december 1994 štev. 10 letnik XXV
mag. Teja Valenčič bo prerezala slavnostni trak pred novo osemletko v Rovtah (Foto: M.T.)
Nova osemletna šola v Rovtah
Številni gostje, državni poslanci, državni svetnik, predstavniki ministrstev in logaške občine, ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, domačini in prebivalci okoliških krajev so se v soboto, 20. novembra, zbrali v Rovtah k odprtju nove šole. V polni dvorani kulturnega doma se je odvijal bogat kulturni program, ki so ga izvajali domači učenci.
Osnovna šola v Rovtah - takrat se je imenovala ljudska šola, je bila ustanovljena že leta 1879, skoraj pred 120 leti. Šolo, ki je imela velik šolski vrt in sadovnjak, v katerem so gojili nad sto sadnih dreves, je ustanovil in najprej vodil domači župnik Janez Molj. Poleg osnovnega šolskega znanja so se domačini naučili tudi sadjarstva, kar je bilo takrat kmečkemu prebivalstvu Rovt v veliko pomoč.
Po letu 1900 so se učenci od 5. razreda dalje morali voziti v Logatec. Leta 1973 pa je bila za potrebe nižjih razredov (od 1. do 4. razreda) s samoprispevkom zgrajena nova osnovna šola, žal, slabo in nestrokovno, pač, takratnim časom primerno.
Da bi prišli do nove večje šole, so vaščani Rovt s samoprispevkom načrtovali 12 milijonov tolarjev, kmetje so še posebej darovali les za ostrešje. Po velikih naporih in prizadevanjih je bila investicija, ki je stala, po besedah osrednjega govornika g. Vlada Puca, več kot 2 milijona DEM, končana. Tako so prebivalci Rovt končno dočakali dan, ko so dobili osemletno šolo. Del sredstev - kar polovico - je prispevala slovenska država, svoj del pa je morala oskrbeti tudi občina iz svojega proračuna. Ca. Teja Valenčič, državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport, je v svojem govoru izgradnjo te šole ocenila kot edinstven dogodek v slovenski državi, saj ni običajno štirirazrednic razvijati v osemletne šole.
Udeležence je nagovoril tudi g. nadškof, ki je učencem zaželel, da bi jih nova šola vzgojila v zrele osebnosti, ki bodo zmogle nositi svoj del odgovornosti, sam blagoslov pa ni namenjen le šolskim prostorom, temveč tudi šolarjem in njihovim učiteljem.
Po končanem kulturnem programu je g. nadškof v spremstvu domačega župnika g. Janeza Petriča blagoslovil šolske prostore, ga. Teja Valenčič pa je po odprtju simbolično pozvonila k prvi šolski uri.
V novi šoli bo vseh osem razredov, v njej pa bodo na voljo tudi prostori za šolsko in krajevno knjižnico, pa še prostori za glasbeno dejavnost in vrtec.
Nova šola, ki je dokaz, da se v Rovte vrača življenje, bo kazala pot v prihodnost. Življenje bo v kraju bogatejše za vse, kraj pa bo polno živel zase in za vse, ki ga bodo obiskovali.
Po odprtju šole se je prazničnost nadaljevala v prijetnem vzdušju v dvorani kulturnega doma. Prijazni domačini so ob tej priložnosti pripravili pogostitev z dobrotami domačih gospodinj.
Franc Bogataj
Spoštovani občanke in občani!
Vsako delo, ki mu človek posveti dovolj volje, vztrajnosti in ljubezni, rodi obilen sad. Ta je še večji, če ti ga poklonijo bližnji.
Spoštovane volilke in volilci! Vsem, ki ste zbrali toliko poguma, da ste stavili na manj znano osebo, se z vso odgovornostjo in dolžnostjo lepo zahvaljujem. Vsem, ki ste bili tako pogumni in odgovorni do naše skupne prihodnosti in ste zato prišli na volišča ter oddali svoj glas kandidatu po vašem prepričanju, zagotavljam, da jemljem za svojo dolžnost delati v korist in dobro vseh prebivalcev naše občine, in da jo bom v vsej veličini izpolnjeval.
Kotžupan prevzemam krmilo velikega in specifičnega podjetja, katerega temeljni cilj ni profit, ampak splošno zadovoljstvo in dobro počutje ljudi. Zato se dela lotevam z vso odgovornostjo. V sebi sem usmerjen k socialni pravičnosti, zato vam zagotavljam, da bom storil vse, da bo moje delo in delo ljudi, ki jim bom delo nalagal, obilno, koristno ter le v dobro vseh občanov. Razvoj logaške občine se z mojim prihodom ne ustavlja - kot bi nekateri morda želeli - ampak se bo nadaljeval in pospeševal za dvig splošne blaginje naših ljudi. Sestava občinskega sveta, ki poleg mene sprejema velik del odgovornosti za splošno dobro občine, mi vliva upanje, da bo naša sovprega modro in uspešno vlekla voz v smeri stabilnega napredka.
Vsem prebivalcem naše občine voščim vesele božične praznike in srečno novo leto 1995
Vaš župan Slavko Brenčič
SDSS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Spoštovane volilke, spoštovani volilci!
Lokalne volitve so za nami, zato mi dovolite, da se vam, ki ste oddali svoj glas Socialdemokratski stranki,najtopleje zahvalim v imenu Občinskega odbora SDSS. Z vašo voljo je SDSS stopila v logaško politiko s ciljem, vnesti svežino v vsesplošni razvoj občine.
Naš vprega ne bo dirjala, bo pa prav gotovo preudarno, smelo soustvarjala blaginjo, ki bo po preteku mandata v ponos občini kot celoti.
Vsem prebivalcem logaške občine, še posebej pa članom stranke, voščim vse dobro v novem letu, ki naj vam prinese veliko notranjega miru in vas ohrani kot poštene in pokončne ljudi
Predsednik SDSS Slavko Brenčič
Pogled nazaj - in malo naprej
Štiri leta so minila. Kot droben preblisk v žvljenjskem spoznanju - pa vendar: kar petnajstina življenja.
Tedanji trije zbori Skupščine občine Logatec so novembra 7 990 imenovali urednika, zatem še uredniški odbor in izdajateljski svet Logaških novic. Slednji je oblikoval programske zasnove časopisa, ki jih je Skupščina sprejela maja 1991. Ko se ozremo v preteklost in poskušamo oceniti uresničevanje teh zasnov, ugotovimo, da je bil okvir vseskozi trden in da vrata niso letela s tečajev. Treba pa je reči, da ni bilo vse po željah, pa tudi po pričakovanjih ne.
Časopis naj bi bil mesečnik, vendar temu ni bilo ves čas tako; omejen je bil z denarjem in s sprejemanjem proračuna v poznih spomladanskih mesecih za posamezno leto. V programskih zasnovah je bila poudarjena mladinska tematika, tudi šoloobvezne mladine. Bilo je zelo malo neposrednih objav spisov šoloobveznih otrok, več pa zapisov, ki so, tako ali drugače, povezani z vprašanji mladih: od njihovega dela v društvih, športu in kulturi do težav, ki jih pestijo, kot n.pr. droge in kajenje. Komentarjev znanih slovenskih komentatorjev pa ni bilo moč brati v Novicah.
Ne bomo tožili o težavah, tudi ne govorili o zelo majhni volji naših občanov, da bi dopisovali v časopis ali druge spodbujali k pisanju! S takimi zadregami se verjetno srečuje prenekateri urednik. Javna beseda je res občutljiva in izpostavljena splošni kritični presoji. To, kar je enemu dobro in koristno, je drugemu (lahko) povsem nepomembno, pa tudi slabo. Vsem ljudem hkrati ni mogoče ustreči. Dejstvo, da se pravica (svoboda) enega končuje tam, kjer se začenja pravica (svoboda) drugega, je težko sprejemljivo, včasih celo absurdno, a vendar edino, ki omogoča človeštvu sploh obstajati v znosnem sožitju. Kritiki pa se, seveda, najlažje izogneš, če ničesar javno ne rečeš in še bolje, če ničesar ne napišeš.
Vodilo operativne uredniške politike je bilo napraviti časopis za dokument časa in dogajanja v njem. Bolj za vir informacij o minulih dogodkih kot za napovedovanje bližnjih; časopis naj bi bil bolj dokumentarističen kot trenutno aktualen. In še eno vodilo bi veljalo omeniti: zapisovati dogodke, ki se zgode zunaj občinskega središča, če se je le zvedelo zanje. To pa zavoljo tega,ker je središče samo informacijsko pokrito vsaj še z lokalnim kabelskim TV programom, še posebej prikladnim za objavljanje cikličnih in pogostejših objav kot so, denimo, rezultati (ligaški in klubski) tekmovanj ipd.
Novice so se izogibale nestrpnostnim stališčem, tudi za ceno očitkov, da kak prispevek ni bil objavljen zaradi tega, ker ni "po volji oblastnikov". Prepričevati ljudi, da imaš vselej prav, je tvegano ravnanje; lahko se zmotiš, lahko ravnaš napačno, slabo oceniš pomen posameznega dejanja ali ne poznaš pomembnih dejstev iz ozadja. Vendar, ko si se odločil in storil, kar si, ocenjevalci tvojega ravnanja postanejo generali po bitki. In še eno stvar kaže poudariti: živimo v času, ko velja predvsem tisto, kar je slabo. Zlonamerno kritizirati, omalovaževati in tudi žaliti je postala moda in marsikdo si jemlje pravico biti končni razsodnik. Močno dvomim, da je samo to pridobitev demokracije! Človeka osrati - kaj lažjega kot to. Oprati - kako? Se kdaj vprašamo, kaj smo storili človeku, ki smo ga napačno, po pomoti ali v splošni evforiji obdolžili, pa je ravnal samo drugače, kot se nam zdi, da bi moral? Ali ga obtožili kraje; se nam ne bo zgodilo, da bomo želi vihar, če sejemo veter in da bodo morda neprizadeti posumili, da že moramo iz lastnih izkušenj poznati take možnosti, če jih vneto pripisujemo drugim?
Zaradi takšnih opredelitev so Novice poročale pozitivno tudi o obnovljenih šolah, asfaltiranih cestah, komunalnem urejanju prostora in o obrtno podjetniški coni. Končno: vse to je bilo menda zajeto v sprejetih občinskih proračunih; in v zapisniku kakega skupščinskega zasedanja preberemo tudi besede priznanja izvršnemu organu za uresničevanje sprejetih načrtov. Po drugi strani: meščanu se lahko zdi, da je kilometer ali dva asfaltiranega cestišča, denimo, proti Sv. Trem kraljem, stvar, ki je ne kaže niti pohvaliti. Strinjam se, da bi taka cesta morala biti asfaltirana že pred davnimi leti. Pa ne samo ta; jih imamo v občini še precej (takih) kilometrov! Vendar ni dejstvo, da je asfaltirana zdaj, za njene uporabnike nič manj pomembno, kot bi bilo pred leti! Bi torej morali zapisati,
da se mora sedanje občinsko vodstvo sramovati, da je cesta šele zdaj asfaltirana? Bi bilo to pravšnje poročanje? Bogsigavedi.
Na koncu, upam, smem izreči zahvalo lektorju, nekaterim članom uredniškega odbora in izdajateljskega sveta ter pogostejšim dopisnikom Marcelu Stefančiču, inž. Albinu Čuku, dr. Jasni Ćukovi, dr. Zoranu Vodopivcu, Igorju Resniku, inž. Antonu Antičeviču, inž. Mojci Dolenc in Romanu Rupniku, Andreju Zigonu, Jožetu l'erku, I ran ju Bogataju, Sonji Mihelčič, Marku Škrlju, Tatjani Štirn, Marjanu Ceohelliju, Mihu Tršarju, tiskarnama Mali d.o.o. in Lotos d.o.o., vsakomur za tisti del, ki ga je prispeval k vsebinski in oblikovni podobi Novic v teh letih. Vsem drugim dopisnikom, fotografom in naročnikom oglasov pa tudi veljaj beseda zahvale. Bralcem hvala za pozornost in dobronamerne kritike.
Kdorkoli bo v prihodnjem letu in kasneje čutil, da more kaj povedati drugim, opisati na straneh lokalnega časopisa kak dogodek kot dokument časa in dogajanja, ali nad čem potožiti, naj to brez zadrege stori. Urejati časopis naj bi bilo predvsem selekcijsko opravilo: med več članki izbirati najboljše. Se pa mnogokrat zgodi, da urednik ali lektor zapišeta vsaj vest o pomembnem dogodku za današnji in jutrijšnji čas, če tega ne stori nihče drug; in ko je zapisana, se najdejo, ki znajo nadrobno popisati, kaj vse je v zapisu manjkalo. Na tak način ne pridemo ne do dobrega časopisa ne do strpnega sožitja med ljudmi. Pa smo obojega zelo potrebni!
Božičnega miru in zdravja v novem letu 1995 voščim vsem
Urednik Janez Costiša
\ 4
Spomenik dr. Andreju Gosarju je odkril predsednik Skupščino občine Logatec inž. Anton Antičevič, ob njem predsednik odbora za postavitev spomenika Marcel Štefančič (Foto: M.T.)
Trg sv. Nikolaja v Logatcu
Na trgu stoji doprsni kip dr. Andreju Gosarju, delo akademske kiparke Alenke Vidrgar (Foto M.T.)
Lepo popoldne zadnje novembrske nedelje je še poudarilo svečanost odkrivanja spomenika dr. Andreju Gosarju, po rodu Logatčanu, velikemu slovenskemu mislecu in sociologu. To je bilo zadnje dejanje leto dni trajajočih dejavnosti, ki jih je začrtala Skupščina občine Logatec in jih je usmerjal predsednik Marcel Štefančič kot predsednik Odbora s člani tega odbora. Naj na kratko povzamememo dogajanja: simpozij o delu in liku dr. Andreja Cosarja v Logatcu 21. aprila, ko je bila predstavljena knjiga "Srečanja" dr. Andrej Cosar, zatem predstavitev knjige "Sodobna socialna etika", izdane na pobudo Odbora, TV omizje o liku dr. Gosarja - vodil ga je Primož Sark -in odkritje spomenika.
Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, domačinov in gostov, med njimi naj omenim državne poslance in svetnika ter člane Cosarjeve družine in širše rodbine. Slovesnosti so dali svoj žlahtni prispevek že omenjeni predsednik Odbora, Marcel Štefančič, prof.
"Vsako moje dejanje, majhno kot veliko, vidno ali prikrito, se zrcali na vsem človeštvu. Delovalo bo do konca časov. Človeštvo lahko bogatim ali siromasi m."
Že pred dobrima dvema letoma smo na eni izmed župnijskih slovesnosti na trgu pred cerkvijo izrazili večinsko mnenje, da bi se prostor imenoval Trg sv. Nikolaja. Takrat je bila ureditev trga v mestnem jedru še zgolj ideja in velika želja. Kadar je ta dovolj velika in iskrena, se lahko uresniči. Z združenimi silami občinskih organov in župnijske skupnosti nam je uspelo zamisel tudi uresničiti.
Natanko ob šestih zjutraj 26. septembra so se začela dela. Župnijska skupnost je s svojimi prostovoljci dajala glavni utrip delu. Začetki so bili sicer zelo skromni In
Tomaž Simčič, ravnatelj tržaške gimnazije in mag. Milan Zver z ljubljanske univerze ter jurist Lado Ločniškar - Gosarjev sopotnik. Dvoje Gosarjevih misli je prebral Lado Lenaršič, troje pesmi je zapel Logaški    oktet,    dogajanje je
povezoval inž. Albin Čuk. Logaški Župan inž. Anton Antičevič se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so zastavili svoje delo in znanje, da se je Logatec nekako oddolžil svojemu pomembnemu rojaku, posebej se je zahvalil predsedniku Odbora, ki je nosil pretežni del organizacijskih bremen, kiparki Alenki Vidrgar, arhitektu Francetu Kvaterniku in iz-
niso veliko obetali. Vsaj za tistega ne, ki je vse opazoval z roba. Drugi, ki smo vedeli, kaj hočemo, smo zaupali v znano in preizkušeno geslo: "Samo začeti je treba!". Cel teden so trajala pripravljalna dela. Tla smo morali zravnati in primerno oblikovati. Vgraditi je bilo treba odtoke, vodovod, električno napeljavo, strelovod... Sprva je bil odziv prostovoljnih delavcev zadovoljiv. Iz dneva v dan pa se je število povečevalo. Presenečenj ni manjkalo. Zanimivo se mi je zdelo, da so se dela lotili župljani, ki tudi verno žive. Drugih ni bilo. Ob takih priložnostih se pokaže, kaj pomeni evangelij - odpira srce za potrebe drugih, tudi za krajevne potrebe.
Potlej so prišli na vrsto robniki in kocke ter priprava tal, dovolj napetih z zadostnim padcem. Za to so skrbeli: Tone Rupnik, Danilo Mihelčič, Bernard Mlinar, Karel Korenč, Janez Nagode in drugi. To obsežno delo je trajalo dva tedna. Nakar smo prostor tlakovali s skoraj
vajalcem ureditvenih del ob spomeniku. Zatem je spomenik odkril. Blagoslovil ga je logaški župnik, g. Anton Kompare.
Spomenik, ki mu bo na podstavku dostavljen še napis o
imenu moža, katerega doprsni kip nosi, z urejeno okolico lepo dopolnjuje trg pred dolnjelogaško farno cerkvijo.
Če se ne zavedamo preteklosti, ne moremo imeti prihodnosti.
Janez Gostiša
2000 ploščami. Zidarjem so pomagali: Janez Logar, Milan Petrovčič, Viktor Verbič, Andrej Trpin, Srečko Nagode, Ivan Celarec, Mihael Grom, Franc Mivšek, Roman Kogoj, Jože Gregorič, Florijan Marolt, Marko Škrlj, Tone Levinger, Janez Kurent, Urban Langenvalter, Franc Kuzma, Slavko Treven, Štefan Molj k, Cveto Maček, Janez, Matej in Marko Gantar, Klemen Nagode, Marijan Lukančič, Janez Trček, Simon Is-tenič, Franc Korenč, Marko Rudolf, Anton Žust, Stane Kokalj, Andrej Hladin, Janez Kalin, Jože Vehar, Simon Razložnik, Andrej Pivk, Simon Pečkaj, Jože Švigelj, Alojz Maček, Franc Vidmar, Franc Jureš in drugi. Vsem izrekam znova veliko zahvalo. Ta gre tudi gostoljubnosti gostišča Krpan in trgovini Banuša Sila.
Ferdo Krvina je daroval elektromaterial, Peter Verdinek izkušnje. Zelo velik in zahteven zalogaj je bilo maltno stičenje plošč, ki se je včasih zavleklo pozno v noč. Tako smo delali tudi ob električni razsvetljavi, saj so dnevi postajali vse krajši.
Bolj, ko se je delo bližalo koncu, bolj smo bili veseli. Vgraditev rdečega asfalta, asfaltiranje pločnika in druga zaključna dela so dala končno podobo, ki smo jo imeli v mislih ob začetku del. Z naročilom vodnjaka smo bili sorazmerno pozni (pred praznikom vseh svetih). Razumljivo je, da bo pika na i šele s postavitvijo le-tega in ureditvijo razsvetljave. Odslej bo pri nas bolj lepo. Zato tudi gre.
Nekateri so odločitev in delo samo odklanjali. To so bili predvsem tisti, ki za druge nikoli ne storijo veliko, in tisti, ki so že po naravi proti vsaki novosti. To nas ni motilo, ker smo prepričani, da se temu nikoli ni mogoče povsem ogniti. Bilo je tudi nekaj takih, ki so se z obnovo trga počutili kot kokoši, če jim prestaviš lestev, po kateri hodijo spat. Parkiranje na trgu, seveda, ne bo več mogoče. Navaditi se bo pač treba na druge lokacije, ki jih je v Logatcu zelo veliko. Hvala Bogu, da v samem središču mesta: pred župnijsko cerkvijo, Domom Marije in Marte, pred šolo, pred župniščem in veroučnimi prostori odslej ne bo pločevine, pač pa voda, klopi in živi ljudje, predvsem otroci.
Naj bo tudi to naš prispevek človeku v letu družine.
Tone Kompare
Spomenik dr. Andreju Gosarju
Zahvala za postavitev spomenika in ureditev prostora ob njem pa gre vsem, ki so za to prispevali denar: Izvršni svet Skupščine občine Logatec, Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Kil Logatec, Abanka Ljubljana, SCP Primorje Ajdovščina, Obrtna zbornica Logatec s svojimi člani, Cementnine Oblak Logatec in Valkarton
PODJETJA V RASTI
Do nedavnega je bila logaška občina med najmanjšimi v Sloveniji, merjeno s številom prebivalcev. Med najmanjšimi, absolutno pa celo najmanjša, je bila po številu nezaposlenih. Kriza, posledica prestrukturiranja gospodarstva in prehoda na tržno naravnanost ni občine preveč boleče oplazila. Tudi negospodarske dejavnosti ne zaostajajo bogve kako za razvitejšimi okolji.
Poleg dveh velikih podjetij v naši občini deluje še nekaj za zdaj še družbenih, ob njih je registriranih kakih 100 zasebnih podjetij in malo manj kot. 400 samostojnih podjetnikov. Res je treba reči, da nobeno zasebno podjetje po lanskh podatkih ni bilo med 500 največjimi v Sloveniji. Zakaj, ni znano!? Znano pa je, da gospodarsko poslovanje teče normalno pot: pot vzponov in padcev, uspehov in usihanj. Kar nekako mimogrede se dogaja, da poslovni prostor zamenja lastnika ali uporabnika in že v njem zacveti druga ali pa enaka dejavnost - pod novim vodstvom.
Mnogo je vzrokov, zaradi katerih zaidejo podjetja ali zasebniki v položaj, ko ne zmorejo več normalno poslovati in se (morda še pravočasno) odločijo za prenehanje. Premnogokrat tudi še tako skrbno in budno spremljanje poslovanja  ne  prepreči pretečega
konca; nekje med poslovanjem se je napačno presojalo gibanje trendov: bodisi povpraševanja, inovacijskih izboljšav, nenadejane konkurence, spremembe zakonskih pogojev, predragih kreditov in še sto drugih vzrokov, ki odločajo o uspešnosti ali neuspešnosti poslovanja. Žal, tudi v naši občini nismo imuni pred takimi nujnostmi. Ne bomo jih naštevali, da bi ne prizadeli tistih, ki so zaradi prenehanja poslovanja že dovolj prizadeti in v zobeh javnega mnenja tudi zaznamovani kot premalo sposobni. Mimogrede: brez nesposobnih tudi sposobnih ni, brez zlih ni dobrih, brez neuspešnih ni uspešnih. Za primer vendar navedimo trgovino za Narodnim domom: poslovanju, odnosu do strank, založenosti ni bilo kaj očitati, pa lastniku vendar ni kazalo vztrajati. Prišel je drugi, trgovine ni le obdržal, ampak celo povečal, spremenil način postrežbe in, vsaj za zdaj, solidno posluje. Kdo ve, kaj bo tam čez čez nekaj let! Morda še večja trgovina, morda gostinski lokal - ali pa prostor, kjer bodo prebivalci bloka shranjevali kolesa.
Z gledišča potrošnikov je vse hujša konkurenca pravi balzam za shujšane denarnice. Treba je le vedeti, kje je izdelke moč kupiti še ceneje, kdo ponuja cenejše storitve, in se napotiti tja. Resda, cena ne more biti edino merilo potrošnikovega odločanja, je pa
mnogokrat prevladujoče. Kako pa se v taki konkurenci znajdejo ponudniki, je drugačna zgodba vsakega posebej. Kljub vse bolj agresivni konkurenci so še podjetja in posamezniki, ki najdejo poti do boljše prodaje svojih izdelkov in storitev. V svetu pa tudi pri nas poznamo pojavnost, ki ji pravimo podjetje v rasti. Eno takih je, za naš primer značilno, podjetje Prolog iz Logatca.
Pred štirimi leti ga je ustanovilo šest družbenikov, zdaj jih je še pet. Pol leta po ustanovitvi se je v njem zaposlil prvi, zatem vsako leto še po en delavec. V rednem delovnem razmerju so zdaj štirje, od tega dva lastnika, dva družbenika delata pogodbeno, dva pa sta zunanja sodelavca. Podjetje se ukvarja predvsem z računalniško opremo: strojno in programsko.
Direktor Brane Orešnik je povedal, da je rast podjetja dokaj postopna in načrtovana. V začetku so se ukvarjali z vsem, kar je lahko prinašalo dohodek. Ostra konkurenca, ki je v dejavnosti zbila zaslužek pri poslovanju v poprečju na manj kot 10%, je podjetje prisilila v specializacijo. Lani so na novo utemeljili poslovno politiko in jo naravnali k povečanju kakovosti programov, ki so jih obdržali, k iskanju partnerjev zunaj države (uspešno se uveljavljajo na Hrvaškem in v Albaniji), k poslovanju z lastnim kapitalom, k dvigu strokovne usposobljenosti in znanj a zaposlenih, k novim kadrom za programske naloge in namizno založništvo.
Poleg tega zastopajo ameriško
firmo TSC - Top speed Corporation, ki sodi med najpomembnejše na področju softvvara. Začetki so bili težki, ker je proizvajalec preskušal sposobnost Prologa. Potem se je razvilo tesnejše sodelovanje. Na področju strojne opreme so tesneje povezani s tajvanskim proizvajalcem fax modemov Pora Corporation. Pot do njega so našli skozi hongkonško bazo podatkov o proizvajalcih tovrstne opreme; podobno utirjajo sodelovanje s tajvanskim proizvajalcem disket.
Evropski trg spremljajo predvsem cenovno; z osnovno programsko opremo so pri nas pod evropskimi cenami, zaradi nižje cene dela. Prodreti na zahodnoevropski trg brez blagovne znamke ni mogoče. Tisti, ki jo imajo, so na tem trgu v tej branži že prisotni in ni moč zlepa priti zraven. Poskusiti pa kaže z uveljavitvijo nove blagovne znamke na, denimo, Češkem in na drugih vzhodnoevropskih trgih. Potem s tako znamko še poskus na zahod.
Kako daleč načrtujejo razvoj podjetja? Do 10zaposlenih. Na kar bi bilo treba podjetje razdeliti na več dokaj neodvisnih profitnih enot z lastnimi poslovnimi cilji in obračunom. Ena izmed njih bi se zagotovo lahko ubadala z namiznim založništvom, ki postaja nuja malih podjetnikov; ti potrebujejo vse kakovostnejše tiskovine, pisarniške in promocijske materiale, vendar v manjših količinah in kratkih izdelavnih rokih. To je ena od prednosti, ki jo kaže smotrno izrabiti.
Janez Gostiša
Na podlagi določil Pravilnika o Februarskem priznanju občine Logatec objavljamo
Razpis
za podelitev Februarskih priznanj I
Februarsko priznanje je najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina Logatec posameznikom za izjemne dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture v najširšem pomenu.
II
Predlagatelji so lahko posamezniki, društva, organizacije, skupnosti ali upravni organi. Predlogi morajo biti formalni, na obrazcih, ki so na voljo v vložišču občinske skupščine. Rok za oddajo predlogov, naslovljenih na Občino Logatec, Odbor za kulturo, Tržaška 15, G1370 Logatec, je 30. januar 1995.
III
O prejemnikih bo odločil za kulturo pristojni organ v občini. Priznanja bodo podeljena na eni pomembnejših kulturnih prireditev v februarju 1995.
Odbor za kulturo pri Izvršnem svetu Skupščine občine Logatec
SKD
Zahvala Slovenskih krščanskih demokratov
Občinski odbor SKD Logatec se zahvaljuje volilkam in volilcem naše občine, ki so s 27,12 % oddanih glasov zagotovili G sedežev v občinskem svetu (po številu torej največ svetnikov), in tako ponovno potrdili SKD kot najmočnejšo stranko na Logaškem.
Vsem občankam in občanom pa voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike ter zdravo, uspešno - srečno novo leto.
Občinski odbor SKD Predsednik Štefan Kociper
... KULTURNI UTRINKI...
Tako žive so podobe, ki jih Andrej Žigon ujame v svoj objektiv: na fotografiji: Matačonov Ciril nekega zimskega dne pred Tol-lazzijem
Dušni obrazi slovenske krajine 95
Ob izidu Logaškega koledarja piše pomožni škof Alojz Uran
Stenski koledar z gornjim naslovom je skupaj s sodelavci iz Logatca pripravil pesnik in fotograf - božji trubadur Andrej Žigon. Že njegove fotografske razstave, opremljene z izvirnimi lastnimi besedili, so predstavile njegov pristen in svojevrsten pogled na svet, ki je marsikdaj tragičen, krut, vendar nosi v sebi kal neskončnosti - večnosti. Zato se tako pogosto njegovo razmišljanje zaključi z Alelujo.
Tudi pričujoči koledar ima v svojem sporočilu velikonočni značaj. Slovenska krajina, tako razbrazdana v svoji raznolikosti, oblikuje človeka, ki živi iz te zemlje. Večkrat je robat, večkrat ranjen in utrujen od svoje poti, pa vendar lep v vsej svoji drugačnosti. Obrazi, ki nas pozdravljajo skozi mesece v letu, nosijo v sebi vedno novo voljo po življenju, upanje, ki je zakoreninjeno v Kristusovem vstajenju. Slike dopolnjujejo besedila iz Sv. pisma, svetovne in domače literarne zakladnice ter iskrivo razmišljanje avtorja. Morda so nekatera besedila malo vidna, treba se jim je približati, si natakniti očala. Ali ni prav to bistveno sporočilo tako zasnovanega koledarja? V naglici vsakdanjosti, ostajajo samo obrisi. Če pa hočemo zares "videti", se moramo zaustaviti in pogledati od blizu. Potem bomo videli obraz človeka in v njem tudi sebe, svojo preteklost in prihodnost.
Pa še nekaj je dragoceno. Avtor in sodelavci in Naklo d.o.o. kot založnik ne iščejo zaslužka. Delali so zastonj in želijo, da bi izkupiček iz prodaje tega koledarja šel za boj proti zasvojenosti slovenske mladine z mamili.
Alojz Uran
Notranjci so zapeli
Kaj redke so priložnosti, ko v Logatcu lahko prisluhnemo kulturnemu ali pa, recimo, prevskemu utripu Notranjske. Letošnjega 19. novembra nam je omogočila logaška Zveza kulturnih organizacij revijo notranjskih pevskih zborov, poimenovano "Notranjci, zapojmo!". Glasbeni dogodek je v veliko dvorano Narodnega doma pripeljal kar obilo poslušalcev iz Logatca, pa tudi iz Cerknice in z Vrhnike, od koder so se po trije pevski zbori tudi sicer udeležili pevske revije.
Začetek koncerta je naznanil Moški pevski zbor Tabor" iz Cerknice, ki se je pod vodstvom zborovodje in skladatelja Janeza Kranjca predstavil v glasbeni podobi "fantov na vasi".
Cerkniški ženski nonet /UDA, ki ga vodi Alenka Šuster je z zastavki mladostnega temperamenta pokazal dobršno mero pevske naravnanosti.
Komorni mešani zbor z Rakeka, ki ga vodi Jože Rajk, je znanilec dobre volje, ki obeta še veliko lepega petja.
Tudi gostje z Vrhnike so se predstavili najprej z moškim petjem okteta "Raskovc" z zborovodjem Tonetom Jurjevčičem. S pevsko možnostjo je oktet na vsak način bliže "fantom na vasi", zato je, denimo, Gounodova "Gloria" izzvenela v željah po poskusu nadgrajevanja pevskih hotenj.
Povsem drugače je izpel svojo pevsko podobo ženski zbor "Concinite". Zborovodja Darinka Fabiani prav dobro ve, koliko česa lahko zmore ta pevski sestav. Zato smo poslušali lepo petje z mehkimi nastavki in jasno izpeljanimi glasbenimi frazami, dasi je mestoma zmanjkovalo poguma za izrazitejše dinamično niansiranje - prim. "Pueri concinite".
Sestra Boža Čotar, zborovodja s svojskim pevskim navdihom, je
Glasbena predstava na Miklavževo
Mešani pevski zbor Adoramus je letošnjega Miklavža pospremil s prijetno uspelo glasbeno prireditvijo. Zborovodja Marjan Grdadolnik je z zborom pripravil Gržinčičevo opereto v treh dejanjih "Miklavž prihaja". Pevci in pevke so se spopadli s posebej zahtevnimi izzivi odrskega petja, odrske igre in odrskega plesa. Treba je reči, da so bili nastopajoči v vseh navedenih elementih odrske postavitve uspešni, kar velja še prav posebnega priznanja, saj peti ni isto kot plesati in tudi ni isto kot igrati. In za povrh je zbor tako rekoč sam iz sebe poskrbel tudi za koreografijo, kostume, scenografijo. Nekatere scenske elemente je pripravil Marko Gantar, za domiselno razsvetljavo - kolikor je logaška odrska tehnika komaj zmore -pa je poskrbel Slavko Albreht. Pravo težaško delo s poudarjenim glasbenim čutom pa je opravila Mihaela Gostiša s klavirsko spremljavo.
Uprizoritev je v celoti učinkovala s svojo neposredno izraznostjo in, kot se reče, zgrabila obiskovalce. Teh je bila težko preštevna množica, saj velika dvorana Narodnega doma je bila spet enkrat komaj dovolj velika, da je sprejela to mnoštvo obiskovalcev - malih in velikih - na sobotni premieri, 3. decembra in tudi na ponovitvi 4. decembra 1994.
MaŠ
Koncert na Vrhu
Sv. Trije kralji! Ime, ki je še pred leti zbujalo zanimanje za kraj, ki se je nam, otrokom, zdel zelo, zelo oddaljen, ko smo ga gledali iz Logaške kotline. Potem je bil to le Vrh brez posebnosti, danes pa mu je vrnjeno nekdanje ime, pa tudi oddaljenost ni več tolikšna, saj skoraj do podružnične cerkve vodi asfaltirana cesta. Za ljubitelje narave je od tod lep razgled po Sloveniji.
Vaščani so svojo marljivost pokazali ne samo pri asfaltiranju ceste, temveč tudi pri obnovi cerkve, ki je pokazala svojo ozaljšano notranjost. Žal, križev pot, delo znamenitega slikarja Toneta Kralja, še ni restavriran.
V prenovljeni cerkvi so v nedeljo, 11. decembra, gostovali pevci Logaškega okteta in Vokalnega kvarteta. Kvartet se je predstavil s sporedom narodnih in adventnih pesmi. Že njegov nastop je bil nagrajen z gromkim aplavzom, da so svojemu programu dodali še eno pesem. Tudi nastop Logaškega okteta je bil pri občinstvu zelo lepo sprejet. K temu je pripomogla tudi izredno dobra akustika in, seveda, prefinjeno izbran program renesančnih, umetnih in narodnih pesmi.
Vsem poslušalcem bo koncert ostal v prijetnem spominu, ne samo zaradi pesmi Večerni ave, ampak tudi zaradi razgleda po planinah, ožar-jenih z zahajajočim soncem, ki smo jih lahko občudovali še skorajda uro po končanem koncertu.
A.Č.
pripravila kar dopadljiv nastop številčno močnega cerkvenega pevskega zbora "Sv. Pavla" z Vrhnike. V petju je bilo veliko vsebine. Posebno lep pevski vtis je zbor izpel s "Svetim duhom" Rudkovskega.
Logatec se je predstavil z dvema mešanima pevskima zboroma in svojim oktetom.
Pevovodja Lovro Grom nastopa z zborom "Društva mladih glasbenikov" vse bolj zanesljivo, mestoma že kar suvereno - Adamičeva "Zapuščena" že kar priča o tem. Izrazito lep napredek. Kompliment solistki Špeli Petkovšek.
Cerkveni mladinski mešani pevski zbor 'Adoramus' vodi Marjan Grdadolnik. Dekleta in fantje naznanjajo vse prijaznejše pevske vzpone. Opazno je kar dosledno spoštovanje glasbenih prvin. Posebno zanimivi so bili jasno izvedeni disonančni postopi v Bustovi "Ave Mariji".
Koncertni večer je sklenil logaški oktet, ki ga z obilno mero glasbenega izraza že dolgo vodi Janez Gostiša. Oktet je v resnici zapel moško pesem z izkušeno moško držo. Ta večer je funkcioniralo skoraj vse: nastavek, glasovno usklajena dinamika, izrazno niansiranje fraz in tudi občutno lepa intonančnost, kar je posebej veljalo za Gallusovo "Libertas animi" in Prelovčevo "Belo brezo". Pri Foersterjevih "Gorenjcih" pa je bilo pravzaprav tudi vse, razen orkestra. - Na poti k 25-letnici prepevanja in k načrtovani poti k rojakom v Argentino prav gotovo pravšnji pevsko izpovedni smerokaz!
V splošnem velja izreči pohvalo prireditelju, čestitke pa vsem nastopajočim z najlepšimi željami za lepo in še lepše notranjsko petje.
MaŠ
Božič pod južnimi zvezdami
"Es Noche Buena, no hay que dormir! Dios ha nacido, Dios esta aqui!."
Sveta noč je, ne bodi zaspan! Bog nam je rojen, Bog je že tu!
Ognjeno zemlja je ostala zadaj, daleč so ostale nemirne vode stičišča dveh oceanov in ladje so krenile v prijazen zaliv Tihega oceana. Miren kraj je vabil k počitku. Magellanesovi pomorščaki so poimenovali kraj Puerto Natales - Božični pristan. Bilo je na božični dan v letu gospodovem 1!)20.
Naseljenci različnih narodnosti, ki so v dolgih stoletjih pristajali na obalah Novega sveta, so prinesli s seboj svoje navade: od sredozemskih toplih krajev do pokrajin srednje in severne Evrope. Kot toliko drugih navad v Novem svetu so tudi božične pesmi neka zmes iz vseh koncev, z močnim poudarkom na družini. Tudi Slovenci pridajamo temu pisanemu mozaiku svoje kamenčke že nad sto let. Okoli božične mize se srečajo bližnji in daljnji sorodniki. Božič je praznik ljubezni in dobre volje.
Božični čas se prične po prazniku Brezmadežne 8. decembra, ko se postavi božična smrečica v dnevni sobi in okrasi drevo pred hišo z lučkami. V ta predbožični čas spada tudi petje "villancicos", to so preproste psemi z božično vsebino in folklornimi melodijami. Pojejo jih skupine otrok, navadno ministrantov, na javnih trgih ob spremljavi kitar in tolkal, pa tudi zbori v koncertnih dvoranah in cerkvah ali po radiu in televiziji. Verniki se pripravljajo na božič z duhovnimi vajami in drugimi pobožnostmi.
Slovenci se v glavnem držimo še naših navad: v mraku s kadilom blagoslovimo hiše ter molimo in prepevamo pri jaslicah. Nato kaj malega prigriznemo in nato krenemo k polnočnici. Po polnočnici pa sedemo za mizo in takrat pokajo zamaški sider in šampanjca. Ob polnoči vse mesto žari od bengaličnih ognjev. Sveti trije kralji niso v teh krajih le zadnji božični praznik, ampak predvsem praznik obdarovanja otrok. Na predvečer nastavijo otroci na okenski polici copato, zraven pa prilože pisemce in tudi nekaj trave in posodico z vodo, da se bodo "kamele sv. Treh kraljev okrepčale po dolgi poti", kot naroča ljudska vera.
Jernej Tomazin
Zimsko izobraževanje
V zimskem času 1994/95 načrtujemo še tale predavanja in pogovore:
- 5. januarja: "Pomen voluminozne krme za prehrano prežvekovalcev" predavatelj: mag. Jože Verbič,
- 12. januarja: "Vzroki plodnostnih motenj pri kravah" predvatelj: mag. Janez Koprivnikar, dr.med.vet.
- 19. januarja: "Uporaba herbicidov v poljščinah in na travinju" predavatelj: Andrej Simončič, dipl.ing.
- 2. februarja: "Postopki pridobivanja kakovostnega mleka" predavatelj: Roman Rupnik, ing.
-. 16. marca: "Spomladanska opravila na travinju" predavatelj: Jože Benec, dipl.ing.
Vsa predavanja so ob četrtkih v sejni sobi KZ Logatec in se začenjajo ob 9. uri.
Za demonstracije se še dogovarjamo.
Strokovna ekskurzija nas bo pozimi ali spomladi 95 vodila po kmetijah, ki so predvsem usmerjene v govedorejo, h kmečkemu turizmu ali dopolnilnim dejavnostim v višinskih predelih.
Kmetijski svetovalec inž. Roman Rupnik
Tudi druga plat
V prejšnji številki Novic je bil objavljen zapis o otvoritvi asfaltirane poti iz I lotedršice proti Ravniku. Iz njega bi se dalo razbrati, da je bil denar vaščanov tisti dejavnik, ki je vplival na to, do kod bo položena asfaltna prevleka na Ravniku. Stvar pa je že v izhodišču drugačna, so povedali štirje izmed njih.
Spomladi je bil določen gradbeni odbor za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste na Ravnik. Trije člani so bili iz dela vasi, ki gravitira proti Hotedršici, dva iz dela, ki gravitira proti regionalni cesti Hotedršica - Kalce. S kateregakoli konca greš na Ravnik, se moraš dokaj strmo vzpeti po cesti, in prav ti vzponi so bili ob vsakem večjem dežju, sploh pa ob neurju, potrebni nujnega popravila. Pot proti regionalni cesti so doslej utrjevali in urejali vaščani z večjo vnemo kot ono proti Hotedršici, zato je bila ona druga tudi bolj poškodovana.
Na prvih pogovorih je bilo članom odbora rečeno, naj se dogovorijo, kateri dostop do vasi se bo asfaltiral. Prevladali so trije proti dvema. Kasneje je bilo kar nekaj izzivanja na račun "zasebne" ceste od Urbanovca do regionalke, češ da ne bo dovolil voziti po njej v času urejanja dostopa iz Hotedršice itd., dokler se ni na enem od sestankov enemu od občinskih predstavnikov le zareklo, da je tudi tisti del ceste že dolga leta občinski, da torej ne gre za zasebno cesto, kot je bilo do tedaj nenehno zatrjevano.
Znotraj odbora ni bilo mogoče doseči soglasja, da bi se asfaltirala oba dostopa do vasi, torej oba klanca, vodstvo krajevne skupnosti in občinske uprave pa tudi ni poseglo v dogovarjanje. Potem sta bila oba "manjšinska" predstavnika zvečine odrinjena od dela odbora in od nadaljnjih prizadevanj za ureditev ceste na Ravnik. Bili so sicer še sestanki na občini, tudi v manjši skupini, kjer je bilo znova predlagano, naj se uredi tudi klanec od regionalke proti vasi in asfaltira pot skozi vso vas. Ponujena je bilo tudi dvojna soudeležba pri financiranju, vendar je bil zid: "ni projekta" predebel, da bi ga bilo mogoče prebiti.
Cesta proti Hotedršici je asfaltirana, pa še precej v vas seže. Žal pa je med 58 vaščanov posegla kot ločnica, namesto da bi jih povezovala. Komaj da se nekateri še pogledajo med seboj, si niti ne odzdravijo na pozdrav, z nekaj izjemami uporabljajo vsak "svoj" dostop do doline. Kam to vodi? Verjetno bi bilo prav poiskati možnost kar v bližnjem občinskem proračunu in iz njega nameniti sredstva za ureditev še preostalega dela ceste, posebej še, ker je pripravljenost vaščanov za sofinanciranje, vsaj po njihovem, zelo resna. Bo to morda namig za prvi izziv novemu logaškemu županu, da preskusi učinkovitost in možnost odločanja v občinskem svetu?
Božični prazniki so pred durmi. Naj jih vendar ne najdejo zapahnjenih pred sosedi na Ravniku.
Jago
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
Obilica prireditev pred koncem leta
V Domu upokojencev na Vrhniki je ob izteku leta mnogo prireditev, ki naznanjajo novo upanje in izražajo zahvalo za minulo.
10. novembra so odprli razstavo slik Ivana Malavašiča; ob otvoritvi je pel oktet "Raskovec". 16. novembra so pripravili dvoje predavanj. Dr. Metka Klevišar je najprej spregovorila stanovalcem Doma o odnosu do življenja in smrti, z zaposlenimi pa se je pogovarjala predvsem o vprašanjih odnosov do hudo bolnih in o stiskah, s akterimi se srečujejo pri delu. Predavanja so se udeležile tudi socialna delavka Centra za soc. delo z Vrhnike in patronažne sestre Zdravstvenega doma na Vrhniki.
24. novembra je bila odprta razstava, na kateri so stanovalci predstavili svojo ustvarjalnost. Ob otvoritvi so nastopili pevci PZ "Zarja" in učenci Glasbene šole Vrhnika.
26. novembra je bilo 5. srečanje s svojci, znanci in prijatelji stanovalcev Doma. Po krajšem kulturnem programu so se pogovarjali, si ogledali Dom in obe tedaj še odprti razstavi.
1. decembra je v avli Doma nastopila Folklorna skupina iz Ligojne, 6. decembra pa so bili na obisku člani Društva upokojencev Cerknica s pevskim zborom "Tabor".
PREJELI SMO
Javno vprašanje uredništvu Logaških novic
V pogovoru z Brankom VVeiksIerjem sem že pred časom slišal, da vam je poslal v objavo pismo, katero še vedno ni bilo objavljeno, čeprav sta v tem času izšli v kratkem razmaku kar dve številki. Svečano izjavljam, da vsebine ne poznam, celo teme ne, o kateri je pisal. Ker vem, da uredništvo ni ravno zasuto s pretiranim številom prispevkov in ker avtorja poznam kot zelo pismenega človeka, ne morem verjeti, da bi bila sporna kvaliteta članka. Še posebno, čega primerjam z vsem kar se v glasilu pojavlja. Kakšen je torej razlog za neobjavo? Ali je dejansko preobilica gradiva, so to morda razlogi ideološke ali politične narave ali kaj drugega?
Sicer v svoje transcendentalne sposobnosti nisem niti najmanj prepričan, vendar mi je kar nekaj prišepnilo, ko sem slišal, da je pismo v uredništvo poslal, da bo šlo na led. Pustimo nadnaravne sile, v katere eni bolj, drugi manj verjamemo. Sam sem bolj mnenja, da o objavi odloča uredniški odbor po še kakšnih drugačnih kriterijih, kot je kvaliteta, zato ga pozivam, naj takoj in javno pove, kateri so ti kriteriji.
Tugomer Kušlan
P.S. Mimogrede me še zanima, kdo je odobril posek dveh lip pred logaško cerkvijo kljub nasprotovanju spomeniškega varstva in kakšne so sankcije proti kršiteljem?
g. Tugomer Kušlan,
hvala za pismo in, po moji oceni, konstruktivno kritiko glede kakovosti občinskega glasila.
Pismo, katerega vsebine ne poznate, je razmišljanje, spodbujeno z zapisom o nameri, da se postavi spomenik domobrancem v Dol. Logatcu. Napisano je bilo nekaj dni po izidu 4-5. številke Novic. V naslednji, ki je nosila številko 6-7, smo objavili že zapis o odkritju spomenika. Ocenil sem, da je razmišljanje o tem, naj se spomenik postavi in čemu bo služil - spravi? -ali ne, medtem postalo anahronistično. Smisel pisma je bil, po moji presoji, vendarle še enkrat premisliti, če nas postavljeni spomeniki res bližajo k spravi, in če nas ne, jih ne postavljajmo.
O kakovosti zapisanega razmišljanja tudi sam ne dvomim. Moralne sodbe o vsebini prispevkov niso stvar, ki bi vplivale na objavo v rubriki Prejeli smo, razen, če so v njih žaljive obdolžitve. Bi pa rad vendar še pristavil: de mortuis nihil nisi bene, o mrtvih samo dobro. Ne preklajmo se na njihov račun, uredimo razmerja za živa in med živimi. Mrtvim pa pokoj. Tako nekako pa se mi tudi zdi najino dopisovanje o delu tretjega. Vendar, vprašali ste, zato odgovarjam.
Vprašanje o posekanih lipah je uredništvo poslalo Oddelku za urejanje prostora. Ko bo nanj odgovorjeno, ga boste prejeli.
S spoštovanjem!
Urednik Janez Gostiša
KAKO PA KAJ ZDRAVJE.
ljubezen ciicls ^zaupanje
1A
Ljubezen, AIDS, zaupanje
Četrtek, 1. decembra 1904, svetovni dan AIDSA.
V modri dvorani logaške knjižnice je bilo srečanje mladih, ki sta jih sklicali prizadevni voditeljici kluba BITI dr. Jasna Čukova in prof. Bojana Slokanova.
Najprej smo izpolnili anonimni vprašalnik, da bi ugotovili, koliko vemo o AIDSU. Nato smo si ogledali dokumentarec o možnostih okužbe, preventivi, grozljivih posledicah, življenju z boleznijo, o počasnem umiranju, o tem, kako zdravi gledajo na okužene in bolne.
Dr. Čukova nas je presenetila s svojo izvirno igro, s katero nam je pokazala, kako hitro se AIDS širi med nič hudega slutečimi ljudmi. Zatem je stekel med udeleženci in dr. Čukovo sproščen pogovor. Vzdušje je bilo prijetno in zato smo se lahko brez večjih zadržkov pogovarjali tudi o bolj kočljivih problemih.
Na koncu smo še enkrat anonimno pisali isti test. Zdaj je šlo hitro in zlahka vse! Saj, veliko smo se naučili; bilo pa nam je bilo tudi lepo.
Katarina Čufer
Tudi v Sibiriji so kraške jame		Frizerski salon
		TILKA GANTAR
Notranjska jamarska ekspedicija je letos obiskala daljno Sibirijo, njen jamski svet in edinstveno Bajkalsko jezero. Pisano zanimiv potopis		Logatec, Cankarjeva 9
pripravlja Miran Nagode, ki je bil tudi član odprave. Potopisne		
zanimivosti bomo pod gornjim naslovom objavili v našem glasilu v nekaterih nadaljevanjih.		vošči vsem svojim strankam vesele božične
		praznike in srečno novo leto 1995
Uredništvo		
					URADNE OBJAVE OBČINE LOGATEC									
Logaške novice št. 1 0/94 22.12.1994
60. Občinska volilna komisija s sedežem v Občini Logatec je na podlagi 5. odstavka 41. člena in 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS štev. 72/93, 7/94 in 33/94) na svoji 9. seji dne 9.12.1994 sprejela naslednje
Poročilo
o izidu volitev z dne 4.12.1994 v občini Logatec. Izid glasovanja:
Skupaj	vpisanih volilcev: 7373					
Skupaj	glasovalo	: 5397 ali 73,1%				
Skupaj	oddanih	veljavnih glasov:	4649 ali 86.14%			
Število	glasov za	istoimenske liste:				
po voli	nih enotah in skupaj					
VE	LDS	SLS DS	SDSS	ZLSD	DeSUS	SKD
I.	471	249 62	548	194	207	546
II.	165	163 25	228	126	85	216
III.	121	271	429		44	499
skupaj	757	683 87	1205	320	336	1261
ali	16,2%	14,6% 1,8%	26,8%	6,8%	7,2%	27,1%
VE I. 2277 VE II. 1008 in VE III. 1364 glasov skupaj 4649 glasov
Izid volitev
Občinski svet Občine Logatec šteje 19 članov. Mandati strank:
1. Liberalna demokracija Slovenije LDS 3 mandati
2. Slovenska ljudska stranka SLS 3 mandati
3. Demokrati Slovenije DS mandatov
4. Socialdemokratska stranka Slovenije SDSS 5 mandatov
5. Združena lista socialnih demokratov ZLSD 1 mandat
6. Demokratična stranka upokojencev Slovenije DeSUS   1 mandat
7. Slovenski krščanski demokrati SKD 6 mandatov
SKUPAI 19 mandatov
V občinski svet so izvoljeni naslednji svetniki:
Volilna enota I.
1. Vladislav Puc (M) SKD
2. Matjaž Kete (M) SDSS
3. Boris Hodnik (M) LDS
4. Sonja Mihelčič (M) SKD
5. Ladislava Furlan (M) SDSS
6. Franc Godina (11) LDS
7. Martin Brus (12) SLS
8. Damijan Petrovčič (13) DeSUS
9. Marjan Cregorič (14) ZLSD
Volilna enota II.
1. Pavel Kranjc(M) SKD
2. Andrej Kermavner M() SDSS
3. Janez Smole (15) LDS
4. Franc Rudolf (18) SLS
5. Lidija Obreza (19) SKD
Volilna enota III.
1. Jakob Nagode (M) SKD
2. Alojzij Čuk (M) SDSS
3. Ignac Hladnik (10) SLS
4. Janez Petkovšek (16) SKD
5. Janez Podobnik (17) SDSS
Opombe: (M) dobljeni direktni mandat, (10) vrstni red uvrstitve na listo po d'Hondtu.
Štev.: 008-2/94 Logatec, 9.12.1994
Predsednik Občinske volilne komisije Tomaž Smrtnik dipl.iur, l.r.
Na podlagi 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Logatec (Ur. list RS, št. 65/93) in na podlagi 2. člena Odloka o določitvi pristojnosti in načinu odločanja zborov Skupščine občine Logatec, o načinu volitev vodstva skupščine, zborov in Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec (Ur. list RS, št. 25/90), je Skupščina občine Logatec na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora 12.12.1994 sprejela
Sklep
o določitvi izhodiščne vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1995.
I.
Izhodiščna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Logatec za leto 1995 znaša 0,019 SIT.
II.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Logaških novicah, uporablja pa se od 1.1.1995 dalje.
Štev.: 012-11/94
Logatec, 14. decembra 1994
Predsednik Skupščine občine Logatec Anton Antičevič, ing. l.r.
Republika Slveniia Občina Logatec '
Občinska volilna komisija Občanom Logatca Zadeva:neuradni izid glasovanja
Na podlagi prejetih zapisnikov 15 volilnih odborov, brez glasovanja po pošti je Občinska volilna komisija ugotovila naslednji neuradni in začasni izid glasovanja za župana Občine Logatec.
Skupaj je glasovalo: 4399 ALI 59.51%
Oddanih je bilo 4247 veljavnih glasov
Kandidata za župana sta dobila naslednje število glasov:
1. Stanislav BRENČIČ 2337 glasov ali 54.68 %
2. Anton ANTIČEVIČ   1937 glasov ali 45.32 %
Predsednik Občinske volilne komisije Tomaž Smrtnik dipl.iur,l.r.
štev.008 -2/94
Logatec: 18.decembra 1994
Lastninjenje skozi očala karikaturista
V Novice komajda pricuHja kakšna vest iz življenja in dela logaških podjetij. Za predpraznično številko Novic smo prihranili karikaturistove poglede na lastninjenje in še kak drug pogled na tisto, o čemer se nekaj
govori, pa ne vemo, koliko je na tem resnice. Zamisli je upodobil Marko Menart.
	
	
h]	1 v\
h	
	
Pa smo uspeli!
Uspešno naloženi certifikati
Kaj nas čaka? In oblački postajajo resničnost
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO 1995 VAM VOŠČI,
Elektromehanika %r^nienard 3erto
Tržaška 14/a, 61370 Logatec, Slovenija telefon: 061/74 10 14
LTH, GORENJE, TIKI, CANDY servis, trgovina, inženiring
trgovina z elektrotehničnim materialom previjanje elektro motorjev hladilne naprave bela tehnika
Ne avto, noge so vaše bogastvo!
Pedikura v kozmetičnem salonu
Lepota in zdravje
Logatec, Prešernova 9 tel.: 741-334.
Servis Getes d.o.o.
Popravljamo vse vrste pralnih in bivalnih strojev ter električnih štedilnikov pa ostalo gospodinjsko opremo.
Popravljamo tudi bojlerje. če pa hočete varčevati z energijo in podaljšati žh/ljensko dobo bojlerjev, vam jih lahko tudi očistimo in zamenjamo tesnila.
Vse storitve opravimo še isti dan ali najkasneje dan po vašem naročilu.
Naročila sprejemamo vsak dan od 7. do 9. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 9. ure na tel. 744-176 ali 744-529.
Srečno novo leto 1995!
Miha Ferjančič Nazorjeva 3, Logatec
Hobby ZOO
Notranjska 14, Logatec
Posebna ponudba!
10% popust
na cene vseh prodajnih artiklov!
Ponudba: živali - hrčki, eksoti, papagaji in ribice.
Akvaristika po naročilu.
Srečno novo leto 1995!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vam želi podjetje
mam
Andrej Z.igon:
Zdaj tek' (a grCavc rvc/dc.
Zahvala
ob smti našega očeta
Antona Gantarja
Gasilskemu društvu Tabor za brezhibno organizacijo pogrebne svečanosti in častne straže, govorcema za zahvalne poslovilne besede, sorodnikom,
prijateljem, sosedom ter Krajevnemu odboru Zveze borcev za cvetje, sveče in mašne darove; za izražena pisna in ustna sožalja, Logaškemu oktetu za tenkočutno zveneče pesmi slovesa, g. Robiju za ganljivo Tišino, g. župniku za pogrebni obred, Biopharmi z Ledinskih Krnic, dr. Skvarči, dr. Veselu ter osebju Travmatološke klinike KC za skrb in nego; vsem, ki ste nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali; vsem, ki ste se mu prišli zahvalit za stesana ostrešja - skratka, iskrena zahvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu ter ga v veličastnem sprevodu pospremili na zadnje počivališče, vsem, ki ste našega ata spoštovali in ga imeli radi.
Vsi njegovi.
Zahvala
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice
Frančiške Turk
Povškove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Katarini Turkovi za zadnjo pomoč, dr. Jožetu SkvarČu, in gospodu župniku za pogrebno svečanost. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega
Alojza Tivana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo dr. Katarini Turk za vso skrb v času bolelezni, gospodu kaplanu za opravljeni obred, g. Pavlu Smrtniku in g. Antonu Antičeviču za poslovilne besede.
Vsi njegovi.
Zahvala
Ob izgubi moje mame
Štefke Meze
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in pomoč, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se dr. Jožetu Skvarči za zdravljenje ter pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno mašo in obred. Vsem iskrena hvala.
Sin Aleš z družino.
Zahvala
Ob prezgodnji smrti našega moža, očeta in dedka
Alojzija Kraševca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter zadnje spremstvo. Posebno se zahvaljujemo delavcem Centralnih delavnic Šiška, šefu Železniške postaje Logatec, kolektivu PTT, IUV Konfekcije, gostilni Nibi ter Nevrološki kliniki Ljubljana. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljeno pogrebno mašo in obred, pevskemu zboru ter govorniku. Hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Janko in hčerka Metka z družino.
Zahvala
Ob boleči izgubi moža, atija, sina in brata
Draga Kačarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelvcem in sošolcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu mnogo preranemu večnemu počitku. Najiskreneje se za hitro zdravniško pomoč zahvaljujemo dr. Vodopivcu in dr. Božnarjevi, predstavniku podjetja IMP za besede slovesa, Robiju Albrehtu za odigrano Tišino, Teritorialni obrambi, sodelavcem Kuverte, sostanovalcem bloka Jačka 2a, sošolcem (letnik 1954, 1959 in 1977), dijakom in razredničarkama Gimnazije Vič, vsem prijateljem, posebej še družini Urana.
Vsi njegovi
Zahvala
Ob izgubi mame
Frančiške Nagode
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, kolektivu Motela Lom, sodelavcem Valkartona, teti Ivanki, ge. Mariji Oblak, sestram Doma sv. Jožefa, gospodu župniku in vsem, ki so nam v žalosti pomagali ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Hči Nika z družino
O logaških razvojnih usmeritvah in posegih v prostor
Razmišljanje ob javni razpravi
Pavle Mihevc
PREŠIROKO ZASNOVANA JAVNA RAZPRAVA
Javna razprava o osnutkih prostorskih dokumentov, ta je bila organizirana oktobra 1994, jezaobsegla prostorsko ureditvene pogoje (PUP) Logatec, Programske zasnove ureditve osrednjega starega dela Logatca in idejni projekt izgradnje Poslovno hotelskega centra v Logatcu. Žal, so posamezni razpravljala, mimo dnevnega reda, najpreje poudarjeno izpostavljali samo konceptualna vprašanja logaškega gospodarskega in demografskega razvoja, o teh vprašanjih pa bi morali posebej in poglobljeno razpravljati.
Povsem v ozadje so odrinjena vprašanja, ki zadevajo posege v prostor. Prav to pa so bistvena vprašanja, na katera naj bi razstavljena gradiva in javna razprava v prvi vrsti odgovorila.
Redki razpravljale! so, razen razstavljenih kartografskih gradiv - po razpravi sodeč - prebrali določila obravnavanega osnutka PUP. Zato tudi nanj ni bilo konkretnih pripomb. Diskusija se je najprej lotila že sprejetih planskih izhodišč in posameznikova videnja (demografske) rasti Logatca. Izpostavljena je bila in v razpravi kar predpostavljena hipoteza o potrebi po omejevani demografski rasti Logatca, ne meneč se pri tem za strokovna opozorila o stanju, smereh in intenzivnosti dejanskih celovitih razvojnih in demografskih tokov.
O SPREJETIH PLANSKIH USMERITVAH
Dejstvo namreč je, da se je predvsem v naselju Logatec v povojnih in še predvsem zadnjih letih prehitro, vendar spontano - kot v mnogih drugih urbanih naseljih - povečevalo število prebivalcev, ne da bi tej rasti sledila vsa ustrezna infrastruktura in zadostna skrb za nova delovna mesta. Pri tem se je izkazalo, da prva povojna leta nismo poskrbeli za kvalitetno prestrukturiranje delovnih mest in smo po najlažji poti sledili in celo podpirali samo delovno intenzivne razvojne programe. Prav zadovoljni smo lahko, da so vodstva večjih domačih podjetij znala svoje programe trga in zato raz-mereoma večji del obstoječih delovnih mest obdržati in razvijati tudi v današnji čas.
Vse to je naša danost in omejitev. Skrb za razreševanje za vse ljudi sprejemljivih prostorsko ambientalnih, oskrbnih, socialnih, ekoloških, kulturnih in drugih pogojev življenja, dela in bivanja v Logatcu pa tudi v Hotedršici, Lazah in Rovtah, kot osrednjih naseljih še posebej, mora postati stalna strokovna in politična naloga.
Zanikanje in nepoznavanje izhodiščnih stanj, izpostavljanje ozkih interesov posameznih okolij ali samo strankarskih in celo posameznikovih prepričanj, pogledov ali tudi vizij - po mojem osebnem prepričanju - ni prava pot za gospodarno razreševanje številnih nasprotij tudi v našem prostoru in družbi.
Vsa, v javni razpravi navržena konceptualna vprašanja, ki zadevajo velikost in prostorsko razmestitev prebivalstva v naši občini, so bila že strokovno obdelana v podlagah za pripravo Družbenega plana (DP) občine Logatec. Zapisano predstavlja veljavno izhodišče za pripravo prostorsko izvedbene dokumentacije, ki je v teku.
Razmišljanja in pobude za pripravo drugačnih izhodišč in novih planskih okvirov (manjšem številu prebivalstva, manjšem Logatcu in drugih vodilnih naselij, drugačni strukturi n.pr. bolj kmečki strukturi aktivnega prebivalstva in podobno), ki so bila v razpravi navržena, zahtevajo vsaj dvoje:
- spremembo sprejetega DP v tistih delih, kjer so demografska in zaposlitvena predvidevanja opredeljena in pripravo strokovnih utemeljitev za take usmeritve,
- pripravo konkretnih pa argumentiranih (strokovno podprtih in
celovito zasnovanih) razvojnih pobud, ki bodo utemeljile nove izhodiščne ocene o bodočem, predvideno manjšem številu prebivalstva, in novi drugačni funkciji naših vodilnih naselij, pa tudi ukrepih za dosego vsega tega.
V javni razpravi navržena razmišljanja o bodoči rasti naših naselij, potrebnih strukturnih spremembah in "drugačnih" funkcijah, so lahko ena izmed pobud, ki jih bodoči plani lahko vgradijo v svoja izhodišča, vendar na način in po postopku, ki so za to uveljavljeni. Za spremembo teh izhodišč pa je odgovorna skupščina. Teh in takih pobud do sedaj ni bilo in zato za pripravo prostorsko izvedbenih aktov veljajo sprejeta planska izhodišča.
Opozoriti pa kaže na dejstvo, da so dosedanja razpravljanja o obsegu, velikosti, drugačni funkciji Logatca in občine premalo strokovno utemeljena. Še več, kažejo na pomanjkljivo poznavanje osnovnih sprejetih demografsko konceptualnih napotkov in trendov. Vsa ta opozorila so lahko bolj ali manj utemeljen napotek za preverbo tudi urbanistične zasnove Logatca, ki je sestavina že sprejetega DP Logatca. To je mogoče v pripravljeni dopolnitvi DP zapisati kot plansko nalogo.
Vsa dosedanja razprava o potrebni ali nepotrebni rasti Logatca je žal preveč usmerjena na "zavračanje", za posameznike nesprejemljive gradnje na Poštnem vrtu. Podobno pomembnih posegov v prostor je tudi v Logatcu več, npr. komunalna cona Zapolje, RC Sekirica, razvojna in prostorska zasnova "obvodnega" prostora Logatca ipd.
Strokovno nesprejemljivo je zato kovati tako ali drugačno "politično doto" na račun premalo utemeljenega zavračanja sprejemljivosti posameznih lokacij. Strokovno sprejemljivo in politično zrelo je zato sprejeti konstruktivni dialog za ustvarjanje ozračja za skupno snovanje (z dogovorom) za čim več ljudi sprejemljivega dolgoročno zasnovanega prostorskega razvoja na celotnem prostoru naše občine.
(nadaljevanje prihodnjič)
LOGAŠKE NOVICE
Glasilo Skupščine občine Logatec. Glavni, odgovorni in tehnični urednik J.Gostiša. Tisk in oblikovanje "mali* Logatec. Nakl.id.i .!0(H) izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva za Informiranje K Slovenije, Jt.23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz Ki.tč.tar.št.3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Uprava in delavci Komunalnega podjetja Logatec, se vsem uporabnikom naših uslug in poslovnim partnerjem zahvaljujemo za izkazano zaupanje v letu 1994.
Vsem občanom Logatca voščimo
blagoslovljen Božič ter zdravja in osebne sreče polno Novo leto 1995.
Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec