TRGOVSKI UST časopis za tr gr o vi rt o, industrijo ira obrl Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. j Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta - Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. | 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. c.:- v ;a^«cr.J-r»wsytti mnwfcwm> * avc»pBM^«Mun»wcHCTg^ ■ ’ 0 Vlil. Telelon št. 552. LJUBLJANA, dne 22. decembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 149, Plodonosno nalaganje pre-ostajajoče gotovine poštne hranilnice. (1/, poročila zborničnega svetnika g. Lenar-eiia na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dne 11. decembra 1925.) Po čl. 34. točka 2. zakona o poštno hranilničnem prometu z dne 30. novembra 1921. se ima denar, ki ga prejema poštna hranilnica v čekovnem ali hranilnem prometu, kakor tudi druge glavnice, kar jih je odveč, nalagati pri dobro fundiranih zadružnih in nezadružnih denarnih zavodih, ki so protokolirani v kraljevini. V pravilniku z dne i. marca 1923. o plodonosnem nalaganju preostajajo-če gotovine poštne hranilnice se stavi na denarne zavode, pri katerih sme poštna hranilnica nalagati preostajajočo getovino med drugimi na pogoj, da sprejemajo hranilne vloge na tekoči račun ter opravljajo s temi vlogami takor tudi z lastno glavnico bančne posle na svoj in na tuj račun. Vrhu tega se zahteva, da znaša njihova popolnoma vplačana glavnica z bilanci-ranimi rezervami najmanj 2,000.000 dinarjev. — S to omejitvijo se je izključilo od nalaganja razpoložljive glavnice poštne hranilnice večino hranilnic. in vse slovenske kreditne zadruge, ustanovljene na podlagi zadružnega zakona iz leta 1873., ker se le v zelo redkih primerih bavijo z bančnimi posli, a še takrat le v omejenem obsegu, na primer z in-kasom menic. Pa tudi one redke zadruge in hranilnice, ki se smejo po svojih pravilih baviti z bančnimi posli, se ne morejo okoristiti z ugodnostmi zakona o poštno-hranilnem prometu, ker jim določilo čl. 5., štev. 5. pravilnika onemogoča, da prosijo za kredit. V tem členu stavljenega pogoja, da mora znašati vplačana glavnica zavo-da, ki prosi za kredit, z bilanciranimi rezervami najmanj 2,000.000 Din, hranilnice in zadruge z redkimi izje-mmi ne morejo izpolniti. Kreditno zadružništvo je v Sloveniji jako razvito. Skoro vsaka večja ob- LISTEK, Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Vsekako se sme v pravila postaviti samo znesek dejanski izdanih akcij (§24. trg. reg.). Za ta del sem — pač redko — opazil sledečo napako: Navadno je v statutu izraženo, da se družba ustanovi z glavnico recimo 1,000.000 Din, ob enem pa, da ji je dovoljeno brez nove posebne odobritve po koncesijskem ob-lastvu delniško glavnico zvišati do 5 milijonov dinarjev. V par slučajih se je pri lem iz osnutka statuta videlo, da smatrajo ustanovitelji, da je družba ustanovljena z glavnico 5,000.000 dinarjev. To je popolnoma napačno; dokler ni dejansko zvišanje izvršeno, ima družba glavnico 1,000.000 in drugačne tudi ne sme predstavljati niti delničarjem niti občinstvu. Kar se sicer tiče že omenjega načina an-ticipirane koncesije za zvišanje delniške glavnice, je sam po sebi nedolžen in praktičen, ker prihrani družbi zamudno postopanje za odobritev sklepa, da naj se delniška glavnica zviša. Ne prihrani pa družbi dolžnosti, da po izvršitvi sklepa na zvišanje glavnice dejanski izvrši novo redakcijo onih določb statuta, ki čina ima svojo posojilnico in hranilnico. V se te zadruge so pri nas velikega pomena ne samo z gospodarskega vidika, ker pospešujejo gmotni napredek svojih članov, ampak tudi zaradi vzgojnega delovanja, ker navajajo malega človeka k marljivosti in štedljivosti, v slučaju potrebe pa mu dajejo kredit po kolikor mogoče nizki obrestni meri. Naše ljudstvo v polni meri zaupa zadružni kreditni organizaciji in se jo. je navadilo posluževati pri nalaganju svojih prihrankov. Vsled tega je kreditno zadružništvo i mnogo pripomoglo do tega, da pri nas tudi gospodarsko manj verzirani krogi plodonosno nalagajo svojo razpoložljivo gotovino. Nič manjšega pomena niso za našo kreditno organizacijo, posebno kolikor prihaja v poštev hipotekarni kredit, naše hranilnice, ki mnogo pripomorejo, da je pri nas hipotekami kredit toliko razvit in urejen. V se kreditne zadruge poslujejo pod vodstvom svojih revizijskih zvez, hranilnice pa pod vodstvom Zveze jugoslovanskih hranilnic, ki ima istotako revizijsko pravico in dolžnost, vzorno in solidno za prospeh narodnega gospodarstva. Svojega namena niso mogle vedno v polnem obsegu dose-zati baš zaradi tega, ker jim je primanjkovalo za kredite, ki se dovoljujejo samo proti vsem primernim kav-telam, potrebne gotovine. Že sedaj v tem oziru ne posebno ugodni položaj naših kreditnih organizacij pa se bo še poslabšal, čim se uveljavi v odboru za izpremembo zakona o poštni hranilnici že odobrena izprememba tega zakona, da se otvori v okvirju poštne hranilnice poleg čekovnega tudi hranilnični promet do najvišjega zneska 25.000 Din. — Hranilnični promet poštne hranilnice bo brez dvoma znižal že sedaj pičla kreditna sredstva naših kreditnih organizacij. V interesu neoviranega kreditnega prometa v Sloveniji je torej potrebno, da se pravilnik za plodonosno nalaganje preostajajoče gotovine poštne govore o temeljni glavnici, regulativ (§§ 16., ‘24.) namreč zahteva, da so iz statuta vedno razvidne vse izpremembe pri delniški glavnici in pri znesku, vrsti in številu delnic. Tudi. ako bi se v našem primeru delniška glavnica zvišala samo v okviru že dovoljenih 5,000.000 Din, bi torej bilo treba državne odobritve novega besedila pravil. Če se je zvišanje izvršilo z novo izdajo delnic, treba (§§ 16., 17. del. reg.) prošnji za odobritev priložiti glede povišanega zneska glavnice slična izkazila, kakor pri prvotni ustanovitvi: seznam podpisnikov, podpisnice same — vsebina točno predpisana —, izjava vseh članov načelstva, da so nove delnice vplačane, kakor zahteva statut, pri stvarnih vložkih vse, kakor se zahteva pri prvotni ustanovitvi, zlasti nekako ustanovno poročilo, ki je morajo podpisati vlagatelji in vsi člani načelstva in nadzorstva in ki se je moralo v prepisu ali odtisu po zahtevi dati vsakemu delničarju najkasneje tri dni pred skupščino, v kateri se je konenčo sklepalo o prevzemu aporov. Tudi materijal o zvišanju delniške glavnice je vsakomur na razpolago pri trgovski, obrtni in industrijski zbornici. Določbe naših delniških družb o zvišanju delniške glavnice se nahajajo navadno v poglavju o izpremembi pravil, čemur ni prigovarjati, kajti zvišanje glavnice je, kakor znižanje, o kojem pa pravila podrobnejše le redko govore, eden hranilnice hkratu / otvoritvijo hranilnega prometa v toliko izpremeni, da bo mogoče tudi hranilnicam in kreditnim zadrugam okoristiti se z ugod-nostimi plodonosnega nalaganja gotovine poštne hranilnice. V tem smislu je stavil na zadnji plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani zbornični svetnik g. Lenarčič primeren predlog, katerega je zbornica soglasno odobrila. Potnik, pa pravica za inkaso. Toženec je naročeval po tožnikovem potniku blago ter je pošiljal plačilo tožniku na sedež njegovega podjetja. Tako se je nekega dne zopet potnik oglasil pri njem, vprašal za naročila, a ga prosil, naj plača ostanek svojega dolga njemu, češ da nima denarja, da bi nadaljeval potovanje, ker mu je pošel. Ker se večkrat zgodi, da potniki na tak način prosijo za denar, ni imel pomislekov in je potniku izplačal večjo vsoto. Tožnik pa tega plačila potniku ni priznal. Trdil je, da potnik ni bil njegov nastavljenec, temveč le provizij-ski potnik, samostojen trgovec agent, ki je tudi za druge trgovce proti proviziji pobiral naročila in ni bil v službi tožnikovi. Ni res, da bi bil on sklepal kupčije, marveč je le pridobival pisru^ne naročilne izjave, ki jih je tožnik potem pregledal in s posebnim pismom potrjeval odjemalcem ter tako pogodbe osebno sklepal. Po Sloveniji pa potrdilnih pisem ni razpošiljal, tako tudi tožencu ne. Toženec bi bil moral zahtevati od potnika, naj pokaže tožnikovo pooblastilo za inkaso, pa bi bil tako izvedel, da potnik pooblastila ni imel. Nasprotno, je tožnik potniku celo ustno prepovedal, zanj izterjevati in obenem denar prevzemali. Vsi potovalci vseh dobaviteljev v območju ljubljanske trgovinske trgovinske zbornice imajo enak položaj,^ kakor ga je imel ta njegov potnik, če ni kaj drugega izrečno pismeno dogovorjenega, ter po tukaj veljav- izmed primerov izpremembe statuta, ki spada v absolutni delokrog skupščine in je poleg tega po delniškem regulativu vezano na kvalifikovano večino; o »tehniki« sklepanja na skupščini govorim v drugi zvezi. Tu naj omenim le par stvarnih norm glede zvišanja glavnice z izdajo novih delnic. Določbe regulativa (§ 31.), da se nove delnice ne smejo izdati, dokler stare, ki jih po statutu ni bilo treba takoj popolnoma plačati, niso res popolnoma vplačane, pride pri nas le malo v poštev, ker .statuti skoro brez izjeme zahtevajo takojšnje popolno vplačilo delnic. Izjeme so bile včasih zlasti pri vplačevanju delnic novih emisij, pa tudi tu so bili redno roki za plačevanje poedinih obrokov tako kratki, da pač ni lahko prišlo do novega zvišanja delniške glavnice, preden je bila povsem plačana prejšnja emisija. Tudi določba, da se nove delnice ne smejo izdajati pod pari (§ 31., odst. 3.), se nahaja vedno v statutih, tako*da za ta del ni bilo težav. Dokaj bolj važna je določba delniškega regulativa (§ 31., odst. 2.), da se mora v primeru zvišanja delniške glavnice z izdajo novih delnic sklepanje o načinu (s modalitetah«) izdaje novih delnic in zlasti določitev izdajnega kurza že v statutu pridržati skupščini in da treba emisijski kurz določiti tako, da pripade dohodek, ki se da doseči z novo emisijo, čim bolj neprikrajšan delniški družbi. nih običajih ne srne noben potnik za, dobavitelje denarja inkasirati brez izrečnega legaliziranega pooblastila. — jih natisnjeno, da se plača in toži na Sicer je pa bilo v naročilnih formular-sedežu njegovega podjetja, s čemur je bilo izrečno izpogojeno plačilo le v njegove roke na kraju njegovega podjetja. Tudi je imel potnik dovolj sredstev na razpolaganje za nadaljnje potovanje. Toženec je prigovarjal tem izvajanjem, da so vse njegove kupčije s tožnikom bile sklenjene po navedenem njegovem potniku. Provizijski potniki v pravem pomenu besede so samo mandatarji, so samostojni trgovci, ki tudi za druge osebe po njih nalogu in pooblastilu prevzamejo sklepanje zunanjih kupčij proti proviziji. Pri teh potnikih ni razmerja odvisnosti. Tožnikov potnik pa je bil njegov stalni nastavljenec z nalogo, da potuje in posreduje zanj naročila. Nič ni na tem izpremenilo, če mu je bila določena plača celoma ali deloma s provizijo. Potnik je na zunaj bil trgovinski pooblaščenec in je imel po zakonu pooblastilo, da inkasira kupnino za blago, ki ga je za tožnika strankam prodal (čl. 49. trg. zak.). Da ne sme inkasirati, ni bil tožnik' tožencu nikdar omenil ali kakorkoli naravnost naznanil. Pa tudi po kakih okrožnicah, časopisih ali drugače kako ni bila objavljena kakoršnakoli omejitev pooblastila. Njegovo plačilo potniku je pravnoveljavno plačilo tožniku, da-si je imel potnik v svojem razmerju na znotraj morda prepoved inkasira-nja od strani tožnika, za katero prepoved toženec ni vedel, pa tudi vedeti ni mogel. Tožniku preostaja le regres proti potniku. Pravdno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek. — Po sprejetih dokazih je dognalo, da je potnik bil nastavljen pri tožniku proti 3—5% proviziji brez plače. V svojstvu potnika je sprejemal naročila in nekolikokrat tudi pri nekaterih odjemalcih inkasiral. Pismenega pooblastila sicer ni imel, pač pa ga je tožnik ustno pooblaščal, da sme tudi inkasirati, če ima priliko za Te določbe so jako dobro mišljene, saj skušajo — mimo drugih že omenjenih — preprečiti, da bi posamezni družbini organi nekako igrali na škodo delničarjev. Toda v praksi je stvar drugačna. Težko je doseči, ako ne nemogoče, da bi skupščina, ki je načelno sklenila zvišanje delniške glavnice, ob enem določila tudi vse modalitete, zlasti pa emisijski kurz. Zahtevati moremo od nje, da določi višino novega kapitala, višino poedine delnice, ali naj se nove delnice glase na ime ali na imetnika, ali naj bodo z njimi spojene kake prednostne pravice (prioritetne, prednostne delnice), ali naj se dajo opcijske pravice, težko pa je zahtevati, da bi tako velika korporacija, kakor je skupščina večje delniške družbe, točno določila tudi čas emisije in emisijski kurz. Od teh dveh momentov pa je v znatni meri odvisen vspeh emisije: samo če se zadene pravi trenutek in je zadet pravi emisijski kurz, bo emisija uspela. Glede časa treba pri tem računiti tudi še, da za /.višanje delniške glavnice treba dovolila koncesijskega oblastva, ako in kolikor že ni dano v statutu in da se pač ne da z. gotovostjo določiti trenutek, v katerem bo dovolilo res dano. Zato se nahaja — mimo delniškega regulativa — v statutih navadno določba, da občni zbor določitev podrobnejših modalitet emisije, zlasti kurza, lahko prepusti načelstvu. To določbo šmatram za povsem smotre-no: načelstvo je redno manjše telo, ki pa načina pooblastila in omejitve po- < oblastila iz 51. 49. trg. zak. Ker trgovinski običaji po čl. 1. trg. zak. ne oii- kurzov, odpravljenih 6, medtem kc je bilo poravnav zaznamovaimi li. : med katerimi omenjamo tu posebno : anketo glede položaja železarske in-; dustfije, cementne industrije, zniža-j n ja krušnih cen, znižanja carinsko po-j sredniških pristojbin, pristojbin za in-J dustrijske tire, carine na antracit in | železniških tarif za les, dalje ankete j y.a izdelavo borznih uzanc za sveče, ! mlevske izdelke, seno in slamt, slad-i kor, kavo, ribe. Sej predsedstvenega odseka je bilo deset, na katerih se je razpravljalo o tekočih zadevali. Zbornica se je nadalje udeležila kongresa zbornic v Sarajevu, kjer je podala referat o reformi železniških tarif, potem III. gospodarskega kongresa v Beogradu, kjer je imela referate glede povzdige hmeljarstva in pospeševanja izvoza suhih gob, končno ankete o valorizaciji, o obdavčitvi družb z javnim polaganjem računov itd. V dobi od 1. maja do incl. 1. decembra je izdala zbornica 1059 uvoznih potrdil, 951 izvoznih spričeval, 159 potrdil o dobavni sposobnosti in 143 raznih potrdil. Število prejetih dopisov je znašalo letos do vštevši 10. decembra 15.338, ekspedicij pa ‘27.698. Zbornično predsedstvo daje ob zaključku poročila izraza svojemu pričakovanju, da se bodo naši predlogi pri bodočih trgovskih pogodbah, ka-lor tildi za d ef in it vn o ureditev železniških tarif uvaževali, predvsem pa pri sestavi finančnega zakona, da se sedanja notorična preobremenitev Slovenije z davki dovede v sklad s poslabšanim obratnim položajem in dohodninskimi razmerami. lil. četrtletju pa je bilo razglašenih 18 konkurzov, odpravljena dva. Pri rokodelskih in drugih obratih znaša v 11. četrtletju število prijav otiO, odjav 812, tako da znaša prirastek ca. 1.7% staleža obrtništva. V 111. četrtletju znaša število prijav 434, število odjav 225, torej znaša prirastek 209 obx'alov. Kol karakteristična posledica točilnih taks se pojavlja to, da je bilo v II. četrtletju prijavljenih novih gostiln 44, odjavljenih pa 79. V lil. četrtletju pa je bilo prijavljenih 51, odjavljenih pa til. Kot dokaz neugodnih posledic davčne preobremenitve ter koncesijskega sistema za industrijo povdarjamo', da v celi dobi ni bilo osnovanega niti enega industrijskega podjetja v pravem pomenu besede, marveč samo nekoliko prostih produkcijskih obr-tov v zelo neznatnem obsegu. Ako primerjamo število prijav v letošnji dobi s številom prijav leta 1928, ko so se začele razmere stabilizirati, vidimo, da število prijav trgovskih obratov radi težkih poslovnih prilik vedno nazaduje. KONGRESI IN ANKETE. Mnogobrojne važne odredbe v preteklem četrtletju izdanih zakonov so zahtevale zelo intenzivnega in potenciranega zborničnega delovanja. Samo od druge polovice meseca avgusta je priredila zbornica poleg mnogobroj-nin pismenih še 2 ustmenih anket, STATISTIKA strokovno nadaljevalnega Obrine nadaljevalne šole: Število šol............................... „ učencev ............................. „ razredov............................. „ učiteljev............................ Od teh se je ugotovilo kvalificiranih samo okroglo........................... Podpora zbornice.......................... Podpora države ........................... Vzdrževalni stroški....................... Od teh honorarji za pouk.................. Trgovske nadaljevalne šole: Število šol............................... „ razredov . ................... „ učencev ............................. „ učiteljev............................ Od teh se je ugotovilo kvalificiranih samo................................... Podpora zbornice.......................... Podpora- države........................... Vzdrževalni stroški....................... Od teh honorarji za pouk.................. Iva v ,S 1 s o v e n i j i. 1923/24 1924/25 1925/26 1>0 proračunu: 56 66 71 5.278 6.860 7.200 193 241 280 293 351 neznano neznano 200 112.600 138.900 352.048 197.550 200.000 984.378 1,355.286 1,614.580 701.121 938.347 1,247.608 po proračunu: 9 9 10 28 27 29 918 813 820 neznano 51 neznano neznano 30 neznano 11.300 11.500 neznano 30.000 30.000 170.000 243.490 283.018 neznano 169.560 222.000 to. Za časa svojega službenega razmerja pri tožniku je potoval samo za tožnika. — Po vsem tem ga je šteti za trgovinskega pooblaščenca brez omejitve. Njegove pravice se morajo presojati po čl. 47. iu 49. trg. zak. Po tem pa je bil brezdvonino na zunaj upravičen tudi za inkaso iz kupčij, ki jih je sklenil. Radi tega toženec ni imel povoda, da bi odklonil njegovo zahtevo, naj mu "plača ostanek računov, temveč mu je denar po vsej pravici izročil. S tem je veljavno plačal ter se s plačilom svoje zaveze oprostil, tako da tožnik ne more zahtevati, naj še enkrat plača. Upravičen pa je kil toženec plačati potniku, dokler tožnik potnikovega zakonitega po- < blastila ni preklical. Tudi n*i govor o j l rn, da je bil dogovorjen določen pla- I čilni način, da se namreč sme plačati samo na sedežu tožeče stranke. Če bi bilo to res, bi zadevala nevarnost toženca, kolikor se ne bi držal tega pogoja. Tega dokaza pa tožnik ni mogei dognati. Sicer se na naročilnih listili res nahaja tiskani zaznamek: »Plača iu toži se v M.«. S tem pa se je naročnik le podvrgel dotični sodni pristojnosti, ni pa s tem izpogodilo, -da se sme plačati edino-le na tem kraju, tako da bi bilo plačilo na drug način neveljavno. Prizivno sodišče je potrdilo prvo sodbo. Ko je prvo sodišče smatralo potnika za trgovinskega pooblaščenca po čl. 47. in 49. trg. zak., ni ocenilo stvari nepravilno. V čl. 49. navedeni pooblaščenci, ki jih principal uporablja za potnike za zunanje posle, so po zakonu upravičeni sprejemati kupnino od kupcev iz poslov, ki so jih ti pooblaščenci sklenili. Te pravice torej le nimajo glede kupnine iz poslov, ki so jih sklenile druge osebe ali principal neposredno. V našem primeru pa tožnik sam priznava, da je potnik posredoval vse kupčije s tožencem. Tožnik je torej sklenil te kupčije s tožencem le s potnikovim posredovanjem. Ker pa tožnik kupčij po Sloveniji ni posebej potrjeval, jih je smatrati, da so sklenjene po potniku, kakor jih je očitno smatral tudi tožnik. — Če pa zakon izrečno urejuje inkasno pravico, veljajo po čl. 1. trg. zak. v prvi vrsti ta zakonska določila, če med strankami ni drugega dogovora. Trgovinski običaji in navade pa veljajo po istem členu le tedaj, kadar ni, zakonskih določb niti posebnega dogovora med strankami. Dano plačilo bi za toženca le tedaj ne veljalo, če bi bil tožnik v svojih pismih odjemalcem ali vsaj v fakturah zakonito pooblastilo svojega potnika omejil. Tega pa sam ne trdi, da bi bil to storil. Dostavek »plača in toži se v M.« v naročilnih listih in fakturah je tudi pravilno ocenjen: je le določba po § 88. j. n., ki ustavlja zgolj le fakturno pristojnost sodišča, ne določa se lažje sestaja po potrebi, nego neokretna skupščina; če so njega člani na svojem mestu, bodo mnogo bolje znali presoditi ves trenotni položaj in ga bodo vedeli bolje izkoristiti, nego je to mogoče skupščini. Vendar pa more skupščina tako'pooblastilo dati le za vsak konkretni primer emisije novih delnic posebej in naj bi ga, če je skupščina količkaj sposobna presojati prilike, ne dala brez omejitev. Nikoli naj bi ne dala iz rok določb o opcijski pravici, o določitvi zneska delnice, o njeni vrsti. Glede opcijske pravice naj opozorim, da je v statutu samem ni moči dovoliti drugim osebam nego delničarjem in da se niti delničarjem novoizdane delnice ne morejo izdati pod pari (§ 31. del. reg.). Pač pa ni ovire, da skupščina prepusti načelstvu določitev obrokov in rokov vplačila novih delnic, nadalje določitev besedila novih delnic, kuponov in talonov, ki pa bo v obče isto, kakor pri prvotnih delnicah, če se ni izpremenila vrsta delnic. Splošno: v statutu naj bo določeno, glede katerih izmed gori omenjenih, pri izdaji novih delnic v poštev prihajajočih točk sme skupščina načelstvu prepustiti podrobno določitev; v konkretnem primeru naj skupščina ne da i/. rok več pravic nego res treba, nikar naj ne da iz rok cele regulacije opcijske pravice, kajti s to se da špekulirati, z njo izpremeniti dosedanja večina. (Dalje sledi.) ločujejo, če obstoji v istem pogledu zakonita določba, je nepotrebno pri-baviti mnenje trgovinske zbornice v Ljubljani glede običajev o obsegu po- ! < blastil trgovinskih potnikov za inkaso. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo. Revizija meni, da je postopanje ostalo pomanjkljivo, ker se ni i sprejel dokaz o trditvi tožeče stranke, da obstoji trgovinski običaj v okolišu ljubljanske trgovinske zbornice, da smejo kasirati potniki, ki imajo isti položaj kakor ga je imel tožnikov potili k, le temeljem izrečnega pismenega pooblastila. Toda revizija prezira, da ugotavlja pobijana sodba, da je bil ta tožnikov potnik njegov nastavljenec in da je vse kupčije s tožencem skle^ nil za tožnika potnik. Ob takem dejanskem in pravnem položaju pa določa zakon v čl. 49. trg. zak., da je potnik upravičen, da prejme kupnino. Obseg pooblastila določa torej zakon izrečno. Zato pa po čl. 1. trg. zak. za presojo pooblastila tožnikovega polnilca ne more biti odločilen trgovinski običaj. Kajti tak običaj kot objektivno, za stranke obvezno pravo po cit. čl. 1. trg. zak. proti zakonu ne more nastati. Tudi v, ostalih delih revizije nima prav. Za svojo trditev, da je bilo dogovorjeno, da se mu plača v M., se je tožnik skliceval zgolj na to, da so fakture imele zaznamek /plača in toži se v M.«. Tej trditvi prizivno sodišče pravilno pripisuje samo pomen, ki ga takemu zaznamku daje § 88. j. n., a ji odreka kot enostransici izjavi prodajalca materijelnopravni učinek dogovora, da se plača tožniku le v M. Glede na besedilo zaznamka, ki je povsem prilagodeno predpisu § 88. j. n., v tem fakturnem zaznamku ni moči videti izraza volje fakturnega izstavitelja, da omeji v čl. 49. trg. zak. ustanovljeno pooblastilo svojega potnika v tem zmislu, da si izgovori vsa plačila na-se v M. Zaznamek ne omenja namreč ne pooblastila ne potnika. Tega tudi nič ne izpremeni dejstvo, da je dotedanja plačila toženec oba-vil v M. Kajti čim stoji, da je bil potnik tožnikov nastavljenec, da je vse kupčije s tožencem za tožnika on sklenil, in da tožnik*toženca ni obvestil, da je pooblastilo, izvirajoče za potnika temeljem čl. 49. trg. zak. iz tega razmerja, omejeno v tem smislu, da je inlcašo izključen, je bil toženec upravičen, da plača ali naravnost tožniku ali pa njegovemu potniku, ki je bil v razmerju do njega pooblaščen za sprejem denarja. Navedba potnika, da mu je pošel denar, glede njegove upravičenosti za sprejem denarja ni mogla roditi v tožencu nikakega suma, ker je bil tožnik v nekem dopisu napram tožencu sam ga bil označil za svojega zastopnika, oziroma za potnika in ker je tožencu bilo znano, da je vse kupčije sklenil potnik. Zgolj to pa je bilo za toženca merodajno, da-li je potnik upravičen za sprejem kupnine ali ne. K. St. Iz poročila o delovanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. (Konec.) STATISTIKA KONKUKZOV IN OBRTNIŠKEGA GIBANJA. Konkurzov je bilo razglašenih v II. četrtletju 10 in sicer 7 nad posameznimi tvrdkami, 2 za družbe z omejeno zavezo in 1 za pridobitne zadmge. V III. četrtletju je bilo razglašenih 7 konkurzov, od česar odpade 5 na posamezne tvrdke, 1 na tvrdko z omejeno zavezo in 1 na delniško družbo. Odpravljenih je bilo v obeh imenovanih četrtletjih 5 konkurzov, vseskozi pri posameznih tvrdkah. Število poravnav je znašalo v II. četrtletju 4 in zadeva le posamezne tvrdke, dočim jih v III. četrtletju ni bilo nobenih, vendar kljub ukinjenju izvenkon-kurznih poravnav število konkurzov ni porastlo. Pri neprotokoliranih tvrdkah je bi- lo v II. četrtletju razglašenih 15 kon- Zaslužki v Ameriki. Znan narodni gospodar je prišel pravkar iz Amerike in priobčuje svoje vtise o ameriških razmerah. Hladni so in trezni, zato pa tudi veliko bolj natančni kakor pisma izseljencev, ki ima pač vsak svoje osebne skušnje in vtise in ne more tako objektivno sodili kakor uradna oseba. Povemo že vnaprej, da so statistike zmeraj samo povprečne in jim je odlomljena ost navzgor in navzdol; so pa zato tembolj zanesljive. Začnimo kar s plačami in mezdami, katero vprašanje je ja tudi v Evropi v ospredju. Pregled tedenskega povprečnega zaslužka v raznih panogah v državi New York nam najprvo pove, da so vse pripovedke o velikanskem zaslužku najmanj za 50 odstotkov pretirane. Najbolje plačani so delavci avtomobilne in javiatične industrije, in ti zaslužijo na teden povprečno 28 do 40 dolarjev; če vzamemo še nedeljo zraven, pride na dan 4 do 6 dolarjev, torej dobrih 200 do 300 dinarjev. Seveda se nain vse to še zmeraj zelo visoko zdi; pomisliti pa moramo, da ie življenje v New Yor-ku najmanj za 50 do 60% dražje kot pri nas in da smo navedli za zgled ravno najbolje plačano kategorijo. Samo najemnina vzame v Ameriki okroglo eno četrtino plače. V naslednjem podamo brez vsakega komentarja tedenske plače drugih kategorij: Stavci 26 do 35 dol. Papirni delavci 24 do 30 dol. Čevljarji 24 do 30 dol. Zidarji 24 do 29 dol. Krojači 20 do 27 dol. Mizarji 20 do 26 dol. Ladijski delavci 18 do 35 dol. Pozlatarji 30 do 34 dol. [zdel. klavirjev 23 do 32 dol. Kožuharji 20 do 26 dol. Slaščičarji in peki 18 do 24 dol. Strojniki 20 do 29 dol. Izdelovalci cigar in cigaret 16 do 23 dol. Izdelovalci sukna 17 do 20 dol. Steklarji 22 do 28 dol. Šivilje za perilo 12 do 28 dol. Vidimo, da je v Ameriki razlika med posameznimi panogami zelo velika in da so nekatera rokodelstva v razmerju prav slabo plačana. Vzemimo samo šiviljo, ki izdeluje perilo; ne vemo, če je pri nas njen zaslužek dosti manjši kakor zaslužek tovarišice v Ameriki; vse, seveda pod pogojem, da je življenje v Ameriki za toliko in toliko odstotkov dražje. Pa poglejmo v kakšno newyorško gostilno in bomo videli, da jč slika približno ista. Pod desetimi centi (cent je stotinka dolarja) ne boš dobil nobene juhe in nobene zelenjave; sedal pa primerjaj to z našimi cenami! Deset centov je desetinka dolarja = 5 dinarjev. Cene za posamezne mesne jedi, zmeraj s prilogo, se gibljejo med 25 in 45 centi, v boljših restavracijah so seveda višje. Duševne delavce je težko oprede- tasaJMSefln J-A-jC->£.&• _• K whwihhm »» v** lili. Če štejemo Zmed nje tudi pisarniško osobje, potem dobimo že nekako ogrodje. Takozvano nižje pisarniško osobje zasluži na mesec 120 do 160 dolarjev, torej 6000 do 8000 dinarjev. Povprečna plača za višje kvalificirano osobje — inženerji, glavni knjigovodje, vodje pisarn itd. — se gibije med 800 in 360 dolarji, b rej med 15.000 do 18.000 dinarji. Takczvani prosti poklicu zaslužijo seveda več, če njih kupčija gre. A ta ne gre zmeraj, kakor tudi drugod ne g re. Na koncu navedemo še statistiko c različnih poklicih v Zedinjenih državah, koje podatki so vzeti iz zadnjega ljudskega štetja; ta statistika nam več pove, kakor dolgotrajne učene razprave in njene številke morajo vsakomur imponirati. V Uniji je 122.519 odvetnikov, 18.185 arhitektov, 144.977 zdravnikov, 161.613 bankirjev in senzalov, 90.109 stavbenikov, 734.688 knjigotržcev (!), 127.270 duhovnikov, 55.583 'hotelirjev, 469.721 inženirjev, 781.332 učiteljev, 33.197 urednikov, 56.152 zobozdravnikov, 18.395 lastnikov gledališč, 183.386 tovarnarjev, 6,201.261 živinorejcev (farmerjev) in 4,041.627 izšolanih poljedelskih delavcev. Če pomislimo, da nas je vseh Slovencev 1 milijon in da je v Uniji skoraj pol milijona in-ženerjev, potem si lahko vsaj malo predstavljamo ameriško gospodarsko življenje. JDRif prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši! Odklanjajte slične a manjvredne izdelke! Trgovina. Indeks za veletrgovino v Ameriki je izkazoval koncem meseca novembra t. I. 160, koncem prvega tedna tekočega meseca 161.3 in koncem drugega tedna 159.1 točk. Zunanja trgovina Švice. — V mesecu novembru t. 1. je Švica izvozila za 17 milijonov frankov manj blaga nego v mesecu oktobru t. 1. Za poživi jen je angleškega izvoza. — Angleško trgovsko ministrstvo je predlagalo vladi ustanovitev potujočih trgovskih komitejev, ki naj delujejo v inozemstvu in na licu mesta povsod pro-učavajo, kako naj bi se poživil angleški izvoz in kako naj se prepreči inozemska konkurenca. Konkurzi pri nas in na Češkoslovaškem. — Meseca novembra t. 1. je bilo na Češkoslovaškem priglašenih 48 kon-kurzov. Prj nas se je v istem mesecu otverilo 79 konkurzov. . Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina & K., Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Brogu 20. industrija. Izdelovanje fesov v naši državi. — Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo nekemu veletrgovcu v Sarajevu, da otvori tamkaj tovarno za izdelovanje fesov. To bo prva tovarna fesov v naši državi, ki se ustanovi vsled tega, ker je uvozna carina na fese tako visoka, da se uvoz ne izplača. Kakor znano, se izdela največ fesov na češkoslovaškem. Obrt. Državna Obrtna banka. — Narodna skupščina je odgedena do 28. januarja 1926. Kot prva točka dnevnega reda se la dan vrši razprava o poročilu odbora za prcuiavauje zakonskega predloga o državni obrtni banki. Razprava bo predvidoma končana v par dneh, ker so vladne stranke edine glede temeljnih načrtov zakona, na katerega obrtništvo že tako dolgo čaka. Tudi opozicijske stranke so v načelu za ta zakon, prizadevajo pa se, da se zakonski predlog glede nekaterih podrobnosti v izdatnejši ši meri prilagodi potrebam obrtništva. Davki in takse. Slovenske gospodarske korporacije in organizacije za revizijo taksnega zakona. Na iniciativo notarske zbornice v Ljubljani se je vršilo včeraj, dne 20. decembra 1925 številno obiskano zborovanje vseh gospodarskih krogov, na katerem so se obravnavala izključno taksna vprašanja. Izmed markantnejših osebnosti našega gospodarskega življenja smo na zborovanju, poleg zastopnikov odvetniškega in notarskega stanu, opazili zbornične svetnike gg. Šarabona, Robr-manna, Stareta, predsednika Gremija trgovcev v Ljubljani g. Stupico, tajnika Zveze industrijcev g. ing. Šukljeta, tajnika Kmetijske družbe g. ing. Laha itd. Zborovanje je vodil predsednik notarske zbornice g. A. Hudovernik, ki je po običajnih pozdravih podal izčrpen pregled neprilik, katere povzroča pri prenosu nepremičnin in za hipotekarni kredit zakon o taksah in pristojbinah. Njegovemu poročilu je sledil referat zbor. konzulenta g. Žagarja, ki je pozdravil zborovanje v imenu zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in v imenu Zveze trgovskih grpniijev in zadrug ter nato na kratko preciziral, stališče gospodarskih krogov napram taksnemu zakonu. V svojem referatu je navedel vse važnejše takse, ki bremenijo gospodarstvo in med njimi omenjal v prvi vrsti točilne takse, takse na vozila, takse na reklame, dopolnilno prenosno takso itd. Svoj .referat je končal s prošnjo, da se zbor priključi ponovni zahtevi zbornice, da se taksni zakon v sporazumu z zastopniki gospodarskih in stanovskih korporacij ti m preje temeljito reformira. Nato je podkrepil v imenu pokrajinske zveze društva hišnih posestnikov predsednik g. Frelich zahtevo po reformi taksnega zakona in tekom svojega govora s konkretnimi podatki utemeljil potrebo, da se sedanji nevzdržni položaj omili. Na zbor je poslala posebno spomenico Osrednja zveza gostilničarskih zadrug v Sloveniji v Ljubljani, v kateri se zavzema za odpravo točilnih taks in izenačenje državnih trošarin. Zbor je željo Osrednje zveze v polnem obsegu upošteval in popolni! že pripravljene resolucije z dvema točkama. 1*0 izčrpanem dnevnem redu je predsednik g. Hudovernik prebral resolucije, ki so bile z dodatkom Osrednje zveze gostilničarskih zadrug soglasno sprejete. Na zborovanju sprejete resolucije priobčimo v eni prihodnjih številk. Davčna administracija v Ljubljani i azglaša: V smislu čl. 204 fin. zakona za leto 1924/25 z dne 31. marca 1924 št. 140 (Uradni list z dne 13. maja 1924 št. 43 stran 269) se da na znanje, da se je odmera dohodnine z vsemi pribitki vred za davčno leto 1925 popolnoma dovršila ul tudi naknadno odmerilo nekaj primerov za prejšnja leta. Davčni zavezanci, katerim je bila dohodnina predpisana pri podpisanem ob-lastvu že prejšnja leta, se opozarjajo, da se jim priobčijo odmerjeni zneski z »obvestili nadomeščajočimi razgrnitev od-m.ernih izkazov pri mestnem magistratu; cenzitcm, ki stopijo tuuradno prvi č v davčno dolžnost, se pa dostavijo plačilni na logi. Vsi davčni zavezanci imajo pravico v pogledati v odmerjene izkaze, ki bodo razgrnjeni v času od 1. januarja do vštetega 15. januarja 1926 (15 dni) pri davčni administraciji v Ljubljani, Breg št. G, soba št. 5/11,. in pri davčnem uradu za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5/1., v predpisanih uradnih urah. Pripomni se, da imajo davčni zavezanci pravico vpogledati v odmernih izkazih le svojo davčno dolžnost za druge pa le s posebnim pooblastilom, kolkovanim s kolkom 10 Din. Prizivni rok konča dne 30. januarja 1926. Morebitne prizive proti odmeri dohodnine je kolke vati s kolkom 20 Din, a prošnje za priobčitev odmerile podlage 5 Din. Carina. 3 velike! ktosfi /mo HS?? ,rfšs> 1.) Izborna kakovost 2.) Hitra razprodaja. 3.) Zadovoljnost odjemalcev. ..'dOURdl Denarstvo. Obrestna mera pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji. Na sestanku Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, dne 19. t. m. se je z večino glasov sklenilo priporočiti hranilničnim upravam, naj od 1. januarja 1926 do preklica sklenejo obrestovanje vlog na knjižice brez odpovedi po 5%, vlog v tekočem računu proti Iro- ali večmesečni odpovedi po 6%, dočim naj bi znašale obresti hipotekarno zavarovanih posojil 10%, meničnih posojil pa 12%. Sklenilo se je tudi, opozoriti hranilnice, da obresti 7% državnega posojila niso podvržene obda-čenju in jih torej pri napovedi dohodkov za leto 1925 ni prijaviti. Češkoslovaška ne uvede še zlate valute! V zadnjem času je krožila po časopisju vest, da se Češkoslovaška resno bavi z uvedbo zlate valute. Češkoslovaška vlada to vest odločno dementira in navaja, da niti ne misli na take eksperimente, ker niso potrebni. Češkoslovaška valuta je tako stabilizirana, da niti vlada niti prebivalstvo ne čuti potrebe za kako izpremembo. Znižanje obrestne mere v Nemčiji. — Obrestno mero za posojila žirocentrali in. hranilnicam je Nemčija znižala na 714%. Denarni zavodi so se morali obvezati, da svojim komitentom ne bodo zaračunavali nad 1% višjih obresti. Zlata valuta na Finskem. — Finski parlament je odobril vladni predlog, da se uvede na Finskem zlata valuta. Praktična božična darila Vam nudi modna konfekcija |os. Roj Irt o, Ljubljana. Carine prost uvoz materijala za tramvajske železnice in strojev za električno razsvetljavo. — Ministrski svet je na seji dne 9. decembra 1925 sklenil, da smejo občine materijal za zgradbo, razširjenje in vzdrževanje tramvajskih prog in stroje za električno razsvetljavo v dobi od 20. junija 1925 do 80. junija 1926 carine prosto uvažali. Izvoz zlata, srebra in platine iz naše države. — Ministrski svet je na podlagi zakona o splošni carinski tarifi pooblastil ministra financ, da sme dovoljevati izvoz zlata, srebra in platine, kolikor se pridobivajo* v naših domačih rudarskih podjetjih. Žigoviua za plombe na posodah za izvoz mleka. — Minister za finance je z odlokom C br. 57867 dne 10. decembra 1925 odredil, da se posode, v katerih se izvaža mleko in katere se vračajo, plombirajo samo enkrat in sicer pri prvem izvozu. Pri ponovnih izvozih in vračilih je treba samo ugotoviti, da so plombe še. na posodah nepokvarjane. Posode se morajo pri uvozu in izvozu prijavljati po številu, teži in tarifski označbi. Carinski zlati ažijo. — Jugoslavija: 1 zlati dinar —. 11 papirnatih dinarjev! Italija: od 6. do dne 13. decembra 1925 379% (100 zlatih lir -- 479 pap. lir); Avstrija: 1 zlata krona = 1.44 šilinga; Ogrska: 1 zlata krčna — 14.500 pap. kron; Romunija.: 1 zlata leja rr 40 pap. lej; Španija: 1 zlata peseta = 34.41 pap. peset; Bolgarija: 1 zlati lev = 15 pap. levov; Grčija: 1 zlata drahma — 14 pap. drahem. Zvišanje uvozne carine na pšenico in moko na Češkoslovaškem. — Češkoslovaška vlada je z dnem 1. decembra t. 1. zvišala uvozno carino za pšenico na Kč 2.60 in na moko na Kč 22.—. afomm >suSCm< esmasassaaimmmvtt i . —j -'iA - flko piješ „BuddhaM žal, J vživaš že na zemlji raji j Promet. Znižanje ležariae? Po poročilih, ki dohajajo iz Beograda, ni izključeno, da se ležarina, koja se je pred kratkim zvišala na zlato pariteto, zniža v toliko, da se bo za en zlat denar računilo mesto 12 samo 6 papirnatih dinarjev. Kolodvor na Teznu. Končno se je pričelo s pripravami za zgradbo kolodvora na Teznu. Interesenti in občine prispevajo k stroškom 200.000 Din. — Pretežen del stroškov nosi država. Pravilnik o industrijskih tarif i h, ki je pred kratkim izšel, je povzročil od strani interesentov veliko protestov,, ker so se pristojbine povišale v taki meri, da posameznim imetnikom industrijskih tirov ne konvenira, da se jih še nadalje, poslužujejo. Pa tudi proti ostalim določilom pravilnika so se izražali od vseh strani resni pomisleki. Zelezniša uprava namerava vsaj deloma upoštevati želje interesentov in je pričakovati, da se omenjeni pravilnik v doglednem času glede nekaterih določb nekoliko izpre-meni. Novi cestni predpisi. Člen 33. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece december 1925 in januar, februar ter marec 1926 določa, da mora od 1. januarja 1926 vsak voz bodisi z živalsko vprego, bodisi z motorno silo voziti samo na desni strani ceste in pustiti levo polovico prosto za vozove, ki prihajajo v nasprotni smeri. Da se bo mogel cestni promet vršiti brez ovir in brez nesreč, se vsakdo opozarja, da se točno ravna po novem predpisu, ker se bodo vsi prestopki strogo kaznovali. Po dosedanjih predpisih se je bilo treba v obče ogibati na levo in prehitevati na desno. Od 1. januarja 1926 se pa nrora vsak voz, naj z živalsko vprego ali motorno silo ali rečni voz ali kolo, ogibati na desno in prehitevati samo na levo, torej ravno nasprotno kot doslej, ampak tudi vedno voziti na desni strani v smeri vožnje, lake da je vožnja po sredi ceste nedopustna. Novi predpisi veljajo enotno za celo državo. Gibanje parobrodov paroplovne družbe »Occania«. Parobrod »Mrav« je odplul 19. t. m. iz Šibenika v Bremerhaven in Rotterdam. Parobrod »Jadran« je 18. t. m. plul mimo Gibraltarja v Benetke in Trst. Parobrod »Zora« je prispel dne 17. t. m. v Las Palmas, odkoder odpluje v Casablanco. Barobrod »Sava« je odplul 19. t. m. iz Palerma v Genovo, od koder odpluje v Marselj, Barcelono, Malago, Casablanco in Tenerifo v Las Pal-■las. Parobrod »Kostrena« je odplul dne 19. t. m. iz Reke v Split, Šibenik in Trst. Parobrod »Sud« je odplul dne 19. t. m. iz Mostagamena v Arzev, Melilo in Šiviljo. Parobrod »Morava« je odplul dne 18. t. m. iz Sušaka v Split, odkoder pluje na Grško. Parobrod »Vladimir« je odplul dne 19. t. ni. iz Pulja v. Trst, parobrod »Diamant« pa dne 17. I. m. iz Cala-mate v Trst. Dohodki naših železnic v 1. 1924/25. — Dohodki naših državnih železnic so v dobi od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925 znašali okroglo 1812 milijonov Din, izdatki pa 1255 milijonov Din. Račun izkazuje torej 600 milijonov Din prebitka. Zvišanje železniških tarifov v Franciji. — Francoska vlada je dne 9. decembra t. 1. odobrila predlog generalne direkcije državnih železnic, da se zvišajo osebni tarifi za T. razred za 20%, za IT. razred za 30% in za III. razred za 40%. Tarifa za prevoz blaga se sočasno poviša za 30%. — Povišek je namenjen za pokritje izkazanega deficita po 700 milijonov frankov. Telefoniranje iz vlakov. — Na progi Hamburg—Berlin se dne 4. januarja 1926 otvori telefonski promet med stalnimi telefonskimi centralami in vlaki, ki vozijo na tej progi. RAZNO. Agrarna reforma. — Ministrstvo za agrarno reformo izdeluje predlog, na čigar podlagi se razdeli zemlja, ki spada pod agrarno reformo, vsem dobrovolj-cem, katerim je bila zemlja že obljubljena, a še ne odkazana. Komercijalizacija državnih rudnikov. Minister ze šume in rude je sestavil posebno strokovno komisijo, ki naj prouči in izdela končno redakcijo predloga zakona o komercijalizaciji državnih rudnikov. Štedenje v našem državnem gospodarstvu. V radikalnem poslanskem klu- bu se je te dni vršila obširna debata o našem državnem gospodarstvu. Vsi govorniki so naglašali potrebo sledenja z razsipanjem državnega denarja se mora enkrat prenehati in urediti je treba administracijo, ki je danes slaba in prenatrpana uradništva. Debate so se udeležili najodličnejši poslanci parlamentarnega kluba radikalne stranke. Skoro vsi govorniki so zahtevali, da se zniža število ministrstev za 6, da se ukinejo položaji državnih podtajnikov, da se izvede redukcija uradništva, da se zniža število državnih avtomobilov in da se na novo prouči, ali so še vedno dani pogoji za prejemanje državnih pokojnin od strani raznih za delo še sposobnih upokojencev, ki niso doslužili polne službene dobe. Francija zahteva, da ji plačamo vojne dolgove. Francoski poslanik v Beogradu je te dni posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča in ga obvestil o želji francoske vlade, da naša država čimpreje prične odplačevati za vojne namene najeta posojila. Enako željo je sporočila francoska vlada tudi drugim dolžnicam: češkoslovaški, Poljski in Rumuniji. Do tega ukrepa je dovedel francosko vlado težak finančni položaj Francije, ki zahteva, da Francija mobilizira vsa svoja finančna sredstva. Kakor znano, je naša država dolžim Franciji 1486 milj. franc, frankov. Državna borza dela v Mariboru. Od 13. do 19. decmbra je bilo pri tej borzi dela 80 prostih mest prijavljenih, 108 oseb je iskalo dela, v 51 slučajih je borza posredovala uspešno in 5 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 19. decembra pa je bilo 6853 prostih mest prijavljenih, 10027 oseb je iskalo dela, v 3092 slučajih je borza posredovala uspešno in 670 oseb je odpotovalo. Ravnotežje v italijanskem državnem gospodarstvu. Finančni minister Volpi je izjavil v italijanskem parlamentu, da izkazuje završni račun za proračunsko dobo 1924/1925 prebitek 417 milijonov lir, kar pomeni prihranek ogromne približne vsote 1 milijarde dinarjev. Koliko rabi Italija kapitala? V mesecu oktobru t. 1. se je osnovalo v Italiji 133 novih družb z glavnico 47,539.400 lir. Istočasno je likvidiralo 33 družb, ki so razpolagale z glavnico 53,868.100 Kr. — Nadalje je 118 družb povišalo osnovno glavnico za 858 milj. lir. Italija je torej potrebovala v mesecu oktobra t. 1. približno 845 milj. lir novega kapitala, to je skoro še enkrat toliko, nego v prejšnjih mesecih. Razstava modernega stavbarstva v Italiji. Ugoden uspeh prve mednarodne razstave modernega stavbarstva v -pomladi 1. 1922 je napotil razstavljalm odbor, da priredi v 1. 1926 v Turinu drugo mednarodno razstavo te stroke. Razstava se vrši predvidoma v mesecih maju in juniju 1926. Ljubljanska borza. ponedeljek, 21. decembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. -78, bi. 79; Loterijska drž. renta za vojno škodo, den. 320, bi. 380; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 220, bi. 220, zaklj, 220; Sla venska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 100. Blago: Hrastovi hlodi, od 30 cm napr., od 3 m napr., I., II., fco vag. nakl. post., 5 vag., den. 460, bi. 460, zaklj. 400; telegrafski drogi, smreka, jelka, bor, od 7 do 12 m dolž., na obeh koncih prižagani, predpisana debelina, fco meja, den. 320; bukovi železniški pragovi, 2.60 m X 14 X 24 X 14, fco vag. meja tranz., den. 39; bukovi železniški pragovi, 2.45 m X 12% X 22 X 12%, fco vag. meja, tranz., den 34; Borove deske, 50 mm, paralelne, suhe, 4 m, od 15 do 32 cm, fco meja, bi. 570; smrekove deske, 22 mm, paralelne, suhe, 4 m, I., II., III., monte, od 19 do 32 cm, media 23 cm fco meja, bi. 550; borovi remeljni, 50/50, 50/80, fco meja, bi. 530; koruza umet. sušena., fco ban. post., 3 vag., den. 155, bi. 155, zaklj. 155; koruza stara, fco bačka post., pol vag., den. 165, bi. 165, zaklj. 165; otrobi debeli, luslcinasti, fco vagon sremska post, 1 vag., ben. 150, bi. 150, zaklj. 150; ajda, doniača, fco vag. slov. post., četrt vag., den. 250, bi. 250, zaklj. 250; .proso domače,fco vag. slov. post., bi. 210; ovseni otrobi, nezmleti, fco vag. medj. post., bi. 85; ovseni otrobi, zmleti, fco vag. medj. post., bi. 110; čebula, fco vag. nakl. post., 'bi. 105; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana, bi. 375; slivovka, gar. 50%, fco sremska post., neolroš., bi. 1600. TRŽNA POROČILA. Mariborski božični trg, dne 19. decembra 1925. Na božičnem trgu je bilo 56 »lanmarjev in prav veliko perutnine in božičnih drevesc. Slaninarji so prodaja- li meso po navadi 20 do 30, slanino 24 do 30, na debelo pa po 19 do 20 in drob po 15 do 20 Din kg; domači mesarji pa govedino po 10 do 17 in pol, teletino 12.50 do 20, svinjino 20 do 22, klobase 25 do 35, gnjat 40 do 50, prekajeno meso 30 do 40 in drob po 8 do 15 Din kg. — Perutnine je bilo okoli 1000 komadov. Cene so bile kokošem 30 do 60, racam in gosem 50 do 100, puranom pa 100 do 150 Din komad, domačim zajcem 10 do 60, Angora 100, divjim zajcem 100 do 140 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje. Krompir 7 do 8 dinarjev mernik (7 in pol kg), ali 1.75 do 2.50 Din kg, solata 2 do 4 Din kg, glavnata 1.50 do 2.50, zelnate glave 2 do 5 dinarjev komad, kislo zelje 3, kisla repa 2, maslo 46 do 50, kuhano maslo 50 do 60, ovčji sir 24, trapistovski sir 27 Din kilogram; čebula 2.50 do 6 Din, česen 4 do 12 Din venec, mleko 2.50 do 3.50, smetana 12 do 14, bučno olje 26 do 28, maslino olje 34 do 50 Din liter; jajca 2.20 do 2.50 Din komad; jabolka in hruške 5 do 14 Din za kg, pomaranče 1.50 do 3, limone 0.75 do 1.50 komad; orehi 10 Din kg, luščeni 35 do 36 Din kg, da-telji 25 do 50 Din lig'. Božična drevesca, katerih je bilo več ko 2000, so se prodajala po 10 do 150 dinarjev komad in so se večinoma razprodala. Koruzna slama 25 do 30 dinarjev vreča. — Lončena in lesena roba.se je prodajala po 1 do 20 dinarjev komad. Topot so bile tudi sanjke in večji vozovi po 1700 do 2500 Din komad na prodaj. — Seno im slama na mariborskem trgu. V sredo 16. t. m. so bili 4 vozovi sena in 4 vozovi slame; v soboto 19. t. m. pa je bilo 10 vozov slame in 2 voza sena na trgu. Cene so bile senu 70 do 75, slami pa 45 do 60 dinarjev za 100 kilogramov. Scjmsko poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 18. decembra 1925 se je pripeljalo 38 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, kom. 150 Din, 7 do 9 tednov stari 150 do 200 Din, 3 do 4 mesece stari 250 do 300 Din, 5 do 7 mesecev stari 350 do 450 Din, 8 do 10 mesecev stai-i 520 do 650 Din; 1 kg žive teže 11.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15 do 18 Din. Prodalo se je 29 glav. IGROMI D. 25 O. Z. carinsko posredniški Sn spedicijski bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 Našlo? brzojavkam: mOROM" Podružnice: Telefon interurban štev. 454 MARIBOR, JESENICE, RAKE Obavlja vse v to stroko spadajoče posle Inaftillreje In pod nafkulantnlmi pogoll. GROfU Zastopniki družbe 1 spalnih voz. S. O. E. na ekspresne pošiljke. Bi® 5 B 9! S l5aK!SS255S!3SEi Issšio. je Blasniko^a .. .us— ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦t; 3^ Naj cenejši In Cisti “•C '•C ; predtisk ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzorcih. Predliska se tudi na poslanem blagu. ; Matek & Mikes j LJUBLJANA — Dalmatinova ulica štev. 13. za navadno leto 1926, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji ja bil najbolj vpoštovan že od naših pradedov. 'Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. — Dobi se v vseh ttgovinak po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj so naroči po dopisnici pri 1 J. Biasmka naslednikih p? tiskarna In litografiji*-zavod « Ljubljana, Breg štev. 12 a ?»s ki« s »'saide. e ®*ki Galanterija! tanine, nogavice, sukanec, vezenine, gumba modne biserne in druge) palice, nahrbtnike, nože, jodilno orodje, škarje itd. se dobi mej-ugodneje pri Ljubljani priporoča špecerijsko blago | raznovrstno žganje moko in | deželne pridelke = raznovrstno rudninsko vodo [ jj Kastna pražarna za ~ kavo in mlin za dišave z električnim obratom. blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo! '£*