Marec - posvečen ženskam
pogovor z Ljudmilo Kunc in Nežko Tomažin
Prihodnje leto še cesta skozi drevored
inmml

ogaške novice
P
'J
Hotenjcem je prekipelo
Gregorjev sejem nekoč
Očistili bomo tudi Logatec
Gneča pod kovtrom



€
Najprej tekač, zdaj
biatlonec
Do čistilne naprave le še dve leti
pogovor z županom

>
ř
i
h:-
/ " \
\
Do čnsftžflne naprave le še dve Reftn
»Država mora odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naši občini rešiti do konca leta 2012, sicer bo morala Evropi plačevati kazen,« je optimističen župan Janez Nagode - Kljub temu bodo čistilno napravo prej kot v Logatcu dobili v Rovtah
Med prioritetnimi nalogami logaške občine so še vedno tiste s področja komunalnega opremljanja. Pridobivanje sredstev za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav v večjih naseljih v občini, predvsem v Logatcu in Rovtah, je že dolgo na tapeti. Za Rovte so dobili sredstva iz strukturnih skladov, župan Janez Nagode pa upa, da bodo za čistilno napravo v Dolnjem Logatcu in nekaj drugih projektov končno le dobili kohezijska sredstva. Vzporedno na občini pripravljajo še projekte za urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda v drugih naseljih, Logu in Zaplani, Lazah in Jakovici ter Hotedršici.
Zadnje dni ste medobčinski projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice ponovno usklajevali na ministrstvu in s posameznimi občinami, ki v njem sodelujejo. Kaj ste se dogovorili? Kot sem povedal že v prejšnji številki Lo-
o
OP p
C/3<
e
n
o v
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec Uredništvo
Odgovorna urednica: Petra Trček
Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec,
Nevenka Malavašič,
Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar
Stalni sodelavci: Jerca Korče, Anita Ilić, David Kunc,
Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus,
Albin Čuk, Marinka Petkovšek
Grafična zasnova: Goran Rupnik
Tisk: Grafika Gracer, Celje
Naklada: 4.150 izvodov
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini.
Naslov: Tržaška 50 a, Logatec
Tel.: 01 759 06 00 (občina),
01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure),
031 334 271
E-pošta: logaske@Jogatec.si
Naslovnica: Pust je pobral sneg in skoraj odgnal zimo; iz zemlje že kukajo telohi in zvončki. (foto: Sebastjan Gantar)
Rok za oddajo prispevkov je zadnji dan v mesecu. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili.
gaških novic, je ministrstvo za okolje in prostor prej drugače tolmačilo pogoje, ko-hezijska sredstva so bila na voljo za primarne vode in čistilne naprave, nihče pa ni govoril o agromelioracijah in čem podobnem. Poleg tega so spreminjali pogoje, projekti posameznih občin so iz skupnega izpadali in vanj so se vključevali novi. Zaradi vsega tega je ministrstvo v celi Sloveniji zavrnilo
Župan Janez Nagode (foto: arhiv LN)
sedem skupnih projektov, med njimi tudi projekt Čista Ljubljanica - zahodi del. Zadnji sestanki na ministrstvu pa so bili potrebni predvsem zaradi tega, ker nam ostale občine niso verjele, da večji del krivde za zamudo nosi ministrstvo in ne mi - to smo razčistili s pristojnimi in odgovornimi.
Del občin ima pripravljene vse projekte in lahko v kratkem času odda vlogo. Je med njimi tudi logaška?
Da, razen za projekt, s katerim rešujemo celotno situacijo na območju naselja Logatec. Ta zajema gradnjo čistilne naprave, kanalizacijo od Gornjega Logatca do Kalc, v Kalcah in na Martinj hribu. Prav na Martinj hribu pa imamo težavo, saj nimamo vseh služnostnih pogodb, ker jih nekateri občani ne podpišejo. Zato smo se na ministrstvu dogovorili, da bi dokumentacijo oddali v dveh sklopih. Če se ne bodo pojavile nove težave, je mogoče, da čistilno napravo v Logatcu začnemo graditi že prihodnje leto in jo dokončamo sredi leta 2012. Logatec je tu v prednosti, ker ima tudi država obvezo, da odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naši občini reši do konca leta 2012, sicer bo morala Evropi plačevati kazen. Občina namreč leži na t. im. drugem občutljivem območju. Tudi večina ostalih občin, ki sodeluje v projektu, nima večjih težav. Pivka je morala izvzeti nekatere projekte, v Borovnici pravijo, da imajo vse, težava je v občini Brezovica, kjer projekta, ki ga želi država sofinancirati iz kohezijskega sklada, nimajo pripravljenega. Težava je tudi z občino Log-Dragomer, ki je nastala pred dobrimi tremi leti in kjer imajo le idejno rešitev. V občini Cerknici pa niso obdelali agromelioracije Rakek, ki bi jo prav tako morali vključiti v skupen projekt. Prav zaradi tega se na ministrstvu dogovarjamo, da bi občine, ki imamo projekte že pripravljene, oddale skupno prijavo, medtem ko bi ostali projekti prišli na vrsto pozneje.

Marec je zagotovo mesec, s katerim povezujemo pomladno prebujenje, je pa tudi mesec, v katerem kar dvakrat praznujejo ženske. 8. marec in 25. marec, materinski dan, sta praznika, namenjena nežnejšemu spolu, ki se v vsakodnevnih obveznostih in aktivnostih kaže kot trden in poglaviten steber tako družin kot širše skupnosti. Prav je, da vašo skrb za družino, vaša prizadevanja za večjo vlogo žensk v družbenih procesih, vaše dosežke in boj za enakopravnost nagradimo z večjo pozornostjo v mesecu marcu, zagotovo pa ta ne bi smela biti osredotočena le na dva dneva v celem letu. Oba dneva sta zgolj priložnost, da se vas prav posebej spomnimo in se vam zahvalimo, da nam stojite ob strani vse dni v letu. Želim vam prijetno in sproščeno praznovanje!
^ ■	Janez Nagode
^^^J	župan Občine Logatec
Pa bodo na ministrstvu to dovolili?
O tem se bomo morali še dogovoriti. Jasno so nam povedali, da imajo v Sloveniji le še trije projekti od zavrnjenih sedmih možnost, da pridejo do kohezijskih sredstev. Le prvi trije, ki bodo oddali popolne vloge, bodo prišli do denarja.
Zakaj ste se odločili za čistilno napravo za 14.000 populacijskih enot, ki je prevelika za Logatec?
Dejstvo je, da se bo Logatec širil. Poleg tega moramo po programu, ki so ga sprejeli občinski svetniki in velja že letos, gošče iz greznic na območjih, na katerih ne bo čistilnih naprav, odvajati na centralno čistilno napravo, kar precej poviša količino voda za čiščenje.
Ali boste s projekti, za katere računate na evropski denar, rešili celotno območje naselja Logatec?
Ostaja le še manjši del, in sicer od pokopališča v Dolenjem Logatcu do Tržaške ceste, kjer je predvidena izgradnja večjega »ko-lektorja«, ki bi funkcioniral kot zadrževalnik. Istočasno pa bi rešili tudi samo naselje Brod.
Kanalizacija v Rovtah prej kot v Logatcu
Prej kot v Logatcu bodo do kanalizacije in čistilne naprave prišli v Rovtah. Za ta projekt, vreden 1,7 milijona evrov, že imate zagotovljena sredstva iz strukturnih skladov.
Zaenkrat so nam odobrili 400 tisoč evrov, največ lahko pokrijejo 50 odstotkov vrednosti investicije. Če bodo ostali pri zdajšnji vsoti, bomo za ta projekt prihodnje leto namenili okoli 300 tisočakov, ki jih bo občina dobili na podlagi 23. člena zakona o financiranju občin, če bo treba, bomo kandidirali še na sredstva za obnovo vasi. Del preostale vsote bi prek komunalnega prispevka prispevali občani, del pa občinski proračun. Velika verjetnost je, da bomo projekt v celoti zaključili leta 2012, verjetno pa bo čistilna naprava začela obratovati že konec prihodnjega leta.
Kako daleč ste z dokumentacijo?
Za projekt čakamo le še na eno soglasje, nato bomo dali vlogo za gradbeno dovoljenje, upam, da ga bo upravna enota izdala po hitrem postopku. Projekt je sicer zahteven, a večji del območja, zajetega v njem, leži v drugem ali tretjem vodovarstvenem obmo-
Kanalizacijske vode se bodo na stari čistilni napravi, ki je mnogim trn v peti, čistile še vsaj dve leti. (foto: KP Logatec)
čju zajetja vode za Rovte. Voda iz tega vira je zaenkrat še dobra, a jo lahko poslabša vsako pronicanje odpadnih voda.
Zakaj je lagunska čistilna naprava primerna za Rovte?
Primerna je za manjše sisteme. Strošek, ki ga bodo krajani plačevali za vzdrževanje, bo veliko nižji, kot pri kakšni drugi čistilni napravi. Odpadne vode se ne bodo čistile mehansko, pač pa s prelivanjem v tri različne bazene ob sodelovanju rastlin, ki pobirajo nesnago. Napravo bomo postavili pod Križajevo dolino, ob vodotoku, ki se izliva v Sovro.
Projekti tudi za druga naselja v občini
Kdaj naj bi kanalizacijo dobila ostala naselja v občini?
Urejamo projektne dokumentacije in poskušamo pridobiti dovoljenja za gradnjo. V Hotedršici bomo kanalizacijo urejali v sklopu urbanistične zasnove za novo naselje. Vemo, kaj moramo narediti v starem jedru in kaj na Logu, izdelati pa moramo projekte za vmesni prostor, kjer naj bi zraslo novo naselje. Mislim, da bomo tam imeli veliko težav, predvsem pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, in pričakujem, da nam bo pri pridobivanju služnostnih pogodb pomagala krajevna skupnost. Vrednost investicije v Hotedršici ocenjujem na 1,5 do 2 milijona. Sodobno čistilno napravo z mem-
bransko tehniko za tisoč populacijskih enot bomo verjetno postavili malo pred Tomaži-novim mlinom.
Investicija v krajevni skupnosti Log-Za-plana bo precej nižja. Projekt je že pripravljen, čakamo še na nekaj soglasij pristojnih služb. Tudi dokumentacija za Laze in Jako-vico je skoraj pripravljena, najbrž bomo že jeseni dobili dovoljenje za gradnjo. Ostane še Grčarevec, za katerega imamo idejne projekte, nismo pa še dorekli prioritete. Tam se srečujemo še z nečim: če želimo v tem naselju sprostiti gradnjo, se bo pojavila težava z oskrbo s pitno vodo, ker je vodni vir premajhen. Zato se s projektom povezovanja Grčarevca z vodovodom na Kalcah prijavljamo na razpis za kohezijska sredstva.
Ali bo občina sredstva za ostala naselja zagotovila iz lastnega proračuna? Kje jih še lahko dobi?
Zaradi politike smo glede pridobivanja strukturnih sredstev vezani na Osrednje-slovensko regijo, kjer bomo z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Rovtah izčrpali kvoto, ki nam pripada do konca leta 2013. Na občana nam namreč pripada 31 evrov. Žal se nam ni uspelo priključiti Notranj-sko-kraški regiji, v kateri občine vsako leto dobijo več kot milijon strukturnih sredstev. Ker pa so naselja v naši občini vaška, lahko nekaj denarja pričakujemo iz naslova obnove vaških jeder. Verjetno bo tako vsaj v KS Laze-Jakovica.
Petra Trček
>
o «
rt tg o
Nov način obračunavanja vode, kanalizacije
in smeti
Nove dokumente s področja komunale so svetniki pospremili s številnimi pripombami in predlogi - V prvem branju so potrdili nov odlok o izvajanju pomoči na domu
Logatec, 25. februar - Na februarski seji so med drugim potrdili dokumente, s katerimi spreminjajo način obračunavanja komunalnih storitev: predlog odloka o oskrbi s pitno vodo ter pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode ter oblikovanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki. Na občini bodo poskušali upoštevati številne pripombe svetnikov. Brez daljše razprave pa so svetniki potrdili identifikacijska dokumenta za gradnjo vodovodnih sistemov ter kanalizacije in čistilne naprave v Rovtah.
Odlok o oskrbi s pitno vodo med drugim opredeljuje še, da Komunalno podjetje (KP) Logatec po novem ne bo več upravljavec javne infrastrukture, pač pa najemnik. Določa območja v občini, na katerih je oskrba s pitno vodo v pristojnosti javne službe. To so območja vodovodnih sistemov Logatec, Laze-Jakovica, Grčare-revec, Hotedršica, Rovte, Medvedje Brdo. »Lastna oskrba s pitno vodo tam ni dovoljena in se morajo uporabniki obvezno priključiti na javno vodovod,« je pojasnil v. d. direktorja KP Logatec Igor Petek. Nov odlok določa tudi, da lahko vsa dela na javnem vodovodnem omrežju ter na objektih in napravah uporabnika izvaja le izvajalec javne službe oziroma strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec pod
njegovim nadzorom, lastnik ali najemnik stavbe pa mora dopustiti vzdrževalna ali obnovitvena dela na vodovodnem priključku, ki je sicer njegova last. Vsi stroški vzdrževanja in obnove priključka bremenijo uporabnika.
Cena vode za gospodarstvo in občane bo izenačena
Petek je svetnikom predstavil tudi novo metodologijo za izračun cene oskrbe s pitno vodo. Bistvena sprememba so postavke v obračunu: kot do zdaj so razdeljene na fiksni in spremenljivi del, njuna sestava pa je nekoliko drugačna, je pojasnil Petek. Z omrežnino, fiksnim delom cene, bodo pokrivali stroške javne infrastrukture. Namenjena je oskrbi s pitno vodo na območju občine, plačevali jo bomo glede na dimenzijo priključka. Druga postavka je vodarina: pokriva stroške izvajanja javne službe in jo bodo obračunavali mesečno glede na dejansko porabo vode. Sestavni del cene so še stroški vodnih povračil, ki so prihodek državnega proračuna.
Bistvena sprememba obračunavanja oskrbe z vodo pa je, da uvaja enako ceno za vse uporabnike; gospodarstvo je do zdaj namreč plačevalo za okoli 70 odstotkov več kot gospodinjstva. »Že iz tega naslova pričakujemo povečanje obremenitve za posameznega občana oziroma gospodinjstvo,« je dejal Petek.
o
OP p
ke n
O v
Po novem bodo občani plačevali enako ceno za vodo kot gospodarstvo, kjer je bila do zdaj za okoli 70 odstotkov dražja. (foto: David Kunc)
Peter Stavanja, NSi, je tako na odlok o oskrbi s pitno vodo kot tudi na pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode ter oblikovanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki, s katerimi v Logatcu uvajajo nov način obračunavanja komunalnih storitev, podal številne predloge in opozoril na pomanjkljivosti in nedoslednosti. Na občinski upravi pravijo, da bodo tako njegove kot tudi pripombe in pomisleke ostalih svetnikov skrbno preučili in jih poskušali vnesti v dokumente. (foto: arhiv LN)
Župan Janez Nagode je povedal, da morajo nov obračun cene pripraviti do začetka prihodnjega leta in predlagal, da odlok potrdijo še pred iztekom mandata. Ob tem je Dušan Černigoj, Lista za Notranjsko, sicer pa predsednik nadzornega sveta KP Logatec, predlagal, da bi odlok začel veljati šele s 1. januarjem 2011. Peter Stavanja, NSi, pa je med drugim opozoril, da bi morali svetniki na mize skupaj z gradivom dobiti tudi simulacijo novih cen, da bi si bolje predstavljali, o čem odločajo.
Nova tudi načina obračunavanja odplak in smeti
Nove cene za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode se bodo razlikovale glede na to, kam iz gospodinjstva je speljana odpadna voda: v javno kanalizacijo, pretočno oziroma nepretočno greznico ali v malo čistilno napravo. Z omrežnino bo komunalno podjetje pokrilo stroške javne infrastrukture, uporabnikom naj bi jo zaračunavali vsak mesec glede na obračunski vodomer. Postavke v ceni so še drugi stroški izvajanja javne
službe, ki se delijo glede na količino pitne vode oziroma opravljene storitve, ter okoljska dajatev. Javno kanalizacijo naj bi občani uporabljali predvsem za odvajanje odpadnih voda, lahko pa tudi za odvajanje padavinskih voda s streh, če bodo tako želeli. To storitev jim bo komunalno podjetje obračunalo posebej, a šele potem, ko bodo vzpostavili javni kataster streh.
Cena ravnanja s komunalnimi odpadki zajema tako stroške zbiranja in prevoza kot tudi odlaganja, predelave ali odstranjevanja odpadkov. Kot je pojasnil Petek, bo odvisna le od količine ostanka odpadkov, ne pa tudi od količine ločeno oddanih odpadkov. S pravilnikom so določili minimalno količino ostanka odpadkov, ki je za gospodinjstva 30 litrov na osebo na mesec; zdaj je 60 litrov na osebo z odvozom na tri tedne. »V primeru večje količine prevzetega ostanka odpadkov se obračuna dejanska količina,« je dejal Petek in dodal, da želijo s strogim kriterijem vzpodbuditi ločevanje odpadkov.
Do vodovodov in kanalizacije z nepovratnimi sredstvi
Brez daljše razprave so svetniki sprejeli še identifikacijski dokument za gradnjo in obnovo vodovodov v povodju zgornje in srednje Ljubljanice, s katerim bodo skupaj z osmimi sosednjimi občinami kandidirali za pridobitev kohezijskih sredstev. Logatec je v skupen projekt vključil gradnjo vodovoda od Tržaške v Gornjem Logatca
prek vodohrana na Sekirici do avtocestnega priključka, povezavo vodovoda v Rov-tah z Logatcem, speljali naj bi ga prek Pet-kovca, in povezavo logaškega vodovoda z Grčarevcem in Lazami. Župan pričakuje, da bodo sredstva lahko začeli koristiti že žeta 2012.
Brez večje razprave so svetniki potrdili tudi predlog identifikacijskega dokumenta za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Rovtah, za kar naj bi občina dobila nepovratna sredstva iz regionalnih razvojnih spodbud. Nagode meni, da bi z investicijo lahko začeli že spomladi leta 2012.
Kmalu nov odlok o pomoči na domu
V prvem branju so svetniki potrdili nov odlok o izvajanju pomoči na domu, namenjen tistim, ki sicer lahko živijo v svojem domačem okolju, a zaradi starosti ali hude invalidnosti potrebujejo oskrbo in nego, ki pa jim je njihovi svojci ne morejo nuditi. Letos bo občina za pomoč na domu namenila 31.760 evrov. Odlok je občinski svet sprejel že leta 1997, spremeniti pa ga morajo zaradi nove zakonodaje.
Kot je pojasnila Nevenka Malavašič iz občinske uprave, novi odlok med drugim dopušča možnost podelitve koncesije za izvajanje te javne službe, daje možnost, da pomoč na domu prejmejo tudi ljudje v oskrbovanih oziroma varovanih stanovanjih, bolj podrobno ureja vodenje dokumentacije in opredeljuje nadzor. Berta
Menarda z Liste za Logatec je zanimalo, kdo nadzira delo izvajalca storitev, češ da lahko v medijih večkrat beremo o zlorabi pomoči na domu. »Nadzor izvajata center za socialno delo in občina, ki je plačnik teh storitev, pa zakonu pa tudi pristojne inšpekcijske službe ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in to redno, vsako leto,« je pojasnila Malavašičeva.
Mandatne zadeve
V svet Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec so svetniki kot predstavnika ustanovitelja izvolili Marka Logarja z Liste za mlade. Poleg njega je za to mesto kandidiral še Marko Čuk iz SLS. Sprejeli so sklep, s katerim so ugotovili, da preneha mandat članu nadzornega sveta Jakobu Koklju, ki je odstopno izjavo zaradi osebnih razlogov podal septembra lani, ter za nadomestnega člana imenovali Matjaža Žigona. V tričlanskem nadzornem svetu sta sicer še Milojka Kolar in Marjan Sedej. Na predlog statutarno-pravne komisije so svetniki preklicali še sklepa, s katerima so na septembrski seji razrešili komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter uvedli postopek za imenovanje nove. Niso pa sprejeli ugotovitvenega sklepa, da je komisija pravilno izvedla postopek za imenovanje direktorja Komunalnega podjetja Logatec, o čemer so svetniki prav tako glasovali na septembrski seji in kar je bil povod za to, da so komisijo razrešili.
Petra Trček
Svetniki sprašujejo
Pobude in vprašanja svetnikov februarski in decembrski seji
27. redna seja, 25. februar 2010
Berto Menard, Lista za Logatec, je opozoril, da je Tržaška cesta v Napoleonovem drevoredu nevarna za pešce in kolesarje, še posebno pozimi. Občino je pozval, da prisluhne dopisu in podpisom, ki jih je med občani zbral Jože Jerina, ter uredi ta del Tržaške. Župan Janez Nagode je pojasnil, da so večkrat apelirali na direkcijo za ceste. Dodal je, da je v državnem proračunu že denar, namenjen ureditvi ceste.
Marjan Gregorič, SD, je ponovil vprašanje o višini preveč izplačanih plač ob prehodu na nov plačni sistem ter opozoril še na informacijo o ključnih nepravilnostih, ugotovljenih ob nadzorih prehoda na nov sistem v javnem sektorju s stališči vlade za odpravo nepravilnosti. Dal je pobudo, da
občina ravna v skladu s temu stališči. Župan je odgovoril, da mu bodo posredovali zahtevane informacije. Vanjo Uvalič Kosijer, SD, motijo prehodi za pešce v okolici šol, na katerih oznake niso več vidne, zato je predlagala, da se jih ustrezno opremi. »To bomo poskušali narediti čim prej,« odgovarja župan.
26. redna seja, 17. 12. 2009 (nekatera od vprašanj)
Marjan Gregorič, SD,
je povedal, da občanka ugotavlja, da na Sekirici kurijo asfaltne odpadke in v zrak spuščajo strupe in težke kovine, kar je neumestno in v nasprotju s predpisi. Občanka želi izvedeti, ali je občina s tem seznanjena, in če ni, da obvesti inšpekcijsko. Župan je dejal, da bodo ustrezno ukrepali.
Berto Menard, Lista za Logatec, predlagal, da bi pločnike ob avtobusni postaji, pri zdravstvenem domu in šolah ter v smeri proti železniški postaji pozimi čistili prioritetno.
Peter Stavanja, NSi, je opozoril na prometno problematiko v okolici osnovne šole Tabor. »Po mojih informacijah je v času prihoda in odhoda otrok v šolo cesta iz smeri peskokopa zaprta za promet,« pravi župan.
Marko Čuk, SLS, je dal pobudo o uvedbi lokalnega avtobusnega prometa in predlagal, da pred gradnjo novih pločnikov izdelajo študijo, ki bi predvidela avtobusne postaje.
Vladislava Puca, NSi, je med drugim zanimala tožba skupine občanov proti občini zaradi zemljišč na Pavšičevi. Župan je dejal, da je tožb več, da pa so občani eno od njih na vrhovnem sodišču že izgubili.
Petra Trček
v o n
š
a g
o L
Prihodnje leto je na vrsti cesta skozi drevored
Zavod za kulturno dediščino dal soglasje za posek štirih lip - Sredi drevoreda bodo verjetno uredili križišče in ne krožišče, kot so si sprva želeli na občini
(OPN), s katerim so dolgo odlašali prav zaradi tega, ker vanj niso smeli vnesti območja s križiščem. OPN, ki so ga nato le oddali, ga ne vključuje. Dokončno naj bi ga potrdili v treh mesecih. Nato morajo sprejeti še dopolnitev OPN-ja za območje križišča. »Upam, da bomo to lahko naredili do jeseni, saj ne pričakujemo težav, ker imamo vsa dovoljenja,« pravi Nagode.
»Ker je cesta v zelo slabem stanju, me skrbi, da jo bodo že letos na hitro prepla-stili,« še pravi Nagode. Zato se dogovarjajo, da bi sanirali le del od predvidenega novega križišča proti Vrhniki. Na direkciji sicer pripravljajo še en projekt, ki je zaradi bližajoče se ureditve križišča pri Mer-catorju nepotreben. V križišču Tržaške in Rovtarske pri Tušu nameravajo postaviti semaforje, Nagode upa, da do tega ne bo prišlo.
Sprva več različic
Glede povezovalne ceste proti Rovtam so na občini najprej proučevali še dve različici, a Nagode pravi, da imata obe velike pomanjkljivosti. Križišče pri Tušu bi lahko preoblikovali v krožišče, za kar pa bi morali odkupiti Kramarjevo hišo in jo porušiti. Nagode ocenjuje, da bi ta projekt občino stal okoli 600 tisoč evrov. »Poleg tega bi večina tranzitnega prometa proti
Rovtam, tudi tovornega, še vedno šla skozi
naselje.« Tudi proti tretji različici, nasproti industrijske cone Zapolje, je govorilo več razlogov. Cesta bi bila precej daljša in zato dražja, ministrstvo za kmetijstvo se z njo ni strinjalo. »Za krajane ne bi bila prav uporabna, še posebej ne za kmete, ki na svoja polja dostopajo z Rovtarske ceste,« dodaja Nagode.
Petra Trček
Na občini upajo, da bo direkcija letos počakala s preplastitvijo uničene ceste do križišča pri Valkartonu, saj naj bi jo prihodnje leto začeli celostno obnavljati. (foto: Brane Pevec)
o
P
ke n
O v
Logaška občina je sedem let čakala na dan, ko je tudi zadnji soglasoda-jalec, ministrstvo za kulturo oziroma zavod za varstvo kulturne dediščine, ki deluje pod njegovim okriljem, izdal pozitivno soglasje za gradnjo križišča pri trgovskem centru sredi drevoreda, iz katerega bodo speljali novo cesto proti Rovtam. Kamen spotike so bile lipe, ki jih bodo pri gradnji posekali. Župan Janez Nagode zagotavlja, da bodo drevesa nadomestili z novimi.
Na direkciji za ceste že pripravljajo projekte za rekonstrukcijo še zadnjega dela t. im. Keltike, od nekdanjih občinskih stavb ob Tržaški do konca drevoreda. Denar za dela v prihodnje letu državni proračun že zagotavlja.
Uredili bodo križišče pri Tušu, do tam
poglobili cesto in znižali njen nivo, napeljali kanalizacijo in na obeh straneh uredili pločnik. Cestišča skozi drevored ne bodo nižali, bodo pa do križišča pri Mercatorju
postavili enostranski pločnik. Novo križišče je pomembno predvsem zaradi tega, ker bodo z njim tranzitni promet proti Rovtam in Žirem speljali po novi povezovalni cesti, ki se bo na Rovtarsko priključila pred centrom za vzgojo pasemskih živali, in s tem razbremenili promet po njej. Križišče pri Tušu naj bi v prihodnje uporabljali le stanovalci ob Rovtarski. »Radi pa bi se dogovorili, da dostop speljemo prek Čevice,« pravi Nagode. Križišče je namreč
zelo nepregledno, razširiti pa ga ne morejo brez velikih stroškov in posegov.
Odstranili naj bi štiri lipe
Potem ko je občina od leta 2003, ko je prvič uradno vložila vlogo za poseg v zaščitenem Napoleonovem drevoredu, zbirala soglasja in prepričevala pristojne na ministrstvih, da je križišče smiselno, predvsem pa nujno, je februarja dočakala še zadnje soglasje. Zdaj lahko pripravijo dokumentacijo, na osnovi katere bodo dobili dovoljenje za odstranitev lip, trenutno govorijo o štirih.
Na samo gradnjo bo treba počakati vsaj še nekaj mesecev. Čakajo namreč na sprejetje občinskega prostorskega načrta
Obnova logaškega gradu
Obnova gradu v Gornjem Logatcu, ki jo delno financirata Evropska unija prek programa Naložba v vašo prihodnost Evropskega
sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, lepo napreduje. Vanjo investira logaško podjetje Art-com. V kolikor bo tako napredovala tudi obnova notranjosti gradu, bo Logatec dobil pomemben kulturni in gospodarski objekt, ki bo v ponos kraju in občini.
Besedilo in foto: France Brus
L
Gospodarske diagonale/Poslanski kotiček
Enotnega recepta ni
Za samostojne podjetnike in mala podjetja je pomembno, da se pravi čas zavedo prihajajočega poslovnega neuspeha in se nanj primerno odzovejo
V Logaških novicah smo že pisali, da se lanska finančna in gospodarska kriza številčno ni odrazila v članstvu območne obrtno-podjetniške zbornice. Zaslediti jo je bilo le v manj kot šestod-stotnem zmanjšanju števila zaposlenih pri 170 od skupaj štiristotih članov, ki so zaposlovali delavce. Ker živimo v vse bolj globaliziranem svetu, pa se bo kriza svetovnih razsežnosti pokazala tudi pri nas. V kolikšni meri, bodo spregovorili finančni podatki, ki za lani še niso na voljo.
Za samostojne podjetnike in mala podjetja je pomembno, da se pravi čas zavedo prihajajočega poslovnega neuspeha in se nanj primerno odzovejo. Pojemajoča poslovna uspešnost se kaže kot malomarno upravljanje z denarjem, nenačrtno odobravanje popustov (nižanje cen), poveče-
vanje pritožb kupcev, zahteve dobaviteljev po vnaprejšnjih plačilih. A take znake je treba najprej prepoznati, ugotoviti vzroke in jih začeti odpravljati. Enotnega recepta za to ni. Posebej še, ker poslovni podatki, obračuni in bilance niso dovolj zgovorni; ali pa tudi zaradi tega, ker jih ne razumemo.
Slaba, da ne rečem kaotična, plačilna disciplina je zdaj eno najbolj žalostnih, a še kako resničnih dejstev. K njeni vse-obsežnosti sicer po malem pripomorejo tudi podjetniki sami s pristajanjem na podaljševanje plačilnih rokov, odlašanjem izterjave in sprejemanjem novih naročil od nesolidnih in nepreverjenih kupcev. Pritožujemo se čez državo, naj zagotovi plačilno disciplino in prepreči refinanciranje dolgov velikih, a nesolidnih sistemov. Pa vendar: kar bi od pravne države res lahko terjali, je delovanje njenih institucij
in organov. Z drugimi besedami, izvajanje veljavne zakonodaje, in če je treba, njeno dopolnitev. Poslovni dogovori naj bodo domena dogovornih strank.
Stiske podjetnikov in ljudi, ki zaradi težkega gospodarskega stanja ostanejo brez zaposlitve, so slej ko prej velike. Podjetnikom se morda še uspe izvleči iz krize, če le niso pregloboko zabredli vanjo. Kaj pa brezposelni, ki vstopajo v ta skrotoviče-ni podjetniški prostor z obljubo subvencije za samozaposlitev? Kolikim se bo zares zasvetila svetlejša prihodnost, če premalo pripravljeni stopijo na pot podjetništva? Ne bi bilo bolje, če bi z državo vred poskrbeli za več reda in takšno poslovno okolje, ki bo postopoma omogočilo napredek že preskušenim podjetnikom, novim pa bi bili v oporo le, če bi v podjetništvu resnično videli svojo priložnost in bi bili pripravljeni izrabiti in izživeti jo?
Janez Gostiša
Parlamentarna demokracija na preizkušnji
Dr. Peter Verlič
Gospoda Stanislava Megliča sem spoznal, ko sem opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za promet, saj je tam zaposlen. Veliko truda je vložil v tistem času kot strokovnjak, saj je bila pred nami naloga, da prvič v zgodovini samostojne Slovenije v državnem zboru zagovarjamo predlog nove resolucije o prometni politiki Republike Slovenije. Uspelo nam je. Potem pa je nekega dne zarezala med nas novica, da so ga samo streljaj od stavbe ministrstva za promet skoraj do smrti pokončali podivjani psi. Potem se je za gospoda Megliča začela sodna kalvarija, kot jo poznamo in občutimo tudi navadni državljani. Sodni in odvetniški mlini so pričeli mleti po svoje. Počasi, zelo počasi. Če ne bi prišlo do zadnjih tragičnih dogodkov, ko so ti isti psi pokončali svojega lastnika, uglednega zdravnika in lastnika zasebne ordinacije, bi najbrž počasnost reševanja primera gospoda Megliča tako ali tako pripisali splošni počasnosti sodstva. Tako pa je t.i. garažna afera odprla vprašanja, na katera
moramo dobiti odgovore. Kako to, da navaden državljan, ki išče pravico pred sodiščem, ko ga krvavo napadejo krvoločni psi, čaka na pravično odškodnino, sodni postopki pa praktično stojijo? Kako to, da so bili ti isti psi zelo hitro vrnjeni svojemu lastniku, pomembnemu zdravniku, pa čeprav gre za isti pravosodni sistem? Kaj to pomeni, da veljajo v pravni državi dvojna merila, ena za elito in ena za navadne državljane?
Ker so to bili psi uglednega zdravnika, ki je imel zdravstveno ordinacijo, v kateri so imeli najverjetneje zdravstvene kartoteke mnogi predstavniki politične, odvetniške in gospodarske elite, se je najbrž okoli tega zdravnika in ordinacije spletla mreža. Vanjo sta najverjetneje vpletena tudi oba aktualna ministra Pahorjeve vlade, minister za kmetijstvo Pogačnik in ministrica za notranje zadeve Kresalova. Zato smo se v poslanski skupini SDS odločili za interpelacijo proti obema. Oba imata torej priložnost v državnem zboru na demokratičen način odgovoriti na vsa vprašanja, ki ostajajo nepojasnjena.
V javnosti se skuša velikokrat ustvarjati vtis, da so interpelacije proti ministrom aktualne vlade nagajanje opozicije vladi in vladajoči koaliciji. Podobno se skuša ustvariti tudi vtis v primeru ustavne ob-
tožbe proti predsedniku države, češ da je s strani opozicije neprimerno obsojati in kritizirati predsednika države kot najvišjo avtoriteto. Enako naj bi bilo tudi ustavno sodišče vrhovna avtoriteta in se njihovih odločitev sploh ne sme kritizirati, ampak jih moramo absolutno spoštovati. Žal tisti, ki tako razmišljajo, razmišljajo v jeziku totalitarizma. Pozabili so, da danes živimo v Sloveniji, ki je zaenkrat še parlamentarna demokracija, z demokratičnimi instrumenti, po katerih je mogoče v državnem zboru zoper vsakega ministra vložiti interpelacijo o njegovem delu in odgovornosti in zaradi katerih nista nedotakljiva niti predsednik države niti ustavno sodišče.
Dokler bodo obstajale interpelacije, ustavne obtožbe, poslanska vprašanja, preiskovalne komisije, kritika opozicijskih strank o delu koalicijskih strank, toliko bolj smo normalna demokratična država in toliko dalj smo od totalitarizma in spletanja eli-tističnih mrež.
Tudi zato smo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili ustavno obtožbo zoper predsednika države ter interpelacijo zoper ministra za kmetijstvo Pogačnika in ministrico za notranje zadeve Kresalovo.
dr. Peter Verlič, poslanec v DZ
v o n
š
a g
o L
Brezposelnost narašča
Nove stavbe v industrijskih conah ne prinašajo nujno novih delovnih mest
O zaposlovanju v logaški občini smo se pogovarjali z vodjo Urada za delo občin Cerknica, Idrija, Logatec in Vrhnika Zdenko Borštnik Štublar.
Prvo krizno leto je za nami. Je bilo tako tudi za našo občino?
Konec leta 2008 je bilo na Uradu za delo Logatec brezposelnih 232 oseb, konec januarja letos 463. Precejšen delež povečanja gre na račun stečaja Industrije usnja Vrhnika (januar 2009), nekaj pa tudi likvidacije Klija. Številka bi bila višja, če ne bi pivški Javor prevzel večino zaposlenih Klija. Lani so se na uradu prijavljali ljudje iz različnih podjetij z Logaškega in okolice, večinoma tisti, ki se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, pa tudi presežni delavci.
Število prijavljenih na uradu za delo se torej povečuje?
Vsak mesec lani se je število brezposelnih povečevalo, še posebej pa januarja letos, ko se je na zavod prijavilo 51 oseb, odjavilo pa 19. Od teh se jih je večina zaposlila, nekaj se jih je upokojilo, vključilo v izobraževanje, posamezniki so bili odjavljeni iz drugih razlogov. Lani se je, kljub zahtevni situaciji na trgu dela, na novo zaposlilo 227 oseb. Izpostavimo lahko Ydrio Motors, ki vozi Logatčane v Podskrajnik, in je lani zaposlila okoli deset ljudi. Delodajalci iz Logatca za letos večjega števila
presežnih delavcev še ne napovedujejo, so pa pri napovedih previdni.
V industrijskih conah rastejo novi objekti, torej tudi nova delovna mesta.
Niti ne. Podjetja (npr. Mercator Emba) večinoma preselijo delavce iz prejšnjih lokacij, na novo pa zaposlijo le, če imajo potrebe. V zadnjem času delodajalci iščejo le posamezne delavce (Hair beauty, Za-vas, MOL, servis Svežina, dom starejših, zdravstveni dom).
Kateri poklici so bili iskani lani?
Kuharji, natakarji, prodajalci, čistilke in čistilci, montažerji in delavci v proizvodnji, gradbeniki, varnostniki, vozniki, bolničarji in drugi poklici v zdravstvu, komercialisti in računalničarji. Večino podjetij je delavce našlo, najtežje je dobiti računalničarje in delavce v zdravstvu.
So ukrepi aktivne politike zaposlovanja rodili sadove?
Delodajalci se zanimajo predvsem za delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu. Prvi traja mesec dni, drugi do šest mesecev. S programoma se zmanjšuje delo na črno; iskalcem zaposlitve omogočata, da preizkusijo znanje in veščine ter spoznajo naloge in opravila na novem delovnem mestu. Delodajalci imajo priložnost spoznati nove sodelavce, njihovo znanje in delovne navade, še preden jih
Največ možnosti za zaposlitev imajo raču-nalničarji in delavci v zdravstvu, pravijo na uradu za delo. (foto: Brane Pevec)
zaposlijo. Pohvalno je, da je zaposlovanje po končanem programu kar 70-odstotno. Brezposelni se zanimajo tudi za subvencije ob samozaposlitvi. Lani se je tako sa-mozaposlilo 23 oseb, prijavljenih na uradu za delo Logatec. Program subvencij naj bi letos začeli izvajati aprila.
Brezposelnost se zmanjšuje tudi z javnimi deli. Kako je v Logatcu?
Dve delavki sta v programu javnih del na področju socialnega varstva v Domu starejših občanov in v Domu Marije in Marte, sedem v programu komunalnih del.
Brane Pevec
Hotenjcem je prekipelo
o
OP p
ke n
o v
VHotedršici so ustanovili iniciativni odbor za razvoj vasi, ki sodeluje s svetom krajevne skupnosti. Od občine zahtevajo, da uredi nekatere stvari, ki se jim zdijo nujno potrebne za zagotovitev kakovosti življenja v tej krajevni skupnosti. 4. februarja so želeli sklicati zbor krajanov, kar pa po statutu občine lahko naredi le župan. Zbor krajanov naj bi zdaj bil 15. marca ob 18. uri v stari šoli, svoje zahteve pa je odbor nekoliko skrčil. Na dnevnem redu so tako gradnja pločnika skozi naselje, razširitev dela ceste proti Ravniku do osnovne šole in prostorska problematika. Odgovarja župan Janez Nagode, o zboru krajanov pa bomo pisali v aprilski številki Logaških novic.
Župan Janez Nagode: »V Hotedršici je več problemov. Na Logu imajo okoli 16 hektarov nepozidanih stavbnih zemljišč in želijo, da bi jim občina dovolila graditi. A to pomeni okoli 160 individualnih hiš oziroma 600 prebivalcev, enkrat več, kot jih je zdaj. Zato moramo prej urediti komunalno in prometno infrastrukturo pa tudi razmišljati o tem, da bosta šola in vrtec postala premajhna. Postaviti nameravamo tudi športni park z večnamensko
dvorano za vse krajane: študija je pokazala, da je najcenejša in najbolj umestna lokacija ob šoli. Med sprejemanjem občinskega prostorskega načrta je bila o tem seznanjena krajevna skupnost, izvedli smo javno razpravo, a nismo prejeli nobene pripombe. Če krajani resnično niso zadovoljni, lahko to spremenimo ob naslednjem spreminjanju občinskega prostorskega načrta, a moramo najprej poiskati nov, primeren prostor, pridobiti zemljišča. To pa zahteva čas.
O pločniku ob Keltiki mogoče res predolgo govorimo in ničesar ne naredimo, a vsega le ni kriva občina. Najprej je direkcija za ceste spreminjala pogoje o tem, kje naj bi bil pločnik. Odločili smo se, da projekt izvedemo v dveh fazah, pa se je tudi tu zataknilo pri dovoljenjih lastnikov zemljišč, da lahko gradimo. Za prvo fazo bi lahko občina dobila nepovratna sredstva. Ko sem od krajevne skupnosti zahteval pogodbe z lastniki, nisem dobil ničesar. Sklical sem jih kar sam in ponudil, da zemljišča odkupimo po uradni cenitvi za 20 evrov za kvadratni meter. Pričakujem, da bodo podpisali, da lahko dobimo pravico gradnje in kandidiramo na nepovratna sredstva. Šele takrat lahko začnemo izbirati izvajalca in povemo, kdaj bomo gradili.«
Na Griču troje v enem
V Dolnjem Logatcu župnija ureja nekdanji dom na Griču in okolico -V treh domovih bo sto postelj za varovance, v vrtcu prostora za 75 otrok, na voljo bo večnamenska dvorana s prostori za družabnosti
Doma na Griču, pod tem imenom ga poznajo mnogi Lo-gatčani, ni več. Iz globokih izkopov, ki so segli do kletnih prostorov Doma Marije in Marte je zrasla novogradnja za medgeneracijske potrebe, z dvorano, vrtcem in dodatnimi prostori za ostarele, mladinske in društvene dejavnosti. Prostori so urejeni do tretje gradbene faze.
Istočasno so opravili nova dela v t. i. malem domu, po novem v Marijinem domu (nekdanja Matacova hiša), kjer so v obsežnem prizidku zgradili deset sob in dvigalo. Marijin dom je bil nared januarja, ko so vanj med 13 varovancev premestili še 21 varovancev iz Jožefovega doma v Gornjem Logatcu. Kletni prostori Marijinega doma so pod zemljo, mimo silosa za sekance in rezervoarja, v katerega se steka kapnica za sanitarne potrebe, povezani z domom Marte. V podzemnem delu, ki povezuje Martin dom z Lazarjevim domom na Griču, pa so lani razširili kuhinjo za domsko oskrbo, vrtec in potrebe zunanjih uporabnikov. Tam so postavili tudi novo kurilnico, ki bo s sekanci najbolj racionalno ogrevala vsa tri domska poslopja in farno cerkev. V kletnih prostorih so še garderobni in sanitarni prostori za domsko osebje. V podzemnih izkopih je bilo tudi še dovolj prostora za razširitev domske kapele.
Potrebujejo še milijon in pol
Zahteven projekt je do zdaj veljal dober milijon in dvesto tisoč evrov. Potreben denar se je natekel s prodajo zemljišč v indu-strijsko-obrtni coni in darovi namenskih nabirk, nekaj tudi od farnih dni. Letos nameravajo dokončali ostala zidarska, obrtniška, strojnična in inštalacijska dela. Po končanem projektu bo v vseh treh domovih sto postelj za varovance, vrtec bo sprejel 75 otrok, urejena bo večnamenska dvorana s prostori za mladinske in siceršnje družabnosti. Povečana kuhinja bo dnevno zagotavljala okoli 200 kosil.
Za dokončanje projekta bo potreben še 1,5 milijona evrov.
Varovanci doma sv. Jožefa v Gornjem Logatcu že uživajo v novih prostorih v Dolnjem Logatcu. (foto: David Kunc)
Pretežni del denarja, 1,4 milijona, bodo dobili z dokaj ugodnim ekokreditom, za preostanek pričakujejo podporo dobrotnikov. »Med ljudmi je bilo kar nekaj pomislekov glede najetja kredita, vendar brez njega preprosto ne gre. Res je, da ga bo treba vračati. Tu računamo tudi na prihodke od najemnine doma, vrtca, kolikor ne bo šlo za amortizacijo,« pravi župnik Janez Kompare, vnet organizator in skrbnik velikega dela.
Tako nastaja v središču Logatca zanimiv in očitno tudi pre-potreben medgeneracijski dom, ki bo dajal streho generacijam od najmlajših do najstarejših. Domske dejavnosti bodo zaposlovale kakih 50 ljudi, vrtec okoli 12, okoli 38 zaposlenih pa bo skrbelo za socialne, zdravstvene, varstvene, kuharske, strežne in upravne dejavnosti. Čas bo gotovo pokazal še kakšno potrebo.
O usodi doma sv. Jožefa še nič dokončnega
O usodi nekdanjega Jožefovega doma v Gornjem Logatcu pa ni še nič gotovega. Vzpodbujale so se ideje o odprtju materinskega doma, pa se zdi, da bodo prostori namenjeni tamkajšnjim pastoralnim potrebam.
Marcel Štefančič
Prve pasje dirke bodo v Logatcu
Grajskem parku v V Logatcu bo 10. in 11.
Gornjem
Logatcu bo 10. in 11. aprila prvo mednarodno tekmovanje vlečnih psov Dryland sled dog Logatec 2010. Na 4- do 6-kilometrski progi se bodo tekmovalci v različnih kategorijah pomerili v teku s psom, kolesarjenju s psom in v tekmovanju vpreg.
Na dirke vabijo vse lastnike oz. vodnike psov. Pogoji: starost psa najmanj eno leto, potrdila o cepljenju psa, pes mora biti zdrav. Tekmovanje prirejata Slovenski klub vodnikov vlečnih psov in Športno kinološko društvo Logatec, ki vabita vse, da pridejo navijat. Dirke se bodo začele v soboto ob 13. uri, v nedeljo pa predvidoma ob 9. uri.
V Športnem kinološkem društvu Logatec so se pobudo Jasne Šporar, voditeljice reševalnih psov in predsednice društva, pred dobrim letom dni zbrali ljubitelji in skrbniki psov na Logaškem, ki so prej delovali v drugih društvih in bili uspešni na tekmovanjih doma in po svetu. Skupina vodnikov reševalnih psov je sodelovala v več reševalni akcijah, najbolj odmevno je bilo lanskoletno reševanje ponesrečenih na Sumatri. Društvo ima prostore v stari šoli v Gornjem Logatcu, na Tržaški 148, vadišče pa urejajo ob cesti proti Idriji. Svetujejo vam pri izbiri kužka. Dobite jih lahko v zavetiščih, kjer pogosto ne vedo nič o njegovem poreklu in življenju. Ni najbolj pomembno, kakšne pasme je pes, ampak
V Športnem kinološkem društvu Logatec marca začenjajo tečaje. Informacije lahko dobite na www.skd-logatec.net. Za tečaj osnovnega šolanja lahko pokličete Jasno (041 518 119), male šole oz. agilityja Anabello (040 605 578), railly obedienca pa Nadjo (040 567 527). Več informacij: www.skd-logatec.net.
kako boste z njim preživljali svoj prosti čas. Pomembno je, da ga, ko ga dobite, tudi izšolate. Vse lastnike psov v društvu opozarjajo tudi na to, naj zaradi sprehajalcev pa tudi divjadi živali psov ne puščajo brez vrvice oz. nadzora. Pa še to: vrečko v žep, ko greste na sprehod.
Brane Pevec
v o n
š
a g
o L
Iz dvojih izkušenj zvestobe materinstvu in družini
Marec je zaznamovan s spomini na ženski svet; posebej na ženske ob mednarodnem dnevu žena, posebej na matere ob materinskem dnevu. Povabili smo se k dvema ženama-materama, da bi pokukali v njuno življenje in se srečali z njuno odločitvijo za natanko tak način družinskega življenja, pri katerem ostaja ena žena-mati zvesta karieri in družini, druga pa se je odpovedala karieri na račun družinskega življenja.
Za ohranjanje življenjskega ravnovesja
v raznolikosti
Ljudmili Kunc, diplomirani pravnici s pravosodnim izpitom, načelnici Upravne enote Logatec, se niti s poroko ni spremenil priimek - Po poroki je ostala zvesta urejeni
družini in uspešni karieri
o
OP p
ke n
o v
Pred triinpetdesetimi leti se je Milka rodila delavsko kmečki družini z malim gospodarstvom v Novem Svetu. Takrat še elektrike niso premogli, telefonskih in podobnih vezi tudi ne, zato so si bili ljudje v soseski blizu, živeli so ob zgledni medsebojni pomoči, z močnim solidarnostnim občutkom. Poti do Ho-tedršice so premagovali kar peš, mogoče s kolesom, redkeje z mopedom, dalje pa z avtobusom. Do šole v Hotedršici je bilo za debelo uro hoje v lepem vremenu, sicer še mnogo dlje. Pri začetnih korakih k učenosti jo je spodbujal oče, še posebej z navajanjem k branju, doma pa je bilo vselej dovolj kmečkega dela.
Ljudmila Kunc (foto: David Kunc)
Te okoliščine so otroke utrjevale in jih pripravljale za spopad z raznoterimi življenjskimi izzivi. Sredi vsega tega je rasla in odraščala tudi Milka, ki ji šolanje, na katerega ima lepe spomine, ni povzročalo
posebnih težav. Po diplomi na pravni fakulteti se je zaposlila v občinski upravi, ki jo je štipendirala med študijem, in kmalu opravila pravosodni izpit. A se pravosodju ni zapisala, pač pa se je odločila za bolj dinamično delo na upravni enoti, ki ji na-čeljuje od leta 1994. Ko je bilo šolanje pri kraju in si je zagotovila zaposlitev, se je pri petindvajsetih letih odločila za poroko, za družino, ki jo je z možem Vinkom vgnez-dila in utrjevala na trdni kmetiji v Rovtah.
Diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, pa se odloči za kmetijo. Kako to?
Pri vsaki odločitvi, in pri odločitvi za zakon še posebej, je pomembno sprejemanje temeljnega poslanstva, ki sva ga uskladila in ga še vedno usklajujeva s partnerjem-možem, ki sicer ob osnovnošolski izobrazbi premore obilno splošno razgledanost ob spremljanju družbenega življenja. Pogovori med nama so odprti, cilji skupni, tudi pri vzgoji otrok. Pomembna je skupna usmerjenost do temeljnih življenjskih nazorov, ki jim mora največ pomeniti poštenje: v vseh odnosih in življenjskih izkušnjah, kar se hočeš-nočeš prenaša tudi na potomce. Ker sem izhajala iz zdravega kmečkega okolja in poznala njegove vabljive in manj vabljive okolnosti, sem se povsem zavestno odločila za kmečko družino z intelektualnimi opredelitvami.
Sicer pa je kakovost življenja v Rovtah
boljša kot, recimo, v Ljubljani, od koder se vse več ljudi priseljuje na rovtarsko stran. Brez medgeneracijskega sožitja pa bi šlo težko. Namreč, moževa mama je bila še pri polnih močeh, ko sta se nama rodila hči (zdaj diplomirana pravnica, zaposlena v logaškem komunalnem podjetju) in sin (gozdarski tehnik in študent kemijske tehnologije, sogospodari doma), in je kot
stara mama lepo poskrbela za njuno varstvo, deloma tudi za kuhinjo in še katere gospodinjske nujnosti. Sožitje ožje in širše družinske skupnosti je eden temeljnih pogojev za uspešno delo in prijazno življenje. Nasprotno pa, če želi mlada družina živeti sama, nekako bolj svobodno, porabi mnogo več časa za obveznosti. Vsekakor vidim prednost v širši družini, kjer pa je potrebna dobršna mera prilagajanja.
Kako pa je z delitvijo dela?
Potrebna je dobršna mera discipline nasploh in še posebej samodiscipline. Z dogovorom se družina zavezuje k delitvi dela, pri čemer mora vsak spoštovati obveznosti do sebe in do vsakogar. Tudi tedaj, ko se poklicna pot pač ne more ozirati na potrebe doma, kmetije. Služba je sicer objektivno bolj determinirana, vendar je
prilagoditvenih možnosti za delo doma v družini in na kmetiji vselej dovolj.
Kaj pa prosti čas?
Ja, prostega časa je bolj malo, je prej izjema kot pravilo. Je pa vselej vse odvisno od organizacije dela. Za mnoge je rekreacija nujnost, meni pa se lepo steče s koristnim delom, možu prav tako in tudi otrokoma, ki sta se lotevala dela na kmetiji po svojih sposobnostih.
Bi spremenili svoja stališča? Bi mogoče ravnali drugače, kot ste?
Ne. Ničesar ne bi spreminjala, v ničemer ne bi ravnala drugače. Celo nič ne bi popravljala ali preurejala. Ostajam pri načelu, da je treba vsak dan preživeti čim bolj dejavno. Z raznolikim delom sem najbolj zadovoljna. In kaj je boljšega od ohranjanja življenjskega ravnovesja v raznolikosti?
Marcel Štefančič
Zavestno iskati lepo in dobro
Nežka Tomazin, vzgojiteljica in specialna pedagoginja, se je odpovedala karieri in se povsem posvetila družini - možu in sedmerici otrok in tudi kmetiji
npudi Nežka Tomazin, rojena Gantar, A. se je rodila v delavsko-kmečki družini, sicer pri Plešnarjevih v Gorenji vasi, v hiši tete Neže, ki je brez pravega potomstva zapustila svojo lastnino družini svojega brata Filipa. Še ni bila stara tri leta, ko ji je oče, trden delavec in kmet, umrl, in je s še peterico otrok, dvoje deklet in troje fantov, rasla ob vzgoji predane matere, ki je premagovala težave življenja z njej lastno radoživostjo, zaljubljenostjo v veselje in boguvdanostjo.
Kako ste odraščali?
V zgodnjem otroštvu sem najbolj pogrešala očeta. Toliko večja pa je bila zato navezanost na mamo, ki nas je vedno usmerjala in uglaševala k dobremu. In žrtvovala se je za nas z vsemi močmi, ne da bi se želela kdaj komu smiliti. Skratka, mama z neustavljivo voljo, ljubeznijo, pokončnostjo in globoko vero. Ni pa trpela brezdelnosti. Zato smo pridno pomagali gospodinjiti in obdelovati njivo; z delom smo celo odsluževali usluge sosedov. Delovna vzgoja nas je varovala pred tem, da bi zašli na kriva pota. In pesem se je pri nas tako rada oglašala.
Kaj pa čas šolanja?
Vsi otroci smo se ob delu in pesmi tudi šolali. Šola pa nam je pomagala h kruhu; vsakemu po svoji izobraževalni poti. Nanjo imam prav lepe spomine. Pa tudi spoštljivi smo bili do šole; natanko smo vedeli, kaj se sme in česa ne. Po osnovni šoli sem se najprej spogledovala s srednjo medicinsko šolo, pa me je bolj prevzela skrb za otroke; na te sem bila navezana že doma pa v soseski. In tako sem najprej končala vzgojiteljsko šolo, pozneje pa me je pritegnila še skrb za otroke s posebnimi potrebami in sem diplomirala še iz specialne pedagogike. Dobri dve leti sem bila nato zaposlena na Igu.
Pa odločitev za poroko, za družino ^ za sedmero otrok?
S Tomažem, ki je postal moj mož, sva se že leta spoznavala pri pevskem zboru, v mladinski skupini. Pogovarjala sva se o življenju, ki naju je vse bolj povezovalo. In zakaj naj bi se dva poročila? Najprej zato, ker se imata rada, pa tudi zato, ker hrepe-
nita po enakih idealih, z enakimi željami. Zato nama ni bila tuja želja, da bi imela več otrok. In tako se je zgodilo, da sva v enem samem letu zibala kar tri. Po prvem porodu sem v istem letu ponovno rodila, dvojčka. Kaj kmalu sva se z možem dogovorila, da bi bilo zaradi doma, družine - otrok bolj smiselno, da ostanem doma. Tako je bilo zagotovljeno varstvo teh in še nadaljnjih štirih otrok, pomoč na kmetiji, s katero so stari starši vedno težje gospodarili. Ekonomski vidik je bil pomemben, a se je pokazalo, da bo sicer skromnejši moževi plači v pomoč tudi popoldansko mizarjenje v domači delavnici; s kmetijo, ki jo je možu že zapisal oče, pa bomo laže prišli do hrane. Pri vsem tem je bila še pomembnejša ugotovitev, da bo družina urejena, in tako odpoved moji karieri ne bo obžalovanja vredna. Več kot samostojni bančni račun in materialna neodvisnost nam pomeni vzgoja otrok ob usklajevanju življenja z možem in družino. In odločitev za več otrok? Prav gotovo je osebna. Že od malega so mi bili motiv otroci, ki naj izpolnjujejo moje življenje. In tu sva si bila z možem enodušna.
In po hiši se pretaka polnost življenja.
Tako nekako, čeprav ne vse dni enako. Med tednom so otroci po šolah. Vsi se zberemo le ob sobotah, nedeljah, praznikih, ob počitnicah. Tedaj smo skupaj pri zajtrku, kosilu, pogovorih in molitvi.
Nežka Tomažin (foto: David Kunc)
Vera naju je z možem utemeljila in na veri osmišljava tudi življenje v družini. Z molitvijo laže premagujemo težave, stiske, ki jih prinaša življenje. Vsi radi pojemo v cerkvenih zborih, fantje so tudi med pritr-kovalci, dekleta pa med animatorji.
Čemu pa odmerjate svoj prosti čas?
No, ni ga ravno na pretek, po mami pa sem podedovala veselje do branja. Knjige so mi zelo blizu. Pomembno pa je, da smo kot družina čim več skupaj, zato si kdaj pa kdaj privoščimo skupne izlete.
Vas kaj posebej preseneča v življenju?
Marsikaj. Zlasti me preseneča dejstvo, da se ljudje bojijo življenja, da se bojijo darovati življenja. Mnogi so me spraševali, če se ne bojim slabih časov s toliko otroki. Moj odgovor: tega strahu nisem ob ljubečem, zvestem in razumevajočem možu nikoli čutila. Če bi imela le enega ali dva otroka, bi bila osiromašena; brez otroškega vrveža, brez otroške živosti bi bilo v hiši veliko svojskega pomanjkanja. Saj so vendar otroci božji dar in neprecenljivo bogastvo. Z možem se zavedava, da sva otrokom vzgojitelja, varuha, da jim želiva posredovati vrednostne temelje kot popotnico za življenje, ki je bolj kot z ekonomsko obteženo z moralno krizo.
Marcel Štefančič
v o n
š
a g
o L
Gneča pod kovtrom
o
OP p
ke n
o v
Gledališka skupina z Vrha Sv. Treh Kraljev je v tej sezoni uprizorila komedijo z obiljem zapletov in prepletov, ki jim je komaj mogoče slediti do vratolomnega razpleta
Režiser Franc Jereb je z uprizoritvijo komedije Johna Chapmana in Raya Cooneya Spustite me pod kovter, gospa z razigranimi, a žal nekoliko utesnjenimi prostorskimi možnostmi vodil igralski ansambel skozi dve uri smeha, ki je na reprizi, 20. februarja v Narodnem domu, zabaval navdušeno občinstvo, ki ga je bilo zaradi sneženja manj, kot bi ga smeli pričakovati. Igralci so izigrali vsak svoj komedijski lik dovolj prepričljivo, morda nekoliko doslednejši je bil ženski del ansambla, v katerem je še posebno lep igralski dosežek izkazala Vesna Ko-govšek v vlogi Joane Markič. Med moškimi je bil komedijsko najdoslednejši Blaž Jelovčan v vlogi dekoraterja Alena M. Potočnika.
ill
P

To je bila že 28. režija Francija Jereba, navdušenega gledališčnika, ki je zaljubljen predvsem v komedije, vmes pa v kako dramo ali ljudsko igro, ki jim je pomagal z občutnim odmevom tudi na veliki oder pod milim nebom: Prisega opolnoči, Divji lovec, Deseti brat, Rokovnjači. Režiser sam sestavlja repertoarje, ki jih vselej išče glede na število razpoložljivih igralcev: do pet žensk in enakega števila moških, kot pravi. Sam se najraje spominja komedijskih uspešnic, kot so Charlyjeva teta, Strogo zaupno, To imamo v družini in Gospa poslančeva. Že od nekdaj pa z vrhovskim gledališčem živi vsa vas z okolico. Zato so vrhovski gledališčniki uprizarjali predstave s petdeset in več nastopajočimi, na prostem sicer, ker Vrhovci prostornejšega odra pa tudi dvorane sploh ne premorejo.
Spustite me pod kovter, gospa - komedija v režiji Francija Jereba. (foto: David Kunc)
Igrati začnejo že v osnovni šoli
Po gledaliških generacijah, ki prihajajo in odhajajo, se zgledujejo najmlajši, ki preizkušajo svoj nastopajoči pogum že v osnovni šoli, kjer se nalezejo gledališkega veselja, ki se potem le še stopnjuje. Tako je skozi Francijeve roke šlo že blizu 300 igralcev. Tolikšna tradicija, delavnost in vztrajnost ga vzpodbujajo k nepopustljivemu delu za vrhovsko gledališče, s katerim je dosegel že sijajne uspehe: trikrat so sodelovali na medobmočnem srečanju, enkrat pa celo na državnem Linhartovem srečanju gledaliških skupin, na katerem so Katji Čelik podelili nagrado za izjemno uspešno žensko vlogo v Krčmarici Miran-dolini. Vrhovski gledališčniki so ponosni
V Stekleni galeriji v Dolnjem Logatcu je 10. marca svoja dela na ogled postavil Logatčan Janez Ovsec, po rodu iz Loške doline. V srednji šoli je precej slikal in likovnemu ustvarjanju se je spet posvetil v zadnjih letih. »V slabih dveh letih je avtor od začetnih ustvarjalnih poskusov na področju akvarela prišel do povsem suverenih snovanj, s katerimi je presenetil poznavalce in ljubitelje likovne umetnosti, verjetno pa tudi samega sebe,« je o Ovscu zapisala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Povzela je značilnosti njegovega slikanja: natančno, sistematično, raziskovalno, poglobljeno, stkano v likovni zapis, ki ga povezuje trdna in usmerjena likovna skladnja. Razstava bo na ogled do 17. marca, vsak dan od 18. do 20. ure.
Petra Trček
tudi na dva nagrajenca z medobčinskih srečanj. Rok Klemenčič je zablestel v komediji Mama je umrla dvakrat, Vesna Ko-govšek je bila nagrajena za najboljšo stransko vlogo v Slikarju na vasi. Vse to so tudi priznanja režiserju Franciju, zaradi česar se splača vztrajati pri nikdar dokončanem gledališkem delu.
Komedija zmešnjav
Spustite me pod kovter, gospa je komedija zmešnjav, ki jih še posebej zapleta in prepleta skrivnostno pismo, erotični dokument nesporazumov, zaradi katerega nastane zmeda odnosov, sumničenja, ljubosumnosti. Spopadi z zvestobo in pre-lamljanje zvestobe se vrstijo brez pravega uspeha, ker so akterji drug drugemu nenehno v napoto. Bolj kot si prizadevajo, da bi se povabili in si postlali pod izposojenim kovtrom, bolj se jim nakane izmikajo. Ko ne uspe nikogaršnja ljubezenska avantura, se primeri, da edini občuten uspeh doseže moralistična pisateljica pravljic, ker se ji pri založniku, lastniku stanovanja, kjer se dogajajo vse peripetije, ponudi komercialni dogovor.
Skratka, zvestoba je na nepredvidljivih preizkušnjah; vsi si nekako zaželijo prela-mljanja, pa jim ne uspe. Vsi se znajdejo v posojilnici ljubezenskih avantur tako zve-riženo, da se burka zmešnjav razprede šele v končni sekvenci: vse ostane le pri željah. Čez se ni dalo seči, kar je celo najbolje. Rekli bi celo, da je prav to temeljno sporočilo komedije.
Marcel Štefančič

tií' ;
Oder so zavzeli plesalci
Območna izpostava JSKD Logatec je pripravila 8. območno srečanje plesnih skupin -V devetih skupinah se je predstavilo 64 plesalcev
Ples s trakovi ter Ingrid Radman Hush, hush. V imenu Baletnega društva Postojna je skupina Škratki iz Cerknice nastopila s Kalčki mentorice in koreografinje Sabine Schwenner, Metuljčice iz Logatca so zaplesale Hitri ples mentorice in kore-ografinje Maje Verčko, logaške Labodke pod vodstvom Lize Volk so se predstavile z miniaturo Ples na starem trgu, baletna skupina Romeo in Julija iz Postojne pa je odplesala svojo Zadnjo nevihto Mance Krnel.
Dogajanje na odru je spremljal Igor Sviderski, ki je po nastopih mentorice in koreografinje pohvalil za uspešno delo in vloženi trud, opozoril pa je tudi na napake, pomanjkljivosti ter podal smernice za nadaljevanje dela z mladimi plesalci. Mentorice je spodbudil k povezovanju, vključevanju v plesna izobraževanja ter izmenjavi izkušenj med skupinami, ne glede na zvrst plesa. Še posebej je spodbujal k skupni organizaciji plesnih seminarjev, vikendov in drugih oblik izobraževanja, kamor povabijo mentorje različnih, tudi sodobnih plesnih tehnik, saj se s tako izmenjavo in vključevanjem novosti plesalci naučijo veliko več, tako pa se tudi hitreje plesno razvijejo in napredujejo.
Zora Kristel
Mlade plesalke so se pokazale na odru Narodnega doma. (foto: David Kunc)
Plesne skupine z Logaškega so se 8. marca v Narodnem domu predstavile na 8. območnem srečanju, ki ga je organiziral logaški JSKD. Srečanje je strokovno spremljal priznani plesalec, pedagog in koreograf Igor Sviderski, ki je podal strokovno mnenje in spodbudil plesalce, mentorje in koreografe.
Na plesni produkciji je nastopilo sedmih
skupin iz Logatca in okolice, tri iz Twirling kluba logaških mažoret, štiri iz Baletnega društva Postojna, ter plesalci KD Qule-nium iz Kranja. Na odru se je zvrstilo 64 plesalk in plesalcev, od najmlajših, starih od tri do sedem let, do mladostnikov, starih med 12 in 16 let. Mažoretne skupine, ki vadijo pod mentorstvom Vere Tratnik in Barbare Čuk, so odplesale koreografiji Maje Podkrajšek Burja in Barbare Šinigoj
Pele so na Koroškem
Zadnjo februarsko soboto je Ženskemu pevskemu zboru KD Tabor uspelo izpeljati lani načrtovano gostovanje v Kostanjah, avstrijski vasici blizu Vrbskega jezera. Predsednik njihovega Kulturno-turističnega društva Christian Zeichen je eden izmed najzavednejših Slovencev na tistem koncu in si prizadeva za sodelovanje z matično domovino. Pevke z zborovodjem Zdravkom Novakom in solistkama Urško Nagode in Karmen Kunc so v vaško cerkev prinesle slovensko besedo, narodno in umetno pesem in z njimi zavedanje o pripadnosti slovenskemu narodu in matični domovini. Za vse to so nam bili naši gostitelji zelo hvaležni, kar so pokazali tudi s prošnjo za nadaljnje sodelovanje. Pevke in zborovodja so sončen dan izkoristile še za obisk Gosposvetskega polja in knežjega kamna, kjer so ponosno zapele slovensko narodno pesem. Po napornih predtekmovalnih jesenskih mesecih in že tretjem srebrnem priznanju na regijskem tekmovanju je bilo prvo letošnje gostovanje tudi nagrada za uspešno in vestno delo.
Bojana Levinger
v o n
S slovensko pesmijo so razveselile zamejske Korošce. (foto: Jerca Mesec)
Najprej tekač, zdaj biatlonec
Vasja Rupnik je z nastopi na olimpijskih igrah zadovoljen
Vasja Rupnik, dobitnik občinskega priznanja za posebne dosežke na področju športa za izpolnjeno normo za zimske olimpijske igre v Vancouvru, iz katerih se je vrnil pred kratkim, je po Samu Gostiši, ki je nastopil na igrah 1992 v Albertvillu in 1994 v Lillehammerju, drugi logaški olimpijski športnik.
Z zimskih olimpijskih iger se je Vasja vrnil je poln vtisov, saj so bile to njegove prve, verjetno pa ne zadnje. »Vzdušje je zares neverjetno, fantastično se mi je zdelo, da sem lahko nastopil z najboljšimi športniki z vsega sveta«, je dejal Vasja. S svojimi nastopi je zadovoljen, saj pravi, da je velik dosežek že to, da se je uvrstil na tako veliko in pomembno tekmovanje. Seveda pa letošnja sezona zanj še ni končana, saj ga čaka še nekaj tekem.
o
OP p
ke n
O v
Vasja Rupnik je državnem prvenstvu v začetku februarja na Pokljuki streljal. (foto: David Kunc)
Dobrih dvajset tekaških let
Vasja se je rodil leta 1977, s smučarskim tekom v domačem tekaškem smučarskem klubu Valkarton pa se je prvič srečal pri šestih letih. Za tek na smučeh ga je navdušila soseda in njegova
prva trenerka Bosiljka Malnar. Svojih dobrih dvajsetih let teka opisuje z zelo lepimi trenutki, bogatimi z izkušnjami. Po nekaj najbolj odmevnih rezultatih sodeč je osvojil veliko naslovov državnega prvaka posamično pa tudi ekipno.
Še posebej so mu v spominu ostali eden njegovih najboljših rezultatov v takrat še tekaški karieri, skupna zmaga na mednarodnem kontinentalnem pokalu ICC, in prvi nastopi na mladinskem svetovnem prvenstvu, ko je bil star18 let. Pozneje se je kot takrat eden najbolj perspektivnih športnikov uvrstil v državno reprezentanco.
Za državno reprezentanco je tekmoval, dokler mu niso v zadnjih dveh letih tekaške kariere naložili, da mora zamenjati trenerja Roberta Sabanjo, sicer nekdajnega trenerja Petre Majdič, bronaste na letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Zaradi tega se je Vasja odločil, da prestopi v biatlon, kjer se trenutno dokazuje tudi kot reprezentant. Pravi, da je v biatlon prestopil nekoliko prepozno, predvsem kar se tiče streljanja. »Pri teku se uvrščam med najboljših dvajset ali celo deset, pri streljanju pa je vse v glavi, potrebno je ogromno koncentracije«. Vasja s pomočjo dobre strokovne ekipe poizkuša izboljšati tudi svoje strelske nastope.
David Kunc
Po planotah Slovenije tudi v logaški občini
Udeleženci smučarsko tekaške prireditve Po planotah Slovenije so letos na smučeh potovali tudi po območju logaške občine. Prireditev z mednarodno udeležbo je bila tokrat že tretjič, prvič pa so udeleženci spoznavali terene na logaškem območju.
Na ravnini pred ciljem v Hotedršici. (foto: Iztok Kordiš)
Potovanje na smučeh je trajalo sedem dni, vsak dan so udeleženci opravili od 30 do 60 kilometrov. Pred prihodom v Logatec so pretekli Pohorje, Golte in Veliko Planino. Prespali so v centru vojnih veteranov, nato opravili turo prek Blok, naslednji dan pa še potovanje po logaški trasi. Ta je potekala od Kalc prek pobočij Hrušice do Stare pošte in gozdov Javornika do smučišča Javornik. Spust v Novi Svet je bil prav adrenalinski in tekači so na cilju v Hotedršici, v gostilni Turk, navdušeno opisovali doživetja s poti. Prepotovali so natanko 51 kilometrov in bili z etapo izjemno zadovoljni.
Tekaško traso po logaški občini je zasnoval Rafael Marn, za smučino pa je poskrbel Jure Gantar z idrijskega tekaškega kluba, ki je na saneh opravil veliko delo. Organizator prireditve Iztok Kordiš je bil nad logaško etapo navdušen in jo želi vključiti tudi naslednje leto. Najlepše pa je bilo poslušati Nemce, Norvežane in Ruse, ki so pripovedovali, kako lepo je pri nas.
Iz Logatca so se tekači odpravili na pot od Dražgoš do Bohinjske Bistrice in zadnji dan s tekom po pokljuških planinah in gozdovih zaključili čudovito tekaško potovanje po Sloveniji. Prireditev ni tekmovalnega značaja, vsak tekmuje sam s seboj,
predvsem pa spoznava sebe in čudovito naravo.
Darja Sever
Bronasti namiznotenisačici
N'a državnem prvenstvu za člane in članice posamezno, dvojice ter mešane dvojice, ki ga je 6. in 7. marca v Cerknici pripravil Ping pong klub Rakek je nastopilo 75 članov in 47 članic iz 27 klubov, med njimi štiri članice in član Namiznoteniške-ga kluba Logatec. V močni konkurenci najboljših, tudi tistih, ki nastopajo v tujini, so Logatčanke igralke dosegle izreden uspeh v igri ženskih dvojic, kjer sta bili Ana Verdinek in Nina Zupančič tretji. Tudi ostali so z uvrstitvami zadovoljni.
Janez Bončina, NTK Logatec.
Pohodniki za Maliču in Šmohorju
Zadnjo februarsko nedeljo smo se logaški planinci pod vodstvom Dušana Jozlja odpravili na pohod na Šmohor. Startali smo v Libojah: s planinsko pohodniško opremo smo po ozki asfaltni cesti, speljani v hrib, kmalu prišli v vas Brni-ca, od koder se nam je odprl lep pogled na mesta v dolini, še posebej na Celje.
Po krožni poti smo nato hodili po gozdnih poteh in travnikih, skozi mešani gozd, kjer je veliko kostanja in borovničevja ter vresja, kjer ne manjka vikend hišic in stojijo redke hiše in kmetije. Pri hoji po pobočju nas je oviralo podrto drevje. Pot se je dvigala, snežna odeja pa debelila. Po grebenu, kjer je precej pihalo, smo okrog poldneva dosegli vrh Maliča (936 m), ki je najvišji vrh Šmohorja. Po krajšem počitku smo zaradi vetra ubrali markirano planinsko pot, ki nas je pripeljala do doma na Šmohorju (784 m). Dom stoji tik pod travnatim temenom na vzhodni strani vrha, ki nosi enako ime kot razloženo naselje s cerkvico sv. Mohorja, ki se prvič omenja leta 1421. Od doma in s Šmohorja je precej širok razgled. Na vzhodni strani je bližnji Malič, proti jugovzhodu dolina Savinje z Laškim, naprej pa Veliko Kozje, Lisco in Bohor; na jugu je dolina Rečice z Rečico, nad njo se dviga Šmihel, naprej so Kopitnik, Gore in Kum; na zahodu vidimo Kal, Mrzlico in Gozdnik; na severu je precejšen del Savinjske doline, nad njo gričevnata Ponikevska planota, za
V domu na Šmohorju so se pohodniki okrepčali in se pogreli s čajem. (foto Marinka Petkovšek)
njo pa Paški Kozjak in Pohorje.
Po kosilu in počitku smo po dobri uri hoje po strmi markirani planinski poti, speljani skozi gozd, z zasneženega Šmohorja prišli v Liboje.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
Po kulturno-zgodovinski Jurčičevi poti
Planinsko društvo Polž iz Višnje Gore je 6. marca v deželi desetega brata že sedemnajsto leto pripravilo pohod po 15 kilometrov dolgi Jurčičevi poti. Pohoda se je udeležilo 12 tisoč ljudi dobre volje vseh starosti in iz vseh koncev Slovenije. Na poti in na cilju so za lačne in žejne poskrbele podeželske žene, turistična društva in krajani iz okoliških vasi.
Pohodniki smo dnevnik po kulturno-zgo-dovinski Jurčičevi poti prvič ožigosali ob cerkvi sv. Ane v starem mestnem j edru Višnje Gore. Po ogledu kulturne prireditve pred mestno hišo in srednjeveškega mestnega trga z Valvasorjevim vodnjakom, smo se v koloni začeli pomikati vkreber po mehki gozdni poti, mimo razvalin Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja. Pri vasici Pristava smo zavili k vasi Zavrtače. Po dobri uri zmerne hoje smo prišli do hotela na Polževem, kjer so bile stojnice s hrano in pijačo. Na poti se nam je kazala zasnežena narava, v lepem sončnem dopoldnevu se je sneg čudovito
lesketal. Na vrhu planote smo zagledali podružnično cerkvico v. Duha z gotskim portalom, na poti do vasi Male Vrhe pa se nam je razkril razgled po dolenjskih dolinah.
Vstopali smo v osrčje krajev, v katere je Jurčič postavil večino svojih pripovedi. Pot nas je peljala mimo cerkve sv. Janeza Krstnika, v kateri je nagrobnik viteza Fo-edransberga, ki naj bi bil eden zadnjih lastnikov gradu Kravjek, in vasi Oslica. Po treh urah hoje smo dosegli cilj: Muljavo, kjer stoji domačija Josipa Jurčiča. Domačija se je razvila v etnografski muzej na prostem. Posebno privlačnost ji daje letno gledališče na prostem, kjer so za poho-dnike pripravili bogat kulturni program. Ogledala sem si še poznogotsko cerkvico Marijinega Vnebovzetja, ki je znana po zlatem baročnem oltarju in freskah Janeza Ljubljanskega iz sredine 15. stoletja.
Z Muljave je bilo mogoče nadaljevati pot proti Krki, kamor je Jurčič začel hoditi v šolo.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
S snega na topli kras
Planinci smo se na zimsko nedeljo, 21. februarja, iz z bogato snežno odejo pokritega Logatca pod vodstvom Alenke Mrak odpravili na italijanski kras. Pohod smo začeli v naravnem deželnem rezervatu doline Glinščice, v kraju Draga v sosednji Italiji. Številne označene pohodniške poti povezujejo Drago s sosednjimi kraji in sotesko Glinščice. Iz vasi smo ubrali slovensko markirano planinsko pot, speljano po robu nad dolino Glinščice, s katerega se vidita morje ob Tržaškem zalivu in Trst. V kraju Jezero se nam je odprl razgled na dolino Glinščice in prek t. im Malega Krasa do Slavnika in v Istro. Od naselja strmo pada stena Podpečina, kjer je speljana zavarovana plezalna steza. Pohodniki smo se odpravili do razgledišča, kjer smo si dodobra ogledali Glinščico, geološko »delavnico« na odprtem. Nato smo se odpravili do naselja Pesek, od tam pa na razgledni hrib Kokoška (674 m), najvišjo vzpetino na Tržaškem, ki jo Bazovci imenujejo Vrh. S Kokoške smo se vrnili na izhodišče poti, nato pa si ogledali še nekaj znamenitosti v bližini, med drugim slovenski spomenik bazoviškim žrtvam.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
v o n
š
a g
o L
Mali nogomet je priljubljen
Na ravnini pred ciljem v Hotedršici. (foto: Iztok Kordiš)
Športno društvo Log-Zaplana je 20. februarja v športni dvorani v Logatcu pripravilo zimski turnir v malem nogometu.
Prijavilo se je kar 16 ekip, kar priča, da je mali nogomet zelo priljubljen in razširjen v notranjski regiji pa tudi drugod,saj
so bile med sodelujočimi tudi ekipe iz Ljubljane,Škofje Loke,Idrije in Tolmina.
Tekme so se začele že ob 10. uri, kajti veliko število prijavljenih ekip je napovedovalo dolgotrajen pa tudi zanimiv turnir. Kljub temu da so bile prve tri nagrade zelo vabljive (pokali in praktične nagrade), so
igralci prikazali zelo fer in športen nogomet, saj v vseh 34 tekmah ni bilo niti enega incidenta, tako da je tudi sodnik svoje delo lahko opravil korektno in zadovoljivo. Kot zanimivost morda še to, da se je turnirja udeležila ekipa Joma Futsal Team, v kateri igra večina nekdanjih državnih reprezentantov v malem nogometu. Prikazali so hiter in všečen nogomet, vendar jih je v četrtfinalu izdala kondicijska pripravljenost in sanj o finalu je bilo konec. Finalna tekma je bila prava poslastica, prikazan je bil hiter in čist nogomet, zmaga je pa odšla v Tolmin z ekipo Fonex, ki je z rezultatom 5 : 3 nadigrala Steklarstvo Šip-ca.
Organizator, ŠD Log-Zaplana, se ob tej priložnosti najlepše zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo turnirja: Valkartonu, PSC Logatec in Kotalu, še posebej pa Občini Logatec, ki je zagotovila uporabo športne dvorane. Člani športnega društva so si zadali, da bo zimski malo-nogometni turnir postal tradicionalen.
Robi Kramperšek, ŠD Log-Zaplana
o
P
ke n
O v
Uspešni taekwondaši
Pet članov športnega društva taekwondo Tempo iz Logatca se je 6. in 7. februarja v Nemčiji udeležilo največjega mednarodnega tekmovanja za kadete v Evropi. Med več kot 1.200 tekmovalci iz vse Evrope so v svojih kategorijah osvojili: Jakob Jereb (-49 kg) 1. mesto, Patrik Divkovič (-36 kg) in Aleks Robič (-26 kg) 2., Paskal Leto-nja (-39 kg) in Anže Pe-klaj (-33kg) pa 5. mesto. S temi rezultati želimo napovedati uspešen začetek tekmovalne sezone.
Taekwondaši so 21. februarja na mednarodnem tekmovanju M2 Vrbovec nastopili v konkurenci 460 tekmovalcev iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Romunije in Slovenije. Prvi mesti sta osvojila Nejc Hladnik (junior, -55 kg) in Patrik Divkovič (kadet, -36 kg), Paskal Letonja (kadet, -43 kg) je bil drugi, Anže Peklaj (kadet, -33 kg) pa tretji.
Septembra bo društvo ob svoji deseti obletnici v Logatcu organiziralo prvo mednarodno tekmovanje v taekwondoju Tempo Open, s katerim želimo poskrbeti za nadaljnji razvoj te športne discipline v regiji.
Peter Letonja, ŠD Taekwondo Tempo Logatec
Jakob Jereb, učenec OŠ 8 talcev Logatec, na tekmovanju v Nemčiji z začetnikom taekwondoja v Evropi Parkom iz Koreje in logaškim trenerjem Gora-nom Divkovičem. (foto: Peter Letonja)
Tekaška vadba v Logatcu
Ker tudi v Logatcu vedno več ljudi skrbi za svoje zdravje in dobro počutje s tekom, sem se odločil, da poskusim tiste, ki to želijo, povezati v tekaško skupino. Povezali smo se s tekaško skupino Intersport, ki jo vodi Urban Praprotnik, kar nam omogoča skupne tekaške vikende in nastope na velikih mednarodnih maratonih v dobri organizaciji in prijetni družbi.
Začeli smo lani aprila, jeseni pa smo z akcijo privabili veliko novih članov. Ljubljanski maraton je bil zanimiva izkušnja za vse.
Večkrat sem razmišljal, kaj naj rečem tistim, ki pravijo, da raje tečejo sami. Razlogov je kar nekaj. Tisti, ki tečejo sami, delajo celo leto isti krog z enako hitrostjo, kar s fiziološkega vidika nima smisla, saj ne povzroča nobenih pozitivnih sprememb v telesu, lahko pa se pojavi kakšna kronična poškodba. Vadba v skupini nas motivira, da pridemo na vadbo, tudi kadar nismo v najboljši koži. Tisti, ki tečejo sami, so ostali pri 10 do 15 minutah teka, mi pa zdaj brez težav, v skupini in ob pogovoru tečemo od 50 do 70 minut, vedno hitreje, kljub mrazu in večji količini oblačil.
Zimsko vadbo smo popestrili še z enim večerom tedensko v dvorani, kjer delamo vaje za moč in gibljivost, zunaj pa tečemo dokaj redno. Spomladi bomo z akcijo v svoje vrste spet poskusili pritegniti nove ljubitelje teka. Z novo skupino bomo začeli vaditi konec marca. Zaznamovali smo še nekaj tekov, na katerih nameravamo nastopiti, za prvomajske praznike bomo šli na tekaški vikend na morje. Predvsem pa me navdušuje dejstvo, da smo poleg izboljšanja tekaških sposobnosti veliko naredili za splošno zdravje in dobro počutje, nekaterim pa je uspelo spremeniti prehranjevalne navade.
Miro Petrovec
Kmetijska svetovalna služba Logatec 01 754 29 33, roman.rupnik@siol.net
Subvencije v kmetijstvu
Neposredna plačila v kmetijstvu za leto 2010
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 določa postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (IAKS uredba) ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za izvajanje uveljavljanja neposrednih plačil kot so: izplačilo plačilnih pravic, posebna premija za bike in vole, dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, premije in dodatne premije za ovce in koze v okviru SEP, dodatno plačilo za mleko za gorskovišinska in strma kmetijska gospodarstva, podpora za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem (nova ukrepa), ter za uveljavljanje plačil za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 v letih 2010 - 2013 (OMD in SKOP/KOP ukrepi), Ur. l. 14/26.2.2010. Upravičenci do neposrednih plačil so kmetijska gospodarstva, vpisana v register (KMG - MID), ki imajo v evidenci GERK prijavljena vsa kmetijska zemljišča v uporabi in pripravijo zbirno vlogo ter zahtevke v predpisanem roku, do 15. maja 2010.
Priprava na elektronski vnos zbirne vloge Neposredna plačila za leto 2010
Nosilce kmetijskih gospodarstev ali člane njihovih družin (pooblaščence) pozivamo, da se pravočasno seznanite z vsebino uredb, ki določajo ukrepe kmetijske politike in organizacijo izpostave kmetijske svetovalne službe, ki bo nudila pomoč pri elektronskemu vnosu zbirne vloge vsak dan od 8. do 14. ure. Zardi novega pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Ur. l. 1/10) in pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ur. l. 4/10) je treba na upravni enoti pravočasno urediti morebitne spremembe nosilca, namestnika in uskladiti stanje GERK-ov po posodobitvi.
Na naročen termin izpolnjevanja zbirne vloge prinesite:
•	2 x originalno podpisano navadno pooblastilo, če niste nosilec KMG oz. ste pooblaščenec (obite ga v pisarni KSS ali na zadnji stran priročnika za oddajo zbirne vloge 2010)
•	zbirno vlogo in zahtevke za leto 2010
•	predtisk neposredna plačila za leto 2010, ki ste ga prejeli iz ARSKTRP
•	kartico oz. knjižico osebnega računa, če je spremenjen
•	izpis iz CRG ali izpolnjen B obrazec - živali po kategorijah na dan 1.3.2010
•	odločbe (za KOP program, o plačilnih pravicah, o plačilih, na pritožbe, ... )
•	morebitne pritožbe na odločbe
•	odgovore na pojasnitev sledenja SKOP
•	zapisnik kontrolorja ali inšpektorja
•	meritve strmih travnikov.
Izobraževanja v letu 2010
Projekti na podlagi razpisa občine Logatec, ukrep zagotavljanje tehnične podpore
•	Ekonomika poslovanja - obvladovanje stroškov na kmetiji (pridelava mleka)
•	Ekološko pridelana hrana, sonaravno pridelano mleko
•	Ocenjevanje izdelkov domače predelave (salame, klobase, kis, sok, domače pecivo, sir,
Izobraževanje za manjše ciljne skupine bo v obliki predavanj, delavnic in prikazov. Projekt LAS
•	Sadovnjak, travnik in vrt, z znanjem podprt: nadaljevanje načrtovanih aktivnosti.
Natančnejše in sprotne informacije boste dobili v pisarni KSS Logatec, na oglasni deski pred pisarno, v Logaških novicah, Kmečkem glasu, Zeleni deželi in na spletni strani KSS Logatec (www.lj.kgzs.si).
Roman Rupnik, vodja izpostave in kmetijski svetovalec
Zadnji rok za vložitev vloge
je 31. marec
Lani se je nekoliko spremenila zakonodaja na področju povračila trošarin za ener-gente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Bistvena sprememba za vlagatelje je, da bodo za leto 2009 dobili povrnjenih 70 % plačane trošarine od 15. junija 2009 dalje, do tega datuma pa velja staro povračilo v višini 50 % plačane trošarine. V skupini 1 za normativno porabo 200 l/ha so dodane nove kulture: vrt, trajne rastline na njivskih površinah, rastlinjak, matičnjak in trajni travnik. Vlogo za vlaganje zahtevkov pri uveljavljanju trošarin je treba pristojnemu carinskemu organu oddati do 31. marca. Ker je prišlo do sprememb pri uveljavljanju trošarin, se pri zahtevku uporablja nov obrazec TRO-A, ki je dostopen na spletni strani carinske uprave, v strojnih krožkih, na enotah KSS ter naprodaj v knjigarnah Državne založbe Slovenije. Zahtevku je treba priložiti originalne račune za kupljeno gorivo na bencinskih servisih.
Marjan Papež
Obrezovanje drevja
Na Logaškem je kar nekaj sadnih vrtov ob hišah ali celo manjših sadovnjakov, zato ne bodo odveč napotki, kako ravnati s sadnim drevjem, da bo dalo več pridelka. Glavni poudarki so na obrezovanju, ki jih je na občnem zboru logaških čebelarjev, predstavil sadjarski strokovnjak inž. Janez Gačnik.
•	Če režemo zgodaj spomladi, ne obre-žemo do konca, ker lahko pride do po-zebe.
•	Za zmanjšanje izmenične rodnosti je treba jablane v letu, ko je veliko cvetnih nastavkov, bolj obrezati.
•	Ko obrezujemo, odrežimo celo vejo.
•	Izrezujemo povešene veje.
•	V krošnjo moramo spustiti svetlobo, zato izrezujemo tiste veje, ki se prekrivajo.
•	Če je krošnja dovolj zračna, je veliko manj škrlupa, sadje pa je lepše.
•	Vrh krošnje obrežemo po cvetenju, da vidimo, koliko cvetov se je oplodilo.
•	Za boljšo oploditev jabolk, hrušk in drugega sadnega drevja sadimo tudi divje sadne vrste (dren, mahonija, nešplja, jerebika, skorš, brek, češmin, šipek, črni trn,
•	Jablane obrezujemo večkrat (ko gremo v nasad ali na vrt, imejmo vedno škarje s sabo).
•	Bujno rastoča drevesa obrezujemo zelo malo, sicer povzročimo še bolj bujno rast.
•	Če je na drevesu veliko dolgih poganjkov (šib), jih ob obrezovanju nekaj pustimo, da ne povzročimo še bolj intenzivnega odganjanja novih.
•	Za dober pridelek jablan je dovolj, če dozorijo jabolka le iz 6 odstotkov cvetov.
•	Za boljšo oploditev sadimo več sort iste sadne vrste.
•	Čebele slabo oprašujejo hruške, ker je hruškov cvetni prah grenak.
•	Za dobro oploditev sadnega drevja je potrebna v času cvetenja je v bližini sadovnjaka ena čebelja družina na 25 arov nasada.
•	Če želimo pridelek sadja z manj uporabe sredstev za varstvo rastlin, sadimo stare sorte, npr. jablane, kot sta carjevič in bobovec, ali nove, odporne sorte: topaz, revinda, ariwa, producta, opal).
Predavanje povzel Marjan Papež
v o n
š
a g
o L
Živahne počitnice v Rovtah
Mladi Rovtarji so uživali na snegu. (foto: Metka Bogataj)
Letošnja zima je bila radodarna s snegom kot že dolgo ne in je otrokom v času zimskih počitnic ponudila veliko veselja. Teden, ko malce porinemo vstran šolske skrbi, prehitro mine, še posebej, če smo aktivni. Na rovtarskem smučišču je bilo letos zelo živahno. Otroci so smučali, se sankali in vozili s katerim od priročnih, doma narejenih zimskih vozil. Poskrbljeno je bilo tudi za vse več ljubiteljev smučarskega teka. Vsako dopoldne so otroci in odrasli lahko tekli pod vodstvom Ermine Šimenc, ki se ji je popoldne pridružil mož Roman. Dopoldne predvsem mladim, popoldne pa tudi odraslim sta dajala napotke pri prvih korakih na tekaških smučeh. Zelo pohvalno je, da so se na bele poljane podali tudi tisti, ki nikoli prej niso niti stali, kaj šele tekli na smučeh. Ženske, ki smo se zbrale, smo bile nadvse zadovoljne, saj smo ugotovile, da je tek na smučeh res šport za vsakogar. Če ne gre hitro, gre pa počasi, če ne v hrib, pa po ravnini. Pomembno je, da smo aktivni. Gotovo bo ta vrsta rekreacije v naših krajih vedno bolj priljubljena, saj imamo pravi teren, Šimenčevi pa so teku zapisani vsi in velikodušno razdajajo svoje znanje, za kar jim gre še posebna zahvala. Škoda, da je tekaško in smučarsko vnemo na koncu počitnic prekinilo slabo vreme. Tako je, dobesedno, v vodo padel smučarski tečaj, napovedan za konec tedna.
Metka Bogataj
o
OP p
ke n
O v
Praznik mam in ^
Na OŠ 8 talcev Logatec smo se v oddelkih 3. razredov odločili, da za 8. marec presenetimo mame in očete. Prebirali smo pesmici Toneta Pavčka Mama je ena sama in Neže Maurer Rišem očeta. Eno pesmico smo se naučili na pamet, drugo pa doživeto deklamirati. Obe smo pozneje povedali staršema. Nekateri smo v šoli iz risalnega lista izrezali veliko srce, na prvo stran smo narisali mamo in očeta, na drugo stran pa smo zapisali intervju, ki smo ga s staršema naredili za domačo nalogo. Na vprašanja: kako se počutiš v vlogi starša, kaj te najbolj razveseli in kaj razžalosti, smo dobili veliko zanimivih odgovorov. Sledilo je še izdelovanje obeskov iz fimo mase in darilnih vrečk. Tako opremljeni smo se 8. marca odpravili proti domu in lepo je bilo videti zadovoljne obraze naših staršev.
Učenci in razredničarke, OŠ 8 talcev
Literarna delavnica
Nagrajenci literarnega natečaja javnega sklada za kulturne dejavnosti na temo ekologija in kultura smo se udeležili literarne delavnice s pisateljico in pesnico Ano Porenta. Z njo smo razpravljali o tem, kakšne knjige radi beremo in zakaj, in prišli do zaključka, da so najboljše knjige tiste, iz katerih se kaj naučimo, oziroma tiste, ki nam pustijo dolgotrajen pečat. Na delavnici smo napisali kratko pesem ali pripoved in svoje delo prebrali ostalim, pisateljica in ostali v skupini so nam povedali pripombe in napotke, da smo lahko besedilo še izboljšali. Spoznali smo, da pri pisanju pesmi ni najbolje uporabljati fraz, ki smo jih vsi že stokrat slišali, pisati moramo po svojem navdihu, v pesmih lahko rime tudi izpustimo, bolj pomembno od prisiljene rime je namreč sporočilo pesmi. Na koncu delavnice smo se pogovarjali še o temi natečaja za prihodnje leto (izbrana tema je revščina in uboštvo) ter zadovoljni odšli domov.
Gregor Lipovec, 7. b, OŠ 8 talcev Logatec
Iz risalnih listov smo izrezali veliko srce. (foto: Bojana Pivk)
Presenetili smo mame in očete. (foto: Bojana Pivk)
Po prešernih stezicah
Učenci iz Rovtarskih Žibrš so za kulturni praznik pripravili predstavo. (foto: Ana Žakelj)
Se vam zdi samoumevno, da govorimo, beremo, pišemo in ustvarjamo v svojem jeziku? Ljudem, ki so ustvarjali še ne tako davno nazaj, se to ni zdelo niti mogoče, kaj šele samoumevno. Zato je lepo, nujno in prav, da smo Slovenci svoji kulturi podarili praznik. Posvečen je Francetu Prešernu in njegovi besedi. V svojih časih je mislil na nas, na naslednje rodove. In ne zaman, kajti danes smo tukaj. Smo kulturni. In on je z nami, za vedno naš.
Tudi na POŠ Rovtarske Žibrše smo se spomnili nanj. Pod naslovom Po prešernih stezicah so se zvrstile pevske, recitacijske, igralske in plesne stvaritve prav vseh otrok. Ne brez spodrsljajev, a z veliko mero vloženega truda in navdušenja. Igrivo, nagajivo, pisano, božajoče in malce učeno. S svojo prisrčnostjo in iskrenostjo so nedvomno prepričali vse gledalce, ki so se prireditve udeležili kljub močnemu sneženju. Z obiskom so nas res počastili in spet dokazali, da spoštujejo delo in trud naših najmlajših. In za to smo jim še kako hvaležni. Za barvit zaključek pa je poskrbela tudi nova številka šolskega glasila Drobtinice.
Ana Žakelj
Promocija zdravja tudi na OŠ Rovte
Trdno zdravje in dobro počutje je temelj uspešnega opravljanja vsakdanjih dolžnosti. Da smo lahko uspešni in nam gre delo dobro od rok, pa se je treba pravilno prehranjevati, kajti hrana je gorivo za telo. Zato smo dolžni že našim najmlajšim približati, kaj je posebej dobro zaužiti vsak dan. Na šoli Rovte smo se, tako kot še veliko osnovnih šol po vsej Sloveniji, pridružili projektu Shema zdravega sadja. Sadje, zelenjava in oreščki bodo letos varuhi našega zdravja.
Gre za sistem razdeljevanja sadje in zelenjave v šolah ob finančni pomoči Evropske skupnosti in Republike Slovenije. Tako smo že v mesecu januarju pričeli z razdeljevanjem orehov in lešnikov, ki jih je pridelal gospod Martin Pečarič iz Bele Krajine. Pogoj namreč je, da sta sadje in zelenjava pridelana v Sloveniji, in to na čim bolj naraven način. Delitev poteka enkrat tedensko. Do zdaj smo razdelili že kivi, korenček, kaki in jabolka. Učenci so s tem načinom zadovoljni in le redki vihajo nosove nad ponujenim. Verjetno gre iskati vzrok za to v tem, da od doma na to niso bili navajeni. Menimo, da bo sadje in zelenjava postalo nadomestilo za škodljive sladke in slane prigrizke. Preden dobijo učenci sadje, pa namesto jutranje misli poslušajo prispevek, ki govori o značilnosti sadja, ki jim ga ponudimo tisti dan. Tako
Oreški so veliko bolj zdravi od kinder jajčk ali čipsa. (foto: Metka Bogataj)
otroci združijo prijetno s koristnim. Vsi upamo, da bomo vsaj katerega od mladih vzpodbudili k bolj zdravemu prehranjevanju.
Metka Bogataj
Pojedli so več sto krofov
Na pustni torek se je v veliki telovadnici osnovne šole 8 talcev Logatec zbralo veliko različnih mask, za katerimi so se skrivali otroci, tisti mlajši, ki obiskujejo vrtec pa tudi starejši osnovnošolci. Nobenega opazovalca maske ne bi pustile ravnodušnega, še posebej tiste ne, ki so bile narejene doma. Kar nekaj jih je namreč bilo takih, za katere smo lahko takoj uganili, da so jih otroci sami ali s pomočjo staršev izdelovali več dolgih tednov. Na pustovanju, ki ga je s pomočjo logaške izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti organizirala osnovna šola, so otro-
ci sodelovali v vodenem zabavnem programu in se posladkali s flancati in krofi. Za bele sledi sladkorja na poslikanih obraznih in maskah se niso prav nič menili. Isto popoldne je bil tudi izbor najlepših mask, na katerem so izbrali najbolj zanimivo družinsko masko. Zmagala je skupina delavcev, kot skupinska maska so žirijo prepričale prikupne marjetice, kot inovativne posamezne maske pa so slavili marsovec, buča, petelin in pujsek. Rajanje je bilo po pričakovanju veselo, otroci pa z novimi idejami že navdušeno pričakujejo naslednjega.
Anita Ilić
v o n
š
a g
o L
Kranjska Gora nikoli ne razočara
Zimovanje logaških študentov je že klasika
Te so najboljše, te bodo moje! (foto: arhiv KLŠ)
Za startno črto (foto: arhiv KLŠ)
o
P
ke n
O v
KLŠ aktivisti v Zelencih (foto: arhiv KLŠ)
V četrtek, 25. februarja, se je v zgodnjih dopoldanskih urah na zimovanje v Kranjsko Goro iz Logatca odpeljal prvi kombi članov logaškega kluba študentov. Utrujeni od izpitnega obdobja smo se veselili tradicionalnega štiridnevnega zimovanja v Kranjski Gori, k dobri volji pa je pripomoglo tudi to, da nas je le-ta pričakala obsijana s soncem.
Največji smučarski navdušenci so se takoj podali na smučišče, ostali pa smo se odločili za mirnejši začetek zimovanja ob čaju in pogledu na zasnežene vrhove. Do večerje se je pripeljal tudi drugi kombi, pridružili pa so se nam še študentje Notranjskega študentskega kluba.
Naslednji dan smo se zaradi dežja večinoma zadrževali v Porentovem domu, kjer smo bili nastanjeni, vendar nam nikakor ni bilo dolgčas. Približno trideset nas je v tamkajšnji učilnici kartalo, pomerili smo se v različnih družabnih igrah, ob kitari smo odpeli nekaj pesmi, nekateri pa so se razvajali v bazenih.
Naslednje jutro smo se prebudili v sončen dan, ki smo ga izkoristili za smučanje, deskanje in sprehode. Kljub aktivnemu dopoldnevu nam zvečer še ni zmanjkalo energije. Iz središča Kranjske Gore smo se okrog desete ure odpeljali z Bedančevim rahlo razmajanim avtobusom, ki je spominjal na tiste šolske iz ameriških filmov, le da je bil poslikan z motivi narave. Na poti nas je pričakal posebej prirejen snežni teptalec, ki nas je pripeljal do koče v Krnici, kjer je začetek sanka-ške proge. Izposodili smo si sanke in lučke ter se, eni z navdušenjem, drugi še malce prestrašeni, spustili v dogodivščino. Gozdna pot, po kateri smo se spuščali, je bila osvetljena s polno luno in nekaj baklami, vzdušje je bilo fantastično, prav tako ni manjkalo adrenalina ob prevračanju v sneg.
Zadnji dan smo se dopoldne sprehodili po Zelencih in se še zadnjič na-dihali svežega gorenjskega zraka, po kosilu pa smo se počasi odpeljali proti domu, kjer nas bodo na lepa doživetja spominjale premnoge simpatične fotografije.
Anita Ilić, Klub logaških študentov
L
Propagandno sporočilo
VETERINARSKA POSTAJA VRHNIKA, d.o.o.
Pot v Močilnik 17, Vrhnika, Tel.: 01 750 25 52, 750 25 53
CEPLJENJE PSOV
Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 2010 na območju občine LOGATEC po naslednjem razporedu:
TOREK, 30. marec
od 9.00 do	10.30
od 11.00 do	11.30
od 12.00 do	12.15
od 12.30 do	13.00
od 14.00 do	15.20
od 15.45 do	16.30
SREDA, 31. marec
od 9.00 do 9.30 od 9.45 do 10.15 od 10.40 do 11.00 od 11.30 do 12.00 od 12.30 do 13.30 od 13.45 do 14.00
ČETRTEK, 1. april
od 8.30 do 10.00 od 10.15 do 10.45 od 11.15 do 11.30 od 11.45 do 12.00
na dvorišču nekdanje občine Logatec
pri Ostermanu v Grčarevcu
na križišču v Jakovici
pred trgovino v Lazah
pri gostilni Turk v Hotedršici
spet pred nekdanjo občino v Logatcu
pri zadružnem domu na Tratah pri Kovaču v Rovtarskih Žibršah pri zbiralnici mleka na Petkovcu pri šoli na Vrhu Sv. Treh Kraljev pri gostilni Rezka v Rovtah pri gostilni v Cestah
pri zadružnem domu v Gor. Logatcu Kalce na avtobusni postaji pri gasilskem domu v Logaških Žibršah pri Rečanu v Logaških Žibršah
SOBOTA, 3. april
od 8.30 do 10.30 za celo občino Logatec na dvorišču nekdanje občine Logatec
Cepljenje je obvezno za vse pse starejše od treh mesecev. Psa naj na mesto cepljenje pripelje odrasla oseba.
S seboj morate obvezno prinesti Knjižico o cepljenju - POTNI LIST, ki ste jo dobili ob lanskem cepljenju in EMŠO lastnika psa.
Psa lahko cepite tudi na veterinarski postaji na Vrhniki, Pot v Močilnik 17, vsak dan od 7.00 do 9.00 in v popoldanskih urah od 17.00 do 18.00.
CENA CEPLJENJA : 34,89 €.
PO DOGOVORU TUDI CEPLJENJE NA DOMU (informacije: 041 642 252, 041 632 851, 031 793 248). Cena je 50 €.
Andrej Brus, dr. vet. med., vodja postaje
v o n
š
a g
o L
Novi - stari predsednik društva upokojencev
Vladislavu Pucu je občni zbor Društva upokojencev Logatec potrdil predsedniški
mandat še za naslednja štiri leta
V nabito polni jedilnici in še vse v avli osnovne šole 8 talcev je logaško društvo upokojencev 7. marca opravilo inventuro uspešnega dela v minulem letu in potrdilo delovni in finančni načrt za letos.
Uvodoma je ženski pevski zbor DI-DU pod vodstvom Matije Logarja odpel za dobršen koncert svojih uspešnic. Poleg predsednice upravnega odbora SPIZ Anke Tominšek in drugih gostov sta živahen občni zbor pospremila tudi predsednik ljubljanske zveze upokojenskih društev Marjan Sedmak in predsednica nadzornega odbora ZDUS Cilka Lumbar. Zvrstila so se poročila predsednika, računovodje, inventurne komisije, športnega društva Baron, pevskega društva, stanovanjske komisije, projekta Starejši za starejše pa še poročila stanovanjske komisije, komisije za rekreacijo ter gradbenega in nadzornega odbora. Razpravi so se člani društva odpovedali.
Po razrešnici prejšnjemu upravnemu odboru je občni zbor s prepričljivo večino izvolil nove organe društva, 13-članski upravni odbor, tričlanski nadzorni odbor z namestniki in tričlansko častno razsodišče. Upravnemu odboru bo ponovno predsedoval Vadislav Puc, ki se je v imenu vseh novoizvoljenih zahvalil za zaupanje. Med poglavitne prihodnje naloge so upokojenci med drugim sprejeli: pomoč najbolj socialno ogroženim, projekt Starejši za starejše, obisk bolnikov, nadaljevanje gradnje dnevnega
centra, pomoč društvenim dejavnostim, društvena srečanja in
rekreativna srečanja, izobraževanje, še posebej računalniški progam, sodelovanje z ZDUS, mestno zvezo in z društvi notranjske koordinacije. Bodo pa letos potekale tudi priprave na 65-letnico društva, ki bo v prihodnjem letu.
Občni zbor, ki so ga pozdravili tudi cenjeni gostje, je nato
Ob razvitju prapora: (z leve) praporščak Janez Grom, Marjan Sedmak in predsednik Vladislav Puc. (foto: Vida Krajnc)
razvil novi prapor, ki ga je predsednik Puc izročil v skrbno varstvo in ponosno predstavljanje praporščaku Janezu Gromu in njegovemu pomočniku Antonu Menartu. Spominski trak sta pripela: Marjan Sedmak v imenu mestne zveze in Tone Sluga v imenu notranjske koordinacije. Sedmak pa je v imenu mestne zveze upokojencev izročil priznanja za požrtvovalna in dolgoletna prizadevanja v društvu: Tončki Rudolf, Janezu Gromu, Marjanu Kržiču, Jožetu Kobalu, Ladislavi Gostiša, Jani Brus, Janezu Jerini, Tončki Petkovšek, Ivi Nemgar, pevskemu društvu in Rozi Sedej, ki se je ob tej priložnosti poslovila od dolgoletnega tajni-kovanja v Društvu upokojencev Logatec. Zakusko in družabno srečanje je s harmoniko pospremil Peter Černilogar.
Marcel Štefančič
o
OP p
ke n
O v
Življenje in delo upokojencev v Rovtah
Prek 130 upokojencev se je 12. februarja zbralo na 5. občnem zboru DU Rovte. Predsednik društva Janez Jereb je pozdravil navzoče, med njimi tudi predsednike sosednjih društev upokojencev in predsednika mestne zveze društev upokojencev. Podal je pregled dela v preteklem letu in prikazal vso pestrost in razgibanost delovanja. Osnovni namen društva je zagotavljati medsebojno druženje ljudi v tretjem življenjskem obdobju in izpolnitev njihovih interesov. Aktivno delovanje društva pomeni večji dosežek pri zmanjšanju občutka osamljenosti, ki je dokaj pogost pojav pri ljudeh v poznih letih. Za ohranitev vitalnega življenja društvo organizira poldnevne in dnevne pohode ter druge oblike rekreacije. V skrbi za zdravje svojih članov je lani poleg že utečenih dejavnosti večkrat organiziralo testno merjenje holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja. Da smo se lahko prepričali o bogati dejavnosti upokojencev, so športno usmerjeni člani pokazali številne pokale in priznanja, ki so jih osvojili na meddruštvenih in regijskih tekmovanjih v pikadu in balinanju. Razstavljena so bila tudi ročna dela naših pridnih upokojenk. Predsednik društva je predstavil še bogat plan dela za leto 2010. Razveseljivo je dejstvo, da je v društvo vključenih vedno več upokojencev. Po končanem uradnem delu je sledila zakuska.
I. K.
Upokojenski pust
Letošnji predpustni čas je bil kljub obilici snega in pravi notranjski zimi kratek. Logaški upokojenci smo se z vodjem Vinkom na pustni torek pripeljali do turistične kmetije Hudi-čevec pri Postojni. Za veselo razpoloženje je igral in pel godec iz Martinjaka. Ko nas je vino pogrelo, je bilo veliko plesa, zaradi česar smo tudi prišli. Sredi veselega razpoloženja so prišle lepe maškare (na fotografiji), ki smo jih ocenjevali s podarjanjem »srčkov«. Po kmečki pojedini in prijetnem druženju smo se dobre volje odpeljali domov.
Besedilo in foto: Marinka Petkovšek
Dan žena na hleviških gmajnah
Logaški planinci smo tudi letos v počastitev dneva žena odšli na tradicionalni pohod na Hleviše nad Idrijo, in sicer 7. marca. Pot pod noge smo vzeli v Idriji. Pri koči na hleviških planinah so mladi idrijski planinci ženam in dekletom voščili za praznik in jim podarili ročno izdelane cvetice. Naš vodnik Janez je ostal zvest tradiciji praznika in nam je podaril nagelj in ročno izdelan spominek s tega pohoda. Za veselo razpoloženje in ples sta v koči igrala harmonikar in kitarist, tako da smo se šele sredi popoldneva dobre volje vrnili v dolino.
Besedilo in foto: Marinka Petkovšek
Valentinov sejem
Sveti Valentin, ki po starem ljudskem izročilu prinese ključ od korenin, je 14. februarja, ko je Logatec pokrivala debela snežna odeja, praznoval svoj god. Pred tradicionalnim mesečnim sejmom so se delavci komunale z mehanizacijo in lopatami lotili čiščenja snega na Cankarjevi cesti, da so 12. februarja sejmar-ji lahko postavili svoje stojnice. Stalni prodajalec z Brkinov (na fotografiji) ima redne kupce krompirja, kisle repe in zelja, ki ga logaške gospodinje zelo cenijo. Valentinov sejem je potekal brez dodatnega angloameriškega šarma, ki je v zadnjih letih svojstvene načine izpovedovanja ljubezni prinesel tudi k nam.
Besedilo in foto: France Brus
Drugačno praznovanje
Letošnji 8. marec smo članice športnega društva Baron in pevskega zbora društva upokojencev Logatec praznovale na poseben način. Vodja izletov Vinko je organiziral kopalni dan s kosilom v izolskem hotelu Delfin (na fotografiji pred hotelom). Nekatere smo uživale v kopanju, druge pa so se raje odpravile na sprehod po sicer sončni, a vetrovni Izoli. V Delfinu smo srečali precej logaških upokojencev, ki tam dopustujejo. Potem ko smo se okrepčale z bogatim kosilom, so pevke pod vodstvom Matija Logarja v avli hotela še zapele.
Besedilo in foto: Marinka Petkovšek
V lesu je življenje
Potem ko je na deževen večer, bilo je 26. februarja, ob odprtju razstave svojih del v Stekleni galeriji večnamenske dvorane v Dolnjem Logatcu Janez Sodja pričaral šumenje morja in žu-borenje gorskega potočka, nas je popeljal na ogled svojih del. »S slikami, z ljubkimi lesenimi figuricami, z vsem, kar ustvarjamo, je treba med ljudi. Umetnine morajo biti med nami, v šolah, na trgih, v cerkvah, tudi v nakupovalnih centrih, da jih vidimo, občutimo,« je dejal. Na ogled je postavil osem fraktalov na platnu in 18 printov na papir, vse računalniško obdelano, ter 16 lesenih skulptur. Razstavo si lahko do konca marca ogledate na zgornjem hodniku starega dela osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki.
Besedilo in foto: Brane Pevec
v o n
š
a g
o L
Koga ima naš župan rajši? Smeti ali ljudi?
Vsekakor je pomembno in pametno, da se
občane informira o predvidenih aktivnostih Občine Logatec o načinu dolgoročnega reševanja problematike na področju ravnanja z odpadki. Seveda pa je treba pri tem poudariti, da morajo biti podane informacije celovite in objektivne, predvsem pa pravočasne oziroma sprotne.
Vesel sem bil, ko sem v članku z naslovom V Logatcu sežigalnice zagotovo ne bo prebral, da sežigalnice nevarnih odpadkov v logaški občini ne bo. Malo manj pa me veseli vztrajnost župana občine Logatec, da bi se v indu-strijsko-obrtni coni Logatec zgradil center za obdelavo odpadkov, ki seveda ne bi bil namenjen samo reševanju problematike odpadkov za občino Logatec, ampak tudi za okoliške občine, med katerimi naša ni največja in bi potemtakem center reševal t. i. regijski problem.
Izgradnja centra je predvidena na lokaciji IOC Logatec (jug) s kapaciteto predelave od 60.000 do 100.000 ton odpadkov na leto. Ta podatek lahko ponazorimo tudi bolj plastično in pomeni, da se bo v center pripeljalo od 6.000 do 10.000 kamionov na leto (ob predpostavki, da vsak pripelje 10 ton odpadkov), poleg teh pa še dodatni kamioni, ki bodo odvažali končne produkte obdelave. Po vsej verjetnosti vse podjetnike, ki so investirali znatna sredstva v svoje poslovno-proizvodnje objekte na tej lokaciji najbrž upravičeno skrbi, kako
bo tovrstna umestitev objekta ter z njim povezana logistika vplivala na njihovo dejavnost, ugled in prepoznavnost.
Iz podanih pojasnil nikjer ni razvidno, kakšna tehnologija bo uporabljena pri obdelavi odpadkov in iz tega razloga sem zelo skeptičen: ali obstajajo zagotovila, da ne bo s tem zmanjšana kakovost bivanja občanov in tudi drugih vplivov na okolje? Še bolj nesmiselno se mi zdi dejstvo, da v dozdajšnji razpravi na to temo sam župan Nagode ob pomoči v. d. direktorja komunalnega podjetja Igorja Petka podaja pojasnila o mogočih tehnoloških rešitvah. Ali mogoče tovrstne aktivnosti sodijo med njune delovne obveznosti, ali pa gre razloge visoke angažiranosti iskati drugje. Bolj smiselno bi se mi zdelo, da se najprej identificirajo potencialni investitorji, ki bi potem ločeno predstavili projekte, nato pa ni šele izbrali najbolj sprejemljivo rešitev, in to s konsenzom širše javnosti.
V Sloveniji se nekako predvideva gradnja približno ducat regijskih centrov za obdelavo odpadkov. Zakaj mora biti prav v občini Logatec oziroma na samem robu IOC in naselja Logatec zgrajen eden izmed regijskih centrov za obdelavo odpadkov?
Razumem!!!
Župan navaja prednosti projekta. Pa naredimo enostavno analizo le-teh: - Od 70 do 100 kakovostnih delovnih mest za
dobo 25 let. (Ali lahko kdorkoli že danes zagotovi, da bodo delovna mesta res lahko zasedli občani Logatca in ne drugi ali celo poceni delovna sila iz tujine?)
-	Zelo ugodna cena za predelavo, ki jo bodo plačevali občani prek položnic. (Nisem pripravljen sprejeti »bonbončka« (ponujene nižje cene za predelavo odpadkov na moji položnici) za ceno negativnih vplivov, ki jih lahko prinese regionalni center za obdelavo odpadkov v Logatcu. Raje delim usodo z vsemi državljani Slovenije, ki centrov za obdelavo odpadkov v svoji občini ne bodo imeli.)
-	Možnost pridobitve rente v obdobju obratovanja kot stalni vir prihodka v občinski proračun. (Od koga se lahko pričakuje renta? Po mojem prepričanju investitor nikakor ne bo pripravljen izplačevati nikakršne rente, saj s svojo dejavnostjo obdelave odpadkov, kot je razvidno iz županovih pojasnil, nikakor ne bo vplival na okolje in življenje ljudi.)
Vsekakor me bonitete, ki naj bi jih center za obdelavo odpadkov prinesel občini Logatec, niso prepričale!
Za tako pomemben projekt, kot je regijski center za obdelavo odpadkov v Logatcu, bi moral naš župan pri komuniciranju z širšo zainteresirano javnostjo poleg Logaških novic uporabljati tudi druge pristope in na nek način pri občanih, od katerih je bil izvoljen, preveriti ali se z njim strinjajo.
Miran Obreza
Bodi ne-odvisen, nariši nov dan ali zakaj so ponedeljki v okolici vrtcev in šol še vedno nekaj posebnega
o
P
ke n
O v
Skoraj vsak ponedeljek, če le ni preslabo vreme, naletimo na enak prizor. V skritih kotičkih igrišča šole v Gornjem Logatcu ali v kozolčku vrtca ležijo steklenice z vinom, pivom, odvržene škatle cigaret in druga nesnaga, vsakič je kakšna reč tudi poškodovana. Skrbno pregledamo okolico, pospravimo in si oddahnemo, ker nismo med vsem naštetim našli igel. Še ne. Ravnateljici vrtca in šole razmišljava, kot že večkrat, kaj storiti. Skupaj z županom iščemo možne učinkovite rešitve, ki pa so jih mladci in mladenke še vselej do zdaj zaobšli in zgodba se je ponovila.
Pa je februarja nam in vsem, ki nas taka ali podobna problematika zadeva, prišla nasproti zanimiva ponudba, kampanja ne-odvi-sen.si. Učenem vseh treh logaških šol, njihovim staršem in ostalim je bil ponujen zanimiv celodnevni dogodek, ki naj bi udeležencem na izviren način predstavil pasti sodobnega časa, odvisnosti vseh vrst.
Dopoldne so si predstavitev ogledali učenci vseh treh osnovnih šol in spraševala sem
skupine naših najstarejših učencev, kaj jim je najbolj ostalo v spominu. Naštevali so: odvisnosti se ne da ozdraviti, droga človeku in njegovim najbližjim uniči življenje, pretirana uporaba računalnika lahko v skrajnem primeru povzroči tudi smrt in podobno. Zdelo se mi je, da se jih je prikazano dotaknilo.
Nato sem se zvečer udeležila še predstavitve za starše. Priznam, tudi zato, ker me je zanimalo, koliko staršev se je bo udeležilo. Moj dvom, da bo dvorana bolj prazna, je bil neupravičen. Kar veliko ljudi različnih generacij je prišlo. Nasmejali smo se Nataši Tič Ralijan, pozorno prisluhnili izvajalcem in si ogledali video posnetke različnih medijskih osebnosti slovenskega prostora. Slišali smo, da smo starši prvi in edini odgovorni za to, da naš otrok ne zaide v odvisnost. Na koncu smo zaploskali državni tožilki Vlasti Nussdorfer, vodji Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica Mihu Kramliju, kriminalistu Alešu Bartolu in duhovniku Robertu Friškovcu. Kdor je želel, je lahko tudi poklepetal s posameznim
strokovnjakom ali si ogledal primere različnih vrst drog ter pripomočke za njihovo jemanje.
Z dogodka sem odhajala resnično navdušena nad idejo, podporo občine Logatec, izvedbo. Le nekaj mi ni dalo miru. Povabljenih je bilo več kot tisoč staršev osnovnošolcev, v dvorani pa jih ni sedelo ravno dosti. Na odlični predstavi z veliko koristnimi informacijami predvsem ni bilo staršev tistih otrok, ki si prisvajajo igrišča in okolico vrtcev ali šol svojih mlajših vrstnikov, da lahko, skriti očem svojih staršev in drugih, padajo vse globlje in globlje. Tudi ni bilo večine staršev otrok, ki imajo z vzgojo take in drugačne težave že v predšolski ali zgodnji šolajoči dobi in se le-te odražajo tudi že v vrtcu ali v šoli. Škoda. Zamudili so priložnost, da bi, v skladu s sloganom kampanje ne-odvisen.si, zmogli že danes, in ne šele, ko to morda ne bo več mogoče, reči: Narišimo nov dan. Morda pa bodo za iskanje pomoči kdaj na spletu odtipkali naslov www.ne-odvi-sen.si.
Marinka Dodič, ravnateljica OŠ Tabor
L
Očistimo Slovenijo
17. aprila bomo očistili tudi Logatec
V osrednjem delu logaške občine naj bi bilo od 30 do 40 divjih odlagališč
Logaška občina je ena od mnogih, ki so se letos pionirsko vključile v obsežno vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Akcija bo 17. aprila, le nekaj dni pred svetovnim dnevom zemlje, ki je 22. aprila. Priprave mrzlično in intenzivno potekajo že nekaj mesecev. Vanjo se vključuje vedno več društev, institucij in posameznikov, ki si želijo, da Slovenija (p)ostane zelena in okolju ter človeku prijazna dežela. Naj vse to velja tudi za občino Logatec.
Snovalci prve tovrstne akcije v Sloveniji so širokopotezno določili dva osnovna cilja: popis divjih odlagališč in njihova sanacija. Vsa divja odlagališča bodo vnesli v register divjih odlagališč, ki ga do zdaj ni bilo, in seznam predali inšpektorjem. Odlagališča, ki bodo osnova za čistilno akcijo, so lahko prijavili posamezni občani, večina pa je bila lociranih na podlagi satelitskih in ortoposnetkov, ki si jih lahko ogledate na spletnem portalu www.geopedia.si. Nekaj divjih odlagališč so prostovoljci na terenu 13. marca že locirali, jim določili koordinate in obseg, ponovno pa se bodo z isto nalogo spopadli še v soboto, 20. marca, ko bodo določili še preostala. Kot nam je povedal prostovoljec in popisova-
lec za logaško območje Matic Klanjšček, naj bi bilo samo v osrednjem delu logaške občine od 30 do 40 divjih odlagališč.
Ljudje so vedno bolj ozaveščeni
Svojo udeležbo so do zaključka redakcije s posebnim pisnim dogovorom že potrdili osnovni šoli 8 talcev in Rovte, VZZ Kurir-ček, prostovoljni gasilski društvi Dolnji in Gornji Logatec, krajevni skupnosti Rovte
Več o projektu in tem, kako pri njem sodelovati, lahko preberete na www.ocistimo.si, na spletni strani logaške občine www.logatec.si pa lahko spremljate aktualno lokalno dogajanje in napotke v zvezi z akcijo.
in Hotedršica ter Občina Logatec, ki je k sodelovanju povabila tudi Komunalno podjetje Logatec. Slednje bo poskrbelo za odvoz smeti z zbirnih točk, kar je eden od bistvenih elementov akcije. Kot nam je povedal direktor komunalnega podjetja Igor Petek, bodo smeti odvažali na deponijo Ostri vrh ter zbirni center ob njej, v Surovino v Ljubljano, del pa tudi v center za ravnanje z odpadki na Vrhniki. »Bistvo akcije vidim v ozaveščanju ljudi, saj tisti, ki se je bodo udeležili, okolja v prihodnje verjetno ne bodo več onesnaževali.
Eden od ciljev je tudi ta, da takšne akcije v prihodnje sploh ne bi bilo več. Že zdaj namreč opažamo, da vsako leto zberemo manj smeti,« je povedal Petek in dodal, da bodo v naslednjih letih podobni projekti potekali le še na lokalni ravni. Pozdravil je tudi dejstvo, da je čistilna akcija osredotočena le na en dan. Učinek bo tako večji, kot če bi se akcija razpršila na več dni, kot je bilo to običajno prejšnja leta.
Akcija organizacijsko precej izdelana
Na dan D želijo organizatorji k sodelovanju povabiti čim večje število prostovoljcev, saj so prepričani, da lahko prav vsak po svojih močeh pripomore k čisti Sloveniji. Občina Logatec, ki pri akciji sodeluje kot osnovni koordinator na lokalni ravni, njen organizator na terenu pa je Matej Cerpič, je že pripravila srečanje z društvi, krajevnimi skupnostmi (KS), vrtci ter šolami, na katerem je predstavila način dela, kot bo potekal 17. aprila med 9. in 14. uro. Vsaka KS naj bi imela svoje zbirno mesto, kjer se bodo zbrali posamezniki, člani društev oziroma večje skupine prostovoljcev. Opremili jih bodo z rokavicami in vrečkami, različnimi glede na vrste odpadkov, dobili pa bodo tudi mape z osnovnimi informaciji o tem, kje so posamezna odlagališča in kje zbirne točke, na katerih bodo pobirali smeti.
Romana Hribar je v imenu Občine Logatec povedala, da si želijo in pričakujejo, da se bo 17. aprila akcije udeležilo čim več občanov, saj je zdravo in čisto okolje skrb in odgovornost vsakega od nas.
Taka črna odlagališča v naravi (na arhivski fotografiji izpred dveh let odpadki ob priključku na avtocesto) bi radi očistili v akciji Očistimo Slovenijo. (foto: Saša Muse)
V informativnem gradivu bo načrt poti, ob kateri bodo prostovoljci lahko puščali vreče s smetmi, ki jih bodo tovornjaki pobirali in odvažali na zbirne točke. Pri pobiranju smeti bo treba poskrbeti za lastno varnost, saj lahko predvsem v bližini krajev, kot so na primer šole in vrtci, naletimo na nevarne snovi, na primer steklovino ali že uporabljene injekcijske igle. V akcijo ne bo zajeto čiščenje odlagališč z gradbenimi materiali, k odvozu kosovnih odpadkov in ostalih smeti pa želijo na občini povabiti čim večje število ljudi, ki premorejo ustrezno mehanizacijo in stroje.
Saša Musec
v o n
š
a g
o L
L
Pisali ste nam/Napovednik
V Logatcu sežigalnice ne bo
Pojasnil gospoda ižupana Janezza Nagodeta v zvezi s centrom za obdelavo odpadkov v zadnjih Logaških novicah smo bili veseli vsi, ki o teh zadevah razmišljamo. Že pred desetletji so nekateri napovedovali, da bodo smeti in smetišča postali »zlati rudniki«. Da mora biti center za obdelavo odpadkov ravno v Logatcu, naj bi izhajalo iz ugotovitev o »neaktivnosti okoliških občin, zaradi nerešene situacije regijskih centrov in v neučinkovitem pristopu ministrstva za okolje in prostor. Če gospodarjenje z odpadki ne bo rešeno do roka, sledijo kazenske sankcije, ki jih bomo plačali državljani«, berem.
Ali sankcije skrbijo samo našo občino? Drugi argument centru v prid je po županovem zapisu ta, da imamo v Logatcu na tem področju že nekaj »znanja in izkušenj, ker na Ostrem vrhu sprejemamo odpadke iz nekaterih okoliških občin, pa tudi iz osrednje Slovenije. Imamo tudi zglede razvitih evropskih dežel, kaj storiti in kako. Imamo skupen cilj, z odpadki gospodariti tako, da bo čim manj ostankov za odlaganje«. Dobro, a sprašujem se, ali ima samo logaška občina takšna znanja in takšno evropsko zavest?
Prednosti za občino, ki bo zgradila center za obdelavo odpadkov, so napisane na koncu: delovna mesta, ugodna cena predelave in s tem nizki zneski na komunalnih položnicah ter možnost pridobitve rente v obdobju obratovanja, kar bo stalni vir prihodka v občinsko blagajno. Do rente so, kot je znano, upravičeni samo degradirani kraji, recimo okolje, kjer skladiščijo radioaktivne odpadke. Renta je odškodnina za degradacijo življenjskega prostora. y centru za obdelavo odpadkov ne bodo zaposleni le visoko kvalificirani delavci. Fluktuacija delavcev bo velika, ker bo delo umazano in nevzpodbudno. Izobrazbi primerne bodo tudi plače. Če delavci začnejo stavkati iz katerega koli vzroka že, se bodo v enem tednu nakopičile gore smeti, ki ne bodo samo smrdele, temveč tudi ogrožale zdravje ljudi.
Na koncu županovega zapisa smo potola-ženi, ker je do postavitve centra za obdelavo odpadkov »še zelo daleč«. Upam, da so Logaške novice še vedno prostor, v katerem lahko občani svobodno izražamo svoja mnenja. Mene argumenti o nujnosti centra za predelavo odpadkov v Logatcu ne prepričajo.
Anica Perpar
VPIS OTROK V VRTEC
Iz vrtca Kurirček Logatec obveščamo starše predšolskih otrok, ki nameravajo vključiti otroke v vrtec v šolskem letu 2010/2011, da oddajo vloge za sprejem do 31. marca 2010. Vse vloge, prispele do tega datuma, bo aprila obravnavala komisija za sprejem otrok v vrtec.
Vloge bomo sprejemali tudi po tem datumu, vendar bodo ti otroci sprejeti le, če bodo še prosta mesta.
Obrazec prošnje za sprejem otroka v vrtec je objavljen na spletnih straneh Vrtca Kurirček Logatec (www.vrtec-logatec.si), dobite pa ga lahko tudi na upravi vrtca.
Vrtec Kurirček Logatec
o
P
ke n
O v
Napovednik
18. in 19. 3. Gledališko-lutkovni maraton, 9. območno srečanje otroških gledaliških skupin, od 8.30 do 13.30 v Narodnem domu v Logatcu. Vstopnina 2 EUR, družinska 5 EUR, brezposelni s potrdilom Zavoda za zaposlovanja in osebnim dokumentom prost vstop. Vstopnice bodo na voljo na sedežu OI Logatec, v knjigarni DZS in Turistični pisarni Naklo. Zaželene predhodne rezervacije. Org. in info.: JSKD OI Logatec, 01 7591 740.
19. 3. Izobraževalna delavnica Kje so naše priložnosti v turizmu?, ob 19.00 v stari šoli v Hotedršici. Info. In prijave (do 17. 3.): Mojca Vavken, 041 310 187.
23.	3. Zapojmo pomladi, 43. območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
občine Logatec, ob 16.00 v Narodnem domu v Logatcu. Vstopnina 2 EUR, družinska 5 EUR, brezposelni prost vstop (s potrdilom Zavoda za zaposlovanje in osebnim dokumentom), vstopnice bodo na voljo na sedežu OI Logatec in eno uro pred predstavo na blagajni Narodnega doma. Org. in info.: JSKD OI Logatec 01 7591 740.
24.	3. Predavanje Nauportus (Vrhnika) - rimska trgovska naselbina ob poti med Jadranom in Donavo, ob 19.00 v Narodnem domu v Logatcu. Predava dr. Jana
Horvat z Arheološkega inštituta ZRC SAZU Ljubljana. Vstop prost. Org. in info.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.
30. 3. Velikonočne pisanice, delavnica, od 17.00 do 19.00 na Notranjski 14 v Dol. Logatcu. Prispevek 5 EUR na udeleženca, plačilo na delavnici, JSKD OI Logatec: 01 759 17 40 in Knjižnica Logatec.
8. 4. Odprtje razstave otroških ilustracij, nastalih na delavnici z ilustratorjem Adrianom Janežičem, ob 18.00 v krajevni knjižnici Rovte. Org. in info.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22 in JSKD OI Logatec.
13. 4. Shujšajmo skupaj, predavanje in predstavitev knjig Vide Petrovčič, ob 19.30 v Knjižnici Logatec. Vstop prost. Org. in info.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.
16. 4. Regijska revija otroških pevskih zborov koordinacije osrednje Slovenije Naj pesem odmeva, predvidoma ob 17.00 v kulturnem domu Tabor v Gor. Logatcu. Vstop prost. Org. in info.: JSKD OI Logatec 01 759 17 40.
16. 4. Srečanje z zapisovalko narodnega blaga, ob 18.00 v krajevni knjižnici na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Org. in info.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.
30. 3. Predavanje Karakorum - skladovnica kamenja ali šangri la - zadnji raj na zemlji?, ob 19.00, v Narodnem domu v Logatcu. Predava dr. Irena Mrak s Filozofske fakultete, oddelek za geografijo. Vstop prost. Org. in info.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.
Mozaik, delavnice izdelovanja mozaikov, ponedeljki od 18.00 do 20.00, na Notranjski 14 v Logatcu, do 10. 5. Vodi akademska kiparka Galina Malahova, na voljo je še nekaj prostih mest. Org. in info.: JSKD OI Logatec 01 759 17 40.
Slikarska pomlad, slikarsko-risarske delavnice za odrasle, petki od 19.00 do 21.00 na Notranjski 14 v Logatcu, do 23. 4. Vodita diplomirana slikarja Jur Samec in Aja Vesna Ginovska, lahko se še pridružite. Org. in info.: JSKD OI Logatec 01 759 17 40.
Prireditve ob materinskem dnevu
25. 3. ob 17.00, Dom krajanov Rovte (KD Žarek in OŠ Rovte, 750 30 24) 25. 3. ob 18.00, Narodni dom Logatec (MC Sv. Nikolaja, skupina Nazaret, 040 749 747) 28. 3. ob 15.00, podružnična OŠ na Vrhu Sv. Treh Kraljev (OŠ Vrh Sv. Treh Kraljev, 750 10 01)
Razstava Logatčana Vida Sarka z naslovom Risba razvoja je do 31. maja na ogled v samostanu lazaristov na Mirnskem gradu pri Novi Gorici. Odprta je vsak dan, od 8.00 do 20.00, treba je le pozvoniti na vratih samostana. Info.: Vid Sark, 031 598 803.
Knjižnica Logatec
01 754 17 22, knjiznica.logatec@log.sik.si, www.log.sik.si pon., sre., pet. 9.00-19.00, tor., čet. 12.00-19.00, sob. 8.00-13.00
Krajevna knjižnica Rovte tor. 15.00-19.00, čet. 12.30-19.00
Krajevna knjižnica Hotedršica sre., pet. 16.00-19.00
Krajevna knjižnica Vrh Sv. Treh Kraljev tor. 12.30-14.30, pet. 17.00-19.00
RAČUNOVODSKI SERVIS AR-RA, d.o.o.
Zadlog_ 74/b
5274 Črni Vrh nad Idrijo Poslovni prostori:
Vodnikova 1a (nad Pošto), 5280 Idrija
Obveščamo vas, da naš računovodski servis tudi v letu 2010 SPREJEMA NOVE STRANKE
Že desetletje vodimo poslovne knjige za vse oblike družb, samostojne podjetnike, društva, zavode in proračunske uporabnike. Nudimo tudi svetovanje.
Računovodske storitve opravljamo z vso odgovornostjo, strokovno in hitro. Pokličite nas in sestavili vam bomo ponudbo.
Za informacije smo dosegljivi na:
-	telefon: 05 37 73 310
-	mobitel: 031 652 404 (Magda Èuk)
-	e-mail: arra.doo@siol.net
Zahvala
ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.
Leopold Nagode
1919-2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem krajanom Ravnika, še posebej Malki, ter sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od dragega ata in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za tople besede, darovano cvetje, sveče in svete maše ter darove v poseben namen.
Zahvala gospodu župniku Simonu Onušiču za lepo opravljen cerkveni obred ter ambulanti dr. Janje Šešok in patro-nažnim sestram za pomoč in podporo v času nege. Hvala tudi Francki za lepe poslovilne besede in pogrebnemu zavodu Menart za opravljene storitve.
Žaluj
oči vsi njegovi
Zahvala
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
Silvo Slabe Rjavcov Silvo
2. 1. 1962-27. 1. 2010
Ob boleči izgubi moža, atija in dedka Silvota Slabeta se iskreno zahvaljujemo OŠ Tabor, pogrebnemu zavodu Peč-kaj, zdravstvenemu osebju iz Logatca in UKC Ljubljana, gospodu Janezu Petriču za lepo opravljen obred, vsem sosedom za nesebično pomoč ter vsem, ki ste darovali cvetje
Vsi njegovi
Zahvala
Ivanka Nartnik roj. Korenč
1929-2010
V 81. letu starosti je mirno zaspala naša ljuba mami, babica, sestra in teta Ivanka Nartnik z Jačke 23 v Logatcu. Za nesebično pomoč se najlepše zahvaljujemo sosedom, Matejkini sošolki Janji in ostalim z Jačke. Zahvala gre tudi osebju Doma starejših Logatec za nego in vse storitve v jeseni njenega življenja. Hvala njenim sodelavkam, ki so jo v domu večkrat obiskale, centru za socialno delo pa za vso pozornost ob pogrebu. Vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom s Petkovca ter sorodnikom in prijateljem iz Rovt hvala za podarjene sveče in maše ter izrečena sožalja. Zahvala gre še gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogreb ter Komunalnemu podjetju Logatec za pogrebne storitve.
Vsi njeni
o
OP p
ke n
o v
Novo v Knjižnici Logatec
LEPOSLOVJE Slovensko
ČERNE S., M.: Rodil se je Kerrock in moji spomini (spomini, dnevniki) *GAZVODA, N.: V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta
JANČAR, D.: Jakobova lestev : kolumne (spomini, dnevniki) JOVANOVIĆ, D.: Razodetja (drama) KOVAČEC, M.: Ponovno rojstvo ali Pot duševnega reševanja (spomini, dnevniki) LELJAK, R.: Cerkev umira v petek 13. (zgodovinski r.)
LOZAR, G.: Spačene (kratka proza) *MAKAROVIČ, S.: Katalena (kratka proza)
MILČINSKI, F.: Prešernove hlače: politično-družbena satira za vse večne čase (iz časopisov Jutro in Slovenski narod, 1925-1932) (humor)
NORRIS, S.: Ljubezen z neznanko : ljubezenska kriminalka (kriminalni r.) REBOLJ, T.: Brisan prostor RITTER, S. A.: Zamenjam razsvetljenje za hiter vibrator (praktično potovanje vase, napisano po resnični zgodbi) SIVEC, I.: Hudomušni ljubljanski hribolazec: po evropskih gorah po poteh Janka Mlakarja (spomini, dnevniki) •TRATNIK, S.: Dva svetova (kratka proza)
VEBLÉ, A.: Alekaneka (avtobiografski r.) ZAGORSKI, C.: Potovanje v Tumanjan: lirični potopis (spomini, dnevniki)
Tuje
BISMUTH, N.: Scrapbook •BROWN, D.: Izgubljeni simbol (kriminalni r.)
BROWN, S.: Nebeška vročica (2. zv.) CAIN, J. M.: Dvojno zavarovanje (kriminalni
r.)
CASSADY, E.: Shujšajte z ljubimcem CHATWIN, B.: Utz
COOPER, G.: Knjižnica mrtvih (kriminalni
r.)
CORNEILLE, P.: Ženske tragedije CRICK, M.: Sartrov lijak: praktični nasveti za domače mojstre, literarne sladokusce (kratka proza)
•DAHL, R.: Zbrane kratke zgodbe (kratka proza)
D'ALESSANDRO, J.: Polnočna ura ENOCH, S.: Malopridnež ENOCH, S.: Polnočni zmenek ENOCH, S.: Spreobrnjeni lahkoživec ESLAVA G., J.: Mula (zgodovinski r.) GASKELL, W.: Mamice v pogonu GLAVINIC, T.: To sem vendar jaz GOLDMANN, G.: Frančiškan v SS-u resnična zgodba (spomini, dnevniki) GOUDGE, E.: Čar otoka HESIODUS: Teogonija / Dela in dnevi •JERGOVIĆ, M.: Zgodovinska čitanka I in II (spomini, dnevniki) KAFKA, F.: Dnevniki : 1909-1912 •KAFKA, F.: Opis nekega boja in druge zgodbe (kratka proza) •KAPUSCINSKI, R.: Potovanja s Herodotom (spomini, dnevniki) •KINGSTON, M. H.: Bojevnica: spomini na deklištvo med duhovi KINSELLA, S.: Gospodinja, da te kap KLEIN, G.: Libidisi (kriminalni r.) •KUREISHI, H.: Nekaj ti moram povedati KLEYPAS, L.: Moj zaščitnik KLEYPAS, L.: Ljubimec lady Sophie
MARGOLIN, P.: Speča lepotica (kriminalni r.)
MATVEJEVIĆ, P.: Kruh naš (eseji)
•NDIAYE, M.: Rosie Carpe
O'BRIEN, F.: Pri Dveh Ptičih Na Vodi
•ORWELL. G.: Poklon Kataloniji
(spomini, dnevniki)
OVIDIUS N., P.: Rimski koledar (poezija)
•PAMUK, O.: Črna knjiga
PARKS, A.: Igra z ognjem
•PATTERSON, J.: 7. nebesa (kriminalni
r.)
PHILLIPS, S. E.: Lov na nevesto
•ROTH, P.: Slehernik
•RUSHDIE, S.: Tla pod njenimi nogami
SCOTT, M.: Prerokba kristalne lobanje (kriminalni r.)
TORDAY, P.: Muharjenje v Jemnu VOLODINE, A.: Nižji angeli : povedke (kratka proza)
WEISBERGER, L.: Lov na diamantni prstan
WINTON, T.: Vdih
•WODEHOUSE, P. C.: Le tako naprej, Jeeves
•YATES, R.: Krožna cesta
STROKOVNA LITERATURA Splošno
COLLINS, T.: Odkritje izgubljenega simbola: vodnik po uspešnici Dana Browna DOGODEK od A do Ž: priročnik za organizacijo in vodenje dogodkov HARFORD, T.: Logika življenja: kaj tiči za našimi na videz nerazumnimi odločitvami TALEB, N.: Črni labod: vpliv malo verjetnih dogodkov Filozofija
KANTE, B.: Estetika narave MOČNIK, R.: Spisi iz humanistike Mejne znanosti
PLUTARCHUS: Prerokbe za vsakdanjo rabo: pitijski dialogi RAK, P. M.: Svetlobe duš TOLLE, E.: Nova zemlja: prebujeno in zavestno življenje
WEBSTER, R.: Kako uporabljamo nihalo in bajalico
Psihologija
GAMM, R.: Izurite svoje možgane GIACOBBE, G. C.: Kako postanem buda v petih tednih: priročnik za samouresničitev GRADIŠNIK, B.: Sreča: pisma iz moje svetovalnice
HICKS, E.: Vrtinec: kjer zakon privlačnosti združuje vse sodelujoče odnose HIRIGOYEN, M.-F.: Nove samosti KOBAL-G., D.: Perspektive motivacije LEŠNIK, B.: Temelji psihoanalize: opombe h konceptom
MATTHEWS, A.: Sreča v težkih časih MILIVOJEVIĆ, Z.: Formule ljubezni: ne zapravimo življenja v iskanju prave ljubezni PEARLMAN, C.: Skrivnosti slavnih staršev
Etika
•JUHANT, J.: Etika I : na poti k vzajemni
človeškosti
Verstvo
ABIB, J.: Kako se postiti •BECK, U.: Lastni Bog: o zmožnosti religij za mir in njihovem potencialu za nasilje
•BSTAN-'dzin-rgya-mtsho: Moja duhovna avtobiografija: predavanja, izjave in govori
DEGRANDIS, R.: Resnična Jezusova navzočnost v Sveti Evharistiji DESCOUVEMONT, P.: Zmagati v duhovnem boju
PALADIUS, H.: Zgodbe za Lavza VALLA, L.: O lažni Konstantinovi darovnici. O katoliški slogi. (dodatek)
Svetovne religije
TOŠIČ, M.: Najstarejše svetovne prerokbe: prerokbe iz Ved
Sociologija
DAVIS, M.: Planet slumov GOLEMAN, D.: Socialna inteligenca ŠADL, Z.: Umazano delo med stigmo in ponosom: plačane gospodinjske delavke v Sloveniji
ŠRIBAR, R.: Politike vsebin: avdiovizualni mediji in informacijsko-komunikacijske (IKT) z vidika zaščite otrok in mladoletnih
Pravo
ANDREAS, P.: Modre čelade in črni trg: umetnost preživetja v obleganem Sarajevu GOLJEVŠČEK, F.: Velika knjiga o pravični meji v Istri
KRUŠIČ M., Z.: Pravica do zasebnosti v medicini: zdravnikova pojasnilna dolžnost, pacientova informirana privolitev, varstvo osebnih podatkov
RUPEL, D.: Stabilnost ali svoboda?: mednarodni položaj in zunanja politika THOMAS, G.: Tajne vojne: sto let britanskih obveščevalnih služb MI5 in MI6 ZAVRŠNIK, A.: Homo criminalis: upodobitev zločinskega subjekta v visokotehnološki družbi tveganja
Pedagogika
DA sije sonce: didaktične igre za razvoj otrokovih kompetenc na področju preprečevanja zasvojenosti IZZIVI in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši
Narodopisje
KORADE, D.: Klopotec
Narava
•PLINIUS C. S., G.: Naravoslovje:
izbrana poglavja
Ekologija
KOMAT, A.: Umetnost preživetja NEŽMAH, B.: Intervjuji: ekosofi Metereologija/Geologija VETROVNOST v Sloveniji Medicina
MEDVEŠČEK, M.: Sladkorna bolezen tipa 2: kako jo obvladati in živeti z njo: sto receptov za zdravo prehrano MOLL, G.: Možgančki se predstavimo: raziskovalno potovanje od spočetja do vstopa v šolo
•SACKS, O.: Mož, ki je imel ženo za klobuk
Zdrava prehrana
CORTESE, D.: Kalčki, živahna semena GRAIMES, N.: 5 na dan za otroke: recepti, namigi in ideje, ki bodo celo vašega otroka prepričali, da sta sadje in zelenjava okusna in zabavna
PLENIČAR, A.: Proti sladkorni bolezni z naravnimi sredstvi
Alternativna medicina
BROFMAN, M.: Kako se znebimo očal: vaš notranji vodnik do jasnejšega vida KAVANAGH, W.: Masaža: za sproščanje in zdravljenje
KORENC-L., J.: Z refleksoterapijo do boljšega zdravja
Kmetijstvo
BAVČAR, D.: Kletarjenje danes
ČERGAN, Z.: Koruza
LEŠNIK, M.: Tehnika in ekologija zatiranja
plevelov
RENČELJ, S.: Suhe mesnine na Slovenskem
Vrtnarstvo
PUŠENJAK, M.: Zelenjavni vrt PUŠENJKA, M.: Za vsak vrt: kompostiranje in visoke grede
Domače živali
GRIMM, H.: Mačke: kako zanje pravilno
skrbeti in jih razumeti
RÛSBÛLDT, A.: Moj konj je zbolel - kaj
zdaj?
VIDIC, J.: Življenje s psom
Kuharice
DOLENC, I.: Marmelade, želeji in sadje v alkoholu
GODEC, B.: Jabolko na dan: od starih sort do novih receptov
LEWIS, S.: Kruh: ročna in strokovna
priprava in peka kruha
NOVAK, L.: Ljubezen skozi želodec:
sodobna družinska kuharija
•OREŠNIK, I.: Obožujem sir: vse o siru
in sirih za vsakogar
Menedžment
PERVANJE, M.: Metode iskanja in izbora kadrov s praktičnimi primeri in uporabnimi nasveti
Umetnost
•MILEK, v.: Intervjuji II: mednarodni ustvarjalci podob •WÔLFFLIN, H.: Temeljni pojmi umetnostne zgodovine: problem razvoja sloga v novejši umetnosti Arhitektura/Urbanizem ČELIGOJ, A.: Maks Fabiani: vodnik po arhitekturi v Sloveniji in Italiji DEU, Ž.: Arhitektura domov znanih Slovencev: umetniki in umetnice (odkrivanje vrednot domov slovenskih umetnikov)
JACOBS, J.: Umiranje in življenje velikih ameriških mest
•JUVANEC, B.: Arhitektura Slovenije. 2, Vernakularna arhitektura, severovzhod Glasba
VRHUNC, L.: Glasbeni stavek: oblikoslovje
Šport
JUBA, K.: Plavanje LEPECKI, A.: Izčrpavajoči ples: uprizarjanje in politika giba
Jezikoslovje
GOMBOC, M.: Mala slovnica slovenskega jezika: priročnik za šolo in vsakdanjo rabo OZER, S.: Golo občinstvo ni dovolj: ostanite prisebni, postanite samozavestni in premagajte strah pred javnim nastopanjem
PAVLIN-P., M.: Kako naj napišem: priročnik za pisno sporočanje SLOVENSKA narečja med sistemom in rabo
TERMINOLOGIJA in sodobna terminografija Jezikoslovje - ANG.
ŽIROVNIK B., M.: Angleščina in nemščina v pisarniškem poslovanju
Biografije
•GUERRA, M.: Vrnitev Martina Guerra
KOVAČIČ, L.: Lojze Kovačič: življenje in delo
Svetovna zgodovina
BURGWYN, H. J.: Imperij na Jadranu: Mussolinijevo osvajanje Jugoslavije: 1941-1943
CASCIOLI, L.: Pravljica o Kristusu: knjiga,
ki je obtožnica in neizpodbiten dokaz
Jezusovega neobstoja
•VEGA, G. de la: Kraljevski zapiski o
Inkih
Zgodovina - Slovenija
•KLADNIK, D.: Ljubljana z nostalgijo:
77 zgodb o slavnih ljudeh, pomembnih
dogodkih, skrivnostih, posebnostih mesta ŠTIH, P.: Na stičišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja • Še posebej priporočamo.
Maja Gregorič
CEPLJENJ! PSOV PROTI
Tudi letos vas vabimo na cepljenje psov proti
steklini
v našo ambulanto v VETERINARSKI CENTER PLEVNIK V LOGATEC.
Pse je treba CEPITI 1x NA LETO (po Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline, Ur. l. RS 139/2006). Od zadnjega cepljenja NE SME PRETEČI VEČ KOT 1 LETO. Če je bil pes cepljen 15. avgusta, to pomeni, da ga spet cepimo 15. avgusta naslednje leto. CENA JE ENOTNA PO VSEJ SLOVENIJI in je 34,89 evra. S seboj prinesite potni list psa oz. modro knjižico o cepljenju. V Veterinarskem Centru v Logatcu pa vam
od 1. 3. do 31. 5. 2010 PODARIMO tudi kakovostno pasjo hrano EUKANUBA.
pLGVniK
VexeRINARSKI CENTER Mateja PlEvnik s.p.
CEPIMO VSAK DAN: PON.-PET.:
8.00-12.00 in 15.00-19.00
SOB.: 8.00-12.00
TEL.: 01 756 41 67 GSM: 040 235 206
Priporočamo, da se na cepljenje naročite, da ne boste čakali.
Smučišče bo zaživelo prihodnjo zimo
Ste se spraševali, zakaj je kljub debeli snežni odeji na Sekirci obratovala samo manjša vlečnica? Vlečnico so namreč morali korenito obnoviti, pri tem pa tudi zadostiti vsem predpisom, ki jih zahteva Evropska unija. V zadnjih dveh letih je občina, predvsem z angažiranjem župana Janeza Nagodeta, uredila lastninska vprašanja ter kupila vrv, motor in elektronsko krmiljenje vlečnice. Ker so za nakup, montaža, predvsem pa za pridobivanje vseh dovoljenj potrebovali kar nekaj časa, so novo
Novi teptalnik je kupila Krajevna skupnost Naklo.
Čeprav je obratovala samo manjša vlečnica, smučarjev ni manjkalo.
vlečnico na logaškem smučišču Sekirica pognali šele 10. februarja. Predsednik krajevne skupnosti Naklo Boris Čičmirko, ki je tudi upravljalec smučišča, je še posebej zadovoljen z nakupom teptalnega stroja Pistenbully P 200. Kupili so ga s sredstvi krajevne skupnosti, namenjen pa je tudi drugim uporabnikom, na primer smučarjem tekačem in skakalcem. Pod Sekirico morajo urediti še odvodnjavanje, ceste ter parkirišča.
Besedilo in foto: Brance Pevec
v o n
š
a g
o L
Za nakupe na gregorjevo so varčevali celo zimo
Gregorjev semenj je le ostanek 12 sejmov, kolikor jih je bilo pred več kot 120 leti -Na njem so ljudje nakupili semena, orodja in druge potrebščine za gospodinjstvo in gospodarstvo, srečali sorodnike in znance, poleg tega je veljal za shajališče družabnosti
Med ljudmi je nekdaj veljalo, da naj bi vsaj po eden iz hiše šel na Gregorjev semenj, da bi se tam srečal z ljudmi in izvedel te in one novosti. Sejmi so veljali za shajališče družabnosti. Tako se je pogosto govorilo: Grem na semenj, da bom srečal koga od svojih, sorodnikov ali znancev. Zato so čez zimo hranili denar, da so si nakupili semen, orodja ali drugih potrebščin za gospodinjstvo in gospodarstvo. Poleg tega je bilo med sejmom tudi veliko zabave in rajanja ob muzikantih in ob bokalih te ali one pijače.
Iz Koledarja Družbe sv. Mohora Celovec za prestopno leto 1884 je moč razbrati, da se je pred 126 leti na Logaškem v enem letu zvrstilo kar 12 sejmov: v Spodnjem Logatcu januarja, na dan pred sv. tremi kralji, marca, na ponedeljek pred sv. Gregorjem, oktobra, na ponedeljek po sv. Uršuli; v Gornjem Logatcu pa maja, na dan po vnebohodu, oktobra, na ponedeljek po roženkranski nedelji, in decembra, na dan sv. Lucije. V Rovtah so sejmarili marca, na ponedeljek po tihi nedelji, junija, na kresni dan, avgusta, na dan sv. Lovrenca, in septembra, na dan sv. Mihaela, v Hotedr-šici pa oktobra, na četrtek po roženkran-ski nedelji, in novembra, na ponedeljek po sv. Leopoldu.
Osrednji semenj pa je bil že iz davnine na gregorjevo, 12. marca, na dan go-
o
OP p
ke n
O v
Kot nekoč je tudi danes na Gregorjevem sejmu mogoče kupiti nekatera semena in čebulček. (foto: arhiv občine Logatec)
dovanja sv. Gregorja Velikega, rojenega pred letom 540 v Rimu, kjer je umrl 12. marca 604. Papeževal je kot Gregor I. med letoma 590 in 604 in velja za utemeljite-
Kaps v gajtrcu
Ob gregorjevem je bila navada, da so gospodinje sejale kaps (seme zelja-kapusa) v gajtrc, ki so ga običajno postavili na južni prisojni strani pod klonico. Tam so sončni žarki prebujali k življenju semena. Gajtrci so imeli podobno vlogo kot danes tople grede.
Nekoč je semena, zlasti fižol na sejmu ponujala tudi domačinka De Glerieva mama. (foto: arhiv občine Logatec)
lja gregorijanskega korala. Ker se je prav na gregorjevo narava očitno pripravljala na novo življenje, so se Logatčani odločili za semanji dan, ki je bil namenjen prodaji semen, zelišč, orodja, kramarije in živine. Gregorjev semenj je bil iz davnine osrednji, največji in najbolj prostran semenj v Logatcu.
Med kramarji in branjevkami
Kramarji, branjevci ter prodajalci zelišč in semen za posevke, med njimi zlasti čebulčka in zgodnjega krompirja kifelj-čarja, pa pisanih rut in nepogrešljivih lec-tovih srčkov, ki so jih večinoma kupovali zaljubljeni, so prihajali od blizu in daleč. Kramarjev, krošnjarjev in branjevk je bilo največ z »marosta«, iz zaselkov na barjanskem močvirju. Posebej cenjena so bila semena Vrhničanov. Ribničani, ki so sicer sloveli po fižolu-ribnčanu, so s konjskimi vpregami pripeljali suho robo: reta, rešeta, golide, kuhalnice, koše in jerbase, ki so bili še posebej lepo oblikovani za velikonočni žegen, ponujali so tudi svitke za pod jer-bas, glineno posodje, slamnike in orodje, kot na primer vile in grablje.
Prodajalci so se razvrščali od nekdanjega stopnišča k prosvetnemu domu (danes dom na Griču) mimo Dolšajnove in Poženelove hiše proti Stari cesti, vse do Konzuma, pritlične stavbe pozneje nadzi-danega poslopja današnje kmetijsko-goz-darske zadruge. Med stojnicami so bili tudi prodajalci cajhastih oblačil in metrskega blaga.
Pavla Sartori, najstarejša sogovornica, rojena leta 1919, se še dobro spominja, kakšen je bil Gregorjev sejem nekoč. (foto: David Kunc)
Med domačimi prodajalci ostajata v pogostem spominu De Glerieva mama (mati Dušana, nekdanj ega direktorj a kmetijske zadruge), ki je ponujala semena, na primer fižol, in čevljar Župančev (Župančičev) Jože, ki je svoje izdelke najpogosteje prodajal na štantu pred Dolšajnovo hišo.
Obiskovalci so v Logatec večinoma pripešačili od blizu in daleč, premožnejši so se pripeljali z vozom ali t. i. ajnšpani-kom ali zapravljivčkom, udobno urejenim in vzmetenim vozom z dvojimi ali štirimi sedeži, kar so si lahko privoščili bogatejši in uglednejši gospodarji.
Veseljakov je bilo vselej dovolj
Dogodilo se je, da je Ribničan pripeljal zajeten tovor lončenega posodja, a ni kazalo, da bi kaj prida prodal. Kup kar ni in ni hotel kopneti in ker se je dan že nagibal v pozno popoldne, se je možakar kar nekam nevoljen namenil, da bo pospravil lonče-
Zimska suknja za grunt
Ob semanjih dneh so tudi posojali denar. Ena takih posojilnic je bila tudi v gostilni Pr' Mih' na Kalcah. Tja je zašel Martenkov ata, da bi si sposodil denar za nakup zimske suknje. Z gostilničarjem Miho sta se dogovorila za denar in obresti, ki niso bile ravno majhne. Sporazum je določal, da bodo dogovorjene obresti veljale, če bo Martenk vrnil denar z obrestmi do leta, sicer se bodo podvojile. Ker pa Martenk ni mogel vrniti dolga niti v dveh letih, je šel grunt. In na Martenkova vrata je potrkala siromašija. Lepega dne pa je na Mihova vrata potrkala bridka smrt. Na njegov pogreb je prišla tudi Martenkova žena in med prvimi spustila na krsto v grobu prgišče zemlje rekoč: »Zdaj jo boš imel ja zadosti!«
vino na voz. Pa pride mimo veseli Martin z druščino veseljakov in povpraša Ribni-čana, koliko velja ves kup posodja. »Ja,« je dejal presenečeni Ribničan, ki ni razumel, ali gre zares ali za potegavščino, »za ves kup pa lahko dobro zglihava.« In zglihala sta. Ribničan je pospravil kupnino, sedel na voz in odpeljal, veseli Martin pa je z druščino veseljakov potolkel vse posodje, da so gospodinje še dolgo vzdihovale za vsemi tistimi lonci, lončki, bokali, ki so hud konec storili.
Kupčije z živino
Živinski del sejma z govedom, konji, prašiči, drobnico in perutnino ter z drugimi malimi živalmi je bil ob znamenitem predvojnem hotelu Kramar. Tam se je ob spretnih mešetarjih ponujalo, ogledovalo, ocenjevalo, glihalo, kupovalo, prodajalo, menjavalo, si segalo v roke. Vmes se je tudi kaj malega popilo. O živinskem sejmu se sicer govori, da je bil tudi na poštnem vrtu; po vsej verjetnosti je bil tam ob kaki drugi sejemski priložnosti.
Sejmarski živžav, še posebej živinski, se je tako ali drugače večinoma stekal skozi gostilne, ki jih je bilo v Dolnjem Logatcu v pravcatem izobilju: Serini, Hodnik, Urbas-Dolina Jozafat, kamor je bilo policijsko prepovedano voditi pse, Dimnikar (Švigelj), Konzum, Korenčan, Kunc, Kopit, Kramar, Škrlj, Tollazzi, Klam, Pr' katoliškem Rovtarju na Brodu ^ Tam so prodajalci in kupci ob čaši vina rekli še zadnjo besedo in dokončno sklepali kupčije ob tretji priči, si ob vinu še zadnjič udarili v roke in tako potrdili kupčijo.
Pleši, medved Marko
Ob semanjih dneh so obiskali Logatec cigani, ki so se najraje nastanili pod kozolcema pr' Marolt in pr' Bric na Čevici, včasih, zlasti zunaj semanjih dni tudi ob robu Širokih njiv. Na semnjih so špilali, šlogali, na svoj način prosjačili in privabljali ljudi s plesočim medvedom Markom. Otroci so se ciganskih obiskov vselej bali, saj so jih starši z njimi radi strašili: Če ne boš priden, te bodo pa cigani odpeljali.
Ringlšpil so poganjali ročno
Za otroško veselje so poskrbeli krošnjarji s slaščicami, s štrukeljčki iz rožičev. A kaj, ko je bilo vse tako drago, denimo po en dinar, kar sredi tridesetih let ni bilo tako malo; takega »velikega« denarja vsaj otroci iz revnih družin, teh pa je bilo največ, zlepa niso imeli v rokah, če so ga sploh. Po en dinar so vse mlado privabljali tudi mačji žakeljčki, danes so to vrečke presenečenja, z nekaj prikritimi, poželjivimi, a skromnimi slaščicami, ki so vzbujale otroško radovednost. Deklice so posebej privabljali kramarski glavnički, zrcalca, še
zlasti prstančki, ki so jih kramarji zaradi poudarjene vabljivosti nadevali na paliča-ste bombone.
Ob Kramarjevi razkošni lipi zraven živinskega sejma, verjetno pa tudi ob cesti proti železniški postaji, je bil vselej tudi riglšpil, ki so si ga lahko privoščili premožnejši otroci. Večina bajtarskih in njim podobnih pa ga je pomagala poganjati na roke, da so si tako prislužili veselje na vrtiljaku, sicer so le nebogljeno pasli oči po mikavnem vrtečem se svetu.
Pucova Mici (1921) je edina med našimi sogovorniki, ki pomni jesenski uršulinski sejem. (foto: David Kunc)
Jesenski Uršulinski sejem
Pozaba pa je skoraj opravila opravila svoje. Ko smo v Logatcu med deseterico starejših staroselcev iskali sledi za nekdanjimi sejmi, da je le Marija Černe - Pucova Mici znala kaj malega povedati tudi o uršulin-skem sejmu v Dolnjem Logatcu. K pripravam na zimo je sodil uršulinski sejem konec oktobra, ob godu sv. Uršule (21. oktobra), ki pa je bil skromnejši od Gregorjevega. Med prodajalci so se zvrstili kmetje ali rokodelci iz okolice in ponujali domače izdelke - potrebščine, zlasti za zimski čas: drva, oglje, košare, cajne, leseno posodje (golide, pinte, čebriči, kadice, Med rokodelci so bili še posebej opazni čevljarji z obutvenimi izdelki, med njimi tudi znani logaški čevljar Jože Župančič. Tudi uršu-linske kupčije so se potrjevale ob vinu.
Marcel Štefančič
Dolžni smo izraziti iskreno hvaležnost vsem, ki so nam pomagali sestaviti to lepljenko o nekdanjem sejmarjenju v Logatcu, po vrsti: Pucovi Mici (1921), Juliji-Žuli Puc (1924), Pavli Sartori (1919), Mariji Gor-janc (1927), Stani Furlan (1923), Ani Petri-ček (1922), Francu Gostišu (1927), Janezu Vončinu (1920) in Albinu Čuku (1934).
v o n
š
a g
o L
Pooblaščeno podjetje za izvajanje geodetskih storitev na območju Republike Slovenije
HEKTAH
Podjetje za geodezijo d.o.o., Arkova ulica 13, 5280 Idrija Pisarna Logatec, Tržaška c. 50a, Logatec www.hektar.si
Morda:
ne veste do kje segajo meje vaše parcele, bi radi razdelili parcelo, nameravate pričeti z gradnjo, potrebujete zakoličbo objekta, nimate stavbe vpisane v zemljiške evidence, želite evidentirati infrastrukturo, ali preveriti predhodno meritev (drugo mnenje)^
Za rešitev vaših problemov nas pokličite na:	' ^
05 37 22 288, 041 652 404, 041 651 135,	,
ali pošljite povpraševanje na fax: 05 37 22 287 oz. elektronsko pošto: hektar@amis.net
Z veseljem si bomo vzeli čas, vam svetovali, kako najugodneje priti do rešitve.
i ^
Vaš problem s področja geodetskih storitev bomo skupaj z vami rešili v najkrajšem
J	v	v	va	v'*!	!•■
J možnem času v vaše in naše zadovoljstvo.	i
Garancija za ušpešno izvajanje geodetskih storitev so 30 letne izkušnje naših sodelavcev.
KUPUJETE NOV AVTO?
let garancije
fax: 01 7504716
10 let garancije
KIA MOTORS
The Power to Surprise

e:
Atflotíio ^
SELISKARÍ
Betajnova 16,1360 Vrhnika
www.avtohisa-seLiskar.si
RAZMIŠLJATE O NAKUPU NOVEGA VOZILA? SAMOVAVTOHIŠISELIŠKAR NA VRHNIKI VAM PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA ZNAMKE KIA IN CHEVROLET PODARIJ010 LETNO GARANCIJO. AKCIJA POTEKA IZKLJUČNO V AVTOHIŠISELIŠKAR NA VRHNIKI IN VEUA DO KONCA APRILA, OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG MODELNEGA LETA 2009. KOLIČINA VOZIL JE OMEJENA.
tel: 01 7502252