(‘•MHtaac številk«« Navadne Din —‘75, ob nedežfah Din 1*—. URRBNiS'IVO M aahaja v U mn- *>«■«, kw«6ep»e wi6e* *• < U »**e*T UPRAVA m M*>|« • >rJ4ie» *i Ul, MriaHjc da«, ‘Me->" »• H. - SHS »aeMea' f»- H.1K. Poštnina olačane Vsotovlnf Cerer err«?«1'* štev. D!n 1'- TABOR Rosanezne &tevilke: N uradne Din —*75» ob nedeljah Din 1"—w .IABOR- ah*. m. mw nebeli« «■ p«w«IIbo^ «1» 1&. «ri s inWunaan» imltrlnjf rWr ki » p»iti D lt> — D H —, d« ■ban.i.f D 1» VTSi**, P» .TABORA- •AAMBOR. b,.« Leto Vlil. Maribor, nedel a 1. ma a 1927. Številka: 98. HBaWBiM Pred novimi volitvami Beograd, 30. aprila. Vsem Političnim krogom je iasno, da so nove volitve edini izhod iz današnjega političnega položaja- Vladni krogi sicer tozadevne vesti zanikajo, toda vsi znaki kažejo, da se vlada sama pripravita na nove volitve in jih celo for-stra. Informirani krogi zatrjujejo, da bo vlada sklicala sredi maja meseca skupščino k seji, na kateri se bo formelno Prečita! ukas razpustitve. Zanimiva je okolščina, da se je ministrski predsednik preselil v prostore notranjega ministrstva, kjer se podrejene oblasti že sedai opozarjajo ha nove volitve. Z ozirom na sedanji Položaj je nemogoče misliti na to, da bi se vlada izpopolnila. Stanovanjski zakon podaljšan Beograd, 30. aprila. Kakor sc doznava, je minister za so-cijalno politiko izjavil, da bo stanovanjski zakon na vsak način podaljšan do 1- novembra 1927. leta. Nadalie je izjavil minister, da bo stanovanjski" zakon podaljšam tudi še Po 1. novembru. Kakšno stališče zavzema v tem Pogledu v »da sama. še ni jasno, gotovo pa je, da ne bo delala nikakih ovir. Otvoritev zagrebškega velesejma. Zagreb, 30. aprila. Danes je bil v Zagrebu otvorjen SPOtnladanski • velesejem- Otvoritvi so Prisostvovali samo novinarji. Zastopnika vlade ni bilo, ker Hrvati niso zastopani v vladi. Trgovci z dekleti v Subotici. Subotica, 30. aprila-Subotlška policija je Prišla na sled vec.ii tolpi, ki se je bavda s trgovino z dekleti. Nečloveški trgovci so prodajali dekleta za ceno 230 dinarjev v razna tajna nodjetia po Vojvodini in Rosini. Oblasti so doslej aretirale 10 oseb. Mariborske vesti Maribor. 30- aprila. Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence je imelo preteklo soboto svoj letošnji redni občni zbor ob precejšnji udeležbi svojih članov, zlasti iz vrst paznikov- O društvenem delovanju v. preteklem poslovnem letu sta Poročala društveni predsednik g. višji ravnatelj Vrabl in tajnik g. nadučitelj Cizelj. Podporno društvo je z razmeroma majhnimi sredstvi, ki so mu na razpolago, podpiralo odpuščene kaznjence, ki so se med kaznijo lepo vedli in od katerih je Pričakovati PoboBšanja pri izstopu iz kaznilnice z obleko in obutvijo ter v manjšem obsegu tudi z denarnimi podporami za plačilo vožnje v domovinsko občino. — Javno jo društvo nastopilo s koncertom dne 24 novembra 1926 v kaznilniški centrali, Pri katerem so pod vodstvom K. nadučitelja Cizejja nastopili s pev-skimi_ in godbenimi točkami ter dekla-macijami izključno le kaznjenci. O tej Prireditvi je takrat dnevno časopisje precej obširno poročalo in se je o njej tudi med mariborskimi glasbenimi in pedagoškimi krogi mnogo govorilo. Koncert je dosegel velik moralni in deloma tudi gmoni uspeh ter je pridobil veliko Prijateljev podpornemu društvu. Blagajniško poročilo je podal društveni blagajnik g. preglednik Zavodnik. Iz tega poročila se da nosnoti, da so razen članarine glavni društveni dohodki podpore in subvencije. Jutri v nedeljo ob 11. url dopoldne v Ljudskem vrtu Hazena* dortoy ISSK. Maribor—SK. Mura Naročnikon in prijate' ljem »Tabora" Od pondelika naprej bo mesto ..Tabora" izhajal ..Mariborski Večernik 3utra“ Maribor, 30. aprila 1927. Po prevratu leta 1918 so se zbrali nekateri mariborski Slovenci na posvetovanje radii ustanovitve slovenskega dnevnika v Mariboru. V zavesti, da bo Maribor igral važno vlogo v novi državi, in v prepričanju, da je naeijonalni razvoj Maribora in njegove okolice nemogoč brez večjega slovenskega lista, so sklenili, da začnejo izdajati slo.venski dnevnik, ki bi predvsem zastoPa! Interese slovenskega delavstva- Izdajanje Usta je prevzel na svoje rame trgovec g. Vilko Weixl. Tako je dne 23. povembra 1918 izšla prva štev. dnevnika ..Mariborski delavec kot »neodvisnega delavskega lista za mesto in okolico« pod uredništvom g. Ferda Leskovarja v tiskarni g. Karla Rabitscha- V svojem progra,matičnem uvodniku je uredništvo lista Povdarilo, da smatra sodelovanje slovenskega delavstva pri izgradnji nove države za nujno Potrebno, za potrebno pa tudi trdno organizacijo slovenskih delavcev: zato bo z vsemi silami vodilo boj proti vsemu in proti vsem, ki bi hoteli nasprotovati koristim in stremljenju slovenskih delavcev v Mariboru in okolici. Pod imenom »Mariborski delavec« .ie Ust izhajal do 24. avgusta 1920. Med tem časom se je v Mariboru že marsikaj spremenilo; bivša nemška Kraliko-va in tudi Rabitscheva tiskarna ste prešli v slovensko last in ustanovila se je v svrho izdajanja slovenskega časopisja in knjig posebna organizacija. Ta je že 1. marca 1919 Prevzela dnevnik »Mariborski delavec«, ki .ie postal že tudi politično glasilo naprednih Slovencev v Mariboru in mariborski Pokrajini. Iz te ga razloga je lastništvo lista tudi skle-nilo, da spremeni naslov Usta in je tako dne 24. avgusta 1920 izšla zadnja štev. »Mariborskega delavca«, dne 27. avgu sta 1920 pa je izšla prva številka Pod novim imenom ti „Tabor“. List je vršil v Mariboru in okolici nosti često premalo ceni. Tekom zadn goslovcnsko časopisje izredno razvilo ropske Uste. Zato se je pojavila Potreba časopisja, ker lahko ustrezajo zahtevam organizirano poročevalsko in upravno važne spremembe v izdajanju »Tabora«. veliko narodno nalogo, ki se v naši jav-•iili let pa se je slovensko in drugo iu-in se dostojno uvrstilo med velike e-v-čim tesnejše organizacije sorodnega modernega novinarstva le Usti % dobro službo. Iz teh razlogov je prišlo tudi do Prevzel ga je namreč v svojo upravo Konzorcij „Ju%ra“ v Ljubljani torej izdajatelj na.ivečjcga in najboljšega slovenskega in tudi enega najboljših jugoslovanskih dnevnikov. Konzorcij »Jutra« bo izdajal odslej list kot svojo popoldansko izdajo v Mariboru pod imenom 19 Mariborski VeSernlk Jutra it Prva številka »Večcrnika« bo izšla v pondeljek, 2. maja 1927. List bo izhajal vsak dan okrog 4. popoldne in bo prinašal najnovejše vesti istega dne. Naročniki »Tabora«, ki imajo naročnino že plačano, bodo dobivali od pondeljka naprej Večernik«. Uverjeni smo. da bodo s to sprememlx> zadovoljni vsi naši naročniki in či-tatelJi, saj jim bo lahko »Jutro« s svo.io dovršeno novinarsko službo nudilo potom svojega »Mariborskega Večernika« več. kakor smo jim mogli mi, ob enem pa tudi v polni meri zadostilo nujni potrebi po slovenskem mariborskem dnevniku. Prosimo zato vse naše naročnike, inserente in sotrudnike, naj ohranijo svojo naklonjenost tudi »Večerniku* inmu med svojimi znanci pridobivajo vedno novih Prijateljev. Koristili bodo s tem sebi, koristili pa tudi narodni in državni misli ob naši meji. Urednštvo in uprava »TABORA«. Ker volitve novega odbora niso bile na dnevnem redu, ostane stari društveni odbor še nadalje. Sklenilo sc je, po možnosti prirediti tekom letošnjega Poletja sličen koncert kakor lansko leto. Skušalo se bo na razne primerne načine pridobiti društvu novih prijateljev, in podpornikov. m Smrtna kosa. Včeraj je umrla v cvetu svoje mladosti učiteljica gdčna Anica Medved. N. v m. P. ! m Se.ia širšega odbora Gospodarskega in političnega društva za I. in IV. okraj v Mariboru se vrši v pondeljek 2. maja ob 2©. uri v tajništvu, Cankarjema, L Na dnevnem redu je važno Poročilo predsednika g- Robnika. m Koncert domačih umetnikov. Kakor smo že poročali, se vrši 10- maja v veliki kazinski dvorani koncert Josefine Gruber in Hermana Frlscha. _ Umetnika bosta izvajala Griega, Čajkovskega, Verdija, Thomasa, Mayerbera in Kienz-la. Pevske kompozicije bo pela gdč. Rosa Gruberjeva. Vstopnice se dobe v trgovinah Brišnik in Hofer. m Koncert Schneiderhahn. V torek se je vršil v veliki kazinski dvorani koncert llletncga violinskega virtuoza Wolfi Schneiderhahna in umetnika na klavirju Wilija Klasena. Koncert je zaslužil, da bi ga bilo obiskalo več ljudi. Mladi umetnik je v vsakem oziru presenetil. Njegova interpretacija je skoroda popolna in gotovo je. da bo njegovo kime nekoč zaslovelo po .vsem svetu- — V soboto In nedeljo Grofica Marica Kino A P O Pondeljek: grandiozni velefilm ŽenaSatom-demon o HARRY LIEDTKE VIVIAN GIBSON Pri vseh predstavah poje speve iz operete GDČ. MARICA LUBEJEVA Čarobna neprekosljiva režija Fred Niblo-a (Ben-Hur) Tele!. 121 Podajanje, izražanje in tonacija je brezhibna. Prvovrsten igralec je tudi gosP. Klasen, ki je že! obilo Priznanja. m Širši odbor podružnice Jugoslov. Matice v Mariboru vabi na sejo, ki se vrši v torek, dne 3. maja točno ob pol 20. uri v društvenih prostorih, Slovenska ul. 2. Dnevni red: 1- Konstruiranje odbora in volitev ožjega odbora. 2. Poročilo delegatov _ o glavnem pokrajinskem zboru v Ljubljani. 3. Slučajnosti. Odborniki so naprošeni. da se udeleže seje točno in polnoštevilno. — Predsed. m Ljudska univerza- Koncert Žalu-dove se vrši v pondeljek, dne 2. maja v veliki kazinski dvorani. Opozarjamo ponovno na ta večer češke Pesmi in arije, ki bo vzbudil gotovo največje priznanje in zanimanje- Da bo dostop mogoč vsakomur, so se odredile izredno nizke cene. m »Napredek« v Celju. Jutri v nedeljo dne 1. maja se vrši v Celju veliki dijaški športni dan, katerega se_ udeležijo tudi mariborski napredni dijaki. — Ob 14. uri se vršijo lahkoatletska tekmovanja v vseh panogah; ob 16. uri pa nogometna tekma med mariborskimi naprednimi dijaki »Napredek« in celjskimi »Sloga«. »Napredek« bo postavil svoje najboljše igralce, da častno zastopajo tukajšnje dijake med_ katerimi že vlada veliko zanimanje za izid omenjene tekme, kajti to je prva tekma, ki jo igrajo naši dijaki izven Maribora- — Tudi »Sloga« postavi najboljše moštvo, ki je očividno precej boljše od Napredka. tako da je računati z precej ostro borbo. — »Napredek« nastopi v sledeči postavi: Kavka; Tanče, Miha; Sine, Prevolnik, Bolte; Žolna Pepček, Karl. Tonček. Kosi. Rez. Bačnik- Za lahkoatletsko nastopijo Poleg nekaterih nogometašev še sledeči: Žgur. Pogačnik. Lah, Veselko, Venuti, Žane, Jesih in Piuka. Odhod iz Maribora ob 9-44 uri. Vsi navedeni morajo biti ob 9. uri na kolodvoru. — Načelnik. m Članarina PTL. Samo 5 Din znaša celoletna članarina protitubeTkuloz-ne lige! Ta znesek je tako malenkosten, da ga bo lahko vsak utrpel- Liga, ki vzdržuje v Stolni ulici ambulotorij, abi zlasti zdaj zopet denarnih sredstev, ker se je v zadnjem času .skoraj popolnoma izčrnaD rndi ogromnih Izdatkov oddelka za bolne na pri Mariborski bolnici. Radi tega se o-brača odbor lige na vse, ki še niso člani, da pristopijo kot taki. članarino spreiemajo ligin blagajnik g. fin. tajnik dr. Pavlič, ligin podpred_sednik gosp. nadučitelj Alt in ligin tajnik g- učitelj Ravter. Poleg tega je pooblaščen ®a sprejemanje Članarine služitelj Ignacij Paj. ki .ie občinstvu dobro znan, ker je na ligini tehtnici- Pretehtal že menda vse Mariborčane. Za uplačano članarino dobi vsak član tiskano potrdilo iz ligi-nih »plačilnih blokov. Tudi se bo članarina od časa do časa pobirala pri starih članih. m Auto-omnlbus-promet Maribor-— Ruše. Kakor se nam sporoča se otvori s 1. majem nutobus Progo Maribor— Ruše z vmesnimi postajališči Studenci, Limbuš Bistrica. Vozni red za nedelje in praznike se ie določilo tako da odhaja avtobus iz Maribora gl. kolodvor ob 8.50 in ob 14.50- Odhod i« Ruš ob 9.40 mrnT vnrtrhitiL V MnrTSortf, 'dno T. ma]a 1927. ;eviaa; Najbolj preizkuicne recepte pošlje na željo brezplačno in poitnine proato Pr. Oetker, d. z o. z.. Maribor m 17 uri. Ob delavnikih odhod iz Maribora ob 8. in 14.30 uri, odhod iz Ruš oib 9.40 in 16-10. Vozni čas za to progo znaša 40 minut, cena 12 Din. Za nedeljo 1. maja se zopeit podaljša progo Maribor -Selnica do Fale (Gostilna Šturm). Odhod iz Maribora 6.45, 12.45 in 18-45. Odhod iz Fale ob 7.47, 13.47, 20.17 uri. Vozni čas eno uro, cena 20 Dimni Znakovni dan. Dne 15. maja Priredi Slovensko žensko društvo v Mariboru znakovni dan, katerega izkupiček je namenjen za ferijalno kolonijo. Ker se o-memjenega dne vrši po vsej. državi »Materinski dan« se naprošajo vsa ostala društva, da takrat ne prirejajo nikakih zbirk ali podobnih prireditev, ki bi u-tegnile škodovati namenu Materinskega dne. m Gradbena delavnost v Mariboru je letos zelo živahna. Mestna občina bo zgradila v Smetanovi ulici štiri stanovanjske hiše, za katere so že izkopani temelji- Stavbena dela bodo izvršili oni stavbeniki, ki so že izvršili kopanje temeljev. — Na Pobreški cesti bo postavil usnjar g. Greis zraven hiše čevljarja g. Beramiea trinadstropno, 12 metrov dolgo hišo. S temeljnimi deli se bo takoj pričelo in bo hiiša že letos dogotovljena. S tem bo zadoibilo lice Kralja Petra trga zelo lePo zunanjost, ki Pa bo z do-vršitvijo Pobreške ceste še lepše. Tudi na takozvamem Joštovem posestvu v Vrbanovi ulici, ki ga je kupila in oar-celirala mestna občina se bo pridno gradilo. Občina je že izstavila več stavbenih dovoljenj. m III. Jadranska noč na morski obali, Id jo priredi agilno pevsko društvo »Jadram« v soboto, 7. maia t. 1. v vseh prostorih Narodnega doma, bo gotovo ena najzanimivejših letošnjih Prireditev. — »Jadranska noč« bo nudila občinstvu mnogo presenečenj. Za sedaj omenjamo le »Polnočnico«, ki bo zažarela v sinjih barvah sredii morja. Godba bo tajinstve-no zazibala liki valov občinstvo v prijetno razpoloženje, pevci pa bodo s tuž-nimi glasovi zapeli »Buči, buči, morje adrijansko!« Velika dvorana bo Preurejena v Pravo morsko obal- Vsakemu se bo zdelo, da sedi na skalnati pečini Jadranske obale, dočim se bo vrtela mladina ob sviranju »Drave« kakor da bi plesala po valovih. Krasni posnetki in slike iz Dalmacije bodo slikovitost £e povečale. Da bo tudi razpoloženje dobro, se bodo točila najboljša dalmatinska in štajerska vina. Občinstvo si lahko vstopnice kupi že v predprodaji pri Zlati Brišnik v Gosposki ulici in v trafiki Klanšček na Tržaški cesti. Cene vstopnic v predprodaji 10 Din, Pri večer ni blagajni pa 15 Din- m V nedeljo 1. maia k Sv. Križu nad Mariborom! Vse ljubitelje narave, zlasti naših lepih Slovenskih noric, vabimo, da se udeleže v nedeljo 1. maja, izleta k Sv- Križu nad Mariborom, ki je ena najlepših izletnih točk v okolici Maribora. Odhod ob pol 7. uri zjutraj izpred Kazine skupno čez Sv. Urban v zmernem tempu, tako da bomo prilično krog 9- ure na cilju. Tam imamo ob pol 10. uri predavanje, nato pa priredijo domačini malo zabavo. Popoldne oziroma proti večeru gremo počasi prilično uro hoda v Zg. Kungoto, od koder se vračamo skupno z avtobusom v Maribor, kamor dospemo ob 8- uri zvečer. Vse to seveda samo v slučaju lepega vemena. Vse prijatelje vabimo na ta izlet in želeti je, da vzamejo s seboj tudi člane odnosno članice rodbin, da v , čim večjem številu posetimo naše Prijatelje pri Sv. Križu. — Tajništvo SDS in Zveza kulturnih društev. m III. Velika dobrodelna tombola. Dne 12. junija t. 1- priredi podružnica Osrednjega društva nižjih Poštnih in brzojavnih uslužbencev na Glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo. Dobitki so: I- tombola: spalnica iz trdega lesa; !1. tombola: šivalni stroj; III. tombola; zlata ura; IV. tombola; moško kolo; V. iombo’a: prašič in še mnogo manjših, krasnih in dragocenih dobitkov. Vsaka tablica stjj-ne 2.50 Din. Ker je čisti dobiček namenjen bolnim in podpo-e potrebnim članom, njih vdovam in sirotam, sc naproša javnost za vsestransko naklonjenost in podporo. — Odbor. m Zimskošportni odsek podružnice Slovenskega planinskega društva v Mariboru ima v sredo dne 4. majnika sestanek v Grajski kleti. Ker se bode na tem sestanku konstituiral ožji odbor sekcije, se pozivajo Vsj člani kakor tudi ostali člani SPD in športniki, ki bi hoteli Pristopiti k novo ustanovljenem odseku kot člani, da se sestanka v sredo ob 8. uiri zvečer zanesljivo udeleže. m Državni upokojenci, člani »Samopomoči« dobe po pošti čekovne položnice za plačilo članarine za drugo četrtletje (do 1. aprila do 30. junija). Članari na znaša 10 dinarjev, celoletni stroški 2 Din in 6 Din za »Društvo drž. uslužbencev in upokojencev«. Na položnice napišite svoj naslov! m Dijaška akademija. Drušfvn naprednih dijakov »NaPredek« ima svojo V. interno akademijo v proslavo prvega majnika dne 1. maja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. K akademiji so vabljeni stariŠi članov in članic. m Gostilno »Pri treh ribnikih«, ki jo je smatrati za najPriljubljcmejše izleti-šče Maribora, je z današnjim dnem prevzela priznana strokovnjakinja ga Marija Orovič- Gostilno s prijetno o-kolico in senčnatimi vrtovi vsakomur najtopleje priporočamo. Glej inserat m Gostilna Alojz Schrei »Pri zelenem vencu« Priredi danes 1. maja veliko pojedino kozlička. Lep, solnčnat vrt. Prvovrstna vina in pivo iz sodčka. Vsakovrstna domača močnata jedila. Za obilen obisk se Priporočata Alojzij in Pepca Schrei. 691 Halo! KAVARNA EVROPA Halo! Od danes 1- maja redno vsak dan ob 20. uri prvovrsten umetniški kvartet z Jazz-godbo. Popolnoma nov kabaretni spored, prvovrstni umetniki in baletke-Pričetek ob 21. uri. Prvovrstna vina, to čna postrežba. 697 REPERTOAR. Sobota, 30. aprila ob 20. uri »Periferija« ab. C- KuPoni-Nedelja, 1. maja ob 20. uri »Logarjeva Krista«. Prvič Pri navadnih opernih cenah. Kuponi. Nedelja v mariborskem gledališču. V .nedeljo L maja ob 20. uri se vprizori veleuspela »Logarjeva Krista«, prvič ob navadnih opernih cenah. s Gostovanje gdčne Ante Kovačičeve na ljubljanskem odru. Iz Ljubljane nam pišejo; V sredo, dne 27. aprila, je gostovala članica mariborskega gledališča, gdčna An ta Kovačičeva v ljubljanski drami- Kreirala je glavno ulogo v ljubki komediji »Peg — srček moj« znanega ameriškega pisca Hartlecv - Man-nersa. Vloga Pegice igralsko ni lahka, a nudi celo vrsto možnosti, kier interpre-tinja lahko pokaže najrazličnejše plati svojega talenta. Gdčna Kovačičeva, ki je vlogo Pegice že v Mariboru podala z umevanjem in nemalim Prirodnim igralskim zmislom, je dosegla tudi v Ljubljani Popoln uspeli. Postavila je živ-1 jensko resnično podobo simpatičnega dekleta in potegnila s svojo temperamentno igro občinstvo za seboj. Naravno kretanje. mladostno živahno čustvo in jasna prirodna izgovarjava odlikujejo mariborskega gosta. Za svoj nastop je gdčna Kovačičeva prejela lcPe cvetlične darove in bila pri polni hiši dele žna živahnih, prisrčnih ovacij. — D. 50% popust i\a železnicah Pridobitna, naučna, športna, patriotska in druga društva. Člen 111. Za 50% znižano vozno ceno redne tarife uživajo poučna, strokovna. Pridobitna, humana in ostala društva za Potovanje na kongrese in letne skupŠČi-ne teh društev. Generalna direkcija državnih železnic bode odobravala znižano vozno ceno takim društvom za glavne skupščine in kongrese, tako za železnice, kakor za ladje. Člen 112. Sokolska društva uživajo za 50% nižano vozno ceno redne tarife kadar potujejo radi tekem in proslav, največ trikrat na leto. Znižano vozno ceno za ta potovanja bode odobravala Generalna direkcija, tako za železnice kakor tudi z ladje. Priznana pevska društva uživajo znižano vozno ceno za 50% redne tarife trikrat na leto, kadar Potujejo v svr-ho dajanja koncertov in sicer samo na priporočilo umetniškega oddelka mi-ni-starstva prosvete. Znižano vozno ceno 'odobrava Generalna direkcija železnic tako za železnice kakor tudi za ladje. člani dijaškega ferijalmega saveza uživajo za 50% znižano vozno ceno redne tarife v času od 1. junija do 30. septembra in kupujejo polovične karte neposredno Pri Potniških blagajnah na osnovi legitimacij, izdanih od Ferijal-nega saveza. Legitimacije morajo biti o-premljene s fotografijo podpisom imetnika in overovljene s pečatom in podpisom s tare j šine saveza. Te legitimacije morajo biti overovljene Po oblastni železniški direkciji- Člani planinskega društva uživajo istotako trikrat na leto znižano vozno ceno. Polovične karte kupujejo neposredno pri Potniških blagajnah odnosno agencijah na osnovi legitimacij izdanih od' Centralnega planinskega društva. Legitimacije morajo imeti obliko knjižic in biti opremljene s fotografijo, Podpisom lastnika s pečatom in podpisom starešine Centralnega planinskega društva, da je dotična oseba član društva najmanj dve leti. Legitimacije morajo biti overovljene pp oblastni železniški direkciji. Vsaki, legitimaciji mora biti dodan list, ki je čvrsto vezan z legitimacijo, na katerem so tri rubrike, razdeljene na dva dela: za odhod in za povratek. O priliki potovanja pritisnejo potniške blagajne (agencije) vlažni datumski žig na odnosno mesto, vlakovni pregledniki - sprevodniki pa Preščipnejo dotično rubriko. Natančnejša navodila za legitimacije bode predpisala Generalna direkcija železnic. Članom vseh ostalih društev bode dovoljeval za 50% znižano vozno ceno minister za promet za vsaki poedini slučaj, največkrat trikrat na leto, za kar se bodo izdajale Predpisane nakaznice za posamezna potovanja. Član društva, kateremu je odobrena za 50% znižana vozna cena redne tarife, mora imeti legitimacijo, izdano od dotienega društva, da je član društva najmanj dve leti. Legitimacijo mora overiti sta-rejšina društva s podpisom in pečatom. V legitimaciji pa se mora nahajati fotografija in podpis imetnika. Prošnje, ki sepredlože ministrstvu za promet, morajo biti potrjene od društva, da je Prosilec član društva najmanj dve leti m od pristojnega ministrstva, da društvo v resnici obstoja in od* kdaj. Sokolstvo o Sokolsko društvo v Mariboru Ima odslej svoje uradne ure vsako sredo od 18- 19. ure v društveni sobi v Narodnem domu. oČIani (članice), ki so spremenili naslov, naj sporoče društvu novo bivališče po dopisnici ali pa ustmeno. J. Z. Hed planinskimi Jamarji Planinci vobče niso jamarji, ker ljubijo prosti zrak, In jamarji niso planinci, ker rijejo v zemljo. Pa vendar sem zašel med jamarje, sam ne vem kako. Zgovorili smo se namreč, da hočemo na novo odkriti neko staro jamo na Kozjaku, pa smo že šli, med potjo tudi enkrat zašli. Toliko sem imel še časa, da sem si od pravih jamarjev izposodil par knjig, kjer je govor o resnih jamah, kakor so n. pr. špilje, luknje, brlogi, votline, ollice, rovi, dupla brezna, tokave, zijalke, žrela rege lokve, kadunje, hovita, horitnice, ponozi, po-nikve, krnice, kotli, pečine, pccc, jazbine, medvednice itd. Nahrbtnik je bil poln in težak, da so kar naramnice pokale. Pobasal sem vanj debeli zvezek Mayerjevega leksi-ka, kjer govori o jamah, ker nisem smel iztrgati posameznih listov. Priložil sem knjige o petrografiji, mineralogiji, geologiji in paleontologiji, o jamski favni in flori, o praljudeh biložnikih (trogloditih), o okameninah sploh, pozabil tudi nisem Fr. Kotnikove knjižice: Štorije, koroške narodne pripovedke in pravljice, ki govore o jamskih škratih, Žalik ženah itd. / Naš prvi jamar in voditelj ekspedicije Se vzel s seboj vse Potrebno orodje za raziskavami© jam; veliko acetilenovo svetilko im 3 kg karbida, zvrhan klobuk sveč im vžigalic, potem 20 m dolgo vrv, ki se je daja raztegniti v 60 m in ji neštetokrat oba konca, potem cepin, moti-kioo im lopatico in sekirico, nainovejši fotografski aparat s hipno in bleščečo magnezijevo lučjo in posebno bisago za najdene prazgodovinske predmete. Tretji je vzel s seboj posebno jamsko obleko, ker ni nič gotovo, če se ne bo treba plaziti po tleh im bresti po blatnih 'ezereih. Pozabil tudi ni 200 m dolgega motvoza, da Pripnemo pri vhodu iame in napeljemo v jamo, da najdemo pravi povratek- Četrti jo bi! na.iPraktičnejši. Sklenil je sesti na parobeh vhoda jame in je obljubil, da bo čuval naše nahrbtnike, da jih ne odnese kaka zoologična ali pa antropologi čna lisica. Izgovoril si ie tudi koliko sme, pojesti im Popiti od skupnega proviijanta, če se bomo mi predolgo pogovarjali v jami s lisicami in jazbeci. Skoda se mu je zdelo tudi novega klobuka, ki bi se lahko v jami postaral. Tako smo <»c torej štirj eplaninci pripravili za jamarski Posel im v nadeji na nova znanstvena razkritja smo stopili na vlak v Mariboru in se odpeljali na koroško stran do postaje Brezno-Rib-mica. Med potjo sem odprl svojo jamsko knjižnico in metal z učenimi izrazi okrog sebe. da je bil kmalu ves vagon Poln slepih močevdov ali človeških ribic (Protens amguineus, Laur.), potem slike jamskega medveda m pračloveka, živalskih okamenin trilobitov, numulitov, rastlinskih kalamarij im sieilarii. ootem živih netopirjev, jamskih pajkov Im hroščev, pred očmi so nam bili kapniki vseh vrst, od talnih stalagmitov in stropnih stalaktitov do vitkih progast’b stelzič-kov im prozornih zaves, lesketali so se kristali žlahtnih rud in skladi nremoga. Skratka, pri izstopu !z voza je bila druž ba že noučena o vsem, česar — v jami nj našla. S posta.ie smo krenili čez dravski most, kjer se Plača za osebo 50 nar. Ako pa sam ne poveš, da se ne misliš vrniti čez isti most. boš plačal dvojno, to je za kazen, če o pravem času ne govoriš- Pot gre potem po veliki cesti navzgor ob Dravi do vasice Brezno, kjer krene na desno Po kolovozu ob hrezmiškem potoku po markaciji v eni url do kmetije pri Kolešniku. Tam zavije pot na levo za plotom po> še ne markirani strmi stezi kakih 10 minut in potem še 20 minut zložno Po gozdu na od or to gorsko planoto Remšnik (Sv. Jurij). Po skromnem 'm nekoliko zalitem prigrizku v gostilni pri Bastlju (Kaiser), zunaj sdišča se je dvignila naša, jamarska četa na pot nroti Herkovi jami. to je v smeri p-ot! ceri«vj Janža na Suhi V sfmn T>of «e z Remšnika dobro zasleduie z očmi in ie ni mogoče zgrešiti, Pač pa je treba dvakrat vi dolino. Kraj je geološko zanimiv, ker Je pogorje Kozjaka v jedru starejše tvorbe gna.isa, skrilavca itd., obkroženo je od mlajših plasti vapnenca, peščenca, opo-ke itd. Tudi Premog in sledovi srebrnih in drugih rud se nahajajo v okolišu. Žal, da se za to bolj zanimajo Avstrijci, kakor pa mi sami. Z Remšnika smo krenili pri gostilni na levo do prve kapelice in takoj desno navzdol čez sadovnjake mimo kmetije gornji Obancc do gozdička, od ta.m na levo navzdol pod dolnjim Obancem do par žag Pri potoku, potem navzgor do selišča Vas (ali gornji Pažek), tukai;pri križu na levo in potem na desno1 pri Novakovi hiši navzdol v drugi jarek in čez podsti plaz do kmetije Pri Herku. Pri napajališču že vidiš pred sabo strmo pobočje, kjer se skozi direvje pred vrhom kaže skalna pečina, kjer je Herkova jama. Za prvim ovinkom kolovoza krene na desno dobro shojena steza navzgor po gozdu in kmalu še enkrat na desno na slabšo lovsko stezico in k jami. Od Remšnika do semkaj je uro hoda. Tu smo se nekoliko odpočili, ker nas je strma pot segrela in vi jami je bilo pričakovati hladu. Polni pričakovanja smo Prižgali luči in stopili nekoliko sklonjeni v prvo «dvo rfno«. v nremeru kake 4 metre, v višino do 3 metrov. Ob razpokah na stropu iu V Maribora, 3ne f. mala T92t. Sfran S. Kultura in umetnost Narodno gledališče. Langerfeva »Periferija" Zdi se, da se že namenoma delajo na. šemu gledališču neprilike. 2e Par mesecev: sem so kar po vrsti koncerti na gledališke dni, sedaj so pa prišla še predavanja slavni;. , as tov delat gledališču o-vire. Kako naj gledališka uprava določi slavnostnejše predstave, h katerim spadajo gotovo premijere, če ne ve, ako se morda ne poljubi kaki organizaciji, da vdari z reklamo in pritegne k sebi publiko; poleg tega disgustira taka stvar še abonente, ki se ne abonirajo več, da niso v takih slučajih vezani. Treba je, da sc te stvari sporazumno rešijo saj že dovolj hirajo naše kulturne institucije in ni treba še medsebojne konkurence. In vendar moramo priznati da naša drama ne zasluži takega omalovaževanja, saj se resno trudi, da nam Poda res odlične stvari iz svetovnega repertoarja-Langerjevo Periferijo pripravlja ravnokar Reinhardt na Dunaju, imamo torej dovolj vzroka, da jo temeljito spozna mo tudi mi. Je to drama v 15 slikah; na prvj pogled bi človek mislil, film na odru, a temu ni tako: vse prizore veže ena oseba, Franci, imenovan Putka; iz nesrečnega slučaja je postal morilec, ubil je razuzdanega stavbenika Urbana in sedaj išče po svetu — enako kakor Hlapec Jernej — maščevalne pravice, a ne za druge, marveč za se; kjerkoli se obtožuje, nikjer mu ne verjamejo, češ, saj nisi niti zmožen, da bi ga ubil ti; moral bi usmrtiti še nekoga, da bi mu verjeli, a y tem spozna, da res ne zmore dvigniti roke nad človekom, saj je res putka — Pišče. Ana, zavržena deklica, se mu v svoji ljubezni žrtvuje, mu pomaga, da zadavi njo in najde zopet mi r v sebi, ko ga odpelje roka pravice. Psihološko sijajen razvoj Francija-I utke nam je podal izborno g. Železnik; Ana, ki ima sicer postavo in temperament kakor nalašč za to vlogo, ji vendar ni bila docela kos; in tako drama ni učinkovala. Konja.č Barbara g. Grom je bil prav dober; g. Rasberger nam Je podal zelo dobro zmešanega sodnika, ki hudodelce nagraja in obsoja človeško maščevalno pravičnost. — Vdova Urbanoma ga Bukšekova se ne more prav uveljaviti, kor sta njena prizora prekratka, enako tudi druge vloge tega sprememb polnega dela. — Naše pnlike pač niso dovolj popolne, da bi e mogli Prizori hitro menjati, nastanejo Pavze v temi ki so neprijetne, seveda. ? 1' Zas^ ,a >č’ bi se ponavljalo ploskanje ki nudi mariborskemu občinstvu včasih že kar samo po sebi zabavo, v taki meri, da bi predstavo še boli zavlačevalo. — Gledališču in igralcem pa moramo biti hvaležni, da vidimo to, danes tako slavno češko delo, tudi na našem odiru. — Pst. Beethoven In ml Končali smo s prireditvami v proslavo stoletnice smrti Beethovna. Koristno bo, poklicati si v spomin še enkrat v«e priredbe v to, da vidimo, kako so odgo-ja!e_ namenu, seznanjati nas z velikim mojstrom in njegovimi deli. ter v kateri meri so odgovarjale tudi našim muzi kalnim prilikam. Prireditve sicer niso bile zasnovane Po kakem določenem in dogovorjenem načrtu, kajti zastopanih je bilo več pri rediteljev (Ljud-ska univerza, Glasbena Matica, Sattnerjev zbor iz Ljubljane) pri vsem tem pa je srečno naključje naneslo, da so se uspešno izpopolnjevale in smo konečno dobili v celoti posrečeno sliko glasbenega ustvarjanja velikega genija Beethovna. Nudil se nam je vpo gled v instrumentalno in vokalno, sim foniško in intimno, kakor tudi že posebej v cerkveno glasbo. Istotako so bila za stopana dela vseh razvojnih dob. Poka zal se nam je torej velik mojster v vsej svoji univerzalnosti. / Povod, da je slavil letos ves kulturni svet Beethovnov jubilej, leži v tem, da spada ta veleum med one činitelje, ki nam odkrivajo nova pota in ki vznanju-jejo večnoveljavno resnico. B. je globok mislec in modroslovec na polju glasbene umetnosti. Akoravno take izrazite oseb nosti v času svojega delovanja ne naj dejo popolnega razumevanja, moramo vendar reči, da so čutili že sodobniki Beethovnovi nekako njegovo veličino Bil .jim je sicer muzikalni revolucijonar pri tem pa vendar popularna muzikalna osebnost, kar je dokazal osobito njegov veličastni pogreb na Dunaju, katerega se je udeležilo okoli 20-000 Hudi. Danes, ko nam je podana že potrebna perspektiva v Presojevanju njegovega pomena, vemo, da je njegova prika zen vi glasbeni zgodovini uprav svojevrstna. Ne obnavlja se. B. tvarja mejnik med dvema razvojnima epohamn in njegovo Poslanstvo kaže nekako kavzalno zvezo z velikimi zgodovinskimi do godki, ki so se odigravali ob koncu 18. in v -začetku 19. stoletja in kojih povzro-čevalec je bila francoska revolucija. Ta je preobrazila takore-koč vse takratne politične, _ kulturne in socialne odnošaje in s tem je posredno tudi uplivala na raz v-ojini proces glasbene umetnosti. Vemo, da so umetniške Prilike vedno odsev časovnih razmer. Kakor se je dosedanji nesvoboden Človek mčel zavedati svo jega pomena, zače1 iahtevati svoje pravice in ni maral več pripoznati stanov skjh predpravic, tako §e je tudi v umet. niškem Pokretu začela naglaševati potreba po osvoboditvi od dosedanjih soo-n, ki so zavirali potrebni, prosti vzlet. In to spone so imele svoj temelj v tem. da so bili nagibi k ustvarjanju Predvsem v izvenumetniških momentih. B. pa je učil da je pogoj vsemu umetniškemu ustvarjanju neka vsestranska prostost in notranja gonilna sila. S tem so se odprla umetnosti nova razvojna pota, ki so omogočila razmah produktivnih sil. Osebnost skladateljeva si je priborila >vo.ie priznanje. To ne velja samo za poedinca, kakor predvsem za narodnostne enote, ki so se uprav v tej dobi začele zavedati svoje eksistence. Doba. ki Je rodila Napoleona, je podarila tudi svetu dolgo pričakovanega oznanjevalca vzvišenih nalog ustvarjajočega umetnika ter večnoveljav-nih smernic, na katerih temelji glasbena umetnost. Beethoven Je bil ustvarjajoč umetnik, svečenik in izvrševalec najvišjih in najčistejših umet stenah se je cedila vapnena gošča, ki se Je strjevala v bele proge. Jama gre vodoravno na desno. Nekaj časa hodimo sklonjeni, potem zopet po koncu. Tla so vlažna, deloma ilovnata, vmes pa nev-šečne udrtine, kjer je kak obiskovalec škušal^kopati, ali pa se je jazbec razgre-bel ležišče. Na desno gre slepa zagata, na levo pa se strop znišuie in po tleh ®° blatno lužice. Kamor sežeš z roko, bovsod mastna skorja. Treba je lesti po Vseh štirih, ali pa trebuhu se plaziti, če ti obleka ne smili. Jako gre jama naprej. brez upa v večjo dvorano, dokler se jamar-novinec ne naveliča. Nekateri s° bili do 100 m daleč, drugi baje še dalje. Ker se stropi le niso hoteli dvigniti, in ker nove obleke še niso zastonj na £r?d_ai, smo se vrnili. Pri izstopu iz jame nas je čuvaj pokaral, zakaj niSmo gg ostali notri, ker on še ni pojedel in popil svojega deleža. Dražil nas je, ali nas ni jamski duh prepodil, ali pa smo se zbali tistih malih vodeno-prozornih skokic (Padura plurnb-ea L.) sododnic vodnih bolha, ki žive povsod v vlažnih jamah in pod gozdnim listjem Vprašal nas je tudi, če smo našli tisto zlato ali srebrno kroglo, o kateri J® prej govoril kmet Herk. V tej jami so namreč živele žalik-žene, ki so kmetom zelo Pomagale pri Poljskih opravkih. Nekoč ie prišel v ta kra-i neki kraljevič s spremstvom na njih streljat divjačino. Rezgetanje Pa ni ugajalo žalik-ženam. zato ie njihova kraljica zagrozila '‘eviču. da ga ugonobi, ako se ne umakne s spremstvom od tod. Kraljevič Pa je nameril puško z doline prot; votlini in izstrelil zlato (ali srchrno) kroglo. Žalik-žene so izginile, zemlja pa se je udrla in je pogoltnila kraljeviča in spremstvo. Kdor !>o našel v jami tisto kroglo, bo srečen vse žive dni. Tudi mi smo kopah ’• prvih delih iame, da najdemo kake sledove prazgodovinskega ali živalskega stanovanja, kake ostanke^ kostj in pepela, toda bera ni bila velika in še ta negotova. Ko smo pokazali čuvaju vhoda kost, obdano s sigo in ožgano hošcico. ie začel izpraševati, ali ni morda to ostanek Pračloveka iz Neaportala ali Heidelberga ali Krapine. Ko smo namreč mi brskali Po jam i,je on brskal po mo.ii knjižnici v nahrbtniku in 'e prebral polovico jamske literature. Drugače je pa abstinent. V Prvem potoku smo se. dobro umili, umazano obleko pa smo d a ji na sebi sušiti in jo žele v dolini v Spodnji Vižinji skrtačili pri zadnjem počivališču. Prihodnjič pa obiščemo drugo iamo, kjer bo mogoče hoditi po koncu. Za takrat je obljubil naš današnji varuh jazbine, da Pusti svoj nedeljski klobuk doma in da pojde v jamo »nainaprej«. STO zi h ie Dioljia! niških razodetij in glasba mu je bila odkritje, večje kakor katerakoli modrost. Poslanstvo Beethovnovo je bilo torej' veliko. Čutil se je za to Poklicanega, kajti, umetnost mu je bila vsebina njegovega življenja in v njegovih delih se je izčrpala veličina njegove oseibnostii. K umetnosti se je zatekel v najtežjih in najbolj obupanih položajih in za priznanje svojih načel se je boril z največjo brezobzirnostjo in vztrajnostjo. Dandanes si že ne moremo več predstavljati stališče ustvarjajočega umetnika v dobi pred Beethovnom’, ko je bil ta v Prvi vrst-i le izvrševalec tradicije ter je bila glasba le v službi konvencionalnih prilik in se je komponist pri svojem ustvarjanju vedno moral ozirati še na razpoloženje in zahteve občinstva in druge izvenumetniške momente- Temu primerna je bila tudi socialna Pozicija izvršujočega umetnika. Haydn n. pr. je bil kot knežji dvorni kapelnik to, kar so bili vsi dvomi lakaji. Za boj, katerem se je lotil B. z vso doslednostjo, je bil usposobljen vsled svoje krepke individualnosti, ki je bila združena s potrebnimi moralnimi vrednotami. Bil je redko izrazita osebnost z neobičajno energijo in doslednostjo, ki jo že kot taka morala uplivati z nevzdržno in sugestivno_močjo- Jasno je, da je bil B. vsled tega tudi naPram svojim lastnim skladbam najstrožji sodnik. Iskal si je razpoloženje k ustvarjanju v lepi naravi, katere iskren oboževatelj je bil. Svoja dela je dolgo popravljal in, oblikoval, predno jih je ob javil. Tako vemo n. pr., da je ustvarjal svojo Missa solem,nis celih Pet let. število skladb, katere nam je zapustil, torej razmeroma ni toliko, kakor bi pričakovali z ozirom na n.iegovo živi jensko dobo 57 let. Simfonije je n. pr. začel ustvarjati v zrelejših letih, ko se je čutil za te velike oblike že zadostno pripravljenega. B. pomeni v glasbeni zgodovini višek in zaključek klasične šole, ki je stremila Po oblikovni izpopolnjenosti. Njegova ve ličina leži v instrumentalni gldsbi, predvsem v simfoniji. Poglobil in izpopolnil je še oblike sonate. S svojimi deli zadnje dobe stoji pa B. že močno v romantični struji, ker se zlaga z njegovim pojmovanjem osebnosti skladateljevi. Vsa dela se odlikujejo po izrazitih individual nih Potezah ter vsebujejo nebroj bogatih misli, ki podeljujejo tvorbam ono poseb no življensko moč, katero še danes na njih občudujemo. In ta je neomejena istotako v časovnem, kakor v prostornem oziru. B- je last celokupnega sveta in znači umetniški program. Danes se Beethovnove skladbe proizvajajo takorekoč po vsem svetu. Njegovo ime je zastopano na koncertnih vzporedih najčeščekrat. Tudi pregled programov naših mariborskih koncertov, ki so se vršili v dobi izza Prevrata, nas pouči o tem. Zraven slovanskih avtorjev, ki so sedaj seveda najbolj aktualni, zavzema ime Beethovnovo najbolj častno mesto. Izmed orkestralnih skladb in takih skladb, v katerih tvorja orkester bistveni sestavni del, so se izvajali doslej sledeči: Egmont-overtura, 14-' januarja 1921, dirig. Tapič; Coriolan-overtura, 3. novembra 1922, dirig. Topič; — Peta simfonija, 9. decembra 1922, dirig. vojni kapelnik Majer; Peta simfonija, 17. oktobra 1925, dirig-Mitrovič; Tretja simfonija, 14. januarja 1926, dirig. Topič; Deveta simfonija, 16. in 17. marca 1927. dirig. Hladek in dr. Čerin. Violinski koncert (op. 61) ter arije Ah perfido (op. 65) s spremljevanjem or-cestra sta se proizvajala dne 17. oktobra 1925. (Brandlova ozir. Mitrovičeva). V svojih simfonijah, od katerih smo imeli priliko slišati del6 iz druge in tretje razvojne dobe. nam Podaie B. sliko čustvenega sveta v malem in to v zvezi z vsemi značilnostmi in slrpnjevanii izraza. Ni ga človeškega čutenja, ki bi ne našel svojega odmeva v teh delih. Vsaka simfonija nas postavlja v drugo razpoloženje in vsaka vsebuje drugo osobitost. Višek te oblike vidimo v orjaški deveti simfoniji, k.ier mojstru ne zadostujejo več instrumentalna sredstva in kjer jemlje na Pomoč poezijo in vokalno glasbo, v_ svrho največjega muzikalnega stopnjevanja in v to. da more primerno Proslavljati zmago in vzlet umetnosti v one jasne sfere radosti in ljubezni, kjer more objemati celi svet in vse človeštvo. Je visoka pesem bratstva in veselja. Tudi intimna glasba jo na naših vzpo redih dobro zastopana. Beethovnove cvartete so proizvajali oPriovano Zikov-ci, potem še Tržaški in Ševčikov kvartet. Slednji je poda! letos ob priliki prvega Beethovnovega večera (Ljudska univerza) dne 14L februarja tri kvartete in sicer op. 18, 59 in 95. Ta dela spadajo v tri razvojne dobe in Prireditev je bila vsled tega še imstruktivnega pomena. Trio op. 97 je igral komorni ansambl graške Uranije, ki je priredila drugi Beethovnov večer 25. februarja t. 1. (Ljudska univerza). Beethovnove skladbe za violino (in klavir) so v Posameznih sezonah proizvajali: Brandlova (opetovano), Burme-ster in Schneiderhalm; klavirske: Kroe-mer, Trost in Klasen, Violinske, klavirske in pevske točke (pesmi in arijo) je obsegal v poučni porazdelitvi drugi, zgoraj že imenovani Beethovnov večer. Proizvajajoči so bili: Wagner, doktor Schmidt in Ulmova). Pri tej priliki se je vršilo še Predavanje o mojstru (z mnogimi skioptičnimi slikami). Radi popolnosti bodi tudi omenjeno, da je predvajal Apolo-kino poseben Beethovnov film. Beethovnove intimne glasbe, osobito <>a njegevg kvarteti, nam nudijo lepo sliko njegovega razvoja, njegovega hrepenenja in izpopolnjevanja. Svojevrsten je B. v svojih cerkvenih skladbah. Njegova umetnost, ki je tako izrazito osebnega značaja, sili k največjemu bitju, in kakor so nam vsi znameniti komponisti v svojih nabožnih delih zapustili plodove, ki pomenijo višek v njihovem ustvarjanju, tako zavzemata tudi med Beethovnovimi skladbami njegovi dve maši (za soli, zibor in orkester) posebno mesto. Prva, takozvana »mala maša« op. 86 datira iz druge razvojne dobe (1807), druga, takozvana slavnostna maša oP. 123 (Missa solemnis) sPada v tretjo razvojno dobo (1823). Obe sklad bi nam nudita vpogled v Beethovnovo religiozno življenje in mojster sam ju je visoko čislal. Missa solemnis tvarja z deveto simfonijo vred višek njegovega ustvarjanja in B. sam jo je smatral kot svoje največje in najpopolnejše delo Prvo (c-dur) mašo je proizvajal Satt-nerjev zbor iz Ljubljane dne 24. aprila t. 1. ob priliki cerkvenega koncerta v frančiškanski baziliki. Nudila se nam je s tem redka Prilika, spoznavati Beethovna tudi kot cerkvenega komponista, ker je izpopolnjevalo sliko njegovega delovanja. Proslavitev Beethovna je bila torej za mariborske muzikalne odnošaje prav odgovarjajoča in obenem vsestranska in poučna. H. Druzovič- Poslano*) Kot zastopnik g. dr. Karla Slokarja Vas prosim, da z ozirom na »Poslano« g. dir. Macarola, konciPijenta g. drja Danila Komavlija objavite sledeče pojasnilo: Objava g. dr. Macarola je sestavljena tako, da mora nepoučeni čitatelj dobiti napačno sliko cele zadeve, katera je bila v resnici sledeča. G. Adam Marič je objavil v mariborskem dnevniku »Poslano«, v katerem je očital g. dr. Slokarju in g. Boietu, da sta »odurno, oz. ordinemo lagala«. Vsled te obdolžitve sta oba imenova vložila Proti Marič-u tiskovno tožbo. V prvi instanci je bil g. Marič res oproščen, ker je bilo sodišče mnenja, da je g. dr. Slokar prekoračil Pravice, ld pristoje zagovorniku, in da to za oprostitev zadostuje. Vsled ničnostne^ pritožbe g. dr. Slokarja pa je najvišje sodišče oprostitev razveljavilo in izreklo, češ, da bi moral g. Adam Marič za svoje očitke doprinesti dokaz resnice, ako bi naj bil oproščen. Jasno je. da g. Marič tega dokaza ni mogel doprinesti in tudi pri novi razpravi ni iznesel nobenih tozadevnih predlogov. Posledica bi bila torej obsodba g. Marič-a. Vkljub temu položaju je g. dr. Slokar Privolil v poravnavo, po kateri je g. Marič svoje očitke preklical in se zavezal Plačati vse' stroške kazenskega postopanja ter objaviti na svoje stroške preklic v »Taboru« in »Marburger Zeitung«. Z ozirom na to zadoščenje je g- dr. Slokar — predpostavljajoč lojalnost tudi na nasprotni strani — lojalno izjavil, kar je trdil že od vsega začetka in kar se razume samo ob sebi. da je govoril pri Porotni razpravi le izvršujoč svojo dolžnost kot zagovornik in ne v namenu žaliti g. Mariča. G. dir. Macarol je vse to vedel in bo imel priliko, na pristojnem mestu razložiti. ali je »mel napisati v poravnavi dogovorjeni izjavi g. Mariča tak komentar. Maribor, 30- aPrila 1927 Dr. Karl KodermaA. *) Za sestavke pod tem naslovom ured ne odgovarja. Stran X V M a riSom, 'dne 1. mala 1921 ^ J /port Semifinale za prvenstvo Slovenile SD. Rapid — SK. Atletiki Jirt-rajšnji dan bo nudil zopet veliko športno senzacijo. Odigrala se bo semi-finalna tekma za nogometno prvenstvo Slovenije. Kdo bo zmagal? »RaPid« gre v boj kot siguren favorit; saj je njegova druga garnitura skoroda prema rala »Atletike« v semifiinalni pokalni tekmi. Toda to »Atletikov« ne moti. Celjani se gotovo ne bodo pustili kar tako odpraviti, marveč bodo skuša]! z vsemi silami častno zastopati barve svojega mesta. Doslej se jim je to posrečilo menda samo enkrat. Ako navedemo rezultate, ki jih je »Rapid« letos dosegel, moremo z gotovostjo računati, da nam bo njegovo moštvo nudilo lepo igro. Dobro vi-gran napad, ki ima glavno Podporo v Frangeschu, brezdvoma najboljšim sred njim krilcem v Mariboru, je nevaren za nasprotnika, predvsem radi ostrih, dobro plasiranih strelov. Najnevarnejši je gotovo Pavlin. Tudi obramba je trdna. Razveseljiv napredek je letos pokazal Bariovič, ki je gotovo steber vse obrambe. V kakšni formi so letos »Atletiki«, nam ni mnogo znano. Ker si je SD Rapid nadel letos za nalogo, da postane ptrvak Slovenije, bo jutrišnja tekma gotovo zanimiva, ker se bo dalo po njenem izidu Prilično računati na šanse »Rapida« v finalni tekmi. Tekma se prične ob 15. uri, ne pa kakor smo Prvotno javili ob 16. uri. Sodi g. Nemec- Predtekmo igra rezerva SD. Rapid — SK. Svoboda Tudi ta tekma ne bo nezanimiva, ker razpolaga »RaPidova« rezerva z dobrimi močmi in je dosegla proti »Atleti-kom« v pokalni tekmi lep rezultat 2:3. Pričetek ob pol 14. uri- Sodi g. Mohorko. "Dopodlne igrao Predtekmo rokometni tekmi junijorji ISSK Maribora _ s kombiniranim moštvom TSK Merkurja. Pričetek ob 9. uri. Sodi g. Kokol. Han n -cfefby SK. Mura — ISSK. Maribor Jutri dopoldan o(b 11. uri se bo odigrala na igrišču ISSK Maribora naj zanimivejša hazena tekma letošnje sezone. V prvenstvenem boju bosta nastopila najtrdovratnejša rivala SK Mura in ISSK Maribor. Obe družini sta si Pridobili Povodom zadnjih nastopov velik renome in vzbudili v jugoslovanskem hazena_ športu splošno priznanje- SK Mura je z novo članico, bivšo reprezentančno vratarico Cimpermamovo toliko pridobila, da je izid jutrišnje tekme docela dvomljiv, kljub temu da je Maribor še Pred meseci z lahkoto porazil Muro v razmerju 10:3. Z ozirom na rezultate zadnjih nedelj, ki so obema družinama prinesli novih iavorik, so o izidu mnenja zelo deljena. Poraz SK Ilirije s strani Mure, daje več upanja SK Muri, vendar je družina Maribora kljub šibki postavi tako vigrana. da je uspešno kljubovala celo državnemu prvaku ASK. Obe družini razpolagata s Približno enakimi tehničnimi sposobnostmi in kvalitativno docela odgovarjata druga drugi. Vse zavisi le od vztrajnosti in večje odpornosti. Sigurno je, da bosta obe družini branili s trudom priborjeno slavo in z veliko požrtvovalnostjo izvo-jevano ime, kar docela upravičuje veliko zanimanje, ki vlada za prireditev. Sodi g- Baltezar, rezerva g. Voglar. Radio : Nov športni klub v Mariboru. Kakor doznavamo, se snuje med mariborskimi železničarji nov športni klub SK. Železničar. : Žgur na Dunaju. 7, ozirom na uspeli, ki ga je dosegel tekač na dolge proge v Zagrebu se bo skupno z dvema najboljšima jugoslovanskima tekačema udeležil »Distanzlauf durch Wien«. □ Nova velika oddajna postaja. Novo veliko oddajno postajo grade v Nemčiji-Pri maji vasica Z e e s e n ob Zeesen-skem jezeru v bližni vsem amaterjem znane postaje Konigštvusterhausen, se bo kmalu dovršila nova postaja, koje oddajna energija za telegrafijo ho znašala 120 KW, s čemer bo dosedaj največja brodcasting postaja v FT’~epi Langen-berg, ki ima 60 KW, zelo prekašama. Zeesenska oddaina postaja, ki bo pet in pol krat močnejša, kot Konigswuster-hausen, bo imela gotovo voč'i bseg. Oddajna postaja bo izbrala mdi even-tuelnih motenj visoke val-ove. Upa se, da bo že v jeseni v obratu. □ Najmarljivejša radiopostaja. Avstralska radiopostaja v_Sydncy-u (2 FC) je brez dvoma najmarljivejša, ker delu.ie neprenehoma dnevno štirinajst ur in ima najlepši program, ki je med _on-d o trni mi radio-amaterji mečno priljubljen. □ Transoceanski radioposkusi. Ameri- kanska družba »Radio Relay Leggne« organizira za dneve od 9. do 22. maja vrsto poizkusov, ki imajo namen, določiti za prekooceanski promet najprinrav nejše ameriknnske in kanadske radio-postaje. Vsaka postaja, ki se bo n^zktt-sov udeležila, sprejme za oddajanje neki predpisan tekst šele v zadnjem trenotku pred oddajanjem. Polrkus5 se bodo vršili v vseh valovnih dolžinah. □ Prenos pridig iz Notre Dame. Nedeljske Pridige iz pariške katedrale se bodo odslej potom oddajne postaic Radio-Paris prenašale in razpošiljale- V velikanski cerkvi so postavljeni mikrofoni, ki bodo oskrbovali prenos v atmosfero. Prednost za Prenos je tud? v tem, ker je resonanca v tej cerkvi izvrstna. Iz življenja in sveta: Kitaiske lastnosti Ambicijoznost je znana kitajska lastnost. Kitajci se odlikujejo Po potrpežljivosti in v Jem oziru prednjačijo vsemu svetu. Kitajec se zna dobro pretvarjati in ne ugovarja tudi če s kako stvario ni zadovouen, poslusen m ubogljiv je v vsakem oziru- Zaupano delo vrši po načinu, ki mu najbolj prija in se trudi vsako opravilo končati kar najbolje. Od načina opravljanja Postov se ne da odgovoriti niti z ukazom vendar ne dela to iz trme, temveč je ta pojav pripisati zgolj kitajski konzervativni naravi. — Težko se privaja naglim izPremembam in mnogo časa potrebuje predno se Privadi kakega novega dela. Če mu gospodar razloži vse podrobnosti, vrši svoje dolžnosti tako natančno, da spravlja gospodarja v zadrego. Kitajci ne poznajo 8-urni delavnik in niti 12urni, temveč so vajeni delati 16 pa tudi 17 ur dnevno- Kino KINO „APOLO“ predvaja na mnogostransko željo od Petka 29. aprila do vključno nedelje 1-maja »GROFICA MARICA«. v glavni vlogi; Harry Liedtke in Vivian Gibson. Pri vseh predstavah sodeluje s solospevi iz operete članica Narodnega gledališča v Mariboru, gdč- Marica Labe j e v a. „ORAJSKI KINO1* predvaja do pondeljka 2. maja »ZORROV SIN«. Kolosalna pripovedka v osmih dejanjih, z znanim igralcem Douglas Fairhakom v glavni ulogi. — Od Pondeljka naprej Tako je nage življenje«. KINO „UNION** (projtt Bloskop) predvaja od petka 29- aprila do pondeljka 2. maja 1927 »RINALDO RINALDINI« Kolosalni salonski, ljubavni in pustolovski velefilm, v katerem se vrsti senzacija za senzacijo v mrzličnem tempu! FJegan"1 tno! Razkošno! Krasne najnoveše toalete! Ilčemo agilne ia lane libre Zastopnike. gorske potnike, ki »o dobro vpeljani, z arrho prodaja državnih zrečk, Rasna ponudbe pod lifro »Siguren dohodek* ia upi aro lista. 304 Profesor pripravila arednjeiolce za izpita; poučuje tudi gospodične in gospode ▼ slovenščini in nemlčini. Razlagom ulica 15, pritličje. 682 Kriliti Prost°rno< popolnoma ULclIl opremljeno sobo s h> aao Stanovanje mora biti v II okra ju. Canj. Ponudb« na upravo pod .Št 353*. 677 DH9CI VC »odnega HUbabild. edikta ae tiki dna 3. maja ob 9. uri v Orehovi Tasi itev. 8 in čtev, 55 javna dražba Špecerijskega blaga, ter različnega pohiltva, nakar se iatereaante opozarja 671 Uboneote bi krono po znižanih cenah a prejem a s 1. majem .Vinski hram“ y Vetrinjski ulici. Kuhinja je moderno preurejena in ho nudila prvovrstno hrano po konku rentnih cenah. Izborna doma ta tina. 686 Ugodni nakup! 633 Volnanl delani od Din 18 —. blago za letna obleke od Din 10*—, ts« vr dospejo v kratkem času pri Th. BSuurlu, klavirski salon, Gosposka ulica 56. Novi pianini v veliki izbiri. VglaSevanie {n nonr^v H i«t: itam. 3661 MILIJONOV DINARJEV se bode izžrebalo od 7. do 31. maja v drž. razr. loteriji. Ne zamudite prilike in kupite takoj še srečko za to veliko loterijo pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru « r ZAHVALA Ker sva svojo hišo prodala, se tem potom vsem prijateljem in znancem ter cenj. gostom najtopleje zahvaljujeva za naklonjenost izkazano nama tekom let gostilniške obrti, s priporočilom, da isto ohranite tudi najini naslednici: FRANC IN FRIDA BROJAN 693 A Ob prevzemu gostilne „Pri treh ribnikih", najlepšem izletišču mesta Maribora, se svojim prijateljem in znancem kakor tudi dosedanjim cenjenim gostom najtopleje priporočam. Kot priznana gostilničarka se bodem potrudila cenjene goste zadovoljiti najbolje. Točila bodem priznano dobra vina in zadovoljila svoje obiskovalce z najboljšo kuhinjo. Na dan otvoritve dne 1. majnika PRVOVRSTEN KONCERT MARIJA OROVIC, gostilna „Pri treh ribnikih". vMadh««, preu-uivuzk: »take Dravnatelj. Urednik ItialUa amrtMur V#i v Vekoslav Cizelr lluitonk