— aitriTn■■ m a wX-^Ll rotuUDB pwww T gocom« Leto K, št. 3L („jutro* xviil, ä. ma) LJnlflana, . ... -v t t avgusta ÜJ7 ■ H '. Čemi S Dir Upravrustvo. Ljubljana, Knafljeva 6 m — .Telefon št 3122, a-ma 3124, F 8125, 8126. nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova OL — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka m|M št. 11 — Telefon št_ 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — relefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v bižl dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja „življenje in svet1 t ____KnaQJeva uüea 6, St. 8123, 8124, 8125 tn 812«. Ponedeljska izdaja »Jutra« izba ja vsak ponedeljek zjotraj. — Na» rote ae posebej ta velja po poèti prejemana Din po raaaaaéal» etti dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka (dica 13. Teleftn št. 2440. Celje: Strossmayerjeva tn. 1. TeL OB, Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. PRED ČANGKAJŠKOVO ODLOČITVIJO Težaven položaj nankinške vlade — Odločitev za vojno z Japonci še ni padla, ker se kitajska vlada boji za usodo obmorskih mest šanghaj, 1. avgusta, d. Vse kaže, da je prva faza severno-kitajskega konflikta končana. Njen rezultat je brezdvomno zrna ga Japoncev. Razbite kitajske čete se umikajo proti jugu. Vojska osrednje kitajske vlade je na južnem robu vzhodnega Hope-ja ter čaka na odredbo maršala čangkajše-ka, da preide v napad ali pa se umakne. V-sa kitajska javnost pričakuje sedaj z nape tostjo od čangkajšeka odločitve o miru in vojni. Vprašanje je, ali se bo čangkajšek sprijaznil z izgubo pokrajin Hopeja in ča-harja, kakor se je z izgubo Mandžurije pred 5 leti. Avtonomija teh dveh pokrajin v smislu japonskih želja bi pomenila po kitajskem mnenju dejansko izgubo za Kitajsko. Med prebivalstvom prevladuje čim dalje bolj prepričanje, da je po vsem tem, kar se je pripetilo, vojna neizogibna, istega mnenja pa niso povsem v političnih in zlasti v inozemskih krogih, ki smatrajo kot mogoče, da bo maršal čangkajšek tudi tokrat rajši izbral diplomatsko pot. Strateški položaj Kitajske je tako neugoden, da bi bila tudi v primeru, če bi vojska osrednje vlade izgnala nasprotnika iz severne Kitajske, vsa kitajska obala izpostavljena japonski vojni mornarici, ki bi mogla hudo prizadeti obalna mesta. Maršal Cangkajšek se zaveda te nevarnosti in zaradi tega še vedno dvomijo, da bi prevzel odgovornost za vojno z močno oboroženim sosedom na Vzhodu. Nasprotno zatrjujejo, da hoče kitajska nacionalna vlada vztrajati pri sklepu, da se bo borila do zadnjega, če bodo japonske zahteve v severni Kitajski vsebovale kakršnokoli omejitev teritorijalne nedotakljivosti ali suverenih pravic celotne kitajske države. Japonski seveda ni reba prezreti tega pogoja, ker si noče prilastiti kitajskega ozemlja, temveč ustvariti samo avtonomno državo, slično malemu ozemlju vz hodnega Hopeja, ki je po imenu čisto kitajsko, kjer pa nima nankinška vlada ničesar odločevati. Brez dvoma more imeti kitajska vlada v takih okoliščinah mir, vendar pa se izpostavlja nevarnosti splošnega upora Kitajcev, ki bi bil za obstoj Kuo-mintanga zelo nevaren. Vojaški načrti vlade in premikanja čet se seveda čuvajo v tajnosti, govore pa, da ni bila na sever poslana nobena elitna divizija iz Nankinga in tudi nobena letalska eskadrila, in je le šest ali še več navadnih divizij prešlo na hopejsko ozemlje, da bi prevzele ostanke razbite 29. armije. Nankinške priprave za protioSenzivo Nanking, 1. avgusta AA. Tukajšnji mero-dajni krogi izjavljajo, da bodo japonski napadi in pokolji v Tiencinu še bolj ojačili trdno voljo Kitajske, da se upre japonski invaziji. Kakor vse kaže, je nankinška vlada odredila, da se imajo nemudoma izvršiti vse priprave za protiofenzive. Iz Nankinga je bilo včeraj odposlanih več vlakov z večjimi oddelki vojaštva. Po vesteh iz Tiencina so samo v vasi Femlinu blizu Tiencina ubili Japonci okrog dva tisoč ljudi. šanghaj, 1. avgusta. AA. Kitajska politični krogi pripisujejo velik pomen vestem, da se generali, ki imajo nalogo vzpostaviti red in mir v pokrajinah šansiju in Sujua-nu pripravljajo na odločen odpor proti Japoncem, ki so pričeli prodirati iz vzhodnega čaharja v ti dve pokrajini. Splošno sodijo, da bo tudi bivša rdeča kitajska armada. ki sedaj podpira centralno vlado v borbi proti Japoncem, ojačila svoje oddelke v čaharski deželi in okrog Pekinga. Izvež-banostj njihovih čet kakor tudi oborožitve ne gre podcenjevati. Pohod kitajske vojske Šanghaj, 1. avgusta AA. Snočnje japonsko uradno poročilo pravi, da so prednji oddelki kitajske vojske, ki je bila odposlana na sever, prispeli včeraj do Luliha, 30 km južno od Cangsitiena. Spričo tega je nastala nevarnost, da bo prišlo do novih spopadov. Japonsko topništvo je včeraj otstrelj evalo tiencinska predmestja ter tamkajšnjo centralno in vzhodno železniško postajo. Po uradnih kitajskih poročilih je bilo v območju Tiencina doslej ubitih okrog 2000 ljudi. Ostavka generala Sungcejvana London, 1. avgusta. AA. General Sung-oejuan je brzojavno obvestil centralno kitajsko vlado, da se smatra osebno odgovornega za sedanji položaj v severni Kitajski in da odlaga zato vse funkcije, ki jih je doslej imel. General je zahteval, naj se na osnovi zakonskih predpisov kaznuje. Kakor se je zvedelo, kitajska vlada ne bo sprejela njegove ostavke in ga bo pozvala, naj še nadalje vodi vojsko v severni Kitajski ter organizira čim odločnejši odpor proti nadaljnjemu prodiranju Japoncev. Japonski uspeh pri Tiencinu Tiencin, 1. avgusta d. Bitka pri Tiencinu se je za Japonce končala ugodno. Po prihodu japonskih ojačenj je bil zatrt upor v- Tungčavu. Japonci so se sedaj maščevali za pokolj med japonskimi držav-li zastopnike civilne oblasti v Tungčavu. ljani in Korejci na ta način, da so postreti- Japonski generalni štab je opoldne objavil, da se je pričela kitajska vojska umikali iz Tieacina in Tafcuja proti Mačanga, ki leži kakih 30 km jugozapadno od Ta-kuja. Pri Pekingu so Japonci zavzeli železniško postajo Čangping ob železniški progi Peking—Hankov. Zvedelo se je, da je poročevalec tokijskega >Asahija« padel na fronti pri Pekingu. V Pekingu 6amem vladata mir in red. Japonski napad na francosko koncesijo Tientsin, 1. avgusta. AA. Prepoved prehoda japonskih čet ptreko mednarodnega moetu v Tiencinu je izzvala na japonski strani silno ogorčenje. Kmalu po tem je nekaj japonskih oddelkov napadlo francosko Koncesijo. Japonci so ujeli na vzhodni meji koncesij© vso francosko stražo, v ka-eri so bili 3 Francozi in 4 Anamiti. Kmalu nato je prišlo do hudega spopada in medsebojnega obstreljevanja. Neki francoski narednik in neki vojak sta bila teže ranjena. Japonci eo ranjence pustili 6 ur brez vsake nege. Francoske diplomatske oblasti so takoj ukrenile vse potrebno. Listi so opoldne objavili komunike japonskega generalnega šrtaba. ki pravi, da se Japonci ne morejo zadovoljiti z varnostnimi odredbami oblasti v angleški in francoski koncesiji, po katerih japonske čet© ne smejo prekoračiti njunega ozemlja. Komunike naglasa, da gre za ojačanje onih japonskih oddelkov, ki se bore proti kitajskim miličnikom pri vzhodni postaji. Končno omenja-, d® so italijanske oblasti dovolile prehod japonskih čet preko ozemlja svoje koncesije. V inozemskih koncesijah se opaža pomanjkanje življenskih potrebščin. Cene živil so se podvojile. Japonska artilerija je davi obstreljevala bivšo avstrijsko koncesijo, v kateri so se kitajski miličniki zabarik adirali. Japonske čete so prekinile tudi telefonski promet na vseh cestah, ki vodijo od francoske koncesije do francoskega arzenala, ki je 7 km izven mesta. Japonsko vmešavanje v hopejske notranje zadeve Tienein, 1. avgusta AA. Japonsko vrhovno poveljstvo je imenovalo novega general- nega tajnika političnega sveta v Hopeju in Čaharju. To imenovanje pomeni prvo neposredno vmešavnje Japoncev v notranje zadeve v vzhodnem Hopeju. Ruske priprave za vojno Bukarešta, 1. avgusta, d. List »Capitala« je objavil senzacionalno poročilo, da je ru-munska vlada prejela na zaupen način važno diplomatsko listino, Id se tiče stališča Rusije glede na sedanji japonsko-ki-tajski spor. Iz tega dokumenta se more sklepati, da se Rusija pripravlja za vojaško akcijo na Daljnem vzhodu. Listina vsebuje točne podatke o gibanju ruskih čet, kakor tudi o najnovejših prevozih ruskih čet na Daljni vzhod, iz česar je razvidno, da gre za vojne priprave Sovjetske unije. Na kak način je zvedel omenjeni list za to listino, ni znano. Maršal Blücher potuje na Kitajsko Riga, 1. avgusta. w. Potrjujejo, da je maršal Blücher v posebni misiji ruske vlade odpotoval na Kitajsko. Prizadevanje za premirje na Daljnem vzhodu Washington, 1. avgusta, d. Zedinjene države in vse droge države, ki so zainteresirane pri japonsko-kitajskem sporo, si prizadevajo, da bi prišlo do premirja med obema strankama. V senatu je senator Pittmann svaril pred uporabo ameriškega zakona o nevtralnosti proti Japonski m Kitajski, dokler se ne izčrpajo vse možnosti za mirno poravnavo spora. Po njegovem mnenju bi prezgodnja uporaba tega zakona oslabila ameriški vpliv na Daljnem vzhodu. Predsednik Roosevelt in ameriška vlada zasledujeta pozorno položaj v severni Kitajski, državni departement pa še ne smatra za potrebno, da M ameriški državljani zapustil Peking. Ameriška vlada ne namerava izvesti nobenih ukrepov, ki bi mogli poostriti krizo. Chamberlainova poslanica Mussoliniju Predsednika italijanske vlade bo bržkone tudi obiskal angleški zunanji minister Eden London, 1. avgusta d. Na merodajnih angleških mestih potrjujejo, da je ministrski predsednik Chamberlain izročil italijanskemu poslaniku pri zadnjih razgovorih osebno pismo za Mussolinija. Točna vsebina tega pisma ni bila objavljena, menijo, pa, da je Chamberlain predlagal v njem pogajanja o izpopolnitvi oziroma reviziji meseca januarja sklenjenega gentlemen-agre-ementa o Sredozemskem morju. Resno razpravljajo tudi o možnosti potovanja zunanjega ministra Edena v Italijo, kjer bi se sestal v nekem kraju ob meji z Mussolini-jem. Čimdalje bolj se potrjuje mnenje, da ne žele samo v Londonu zboljšanja odnošajev temveč tudi v Rimu. V Londonu so mnenja, da bi zboljšanje odnošajev med Anglijo in Italijo ugodno učinkovalo na položaj v odboru za nevmešavanje. Zdi se, da se bo odbor za nevmešavanje kljub vsemu sestal v četrtek, čeprav so okoliščine za sporazum zelo slabe. Angleški načrt bi bilo mogoče rešiti, če bi Nemčija neKoliko popustila in če bi Rusija pristala na priznanje pravic vojujočih se španskih taborov. Čeprav bi se ne dosegel sporazum, vendar položaja ne presojajo preveč pesimistično. V tem primeru bi bili priznani še nadalje kot veljavni mednarodni dogovori, ki prepovedujejo pošiljanje vojnih potrebščin in prostovoljcev v Španijo. Kakor poroča mSunday Times«, je osebno pismo Chamberlakia Mussoliniju odgovor na pismo, ki ga je Mussolini pretekli torek izročil predsedniku angleške vlade po poslaniku Grandiju. Prizadevanje Anglije in Italije, da bi ee vzpostavilo prejšnje dobro razmerje, se razvija na način, ki dokazuje, da bo preko politike nevmešavanja težko doseči zaželjeno sodelovanje. Prvi korak, ki ga pričakujejo v dobro poučenih političnih krogih v Londonu in Rimu, hi bil morda sestanek zunanjega ministra jfSdena z Mussolinijem. Upajo, da bi bilo mogoče na tem sestanku, do kaiterega naj bi prišlo v kakem italijanskem kopališču v bližini meje, prijateljsko razčistiti vsa nesoglasja, ki temelje po angleškem mnenju na napačnem italijanskem razumevanju angleške politike. Neodvisno od tega, vendar pa v neposred ni zvezii s tozadevnimi željami, bodo na angleški strani poizkušali preprečiti popoln polom politike nevmešavanja, čeprav bi se pokazalo na prihodnji seji londonskega odbora za nevmešavanje, da je nemogoče doseči kompromis. V vsakem primeru naj bi v prvi vrsti ugotovili, da ostaja dogovor o nevmešavanju kljub neuspehu kontrolnega načrta neokmien. Po tem dogovoru bo še nadalje prepovedan izvoz orožja in municije v Španijo, ka kor tudi pošiljanje novih prostovoljcev španskima taboroma. Prav tako bi ne odpravili sistema nadzornikov na menjenih v španske luke. Nadalje opozarjajo, da je kljub oficielni opustitvi mednarodne kontrole na mejah ob Španiji še nadalje prepovedan prevoz vojnih potrebščin in prostovoljcev preko portugabsko-španske meje. Ker obstoja želja po omiljenju napetosti mednarodnega položaja v Evropi v vseh državah, ki so zastopane v odboru za nevmešavanje, menijo kljub vsej skepsi, da morejo tdti v tej smeri do gotove mere optinocelo v najugodnejšem primeru ravnotežje stični, čeprav so si na jasnem, da bi bilo zelo nestalno in da bi se moglo porušiti bodisi namerno ali po nesrečnem naključ-ju. f Francija obveščena o Chamberlainovem pismu Pariz, 1. avgusta, d. Francoska vlada je bila obveščena o razgovorih Chamberlaina s poslanikom Grandijem, kakor tudi o pismu Chamberlaina Mussoliniju. V tem pismu se zavzema Chamberlain za ojačenje gentlemen-agreementa in za rešitev raznih vprašanj, ki se tičejo Anglije in Italije. Intriga proti Rumuniji Bukarešta, 1. avgusta, d. ftumuuski listi demantirajo z velikim ogorčenjem vesti inozemskega tiska, ki pravijo, da bo kralj Karol potoval v Berlin in obiskal kancelarja Hitlerja. Poiuradna »Independanoe Rouimaine« izjavlja, da so te vesti nesramna intriga m nespretne izmišljotine. Prav tako izjavlja »Adeverul«. da gre za ten-denčna poročila, ki eo bila razširjena v času, ko 6e je kralj Karol mudil na obisku v glavnih mestih zavezniških držav, s čemer je izredno mnogo pripomogel sa utrditev interesov tn prijateljskih zvez Romunije. Srhov Pittsburg, 1. avgusta AA. V Steubenvil-leu v sosedni državi Ohio je umrl znani jugoslovenski nacionalni delavec Vojislav Djokvič, podpredsednik zveze srbskih organizacij v Ameriki. Bil je star 42 let Med svetovno vojno si je na fronti nakopal leti ko, ki ji je sedaj podlegel. Njegova mati in brat živita v Boren pri Kragujevcu. Zapustil je ženo in dva sinova Pokojni Vojislav Djokovič je bil zelo popularen v vseh jugoslovenskih krogih v Ameriki. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. Pogreb bo jutri. Kupuj domače blago! Rumunski kralj na obisku pri knezu namestniku je prispel s Nj. VeL rumunski kralj Karol TL k Nj. Vis. knezu vlakom v Ljubljano se odpeljal na Brdo Pavlu Ljnbljana, 1. avgusta. Popoldne ob 19.25 je prispel v Ljubljano iz Trsta z rednim vlakom Nj. VeL rumunski kralj Karol H. Na železniški postaji so ga sprejeli ban dr. Natlačen, komandant dravske di-vizije general Lazar Tonič, direktor železniške direkcije dr. Fatur in več višjih oficirjev ljubljanske posadke. Na ljubljanski železniški postaji so priključili salonskemu vagonu, s katerim je prispel rumunski kralj še 5 salonskih vagonov ter tako sestavili dvorni vlak, s katerim je kralj Karol odpotoval ob 19.30 v Kranj. Med postankom na ljubljanski postaji so tvorili poleg salonskega vagona častno stražo vojaki kraljeve garde. Ob prihodu vlaka v Kranj, točno ob 20. je sprejel rumunskega kralja Karola IL na postaji Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kne-ginja Olga in knjeginja Jelena. Nj. VeL rumunski kralj Karol to ostal v gostih pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu na Brdu dva ah tri dni ter bo v tem času priredil knez namestnik velik lov na svojem posestvu. Rumunski kralj bo odpotoval z Brda preko Sušaka ali Splita ▼ dvorec Miločer, kjer bo obiskal svojo sestro, Nj. VeL kraljico Marija Slovesna otvoritev prve tvornice aluminija Ministrski predsednik dr. Stojadinovič o borbi za konkordat šibenik, 1. avgusta, u. Davi ob 8. so prispeli s parnikom Dubrovačke plovidbe »Dubrovnikom« iz Bakra v šibeniško luko predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, minister za gozdove in rudnike D jura Jankovič, narodna poslanca dr. Niko Novakovič ter Vladimir Ka-zimorivic ter šef kabineta zunanjega mi-ateta» Jpvan G&šič in Protič. Predsedniku vlade se je pripeljal s parnikom »Oplenac« nasproti ban Jablanovič v družbi poveljnika šibenika brigadnega generala Žugiča in poveljnika šibeniške pomorske komande kapetana vojnega broda Ulmanskega. General žugič in kapetan vojnega broda Ulmanski sta z »Oplenca« prestopila na »Dubrovnik« in pozdravila predsednika v.ade, ki je potem prešel z »Dubrovnika« na i Oplenac«, kjer ga je pozdravil ban dr. Jablanovič. Z »Oplencem« so se predsednik vlade in vsi odličniki v njegovem spremstvu podali po Krki in preko jezera do Skragina, kjer so se izkrcali. Tu so jih sprejeli in pozdravili minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, ki se je pripelia' davi iz Zagreba v šibenik, pomočnik bana primorske banovine Luger, predsednik upravnega odbora tovarne za aluminij v Lozovcu dr. Milan Ivanovič, ši-beniški župan Marko Bučinič, lastnik električne centrale na Krki Marko Supuk in načelnik tehničnega oddelka banske uprave v Splitu inž. Stela. Po pozdravu so vsi odšli peš do slapov Krke, nakar se je predsednik vlade z avtomobilom odpeljal k otvoritvi tovarne aluminija v Lozovcu, kamor je prispel okrog 13. V veliki dvorani livarne so ga sprejeli predsednik in člani upravnega odbora ter tehnično osob-je tovarne, mnogoštevilni gostje in novinarji. K otvoritvi svečanosti so se zbrali tudi župani iz šibeniškega sreza in ostale severne Dalmacije. Min. predsednika dr. Milana Stojadinoviča je najprej pozdravil predsednik podjetja dr. Ivanovič. Zatem pa je govoril minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, ki je poudarjal, da pomeni otvoritev tovarne aluminija v Jugoslaviji važen preokret v razvoju naše industrije. Po govoru ministra dr. Vrbaniéa so si gostje ogledali tovarno. Min. predsednik dr. Stojadinovič je osebno iz velikega kotla prelil tekoči aluminij v prvi kalup. S tem je bila tovarna otvorjena. Na večjem platoju na tovarniškem zemljišču se je vršil nato banket, na katerega je bilo povabljenih mnogo gostov. Na banketu je najprej govoril župan šibenika Marko Ba-činič, ki je nazdravil Nj. Vel. kralju Petru n., nato pa pozdravil predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Zatem je govoril industrijalec Damjan Brankovic. član upravnega odbora tovarne aluminija. Kot tretji je govoril predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je med drugim izjavil: Posebno mi je milo, ker pričenjam svoj letni dopust s to lepo svečanostjo, kajti med tem, ko bom, kakor upam, prebil nekaj lepih dni v miru s siromašnimi ribiči našega Primorja, bo pričela v tem kraju delovati s polnim razmahom pomembna industrija katere pomen za narodno gospodarstvo in narodno obrambo sta v govorih obrazložila minister za trgovino dr. Vrbanič in predsednik tovarne dr. Jovanovič. Mislim, da mi boste privoščili ta moj mali odmor vsi, kajti nikoli bolj kakor zadnje dni sem moral zdržati težko borbo. Bila je težka, ker se je bilo treba boriti proti dvema opasnima nasprotnikoma, izmed katerih se eden imenuje zabloda, drugi pa strast. Velika zabloda je bila domneva, da bo po sporazumu s katoliško cerkvijo v čemeikol' oškodovana ali podrejena srbska pravoslavna cerkev. Tega jaz ne fct devoti! in splofe ae bi béo gogofia, Strast naših pofitičnih nasprotnikov» peljanih po nrržnji proti vladi, ki ji pred* sedujem, je namenoma jačila to zablodo id hote izpremenila sveti hram božji v arena politične borbe. Storil sem vse, kar sem bS dolžan, da zaSčitim cerkev pred term do* zdevcimi prijatelji, ki so ji te dni povzro čili veliko Škodo. S svojimi prijatelji se bom Se nadalje tradii, da bodo vse po *a< kanu priznane vere zaščitene, da nobena nO bo nad drugo, prav tako pa tndi, da nobena izmed njih ne bo nad državo. Drža* va in cerkev ee moreta na svojem področj« podpirati in vzajemno izpopolnjevati Tb bo vodilno načelo za moje delo. Med nami jugoslovenskimi državljani, Srbi, Hrvati n Slovenci, mora biti iskreno in resnično spoštovano načelo »-Brat je mio, koje vere bio«, ker bomo le tako lahko očuvaH verski mir m duhovno edinstvo Jugoslavi jet Kraljevina Jugoslavija, za katero ustvaritev je bilo darovanih tol;ko žrtev, danes to od nas imperativno zahteva. Po, predsedniku vlade in zunanjem ministru dr. Stojadinoviču je govoril baron Samot, zatem pa minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič. Poslanik Dučic na poslovilni večerji pri Cianu Rim, 1. avgusta. AA. Zunanji miniafcer grof Ciano je priredil predsnočnjrm na čast jugoslovenskeoMi poslaniku Jovanu EVučiču poslovilno večerjo v zgodovinski palači »ViMa Madama«, ki je bila zgrajena v 16. stoletju in katere strope je posBkai slavni Rafael. Na večerji je bilo 120 povabljencev. Na večerji so si izmenjali zelo prisrčne zdravi ce. Grof Ciano je v svo» jem govoru izjavil, da »i je poslanik D®* čič s svojim delom pridobil posebne zasluge za zbližanje med Itaiijo in Jugoslavi jo. Poslanik Dučič je v odgovoru očrta! raizloge. zaradi katerih je bflo ri)iižaaje med Jugoslavijo in Palijo potrebno. Izrazil je prepričanje, da se bo spričo lojalnega sodelovanja, dobre volje in ljubezni do miru ohranilo sedanje prijateljstvo. Prireditev je bila ena izmed najsijajnejših, kar jih je bilo v Rimu kdaj prirejenih v test ":emu diplomatu. Naši mladi mornarji Carigrad, 1. avgusta. AA. Častniki fai gojenci jugoslovenske šolske ladje »Jadran«, ki se nahajajo na obisku v carigzah &ke*m pristanišču, eo včenaj položili vonoa na spomenik republike. V petek bo gojenci jugoslovenske pomorske vojne akademije obiskali razstavo narodnih izdelkov, danes pa turško akademijo vojne mornarice» Nocoj jim je priredila carigrajska občina svečano večerjo. Veliki turški vojaški manevri Ankara, 1. avgusta. AA. V Tracaji se bodo lerto« vršile velike vojne vaje turške vojske. Šefi inozemskih vojaških misij bodo prispeli v Carigrad 17. in 18. t. m. in se bodo odpeljali z ladjo v Meo, ki lofi v območju pripravljajoča ae operacij. Vojne vaje se bodlo vršile v glavnem od 19. do 21. avgusta. Ob zaključku bo velika vojaška parada. Nato se> bodo šefi ta jih misij vrnili v Carigrad, kjer se bodo zadišali do 25. avgusta. Kakor se Jb zvedelo, bodo prišli k tem vojaškim vajam kot zastopniki držav balkanske zveze ge-neral&abni šefi njihovih vojsk. Na četa vojnih misij držav azijske zvezo bodo ar-mijski in divizijefci poveljniki poteg teh pa bodo manevrom prisostvovali tudi vojni atašeji web "äriarv, kjtwrih pnrtwiih ao »J WHOÉI ponniMfrfa Uaji EooedeSdE. £ 3BB. 283, Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 1. avgust» fis i« «amo po letoSnjih nedeljah merimo sezono, izpade račun dovolj žalostno, Večina nedelj je namreč zad eie vana. Ena lim ed najbolj nagajivih pa je bila današnja. C« bo šlo tabo dalje, in če sa obnesejo napovedi stoletnega koledarja, potem ton» prav hitro zajadrali v jesen. Ne samo, da po večnih vremenskih neprilikah ob nedeljah trpijo prireditve in po njihovih neuspehih organizacije, ki si od vsakoletnih nedeljskih prireditev obetajo vsaj nekaj dohodka. Močno skvarjena je tudi izletniška in letovišča reka sezona. Turisti morajo prekrižani h rok in nog posedati v zapečku ali v njim toliko osovraženi kavarni. Kopalni vlak pa jo — kakor se je danes zgodilo — sfroro sam briše tja gori proti škofji Loki Ze v soboto zvečer se je jelo vreme ku-jati in je v noe rosilo. Davi se je Ljubljana zbudila pod sivimi oblaki, ia katerih je zdaj pa zdaj rosilo. Ljubljana je bila vsa zaspana. Popoldne je solnce za trenutek pokukalo izza oblakov, a takoj nato je »pet začelo po malem rositi. Proti večeru pa e* je kar izdatno vlilo, tokrat izjemoma brez bliskov in strele. Kar je bilo prireditev napovedanih v Ljub ljani in okolici, so se slabo obnesle. Ugodne pa so takšne nedelje — posebno, če padejo naravnost na prvega, kakor danes — gostilničarjem in kavarnarjem. Pa tudi kinematografi 60 imeli snoči in danes dobro Žetev. Še prav posebno dobrodošel je sredi takšne sezone prvovrstni Giglijev film v kinu Matici. v Usoden spopad Basi je bila nedelja v Ljubljani zelo mirna, vendar kronika ni ostala brez dogodkov. Usoden pretep je nastal v noči od sobote na nedeljo v neki gostilni na Tr-ižaški cesti. V družbi svojih tovarišev je sedel Vid Bivic, krovec, stanujoč v Medvedovi ulici štev. 8, rojen leta 1895, oženjen. Ce« mero so si privoščili pijače in tako se je iz razgovora izcimil prepir in pretep. Ruvali so se sem in tja in nekdo je sunil Bivca najprej v nos, nato pa v trebuh ali spodnji del života. To je bilo že pred gostilno. Sunek je bil tako hud, da se Je Bivic zvrnil na pločnik. Ko je treščil na tla, se je še od padca nevarno poškodoval. Obležal je na mestu. Hitro je bila poklicana policija in pozvani so biil reševalci. Ja-drno so prepeljali Bivca v bolnišnico. Čeprav mu je bila takoj posvečena potrebna nega. je vendarle kmalu po prevozu izdihnil. Policija je takoj uvedla podrobno preiskavo. Praske so bile tudi še ponekod drugod. Precej hrupa je bilo sredi noči na Fran-kopanski cesti, kjer jo je neki Bosanec iz-kupil z nožem. Ranjèn je na roki. Povsod pa ie policija hitro napravila red in poskrbela, da se je razgrajačem hitro polegla jeza im se umirila kri. Povožen na Celovški cesti Nekoliko po 16. je na Celovški cesti v bližini remrize povozil neki avtomobil čevljarskega mojstra Štefana Jakopina, ki stanuje za Bežigradom št. 24 ter ga močno *m> pot Indi ia časa Tfrdfcošolskih stadij ▼ Pragi it Gradcu. Vselej > bÜ svojim tovarišem v akademskih dfrn«v*i svelai delavnosti in verni kažipot navigar. počeni «d nastopa službe ▼ Gradca — prestal je med tem tudi vu strahote svetovne "ne — pa vse de seoje upokojitve kot »ljanski poštni direktor v svobodni dr- Po pravnih naukih se je bil naš Lojze posvetil poštni stroki, ki ji je ostai zvest Odveč bi bilo podfrtavati zasluge, kS Jfc je bil pri dotai pri reorganizaciji naše poštne uprave, nemogoče je točno odmeriti otoseg njeg-ove konciliantnosfci in tovariške dobrohotnosti, ki jo je kot šer poštne I «je izkazoval ob vsaki priliki in vsepovsod 1 podrejenemu uradništvu. Lojze Gregorič svojim sodelavcem ni bil samo objektiven stsrejftina, ki je eeng in uvaževal samo (Marljivost v službi in strokovno sposobnost, marveč tudi pravi oče in iafcren to varil kre-menrtega snačaja z zdravo hrbtenico, vse v eoi osebi in z enim srcem. Številna visoka odlikovanja so njegovega plodonosnega udejetvovanja nesporna in vidna dekani la. Sem po svojem očetu globoko narofao m napredno zaveden, je v tem praven uravnal in vzgoji tudi svojo d eco. Sinova inženjer ja Lojzeta in jurista Otona ter hčerko Vero, ki naj svojemu ljubljenemu očetu ie ne šteto let ohranjajo plodove bogatega živ ljenja. Spominjajog «e 60 letnice življenj« našega vrLega in zvestega somišljenika, se njegovim neštevilnim prijateljem pridružu jemo z vso iskrenostjo tudi mi in mu kli Semo: Up od a naj fe vreto let nakloni direktorju Lojzetu Gregoriču sončno pot! A. 8. c CU ■ : A^IRIN SPREDAJ ZADAJ Oglas, je reg. pod S. Br. 181 od L m. 1937 Maribor preko nedelje Naši kolesar ji v Postojni Neugodno vreme jim je precej skvarilo izlet Ljubljanska kolesarska podzveza »e ni motila, ko je ves čas napovedovala, da je za kolesarski izlet v Postojno in za ogled Postojnske jame med kolesarji in njiho vimi prijatelji res veliko zanimanje in da bo šlo doli v deželo 2000 jam najmanj tisoč udeležencev. Vreme se je že v soboto ponoči sumljivo skisalo mi potem je proti jutru v presledkih deževalo, tako tudi med 5 in 6. uro, ko je bil napovedan izpred Na rodnega doma odhod kolesarskih »junakov« in avtobusnih potnikov za ta izlet Kljub slabim vremenskim razmeram in skoraj jesenskemu jutru so že od 4. zjutraj dalje odhajale proti Planini večje in manjše skupme naših kolesarjev. Med 6. in 7. uro jim je slednjič ßledilo še 6 polnih avto-busav Izletnikov in seveda razkošni avto vodstva vsega izleta. Blizu 600 jih ie bilo Pot do meje je bila vsi v oblakih in v megli in so na splošno žalostno sliko poživljale samo skupine kolesarjev, ki smo jih z avtomobilom vodstva zapuščali za seboj. Na obmejni postojanki, ki jo je vodstvo že skrbno pripravilo za ta obilni prehod, je bilo vreme še dovolj vedro in obmejne formalnosti so sc vršile, kolikor se poškodoval. Zlomljeno ima roko, hude po- J® dalo naglo in zadovoljivo. Seveda je bi-skodbe pa je dobil tudi na obrazu ter diru- j m©d množico udeležencev tudi nekaj god po životu. Poklicani ljubljanski reše-vaki so ga prepeljali v splošno bolnišnico. Vedno vzravnan — na Elici In v življenju (Ob 601etnic4 ravnatelja Lojzeta Gregoriča) Po ljubljanskih ulicah srečujem skoro dnevno visoko vzravnanega, čilega, vedno nasmejanega mladeniča, zdravih in polnih malc8 zagorelih lic, pozdravi ja jočega inod-adravljajoče^a na dlesno in levo. Kakor da je ta krepki fant zrasel ?, Ljubljano, se mi zdi, ko se vsak hip zaustavlja, pokramlja segavo e te®i in onim ter po prijaznem pozdravu zopet nadaljuje pot. Vso Ljubljano pozna in vsa je njegova. Pred desetimi, pred dvajsetimi leti Lojze Gregorio prav za prav ni bil nič mlajši in nič bolj živahen. Odkar ga poznam, je isti: mlad, vnet za vse dobro in lepo, vedno razigrane volje in veselega sica. 2. avgusta 1877 so ga rojenice zbudile k življenju. Tam gori v takrat nemškutar-ftkem Ptuju, kjer je njegov oče-odvetnik kot prvoboritelj Slovencev s pičlim številom zvestih prijateljev branil narodno zavest in utiral osovraženemu narodnemu življenju boljšo pot v bodočnost, se je to zgo-Qilo._ Po ljudski šoli ga je sklenilo z gimnazijskim »tu-dijem nič manj nemskutar«ko Celje, kjer je na vročih tleh z neločljivim prijateljem Gvidonom Preglom, sedanjim ravnateljem »Dunava«, marsikateremu ul-tiamont&ncu na svojstveno izrazit način dokazoval, do kod sega naša in kje jenja »emška meja. Neustrašeno je hodil sin oče- preveč nestrpnih in nekai preveč manj discipliniranih, ki so tamkaj po nepotrebnem povzročali slabo voljo in zavlačevali poslovanje maloštevilnih funkcionarjev. Priznati je treba, da je bila ta stvar na italijanski strani urejena bolj praktično, ne glede na to, da so udeleženci, čim »o prestopili ono drugače pobarvano zapornico, tudi sam? dobili nove občutke za red in disciplino. Zamisel, da bi skoraj 600 kolesarjev, ki »o v pičlih 2 urah prekoračili mejo, krenili v strnjeni koloni dafje proti Postojni, se je izjalovila zarad« vedno bolj nezanesljivega vremena in so zato kolesarji, kakor so prihajali čez mejo, v skupinah hiiteli dalje preti cilju. Po prihodu v Postojno se je sprva poznalo, da je breme vse organizacije ležalo le na ramenih nekaterih požrtvovalnih delavcev kolesarske podzveze 'n je posebna zasluga jamskega ravnatelja g. Perka, da so po prihodu na cilj dobile množice izmučenih kolesarjev zatočišče in streho za kolesa. Potem do ogleda jame ni bilo nobenega sporeda, ker je bila kolesarska dirka, ki so jo prvotno nameravali izvesti skupno z Italijani, odgodena zaradi nesoglasja v propo-zic;jah, ki so za italijanske kolesarske prireditve mnogo bolj »tröge kot pri nas. V zavetju Postojnske jame Popoldne se je vreme spremenilo mnogo na bolje, toda kljub temu se je ogromna večina udeležencev izleta odločila za obisk krasne Postojnske jame, ki bo gotovo vsakomur, ki jo je videl prvič, ostala trajno v spominu, nič manj pa tudi onim, ki so jo videli znova sedaj, ko je na novo urejena in naravnost razkošno razsvetlje- čez dm in stm... na. Izletniki so se zvrstili v treh velikih skupinah in jim je pri tem jamsko ravnateljstvo šlo vsestransko na roko. Pisati o krasq$ah in divotah te edinstvene podzemske Jame je še najbolj težko po bežnih vtisih :n veliki naglici, ki jo diktira ta posel. To bodi prepuščeno boljšim peresom! ' Proti večeru, ko so se izletniške skupine pripravile na kratek pomenek o mnogoterih "vtisih današnjega uspelega izleta, so se od zapada privlekli temni oblaki, ki so razgnali množico na razne vetrove. Peščica izmed njih je pred dežjem ubežala na vlake, ostali pa so »i polagoma z avtobusi pomagali domov. Najhujše pa je šele na povratku zadelo »prave zastopnike« tega izleta, uboge kolesarje, ki so skoräj v trdnem mraku morali nastopiti 54 km dolgo pot v dež in vihar. Zamisel izletniških vlakov - Kljub temu, da vreme tej kolesarski prireditvi ni bilo naklonjeno in so se udeleženci, ki ne poznajo razmer in običajev na meji počutili tamkaj morda nekoliko manj udobno, se je vendarle ves izlet zaključil z bogatimi vtisi in pa v prepričanju, da sta tujski promet m zveza med to in ono stranjo pognala v zadnjih mesecih globlje korenine kakor bi se dalo soditi po samih besedah- V tem pogledu bo morda nov korak načrt, ki ga pripravljajo Skupno z Jamskim ravnateljstvom v Postojni italijanske dri. železnice, namreč po vzorcu svojih ljudskih vlakov uvedbo tudi ljudskih vlakov za jugoslovenske izletnike. Poučeni činitelji imajo zaenkrat v mislih, da bi še v teku letošnje jeseni organizirali sa bagatelne cene ljudske vlake za nas, ki naj bi prepeljali naše izletnike na Reko, v Trst in Benetke. obenem pa tudi na ogled čarobne Postojnske jame. Upajmo, da bo prizadevanju neumornega ravnatelja g. Perka uspelo, da to ta načrt izvedel in tako zopet pripomogel, da se tujski promet in zveze med nami in onimi še bolj poživi. . v Kolesarski izlet v Postojno bo morda ostal v široki javnosti neopažen, toda vsi, ki so ee ga udeležili ali Vi f»o bili tako sit tako z današnjimi izletniki v družbi, so se vrpili iz Postojne z najlepšimi vtisi. Kakor da bi ne bilo oblakov, dežia, vizumov, vojakov in stražnikov, kakor da bi bili vsi samo eno! Izletniki iz Vidma v Ljubljani Iz Vidma pa se je danes dopoldne pribijalo v Ljubljano 30 italijanskih moto-čiklistov in 16 avtomobilov, skupno okrog 90 izletnikov, članov zveze mo toliki i stov k Vidma. Zal je tudi njim zaradi neugodnega vremena bil skvarjen izlet na Bledi. Izletniki so položili pr>ed spomenik kralja Petra Osvoboditelja pred magistratom velik lovorov venec, okrašen g pozlačenimi Storži in svilenim trakom v italijanskih narodnih barvah. Zaradi neugodnega vremena so se že popoldne vračali spet nazaj čet mejo. »asBHaaBSHSSBBaBai Maribor, J. avgusta. Oblačnost in deževje sta snoči povzročila »Mariborskemu tednu« precej škode in odtegnila precej občinstva od nameravanega poseta slikovitega in bogatega raz stavišča. Ta vremenska nekonjunktura je tudi povzročila, da se ni mogla snoči vršiti napovedana premiera na prostem (Schakespearejevega »Sna kresne noči«). Vzlic vsemu temu pa je v posameznih oddelkih valovalo precej živahno življenje, četudi bi ob ugodnejših vremenskih prilikah bil odziv neprimerno boljši. Letošnje prireditve in razstave Mariborskega tedna kažejo veliko izpopolnitev, pa tudi mnogo okusa v priredbi in opremi. Bilo je na M T že prvi dan precej tujcev, zlasti iz Avstrije. Poseben avtobus je prispel tudi z izletniki iz Rogaške Slatine. Tudi danes so prihajali v Maribor avtobusi a številnimi tujci, ki jih dopoldne ni motilo z oblaki zastrto nebo. V središču današnje prireditve M T so bile neštete športne prireditve, o čemer poročamo na drugem mestu. Veliko pozornost je vzbudil dopoldne slikovit sprevod kolesarjev skozi mesto z dvema vozovoma. Izvirno organiziran sprevod je zbudil mnogo zanimanja, pa tudi veselja. Danes je prispelo v Maribor veliko športnikov in športu naklonjenega občinstva iz raznih delov na-še banovine in države. Gostje so se o prireditvah M T zelo pohvalno izražali, zatrjujoč, da niso mislili, da premore Maribor kaj tako lepega. 6e izvzamemo prireditve M T ni bilo v Mariboru, ki je bil itak popolnoma zavzet v pozornosti za M T, nikakšnih posebnih dogodkov, tako da niso niti običajni žeparji v prvih dneh M T dajali policiji preveč posla in skrbi Otroci zanetili požar. V zadnjem času se množe požari kot posledica otroške igre in. neprevidnosti Pri posestniku Juriju Cestniku iz Prepolja pri Račah so se igrali otroci v shrambi za kolesa in razno gospodarsko orodje. Od nekod ao prinesli žaro ln jo skrili v kupu slame. Tleča žara Je vnete, slamo te je ogenj kmalu za tem zajel vso zalogo krme ter vse gospodarsko poslopje, ki je bilo na mah v plamenu. Ker sta bila Cestnik in njegova žena popoldne vsak po svojih poslih, nista opazila ognja vse dotlej, dokler ni bilo vse poslopje v ognju. Sosedje so sicer takoj prihiteli na pomoč in dona-šali vodo v vedrih, vendar pa je ognjeni element med tem že opravil svoje. Zgorelo je gospodarsko poslopje z več kolesi in orodjem, žrtev ognja pa je postala tudi vsa zaloga krme. škodo cenijo na 30 tisoč Din, vendar pa je krita z zavarovalnino. šahovske prireditve v času VI. Mariborskega tedna. Mariborski šah isti so se odloöüi, da bodo odigrali v času 6. »Mariborskega tedna« medkluhske po-kaine tekme za klubsko p», venstvo Mari borna. Tak« tekme so redno vsako leto in sicer so si priborili prehodni pokal za klubsko prvenstvo Maribora do sedaj v letih 1933 in 1934 Mariborski šahovski klub, v letu 1935 Udruženje J.N.Ž. i.B. in v letu 1936 aopet Mariborski ša-bovški klub. Letos bodo tekmovali štirje konkurenti in sicer Mariborski šahovski klBodite milostni... cesarja želimo videti!« Napoleonova kočija se je ustavila na poti v Varšavo v mestecu Broni cu. Medtem ko so menjali konje, sta dve dekleti s to prošnjo nadlegovali častnika iz Napoleono- FILATELIJA Špekulacija v filateli]! Filatelija je sport in to bi morala tudi ostati. Vendar pa vidimo na žalost, da se prav v zadnjem času zelo oddaljuje od tega svojega principa. Kaj je temu v^rok? Prvič špekulativno izdajanje znamk. Te grde razvade so se navzele že skoraj vse države, ki vidijo, da utegne postati filatelija dober vir državnih dohodkov. Prav zad njič smo pisali o liechtenstein -kem državnem proračunu, ki jasno kaže, kako utegne postati filatelija, spretno izrabljena, vir za kritje državnih primanjkljajev. Po drugih državah se to sicer ne dogaja v tolikšni meri in z relativno tolikšnim izkupičkom, a vendar ne toliko manj, da filatelisti tega ne bi občutili. Danes je v Evrop žal zelo malo držav, ki ne bi izdale v-ako leto po nekaj serij dobrodelnih znamk s pribitkom in po vrhu še kakšne spominske znamke brez pribit-ka. Ene kakor druge pokupijo po večini filatelisti, zlasti pa dobrodelne, ker poslovni ljudje pač ne vidijo nikakšnega pravega Vzroka, da bi morali izdajati več denarja za frankiranje svojih pošiljk, kakor je nujno potrebno. Isto je tudi pri spominskih znamkah. Razen majhn e koliične, ki se porabi na privatni korespondenci, jih pokupijo filatelisti in jih pošljejo nerabljene v inozemstvo ali pa jih porabijo za frankiranje filatelistične korespondence, ki je najbrž ne bi bilo, če ne bi bile izšle te znam ke. Podobno je tudi z letalskimi znamkami. Poslovni ljudje se dandanes vsaj pri na3 letalske pošte zelo malo poslužujejo, pač pa jo uporabljajo največ spet filatelisti. Rednih znamk skoraj nihče več ne ku- puje, ker ve, da bo dobil za nizko ceno rabljene, ko pridejo v promet škartne sprem-nice. Kvečjemu če vzame eno serijo za svojo zbirko. In potem pridejo še vsj nepotrebni bloki. Naklade priložnostnih in dobrodelnih znamk io navadno razmerno majhne, da se hitreje razprodajo. Vsak filatelist jih mora kupiti čim več, to pa zaradi tega, da ima dovolj menjalnega materiala za izmenjavanje znamk z inozemstvom. Tako mora imeti zmerom denar pri rokah, da ne zamudi dni, ko se znamke še na pošti prodajajo, kajti razne dobrodelne in priložnostne znamke poženejo špekulanti navadno prav hitro v ceni kvišku, celo na takšno višino, da dobiš kmalu iste znamke za nižjo ceno nazaj iz inozemstva kakor pa stanejo pri nas doma. Pri blokih je to še dosti huje. In kam vodi to? Nujno do tega, da bo zanimanje za filatelijo dosti manjše, kakor pa bi moralo biti, in da se bo filatelija čedalje hitreje razvila v škodljivo specializacijo, namestu da bi šla čimbolj proti generalizaciji. Filatelist navadno nima dosti denarja, že zaradi tega, ker ga ljubezen do znamk in do popolnosti zbirke sili, da izda vse, kar lahko utrpi, za znamke. Izračunali so, da so stale vse znamke, ki so lani izšle na svetu, po nominali okoli 18.000 dinarjev. Koliko je filatelistov, ki bi lahko brez škode utrpeli ta znesek? Prav malo. Zato začno pač skoraj vsi intenzivno zbirati samo solidne in modne države, ki ne plenijo preveč njihovega žepa, druge pa opuste. Koliko je še držav, ki zbirajo ita- vega spremstva. Častnik ju odbija, toda eno izmed deklet noče popustiti. Oficir ji odvrne: »Cesar spi.c Tedaj se dekle skloni, pograbi kepo snega in jo močno vrže v okno kočije. Še preden je maršal Duroc mogel to preprečiti, se je začula iz kočije strahovita korzičanska kletvica in na oknu se je pojavil, bled od jeze, sam Napoleon. Devojka pa mu je brez strahu pogledala v oči in rekla: »Poljska.. . Poljska vas hoče videti, Sire!« Napoleon se naenkrat nasmehne. »Dra-žestna je«, reče maršalu Durocu. Ena sama njegova kretnja in vrata kočije se odpro. Lepa, pogumna Poljakinja se dvigne v kočijo, približa se Napoleonu in mu reče: »Rotim vas... rešite Poljsko!« Namesto odgovora ji Napoleon pokloni krasno rožo. Potem ji reče: »Shranite to rožo, moja dama ... naj vam bo moje poroštvo!« Takšno je bilo prvo srečanje grofice Marije Walewske in cesarja Napoleona. Marija mlada žena poljskega plemenitaša, je hotela prva zaprositi Napoleona, da bi osvobodil njeno domovino Poljsko. Pri tem pa je izgubila srce v ljubezni do najmogočnejšega moža tiste dobe. To veličastno ljubavno dramo torej sedaj ustvarja podjetje Metro Goldwyn Mayer. Da je vlogo grofice Walewske prevzela Greta Garbo in da je bil za Napoleona nalašč angažiran Charles Boyer, to je zdaj glavna senzacija Hollywooda in postaja tudi glavna senzacija svetovne filmske publike. FOTOAMATER Trajne fotografske odtise Mathias Wiemann je eden izmed najboljših mlajših nemških gledaliških umetnikov. Tudi pri nas je že dobro znan. V novi sezoni ga bomo videli t dveh filmih: »Patrioti« ln »Podjetje Mihael« Ljubljenec Amerike Robert Taylor je danes v Ameriki tako popularen, kakor sta doslej bila Waldemar Psüander m Rudolf Valentino. Amerika ga imenuje »stoodstotnega moškega«. Lepi in odlični igralec je naglo osvojil svet To je Apolon naše dobe, sen vseh zaljubljenih žensk, moški, čigar vsaka podrobna kretnja zanima ameriško javnost. Najbolj slaven je postal ikot partner Grete Garbo v filmu »Dama s kameli jami«. Ze v pričetku nove sezone bomo videli nov film, za katerega je bil Robert Taylor angažiran pri MGM. Senzacija bo tem večja, ker bo to obenem poslednji film, v katerem je nastopila nedavno umrla zvezda Jean Harlow. ZAKAJ JOKA Osemletni Jurček je na obisku pri starem očetu na deželi in je zelo nemiren. Naposled izgubi stari mož potrpljenje. Pred vrati vzame nadebudnega vnuka čez kolena in mu jih nalogi nekaj gorkih. Jurček pa molči kakor r<... a, čeprav ga udarci bole. Malo nato ga sreča sosed: »Reci mi. Jurček,« ga vpraša, »zakaj pa nisi nič jokal, ko te je stari oče nabil?« »Oh, pri njem pa res ni vredno. Dedek je gluh.c lijanske znamke? Menda prav malo. In podobno se bo morda kmalu zgodilo še z marsikatero državo. In komu bo to v škodo? Filateli ji in tudi tistim državam, ki izdajajo preveč znamk, ker bo interes za njihove izdelke padel. Vsak filatelist bo preračunal, koliko ga bodo stale znamke tiste države, in ko bo videl, da toliko ne more izdati, te države pač ne bo zbiral. Razen tega pa je treba upoštevati še nekaj. Razne priložnostne in dobrodelne serije si navadno lahko nabavijo v večjih količ nah samo trgovci, ki imajo zveze, in vsj tisti, ki so, kakor se lepo po domače reče, »pri koritu«. Drugače je pa navadno že povsod poskrbljeno, da preprost Zemljan teh znamk ne more dobiti toliko, kolikor bi j h morda rad kupil. Tako se potem zgodi, da izbranci pri znamkah lepo zaslužijo na račun filatelistov. Da to ni ne v interesu prizadetih držav ne v interesu filatelije, si lahko mislimo. čas bi že bil, da bi se v tem oziru napravil red, če nočemo filatelije kot sporta srednjega človeka ubiti in narediti iz nje samo pridobitno panogo za peščico izbrancev, ki razpolagajo s kapitalom alj pa z zvezami. Nove znamke Sirija: Za prodajo v sirskem paviljonu na razstavi v Pairzu je izdala poštna u-prava dve letalski znamki in sicer po 50 centimov in po i piaster. Naklada vsake znamke znaša 30.600 kosov. Znamki kažeta pogled na sirski paviljon. Venezuela: Izšli so naslednji provizori-ji za letalsko pošto: znamka po 1.70 bo livarja je dobila pretek »S eentavos«. Naklada znaša 10.000 kosov. Znamka po 3.70 bolivarja je dobila pretisk »10 eentavos«. Naklada 10.000 kosov. Znamka po 4 bolivarja je dobila pretisk »15 eentavos«. Na- na papir dosežemo s strokovnim ustalje-vanje in s tem, da fikstrni natron, ko je opravil svojo nalogo, čim temeljiteje spravimo s papirja. To se zgodi z izpiranjem, toda zelo težko ali pa nemogoče je spraviti fiksirni natron iz odtisov, če smo uporabili preveč okisan ali preveč koncentriran ustavjevalec. Tenki papirji se tudi lažje izpirajo nego debeli. Ostanki fiksi-ranega natrona v odtisu povzročajo, kakor znano, s časom vsakovrstne neprijetne pojave, maroge, porumenitve itd., celo papirna oziroma kartonska podlaga se lahko uniči, ker nastaja po oksidaciji fiksir-nega natrona žveplova kislina. Da se izognemo teh posledic, priporočajo za papirne odtise ustaljevalec, ki ni tako koncentriran ali okisan, kakor ga uporabljamo za ustaljevanje plošč in filmov; nadalje odtisov ne smemo puščati predolgo v usta-ljevalcu in končno je dobro, da damo odtis pred izpiranjem v 1-odstotno raztopino sode. 2e po desetminutnem izpiranju v tekoči vodi izgine po tej vmesni kopeli toliko fiksirnega natrona iz odtisa, kolikor ga izgine drugače po 30minutnem izpiranju. Vmesna kopel naj ne vsebuje več nego en odstotek sode in naj ne traja več nego 1 minuto. Izmenjati jo moramo večkrat s svežo, ker jo kisli ustaljevalec, ki pride vanjo, razmeroma hitro nevtralizira. Sušenje negativov in odtisov zahteva komaj polovico običajnega časa, če jih obrišemo z mehko usnjeno krpo ali še bolje z drobnoluknjičasto viskozno gobo Agfe. S krpo ali gobo moramo pobrati vse vodne kaplje na zadnji strani filmov, ker utegnejo po osušitvi nastati tukaj usedlinske maroge, ki jih je pozneje zelo težko odpraviti. Motive z najhujšimi kontrasti (notranjščine, soteske itd.) je bolje snemati ob zastrtem nebu, ker raztresena svetloba kontraste zmanjšuje. Temperature različnih kopeli izpiralne vode itd. naj se medsebojno preveč ne razlikujejo, ker se drugače želati-na grbanči in ločuje od podlage, posebno poleti. Najprimernejša temperatura za vse kopeli je 18 stopinj Celzija. Pri sestavljanju ustaljevalne kopeli raztopimo okisajočo snov — večinoma kalijev metabisulfit — v topli toda ne vreli vodi. To raztopino dodamo fiksirnemu na-tronu šele tedaj, ko se je ta popolnoma raztopil, kajti drugače bi se utegnilo izločiti žveplo, kar spoznamo po tem, da postane kopel rumenkasta. Takšna kopel ustaljuje slabše. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: člane opozarjamo, da se bliža zadnji rok za oddajo slik za zagrebško mednarodno razstavo. V ne- deljo 15. t. m. celodnevni piknik. Prijave ob torkih in petkih zvečer. Med revijami V dobi počitnic posvečajo fotografske revije, kar je naravno, mnogo prostora motivnim področjem, ki imajo sedaj svojo najboljšo sezono. Tako je napisal znani športnik in fotoamater Walter Remmel v letošnji 14. štev. »Photographie für Allee obsežen članek o fotografiji okrog zložljivega čolna, ki bi si ga morali prebrati tudi naši zastopniki tega romantično lepega in zdravega sporta. V isti številki te bo zanimal tudi članek o snemanju z umetno svetlobo — poleti. Razprava o tej stvari ni tako nesmiselna, kakor bi sodil na prsi pogled. Tudi v tem letnem času prideš dovolj pogosto v položaj, ki ga moreš obvladati s fotografsko kamero le s pomočjo umetne luči. Stereoskopikom je namenjen članek o projekciji plastičnih slik s pomočjo polarizatorjev. Skoraj v celoti je namenjen počitniški fotografiji »Der Satrap« za mesec avgust. V kolikor opisuje tu potovanja, ki zanimajo v prvi vrsti nemške amaterje, se od-dolžuje tudi drugim amaterjem z mnogimi nasveti na pravilno fotografiranje na poti, pred vsem pa z velikim številom prvovrstnih slikovnih reprodukcij, ki dajejo več pobud nego vsaka beseda. »PhotoWätter« tvrdke Agfe razpisujejo kakor običajno veliko nagradno tekmovanje za najboljše počitniške posnetke, številni članki in še številnejše nad vse lepe slike jasno pokažejo, s kakšnimi posnetki ti je uspeh pri tem tekmovanju malodane zagotovljen. Tudi kinoamaterji bodo naša mnogo dragocenih naukov. Pri tem se revija na simpatičen način izogiba vsiljivo naivne reklame za izdelke tvrdke, ki bo revijo izdaja. To je treba še posebej «Tieniti, kajti večina »hišnih listov« dela. kakor mano, v tem pogledu drugače in se niti ne zaveda, da si v resnih amaterskih krogih s tem le škoduje. Agfa pač ve, da si dela dober material najboljšo reklamo s svojimi odlikami sam. O vedno aktualnem problemu prisebnih posnetkov (snapshots) govori avgustovo številka revije »Foto-Beobachter« založbe Knapp & Co. v HaHeju ▼ raznih člankih. Slikovito gradivo izvrstno dopoljnjuje nj©. na izvajanja. O raznih skrivnostih snema« nja s tvorivi za naravne barve, o filma« nju na potovanjih, o Personovem postopku, o slabljenju povečav na nov način m o mnogih trikih iz fotografske prakse pV še jo drugi članki in beležke. Odlične sodelavce, kakor Hansa Wind*« scha, H. Waltherjevo, E. Bairmaima, da Helwicha L dr., je znala pritegniti v svoj krog revija »Die Fotografie mit Roöeiflex und RoDeicord«, ki je namenjena, kakor pove že nje naslov, pred vsem tisočem in tisočem imetnikom teh kamer. Zato je umljivo, da se ponaša z zelo dobro nap*, sanimi prispevki, ki povedo mnogo tadl imetniku vsake druge kamere, in s slikami, kakršne so refleksnim kameram tipa RoTlelk pridofoile naslov »kamer za nagradne natečaje«. Med prispevki zadnje, 21. štev. te revije, bi posebno amenffl Bao-maimov o snemanju ribiških mrež, HeV-wichov o snemanju zvezd in bliskov ter Windischev o pravilnem snemanja in po večavanju s formatom 6x6 cm. f V globoki žalosti naznanjamo, da je v soboto ponoči po težkem trpljenju odšel k svojemu Stvarniku naš nepozabni, dragi nameščenec, gospod IVAN KOVAČIČ DOLGOLETNI NAD MLINAR Blagega pokojnika, ki bi danes obhajal štiridesetletnioo vzornega delovanja pri nas, ohranimo v najlepšem in trajnem spominu. K večnemu počitku ga spremimo danes, dne 2. avgusta, ob 1730 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 7. avgusta ob S. v župni cerkvi v Kranju. KRANJ, dne 2. avgusta 1937. Rodbina VINKA MAJDIČA klada je 15.000 kosov. Znamka po 5 boU-varjev je dobila pretisk »25 eentavos«. Naklada 15.000 kosov. Znamka po 8 bolivar-jev je dobila pretisk »1 bolivar«. Naklada 20.000 kosov. Znamka po 2.10 bolivarja je dobila pretisk »2 bolivar«. Naklada znaša samo 2.000 kosov. Nova Gvineja: šele zdaj so izšle znamke za kronanje angleškega kralja. Izdane so bile naslednje vrednote: po 2 d. živo rdeča, po 3 d. svetlo sinja, po 5 d. zelena in po 1 šiling vinsko rdeča. Gdansk: V vzorcu dosedanjih ^mmif s sliko grba je izšla nova vrednota po 10 pfenigov v zeleni barvi. Prvo izčrpno delo o naših znamkah Kakor smo izvedeli, izide izpod peresa g. Miodraga Pešiča, našega znanega filatelista in odbornika Filatelističnega save-za, knjiga »Historiski pregled poštanskih maraka kraljevine Jugoslavije«, ki bo obravnavala vse naše skupne znamke od leta 1921 do 1937, torej od serije s tedanjim regentom Aleksandrom in kraljem Petrom, ki je bila tiskana v Newyorku, do najnovejšega bloka, ki so mu nadeli ime »Zefib« Vsaka serija znamk bo obdelana splošno, tehnično, statistično in specialno. V prvem delu bodo zanimive podrobnosti o nastanku serije, v drugem podatki o izdelavi in tisku, v tretjem avtentični podatki o količini tiskanih znamk ter o množini porabljenih, sežganih ali prodanih znamk. Tu bo tudi prvič pregledno razkrito, komu so bili ostanki posameznih serij prodani in po kakšni ceni. V specialnem delu bodo podatki o vseh speciali tetah, po barvi, papirju, zobčanjih, pa tudi o vseh pogrešnih tiskih. Razen tega bo tudi povsod omenjeno, ah obstoje falzifikati posameznih gnnmk in kako jih spoznamo. Knjiga bo obilno ilustrirana, saj bo imela nad 170 slik. Izšla bo za beograjsko razstavo mamUf in se bo tam tudi prodajala. Kolikšna bo njena cena, zaenkrat ne vemo, upamo pa, da ne bo previsoka, da si jo bo lahko vsak naš filatelist nabavil in tako prišel do dela, ki smo ga v naši borni filatelistični literaturi doslej zelo pogrešali. Falzifikati naših rnamt Med najbolj priljubljenimi znamkami zadnjih časov so naše žalne znamke s črnim robom. Ker pa so po izdelavi zelo preproste in so njihove temeljne znamke prav poceni, jih močno ponarejajo, zlasti rabljene. Neprestano beremo po tujih strokov« nih listih članke o zasačenih falzifikator« jih. Ker kroži mnogo takšnih znamk tudi pri nas doma, svetujemo vsem filatelistom, naj bodo pri njihovem nakupu oprezni, zlasti pri višjih vrednotah. Tako bodo sami sebe obvarovali škode in blamaže, če bi nevede morda poslali kakšno tako ponarejeno znamko za menjavo v inozemstvo. Opaziti falzifikat navadno ni težavno, posebno pri rabljenih znamkah, saj se na njih lahko dobro vidi, ali gre poštni žig čez črni rob, kakor mora iti, ah pa pod njim, kar nam izpričuje, da je fai« zifikat. Uvesti bi bilo treba tudi pri nas za takšno falzificiranje, kajti doslej je ponarejanje prav za prav dovoljeno, češ da poštna uprava od tega nima škode, hi se zasleduje samo prodaja gn^mv kot goljufija. Isto velja tudi seveda za poplavne, in prekrižane znamke ter za znamke s pro« tiskom »JUGOSLAVIJA«. tJrejaje Davorin Ravljea, <— Izdaja sa konzordl »Intra« Adolf Klbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za h—del Je Alois Hòitf VW t