C5K    76    LS>
Majev večer v gozdu.
Spisal Vaclav Kosmak. — Preložil Jožef Oruden.
vi@lraože mili, kako krasno in prijetno je tukaj!" sem dejal, ko sem legal SwSgiS v travo v senc' vitkih brez ob robu gozda. — Bilo je koncem I§j8w\ maja. Dan je bil soparen, in jaz sem šel v vročini nekaj ur po ^—•^*J cesti. Nahodil sem se bil, zato sem z veseljem hitel v gozdni hlad in tam legel, da je solnce zahajalo za ,,gnado božjo". Rekel sem sampri-sebi: oddahnem si nekoliko in potem bom šel laže in pridem morda v kakšno vas onkraj gozda. V imenu božjem jo mahnem po čisto neznani po-krajini. Tam sem pa legel, položil klobuk in palico poleg sebe, del roke pod glavo pa zrl razsvetljene, zlatozelene vrhove dreves. Zibali so se tiho, lahno, pa kazali jasnomodri nebesni obok. Po vejah so čivkale sinice; bolj tam je žvižgal drozd; se posmehovale šoje; kukale kukavice; zagrulil je divji golob, a nekje daleč zadaj je trkala žolna na drevesu, kakor bi kdo zabijal žebclj v rakev. Bilo mi je, kakor bi me te zibajoče se breze gugale, gozd mi jc godel uspavanko — o saj ne morem povedati, kako mi je bilo. Zaprl sem oči, zaprl dušo in prenehal misliti — samo čulil sem. Tako je dojenčku v zibeli, ko mu popeva mati. —
Naenkrat zaslišim topot in šum. Prestrašen se vzravnarn. GošČa poleg mene se razmakne, in mimo mene šine srnjak. Zapazivši me udari s pred-njima nogama ob tla, se trenotek ustavi, zgane, debelo pogleda ter pre-strašeno zameketa: ,,bebL be!" Pa se obrne in zdirja v drugo stran. Za-čudeno gledam okrog sebe: — bil je že somrak. Jaz pa v gozdu — lepem kakor sen — sem zasnival.
Kaj pa zdaj ? Ali se naj vrnem ? Čemu? Saj sem že videl ta kraj, od-koder prihajam. Mahnem jo naprej do noči, da pridcm h kakšni strchi. Vzdignem se in krenem naprej v gozdno temo. Ptiči so utihnili, le drozd je žvižgal kakor v snu, kukavica kukala in mlada sova tam nekje skovikala. Tema je tiho legala na zemljo, kakor črn oblak iz grmovja, a v nji so švigale semtertja kresnice. Dobro sem jo ubiral četrt ure skozi gozd, izpo-tikaje se ob korenine, rastoče preko ceste. Zdelo se mi je kakor bi slišal petje. Postojim in poslušam. In res: iz daljave so prihajali prijetni, zateg-njeni glasovi in so se razlegali po temnem gozdu kakor angelski spev. »Kjer tako pojo," sem si mislil, ,,tam so dobri ljudje." Hitel sem tja, kar sem mogel, dokler nisem zagledal pred seboj velik travnik.
Travnik je bil ves v mesečini; le z one strani, odkoder sem prihajal, so padale nanj od dreves dolge, temne sence. Stopil sem v to senco. Na drugi strani je stala hišica pod mogočnimi starimi hrasti, a sredi travnika med nevelikimi, mladimi drevesi kapelica, s podobo križanega Jezusa. Pred to kapeiico so klečali — videl sem jih dobro v mesečini — mož in žena z detetom v naročju. Za njima je klečal sivolas starček, na njegovi desnici deklica, a na desni strani deček. Ko sem prišel preko travnika, so nehali prepevati in so molili rožni venec.   Mož je molil  naprej, žena,  starček in
ZŠZ   77    L5)
otroci pa so molili za njim. In začela je žena prepevati z glasom, kakršen tnore izvirati le iz dna pobožni duši, vsakemu pobožnemu Slovencu dobro-znano pesem:
Marija, k tebi uboge reve mi zapuščeni upijemo, objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo.
Otroci so peli pobožno l<akor angeii, a dečkov glas je zvenel čisto kakor srebrn zvonček. Možev globoki glas pa je dodajal pesmi moč. Starčka je bilo jedva slišati: starce odlikuje modra beseda razuma, nikdar pa ne spev čuvstva. Dopeli so. Mati je vstala, pogledala najmanjše, še ne govo-reče dete, ga poljubila, pa pripomnila: »Zdaj pa idimo v božjem imenu spat!"
Deklica je prijela starčka za roko, rekoč: »Dedek, primite se me, vam bom pomagala vstati." Potem pa mu je podaia palico: nNate drenovko!" Starec se je oprl ob palico, vstal in držeč se deklice za roko, je tipal s palico po tleh in stopal za mlado materjo h koči. Bil je slep. Mož pa je stal razkoračen ter gledal okoli po gozdu. Imel je dolge močne brke, kakor sem opazil, a na glavi majhen klobuk. Zdaj se je obrnil v ono stran, kjer sem jaz stal. ,,He, kdo stoji lamle? Tonček prinesi mi puško pa odveži Peruna!" je zaklical dečku obrnivši se za njim.
Tedaj sem stopil iz sence in krenil k možu.
,,Hvaljen bodi Jezus Kristus! Dober večer!"
BNa veke amen," je odgovoril. »Kdo ste?"                                               *
MTod popotujem, pa scm se zakesnil in zaspal v gozdu. Rad bi dobil prenočišče."
,,Zakaj pa ste se tamkajle ustavili?" je vprašal in pokazal na senco.
»Slišal sem vas prepevati in zato sem postal, da bi vas ne motil."
Mož me je pogledal s plamenečimi očmi in, kakor bi se osrčil, pri-stavil: BKaj prenočili bi radi? Ali vam je znan ta kraj?"
BNe, ni mi znan. Ravno zato sem šel tod, da bi ga izpoznal."
BNo, ne sveloval bi vam hoditi dalje, lehko zaidete. Ako vam drago, ostanite pri nas čez noč. Jaz sem logar in bivam tamle v oni hišici. Moja žena vas rada sprejme, in kaj večerje tudi lehko dobite, če ste lačni."
,,Ako ste tako dobri, ostanem z veseljem pri vas, saj se mi nocoj nič kaj ne ljubi dalje."
,No, pa z nami!" me je povabil mož in se obrnil proti hišici.
Zdaj je pridirjal pes ter lajal in za njim je pritekel deček s puško.
nPerun, boš tiho! Hajd dotnov, grdoba! — No, Tonček, daj mi puško — si že priden — pa teci mamici povedat, da imamo gosta!"
Deček me je debelo pogledal pa zbežal proti domu. Pes se je plazil pred nami, povešal rep pa pogledoval gospodarja; kadar pa je pogledal mene, je zarežal. Ko sva prišia pred hišo, je že stala gospodinja med vratmi. Izza njenega krila sta kukala deček in deklica. ,,Lej, Francka, tega tujca sem pripeljal.  Zakesnil se j6 v gozdu,   pa bi rad še kje dobil prenočišče.   Ne-
C53   78    ~L>
znana so mu tod po(a; jaz pravim, naj rajši ostane pri nas, sicer utegne še zaiti."
nRes je taka. Kaj bi neki siliii naprej ponoči. Bog vas sprimi! Osta-nite v božjem imenu pri nas; saj imate kje počivati."
»Hvala lcpa za prijaznost," sem se zahvaljeval, ,,kako pridem jaz tujcc do tega?"
,,Prav radi vam postrežemo," je prijazno pristavila logarica.
nKaj pa, imaš še kaj večerje?" je vprašal logar. ,,Kar vun prinesi, saj je tukaj prijetneje kakor v hiši. — Stopite sem, prijatelj!" Peljal me je pod košat hrast k majhni mizi, iz preprostih desk narejeni. Sedla sva za mizo in kmalu je prinesla logarica na krožniku kos mesa in hleb kruha. Videl sem jo tedaj od blizu in v polnem mesečnem svitu. Bila je visoka zdrava žena, črnih las, prijazno lesketajočih se oči in okroglih lic. Na glavi je imela robec zadaj zavezan in na sebi lahko jopo. Postavila je krožnik predme in mi ponujala: ,,Nate, pokrepčajte se! Kar moremo, radi damo — kos do-mačega zajca."
,To je logarska divjačina,1* je pripomnil mož. BTe smemo streljati zase, ker kopljejo luknje in preganjajo zajce; a vraga je težko ustreliti — kar prevali se vam čez cesto kakor klopčič.
BNe govori tako," ga je posvarila žcna. »Vi lovci imate pri vsaki be-sedi vraga v ustih."
,,Kaj boš ponujala sitnosti ? Spat pojdi, spat, -midva se bova žc raz-umela. Kam boš postlala gospodu?"
nV zimski kuhinji."
nPrav, prav."
,,Lahko noč!"
»Lahko noč," sem se zahvalil in začel večerjati.
Logar je sedel ter gledal predse. Noč je bila jasna kakor dan, toliko da si videl zvezde. NedaleČ je zakukala kukavica. Prisluškal scm: »Kaj je to? Ali ni kukavica?"
„1, kaj je ne poznate?"
nAli prepeva kukavica tudi ponoči?"
MČe sveti mesec, poje celo noč."
nTega pa nisem vedel."
«Saj niste Iovec."
Jedel setn naprej. Izdaleka je klicalo nekaj kakor glas žabe: Bkui, kui!"
BTo je čaplja," je pripomnil Iogar. BA tamle kriči sova. Jo slišite?"
BSlišim.'1
Tiho so stali hrasti nad nami; iz gozda sem je le zdajpazdaj kaj za-šumelo, kakor bi se bila zlomila suha veja.
BBože moj, kako krasno je tukaj v gozdu!" sem vzdihnil.
flNe, da bi dejal; samo da bi nc bilo divjih lovcev."
,,Ste imeli že kaj opraviti ž njimi?" Uogar je zamahnil z roko in pljunil na tla. »Lahko bi povedal marsikaj. Pa je žc pozno : pojdem spat, da morem jutri zgodaj vstati."
<S?   79   «L>                                               ^^H
,,Prosim vas, vzbudite še mene! Pojdem z vami malo po gozdu, ako dovolite."
»Prav veselilo me bo. Krasen gozd imamo — marsikaj boste videli."
Vstala sva. Logar me je popeljal v temačno staničo, pokazal mi po-steljo, pa dejal: »Lahko noč, pa ne odpirajte oken; proti jutru je nezdrav vzduh, in kdor ni vajen, bi utegnil zboleti." —
Naslednjega dne me je logar rano vzbudil, ko je bil v gozdu še so-mrak in so se jeli svitati samo še vrhovi najvišjih dreves. Zavila sva v šutno. Gozd je bil sam spev, sama rosa, sam cvet, sam vonj. Ko pa je logar videl, da sem tako prešinjen od krasnega gozda, me je silil, naj ostanem pri njem še par dni, da mi pokaže vse, kar je lepega v gozdu, in pove tnar-sikaj iz svojega ivljenja.
Kaj rad sem sprejel to ponudbo. ln vodil me je po posekah, po mla-dovju, med mogočnimi orjaki, skozi goščave dol in gor. Tupatam sva sedla pod temnimi hrasti, kamor je hodila srna lizat potreseno sol; sedla sva k jarku pod jelševjem ob žuborečem potoku, kjer so cvetele spominčice, prepevali slavci in se oglašale čaplje; sedevala sva po kamenitih rebrih v gostem grmovju, kjer je rastlo brinje, dehtela malerina dušica in poletavalo sto in sto metuljev — in tam mi je pripovedoval logar različne važne do-godke iz svojega življenja.
#