{Proizvodnja in j produktivnost j v juliju « ♦ ♦ V juliju je bila proizvod- ♦ n ja za 4,2 % manjša kakor J v istem razdobju pretekle- % ga leta, zaradi česar je J vrednost proizvodnje v le- X tošnjih prvih sedmih mese- J cih le še za 1,5 % večja ka- J kor v istih mesecih preteklega leta. Stagnacija gospodarske » aktivnosti v celotnem go- X spodarstvu, ki je posledica ♦ stabilizacijskih ukrepov, še ♦ nadalje traja, kar vpliva ♦ tudi na obseg poslovanja | Cinkarne. ♦ V primerjavi z istim raz- ♦ dobjem preteklega leta je ♦ proizvodnja surovega cinka ♦ ostala na isti višini, nove- ? ostala na isti višini, povečana je bila proizvodnja cinkovega belila, uslužnost-nega praženja, cinkove pločevine, autotipijskih plošč, čašic za galvanske elemente, cinkove žice, cinkovega sulfata in superfosfata. Proizvodnja ostalih proizvodov pa je bila manjša ka- • kor v preteklem letu. Iz- ♦ ♦ padli so predvsem proizvo- ♦ | Ai .. T : \ di, ki so v direktni zvezi z investicijami ter proizvodi katerih uvoz je bil liberaliziran. V juliju smo izvozili za 386.146 S izdelkov in uslug kar je 77,9 % mesečnega plana. Zaradi velike udeležbe predelovalnih poslov v tem mesecu, je vrednost izvoza padla bolj kakor fizični obseg. Kumulativo v sedmih mesecih smo dosegli 51,8% letnega planiranega izvoza, v primerjavi s preteklim letom pa zaosta-amo za 7,2%. (Nadaljevanje na 3. strani) m O®'- 15. avgust 1967 LETO XIV. St. 9 CINKARNiR GLASILO DELOVNEGA K 0 L E K T1 V A CINKARNE CELJE BLIŽA SE URESNIČENJE NAŠEGA RAZVOJNEGA NAČRTA Razgovor z glavnim direktorjem »Cinkarne« inž. Dragom Čehom V sredo, 2. avgusta je naš centralni delavski svet sprejel pomemben sklep glede našega nadaljnjega razvoja; odobril je namreč izgradnjo dveh sodobnih proizvodnih objektov: obrata za proizvodnjo titanovega belila in obrata granuliranih umetnih gnojil. Zaprosili smo glavnega direktorja našega podjetja tovariša Draga Čeha, dipl. inž., da bi nas podrobneje seznanil z gradnjo teh dveh objektov. t f Tovariš direktor, znano nam je, da so naši samoupravni organi leta 1963 potrdili razvojni načrt našega podjetja, ki je predvidel izgradnjo tudi neka-katerih novih proizvodnih obratov. Precejšen del tega načrta je že uresničen; preteklo leto sta pričela obratovati rafi-nacija cinka in obrat za proizvodnjo žveplene kisline, vemo pa da smo morali gradnjo obrata umetnih gnojil in obrata za proizvodnjo titanovega belila preložiti za nedoločen čas. Povejte nam, kakšne so možnosti za uresničenje našega razvojnega načrta? »Pretekli mesec je bila z Nemško demokratično republiko sklenjena pogodba o eko-nomsko-tehničnem sodelovanju, ki sta jo podpisala član zveznega izvršnega sveta Haki- ja Pozderac in podpredsednik vlade NDR Schiirer. Razen tega pa Cinkarna in VVB Lacke und Farben iz Berlina pripravljata pogodbo o sofinanciranju gradnje obrata za proizvodnjo titanovega belila. Objekt bo grajen v okviru novih zakonskih predpisov, ki dovoljujejo skupno vlaganje fiančnih sredstev v razvoj industrije. To bo prvi industrijski objekt v Jugoslaviji, ki bo zgrajen v kooperaciji s socialistično državo, to sodelovanje pa naj bi služilo kot primer pri nadaljnji udeležbi tujega kapitala v našem gospodarstvu. Po pogodbi, ki jo bodo predstavniki obeh podjetij podpisali konec septembra v Celju, bo obrat zgrajen v Cinkarni. Nemci bodo pri tej investiciji sodelovali z 49 odstotki svojih sred- Zaostrcni pogoji gospodarjenja, ki so posledica stabilizacijskih ukrepov izvajanja gospodarske reforme so povzročili v tem prehodnem razdobju stagnacijo gospodarske aktivnosti. Restrikcije na področju kreditne politike, ki so izvajane z vso ostrino, so povzročile zmanjšanje tako investicijske kot splošne potrošnje z namenom, da se potrošnja uskladi z našim pocencialom. Ker sc proizvodnja ni dovolj elastično prilagojevala novim tržnim prilikam, prihaja do kopičenja zalog, povečanja medse- bojnih zadolžitev do nelikvidnosti. Liberalizacija znatnega dela uvoza pritiska na cene in kvaliteto. Občutno povečanje izvoza štev, naša udeležba pa bo znašala 51 odstotkov. Oba partnerja bosta skupno vodila obrat preko poslovnega odbora, ki ga bodo sestavljali trije predstavniki nemške tovarne in trije iz našega podjetja. Kljub temu bo obrat spadal v okvir Cinkarne, in sicer kot ekonomska enota s samostojnim obračunom. Na ta način bo mogoče v vsakem trenutku ugotoviti stopnjo rentabilnosti poslovanja. Tudi pri delitvi dohodka bosta obe podjetji sodelovali v enakem ramerju, kakor pri investiranju. Naš centralni delavski svet bo imel glede razpolaganja z našo polovico dohodka vse pravice, ki mu po zakonu pripadajo.« i''' NASE POSLOVANJE V PRVEM POLLETJI V zadnjem času sla naša osrednja samoupravna organa (upravni odbor in centralni delavski svet) razpravljala o več pomembnih vprašanjihč Tako je v sredo, dne 2. avgusta centralni delavski svet poleg naše nadaljnje investicijske izgradnjo obravnaval tudi poslovne rezultate, ki jih je naše podjetje doseglo v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Zaradi nezadovoljivega finančnega uspeha, ki je odraz številnih objektivnih čini-teljev, je centralni delavski svet sprejel vrsto pomembnih ukrepov, s katerimi naj bi v precejšnji meri zmanjšali naš težaven položaj. bi lahko v znatni meri poživilo gospodarsko aktivnost, vendar zaradi našega specifičnega položaja le na račun zmanjšanja dohodka v gospodarstvu, česar pa vrsta gospodarskih panog v trenutni situaciji ne more prenesti. Vsa omenjena gibanja vplivajo seveda tudi na gospodarsko aktivnost Cinkarne, ki se odraža v zmanjšanju prometa in rentabilnosti. (Nadaljevanje na 3. strani) Drago Čeh, dipl. inž. Ali se ta projekt razlikuje od prvotnega; katere so njegove bistvene karakteristike? »Da. Po prvotnem načrtu bi bila proizvodna zmogljivost obrata 10.000 ton titanovega belila, sedanji načrt pa predvideva letno proizvodnjo 20.000 ton tega belega pigmenta. Polovico omenjene proizvodnje bodo porabili Nemci, s preostalim delom belila pa bo razpolagalo naše podjetje. Plasman nam pripadajoče količine belila je zagotovljen. (Nadaljevanje na 4 strani) Vesti iz komune • Vesti iz komune ® Vesti iz komune • Vesti iz komune • Vesti iz komune • Nesklepčna seja obeh zborov občinske skupščine Tretje skupne seje članov obeli zborov celjske občinske skupščine, ki bi morala biti v petek, 14. julija, ni bilo. St'j a ni bila sklepčna. Kot že nekajkrat v prejšnjih mandatnih dobah, so tudi tokrat zatajili člani zbora delovnih skupnosti, torej odborniki iz delovnih organizacij. Od štiridesetih članov tega zbora jih je na sejo prišlo le osemnajst; medtem ko jih je dvanajst svojo odsotnost opravičilo, jih deset tega ni storilo. Občinski zbor je imel potrebno večino. Na sejo je prišlo osemindvajset odbornikov. Poznejše ugotovitve so pokazale, da je bila seja sklicana v nepravem času in da je tudi večina neopravičeno odsotnih odbornikov izostala zaradi letnih dopustov. Pri tej ugotovitvi pa se začenja problem, na katerega bi radi opozorili tako odbornike kot tudi tiste delovne organizacije, v katerih so bili ti člani občinskega predstavniškega telesa izvoljeni. Gre namreč za tisto lepo navado, po kateri bi naj sleherni član kateregakoli predstavniškega telesa, samoupravnega organa in podobno javil tajništvu organa, katerega član je, da bo v tem in v tem času službeno ali kako drugače odsoten. In če so že sami pozabili na to, potem bi lahko takšno sporočilo ali opravičilo posredovala delovna organizacija, v katerih so bili ti odborniki izvoljeni ali kjer delajo. Če bi takšna praksa veljala že zdaj, potem je zanesljivo, da bi ne prišlo do nesklepčnih sej. In prav zaradi tega je predsedstvo celjske občinske skupščine prosilo odbornike, naj v prihodnje javijo svojo odsotnost, zlasti še, če gre za daljše obdobje v času dopustov, službenih potovanj in podobno. Nesklepčna seja pa ima še drugo negativno stran, na katero so, kot kaže zadnji primer, nekateri odborniki pozabili; Gre namreč za delovni načrt najvišjega občinskega samoupravnega organa, ki težko sprejme takšne in podobne spodrsljaje. Programi so že tako precej zahtevni; zato pomenijo nesklepčne seje samo veliko odstopanje od začrtane poti. Ob nesklepčnosti tretje seje občinske skupščine v Celju pa se porajajo še nekatere druge misli. Vzemimo možnost, da le niso bili vsi odsotni odborniki na dopustu, torej opravičeno odsotni. Tako se nam samo po sebi vsiljujejo tiste misli in tiste besede, ki smo jih neštetokrat izrekli in zapisali zlasti v pripravah na letošnje spomladanske volitve v predstavniška telesa. Tedaj smo opozarjali na odgovornost do volivcev in skupnosti, opozarjali na neraz-družljivost nekaterih funkcij, V delovnih organizacijah, zavodih, ustanovah, družbenih organizacijah itd., so bili doseženi v prvem četrtletju naslednji povprečni mesečni osebni dohodki: Področje — J2 delovna organizacija g ^ rg ^ rt g. os c •»—> CJ *—> .r* Gospodarstvo 836 101,0 Negospodarstvo 954 104,5 Industrija 839 101,2 Železarna Štore 811 88,3 Cinkarna 973 108,0 EMO Celje 832 102,7 AERO 1312 131,6 METKA 570 92,7 Trgovina 929 107,5 Kurivo Celje 1256 143,1 Šolski center za blagovni promet 1265 122,4 Veterinarska postaja 1741 111,4 Zavod za napredek gospodarstva 1527 97,1 Posrednik Celje 1314 103,8 Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo 1959 110,1 Komunalna banka 1111 91,7 Občinska skupščina 992 108,5 Tovarniška glasila »Politika« je objavila vest, da že skoraj vsak večji delovni kolektiv v Srbiji izdaja svoje glasilo, in to tedensko ali štirinajstdnevno. Na posvetu novinarjev tovarniških glasil, ki je bilo v Niški tobačni tovarni tl., so poudarili, da so tovarniška glasila najboljše sredstva za informiranje samoupravljavcev. na delo, ki ga odborniki morajo opraviti, če hočemo, da bo občinska skupščina odigrala vlogo, ki jo ima. Menim, da bi ta misel morala biti prisotna tudi zdaj. Zato jo obudimo in vprašajmo, kako je z odgovornostjo, ki so jo odborniki sprejeli ob podpisu kandidature in pozneje, ko so jih volivci izbrali za svoje predstavnike v skupščini. Pa se nekaj, kako je s tisto povezavo med volivci in odborniki, o kateri smo v pripravah na volitve in prej tako apelirali. Kako gledajo volivci na svo-jega odbornika, če se sej skupščine ne udeležuje? Mar jim je zdaj res vseeno? Gotovo je, da Hmeljarsko združenje Styria 1451 115,1 Lekarne 1429 129,1 Zavod za zdravstveno varstvo 1391 138,7 Zavod za zaposlovanje 1238 125,2 Varstveno vzgojna ustanova Oton Župančič 496 81,0 Socialno zavarovanje 1051 115,9 To je le del primerjav o katerih je vredno razmisliti. Nasploh negospodarstvo kaže tendenco naraščanja osebnih dohodkov in tako niso uspeli uravnati le-teh z rastjo produktivnosti in dohodka v gospodarstvu. V daljšem razdobju se lahko tendence maščujejo. Zdravstvo z lekarnami in jim ni! Če so pozabili na to okolnost, je prav, da jo spravijo v življenje in da od svojih odbornikov zahtevajo poročila o delu sej in njenih organov. To pa ne samo po sejah, marveč zlasti še pred njimi! In končno, morda bi kazalo uveljaviti prakso, da bi tudi predsedstvo občinske skupščine od časa do časa obveščalo krajevne politične činitelje in delovne organizacije o dejavnosti odbornikov v skupščini, svetih in komisijah. In ne nazadnje, tudi volivci naj vedo, kako je z od-borniško. aktivnostjo človeka, kateremu so zaupali pomemb- socialnim zavarovanjem je pri-mankljaj prenesel na delovne organizacije — toda doklej bo šlo tako? Na negospodarskem področju, kot vidimo iz primerjave, niso zavidanja vredne otroško varstvene ustanove. V teh primerjavah lahko vidite družbeno vrednotenje dela med posameznimi dejavnostmi. Primerjajte samo težavnost panoge v kateri delate s trgovino, zavodi in drugo industrijo. Upoštevate lahko tudi kadrovsko strukturo in dobili boste odgovor, če je tako vrednotenje pravilno. Postavlja se vprašanje, ali je taka delitev res samo subjektivna slabost eksten-zivnosti gospodarjenja v delovnih organizacijah, ali pa gre tudi za sistemske napake v delitvi. Motiv iz Nevv Jerscya no družbeno funkcijo. M. Božič Kakšni so osebni dohodki v Celju Zaskrbljujoči rezultati (Nadaljevanje s 1. strani) Ker tudi v drugem polletju ni pričakovati povečanja gospodarske aktivnosti v celotnem gospodarstvu in prav tako ne v Cinkarni, bo nujno treba izvesti nekatere ukrepe z namenom, da bi splošne stroške poslovanja •prilagodili sedanjemu obsegu gospodarske aktivnosti Cinkarne. OBSEG POSLOVANJA Celotni dohodek po izdanih fakturah je v primerjavi s preteklim letom padel za 5,3 " o- Fizični obseg realizacije je ostal v glavnem na višini Lz preteklega 'eta, prav tako cene. Izpad v realizaciji predstavlja povečana udeležba predelovalnih poslov v strukturi realizacije. Slab odnos med vnovčeno in fakturirano realizacijo je posledica slabe likvidnosti naših kupcev, vendar je bil z velikimi prizadevanji ta odnos v primerjavi s prvim trimesečjem izboljšan. Liberalizacija uvoza vpliva predvsem na zmanjšanje prodaje kemičnih izdelkov, pri čemer je najbolj prizadet obrat organ- ske kemije saj je prodaja analitskih barv v primerjavi s preteklim letom padla za več kot polovico. Zaradi domače konkurence je prenehal obratovati stari litopon. V zadnjem času popušča zaradi uvoza tudi prodaja svinčevih oksidov. Zmanjšanje investicijske potrošnje povzroča stagnacijo v prodaji žlebov, cevi in cinkove pločevine na domačem tržišču. Ker so prav proizvodi, iki izpadejo, najbolj akumulativni, se to odraža zelo negativno na rentabilnost poslovanja. V prvem polletju smo izvozili izdelkov in uslug v vrednosti 2,694.564 8, s čimer smo dosegli 45,3 % letnega planiranega izvoza. V primerjavi s preteklim letom pa zaostajamo za 5,4" ker se udeležba predelovalnih poslov veča v primerjavi s preteklim letom. Rc.ionalna usmerjenost izvoza je bila naslednja: 79,25 "'o smo izvozili na konvertibilno področje, 19,59°,, na vzhodnoevropsko področje in 1,160 j, na preostalo klirinško področje. PODROČJE PROIZVODNJE Uvodoma obrazloženi vplivi na celoten posloven rezultat podjetja se razumljivo odražajo v gibanju proizvodnje, ki zaostaja za planirano za 5,l " V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa ugotavljamo skromen 2 % porast. Proizvodni plan je bil dosežen v topilnici, skupno na obeh starih napravah za proizvodnjo žveplene kisline, pri uslugah pražarne in avtotipijskih ploščah, čašicah za galvanske elemente, cinkovi žici, cinkovem sulfatu, tekstilnih pomožnih sredstvih, svinčevih oksidih, su-perfosfatu, železni galici, modrem bakru in oljnatem miniju ter UBT barvah. Proizvodnja vseh ostalih proizvodov pa je manjša od planirane iz naslednjih vzrokov: Cinkovo belilo — remont in proizvodnja zlatega pečata v prvem policija — izpad bo mogoče nadoknaditi, ker obstajajo možnosti. Rektificirani, dekadmirani cink, kadmij in cinkov prah — izpad proizvodnje v prvih mesecih zaradi pomanjkljive rešitve kurjenja s strani poljskega izvajalca — izpada ne bo mogoče nadoknaditi. Cinkova pločevina — že mesečni osnovni plan predvideva zaradi rekonstrukcije v drugem Do devizne reforme je bila domača proizvodnja organskih barvil favorizirana. Devize za nabavo barvil so bile odobrene pretežno samo za tista barvila, ki jih v Jugoslaviji niso proizvajali in tako so bili kupci prisiljeni kupovati barvila pri nas oziroma pri KIZ v Zagrebu. Ta sistem oskrbovanja z organskimi barvili je bil porušen deloma v letu 1965 ko je lahko nabavljal barvila vsak, ki je razpolagal z devizami. Deviz je seveda vedno primanjkovalo in tako so podjetja v strahu, da zaradi barvil ne bi prišla v zadrego, kupovala leta preko svojih potreb in držala velike zaloge samo, da ne bi prišlo do zastoja v proizvodnji. Tekstilna industrija pa tudi uvozna podjetja so si naredila posebno velike zaloge ob prehodu leta 1965 na 1966, ko je bilo po posebnih aranžmajih uvoženo za okoli 6 milijonov dolarjev organskih barvil. Taka je bila situacija ob začetku reforme. Z reformo je bil uvoz sproščen, določene so bile izredno nizke zaščitne carine in tako je postala Jugoslavija dežela od katere si je vsakdo obetal dobre kupčije na področju organskih barvil. Na srečo temu polletju večjo proizvodnjo — izpad bo nadoknaden. Svinčeva pločevina — zaradi zmanjšanja investicijske potrošnje in povečane ponudbe na domačem tržišču so možnosti plas-mana slabše. Mikrocinkove plošče — ker je tehnologija osvojena in na razpolago zadostna količina domačega finega cinka, pričakujemo v drugem polletju večjo proizvodnjo. Žlebovi in cevi — zaradi stagnacije v prodaji, ki je kljub dvakratnemu znižanju cen še ni bilo mogoče intenzivirati, kar ni bilo tako, zaloge so bile še vedno velike, denarja je začelo primanjkovati, prodaja lahko le še tisti, ki je ugodnejši to se pravi cenejši, ki hitreje dobavi, ki ima ugodnejše plačilne pogoje. Poleg tega je tekstilni industriji pričelo primanjkovati naročil. Iz velikih poslov, ki so si jih obetali uvozniki, tako ni bilo mnogo. Zopet smo prišli, čeravno ne več v takem je posledica drastičnega zmanjšanja investicijske potrošnje in ponovne redne preskrbe tržišča s pocinkano pločevino. Anilinske barve — liberaliziran devizni režim omogoča uvoz barvil z vzhoda pa znatno nižjih cenah ob relativno neučinkoviti carinski zaščiti. Prodaja je padla v letu 1967 za preko 50 %. Zlitina kositra — plan je bil z ozirom na kasnejšo liberalizacijo uvoza postavljen previsoko. Vsi večji potrošniki se oskrbujejo s kositrom in sami proizvajajo zlitino. Kromov galun — prodaja la proizvodnja Se giblje v skladu s proizvodnjo usnjarske industrije, ki je edini potrošnik tega proizvoda. Na-sulfid — uvoz po nižjih cenah od naših. Litopon — planirana je bila proizvodnja v obeh obratih. Ker pa se je pojavil na tržišču nov proizvajalec litopona, smo zaradi slabše kvalitete proizvoda prekinili proizvodnjo v starem obratu, medtem ko obratuje novi obrat s polno kapaciteto. (Nadljevanje na 4. strani) obsegu kot prej, domači pro izvajalci do veljave. Kako so se ta dogajanja odražala nam kaže poslovanje. Po izredno ugodni prodaji v prvi polovici 1966. leta, ko smo mesečno prodali tudi za 250 milijonov S-din barvil, je prodaja naših barvil padla na okoli 90 milijonov S-din v maju letos, v juniju pa že opažamo porast na 115 milijonov S-din realizacije, pa tudi julij kaže enako tendenco, kar je posebej značilno, saj sta to meseca dopustov ter polegavgusta izkazujeta v dol-gOletnem povprečju na j slabše rezultate. (Nadlj«vanje na 4. strani) Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) Struktura izvoza je bila ugodna saj znaša udeležba izvoza na konvertibilno področje v skupnem izvozu 77,51 %, na vzhodnoevropsko področje 17,13 % in ostalo klirinško področje 5,36 Proizvodnost dela je še vedno za 2,7 % slabša kakor v istem razdobju preteklega leta, čeprav je rezultat že nekoliko boljši kot je bil v šestih mesecih letošnjega leta, ker se je število zaposlenih nekoliko zmanjšalo. Vrednost proizvodnje v sedmih mesecih letošnjega leta je porasla za 13 °/o, povprečno število zaposlenih pa za 4,2 %, pri tem pa je bil še .izboljšan izkoristek časovnega fonda zaradi zmanjšanja izostankov z dela. Prodaja proizvodov organske kemije Glavni odjemalci organskih barvil, pomožnih sredstev za tekstil ter ostalih proizvodov naših obratov organske kemije so tekstilna industrija, v manjši meri barvarji — obrtniki, ki jih je v južnih delih naše države precej, usnjarska industrija ter industrija papirja in umetnih vlaken. Centralni delavski svet razpravljal o poslovnih rezultatih (Nadaljevanje s 3. strani) Ultramarin — prodaja je manjša zaradi manjšega obsega investicij in uvoza kvalitetnejše* ga proizvoda. Mineralne barve — zmanjšuje se prodaja barv, ki so v neposredni zvezi z investicijami, povečuje pa se prodaja vodotopnih barv. Organol — zaradi uvoza stagnira prodaja na lanskoletni višini medtem ko je s planom bilo predvideno povečanje. Premazi — kot novi proizvajalci na tem področju se srečujemo na tržišču z že uvedeno konkurenco, zaradi česar borno lahko podprli samo z boljšo kvaliteto in s sistematično obdelavo tržišča, česar pa v tem kratkem roku še ni bilo mogoče doseči do te mere kot smo to planirali. Žveplena kislina — zaradi pretiranih zaščitnih carin in visokih prevoznih stroškov do relativno oddaljenih kupcev v zamejstvu, kar onemogoča rentabilen izvoz žveplene kisline, je piritna linija le delno obratovala. Razvojna linija finančnih pokazateljev kaže izrazito negativne tendence razvoja. Poslovni stroški in vložena sredstva rastejo hitreje od celotnega dohodka, kar ima za posledico občutno zmanjšanje dohodka v absolutnem znesku in v strukturi celotnega dohodka. Celotni dohodek je v primerjavi s preteklim letom padel za 13 %, poslovni stroški pa le za 5 %, ne-toprodukt za 36 % in dohodek za 45,5 °/p. Udeležba dohodka v strukturi celotnega dohodka je padla od 19,58 % na 12,24 %. Porasla je udeležba materiala v strukturi; tujih storitev v strukturi in v absolutnem znesku za kar 83,8 %, amortizacije (kar je delno posledica revalorizacije osnovnih sredstev), raznih drugih stroškov, najbolj občutno pa obresti od kreditov za 170 %. Rentabilnost prometa je padla za 27 %, rentabilnost vloženih sredstev za 54,5 %, saj so povprečno vložena sredstva porasla za 39 %, celotni dohodek je padel za 13 %, netoprodukt za 36 %. (Nadaljevanje na 9. strani) »Manever« gre h kraju PRODAJA PROIZVODOV ORGANSKE KEMIJE (Nadaljevanje s 3. strani) Zakaj tak razvoj? Zaloge barvil v državi so se v določeni meri zmanjšale, še bolj pa se je zmanjšal asortiment. Zaradi znane solidnosti in ažurnosti naše prodaje se kupci radi obračajo na nas. Poleg tega so naše cene konkurenčne zahodnim, plačilne pogoje smo znatno olajšali in tako velja za organska barvila plačilni rok dva meseca, pri nakupu iz uvoza je treba največkrat plačati takoj, dobave pa seveda niso tako promptne. Težja je situacija tam, kjer ima trgovina oziroma uvozniki že k Mimirrffl na zalogi uvožena barvila iz vzhodnih držav (Poljska, Rusija), ki so znatno cenejša kot naša in takoj dobavljena z ugodnimi plačilnimi pogoji. Imamo upanje, da bomo z direktnimi pogajanji uspeli vsaj v neki meri omejiti to nekorektno konkurenco, pripravljajo pa se tudi ukrepi v zveznem merilu proti dumpingu. Iz vsega navedenega sledi, da bi morali nastopiti za naše obrate organskih barvil boljši časi, če bodo naše dobave promptne, kvalitetne in če bo naša že znana solidnost tudi še nadalje ostala na dosedanjem nivoju. Pri tem pričakujemo določene uspehe tudi od razširitve asortimenta naših barvil pa tudi od novih proizvodov, ki jih osvajamo ali sami ali pa v kooperaciji z inozemskimi partnerji. Slej ko prej pa ostane osnovno pravilo, da smo na tem področju odvisni od položaja, v kakršnem se nahajajo naši kupci, to je v največji meri tekstilna pa tudi usnjarska industrija. Jasno je, da ta industrija, ki ima pri nas izredno močno tradicijo, ne bo propadla, da pa lahko predvidevamo, da bodo za tekstilno industrijo prišli Še težji časi in da bodo še slabši plačniki kot so danes. Na žalost moramo ugotavljati, da tudi po dveh mesecih marsikatero podjetje ni sposobno poravnati svojih obveznosti. Jasno je, da naše podjetje ne more še podaljšati plačilnih rokov in tako mora- mo take kupce tožiti. S tem si jih seveda ne pridobimo, vendar so v razmerju s prometom v proizvodnjo organskih barvil vložena tako velika sredstva, da nam druga pot ne ostane. Želel bi opozoriti na koncu le še na to, da je Cinkarna oziroma njeni obrati organskih barvil postala faktor v naši tekstilni in usnjarski industriji, ki se ga ne da ločiti od teh industrij in posebej obravnavati, to pa pomeni, da smo si svoje mesto v tej družbi priborili in da bomo skupaj z njimi doživljali dobre pa tudi slabše čase. M. Osole Razgovor z glavnim direktorjem (Nadaljevanje s 1. strani) Obrat bo zgrajen po francoskem inženiringu pa tudi licenca je francoska; zagotovljena je najsodobnejša tehnologija. Sedemdeset odstotkov opreme bo izdelano v Nemški demokratični republiki, preostalih 30 odstotkov pa bo uvoženo iz zahodnoevropskih držav. Oprema za celotni obrat in gradnja bo stala 240 milijonov N-din. Pričetek gradnje je predviden 1. aprila 1968, celotni objekt pa mora biti izgotovljen do 1. julija 1970. Po šestih mesecih poskusnega obratovanja, to je od 1. januarja 1971, bo morala proizvodnja normalno potekati.« V našem podjetju proizvajamo že dva bela pigmenta (cin-kovo belilo in litopon); zakaj smo se odločili še za proizvodnjo titanovega belila? »Titanovo belilo je poleg li-topona in cinkovega belila najkvalitetnejši in najbolj iskan beli pigment. Uporabljajo ga pri proizvodnji belega papirja in belih gum, nadalje v industriji belih lakov, emajlov, in barv, mimo tega pa je pomembna surovina pri proizvodnji viskoze; vse to zelo pogojuje njegovo rentabilnost.« Tudi program za proizvodnjo umetnih gnojil je nekoliko spremenjen, označite nam, prosim, bistvene značilnosti. »Po sedanjem programu nameravamo proizvajati mešana granulirana gnojila v štirih različnih variantah glede na vsebnost dušika, kalija in fosforja. Naša proizvodnja naj bi krila potrebe po omenjenih umetnih gnojilih po vsej Sloveniji, v Istri in v delu Hrvatskega Zagorja. Napravo za proizvodnjo osnovnih surovin, to je amoniaka in uree bomo prevzeli od likvidacijske komisije bivšega EKK. Velenje; napravo za uplinjanje lignita pa bomo nadomestili z napravo za cepljenje lahkega bencina. Za predvideno proizvodnjo 150.000 ton mešanih granulira-nih dušičnih gnojil bomo potrebovali polovico proizvedene količine uree, ki ji bomo dodajali naš superfosfat in kalijeve soli. Gradnja tega obrata bo predvidoma pričela v prvi polovici prihodnjega leta in bo dokončana konec leta 1969. Stroški, tu je všteta tudi uvožena oprema pa bodo znašali 170 milijonov N-dinarjev; naša udeležba pri tem bo tolikšna, kolikor bo dopuščal naš investicijski sklad. V obeh obratih bo zaposle- nih 450 ljudi, in sicer visoko-kvalifciranih delavcev, inženirjev in tehnikov. Pretežni del potrebnega kadra bomo rekrutirali v kolektivu, delno pa ga bomo izobrazili v našem centru za strokovno izobraževanje, kjer bo jeseni pričel prvi letnik kemijskega oddelka srednje tehniške šole. Z. š. Izobraževalna dejavnost je bila uspešna Pregled učnih uspehov izobraževanja ob zakjlučku šolskega leta 1966/67 v Cinkarni Junija je bilo zaključeno šolsko leto 1966/67 in bi v zvezi s tein želeli seznaniti kolektiv Cinkarne z učnimi uspehi. V preteklem šolskem letu so se izobraževali v Centru za strokovno izobraževanje 10-t člani našega kolektiva, ne upoštevaje pri tem tiste člane, ki so se izobraževali na raznih krajših seminarjih informativnega značaja. Omenili bomo torej le tiste izobraževalne akcije, ki so imele širši pomen, in sicer tehniško šolo (metalurški oddelek) je obiskovalo 20 slušateljev, osemletko (7. razred) 19, tečaj za visoko kvalifikacijo za delavce v OOB 11, tečaj za visoko kvalifikacijo za delavce strojnega obrata 14, tečaj za visoko kvalifikacijo za delavce elektro in gradbenega oddelka 26 in tečaj za kvalifikacijo za delavce gradbenega oddelka 14 slušateljev. ® Osemletko (sedmi razred) je izdelalo osem slušateljev ali 42 %, pet ali 26,4 % jih ni izdelalo, neocenjenih je bilo šest slušateljev ali 31,6 %. Uspeh posameznikov je bil naslednji: odličen ni bil nihče, prav dober eden, dobri štirje, zadostni trije, nezadostnih pet in neocenjenih šest slušateljev. 0 Po tečaju za VK za delavce v OOB je deset slušateljev ali 91 % uspešno opravilo izpite; neocenjen je bil le eden slušatelj ali 9%. Odličnega uspeha ni dosegel nihče, prav dobri so bili štirje, Po 72. členu našega PRAVILNIKA O VARSTVU PRI DELU: »Osebna varovalna sredstva so last podjetja ter se morajo pri prenehanju delovnega razmerja vrniti«. »Izgubljena ali po krivdi delavca uničena osebna varovalna sredstva mora delavec plačati«. V tem primeru sino verjetno »pozabili« na naš interni zakon, kot to radi tudi v drugih primerih napravimo. Je to prav?! Slušatelji so dosegli naslednji uspeh: 0 na tehniški šoli je izdelalo pet slušateljev ali 25 %, ni jih izdelalo pet ali 25%, neocenjenih je bilo 10 slušateljev ali 50 %. Posamezniki so izdelali takole: odličnih ni bilo, prav dober eden, dobri štirje, zadostnih ni bilo, nezadostnih pet in neocenjenih deset. Razmeroma skromen učni uspeh gre vsekakor na račun neocenjenih, med katerimi je osem slušateljev takih, ki imajo opravljene vse izpite, le v zadnjem semestru niso opravili po en izpit in to iz raznih opravičljivih razlogov. Ce do tega ne bi prišlo, bi bil učni uspeh za 40% boljši. dobrih je bilo pet, zadosten eden, nezadosten nihče, neocenjen pa je bil erj slušatelj. 0 Tečaj za V K za delavce strojnega obrata je uspešno dokončalo 13 slušateljev ali 93 %, en slušatelj (7 %) je bil neocenjen. Posamezniki so dosegli naslednji uspeh: eden je bil odličen, dva prav dobra, štirje dobri, šest zadostnih, nihče ni bil nezadosten, en slušatelj pa je bil neocenjen. 0 Tečaj za VK za delavce elektro in gradbenega oddelka je uspešno dokončalo 21 slušateljev ali 81 %, nezadostni so bili trije slušatelji ali 11,3%, neocenjena sta bila dva ali 7,7%. Uspeh posameznikov je bil takle: odlični trije, prav dobrih enajst, dobrih sedem, zadosten ni bil nihče, nezadostni trije in neocenjena dva slušatelja. ® Na tečaju za kvalifikacijo za delavce gradbenega oddelka je opravilo izpite enajst slušateljev, in sicer z dobrim uspehom devet, z zadostnim pa dva; nezadosten uspeh so dosegli trije, neocenjen pa ni bil nihče. Center je za normalen potek predavanj angažiral za predavatelje v glavnem strokovnjake iz podjetja, le na osemletki so predavali predmetni učitelji iz IV. osnovne šole, ki je matična šola našega oddelka. Predavatelji so svoje delo opravili zadovoljivo, kar se kaže zlasti v doseženem znanju. V preteklem šolskem letu so posamezne predmete predavali naslednji predavatelji: matematiko — Franjo Klinger, dipl. inž., Oto Sagmajster, dipl. inž. in Jože Jordan; slovenski jezik — prof. Jelka Ravber in Darinka Jošt; zgodovino in zemljepis — Vera Krašovec in, Zdravko Brdnik; fiziko — Mitja Palir; tehniško risanje — Mloš Kovač in Franc Arnšek; kemijo ter biologijo — Ingo Verščaj; strokovne predmete na tečaju za delavce iz OOB — Rudi Šibli, dipl. inž., Silvo Dečman, Janko Rebov in Rudi Ma-linovsky; strokovne predmete na tečaju za VK delavce iz strojnega obrata Milan Krivec, inž. in Peter Posinek, inž.; metalurgijo in toplotno tehniko — Iskren Pipuš, dipl. inž.; metalo-grafijo — Klemen Stegenšek, dipl. inž. in Drago Koželj, dipl. inž.; elektrotehniko — Marijan Brglez, dipl. inž.; organizacijo proizvodnje pa Janko Ločičnik. Center ima za novo šolsko leto 1967/68 v načrtu naslednje izobraževalne akcije: — 4. letnik metalurškega oddelka in — 1. letnik kemijskega oddelka na naši tehniški šoli; — 8. razred osemletke; — tečaj za VK za delavce iz elektro in gradbenega oddelka — nadaljevanje; — tečaj za kvalificirane delavce iz gradbenega obrata — nadaljevanje; — tečaj za administrativni kader; — tečaj za vratarje (kratek enotedenski seminar). Navedene izobraževalne dejavnosti bi bilo možno izvesti glede na razpoložljiva finančna sredstva in glede na kapaciteto učilnic. Iz izobraževalnega načrta so trenutno izločeni naslednji tečaji: — tečaj za VK za delavce strojnih obratov — 2 skupini; — tečaj za delavce na novi žvepleni kislini. Z. B. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI VPISUJE: — v tehniško šolo strojne, elektriške, lesnoindustrijske in kemijske stroke; — v ekonomsko šolo — v dveletno administrativno šolo — v poklicno šolo kovinarske, elektro in avtomelianske stroke — vi. in II. stonpjo osnovne šole za odrasle (5.-8. razred) VPISUJE TUDI V TEČAJE: — začetni knjigovodski tečaj — v tečaj analitične evidence — v tečaj finančnega knjigovodstva — v tečaj tehničnega risanja — v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine — v tečaj za skladiščnike — v tečaj za varnost pri delu — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki — po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaje Kandidatom je s plačilom šolnine zagotovljeno tudi do sto ur seminarskega pouka. VPISOVANJE TRAJA DO 30. SEPTEMBRA 1967. Dopisna oblika, kombinirana ,z občasnimi seminarji, je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj. Pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39, tel. 316-043, 312-141 vsak dan dopoldne, ob torkih tudi popoldne. Če želite pismena navodila in program, priložite za odgovor znamke v vrednosti 1,80 N-din. POŠKODBE V JUNIJU IN REZULTATI PRI PREPREČEVANJU NEZGOD V PRVEM POLLETJU A mesecu juniju je bilo 19 poškodb pri delu s 379 izgubljenimi dnevi in 6 poškodb na poti z 80 izgubljenimi dnevi; skupaj 25 poškodb s 459 izgubljenimi dnevi. Pri poškodbah na poti je opaziti, da se je število poškodb občutno povečalo, število izgubljenih dni pa je neizpremenjeno. Poškodbe pri delu so še nad povprečjem preteklih mesecev v glavnem pri izgubljenih dnevih. Rezultati prvega polletja so pa v primerjavi s prvim polletjem 1966 ugodnejši. Doseženi uspehi po vprašanju preprečevanja nesreč niso rezultat samo našega prizadevanja, priznati moramo tudi vpliv reforme, ki je do določene mere prispevala, da so se kolektivi lotili rešvanja problemov v zvezi z izkoriščanjem pravic iz naslova nezgod pri delu. Vse to je prispevalo k izboljšanju varstvene discipline in zainteresiranosti za izboljšanje delovnih pogojev in varnosti pri delu. Za primerjavo navajamo rezultate za polletje 1965, 1966 in 1967. 1965 1966 1967 Število zaposlenih 2091 2083 2161 Število poškodb pri delu 166 150 99 Število poškodb na poti 20 22 12 Število izgubljenih dni: a) zaradi poškodb pri delu 2621 2208 1723 b) zaradi poškodb na poti 724 641 460 Število poškodb na 100 zaposlenih a) pri delu 15,9 14,4 9,2 b) na poti 1.9 2,1 U Število izgubljenih dni na enega zaposlenega: a) zaradi poškodb pri delu 2,51 2,11 1,60 b) zaradi poškodb na poti 0,69 0,61 0,43 Kot je razvidno iz analiz je remo nič več napraviti za iz- zmanjšanje števila poškodb in boljšanje stanja. izgubljenih dni občutno, vendar Primerjava rezultatov, dose- to še ne pomeni, da nimamo Ženih v letošnjem polletju, s več delovnih mest s slabimi prvim polletjem 1966: delovnimi pogoji in da ne mo- Delovna enota Število poškodb Število izgubljenih na J()0 zaposlenih dni na 1 poškodbo 1967 1966 1967 1966 Metalurgija 13,5 21,8 21,— 14,8 Predelovalni obrati 17,6 13,8 13,4 10,3 Kemija I. in III. 10,5 18,7 13,3 11,7 Kemija II. 12,8 — 11,8 Vzdrževalni obrati 10,7 25,3 12,9 16,0 Uprava in ostalo 1,3 4,3 28,5 24,2 Podjetje 9,2 14,4 17,4 14,7 Navedena tabela nam prikazuje prizadevanja posameznih ekonomskih enot ter nas opozarja, da zmanjšanje števila poškodbi še ni uspeh, dokler narašča število izgubljenih dni na eno poškodbo. Vse to pomeni, da smo uspeli zmanjšati število lažjih poškodb, poskus za preprečitev težjih poškodb pa se nam je izjalovil. V čem je potem napaka? V nesistematskem, pomanjkljivo organiziranem delu in v po- CINKARNAR Analiza vzrokov poškodb — primerjava s prvim polletjem 1966 \0 v© VO ON ON T—< *-H Neprevidnost 36 68 Neprevidnost in pomanjkljiva organizacija dela 13 39 Neprevidnost in zastareli stroji ter naprave 3 2 Neupoštevanje varstvepih ukrepov 19 14 Pomanjkljiva organizacija dela 18 15 Pomanjkljiva osebna varstvena sredstva 1 — Zastarelost strojev, naprav in prostora 2 8 Motnje pri tehnološkem postopku 5 4 Fiziološke motnje 2 — Skupaj : 99 150 manjkljivi kontroli ter izvajanju varnostnih ukrepov. Zanimiva je tudi primerjava poškodb po vrsti dejavnosti: Število poškodb v prvem polletju 1967 1966 1967 1966 Proizvodni proces Vzdrževanje 36 60 26 29 Roka Interni transport 13 20 — urez, ubod, odrgnina 11 11 Nakladanje in — udarec, zlom 14 21 razkladanje 8 21 — opeklina 9 10 Mazanje in čiščenje — padec 1 5 strojev 3 13 — stisnjenje 12 20 čiščenje, Oko vzdrževanje in — opeklina z vročimi ostalo 13 7 predmeti 1 7 s kemikalijami 3 5 — tujek 3 6 Glava „ — udarec 3 8 — opeklina z z vročimi predmeti 4 6 — padec 1 — Noga — urez, ubod, odrgnina 1 — — udarec 11 12 — opeklina z vročimi predmeti 9 21 — opeklina s kemikalijami 1 4 — padec 3 2 — stisnjenje 3 7 — napor 1 2 Trup — padec 4 1 — napor 3 1 Notranji organi — opeklina s kemikalijami 1 1 Skupaj: 99 150 Iz analize poškodb posameznih delov telesa opazimo občutno zmanjšanje poškodb rok zaradi udarcev in stisnjenja. Tudi opeklin očes in nog je mnogo manj kot v letu 1966. Analiza vzrokov poškodb v primerjavi z rezultati prvega polletja 1966 nam pove, kateri vzroki so terjali manj poškodb. Tako je možno ugotoviti, v kakšni meri je zmanjšanje števila nesreč rezultat prizadevanja oziroma rezultat posrednega vpliva reforme. Takoj opazimo, da neprevidnost posameznikov in neprevidnost vezana na pomanjkljivo organizacijo dela, kot vzrok poškodb ni tako številna kot v letu 1966. Iz tega lahko sklepamo, da so bili vsi direktno izpostavljeni zainteresirani in so se izogibali lažjih poškodb. Zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov se je v primerjavi s preteklim letom povečalo število poškodb, iz česar lahko zaključimo, da še nismo napravili vsega za izboljšanje kontrole izvajanja varnostnih ukrepov. Isto velja za pomanjkljivo organizacijo dela, na kar bomo usmerili svoja prizadevanja v drugem polletju. Analiza števila in oblik poškodb raznih delov telesa v primerjavi s prvim polletjem 1966': Skupaj : 99 150 opeklina Dopisujte v naš list! TEČAJI TUJIH JEZIKOV Dne 10. septembra 1967 se prično intenzivni začetni, nadaljevalni, konverza-cijski in korespondentski tečaji naslednjih tujih jezikov: nemščine, italijanščine, angleščine, francoščine, ruščine in španščine. Vsi tečaji trajajo po štiri mesece in bodo dvakrat tedensko po dve uri, in sicer v dveh izmenah: • izmena A prične ob 16. liri in konča ob 17.35; # izmena B pa prične ob 17.43 in konča ob 19.20. Šolnina za vso tečaje je ista in znaša 280,00 N-din ter je plačljiva v štirih obrokih; skripta dobile v Centru. Prijavite se takoj z dopisnico, na kateri navedite poleg stopnje in jezika tudi izmeno. O pričetku tečaja bo vsakdo obveščen! DELAVSKA UNIVERZA CELJE, Center za poučevanje tujih jezikov Celje, Cankarjeva l/II. Telefon 32-24 in 25-34. Piti DELI SO SE POŠKODOVALI V STARI PRAŽARNI IN KISLINI Franc JEZERNIK je hotel prinesti na aglomeracijski trak premogov prah za posipavanje šarže. Ko je stopil na prvo stopnico, na kateri je bilo raztresenega nekaj cinkovega gle-na, mu je spodrsnilo in se je udaril v rebro. V NEW JERSEVU Slavka OTOREPCA so iz kolone izhajajoči hlapi opekli po roki. Ludvik LEVOVNIK se je opekel po roki, ko je odpiral peč; iz odprtine je brizgnil cink. Vukas PEKEZ se je pri izlivanju cinka iz rafinacijske peči opekel po nogi. Povečala se je izlivna odprtina, zaradi česar je prišla večja količina cinka v izlivni žleb. V TOPILNICI Ernest ŠKORC si je poškodoval palec na levi nogi. Ko je zamenjeval retorte v pečnih oknih z železnim drogom, mu je ta zdrsnil iz zavese in padel na nogo. Hinko ŽOHAR se je opekel po nogi pri čiščenju retort s strgalom; vroč ogorek mu je prežgal hlače in padel v čevelj. Ivan LORGER je čistil kanale izpod četrte destilacijske peči. Ob izhodu iz kanala mu je padel v čevelj vroč prah ter ga opekel po peti in gležnju desne noge. Rasima OMANOVICA je udaril v zapestje leve roke kos cinka, ki je padel iz bunkerja med šaržo. Herman PERGOVNIK se je urezal v prst leve roke, ko je z japanarjem zadel ob kup cinka, ki je bil naložen pri vratih. V VALJARNI Štefan VENGUST se je urezal v roko, ko je pri nalaganju platin v paket zadel z roko v platino. Drago DIMIIRIJEVIC je nalagal na voziček cinkove plošče; zaradi neenakomerne teže se je voz nagnil, plošče, ki so zdrsele z voza pa so udarile ponesrečenca po stopalu desne noge. Karl PALIR si je poškodoval mezinec leve roke, ko je valjal avtotipijske plošče na mali clektroprogi; plošča ga je stisnila ob stojalo proge. Janezu ANCLINU je stisnilo noht na mezincu desne roke; pobiral je čistilni nož, ki je padel na tla, ko je miza pri spustu zadela vanj. Stanko VERDEV se je opekel pd komolcih, ko je med vtika-vanjem paketa med valja izgubil ravnotežje in padel na paket. V MODREM BAKRU Jožetu HORVATINU je zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov brizgnila solna kislina v oko. V VZDRŽEVALNIH OBRATIH Rajko VODIŠEK iz merilnega oddelka se je peljal z mopedom v elektrodelavnico; ko je prehiteval tovorni avtomobil ki je sicer nakazal smer, vendar po izjavi ponesrečenca ni imel brezhibnih smerokazov — je prišlo do stranskega trčenja in padca. Pri padcu si je poškodoval desno nogo in ramo. Marjanu CIMERMANU iz mehanične delavnice je padlo verižno dvigalo na palec desne noge, ko je Martin OVTER nameščal dvigalo in mu je le-to zdrknilo iz rok. Jože ZUPANC je sodeloval pri remontu superfosfata; ko je vklopil transformator na stikalu, je imel naslonjeno nogo na tirnici — pomikajoče se kolo mu jo je stisnilo ob nosilno konzolo. V UPRAVI Franc GUTENBERGER iz pomožnega oddelka je nosil prazno embalažo od mineralne Navzlic raznim pozivom k varčevanju z osebnimi zaščitnimi sredstvi in kljub težki finančni situaciji z ozirom na posledice reforme nekatere verjetno malo skrbi, če varčujemo ali ne. Kateri obrat ali oddelek vodi evidenco osebnih zaščitnih sredstev? Kateri od delavcev, ki ta zaščitna sredstva uporablja se zamisli nad tem, ko je odvrgel par še dobrih rokavic, ki bi mogoče potrebovale samo mali poseg naših čevljarjev, da bi nato še nadalje služile kot nove? Koliko respiratorjev (proti-prašnih mask) konča v posodah za odpadke ali umazanih leži po obratih samo zato, ker »nimamo« časa in ne znamo stvar organizirati tako, da bi tako škodo preprečili. Slabi gospodarji smo, če se ne zavedamo, da vsaka stvar, ki služi človeku, potrebuje tudi vzdrževanje, brez katerega hitro izgublja svojo vrednost. Z našim slabim odnosom do sredstev, ki so imela namen zaščititi nas pred slabšimi pogoji dela, škodimo sami sebi in neumno razsipavamo sredstva celotnega kolektiva. Tovariši, mar se vam ne zdi, da moramo skupno najti pravilen odnos in trošiti samo najpotrebnejša sredstva. Ko vidimo odvržene rokavice ali druga vode v tesnem skladišču; odrgnil si je desno roko ob ostre robove zložene embalaže. NA POTI SO SE POŠKODOVALI Franca FLORJANČIČA je pri odhodu z dela na dvorišču Cinkarne podrl na tla voznik viličarja, ki je v tem trenutku pripeljal iz skladišča; udaril ga je v gleženj leve noge. Francu MARINŠKU se je na poti v službo odlomil sprednji blatnik na motornem kolesu, zaradi česar je padel in si poškodoval levo roko. Milka BOGICEVIC je stopila na kolo pred domačo hišo, da bi se odpeljala v službo; noga ji je spodrsnila s pedala, zaradi česar je padla in si zlomila levo nogo v gležnju. Stanko GLAŽAR je na ostrem ovinku padel s kolesa; udaril se je v desni komolec in v levo koleno. Franc KOLAR je šel v službo po bližnjici skozi gozd; ker je nerodno prestopil drevesno korenino si je zvil gleženj leve noge. Jože KRAJNC je šel od avtobusne postaje proti domu, omedlel in padel pri tem si je poškodoval glavo. varstvena sredstva, nam postane jasno, da je to dokaz neupoštevanja 72. člena našega PRAVILNIKA O VARSTVU PRI DELU ne samo s strani delavca, temveč tudi od nadzornega osebja, ki lahko izda nova zaščitna sredstva po vrnitvi starih — neuporabnih. O tem, da je zaščitno sredstvo neuporabno se je treba prepričati. GLOBUS Iz Londona poročajo, da je britanskim znanstvenikom letalskega centra v Fambourghu uspelo sintetizirati novo sintetično substanco, ki je desekrat močnejša od jekla. Novo snov bodo kmalu pričeli izdelovati na industrijski način in jo bodo od 1968. leta dalje uporabljali v proizvodnji avionske, avtomobilske in ladjedelniške industrije ter za gospodinjske aparate. Britanski učenjaki trde, da so na tem področju za tri leta prehiteli ameriške znanstvenike. USTANOVLJEN ODDELEK ZA RAZISKAVO TRŽIŠČA Z ukrepi, ki jih narekuje družbeno gospodarska reforma so se tudi pred naše podjetje, pred našo komercialno službo postavile nove in ze'o obsežne naloge. Ostra konkurenca in borba na tržišču, zahteva, da tudi v našem podjetju ustanovimo ustrezen oddelek, ki bo sposoben pravočasno ukrepati in usmerjati našo proizvodnjo in prodajo. Dosedanja komercialna služba je zadostovala v dobi administrativnega razdeljevanja naših proizvodov. V sedanjih pogojih prodaje pa takšna organizacija komercialne službe, kot je sedaj, ne zadostuje več. Da bi naše podjetje lahko sledilo spremenjenim zahtevani in novi situaciji na tržišču, tako doma kot na tujem, je centralni delavski svet na predlog upravnega odbora ustanovil nov oddelek — oddelek za raziskavo tržišča. Oddelek je enakovreden sektorju ter je podrejen neposredno glavnemu direktorju. Za novi oddelek je bilo ustanovljeno tudi novo delovno mesto in sicer direktor oddelka za raziskavo tržišča. Delovno mesto je ocenjeno s 1800 točkami. V oddelku bosta delala še dva ekonomista in referent. Glavne naloge oddelka so: raziskava domačega in tujega tržišča zaradi uspešne prodaje naših izdelkov, kakor tudi zaradi ugotavljanja potreb po novih proizvodih, ki bi jih pro-izvajali v našem podjetju. Skrbi za ekonomsko propagando z objavljanjem raznih reklam v časopisih, revijah, radiu, televiziji itd. Skrbi in organizira sodelovanje na domačih in tujih velesejmih, skrbi za izdajo reklamnih brošur in katalogov z našimi izdelki. Navezuje stike z neposrednimi poslovnimi partnerji tako doma kot na tujem. Vzdržuje in poglablja že obstoječe poslovne zveze. Odgovarja za organizacijo servisnih služb na terenu, in sicer z demonstracijami uporabe in uvajanjem novih proizvodov, kakor tudi pravilne uporabe dosedanjih proizvodov. Sodeluje s svojimi analizami pri izdelavi investicijskih programov pri novogradnjah in rekonstrukcijah. D. M. Reforma in potrošnja usnjenih zaščitnih sredstev S\3v3!3s3>S3Ss?S!3!Sv3SvSv5vS:Ss5v5s3s5!® 10 minut z: GHALEBOM KHALEDOM iEI »Nisem si mislil, da bom našel toliko dobrih prijateljev,« je dejal simpatični Ghaleb Khaled Mohamed, ki je bil pretekli mesec na praksi v našem podjetju. Štirindvajsetletni Ghaleb Khaled Mohamed, doma iz Omana na Arabskem polotoku, je slušatelj tretjega letnika oddelka za šibki tok na Tehniški srednji šoli v Kranju, ki ga obiskuje še 22 slušateljev iz afriških dežel. Prihodnje leto marca bo diplomiral. O svojih nadaljnjih načrtih nam je dejal: »želel bi nadaljevati študij na Višji tehniški šoli v Mariboru ali na fakulteti v Ljubljani, če pa se mi želje ne bodo uresničile, se bom zaposlil v svoji domovini.« Ghaleb Khaled nam je v pogovoru o šolstvu pojasnil, da se njihov sistem izobraževanja nekoliko razlikuje od našega. »Kdor se namerava vpisati na neko višjo ali visoko šolo, mora dokončati šestrazredno osnovno šolo, nato neke vrste poklicno šolo — imenovano srednja šola, ki traja tri leta, nakar pa še triletno gimnazijo, če se kdo želi izobraževati na neki šoli v katerikoli arabski državi, glede jezika nima težav. Nekoliko drugače pa je bilo, ko smo prišli v Kranj. Tu smo najprej obiskovali tečaj slovenskega jezika, ki ga je priredila Delavska univerza.« Ko smo ga vprašali po njegovih vtisih o naši deželi nam je odgovoril: »Čeprav nimam mnogo prostega časa, dopoldne poslušam predavanja, preostali del dneva pa posvetim učenju, sem spoznal precejšnji del vaše dežele — zelo mi je všeč. Presenečen sem bil nad vašo gostoljubnostjo. Ko sem se preteklo leto ustavil za krajši čas v Celju, je name naredilo izredno prijeten vtis, ki bo po letošnji praksi v vašem kolektivu ostal nepozaben. Tovariši iz merilnega oddelka in iz avtomatske telefonske centrale so mi izredno mnogo pripomogli k strokovnemu izpopolnjevanju. Za njihov trud in prijateljsko pomoč sem jim zelo hvaležen.« Študentje in dijaki se že od nekdaj zelo veselijo počitnic, zlasti tisti, ki ne stanujejo v kraju, kjer obiskujejo šolo — o počitnicah se namreč vračajo domov. Ghaleb Khaled nam je zaupal, da še ni bil v svoji domovini, odkar študira v Kranju; vse počitnice je preživel v Jugoslaviji »Imam le mesec dni počitnic. Popotovanje do Omana bi trajalo z ladjo preko dvajset dni, z vlakom do Bagdada, nato pa z avtobusom pa okoli petnajst dni.« Z. Š. IZLETNIKOVI IZLETI Celjski IZLETNIK iina sedaj že osem turističnih poslovalnic v različnih krajih. Izredno lepo oprem, ljeno so pred kratkim odprli v središču Celja, nasproti Ljudskega magnzi- na, v Stanetovi 2, kjer stranke lahko dobe vse, kar pač turizem nudi. Cene uslug so izredno nizke, tako, da že samo naročilo pomeni pridobitev, ki ni za zavreči. IZLETNIK BO JESENI ORGANIZIRAL TUDI VEG IZLETOV NA VELESEJME. Tako bi opozorili sa- mednarodni velesejem tiska in papirja Že od nekdaj obstojajo na področju tiska in papirja stiki ne le med evropskimi državami, temveč tudi v svetovnem merilu — med posameznimi celinami. Po drugi svetovni vojni je bilo željeno, da se poslovni stiki obnove oziroma poglobijo. V letu 1949 so se odločili zastopniki nemške grafične industrije, industrije za papir, tisk in tiskarske stroje, osnovati stalno strokovno razstavo za tisk in papir. Poslovni ljudje s področja tiskarstva in papirja so se tako našli na prvem mednarodnem velesejmu za tisk in papir v Diisseldorfu leta 1951, imenovanem »DRUPA« (Internationale Messe tur DRUck und PA-pier). Že prvi DRUPA je nad-krilil vsa pričakovanja z gospo- darskega in tehničnega vidika. Udeležilo se ga je 527 razstavljalcev na skupni površini od 17.800 m2. Med razstavljalci jih je bilo 41 iz inozemstva. Prvi 'DRUPA je beležil 270.000 obiskovalcev, od tega je bilo 35.000 inozemcev. V obdobju od leta 1951 do letos so se zvrstili še štirje velesejmi. V letu 1954 — drugi DRUPA — je bilo že 772 razstavljalcev, od tega 126 iz inozemstva. Zasedel je 35.000 m2 razstavnega prostora. V letu 1958 — tretji DRUPA — se je obseg že znatneje razširil. Sodelovalo je 196 inozemskih raz- lilo na naslednja dva: - DUNAJSKI VELESEJEM — 3 dni, od 10. do 12. septembra, cena 25.700 S-din. - MUNCHENSKI VELESEJEM - 4 dni, od 15. do 24. septembra, cena 41.200 S-din ter naposled na izredno zanimivo potovanje - preko GROSSGLOCK-NERJA v Cortino d'Am-pezzo — 2 dni. 19. in 20. avgusta za samo 19.000 S-din. stavljalcev. Celotna površina razstavnega prostora pa je bila 43.000 m2. Obiskovalcev je bilo že okoli 380.000, od tega pa 80.000 iz inozemstva. V letu 1962 — četrti DRUPA — je bilo od skupno 678 firm 252 le-teh iz inozemstva. Poslovni uspeh je na četrtem DRUPA je nadkrilil vsa pričakovanja. Iz omenjenih podatkov je razvidno, da se je obseg večal od prireditve do prireditve in bilo je sklenjeno obnavljati velesejem na razdobje pet let. Letošnji peti DRUPA je bil v Diisseldorfu od 26. maja do 8. junija 1967. Obsegal je 106.000 nUpovršine. Sodelovalo je 947 razstavljalcev, od tega jih je bilo 428 iz inozemstva. To dejstvo, da prisostvuje skoraj polovica inozemskih rastavljalcev, poudarja mednarodni karakter v edinstveni meri. DRUPA je gigant med vsemi mednarodnimi velesejmi in želja vseh ustvarjalcev na tem področju je, da mu ta primat ostane tudi v prihodnje. Velesejmi so vedno tržišče industrije, kjer naletimo na srečanje dveh veličin: na ponudbo in na povpraševanje. Gospodarski uspeh vsakega velesejma zavisi torej od kvantitete in kvalitete obeh veličin. Tržišče ponudbe na DRUPA gre gotovo v korist strojem in aparatom za grafično industrijo in industrijo za predelavo papirja. Poleg tega nudi v ve- liki meri vpogled v grafične izdelke, kemikalije in tiskarske barve, papir in strokovno literaturo. Glede na to, da velesejem DRUPA prirejajo le vsakih pet let, je obisk le-tega za razvijajoče se področje grafične dejavnosti pri nas v veliko korist. Kajti samo tisti, ki ima in goji kontakt z napredkom v tehniki, bo lahko konkurenčen. ( S VliULM DtUVSKI SVtT Jf ShLtML (Nadaljevanje s 4. strani) Ta negativen razvoj finančne učinkovitosti zahteva vrsto hitrih in učinkovitih ukrepov v smeri maksimalnega povečanja proizvodnje tistih proizvodov, po katerih je zadovoljivo povpraševanje, prizadevanja za pocenitev proizvodnje, večji izvoz izdelkov, ki jih doma ni mogoče plasirati ter vskladitev splošnih stroškov poslovanja s sedanjim obsegom poslovanja podejtja. PRODUKTIVNOST DELA Ugotavljamo padec tehnične produktivnosti dela za 4,83 %, produktivnosti dela na zaposlenega pa za 2,49 %, in to zaradi večjega števila opravljenih ur na zaposlenega, kar je rezultat izboljšanja izkoristka časovnega fonda za 2%. Tehnična produktivnost dela je bila v večjem delu proizvodnih obratov celo izboljšana ali POVPREČNI OSEBNI Leto 1967 I,—VI. 866,02 N-din I,—XII. 919.98 N-din V navedenih povprečjih je kov po plačilni listi še v letu za 6 mesecev za 12 mesecev v letu 1967: za 6 mesecev za 6 mesecev za 6 mesecev V prvem polletju izplačani produktivnostjo dela. Že v prejšnji številki Cinkar-narja smo poročali o sklepih, ki jih je sprejel upravni odbor, na zadnji seji v avgustu pa je centralni delavski svet potrdil še niz ukrepov, s katerimi bomo v nazkrajšem času morali uravnovesiti nastalo situacijo. Po razpravi o poslovnih rezultatih v prvem polletju letošnjega leta so člani centralnega delavskega sveta soglasno potrdili odredbo, ki jo je pretekli mesce izdal glavni direktor našega podejtja; le-ta se nanaša na naslednje probleme: — V celotnem podjetju je treba uvesti najodločnejšo šted-njo vsega materiala. Povsod, kjer je mogoče, zlasti pri popravilih, je treba uporabljali star material. Posebno pozornost je treba posvetiti potrošnji repromateriala. — Vsa popravila, bodisi na račun investicijskega vzdrževanja, bodisi na račun amortizacije, ali režije, je treba zreducirati na najmanjšo možno rhero in odložiti vse, kar ni direktno povezano s proizvodnjo. — Izven podjetja se ne sme oddajati nobenih del, zlasti pa remontnih, temveč naj bodo \%i popravila opravljena V.pod- je ostala na višini preteklega leta z izjemo treh obratov, kjer je proizvodnja zaradi tržnih prilik zelo padla. Produktivnost dela v merilu celotnega podjetja je padla zaradi povečane udeležbe režijskih ur v skupnih delovnih urah. IZKORISTEK ČASOVNEGA FONDA Izkoristek časovnega fonda je bil izboljšan za preko 2 %, predvsem zaradi zmanjšanja izpadlih dni zaradi boleznin ter zaradi državnih praznikov. Kljub povečanemu številu zaposlenih za 4,7 °/o je število nadur poraslo v primerjavi s preteklim letom za 21.173, kar ustreza polletnemu časovnemu fondu 17 delavcev, medtem ko predstavljajo vse izvršene nadure polletni časovni fond 95 de-delavcev. DOHODEK NA 208 UR Leto 1966 Indeks (1966 = 100) 906,07 104,62 906,07 98,50 vključeno poleg osebnih dohod-1966: 28,52 N-din topli obrok 30,46 N-din topli obrok 28,96 N-din topli obrok 20,90 N-din 1/12 dodatka na delovno dobo 1,14 N-din kolektivno nezgodno zavarovanje osebni dohodki niso vsklajeni s jetju z lastnimi kapacitetami. Isto velja za vse prevozne storitve. — Poštne, telefonske in telegrafske stroške je treba zmanjšati za 25 %, z ozirom na stroške istega prometa v prvih petih mesecih letošnjega leta. — Potne stroške v državi in v tujini, kakor tudi reprezentančne stroške, je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero, za najmanj 50 %. — Zavarovalne premije, ki so se od lanskega leta povečale za 43%, je treba zmanjšati na lanskoletno raven. — Stroške za razne oglase, reklame in druge podobne izdatke je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero. — V zadnjem času je opaziti vedno večjo porabo mestne vode v industrijske namene. To vprašanje je treba takoj rešiti in porabo zmanjšati na najmanjšo možno količino z uporabo ostalih virov vode, ki so mngo cenejši. — V celem podjetju je ukinjeno vsako nadurno delo; kolikor bo le-to potrebno v in-tere.su proizvodnje, je treba nadure nadoknaditi z dela prostimi dnevi. — V zadnjem času imamo vse več reklamacij na kvaliteto naših proizvodov. Ugotavljamo, da kvaliteta naših proizvodov v letošnjem letu ni slabša, kot je bila v lanskem, letu, toda z ozirom na dejstvo, da je skoraj za vse naše proizvode omogočen tud prost uvoz, zahtevajo naši kupci tudi inozemsko kvaliteto. Danes mora biti vsakemu članu našega kolektiva jasno, da moramo proizvajati za trg ter da moremo prodajati samo tako blago, ki je kvalitetno, brez kakršnihkoli napak. — Komercialna služba se mora energično zavzeti za boljšo obdelavo tržišča, kot doslej. Nastopil je čas, ko moramo mi pristopiti kupcu z našim blagom, z našimi uslugami ter moramo v okviru komercialnega sektorja razviti mnogo intenzivnejšo strokovno potniško mrežo, ki bo kos nuditi našim kupcem vso tehnično pomoč tudi pri uporabi naših proiz-izvodov. — Tudi naši obratovodje in glavni inženirji se morajo vsestransko vključiti v prodajo naših proizvodov z nudenjem vseh mogočih tehničnih uslug. — Vsak na svojem delovnem mestu mora prispevati tudi svoj delež k ekonomičnosti poslovanja, kajti ekonomski uspeh ne sme biti odvisen samo od uslužbencev komercialne službe. — Zaradi ustavitve nekaterih obratov bo nujno potrebno, da se tovariši iz teh obratov premeščajo v druge obrate. Vsak mora danes prijeti za tisto delo, ki se mu nudi v podjejtu, brez ozira na njegovo kvalifikacijo. Tu je potrebno največje razumevanje, da se bomo lahko rešiti težav. Vsakogar je treba zaposliti v tistih obratih, kjer proizvodnja normalno teče, ali pa, kjer bi lahko z dodatno delovno silo še več proizvajali. — V zadnjem času se opažajo vse češči pojavi osebnega okoriščenja in tatvin najrazličnejšega materiala in surovin v podjetju. To vprašanje je treba zaostriti do skrajne mere in odstraniti iz kolektiva slehernega člana, ki bi se v današnjih težkih časih polastil ■družbene lastnine. Poostriti je treba kontrolo, da bi se monžo-isti tatvin v podjetju čimbolj zreducirale. Zaradi manjšega dohodka, na drugi strani pa zaradi izrednega povečanja režijskih stroškov je centralni delavski svet po obširni razpravi občutno zmanjšal obratovno in upravno prodajno režijo. Poslabšanje rentabilnosti poslovanja in ustavljanje proizvodnje nekaterih naših izdelkov, po katerih na tržišču ni povpraševanja, se je odrazilo tudi na povprečni mesečni1 dohodek na zaposlenega, _ki še vedno kaže tendenco manjšanja. Za sedanji obseg proizvodnje bi zadoščalo 200 zaposlenih manj, sicer bo mesečni dohodek še nadalje padel. Da bi zavili nadaljnji padec mesečnega osebnega dohodka sta na izbiro le dve rešitvi, ali ustrezno zmanjšanej števila zaposlenih, ali uvedba skrajšanega delovnega časa. Po temeljiti analizi strokovnih služb in na pobudo naše sindikalne organizacije, ki je obširno razpravljala o nastali situaciji' in o vseh predlaganih ukrepih, je centralni delavski svet sprejel sklep o uvedbi skrajšanega delovnega tedna, in sicer od 1. septembra dalje; do 20. avgusta pa morajo strokovne službe izdelati analizo za vsak obrat, kjer bi bilo mogoče uvesti skrajšani delovnik, o tem bomo podrobneje poročali. Mnogi člani kolektiva sc nočejo zavedati izredno težke situacije in s svojo nedisciplino položaj še slabšajo, kar pride zlasti do izraza pri raznih predlogih za premestitev v obrat, kjer se pokaže trenutna potreba po delovni sili. Zaradi tega so člani delavskega sveta na omenjeni seji sprejeli še dva pomembna sklepa: kdor bo odklonil neopravičeno premstitev. ali pa ne bi hotel opravljati delo, za katero je bil zadolžen, bo izključen iz podjetja. Zaradi enotnejših kriterijev pri obravnavi disciplinskih prekrškov je centralni delavski svet predložil delavskim svetom delovnih enot. da hi le-te izvolile enotno komisijo za urejevanje kršitev delovnih dolžnosti prve stopnje, v kateri bi bil po en predstavnik iz vsake delovne enote. UGODEN NAKUP OBLAČIL V torek, 15. avgustu l»o konfekcijsko podjetje »Ideal« iz Nove Gorice prodajalo v prostorih Ljudske tehnike svpje izdelke po izredno znižanih cenah. Nakup ho mogoč od 6. do 18. ure; in sicer le proti plačilu v gotovini. Na zalogi bodo imeli kostime, pbleke, dvodelne obleke, lialj'e, krila, bluze, otroške komplete, otroške predpasnike, otroške hlače idr. 9 V V Naša valjarna neprenehoma obratuje v treh izmenah. Za brezhibno delovanje vseh naprav skrbijo obratni vzdrževalci, ki sproti odstranjujejo vse manjše pomanjkljivosti in napake; to opravljajo navadno v zelo skopo odmerjenem času, ko valjači in drugi sodelavci malcajo. Kadar so potrebni nekoliko zahtevnejši posegi na napravah, jih ustavijo za dalj časa. Na sliki zgoraj: Egidij Hodej med malico zamenjuje varovalno kapo na predvaljčni progi. Slika spodaj: Vlado Kotošek s sodelavcem popravlja dvižso Stjzo. Idealna prilika! I D E A L I D E A L I D E A L Konfekcijsko podjetje IDEAL iz Nove Gorice V A M muli svoje estetske izdelke v razprodaji po 10—70 % ZNIŽANIH CENAH! Tri muhe na en mah: LEPO, ELEGANTNO IN POCENI KAJ? oblačila IDEAL Nova Gorica KJE? v prostorih Ljudske tehnike v Cinkarni KDAJ? Iv. avgusta t%7 od 6. do 18. ure I fije in nas poučil o samem slikanju. Tako pripravljeni smo šli na teren, kjer smo slikali razne motive. Na terenu in pri praktičnem delu nas je poučeval predsednik kluba tovariš Žele, ki se je požrtvovalno trudil, da bi čim boljše izdelali slike. Tako smo vsi tečajniki z uspehom končali tečaj. V sredo, 12. julija 1967 smo imeli zaključek tečaja. Ob tej priliki smo izvedeli za dosežene rezultate našega pridobljenega znanja, istočasno pa smo prejeli spričevala. Ker sc nismo drugače zahvalili, bi se ob tej priliki zahvalili Ljudski tehniki Cinkarne za organizacijo tečaja, a posebno zahvalo izrekam voditeljem krožka: predsedniku kluba tov. Želetu, inž. Senčarju ter tovarišu Šmonu in jim želimo še nadalje veliko uspeha pri fotografiranju in pri izobraževanju fotoamaterjev. Ostalim članom Ljudske tehnike Cinkarne priporočam naj se v še večjem številu udeleže tega krožka. B. Šinko MALI OGLAS Ugodno prodam rabljeno pohištvo (postelje, omare, mize in stole), železne sobne peči, rabljeno strešno opeko — bobrovec In biljard. Naslov dobite v Centru za strokovno izobraževanje. Foto klub Ljudske tehnike Cinkarne je organiziral foto-amaterski tečaj A kategorije, ki se ga je udeležilo deset članov. Vsi tečajniki smo z veseljem obiskovali tečaj, ki je bil zelo dobro pripravljen. Z zanimanjem smo poslušali predavatelja teoretičnega dela tovariša inž. Senčarja, ki nas je seznanil z zgodovino fotogra- f—..............................iiHHiittmniMiu»tMHiiiiiiiiiniiiittmuuiiiiuiiminiiiiiiiiuitmii>Himuiiiiuii»»wiminMuumiiMiitij| ! GLOBUS Od nedavnega Izdeluje neka angleška tovarna v serijah motorna kolesa s pogonom na zbiralne električne baterije. Motocikli so namenjeni za prevoz ene osebe v mestnem prometu zaradi nakupovanja ali za obhod večjih Industrijskih kompleksov. Baterije dajejo pri enem napajanju energijo za 20 km vožnje; motorno kolo doseže hitrost 40 km na uro. Dimenzije vozila imajo najmanjše možne mere; 1 meter dolžine, 60 cm višine in 25 cm širine. Teža znaša 54,4 kg. Na kolesih so balonski plašči 30 cm krat 63 milimetrov. imiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiim Upravljanje je zelo enostavno, ker nima niti sklopke niti prestav, brzlno pa uravnava z vrtljivim držajem. Zavore delujejo na obeh kolesih. Japonsko podjetje »Good Idea Center« pripravlja za avtomobilske voznike in potnike plastične blazine, ki se namestijo na pod in strop avtomobila, pred volanom, pred sprednjimi ter pred in za zadnjimi sedeži. Kadar se na vozilu prenese zadosti močan udarec (tudi ob naglem zaviranju, vsekakor pa ob trčenju), registrira udarec občutljiv mehanizem, ki z eksplozivno brzlno napolni blazine 185-tlsočinko sekunde prej, predno se prenese sunek na človeško telo. Izumitelj trdi, da obvarujejo blazine pred smrtno nesrečo celo pri trčenju s hitrostjo 95 in več kilometrov na uro, v vsakem primeru pa zanesljivo obvarujejo voznika In potnike pred težjimi poškodbami. Cena »reševalca življenja« (Lifesafer) bo znašala okoli 83 dolarjev. Od velikih električnih aparatov za gospodinjstvo je v Nemčiji najbolj na-rastla proizvodnja pomivalnih strojev za posodo. Leta 1964 so izdelali 33.576 strojev, lani že 104.162 komadov in letos v prvih šestih mesecih 62.558 komadov. Polavtomatske naprave sc vedno bolj umikajo v korist avtomatičnih aparatov, obenem pa stalno Izpopolnjujejo notranji ustroj, enostavnost upravljanja In efekt čiščenja. Gledališki repertoar v sezoni 1367/68 Objavljamo dokončno repertoarno podobo za novo sezono. Pri sestavljanju smo morali upoštevati izredno hudo finančno situacijo hiše, majhen ansambel, uprizoritvene možnosti glede na najrazličnejše aspekte, ki krnijo sproščeno umetniško delo. Zaradi preobremenitve ansambla smo zmanjšali število abonmajskih premier od 9 na 8, pri tem pa še upoštevali možnost vzporednega študija: dvakrat po dvoje del. Edini tekst, ki presega število razpoložljivih igralcev, je Brechtov »Švejk«, vendar je delo uprizorljivo tako, da igrajo nekateri igralci po več vlog hkrati. Sezono bomo začeli s Cankarjevimi HLAPCI v režiji Mileta Koruna. S tem delom bomo proslavili 100-letnico slovenskega gledališča. REPERTOARNA PODOBA NOVE SEZONE Ivan Cankar: HLAPCI: Slovenska politična tragedija. Bertolt Brecht: ŠVEJK. Prenos popularnega romana v obdobje nacizma. Protest proti vojni. Jacques Audiberti: IZ ZLA SE ZLO RODI. Izredno duhovita in poetična pravljična komedija. Djordje Lebovič: SREBRNE VEZI. Sodobna igra o humanosti in dilemah našega človeka. Sofokles: KRALJ OIDI- PUS. Antična tragedija. Jean Anouilh: EVRIDIKA. Prelepa antična zgodba, postavljena v pekel in blato sodobne človeške družbe. Tennessee Williams: OBDOBJE PRILAGAJANJA. Resna komedija, ki kontrastno obravnava profano in sakralno v začetnem obdobju zakonskega življenja. Carlo Goldoni: KRČMARICA. Komedija. Odprto je še mesto za slovensko noviteto. Ob začetku sezone bo premiera Cankarjevih političnih spisov LEPA NAŠA DOMOVINA v priredbi Andreja Inkreta, ki pripravlja še adaptacijo DESETEGA BRATA. Za mladino bo uprizorjena TRNULJČICA Saše Škufca, obnovljen pa bo za Novo leto še letošnji DEDEK MRAZ. Za 50-letnico oktobrske revolucije bomo uprizorili Lebovičeve »SREBRNE VEZI«. Vodstvo gledališča si pridržuje . pravico, da v primeru višje- sile katero od naštetih del zamenja z deli, ki so v repertoarni rezervi. * Nasveti Da nam likalnik v zimskem času ne rjavi, moramo, brž ko se shladi, položili podenj flanelasto krpo, namočeno v olje, nato pa še ves likalnik zavijemo v suho krpo. Priporočljivo pa je, da še malo topel likalnik odrgnemo po dnu z voskom ali s svečo. Tanko plast voska pri prihodnjem likanju zlahka odstranimo s trsko. Zarjavele likalnike očistimo s petrolejem. Z oljnatih slik najprej obrišemo prah, nato jih pa umijemo z mlačno vodo in z mehko krpo. Pri čiščenju slik ne smemo nikoli uporabjati mila, bencina ali salmijaka. ker jim ta sredstva škodujejo. Gumijasti podplati so včasih ob deževnih dneh nevarni, ker nam v njih drsi. To preprečimo, če jih včasih odrgnemo s smirkovim papirjem. Jlmoiitmše KN|rZNiCE Ambrosius L.: Flurforderzeuge. 2. Aufl. Diisseldorf 1966. S. 621.86. Bazala B.: Priročnik obrazaca za prak-tičnu primenu odredaba izvršnog po-stupka. Zagreb 1967. S. 347. Ribiško tekmovanje »stari«: »mladi« Kot nova veja čiste rekreacije se je v našem kolektivu začelo veliko zinamanje za ribolov. Skupno z ribolovom se je tudi pričelo rivalstvo oziroma »prepričevanje«, kdo je boljši in uspešnejši ribič; mlajši — začetniki se pustijo učiti le toliko časa, dokler ne pridejo k vodi in ulovijo prvo ribo, kateri bi lahko rekli v sedanjem času »mini« riba. No in tak začetek je rodil dogovor o dvoboju med starejšimi in mlajšimi ribiči. Res je tudi, da sta ekipo »starih« ribičev sestavljala samo dva člana; in sicer inž. Verbnjak ter Šnajder, ekipo »mladih« pa Dečman, inž. Senčar, Šinon. Po žrebanju startnih oziroma lovnih mest se je pričelo tekmovanje dvakrat po eno uro z vmesnim odmorom in zamenjavo mest. Po desetminutnem lovu se je izkazalo da nista člana ekipe »starih« tako dobra ribiča, da pa tudi »mladi« niso tako slabi, kot so pričakovali »stari«. Ob poteku lovnega časa je bil rezultat naslednji: »sturi ribiči« : »mladi ribiči« 145 : 211. Boljši posamezniki; Polde Smon 126, Jože Šnajder 106, Silvo Dečman 65, inž. Alojz Verbnjak 39, inž. Jože Senčar 20 ribic. Ob koncu tekmovanja so bili premaganci dolžni čestitati zmagovalcem in plačati stavo, za katero se jim najlepše zahvaljujemo ter jih pozivamo na povratni dvoboj. P. S. Inž. Verbnjak uči inž. Krambergerja ribiških veščin. Beton—Kalender 1967. I—II. Berlin-Munchcn 1967. S. 624.012.4. Bukljaš I.: Zbirka propisa o vanjsko trgovinskom prometu i devlznom re žimu. Zagreb 1967. S. 382. Charlent H.: Praktični priročnik za vo doinstalaterstvo, gasne i sanitarne instalacije. Beograd 1966. S. 696. Denona A.: Organizacija i tehnika mi terijalnog knjigovodstva. Zagreb 1967. S. 657. Diagrammy sostojanija metalllčeskih si stem. Vyp. 10. Moskva 1966. S. 669.01. Jovanovič A.: Komercijalno poslovanju preduzeča. Beograd 1967. S. 658.6. Juretič I., M. Kmetič, I. Vitez: Analizi poslovanja industrijskih poduzeč i. I—II. Zagreb 1964. S. 658.5. Naši znameniti tehniki. Ljubljana 1965. S. 62. Neufert E.: Bauentwurfslehre. 25. Aufl. Berlin, Frankfurt M, Wien, 1966. S. 624.002.2. Novak M.: Organizacija poduzeča u S3* cijalizmu. Zagreb 1967. S. 658. Pfannkoch E.: Arbeitmappe fiir den Konstrukteur. 2. Aufl. Dusseldorf 1962. S. 62.002.2. Quin’s Metal Handbook. London 1965. S. 669. Rottger H.: Schiittgutubcrgabc au*: Stetigforderer. Dusseldorf 1964. S. 621.86. Steuerungen und Regelungen eiektri-scher Antriebe. Berlin 1959. S. 621.3-52 Stock E.: Rezepttaschenbueh fiir Far-ben, Lacke und chemisch-technische Produkte. 4. Aufl. Stuttgart 1960. S. 667.6. Elektrotehnlčeskij spravočnik. III. 3. izd. Moskva, Leningrad 1966. S. 621.3. Stolzle K.: Funktionstafeln fiir die Zahnradbcrechnung. Diisseldorf 1963. S. 621.83. Sirola B. S.: Priročnik za armirani beton. 4. izd. Zagreb 1966. S. 6244)12.4. Temeljni zakon o zdravstvenem zavaro vanju. 2. izd. Ljubljana 1966. S. 368.4i CINKARNiR Objavljamo filme, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. avgusta do 15. septembra 1967: KINO UNION Od 17. do 18. avgusta »VESELI MUŠKETIR«, francoski film; od 18. do 20. avgusta »PRr ČRNEM KONJIČKU«, zahodnonemški barvni film; od 21. do 23. avgusta »PEVEC POTEPUH«, španski barvni film; od 24. do 27. avgusta »GROF BOBI — GROZA DIVJEGA ZAHODA«, jugoslovansko-avstrijski barv. ni film; od 28. do 31. avgusta »RAZKOŠNA RESTAVRACU JA«, francoski barvni film; od 1. do 5. septembra »FURIJA V BAHIJI«, ameriško-francoski barvni film; od 6. do 11. septembra »DR. NO«, ameriški barvni film; od 12. do 15. septembra »ČUDOVITI SVET BRATOV GRIMM«, ameriški barvni film (vsak dan ob 16. in 18. uri). KINO METROPOL Od 16. do 20. avgusta »FANTOMOVA^ VRNITEV«, francoski barvni film; 21. avgusta »BEGUNEC Z OTOKA SMRTI«, ameriški film; od 22. do 23. avgusta »OPERACIJA TEROR«, ameriški film; Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje od 24. do 30. avgusta »RUMENI«, jugoslovansko-nemški film; 31. avgusta »OBRAČUN V PODZEMLJU«, ameriški film; od 1. do 5. septembra »VSTANI IN STRELJAJ«, italijansko-francoski barvni film; od 6. do 7. septembra »POGOJNA POROKA«, češki film; od 8. do 12. septembra »BOEING — BOEING«, ameriški film; od 13. do 18. septembra »REVOLVERAš CLAJ«, italijanski barvni film. LETNI KINO Od 16. do 17. avsiusta »MOŽ Z ZLATIM KOLTOM«, ameriški barvni film; od 18. do 20. avgusta angleški barvni film; »ODPADNIKOVA ČAST«, NASVhTl Mastnih madežev na parketu ne odpravimo niti .z vrelo vodo, niti z bencinom, še manj pa s terpentinom. Preprosto in izdatno sredstvo pa je, če naložimo nanje za prst na debelo ilovice in jo pustimo čez noč, da se posuši. Zjutraj odstranimo ilovico in ostrgamo madeže z žico — vedno v smeri lesne rasti.— nikoli krožno, kajti tako bi razpraskali pod. Ce se je madež že pregloboko zaril v les, še enkrat naložimo ilovico in ga zdrgnemo drugi dan. Po tem temeljitem čiščenju je seveda treba osnaženi del znova povoščiti in zgladiti s krtačo. Gumijastih škornjev ne smemo hraniti niti na pretoplem in niti na hudem mrazu. Čistimo jih z mlačno vodo in zgladimo z oljem ali glicerinom. Priporočajo tudi mazanje s petrolejem. KADROVSKE VESTI V MESECU JULIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Mljošek Milan, Vetrih Jurij, Podkrižnik Marija, Zmalutr Anton, Pr j Čič ing. Vesna. ODŠLI IZ PODJETJA: Polak Jože, Vengust Slavko, Verdel Jože, Razgoršek Martin, Kramer Franc, Vipave Janez, Vohar Karolina, oBrjaktorovid Miodrag, Spahija Liman, Sadiri Ahinet, Potecin Edvard, Milojevid Dragutin, Rode Janez, Jakulin Ludvik, Romih Franc, Kenjalo Ostoja. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Zarid Tomislav, čalasan Pavel, Tamše Marjan, Maiinovic Tomislav, Slojannovid Rato-mir, Berglez Anton, Pergovnik Herman, Hribernik Franc, Grašič Jože. Novak Anton, Golob Jože, Zupanc Marija, Ja-eger Ivan, Leskovšek Valter, Kunstek Janez, Kolar Drago. V POKOJ SO ODŠLI: Tratnik Viktor, Vidmar Valentin, Dušak Fanika, Slokar Rudolf. POROČILI SO SE: Cater Jernej, Lampret Karel, Mlakar Rudi, Repar Miroslav, Rozman Karel. od 21. do 22. avgusta »ONA IN NJENI MOŽJE«, ameriški barvni film; od 23. do 24. avgusta »ZALIV TIHOTAPCEV«, angleški barvni film; od 25. do 26. avgusta »LABIRINT SMRTI«, jugoslovansko-nemški barvni film; 27. avgusta »SLADKA IRMA«, ameriški barvni film; od 28. do 29. avgusta »V SENCI ORLOV«, jugoslovansko-italijanski barvni film; od 30. do 31. avgusta »ŠTIRJE ZA TEKSAS«, ameriški barvni film; KINO DOM Od L do 3. septembra »POKOL V ČRNEM GOZDU«, jugoslovansko-italijanski film; od 4. do 5. septembra »SEDEM JEZDECEV ZA PEKEL«, ameriški barvni film; od 6. do 8. septembra »PREGON IZ PEKLA«, mehiški barvni film; od 9. do 10. septembra »MARCO POLO«, jugoslovansko-lrancoski barvni film; od 11. do 12. sejjtembra »ONIBABA«, »japonski film; od 13. do 15. septembra »ZLATA STRELA«, italijansko-ameriški barvni film; Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v letnem kinu pa ob 20. uri. Program objavljamo jjo podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Vrednost točke Julij 1967 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina.......... 2. Aglomeracija.............................. 3. Topilnica I. in II. peč................... 4. Topilnica III. in IV. peč................. 5. Topilnica V. peč................. 6. Topilnica VI. peč......................... 7. Topilnica VII. peč........................ 8. Topilnica VIII. peč ...................... 9. Topilnica IX. peč....................... 10. Topilnica X. peč ....................... 11. Topilnica XI. peč.......................... 12. Topilnica XII. peč........................ 13. Thede peči............................. 14. Cinkovo belilo........................ , 15. Keramika................................* j 16. Skupne službe topilnice.............! ! ! 17. Plinarna............................... 18. Nova žveplena.......................’ * [ 19. New Jcrsey..............................* 20. Skupne službe metalurgije................... II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine................ 2. Cinkografija .........................§ t 3. Oblikovalnica cinkove pločevine .......... 4. Žlebovi in cevi...................... 5. Cinkova žica..........................\ \ 6. Skupne službe predelovalnih obratov .... III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun............................ 2. Na-hidrosufit in metalit.................. 3. Na-sulfid................... .............. 4. Litopon stari in cinkov sulfat . '......... 5. Litopon novi..................., t t t 6. Povprečje litopona.................' 7. Svinčevi oksidi.................... , , 8. Aluminijski offset in kemikalije........' 9. Superfosfat............................. 10. Povprečje superfosfata...............* * 11. Ultramarin.............................. ] 12. Zelena galica............................[ 13. Modri baker..............................* 14. Skupne službe anorganske kemije........... 15. Kemični obrat III — Mozirje............... 16. Skupne službe Mozirje..................... 17. Laboratorij............................... IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe............................ » # V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela............................. 2. Strojni oddelek......................... , 3. Gradbeni oddelek.......................... 4. Merilni oddelek........................... 5. Elektro delavnica......................... 6. Energetika................................ VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe ......................... 2. Družbena prehrana......................... VII. CELOTNO PODJETJE: ...................... Jr. :* if Vredno: v juliju — neto Ifo £ 1 1,20 1,20 — 1,20 — 1,24 — 1,20 — 1,28 — 1,23 — Ul 1,20 — 1,20 U0 — 1,32 — 1,20 13,53 1,11 9,54 1,22 — U2 — 1,20 — 1,20 — 1,20 — 1,34 - -9,70 1,30 - -2,00 1.16 4,16 1,20 0,60 1,20 1,21 — 1,22 — 1,20 - 1,28 1,28 — 1,26 — 1,22 — 1,23 12,24 1,23 — 1,23 — 1,22 1,22 — 1,20 5,60 1,20 — 1,21 — 1,20 - 1.20 1,20 1.42 1.20 1,32 1,20 — 1,20 1,26 1,20 1,20 4,83 1,20 5,52 1,20 1,64 M