v bogatih kmetijah Savinskc in Šaleške doline. Delavcev pa tudi ni prež rati-Naše časopisje naj seznanja občinstvo z socialističnimi nauki. Naša družba se tudi sprem nja in naloga meščanstva l>o skoraj doigrana; delavstvo jx>šilja svoje talente v boj, ki zastopajo vse drugo naziranje in vse drugo gosjodarsko stremljenje. (>kna odpreti, pred nami jc velika masa kmetov, iz kater h smo prišh meščani in mase delavstva, ki nimajo nič stalnega, ki so pa pijonirji novih gospodarsk h razvojev, nove omike! 87 soc. demokratov v av-^trijska državni zbornici pomeni, da so sc dogajale v avstrijskih masah velike spremembe. Meščanstvo ž vi od prebitkov kmetije iti druzega delavstva; isto jc v srednjem vcku nočno bilo jk> svojih zadrugah, v zadruge sili danes kmetija in vse pro zvajanje in konsum Meščanstvo naj v teh razvojih zazre svoje liodoče delo in našlo l*i svoj delokrog kot delavec velike mase. Holna štiri leta- končno ozdravljen u. (iosp. Jakob Planine, P. 0. Hnx 163 Cumberland, Wyo.. nam je pisal sledeče pismo: 44Jaz želim, da objavite to moje pismo. Moja hči, katera še živi v starem kraju, je štiri leta trpela na bolezni v želodcu in nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Jaz sem jej poslal Trnerjevega zdravilnega grenkega vina, katero jo je pa korenito ozdravilo. Kot hvaležni oče, priporočam to sredstvo vsakomur." Jednaka priznanja o Trinerjevein zdravilnem grenkem vinu smo že večkrat objavili v naSem listu. Vplivalo so toliko, da mnogi ljudje, ki bolehajo na želodcu, rabijo s vspohom zdaj samo to sredstvo. Trinerjevega zdravilnega grenke-je ozdravilo še celo zastarele bolezni na prebavilih, katerim ni več noben tek pomagal. Pišite nam za zdravniški svet, ako pa čutite bolezen v želodcu lili drobil, tedaj pa ne potrebujete nobenega nasveta temveč vživa.jte takoj Trinerjevo zdravilno grenko vino. Dobiva v v**'1 lekarnah in pn izdelovalcu Josipu Trincrjn, 799 So. Ashland Ave., Giicago, III. ODPRTO PIS MO Cenjeni Collins Medical Institute! Veliko slavnost Vam sporočam za Vaša zdravila, ker sem se jaz tako popolnoma ozdravil z njimi, ko sem 4 tedne težko bolehal na drobu, h me Minnesntski zdravniki niso mogli ozdraviti. Lepa Vam toraj hvala tor Vam ostajam hvaležni Frank Bambich, Box 55 MoKinlov. Minn. $ O2 Ozdravljena težke bolezni ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu evr Marij« Rezič 2095thSt. Union Hill, N.J. ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca Matin Fortun 110 K. Park St. Butte,Mont. zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zatnore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor : bolezni na pljučah, prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, jetrah. mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht. trganje in bolečine v krihi, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge.in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (satnoizrabljevanja) Šumenje in tok iz ušes, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh naglavi, srbenje, nlazulje, lišaje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih,'neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli-tok, bolezni na maternici, i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika in Sililis točno in popolnoma, kakor tudi vse tajne aH spolne bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci l mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivinii slikami v tušu in barvah. ZASTONJ! ZASTONJ! Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo Kufiga Zdravje Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od s!al>okrv-nosti, kašlja, težke bolezni v prsih in zlatemte. " Johana Košir Uox 122 North Bergen,N. j. i Slovencem in bratom Hrvatom v Chicngi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil /. modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim drustvam priporočam tudi mojo dvorane za društvene soje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudsko veselico. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vodno dobro došll! iQwft Priporočam so vsem v obilen |>oset. Frank Mladič, 387 S. Centre Ave. Chicago, lil, i Ne trpite za reumatlzmom. Drgnite oteklo in bolne ude z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Id Čudili so bodete radi hitrega ozdravljenja. — Itubllsem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z zbornimi vspe-bi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. o Rev. H. W. Frcytag, Hamel. 111. "T Na vsaki steklenici je \ I A naša varnostna znamka \|f *'sidro". 25ln 60 cent. v vseh lekarnah. fm Ad. R1CHTER «3k CO. tis Pnrl St.. New York. MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S So priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje, Izvrstne smodke. telefon štiiv. 777 POZOR ROJAKI! Slika predstavlja ut> b zlatom pro-tegnjeno (bold filled.) ir» z dvojnim pokrovom. Size JAMČI SE ZA 20 LET. L'ra ima kolesje najboljših araeri-kauskih izdelek o v (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter imn 15 kamnov t 'ena jo sedaj samo 1*. Srhoenhofen Brg. Co'h. Najboljšo pivo je |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. $13.00 Krnil Bachman, 580 S, CeHtre Ave., Chicago. NAJEMNIK & VANA, IZDKLOVALeA sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk 8t, Tel. Canal 1406 Za obilno uaroel)o st; pript>ročam spoštovanjem Jacob Stoiiich, 72 K. Madison Nt. Chicago, lil. Rojak, kateremu si včeraj dai "Glas Svobode", da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl bos, da je res. Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave iu drugo potrebičine. QLAB SVOBODB 7 ISTAROST 4 ^ 4 * približuje se polagoma, življenska moč gine nil mnoge bok/ni se preprečijo, če bodete uživali i SEVEROV ŽIVLJENSKI BALSAM Olajlava prebavo, dovrsuje dovajetijo hnine, podpiia izlr H o iu j l nih snovi in vzdrzn-va izvrstno ravnotežje med potroikom in nndomesčenj« m iivljenskih Biiovi. To je ceno zdravilo za žene. dekleta in starejBO. ljudi: pripore fen j« od ljudi vsili vrst in poklieov. Bvezoat iu zdravje je njegov učinek. ('ena 75q. Bolečine v ledju bo njveč povzročene pri boleznih obis-tij. Nohurni katar, BladkoBečnoat me- hurni, kameni, brightova bolezen, vnetje obisti, trda jetra in elično bolezni lahko odstrani Sevrovo Zdravila Za obisti in jetra. Skrbite za zdravo delavnost vaših obisti in jeter, in tako Be ognete mnogim boleznim. Cena 75c in 2."> Glavobol povzročen ali z želodčno težavo, brevm-orniin uživanjem opojnih pijač, ali sla-bostjo iiveev, mine prav earovito bitro z ugodnimi učinki, kater«« povroči Severov Prašek zoper Glavobol in Nev- ralgijo. Kjer so so druga zdravila izneverila, tam ta prašek ljubilo ogenj pogasiti. Pobož-u Borsfjanci sc nikakor niso hoteli [»sluz ti brizgaltre, ker so smatraii ogenj kot kazen l>o/jo iz nebes in bili >0 mnenja, da močno grešijo zoper božjo vsegavednost. Neki pobožni fanatiker zapeljal je celo voz-poln različne ropotije v bližnji vžc goreči skedet a bi ja božja ustn;-Ijenost tudi tem stvarem nc prizanesla. Naenkrat pa plane pobožni mož v sred« • ognja in z smrtno nevarnostjo res velik sod vina iz p-a-nena. Reko je, da mu je sv. duh navdabn 1 to misel. . Vera in ponižanje pobožnih Bor-sjancev je bila kmalo poplačana. Rešeno vino ni bilo zavarovano, vse drugo pak črez lastno ccno. Tako -najde krepost vedno sVoje plačilo. la." Dečko je sklš&' očetov nasvet in priplaval srečno na breg. Stolp sr. Marka v Bcnotkah. Ker -«> v I tal ji še vedno v skrbeh, d-A b se utegnil Markov stolp, katerega so zaceli iz nova zidati, zopet podreti, zlasti rau'i temelja, jc bonešk municipij poveril posebni komis'ji nalogo, naj izreče o načinu zidanja svojo sodbo. Komisija jc končala >>-oja preiskovanja in sc pohvalno izrekla o sistemu grajenja i o materija!:*. Opeko je po sodbi profesorjev mi ionske tehnike izvrstna k.kur tudi rn.Jta, za katero Uporabljajo pesek iz Bicnte. Portland cement iz Casalmonlc.^to zadošča vse n zahtevam. Tudi pod ica je trdno zgrajena) tako da je vsaka nevarnost zključena, zlasti ker so posamezni deli zidovja zvezani med sel>oj z železjem. I hi jc racčoJil cesarja in habsburško hišo. je bil obsojen socialni demokrat Ropaš v Goric: na 10 mesecev ječe. Ropaš je govoril na nekem shodu v bt. Ferjanu. Pri obravnavi je izjavlja, da ni žalil ne cesarja ne habsburške hiše, da ga pa priče (klerikalne) niso irmele ter zneslo skup razne besede z njegovega govora, riled česar je nastala trditev o omenjeni žalitvi. — Ce b pa na prižnici kak "pop ' izrazil svoje mišljenje n razžaul celo avstrijsko vlado cesarja in njegovo h š«». IhkIo priče (seve tudi klerika-lne) tako zasukale njegov govor, da bode o-menjeni "pop'" odlikovan z zasluženim križcem. Spoznali s\no jza! Duhovnki — apkoborcc. V Auguštinski cerkvi v New Yor-kn jc pater McCarty močnega mla-deniča. kateri mu jc hotel odnesti cerkveno pušico, v navzočnosti veli ko pobožnih v rednem rokoborst.vu pre ragul, tako da mu je bil plen zo et lahko odvzet. Sedaj pa za htevajo a mer ške občine, da bi n ill dušni pastirji še večkrat radi pre-membe tu p :, tam nastopili v sličnih igrokaz h. Ciov^ri sc celo, da je nekaj menitnih rokoborcev iz Cirkusa Schumann v Berlin-u dobilo častne |x)nudbc, da bi se javi-'.i tukaj šnj n duševnim in verskim uradom. — Pri -nas v Ameriki je kaj tacega vse mocočc m Pavliha s Centre se je nekega lepega jjopol-dne v že vadil v tej stroki, pa ne doma v svoji sobi, ampak na vogalu 1 H. ceste in Centre Ave. Kriš utonil. Iz Dolia pri Domžalah sc nam p'-se: Pri irois i.narno gospoda, ki je dotslej živo bolj sam zase. Sem in tja je j>oil psevdonimom Silvin Sar-denko skoval kako neslano pese nco, sicer pa jc miroval — do vol te v. Tedaj pa je pokmznl svojo zagrize-nost in -voj fanatizem. Nedavno ni hote! pri nekem pogrebu brati slovesne maše, ker pripada mrtvečeva nwJbi-nta I j ude n. k i se nc dado vod'-t na vrvi. Sedaj p ravi, da ne bo pusti neke šolske deklice k obhajilu, ako nc odpove službe v gostilni, kjer so volil po lastnem prepričanju Ako ne bo nehal uganjati takih burk, skovali mu bomo tako [jeseni. da mu bo zvenela dolgo časa [mi uses li. — Da, da, podkupovati jiKli. da volijo na klerikalno stranko; v nasprotnem slučaju pak obsodit vse v peklensko brezno, Kjer jc jok in škripanje z zobmi. Res, prav imenitno delo božie usmiljeno-sti. -PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO *nln )<> v I milj-In drum" kritj- ob »drljnu >k< in morju 111 proikrbk »Urit Ukufrn. CUNARD LINE prevaža ljudi in hlago čez ocean G1ULTAR, GENOVA. NflEPEL 110. lupi, vem ki in novi PARNI KI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. ••ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yurka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO.. Obrnite so do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navoda l,i o cenah in času kedaj purniki odplujejo. F. G. WHITING, ravnatelj. #>7 Dearborn Str. ohioaoo V nekem katol ške.11 okraju Švice korakal je na čelu procesije mlad dečko v beej obleki, držeč velik križ v rokah. Pri prehodu črez most leročc reke spodrsnile mujje in padel v valove Ko jc njegov oče, .ki jc bil tudi pri proces j t navzoč, zapazil, kako valovi tirajo žrtev z tesno objetim križem v pogubo, zavpil mu je: za b°ži° vol'o s[mst" no Boga, [>a zja trame se prim', drgač' Te bo h'doba vze- N a z d a i rojaki! Slovenoem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Salooir Točiva vedno Bveže pivo in pristno drugo pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posetBe priporočava brata Košiček 590 S. Centre Ave. Chicago. III. 8 CILAB SVOBODB Trlumf v ilolietn. "...Zadnje dejanje se je tz vršilo, zavesa je padla in občinstvo, t«> jc slovenski kato; ski narod (farji!) veselo ploska po celi Ameriki ..." Am. Slovenec, št. 31 str. 1. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peel in pohištvo pri Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina nI. Chicago, lil. Ali se boš ženil to poletje? I Ima! Tra-ra! bi*m-bum-bum! N*a nogah je ves "dom ntis vobiscum". Tone na vse grlo se dere od zad, >1>reilaj pa France Suopsagarad... To vam je cela handa, kaj čete še več; — pač Micik manjka, a to ne st r nič . ■ . "Študirani" Janez 'ma pušelje s kopriv; Mianlar častiti tolče: zittn-biv! y. C e bo tako, potem si boš gotovo omislil enitvanjsko sliko inl sicer dobro sliko, ki niorn vedno, ohraniti svoj prvotni! značaj............................................ To ti točno solidno in reno naredi. Na povelje iz Washingtona. Poročevalce od 'Denver News' iz Roke, Idaho, je poslal svojemu listu nasljednji dopis, tikajoči se "zaželjenega državljana" Borah in sodrugov, kateri so obtoženi radi goljufij izvršenih proti vladi. Porah in pajdaši skušali »o z sleparskimi sredstvi pridobiti si državne gozde. Evo Vam dopisi V dobro zaprtej uradnej blagajni v Boise shranjen j»» z v*1/" k papirja, i/, kojega se bode prej ali slej razvidilo, da je njega vsebina v testiej zvezi z preiskavo, ki se vrši napram uradnikom zaveze zapadnih rudokopnv. Vsebina hrani v sebi tožbo proti zveznem senatorju William E. Bora h u> prvemu odvetniku, ki zastopa obtožbo proti llajnvoodu, Ako se porotniki v obsodbi Haywood« ne bodo zamogli jednostransko združiti, potem bode Borah postavljen pred sodišče preje neijo bi se pričela druun obravnava proti Ilaywocydu. .fnko zanimivo arieo sem doživel včeraj pri pogovoru z okrajnim zveznim odvetnikom Bui-ckom; kajti namen mojega obiska je bil izvedeti natančno vse resnico glede obtožbe, katero so višji zvezni porotniki namerili proti Borah-u 11 njegovim sokrivcem. V Washingtomi se je pa ukazalo, da se vsi, obtožbe se tikajoči akti, morejo držati pod ključem, in brezuspešni so vsi poskusi, da "Sjbi se omenjeni akti izročili javnosti. V pretočenem itednu so so zastopniki Washingtonskih časnikov. kot člani največje časniske zveze v državi, obrnili na zvezni pravdniSki oddelek v svrho, da se jim dovoli pristop in pregled aktov. Toda tu navzoči poročevalci onienejnih časnikov pokazali so mi danes brzojav iz Washingtona, v katerem zvezni odvetniški zbor odločno zanika obelodaniti obtožbo, izrečeno po višjih zveznih porotnikih. Omenil sem še Ruicku, kako hi se moglo posrečiti podati obtožne akte glede Borah-a in sokrivcev javnosti, in mi je odgovoril jnko značilne besede: "Ko bi mi bilo moč odtrgati pokrov raz teh aktov, zaniogel bi jaz pokazati svetu tvarino, — še mnogo bolj zanimivo." Nekaka dejstva pa so vendar zagledala lice beleča dne, in še več bi pa lahko se posneto raz zapiskov, pristopni vsakomur. 7 V onem easu, ko se je predložila obtožba višjih porotnikov, je okrajno zvezno sodišče bilo tudi obveščeno o tožbi, ki jo je priČilu zvezna vlada proti "Barber Lumber i "o."" v svrho vrnitve 115,000 akrov gozdnega zemljišča. Senator Borah je bil in je Še vedno odvetnik "Barber Lumber Co.". on sam je tudi sklenil vse pogodbo glede teh zemljišč z zveznimi zastopniki, in j>ri poslovanju okrušil je zakon in postave. Okrajni zvezni pravdni k zrna-u'iil je pa še vsako afero, katero je zastopal. On .sam 'jo rekel; Septembra meseca pričelo so bode soilnijsko postopati proti Borah-n in sokrivcem; vsak ttpliv ali ozir je nemogoč, da bi so no zadostilo postavam in zakonom. Sodrugi, somišljeniki! Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavemiku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu apada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in sosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage. -Izkušen fotografa 391 -393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. ChlCAOO, ILL. ESTABLISH 18811 PHONE CANAL 297 Društvena vest. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi Slovensko Narod- Mladeniško društvo "Danica" št. 44 S. N. P. J. v Coneniaugb, I\i.. z sodelovanjem bratskega nam dru-štva "Adr ja" št. 3 Johnstown, Pa., v nedeljo dne 4. augusta 1907 m i VVoodville Haglich, na sadnem vrtu Vida Rovanšek. Piknik se bo vršil pri godom obletnice, kar so tukajsnjj mladeniči ustanovil: društvo "Dan-ica" in kar ga je slinvna Slovenska Narodna Podporna Jednota sprejela v svoje okrilje. Rojak; in rojakinje, kakor t mil tukajšnje S'ov. Nar. Pevsko dru >tvo "Bled", se uljudno vabi, ch po-seti ta i»aš piknik. Vstopnina za možke je $t. — Ženske s., nabral $5.40. — Anton Budna, Glancoc, Wyo, 50c. ' Skupaj' do danes: $^4-' 60. — Živeti darovalci! Jos. Versčaj, t. č. pretiš. Ivan Molek, t. č. ta i. I.istu v podporo. Jos. Smitz, Bridgeport, O., 25c.; Fr Pičel j, Little Falls, N. Y., 25c. — Hvala! SLUŽBO DODI CRKOSTAVEC, ki ena staviti na stroju (Linotype operator). /.glasiti se ali pisati je na: Wor-kin^mcn's Printing & Pub. Company, 683 Loomis »tr.,, Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi VOBBFS TEDTSB'S JM0iftT<«l» Trinerjevo zdravilno grenko vino. ki pospeSuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni t^dno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pofoj Življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolt zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, branite bolezni. • • « « • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. &shlatid Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.