DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH
Velika borka:
Pečar, Šlibar, Zajc
Novi državni prvak Marjan Pečar — Jemc ni nastopil zaradi poškodbe — 3000 gledalcev ob vznožju skakalnice v črni	*
SLOVENSKI ŠPORTNI LIST
POLET
NEDELJA
Ljubljana 4. februarja
1962
CENA 30 DIN
LETO XVIII.
ŠT. 9
ZAKLJUČENO GOSTOVANJE BELGIJSKIH KOŠARKARJEV V JUGOSLAVIJI
BELGIJCI SO BILI
povprečen nasprotnik
Četrta zaporedna zmaga jugoslovanskih košarkarjev — Katastrofalen poraz gostov v Ljubljani s 34:84 — Sodnika Piccoli (Italija) in Czifra (Madžarska) v obeh srečanjih nista imela težkega dela — Reprezentanti so se danes vrnili na svoje domove — Sestali se bodo zopet v mesecu juliju na prvih skupnih pripravah • za svetovno prvenstvo v Manili
Črna, 1. febr. Danes je bilo v Črni državno prvenstvo v samostojnih smučarskih skokih. Na ?5-metrska skakalnici, ki je bila zelo lepo pripravljena, je danes star-talo približno 40 smučarskih skakalcev, med katerimi je približno polovica pokazala solidno znanje, druga polovica pa še ni zrela za tako kvalitetno prireditev. Vzdušje v Črni je bilo danes zares praz-
S sobotno tekmo v Mariboru je pilo zaključeno gostovanje boljših košarkarjev Belgije goslaviji. Po '
^peh u naše Italijani v preteklem
srečanjih vselej nevaren nasprot-naj- nik. Že na prvi tekmi v Ljubljani, v J11* sm0 se prepričali, da so gostje le nadvse pomeibnem bleda senca nekoč znane belgijske reprezentance nad reprezentance, imenovanega mo-tednu, smo štva »rdečih vragov«! Tako je bila
Povsem upravičeno pričakovali, da naša premoč tako očitna, da je tek-jhn tudi Belgijci ne bodo povsem ma povsem izgubila na svojem si-kois. žal na so nas frostin raznča- jaju in privlačnosti in to pred-
Žal pa so nas gostje razoea rali. £>0 sedaj smo jih poznali vsem v prvem delu. namreč kot zelo neprijetnega tekmeca, saj so nam bili v dosedanjih
Nadaljevanje na 2. strani
DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH ZA MLADINCE IN MLADINKE NA POHORJU
Dobra udeležba drzne vožnje
Bojovič (Jug) in Loridon (Belgija) v borbi za žogo
|| Hokejski reprezentanti | v Ljubljani že v torek
jjH	Beograd — Zaradi visokega snega, ki je zapadel te dni v
§||{ Beogradu, tam niso mogli odigrati trening tekem državne re-=§| prezentance s hokejskim moštvom KAC. Reprezentanti so zato odpotovali v Zagreb, kjer so danes zvečer odigrali prvo tekmo s celovškimi hokejisti, zatem pa bodo takoj nadaljevali pot v. s Ljubljano.
j|§	Prva tekma med hokejsko reprezentanco Jugoslavije in KAC
s= bo v Ljubljani že v torek zvečer ob 19. uri, povratno srečanje Ul pa bo v sredo,, prav tako ob 19. uri.
Ljubitelje hokeja na ta izreden športni dogodek že danes == opozarjamo.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KEGLANJU
Prve točke podeljene
LJUBLJANA, 4 febr. — Marsikateri bralec, pa tudi simpatizer kegljaškega športa iz dosedanjih poročil ni mogel ugotoviti, kako se letos ocenjujejo uspehi posameznih moštev na republiškem prvenstvu v kegljanju. Zato vam bomo uvodoma ocenjevanje nekoliko pojasnili, hkrati pa tudi prikazali trenutno stanje in razvrstitev ekip po dosedanjih nastopih.
^ladi Ludvik Zajc je od tekme do lekme boljši. Upajmo, da bo do ^akopanav popolnoma pripravljen
Maribor, 4. febr. Letošnje državno prvenstvo v alpskih disciplinah za mladince in mladinke je bilo v organizaciji Branika na Pohorju. Novo-zapadli sneg je v zadnjem trenutku omogočil tudi tekme v smuku, ki so jih prireditelji že nameravali odpovedati. Za prvenstvo se je prijavilo 73 tekmovalcev iz Hrvatske, BiH in Slovenije. Ne moremo razumeti, da ni bilo niti enega tekmovalca iz Srbije, Makedonije in Črne gore, razen če morda tekmovalci niso prišli zaradi vremenskih nevšečnosti, saj vemo, da je v Srbiji, Makedoniji in Cmi gori zapadlo precej snega, ki je zametel ceste in proge. Po obveznem treningu v četrtek, je bil v petek nastop v smuku. Proga je bila dolga 1840 m s 520 m višinske razlike in 10 vratci. Pripravil jo je Stane Rotar, iz Ljubljane. Bila je precej zahtevna, sneg pa je bil dober in je omogočil mladim smučarjem polno sprostitev. Med mlajšimi mladinkami je bila najboljša Tevževa iz Raven, pri starejših mladinkah pa Černeliče va iz Kranjske gorg. Medtem ko je bila pri mladinkah šibka udeležba, je bilo število mladincev znatno večje, kar nam tudi vliva optimizem za prihodnost. Med mlajšimi mladinci je nastopilo 34 tekmovalcev, zmagal pa je Zajec, član ljubljanske Enotnosti, pri starejših mladincih pa Guček, prav tako član Enotnosti, kar seveda še posebej preseneča, ker vemo, da v Ljubljani ni take možnosti za vadbo kot na primer v Kranjski gori ali Jesenicah.
Nadaljevanje na 8. strani
DVA SVETOVNA REKORDA ZA SNELLA
Auckland, 4. febr. Peter Sneli, ki je nedavno dosegel nov svetovni rekord v teku na eno miljo, je dosegel dva svetovna rekorda, ia sicer v teku na 800 m in 380 y. Sneli je pretekel 800 m v Času 1:44,3, kar je za 1,4 sekunde boljše od uradnega svetovnega re-kprda 1:46,8, ki ga ima Američan Tom Court-ney.
PIONIRSKO PRVENSTVO V SKOKIH LRS
Najboljši iz Črne in Planice
Logatec, 4. leb. — Marljivo TVD Partizan iz Logatca je zopet vzorno organiziralo republiško prvenstvo pionirjev v smučarskih skokih. Točno pred enim letom je bilo prav v tem kraju tekmovanje mladincev v skokih za pokal Kongs-berg in je gotovo spodbudilo marsikaterega pionirja, ki je že danes meril sile na manjši skakalnici. Prav razveseljivo je ugotoviti, da raste nov rod skakalcev ne samo v krajih, kjer je ta športna disciplina že ukoreninjena, temveč tudi v tistih, kjer se komaj razvija.
Na prvenstvu sodeluje 20 moštev, od katerih Ima vsako 5 nastopov na 5 različnih kegljiščih (Kranj, Jesenice, Maribor, Celje in Ljubljana). Medtem ko vrstni red na posameznih kegljiščih določa število podrtih kegljev, so končni plasma' ekip določi na osnovi negativnih točk. Negativne točke dobijo ekipe na posameznih kegljiščih in to na osnovi mesta, ki ga zasedejo. Na primer KK Ljubljana je doslej nastopil na 4 kegljiščih. V Mariboru m Kranju (na Jese-
nično. Skakalna prireditev je bil« elitna, zbrani so bili vsi najboljši jugoslovanski skakalci, tekmo pa si je ogledalo nad 3000 gledalcev.
Današnje državno prvenstvo v. smučarskih skokih je gotovo eno izmed najbolj zanimivih, kar jih je bilo doslej. Naslov državnega prvaka je osvojil Marjan Pečar, vendar z izredno tesno razliko — s prednostjo ene točke. S poškodbo Boža Jemca, ki je bil absoluten favorit na tej tekmi, vendar ste je na tem treningu poškodoval nogo, se je tekma spremenila v veliko borbo med Pečarjem, Šlibarjem in Zajcem.
Skakali so tri serije. V prvi je bil najboljši Ludvik Zajc z Jesenic,-ki je skakal v tako lepem s lo£U kot menda še nikdar, pa tudi njegove daljine so bile kar zadovoljive. V tej seriji je Pečar padel in
adaljevanje na 8. strani
DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU
Mladi Jeseničani po stopinjah starejših
Jesenice, 4. febr. Včeraj se je začel na Jesenicah finalni turnir za mladinsko državno prvenstvo v hokeju na ledu. Na prvenstvu sq »Cbi.. delovali: Jesenice (republiški' Slovenije), Mladost (Zgb) ter Beograd in Crvena zvezda iz Beograda. Včeraj popoldne je bila na sporedu tekma Beograd : Mladost. Zmagal je Beograd s 4:1 (0:1, 3:0, 1:0). Tekma ni bila posebno lepa, zmagali pa so zasluženo močnejši Beograjčani. Sodila sta Gorše in Kozjek.
Zvečer pa sta se spoprijela Jesenice in Crvena zvezda. Proti vsem pričakovanjem je bila to najlepša igra celotnega turnirja. Obe moštvi sta dokazali, da v njihovih klubih načrtno vzgajajo mlade hokejiste. Zmagali so Jeseničani z 8:4 (3:2, 2:0, 3:2). Sodila sta Kozjek in Medja.
- Danes sta se najprej srečala oba poraženca. Crvena zvezda je v heza-
Nadaljevanje n» 8. •inmt
nicah je Ljubljana na prvem mestu zato, ker določajo propozicije v primeru enakega rezultata — Ljubljana in Fužinar po 6513 podrtih kegljev — za boljšo tisto ekipo, ki je dosegla boljši^ rezultat na čiščenje — Ljubljana 2076, Fužinar 2053) je na prvem mestu, zato, je dobil dvakrat po eno negativno točko, medtem ko je v Celju na tretjem, na Jesenicah
Polet brez	kril j
. Danes začenjamo objavljati podlistek izpod peresa Jožeta ||| f1!?uirja, ki nosi naslov »Polet brez kril«. Svetovni rekorder nam m v nadaljevanHh podrobno orisal svojo smučarsko pot od Prvih začetkov, na majhnih skakalnicah pa do največje v Obers- m (0rtu, kjer je lani poletel 141 m daleč in tako dosegel najveejo gn tlalj^vo v zgodovini skakalnega športa. Opozarjamo vse ljubi- :=== !elje smučanja in tudi ostale, ki jim je pri srcu skakalni šport == 1,8 naš novi podlistek, saj bo lahko vsašdo našel v sestavkih po- m Polarnega Šlibarja, zanimivo vsebino in vse polno obrobnih ss; doživetij našega rekorderja.	=
OSMINA FINALA DRŽAVNEGA MOŠTVENEGA BOKSARSKEGA PRVENSTVA
Oisiaio iz Pančeva v Mariboru
V tor ©k 6. t. m. bodo v Mariboru gostovali boksarji Dinama iz Pančeva. Leti se bodo v okviru tekmovanja za ekipno jugoslovansko prvenstvo v osmini finala pomerili z boksarji Maribora. Prvotno bi moral biti dvoboj' šele 11. februarja, vendar je zaradi bližnje turneje boksarjev iz Pančeva po Evropi, dvoboj že v torek. Mariborčani so se na to •srečanje pod vodstvom trenerja Zur-mama dobro pripravili. Na daljših skupnih pripravah je sodelovalo kar 15 boksanj ev. Dokončna sestava moštva je do sedaj še neznana. Nastopili pa bodo Drofenik, Zurman, Stilija, Vojnovič in tudi Šibila. Mariborčani pričakujejo največ prav od Drofenika in Zurmana, ki sta pred nedavnim gostov a La z ekipo zagrebške Lokomotive na Švedskem. Oba sta •■Oi|BAqod osa	jo; euozejodou Ffpq
Ena najzanimivejših borb pa bo prav go-tovo v težki kategoriji med Vojnovičem in našim prvakom ter stalnim članom državne reprezentance Sretanovičem.
Tako so Mariborčani zelo optimistično razpoloženi in upajo, da bodo v dvoboju pridobili potrebno prednost, ki jim bo zadostovala za ugoden izid tega srečanja tudi v povratnem dvoboju, ki bo 25. februarja v Pančevu.
Teran, žensko pa Marjana Plat in Cirila Pirc.
Nasi reprezentanti bodo nastopili najprej na letošnjem mednarodnem prvenstvu Francije,ki bo od 16. do 18. februarja v Nan-cyju. Nato bosta moška in ženska reprezentanca Jugoslavije nastopili na uradnem dvoboju z Zah. Nemčijo 22. februarja v- Wup-pertal-Barmcn. Dva dni za tem bodo naši najboljši nastopili na mednarodnem prvenstvu Zah. Nemčije, ki bo 24. in 25. februarja v Bochumu — v sarski oblasti.
Namiznoteniška zveza Zahodne Nemčije je že določila reprezentante, ki bodo nastopili proti Jugoslaviji. V moški reprezentanci bodo novi državni prvak Erhard Scholer, Die-ter Michalek in Erich Arndt. Pri ženskah pa bodo nastopile Ignes Simoif; ena najboljših igralk v Evropi, Uschi Matthias in Juta Teller.	*
Za namiznoteeniški dvoboj med Jugoslavijo in Zah. Nemčijo je veliko zanimanje. Dvoboj bo v dvorani, ki lahko sprejme 10.000 gledalcev.
BELGIJCI SO BILI
povprečen nasprotnik
Nadaljevanje sT. strani
Vodja in trener gostov je že pred tekmo izjavil, da zelo cenijo našo košarko in da tako od obeh srečanj tudi nimajo kaj pričakovati. Vendar pa so bili gostje razen na igrišču tudi dokaj bleda celota, ki ni bila sposobna storiti karkoli, kar bi ogrožalo našo zmago. Temu primerno so reagirali tudi naši izbranci. Videč, da imajo pred seboj le povprečnega nasprotnika so se sicer povsem sprostili, vendar pri tem prikazali eno svojih najslab-
REPREZENTANTI ZA FRANCIJO IN ZAH. NEMČIJO
Beograd, 4. febr. Zvezna kapetana moške in ženske namiznoteniške reprezentance Jugoslavije Bora Popovič in inž. Stanko Renolj sta določila reprezentante, ki bodo v tem mesecu zastopali Jugoslavijo na mednarodnih tekmovanjih. Moško reprezetanco sestavljajo: Vojislav Markovič, Željko Hrbud in Janez
A •	-	---
Republiško prvenstvo v hokeju na ledu
CELJE : LJUBLJANA B 6:5
u,Qelje, 4. febr. V četrtek zvečer je bilo v Celju razburljivo srečanje med Celjem in Ljubljano B. Se nekaj sekund pred koncem je bil rezultat 5:5, prav v zadnjem trenutku pa je Turnšek dosegel zmagoviti gol za Celje.
Strelci za Celje: Turnšek in Jenko po 2, Čretnik in Kolenc po 1, za Ljubljano Vol-kar 2, Oblak, Gerden in Aljančič II po 1.
CELJE : PAPIRNICAH 8:4 (2:0, 4:2, 2:2)
Celje, 4. febr. Nad tisoč Celjanov je včeraj zvečer spremljalo dokaj dobro igro Celja, ki je kljub slabemu ledu premagalo Papirni-čarja z visokim rezultatom.
Strelci za Celje: Turnšek 4, Jenko 2, Kolenc in Tresinger po 1, za Papirničar Dornik 3 in Kastelic 1.
18. FEBRUARJA
start dijakov
v Kranjski gori in Podkorenu
Osemnajstega februarja bo v Kranjski gori in Podkorenu veliko tekmovanje z naslovom »Zimske šolske igre za prvenstvo šol in šolskih društev V smučanju za šolsko leto 1961/62.« To prvenstvo bo priredil Zavod za napredek šolstva LRS v sodelovanju z Društvom profesorjev in učiteljev telesne vzgoje Slovenije. Tekmovali bodo v veleslalomu; v teku na 6 km In v skokih na 30 m skakalnici, medtem ko bodo mladinke nastopile v veleslalomu in teku na 3 km. Na tem tekmovanju bodo lahko nastopali vsi dijaki najrazličnejših šol v posamezni in moštveni konkurenci.
ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA
London, 4. febr. Na tekmah angleške nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Arsenal : \Vest Bromvvich 0:1, Aston Viha : Black-bum 1:0, Bolton : Manchester City 0:2, Bumlev : Birmingham 7:1, Chel-sea : West Ham 0:1, Ipsvvich : Eyer-ton 4:2, Lester : Fulham 4:1, Manchester United : Cardif 3:0, Nottingham : Blaekpool 3:4, Chefield : W. Chefield U. 1:2, Woiverhampton : Tottenham 2:1.
To so seveda samo osnovni podatki tega tekmovanja, ki je morda bolj pomembno kot kaže na prvi pogled Izkušnje namreč povedo, da smo v prejšnjih letih na teh tekmovanjih zasledili celo vrsto odličnih smučarjev, M še niso bili včlanjeni v smučarske klube. Želeti bi bilo, da bi tudi letos to tekmovanje potekalo tako, kot si prireditelji žele — se pravi, da bi nastopile zares vse okrajne reprezentance Slovenije. Večkrat namreč slišimo, da nima pomena, da bi na takem tekmovanju sodelovali smučarji Iz koprskega ali goriškega okraja, češ, da tam ni dobrih smučarjev, vendar naj k temu pripomnimo, da že sama udeležba na takem tekmovanju pomeni korak naprej v razvoju smučanja v določenem okolišu,. poleg tega pa pomeni za tekmovalce lepo priznanje, čeprav morda ne bodo zasedli mesta pri vrhu.-To še posebno velja, ker je znano, <£k prirejajo srednješolska tekmovanja ' v smučanju tudi na Primorskem In da so le-ta prav lepo uspela.
Ze lani smo na srednješolskem smučarskem prvenstvu opazili, Ida imia|jo mnogi smučarji odlične pogoje za napredek v tej športni panogi In bi morda kazalo, da bi se letos tega tekmovanja udeležili kot opazovalci tudi strokovnjaki najrazličnejših smučarskih klubov. Morda bi bilo prav, če bi ga obiskali tudi predstavniki nekaterih okrajnih in občinskih zvez za telesno kulturo. V razgovoru s strokovnjaki, ki pripravljajo to tekmovanje smo namreč izvedeli, da je za smučanje v šolah Izredno zanima-
nje. Na voljo je tudi precej strokovnjakov, ki bi lahko v samih šolah vodili vzgojo perspektivnih tekmovalcev-smu-čarjev, seveda po nekih določenih navodilih, ki naj bi jih dali strokovni odbori pri okrajnih zvezah za telesno kulturo. Skratka, gre za sodelovanje med okraj- -nlmi In občinskimi zvezami za telesno kulturo, športnimi društvi in smučarskimi klubi ter telesnovzgojnimi strokovnjaki na naših šolah. Vsi tl bi lahko skupaj mnogo doprinesli k napredku množičnega in kvalitetnega smučanja pri nas. Tekmovanje, ki bo 18. februarja v Kranjski gori in Podkorenu, pa bi bilo lahko za tako sodelovanje odskočna deska!
ših tekem. Belgijci so ob pričetku pokazali precejšnjo mero spoštovanja do naše reprezentance. Tako jim tudi nikakor ni šlo prav nič izpod rok. Ko so uvideli, da jim nič ne uspeva, so zaigrali povsem brez volje.
Z zadnjima zmagama je naša reprezentanca povečala količnik medsebojnih srečanj na 6:2 v svojo korist. Vse štiri tekme, tako z Italijani kot z Belgijci, pa so služile, da bi dobili prvo in pravo podobo moči naših košarkarjev pred pričetkom nove sezone, odnosno pred pričetkom priprav na svetovno prvenstvo, ki bo od t. do 15. decembra t. 1. v Manili (Filipini). Treba bo še marsikaj izboljšati in mnogo žrtev, kot pravi zvezni kapetan Aoa Nikolič, da bo naša reprezentanca na Filipinih lahko upravičila sloves, ki ga uživa.
Oiba sodnik, tako Czifra kot Pic-eoli sta ponovno dokazala, da sodita v vrsto najboljših mednarodnih sodnikov. Na obeh tekmah sicer nista imela težkega dela, vendar sta ju vodila nadvse korektno in avtoritetno. V razgovoru z njima smo tudi izvedeli, da je Madžar Czifra že sedmo leto mednarodni sodnik in da je bila to njegova 116. mednarodna tekma. Nasprotno pa ima Italijan Piccoli bolj skromno bilanco, je pa tudi sodnik v ringu! Oba sta pohvalila naše reprezentante kot tudi organizacijo obeh tekem.
Lep sprejem v Merita
Maribor, 4. febr. V nabito polni dvorani hale »C« Mariborskega tedna je v soboto zvečer nad 1500 gledalcev toplo pozdravilo obe košarkarski reprezentanci. To je bila ob-
enem tudi prva meddržavna košarkarska tekma v Mariboru.
JUGOSLAVIJA : BELGIJA 83:63 (41:30)
Jugoslavija: Daneu 15, Djurič 21, Nikolič 12, Djerdja 7, Petričevič 11, Kovačič 10, Logar 4, Radovič 2, Bo-jovič 1, Jelnikar in Lalič.
Belgija: D’haar 6, Eygel 20, London 10, Scholier 1, Van Huele 12, Van Cherschaver 4, Weenen 4, \Van-ters 2, Serron 4.
Naša reprezentanca je tokrat nastopila brez Korača, ki je odpotoval v Beograd. 2e takoj v začetku so naši igralci vsilili gostom hiter tempo igre ter že v 5. minuti povedli s 14:8. Čeprav je najboljši igralec Belgije Eygel dobro vodil svoje moštvo, Belgijci niso uspeli ustaviti nezadržne Jugoslovane. Tako se je prvi del zaključil 41:30 v korist naše reprezentance. V drugem delu igre so bile moči vse do 12. minute povsem izenačene. Nato pa so Jugoslovani popolnoma nadigrali goste in v pičlih štirih minutah dosegli 14 zaporednih košev ter rezultat 72:46. Kljub temu pa Belgijci niso vrgli puške v koruzo. Njihov dirigent Evgel — belgijski Daneu je večkrat zaustavil napade Jugoslovanov ter bil tudi v napadu izredno nevaren. Tako j® Belgijcem uspelo do konca tekme znižati razliko le na 20 točk.
Pred pričetkom tekme so. gledalci zlasti toplo pozdravili kapetana jugoslovanske reprezentance — domačina Iva Daneua. Le-temu je predstavnik matičnega društva Branik predal tudi častno darilo. Dopoldne je sprejel člane obeh reprezentanc predsednik Mestnega sveta Maribor tovariš Markič, ki je izrazil željo, da bi Maribor bil večkrat deležen tako kvalitetnih prireditev.
EVROPSKO PRVENSTVO V HITROSTNEM DRSANJU
Oslo, 4. febr. Na evropskem prvenstvu v hitrostnem drsanju, ki se odvija v Oslu, vodita po prvih dveh disciplinah sovjetski prvak Boris Sta-njin in Francoz Andre Kouprianoff, ki sta zbrala vsak po 91.780 točk. Tretji je Robert Merkulu iz SZ z rezultatom 91.960 točk. Lanski svetovni prvak, Nizozemec Henk van der Griff pa je na četrtem mestu z 92.570 točke.
Na sporedu bosta še dve disciplini, in sicer tek na 1500 in 10.000 m.
Že 15 ekip
za Tour de France
Malo pred zaključkom prijav za letošnjo dirko profesionalnih kolesarjev po Franciji je prijavljenih 13 ekip. Kot smo že poročali bodo letos vozile tovarniške ekipe in ne več državne reprezentance. Doslej prijavljene ekipe in njih najbolj znani dirkači:	ACCB-Helyett St.
Raphael (Anquetil, Graczyk, Sta-blinski, Geldermans, Janssens), V. C. 12 Gitane Leroux (Barrigade, Fo-restier, Wolfshohl, Simpson), U. S. Dunqnerqne Sauvage Lejeune (Mahe,
Ramsbottom), Peugeot B. P. (Robb bach, Cerami, Schoubben), Margnm Paloma (Bahamontes, Anastasi, Bonvet), Club dei moschettieri Ita' lia (Baldini, Nencini, Pambianco), Faema-Flandria (Van Loov, Impa' nis, Plankaert, Van Daele, Post Van Est), Carpano (Defilippis, C*>' terno, Van Aerde, Couvreur), Gaz' zola (Gani, Ernzer, Bruni, Padova®) Sabbadin), Groene, Leeuw, Wiels (Vannitsen, Junkermann), Kas (Mo' rales).

■
v.
metalka
Trgovsko uvozno in izvozno podjetje z železnino in tehničnim materialom
Ljubljana, Titova 24
TELEFON: DIREKCIJA	23-484
UVOZ IN IZVOZ	23-484
DOMAČA TRGOVINA	31-585
PREDSTAVNIŠTVA: ZAGREB, BEOGRAD, SARAJEVO,
SKOPJE, REKA
IZ ZALOGE VAM NUDIMO:
Valjane in vlečene proizvode črne metalurgije — vseh vrst železa, pločevine, žice, cevi, nosilce, hladno"valjanih trakov, toplo valjanih trakov ter vsa plemenita jekla.
Barvna metalurgija — cevi, profile, pločevino, žico, trakove, razne litine — cink, kositer, svinec itd.
Vodoinstalacijski in sanitarni material, betonsko železo in drugi nekovinski gradbeni material ter žične vrvi.
Gradbene stroje, obdelovalne stroje in naprave ter rezervne dele. Orodje, brusni in tesnilni material, ležaje — vijačno blago, stavbeno in pohištveno okovje, elektrode, žičnike, verige, poljedelsko orodje, trgovsko litino, peči, štedilnike, gospodinjske predmete.
UVAŽAMO:
Surovo in staro železo — Valjani, vlečeni in kovani proizvodi črne metalurgije: palično jeklo vseh vrst, nosilci, lamele, pločevina vseh vrst, trakovi hladno in toplo valjani, tračnice, žica vseh vrst, cevi in spojke vseh vrst.
Valjani in vlečeni proizvodi barvne metalurgije vseh vrst — Žične vrvi — Odlitki, odkovki in odpreski — Orodje vseh vrst, ležaji, dvokolesa in šivalni stroji — Armature in sanitarije — Drugi izdelki kovinsko-predelovalne industrije raznih vrst — Brusni material — Stroji orodni in drugi raznih vrst s priborom in rezervnimi deli — Motorji — Železniški material raznih vrst — Instrumenti — Uten-zilije za razne industrije — Razni proizvodi iz nekovin, gume in plastičnih mas, tesnila, trakovi itd.
IZVAŽAMO:
Surovo železo — Valjani, vlečeni in kovani proizvodi črne metalurgije: gredice, platine, železniške tračnice, palično jeklo vseh vrst, žica, pločevina vseh vrst, hladno in toplo valjani trakovi — Valjani in vlečeni proizvodi barvne metalurgije: baker, svinec in aluminij in njih zlitine v vseh profilih — Odlitki, odkovki in odpreski vseh vrst — Žičniki, elektrode, vijaki, matice in zakovice — Verige vseh vrst — Orodje Točno in strojno za obdelovanje kovin in lesa ter poljedelsko orodje — Žično pletivo in platno — Litoželezne cevi — Fitingi — Armature — Sanitarije vseh vrst — Jeklenke — Jedilni pribor in razni drugi proizvodi kovinsko-predelovalne industrije — Orodni stroji — Železniška vozila — Rudniške stojke.
Izvoz v: Anglijo, Avstrijo, Češko, Grčijo, Italijo, Madžarsko, Poljsko, Švedsko, Švico, Vzh. in Zah. Nemčijo, Turčijo, Izrael, Pakistan in ZDA.
oa
Nefc£j_mUteefroT leda
V^>
'.'>1
s#

IN MNOGO DOBRE VOLfE
.f-*'
Naš obisk Kranjski gori in Planici
šolske klopi so te dni prazne. Vsi hočejo užiti kar največ zimskega
SREČANJE DVEH ZICNIC
Smučarska šola v nekaj dneh
V Kranjski gori in Planici je v Mskili počitnicah tak direndaj kot rnenda nikoli drugače. Vsepovsod Sami dijaki, vsepovsod sami mladi obrazi! Ko smo šli v torek na kratek sprehod po smučarskih terenih, od Kranjske gore mimo Podkorena oo Planice, smo se ustavljali pri skupinah in skupinicah, ki jih je bilo toliko, da jih skoraj ni bilo mogoče prešteti. Začeli smo pri pio-Oirjih in mladincih Partizana Narodni dom, srečali smo republiški seminar za učitelje in profesorje telesne vzgoje, videli dolgo, dolgo 'jrsto zagrebških šolarjev, pa blizu dve sto tečajnikov Tehničnih srednjih šol iz Ljubljane, za njimi še dijake Učiteljišča, .Vajenske kolonske šole, Vzgojiteljske šole. Vajenske šole lesne in oblačilne stroke, pa še društvo Partizan Tabor in Se mnogo drugih.
Zanimivo je — to je opaziti že na brvi pogled, da je raven smučanja Povsod mnogo višja kot prejšnja leta. Vzrok je najbrž v tem, da kadijo vrste že izkušeni vaditelji, ki_so bili sami v takih počitniških tečajih. Večina vaditeljev je namreč Prišla prav iz teh tečajev, profe-^rji in učitelji telesne vzgoje pa šo *e z njimi dogovorili, da bodo Šolskih tečajih opravili dveletni staž. Vsi ti vaditelji so dobro proučili moderno smučarsko šolo in tako se danes nihče več ne čudi, če tečajniki že po treh ali štirih dneh souičajo tudi po najtežjih terenih, pes, da je mnogo padcev, vendar je vmes tudi mnogo smeha in prav Pobenih poškodb. Prav z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je na teh tečajih toliko dobre volje in toliko prizadevanja kot le redkokje. Vsak se hoče čimprej naučiti osnovnih smučarskih prvin, ki mu Ze po nekaj dneh omogočajo' zares Pravo smučanje.
Brez vzpenjač ne gre
Tereni okoli Kranjske gore so le-bjs kar prepreženi z vzpenjačami. t-n bi na račun turizma in gostinskih uslug d Gornjesavski doli-ni lahko izrekli marsikatero pikro, Potem lahko obenem tudi ugotooi-rr\°’ da je smučanje o tem kraju postalo res pravi užitek. Tereni so do-
veselja, čeprav letošnja zima ni kaj posebno naklonjena tistim, kč si žele smučanja in drugih zimskih športov. Pa vendar — mnogi so se odločili, da bodo preživeli svoje počitnice na snegu. Pobrskali so po svojih žepih, zbrali skromna sredstva in se udeležili smučarskih tečajev, ki so jih organizirali po šolah ali društvih Partizan. Vsedli so se na vlak in se odpeljali tja, kjer je snežna odeja vsaj za silo pokrila zemljo, tako da je možnost smučanja vsaj minimalna. Odpravili smo se za njimi, da bi videli, kako so zamenjali šolske klopi s smučmi, kako so iz učenja matematike, fizike, kemije ali dru-gih predmetov, prešli na učenje smučarskih likov in moderne smučarske šole.	*
bro pripravljeni, poleti zglajeni z buldožerji, žičnice obratujejo brez napak. Zanimivo pa je, da si osi udeleženci najrazličnejših tečajev o Kranjski gori žele čim več voženj z vzpenjačami. Tako lahko trdimo, da so tečajniki o letošnjih šolskih počitnicah prevozili deset ali dvajsetkrat več kilometrov kot prejšnja leta, ko vožnja z vzpenjačami še ni bila tako priljubljena in tudi možnosti je bilo mnogo manj. Ali ni presenetljivo, da so samo tečajniki srednjih tehničnih šol iz Ljubljane v štirinajstih dneh izavozUif. na vzpenjačah polnih 400.000 dinarjev? Seveda mora za vožnjo na vzpenjači prispevati vsak iz svojega lastnega žepa.
Tečaje so si uredili sicer skromno, a vendar tako, da so vsi zadovoljni Vsak dijak je plačal 4.300 dinarjev oskrbnine za sedem dni, kar je gotovo zelo nizka cena, vendar so bivanje o Kranjski gori pocenili prav s svojo iznajdljivostjo. Organizirali so svoj lastni ekonomat, si našli poceni prenočišča in tako so ti tečaji pristopni prav za vse, ki jih smučanje oeseli. Pripomniti moramo, da je večina tečajev v Kranjski gori in Planici, brez kakršnihkoli dotacij.
Zakaj
take razlike
V Kranjski gori je sicer nekaj milimetrov snega, ki se je zadnje dni spremenil v popoln ied, vendar so te snežne razmere take, da jih še zdaleč ne moremo oceniti za ugodne. Vožnja po tem
Dobro
izkoriščene
zimske
počitnice
o
Ves denar za
vzpenjačo
m
Velik napredek v znangu smučanga
pa so zimske počitnice precej daljše — počitek traja namreč 21 dni. Tako so tečajniki iz sosednje republike prišli v Kranjsko goro že teden dni prej in ker so se poslužili tudi možnosti premikanja počitnic, bodo nekateri ostali tudi teden dni dlje. In še~ eno novost smo opazili pri tečajih iz Hrvatske. V šolah na Hr-vatskem so namreč sklenili, da bodo najboljše dijake v posameznih razredih nagradili s tem, da jim bodo dali teden
dni več zimskega počitka kot ostalim dijakom. Tako so torej najboljši dijaki prišli do celega meseca zimskih počitnic in prebili zares dolgo dobo na snegu, njihov napredek v smučanju pa je letos zelo očiten. Brez dvoma bi veljalo nekatere novosti, ki so jih vpeljali ^ na pr-vatskem, uvesti tudi pri nas. K temu lahko dodamo še to, da so smučarski tečaji iz sosedne republike deležni tudi mnogo večje finančne podpore.
ledu je izredno težka, še posebno za začetnika. Obdelava likov moderne smučarske šole je na takem terenu zelo otežkočena. Ce k temu prištejemo Še to, da na smučarskih terenih v Kranjski gori mnogokje gleda Izpod ledu tudi zemlja, potem res velja, da bi bilo bolje, če bi zimske počitnice nekoliko prestavili — z drugimi besedami povedano, da bi bile te počitnice takrat, ko bi bile snežne razmere ugodnejše. Morda bi kdo dejal, da Je to nemogoče, vendar lahko povemo, da že velja odlok, s katerim lahko šole po lastnem preudarku urede zimske počitnice tako, kot jim glede na snežne prilike najbolj ustreza. Za sedaj pa še nismo zabeležili primera, da bi se kje te ugodnosti poslužili.
Se bolj zanimivo pa je, da imajo vse Šole v Sloveniji na voljo štirinajst dni zimskih počitnic. V drugih republikah
KLJUB LEDU, TAKLE NASMEH NAŠEMU FOTOREPORTERJU
Ugodni rezultati smučarskih tečajev
SMUČARSKI UČITELJI POJASNJUJEJO SKRIVNOST SMUČANJA
Smučarski počitniški tečaji, ki jih prirejajo vsako leto v najrazličnejših smučarskih središčih, so prinesli že sedaj ugodne rezultate. Vsi tisti tečajniki, ki so se naučili smučanja v zimskih počitnicah ii> so potem zapustili šolo ter prišli na službena mesta v najrazličnejša podjetja, tovarne ali ustanove, so postali pravi pobudniki smučanja tudi med svojimi vrstniki. Z drugimi besedami, postali so eden temeljnih kamnov rekreacije, ki si vedno hitreje utira pat med vse naše delovne ljudi. Nekaj je celo primerov, da so dijaki najrazličnejših šol, ko so prišli na svoja službena mesta, postali organizatorji smučar-skili prireditev ali smučarski vadi-
telji v tečajih, ki jih prirejajo podjetja.
Med ugodne rezultate teh tečajev lahko uvrstimo tudi odnos dijakov samih, pa tudi staršev, do smučarske opreme, Danes lahko namreč ugotavljamo, da so vsi tečajniki zelo dobro opremljeni, da imajo primerne smuči, smučarsko obleko in obutev. Pripravljeni so tudi prispevati sredstva za smučarske tečaje in se zavedajo, da tak tečaj koristi predvsem njim samim.
Ce k temu prište jemo še to, da je iz teh počitniških smučarskih tečajev izšla cela vrsta vaditeljev ih smučarskih učiteljev, potem lahki) ugotovimo, da trud vseh tistih, ki se že leta in leta trudijo, da bi vsi ti tečaji uspeli, ni bil zaman.
Naši smučarji pred svetovnim prvenstvom
Posebno rokometna moštva so bila doslej v zimskem času močno prikrajšana za nastope, pa tudi za treninge. S tem pa, da je Gospodarsko razstavišče namenjeno dal.j čaua.za treninge in kvalitetnejše športne prireditve, so prišli na svoj račun tudi rokometaši.
Od nedelje do nedelje bo na Gospodarskem razstavišču vrsta kvalitetnih rokometnih prireditev. Ze v ponedeljek se bodo pomerile med stebri] okrajne reprezentance in sider bodo pri moških nastopale naslednje okrajne vrste:	Maribor,
Murska^Sobota, Celje, Nova Gorica, Koper, Kranj in iz Ljubljane dve jbkipi. Turirja se ne bo udeležila le reprezentanca iz Novega mesta.
< Čeprav je znano, da rokometaši v, zimskem času nimajo možnosti ' nastopati v dvoranah — potrebna je namreč dvorana precejšnjih dimenzij — je zanimivo, da prijave za ta turnir niso bile preveč številčne. Šele v zadnjem trenutku je postal spisek reprezentanc nekoliko večji. Nastopile bodo tudi ženske okrajne reprezentance, in sicer iz Ljubljane, Kopra in Kranja.
Turnir bo posebno pomemben za okrajno reprezentanco Ljubljane. Dokončno bo namreč izoblikoval sestav reprezentance, ki bo nato 9. februarja igrala z reprezentanco Reke, 20. februarja z reprezentanco Beograda in 25. februarja z reprezentanco Zagreba. Ker je znano, da je ljubljanska reprezentanca doslej večkrat usoešno nastopila tudi proti jugoslovanski državni reprezentanci, lahko pričakujemo, da bodo vsa tri srečanja nadvse zanimiva.
ZIMSKA LIGA
V petek 9. februarja bodo pred srečanjem med ljubljansko reprezentanco in reprezentanco Reke, pričeli rokometaši tudi zimsko ligo. Pri moških bo nastopalo 10 vrst, in sicer: Olimpija I in II, Slovan, Ru-
dar, Partizan-Krim, Partizan Šentvid, Partizan Radeče, Mladost, Branik in Svoboda.
Pri ženskah pa bodo na GR nastopile naslednje vrste: Svoboda, Slovan, Olimpija, Krim, Mladost in Partizan Spodnja Šiška.
Tako nastop okrajnih reprezentanc kot tudi zimska liga, bodo v marsičem pripomogli, da bodo rokometaši ob pričetku sezone mnogo bolje pripravljeni in ne bo treba čakati nekaj kol, ko so se po navadi šele ogrele posamezne vrste. Posebno pomembno bo zimsko tej^ movanje za vse tri moštva, ki nastopajo v II. zvezni ligi. To so: Olimpija, Slovan in Rudar. Prvi dve vrsti še bosta potegovali za še boljšo uvrstitev, moštvo Rudarja pa bo moralo v borbo za obstanek v ligi. Pregled tekem, ki jih bo moral še odigrati Rudar namreč kaže, da še vedno niso izgubljeni vsi upi. Zato se bo treba potruditi in morda ob koncu tekmovanja v II. zvezni ligi Trboveljčanom le ne bo treba zapustiti II. zvezne lige.
Spored tekmovanj za turnir okrajnih reprezentanc. I. skupina: Maribor, Nova Gorica, Ljubljana II, Koper. II. skupina: Ljubljana, Celje, Kranj, Murska Sobota.
Predtekmovanja: ob 10. uri Lhib-Ijana : Murska Sobota, 10.50: Maribor : Koper, ob 11.: Celje : Kranj, 11.50: Ajdovščina : Ljubljana II, 12.: Ljubljana : Celje, 12.50: Maribor : Ajdovščina, 15.: Kranj : Murska Sobota, 15.50: Ljubljana II : Koper, 14.: Ljubljana I : Kranj, 14.50: Ljubljana II : Maribor, 15.: Murska Sobota : Celje, 15.50: Ajdovščina : Koper.
Finalni del ob 16. uri: Ljubljana : Koper (ženske), 16.40: Tekma za sedmo mesto, 17.20: Tekma za peto mesto, 16.: Kranj : Koper (ženske), 18.40: Tekma za tretje mesto, 19.20: Ljubljana : :Kranj (ženske), 20.: Tekma za prvo mesto.
Velike možnosti za skakalce - za tekače in alpske smučarje
SLABŠI OBETI * v
> Cas gre svojo pot, po svoje pa tudi vremenske razmere, ki se ne ozirajo na priprave tekmovalcev za svetovno prvenstva Po smučiščih širom Evrope je bilo iv januarju večje število med* narodnih tekem in vsi narodi, ki se bodo udeležili letošnjega sve* lovnega prvenstva, so poslali svoje tekmovalce v mednarodno areno, kjer so presenetili, pa tudi razočarali. Med temi udeleženci so bili tudi Jugoslovani, ki so preizkusili svoje moči in hočeš^ nočeš omogočili ustvariti sodbo, kaj trenutno premorejo in kaj si lahko od njih obetamo no svetovnem prvenstvu v Chamo-nixu in Zakopanih.
Premagovanje samega sebe, če lahko tako rečemo, v zimskem času leta 1956/57, pa se je Haryju kaj kmalu obrestovalo. Sodeloval je že v mesecu maju 1957 v Saarbriickenu, na prvem preglednem mitingu atletov pred novo sezono. Kljub -dokaj slabim vremenskim pogojem, saj je bilo komaj šest stopinj nad ničlo, si je priboril prvo mesto v tem letu. Rezultat, ki ga je zabeležil ni bil sicer nič posebnega, zato pa je bilo vzdušje nadvse burno.
Zmaga! sem, na splošno presenečenje vseh. z 10,9, pravi Hary. — Očitali so mi, da sem pri startu pobegnil, starter pa da mi je kljub temu priznal ta rezultat. Vsi so protestirali regularnemu priznanju teka. Enostavno mi niso hoteli priznati in ne verjeti, da znam teži. To pa je bilo tudi povsem razumljivo, saj sem bil še popolnoma nepomemben atlet v tem novem okolju. Kljub temu p;: sem bil zelo ogorčen nad temi izjavami svojih kolegov. Sledil je še tek na 200 m. Lo tu nisem nameraval startati Po feb dogodkih pa sem se odločil, da se prijavim ter jim dokažem kaj zmorem. Seveda sem mnogo tvegal, a sem moral. Ponovno sem uspel iu tako je bilo konec vseh dvomov in nasprotovanj.
Že dvanajstega maja na dvoboju Pfalz-Saar tudi v Saar-briickehu, pa so se sadovi mojega trdega zimskega dela pokazali že v pravi luči. Tako sem v teku na 209 m zabeležil za šest desetink sekunde boljši čas, kot v preteklem letu, in sicer 21,6 sekund. Na 100 metrov pa že 10,5! Bil sem zelo zadovoljen. Prvič je tudi športni tisk opozoril name, žal še s popačenim imenom, a na osnovi mojih rezultatov so kasneje kaj hitro popravili svojo napako. Tudi selektorji atletike so postali pozorni. Vse to pa je bilo povsem razumljivo, saj so bili rezultati za pričetek sezone omembe '.redni.
Dva tedna kasneje sem sodeloval na troboju mest Ludvigs-hafen—Ziirich—Saarbriicken. Tokrat sem tekel na 100 in 200 metrov. Veliko sem ‘si obetal od te tekme ter se temu primerno tudi pripravil. Ni mi bilo do rekordov, vendar sem hotel pre-iskusiti sam sebe in dognati, kaj sploh zmorem, ali sem v formi in kaj lahko še pričakujem. Tako sem z veliko nestrpnostjo pričakoval objave rezultatov teka na 100 in 200 metrov. Po objavi rezultatov sem bil ves iz sebe. Na 100 metrov sem zabeležil do sedaj svoj najboljši rezultat 10,4. Na 200 metrov'pa 21,7. Kljub temu, da je pihal veter s hitrostjo 2,6 v sekundi, kar presega dovoljeno mejo, ki jo pravila dovoljujejo za priznanje rekordov, je to zame pomenilo zelo veliko. Rekord se lahko namreč registrira in priznava le pri vetrn, ki piha s hitrostjo največ 2,0 m na sekundo. Vse to pa mi v tem trenutku ni bilo mar. Važno je le, da sem bil zopet hitrejši, saj mi prekomerni pospešek vetra končno tudi ni mogel doprinesti več, kot maksimalno eno desetinko sekunde.
V okviru tekmovanj mojega novega kluba FC Saarbriicken sem osvojil tudi prvi naslov prvaka južne Nemčije. Na ta svoj uspeh sem bil tudi zelo ponosen. Kako tudi ne! Premagal sem znane nemške atlete kot —- Kaufmanna, Maverja in tudi Pohla, ki je bil član nemške štafete, ki je na zadnjih olimpijskih igrah v Melbournu osvojila bronasto medaljo.
Ohrabren z mojimi dosedanjimi uspehi sem nestrpno pričakoval moj nastop na mladinskem državnem prvenstvu v Ober-hansenu in kasneje še člansko prvenstvo v Diisseldorfu. Dobro sem vedel, da je to edina priložnost, da si priborim mesto med najboljšimi. Tako sem se na ta nastop tudi marljivo pripravljal. Mnogo, če že ne vse, je bilo odvisno prav od mojega prvega starta, saj me najboljši atleti sploh še niso poznali, kar je bilo zame zelo ugodno. Tako se mi je tudi pripetilo, da sem se v tramvaju vozil skupno z znanima tekačema — Moletzkim in Mahlendorfom, ki sta nič slabega ,sluteč vpričo mene diskutirala o bližnjem prvenstvu. Komaj sem jse resno zadržal spričo njunih pripomb in sklepanj ter računov brez krčmarja. Tako je med drugim Maletzki dejal Mahiendorfu — da dragi Valter (Mahlendorf), najhitrejše »hlače« Nemčije nosi mladenič z imenom Maletzki. V treh tednih na nemškem prvenstvu v Diissel-dorfu, bo tudi gotovo Manfred Germar videl te hlače le od zadaj! Ce dodam temu le to, da je bil Germar v tem času evropski sprinter številka ena in da bomo končno tudi še preostali rekli svoje, ni potreben k temu res noben komentar več.
OBISK PRI
teleSnovzgojnih
ORGANIZACIJAH
:	IVO Parlizan-Kajuli,
|	šola novih kadrov
gg Pred dnevi je v Celju polagalo gHI obračun dela eno najmlajših gg društev v okraju TV D Partizan-H1 Kajuh. Sedež društva je v Ka-gg juhobem Dijaškem domu, ki gg združuje nekaj nad sto mladink — dijakinj celjskih srednjih šol. == Društvo uporablja telovadnico v gg zgradbi Doma, ki je mladinkam gg na voljo vsak dan. Večina članic gH društva so dijakinje celjskega gg| Učiteljišča, ki so v društvu pre-gg vzele tudi vsa odgovorna mesta. === Če upoštevamo, da so dijakinje gg Kajuhovega Dijaškega doma gg pravzaprav iz oddaljenih doma-gg čij celjskega okraja, precej pa gg tudi iz novomeškega in Ijubljan------ skega, opravlja društvo s svojim gg sistematičnim delom veliko po-gg slanstvo na področju temeljne gg telesne vzgoje. Društvo lahko gg upravičeno imenujemo kol oshoo-gg no šolo za kadre za temeljno te-gg lesno vzgojo. Mladinke imajo v gg času svojega šolan ja v Celju in gg o udejstvovali ju v društvu Par-gg tizan. bogate možnosti razvoja §g| na področju telesne vzgoje. Ve-gg čina mladink ta čas s pridom iz-gl korišča in si nabira bogate iz-Jiišnje
gg	Letos odhaja iz društva ekipa
gg vzornih mladink, ki so bile za-gg; res predane delu v društvu Par-g§ tizan. Prepričani smo. da se bo-do lahko kot bodoče učiteljice |gg na svojih delovnih mestih vklju-čile tudi kot družbene delavke v gg najbližja društva Partizan in v == njih prevzele vaditeljska mesta. |g§	Na letošnjem občnem zboru
gg »Kajuha« — drugem po vrsti — gU so društveno vodstvo prevzele nove. mlade moči. Tako bo nova == garnitura zrasla z društvom in gg si nabrala potrebnih izkušenj in ---- znanja.
Prav bi bilo, če bi okrajna in - občinska zveza za telesno kultu- , gg ro v Celju temu društvu posve- \ gg čali peč pozornosti, ji nudili več ] materialne in strokovne pomoči, : === saj bi lahko imeli ob majhnem \ s= vlaganju sredstev, kar sredi Ce- l gg Ija stalno šolo za vzgojo kadrov, \ = ki bi lahko dala našemu pode- j gg zelju vsako leto precej prepotreb- i gg nega vaditeljskega kadra. S svo- i jim dosedanjim marljivim delom iKa
si društvo tKajuht to pomoč tudi zasluži.
Začnimo najprej z alpskimi smučarji. Že lani, v mrtvi sezoni, si je trener Marjan Magušar sestavil podroben načrt priprav in jih skušal za vsako ceno uresničiti. Deloma mu je to uspelo. Vmes so se vrinile tradicionalne nevšečnosti, kot težave s pošpešenimi pripravami ob žičnicah. Ker ni oilo na razpolago dovolj gmotnih sredstev, je nekaj njegovih načrtov zvodenelo. Pa vendar je kljub temu iznajdljivo vodil naše reprezentante iz države v državo, s tekme na tekmo in vselej zadovoljno ugotavljal, da se položaj izboljšuje. Zadnje preizkušnje v Švici, Italiji in v Avstriji, na znanih smučiščih Lauberhorna in Han-nenkama, kjer je bila zbrana vsa svetovna alpska elita, so bile za Jugoslovane izrednega pomena. Smešno bi bilo pričakovati najboljše plasmaje, ker poznamo razmere drugod po svetu in naše pogoje. Toda, kdor je videl naše tekmovalce in jih primerjal z najboljšimi ino-ze-mci, vsaj v vožnji ni opazil bistvenih razlik. Naši alpski smučarji vozijo lepo, tehnično skorajda dovršeno in vsak njihov nastop je bil vreden ogleda tudi najbolj razvajenih gledalcev. Toda konkurenca v alpskem smučanju je tolikšna, da je težko ločiti najboljše od dobrih, med katere se uvrščajo tudi Jugoslovani. Ce vemo, da se n. pr. v pičlih petih sekundah zvrsti od 80 sodelujočih kar 40 tekmovalcev, torej polovica, potem si lahko mislimo, kakšna je konkurenca in do kakšne ravni se je razvila tehnika
v alpskem smučanju. Naši tekmovalci kot Šumi, Lakota, Detieek, Križaj, Jamnik in drugi, s takšnimi pogoji kot jih imamo pri nas, ne morejo prodreti iz povprečja v svetovni kvalitetni vrh. Zato tudi od njih ne pričakujemo nemogočih dosežkov! So pa seveda možnosti, da nas ta ali oni preseneti s svojo uvrstitvijo zlasti Šumi ali Lakota — s čemer bi Jugoslovani presegli svoje možnosti in naša pričakovanja. Letošnje svetovno prvenstvo, kakor tudi vsa prihodnja in če hočete, tudi olimpijske igre, bodo za naše ulpince še naprej trda preizkušnja v tej neenakopravni borbi, za vse slabe poznavalce pa kamen spotike, dokler ne bomo izpopolnili velike vrzeli, ki iz leta v leto puščajo vedno globlje prepade. '	,
Tekači so imeli le dve mednarodni preizkušnji. Ono, manj pomembno v Bohinju in prejšnji teden v Delnicah, ki je. pomenila nekakšno generalko za vse srednjeevropske tekače pred nastopom v Zakopanih. Čeprav so Avstrijci, Švicarji in Zahodni Nemci poslali le druge garniture, je bila udeležba Italijanov in Francozov popolna in zato tudi merodajna za presojo celotne prireditve. Kaj lahko rečemo o tekačih? Ze pred nekaj tedni sta v »Poletu« brata Cveto in J^nez Pavčič ocenila možnosti Jugoslovanov v Zakopanih. Trdila sta, da bo za nas velik uspeh, če se bomo uvrstili ob koncu druge tretjine. S tem sta hotela samo poudariti, da pri nas še zdaleč ni tako ražnat položaj kot pri Francozih in zlasti pri Italijanih, ki so pred leti do temeljev spremenili tekmovalne pogoje. S podrobnim načrtom in z dobrim tehničnim vodstvom (trenerje so iskali pri Švedih. Fincih in Norvežanih), so si že v poletnih mesecih hoteli zagotoviti takšne rezultate, torej takšne sposobnosti -tekmovalcev, da jih zima ne bi našla nenripravliene V Delnicah so spet pokazali svo-o visoko vrednost in opozorili vse ostale, med drugim tudi nas, da moramo v celoti spremeniti način treninga in z boljšim, načrtnim delom izven sezone, omogočiti tekačem, da bodo na snegu boljši. Prav sosedje Italijani so najlepši vzor. kako z dopolnilno vadbo na znanstveni osnovi dosežeš veliko, v nasprotnem primeru pa
prav malo ali nič. Sicer pa sj bodimo enkrat za vselej na jasnem, da je smučarski tek osnova vsega smučarskega tekmovalnega športa, zatorej mu posvetimo največjo pozornost. Rezultat, ki ga je dosegel Cveto Pavčič v Delnicah, ja za nas vzpodbuden. Za zmagovalcem, Italijanom De Florjanom, ki sodi v svetovno elito, je zaostal nekaj manj kot tri minute. Ce bodo naši tekači do odhoda v Zakopane pospešili svoj trening, potem si lahko obetamo celo kaj več, kot sta napovedala brata Pavčič. Ko govorimo o tehničnem vodstvu naših tekačev, imamo neko pripombo. Pred tekmovanjem za pokal Kurikkala so bili selektorji mnenja, da Cveto Pavčič pravzaprav ne sodi v reprezentanco .in da bo šele tekma v Delnicah odločala o tem, ali bo potoval v Zakopane Cveto ali mladi Bauče. No, in v Delnicah tako presenečenje! Mar ni mnenje in odločitev našega tehničnega vodstva kaj slabo spričevalo za naše selektorje, ki bi
; »= - Sčitfm
Mara Rekar — naš edini adut za Zakopane
morali poznati fizične, pa tudi psihične lastnosti naših reprezentantov. Zakopane naj bodo za tekače, če že ne mednarodna afirmacija, vsaj možnost, obdržati stik z najboljšimi. Tudi to nekaj velja!
O skakalcih smo letos že veliko pohvalnega napisali. Pri njih je položaj povsem drugačen kot pri tekačih in al-pincifo. Njihovi letošnji uspehi na različnih skakalnicah Evrope so prinesli razveseljive uspehe. Pri nas imamo skakalce, ki se brez pretiravanja kosajo z najboljšimi na svetu. Jemc, Šlibar, Zajc, so imena, ki se pojavljajo na prvih straneh svetovnih listov. Ce nam bo količkaj naklonjena sreča, ali če rečemo tako kot trener Gorjanc, če ne bomo Imeli smole, se prav lahko zgodi, da bomo v Zakopanih dosegli več kot mnogi mislijo. To so sicer strokovne ugotovitve — te naše napovedi pa lahko nepredvidene okoliščine do temeljev spremenijo. Tega se zavedajo tudi drugi skakalci slavne preteklosti, kajti abonmajev za prvo mesto ni več.
B Ce forej stvarno pregledamo B trenutni položaj naših smnčr v B tekmovalcev pred svetovnim pr-^ vensivom. lahko zaključimo: od ® vseh treh 'disciplin imajo skakal-B ci naj več ie možnosti za dober E plasma, medtem ko si od alpin-B cev in tekačev ne moremo veliko ■ obetati.
M. LIPAR
PEIER SNELE
no^i čudežni ieLač
■ Pred 8 dnevi je olimpijski zmagovalec v teku
® na 800 m, 24-letni Novozelandec Peter Sneli, posta-
■	vil drugi mejni kamen v svoji razmeroma kratki
■	atletski karieri. Pred 15.000 gledalci na stadionu
■	Wanganui iv Wellingtonu je na veliko, presenečenje
■	vseh, vključno tudi samega sebe, izboljšal za detse-
■	tinko sekunde svetovni rekord v teku na t miljo,
■	ki ga je imel doslej Avstralec Herbert Elliot. Re-
■	zultat je še toliko pomembnejši, ker je bil dosežen
■	na travnati progi!
Po teku je novi rekorder, po poklicu uradnik, izjavil, da ni pričakoval svetovnega rekorda, pač pa si je za cilj postavil teči Pod 4 minute, torej doseči takoimenovano »miljo sanj«. Zraven Je še izjavil, da je ob tem svojem prvem svetovnem rekordu spoznal, da je sposoben teči še hitreje. Istega mnenja je bil tudi svetovni rekorder na 2 in 3 milji Halberg, ki je bil zelo konkre-ner vseh odličnih novozelandskih tekačev, Arthur Lydiard. Ta je
Se mnogo večji optimist pa je Snellov trener, pravzaprav trener vseh odličnih novozelandskih tekačev. Arthur Lydiard. Ta, je napovedoval Snellu rekorde na miljo že tedaj, ko se na takih Progah sploh še ni poskušal, sedaj pa pravi, da bo njegov učenec tekel v i do 3 letih 3:48.0. Fantastična napoved, v kateri pa je nrorda tudi precejšen del resnice.
Peter je bil za Evropo odkrit pravzaprav šele na olimpijskih tl?rah v Rimu, ki jih je končal kot zmagovalec! V Evropo je prišel tedaj s časom 1:49.2. Že v prvem teku v Rimu se je spustil na 1:48.1 in v finalu celo do 1:46.3. Kdor je videl na olimpijskem
V olimpijskem finalu na 800 m v Rimu je Sneli (desno) v finišu odpravil svetovnega rekorderja Belgijca Moensa
stadionu ali pa vsaj na televizijskem zaslonu finiš Novozelandca, je kot iz topa šinil mimo glavnega favorita, svetovnega rekorderja iz Belgije, Rogerja Moensa, je lahko sam spoznal, da je videl »rojstvo« velike zvezde na atletskem nebu, če je takšna Primerjava pač dovoljena.
8 Podi v letu 1961 je bil Sneli najmočnejši tekač sveta na OOrn oziroma 880 y. Zasluženo je zavzel prvo mesto na svetovni Ovrstitvi, ki ni upoštevala le najboljšega rezultata sezone, ampak v?e uspehe in neuspehe. Novo sezono pa je Sneli odprl s svetov-n"» rekordom in to na še enkrat daljši progi kot je sicer ni gova, )Saj_ doslej. Sam je po novem svetovnem rekordu izjavil, da v 'etošnji sezoni ne bo več tekmoval na 1 miljo, ampak se bo posve-tl1 le 800 m.
. Po najbrž pomeni, da smemo pričakovati enega ali več nasko-p°v na svetovni rekord. Prav nič se ne Torno čudili, če bo ime 1 etra Snel la zamenjalo Moensovo v rekordnih listah, p Malokdo bi verjel, da Sneli tekmuje letos šele četrto leto. ‘ rvoi;iq sploh ni hotel postati atlet, ampak se je bolj navduševal ?-a tenis. Prijatelji so ga nazadnje le pregovorili. Po postavi res r*1 tipičen tekač na srednje proge: 179 cm višine in 80 kilogramov.
Njegov trening je dokaj specifičen. V pripravah na tekmo-'odno sezono preteče vsakodnevno zelo dolge proge v počasnem Tn'pu in to na cesti. Na ta način si je pridobil odlično kondicijo n organsko moč. Šele neposredno pred tekmovalno sezono preide j.1) trening hitrosti. Po naravi Sneli ni hiter, toda njegovi vzgrž-■*'p0st in sproščenost tudi ob koncu teka mu omogočata, da je v ‘inišn skoraj nepremagljiv.
Od leta 1934, ko je Anglež kot prvi tekač pretekel miljo p’ f minutami, se ie »klub« tekačev s takimi rezultati krepko lovečal. Zanimivo, da gre v resnici za nekakšen klub, ki ima !°J znak: Vsakemu, ki se spusti pod 4 minute, pošlje dr. Ban-,nister kravato, ki ima uvezen čas 4:00.0. Sneli in Anglež Tulloh, a teče bos, sta 27. in 28. član kluba. Velika Britaniia ima 7 Predstavnikov, Avstralija 5. ZDA 5, Nova Zelandija in Madžarska Po 2, po enega pa Nemčija, Irska, Švedska, Belgija, Danska, CSSR, Finska. Poljska in Rodezija.
In če se še enkrat vrnemo k Petru Snellu. To ime si velja ^Pomniti, saj bo najbrž še često polnilo naslove v časopisih.
Diskiiiniiiadia:
Chamonix in (olorado Springs
Stanje v zvezi s svetovnima prvenstvoma v hokeju na ledu mi, najbrž tudi jugoslovanska, osta-
\ Colorado Springsu in v alpskem smučanju v Chamonisu prehaja v dramatično fazo. Najprej malo iz zgodovine. Poročali smo že o tem, da zahodne sile v Berlinu nočejo izdati vizumov vzhodnonemškim tekmovalcem za obe prvenstvi. Pred tremi dnevi je prišla iz zahodnoberlinskega turističnega urada, ki je edino pooblaščen izdajati vizume, dokončna odklonitev. Kaj sedaj?
„ Mednarodna smučarska zveza je dolarjev, kar pomeni, da bi morali ze izjavila, da v primeru, da ne bo- organizatorji krepko zmanjšati svoj do vse države lahko zastopane v prispevek evropsKim ekipam in za-Chamonixu, ne bo priznala tekmo- to bo morala marsikatera med nji-vanja za svetovno prvenstvo. Tako je izjavil predsednik zveze Švicar Hodler, ki bo v nedeljo osebno ali s pomočjo telefona vprašal za mne-nej vse člane izvršnega odbora, potem pa sprejel ustrezen sklep. Vse kaže, da bo sklep odpoved prvenstva, če ne bo viz za Vzhodne Nemce. Ob teh težavah Chamonixa pa so se že trije kraji prijavili kot morebitni rezervni organizatorji:
Gortina, Sestriere in Badgestein.
Menda pa Mednarodna smučarska zveza ne namerava prenašati prvenstva drugam, ampak letošnjega odpovedati in izvesti prvenstvo prihodnje leto, čeprav, normalno tedaj ne bi bilo na sporedu. V Chamo-nixu bi bilo namesto svetovnega prvenstva veliko tekmovanje, ki pa bi privabilo vsekakor mnogo manj tekmovalcev, da o gledalcih sploh ne govorimo. Za organizatorje bi odpoved vsekakor pomenila finančno katastrofo, saj so v prvenstvo že vložili približno 120 milijonov novih frankov.
Slične težave so s hokejskim prvenstvom. Reprezentanca Vzhodne Nemčije najbrž ne bo dobila vstopnih dovoljenj. Morda v tem primeru Mednarodna hokejska zveza ne bo odpovedala prvenstva, toda to je že v naprej obsojeno na neuspeh, ker sta hokejski zvezi SZ in ČSSR že izjavili, da se tekmovanja v takšnih pogojih ne bosta udeležili.
To pomeni pravo verižno reakcijo: ob taki ildeležbi je ameriška televizijska mreža pripravljena plačati le četrtino predvidene vsote 100.000
ti doma. Zaradi prvenstva je nastal spor tudi med vodilnimi funkcionarji Mednarodne hokejske zveze, predvsem med predsednikom Kanadčanom Le Bellom in sekretarjem in istočasno predsednikom evropske unije Angležem Ahearnom. Prvi je za prvenstvo ob kakršnikoli udeležbi, drugi pa se je bolj nagibal k odpovedi.
Kakor koli se bodo vozli okoli obeli^ tekmovanj razvozljali. v: ko^ rist športa diskriminatorsko ravnanje z vzhodnonemškimi športniki prav zanesljivo ni!
Karl Schranz: nekateri ga primerjajo z Sailerjem
Prve izbire
za smučarski SP
Avstrijska smučarska zveza je določila za nastop na svetovnem Prvenstvu v tupskem smučanju v Chamonixu naslednjo ekipo; moški — Nenning Schranz, Zimmermann. Leitner, Burger, Stiegler, Falch, 13111(11, zenske Jahn, Hecher, Netzer, Haas, Brituer, Grander, rezerva — Zimmermann.	•
Se ena zmaga Schranza in Bochatayeve
Najboljši alpski smučarji so se še enkrat pomerili pred tekmovanjem za svetovno prvenstvo v Cha-monixu (če bo to prvenstvo sploh izvedeno). V Magevu so se moški pomerili na 2000 m dolgem veleslalomu z naslednjim izidom:	1.
K. Schranz (A) 2:26.3, 2. Arpin (Fr) 2:26.9, 3. Lacroix (Fr) 2:27.4, 4. Du-villard (Fr), 5. Zimmermann (A), 6. Stiegler (A). V St. Gervaisu so tekmovale smučarke pravtako v veleslalomu. Zmagala je Francozinja Madeleine Bochatav v času 1:52.9 pred Avstrijko Jahn 1:53.5 in dvema Avstrijkama Haasovo in Hecher j evo.
Sovjetsko zvezo bo v tekmovanjih za svetovno prvenstvo v smučarskem teku v Zakopanih predstavljalo naslednjih 14 tekmovalcev in tekmovalk: moški — Vaganov, Kol-čin, Utrobin. Kuznecov, Anikin, Rut-kovski, Kudrin, Sladnjev; ženske — Kolčina, Baranova, Mekšilo, Kaale-ste, Gusakova, Zajčeva.
Švica pa je določila svoje predstavnike že za obe prvenstvi in sicer takole:	Chamonix — moški
Forrer, Roberl Griiuenfeldrr. Georg Griinenfelder. Mathis, Steni, Giova-noli, Gerber, VVerner Schmid, rezerva Paul Schmid. Brupbacher, ženske — Michel, Waser, Obreeht. Fuchs, Zimmermann. Adolf. Zakopane — skoki Scheidegger. Cecchi-natfo, kombinacija Kalin, teki Hi-schier, Hari. Baume. Ammann. Beli!. rezerva Oberer, Dubois. Michlig.
Na enem od izbirnih tekmovanj norveških skakalcev za Zakopane je v Vossn zmagal Toralf Engan v odličnem slogu in z daljavama 104.3 in MiO.5 m.
Vzhodnonemški skakalci so se že četrtič sestali na izbirnih tekmah za nttslop na svetovnem prvenstvu. Na prvih treh tekmovanjih je zmagal Peter Leeser, ki je tokrat padel in se ni uvrstil med najboljše. Tokrat je bil najboljši po slogu in daljinah Helmntb Recknagel, ki je za 20 točk prehitel drugoplasirane-ga Pabsta,
Na veleslalomu profesionalcev v Heavenlv Valle.vu je zmagal Avstrijec Hinterseer v času ij58.0 pred
Švicarjem Slanbom 1:58.7. in na-daljnimi Avstrijci Pravdo, Molte-rejem in Grannnschammerjem.
elan tovarna spori

' ■ m -	’■	. . ‘-t-
'AiG: A«?-'- AvG.-

8EGUNJE NA GORENJSl
f/iUci
“■'S-::
- ' ' 11
.: —: ‘-:c' ■- r, 'C;
JAMSTVO kvaliteta I Z B IRA
-. .
Mš :	'
m
j
Iz raznih športov
V	povratni tekmi evropskega pokala košarkaric je Rapid iz Bukarešte doma premagal ekipo Chemie iz Leipziga z 6t :33. Romunke so zmagale tudi v prvi tekmi in so se uvrstile v četrtfinale.
Nogometaši brazilske enajsterice Botafogo so v Mexico Citvju premagali Ujpest iz Budimpešte s 4:2.
V	četrtfinalu mednarodnega teni-
škega prvenstva Indije so bili doseženi naslednji rezultati:	Emerson
(Avstralija) : Kumar (Indija) 6:4,
6:4, 6:2, Krišnan (Indija) : Jacques (Avstralija) 6:3, 6:3, 6:8, 6:0, Mu-kerjea (Indija) : Knight (Anglija)
4:6, 6:3, 2:6, 6:3, 6:2, Stolle (Avstralija) : Lal (Indija) 6:4, 6:2, 10:12,
6:3,
Prvenstvo Avstrije v hokeju na ledu si je praktično že zagotovila dunajska ekipa WEV, ki vodi na lestvici s 16 točkami pred KAO 10,
Kitzbiilici 10, IEV 8, Zeli am See 4,
VSV 2 in Eeoben 0.
Mladinsko evropsko prvenstvo v sankanju je pri moških enosedih osvojil Avstrijec Bichler, pri mladinkah Neusinger (AN) in v mladinskih dvosedih Bichler in Rohrer stran 5 (Avstrija).
Atleti v dvorani in zunai
Poročali smo že o novem svetovnem rekordu, neuradnem seveda, za skok ob palici. V 'Vashingtonu je preskočil 25-letni mornariški poročnik John [ielses 4.83 m. V Oregonu je v metu krogle zmagal 0’Brien z 18.54, v Lubbocku je Stvron izenačil svetovni rekord za dvorane na 60 y ovire s 7.0, dvojčka Dave in Raipn Alspaugh pa sta na istem tekmovanju izenačila doslej najboljši čas na 60 y s 6.0.
V Winnipegu v Kanadi se j Vrl-bližal Crothers najboljšemu rezultatu na 500 y za dvorane ko je tekel 56.9.
Na 12 km dolgem krosu \ San Sebastianu je zmagal nosilec srebrne olimpijske medalje v maratonu Marokanec Rhadi. pred Ang1' >-m Andersonom in Marokancem Alal-lom. V ekipnem tekmovanju je bil prvi Maroko.
Avstralska letna sezona je v polnem teku. Posredujemo nekaj rezultatov: troskok Tomlinson 16.00, palica Filshie 4.42, disk Selvey 54.64, ženske — 100 y Scott 10.7, Chaprnan 10.7, 100 m Baisley 1 f.6, 220 y Baisley 23.7, 400 m Willis 55.5, 880 v Willis 2:09.5, 80 m ovire Scott 10.8, Staples 10.8, Kilborn 10.8, višina Wright 172.7, daljina Frith 6.02, disk Williams 50.63.
tesen poraz crvene zvezde
Na povratku s turneje po Južni Ameriki so nogometaši beograjske Crvene zvezde nastopili še v Barceloni na tekmi za pokal sejemskih mest proti Espanolu. Po odlični igri v prvem delu je Zvezda vodila z 1:0 ob polčasu, potem pa so igralci, utrujeni od dolgotrajnih potovanj in ponovne spremenil '' klime Dopustili in končno izgubili z 1:2. Povratno srečanje bo marca v Beogradu. Crvena zvezda ima zaradi minimalnega poraza na tujih tleh razmeroma ugodno priložnost za uvrstitev v nadaljnje kolo.
POLET
STROKOVNO
AKTUALNO

ZADNJA NOVOST O SMUSKIH VEZEH
Deluje po načelu
ne gane ga ostroga, pribita mu je noga
Kaže, da so smučarji, končno žičnih fvezav in tako na minimum le dobili vez, ki izpolnjuje vse izključuje vsako možnost ne-zahteve in želje modernega tek- ljube okvare ali pokvarjene ne-movalca, kakor tudi nedeljskega delje, ki nam jo je lahko prl-izletnika, ki skuša v nedeljo nesla stara vez, ki jo poznamo
nadoknaditi vse zamujene urice med tednom. Oglejmo si to novo tehnično novost. Kakor vidite na sliki, vez veže nogo na smuči tako trdno (ali pa še bolj) kot znana dolgojennenska vez. Kljub temu pa obstoja nevarnost, da bi si pri težkem padcu tekmovalec ali »smučar za splošno potrošnjo« kakorkoli lahko poškodoval noge. Novost namreč na idealni način združuje varnostno čeljust, ki je prišla k nam na trg pred nekaj leti in jo poznamo pod imenom čeljust tipa »Marker« in pa popolnoma trd-■jici na vez za peto.
Nova vez nikjer na sega čez širino smuči! To prednost bodo znali ceniti predvsem tekmovalci, Istočasno pa nima nobenih
pod imenom »Candahar«. Pa še dvoje prednosti. S to vezjo lahko opremimo več smuči, saj glavni del, tisti, ki drži peto pritrjeno na smuči, lahko samo s pritiskom na gumb premestimo na druge smuči. Tudi to prednost bodo pozdravili predvsem vrhunski tekmovalci, saj vemo (vsi, da hodijo danes na tekme opremljeni približno tako kot športna trgovina, vsaj s tremi pari smuči. Mimogrede povedano, vez lahko zadovolji tudi starejše tekmovalce, take, ki smučajo z večjim ali manjšim »predsodkom« in ki jim globoko pripogibanje povzroča težko sapo. Vez pripnemo namreč na ta način, da enostavno stopimo vanjo in že drži po zgoraj omenjenem načelu — pribita mu je noga ...
Vez je izdelala tvrdka »Tyro-lia« v naši sosednji Avstriji in jo dala iv promet pod imenom »Ski Rocket«. Upamo, da jo bomo lahko kaj kmalu videli v naših športnih trgovinah. Tako vsaj upamo!
Dr. M. HODALIČ

■■ V'

W
.Leto telesne kulture mladih«
JČCp&c	J-ovice.«
simbol vztrajnosti, požrtvovalnosti in tovarištva
I Poročali smo že, da so v pripravah za »Jugoslovanske pionir-I ške igre« doslej najuspešnejši v Novem mestu in Celju, medtem | ko moramo reči, da v Mariborp, Ljubljani, Murski Soboti in I Kranju šele pripravljajo akcije In programe za ta pomemben do-I godek. Nekoliko v zaostanku s pripravami pa so v Kopru in I Novi Gorici, saj od tam še ni nobenih poročil in podatkov o | ustanavljanju okrajnih in občinskih odborov JPi.
Zelo pozitivno lahko ocenimo prizadevanja pionirskih in šolskih odborov, ki so že pričeli z resnim delom. Pripravljeni so že številni programi pionirskih odredov, ki so se vključili v tekmovanje. Znano je, da nagi najmlajši ne bodo tekmovali le na športnem področju, ampak bo treba pokazati mnogo prizadevanj tudi na drugih področjih, v zdravstvu, higieni, prehrani in podobno.
POKAL »KURIRJA JOVIČE«
Da bi pospešili množične oblike teles-nokulturne dejavnosti otrok in vnesli v to delo novo, sodobnejšo vsebino dela, obenem pa dosegli družbeno priznanje za vse, ki delajo z otroki na tem področju, je razpisal Svet za skrb za otroke in mladino Jugoslavije, tekmovanje pionirskih odredov v Jugoslaviji za pridobitev visokega priznanja pokal »Kurirja Joviče«. To priznanje pa je združeno tudii z drugo določeno materialno nagrado.
To tekmovanje naj združi vse napore, ki jih prispevamo v šoli in povsod, kjer žive otroci, da jih bomo v čim večjem številu pritegnili v vse oblike telesmo-vzgojna dejavnosti igre in zabave, pni tem pa uporabili naj učinkovitejša sredstva in metode aktivne telesne vzgoje.
Namen tega tekmovanja, k(i je v počastitev 20-letnlce ustanovitve pionirske
umira
stran 6
organizacije, je zagotoviti vse pogoje, da se bo čim večje število otrok ukvarjalo s telesno vzgojo, tako v šoli kakor tudi izven nje, da bodo zdravi, močni in radostni, skratka z vsemi lastnostmi in sposobnostmi, ki so odlikovale hrabrega kurirja Jovič o in tisoče drugih pionirjev — kurirjev in borcev narodnoosvobodilne borbe.
Kurir Joviča je bil pravi junak. Noč In dan Je uspešno izpolnjeval kurirska naloge pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojake in partizanskih odredov. Zato je kipec »Kurirja Joviče« simbol vztrajnosti, požrtvovalnosti in tovarištva, kar naj bo glavni cilj telesne vzgoje mladih v naši deželi.
Tekmovanje za kipec »Kurirja Joviče« je nagrada, ki jo bo osvojil najboljši pionirski odred za naj večje uspehe v okviru tekmovanja Jugoslovanskih pionirskih iger. Tekmovanje za naslov najboljšega pionirskega odreda se bo pričelo v vsaki občini. Odred, oziroma šola, ki bo dosegla naj večje uspehe v svoji občini, bo osvojila prvo mesto in si s tem pridobila pravico, da tekmuje za najboljši pionirski odred v republiki. Tudi v republiki bodo določili tri ali več najboljših odredov, ki se bodo nato potegovali za naslov zvezne nagrade in pokala »Kurirja Joviče«.
Seveda bodo tudi občinski odbori in pa republiški odbor za JPI podelili poleg priznanja tudi privlačne nagrade za naj-prizadevnejše. Najboljši odredi bodo prejeli razne športne rekvizite.
Odredi, ki bodo sodelovali v tekmovanju za pokal »Kurlrjp Joviče«, moratjd imeti le skromne materialne pogoje:
jamo s peskom za skoke, dve vrvi ali drogova za plezanje in 10 žogic, teže 200 gramov za metanje.
Osemdeset odstotkov smrtnih prometnih nesreč povzročijo pionirji šolarji. Prav zato bodo v tekmovanje vključili tudi pouk o prometnih znakih in predpisih. Tudi plavanje je problem, ki je večkrat vzrok, da se pionirji s prijetnega kopanja nikdar več ne vrnejo domov. Zato bodo tudi učenje plavanja pionirjev vključili v to tekmovanje.
Ker se še vednd dogaja, da Šolske in druge telovadnice ne služijo svojemu namenu, bo treba v letošnjem letu doseči, da bodo prav vse telovadnice, ki so doslej zasedene za druge dejavnosti, zopet služile telesni vzgoji.
Republiški odbor JPI bo v kratkem sklical posvetovanje z urbanisti in se z njimi pomenil o potrebah po zelenih površinah, ki jih doslej urbanisti niso dovolj uipoštevali.
Posvetovanje bo sklicano tudi o šolski telesni vzgoji in vsebini šolskih Športnih dni. Podoben posvet bo tudi s predstavniki naših proizvodnih podjetij tovarn konfekcije in predstavniki Trgovinske zbornice. Na ta sestanek bodo povabili tudi nekatere starše, ker gre za škodljiva oblačila in obutev, saj bi morah vsaj za otroke prodajati pametno ukrojeno konfekcijo in obutev.
Republiški odbor bo predlagal tudi okrajnim odborom, naj ustanavljajo servise za izposojanje športnih rekvizitov.
Kaže torej, da je širokopotezna akcija Jugoslovanskih pionirskih iger zajela prav vse, ki jim je skrb za dobro vzgojo otrok najvažnejša. Upajmo torej, da bodo Jugoslovanske pionirske igre pustile tudi trajnejše posledice.
IMfJ’ lt'f‘17
REZEKVI&ANC
POČITEK ZA OBA SKAKALCA
Sem redni bralec vašega časopisa in velik ljubitelj zimskega športa, posebno smučanja in smučarskih skokov. Prosil bi Vas, če mi odgovorite na vprašanje, kje sta trenutno naša skakalca Matija Franko in Janez Korenčan, ki sta se nekdaj pogumno poganjala čez most manjših in tudi največjih skakalnic.
Za vaš odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Jože Makovec
Matija Franko je trenutno doma v Novi Gorici in le kot navdušen gledalec spremlja tekmovanja domačih in tujih skakalcev. Že nekaj časa ne nastopa, razen na manjših tekmah ker mu je zdravnik priporočal nekajletni počitek. Janez Korenčan pa je na odslužen ju kadrovskega roka v Tolminu. Prepričani Smo, da bosta oba naša solidna skakalca ponovno pripela smuči in nas spet navdušila s svojim pogumom in tudi daljavami.
ZA ZDAJ SE NI JASNO
Prosim vas, da mi v rubriki »Rezervirano za bralce« po-
=5= St
== srn
jasnite, zakarj so Jugoslavijo diskvalificirali pri žrebanju evropske cone za Davisov Pokal? Zanima me tudi, zakaj naj bi Jugo-
slavija sodelovala v ameriški skupiui?
Rajko Vuga, Vedrijan 2, Konjsko v Brdih
V četrtek, 25. januarja smo v številki 6. našega lista Polet, širše razpravljali o letošnjem načinu tekmovanja za Davisov pokal. Zato ne bi še enkrat vso stvar ponavljali. Tedaj smo namreč na prvi strani objavili sestavek pod naslovom »Jugoslavija v azijski ali v evropski coni«. Iz sestavka je razvidno, da je bila v naslovu pomota in da bi moral biti naslov tega sestavka »Jugoslavija v azijski ali ameriški coni«. Spet Vam lahko sporočimo, da Teniška zveza Jugoslavije še»vedno ni dobila uradnega obvestila Mednarodne teniške zveze, kaže pa, da bo morala Jugoslavija nastopati v Ameriški coni, ne pa v azijski. Sicer pa bomo o tem še podrobneje poročali, ko bomo dobili uradno sporočilo Mednarodne teniške zveze.
KAJ JE Z NEKDANJIM MLADINSKIM NOGOMETNIM
MOŠTVOM ENOTNOSTI?
Pred nedavnim sem v rubriki »Rezervirano za bralce« bral odgovor, ki me je spodbudil k pisanju. Pred desetimi leti in več, ko sem bil v službi v Ljubljani, sem bil navdušen pristaš nogometnega kluba bivše Enotnosti. To so bili časi, ko je Enotnost igrala z najboljšimi Jugoslovanskimi moštvi.
Morda bolj kot ligaško moštvo pa me je večkrat navdušilo z zrelo in domiselno igro mladinsko moštvo tega društva. Gledal sem jih v letih od 1946 pa do 1951. Takrat sem moral Ljubljano zapustiti in izgubil sem stik z ljubljanskimi nogometaši.
Vprašanje, na katerega želim odgovor je naslednje:
Ali mi lahko poveste, kateri mladinci so tedaj nastopali za barve Enotnosti (v Ljubljani sem jih gledal, ko so nastopali v igri s Partizanom in na mladinskem državnem prvenstvu — zdi se mi, da leta 1948) in kateri od njih so z nogometno kariero nadaljevali. V časopisih sem zasledil ime Elznerja. Zakaj ni ta perspektivna ekipa ostala popolna pod vodstvom dobrega trenerja? Zanima me tudi, kje in kaj so danes ti fantje?
Oprostite mi, da vas nadlegujem s preteklostjo. Še vedno namreč z zanimanjem zasledujem napore, da bi se slovenski nogomet dvignil na raven jugoslovanskega nogometa. Občutek imam, da smo večkrat zanemarili mladinska moštva in tako nepremišljeno izgubili celo generacijo dobrih nogometašev.
Up.am, da bom v rubriki »Rezervirano za bralce« našel zaželen odgovor, za kar se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.
Anton Perko, Otočec 6, Novo mesto
Mladinsko moštvo Enotnosti je bil orimer pravilnega dela z mladino. Moštvo, ki je pred petnajstimi leti pod ivodstvom trenerja Janeza Piska doseglo tako lepe uspehe in priznanje gledalcev, se je po nekaj letih razšlo. Tedanji nogometni klub, Enotnost, ni bil organizacijsko tako močan, da bi lahko s pravilno kadrovsko politiko nadaljeval težko a uspešno pionirsko delo Janeza Piska. Od vseh tistih igralcev, ki so nastopali V mladinskem moštvu Enotnosti nastopa le še Elzner v moštvu Slovana v Ljubljani. Za barve Enotnosti pa so tedaj med drugimi igrali Fugina, brata Snoj, Rihtaršič, brata Narobe, Ša-lehar, Hanžič, Novak, Počkar, Elzner in še nekateri, ki p« bo se vsi porazgubili in prenehali aktivno nastopati.
IVO DANEU IMA 24 LET
Prosim vas, da v rubriki »Rezervirano za bralce«, objavite rojstno leto našega najboljšega košarkarja Iva Daneua.
Za vaš odgovor se vam najlepše zahvaljujem!
P. L., Ljubljana
Da bomo točni, naj Vam povemo, da je bil Ivo Daneu rojen 6. oktobra 1937 v Mariboru.
iniiM
še vedno mladenič §i
Letos bo praznoval svoj 60. HH rojstni dan švedski plavalec, večkratni svetovni rekorder -- -Arne Borg. Največjo senza-cijv je priredil Arne leta 1927 na evropskem prvenstvu v Bologni, kjer je dosegel za == takratne čase fantastični sve- == lovni rekord v plavanju na j^I i5O0m prosto s časom 19:07,2.	=1
Ta rekord je veljal več kot I|p 10 let, kot evropski pa celo j== 20 let. Borg je tudi potem, ko =[ je že zapustil tekmovalne |H§ vrste vedno skrbel za svojo §jj| telesno kondicijo. Ko je p ra-znoval 50. rojstni dan je z nekim novinarjem stavil, da g| bo 100 m prosto preplaval v s! času boljšem od 1:05,0. Borg ||g| je stavo dobil, kajti štoperi-ce so pokazale čas 1:04,8.	=|
Pravijo, da nihče ne upa sta- g| viti s tem 60. letnim mlade- §s ničem v kakšnem času bo |||| preplaval 109 m na svoj 60. rojstni dan.	5=3
OSEBNO
/N
POSTELJNO
PERILO
SMUČARSKE TEKME NA IGMANU
na skakalca med mladinci
Kranjska gora, 4. fetor. — Danes je bilo v Kiamjsiki gori prvenisitvo Sl oveni j e za starejše in mlajše mladince. Skafkali se ra 40-metreki skakalnici, ki je bila za to teikimovain.je ileipo priipravi j ena, vstR piiieditev pa je zapustila zelo lep vtis., saj go bili prikazani sikcfid zelo lepi ir
tudi dokaj dolgi. Organizator današnjega tekmovanja je bilo Turisti ono društv > Kranjiska gora, ki je svojo nalogo odlično opravilo. Mladinskega prvenstva v skokih se je udeležilo 15 društev iz vse Slovenije, skoraj nerazumljivo pa je, zakaj se tega tekmovanja niso udeležili mlaidd skakalci iz Maribora, Celja in Velenja.
Naslov slovenskega prvaka med starejšimi mladinci je osvojil Smolej z Javor-nijka, ki je dosegel tudi najdaljše skoke 34 in 34,5 m, poleg tega pa je skakal tudi v zelo lepem slogu. V konkurenci 17 starejših mladincev je naslov prvaka osvojil zelo zanesljivo in ni imel resnejšega tekmeca.
Podoben je bdi položajtudi med mlajšimi mladinci, kjer je 0'SVOjil naslov slovenskega prvaka Dolžan iz Mojstrane. Na startu jih je bilo 32, vendar je Dolžan OGVojil prvo mesto z dokaj veliko prednostjo in seveda tudi z najdaljšimi sfkokd 32 in 31 m.
Rezultati — st. mladinci: 1. Smolej (J) 34, 34,5 (213), 2. Kunšič (Moj) 33, 31 (181), 3. Bantan (Za,g) 29.5, 29 (180,7), 4. Stajer (E) 31, 20 (179.7), 5. Giacomelli (Tr) 29, 28.5 (178,2), 6. Kerštajn (Rat) 28, 28 (171.8).
Ml. mladinci: 1. Dolžan (Moj) 32, 31 (207), 2. Štrukelj (Orna) 29, 28.5 (188,7), 3. Malej (J) 28, 28.5 (185.2), 4. Jurman (E) 28, 28.5 (181.2), 5. Peternel (Moj) 27, 28 (180.3), 6. Perad (Blejska Dobrava) 28.5, 28.5 (176.5).
N&j&ojijiC IZ ČRNE IN PLANICE
Nadaljevanj«' s 1, strani
Predvsem moramo tu omeniti Črno Da Koroškem (posrečeno je bila izb mana za prvenstvo članov) iz kaitere so se nam predstavili naj-Dilajši kot že izurjeni in mnogo obetajoči skakalci. Pozna se jim dobro šola in trening in če bodo vztrajali pri svojem delu, lahko pričakujemo od njih še marsikaj. Tudi Velenje že kaže znake, da Skakalnica pri njih ni postavljena zaman, Žal pa moramo ponovno ugotvljati, da je Bohinjski kot ali brez pravega zanimanja za te vrste tekmovanj ali pa nima mladih naslednikov nekdaj znanih tekmoval-oev. Če bi ocenili nastopajoče, ki S|> se pomerili v dveh kategorijah (mlajši in starejši), moramo dati
Kvalifikacije za vstop v prvo republiško košarkarsko ligo
ŠOŠTANJ IN PROLETAREC OSTALA V DRUŽBI NAJBOLJŠIH
Ljubljana, 4. febr. Danes je bil zaključen v telovadnici TVD Partizan Zgornja Siška-Birija trodnevni kvalifikacijski turnir za vstop v prvo republiško moško košarkarsko bgo odnosno za 11. in 12. člana te lige. Na Zadnji seji UO KZS je bil namreč glede na kvaliteto članskih moštev in v smislu tekmovalnih pravil sprejet sklep, da se liga po-Veča od 10 na 12 članov. Na kvalifikacijah 80 sodelovala štiri moštva in sicer: Proleta-rec (Zagorje), TVD Partizan Medvode, Javornik in Šoštanj. V zelo zanimivih tekmah 80 se moštva razvrstila takole: Šoštanj, Proletarec, Medvode in Javornik.
Rezultati: Proletarec : Javornik 76:60, Šoštanj : Medvode 59:50, Medvode : Javornik "■:" 1, Šoštanj : Proletarec 72:48, Proletarec : Medvode 69:49 in Šoštanj : Javornik 81:57. ^ve najboljši moštvi Šoštanj in Proletarec sta si tako pridobili pravico, da še nadalje tekmujeta v prvi republiški ligi.
vidnejše mesto pionirjem iiz Črne in Planice. Ti so pokazali večjo izurjenost in boljše skoke od ostalih. Skakalci ijz Ljubljane tvorijo nekako sredino, med nje bi lahko uvrstili tudi posameznike iz Logatca, dočim so pionirji iz Kranja še prav na začetku poti. Skoro pri vseh tekmovalcih je opaziti izredno slabo opremo, saj so se mnogi poganjali preko mostu kar z navadnimi smučmi in še te so bile dosti prekratke. Klube čaka tu še obilo dela.
Rezultati — mlajših pionirji:	1.
Jože Rožič (Planica) 179.1 (15, 15.5), 2. Janko Pagon (Planica) 178.8 (14.5,
15)	, 3. Danilo Pudgar (Črna) 178.5
(14, 14.5), Starejši pionirji: 1. Bralo Pudgar (Črpa) 189.6 (16. 16.5), 2. ©že Bricelj (E) 184.5 (16.17), 3. Janez Ciuha (Javornik) 181.3	(19.3,
16)	-
Skupaj je nastopilo 23 mlajših in 21 starejših pionirjev. Kljub pomanjkanju snega — bilo ga je le nedcaj centimetrov — je bila skakalnica zelo dobro pripravljena. Nerutinira.ne pionirje je včasih zmotil trd zalet, kar je opravičljivo glede na pičlo snežno odejo.
ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA PRVENSTVA AZIJE V TENISU
Kalkuta, 4. febr. — Na mednarodnem prvenstvu Azije v tenisu, ki Je bilo odigrano v Indijskem mestu Kalkuti, sta v tekmovandu moSkih dvojic zmagala avstralska reprezentanta Emerson in Stolle, ki sta v finalu premagala indijsko dvojico Kristi o a n—Kumar z rezultatom 6:3, 6:2, 8:7. Pri ženskah je Avstralka Lesley Turner osvojila dva naslova. Zmagala je pri posameznicah in dvojicah.
Eypityok : Beograd 1:6 (1:2, 0:2, 0:2)
Sofija, 4. febr. — Na mednarodnem turnirju v hokeju na ledu je Beograd premagaj Eypityoik iz Budimpešte z rezultatom 6:1 (2:1, 2:0, 2:0).
fžavna rnezeitaica in Reš
Sarajevo, 4. febr. Na današnjem tradicionalnem smučarskem tekmovanju,v teku na 30 km, ki se odvija že pet let v počastitev pohoda I. proletarske brigade preko Igmana v februarju 1942. leta, je nastopilo 49 tekmovalcev iz vse države. Zmagali pa so favoriti, smučarji državne reprezentance. To je bil zadnji resnejši izpit naše državne reprezentance pred odhodom na svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah, ki bo koncem meseca v Zakopanih na Poljskem.
Prvo mesto med posamezniki je osvojil član državne reprezentance Jakob Reš z rezultatom 1;24:38.3. Poleg državne reprezentance so na tekmovanju nastopile še ekipe Slovenije, Hrvatske, Srbije, Makedonije in BiH ter moštvi sarajevske in zagrebške vojne oblasti in še pet klubskih ekip iz BiH.
Start in cilj sta bila .poleg spomenika, postavljenega v čast udeležencem legendarnega igmanskega marša. Tekmovanje je oviral globok sneg, včasih je bil visok tudi okrog 130 cm. To je zahtevalo od udeležencev tekmovanja precej naporov. Državna reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Jakob Reš, Janez Pavčič, Gašper Kordež in Franc Lakota. Moštvo državne reprezentance je zbralo 704.6 točk. Posebno preseneča drugo mesto, ki ga je zasedla reprezentanca BiH s 648.8 točke, 3. Slovenija 629.6, 4. Hrvatska 617.2, 5. Srbija 588.4, 6. Makedonija
SCHRANZ
IN JAHNOVA V ST. GERVAISU
Megeve, 4. febr. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Megevu je v veleslalomu zmagal Karl Schranz (Avstr.), ki je progo, dolgo 2000 m z višinsko razliko 500 m in 62 vrati presmučal v času 2:26.3.
Nastopili so 104 tekmovalci iz 24 držav. Drugo mesto je osvojil francoski reprezentant Arpin, tretje La-croix, četrto Duvillard (vsi Fr), Američan Werner je zasedel šele enajsto mesto.
St. Gervais, 4. febr. — Avstrijska smučarka Mariana Jahn je osvojila prvo mesto v slalomu v času 1:27.7. Proga je imela 135 m višinske razlike in 45 vrat, drugi del pa 139 m višinske razlike in 52 vrat. Med 56 tekmovalkami z 14 držav je drugo mesto osvojila Barbara Ferries (ZDA) v času 1:30.9, tretja pa je bila Erika Netzer 1:32.0.
572.1, 7. sarajevska vojna oblast 552, 8. zagrebška vojna oblast 532.
Tudi med posamezniki so bili člani državne reprezentance favoriti. Udeleženci so pričakovali ostro borbo med Jakobom Rešem in Janezom Pavčičem, lanskim zmagovalcem igmanskega marša. Reš je bil v boljši formi in je dosegel boljši čas. Dosegel je že po prvih desetih kilometrih boljši čas, do cilja pa je pustil za seboj 15 tekmovalcev.
ČETRTFINALE ZA EVROPSKI KOŠARKARSKI POKAL
Olimpija proti Anfwerpenu ali Bagnoletu
Munchen, 4. febr. Včeraj je bilo v Miinchenu zasedanju mednarodne košarkarske federacije FIBE. Med drugim so izžrebali tudi nasprotnike za četrt-fmale tekmovanja za Evropski pokal prvakov, tako v moški kot ženski konkurenci. V četrt-finalu se bodo tako srečali: Legija (Varšava) z zmagovalcem tekme Real : Ignis, Olimpija z zmagovalcem Antwerpen (Belgija) : Bagnolet (Francija), Dinamo (Tbilisi — SSSR) : DSK Istanbul (Turčija) in Iskra Svit (CSSR) : CSK Moskva (SSSR).
V konkuemci članic se bodo jugoslovanske prvakinje v četrt-finalu pomerile s Špankami. Prva tekma med KK Radnički iz Beograda in Medina Koruna bo v Beogradu.
Drugo mesto je osvojil Gašper Kordež s časom 1;27:16.4, 3, Janez Pavčič 1;27:48.1, 4. mesto Janez Peternel 1;28.16.2, 5. Franc Lakota 1;29.49.1. Preseneča zelo dobra uvrstitev Ran-ka Jugoviča iz BiH, ki je zasedel šesto mesto v zelo hudi konkurenci.
vitergiji
Na treningu in tekmovanju uporabljaj
VITERGIN
tablete
Preprečuje utrujenost — dviga storilnost
Dobite ga v vseh lekarnah!
Liga okrajnih reprezentanc v orodni telovadbi
MARIBOR : LJUBLJANA 250,50 : 241,90
Maribor, 4. febr. — V okviru lige okrajnih reprezentanc v orodni telovadbi sta se danes v Mariboru pomerili rep rez en-tanei okraja Maribora in Ljubljane. Mariborčani so bili boljši nasprotnik in so zasluženo zmagali z rezultatom 250.50 : 241.90.
Na posameznih orodjih so bili doseženi naslednji rezultati: preskok — Spendelj (M) 9.70. Teršek (M) 9 40, bradlja — Paj-niik (L) 8.90, Mihelič (L), Pureber (M) 8.80, konj z ročaji — Novšaik (M) 9.05, Mihelčič (L) 8.95, krogi — Jakopič (L) 9.15, Teršek (M) 8.80, drog — Šoštarič (M) 9.25, Spendelj (M) 9.20, parter — Pajnlk
(L)	9.60, jakopič (L) 9.10.
V skupni oceni pa je vrstni red naslednji: 1. Teršek (M) 52.35, 2. Novšak
(M)	50.25, 3. Mihelčič (L) 49.65, 4. Šoštarič (M) 49.35, 5. Spendelj (M) 49.05.
Mladi tekmovalci so pokazala lepo izdelane vaje, manjka pa jim le še zanesi jivositi in več nastopov. Ta liga bo prav gotove mnogo prispevala k nadaljnjemu razvoju telovadbe v Sloveniji.
HAMBURG i PENAROL 2:0 (2:0)
Hamburg, 4 febr. Nogometno moštvo Pena rol iz Montevidea, neuradni svetovni prvak v nogometu, je doživelo že tretji poraz na turneji po Evropi. Premagal ga je namreč Hamburg z rezultatom 2:0 (2:0). Tekmo sn je ogledalo 65.000 gledalce v. Doslej je Pena rol izgubil že tekmi z belgijskim moštvom Standard Liege z rezultatom 1:3 in & francoskim moštvom Reims 0:2.
RACING : SANTOS 3:8 (1:4)
Buenos Aires, 4. febr. — Brazilsko nogometne moštvo Santos iz Sao Paola je v prijatelj siki nogometni tekmi v Buenos Airesu premagalo argentinskega prvaka Raeing z rezultatom 8:3 (4:1). Čeprav uživa brazilsko moštvo Santo® sloves ene najboljših enajsteric na svetu, predstavlja visok poraz Argentincev na njihovem igrišču veliiko presenečenje.
REPUBLIŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA TRIGLAV : ILIRIJA 9:1
Kranj, 4 febr. — V okviru republiške namiznoteniške lige je dane® kranjski Triglav premagal Ilirijo z rezultatom 9:1. S tem je Triglav osvojil prvo mčsto v republiški namiznoteniški ligi brez poraza.
Rezultati: Tomc : Sazonov 2:0, Teran : Grintal 2:0, Janškov ec : Petročnik 2:0, Teran—Tomc : Petročnik—Sazonov 2:0, Plut : Bole 2:0, Knap : Koman 2:0, Plut—Knap : Koman—Bole 2:0, Tomc : Grintal 2:0, Janškovec Sazonov 0:2, Teran : Petročnk 2:0
PRVO MESTO ZA EMERSONA
Kalkuta, 4. febr. — Zmagovalec mednarodnega teniškega tekmovanja v Kalkuti pri moških posamezno je postal Avstralec Emerson, ki je v finalu premagal Indijca Krishnana z rezultatom 7:5, 64, 6:3,
STENJIN - ZMAGOVALEC NA 1500 m
Oslo, 4. febr. — Boris Stenjin iz SZ jeosvojil prvo mesto na evropskem prvenstvu v hitrostnem drsanju na ledu v teku na 1500 m. Progo je predrsal v času 2:14.7. S tem je Stenjin obdržal vodstvo v generalnem vrstnem redu s 13S 68 točkami. Na sporedu bo še tek na 10.GOO m. Drugo mesto na današnji tekmi na 1500 m je osvojil Nizozemec Heng van der Grifft, s časom 2:14.8, 3 Robert Merkulov (SZ) 2:15.7 4 Andre Koupria-noff (Fr) 2:16,2. Na evropskem prvenstvu v hitrostnem drsanju na ledu nastopa 34 drsalcev iz 12 držav.
Czdaja Piskov ni svet »Polet« - Ureje uredniški odbor - Glavni urednik Franček Mirtič - Odgovorni urednik Vlado Žlajpah - Rokopisov ne vračamo — Pisk tiskarne »Toneta Pom&ča« v Ljub Ijani — Uredništvo In uprava v Ljubija ni, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika -Poštni predal 377 — Čekovni račun upra ve 600-11-3-876	— Telefoni:	uredništva
21-281 (ob nedeljah 20-170, 171, 20-810, 20-157) — uprava 21-201 — Letna naročnina 2100 polletna 1050 din

i
Pravijo, da sta bili v otroških letih zame *hažilni dve lastnosti: yelika želja po neznanem,
U' neomejno prizadevanje, da bi to nezna-n° dosegel in razkril.
Mislim, da je bila to v bistvu navadna •trava radovednost, saj pravijo, da v vsa-, eni dečku tiči kos Kolumba in bi rad odkrival neznane svetove. Kvečjemu bi mi z10?!! očitati, da sem bil pri tem nekoliko Preveč trmast in nepoboljšljiv, ker me jio-sei,a slaba izkušnja ni izmoarila. Teb pa eui si pri tem, ko sem odkrival svoje sveto-n»’ ,,,a®)ral res precej. Le kar zamislite si le 7. avca, ki je komaj začel kobacati, kako za v hlevu k lestvi nad jaslimi, kamor sie?ej° konjem krmo, da bi videl kaj se __riva za lesenimi, nedosegljivimi letvami r morebiti samo kurje gnezdo, lahko pa je ,r.. aaj več — in se potem znajde pod konj-Pri'1111 k,°piti!..Ali pa, ko ima ob neki zidarski P Pravi, ki ji še danes ne vem mena, nena-
doma oči polne apnene brozge in mu jih potem zdravnik zaveže ter ga za cele tri mesece pogrezne v najglobljo noč in nenehno glodajoč dvom, ali bom še spregledal, ko mu dobo sneli poslednji ovoj! In ne nazadnje, kako paglavec v zadnjih dnevih okupacije pobere naboj, ki so jih odmetavale bežeče tolpe, in tolče in vrta po njem, dokler mu naboj ne eksplodira v roki, paglavec pa iz tega boja zmagoslavno odnese — ne sicer celo kožo, pa tudi nekaj hudih brazgotin mn ostane za spomin — pač pa celo, živo glavo!
Še več takih zgodbic bi lahko naštel, a so nepomebne. Saj pričajo samo to. kar so mi zmeram očitali — da sem neboljšljiv, kadar hočem z glavo skozi zid. Jaz sem se seveda zagovarjal, da ni šlo drugače in da sem moral biti trdovraten, a kaj —. Seveda pa zaradi teh in podobnih izkušenj laže razumem svoje stroge, skrbne starše, ki me niso marali pustiti na kleaiec ali na trvvnik za vasjo, kjer so se smučali in sankali drugi otroci.
Živo se^ spominjam zimskih popoldnevov, tistih otožnih kmečkih zimskih popoldnevov, ko počasi naletavajo snežinke in je vse tako sivo, nebo pa tik nad vasjo, ('a se zdi, kot da jo pritiska.k tlom. Spominjam se potoka pod vanjo, ki je bil v novem snegu kot črn trak z razcefranimi robovi, viških hiš, klanca — zlasti pa tistega posebnega, globoko spokojnega in vendar tiho radostnega vzdušja, ki ga nikoli nisem občutil na mestnih cestah. Vem, kako sem klečal na klopi pod oknom in me ni zamikala topla peč, ker sem moral gledati, kako počatsi, a vendar
vztrajno raste bela plast na tleh. Tedaj sem sanjaril, da bi se sankal in smučal kot drugi otroci. A tega bi menda nikoli ne bil učakal, ko —
da, ko bi ne bil spet enkrat poskusil nečesa na lastno pest.
Naša hiša stoji na klancu in na obeh straneh je klanec. Na enega teh klancev, na zadnjo stran hiše, sem spravil sprednji del težkih kmečkih sani, s kakršnimi prevažajo pozimi les iz gozdov. Zajahal sem težke sani in se_ spustil po klancu navzdol. Bila je dih jemajoča vožnja, ki se je kaj kmalu žalostno končala. Na ovinku je zaneslo sani v jarek. Poskočile so in se me otresle kot kakega prav majhnega, nedležnega bremena, da sem zletel v loku in pristal za nekim drevesom, sani pa so drčale, drčale navzdol, dokler se niso ustavile prav na dnu, ob potoku. Tekel sem za njimi, potem pa sem se onemoglo zaletaval vanje, a jih nisem mogel premaknitiz mesta. Z griča me je gledala domača hjša in okna so se mi zdela stroga kot presajajoče očetove oči. Bal sem se, bal razgovora z očetom, in bil sem tako nesrečen, in tako hudo me je zeblo, zeblo... A potem se mi je utrnila srečna misel. Iztiho-tapil sem se domov, vzel konja in vrv in spravil sani nazaj na dvorišče. Tako se je moj prvi poskus sankanja končal precej bolje, kot sem pričakoval. In še danes sem nekoliko ponosen na ta podvig. Saj mi boste oprostili, če vam povem, da mi je bilo takrat sedem ali osem let.
Potem, ko sem spoznal, da z velikimi sanmi ne bo šlo, malih pa mi doma niso
hoteli kupiti, sem se oprijel misli na smuči. Ta naprava vsaj ni bila tako težka in okorna, da bi jo moral s konjem vlačiti domov! Sploh je imela veliko prednosti pred sanmi! Nobenega izglajanega sankališča nisi potreboval, nobenega klanca, ki so ga ob večerih gospodinje posipale s pepelom in gospodarji z ajdovimi plevami, da bi zjutraj na gladkem, poledenelem klancu ne padali ljudje in konji. Če bi imel smuči, so bile vse vaške senožeti tvoje! In pa — sani niso imele svojih junakov, smuči pa so imele tradicijo in junake. Imena, kiso blestela. — Sicer pa takrat to zame še ni bilo pomembno. Hotel sem se čisto preprosto smučati, biti v snegu, veseliti se z drugimi! To in nič drugega.
In sem naredil prve smuči. Spet na očetovo jezo in škodo. Naredil sem jih namreč po prastarem receptu, ki se menda nekega dne spočne v glavi vsakega dečka, ki bi se rad smučal.a mu ne dajo smuči. Razbil sem še dokaj dober sod, potegnil ven dve nogi, ju na koncu obžagal in obsekal, potem pa razrezal se očetovo konjsko brzdo in naredil iz nje jeumena, ki naj bi držala smuči na nogah. Navezal sem si to napravo z motvozom na noge in se spustil po bregu za hišo. Uspeha se ne spominjam. Skoraj gotovo bil tak, kot je pričakovati, če sedem ali osem letni paglavec prvikrat stoji na nerodnih nogah.
A pri teh smučeh seveda ni ostalo. Ko mi je bilo deset ali enajst let, sem dobil prf| prave smuči. To navsezadnje niti ni bilo težko, saj so v okolici Tržiča skoraj vsi kolarji znali izdelovati smuči.
1
3
Dobra udeležba prve točke
drzne vožnje PODELJENE
»daljevanje s 1. Strani
.Včeraj je bil na sporedu veleslalom. Med Boškimi so bili uspešni'zlasti Gorenjci, pri miškah pa smučarke iz Koroške. Proga za fefške jo bila dolga 1960 m s 320 m višinske Jikliko in 33 vratci, za mladinkee pa 1510 m 400 m višinske razlike in 36 vratci. Zani-^vo je, da se je znaino približal slovenskim Mcmovalcem Senci iz Zagreba, ki kaže, da 11 se ob smotrni vadbi kaj kmalu uvrstil i led najboljše mlade alpince. Tudi Renduli-ceva iz Zagreba je pokazala dovolj poguma ih spretnosti.	^
Rezultati — smuk (mlajše mladinke — 6 Ukmooalk): Tevž (F) 97.3. Pelan (E) 120.4, ?9linka (E) 153.9,starejša mladinke (tj: Cer-QŠdtč {K. g.) 102.0, Hendulič (Medvešček) «6.8, Fanedel Milka (F) 122.3, mlajši mladinci (H — 6 odstopilo): Zajec (E) 83.0, Sen-y (Zagreb) 83.8, Laibaher (Tržič) 84.7, Mo-Mč (K. g.) 86.0, starejši mladinci (29 tekmo-Oalceo — J odstopili); Guček (E) 77.0, Boškiu (J) 77.1, Jakopič P. (J) 79.2, Komac (K. g.) 70.4, Jakopič B. (J) 80.0, Kosič (Celje) 80.7, veleslalom — mlajše mladinke (9): Tevž (F) 06.2, Zelinka (E) 129.2, Pelan (E) 129.5 itd., starejše mladinke (i); Fanedel Milka (F) 105.9, Rendulič (Medveščak) 129.4, Černelič (K. g.) 136.5, mlajši mladinci (32J: Mošič (K. g.) 112.7, Zajec (E) 117.8, Senci (Zgb) 117.0, Klofular (K. g.) 120.2, Svetina (Jezersko) 120.5, Uderman (K. g.) 123.6, Markež (Jav) 124.2, Gorup (J) 124.7, Laibaher (Tržič) 127.6, Juvančič (E) 128.2, starejši mladinci (kt)-.. Boškin (J) 106.8, Jakopič P. (J) 111.0, Komac (K. g.) 111.1, Guček (E) 113.0, Ošabnik (Part. Tržič) 114.8, Jakopič B. (J) 116.6, Kosič (Celje) 116.8, Smolej (Part. Javornik) 116.9, Skutelj (Zgb) 117.2, Virt (Medveščak) 117.3.
V slalomu odlična Enotnost
Danes je bil na sporedu slalom. Tekmovali so na dveh vzporednih progah. Prva, ki jo je trasiral Rotar, je bila dolga 800 m z 240 m višinske razlike in 55 vratci, druga pa, ki jo je trasiral Sevčnikar 860 m z 240 m višinske razlike in 52 vratci. Progi sta bili dobro pripravljeni in precej zahtevni. Snežne razmere so bi?e ugodne, borba pa je bila prav za desetinke sekunde.
Rezultati — mlajše mladinke: Tevž (F) 2:57.3, Zelinka (E) 2;57.5, Pelan
Mladinsko moštveno republiško prvenstvo v namiznem tenisu
ODRED
republiški prvak
Ljubljana, 4. febr. Včeraj in danes^ je bilo v Ljubljani mladinsko moštveno prvenstvo v namiznem tenisu. Nastopilo je osem moštev iz Ljubljane, Kranja, Maribora, Raven, Novega mesta in Jesenic. Tekmovali so po kombiniranem sistemu. V finale sta se uvrstila Odred in Jesenice, vendar so imeli Jeseničani pred vstopom v finale precej opravka z Novomešeani in Ilirjani.
V finalnem srečanju je zmagal Odred z rezultatom 9:1. Za zmagovito moštvo so nastopili Vecko, Tru-pčj, Strojnik, Virant in Škerlj. Edino zmago za Jeseničane je osvojil Kavčič v srečanju z Trupejem.
' Končni vrstni red: l. Odred, 2. Jesenice, 3. Novo mesto, 4. Fužinar, 5. Ilirija, 6, Maribor, 7. Triglav, 8, Mladost.
Prvenstvo goriškega okraja v namiznem tenisu
2NTK NOVA GORICA NAJBOLJŠI
' Nova Gorica, 4. febr. Včeraj in "danes je bilo v Novi Gorici prvenstvo goriškega okraja v namiznem tenisu. Žal na prvenstvu niso nastopili igralci iz Idrije, zato je bilo tekmovanje okrnjeno. Kljub temu pa smo laliko zadovoljni z nastopom 12 moštev, ki so pokazala prav lepo igro.
Moštvo ŽNTK Nova Gorica je zmagalo brez konkurence in zasluženo osvojilo naslov okrajnega prvaka. V finalnem srečanju je Nova Gorica B premagala Novo Corico A z rezultatom 5:4.
Rezultati: 1. Nova Gorica B, 2. Iskra Šempeter, 3. Miren.
Med posamezniki je nastopilo 30 igralcev in je posebno presenetil Mužič (Miren), ki je z lepo igro povsem zasluženo zmagal pred Sosičem in Pichlarjem, oba iz Nove Gorice.
V igri dvojic so triumfirali igralci iz Nove Gorice. Vrstni red: 1. Kosovel-Bratuš, 2. Picher-Lužnik, 3. Fabris-Komelj.
EVROPSKI ODBOJKARSKI POKAL TATRAN : OLIMPIJA 3:0
Dunaj, 4. febr. V prvem kolu tekmovanja za evropski odbojkarski pokal za članice je v dingi skupini prvak CSSR Tatran iz Prage prema-|al avstrijske prvakinje Olimpijo iz Dunaja s 3:0.
(E)	3:08.7, starejše mladinke: Fanedel
(F)	2:29.2, Černelič (K. g.) 3:15.9, Krauthaker (Medveščak) 4:08.8, — mlajši mladinci: Svetina (E) 2:15.4, Juvančič (E) 2:15.8, Zajec (R) 2:19.6, Gazvoda (K. g.) 2:20.0, Endko (P. J.) 2:22.6, Malovašič (Rud) 2:25.5, Laibaher (P. T.) 2:29.4, Lebar (J) 2:29.6, Potočnik (F) 2:32.9, Polajnar (Jezersko) 2:35.9, starejši mladinci: Guček (E) 2:03.6, Soklič (Tr) 2:03.7, Boškin (j) 2:11.4, Kosič (C) 2:16.9, Jakopič P. (J) 2:17.1, Jakopič B. (J) 2:20.0, Valtl (F) 2:22.9, Lučič (Sarajevo) 2:24.2, Smolej (Javornik) 2:26.2, Teran (P. T.) 2:26.5.
V trojni kombinaciji je naslednji vrstni red — mlajše mladinke: Tevž (F) 0 točk! Pelan (E) 335.98, Zelinka (E) 358.88, starejše mladinke: Fanedel (F) 114.64, Černelič (K. g.5) 253.02, Rendulič (Medv) 337.56, mlajši mladinci: Zajec (E) 34.18, Svetina (J) 97.90, Senci (Zgb) 125.84, Juvančič (E) 131.61, Laibaher (P. T.) 141.54, Eniko (Jav) 165.64, Gorup (J) 173.94, starejši mladinci: Boškin (J) 33.48, Guček (E) 35.08, Jakopič P. (J) 91.38, Soklič (P: T.) 112.39, Kosič (C) 140.74, Jakopič B. (J) 145.64, Smolej (Jav) 200.56, Wlodiga (F) 235.86, Virt (Medveščak) 261.16, Teran (P. T.) 284.60.
Republiško mladinsko prvenstvo v umetnem drsanju
Udeležila zares zadeveljiva
Ljubljana, 4. febr. Danes je bilo v Ljubljani na umetnem drsališču mladinsko republiško prvenstvo v umetnem drsanju. Na tekmovanju je nastopilo 40 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz Bleda, Jesenic, Celja in Ljubljane. To predstavlja posebno presenečenje, saj je znano, da so doslej na podobnih tekmovanjih nastopali le ljubljanski tekmovalci. Seveda je razumljivo, da še vedno ne moremo govoriti o kvaliteti, razen nekaterih, razveseljiva pa je udeležba in upajmo, da se slovenskemu umetnemu drsanju zopet obetajo boljši časi.
Na prvenstvu so nastopili tudi mladinci iz Jesenic in upajmo, da je to šele prvi začetek in da bodo odslej tudi umetnemu drsanju posvečali na Jesenicah več pozornosti. Posebno pohvalo pa zaslužijo blej-
ski tekmovalci, ki so kljub’ skromnim razmeram nastopili na tekmovanju.
Poisebilo ljubljanskim tekmovalcem se pozna, da v poletnih mesecih gojijo kotalkanje in bi bilo zelo prijroročljivo, da bi tudi na Bledu in Celju čimprej zgradili prepotrebno kotalkališče.
Rezultati — mladinci: Ladič (O-limpi ja) 24.8, Burdych (Lj) 17.2, Resman (Olim) 17.2, Spragar (Olim) 15.9.
Mladinke: Agrež (Olimpija) 26.0, Mejak (Olim) 22.8, Možina (Olim) 22.2, Podgornik (Olim 22.0, Divjak (Olim) 20.5, Filač (Lj) 20.0, Brand-steter (Jes) 18.7, Mejak (Olim) 18.4, Šenk (Lj) 18.0,- Verdnik (Jcs) 16.8.
Nastopilo je mladink in 4 mladinci.
Nadaljevanje s l, strani
so mnogi že mislili, da so njegovi izgl&di za osvojitev državnega prvenstva minimalni. Pri tem pa moramo opozoriti, da so skakalci imeli na voljo po tri skoke, sodniki pa so ocenili le dva najboljša. S tem padcem Pečar torej ni izgubil upov in je skušal v zacinili dveh serijah popraviti zamujeno.
V drugi seriji skokov je bil najboljši Jože Šlibar, ki je dames dokazal, da zna skakati tudi na manjših skakalnicah. Tisti, ki so mu očitali, da njegov slog ni zadovoljiv, bi ga morali videti .na današnji prireditvi in bi najbrž svoje mnenje krepko izpremenili. Šlibar je namreč skakal elegantno in daleč ter se prav v drugi seriji vpisal med glavne favorite za naslov državnega prvaka.
Prava borba se je razplcmteta seile v zadnji — tretji seriji. Kdo torej? Pečar, Šlibar ali Zajc? Najprej je bil na vrsti Zajc. Njegov slog je bil sipet zelo lep, dolžina 59 m. Kmalu za njim je bil na vrsti Jože Šlibar, ki je tokrat skočil nekoliko slabše, vendar 60 m daleč. Zadnji je bil Marjan Pečar. Njegov skok je bil tak, kot jih poznamo že iiz prejšnjih let. S telesom močno sklonjen naprej, z obrazom blizu smuči — dolžina 60.5 m. In sodniška odločitev:	Marjan Peča.r
— držami prvak za leto 1962 s prednostjo ene same točke.
POTIJO SE MI NOGE
umivam se, menjam nogavice, pa imam vise sveže med prsti, širim neprijeten duh po znoju, pa še srbi me med prsti, da ni moč vzdržati...
TO SLIŠIS VSAK DAN
skoraj vedno pa je vzrok glivičen lišaj, kateremu umivanje nog še pomaga k razvoju. Razvoj glivičnega lišaja pa preprečuje
ZAŠČITNO SREDSTVO
,/Jogis"
i te reši vseh teh nadlog. oblŠ ga -v drogerijah, parfumerijah in lekarnah
Nadaljevanje s 1. strani
pa na drugem mestu. Torej k tem dvem slabim točkam se prišteje še pet, taiko da je Ljubljana po štirih nastopih s sedmimi negativnimi točkami in 26.414 podr-tmi keglji na prvem mestu. Kot vidite, o končnem vrstnem redu odločajo prvenstveno negativne točke, šele nato podrti keglji. S tem načinom tekmovanja so se pogoji za dosežena mesta bolj izenačiti, saj domača moštva nimajo tolike prednosti kot so jo imeli pretekla leta, ko se je igralo na višino podrtih kegljev. Sedaj prinese kegljišče domačinu prednost le eno točko ali dve ne pa 200 ali 330 kegljev, katerih zunanja moštva nikoli niso uspela 'doseči ati izenačiti.
Prvenstvo Slovenje je že na tri četrtine svoje poti. Doslej je bilo 66 nastopov, ostane jih le še 34, ki bodo zaključeni že 18. februarja, ko bomo razglašali prvaka Slovenije za leto 1962.
Kegljaški klub Triglav se je z uspeš-.nim nastopom v Celju in Mariboru skoraj zagotovil prvo mesto, medtem ko sa je na j resnej ši kandidat, moštvo Jesenic z nastopom v Ljubljani zapravilo vse možnosti za prvo mesto in se bo moralo letos zadovoljti z drugim ali tretjim mestom. Ljubljanski Gradis je na Jesenicah potisnil Ljubljano s prvega mesta in jj^tako odvzel dragoceno točko, ki
ji bo prav gotovo matijkala v dvoboju s Triglavom. Kegljaški klub Ljutomer se bo po zaslugi odličnega Steržaja, Id je v Ljubljani podrl 949 uvrstil najmanj med prvih šest mes^t. Tudi Izola se j® nekoliko popravila. Pionir postav!jta proti pričakovanju odlične rezultate Skratka, lahko bi rekli, da je prvenstvo dobilo svojo mikavnost prav s tako hitrimi spremembami rezultatov in mest.
Rezultati -- Ljubljana: Jesenice 6593, Ljutomer 6649; Celje: Triglav 6757, Izola 6369; Maribor: Izola 6007, Triglav 6497; Kranj: Celje 6457, Pionir 6506, Konstruktor 5462, Gradis (Lj) 6527; Jesenice: Gradis (Lj) 6500, Konstruktor- 6563, Celje 6380, Pionir 6348.
Vrstni red (štirje nastopi)
L j ubljana Gradis (Lj) Branik
8 točk 36.414 kegljev 17 točk 26.062 kegljev 19 točk 26.022 kegljev
Vrstni red (3 nastopi) Tri,glav (Kranj) 5 točk Partizan (Ljut) ll točk Jesenice	12	točk
Konstrukt. (Mrb) 16 točk
Celje Fužinar Elektro (Cel) Gradis (Jes)
17	točk
18	točk 21 točk 21 točk
19.936 kegljev 19.694 kegljev 19.668 kegljev 19.448 kegljev 19.320 kegljev 19.314 kegljev 18.910 kegljev 19.10« kegljev
VELIKA BORBA:
Pečar, Šlibar, Zajc
Ko govorimo o današnji prireditvi, ne moremo mimo tega, da je mladi sikaikalec Koprivšek, ki se je uvrstil na peto mesto, izredno presenečenje tega tekmovanja. Skakal je namreč v slogu, ki je zelo podoben Pečarjevemu, dosegel pa je približno 3 m krajiše skoke kot njegovi tekmeci za boljša mesta, saj bi se sicer lahko uvrstil še nekoliko više. Zelo lepi so bili tudi skoki Mira Omana, vendar nekoliko prekratki, da bi posegel v borbo za naslov prvaka. Zanimivo je, da je v današji tekmi nastopil tudi Lojze Gorjanc, trener jugoslovanskih skakalcev in se uvrstil na osmo mesto.
Rezultati: 1. Marjan Pečar iMoj) 59.5, 60.5 (220.4), 2. Šlibar (JLA)
59.5,	60 (219.4), 3. Zajc (Jes) 59, 59
(218.5), 4.0ma,n (E) 56.5, 57.5, (214), 5. Koprivšek (E) 56, 57.5 (208.9), 6. Eržen (E) 57.5, 58 (208.5), 7. Roji-na (E) 56, 58	(202.6), 7. Gorjanc
(Tr) 56, 54 (200.2), 9. Giacomelli (L)
54.5,	56 (199.4), 10. Nahtigal (EL 52, 54.5 (196) točk.
Mladi Jeseničani po stopinjah starejših
Nadaljevanje s l. strani
nimivi tekmi odpravila Mladost s 3:2 (2:0, 0:0, 1:0). Sodila sta inž. Kalt-nekar in Medja.
•JESENICE : BEOGRAD 5:2 (1:2, 1:0, 3:0)
V odločilni tekmi za naslov prvaka sta se srečala Jesenice in Beograd. Tekma je bila izredno zanimiva, žal pa je večkrat prešla v grobost. To sicer ne velja za mlade Jeseničane (povprečna starost 15 in pol leta), temveč bolj za telesno močnejše hokejiste Beograda (povprečna starost 19 in pol let). Ko gostje niso mogli ukloniti tehnično popolnejših Jeseničanov, so začeli mlatiti s palicami, drsalkami pa tudi s pestmi. Sodnika inž. Kaltnekar in Dolinar sta imela polne roke dela in večkrat pošiljala na kazensko klop vročekrvneže in nedisciplinirane igralce. Zmaga^ Jeseničanov je popolnoma zaslužena. Njihova igra dokazuje, da v matičnem klubu načrtno vzgajajo naraščaj, ki že danes veliko obeta.
V borbi za žogo zmaga tisti, ki je spretnejši in hitrejši
KRANJSKA GORA : LJUBLJANA II 14:1 (8:1, 3:0, 3:0)
Kranjska gora, 4. febr. Včeraj zvečer so hokejisti Kranjske gore z visokim rezultatom premagali moštvo Ljubljane II. Strelci: Vidmar 4, Zvane 3, Hrovat 2, Zajšek 2, Razinger, Eržen in Savnik po 1 za Jesenice, za Ljubljano pa Aljančič II.
(Lokve), Bavdaž (Cepovan), mladinci: Mahnič (Lokve), Kogled (Nova Gorica), Sturm (Nova Gorica).
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Atalanta : Lecco 1:1, Bologna : Spal 2:0, Fiorentina : Catania 0:0, Milano : Internazionale 0:2, Padova : Mantova 1:1, Palermo : Sampdoria 3:1, Roma : Lanerossi 1:1, Torino : Juventus 1:3, Udinese : Venezia 0:0.
Vrstni red: Internazionale 36, Fiorentina 35, Milan 34 točk itd.
MEDDRUSTENI SLALOM NA LOKVAH
UELSES 4,88 m V SKOKU S PALICO
Neru York, 4. febr. Na atletskem tekmovanju v New Yorku je John Uelses skočil 8 pa]ico 4, 88 m in s tem dosegel najboljši rezultat na svetu v skoku s palico v dvorani.
Na istem tekmovanju je Gary Gubner do-	•	a—V" . ^--------f ” ,-»T
segel najboljši rezultat na svetu v metu kro- vek), Matija in Andrej r rankO (1NO-gle — 19,46.	ya Gorica), pionirji: Cej in Gruden
Nova Gorica, 4. febr. TVD Partizan Lokve- je organiziral na Lokvah meddruštveni slalom, na katerem je nastopilo 50 tekmovalcev iz raznih krajev goriškega okraja.
Rezultati — člani: Medved (Li-
ROKOMET NA GR
Ljubljana, 4. febr. Pred današnjim prijateljskim rokometnim srečanjem med Borcem iz Banja Luke in Olimpijo iz Ljubljanee, je bile na Gospodarskem razstavišču odigranih nekaj tekem.
Rezultati — ženske: Partizan S-Šiška : Olimpija 16:5 (7:3) Slovan ' Svoboda 11:8 (7:2).
Moški: Slovan Partizan KriiB 22:18 (11:5).
ODLIČEN REZULTAT MOTINE V TEKU NA 60 m
Leningrad, 4. febr. Leuin-rajska študentk3 Ljudmila Motina je na tekmovanju .špod' nega društva >Burevje.snik* v neki leningrajski dvorani pretekla 60 m v času sekund. To je' najboljši rezultat, ki je bi doslej dosežen v dvorani. Neuradni svetovn’ rekord na 60 m v dvorani ima avstralska tekmovalka Betty Cuthbert z rezultatom 7,2. Ta rezultat je že lani izenačila sovjetska tekmovalka Trina Bokareva Tako je Motina tretj3 ženska na svetu, ki je pretekla to razdalj0 v času 7,2 sekunde.
Nogometna tekma za jugosiovansk' pokal
VELEŽ : RIJEKA 2:1 (1:1, 1:0