GLAS LETO XXIV. ŠT. 18 (1128) / TRST, GORICA ČETRTEK, 9. MAJA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Lojzki Bratuž v slovo Slovensko senatorko v Rimu Tatjano Rojc, ki je prof. Lojzko Bratuž dobro poznala, smo zaprosili za spominski zapis, ki ga ob- javljamo. “Monotono pojo mi kraguljčki…” ilo je februarja 1937. leta, ko so fantje naskrivaj zapeli pod oknom goriške bolnišnice svojemu zborovodji, ki je umiral v strašnih bolečinah. Ob njem mla- da soproga, v zavesti, da bosta njena dva mala otroka rasla brez očeta. V maju je organistka spremljala napeve Marijinih pesmi. Bilo je sredi majnic in vrtnic. Sredi pesmi narave. V maju je zdaj združena s svojimi dragimi. Novica, ki smo jo sicer na žalost pričako- vali, da je prenehalo biti žlahtno srce pro- fesorice Lojzke Bratuž, neločljivo povezane z Gorico, zaskeli. Srce, ki je ostalo neločlji- vo povezano s tragično zgodbo, ki je sko- rajda od njenega rojstva zaznamovala nje- no družino. Lojzko in Andreja sem pobliže spoznala, ko sem pred mnogimi leti obiskala njuno mamo, pesnico Ljubko Šorli. Spominjam se njihove miline, njihove medsebojne predanosti in spokojne misli, kljub stra- hotni bolečini, ki so jo doživeli kot ne- dolžni krivci edinega zločina: slovenske pesmi. Zaradi te krivde je kot mučenik umrl Lojze Bratuž. In bila je strahotno mučena v tržaški Vili Trieste gospa Ljubka Šorli. Čemu? Zakaj? Skozi desetletja sva se z Lojzko približali in se vzljubili. Razveseljeval me je njen glas, njen pozdrav. Preko svojih študij je razkrila marsikaj o goriški preteklosti, o goriški li- teraturi in tradiciji. Naučila pa me je predv- sem sprejemanja vsake še tako neprizane- sljive življenjske preizkušnje v veri, da nas trpkost utrjuje v zavesti naše človeške ze- meljske biti. Večkrat sva se pogovarjali o tem, da živimo v dobi, kjer mora vsak izmed nas prevzeti nase odgovornost eksistence, svobode, spoštovanja, vrednot, ki so temelj de- diščine naših prednikov, ker je vsak od nas dolžan postati aktiven član družbe. To še posebej velja za ženske, ki so pomembne posrednice hierarhične lestvice vrednot našega zgodovinskega spomina. Zato je Lojzka Bratuž v BESEDI našla pravzaprav svoj prostor razmišljanja, kjer je udejanjila svoja prepričanja in zavest, da predstavlja vrednotenje in ohranjanje besede in njene sporočilnosti eno bistvenih koordinat hu- manizma. Danes, v tem deževnem majskem jutru, odzvanja v meni njen glas: “Vedno, ko se peljem iz Vidma proti Gori- ci, si sredi vsega tega opoja trav in cvetja ponavljam verz Garcie Lorce Ljubim te, ze- leno, ljubim te… “ Poslednjič sva se objeli v Čedadu, na Slo- venskem kulturnem prazniku, ko je prejela priznanje za svoje življenjsko delo. “…oh, kako je otožna ta pesem…” Danes fantje pojejo Tebi, draga Lojzka, Te- bi v spomin. Pogrešala bom Tvojo spod- budno besedo, pogrešala Tvoj glas, Tvoje misli, ki so spremljale vse moje raziskoval- ne, literarne in zdaj tudi politične korake. Hvala za Tvoje delo, hvala za Tvojo bližino! Objemam Te, kjerkoli si, Tvoja Tatjana B rof. Lojzka Bratuž, cenjena in dobra sode- lavka našega Novega glasa, organistka, slo- venistka, dejavna soustvarjalka našega kul- turnega prostora je odšla v večnost v noči s petka na soboto, 4. maja. Vest se je v zgodnjih jutranjih urah hitro razširila med nami in nas vse, ki smo jo cenili, zelo prizadela. Zadnjič nas je v ured- ništvo poklicala pred ne- kaj tedni in nam izrazila svoje strinjaje s kratkim uvodnikom, v katerem smo se spraševali, kje je leva sredina, kako to, da ne znamo Slovenci stopi- ti skupaj, ko gre za po- membne volitve. Toplo nam je priporočila, naj vztrajamo v pozivanju za skupno dobro naše na- rodne manjšine. Njeno zdravje je bilo že načeto, imela je slaboten, a odločen glas in znala se je zahvaliti, pohvaliti. V uredništvu smo si vedno povedali, da “je klicala Lojzka”, ker smo jo imeli radi, tudi takrat, ko nas je opozorila, naj vendarle določeno stvar na- pišemo, če je nismo. Glo- boko verna je bila tiha spremljevalka našega dela, pred leti zvesta in redna sodelavka. Če smo ji za kaj hvaležni, smo ji za njeno krščansko, demokra- tično in kulturno držo izobraženke, ki je veliko pretrpela, a je prav zato ljubila, saj sovraštva ni poznala! Naj ji sveti večna Luč! P www.noviglas.eu Zvesti skavtskim obljubam Jurjevanje tržaških skavtinj in skavtov CONTIENE I.P. udo je vsakič, ko se poslavljamo od osebe, ki smo jo poznali in cenili: toliko bolj to velja za univerzitetno predavateljico in vsestransko kulturno delavko prof. Lojzko Bratuž. Dolgo sem razmišljala, kako bi lahko strnila njeno bogato delovanje v nekaj vrstic, saj je bila zanjo kultura širok pojem, ki je zaobjemala več plati - raziskovalno, prosvetno in pedagoško dejavnost -, vse tri pa so se pri njej medsebojno dopolnjevale. Kot raziskovalka je Lojzka Bratuž poglobila predvsem doprinos Goriške k slovenski kulturi in pri tem je bilo njeno delo marsikdaj pionirsko: z objavo slovenskih pridig Karla Mihaela Attemsa, prvega goriškega knezoškofa, je npr. osvetlila poznavanje in rabo slovenskega jezika v preteklosti tudi med višjimi sloji, kar je bilo neznano ali sporno vsaj do 80. let 20. stoletja. / str. 3 Neva Zaghet H Ob nedelji Dobrega pastirja Povelikonočno razmišljanje elikonočni prazniki so še vedno prazniki, ko se srečujemo z znanci, sorodniki ali do- mačimi. Obiskala me je gospa, ki veliko sodeluje v cerkvi, pa mi mimogrede zastavi vprašanje: “V kolikor bi se Vi še enkrat odločal, bi se odločil, da bi bil duhovnik v takšni Cerkvi, kot je danes? ” Priznam, da sem bil v veliki zadregi, kaj naj sploh odgovorim. Res je, da se z marsičim ne strinjam, kar se danes dogaja v Cerkvi, kot tudi ne, kako se razporejajo ali rešujejo določeni problemi, ki so in bodo vedno, ne samo v Cerkvi, ampak tudi v družbi, v zakonskem življenju, dokler bo obstajal svet. Duhovnik - oprostite tudi družinski oče, če je iskren - nosi svoj stanovski poklic (duhovnik – duhovništvo, oče – očetovstvo) v prsteni posodi, zato naj se zaveda (duhovnik, kot družinski oče!), da je ta prstena posoda krhka. Še posebej je krhka, če prestopimo prag Božje ljubezni in se od Boga oddaljimo! Spomin mi poroma v Jane- zov evangelij, ko je Jezus vprašal Petra, ali ga lju- bi. Ta mu je odgovoril: “Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad! ” (Jn 21, 15-17) Prav k tej brez- mejni ljubezni poziva Jezus svoje duhovnike. (Enako družinske očete). Vsak kristjan je s svojim življenjem priča bivanja, ki je onstran zemeljske- ga bivanja. Vsi smo imeli čas za premislek, ko smo stopili na to pot in to ne samo duhovniki, tudi družinski očetje (!), ko smo si svojo življen- jsko pot izbrali svobodno in z vso odgovornostjo. Duhovnik se mora vsak dan zavedati, da Kristu- sovo oznanilo ni od tega sveta, je pa za ta svet. Duhovnik pa živi na tem svetu, za druge. / str. 15 Ambrož Kodelja V Foto damj@n Foto dd Huda izguba za našo skupnost Prof. Lojzko Bratuž bomo pogrešali! Svet okrog nas9. maja 20192 Povejmo na glas Kakšno Evropo si bomo izbrali? Uspešni rojaki po svetu Bo Slovenka nekega dne na čelu avstralske vlade? preteklih tednih sem bralcem Novega glasa v seriji podlistkov poskušal približati slovensko skupnost v Avstraliji. Naj to serijo končam s posebej zanimivo zgodbo. V Av- straliji se približujejo parlamen- tarne volitve. Ena glavnih kan- didatk pa je … Slovenka. Pa sploh ni prva oseba slovenskega rodu, ki je uspela v avstralski po- litiki. Prvi avstralski senator, ki ni izvi- ral z britanskega otočja ali bil po rodu Jud, je bil Mišo Lajovic, Slo- venec. Na listi Liberalne stranke (dejansko gre za konservativce, ki se zaradi zgodovinskih razlo- gov imenujejo liberalci) je v zgornjem domu avstralskega parlamenta sedel med letoma 1975 in 1985. Zdaj je ena najbolj priljubljenih avstralskih političark zopet Slo- venka - Tanja Pliberšek (v av- stralski javnosti poznana kot Ta- nya Plibersek). Prvič je bila v av- stralski parlament izvoljena leta 1998, pri komaj 28 letih, ter svoj V poslanski sedež neprekinjenoobdržala vse do danes. Že v trehavstralskih vladah je bila mini- strica, odgovorna je bila za sta- novanjske zadeve, položaj žensk, socialne zadeve in zdravstvo. Po porazu njene stranke na vo- litvah, leta 2013, je bila izbrana za podpredsednico opozicijske laburistične stranke ter postala ministrica v senci za zunanje za- deve, kasneje pa za izobraževan- je in ženske zadeve. Se bo povzpela tik pod vrh ali ce- lo do samega vrha avstralske vla- de? Avstralijo že zelo kmalu, 18. ma- ja, čakajo splošne volitve. Volili bodo vseh 151 članov predstav- niškega doma in 40 od 76 članov senata. Če bodo na volitvah sla- vili laburisti, bo Pliberškova sko- raj zagotovo postala podpred- sednica vlade (Deputy Prime Minister) ter prevzela eno od najpomembnejših ministrstev, najpogosteje se omenja kot mi- nistrica za zunanje zadeve ali mi- nistrica za šolstvo. Trenutno predvolilne ankete njenim labu- ristom napovedujejo 54 % od- stotkov, liberalno-nacionalni koaliciji (Liberalna stranka je v koaliciji z Nacionalno stranko) pa 46 % sedežev v parlamentu. Zanimiv pokazatelj političnega vzdušja v Avstraliji so tudi stav- nice, ki so precej razširjene. Za zmago laburistov se tako da sta- viti v razmerju 1: 1,15, za liberal- ce pa 1: 4,75. Niso pa redki niti glasovi, da bi morala Pliberškova prevzeti predsedovanje laburistične stranke. Laburistom pod vod- stvom Billa Shortna vse do le- tos nikakor ni uspel jasen pre- boj na vodilno mesto, zato ni- so redki glasovi, da bi morala prav Tanya Plibersek prevzeti vajeti stranke. Temu v prid go- vori dejstvo, da je ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih avstralskih političark, zvezda “talk showov”, znana po zelo strastnih in čustvenih govorih ob temah, ki so ji blizu. A ker velja za najbližjo Shortnovo zaveznico, se ni hotela spustiti v soočanje z njim. Kot rečeno, predvolilne ankete kažejo zma- go laburistom, še vedno pa je po priljubljenosti vodja liberalcev Scott Morrison precej pred Shor- tnom. Na volitve bo laburiste popeljal zagotovo Bill Shorten, kaj pa bo po volitvah, še ni mo- goče napovedati, vse je seveda odvisno od volilnih rezultatov. Vprašanje, ali bo Tanya Plibersek nekega dne pretendentka za av- stralsko premierko, torej ostaja še odprto. “Naša Tanja” bo torej čisto mogoče nekega dne celo predsednica avstralske vlade! / str. 16 Dejan Valentinčič Po terorističnih napadih veljajo izredne razmere Zaradi novih groženj maš v Šrilanki še ne bo rilanška kato- liška cerkev je za- radi grožnje no- vih bombnih napadov na najmanj dve cerkvi odpovedala za nedeljo predvideno ponovno organizacijo javnih maš. Po terorističnih napadih na cerkve in hotele, ki so na veliko- nočno nedeljo zahte- vali 257 življenj, so začasno odpovedali vse javne verske obrede, med njimi maše. Nadškof Kolomba kardinal Mal- colm Ranjith je v torek sporočil, Š da bodo to nedeljo maše znova organizirali v nekaj cerkvah, na podlagi novih informacij in na- sveta varnostnih služb pa so jih sedaj odpovedali za nedoločen čas, je danes francoski tiskovni agenciji AFP povedal njegov ti- skovni predstavnik. Pojasnil je, da obstajajo “do- ločene grožnje dvema lokacija- ma”. V državi po terorističnih napadih veljajo izredne raz- mere, okoli cerkva pa velja- jo okrepljeni varnostni ukrepi. Zaradi nevarnosti novih napadov so politične stranke v sredo odpovedale zborovanja ob mednarod- nem prazniku dela. Policija je doslej pri dr žala več kot 150 ljudi, zasegli so tudi več kosov orožja in ek- sploziva. Oblasti so odgovornost za napade 21. aprila pripisale lokalni džihadistični skupini NTJ, vodja katere je bil med sa- momorilskimi napadalci na tri cerkve in tri prestižne hotele v Kolombu. Skupina je prisegla zvestobo skrajni islamistični Islamski državi, ki je sicer prev- zela odgovornost za napade, vendar trdnih dokazov o njeni vpletenosti doslej niso našli. Oblasti so danes sporočile, da so napadi po zadnjih podatkih zah- tevali 257 življenj, da pa bi nji- hovo število lahko še naraslo. Od 496 ranjenih jih je 47 še ved- no v bolnišnicah. Med njimi jih je 12 na intenzivni negi. Za dan upora proti okupatorju smo si izbrali 13. maj 1941 Slovensko uporništvo si zasluži svoj resnični in ne lažni simbolni dan upora Wikipediji lahko prebe- remo, da je bila 27. aprila 1941 “ustanovljena Pro- tiimperialistična fronta (PIF), ki se je šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo (22. 6. 1941) preimenovala v Osvobodilno fronto (OF) ”. Ustanovitve bi se naj udeležili komunisti Boris Ki- drič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, predstavnik demokratskih soko- lov Jože Rus, predstavnik krščan- skih socialistov Tone Fajfar in kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Kaj se je govorilo na navedenem sestanku v Vidmarjevi vili v Rožni dolini, je dolgo časa ostala skrivnost. Šele desetletja kasneje je na enem od svojih nastopov na TV Vidmar povedal, da so takrat ustanovili Protiimperialistično fronto, naperjeno proti Britan- cem, Francozom idr. To naj bi Vidmar potrdil tudi v svoji knjigi Obrazi (Državna založba Sloveni- je, Ljubljana 1979, na str. 366), rekoč, da takrat “niso mogli usta- noviti organizacije za upor proti okupatorju, ker je komuniste ovi- ral pakt o nenapadanju med Hi- tlerjem in Stalinom”, to je spora- zum Ribbentrop-Molotov, sklen- jen 23. avgusta 1939. Glede na to, da je takrat Radio Moskva surovo napadal Britance, ki so se upirali Hitlerju, sklepajo politični anali- tiki, da so se “Kidrič, Bebler in Zi- herl z ustanovitvijo PIF hoteli pri- lizniti Stalinu”. Ustanavljanje PIF 27. aprila 1941, to je dobro leto zatem, ko sta si Hitler in Stalin z agresijo razdelila lep del severovzhodne Evrope, in s tem začela drugo svetovno voj- no, ter več tednov zatem, ko je nacistična Nemčija napadla tudi Kraljevino Jugoslavijo, pomeni lahko za demokratično javnost kvečjemu dan kolaboracije z okupatorjem, ne pa dan upora proti njemu. O tem govori tudi takratno ilegalno glasilo KPS Slo- V venski poročevalec z dne 1. maja1941 (Reporter, 29. 4. 2017), ki jes sledečimi besedami naprtilo krivdo za vojno imperialistom, ne pa Nemčiji in SZ: “In kdo je kriv? Kriv je imperializem, ubija- lec žensk in nedolžnih otrok, im- perializem, uničevalec kulture in najbolj brutalna stopnja kapita- lizma in izkoriščanja človeka po človeku…” Medtem pa lahko iz- vemo iz Wikipedije, da je spora- zum Ribbentrop-Molotov “vse- boval tajno klavzulo o vplivnih območjih obeh držav v Evropi…in predvideval njuno medsebojno podporo pri okupa- ciji ozemelj tujih držav”. S čimer je Stalin “začel svoj ples s Hitler- jem na robu propada”. In na po- dlagi tega pakta sta si agresorski zavezniški državi začeli pri- ključevati svoja vplivna območja. Npr. s skupnim napadom na Pol- jsko, “ki sta si jo razdelili in pri- ključili…”, in velja tako “datum Hitlerjevega napada na Poljsko (1. 9. 1939) uradno za začetek druge svetovne vojne... Po razko- sanju Poljske je Sovjetska zveza leta 1940 zasedla in priključila tu- di tri baltske države (Estonijo, Latvijo in Litvo) in istega leta na- padla tudi Finsko, ki pa se ji je uspešno zoperstavila… pri čemer bi naj imeli sovjeti diplomatsko in logistično podporo s strani na- cistične Nemčije”. Ob vsem na- vedenem bi tako moral iti 27. april v kolektivni spomin naroda kot dan kolaboracije slovenskih komunistov z okupatorjem in ne kot dan ustanovitve OF, ker je to ena velika komunistična laž. Zato tudi v naši širši družini ne razo- bešamo zastav na ta dan, ampak smo izbrali za dan upora proti okupatorju 13. maj 1941, ko je po doslej razpoložljivih podatkih prišlo na Mali gori nad Ribnico do prvega oboroženega spopada z okupatorjem na tleh Slovenije, in sicer med italijansko soldate- sko in Tigrovci, kar se je končalo s smrtjo vojaškega vodje TIGR-a Danila Zelena. Kajti slovensko uporništvo si v svoji veličini za- služi svoj resnični in ne lažni simbolični dan upora. Milan Gregorič red nami so evropske volitve, verjetno najbolj odločilne, kar jih je bilo doslej. V preteklosti pravzaprav velike dileme ni bilo, Evropa še ni bila na razvidnem in po- menljivem razpotju, to pot pa gotovo je. In na razpotju je pač tako, da se mora človek odločiti za eno ali za povsem drugo smer. V tej luči bo skoraj trideset držav s slabe pol milijarde vo- lilcev, in s tem z vsemi nami v našem tu- kajšnjem prostoru, oddalo svoj glas in izobli- kovalo prihodnji značaj takšnega ali dru- gačnega skupnega doma. Morda se marsiko- mu zdi, da nam Evropa več kot toliko ne po- meni, saj je oddaljena, je nekje daleč, včasih nam pomaga z res nemajhnimi prispevki, podpre ta ali oni projekt, sicer pa nas pušča same, ko moramo razrešiti najtežje probleme. Kar precej je bilo kritik na račun tega našega skupnega doma in bi udeležba na letošnjih volitvah lahko komaj dosegla tisto izpred pe- tih let, ko je s težavo presegla štirideset odstot- kov, če se ne bi v zadnjih letih zgodilo nekaj, kar je vneslo v prej mirne in za koga dol- gočasne razmere razgibano in celo ostro di- namiko. Prišlo je do ogromnega migrantskega vala in evropski narodi so najprej premogli vi- soko raven solidarnosti in etike, potem pa se je milijonskih množic polastil strah pred prišleki in pričelo je prihajati do odmikanja vase, do vse večjega odklanjanja tujcev, do za- piranja že odpravljenih mej, do gradnje ograj in zidov, do prevlade egoizmov torej oziroma utišanja prej prevladujočih vrednot. In ta strah je povzdignil politiko populizma, v resnici na- cionalizma, ki je miroval vse od svojega poraza ob koncu druge svetovne vojne. Ta nacionali- zem želi ponovno povzdigniti izključno vlogo lastnih držav in mu je sedanja Evropa, se pravi Evropska unija, milo rečeno napoti in odveč. Svojo moč črpa iz ogroženosti ljudi, ki si želijo več varnosti, o migrantih nočejo niti slišati ter v bistvu zahtevajo trdo politično roko, ki bo v družbi napravila red, pa čeprav z zaostritvami in sunkovitimi ukrepanji. Splošne razmere se v imenu tega novega reda slabšajo in ni čud- no, da so obujanja idealov desnih uničevalnih diktatur zadnje svetovne apokalipse vse pogo- stejša. A večji del sedanje Evrope je ravnokar povedanemu čisto nasprotje, saj izhaja iz želje po mirnem sobivanju držav, ki verjamejo v moč dogovarjanja, v sprejemanje odločitev v skupno dobro vseh, verjamejo v evropsko pri- hodnost kot omizje, ki naj soglasno določa korake za najboljše odločitve v interesu vseh članic. Ta Evropa se zaveda, da je s svojimi vrednotami vzpostavila najdaljše obdobje mi- ru v svoji zgodovini, kar je rezultat in dosežek, ki ga ne bi smeli pozabiti. Seveda bodo volilci tisti, ki bodo s svojim glasom opredelili pri- hodnost naše celine, pri čemer napovedi kažejo, da do preobrata naj ne bi prišlo in bilo bi lepo, ko bi bilo zares tako prav zdaj, ko ma- tična domovina Slovenija praznuje zagotovo uspešno 15-letnico članstva v veliki in za ves svet pomembni evropski družini. Janez Povše P Fotografija iz kluba Triglav v Sydneyju, na levi od Tanye Plibersek je njena hčerka v narodni noši Spoštovani! Vabimo Vas, da ob sestavljanju davčne napovedi dodelite svojih 5 tisočink davka IRPEF, predvidenih za družbeno koristne, raziskovalne, športne in druge ustanove ter dejavnosti, pobudam v korist šoloobveznih otrok, študentov in potrebnih, ki jih izvaja Slovensko dobrodelno društvo. Naša davčna številka je: 80011090323 Hvala! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO Naša sodelavka Jožica Ličen je bila v nedeljo, 5. t. m., v Ajdovščini nagrajena za njeno neutrudno delo pri dobrodelni organizaciji Ka- ritas z nazivom častne občanke občine Ajdovščina. Na slovesni aka- demiji, ki je vsako leto v Ajdovščini, na dan, ko je bila leta 1945 v Aj- dovščini oklicana slovenska vlada, je ajdovski župan Tadej Beočanin Jožici Ličen izročil nagrado, kot je priznanja izročil tudi drugim za- služnim iz občine Ajdovščina. Slovesne akademije so se med drugi- mi udeležili poslanec DZRS Matjaž Nemec in evropski poslanec Loj- ze Peterle ter številni drugi ugledni gostje. Jožici iskreno čestitamo! Aktualno 9. maja 2019 3 S 1. strani Prof. Lojzko Bratuž ... ulturni pomen Goriške in širše Primorske je Bra- tuževa podčrtala v ob- sežnih monografijah o goriški preteklosti, o primorski kultur- ni dediščini in sploh v temel- jni Goriški knjigi: v teh mono- grafijah najdejo svoje mesto znane in manj znane slovenske osebnosti, ki so oblikovale značaj obsoškega mesta in Go- riške nasploh, slednja pa je z zgodovinskega vidika bistveno obsežnejša od območja, ki so ga definirale kasnejše razmejit- ve; zaradi tega raziskovalna de- javnost Lojzke Bratuž ni osve- tlila le posameznih likov v go- riški literarno-zgodovinski ga- leriji (Gregorčiča, Svetokriške- ga ali p. Škrabca, da omenim le nekatere), temveč je predvsem izpostavila bogastvo in večpla- stnost goriške kulture od naj- bolj oddaljenih obdobij vse do današnjih dni. Bratuževa ni le pisala o tem v svojih knjigah, temveč je s članki in referati sodelovala tudi na številnih strokovnih srečanjih in simpo- zijih: marsikaj tega je tudi v italijanskem prevodu, kar odraža njeno željo po izposta- vljanju pomena slovenske kul- ture tudi v neslovenskem okol- ju. Zanimanje prof. Bratuž za slo- vensko literarno ustvarjanje je sicer segalo tudi na Tržaško, saj je v razpravah obravnavala, med drugimi, tudi oba velika- na slovenske zamejske književ- nosti, Borisa Pahorja in Alojza Rebulo, o slednjem pa je tudi uredila zbornik ob priložnosti njegove 80-letnice. Ob tolikšni raziskovalni vnemi ne gre spregledati didaktičnega dela Lojzke Bratuž. Njena peda- goška dejavnost sega v leta poučevanja na goriških šolah in krije zatem univerzitetno obdobje, ko je službovala v Vidmu ter občasno v Trstu in Novi Gorici: na videmski uni- verzi, kjer je sodelovala s prof. Martinom Jevnikarjem, so štu- dentje lahko sledili njenim predavanjem iz slovenske književnosti in, ob njenem mentorstvu, tudi diplomirali iz tega predmeta. Sočasno je Bra- tuževa ohranila živ stik s slo- vensko šolo, saj je z literarno zgodovinarko Marijo Pirjevec uredila učbenik o slovenskih avtorjih v času realizma in mo- K derne, ki ga dijaki marsikje ševedno uporabljajo pri pouku.Njeno delovanje pa se še zda- leč ni izčrpalo s tem: sodelova- la je namreč tudi z Goriško Mohorjevo družbo, bila člani- ca literarne nagrade Vstajenje, veliko objavljala v revijalnem tisku, se kot leksikografka pod- pisala pod več kot 40 gesel v Primorskem slovenskem bio- grafskem leksikonu in bila av- torica orisov znanih osebnosti, po katerih so poimenovane slovenske šole. In še bi lahko naštevala. Ob vseh službenih dolžnostih je Lojzka Bratuž vedno tudi drugače “živela” in ustvarjala kulturo, saj smo jo cenili tudi kot organistko in pevovodjo, dejavno v okviru Zveze cerkve- nih pevskih zborov. Ob od- mevnejši univerzitetni in razi- skovalni dejavnosti je namreč kot organistka imela posluh tu- di za spremljavo cerkvenega petja, brez katerega bi bila slo- venska kultura bistveno siro- mašnejša: France Prešeren in Simon Gregorčič ter Vinko Vo- dopivec ali Mirko Filej so bili zanjo stebri iste hiše, ki se ji pravi slovenska kultura in ki na več načinov odraža dušo slovenskega človeka in veličino njegovega izrazja. To so le utrinki iz njenega vse- stranskega raziskovalnega in prosvetnega dela, a ob tej samo nakazani razvejanosti ne prese- nečajo priznanja, ki jih je bila Lojzka Bratuž deležna v teh le- tih: to so častno članstvo Slavi- stičnega društva Slovenije in nagrada Vstajenje za življen- jsko delo, ob tem še priznanje Pro Ecclesia et Pontifice in na- slov Komendnik Republike Ita- lije. Tudi Republika Slovenija se ji je poklonila, in sicer s častnim občanstvom Nove Go- rice, predvsem pa z Redom za zasluge z utemeljitvijo, da je “Lojzka Bratuž zaslužna pri uveljavljanju, razvijanju in šir- jenju slovenske kulture in jezi- ka v Italiji ter za znanstveno- strokovno delo”. In slednjič, Lojzka Bratuž je bi- la sedem let tudi predsednica Slavističnega društva Trst-Gori- ca-Videm: z značilno občutlji- vo umirjenostjo je vodila in spodbujala društveno delovan- je, a se pri tem zelo nerada iz- postavljala javnosti. To je bil ponoven dokaz skromnosti osebe, ki je dojemala vsak svoj korak kot samoumevno gesto kulture. Zaradi tega bomo pogrešali Lojzko Bratuž, njen hudo- mušni nasmeh, vedno prijazno besedo in sposobnost prodor- ne analize. Bila je živ dokaz predanosti ne samo poklicu, temveč predvsem kulturnemu poslanstvu v najširšem pome- nu besede. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu se klanja spominu prof. LOJZKE BRATUŽ in izraža globoko prizadetost in žalost s hvaležnostjo za vse, kar je pretrpela in žrtvovala za slovensko narodno skupnost v Italiji. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu. Svet slovenskih organizacij Za vedno je odšla prof. Lojzka Bratuž V soboto, 4. maja, je odšla v večnost prof. LOJZKA BRATUŽ zadnja predstavnica Bratuževe družine, ki je zaznamovala goriški prostor, živa priča velikega trpljenja zaradi zvestobe slovenskemu narodu, veri, kulturi in jeziku. Z njenim odhodom ostaja velika praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini na njeno vsestransko dragoceno delo. Hvaležni smo Bogu, da smo lahko ob njej živeli, z njo sodelovali in se bogatili. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL KROŽEK ANTON GREGORČIČ Prof. Lojzki Bratuž se bomo poklonili na žalni seji v sredo, 8. maja 2019, ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Stranka Slovenska skupnost Prof. Lojzka Bratuž nam je bila blizu prof. Lojzko Bratuž je odšla velika predstavnica slovenske narodne skup- nosti na Goriškem in v zamej- stvu, ki je posvetila vse svoje življenje slovenski besedi, kul- turi in glasbi. Želimo se je spo- minjati kot pričevalko ljubezni do lepe slovenske besede in sožitja, po zgledu njenih staršev Lojzeta Bratuža in Ljub- ke Šorli. Čeprav jo je že kot otroka zaznamovala kruta zgo- dovina s fašističnim terorijem, ki se je znesel na njeno družino, ni hranila sovraštva in je raje delala na tem, da slo- vensko književnost spoznajo tudi pripadniki italijanskega naroda. Zaradi tega je bila cen- jena ter deležna številnih priz- S nanj v Italiji in Sloveniji.Skupaj z bratom Andrejem jebila prof. Lojzka Bratuž vedno blizu stranki Slovenske skup- nosti in jo podpirala, kar si šte- jemo v veliko čast. Delila je vrednote slovenstva ter priza- devanja za skupni in samostoj- ni nastop Slovencev v Italiji. Njen odhod nas žalosti, a ven- dar čutimo dolžnost, da se prav zaradi prof. Lojzke Bratuž in njej podobnih ljudi še toli- ko bolj zavzamemo za dobro- bit slovenske narodne skupno- sti v Furlaniji Julijski krajini. Na tak način se bomo njej in vsej njeni družini najbolje od- dolžili za vse, kar so pretrpeli in darovali za skupno dobro vseh nas. Ob izgubi prof. Lojzke Bratuž Izgubili smo tudi del sebe o odide v večnost draga oseba, gre z njo tudi del tebe. Tako čutim te dni ob smrti prof. Lojzke Bratuž. Z Bratuževimi je bila naša družina vedno povezana. Naša mama Maričica je že sodelova- la pri društvu in zboru, ki je prepeval v cerkvi na Travniku v tistih hudih časih, ko je bila K slovenska dejavnost izven cer-kva hudo okrnjena oziromaprepovedana. Zelo so bili takrat aktivni glasbeno nadarjeni Loj- ze, Franci in Jožko Bratuž, odlični organizatorji in peda- gogi. Prof. Lojzko sem spoznala v dvorani Brezmadežne na Pla- cuti, kamor sem zahajala s starši na prireditve. Lepe spo- mine imam iz tistih in poz- nejših časov nanjo, na pevske vaje dekliškega zbora in klavir- ske šole; s tem prostovoljnim delom je prispevala k razvoju slovenske pevske in glasbene dejavnosti na Goriškem. Dekle- ta smo bile ponosne na skladbe in pesmi, ki nam jih je predla- gala. Bila je predhodnik. Po- slušalci, navajeni na že znane in ponarodele pesmi, naših na- stopov niso najbolj navdušeno sprejemali, saj smo posredova- le novitete skladateljev Merku- ja, Simonitija in tudi Andreja Bratuža. Bilo je lepo. Pele smo navadno štiriglasno. Komaj ve- liko let kasneje sem iste pesmi zopet slišala pri glasbeno izo- braženih pevskih skupinah. Z leti se je sodelovanje s prof. Lojzko Bratuž okrepilo in tudi spremenilo. Leta 1962 smo do- bili v Gorici novo dvorano Ka- toliški dom in kulturno življenje je zadobilo nov zagon. Zadnji pozdrav LOJZKI Lučka, Stellio, Emanuela, Marta in Valerija Pridružila se je svojim najdražjim v neskončni svetlobi prof. LOJZKA BRATUŽ Od nje se bomo poslovili v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v soboto, 11. maja, ob 11. uri; v družinski grob jo bomo položili na kasnejši datum z žarnim pogrebom. Igor z Alenko, Vera z Jankom in ostalo sorodstvo Dragi Lojzki zadnji pozdrav Marjanka in Natan, Ivana, Jasna, Tanja in Marko vet slovenskih organizacij se klanja spominu na prof. Lojzko Bratuž, ki nas je da- nes ponoči zapustila in odšla v objem božjemu Očetu. Našo go- riško in celotno zamejsko stvar- nost je obogatila s svojim neu- trudnim delom za slovenski je- zik, književnost in kulturo. To delo je opravljala na slovenski šoli, na videmski univerzi in z objavljanjem številnih publika- cij. Pri tem je potrebno podčrta- ti, da je ravno z objavljanjem knjig približala slovensko književnost italijanskemu svetu, za kar si je tudi zaslužila pomem- bna priznanja. Dragoceno je bilo njeno zvesto prizadevanje na cerkvenem področju tako z razi- skovalnim delom kot z negovan- jem cerkvene glasbe in petja, ki je bilo poplačano s papeškim priznanjem. Prof. Lojzka Bratuž je dosledno živela poslanstvo svojega očeta S Lojzeta Bratuža, ki je svoježivljenje daroval za slovenski na-rod, in svoje matere Ljubke Šorli, ki je pretrpela huda mučenja s strani fašističnih oblasti. Skupaj z bratom Andrejem sta se zave- zala za zvestobo slovenski besedi in pri tem nista nikjer izražala sovraštva ter maščevanja do ti- stih, ki so jim tako hudo priza- deli otroška leta. Svet slovenskih organizacij si še posebno šteje v čast, da je bila prof. Lojzka Bratuž tudi aktivna znotraj civilne družbe in v sklo- pu krovne organizacije. Več let je vodila Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici in bila predsednica Deželnega sveta SSO. Na letošnji Prešernovi pro- slavi v Čedadu sta ji dve krovni organizaciji SSO in SKGZ pode- lili priznanje za življenjsko delo. Naj ji Bog obilno povrne za vse dobro, kar je naredila in pretrpe- la za slovenski narod. Ob odhodu prof. LOJZKE BRATUŽ se je želimo spomniti s hvaležnostjo za njeno zavezanost slovenski besedi, identiteti, kulturi in zemlji. Iz trpljenja njene družine je zrasla bogata narodna dediščina, ki smo je vsi deležni. Nebeški Oče naj ji podeli blažen pokoj. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST K razvoju na pevski in glasbeni sceni sta veliko pripomogla prav prof. Lojzka Bratuž in njen brat prof. Andrej s svojim znan- jem in poznanjem. V to sem bi- la, poleg drugih vidnih da- našnjih in tudi že pokojnih (npr. Silvan Kerševan) sodelav- cev, vključena tudi jaz. Nepo- zabni so bili srečanja s prof. Cu- dermanom in udeležbe na koncertih v Ljubljani in Gorici, ki jih je imel Consortium mu- sicum. Tkala so se nova prija- teljstva. Ostala so mi v živem spominu srečanja z dr. Alojzi- jem Ambrožičem, še preden je postal kardinal in tudi po nje- govem visokem imenovanju. Prijetna so bila srečanja po ne- deljski maši na Travniku in kramljanje z raznimi prijatelji iz Turina, Londona, iz raznih avstrijskih mest, pa tudi iz ame- riških držav, ki so občasno pri- hajali v Gorico in so bili nave- zani nanjo in na Bratuževe. Marilka Koršič “Zelo sem užaloščen. Izgubil sem prijateljsko osebo, žal mi je in manjkala mi bo njena resna, a tudi blaga, prijateljska prisotnost. Prosim te, dragi Walter, da izraziš občuteno sožalje vsem prijateljem, ki jočejo za njo. ” Tako je predsednik SSO W. Bandlju napisal nekdanji goriški prefekt Roberto De Lorenzo. Na fotografiji iz leta 2007 ob podelitvi državnega odlikovanja. Foto dd Kristjani in družba9. maja 20194 Sestre so neodvisne in samostojne ženske Benin, dežela sonca in pisanih barv (7) estra Julienne-Marie ima posebno karizmo za ma- jhne otroke. Pestuje jih, jim poje, jih uči hoditi, se z njimi po- govarja in igra, jih hrani, neguje, daje zdravila in uspava. Vedno je bosa in v delovni obleki, le za k maši si obleče praznično belo obleko in obuje san- dale. V cerkev vstopi pono- sno in vzravnano kot kral- jica. Pred nekaj leti je padla in si zlomila nogo. Kosti se ji niso dobro zarasle. Od ta- krat ima bolečine in težko hodi. In ta sestra, ki ji je ne- rodno sprejeti kakršnokoli pohvalo, saj gre za vse hva- la le Bogu, me nekega dne vpraša, kje so Filipini. Ko ji povem, reče: “Slišala sem, da je tam toliko revnih otrok, ki živijo na ulici, ki nimajo kaj jesti, in so de- klice prisiljene v prostituci- jo … Meni se ti otroci tako smilijo, da se mi trga srce. Takoj bi šla na Filipine po- magat tem otrokom, a kaj, ko tako težko hodim … Za- radi tega me najbrž ne bi pustili iti na pot …” Njena dobrota me gane do solz. Sestri Sabine-Marie pravijo tudi la princesse. Ima 70 let. V to skupnost je prišla pred nekaj meseci. Najprej je opazova- la, kako poteka življenje v skup- nosti, in potem se je za začetek lo- tila urejanja zelenjavnih gredic in izdelala kompostnik. Varuškam v sirotišnici svetuje, kako prav rav- S nati z otroki. Sestra Pauline-Marieje medicinska sestra. Njena sobaje polna kartonastih škatel z zdra- vili in vidim jo, kako še v prostem času piše recepte. Po zajtrku si da na glavo čelado, se usede na mo- tor in se odpelje v manjšo ambu- lanto, ki je na drugem koncu me- sta. Njena bela redovna obleka vi- hra v vetru, ko z motorjem odhaja na delo in ko se zvečer vrača do- mov. Ambulanta dela v zelo skromnih razmerah, in ko čez tri tedne odhajam domov, me sestra Pauline-Marie prosi za pomoč za nakup medicinskih materialov. Sestra Yvonne je mlada, topla, pri- jazna sestra z nežnim nasmehom, ki je zadolžena za vodenje vrtca. V sirotišnici dela sestra Ginette, sestra Ghislaine pa je direktorica šole in kot prednica skrbi za celot- no skupnost. V šoli in vrtcu so za- posleni učitelji in vzgojitelji. Po- leg gospe s tisoč kitkami, ki dela v lekarni, kuharice in treh varušk v sirotišnici pri se- strah občasno dela še šofer Sarturnin. Je poročen in oče štirih deklic, po poklicu pa je mehanik. Na vrtu in pri večjih fizičnih delih jim večkrat pomaga tudi gluho- nemi fant. Ker ne sliši, se s se- strami sporazumeva le s kret- njami. Najboljše ga razume sestra Julienne-Marie. Čeprav je z odliko končal šolo za gluhoneme, ne najde dela in živi z mamo. Pred božičnimi prazniki so sestre najele pleskarje, ki so prebar- vali kuhinjo in kapelo. Tudi ko je treba popraviti elek- trično napeljavo, izdelati no- vo šolsko tablo ali karkoli drugega, najamejo delavce. Šivilja Pulcherie v svoji delav- nici šiva obleke za otroke. Od nje- nega doma do sester je pol ure peš hoje, včasih pa pokliče zemidjan ali mototaksi, ki jih je tudi v Alladi kar precej. Ko sestre vprašam, ali jim država kaj pomaga, se zasme- jejo in odmahnejo z roko: “Kje pa”! Živijo od tega, kar zaslužijo s svojim delom. / dalje Špela Pahor Kristus bojevnik Kot je bilo vse Jezusovo življenje v napetosti z zlom in hudobijo na svetu, se boj nadalju- je tudi po njegovi smrti in vstajenju. Zgodo- vina Cerkve je zaznamovana z nenehnimi napadi in preganjanjem. V Knjigi razodetja je Kristus predstavljen kot Jezdec na belem konju, ki se pripravlja na boj z vsemi poda- niki hudobnega duha. Njegov nasprotnik je zlasti zmaj, rdeč kot ogenj, s sedmimi glava- mi in desetimi rogovi. (Raz 12,3) Ta zmaj je močan, na glavi ima deset kron in bogo- kletno ime. (Raz 13,1) Jezdec nosi na glavi skrivnostno ime, oblečen je v okrvavljen plašč. Na konjih mu sledi njegova vojska, to so tisti, ki so oblečeni v bela oblačila, kar kaže na njihov duhovni boj. Jezdec ima meč, ki je znamenje zmage nad nasprotni- kom. Knjiga razodetja nadaljuje opis upor- nikov, ki jih vodita zver in lažni prerok. (Raz 19,19) Pri tej pripovedi se srečujemo z apokaliptičnimi podobami in jezikom. Jez- dec in njegova vojska zajameta zver in lažnega preroka ter ju vržeta v ognjeno jeze- ro, v katerem gori žveplo. To ni opis Kristusovega drugega prihoda ob koncu časov, ampak razodeva njegovo du- hovno bližino, ki spremlja boj učencev sko- zi različne čase. Tako se nadaljuje in ure- sničuje njegovo delo odrešenja. Knjiga razo- detja predstavi še bolj konkretno dva vodi- telja upora, tokrat z dvema zverema. Prvi je panter, ki simbolizira državo, kolikor se kruto postavi na mesto Boga in se okliče za dokončno voditeljico ljudi. Druga zver pa je predstavljena kot jagnje, ki ima glas zmaja. Panter je kruta zver in očitno deluje proti kristjanom in vsemu dobremu na svetu, druga pa pritajeno zavaja ljudi z lažjo, hi- navskim rušenjem vsega dobrega ter prikri- vanjem Božjega delovanja v svetu. Hudobni duh spodbuja, da bi ljudje mislili in si do- mišljali, da bodo oni sami uresničili mesi- jansko upanje in rajsko stanje na zemlji. Sveto pismo spregovori o antikristu, ki je nasilnik in lažnivec, predvsem pa zavaja ce- le množice. Ljudi odvrača od resnice, da je Jezus Mesija: “V svet je namreč odšlo veliko zapeljevalcev. Ti ne priznavajo, da je Jezus Kristus prišel v mesu. Tak je zapeljevalec in antikrist”. (2 Jn 1, 7) V Prvem pismu je sve- ti Janez zelo jasen: “Otroci, poslednja ura je, in kakor ste slišali, da prihaja antikrist, je veliko antikristov že zdaj tu. Iz tega spozna- vamo, da je poslednja ura. /…/ Kdo je lažni- vec, če ne tisti, ki zanika, da je Jezus Mesija? Antikrist je tisti, ki zanika Očeta in Sina”. (1 Jn 2,18.22) Nasproti antikristu deluje Sve- ti Duh, ki povezuje vse, ki priznavajo, da je Jezus Kristus učlovečeni Bog. (1 Jn 4, 2-3) Antikrist ne napada Boga kot takega, ampak ga dela čim bolj oddaljenega. Napada pa Kristusa in vidi v njem le dobrega človeka, ljudi pa usmerja na pot poboženja in sa- moodrešenja, da ne bi potrebovali Kristusa in Cerkve. To nasprotovanje antikrista je nazorno in preroško opisal Solovjov v delu Kratka po- vest o antikristu. Njegov antikrist veruje v Boga, toda misli in oznanja, da je on Kri- stus, poslani od Boga. Hudič ve, da je tisti, ki ga je premagal, prav Jezus Kristus. Ker živi Jezus Kristus še naprej živi v njegovi Cerkvi, hudič na vse moči odvrača ljudi od njega, prav tako od Marije in svetnikov. Kri- stus je namreč stopil v greh in smrt, kjer si je hudič mislil, da je gospodar nad življen- jem. Kristus je s svojo žrtvijo pokazal pre- moč in pričuje, da je resnični odrešenik člo- veka na vseh področjih življenja, tudi v naj- večjih temah greha in smrti. Hudič še ved- no ne odneha in želi zabrisati vse, kar je po- vezano z Jezusom Kristusom. Tako se boj nadaljuje, čeprav je v osnovi že dobljen. ZAKAJ PRAV JEZUS? (67) PRIMOŽ KREČIČ Sestra Julienne-Marie z Jonasom NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (75) Mariza Perat Češčenje Jezusovega srca Že v prvih stoletjih krščanstva so verniki v pre- bodeni Kristusovi strani, iz katere sta pritekli kri in voda, kot vir odrešenja za človeštvo, videli Odrešenikovo Srce, ki se je na križu darovalo iz ljubezni do ljudi. Zavest o odrešen- jski vlogi Božjega Srca se je v stolet- jih vse bolj krepila, k čemur so pri- pomogli tudi nekateri svetniki, zla- sti sv. Bernard (1090-1153). Pravi apostol češčenja Jezusovega Srca pa je bil sv. Janez Eudes (1601-1680). Kot vnet ljudski misijonar si je zelo prizadeval, da bi bilo to češčenje po- vezano s posebnim liturgičnim praznikom. Sv. Pij X. zato o njem pravi, da je bil “začetnik, učitelj in apostol liturgičnega češčenja presve- tega Srca”. Za velikega častilca Jezusovega Srca velja tudi sv. Frančišek Saleški, ki je to po- božnost zelo priporočal sestram novoustano- vljene skupnosti Marijinega obiskovanja, o ka- teri je dejal, da je “delo Jezusovega in Marijinega Srca”. In prav ta skupnost je postala žarišče, od koder se je preko videnj Marjete Alacoque, z re- dovnim imenom Marjeta Marija, češčenje Božjega Srca razširilo po vsem svetu. Marjeta Marija Alacoque je bila rojena leta 1647 nedaleč od Paray-le-Moniala. Oče Klavdij, okraj- ni kraljevi notar, je umrl, ko ji je bilo sedem let. Z osmimi leti je Marjeta odšla v vzgojni zavod, ki so ga vodile klarise, kjer se je z velikim vesel- jem poglabljala v duhovno življenje. Vendar se je zaradi bolezni že po dveh letih morala vrniti domov. Tu je zaradi sorodnikov skupaj z mater- jo morala prestati mnogo hudega. Dne 20. ju- nija 1671 je vstopila v samostan Marijinega obi- skovanja v Paray-le-Monialu. Sestra Marjeta Marija je v svo- jem redovnem življenju mno- go trpela, in to predvsem zato, ker nekatere predstojnice, pa tudi duhovniki, niso mogli ra- zumeti izrednih milosti, ki jih je bila deležna in ki so jo pri- pravljale na bodoča videnja Je- zusovega Srca ter na sporočila, ki jih je Gospod po njej želel razodeti svetu. Doba, v kateri je s. Marjeta Ma- rija doživljala omenjena viden- ja, je bila doba janzenizma, ki je zavračal Božje usmiljenje in učil, da je Bog do grešnikov strog in neizprosen sodnik, ter tako v vernikih vzbujal strah pred prejemanjem zakramentov. Boril se je tudi proti češčenju Jezusovega Srca, kar je obsodil papež Pij VI. (1775-1799). Sporočilo Jezusove usmil- jene ljubezni do človeštva v času, ko jo je to naj- bolj potrebovalo, je tako dalo Cerkvi nov zalet in vernikom prineslo novo življenje. Videnja presv. Jezusovega Srca S. Marjeta Marija je bila deležna štirih velikih in nekaterih manjših videnj. Prvo veliko videnje je doživela 27. decembra 1673 na praznik sv. Janeza Evangelista, ljubljen- ca Jezusovega Srca, medtem ko je klečala pred tabernakljem, potopljena v Božjo pričujočnost. Pri tem videnju ji je Gospod razodel svojo ve- liko ljubezen do človeštva, ko ji je dejal: “Moje Srce je tako polno ljubezni do ljudi... da jo hoče preko tebe razliti na vse ljudi, da jih obogati s svojimi dragocenimi zakladi. V mo- jem Srcu je zajeto vse, kar je potrebno, da se ljudje rešijo večnega pogubljenja”. V tem prvem videnju je Gospod s. Marjeti Ma- riji tako poveril nalogo, da svet seznani z nje- govo željo, da se povsod razširi češčenje njego- vega Božjega Srca. / dalje Sv. Janez Eudes Ob obletnici ustanovitve Slovenske karitas Pregled raznolike karitativne dejavnosti lovenski škofje so na pobu- do tedanjega nadškofa msgr. dr. Alojzija Šuštarja 1. maja 1990 ustanovili Slovensko karitas. V naslednjih mesecih so bile ustanovljene še tri škofijske karitas, in sicer v Ljubljani, Mari- boru in Kopru ter številne župnij- ske karitas. Po drugi svetovni vojni je bila or- ganizirana karitativna dejavnost v cerkvi prepovedana, kljub temu dobrodelnost v župnijah ni nikoli zamrla. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ob demokrati- zaciji Slovenije in ob prihodu šte- vilnih beguncev iz republik nek- danje Jugoslavije so nastale prve organizirane župnijske karitas, ki so se množično razširile po žup- nijah. Danes v mreži karitas delu- je 459 organizacij, v katerih preko 11.000 prostovoljcev vsako leto opravi več kot pol milijona pro- stovoljnih ur za ljudi v stiski. V letu 2018 je bilo v različne pro- grame Karitas z materialno in ne- materialno pomočjo vključenih več kot 158.000 oseb, od tega 28.000 otrok in 46.000 starejših. V lanskem letu je v celotni mreži Karitas v obliki materialne po- moči (večinoma hrana in plačilo položnic) pomoč prejelo 95.976 oseb po vseh slovenskih krajih, in sicer v skupni vrednosti 6,4 mio evrov. Med prejemniki material- ne pomoči je bilo 80.643 staršev z otroki in posameznikov, 14.093 starejših in 1.240 brezdomcev. Iz- vedbo so omogočili darovi daro- valcev, donatorjev, delo prosto- voljcev, sredstva FIHO, mini- strstev in lokalnih skupnosti ter hrana iz Sklada za evropsko po- moč najbolj ogroženim. 11.212 prostovoljcev, ki delujejo v S 464 župnijskih karitas, je ljudemv stiski razdelilo 3.335 ton hrane(pribl. 60 % EU in 40 % donatorji) in skupaj podarilo več kot 576.000 prostovoljnih ur. Samo v lanskem letu je bilo pomoči v obliki plačila najnujnejših po- ložnic deležnih 13.653 oseb. Ob večjih stiskah, naravnih in drugih nesrečah je pomoč prejelo 2.733 oseb. 11.123 otrok je prejelo po- moč s šolskimi potrebščinami. V socialno varstvene programe za pomoč zasvojenim, ženskam v stiski in žrtvam trgovine z ljudmi pa je bilo v celodnevno oskrbo z namestitvijo vključenih 389 oseb. Skupna vrednost splošno-dobro- delnih in socialnovarstvenih pro- gramov pomoči Karitas v Slove- niji je v letu 2018 znašala 8.635.713 evrov, kar predstavlja 94 % vrednosti vseh programov pomoči. Pomoč v tujini pa je znašala 597.675 evrov, kar pred- stavlja 6 % vrednosti vseh progra- mov pomoči. Največji vir za rea- lizacijo celotne dejavnosti Karitas so v letu 2018 predstavljali dona- torji s 44,7 %, sledijo državna sredstva s 33,8 %. Karitas je zagotovo najbolj pre- poznavna po razdeljevanju mate- rialne pomoči, saj je v zadnjih de- setih letih razdelila več kot 25 mi- lijonov kilogramov hrane. Skup- na vrednost programov pomoči v hrani, higienskih pripomočkih, kurjavi, plačilu položnic in ob na- ravnih nesrečah pa je v zadnjih desetih letih presegla 49 milijo- nov evrov. V prvih letih delovanja je pomoč Karitas dosegla nekaj ti- soč družin, v zadnjih letih pa za- jame več kot 20.000 družin oziro- ma vsako leto več kot 100.000 so- cialno ogroženih oseb. Karitas je svoje poslanstvo gradila tudi na zahtevnejši strokovni in socialnovarstveni pomoči ljudem z roba, ki vključuje nastanitev in celovito oskrbo. Danes v to- vrstnih programih deluje več kot 40 zaposlenih sodelavcev in stro- kovnjakov, predvsem s področja sociale. Iz prvih 25 namestitev v dveh programih za odvisnike in ženske v stiski, je danes v različnih programih s celodnevno oskrbo vključenih več kot 200 oseb. Iz enega materinskega doma jih je nastalo šest, iz ene terapevtske skupnosti za odvisnike jih je na- stalo osem. Iz potreb ljudi z roba so nastali programi za pomoč brezdomcem, prva ambulanta, dnevni centri in zavetišče, skup- nosti za alkoholike in programi za oskrbo žrtev trgovine z ljudmi. Pri tem se je Karitas povezovala in so- delovala v mreži tudi z drugimi nevladnimi in vladnimi ustano- vami. Skupna vrednost socialno- varstvenih programov Karitas je v zadnjih desetih letih presegla 11 mio evrov. Pomoč Karitas se je po nekaj letih delovanja začela usmerjati tudi v tujino. Najprej je sledila begun- cem na Balkan in se odpirala za naravne nesreče po svetu. V zad- njih devetih letih pa je Slovenska karitas v Afriki podprla gradnjo ali obnovo petih šol in vrtca, treh zdravstvenih centrov in dveh po- rodnišnic ter treh centrov za po- dhranjene otroke. Vse to danes dnevno lajša življenje 200.000 lju- dem v Afriki, med katerimi je več kot polovica otrok. Vrednost pro- jektov razvojne in humanitarne pomoči v Afriki, Aziji in na Balka- nu je v zadnjih 10 letih presegla 5 mio evrov. Sv. Frančišek Saleški Goriška9. maja 20196 Pred 95 leti blagoslovili štandreško cerkev Bogoslužje v Štandrežu je bilo 3. maja slovesnejše kot v ostalih majniških dnevih. Namenjeno je bilo 95. obletnici posvetitve štandreške cerkve. Župnik Karel Bolčina se je v prošnjah zahvalil vsem, ki so cerkev po razdejanju prve svetovne vojne obnovili in vsem, ki danes skrbijo, da je ta duhovni hram lepo urejen in da se verniki v njem lepo počutijo in v zbranosti sodelujejo pri raznih bogoslužnih in cerkvenih obredih. Štandreška cerkev je mogočna in vidna že od daleč. Ne sme pa postati katedrala v puščavi. To pa je odvisno od vernikov, predvsem od domače skupnosti, ki dajejo zidovom življenje in duhovne ter verske vsebine. To je najpomembnejše in si za to moramo prizadevati prav vsi, ki spoštujemo te vrednote. Na plošči, ki je vzidana na notranji steni prezbiterija, so v latinščini vklesane besede, da je cerkev 3. maja 1924 ponovno posvetil goriški nadškof Frančišek B. Sedej. Prejšnjo cerkev, ki je stala na istem mestu, je vojna vihra popolnoma razdejala in potrebna so bila temeljita obnovitvena dela. Najvidnejša zunanja sprememba je v zgornjem delu zvonika, ki je pred vojno imel koničasto, po obnovi pa kupolasto obliko. Takratni štandreški župnik Josip Kosovel je v krajšem obdobju dvakrat sezidal cerkev. Leta 1900 so cerkev popolnoma porušili, ker je bila premajhna za potrebe standreške skupnosti in v enem letu dogradili mogočno cerkev, ki je bila dvakrat večja od prejšnje. Ko je maja 1915 Italija stopila v vojno, je bila cerkev z visokim zvonikom prva tarča italijanskega topničarstva. Od cerkve je ostalo le nekaj ruševin. Tudi naslednji dan, 4. maja, so v cerkvi potekala razna bogoslužja in molitve, saj je godoval sv. Florijan, ki je drugi zavetnik štandreške cerkve in katerega kip stoji na glavnem oltarju ob kipu sv. Andreja. / DP Spomin na prof. Huberta Berganta Letos mineva 20 let od smrti uglednega koncertanta in profesorja orgel na Akademiji za glasbo Huberta Berganta. Spomine nanj še danes hranijo njegovi nekdanji študenti in študentke orgel, zato se bodo zbrali v soboto, 18. maja, na Sveti Gori, kjer je prof. Bergant koncertiral in je tam tudi pokopan. Orgelski koncert nekaterih njegovih študentov bo po sv. maši, ob 17.30. Prijazno vabljeni. Preval / Praznik svetišča in Marijin maj Tudi v letošnjem mesecu maju je na Prevalu vrsta srečanj in koncertov v čast Mariji. V sredo, 1. maja, je bila slovesna sv. maša, sledilo je češčenje Najsvetejšega, popoldne rožni venec. Na vrsti je nato bil prvi koncert, oblikoval ga je zbor iz kraja Marano Lagunare, ki ga vodi Giulio Tavian. V nedeljo, 5. maja, je praznik Svete Marije Kraljice ljudstev potekal kljub zelo neprijaznemu vremenu: pri slovesni večerni maši je pel Corale San Marco iz Moša pod taktirko Elise Toros in ob orglanju prof. Mirka Butkoviča. Somaševanja, ki ga je vodil msgr. Mauro Belletti, se je udeležilo več duhovnikov in nekdanjih župnikov. Kot je že navada, je županja Elisabetta Feresin ob tej priložnosti podarila župniji olje za votivno lučko. Župnik Moris Tonso se je zahvalil in izrazil željo, da bi se to ponavljalo tudi v prihodnje. V nedeljo, 12. maja, posvečeno duhovnim poklicem, bo (kot vedno, po rožnem vencu ob 18. uri) nastopil zbor Pevma-Jazbine, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, 19. maja pa ženski zbor San Giacomo iz kraja Pasian di Prato (dir. Giulio Tavian). Bogati spored bo 26. maja sklenil Coro di Natissa iz Ogleja, ki ga vodi Luca Bonutti; ob 19. uri bo orglal maestro Beppino delle Vedove, glavni organist v videmski stolnici. Tudi letošnji “Marijin maj” naj pripomore k še večji predanosti Mariji in k lepim srečanjem med pripadniki različnih skupnosti na tem čudovitem območju! Kratke Drobni spominski utrinki na prof. Lojzko Bratuž Krepila nam je narodno zavest oji spomini na prof. Lojzko Bratuž in vso njeno družino segajo v rano otroštvo, ki sem ga preživljala na Solkanskem polju, nedaleč od ul. Foscolo, kjer so oni stanovali. Tudi pri nas doma smo velikokrat omenjali to ugledno družino, ki je zaradi tragične smrti Lojzeta Bratuža, nedolžne žrtve zločinske fašistične roke, in zaradi trpljenja, ki ga je njegova žena učiteljica in pesnica Ljubka Šorli prestala v zloglasni Vili Triste v Trstu, v taborišču v Zdravščinah in še kje, postala simbol vseh slovenskih družin, ki jih je prizadela fašistična krutost. Poleg tega je v teh temnih časih naša mama večkrat pela s Francijem Bratužem tudi na koru kostanjeviške cerkve. Dobro je poznala tudi prof. Jožka in Lojzeta Bratuža. Pobliže in z velikim spoštovanjem pa smo se v daljnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot učenci osnovne šole v ul. Croce srečevali s prof. Lojzko Bratuž, ko so učiteljiščniki hodili na hospitacije k nam v razred. Bratuževa je takrat poučevala na učiteljišču in temeljito pripravljala svoje dijake za te posebne šolske M ure, ki smo se jih šolarjimalce bali, a so se natoizkazale vselej kot zanimive in seveda drugačne. V tistih letih smo deklice v šoli nosile bele predpasnike in se čudile, ker so bili tudi dijaki in celo profesorji, med njimi tudi prof. Lojzka Bratuž, oblečeni v črne ali temno modre predpasnike. Še bližja mi je prof. Bratuževa postala, ko sem bila kot osnovnošolka članica Marijinega vrtca. Sestanke smo deklice imele na Placuti z učiteljico Milo Dougan. Prof. Lojzka Bratuž nas je takrat za božji lon uvajala v svet glasbe s potrpežljivim učenjem klavirja. Ko smo malce zrasle, smo se pridružile Dekliškemu zboru Marijine družbe, ki ga je veliko desetletij vodila prof. Lojzka Bratuž in nam z izbiro za tedanje čase nenavadnih pesmi odstirala pogled v bogato, predvsem slovensko zborovsko literaturo. Celo na snemanje na Radio Trst A nas je peljala! Nekatere, ki smo se odločile za šolanje na klasični gimnaziji, smo Lojzko Bratuž v prvem razredu liceja imele za profesorico slovenščine, medtem ko je njen brat Andrej poučeval filozofijo in zgodovino. Med njenimi lekcijami smo bili dijaki posebno zbrani in pozorni, nismo si upali klepetati. Z izbranimi, pretehtanimi besedami nam je predavala o slovenskih književnikih, od Trubarja do Prešerna, kot bi bili že zreli univerzitetni študentje. Tudi zato smo pri njenih urah bili mnogo bolj pazljivi. S posebno ljubeznijo do slovenske književnosti nam je odstirala bisere domače vezane in nevezane umetniške besede in popravljala našo bolj okorno izgovarjavo. Ob razlagi nam je krepila narodno zavest. V tistih licejskih letih smo nekatere tudi prvič stopile na travniški kor, kjer je najprej pri nedeljski slovenski sv. maši ob devetih orglal prof. Andrej Bratuž, potem pa prof. Lojzka, ki je pri orglah dolga desetletja spremljala tudi Kimovčev Pasijon na Cvetno nedeljo in bogatila vstajenjske sv. maše v goriški stolnici, ko je petje večkrat vodil pokojni prof. Stanko Jericijo. S smrtjo prof. Lojzke Bratuž je odšla še zadnja članica s srčnostjo prepojene družine Bratuž in z njo je v večnost odšel tudi del zgodovine goriških Slovencev, se pravi nas samih. Gotovo bomo odslej revnejši. Sama se je poslovila od naše skupnosti v mesecu maju, posvečenem Mariji. Prav njej v čast je prof. Lojzka dolgo vrsto let na orglah spremljala vsakodnevno jutranjo slovensko majniško pobožnost v goriški stolnici. Naj skupaj z ljubljenim očetom, mamo in bratom uživa ob angelskem petju v nebesnih višavah. Iva Koršič etdnevno letovanje v termah Olimia (od 7. do 12. 4.) je bilo za goriške upokojence učinkovit recept za ščepec vitalnosti, dobrega počutja in izboljšanja gibljivosti. Preživeli so blagodejna kopanja v topli termalni vodi, ob telovadbi v vodi in na suhem, P sprostitvi ob poslušanju odmevanja gonga in zvočnih vibracij tibetanskih skled. Z vlakcem so se peljali po kozjanskih gričih in si ogledali baročno cerkev samostana Olimje ter Jelenov greben; postali so pri Hallerju, kjer so po ogledu pivovarne pokusili še značilno zeleno pivo. Igrali so tombolo in obiskali delavnice za izdelovanje papirnatega cvetja kot tudi butar, ki se pripravljajo za cvetno nedeljo in so sestavljene iz snopa svežega zelenja, lesa, cvetja in celo okrašene z jabolki ali pomarančami. V večernih urah sta jim pevka Mateja ob spremljavi Mojce na klavirju pripravile glasbeni koncert. Nepozabno. Vrnili so se z lepimi spomini, seveda, s krajšim postankom na Trojanah za nakup znanih krofov. MK Društvo slovenskih upokojencev za Goriško Sprostitveno letovanje v termah Olimia rugo srečanje trijezične- ga festivala Komigo, ki ga 16. leto zapored pri- rejata goriški Kulturni dom in kulturna zadruga Maja iz Gorice, ob sodelovanju vrste drugih slo- venskih in italijanskih ustanov, je zelo številne gledalce popelja- lo nazaj v čas. Pet uveljavljenih slovenskih igralk različnih gene- racij, Marijana Brecelj, Zvezdana Mlakar, Tina Gorenjak, Aleksan- dra Balmazović in Maja Martina Merljak, je izoblikovalo predsta- D vo Priznam. Tekst so prispevalevse izvajalke, saj je uprizoritevavtorska. Vsaka od njih je tudi v humornem ključu predstavila zgodovinsko dogajanje iz svojih mladih let. Tako so se zvrstili do- godki še iz vojnih časov, ko se je slovenski narod boril za svobo- do. Povojno obdobje v komuni- stični Jugoslaviji so zaznamovale obnova porušenih krajev in no- vogradnje, ki so se jih z veliko vnemo lotevale tudi delovne bri- gade navdušenih mladih ljudi; ti so si zaželeli lepega življenja v skupni državi pod družetom Ti- tom (slišal se je celo njegov po- sneti glas). Sledila je doba “šfer- canja” čez mejo, kjer je bilo vse- ga na pretek, potem pa negoto- vost, pa tudi žalost ob smrti maršala. Prikazani so strah ob vojni za osamosvojitev Slovenije, pa tudi veselje ob njeni do- končni ločitvi od Jugoslavije, “ko so bile dovoljene sanje” (glas Mi- lana Kučana, prvega predsednika samostojne Slovenije), in evfo- rično vzdušje ob padcu meje in vstopu Slovenije v EU, nazadnje pa današnji čas, ko se nas loteva resignacija ob tej družbi, ki bi vse Komigo V boksarskem ringu pet zgodovinskih obdobij KULTURNI DOM razprodala, kar je še ostalo do- mačega, ob veljakih in tajkunih, ki le grabijo denar in ga spravlja- jo v davčne oaze. Kljub tej zadnji grenki noti so zgodovinska ob- dobja, v katerih tudi ni bilo vse z rožicami postlano, prikazana v humorno obarvani luči, ki jo spremlja smeh v dvorani. Zaradi izvrstne, dovršene igre igralk je dogajanje tekoče in prijetno raz- predeno, mestoma tudi ganljivo, in vabi k razmisleku o tem, kar je bilo in kar je zdaj, pa o nas sa- mih in dobi, v kateri živimo. V vseh prikazanih obdobjih igral- ke prikažejo lastne strahove, žel- je, hrepenenja, uspešne in manj uspešne strani svoje življenjske zgodbe, razočaranje, upe, ne- moč, izgubo. Vse to pa je lastno vsakemu človeku. Kljub vsemu temu, kar nas bremeni, nas igral- ke želijo pospremiti v svetlo pri- hodnost. Ker pa je naše življenje v kateremkoli zgodovinskem času en sam boj, se po zamisli režiserja Nikole Zavišića dogaja vse v boksarskem ringu, pod ka- terim se podpisuje scenografka Urša Vidic. V kostume je igralke posrečeno oblekla Mateja Bene- detti. Producentki predstave, ki je, po ustvarjalni ekipi sodeč, obarvana v zelo “rožnate” barve, sta Aleksandra Balzamovič in Maja Martina Merljak, izvršna producentka pa Miša Stanko. Po toplem dolgotrajnem plo- skanju lahko sklepamo, da je bila predstava goriški publiki Komi- go zelo všeč in da so obravnava- ne teme zmeraj zanimive. IK Foto DP Foto dd Goriška 9. maja 2019 7 Županski kandidati iz vrst SSk in kandidatne liste Za dobro naših vasi in naših ljudi dneh po 1. maju so tudi člani krajevnih sekcij Slo- venske skupnosti v treh slovenskih občinah na Goriškem predstavili kandidatne liste, ki bodo nastopile na upravnih vo- litvah 26. maja. Simbol lipove vejice bo v Števerjanu kot župan- ski kandidat že tretjič zastopala Franca Padovan; v listi SSk, ki jo podpira, pa so Marilena Corsi, Mihael Corsi, Milko Di Battista, Marjan Drufovka, Katrin Kom- janc, Gianni Manią, Fabijan Mu- zic, Donatella Serafino, Edi Skok in Martina Valentincic. Slednja V bo med drugim za SSk kandidi-rala na listi Južnotirolske ljudskestranke (SVP) na evropskih volit- vah, ki bodo potekale isti dan. V Doberdobu so sestavili občan- sko listo, ki podpira županskega kandidata Alda Jarca. Na njej so Marco Jarc, Tamara Podversic, Emanuela Trampuz, Savina Zbo- gar, Marco Peric, Andrej Terpin, Maurizio Peric, Dario Bertinazzi in Marian Juan Brecelj. V Sovodnjah se za mesto župana poteguje Julijan Čavdek, kandi- dati za občinski svet na listi Ko- renine in bodočnost pa so Ma- riano Cernic, Andrej Čevdek, Ta- dej Devetak, Tatjana Devetak, Alex Francescotto, Gemma Ko- vic, Matija Malic, Martina Šolc, Kristian Tommasi in Igor Tomsic (na sliki). V vaški gostilni pri Francetu so se javnosti predsta- vili 5. maja. Tajnik sekcije SSk Tomsič je povedal, da je ponosen na listo, ki je nastala v sodelo- vanju z Ligo in tudi drugimi občani, zaradi česar so umaknili strankarske simbole. Čavdek, ki je med drugim pokrajinski taj- nik Slovenske skupnosti, je do- dal, da je SSk kot zbirna stranka brez zadržkov šla v sodelovanje z drugimi političnimi silami. Obžaloval je dejstvo, da časi očit- no še niso zreli za skupen nastop z Občinsko enotnostjo in da se slovenska narodna skupnost še vedno ločuje v ideološkem ključu. V nadaljevanju je Čavdek kot izkušen politik in odličen poznavalec družbenopolitičnih razmer v sovodenjski občini razčlenjeno opisal svoj politični program, ki je seveda tesno ve- zan na potrebe občine. “Želimo spoštovati naše korenine, iden- titeto in zgodovino, hkrati pa gledati v prihodnost, sprejemati nove izzive in možnosti”. Glav- ne točke programa so trajnostni gospodarski razvoj ozemlja, so- cialne in upravne storitve za občane, skrb za slovensko iden- titeto in sožitje, urbanistika in javna dela. Vse to v luči gesla “skupaj gradimo prihodnost”. / DD Obvestila Volilni program števerjanske sekcije SSk - Shodi: v soboto, 18. maja, ob 19.30 (po sv. maši, ki se začne ob 18.45) ob cerkvi na Jazbinah; v nedeljo, 19. maja, ob 12.15 (po sv. maši, ki se začne ob 11. 15) ob cerkvi v Števerjanu. Lepo vabljeni! SPDG sklicuje redni občni zbor v četrtek, 9. maja, ob 17. uri v prvem sklicu in v petek, 19. maja, ob 20.30 v drugem sklicu. Zasedanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ul. I. Brass. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja 18. maja, v sodelo - vanju s turistično agencijo, eno dnevni izlet na Dolenjsko z enim avtobusom. Program predvideva ogled Kostanjevice na Krki, Kar tuzi je Pleterje - Muzeja na prostem in Mlina Košak. Sledilo bo druženje v značilni dolenjski gostilni, po kosilu bo sprejem na veliki kmetiji med dolenjskimi griči. Odhod proti domu po kratkem ogledu Otočca. Vpiso va - nje se je končalo 17. aprila. Av to bus bo odpeljal ob 5. uri iz Gorice s tr ga Medaglie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pri vagi blizu Pevm skega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekar ni in cerkvi, na Poljanah in v Dober dobu. Organizatorji priporočajo točnost. Odprta vrata v Mladinskem domu, kjer poteka vpis k pošolskemu pouku 2019/20. Četrtek, 2. maja, ob 15.00 delavnice za otroke, ob 18.00 informativno srečanje s starši. Predvpis s popusti do 11. junija oz. do izčrpanja razpoložljivih mest. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi na predavanje/pred - vajanje “Tibet na strehi sveta” ge. Katjuše Rabzelj, velike ljubiteljice popotovanj, ki bo v sredo, 22. maja, ob 17. uri v Trgovskem domu, Korzo G. Verdi št. 52 (pritličje). Mladinski dom Gorica prireja “Po letnosti 2019”, poletne počitnice za otroke od 6. do 14. leta: 17. - 21. 6. AVANTURE – večdnevno letova nje v koči sv. Jožefa (6-11 let); 24. - 28. 6. ZELENIZZIV – večdnevno le to vanje v koči (11-14 let); 14. - 28. 6. DOŽIVETJA – dnevno središče (6-12 let); 26. 8. – 6. 9. ŠOLA ZA ŠALO – igriva priprava na začetek pouka (6- 13 let); 2. – 6. 9. 1, 2, 3: SRED NJA! – uvod v srednjo šolo (11-12 let). Vpisi do 16. maja. Popusti za gojence pošolskega pouka ter za brate/sestre. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Ban- ca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C s pri- pisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. In- formacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. Darovi Za misijonarja Pedra Opeko: v spomin na drago Lojzko Bratuž, daruje Bruna 50,00 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 10. 5. 2019 do 16. 5. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 10. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 11. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 12. maja ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 13. maja (v studiu Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec show. Torek, 14. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 15. maja (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Ležetrudnik je kozo molzel. - Izbor melodij. Četrtek, 16. maja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ MLADINSKI DRAMSKI ODSEK Jean Anouilh PLES TATOV Komedija v dveh delih Režija: Daniela Puja Premiera: petek, 10. maja 2019, ob 20.30 Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Mladinski dramski odsek Na oder prihaja predstava Ples tatov PD ŠTANDREŽ daljnih 70. letih prejšnje- ga stoletja so člani Sloven- skega akademskega društva (SKAD) z nekaterimi go- sti, v sezoni 1973/74, uprizorili delo Ples tatov, ki ga je napisal francoski dramatik in režiser Jean Anouilh (1910-1987). Igralce je takrat po poteh te izostrene far- sične komedije popeljal nepozab- ni režiser Emil Aberšek (1950- 2017), ki je takrat prvič režiral pri nas “v zamejstvu, v katoliških krogih” in imel zaradi tega tudi kar nekaj nevšečnosti v tedanji socialistični republiki Sloveniji oz. Jugoslavi- ji. Potem pa je cela tri desetletja umetniško usmerjeval dramski odsek PD Štandrež (do leta 2004) s postavitva- mi ničkoliko dram- skih, navadno kome- dijskih, del. Prav malo pred prezgodnjo smrtjo je v na novo prebujenem Mladin- skem dramskem odse- ku PD Štandrež, v se- zoni 2016/17, z mladi- mi gledališkimi navdušenci po- stavil na oder Butalce, ki so se zai- skrili v vsej svoji povednosti tudi z družbenokritičnimi songi, s ka- terimi je Aberšek prepletel pred- stavo. Ker je znal mladino nav- duševati za gledališče, so se nje- gove ljubezni do gledališkega ustvarjanja “nalezli” tudi mladi štandreški igralci, ki so v lanski sezoni segli po pravljični, po svo- je tudi kritični temi, in uprizorili Ogledalo, povej... Režijo je, ob strokovni pomoči Maje Nemec, članice igralskega ansambla SNG Nova Gorica, prevzela Daniela Puja, ki jo v gledaliških ljubitel- jskih krogih dobro poznamo kot V dolgoletno članico dramskegaodseka (od leta 1987!) in vztrajnogledališko mentorico otrok in mladih. Vsa leta (do zdaj jih je že petnajst!) je z otroki, ki so peli v otroškem pevskem zboru, skupaj z Alessandro Schettino, predvsem za materinski dan, postavljala na oder krajše prizore, pa še na od- dih v žabniško kočo sv. Jožefa jih je vozila in jih še spremlja ter vodi tamkajšnje dejavnosti. Letos se je z mladimi igralci podala v novo gledališko pustolovščino. Ker je težko najti primerne tekste za mladino, se je odločila, tudi po nasvetu Božidarja Tabaja, neu- trudnega igralskega zanesenjaka, poseči po tem tekstu, tudi v spo- min na priljubljenega režiserja Aberška, ki je pred tremi leti režiral Butalce in ogromno pri- speval za rast dramskega odseka PD Štandrež. Ko so v lanskem no- vembru začeli polagoma pristo- pati k igri (vsak teden so imeli po eno vajo), je bila na prvih dveh bralnih vajah z njimi igralka Maja Nemec, potem pa je zaradi preza- poslenosti odpovedala sodelo- vanje. Tako je vse breme režije prevzela Daniela Puja in zdaj so igralci tik pred premiero, saj bo Ples tatov (1932), ki so ga daljne- ga leta 1966 odigrali v režiji Mirka Mahniča v Slovenskem mladin- skem gledališču v Ljubljani, v nji- hovi izvedbi premiero doživel 10. maja 2019 ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan- drežu (žal je zaradi spleta neugod- nih okoliščin tako naneslo, da premierni uprizoritvi Dramske družine SKPD F. B. Sedej Štever- jan in Mladinskega dramskega odseka sovpadata). Kot nam je na eni izmed zadnjih vaj povedala Daniela Puja, z veseljem ustvarja z mladimi, saj so ji zelo pri srcu in ima lep odnos z njimi. “Z mla- dimi je lepo delati, ker so polni življenja”. Hvaležna je tudi staršem, ki ji zaupajo otroke in jih po vajah pri- hajajo iskat in potrpežlji- vo čakajo, če se vaja za- vleče. Sama seveda ljubi gledališče, kateremu je namenila nešteto prostih ur in jih še. Povedala nam je, da se je odločila, da bo ta tekst “za odrasle” igral- ce prikrojila potrebam mladih izvajalcev. Tako je komedijske like nekoliko pomladila, dodala eno vlogo, Ladj Lonet, in si zamislila drugačen ko- nec, ki naj ostane za zdaj še prikrit (v izvirniku ta- tove razkrinkajo in jih odženejo iz vile). Anouilh je namreč svojim komedijam ob koncu zmeraj dajal neki pesimi- stičen pečat, sama pa ga je obar- vala v vedrino. Tudi tatovi so sim- patični, malce nerodni, sploh pa niso hudobni. “Pri spreminjanju besedil je treba imeti dosti do- mišljije in veliko časa. Celo polet- je sem se ukvarjala s tem”, je za- trdila Puja. Imela je malce težav tudi z zasedbo. Nekateri so spre- jeli, potem pa odrekli sodelovan- je. Sicer pa je pohvalila vse nasto- pajoče, ki tudi radi pomagajo pri društvu. Povedala nam je še, da je Pietro Grauner, vodja Mladin- skega dramskega odseka PD Štan- drež, izdelal gledališki list in pla- kat. Tudi sam je na vaji malce po- kramljal z nami in obrazložil, da se komedijska štrena spleta in raz- pleta okrog tatov, ki bi si radi pri- svojili dragocenosti v neki vili. Tam stanuje bogata gospa z nečakinjama. Prav ti se zaljubita v mlada tatova. Med drugimi za- bavami priredijo tudi ples v ma- skah, pravzaprav “ples tatov”. Pie- tro je obrazložil, da je igra zabav- na in polna drobnih pripetljajev. Razkril je tudi, da se je skupina Mladinskega dramskega odseka povečala. Zdaj šteje dvanajst čla- nov. Imajo tudi mladega tehnika Simona Florenina, pa tudi mla- dega plesalca Alexa Devetaka, ki je poskrbel za koreografijo. Meni, da je ta igra pravi izziv za iz- boljšanje kakovosti njihovega igranja, saj je daljša, traja namreč dobro uro in pol. Starostna doba nastopajočih sega od 13. do 20. leta. Nekateri so že igrali v Butal- cih, nekateri pa v komediji Ogle- dalo povej... , dve sta novi prido- bitvi, Martina Gruden iz Gabrij in Nika Paulin. Velikih težav do zdaj ni bilo, le prisotnost pri va- jah ni bila zmeraj najboljša, ker se mladi udejstvujejo vsepovsod. To je problem vseh skupin, je mnenja Pietro, pa tudi Daniela pravi enako. Kako bo s skupino v prihodnje, ne ve, ker bodo nekateri šli na univerzo, drugi na šolanje v tuji- no... O Danieli Puja pravi, da vla- ga veliko truda v to predstavo, v kateri nastopajo: Pietro Grauner (Peterbono), Alex Devetak (Gu- stav), Erik Lutman (Hektor), Ga- briel Braini (Lord Edgard), Ester Sclauzero (Ladj Hurf), Virginia Braini (Ladj Lonet), Martina Gru- den (Julija), Nika Paulin (Eva), Lorenzo Marussi (Dupond-Du- ford Oče), Nicola Grauner (Du- pond-Duford Sin), Janoš Koglot (Javni klicar), Alberto Medeot (Policaj). Šepetalka je Katja Leon. Premiera bo, kot rečeno, v petek 10. maja 2019, ob 20.30 v župnij- ski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. IK Prizor z lanske predstave Ogledalo, povej... (foto DP) DRUŠTVO JADRO vabi na okroglo mizo o EVROPI, KI SI JO ŽELIMO SODELOVALI BODO: prof. Italo Santeusanio, dr. Piero Biasiol in duhovnik Pierluigi Di Piazza četrtek, 9. maja 2019, ob 18.30 v občinski sejni dvorani v Ronkah Koncert “Ruska noč” pevke Mance Izmajlove V četrtek, 9. maja 2019, ob 20.30, bo v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20 – Italija), izjemen in svojevrsten koncert znane slovenske pevke Mance Izmajlove z naslovom “Ruska noč”. Izmajlovo bosta ob priliki spremljala pianistka Olga Ulokina, ki je magistrirala v Sankt Peterburgu ter violinist Benjamin Izmajlov, ki je magistriral v Moskvi. Kulturni dom Gorica Kultura9. maja 20198 red 500 leti je v graščini Cloux pri Amboisu umrl renesančni genij Leonardo da Vinci. Avtor znamenite Mona Lize je živel v Firencah in Milanu, deloval v Rimu in na starost odšel v Francijo, kjer mu je gostoljubje ponudil kralj Franc I. Radovednost vzbuja še danes, njegova je tudi najdražja na dražbi prodana slika - Odrešenik sveta. Da Vinci se je rodil 15. aprila 1452 očetu Pieru da Vinciju in materi Caterini di Piero kot nezakonski otrok. Z očetovo družino se je preselil v Firence in ko je bil star 14 let šel za vajenca k Verrocchiu. Poleg slikanja ga je mikal svet znanosti. Udeleževal se je raztelešanj trupel v mrtvašnici ter delal poskuse iz fizike in mehanike. Ko je bil star 30 let, se je preselil v Milano, kjer je bil slikar, inženir in arhitekt pri milanskemu vojvodi Ludovicu Sforzi. Milanska leta veljajo za njegova najbolj plodovita pa tudi najbolj brezskrbna, je pa Sforza od njega zahteval različne stvari: od načrta za namakanje polj pa do portreta svoje najnovejše ljubice. Ko je bil star 43 let, je začel slikati Zadnjo večerjo, ki so jo naročili dominikanci iz cerkve Santa Maria delle Grazie. Imeli so samostan zraven cerkve in so bili v tesnih stikih z družino Sforza. Da Vinci jo je slikal več P kot dve leti, saj je vmes delal premore. Kot je v knjigi Genij v umetnosti Leonardo (1975) zapisala Maria Luisa Rizzatti, je bil Leonardo vse življenje nepopravljiv počasnež. Ne ker bi mu delo ne dišalo, nasprotno, ker si ga je nakopal preveč in na preveč straneh obenem. V zrelih letih se je zmeraj bolj odmikal od zunanje podobe stvarnosti, zanimala ga je notranja zgradba stvari in njihova uporabe. Medtem ko je prior cerkve Santa Maria delle Grazie besnel pri vojvodi zaradi Zadnje večerje, je mojster izumljal nove in nove stvari, od padala do nekakšnega helikopterja. Poleg tega je raziskoval tisto, kar ga je zaradi svoje neoprijemljivosti in izmikanja mikalo bolj od vsega - ptičji let. Ko so leta 1499 Francozi zasedli Milano, je Leonardo mesto zapustil. Začelo se je njegovo potepuško življenje. Bližal se je 50 letu. Preprosti ljudje so videli v njem čarovnika, mogočniki so ga oblegali z zahtevami po strojih, ki so jih potrebovali za svoja slavja in vojne. Najprej se je vrnil v domače Firence, kjer je naslikal znamenito Mona Lizo, šel nato v Milano in v Rim, kjer je sprejel službo pri Cesareju Borgii, enem najbolj neusmiljenih tiranov tistega časa. Pri 64 letih pa se je preselil v Francijo in s seboj vzel Mona Lizo. Francoski kralj Franc I. je ostarelemu mojstru dodelil graščino Cloux pri Amboisu, kjer je lahko v miru nadaljeval svoje raziskave in poskuse. S svojim novim mecenom se je močno zbližal, postala sta tesna prijatelja, ki sta razpravljala o marsičem, od filozofije in umetnosti, od arhitekture do inženirstva. Italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar Giorgio Vasari je v delu Življenja najodličnejših slikarjev, kiparjev in arhitektov zapisal, da je Leonardo umrl 2. maja 1519 v kraljevem naročju, kralj pa da mu je podpiral glavo, da bi mu olajšal trpljenje. Umetnika so pokopali v samostanu cerkve Saint Florentin v Amboisu, vendar, MoPZ Srečko Kosovel ob pomoči Občine Ajdovščina organizira 5. Mednarodni pomladni festival petja. Festival, ki bo potekal 11. in 12. maja, bo letos ponovno predstavil čar moškega zborovskega petja. Odprtje festivala bo v soboto, 11. 5. 2019, ob 18. uri v Vipavskem Križu s posvetom o pomenu moške vokalne glasbe. Okroglo mizo bo moderirala Ana Erčulj, sodelovali pa bodo dirigenti gostujočih skupin, in sicer: David Bandelj (Fantovski zbor Emil Komel, Gorica), Helena Buhvald (MoPZ Vres, Prevalje), Stojan Kuret (VAL, Ljubljana), Andrej Makor (MoPZ Srečko Kosovel, Ajdovščina), Matjaž Šček (Oktet Vrtnica, Nova Gorica), in Veronika Škedelj (MoPZ Pobje, Črni Vrh). Posvetu bo sledil prvi od koncertov, na katerem se bo predstavilo vseh sedem pevskih sestavov. Poleg gostiteljev, to je MoPZ Srečko Kosovel pod vodstvom Andreja Makorja, bodo zapeli še: Fantovski zbor Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja, MoPZ Vres pod vodstvom Helene Buhvald, VAL pod vodstvom Stojana Kureta, Oktet Vrtnica pod vodstvom Matjaža Ščeka, MoPZ Pobje pod vodstvom Veronike Škedelj in moški zbor El Vajo, pod vodstvom Francesca Grigola. Koncert bo v soboto, 11. 5. 2019, ob 19.30 v Vipavskem Križu. V nedeljo, 12. 5. 2019, pa se bo festival končal s koncertom, na katerem se bodo vsi sestavi predstavili s sakralnim programov v cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi ob 18. uri. V prvih dneh maja se tako v Vipavski dolini obeta pravo glasbeno doživetje, katerega glavni protagonisti bodo moški glasovi. Vljudno vabljeni, da se udeležite 5. Mednarodnega pomladnega festivala petja. V Ajdovščini že 5. Mednarodni pomladni festival petja DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (62) Slap in rodbina Lanthieri (2) V Kmetijskih in rokodelskih novicah z dne 9. julija 1873 najdemo članek v zvezi s šolo, za katero je grof Karl Friderik Lanthieri brez- plačno odstopil slapenski dvorec. Nosi naslov Pred začetkom vinske in sadjerejske šole na Slapu v Vipavski dolini. Avtor na začetku članka citira vipavskega duhovnika, rodolju- ba, zgodovinarja in vinogradniškega strokov- nega pisca Matijo Vertovca, znanega tudi po tem, da je Prešerna spodbudil, naj napiše Zdravljico: “Rajnemu gosp. Matiju Vrtovcu se še sanjalo ni, da bode v naši Vipavski dolini kedaj šola za poduk onih vej kmetijstva, ka- tere ravno Vipavcem obetajo bolje dohodke, kajti tega, kar ima ta dolina po mili naravi svoji, nima razen Goriške in Isterske nobena druga Slovenska stran. Al že rajni Vrtovec je čutil potrebo vsestranskega poduka Vipav- skim gospodarjem, in isto je povdarjal visokoza- služeni gosp. dekan Grabrijan v deželnem zboru. Dajmo rajnega Vrtovca za malo trenutkov iz groba poklicati, da slišimo zdaj — pred začetkom Slapške šole menda meseca septembra ali oktobra — nje- gov opomin iz leta 1850. takole se glaseči: “Kar vas je vinorednikov med gozdom in morjem, med Razdrtim in doli memo Gorice slovenskega jezika, sprejmite najpred srčni pozdrav svojega deželana, in globoko si v glavo vtisnite to sporočilo za vaš blagor vnetega domoljuba”. Po analizi takratnih tržih razmer se časnikar z na- slednjimi besedami zavzema za ka- kovostnejše vinogradništvo: “Od nekdaj so bili eni bolj umni, skrbni in marljivi, kot drugi. /…/ Kdor bo po več in boljega vina prideloval, naj bo tu in tam, bo še v deželi ostal, bo splaval; ti drugi se bodo menda potopili. Privadili ste se mnogim, vašim dedom čisto neznanim šegam — prijetnišega življenja — naj bo, če imate ob čem! — državni dav- ki rastejo; vrh tega so deželni davki, in tudi čez navadno veči srenjski ali komunski stroški. Vseh teh potreb pa ne bo, ne blatna mlaka, ne cviček zagrinjal; po več in žlahnejega vina kakor dosihmal — moraš pridelova- ti, če boš hotel v vinski ceni z vsemi drugimi ravno vago trditi, ali jih še celo prekositi. Od Slovencev pravijo, da so jasnega uma; pa vendar očitno je, da ravno pri vinoreji jih je še veliko zamazanih, ki stare praz- ne, in večkrat zelo škodlji- ve navade trdijo. Od kod pa neki to? Ni ga še bilo, ki bi jih podučil. Ko Slo- venec dober in koristen nauk ali svet čuti, in ga ra- zume, ga večidel tudi rad posnema. Ni je med vse- mi kmetijskimi vejami, ki bi toliko skušinj in vedno- sti potrebovala, kot vino- reja. Po tem takem se ti vrinem — moj ljubi! s tem sporočilom v tvojo lastno hišo. Nikdar ne misli, da že vse veš in razumeš; tudi drugi kaj vedo, in menda še več kakor ti. Kakor se sodniki o postavah pogo- stoma pogovarjajo, kako jih razumeti in po njih so- diti, tako pogovarjaj se tu- di ti s svojimi sosedi o tem, da se je treba učiti vsa- cemu, kdor kaj znati hoče; brez poduka se boš su- kal zmirom v jalovem vrtin- cu”! Šolo so preselili na grad Grm pri Novem mestu 30. septembra 1886. Nekaj ted- nov prej je ravnatelj Rihard Dolenc prejel visoko odliko- vanje. Slovenec, 7. oktobra 1886: “Častnim občanom imenovala je g. R. Dolenca, vodjo Slapenske vinarske in sadjarske šole ondašnja občina v odborovi seji dne 12. septembra soglasno. Po- vod temu odlikovanju dale so mnogovrstne obilne za- sluge g. Dolenca za Slap. De- putacija izročila mu je dne 29. septembra dotično diplo- mo na jako slovesen način”. Rihard Dolenec je bil rojen v Podbrjah pri Vipavi leta 1849. Izobraževal se je v Po- stojni, Ljubljani, Gorici, Nemčiji, na Madžarskem, Moravskem in v Avstriji. Bil je eden največjih strokovnja- kov na področju kmetijstva, sadjarstva, vinograd- ništva in čebelarstva. Rihard Dolenc, ravnatelj prve slovenske kmetijske šole, ki je bila ustanovljena leta 1873 na Slapu pri Vipavi. V Podnanosu (Šembidu) so mu postavili spomenik. Leta 1861 je dekan in častni kanonik Jurij Grabrijan s cerkvenim denarjem sezidal zelo lepo šolsko poslopje v Vipavi. Na pročelje tega poslopja so 17. septembra 1885 njemu v spomin vzidali spominsko ploščo. Ploščo so kasneje odstranili italijanski okupatorji: ponovno je bila postavljena šele leta 1968. Bil je eden glavnih pobudnikov kmetijske šole na Slapu in borec za uveljavitev slovenščine. Dvorec in cerkev na Slapu sta po vsej verjetnosti nastala na temeljih starejšega objekta, ki naj bi ga zgradili malteški vitezi v 13. stoletju. O prisotnosti le-teh pričajo nekatere kamnite plošče, vzidane na fasado cerkve sv. Matije, na katerih lahko vidimo križe in neko kmečko orodje. Lanthierijev dvorec in cerkev sv. Matije. Leta 1873 je Lanthierijev dvorec postal sedež prve slovenske kmetijske šole. Dimitri Tabaj kot je v svoji biografiji o umetniku (Leonardo Da Vinci, The Biography, 2017) zapisal Walter Isaacson, “natančna lokacija njegovih posmrtnih ostankov ostaja neznana”. Cerkev je bila namreč uničena v začetku 19. stoletja in čeprav so v arheoloških izkopavanjih desetletja pozneje našli kosti, so te previdno opisane kot domnevni Leonardovi posmrtni ostanki. Čeprav je od njegove smrti minilo že 500 let, Da Vincijev lik po zaslugi številnih razstav in knjig ostaja izjemno živ. Umetnikovo ime pa je povezano tudi z rekordom - njegova slika Odrešenik sveta, ki je bila na dražbi v New Yorku novembra 2017 prodana za 450 milijonov dolarjev, je najdražja slika, prodana na dražbi. Slika naj bi bila vključena tudi v razstavo umetnikovih del v pariškem muzeju Louvre, ki jo bodo odprli jeseni. Letošnjo 500-letnico umetnikove smrti številni muzeji po Evropi obeležujejo z razstavami. V Italiji se prireditve in razstave vrstijo skozi vse leto, v francoskem Amboisu pa je od danes do 2. septembra na ogled razstava z naslovom 1519: Smrt Leonarda da Vincija, rojstvo mita. Umetnikov lik po zaslugi številnih razstav in knjig ostaja izjemno živ Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija Kultura 9. maja 2019 9 V novogoriški Mestni galeriji razstava del Aleksija Kobala V Mestno galerijo Nova Gorica se po dobrem desetletju s samostojno razstavo z naslovom Podtaknjenci vrača slikar Aleksij Kobal. Kot so zapisali v galeriji, umetnik, ki sodi med najvidnejše slikarje srednje generacije, z vsakim novim obdobjem, z vsakim novim ciklusom slik, posebej tistimi, ki jih je naslikal v zadnjem letu, nemalo pre se - neča. Po besedah Andreja Me dveda je Kobalov slog seveda prepo - znaven in je značilen tudi za slikarska dela, ki nastajajo zadnjih pet let, vendar nikakor ne moremo govoriti o kakršnem koli po - navljanju slikovnih vzorcev, ki jih niza in upodablja na svojih platnih. Nikakor ne moremo govoriti o ponavljanju tematike, vsebine in sporočila upodobljenih objektov, ki se v velikem številu širijo, zapolnjujejo ali celo “brstijo” v brezzračnem prostoru slike, kot da bi avtor skušal zapolniti prostornino naslikane podobe od roba do roba, od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Ti objekti so nekakšni lebdeči mehurji, stekleni baloni ali svetlo temne geometrije, arhitektura, diagonale in premice, ki izražajo nekakšno tesnobo in občutek izgubljenosti. Vendar naslikani objekti zanikajo “praznino” platna, saj iz slike vznikajo svetlobni vrči, vaze in buče in velikanske trombe, ki napovedujejo prihod novega sveta. Kot je še zapisal Medved, razstava ponuja enkratno doživetje in “odkritje” novega, vedno enigmatičnega Kobala. Kobal se je rodil leta 1962 v Kopru. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, podiplomski študij iz slikarstva je končal leta 1993 pri prof. Metki Krašovec. Za likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad, med drugim leta 2016 nagrado Prešernovega sklada. Živi in dela v Ljubljani. Razstavo, ki bo na ogled do 10. maja, so v Mestni galeriji Nova Gorica pripravili v sodelovanju z Galerijo Velenje. Google Live Transcribe pretvarja govor v tekst v realnem času Google je najavil storitev Live Transcribe, ki omogoča strojno pretvarjanje govora v tekst v realnem času. Gre za brezplačno rešitev, ki bo s pomočjo tehnologije samodejnega strojnega podnaslavljanja povečala dostopnost govornega sporazumevanja v realnem času med drugim za gluhe in naglušne. Rešitev podpira tudi slovenščino. Live Transcribe bo najprej deloval na napravah z mobilnim operacijskim sistemom Android. Na Googlovih mobilnikih Pixel 3 bo prednameščen, v razvojni različici pa je že na voljo v Googlovi spletni trgovini Play Store - za slovenske uporabnike so jo poimenovali Sproten prepis. Rešitev podpira več kot 70 jezikov, s čimer pokriva več kot 80 odstotkov svetovnega prebivalstva. Zagon transkripcije govora v realnem času je možen znotraj vsake aplikacije, s klikom na standardno sistemsko ikono za dostopnost, so v Googlu še zapisali na svoji spletni strani. Rešitev so razvili v sodelovanju z ameriško univerzo Gallaudet, specializirano za izobraževanje gluhih in naglušnih. Glavni motiv za razvoj rešitve Live Transcribe je namreč omogočiti gluhim in naglušnim čim bolj učinkovito sodelovanje v pogovorih v realnem času. Osrednja tehnologija v ozadju rešitve je samodejna prepoznava govora oziroma v angleškem jeziku automatic speech recognition (ASR), ki računalnikom omogoča zaznavo govorjene besede in pretvorbo te v tekst za branje. Google že dalj časa uporablja tehnologijo ASR med drugim za samodejno podnaslavljanje video posnetkov na video portalu Youtube. Live Transcribe deluje s pomočjo povezave z Googlovimi strežniki za prepoznavo govora, pri čemer je ta zasnovana tako, da ne zahteva prekomernega prenosa podatkov. Več informacij je na voljo na spletnem naslovuhttps: //ai. googleblog. com/2019/02/real-time-continuous-transcription-with. html. STA s pomočjo Googla v razvoj digitalnega uredniškega asistenta Slovenska tiskovna agencija (STA) je na mednarodnem razpisu sklada DNI Innovation Fund, ki ga je ameriški spletni velikan Google ustanovil skupaj z več vodilnimi evropskimi medijskimi hišami, uspela s projektom razvoja digitalnega pomočnika za urednike. V sklopu projekta bo STA razvila napredno digitalno orodje za pomoč urednikom, ki se v času nenehnega dostopa do novic spopadajo z naporno nalogo spremljanja najpomembnejših zgodb. Digitalni pomočnik z delovnim imenom D4Editor bo urednikom to delo olajšal s tehnologijo procesiranja naravnega jezika, hkrati pa jim bo omogočil analitični vpogled v delo uredništva. STA je na razpisu sklada DNI tokrat uspela s samostojno prijavo, v preteklosti pa je kot partner že sodelovala v slovenskem projektu Event Registry ter kot zunanji partner v projektu Parlameter, ki sta bila prav tako sofinancirana s strani sklada DNI. Na prvih petih razpisih sklada DNI je do sredstev sicer prišlo šest slovenskih projektov. Na tokratnem, zadnjem razpisu je sredstva uspelo pridobiti 103 projektom iz 23 držav, D4Editor pa je edini uspešen projekt iz Slovenije. Sklad DNI je Googlov evropski projekt v okviru pobude Digital News Initiative, s katero želi tehnološki velikan podpreti novinarstvo v tehnološki dobi. Google je sklad razvil v sodelovanju z več vodilnimi evropskimi medijskimi hišami, sklad pa je imel na voljo 150 milijonov evrov sredstev, s katerimi so financirali več kot 660 projektov. Kratke Galerija Lojzeta Spacala v Štanjelu Preplet treh kraških razstavišč in del treh kraških umetnikov Galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu je na ogled raz- stava z naslovom K3 Čer- nigoj Kosovel Spacal - Magičnost prostora. Razstava je povezala tri najbolj prepoznavne umetnike tržaško-kraškega območja, slikar- ja Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala ter pesnika Srečka Koso- vela. Trije umetniki, ki ji je Kras zaznamoval, trije različni pogledi na življenje ter en sam Kras, ki ga je vsakdo iz- med njih doživljal in upodabljal po svoje, so zapisali v vabilu na do- godek v Javnem zavo- du Komenski Kras. “Na videz nepovezljive ust varjalne poti so se križale na najra- zličnejše načine, naj- večji skupni imenova- lec pa je Kras, pokraji- na, iz katere so črpali navdih in jo kulturno neizbrisno zaznamovali”, je za- pisano v vabilu. Na ogled je več kot 50 umet- niških del iz različnih zbirk, pri- bližno polovica je Černigojevih, druga polovica pa Spacalovih. Na panojih je predstavljena Kosove- lova poezija, ob tem pa še nekaj manjših Kosovelovih dokumen- tarnih predmetov, je za STA po- vedala direktorica Javnega zavo- V da Komenski Kras Polona Abram.Na odprtju so sodelovali avtorjipostavitve, ki bodo poskrbeli tudi za vodenje po razstavi, popestrili pa ga bodo še s krajšim kultur- nim programom. Avtorji posta- vitve so Marko Arnež kot pro- gramski vodja razstave, Nelida Nemec, Davor Kernel iz Goriške- ga muzeja, Marko Tušek, Mateja Kralj z Ljudske univerze Sežana, Martin Spacal, Franco Vecchiet, Barbara Božičnik iz Holdinga Ko- bilarna Lipica ter Polona Abram. V organizaciji razstave so združila moči tri kraška razstavišča, ki skrbijo za zapuščino omenjenih umetnikov: Galerija Avgusta Čer- nigoja iz Lipice, sežanska Koso- velova soba na Ljudski univerzi Sežana in štanjelska Galerija Loj- zeta Spacala. Tako je nastala kul- turna pot med Lipico, Sežano in Štanjelom, ob kateri bi lahko vzpostavili nove oblike sodelo- vanja in dogajanja, so zapisali pri Komenskem Krasu, ki je glavni organizator razstave. Avgust Černigoj (1898-1985) se je rodil v Trstu, kjer je obiskoval umetno-obrtno šolo. Po koncu prve svetovne vojne je poučeval risanje v Postojni. Od leta 1922 je študiral na münchenski akade- miji Becker-Gundahel. Obiskoval je tudi znamenito šolo Bauhaus v Weimarju, kjer je bil v nepo- srednem stiku z umetniki, kot so bili Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moho- ly-Nagy in Oskar Schlemmer. Tu se je seznanil z avantgardističnim gledališčem, ruskimi konstrukti- visti in sodobnim oblikovanjem. Lojze Spacal (1907-2000), v Trstu rojeni slikar, sodi med najpo- membnejše slikarje povojnega časa tako v Sloveniji kot v Italiji, pomemben je tudi v svetovnem merilu. Umetniški vrh je dosegel s svojimi grafikami. Za svoje delo je prejel številne domače in med- narodne nagrade in priznanja. Leta 1974 je prejel Prešernovo na- grado za grafični in slikarski opus. Njegove slike in grafike so del številnih umetniških zbirk. Pesnik Srečko Kosovel se je rodil prav v sobi, kjer je danes njegova spominska soba v Sežani. Prvič je objavil svoj spis kot 11-letni deček v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. Po priho- du v Ljubljano in obi- skovanju tamkajšnje realke leta 1916 je začel tudi pesniti, sprva pod vplivom moderne, po- sebej impresionizma Josipa Murna. V pe- smih so prevladujoči motivi kraška pokraji- na, mati in smrt, pogo- sto s simbolnim pomenom. Pre- cej pesmi govori o družbenih kri- vicah, o mračni usodi Evrope in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta. Umrl je star ko- maj 22 let in je pokopan v do- mačem Tomaju. Razstava K3 Černigoj Kosovel Spacal - Magičnost prostora bo v Štanjelu na ogled vse do 30. mar- ca 2020. GMD / Vlado Klemše, “Med Biršo, Vrbačno in Prevalo” Za ohranjanje kulturne dediščine Goriških Brd rstna predstavitev knji- ge Vlada Klemšeta Med Biršo, Vrbačno in Pre- valo, ki je izšla pri Goriški Mo- horjevi družbi, je bila v pone- deljek, 6. maja, v domu Vaške skupnosti v Gornjem Cero- vem res prijeten praznik, na katerem so se gostoljubni Brici odlično izkazali. S svojo prisot- nostjo so presenetili tako av- torja kot založnika, obenem pa pokazali, kako je zanje po- membna briška kulturna de- diščina. Srečanje ob mizi, na kateri so bile tudi prve češnje, je uvedla pesem krepkega Moškega pev- skega zbora Srečko Kumar, ki ga vodi Bogdan Kralj. “Naš prostor je zelo bogat z naravno in kultur- no dediščino”, je med drugim dejala Tereza Peršolja, univerzi- tetna študentka, ki je večer vodila in povezovala. Zakladnico kul- turne dediščine Goriških Brd je dodatno obogatila knjige Vlada Klemšeta o krajevnih, ledinskih, vodnih, hišnih in gorskih ime- nih v Gornjem in Dolnjem Cero- vem in soseščini, katere glavni namen je osvežitev in ohranitev kolektivnega spomina in poveza- nosti treh skupnosti: Gornjega in Dolnjega Cerovega ter Števerja- na. Te skupnosti so v preteklosti delile isto usodo na istem uprav- nem ali cerkvenem območju. V tem času so se med njimi spletle in prepletle življenjske vezi, ki jih državne meje ne morejo prečrta- ti. Nova knjiga dopolnjuje popi- sni mozaik imen briškega prosto- ra. Razdeljena je na več sklopov, med drugim seveda obsega sez- K nam okrog 380 krajevnih imen, ki oblikujejo današnji prostor omenjenih skupnosti. Predsednik založbe msgr. Renato Podbersič je poudaril, da ne gre za učbenik, čeprav je publikacija znanstveno urejena. To je “v ple- menitem pomenu besede bolj domača čitanka in vadnica, ki nas vse - in ne samo izvedence, strokovnjake - želi vpeljati v bo- gati svet preteklih stoletij na ozemlju, ki ga opredeljuje sam naslov knjige”. Ledinska, krajev- na, vodna in hišna imena teh krajev so “prava pesem za rado- vedne možgane”. Gre za večino- ma lepe slovenske besede, ki go- vorijo o starih slovenskih koreni- nah teh krajev. Klemše je uspel povezati preteklost s sedanjostjo in nas opomnil na pomembno domačo nalogo: da vse to usme- rimo v skrb za prihodnost naše slovenske navzočnosti in istovet- nosti v teh krajih, je dejal msgr. Podbersič. Da danes bolj zaživi- mo iz korenin preteklosti, ki jo moramo zato bolje poznati, in da nas to poznanje usmerja v polno cvetočo kulturno in duhovno prihodnost teh krajev ter mirno in rodovitno sožitje med sosedi. “Na nas vseh je, ali bomo to vad- nico življenja radi prebirali in se iz nje učili za naš jutri”. V uvodnih straneh knjige je župan Občine Brda Franc Mužič zapisal, da smo ljudje tisti, ki naš prostor oblikujemo, negujemo, varujemo, zanj skrbimo in ima- mo dolžnost, da ga ohranjamo za prihodnje rodove. Na ponedel- jkovem srečanju je dodal, kako je pomembno na takem področju skrbeti za sožitje, pa tudi za zaščito svojih odličnosti in za ohranjanje krajevnih imen. Če se ta ne bi zapisala, jih zanamci v nekaj desetletjih ne bi več poz- nali. Vse to Občina Brda “občuti in še kako podpira”. Brici se lah- ko ponašajo z naravnim okoljem, ki ga je na svojem prvem obisku še isti dan občudoval predsednik FJK Fedriga, pa tudi z bogato kul- turno dediščino na pestrem et- ničnem ozemlju. Dr. Danila Zuljan Kumar z Inšti- tuta za slovenskijezik Frana Ra- movša ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, ki jo je av- tor povabil, da bi sodelovala pri projektu, je v knjigo dodala prispevek o cerovskem govo- ru. Njeno delo je bilo ured- niško, je povedala. Klemše v zadnjih letih sistematično obravnava Brda, je dejala z zadovoljstvom. Dodana vrednost je zemljevid, na ka- terem so vrisana vsa imena: dragoceno delo je opravil av- torjev sin Matjaž. To ni sez- nam ledinskih imen, temveč pravi slovar: vsaka geselska enota ima namreč vse značilnosti slovarskega član- ka. Pomembno je tudi, da so imena v poknjiženi in na- rečni obliki. Vlado Klemše se je zahvalil domačinu Vilku Prinčiču, ured- nici, 32 informatorjem, fotogra- fu Silvanu Pittoliju, založbi, občinama Brda in Števerjan ter vsem drugim, ki so omogočili izid knjige. Izrazil je željo, da bi jo ljudje prebirali z radovedno- stjo in ljubeznijo, “ne tako, kot prebereš roman in ga potem odložiš za deset let, temveč da bi ga imeli na nočni omarici”. Delo namreč vsebuje ogromno podat- kov, ki jih je vredno “premlevati, osveževati, privabiti iz pozabljen- ja spomine na staro življenje”. Avtor je spregovoril o terezijan- skem, jožefinskem in franciscej- skem katastru ter drugih virih podatkov, ki so mu bili osnova za raziskovalno delo, in obrazložil nekaj primerov imen. Povedal je še več zanimivosti o raznolikosti ledinskih imen in različnih po- datkov o obravnavanih vaseh. Kot se spodobi, je uspešni pred- stavitvi sledil praznik ob obloženih mizah. Tržaška9. maja 201910 a. Breda Stele iz Ljubjane je na ponedeljkovem srečanju v Društvu slovenskih izobražen- cev prikazala svoja spoznanja ob razi- skovanju Krasa in obmorskih vasi ob Tržaškem zalivu ter o slovenski prisot- nosti v njih. Odkar se je namreč zalju- bila v Kras in tržaško območje, se je odločila sistematično raziskovati po- dročje od Štivana in Devina do Trsta. Fi- zično se je potopila v tržaško realnost in opazovala, spraševala, se pogovarjala z domačini in se vključila v krajevno skupnost. To znanje, ki ga ni mogoče dobiti v knjigah, je seveda integrirala tudi z branjem pisnih virov; dosti infor- macij je dobila v knjigi Bruna Lisjaka, ki je izšla pri založbi Mladika. Motivacijo za to delo je dobila v spošto- vanju in občudovanju, ki ga čuti do slo- venskih ljudi in slovenske manjšine. Po- sebno občuduje vztrajnost slovenskih ljudi, ki so skozi stoletja kljubovali vse- stranskim pritiskom ter nenaklonjeno- sti in vseeno ostali zvesti svojim kore- ninam, svoji kulturi in jeziku. To začet- no občudovanje pa je ob spoznavanju mnogih aspektov bogate etnične zgo- dovine še krepila. Po njenih besedah morajo biti na svojo zgodovino pono- sni tako Slovenci na Tržaškem kot tudi sorojaki v domovini. Predvsem pa bi bi- lo treba slednjim dati čim več možnosti, da to bogastvo spoznajo. Občinstvu v Peterlinovi dvorani je Bre- da Stele prikazala vsebine, o katerih na- vadno predava v Sloveniji. Predavanju je dala naslov “S plenirjem po znanost”. Poslušalci so lahko ugotovili, da tudi o lastni zgodovini lahko vedno izvejo kaj novega, saj gre za neizčrpno bogastvo in znanje, ki ga ni mogoče nikoli do- končno raziskati. Območje, ki ga je predavateljica obrav- navala, gre od Štivana pa do Barkovelj: povsod je našla neizbrisne sledi slo- venske prisotnosti. Zanimivo je, da gre za predel obale, kjer je daljnega leta 804 Karel Veliki z “Rižansko listi- no” dovolil Slovanom, da se lahko naselijo ob morju. Poleg tega je v času Ilirskih provinc Vincenzo Dandolo (ki ga je Napoleon imenoval za generalnega civilnega guvernerja) dal Slovencem ekskluziv- no pravico do morja v širini ene mor- ske milje. Predavateljica pri svojem ra- ziskovanju seveda ni mogla prezreti poizkusov poitalijančevanja tega po- dročja. Ob reki Timav(i) sta poleg pre- cej vidne nove cerkve v neoroman- skem stilu ob vhodu v Štivan na skali tudi dva bronasta volkova, postavlje- na v slavo italijanskemu pogumu med 1. svetovno vojno. Toda malokdo ve, da je v bližini v goščavi skrita cerkvi- ca sv. Janeza Krstnika. Med 1. svetovno vojno je bila cerkvica porušena in po 2. svetovni vojni obnovljena na prošnjo Slovencev. V bližini je bil samostan, kjer so se od 7. do 10. stol. pokristjanjevali Slovani. V obmorskem območju je med sloven- skimi vasmi predavateljica zasledila dve optantski naselji: San Nazzario in San Mauro. Zgrajeni sta bili za italijanske ri- biče, ki so po vojni odšli iz istrskih kra- jev. Ti dve naselji in še 11 naselij, zgra- jenih zanje, so dokaz, da je italijanska država dobro poskrbela za optante; pre- davateljica pa je v tem videla očiten “prikrit namen, da se razredči slovensko populacijo”. Slovenski ljudje so tesno pove- zani z vasjo Devin. Tu je še vedno prisotna rodbina grofov Thurn und Taksis, ki je iz de- vinskega gradu v preteklosti vladala slovenskim vaščanom- podložnikom. Če pustimo ob strani ne- gativne aspekte tega obdobja in se ome- jimo na zasluge grofov Turn und Taxis, je morda zanimivo in morda bolj malo znano dejstvo, da je rodbina že v 16. sto- letju prva imela odlično organizirano poštno službo. Prav od njih naj bi izvi- rali izrazi “taxi služba “ in “takse”. Pri- pišemo jim lahko tudi nesporno zaslu- go, da so gostili pesnika Rilkeja, ki je De- vinu postavil trajen spomenik v svetov- ni literaturi z znanimi Devinskimi ele- gijami. Zanimiv je tudi podatek, ki ga je preda- vateljica Stele našla v zvezi s tovarno za konzerviranje rib v pristanu v Devinu, ki je od leta 1863 zelo uspešno delovala in zalagala trge v osrednji Evropi. Zapo- slene so bile pretežno Slovenke, sloven- ski ribiči pa so z njo sklepali pogodbe. Pozornost predavateljice so priklicala predvsem nekatera slovenska ledinska imena, npr. “gladka stena”, ki je ledin- sko ime za Rilkejevo pot. Nenavaden je izraz “čupa”, ki pomeni seveda čoln slo- venskih ribičev, tipičen in edinstven na svetu, iztesan iz enega samega hloda. “Pri čupah” pa je ledinsko ime za pri- stan: tja so slovenski ribiči privedli na novo izdelane čupe in jih tam hranili. (Zadnja čupa je bila odpeljana leta 1947). Do pristana Pri čupah pelje iz Na- brežine strmih 300 stopnic. To je edina v celoti ohranjena ri- biška pot, ob njej dobi- mo verze nabrežinske- ga pesnika Iga Grudna, posvečene sinu. Slovenski ribiči so ime- li poseben način lova na tune, ki je bil edin- stven na svetu. S tone- rami, čolni za lovljenje tunov, so “tune šli čakat, ne lovit! ”, je po- vedala predavateljica. Pri tem napornem delu je sodelovala cela vas in vsak je v dar dobil velik del tune. Podjetnost slovenskega ribištva do- kazuje Ribiški muzej tržaškega Primorja v Sv. Križu. Iz Križa pa je tudi edini slovenski mariníst ali slikar morskih motivov, to je Albert Sirk. Tudi šavornantski poklic so opravljali izključno Slovenci iz Barkovelj. Gre za opravilo, pri katerem so morali v izpraz- njene trgovske jadrnice vstavljati težek material, drobir kamenja iz nabrežin- skega kamnoloma, da so lahko, potem ko so svoj tovor odložile v tržaškem pri- stanišču, odpotovale otežene. Od šavor- nantskih bark se žal ni ohranila nobe- na; zanimivo pa je, da so jih gradili tudi v ladjedelnici Sv. Bernardina pri Porto- rožu. Posebno poglavje pa bi seveda veljalo posvetiti vlogi slovenskih žena v prete- klosti, ki so bistveno pripomogle k preživljanju svojih družin in obenem so s svojim delom dokazale prisotnost Slo- venk na obmorskem področju. Po treh poteh so s Krasa s težkimi plenirji (ali jerbasi) peš nosile v Trst naprodaj razno blago. Gre za: mlekarice, perice, cve- tličarke, peškadorke, jajčarice, krušarice itd. Krušarice so popeljale svojo slavo celo do Dunaja; Škedenj je edini primer na svetu, da so ulico posvetili njim z ime- nom Ulica belega kruha. V Nabrežini so Slovenci neločljivo po- vezani s poklicem kamnoseka v zname- nitem kamnolomu, kjer že od rimskih časov kopljejo zelo kompaktne in čiste apnenčaste kamnite bloke. Primerni so za dekorativne namene znamenitih in uglednih stavb. V času Avstro-Ogrske so ta kamen uporabljali po vsem cesarstvu. Sloji apnenca imajo ogromne razsežno- sti; visoki so nekaj metrov, tehtali so tu- di do 30 ton, vleklo pa jih je 16 parov volov! S kamnom nabrežinskega kam- noloma so npr. tlakovali tudi cerkev na Vejni. Še en poklic je dajal kruh Slovencem na tem območju: vas Kontovel je namreč dala največje število poklicnih pota- pljačev. Predavateljica je odkrila ogromen naro- dopisni zaklad in priznala, da je pred svojim raziskovanjem tudi sama spadala med povprečne prebivalce osrednje Slo- venije, ki žal niso informirani o tržaški slovenski narodni skupnosti in ki do svojih najbolj zahodnih sonarodnjakov čutijo na splošno bolj malo zanimanja. Tako se je odločila, da bo Slovencem v osrednji Sloveniji nudila svoje prido- bljeno znanje (o Slovencih v Italiji je predavala že šestinštiridesetkrat); ugo- tovila pa je, da mora biti pri tem vztraj- na, da jih prepriča, naj svojo pozornost posvetijo tudi območju od Krasa do morja, kjer trdno vztrajamo Slovenci. P. in G evsko društvo Vesela pomlad praznuje letos svojo 40-letnico de- lovanja. Odborniki so se zato odločili, da bodo visok jubilej proslavili s posebno produkcijo: izvir- nim muzikalom. Celo leto so bile vse moči usmerjene v pri- pravo muzikala Zvezde pom- ladi. Manica Maver, predsed- nica društva Vesela pomlad, nam je povedala, da so se za to odločili, “ker je na Opčinah zelo razvejana tudi gledališka dejavnost. Osnovnošolska in srednješolska skupina vadita v prostorih Finžgarjevega doma ravno tako kot zbori Vesela pomlad, zato smo se odločili, da bomo združili moči in sku- paj ustvarili muzikal”. Muzikal Zvezde pomladi je izviren. Že na začetku šolskega leta so društva, ki sodelujejo pri muzikalu, pod pokrovi- teljstvom Slovenske prosvete organizi- rala delavnico dramskega pisanja, ki se je je udeležilo več mladih piscev, na njej pa je nastala tudi zasnova za zgodbo muzikala. Zgodbo (o vaškem društvu, ki ima prazno blagajno in se zato odloči, da bo organiziralo lokalni talent show Zvezde pomladi, s katerim bo pridobilo finančna sredstva, ki jih obljublja po- sebni razpis za inovativne projekte) sta razvili in sestavili v celoto Manica Ma- ver in Lučka Susič, ki sta po- leg dramskega besedila napi- sali tudi songe za muzikal. Iz- virno glasbo je napisala diri- gentka otroške skupine Vese- la pomlad Federica Lo Pinto. Mlada di- rigentka študira kompozicijo na lju- bljanski Akademiji za glasbo, zato je z navdušenjem sprejela izziv, da uglasbi songe za muzikal. Med šolskim letom so otroci vadili v šti- rih skupinah: sred- nješolsko gledališko skupino vodi Mani- ca Maver s pomočjo Ksenije Vremec, osnovnošolsko Lučka Susič in Anka Peterlin, otroški zborček pa vodi Fe- derica Lo Pinto. Le- tošnja novost pri Veseli pomladi je še predšolska skupina Mali miški (deluje v sodelovanju s Štu- dijskim centrom Melanie Klein), ki jo vodi Martina Bearzi. Tudi ti bodo nasto- pili v muzikalu. Govor in igro so otroci vadili na teden- skih vajah pod mentorstvom izkušenih članic Radijskega odra Manice Maver, Lučke Susič in Anke Peterlin. Petje jih je učila Federica Lo Pinto, za koreografije pa je bila zadolžena Karmen Kobe Bian- cuzzi. Muzikal vsebuje tudi video, ki ga je pripravil Damjan Košuta, za eno točko pa je poskrbela Kim Furlan špor- tnega društva Cheerdance Millenium, ki je otroke naučila navijaštva. Za gra- fično podobo projekcij in logotip pred- stave pa je poskrbela mlada študentka ljubljanske Akademije za likovno umet- nost in oblikovanje Petra Debelis. Organizatorji so se odločili, da za režisersko delo povabijo medse igralko Patrizio Jurinčič Finžgar, ki ima že kar nekaj izkušenj tudi na režijskem po- dročju. Povedala je, da se ji je ideja mu- zikala zdela simpatična in da je zato ra- da pristopila k projektu. Poudarila je, da je v tem primeru njeno delo različno, kot če bi celo leto vodila igralsko skupi- no: “Zdi se mi, da je pri takem zalogaju pomembno, da pride nekdo od zunaj in kot zunanje oko opazuje dogajanje in uredi celotno strukturo”. Dolgoletna mentorica različnih gleda- liških skupin Lučka Susič je povedala, da je res komplicirano uskladiti vse sku- paj (pri muzikalu sodeluje približno 40 otrok), vendar je vsekakor lepo in vred- no. “Otroci so navdušeni, drugače jih danes ne bi bilo tu”, nam je v šali pove- dala po celodnevni sobotni vaji. Pouda- rila je tudi pomen animatorjev Martine Sosič, Lorenza Mezzaville, Anastasie Knez in Boštjana Petarosa, ki skrbijo za nemoten potek vaj. Premiera muzikala Zvezde pomladi bo v Finžgarjevem domu na Opčinah 10. maja ob 18. uri, ponovitev pa ravno ta- ko v Finžgarjevem domu 12. maja ob 19. uri. Ker je število mest v dvorani omejeno, bo vstop možen samo z vabi- lom. Dvignete ga lahko brezplačno na sedežu Slovenske prosvete v ulici Doni- zetti, pri predstavnikih društev ali v trgovini Start Sport na Opčinah. Muzi- kal bodo nato ponovili še na festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhin- jah, v naslednji sezoni pa bodo z njim nastopili na Tržaškem, Goriškem in na Koroškem. Načrtujejo tudi sodelovanje s šolami. Rajonski svet za Vzhodni Kras je soor- ganizator prireditve, finančno pa jo je podprl tudi Urad republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Urška Petaros P petek, 26. aprila, je Za- ložništvo tržaškega tiska v pro- storih Tržaškega knjižnega sre- dišča predstavilo knjigo Tržaške pri- kazni, zadnje delo tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča. Avtor, ki se je pogo- varjal z urednicama Martino Kafol in Alino Carli, je takoj obrazložil, da gre za neobičajno publikacijo, saj je on po literarni formaciji romanopisec. Prav zato je na začetku mislil napisati roman, a je kmalu razumel, da je to nemogoče, kajti našel je toliko zani- mivih zgodb, da bi lahko bila vsaka roman zase. Odločil se je zato za krat- ke zgodbe in prisotnim razkril, da ni bilo lahko delo, saj je navajen pisati na dolgo in pustiti, da mu misli in posledično črnilo tečejo, zato je mo- ral kar naprej črtati in prilagajati, da bi bile zgodbe primerno kratke in istočasno ohranile pravo vsebino. Av- tor je zbral 59 zanimivih tržaških zgodb, od teh jih je zaradi omejenega časa izbral le devet, saj ga je za knjigo o Trstu prosila mlada dinamična ita- lijanska založba v Vidmu, ki je zahte- vala določen termin za izdajo. Med drugim ne smemo pozabiti, da je imel avtor dvojno delo, kajti kot večkrat poudarja, je “slovenska duša”, ki vsa dela vedno napiše prej v slovenskem jeziku in potem jih šele prevede oz. priredi v italijanščino. Delo je v italijanščini (I fantasmi di Trieste) doživelo velik uspeh, saj je do zdaj prodanih več kot 4.000 izvodov in prejelo je veliko pozitiv- nih ocen. Pisatelj pravi, da je ta knjiga pravi spot za nas Slovence v Italiji, kajti vsaka zgodba vse- buje nekaj, kar je pove- zano s kulturo in zgodo- vino naše skupnosti. Kratke zgodbe, zelo pri- merne tudi za bralce, ki si ne radi vzamejo čas za daljša branja, so pravi avtobiografski sprehod po Trstu, saj so napisane z zornega kota in z oseb- nimi občutki Jelinčiča. V njej je veli- ko novih vidikov, zanimivosti in anekdot o tržaškem mestu, ki jih marsikdo še ni poznal. Urednici ZTT sta na koncu povedali, da sta pri branju včasih naleteli na besedo, ki sta jo hoteli začetno spre- meniti, a sta se potem pre- mislili, ker je to značilnost avtorjevega jezika. To je Je- linčič potrdil in povedal, da je to jezik tržaških pisateljev, primorščina, kot ji on pravi. “V naši sintaksi in kalkih ni čisto nobene napake. Neka- teri primorski izrazi, ar- haične besede bi lahko re- kli, niso slovnične napake, ampak posebnost našega območja. Ni nujno, da pišemo v striktno knjižnem jeziku, treba je imeti malo svobode, saj sicer postane vse uniformirano”, je sklenil avtor. MČ V Foto damj@n Nova publikacija Dušana Jelinčiča Sprehod po Trstu z avtorjem TKS Finžgarjev dom Prihaja muzikal Zvezde pomladi OPČINE Poglobljeno raziskovanje tržaškega območja S plenirjem po znanost DSI Tržaška 9. maja 2019 11 Obvestila Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 13. maja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na podelitev nagrade Vstajenje pisatelju Mariu Čuku. Šmarnice bodo vsako nedeljo meseca maja ob 17. uri v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3. Vabljeni Marijini častilci! Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi v ponedeljek, 13. maja 2019, na predavanje dr. Irene Novak Popov, slovenske literarne zgodovinarke in upokojene profesorice na Filozofski fakultete Univerze v Ljubljani, o Najnovejši slovenski poeziji. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, na Donizettijevi ulici 3, od 15.30 do 18h. Vabljene/- i so slovenisti/-tke in vsi, ki se zanimajo za sodobno slovensko književnost. Vstop je prost. Slavistično društvo bo poslušalcem izdalo izjavo o opravljenem strokovnem izpopolnjevanju. Vpisovanje otrok v Malo gledališko šolo Matejke Peterlin bo telematsko na spletni strani www. slovenskaprosveta. org od 6. maja do zapolnitve mest. Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Isa Arban 10,00 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: Jože Robida 10,00 evrov, Tatjana Janežič 5,00 evrov + 1 Ameriški dolar, N. N. 50,00 evrov, Pavlina Ziebarth 10,00 evrov. Za misijon patra Ernesta Saksida – Brazilija: Anica Zupanič – posvojitev na daljavo 320,00 evrov. Za patra Pavla Bajca – Slonokoščena Obala: U. M. M. 50,00 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan via Cordaroli 29 34135 Trst Vpis bo letos prvič potekal po spletu Bliža se 18. Mala gledališka šola Matejke Peterlin troci, ki radi igrajo na odru in ki bi radi pre ži - veli teden dni “full im- mersion” v gledališko igranje, že nestrpno čakajo konec šol- skega leta, ko bo nastopil za - četek priljubljene Male gleda- liške šole Matejke Pe- terlin. Večini je verjetno že znano, da gre za tečaj, pri katerem se v obliki igre, s pomočjo nev- siljivega učenja mladi udeleženci posvetijo študiju dramskega be- sedila, s katerim ob koncu tedna že nasto- pijo na odrskih de- skah v dvorani Finž - garjevega doma. Mala gledališka šola poteka namreč v prostorih Marijanišča na Opči - nah. V tednu dni, od ponedeljka do petka (od 9. do 16. ure z vmesnim ko- silom), otroci ob pomoči mno- gih vaditeljev naštudirajo igrico s petjem in plesom. Že sedem- najstim generacijam otrok (to- liko let namreč nepretrgoma poteka pobuda – letošnja je osemnajsta) sta namreč organi- zatorja, to sta Slovenska prosve- ta in Radijski oder, nudila to O edinstveno možnost, da se celprvi teden počitnic posvečajoigranju. Brez lažne skromnosti si organizatorji lahko pripišejo zaslugo, da so prvi na Tržaškem razumeli in s svojo ponudbo med starši in otroki vzbudili za- vest, kakšen neprecenljiv po- men ima za razvoj otroka aktiv- no udejstvovanje na gleda- liškem področju, in to že v na- jrosnejših letih, od začetka do- be opismenjevanja, pa skozi ob- dobje odra ščanja. Sledili so temu, kar so sami že dolgo ve- deli in kar so znanstvena psiho- loška in pedagoška spoznanja v zadnjih letih potrdila: da ima gledališko udejstvovanje otrok obilico vidikov, zaradi katerih je zelo priporočljivo. Da navede- mo le nekatere: igranje koristi otroku pri utrjevanju samozave- sti in pri odpravljanju plahosti, dalje pri razvo- ju socializacij- skih spretnosti (delo v skupi- ni, poslušanje ostalih in ča - kanje na tre- nutek svojih replik v igri, skupinsko ust - varjanje situa- cije in vzdušja raznih okoli - ščin); poleg te- ga o trok razvi- ja svoj estetski čut ob učenju in podajanju besedila; igra se svojo najbolj priljubljeno igro, ko se s prijatelji “igramo, da smo….” in se vživlja v vloge drugih oseb in poklicev (uči se empatije); uči se memorizirati besedilo in s tem novih jezikov- nih izrazov itd. Ker je tečaj žel do zdaj veliko za- nimanja in je število vpisanih večkrat preseglo količino razpo- ložljivih mest, so se morali or- ganizatorji odločiti za omejitev števila, tako da so se lahko po- svetili vsakemu od vpisanih otrok. Z Lučko Peterlin Susič, ki je duša in glavna organizatorka pobude, vsako leto sodelujejo člani Radijskega odra: ti vadijo po skupinah besedilo, ga razla- gajo, popravljajo dikcijo, ga učijo smiselno podajati. Anima- torji pa se otrokom posvečajo z igrami, animacijo ali praktični- mi aktivnostmi, se med odmori z njimi igrajo, pazijo nanje, jim nudijo vsakovrstno pomoč. Gre za nekdanje udeležence Male gledališke šole Matejke Peterlin, ki so se kot otroci udeleževali tečaja in ostali navezani nanj. Za celotno režijo in za odrsko postavitev vsako leto pokličejo zunanjega strokovnjaka - profe- sionalnega režiserja ali igralca. Gre torej za mogočen vsakolet- ni projekt Slovenske prosvete in Radijskega odra, ki je za našo slovensko narodno skupnost neprecenljive vrednosti. Organizatorji želijo obvestiti vse zainteresirane, da bo Mala gle- dališka šola za otroke, stare od 6 do 13 let (od 1. razreda os nov ne šole do 2. razreda nižje srednje šole), potekala od 17. do 21. ju- nija, vpis pa bo letos prvič pote- kal po spletu. Starši lahko svoje otroke vpišejo na spletni strani www.slovenskaprosveta.org od 6. maja do zapolnitve mest. Na omenjeni spletni strani bodo dobili tudi vse ostale potrebne informacije. etošnja proslava 25. aprila v Miljah je izzvenela tudi malce goriško kot ne- kakšen odmev razstave šempe- trskega slikarja Ivana Roba, ki je imela v gosteh poezijo Ljubke Šorli in petje MoPZ Mirko Filej. Sekcija ANPI-VZPI “Giorgio Mar- zi” iz Milj je na predvečer praz- nika osvoboditve za odprtje le- tošnje razstave, ki je bila po- svečena ženam iz Milj v odpor- ništvu, povabila goriškega kan- tavtorja Maura Punterija, pevca znane skupine Zuf de žur, ki je zadnjih deset let preživel kot svobodni umetnik v Berlinu in se je pred kratkim vrnil v Gori- co. Županja Laura Marzi in po- krajinski predsednik Vsedržav- nega združenja partizanov Itali- je, Miljčan Fabio Vallon, sta pri- kazala pomen dokumentarne razstave: galerijo ženskih portre- tov in kartončkov s partizan- skim stažem iz kartoteke ANPI, ki so bile z lepo pisavo izpolnje- ne takoj po vojni. Kot je poudarila Marzijeva, ki je L s sestro Marino (članico vodstvamiljske ANPI) hčerka partizan-skega vodje Giorgia Marzija, gre za kartončke preživelih parti- zank, ki so se ohranili v za- puščini domačina partizana Gi- na Fontanota - Clipperja. Na raz- stavi so tudi fotografije deklet in žena iz Milj, ki so bile konfinira- ne ali deportirane, tudi tistih, ki niso preživele. Med krajevnimi in istrskimi priimki so zelo pri- sotna slovenska imena, kot npr. Lidia Zuppin - Majda. O moči dokumentarne razstave, kot je miljska, je izzvenela misel slovenske občinske svetnice Mirne Viola, ki je povedala, da je prav po lanski razstavi v Miljah o partizanskem Bataljonu Alme Vivoda prišlo na dan, da je bila omenjena gostja doma za starejše občane partizanka, saj o tem ni prej spregovorila niti z domačimi in je začela prvič govoriti v do- mu v slovenščini. Davorin Devetak je poz- dravil v imenu Društva Slovencev miljske občine (DSMO) Kiljan Ferluga in predstavil goriškega gla- sbenika, ki je ob pesmih komentiral njihovo gene- zo. Ravnokar je končal sneman- je nove plošče, ki je posvečena partizanščini očeta Angela Pun- terija - Laura. Z njim je bil še go- riški umetnik Anton Špa- capan, znan po ilustraci- jah v reviji Isonzo-Soča, ki pripravlja grafično podo- bo zanimivega večglasne- ga projekta z naslovom Per amo- re per odio o un ideale (Iz lju- bezni, sovraštva oziroma ideala). Mauro Punteri je z razčlenjenim nizom pesmi upodobil, tudi v furlanščini in slovenščini, očetov partizanski dnevnik, ki povzema dogodivščine atipične- ga poveljnika II. brigade S. A. P. Isonzo, ki je delovala v krajih ob furlansko-slovenski meji. Svoj mini koncert je začel z Magda- lenco, uspešnico skupine Zuf de Žur o tolminskih puntih, in ori- sal miljski publiki neznano zgo- dovinsko poglavje. Od ostalih pesmi z nastajajoče plošče bi omenil vsaj krasno, poetično zgodbo Il grande blu o očeto- vem srečanju z nemškim voja- kom z žuljavimi delavskimi ro- kami in tvegani odločitvi mla- dega komandirja v družbi polit- komisarja brigade, da prihrani življenje staremu vojaku... Za 25. april pa so v istrskobe- neškem mestu, odlikovanem s srebrno medaljo za zasluge in žrtve v odporništvu, spregovorili isti govorniki. Županja Marzi in predsednik tržaškega ANPI-ja Vallon sta, 74 let po osvobodit- vi, bila zelo stvarna in poanta njunih nastopov je bila v povezavi sodob- ne, socialne Evrope, s protifašističnimi vred- notami odporništva, ki so omogočile demokra- tično in vsestransko rast pri nas in v vsej Evropi. Zgodovinski ekskurz o deležu krajevnih parti- zanov in žrtev v vsej državi je bil pravšnji ar- gument proti zanikanju, enačenju, poenosta- vljanju in poskusom cenzuriranja sedanje politike o tej temi. Razstavo žena iz Milj v odporništvu odprl goriški kantavtor Mauro Punteri 25. april v Miljah ... in Trstu Z leve: kantavtor Mauro Punteri, prof. Claudio Venza, Anton Špacapan, Fabio Vallon, Marina Marzi in zadnja Mirta Čok od pokrajinske Anpi-Vzpi Kantavtor Mauro Punteri odpira razstavo Žene iz Milj v odporništvu... Posebno dragocene so bile misli mladih slovenskih dijakov in di- jakinj iz Milj na vprašanje, v ka- terih oblikah se danes pojavlja fašizem. Te je v obeh jezikih pre- brala Mirna Viola namesto od- sotne predsednice DSMO Fiorel- le Benčič. Društvo miljskih Slo- vencev tradicionalno sodeluje z Občino Milje pri proslavi za 25. april in tudi letos je po uradni slovesnosti zapel pred spomeni- kom padlih zbor Jadran iz Milj in Slovenec - Slavec iz Boršta pod vodstvom Danijela Grbca. Mladi so se nelahkemu vprašanju odz- vali z govorom o sodobnih obli- kah enoumja in cenzure (glede priročnika tržaških zgodovinar- jev ob dnevu spominjanja), o posegu v zasebnost sodobnih in- formacijskih sredstev, o talstvu mladih, ujetih v kratkovidnost politike in vseživljenjsko prekar- nost. Študent prava na tržaški univerzi Danilo Devetak pa je spregovoril o dejanskem ure- sničevanju svobode zlasti v svetu dela, kjer se vedno bolj vzposta- vlja odnos homo homini lupus. Razstava o ženah iz Milj v odpor- ništvu bo v občinski razstavni dvorani Negrisin v Miljah od- prta do nedelje, 12. maja, ob po- nedeljka do sobote, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. DavDev Vsak človek ima pravico do dela in dostojanstva Nadškof Giampaolo Crepaldi je pri maši v cerkvi sv. Antona Velikega, dne 1. maja povedal vernikom, da nas Cerkev ob priložnosti dneva posvečenega svetu dela in temu povezanih težav, vabi, da molimo in posvečujemo svetega Jožefa delavca, ki je bil izbran od Očeta kot varuh največjega zlata: Jezusa in Marije. Iz branja evangelijev razumemo, da je bil Jožef tih in ubogljiv človek, ki je bil pripravljen spremljati odraščanje sina Jezusa: ga pokril in segrel, ko se je rodil v revni štalici v Betlehemu; ga rešil z begom v Egipt, ko ga je Herod hotel umoriti; ga naučil mizarstva in skupaj z Marijo pomagal, da zraste modro in milostno. Papež Frančišek ga opisuje kot močnega, korajžnega in delovnega človeka polnega ljubezni. Prav v tej luči ga Cerkev predlaga kot vzor in varuha vseh delavcev. Nadškof se je zahvalil Škofijski komisiji za socialne in delavska vprašanja, ki je s Papežem Frančiškom pripravila pomemben dokument, v katerem poudarjajo vrednost svobodnega, kreativnega in solidarnega dela, s katerim človek izraža in veča svoje dostojanstvo. “Žal je tudi v našem prostoru veliko krize na področju dela, zato prosim institucije in celo civilno skupnost, naj ne zanemarjajo teh težav in naj priskočijo na pomoč mladim in tistim, ki so izgubili delo, saj ima vsak človek pravico do dela in dostojanstva”, je sklenil Giampaolo Crepaldi. Solidarna pobuda na trgu Cavana V soboto, 11. maja, se vrača v Trst sejem pravične in solidarne trgovine dežele Furlanije Julijske krajine. Pobudo, ki bo potekala od 9. do 20. ure na trgu Cavana, podpirajo Botteghe del Mondo in ustanove za pravično ter solidarno ekonomijo cele dežele (društva, krožki, skupine itd.). Namen tega pomembnega dogodka je sensibilizirati javnost o uresničitvi trga, ki jamči pravično ceno proizvajalcem in uslužbencem, s posebno pozornostjo za varstvo teritorija. Poleg trga bodo organizirane degustacije, delavnice, prireditve in glasbene točke. Ko stopimo v trgovino z jestvinami, napravimo v resnici politično izbiro koga bomo podpirali: ali smo na strani pravic ljudi in okolja ali na strani izkoriščanja velikega števila revežev v korist le redkim. Bogati program, ki bo na sporedu v soboto, se bo končal v torek, 14. maja, ob 20.30 s srečanjem “Potovati z odprtimi očmi” v gledališču “Franca e Franco Basaglia” pri Sv. Ivanu. Emilio Rigatti, Paolo Rumiz in Francesco Tullio Altan se bodo pogovarjali s časnikarjem in radijskim vodjem Massimom Cirrijem. Več info na http: //www.equofvg.it/fiera-e-giornata-regionale/ Mali naravoslovci na sprehodu Osebje Naravnega rezervata doline Glinščice vabi, v nedeljo 12. maja, mlade ljubitelje narave in njihove starše na voden ogled po kolesarski stezi in pešpoti G. Cottur. Med sprehodom bomo spoznali, kako poteka upravljanje Rezervata, katere so njegove posebnosti in kako poteka delo naravoslovca. Zbirališče bo ob 15. uri pred restavracijo Mario v Dragi. Sprehod bo trajal približno 2 uri. Udeležba je brezplačna. Kratke Videmska / Aktualno9. maja 201912 TAKI SMO (74)Katja Ferletič Sergio Leone - umetnik, inovator, “anarhični pesimist” 30. aprila je izšla priložnostna znamka, po- svečena italijanskemu režiserju Sergiu Leoneju ob 30. obletnici njegove smrti. Tiskali so jih 2,5 milijona, na njih je narisan revolveraš z gorami Sierre Nevade na ozadju, kupimo pa jih lahko po 2,40 evra in uporabimo za pošiljke v Ameriko, Azijo in Afriko. Sergio Leone je nenadoma umrl 30. aprila 1989 v enainšestdesetem letu starosti - z njegovo smrtjo je italijanska in svetovna fil- mska industrija izgubila enega izmed najbolj mo- dernih in inovativnih režiserjev. Leonejevi filmi so bistveno vplivali na dela drugih pomembnih režiserjev, kot so Clint Eastwood, Quentin Taran- tino, Steven Spielberg, Francis Ford Coppola, John Ford in Martin Scorsese, ter na umetniški razvoj velikih igralcev, od Henryja Fonde, Jamesa Coburna do Roberta De Nira. Leone, sin rimskega režiserja in igralke, je odraščal v obdobju polnega neorealizma italijan- skega filma, ki se je osredotočal na življenjske zgodbe preprostih ljudi, delavcev in na njihove ekonomske in duševne težave v obdobju po drugi svetovni vojni. Odraščal je v času, ko je bilo v Italiji prepoveda- no predvajanje ameriških filmov vestern, zgodb o Divjem zahodu - ti filmi so bili zgolj ameriška stvar, Leone pa je listal pritihota- pljene stripe in se zaljubil v svet kavbojcev in re- volverjev. Pri osemnajstih letih je igral svojo prvo, zelo obrobno vlogo, v delu Vittoria De Sice “Ladri di biciclette”, kmalu pa je postal scenarist in pomožni režiser v pomembnih ameriških pro- dukcijah v Rimu. Leta 1961 je režiral svoj prvi film “Velikan iz Rodosa”, ki je spadal v zvrst t. i. filmov “peplum”, ki so pripovedovali zgodbe o mitih in zgodovinskih likih iz časov starih Grkov in Rimljanov. Čeprav je tedaj ta filmska zvrst že izumirala, je Leonejevo delo poželo dober uspeh, tako da so mu tudi kinematografski kritiki in pro- ducenti zaupali podporo in ekonomsko pomoč: odločil se je, da bo sledil svojemu srcu in snemal “evropski vestern” oz. “špageti-vestern”. Vestern je zelo abstrakten kinematografski žanr, zelo od- daljen od resničnosti. V začetku šestdesetih let so ga že dojemali kot ponaredek, artefakt, ustvar- jen z namenom, da bi vtisnil v misli gledalcev sicer nerealna sporočila, katerih cilj je bil povz- digovati vrline ameriškega človeka; zato se je Leo- ne, razočaran nad istim mitom, ki mu je v mla- dosti prežel srce, odločil, da si bo zamislil svoj, nov vestern, bolj “realen”, krut, umazan in spek- takularen od ameriškega. Zarisal je nove junake, sodobnejše, manj anahronistične, cinične in iro- nične; v njegovih filmih sobivajo formalna po- polnost, iskanje hiperrealističnih podrobnosti in popolna brezbrižnost do spoštovanja glavnih pravil, ki določajo in med seboj razlikujejo fil- mske žanre. Leta 1964 je izšel njegov prvi film “Per un pugno di dollari”, ki je popolnoma prev- zel občinstvo, s čudovito glasbo Ennia Morrico- neja in ostrim pogledom tedaj še nepoznanega ameriškega igralca Clinta Eastwooda. Zelo uspešna sta bila še “Per qualche dollaro in piĚ” (1965) in “Il buono, il brutto, il cattivo” (1966), ki s prvim sestavljata t. i. “Trilogijo dolarja”. Leo- ne je kmalu postal izredno prepoznaven režiser, dosegel je mednarodno slavo in priznanja, nato pa je želel še dodatno razširiti svoja obzorja, in sicer s “Trilogijo časa”: leta 1968 je režiral uspešnico “C'era una volta il West”, v kateri je igralo veliko hollywoodskih zvezd, nato delo “GiĚ la testa” (1971), kjer se zgodba razvija v Me- hiki med revolucijo leta 1913, končno pa še film o gangsterjih “C'era una volta in America” (1984). Danes je Sergio Leone svetovno priznan kot eden največjih avtorjev v zgodovini kinematografije, zanimivo pa je, da je bila njegova kariera vseskozi označena z ostrimi kritikami in površnimi inter- pretacijami zlobnih filmskih izvedencev, kljub temu pa so ga ljubi- telji - ne samo ve- stern - filma dobe- sedno oboževali. Iz- jemni Leonejev ta- lent je prepoznala tudi nova generaci- ja mladih ameriških filmskih ustvarjal- cev, ki so spadali v t. i. “New Hollywo- od”, obdobje velike prenove ameriškega filma, do katere je prišlo med šestdese- timi in zgodnjimi osemdesetimi leti zaradi izjemnega padca števila gledalcev in krize, ki je prizadela ameriško filmsko industrijo ob vedno večji vlogi televizije in uspehu evropskih filmov, zlasti ita- lijanskih komedij in kultnih filmov “špageti ve- stern” ter francoske “Nouvelle Vague”. Od Spiel- berga do Scorseseja so skoraj vsi “mladi režiserji” preučevali Leonejev stil in njegove ve- like bližnje plane umazanih obrazov igralcev (ko jih med snemanjem izbere Tarantino, pravi svo- jim pomočnikom: “Give me a Leone”! - “Dajte mi Leoneja”! ). Ob tej tehniki je Leone uporabljal tudi veliko širokih planov, s katerimi je spretno ovrednotil lepoto in prostranost pokrajine, v ka- tero je bila utopljena pripoved, ta pa se je razvijala v dolgih montažnih časih in napetem, stalnem pričakovanju določenega dogodka. Uspeh filmov Sergia Leoneja je bil izjemen. Tri- deset let po njegovi smrti lahko še vedno uživa- mo ob gledanju njegovih del, ob spoznavanju bogastva pripovedi in človečnosti njegovih likov, ki nimajo nikoli preprostega, enotnega, mono- litnega značaja, temveč nihajo med bledo pov- prečnostjo in izražanjem visokih človeških la- stnosti. Po značaju se je Leone imel za nepo- slušnega, “anarhičnega pesimista”: “Po naravi sem pesimist. V filmih Johna Forda z upanjem gledamo skozi okno, jaz pa prikazujem nekoga, ki se boji odpreti vrata in, če se le odloči, da jih bo odprl, ga bo verjetno v čelo zadela krogla”! inuli torek se je v Špietru v prostorih SMO odvijalo drugo in zadnje predavanje na temo “Slovenski knjižni jezik v Beneški Sloveniji”. Sprehod skozi besedila v dveh etapah, začenši pri Starogorskem rokopisu, je vodila Živa Gruden. Naj omenimo, da je bil na prvem srečanju govor o besedilih, ki gredo od prvih zapisov do začetka prejšnjega stoletja, drugi večer pa je bil posvečen sodobnim zapisom. Najprej je Grudnova poslušalcem orisala posebnosti verskih zapisov, podobic in odlomkov iz katekizma iz začetka stoletja, nato so prišli na vrsto Ivan M Trinko, Anton Cuffolo, Anton Birtič ter urednik Matajurja Vojmir Tedoldi. Zanimivo predavanje, katerega namen je bil poudariti, da se je v Benečiji slovenski knjižni jezik od samih začetkov uporabljal tako v zasebnih, kot v javnih zapisih, se je končalo pri sodobnikih, kot so Luigia Negro, Giorgio Banchig in Michele Obit. V retrospektivi pisane besede, poslušalci so dobili tudi brošuro z zapisi, je Živa Gruden vključila tudi zasebna pisma in poezijo kot dokaz, da se je slovenščina uporavljala tudi v vsakodnevnem življenju. Od 20. do 30 aprila je v prostorih Inštituta za Slovensko kulturo istočasno potekal tudi Beneški knjižni sejem, ki je nudil pregled gradiva, knjig, zbirk in objav, ki so izšle v zadnjih letih v Benečiji. Obe prireditvi sta potekali ob svetovnem dnevu knjige. S. P. Jurjevanje: igre, pesmi, sv. maša, taborni ogenj ... Skavtski praznik v Gorici udi letos smo se goriški skavti in skavtinje 1. ma- ja zbrali pred skavtskim sedežem v Gorici, da bi se sku- paj spomnili zavetnika skav- tov, sv. Jurija. Letošnje jurje- vanje je organiziral goriški klan, ki si je med drugim za- mislil, da bi si udeleženci lah- ko ogledali fotografije raznih dejavnosti goriških skavtinj in skavtov od ustanovitve, ki je bila pred petinpetdesetimi leti, do danes. Poleg volčičev in volkuljic, iz- vidnikov in vodnic, roverjev in popotnic ter voditeljev so se nam pridružili tudi starejši skavti in skavtinje, ki niso več aktivni člani, in njihove družine. Po glavnem zboru, v katerem smo ob dviganju za- stave zapeli Skavtsko pesem, je potekala cela vrsta iger in ak- tivnosti, ki so jih vodili kla- novci. Šlo je predvsem za tra- dicionalne skavtske igre špor- T tnega značaja, ki se jih skavtiradi igramo na taborih ali nadaljših srečanjih, seveda pa ni manjkalo možnosti za manj športne udeležence jurjevanja. Najprej sta bili na vrsti ro- verček in skavtski kviz, v dru- gem krogu iger pa smo se pri- sotni pomerili v scoutballu in “activityju”. Za najmlajše so klanovci pripravili lov na za- klad, ki so ga otroci našli s po- močjo raznih namigov. Te pa so si zaslužili tako, da so uspešno izpeljali različne na- loge. Nazadnje smo vsi prisot- ni, od najmlajšega do najsta- rejšega, igrali zastavico. Tudi za kosilo so poskrbeli kla- novci in skuhali odlično pašto in hrenovke, zraven so ponu- dili tudi sadje. Sledilo je nekaj prostega časa, ki smo ga vsi prisotni izkoristili za klepet ali igre pod lipami Kulturnega centra Lojze Bratuž. Sv. mašo je daroval msgr. Renato Pod- bersič in udeležence nagovo- ril, naj sledijo zgledu Jezusa Kristusa. Že nekaj let na jurje- vanju novi člani ne izrekajo svoje obljube, saj to storijo v posameznih vejah. Pomen obljube smo goriški skavti in skavtinje vseeno osvežili na tem skavtskem prazniku, saj smo med sv. mašo vsi prisotni skupaj obnovili svojo skavtsko obljubo. Pri tabornem ognju, ki ga je vodil noviciat, so sode- lovali VV, RP in voditelji z uprizoritvijo škečev. Izvidniki in vodnice smo v škeču prika- zali, kako najstniki vidijo sta- rejše skavte. Z zabavnimi škeči in raznimi pesmimi se je končalo tudi letošnje jurjevan- je. Preden je vsak odšel do- mov, smo z jambora sneli za- stavo. Poslovili smo se s klici vodov in s Pesmijo slovesa ter si tako obljubili, da se bomo še kdaj srečali. Sijoča Puma Jurjevanje tržaških skavtinj in skavtov V znamenju 60-letnice obljube prvih skavtinj kavtinje in skavti vsako pomlad obhajajo praz- nik svojega zavetnika sv. Jurija. Za tržaški del Sloven- ske zamejske stavtske organi- zacije je bilo letošnje jurje- vanje v nedeljo, 28. aprila, ko so načrtovali, da bodo ta skavtski praznik priredili v Mačkoljah, da bi tako tudi počastili 60-letnico ustano- vitve Slovenskih tržaških skavtinj. Iz Mačkolj je nam- reč sestra Ljuba Smotlak, ki je leta 1959 v Boljuncu poda- la svojo skavtsko obljubo skupaj z Vero Lozej, kar je po- menilo začetek ustanavljanja S in delovanja tržaških skav-tinj. Zaradi vremenskih ne-prilik pa so se v nedeljo pre- selili v Žavlje, kjer so se v tamkajšnji cerkvi zbrali člani vseh starostnih vej tržaškega dela skavtske organizacije. Praznično srečanje se je začelo z zborom, Skavtsko pesmijo in klici, nadaljevalo pa z mašo, ki jo je daroval duhovni asistent te mladin- ske vzgojne organizacije To- ne Bedenčič, ob njem pa je somašel domači župnik Pao- lo Iannaccone. Že nekaj let jurjevanje ni več dan, ko pred vsemi obljubijo novi člani organizacije, ker se to dogaja po posameznih četah. Jurjevanje je tako predvsem dan utrjevanja zvestobe skavtskim obljubam in vred- notam. Tako so med mašo vsi prisotni, pred pokrajin- skima načelnikoma Vlasto Novak in Matijem Premoli- nom, obnovili svoje obljube, vodstvo pa je sklenilo, da za- radi deževnega in mrzlega vremena skrajšani program iger in taborno luč izvedejo v bližnji župniški dvorani. Voditelji pa so tudi iz- koristili srečanje, da so prisotnim sprego- vorili o obletnici žen- ske veje Slovenske za- mejske skavtske orga- nizacije, kar je zlasti za mlajše člane in čla- nice vsekakor drago- cen podatek, ki jim lahko pomaga razu- meti ne le razvoj zgo- dovinskega ozadja nastajanja, ampak tu- di sedanji pomen in vlogo organizacije, ki ji pripadajo. Letošnje jurjevanje je bilo mogoče res malo bolj 'hišno' v primer- javi s prejšnjimi, a zato nič manj praznično in slovesno. Za volčiče in volkuljice, iz- vidnike in vodnice, popotni- ce in roverje ter njihove vo- ditelje, pa je bilo dogajanje v Žavljah tudi že napoved, da so vse bližji poletni tabori, ki pomenijo vsakoletni višek skavtskega delovanja. E. G. foto dd Foto Matej Kos Večer posvečen sodobnim zapisom Knjižna slovenščina je bila v Benečiji vedno živa ŠPETER Slovenija 9. maja 2019 13 V Sloveniji primeri ponovnega zniževanja gospodarske rasti Zaupati v obstoj, učinkovitost in pravičnost EU! Sloveniji je veliko oblet- nic pomembnih dogod- kov iz preteklosti, tudi sporov o njih, pa obeleževanj, ki so morda zgolj lokalnega pome- na. V reviji Demokracija so napi- sali, “da slovenski levičarji vsako leto mesec maj spremenijo v dne- ve blaznosti, ko še bolj kot druge dni v letu zganjajo svoj kulturni boj proti navadnim državljanom, ki se jim totalitarizem gabi”. Za- gotovo je kakšen dogodek nevre- den bučnih razprav in sporov, to- da je skladen z načeli in prakso v državah s parlamentarno demo- kracijo, in ga torej ne bi smeli za- nikati. Bolj sporna za slovensko demokracijo so tolmačenja ra- zličnih dogodkov iz preteklosti, ki ostajajo brez celovite obravna- ve in ocene. 27. april je, denimo, uradno državni praznik, označen kot Dan upora proti okupatorju, toda marsikdo je opozoril, da je V bil njegova predhodnica Protiim-peralistična fronta, ki je imela vprogramu sodelovanje med Hi- tlerjevimi nacisti in Stalinovimi komunisti. Dan upora proti oku- patorju pa je tudi po vsebini ne- resničen, saj so boj proti okupa- torju v Sloveniji začeli člani na- rodno obrambne in proti- fašistične organizacije TIGR. To pa je pri nas zamolčano. V Sloveniji bodo obeleževanja ra- zličnih dogodkov trajala še na- dalje v mesecu maju, zato bodo vzbujala nove ocene in komen- tarje. 14. maj bo Dan slovenske vojske, ki pa ni dovolj pripravlje- na za zahtevne naloge, kar zani- kajo na naslovnici njenega glasi- la. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, največje sindikalne centrale v državi, Li- dija Jerkič, je zagrozila, “da sindi- kati danes zahtevajo, jutri pa bo- do vzeli”. To pa je malo verjetno, da se bo kdaj zgodilo, ker pred- sednici njena leva ideološka opredelitev najbrž preprečuje, da bi se odločneje zopersta- vila enaki ideološki opre- deljenosti vlade in drugih odločujočih organov v Sloveniji. Ob Dnevu zma- ge, ki ga bodo na ideo- loški in politični levici proslavili dvakrat, devete- ga in petnajstega maja, bodo pisateljica Svetlana Makarovič in njeni gostje, uprizorili dogodek ime- novan Nosil bom rdečo zvezdo, ki je že v prejšnjih izvedbah povzročil kritike in obsodbe tistega dela slovenske javnosti, ki je ideološko in politično drugače opredeljen, kot pa je Sve- tlana Makarovič. Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imuno- log, publicist in pisatelj, je v časniku Delo, v komentarju s po- menljivim naslovom Tito po Ti- tu, zapisal: “Naše glave so skoraj 40 let po Titovi smrti še vedno obsedene s strahom, da bi ko- murkoli prepustili učinkovito oblast. Kot nekoč še zmeraj velja – tovariš Tito, prisegamo ti, ozi- roma s tujko, druže Tito, mi ti se kunemo! ” V časniku Delo je Peter Rak na iz- viren in svojski način opisal svoja spoznanja in občutke, zaradi naše zazrtosti v preteklost. “Če se človek vrne v Slovenijo tik pred aprilsko-majskimi prazniki, ga slovenska stvarnost hočeš nočeš spravi v slabo voljo. 27. april in 1. maj sta še vedno predvsem pri- ložnost za ideološko obstrelje- vanje, vedno znova so na mizi enaki argumenti in protiargu- menti ene in druge strani. Pov- sem jalova debata praviloma traja kakšna dva tedna, dokler počasi ne zvodeni in se pojavi kakšna druga obletnica tega ali onega dogodka iz sredine prejšnjega stoletja. To je klasičen vzorec, ki se ponavlja že skoraj tri desetletja, in nič ne kaže, da bo kaj drugače leta 2020 ali pa leta 2030. Ob do- ločenih praznikih se je morda primerno umakniti v tujino, saj se s tem izognete povsem nepri- mernim napetostim in razpra- vam. Recimo, ali je bila 27. aprila 1941 ustanovljena Protiimperia- listična ali Osvobodilna fronta, 1. maja pa vam na mitingih ni treba poslušati uradnih govorov mili- jonarjev, ki razlagajo, da se prav- zaprav "počutijo proletarce”. V Sloveniji sicer ta majski čas po- tekajo različna dogajanja. Živah- na in polemična je zlasti kam- panja kandidatov za poslance, ki bodo izvoljeni na bližnjih evrop- skih volitvah. V Sloveniji se na- daljujejo revščina, brezposelnost, v našo državo pa še vedno prihajajo migranti, ki povzročajo zaskrblje- nost in tudi proteste v javnosti. Premier Mar- jan Šarec pa s posegi v Sloveniji in v tujini širi svojo vlogo in si utrju- je pozicije. Na poli- tičnih prizoriščih kan- didati za 8 poslanskih mest v evropskem par- lamentu, kolikor jih je določenih za Sloveni- jo, vsi po vrsti izrekajo zaupanje v Evropsko zvezo, vizijo te povezave, imajo pa tudi bojazni glede politike in stališč prenovljene EU do Slove- nije. Ljudmila Novak, iz stranke Nova Slovenija, krščanski demo- krati, kandidatka za evropsko po- slanko, denimo ugotavlja: “Naj- večji izziv EU bo zagotovo po- vrnitev zaupanja državljanov v obstoj, učinkovitost in pravičnost povezave. V teh časih se pogosto spomnim na svojega očeta, ki je večkrat rekel, da funkcije pridejo in gredo, naša dejanja pa ostane- jo, se seštevajo in ustvarjajo zau- panje. V Sloveniji imamo zdaj ce- lo predsednika vlade, ki nima vi- zije o EU, in si ne upa stopiti v evropski parlament. Zagotovo pa mora Slovenija najprej pomesti pred svojim pragom”. V nekakšnem evropskem vzdušju, ki je nastalo oz. so ga po- litiki ustvarili v Sloveniji, se urad- no skoraj ne omenja, da v naši državi v revščini živi 268.000 lju- di, revni so zlasti upokojenci in tudi mnogi delavci. Pojavljajo se prvi znaki nove gospodarske kri- ze. V koncernu za proizvodnjo gospodinjskih strojev oz. bele tehnike, Gorenje v Velenju, je no- vi lastnik iz Kitajske, tik pred 1. majem odpustil 230 delavcev. V nekaterih podjetjih so zaradi kri- ze v državah, kamor izvažajo svo- je izdelke, to je predvsem Nemčija, morali tudi sami začeti zmanjševati svojo proizvodnjo. Toda sedanji oblastniki v Slove- niji o novi gospodarski krizi ne- radi govorijo. Publicistka Maja Sunčič je v tedenskem magazinu Reporter zapisala, “da Marjan Šarec najbolj ogroža Slovenijo. Spreminja se v nevarno mešani- co levega in desnega populi- stičnega skrajneža”. Nemara pa bi morala ugledna komentator- ka, kar Maja Sunčič vsekakor je, tudi zapisati, da je bil Marjan Šarec izvoljen zakonito in lahko zato povsem suvereno opravlja svojo funkcijo. Za izvirno temo je poskrbel Tone Kompare, župnik župnije sv. Ja- neza Krstnika v Trnovem, v Lju- bljani. V intervjuju za tedenski magazin Reporter je povedal, da imajo v Trnovem prelep župnij- ski vrt. Toda ob tem želi in bi rad, “da bi ljubezen sodobnega člove- ka s psa prišla na človeka. Žal je pes za marsikaterega Slovenca sveta žival. To ni normalno. Žival ima svoj prostor, človek pa ne- skončno pomembnejšega. Razli- ka med živaljo in človekom je ze- lo očitna in predstavljiva. Morda lastniki psov to težko slišijo, ven- dar jim nekdo mora to povedati. Biti moramo normalni. Zato psi na našem župnijskem vrtu niso in ne bodo dobrodošli, ljudje pa so brezpogojno nadvse vabljeni in dobrodošli”. Marijan Drobež Čudovito vreme na velikonočni dopoldan je v Miren privabilo veliko množico. Na “kampotu” so se zbrali z namenom, da srečajo prijatelje, sorodnike in znance. Večina, kar 165 izmed njih, se jih je pomerila v ciljanju pirhov, 25 z vsaj enim uspešnim zadetkom. Že 41. tradicionalno ciljanje pirhov so s prvimi petimi meti uvedli župan Občine Miren – Kostanjevica Mauricij Humar, podpredsednik KS Miren Tomaž Batistič in predsednik KS Orehovlje Bogomir Nemec. Veliko zanimanje za tekmovanje se kaže pri mladini. 48 so jih našteli, od najmlajših triletnikov do fantov in deklet iz najvišjih razredov osnovne šole. Najboljši strelci so s ponosom dvignili pokale v zrak: prvi David Štanta, drugi Anej Petejan in tretji Matic Brisko, vsi trije domačini. Tudi ženske so imele hudo konkurenco. Izmed 39 žensk je imela najbolj mirno roko Eva Kljun, za njo Nada Štanta in Tina Saksida. Najbolj napeto vzdušje je med moškimi, letos se jih je k tekmovanju prijavilo 78. Dean Cijan je postal zmagovalec že v prvem krogu, saj je edini dosegel dva zadetka od prvih petih možnosti. Za drugo in tretje mesto so se v drugem krogu borili vsi preostali, ki so zadeli po enkrat. Izmed njih je bil najboljši Danijel Škarabot, takoj za njim pa Kazimir Cijan. Vsi najboljši strelci so prejeli bogate nagrade sponzorjev in pokale. Na domači polici marsikaterega tekmovalca jim bodo delali družbo pokali iz prejšnjih let. / SC Tradicija ciljanja pirhov v Mirnu se nadaljuje Po podatkih slovenskega statističnega urada Povprečen Slovenec lani zavrgel 64 kg hrane letu 2017 je povprečen prebivalec Slovenije za- vrgel 64 kilogramov hra- ne ali štiri odstotke manj kot v le- tu prej. Med zavrženimi količina- mi je bilo po ocenah statističnega urada 38 odstotkov užitnega de- la, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Količina odpadne hrane se je v obdobju od leta 2013 do 2016 po- večevala, lani pa nato upadla. Glede na leto 2013 je bilo odpadne hrane lani še vedno za 11 odstotkov več, skupno skoraj 131.800 ton, je zapisal državni statistični urad. Polovica vse odpadne hrane nastane v go- spodinjstvih. Lani so tako gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton od- padne hrane; v primerjavi z l. 2016 je bila ta količina za dober odstotek manjša, v primerjavi z l. 2013 pa za nekaj več kot sedem odstotkov večja. Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavno- stih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. V teh dejav- nostih je v l. 2017 nastalo neko- liko manj kot 40.600 ton odpad- V ne hrane, kar je skoraj osem od-stotkov manj kot v l. 2016 in sko-raj šest odstotkov več kot v l. 2013. Nekaj več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skla- diščenja, pretečenega roka upo- rabe in podobno. Lani je v tej de- javnosti nastalo okoli 13.100 ton odpadne hrane ali skoraj deseti- no manj kot v l. 2016. Malo manj kot desetina odpadne hrane pa nastane še pri proizvod- nji hrane, vključno s primarno proizvodnjo. Lani je v tej dejav- nosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli dva odstotka manj kot v l. 2016, ven- dar pa hkrati za skoraj 32 odstot- kov več kot v l. 2013. Ostanki or- ganskega izvora, ki izhajajo iz de- javnosti proizvodnje hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med od- padno hrano. Odpadna hrana, ki konča v siste- mu ravnanja z odpadki, se sicer v največji meri predela v bioplinar- nah, sledi predelava v kompostar- nah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju od 2013 do 2016 po- večal s 35 na 48 odstotkov, lani pa je upadel na 46 odstotkov. De- lež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 odstotki, lani pa so v kompostar- nah predelali skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 odstotkov nastale odpadne hrane. Po letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpad- no hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi ko- munalnimi odpadki, pred odlaganjem bio- loško stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Delež od- padne hrane, ki se pred odlaganjem biološko stabilizira, se je od leta 2013 povečeval in je la- ni znašal 22 odstotkov. Drugo ravnanje z odpadno hra- no zajema postopke, kot so so- sežig in sežig, ponovno rafiniran- je olja, drugi postopki biološke predelave ter odlaganje. V obdob- ju 2013-2017 se je zmanjšal delež drugega ravnanja z odpadno hra- no (s 23 odstotkov v 2013 na dva odstotka v 2017), predvsem zara- di zmanjševanja količin nepo- sredno odložene odpadne hrane. Planinska pot na Sveto Trojico pri Pivki Postavili so nov križev pot laninska pot na Sveto Trojico pri Pivki (1123 n. v.) bo odslej za številne pohodnike in gorske kolesarje še bolj bogata. Koprski škof msgr. dr. Jurij Biz- jak je na tretji spominski dan posvetitve (vsako le- to 2. maja), blagoslovil nov križev pot, ki so ga postavili pod vrhom. Domislil in izdelal ga je Vid Premrl, dve postaji pa je iz kamna izklesal tudi kamnosek Tadej Ra- zingar. Vsako postajo se- stavljata lesen križ, pri- trjen na kamen, z vkle- sanim verzom, ob njem je na drugem kamnu s postajo povezan vklesan svetopisemski citat. Na 12. postaji je v neobde- lanem naravnem kam- nu izklesan križani, na zadnji pa je izklesan Božji grob. Dogodek so pripravili ob tretji obletnici posve- titve nove cerkve, ki so jo pred 10 leti začeli gra- diti na vrhu hriba na ruševi- nah prejšnje cerkve. Med mašo je škof Bizjak lepo ponazoril pomen spominjanja obletnice in sporočilnost križevega pota. Izvoljeno ljudstvo ima lep pre- govor: vsaka država ima toliko neba, kot ima tal pod nogami. Tudi kristjani imamo toliko P neba nad sabo, kolikor imamoposvečenih tal pod nogami,saj vsi čutimo, da se v po- svečenih krajih čistina neba spušča na zemljo. Kakor potre- bujemo nebo nad sabo, tako potrebujemo tudi sveta tla pod nogami. Tudi blagoslov križevega pota je blagoslov tal. Na takih krajih so nam nebesa bližje, delijo nam tolažbo. Spo- minjanje na posvetitev ima pomen v tem, da se spomni- mo, kako smo tam doživljali mir, ki ga svet ne more dati, ampak ga daje nebo nad nami in tla pod nami. Potem je nadaljeval: “Kdor ve- ruje v Sina, ima večno življen- je. Kristjani verujemo v Sina in Sveto Trojico. A ta vera je zelo raznovrstna. V učlovečenje že verujemo. A najbolj potreben in pogrešan vidik med kristja- ni je, da je treba verovati v Kri- stusov križ in trpljenje, njegovo smrt in težke ure med nami, v njegovo ponižanje in sramo- to. Bistvo naše vere je znotraj tega”. Ob koncu se je zah- valil vsem, ki so križev pot domislili, ga izdelali in postavi- li ter zaželel, naj pri- pomore k okrepitvi vere v križ. Kristus je osmislil mnogo trpljenja. Bodimo hvaležni Cerkvi, da jo lahko obiskujemo in srkamo vase ter doživljamo mir. Križev pot in to sve- tišče naj vsakemu, ki pride, prinese no- tranji mir, tolažbo in notranjo svetlobo. Župnik Niko Štran- car pa se je zahvalil premnogim sodelavcem za prostovoljno delo postavitve postaj, darovalcem materiala in prevoza ter glavnemu sno- valcu g. Vidu Premrlu, duhov- niku v pridruženih župnijah Brezovica in Slivje, ki je izdelal in daroval križev pot. JBa Ljudmila Novak Aktualno9. maja 201914 ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 7. maja 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (242)Erika Brajnik Pomen črevesja v naturopatiji (3) Dejstvo je, da na sestavo črevesne mikrobio- te vpliva naša prehrana. Študije kažejo, da prehrana, polna rafiniranih sladkorjev, favo- rizira rast patogenih bakterij (Berg et al., 2013 in Begley et al., 2006). Študije so poka- zale, kako prehrana s polno vlakninami uravnava pH črevesja in zavira rast patoge- nih mikroorganiz- mov (E. coli in dru- ge Enterobactteriace- ae) (Zimmer et al., 2012). Znanstveniki so dokazali, da ima- jo mestni otroci slabšo sestavo čreve- sne mikrobiote kot podeželski, predv- sem zaradi stresa, življenjskega stila in vlaknin, prehrane torej (De Filippo et al., 2010). Skratka, pri tistem, ki boleha za celiakijo, je pomembno vzdrževati dobre bakterije v čre- vesju. Na njihovo sestavo pa vplivamo sami s prehrano. Vsekakor je probiotična integra- cija ob težavah potrebna in nujna. To velja za vse bolezni in težave črevesja, kot so Chronova bolezen, razdražljivo črevesje, in- toleranca na laktozo ali gluten, diareja, za- prtje idr. Prehrana, ki krepi imunski sitem, je zelenja- va, kot so cikorija, brokoli, koromač, ki naj- bolj spodbujajo porast bifidobakterij in lak- tobacilov. Za zajtrk priporočam predvsem med, semena in proseno kašo. Da si posa- meznik uredi jedilnik, svetujem vraničnega, ker najbolj ureja inzulinska nihanja telesa. V prodajalnah nudijo veliko izdelkov brez glutena, ki so pa žal polni sladkorjev in rafi- niranih vrst moke. Čeprav so brez glutena, so to vseeno bele, rafinirane moke. Veliko bolj pomembno je, da uživamo in izbi- ramo polnozrnato moko in ne bele, to- rej moko, ki je brez glutena in ni rafini- rana. Kdor ima pa sa- mo intoleranco na gluten oziroma je občutljiv nanj, naj izbira samo polno- zrnate vrste moke. Samo polnozrnata moka vsebuje kalček, vitamine in minerale, ki so potrebni za življenje. Rafinirana moka tega ne vsebu- je. Polnozrnata moka vsebuje absolutno manj glutena kot rafinirano žito. Tako bomo zbrali pirino ali kamutovo moko, ki je pol- nozrnata! Vsebuje absolutno manj glutena kot bela. Tudi koruza naj bo polnozrnata ka- kor tudi riževa moka. Polnozrnate vrste mo- ke so polnovredne in veliko bolj hranljive, težje pa jih je zaslediti na prodajnih policah! Iščimo zdravje! / konec www.saeka.si Mesec maj, veli- ki traven, je me- sec daljših sončnih dni, cvetja in češenj. Že od nekdaj je ta mesec preve- valo praznično vzušje, ki se je v starih časih začenjalo in se še danes začenja že s 1. majem, mednarodnim delavskim praznikom. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstra- cije v Chicagu v teh dneh leta 1886, pa tudi naj- večje praznovanje socialnih in gospodarskih do- sežkov mednarodnega delavskega gibanja. Delavci so takrat zahtevali osemurni delovni urnik, v spo- padih s policijo je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa obsojenih na smrt. Po teh dogodkih se je ta maj- ski dan v delavskih krogih imel za praznik delav- stva, ki so ga ljudje obeleževali na različne načine, v 20. stoletju pa je pridobil uraden sta- tus. V današnjem času je praznovanje tega dne še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti po mno- gih mestih, ki jih navadno organizira- jo delavske organi- zacije, pri nas, na va- seh, pa je to še po- sebno lepa pri- ložnost za druženje in veselje. Na pred- večer prvega maja so namreč nekoč po gričih zagoreli kresovi, v sre- diščih vasi pa še danes postavljajo velike, za praz- novanje pripravljene, z venci in cvetjem okrašene prvomajske mlaje, ki imajo navadno na vrhu pri- trjeno rdečo zastavo, pod vrhom pa venec iz zelen- ja. Pred prazničnim prvim majem npr. v Novi Go- rici potekata tradicionalni prireditvi, furenga in kresovanje v Borovem gozdičku: jambor na vozu s konjsko vprego še danes pripeljejo iz Trnovega v mesto, okrasijo ga žene in dekleta s pleteno bršlja- novo kito, postavijo pa ga na travniku pred mestno hišo. V Dolini na Tržaškem imajo že od nekdaj na prvo nedeljo v maju velik praznik, to je Majenca, prastar vaški običaj, ki poteka vsako leto v vasi. To je praznik pomladi in mladosti, ki verjetno izhaja celo iz poganskih obredov rodnosti in je zakore- ninjen v zavesti vaščanov - ob dviganju mlaja sta navadno tudi bogat spored razstav in kulturnih prireditev ter seveda obilna ponudba domače hra- ne in pijače. Prvi maj se praznuje po vseh naših vaseh: 30. aprila se fantje zberejo in se zmenijo, kam bodo šli po drevo. S seboj vzamejo potrebno gozdarsko orodje, pijačo in se napotijo v gozd (ne- koč z vozom in konjsko vprego, danes s traktor- jem), kjer zelo premišljeno izberejo mlaj, saj posa- mezne vasi še danes med seboj tekmujejo, katera se bo ponašala z najvišjim, najbolj ravnim in na- jlepše okrašenim prvomajskim simbolom. Izbrano drevo posekajo in ga že na kraju samem oklestijo, odstranijo mu odvečne veje, pustijo pa mu zeleni vrh - krono. Med petjem in vriskanjem ga nato pri- nesejo na slavnostni prireditveni prostor sredi vasi, kjer ga olupijo, očistijo, nanj pritrdijo zastavo, žen- ske pa ga okrasijo z vencem, barvanimi trakovi in cvetjem. Končno ga s pomočjo vrvi, dolgih lestev in palic “pik” dvignejo: “Drevo, ki se leto za letom po zimskem mrtvilu prebudi, rase, se dviga v nebo, odeto v zelen slavnostni plašč in posuto s cvetjem, ki bo postalo sadje, je simbol živjenja, rasti, moči”. Po postavitvi majskega drevesa so nekoč fantje no- sili “mlaje” dekletom na domove: na okno ali hišno ograjo so pritrdili vejo robide dekletu, ki se je kot trn oprijemalo vsakega fanta, koprivo tiste- mu, pri katerem je bilo nevarno, da bi se fant “ope- kel”, bezgova veja pa je pripadala osornemu, po- nosnemu, antipatičnemu dekletu, trnje je šlo zba- dljivki, visoko in suho dekle je dobilo topolovo ve- jo. Ponekod je zaljubljenec svoji zaročenki podaril strešni korec, simbol hiše, ki jo bosta skupaj zgra- dila, cvet rdeče detelje so fantje dali dekletu, ki je rado kaj več popilo, češnjeva veja pa je bila največje priznanje za najlepše dekle, ki je čudovito kot je češnjeva veja spomladi. Tako so vaška dekleta vsak 1. maj zjutraj spoznala, kaj so fantje mislili o njih. Zgodaj zjutraj še danes v Doberdobu obeležujejo praznik z budnico, saj se pihalni orkester Kras poda na obhod vaških ulic, domačini pa glasbenikom po- strežejo s kavo in pecivom. Do pred kratkim je prvo- majsko prebujanje prineslo doberdob- skim kmetom in hišnim gospodar- jem tudi neprijetno presenečenje, saj so fantje po dvigu mlaja, ponoči ho- dili po domovih sovaščanov in kra- dli cvetje v vazah, kmečko orodje, “karjole”, kolesa, celo večje železne “portone” in druge predmete, ki so jih potem na- brali na kup pod mlaj, vsak gospodar pa si je moral naslednji dan sam poiskati svoje stvari. Mlaj se ob koncu meseca maja podre (nekoč je sku- pinica mladih les prodala, izkupiček pa zajedla in zapila), dviganje pa je praznik za vse - pri nas še vedno, tako nekoč kot danes, odlična priložnost za druženje, zabavo za vse vaščane, otroke, mlade in starejše. Medtem ko možje skrbijo za drevo, pridne gospodinje pripravijo hrano in pijačo: ponekod so na vrsti pečeno meso, frtalja in pašta z golažem, seveda ne smejo manjkati sladkarije, ki jih pridne gospe spečejo za ta praznik, med temi so nekoč pri- pravljale tudi slastne krompirjeve, bosančkom po- dobne rogljičke z marmeladnim nadevom. KROMPIRJEVI ROGLJIČKI Sestavine: 200 g kuhanega pasiranega krompirja, 200 g ma- sla, 100 g sladkorja, 1 jajce, 500 g moke, sol, limo- nina lupina, 1 vrečka pecilnega praška. Priprava: Moko s pecilnim praškom damo na desko, doda- mo maslo v koščkih in ga s prsti dobro premešamo med moko, da naredimo maslene drobtine. V večji skledi zmešamo krompir, sladkor, sol in jajce, to zmes dodamo moki ter hitro zgnetemo testo. Iz te- sta naredimo osem hlebčkov, ki jih pustimo vsaj 30 minut v hladilniku, da počivajo, nato jih raz- valjamo za dober nož debelo. Na testo položimo poveznjen krožnik in ga s koleščkom zrežemo na okroglo, nato pa krog razdelimo na 6 ali 8 delov. Na širši del vsakega trikotnika damo marmelado, nato ga zvijemo v kifeljček. Rogljičke pečemo 15- 20 minut pri 175/180 stopinjah Celzija, nato jih potrosimo s sladkorjem v prahu. Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (36) Pri Materi Božji – Žanjici Začetek romarskega leta v Porčinju orčinj – Porzus je mala gorska vasica nad Ahtonom. Ta kraj je znan zaradi medvojnega poboja med partizani na planini nad vasjo, manj znano pa je, da je to kraj, kjer se je 8. septembra 1855 Marija prikazala desetletni deklici Terezi Dush. Tri leta pred prikazovanji v Lourdesu je Marija, Terezi, ki jo je mama na praznični dan poslala žet travo za lačno kravo, v domačem narečju naročila, naj vsem sporoči: “Niemate dielat tu nedejo! ” in “niemate klet! ”, se pravi naj ljudje posvečujemo praznike in naj ne preklinjamo, oz. naj spoštujemo postne dneve, se pokorimo in molimo rožni venec. Mala vidkinja je kmalu osirotela in oblasti so jo poslale v sirotišnico, sama se je nato odločila, da vstopi v kongregacijo Sester Božje previdnosti in je bila leta 1868 posvečena, a je, dan po Marijinem vnebovzetju leta 1870 umrla, ko še ni dopolnila 25 let. Njeno usodo, kakor tudi pomen prikazovanj in aktualnost omenjenga naročila, je udeležencem prvega letošnjega slovenskega romanja k Materi Božji – žanjici na vigilijo Bele nedelje, ali nedelje Božjega usmiljenja, v soboto 27. aprila, razčlenjeno predstavil Aleš Rupnik, župnik iz Kanala ob Soči, ki že vrsto let skrbi, da Porčinj obiskuje vse več slovenskih P Marijinih častilcev.Zbralo se je res lepo številoromarjev predvsem iz Posočja in Brd ter posameznikov iz okoliških dolin. Zaradi bolezni se slovesnosti ni mogel udeležiti msgr. Marino Qualizza, ki je bil napovedan, da bo vodil uvod v novo romarsko leto. Zato je slovesno mašo daroval Aleš Rupnik ob somaševanju Emila Kramarja iz Šlovrenca v Brdih in Jožefa Mikuša iz Ročinja. G. Rupnik je v svojem nagovoru med drugim ugotavljal, da postaja Porčinj tudi vse bolj kraj, kjer ljudje iščejo in najdejo notranji mir, zaradi zgodovinskih dogodkov pa je to tudi kraj, kjer naj se zavestno gradita sprava in sožitje med ljudmi in sosednjimi narodi. Domači župnik Vittorino Ghenda, ki že desetletja skrbi za vas in vabi romarje v Porčinj, se je ob koncu maše zahvalil romarjem za njihovo zvesto obiskovanje te božjepotne cerkve in cerkvenemu zboru iz Devina, ki je pod vodstvom svojega organista Hermana Antoniča s petjem Vodopivčeve maše v čast sveti Katarini in velikonočnih in Marijinih pesmi olepšal liturgijo. Romarji so se nato v procesiji odpravili do kapelice prvega prikazovanja pod vasjo, kjer so skupno molili litanije Matere Božje. Verski dogodek v Porčinju je bil s slovensko besedo, molitvijo in pesmijo posebno prazničen in doživet. Kot so povedali, pa želijo z različnimi pobudami še širiti poznavanje te doslej malo znane Božje poti. Tako že sredi maja vabijo v prostore lepo urejenega župnijskega središča, na odprtje mednarodne razstave o Dediščini Cirila in Metoda, kjer bodo romarjem ponudili romarsko kosilo. V. J. Aktualno 9. maja 2019 15 Procesija na praznik sv. Marka Slovenska pesem na pobočjih Idrske doline (1) ujci vse raje prihajamo v Benečijo. Premamijo nas zelena pobočja, ujeta v modrino potokov in hudourni- kov. Uživamo v miru in tišini, a največkrat ostajamo tujci v vaseh, ki so zaradi izseljevanja že itak skoraj prazne. Tudi mene je ujela v svoje mreže sramežljiva lepota Idrske doline, morda me je Idrska dolina celo ukradla vsakdanu in življenu, ki sem ga bila vajena. Kljub temu pa po petih letih čutim, da še vedno nisem postala del nje, da sem še vedno tujec, ki spoznava in skuša razumeti. O procesiji sv. Marka v Idrski do- lini sem slišala prvič lani. Nekaj prijateljev mi je govorilo o do- godku. Moje zanimanje je vzbu- dila predvsem Jole, ki mi je pri- povedovala, kako se je prvič ude- ležila verskega obreda. Procesija je pravzaprav pravi pohod, saj skupaj s postajami in molitvijo traja pet ur. Jole so osvojili gostol- jubnost, lepota krajev, skrivno- stni čar malih podeželskih cer- kvic in skoraj neobljudenih vasi. Pripovedovala mi je o skupini Furlanov, ki so se udeležili proce- sije in so po rožnem vencu s fur- lanskimi pesmimi preglasili do- mačine. Ljudje so bili sprva ne- koliko zaprepadeni, nato so se domačemu zboru pridružili še drugi udeleženci pohoda, be- neško narečje je preglasilo furlan- sko pesem in vsiljivi tujci so ob- T molknili. … Prispodoba Idrske doline, pomislim. To še vedno kljubuje potujčevanju, čeprav je vsak dan težje in se v Prapotnem sliši govoriti le furlansko. Idrska dolina… tako lepa, tako divja, ta- ko moreče osamljena. In ranlji- va. Še prijatelj me nagovarja in končno odločim, da se letos ude- ležim procesije na praznik sv. Marka. V italijanščini ji pravijo “rogazioni di san Marco”. Podob- ni obredi so v preteklosti po Italiji in drugod po Evropi vedno pote- kali na dan 25. aprila. Njih na- men je bil blagoslov letine in pri- delka, vode, vodnih virov in zem- lje. Baje, da sega njihov izvor še dlje od začetkov krščanstva, saj naj bi že pogani na ta dan molili k dobri letini in pridelku. Tudi v Benečiji, kjer mo- litvam na praznik sv. Marka pravijo enostavno “ro- gacjoni”, so že v preteklosti blago- slavljali polja, z molitvijo in prošnjami pa so ljudje prosili Bo- ga, naj jih varuje pred lokoto, bo- leznijo in vojsko ter naj reši pri- delek pred točo in neurji. Danda- nes je seveda molitev prilagojena času, ljudje prosijo za blagor družine, za zdravje in Boga moli- jo, naj da upanje in prihodnost tem prelepim dolinam. Kljub temu da zjutraj zgodaj vsta- nem, se v Obuorčo pripeljem ne- koliko z zamudo. Večja skupina udeležencev, z menihom, očetom Andrejem, ki je tudi žup- nik naše fare na čelu, se je že po- dala na pot. Med zamudniki so tudi prijatelji, ki sem jih spoznala na pustovanju. Skupaj pospešimo korak in kmalu ujamemo kolono skoraj osemdesetih pohodnikov, ki so se že od samega začetka ude- ležili procesije. Pot se vije v na- ročju gozdov, potoki in manjši vodni viri dajejo pokrajini razi- grano pomladansko noto, iz čistin se vidijo strma pobočja mo- je prelepe, samotne Idrske doli- ne. Kmalu smo v Kodermacih, kjer se zberemo v cerkvi, da sku- paj zmolimo prvi, Veseli del Rožnega venca. Cerkev v Koder- macih, gre za tipično votivno cer- kvico Nediških dolin, je bila baje zgrajena leta 1480, posvečena pa je sv. Tomažu Apostolu. Po rušil- nih potresih v letih 1511 in 1513 je bila leta 1530 prenovljena, do- dana je bila apsida, zunanja fasa- da pa je bila ponovno pobeljena pred nekaj desetletji. V okviru te prenove so porušili preddverje. Rombasto obokan prezbiterij je skozi čas ohranil zanimive bar- vne poslikave. V cerkvi zadoni slovenska pesem o Mariji, pojejo vsi in ponovno mi je toplo pri srcu. Ta dolina govori jezik, ki je del mojega otroštva, začutim var- no toplino in domačnost, gle- dam znane obraze, ki brez zadržanosti pojejo v domačem narečju. Idska dolina ni povsem izgubljena… Še je naša, Beneška… Slovenska. Pretežno po asfaltu se od Koder- macev povzpnemo do lične vasi- ce Budaž. Kamnite hiše so po- večini prenovljene in neometa- ne, prijatelj pravi, da je to na- jlepša vasica Idrske doline. In res, tlakovana pot, ki pelje strmo nav- kreber očara skoraj vsakogar. Skok v preteklost, v objemu kam- nitih zidov, ki varujejo skrivnosti praznih domačij. Razgled v zelen- je in nebo. Berda pravijo vasici Italijani, Berde Furlani, slovenska različica, sicer manj upora- bljena, je tudi Budaži. Spet molimo rožni venec, ulica je tesna, stojimo in sedimo na tlakovcih in stopniščih. Ko je molitve ko- nec zbor spet zapoje. O Mari- ji… To je tista Benečija, ki pri- poveduje o trmastih lju- deh, ki kljub vsemu vztraja- jo, o preteklo- sti, o zakore- ninjenih nava- dah, o prihod- nosti, ki lebdi nekje daleč. Zaslu- tim ljudi, ki vztrajajo v tej samoti. Zaznavam lepoto doline, ki je še ujeta v pripoved minljivega. Zbor utihne, domačini nas pozdravijo s krožniki v rokah. Praznično po- grnjena miza govori o gostoljub- nosti, kot jo pozna samo Be- nečija. Kruh je doma pečen in diši. Tudi pico so pripravile do- mačinke. Sir je iz Idrske doline, domače je tudi vino. Domače se počutim tudi jaz, med ljudmi, ki jih vidim morda prvič, a s kateri- mi me druži življenje v dolini, ki je menda ena najlepših, kar jih poznam. Čeprav polna tihe, skri- te bolečine. Pijemo, razgovor steče. Nekaj v italijanščini, nekaj v beneškem narečju, ki ga govo- rijo vsi. Ker ga delijo z menoj, vem, da mi zaupajo. Gospa, s ka- tero skupaj polniva kozarce, me sprašuje, ali ji bom lahko posre- dovala slike. Čeprav je moj novi fotoaparat kar težak in neprime- ren za pohodništvo, sem ga to- krat vzela s seboj in zagrizeno pri- tiskam na sprožilec. Da bi ujela ta dan in obraze teh ljudi, s katerimi molim, pojem in nazdravljam. Obljubim ji, da bo dobila slike. Pripoveduje mi, kako pozno je v roke revnih Benečanov prišel prvi fotoaparat. Ko govori o izsel- jencih, mi razlaga, kako so ljudje odhajali brez vsega zaradi kruha in pičlega zaslužka. To bolečo ra- no Benečije predobro poznam. Vendar jo poslušam, ko govori o tistih rudnikih in tisti utrujeno- sti, ki še vedno boli. Izseljenci so se vračali poleti in za praznike. Benečani se vedno vračajo do- mov, prelepa je ta zemlja, da bi jo pozabili, prekrasna je Nadiža in nosijo jo s seboj v srcu. Nekateri so se domov vračali s prvimi fo- toaparati, slikali so domače pri delu, hiše, njive in potem, ko so spet prišli, so domov prinesli prve slike… z orači na polju, z do- mačijo, z ženo in otroki. Poslušam in mi je težko. Te praz- ne vasi bodo verjetno počasi raz- padle. Ali jih bodo pokupili tujci, ki bodo izobešali tuje zastave, peli pesmi v tujih jeziki in pokopali lepoto tihe, skrivnostne Idrske doline. Težko se poslovimo od Budažev, na mizi je še veliko dobrot, gosti- telji gledajo za nami. Za trenutek je vas zaživela v pesmi, besedi, smehu in molitvi. Koraki so od- mevali med kamenjem, ljudje so nazdravljali in molili za to doli- no… da bi preživela, da bi se “ro- gacijoni” nadaljevale. Tako kot nekoč, tako kot letos, tako kot vedno. Nadaljujemo pot, težki sivi oblaki so izginili za Korado. Posijalo je sonce. Spomnim se na Claudio, ki sem jo dan prej spraševala, ali bo procesija tudi v primeru sla- bega vremena. Seveda, me je pre- pričevala. Mi se ne damo. Mi gre- mo naprej. / se nadaljuje Suzi Pertot Osvojila je še deželni pokal in prestižni pokal Triveneto Sloga Tabor napredovala v B ligo, zdaj dogovarjanje z Olympio a nekatere se je športna se- zona, tista, ki v moštvenih panogah sovpada bolj ali manj s šolskim letom, že končala. Prva res navdušujoča novica pa prihaja izpod mreže. Odbojkarji Sloge Tabor Televita so se v sobo- to, po enem samem letu, vrnili v državno B ligo. V velikem finalu končnice so po treh tekmah zlo- mili odpor Cordenonsa in se v Repnu, po zmagi s 3 proti 1 v tret- jem dvoboju, v objemu svojih zvestih privržencev veselili pov- sem zasluženega napredovanja. Doma so gladko zmagali tudi prvo tekmo finalne serije (3:0), v drugi pa se jim je na gostovanju zalomilo in so tesno izgubili po petih nizih. Da kronološko osvežimo dogod- ke v zadnjih dvanajstih mesecih, slogaši trenerja Gregorja Je- rončiča so prav lani v tem času proslavljali v Trevisu obstanek v ugledni drugoligaški konkurenci. Z Kmalu zatem pa se je uprava klu-ba odpovedala B ligi zaradi neza-dostnih finančnih in človeških virov ter sklenila, da spet začne iz deželne C lige. Potem je prišel Lo- ris Manią, do lani prvoligaš, nek- danji reprezentant, velika okrepi- tev za Slogino okolje v letošnji se- zoni. Odločil se je, da bo v Repnu nadaljeval svojo kariero kot tre- ner mladinskih ekip in da bo tudi oblekel dres članske ekipe, v vlogi podajalca, na tretjeligaški ravni. Z njim, z domačo garnituro pre- verjenih fantov (Vasilij Kante, Da- vid Cettolo, Ambrož Peterlin, Ni- cholas Privileggi) in skupino obe- tavnih ter zagnanih mladih, so belo-rdeči ves redni del igrali vid- no vlogo ter zasedli prvo mesto pred play-offom. Na ta račun so v četrtfinalu končnice mirovali, čakali so na polfinale, v katerem so skozi šivankino uho in ne brez težav izločili trdoživi Morteglia- no, ki je bil nagnal strah v kosti tržaškemu taboru z zmago v prvi tekmi v Repnu. Konec koncev pa se je izšlo dobro in v finalu so bili odbojkarji Sloge Tabor za odte- nek boljši od mlajših rivalov iz Cordenonsa. Vmes so Jerončičevi varovanci zbrali dovolj moči, da so osvojili deželni pokal in nato še prestižni pokal Triveneto, slednjega na ve- likonočni ponedeljek v Huminu. Uspeh jim ponuja priložnost, da ob koncu zmagoslavne sezone v juniju nastopijo še za ugledno “alpsko” lovoriko na Tridentin- skem. Vse čestitke upravi na čelu s pred- sednikom Andrejem Maverjem, strokovnemu štabu trenerja Gre- gorja Jerončiča in igralcem, ki so ogromno vložili pri delu v telo- vadnici. Kaj bo v prihodnji sezo- ni, še ni znano. Predsednik je med praznovanjem po zmagi v fi- nalu izjavil, da bi si fantje zaslužili igranje v višji ligi. Zagotovo ne bo stebra Ambroža Peterlina, ki se je odločil za upokojitev po bogati karieri. Zelo intenzivno je baje dogovarjanje z odborom goriške Olympie (ki je v isti C ligi odigrala zelo lepo prvenstvo in z rosno mlado zasedbo dosegla tretje me- sto, v polfinalu končnice jo je po častnem boju izločil prav Corde- nons) in z ostalimi slovenskimi društvi na Goriškem, ki med sabo že sodelujejo. Veliko stvari je tre- ba doreči in uskladiti, skupna slo- venska šesterka v B ligi pa bi, spričo racionalizacije finančnih in človeških virov, menda pred- stavljala najbolj smotrno in real- no rešitev. HC S 1. strani Povelikonočno razmišljanje ič manj ne živi družinski oče za svojo družino kot duhovnik za svojo žup- nijsko skupnost. “Njegov duh (duhovnikov in očetov) uhaja v prostor in čas, ter se dotika nei- zrekljivega.” (Alexis Carrel) Tako ni ovire, da bi duhovnik ne mogel bolje ljubiti, bolje razu- meti in pomagati ti- stim, za katere je odgo- voren. Res pa je, da duhovnik lahko preživi svojo du- hovniško službo, le s posebno milostjo; to je dar, ki ga imenujemo zelo preprosto; stanov- ska milost. - Oče ima svojo stanovsko milost očetovstva, duhovnik pa stanovsko milost du- hovništva! Tarnamo, da primankuje duhov- nikov. Res je znatno manj po- svečenj in tudi semenišča so manj zasedena. Pozabljamo, da je v prejšnjem stoletju mnogim pomenil duhoviški poklic social- N ni vzpon, zato veliko mladih, kiso bili v semeniščih, ni bilo do-volj zrelih za ta poklic, saj so predvsem želeli pobegniti iz svo- jih skromnih okolj. Bili pa so tu- di sinovi gospodovalnih mater, ki so hotele stanovati po žup- niščih in tam imeti glavno bese- do. Kljub vsemu so bili tudi v ti- stem času odlični duhovniki. Od tedaj do danes pa smo doživeli globoke družbene spremmbe in duhovnik prihodnosti ne bo več pričal svoje poklicanosti samo z močjo vere, ampak tudi s svojo uravnovešenostjo, svojo pleme- nitostjo, predvsem pa bo moral biti ljuden blizu. Zanimivo je ob tem dodal kardinal Schönborn: “Duhovnik danes mora biti po- globljen, uprt proti večnim cil- jem. Biti bo moral tudi zelo zrel, moral se bo posvečevati resne- mu študiju in se predvsem redno izobraževati”. Spomnim se Ma- tejevega evangelija: “Učencu za- došča, da postane kakor njegov učitelj.” (Mt 10,25), kar pomeni, da k du- hovnikovem življenju spadajo tudi razoča - ranja in neuspehi, ob raznih podtikanjih, saj je Jezus svojo življenjsko pot končal na križu … In ne nazadnje, in to mora biti pred vsem, je še nekaj, kar velja za duhovnika, kot za družinskega očeta: “Oba moreata moliti. Le tako lahko izobli- kujemo značaj in tudi svojo notranjost. Duhovnik (tu- di družinski oče), se mora zave- dati, da mu bo Bog neizmerno več podaril, če mu je brezpogoj- no predan, kajti naše bivanje na zemlji je pot k Bogu, prepleteno z vzponi in padci. ” Aktualno9. maja 201916 Z 2. strani Bo Slovenka ... Z menoj se je pogovarjala v slovenščini V presežnikih pa ne gre opisovati le njenih političnih dosežkov, ampak lahko z najlepšimi bese- dami opišem tudi najino osebno srečanje v Sydneyju, kjer ima po- slansko pisarno. Nikakor ne smem pozabiti omeniti, da je nje- na pisarna na Clevelandski ulici. Zelo simpatično naključje! Ob snidenju sem jo pozdravil v angleščini, saj je bilo v sobi tudi več njenih po- močnikov, ona pa je z me- noj začela govoriti sloven- sko. Uradni del sva zaradi tajnice, ki je pisala zapi- snik, govorila v angleščini, na koncu pa je Tanja spet presedlala na slovenščino. Kako čudovit občutek! Ponosno mi je razkazovala vse knjige in zgoščenke, ki jih ima v pisarni o Slove- niji in slovenski skupnosti v Avstraliji. V neformal- nem delu pogovora mi je pove- dala, da, čeprav je bila rojena v Avstraliji, redno spremlja doga- janje v Sloveniji. Vsi trije njeni otroci se zanimajo za slovenske korenine in so zelo navezani na Slovenijo. Družina Slovenijo večkrat obišče, a se izogiba javni pozornosti. Pravi, da bi po upo- kojitvi z možem rada vsako leto vsaj nekaj mesecev preživela v Sloveniji. Med pogovorom se je izkazala kot izjemno prijazna, preprosta in topla gospa. Tako ne preseneča, da avstralski Slovenci o njej govorijo z iskrica- mi v očeh. Posebej pa zato, ker tudi ona ni pozabila na skupnost. Starši, ki so se v Avstralijo iz Šta- jerske (oče iz Zgornje Polskave, mati pa s Ptuja) preselili v 50. (oče) in 60. (mama) letih prej - šnjega stoletja, so z otroki redno zahajali v slovenski klub Triglav in slovenski katoliški misijon v Sydneyju. Tanja se tudi danes še rada odzove vabilom ter občasno z družino udeležuje dogodkov, če pa je službeno odsotna, ob večjih prireditvah pošlje vsaj svoje pisne pozdrave. Osebno ozadje Da spoznamo njeno osebnost in ozadje celoviteje, velja dodati še nekaj dejstev iz zasebnega živ - ljenja. Tanya je imela še dva bra- ta. Starejši brat Ray je bil pred tre- mi leti izvoljen za občinskega svetnika v enem izmed sydneyj- skih predelov. Drugi brat Filip pa je bil leta 1997 med ropom umorjen na Novi Gvineji. To je celotno družino zelo prizadelo, političarka je o tem tu- di javno spregovorila. Poročena pa je z Mi- chaelom Coutts -Trot- terjem, danes visokim vladnim uradnikom, ki pa je bil leta 1986 obsojen na devet let za- pora, tri leta je nato tu- di odslužil, zaradi pre- prodaje drog, s kateri- mi je bil tudi sam za- svojen. To so politični nasprotniki poskušali izrabiti za njeno diskre- ditacijo, a jim ni uspe- lo. S širjenjem te zgodbe v jav- nost je bilo Pliberskovi priznano, da je s sprejemom partnerja brez predsodkov omogočila njegovo ponovno uspešno integracijo v družbo. Tudi o tem je kasneje jav- no spregovorila. Vsi, ki jo pozna- jo, občudujejo predvsem njeno ZKB ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA TRST GORICA Zadruga vabi cenjene člane na redni občni zbor v drugem sklicanju v nedeljo, 12. maja 2019, ob 10. uri v dvorani Kinemaxa v Tržiču (GO), ul. Grado 54/D DNEVNI RED 1. Predložitev v obravnavo in odobritev računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2018: s tem povezani in iz tega izhajajoči sklepi. 2. Odobritev politike plačevanja in stimuliranja, vključno z merili za do- ločanje plačila v primeru predčasne prekinitve delovnega razmerja ali predčasnega prenehanja mandata. Poročilo o izvajanju politike v letu 2018. 3. Določitev najvišje izpostavljenosti, ki jo lahko družba prevzame do čla- nov in strank v skladu s členom 32.1 statuta družbe in z bonitetno regulativo za velike izpostavljenosti. 4. Izvolitev članov upravnega odbora. 5. Določitev honorarjev in povračila stroškov za člane upravnega odbora ter za neodvisnega upravitelja; sklenitev zavarovanja civilne odgovornosti in zavarovanja za primer nezgode pri delu ali v prostem času za upravitelje in nadzornike. 6. Odstop od pogodbe o reviziji računovodskih izkazov, ki je bila 22. 5. 2016 sklenjena z revizijsko družbo BDO Italia S.p.A., in imenovanje novih zakonitih revizorjev; določitev honorarja za izvrševanje revizije. 7. Poročilo o sprejetju pravilnika na ravni bančne skupine za upravljanje transakcij s povezanimi strankami. Za vstop v dvorano je potrebno vabilo. V slučaju, da ga niste prejeli se obrnite na vašo podružnico za duplikat. V kolikor se kateri izmed članov ne more udeležiti občnega zbora, pro- simo, da v skladu s členom 5.1 pravilnika občnega zbora pooblasti iz- ključno drugo včlanjeno fizično osebo (ki pa ne sme biti član upravnega odbora, nadzornik ali uslužbenec zadruge) na način, določen s 27. členom statuta. Overitev pooblastil poteka med delovnim urnikom v prostorih banke. Za člane s tržaškega je predviden brezplačen prevoz v Tržič in nazaj, prijave v tajništvu na tel. 040-2149278. sposobnost usklajevanja dela in družinskega življenja. Stalno je namreč razpeta med domačim Sydneyjem in prestolnico Cam- berro. Pravi, da se ji zdi pomem- bno predvsem, da z otroki in možem skupaj preživijo ves pro- sti čas, ki ga ima na voljo, najraje so v naravi, kopanje pa je njihova najljubša aktivnost. Tanyjin na- jlubši hobi, nad katerim je ra- zumljivo navdušena tudi dru - žina, pa je kuhanje. Pravi, da kljub obveznostim najde čas, da vsako nedeljo v goste vabi prija- telje ter zanje pripravlja večerjo. Takšna druženja pa ji nato dajejo tudi energijo za naporen teden, ki se zanjo začenja vsak ponedel- jek. Kot je to nekaj povsem normal- nega, imajo tudi avstralski Slo- venci različna stališča o aktual- nih političnih vprašanjih in sve- tovnonazorske poglede. A kljub temu Alfred Brežnik, uspešen podjetnik in nekdanji častni kon- zul Republike Slovenije za Victo- rio pravi: “Mislim, da je prav, da vsak Slovenec, ki živi v okraju, kjer kandidira Tanyja, voli njo in ne protikandidatov. Le kako bi ji drugače še pogledali v oči”? Zelo lep zgled modrosti in konstruk- tivne drže, ki bi nam prav prišel še marsikje drugje. Vsi smo lahko zelo ponosni, da imamo po svetu takšne ljudi, kot je Tanja Pli- beršek, ki na najboljši način pro- movirajo Slovence. nedeljo, 12. maja, ob 10. uri bo v dvorani Kinemax v Tržiču redni občni zbor Zadružne kraške banke Trst Go- rica. Na dnevnem redu občnega zbora je predstavitev bilance na dan 31.12.2018, izvoliltev neka- terih novih članov upravnega odbora, oris podatkov Zadružne bančne skupine Cassa Centrale Banca in uradna predstavitev no- vega logotipa banke. ZKB Trst Gorica je s prvim ja- nuarjem 2019 odprla novo po- glavje v več kot stoletnem delo- vanju, saj je matična družba Cas- sa Centrale banca, kateri je pre- stopila, uredila vse formalnosti in se kot prva zadružna bančna skupina v Italiji vpisala v register bančnih skupin. Postopek dolge reforme zadružnih bank, ki se je začela leta 2016, je bila sad sode- lovanja zadružnega bančnega si- V stema z italijansko vlado, s parla-mentom ob spoštovanju medna-rodnih ter evropskih smernic in zakonov. V skupini Cassa Centrale Banca (CCB) je po zadnjih združitvenih procesih 84 zadružnih bank in nekaj več kot deset družb, ki bo- do nudile razne operativne in profesionalne storitve bankam v skupini. ZKB Trst in Gorica bo delovala še naprej kot avtonomna banka. Iz- virni poslovni model, ki je zasno- van na vrednotah vzajemnosti in povezanosti krajevni skupnosti, se ne bo spremenil. Zavedamo pa se, da se organizacijski modeli spreminjajo in razvijajo. Na občnem zboru bodo članom predstavljeni rezultati banke v le- tu 2018, pa tudi vse spremembe na tržiščih in v bančnem svetu, ki zahtevajo nove oprijeme in prilagoditev nove- mu business mo- delu. Modernejši pristop h komiten- tom je del nove strategije, ki ima kot končni cilj celovit odgovor na sodobne po- trebe odjemalcev banke. Ustano- vitev zadružne bančne skupine pa bo gotovo omogočala posa- meznim bankam, da se lahko laže prilagajajo potrebam tržišča in primerno kljubujejo izzivom modernizacije družbe. Glavni namen uprave in struktu- re ostaja zagotovitev bodoče uspešnosti slovenske banke. Po- slovanje banke odraža strategijo na srednje in dolgoročno obdob- je, oziroma namen, da se Banka uskladi z raznimi gospodarsko- kapitalskimi količniki, ki jih zah- tevajo nadzorni organi. Občne- mu zboru bomo prikazali da smo nekatere cilje že dosegli, na dru- gih pa še delamo in bo potrebno še nekaj časa. Upravni odbor Zadružne kraške banke Trst Gorica vabi člane ban- ke, naj bodo protagonisti tega občnega zbora. Za člane s tržaške pokrajine je organiziran brez- plačen avtobusni prevoz: zbira- lišče bo na Opčinah ob 9.00 (na- sproti picerije Rino), v Nabrežini (pred podružnico) pa ob 9.15. Uprava vabi člane, da predhodno rezervirajo prevoz v podružnicah in jih poziva, da se na občnem zboru obvezno predstavijo z va- bilom, ki so ga prejeli na dom. V obratnem primeru se člani lahko obrnejo na podružnice za dupli- kat. Banka bo prvič letos zagotovila tudi varstvo otrok, tako da se občnega zbora lahko udeležijo tudi družine z otroci. V posebni dvorani v Kinemaxu bodo mladi vzgojitelji SKD Sovodnje otro- kom na razpolago za razne družabne igrice. Poskrbljeno bo tudi kosilo za otroke. Po sklepu občnega zbora je pred- videna družabnost z dobrotami “Okusi Krasa” v sodelovanju z Slovenskim deželnim gospodar- skim združenjem. V nedeljo, 12. maja 2019 Občni zbor ZKB Trst Gorica sivem mrzlem jutru, v nedeljo 28. aprila, so se pevci CPZ sv. Florijana s spremljevalci podali z avtobusom na pot v Benečijo. Prijetna vožnja skoraj brez prometa skozi Tržič in ostale naselbine do Prapotna, kjer se postopoma pričenja pot vzpenjati proti hribovju Kolovrata. Za vodiča smo imeli Valterja, dobrega poznavalca Benečije, ki je otroštvo preživel v Prapotnu. Rahlo je deževalo, ko smo zapustili avtobus ob vznožju strmega pobočja in nadaljevali peš po strmi poti do podružne cerkve sv. Kancijana, ki spada pod župnijo Marijino Celje-Lig. Za V starejše je poskrbela ga. Neva,ki jih je z avtom pripeljala docerkve. Prvič je ta cerkev omenjena v vizitacijskem zapisu Bartolomea Porcie leta 1570. Na poznogotskem portalu pa je vklesana letnica 1505. Posebnost te sakralne zgradbe, ki je tudi razglašena za spomenik lokalnega pomena, je obočna shema, ki je edinstvena te vrste v Sloveniji; kot zanimivost lahko dodamo še manjšo lopo pred vhodom. V Britof smo bili povabljeni k sodelovanju pri daritvi sv. maše, da skupaj s krajani praznujemo Belo nedeljo, odnosno nedeljo Božjega usmiljenja. Pravočasno smo prišli na kor za krajšo vajo in že so se pričeli zbirati verniki tudi iz bližnjih zaselkov, ki so napolnili cerkev tako, da so nekateri ostali zunaj pod lopo. Brnenje zvona je naznanilo pričetek mašne daritve, ko je pristopil k oltarju župnik Aleš Rupnik, je na koru zadonela pesem Ko pride majnik Vinka Vodopivca. V nadaljevanju so se vrstile velikonočne in majniške Marijine pesmi, ki so spremljale Vrabčevo mašo pod vodstvom Melite Vidau. Dobrodošel je bil pristop v vrste zbora Marije, Patrizie in Valterja, prijateljev iz Bazovice, ki so s tem pripomogli k uspešni izvedbi te daritve. Ob koncu maše se nam je toplo zahvalil za sodelovanje mašnik g. Rupnik, nakar je ga. Neva Hussu spregovorila, kako je prišlo do tega sodelovanja CPZ sv. Florijana s cerkvijo v Britofu. Pred dvemi leti, ko smo prišli na obisk v ta kraj, nam je cerkovnik g. Marijo Humar rade volje odprl vrata cerkve, da si jo ogledamo. In kmalu nato se je s kora oglasila pesem, kar je spodbudilo g. Marija, da nas je povabil k sodelovanju pri tej maši. Prišel je čas, da se poslovimo od prijaznih krajanov in se podamo v bližnje gostišče h kosilu, kjer so nas lepo sprejeli in pogostili. Pred odhodom, kot se spodobi za pevski zbor, je spet zadonela pesem, ki je ogrela prisotne goste. Še zmeraj je deževalo, ko smo zapuščali Britof po strmi vijugasti cesti v smeri proti Ligu v svetišče Marijino Celje; poleg dežja se je pridružila še prosojna meglica, tako da je bil pogled iz te razgledne točke, od koder se ob lepem vremenu vidi Staro goro, Sveto goro, Matajur in okoliško hribovje, popolnoma zastrt. To svetišče je prvič omemnjeno leta 1325 z imenom “De S. Zenone de supra Judrium” in kasneje v letu 1344 z imenom “Sancti Zenonis in Sclauonibus”. Leta 1761, po prenosu milostne podobe, kopije kipa iz največjega srednjeevropskega Marijinega svetišča na avstrijskem Štajerskem Marija Zell, je tedaj cerkev postala božjepotno središče. Ko smo se odpeljali v zaselek Melinki na ogled etnološko- rezbarskega muzeja gospoda Franca Jerončiča, je še vedno rosilo. Mož pri 96. letih še zmeraj ustvarja rezbarske izdelke. Vredno si je ogledati nad 500 zanimivih eksponatov razstavljenih v tem muzeju, od navadnega kmečkega orodja, vojaške opreme iz prve svetovne vojne in že pozabljenih pripomočkov, ki so bili nekdaj v vsakdanji rabi. Najbolj pritegnejo njegovi rezbarski izdelki, razne podobe iz lesa, ki so prave mojstrovine. Kot zanimivost je potrebno povedati, da se je g. Jerončič pri 75 letih vpisal na univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer je končno zaživel svojo veliko ljubezen do lesa in rezbarjenja. In pri 84 letih je odprl lasten etnološko- rezbarski muzej. Klub slabemu vremenu je bil izlet v Benečijo nadvse zanimiv in poučen. Obogateni z novimi vtisi in spoznanji o Benečiji in življenju v teh odročnih zaselkih smo se vrnili domov z obljubo, da se še vrnemo k tem prijaznim ljudem v odročne zaselke na Koradi. Pavel Vidau Romanje in poučen izlet Banovci na romanju v Benečiji