Stev. 71. Poštnina v Sh«vI pavšalirana. Posamezna številka s»ta*-».«s> vifmrfev. Leto 2. Uredništvo in upravniStvo v Velikovcu, List izhaja vsak torek Jn petek. Naročnina zneša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtleiao 3 X. Cene i:sseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Bom škornje nabiksav, cigaro prižgav, Slovenski državi svoj glas bom oddav! Vidiš, Joasej, tako ko ti bo godilo, eo boš glasoval tttm. Avstrijo l Velikovec, 8. sept. 1920. Zvedeli smo, da nekaterim gospodom „Korošec" ne ugaja. Pravijo, da preveC napada Nemce. Radi bi tudi, naj bi pisal bolj fino, bolj po gosposko. Da bi napadali Nemce, to ni res. Odkar „Korošec" izhaja, ni niti z eno samo besedo žalil poštenih Nemcev. Vedno smo poudarjali, da nas pro-kleto malo briga, če je kdo Nemec ali pa Slovenec. V Jugoslaviji bodo morali imeti Nemci ravno tiste pravice kakor Slovenci in drugi narodi, ki žive z nami pod eno streho, pa tudi nič več in tudi nič manj Omenjamo še, da Slovenci za Nemce niti ( psovk nimamo, medtem ko nas oni 1 vedno zmerjajo z Windische, vvin-dische Hunde, s čuši itd. Kako bo ta ali oni Nemec glasoval, nas tudi nič ne briga: to je njegova stvar, saj se bo moral sam zagovarjati pred večnim Sodnikom, če bo glasoval za Nemško Avstrijo I Vedno in povsod pa bomo pobijali tiste podkupljene in i zapeljane Judeže, ki bi radi spravili j naše ubogo ljudstvo v časno in večno nesrečo. Splošno je znano, da pri nas kar mrgoli od Avstrije plačanih agentov, ki z denarjem in pijačo podkupujejo naše nezavedne ljudi, jim grozijo, da jim bodo požgali hiše, da jih bodo ustrelili, pobesili, ubili itd. To je splošno znano, in vendar se tisti, ki bi morali skrbeti, da se bo glasovanje vršilo pravilno, ne ganejo. Kaj nam torej preostaja druzega, kakor da se sami branimo, kakor smo se branili sami, ko so prihajali k nam divji Turki. Kdor torej hujska zoper nas in našo državo, kdor s podkup-Ijevanjem, z lažmi in grožnjami spravlja naše nerazsodne ljudi na kriva pota, ta naj sam sebi pripiše, če se mu zgodi kaj človeškega. Pomisliti jc še, da ni med vsemi avstrijskimi agitatorji morebiti niti 10 poštenih ljudi. Saj so to največ bivši folksravbarji, ki so lansko pomlad ropali po naših cerkvah, pobijali slovenske ranjene vojake, skrunili naše žene, naša dekleta, požigali naše domove Kolikor je nam znano, na Francoskem, Angleškem in v drugih kulturnih državah takim zločincem ne dajejo častnih naslovov in ne postavljajo spomenikov. Kaj takega je mogoče samo v Nemški Avstriji. Končno naj še omenimo, da je „Korošec" list za kmetsko ljudstvo in da ga piše večinoma neokretna žuljeva kmetska roka. !n če kmet udari, udari pošteno, pa naj bo že z roko ali pa z besedo I v Širite povsod „Korošca"! v Freie Stimmen" protestirajo. Kakor znano, je plebiscitna komisija odredila, da bodo glasovnici v posebnem prostoru na razpolago glasovalcem. Glasovalec pojde sam v ta prostor, kjer si bo izbral belo glasovnico, ne da bi ga mogel kdo opazovati. Na ta način je popolnoma zajamčena tajnost glasovanja in onemogočeno, da bi nemškutarji ljudi terorizirali. To seveda nacelnom ni po volji! V 201. štev. „Freie Stimmen" protestirajo proti temu ter zahtevajo, da se glasovnice izroče strankam zunaj glasovalnega prostora. Toda le protestirajte glasovanje bo tajno I Nemško Avstrijo ubija njeno vojaštvo. Celovški Nemci in hijmatdinstlarji našim fantom ne morejo dosti napovedati, d« bodo morali v Jugoslaviji k vojikom, v Avstriji pa menda tega ni treba. S tem gobezdanjem mislijo pridobiti naše ljudi, da oddajo svoje glasove za nemško judovsko Polomijo. V resnici pa ima stvar čisto drugačno lice. Članek 103 avstrijske mirovne pogodbe dol-ča, da smejo imeti Avstrijci samo vojake-prostovoljce. Pa ravno ti prostovoljci bodo pogubili Avstrijo in jo pognali v kratkem času v gospodarski prepad. To ni samo naše mnenje, tako govori učenjak in gospodarski strokovnjak vseučilišni profesor dr. Roland von Heyediis, in sicer v „Freie Presse", torej v vodilnem listu avstrijskega nemštva. In kaj pove g. Heyedüs? Prostovoljni vojaki, pravi, so pri današnjih denarnih razmerah najdražje vojaštvo in država, ki mora vzdrževati prostovoljno vojaštvo, je obsojena, da se nikdar ne izkoplje iz svoje ničvredne valute, to je, da ostane v večnem ban-kerotu. Prostovoljci zahtevajo od meseca do meseca višje plače, in ker vlada ne more privoliti v vsako novo zvišanje, nastanejo prerekanja in prepiri, disciplino Stran 2. »KOROŠEC*, dne 10. septembra 1920. Stev. 71. vzame vrag in konec koncev je ta, da se spremeni takšno prostovoljno vojaštvo v oderuške tople, ki izžcmajo državo in s tem najbolj kmeta, davko-plačevalca, ki mora s svojimi davki plačati to strašno drago postopaštvo To ni nobena novost. Kamorkoli pogledamo v zgodovini, vselej vidimo, da je propadala ona država, kije vzdrževala prostovoljno vojaštva, in da so ti prostovoljci s svojimi rastočimi zahtevami gnali davke v take višine, da /6 propadlo poljedelstvo in obrt. Nasproti pa pravi zgodovina, da se da državno gospodarstvo in s tem tudi blagostanje kmetskega prebivalstva vzdržati samo s splošno vojaško dolžnostjo, kakor jo ima Jugoslavija, kakor hitro pa se uvede prostovoljstvo, propadata kmet in država. Pri tem prostovoljnem vojaštvu bomo poginili, pravi Ht-yedüs. Ako pojde tako naprej, propade država in omika. Rešitev je mogoča samo, ako nam naši sovražniki dovolijo vojaško dolžnost. In to bodo Avstriji njeni nekdanji sovražniki moiaJi prej ali slej dovoliti, ako hočejo da pridejo do vojne odškodnine. Ne bo trajalo najbrž niti tri leta, in zopet bodo morali avstrijski fanti k vojakom kakor pred vojno. Razlika bo samo ta, da so pred vojno služili cesarju, zdaj pa bodo služili judovskim žepom. Ker ima Avstrija pa samo 6 in pol - miljonov ljudi in bo morala vseeno vzdrževati precej vojaštva, bodo morali jemati skoraj vse fante k vojakom, brez oproščenja in brez olajšav ža kmetsko prebivalstvo. Kmetu bo primanjkovalo vsled tega delavcev, zraven pa bo moral plačevati še obilno vojaštvo; kajti kmet je podlaga države. Ker pa je v Avstriji le slaba petina kmetskega prebivalstva,bi bilo davčno breme tem težje, neznosno. Avstrijski kmet je obsojen, delati trikrat hujšo tlako, kakor je bila ona pred 200 leti. . Koroški kmet, koroški fant, zamis i se nad besedami nemškega učenjaka. Kako odirajo judi v Nemški Avstriji kmeta? Tako-le toži Nemec v „Bauem-Blatt"-u: „Za Avstrijca je sedaj že najmanjše potovanje v tujino skrajno poučno. V nobeni drugi državi najpotrebnejše stvari niso tako drage kakor pri nas v Avstriji. Tudi ako vpoštevamo višjo denarno vrednost in če preračunimo tuje cene na naše, so pri nas življenske potrebščine še veliko dražje kakor drugod. Naše prebivalstvo se nič ne zamisli in godrnja nad malim trgovcem. On pa ni kriv draginje, temveč oderuške centrale in banke". Samo en primer! Državna centrala za sladkor računa že samo za posredovanje pri nakupu češkega sladkorja za vsako kilo 44 kron. Ker kupi centrala vsak mesec 18 vagonov sladkorja, ima že za samo posredovanje do nove žetve 64 milijonov dobička. Pri vsaki kili cukra izžemejo judovske banke, ki vodijo to centralo, 44 kron revežu Avstrijcu. Ravno tako je pri usnju. Štajerska deželna centrala za usnjé je dobila, kakor piše „Grazer Tagespost", podplate po 36 kron za kilo in ga prodaje po 147 do 200 kron čevljarjem. Enako odirajo avstrijski judi ubogega kmeta pri drugih izdelkih. Kmalu ne bo več res, da je Avstrija nemška. Morali lo bodemo imenovati „krivonosa Avstrija". Pred vojno je bilo v celi avstrijski državi z njenimi 52 milijoni prebivalcev 6 procentov judov. V majčkeni nemški Avstriji pa so našteli pri letošnjem ljudskem štetju 10% judov, t. j. na vsakih deset oseb pride že en Hebrejec. in te pijavke prekupču-jejo, goljufajo ter mižijo in ne bo dolgo trajalo, da zverižijo celo državo v judovske malhe. Ubogi kmetič, ki ho tam plačeval davke po judovski samovolji, oddajal živino in žito za smešne cene judovskim prekuoovalcem, nosil puško in umiral za — judovske žepe. Da, da, nemška A strija je pomilovanja vredna deželica. Pa je še vedno nekaj ljudi, katerim se hoče v ta česnjeva nebesa. Avstrija na prodaj! Kdo kupi? bum, bum,bum! Dr. Renner, glava nemško-avstrijske politike, je pravil te dni: Vlada je uvidela, da je republika gospodarsko preveč izčrpana, m zato ne mislimo prositi za spremembo mirovne pogodbe. Ne gre, loviti se za nedosegljivimi cilji, naša rešitev je v združitvi z Nemčijo. Dobro. Naj hodi Švaba, kamor ga srce vleče. Ampak, ampak! Nemški državni minister Koch te spregovoril tudi te dni. In kaj je pravil? „Da se izognemo državnem» bankrotu nemške države, moramo seči Še enkrat po oddaji premoženja, in sicer najmanj po 70 odstotkih". Torej državni rop tukaj kakor tam. Korošec, ako hočeš oddati 70 procentov s trudom in štedljivostjo prisiuženega premoženja, pojdi in glasuj za nemško Avstrijo. Nikjer jih ne marajo. Nemško avstrijsko prebivalstvo pojema. O tem tožijo Nemci že dolgo. Šest in pol milijona jih je, pa premišljujejo največ o tem, kako bi zbežali iz Avstrije. Izseljujejo se na vse vetrove. Pa jih menda nikjer ne marajo, h inozemstva prihajajo same pritožbe. Pa ni čuda! Kdo naj ljubi ljudi, ki so šest let divjali in razbijali vse, kar so mogli doječi? Ampak zdaj so našli obljubljeno deželo. Kaj menite, kje je ta kotiček na svetu? Albanija, roparska, divja Albanija! V eni iz zadnjih številk časopisa „Der Auswanderer" se priporoča Mihelnu, da se seli v Albanijo, sedaj tako kruto tepeno od naših vojakov. Nočem opisovati Albanije. Vsakdo ve, kakšne sladkosti tam čakajo človeka. Hudo, strašno hudo so jo morali v nemški Avstriji že zavoziti, ako se ogrevajo za Albanijo, kjer je že od nekdaj lakota doma. Toda v Avstriji mora biti še večja, beda še strašnejša. Koroški Slovenec, oddaš li svoj glas za avstrijsko Polomijo, je pač ravno tako dobro, ako povežeš šila in kopita ter se preseliš v Albanijo. Po Grebinju. Po „Karntnertagu" v Grebinju sem na skrivaj poslušal ta-le pogovor dveh sinov Helklorfcvih forštnarjev: Mlajši Manner: Der Pata- fcfyicft mid? immer fyerutn unb fagt mir, mas id) ben Senten emaillen foil. iX>eifjt, lieber Coibl, uufere Ceute finïï fcfyon gefdjeit, bei benen Faun man iiber bic iPiitbifdjett lachen uub febimpfeu, aber bie beut|d)gef hutten haltent finb fo ftocFbimtm, bay fie jebe, nocfy fo fauftbicfe £iige glauben. ^uin 3er* platjen! Pie glauben, bag in Klagenfurt bas illehl uur 5'40 K foftet uttb bafj [ kg (Setreibe uni 20 K nerfauft mirb. iiiebt rnabr, bas ijl luftig! Mlajši Lojdl: Vlo, no, bie (Bef d? id) te wirb nicht ftimmen! 2Uicfy id) font ine 311 Öauent uttb uumbere mid), feit maim bi« £eute fo Har benfen. illein Pater meiut, beiu papa ift 311 alt, eitt alter ^elbtuebel, ber bte ^ett nid)t rnetyr nerfteljt! €r glaubt bic Slomenen finb fcfyon t>erfd)tmmbeit, aber ber „Kftrntnertag" l?at gtjtigt, bay fie tins i'tber'n Kopf ttKicbjen. Kdrnten ift e fcfyon aufgeteilt — l)ol's ber Ceufel — uub bie Cente mijfen bas. IPas fagt man bet €ucb 311 £jaufe iiber uitferwt ,,Sie$" in (Stiffen? Mlajši Manner: IPeifjt, aufiicfytig gefagt, ber Papa bat ben 2lbeitb gamut. Soldje ^riid)te fiir bie langjarige Arbeit! Hits bleibt ttur ber Croft, baft tuts ber Baron gut oerforgt. 2lber ber papa toil! bis jum letjten ausljalten. mie int Kriege. Die IPiubifcljeit famt man attd) fattfen, fpater merben bie fcfyott alles boppelt 311* ritcJjal)len ober es ift alles l)in! ^ort mit Scfyaben, jebenfaüs gebt's auf frémbe Hed)ttung, oartint itttr an bie Arbeit! Tako sem slišal in tako tudi povem. Že davno sem vedel, da so baron in forŠtnarji med kmeti kakor volk za pastirja. Rad bi samo še doživel, da bi noben pavr ne lizal več tiste palice, ki ga tepe. Pamet je boliši ko baronova žamet! Gfebinjski kmet. Nazaj ni mogoče! Kaj ne, da bi bil norec, kdor bi svojo hišo, komaj da jo je s trudom in muko sezidal, zopet podrl in lastnoročno odnašal kamenje v kamnolcim in opeko v cpekarnó? Slovenski Korošec, v nemški Avstriji jo boš moral podirati. Le pomisli: Za tvojo dobro jugoslovansko krono ti bodo dali nemško, jedno za jedno. Na ta način oddaš dve tretjini premoženja za nič in zopet nič. Pa ne dovolj. Razun tega te zadene še splošna oddaja premoženja. Od preostale tretjine oddaš najmanj Še eno četrtino. S preostalo beračijo boš moral gospodariti, plačevati grozatanske davke, oddajati pri tem živino in pridelke za smešne maksimalne cene, ki ti jih bo narekoval dunajski Žid. In kam da boš prigospodaril s preostalo beračijo, si lahko predstaviš: na beraško palico ali pa v Ameriko. Ako ti je beraška palica ljubša nego izobilje in blagostanje v jugoslovanski državi, pojdi in glasuj za nemško-židav&ko Avstrijó! Širite povsod „Korošca"! Stev. 71 , KOROŠEC", dna 10. septembra jQ20 Sirr*n 3 Velikovški okraj. Vesele. Znani obergšajter Oslov baron farha naše ljudi s prismojeno lažjo, da bo vsak dobil cuker po 40 vinarjev kilo, kdor bo glasoval za Nemško Avstrijo. Ne misli si, da ti bo šlo naše zavedno ljudstvo na te limanice. Povej to rajši sebi enakim tepcem, pa še oni ti ne bodo verjeli. Predobro te poznamo!* Andrej, podkupljen si prav mastno iz Celovca. Izdajalec svojega naroda si, zaničevalec svojega materinega jezika. O tem priča napis na grobu tvoje matere! Št. Vid pod Juno. Ko so lansko leto pridrle nemške roparske bande v našo vas, je bil tudi znani hujskač in izdajalec Jernejev Tin iz H re pri ropanju v farovžu prav moško zastopan. Vedno še misli, da se bodo vrnili ti za njega ziati časi. Tinej, povemo ti, in zapomni si za vselej, da tega pri nas nikdar ne boš več doživel! Ne ti nam, ampak mi bomo dali tebi vetra. Pokrče. Naši neničurji so bili dosedaj tako pohlevni kakor ovce, toda sedaj jim je pa zrastel greben. Zaraditega je pa potreba da si jih en bart bolj na tanko ogledamo. Ti so Jožef Kramer, zidarski mojster v Ličji vasi, in Wedenik, gostilničar v Pokrčah. O prvem ne bomo dosti razpravljali, ker ne bomo imeli nobenih sitnosti žnjim. On pravi, če bo ostala Jugoslavija, bo vzel svoj rukzak in bo šel v Deutsches Reich. Mi bomo pa malo pokadiii za njim, kedar ga bo noč vzela, pa bo dobro. Pa z Wedenikom bomo pa imeli res križe. On pravi, da se bo prefarbal no plebiscitu, oko bo Jugoslavija. Gospod wedenik, ali- ne veste, da po toči ne pomaga več zvoniti. Sedaj bi bil še čas, ako bi se hoteli spokoriti, po plebiscitu no dobite več odveze od nas. Kadar boste enkrat zašribani v ta črne bukve, potetïï vam ne pomaga nobena žavba več. Od začetka do sedaj je imel ta mož še zmiraj slovenski napis na gostilni, sedaj ga je dejal proč. Pravi, da ga Celovčani ne razumejo. Sedaj je napravil tablo z nemškim napisom; pa tudi ta je izginila Pravi, da so mu jo Slovenci ukradli. Ja, ja, moj dragi Wedenik, kmalu bova zapela tisto: „O du mein lieber Augustin, alles ist fain". Orebinj. Das Edelvolk. Naša „visoko-izobražena" Mannerjeva in Loidinova gospoda si je v nedeljo tako opekla parklje, da že ves teden cvili in tuli kakor ranjen volk. Sinovi in hčere teh „hochgebildet" gospodov kričijo in žvižgajo za vsakim Slovencem, kjeikoü ga vidijo. Ker se je govor tega visokega gospoda v nedeljo skisal, ga je izlil na svoje otroke, da naj oni oznanjajo ljudem, kako krasen govor je stuhtal v Celovcu : žvižgati za vsakim Slovencem in ga zmerjati. Ko bi se mi obnašali tako surovo, bi oni kričali na vse grlo o balkanskem nasilstvu. Dobro vemo, zaka baron Hclldorf s svojimi uradniki tako dela z vso paro za Nemško Avstrijo. Dobro ve, da tam ne bo agrarne reforme in da bi potem zopet lahko gospodaril nad najlepšim delom slovenske Koroške. Vemo, da ima sladke spomina na zlate prejšnje čase, ko je moralo 600 najemnikov tako plesati, kakor je on godil. V Jugoslaviji bo pa agrarna reforma razdelili vsa veleposestva, vsak bo na zemlji, ki jo obdeluje, svoj gospodar. Zato se je pa baron in uradniki boje kakor hudič križa. Če baronu in Mannerju agrarna reforma ne ugaja, lahko gresta drugam. Baron je itak tajčpem, Mannerju pa, ki je slovenske matere sin, bomo zapeli: Ko pojde Manner fort von Grebinj, Slovenske mame slavni sin, Ves žalosten zaklical bom: Wie a Schad', a Renegat ist hin. Grabštanj. Zvedeli smo, da n*ši nasprotniki strašijo naše in omahljive ljudi s tem, da jim bodo prihodnje leto odvzeli njive, ki jih imajo v najem od Rosenbergovega veleposestva. ue se po- služujejo Nemci že takih sredstev, potem bo pa njihova zmaga, o kateri vedno govorijo, izpadla jako klaverno. Grabštanj. Veselimo se, Italijani pridejo! Zakaj? Zato, ker pravijo tako ljudje, ki so pamet in politiko s šavflo jedli Vsi Slovenci bodo morali proč, ostaii bodo samo Nemci. nas je res strah, pa ne za nas, ampak za tiste Nemce, ki bodo ostali v Grabštanju. Toliko jih je, da bi še truge ne mogli nesti, če bi 'kateri od njih umrl. Vse drugo pa je pristna slovenska kri in marsikateri, ki vpije ïajl, še nemško ne zna. Vsak, kdor pljuva v asaio skledo, je norec! Pliberk. Dne 29. avg. so si mislili pli-berški nemčurji, da smejo malo "izzivati s svojimi zastavami. Ko so se pa popoldne vračali naši vrli fantje iz Grebinja domu, so potrgali nekaj zastav z nemškutarskih hiš. Tudi hiši Ankele na Krekovem trgu so jo odstranili. Ga. Ankele, ki je stala pri oknu, je pri tej priliki vrgla pet lončkov s cvetlicami) na trg. Menda je mislila katerega naših pobiti. G. Ankele pa se je šel takoj pritožit k an-tanini podkomisiji, da so mu to napravili Slovenci. Ga. Ankele pa je stala potem ves popoldan pri razbitih lončkih in jih kazala Pliberčanom. „Das ist die siidslawisehe Kultur!" Tudi črevliarja Brežnika je strašno razburila korajža naših fantov. „Das ist eine schöne Kultur! So was tun die Deutsche» nicht", je tarnal. Šuštar Brežnik, kaj pa je bilo lani-maja? Ali ste videli go!e stene v Narodnem domu in druge oropane in okradene hiše? Ali ste videli razdejane in onečaščene cerkve? Kakšna kultura je bila pa tam? Seveda tami vam je bilo vse prav, ker je bilo „genau" poi nemškem receptu 1 Našim vrlim slovenskim fantom čestitamo I Pliberk. V nedeljo so napadli na potu od gostilne „Pri vrelcu" proti Hafnerju Močnika Valentina iz Štepne vasi štirje nemčurji iz Konovec ter ga neusmiljeno pretepli. Godi se kakor v srednjem veku. ko potniki niso imeli miru na cesti. „Freie Stimmen" pa vpijejo „Vergewaltigungen in der Zone A". Sami to delajo, potem pa na druge kažejo. Pretepači so menda bili Hafnerjev in Huberjevi. Nemčurska kultura 1 Pliberk. Obisk. V torek nas je počastil Schumy s svojim štabom. Pri Nemcu so imeli zborovanje. Tretja soba je bila popolnoma polna samih zaupnikov. Med drugimi si lahko videl Abrehtovega Tineja iz Repi, Pušnika iz Štebna, gospoda in gospo Glavar, gospoda Metnitza, Sorgo Hafner i. t. d. Zanimivo bi bilo vedeti, če je bilo to zborovanje priglašeno Opozarjamo glavarstvo na ta sestanek! Boroveljski okraj. Svetna vas v Rožu. (Svarilo.) Ker se nahajajo v naši vasi elementi, ki raz-šiijaio vest, da sem jaz tisti, ki pegla v „Korošcu" naše Judeže in druge zaslep-Ijence, izjavljam, da bom proti vsakemu, ki bi k=tj takega govoril, sodnijsko nastopal. J. Serajnik, učitelj v Svetni vasi. (G. J. Serajnik ni naš dopisnik, kar mu je pa lahko žal, ktr imajo vsi, ki pomagajo pobijati netnčursko sodrgo, veliko zasluženje pred Bogom in ljudmi. Ured.) Vetrinj. Značilno! Nemci in nem-škutarji so^ krstili novo cesto med Veti injem in Žrelo m za Rauberstrasse. To je za te ljudi značilno. Povedali so s tem, da mislijo samo na to, kje bi bila priložnost za ropanje. In tako so jo hitro pogruntali, da bi bila ta cesta, ki vodi skozi močvirje in gozd, za njihov najljubši posel pripravna. Ljubelj. Tudi pri nas imamo par * j Judežev izdajalcp, ki se skrivajo okoli, j I ker so zgubili vso korajžo. Samo Ridov-j činja je še toliko fejst, da bi se še rada j postavila za Nemko, pa revica nemško ne zna. Zato pa klepeče in ropoče, da se kar peni od same jeze, in pravi, da hišo stavi, da bo Ljubelj meja in kako bodo še leteli ti Kranjci črez Ljubelj. Ja, a hišo lahko staviš,^ker je zgubiti ne moreš, ko ni tvoj». Česa drugega si pa ne upaš, ker veš, da gotovo zgubiš. Svetujemo ti pa, da pustiš mirne ljudi v miru in da začneš delati pokoro za svoje grehe, dokler je še čas, potem bo prepozno. Zmaga je naša, nobena žavba vam ne pomaga; predobro poznamo nemško gospodo in njihove obljube. Kmalu bomo pokazali celemu svetu, da ne maramo več nemškega gospodstva, 5, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 2«. julija 1899., št. 25.255, smejo dletetično sredstvo Mastin, redilr.i prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni pr«dmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.561. Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane K 30-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lisa), srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; prt živini uniči garje. Lor-ček tega mazila velja po pošti 12 K 50 v. ekarnar Trnko Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža oTl /ža. j Pozor! Sloveuski urar. Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sistem*. Potrudil se botn, da ustreženi si. občinstvu hitro in zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gašpat, urar, Velikovec, v Carfovi hiši. Proda se fino moško kolo (Freilauf). Pnevmatika dobra. Cena nizka. Gregor Kanzl, v Molovi kajži na Hrastnici p. Ruda. Telefon št. 1 (internrban). . Centrala Maribor Mestni trg Št. 141. Račun poštn. tek. urada SHS v Ljubljani: 11. ...............- Podružnica Murska Sobota ............ sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/» 9« d<> 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. Ut* <"1 exj** * 1*or>w>i«-o TrwiliulU a (. MM((erlt - T»««"! W- afrout«o«Mir, vt.liu^v^o