f/TKHO 'jbitice... No. 33 /tiMERiSKA Doniix/i AMMHCAN IN tnMT in unnua— omy (LOVCNIAN MORNINO NCWSMHB AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, April 24, 1 984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Policija V SFRJ aretirala Milovana Djilasa 'n 27 drugih oseb radi »sovražnih aktivnosti« - Eksplozija v rudnika terjala 33 življenj BEOGRAD, SFRJ — Pretekli teden so °blasti v SFRJ aretirale 73 let starega oporečnika in nekdanjega tesnega sodelavca Josipa Broza Tita Milovana Djilasa ter 27 drugih °seb in sicer zaradi »sovražnih aktivnosti«. Aretirani so menda bili zbrani na nekem zbo-rovanju, ko so se pojavili policisti in jih od-Vedli. Djilasa so zadržali čez noč in ga potem ^Pustili, ostali so pa še v priporu. Djilas je rekel, da pričakuje tudi njih izpustitev. Po Polomu s Titom je preživel Djilas dobrih 'kvet let v priporu, zadnja leta pa živi kot dr-čnvni upokojenec v Beogradu in podpira ra-fn® oporočeniške aktivnosti. Čeprav na svo-bodi, Djilas nima potnega lista in torej ne Slhe potovati v tujino. Prva leta po drugi sve-tovni vojni je bil Djilas izrazit stalinist ter katran kot možen Titov naslednik. Preteklo soboto je prišlo do eksplozi. j^etana v rudniku Vodna v vzhodni Srbij . 0 zadnjih poročilih je bilo ubitih 33 ruda !ev> ki so bili takoj mrtvi. Štirinajst rudarje bilo poškodovanih. Preiskovalna komisij •htSa ugotoviti, zakaj niso pravočasn 0Pazili prisotnosti metana. Predsednik Reagan bo začel 6-dnevni obisk ^tajski - Obojestransko zanimanje za b°ljšanje odnosov - Srečanje s papežen AGANA, Guam - Danes in jutri bost edsednik Ronald Reagan in žena Nanc daljevala pot v Kitajsko, kjer se bosta mi ^ a od 26. do 1. maja. Gre za prvi obis k*8ana v katero komunistično državo z v Svojega predsednikovanja. Ob prihod “onolulu je Reagan dejal, da so dobri oc 2 s Kitajsko izredne pomembnosti z pr i ’ obiskom v Pekingu menda ne b b0 0 do obsežnejših sporazumov. Reaga Podpisal dokument, ki predvideva izme katV° °k'skov kulturnih skupin, in drugi, p d erem bo deležne določene davčne ugc j^t°sd ameriška podjetja, aktivna v Kitajski J« se zanimajo predvsem za izmenjav pa Ja na področju jedrskih raziskav, ZDi bi to niso pripravljene radi možnosti, d ja taici uporabljali pridobljeno tehnolog: dan Voiaške namene. Najnovejša poročil 2jutraj pa govorijo o tem, da so pogs arjj “beh držav res dosegli sporazum el^^l dobavi Kitajski do 12 jedrski \ bo odpotoval iz mesta Šanghz Faj,.. L maja, ter se ustavil za krajši čas Hje s**su, Alaska. Tu bo imel krajše sreča Pr Dttpcžem Janezom Pavlom II., ki b ^ na poti v Daljni Vzhod. pretrgala diplomatske odnose 'bljo - Libijski diplomati morajo zapustiti državo do nedelje le V. Br. — Angleški policisi niC° ^aj0 obkoljeno libijsko veleposla tem mestu- ^ poslopju je od 20 d n JCev, večinoma diplomatov, najbrž p XtH a'*. ^tu4entov. Pretekli torek so de Xotlrali pred poslaništvom Libijci, 1 Xn Ujej0 re®mu polkovnika Moamarj ^tn°nJs^ blekdo je z brzostrelko streljal n X jj rante iz okna poslaništva, pri tem p H0 p°s?b> ubil pa neko londonsko poli X D ollc'sti po mednarodnem pravu ni !°rej Q, ^v'Ce» vdreti v poslaništvo in so g bod° (j; ]0^- Iz Libije je Kadafi dejal, d 1)6 Por»., °mati ostali v poslaništvu, d Julijo Angleži. Ker ^“Kiezi. ^et vlada ministrske predsednice ni videla drugega izhoc odredila prekinitev diplomatskih odnosov z Libijo. To pa pomeni, da bodo diplomati v obkoljenem poslaništvu v ponedeljek izgubili diplomatsko imuniteto, seveda pod pogojem, da Anglije ne zapustijo pred določenim rokom. Libijci v poslaništvu vzdržujejo telefonske stike tudi z novinarji in pravijo, da bodo ostali v poslaništvu vse dokler jih Kadafi ne odpokliče domov. V Tripoliju se osebje angleškega poslaništva pripravlja na odhod. Odločitev Thatcherjeve vlade je povzročilo negodovanje v Angliji, predvsem med policisti. Ako namreč zapustijo državo libijski diplomati, bo z njimi odpotoval tudi tisti, ki je streljal na demonstrante in ubil policistko. Ako bodo policisti napadli poslaništvo v slučaju, da Libijci ne bodo odšli, zaenkrat ni znano. Opazovalci pravijo, da mora Thatcherjeva vlada upoštevati dejstvo, da je v Libiji okoli 8.000 angleških državljanov. Zadnje izjave predstavnikov libijskega režima trdijo, da so za krizo odgovorne izključno Anglija in ZDA, tej verziji se danes pridružujejo sovjetska sredstva javnega obveščanja. Walter Mondale in Gary Hart danes zopet v Clevelandu - Guverner Celeste podpira Mondala - Primarne volitve 8. maja CLEVELAND, O. — Danes se mudita v tem mestu vodilna demokratska predsedniška kandidata Walter Mondale in Gary Hart. Včeraj se je guverner Richard F. Celeste opredelil za Mondala, kar so sicer politični opazovalci pričakovali. V držav; ima Mondale tudi skoraj stoodstotno podporo unij, razen Teamsters, ki pa podpira predsednika Reagana. Primarne volitve v Ohiu bodo 8. maja. Poleg glasovanja za delegate za demokratsko strankino konvencijo, bodo volivci glasovali o raznih predlogih ter za poslance ohijske zakonodaje. V Clevelandu je največ zanimanje za predloga o povišitvi davka na dohodke za pol odstotka ter v okraju Cuyahoga o javnem financiranju - preko posebnega davka na nepremičnine - novega stadiona v mestnem središču. Sovjeti začeli z novo ofenzivo zoper afganistanske upornike - Bombniki znamke TU-16 napadajo vasi in mesta WASHINGTON, D. C. — Predstavniki Reaganove administracije govorijo o novi sovjetski ofenzivi zoper afganistanske upornike. Cilj sovjetskih enot je strateško pomembna dolina Panjšir, v kateri je aktivno najbolj učinkovito uporniško gibanje. Proti dolini prodira do 20.000 sovjetskih in afganistanskih vojakov, zvestih lutkarskemu režimu Babraka Karmala. Sovjetski težki bombniki znamke TU-16 pa bombardirajo vasi in mesta, ki so v uporniških rokah ter seveda tudi položaje upornikov. Sovjeti so vdrli v Afganistan decembra 1979 in od takrat vodijo krvavo vojno zoper upornike. Brez navzočnosti sovjetskih čet -opazovalci menijo, da je v državi še vedno okoli 100.000 vojakov ZSSR - bi režim Babraka Karmela ne preživel niti en dan. Zvezni kongres zopet zaseda WASHINGTON, D. C. — Danes bosta po desetdnevnih velikonočnih počitnicah zopet zasedala oba domova zveznega kongresa. Opazovalci razmer na kapitolskem hribu menijo, da bo v naslednjih tednih največ razburjala kongresne duhove politika Reaganove administracije do Srednje Amerike. Iz Clevelanda in okolice Na poletni čas! To nedeljo, 29. aprila, preidemo ob 2. uri zjutraj iz rednega ali standardnega časa na poletni čas (Daylight Saving Time). Ne pozabite torej v soboto, 28. aprila zvečer pomaknite kazalce na svojih urah za eno uro naprej, sicer boste v nedeljo zamudili mašo ali karkoli je vezano na določen čas. Vsi vozni redi se bodo ravnali po novem času. Zjutraj bo treba odslej eno uro prej vstati, zvečer pa bo dan daljši za domače opravke. Novi grobovi John Lausche Umrl je John Lausche, mož Irme, roj. Hajas, oče Mrs. Charles Flynn, 2-krat stari oče. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Mullally, 365 E. 156. St., jutri, v sredo dopoldne ob 9.15 na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Josephine Lukacs V Euclid General bolnišnici je po kratki bolezni umrla 69 let stara Josephine Lukacs z 1044 E. 179. ceste, rojena Hočevar v Clevelandu, vdova po pok. možu Josephu, mati Ray-monda in Barbare, 5-krat stara mati, sestra Franka, Emme Sunderman ter že pok. Josepha, Jamesa in Williama, članica ABZ št. 103. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Angela Cvek V četrtek, 19. aprila, je v Hillcrest bolnišnici po kratki bolezni umrla 80 let stara Angela Cvek s 19510 Newton Ave., rojena v Clevelandu, vdova po 1. 1961 umrlem možu Johnu, mati Angele Potočnik (pok.) in Anne McHugh, 8-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Mae Ogrinc, Tonyja Ogrinca, Jennie Babic in že pok. Josephine Ogrinc, zaposlena med drugo svetovno vojno pri Enamel Products, članica PSA št. 1, Maccabees št. 283 in Woodmen of the World. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Križa in od tam na pokopališče Vernih duš. Josephine Lipchinsky V petek, 20. aprila, je na svojem domu na 1144 Norwood Rd. nenadno preminula (dalje na str. 4) Družabni večer— To soboto v Slovenskem domu na Holmes Ave. prireja Tabor DSPB družabni večer. Za vstopnice, pokličite g. Filipa Oreha (943-4681) ali g. Milana Zajca (851-4961). Zveza oltarnih društev— ima to nedeljo pri Sv. Vidu letno sejo. Popoldne ob dveh se bo molilo rožnivenec, potem bo blagoslov z Najsvetejšim v cerkvi sv. Vida. Sledila bo letna seja ZOD in sicer v društveni sobi. Frank Mahnič priporočen— Današnji Cleveland Plain Dealer objavlja priporočila kandidatov za primarne volitve, ki bodo 8. maja, nestrankarske Državljanske lige (Citizens League). Med kandidati, ki jih ta organizacija priporoča, je državni poslanec Frank Mahnič ml., ki kandidira za državni senat v 22. okrožju. V mnenju lige je 37 let stari Ma-hic, ki služi v ohijski zakonodaji od 1. 1979 in živi na Garfield Hts., najboljši od treh demokratskih kandidatov. Delegacija prihaja— V naj novejši Prosveti beremo, da se bo mudila v našem mestu Vida Tomšič, vodilna komunistka, ki se bo udeležila slavnostnega banketa ob priliki 50-letnice ustanovitve Progresivnih Slovenk Amerike, ki bo čez dobra dva tedna v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Skupaj z njo bo menda potovala tudi Tilka Blaha, mlajša predstavnica oblasti v domovini. Kegljaško tekmovanje— V četrtek zvečer bo v kegljišču Slovenian E. 80 Lanes začetek vsakoletnega kegljaškega tekmovanja, ki ga sponzorira ADZ. Tekmovanje, na katerem sodeluje več kot 100 kegljačev in kegljačič iz Velikega Clevelanda, bo trajal do nedelje zvečer. Raznasalca iščemo— Raznašalca za Ameriško Domovino iščemo za ulice E. 173, 174, 175, 176, 177, 179, Grovewood, Brian, Nottingham, Creekview, Dillewood in Dela van. Ako se zanimate, pokličite našo pisarno na tel. 431-0628 ali pa se oglasite osebno. VREME Oblačno in deževno danes z najvišjo temperaturo okoli 52° F. Deloma sončno in vetrovno jutri ter nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 62° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 60° F. V petek deloma do pretežno oblačno z možnostjo dežja. Naj višja temperatura okoli 56° F. Za soboto napovedujejo deloma sončno vreme. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 Sl. Clair Are. — 43141628 — Cleveland OH 44103 -----------------------eHggfrfc. 83--------------------- AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, ________6117 St- Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 33 Tuesday, April 24, 1984 fMiloš Stare Neusmiljeno je smrt posegla med slovenske izseljence in pokosila vodilnega političnega predstavnika svobodnih Slovencev v svetu Miloša Stareta v Buenos Airesu, Argentina. Po mnogo prezgodnji smrti dr. Miha Kreka je bil Stare izvoljen I. 1969 za predsednika Narodnega odbora za Slovenijo, vrhunske nadstrankarske vsenarodne organizacije v svobodnem svetu, in za načelnika Slovenske ljudske stranke v begunstvu (slov. krščanska demokracija); obe je vzorno in v zavesti velike odgovornosti vodil do svoje nenadne smrti. Rajnki Miloš Stare je v svoji osebi združeval celo vrsto različnih odtekov javnega delovanja za svoj narod. V študentovskih letih je posvečal svoje vsestranske sposobnosti kulturnemu delu, zlasti dramatiki. Je zgodovinska posebnost, da so pod njegovim vodstvom uprizorili na odru Prosvetnega doma v njegovem domačem kraju, Domžalah, Oton Župančičevo dramo Veronika Deseniška, s pesnikovim privoljenjem, preden je bila prvič igrana v ljubljanskem dramskem gledališču. Pesnik se je predstave udeležil in igranje pohvalil. Nato je Stare postal napovedovalec (anchor) pri slovenski radijski postaji v Ljubljani in kar nas je še starejših, se njegovega glasu dobro spominjamo. Med tem je dokončal pravne študije, napravil predpisane izpite in vstopil v odvetniško pisarno dr. Miha Kreka v Ljubljani. Ta kombinacija ga je pripeljala v politiko. Ko je I. 1935 dr. Krek postal minister osrednje jugoslovanske vlade v Beogradu, je Stare prevzel v celoti njegovo pisarno, z njo pa tudi njegovo politično delo na terenu v Sloveniji. Tako se je znašel naenkrat sredi takratnih političnih homatij, ko se je diktatura kralja Aleksandra umikala uvajanju demokratičnih svoboščin in so se z znanim Sporazumom med Srbi in Hrvati (1939) začeli postavljati temelji zadovoljive notranje ureditve mlade države Jugoslavije in utrjevati notranji mir. Na svobodnih volitvah v beograjski parlament je bil Stare z veliko večino izvoljen za poslanca volilnega okrožja Ljubljana-okolica in je s tem, kot mlad advokat, stopil v aktivno politično areno. V ves ta srečni razvoj je udarila druga svetovna vojna in na mah uničila načrte za nadaljnjo usodo mlade Jugoslavije, Staretu pa zaprla pot poslanske kariere. Nesrečni beograjski oficirski puč konec marca 1941 je izzval Hitlerjšvo.maščevalnost, da je napadel Jugoslavijo in jo razbil. Slovenija se je zndšla popolnoma odrezana od ostale Jugoslavije, zasedle so jo tri sovražne armade (nemška, italijanska in rhadžarska) in uvedle silno strahovlado kakor jih svettnalo pozna. Minister Krek se je z vlado umaknil iz dežele, njegove politične funkcije pa so avtomatično padle na ramena njegovega predstavnika v: Ljubljani -Miloša Staretg. Mladi mož se je svoje politične odgovornosti v polni meri zavedal« Treba je bilo nekbj važnega ukreniti takoj, da se zbegano in ustrahovano ljudstvo pomiri kot da zaslužijo dovolj in lahkb udobno živijo. Kadar P8 izginejo pogoji udobnega Živ' Ijenja, posebno s pešanjem zdravja, postaja življenje takih brez pomena in vsebine- Slovenec ostanem, ako se zavedam, da sem Slovenec. Pod vplivom brezbrižnosti, 5 katero je prežeta sodobna dru žba, je nevarnost, da se pre®® mo temu, kar bo naredila 12 nas okolica. To je tista okol*ca in tisto okolje, nad katerimse tolikokrat spodtikamo in to 1 mo, zakaj niso ljudje pamet** in ne ravnajo tako, da bom imeli mirno življenje. Žara . brezbrižnosti je okuženo ^ zastrupljeno naravno okolje> katerem smo. To spoznamo1 je prizadevanje za zaščito na ravnega okolja. Človek Pa n samo iz telesa, je tudi izd^i In tudi duhovno okolje se 8 hko okuži in je dejansko o ženo. Iz okuženega duhovne? okolja prihaja vse zlo, ki or meni sedanjo družbo. O nevarnosti uničenja sj°" venske kulture bi morali r mišljati. Narod je mogoče n čevati načrtno, lahko ?a uničuje tudi lahkomiselno* brezbrižnost do narod*jv. vrednot, iz katerih izhaja ^ Ijenjska sila naroda. čl°v* ^ samo iz telesa, telo P0** p. duh. Narod tudi ni samo s nost ljudi, ki govorijo 'st' . zik. Narod ima tudi sv0j° ^ hovnost, svojo kulturo- .e nastala slučajno, maTveCi[y sad življenjskih pogojev« v terih so se naši prednik1 P devali, da so ohranjali b>* y ne prvine, ki so jih dm narodno skupnost. . V Človeku je težnja P° y nosti, ki dobiva svojo °P zdravem duhovnem ŽivlJe najširšem pomenu besede^ ^ vorimo o pristnosti, ker J ^ vek oseba, ki samo enkia’ja. eno življenjsko dobo o Med ljudmi je mnogo P^^ nosti, a vsakdo ima ko ^ nekaj, česar nima nihče ^ Pristnost človeka, ki *e j« svoje osebnosti in jo temelj notranje‘sreče. c. sreča, tudi zunanja, mo* zdrav* ^ ti svojo osnovo v 0 'U ■ hovnosti človeka, morali biti poučeni vzg** ? posebno starši, da sV®veta' Vokom ne bi dajali po krat, ko bi jih-moral1 u-njati in voditi iz nap (dalje na str- 4) Gostovanje v Torontu Odloženi papežev obisk CHICAGO, m. - Dalj časa smo iz Chicaga napovedovali nastop našega pevskega zbora Slovenska pesem v Torontu v župniji Brezmadežne. Bil je to koncert slovenske narodne in umetne pesmi na soboto 31. marca; pevcem so se pridružili godbeniki in oboji so koncert Mignili na dostojno kulturno višino. Iz Chicaga se je pevcem pridružila močna skupina starejših. kateri vodijo ali sodeluje-j° pri vseh slovenskih prireditvah v domačem kraju. Rado-yednost? Ne toliko, močnejša ie bila spodbuda videti in govoriti s Slovenci v Kanadi, zlasti z mladini, ki slove po narodni zavesti. Dovolite, da našte-Jem zastopnike naše slovenske ^°'e, mednarodnih etničnih razstav, folklorne plesne sku-P'ne (ki je v sponzorstvu slovenskih radio oddaj), dalje zastopnica Prekmurcev, organi-^torka mnogih pogostitev, starše naših naj mlajših pevcev, k' pravzaprav spadajo na prvo mesto. Odlično mesto pa zajemajo pevci sami, ti, ki so •tastopili z njihovim vodjem •ta Ceiu Ta ni nikdo drug akor naš p.dr. Vendelin Pendov - nadarjeni in požr-Vovalni župnik pri slovenski fart sv. Stefana. Mnogi smo prišli k vam v °ronto, videli in spoznali jthtogo, mnogo Slovencev, koraj bi vam zavidali to mno-*n°st mladih, izredno lepo j^rkveno življenje, slovenske-a Škofa in z njim združene ^°venske birme itd., itd. Pri 45 v Kanadi smo našli košček ^rave nekdanje domovine. To-J ,v Chicagu moramo iti v °jem delu naprej, da ne y 1110 Preveč zaostali... Goto-^ Se ne motim, da smo tudi n L* na^e strani prinesli vam ® oliko zadovoljstva. Stara J hateljstva so se poživila in sklenila. To prelepo sre-nJenaj se na obeh straneh ^juje s krepko slovensko v®zanostjo in zavestjo. sbor^8* T°ront^an‘> slišali ste Z *eP'm imenom Sloven-‘h £eSem’ združuje mlade Pevce ” ce*° nekaj j0..ln ~ in to iz Chicaga in eta z rednimi vajami v sre- ^blag spomin S|Sb^NAJSTE OBLETNICE NpS Naše ljubljene, Mam2cabne soproge- Stare MAME, rASČE IN SESTRE kij ^ar*je Kolar, e Un,rla dne 24. april *J*j Drosišc?na' V B°9U s naj na tVarrtika za n« Nje sknVeSt° 0n var * kozi zemski čas Hujoči; s°Prog RUDI st.; s!n RUDI ml.; snaha VIKI; SestraUAi' 'n vnukinie; %v6| AL8|na OSENAR. 6l^;. 24. aprila, 984. dišču teh krajev, v Lemontu. Slišali ste ta zbor in ga sami ocenili. Imate nekaj izrednih strokovnjakov. Prelepo pesem »Zabučale gore, zašumeli lesi« je nastopajoči zbor poklonil vašemu g. župniku Janezu Kopaču, mojemu bratrancu. Pesem poje nam starejšim, da se mladost »nikdar več ne vrne«r> to se pravi, da mine. Kaj pa je meni osebno prav Toronto povedal? Mladost mine - ljubezen pa ostane! Ponovno bodita pozdravljena - moja nekdanja učenca, draga dečka (eden iz St. Vida pri Planini, drugi s Homca pri Kamniku), ko sem bila vajina učiteljica v prvem in drugem razredu - pred 50 in 37 leti. Saj se vama že skoraj blestijo prvi sivi lasje, pa sta me poiskala in objela. Čudovita so srca! V Chicago smo se vrnili srečno in zadovoljni, da smo vas srečali. Prisrčna hvala od nas vseh za vaš ljubeznivi sprejem in izredno gostoljubnost, katere smo bili deležni. Zahvala za veliko udeležbo pri koncertu. Le kako naj naštejem vse voditelje in sodelavce, žene in dekleta, ki ste pripomogli, da smo se med vami tako dobro in bratovsko počutili. Iskrena hvala! GORICA, It. - V Sloveniji in na Hrvaškem letos nihče več ne računa s papeževim obiskom. Stvari so se tako zasukale in zakomplicirale, da je Rim obisk odložil ad calendas graecas, za nedoločen čas. In vendar se je dalj časa zdelo, da za obisk ni večjih ovir. Kaj se je zgodilo, da je šlo vse po vodi? Štirinajstdnevnik Nova Hrvatska, ki izhaja v Londonu, nam o tem v letošnji 4. številki marsikaj zanimivega pove, kar bo gotovo zanimalo tudi naše bralce. Kako je prišlo do pobude Ko je zadnje mesece leta 1980 apostolska nunciatura v Beogradu zvedela, da namerava takratni predsednik predsedstva Jugoslavije Cvijetin Mijatovič ob obisku Italije iti tudi v Vatikan in ob tisti priložnosti papeža uradno povabiti, da obišče Jugoslavijo, je . pronuncij v Beogradu nemudoma naročil jugoslovanski konferenci škofov, naj takoj povabi tudi ona papeža, da ne bi izgledalo, da ima zvezna vlada več interesa na papeževem obisku kot sami jugoslovanski škofje. Zagrebški nadškof Franjo Kuharič (takrat še ni bil kardinal) se je v tistem času mudil v Avstraliji, kjer je obiskoval hrvaške izseljence. Zato je po- Ana Gaber - Kalan Električna centrala na premog ne spada v Tržaški zaliv GORICA, It. - Na Tržaškem se zadnje čase mnogo piše in razpravlja o zgraditvi električne centrale na premog v neposredni bližini Milj ter o premogovnem skladišču v Žavelj-skem zalivu. V javno razpravo o teh dveh načrtih se je vključila tudi stranka Slovenske skupnosti in izdelala o tem strokovno in politično stališče. Javna razprava o tem vprašanju je bila tudi v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, kjer sta strokovnjaka prof. Franko Piščanec in inž. AJjoša Vesel prikazala pozitivne in negativne strani termocentrale na premog in premogovnega terminala. Negativnih vidikov je precej. Predvsem predvidena lokacija takšne električne centrale je povsem neustrezna, ker gre za zaprto in z griči do višine 200 metrov obdano kotlino v neposredni bližini naseljenega področja (Milje, Žav-Ije, Štramar). Plini, ki se sproščajo ob izgorevanju premoga so škodljivi ter jih je v tem primeru zaradi hribovitega okolja skrajno težko, če ne celo nemogoče razpršiti v višje zračne plasti. Po načrtih vsedržavne ustanove za električno energijo ENEL gre za termoelektrarno z zmogljivostjo 1280 megawa-ttov, ki bi jo gradili od 8 do 9 let. Veliko vprašanje pa je, če bo premog v trdem stanju čez deset ali petnajst let še konkurenčni vir energije. Zelo verjetno je, da bo prevladala tehnologija vplinjevanja, kar konkretno pomeni postavitev dodatkih »umazanih« industrij v tržaškem pristanišču. Omenili smo že posledice škodljivih plinov in odlaganja prahu. Dodati je treba še negativne posledice na ožjo krajevno klimo, ki bi zavrle naravno prezračevanje področja, odlaganje v morje velikih količin tople vode iz turbin pa bi lahko poslabšalo že itak močno onesnaženost morja v Milj-skem zalivu. Vprašanje je tudi, kam odlagati pepel, ki ostane od premoga. Vseh teh in podobnih problemov ni še nihče resno preučil in jih obrazložil javnosti. Prav tako ni še nobena študijska komisija izračunala razmerja med socialnimi žrtvami in pridobitvami takšnega objekta v tako neposrednem Fizičnem in človeškem okolju. Na osnovi izkušenj in primerjave s podobno, a manjšo termocentralo v Tržiču, komisija strokovnjakov Slovenske skupnosti (SSk) sklepa, da bi v našem primeru električna ter-mocentrala v končni obratovalni fazi zaposlovala neposredno kakih sto delovnih sij oziroma do največ 300, kar je prava malenkost glede na vloženi kapital in na izredno število nezaposlenih na Tržaškem. Po drugi strani pa bi zasegla veliko površino, na kateri bi lahko zrasle druge vrste industrije, ki bi občutno pomagale dvigniti zaposlitveno raven. Končno je treba še povedati, da takč mesto Trst kot naša dežela trenutno ne potrebujeta novih virov električne industrije. Iz vseh teh razlogov je SSk slal papežu brzojav ljubljanski nadškof Šuštar v svojstvu podpredsednika konference jugoslovanskih škofov. Osebno je bil Kuharič mnenja, da razmere še niso bile zrele za kak papežev obisk. To se je videlo leta 1981, ko je s 1500 romarji za Benediktovo leto prišel v Rim ter pri avdienci s papežem dejal, da »se nadeja, da bo božja Previdnost tako uravnavala razmere v domovini, da bo papež mogel priti«. Zdi se, da je Kuharič svoje stališče spremenil ob papeževem obisku Poljske, ko je bilo opazno, kako velik odmev je imel ta obisk med poljskim ljudstvom. Vsa zadeva je dobila novega zagona lani ob sinodi škofov v Rimu. Jugoslavijo sta zastopala nadškofa Šuštar in Franič iz Splita. Pravijo, da je tedaj sam sv. oče izrazil željo, da pride do obiska in ko je bil lani jeseni Leopold Mandič razglašen za svetnika, je papež kardinalu Kuhariču omenil, da ga bo v kratkem povabil na razgovor, v katerem naj bi padla zadnja beseda o toliko načrtovanem obisku. Res je do tega razgovora tudi prišlo. Zgodilo se je to 25. novembra 1983. V zvezi s tem so se 13. decembra škofje zbrali v Zagrebu, da papežu predložijo dokončni program obiska. To gostovanje naj bi vključevalo Zagreb, hrvaško narodno božjo pot Marijo Bistriško, Ljubljano, Brezje, Beograd, Subotico, Sarajevo in Split. Ta predlog so nato poslali v Vatikan, ki bi moral nato o njem obvestiti Beograd, da ga odobri. Šele potem bi škofje objavili, kdaj bi papež prišel in katere kraje bi obiskal. Papež je nato sporočil, da bi lahko prišel v drugi polovici oktobra tega leta. Škofje so na to pristali in sklenili hrvaški evharistični kongres v Mariji Bistrici preložiti na omenjeni datum. Težave v zvezi z obiskom Na sestanku 13. decembra je bil govor tudi o tem, kdo naj bi papežu izdelal osnutke za govore. Škofje so se strinjali, naj bi te osnutke ne pripravili hrvaški monsignori v Vatikanu, ker so že dolgo proč iz domovine. Ugotovili so tudi, da bi bil najbolj delikaten govor tisti pred vladnimi predstavniki. Papež bi moral spregovoriti o teptanju človekovih pravic v Jugoslaviji, ker bi drugače bil obisk brez smisla. Prav tako je škofom povzročilo skrbi morebitno srečanje papeža s patriarhom srbske pravoslavne Cerkve Germanom. Pravoslavna Cerkev še vedno vztraja na zahtevi, da »hrvaški škofje javno obsodi- prišla do zaključka, da termo-centrala ne spada v Tržaški zaliv, zato ji nasprotuje. Na še razpoložljive površine v industrijskem področju naj pridejo čiste industrije, ki zahtevajo manjše kapitale in površine, a nudijo večje zaposlitvene možnosti za tržaško delovno silo. Katoliški glas 5. aprila 1984 jo zločine ustašev zoper Srbe med zadnjo vojno«. Papež bi se tako znašel v neugodnem položaju: ne bi smel užaliti Hrvatov, pa tudi ne odbiti Srbov. Papež pa bi se lahko zameril patriarhu Germanu še zaradi Makedonije, ki bi jo tudi rad obiskal. V Ohridu, kjer so delovali učenci sv. Cirila in Metoda Klemen, Naum, Angelar in drugi bi se nujno sestal s predstavniki makedonske Cerkve, te pa srbska Cerkev ne priznava, ker se je samovoljno osamosvojila (tudi s podporo režima) od Beograda. Nadaljnja občutljiva točka bi bili Albanci. Če bi se papež želel srečati z njimi na Kosovu, bi beograjski režim to lahko smatral kot podporo albanskim separatistom. Pa tudi z Bosno bi bile težave. Papež je že izpovedal željo, da se v Sarajevu snide s predstavniki »edinih avtohtonih muslimanov v Evropi«, kar je nagnilo tamkajšnjega katoliškega nadškofa Jozimoviča, da se je potožil, da »kaže papež večje zanimanje za ondot-ne muslimane kot pa za katoličane«. Poleg tega je v Bosni še drug problem: škofje in frančiškani so v neprijateljskem razmerju že dolgo časa. Vatikan si prizadeva, da bi prišlo do medsebojnega pomirjenja, sprti strani pa zahtevata, da dd Vatikan vsaki prav. Razmere še niso zrele Vse stvari so se sedaj tako močo zapletle, da si niti škofje niti partija niti vlada trenutno obiska ne želijo. Iz Rima je prišla vest, da patriarh German vztraja na zahtevi: ni govora o kakem srečanju s papežem, če hrvaški škofje kot svoj čas nemški zaradi Poljske ne pokažejo javnega kesanja zaradi nesrečnega ustaškega rodomora nad Srbi, zlasti pa zloglasnega taborišča v Jasenovcu. Tako patriarh kot partija bi bila za to, da papež to taborišče obišče. Toda tisti hip bi papež za večino hrvaških vernikov postal nezaželena oseba. Kajti Hrvatje v odgovor opozarjajo na zločine, ki so bili izvršeni nad hrvaškim ljudstvom ob koncu zadnje vojne kot so pokol desettisočev s strani Titovih čet pri Pliberku na Koroškem (na Pohorju so množični grobovi, sedaj prerasli z gozdom), pri Celju in v Križnem putu. Jasno je, da vlada noč? postati obtoženec in da ji je trenutno najljubše, če se povabilo papežu na obisk Jugoslavije spravi v predal. G.S (Katoliški glas, 5. aprila 1984) Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Izjave britanskih častnikov o vračanju 1 945 BUENOS AIRES, Ar. - Že mnogo smo pisali v našem listu o zadevi vračanja slovenskih in mnogo drugih vojakov iz avstrijske Koroške maja 1945, objavili smo obširno študijo grofa Tolstoja o »Celovški zaroti« in poročilo o televizijski oddaji britanske BBC, o vračanju Jugoslovanov, ki je močno odjeknila ne samo v Veliki Britaniji, ampak tudi drugod po svetu. Za zaključek o oddaji BBC pa je treba dodati še nekaj zanimivih podatkov. Oddajo je dobro vodil John Tuša, prisotni so bili tudi trije Srbi, katerim je uspelo pobegniti tedaj s pota na morišče: Vladimir Ljotič, dr. Živojin Prvulo-vič in Joviča Miletič, ki so na oddaji tudi pričali o dogodkih. Sodelovali pa so tudi nekateri britanski častniki, ki so tudi poročali o resničnosti prevare, s katero je britansko vojaško vodstvo predalo borce Titu in s tem pripomoglo k strašnemu genocidu. Anthony Crosland, ki je bil tedaj kapetan polka vvelških strelcev, je dejal: »Predaja je bila najstrašnejši trenutek, ki sem ga kdaj doživel.« Nigel Nicolson, kapetan in obveščevalni oficir prve brigade: »Odnosi s Titom so bili nevarni, napetost je vodila celo v vojno z našim zaveznikom. Morda je bila pogodba sklenjena v Beogradu na višji ravni, kjer so se dogovorili, da se partizanski umik s Koroške poravna s predajo beguncev... Dobili smo povelje, da z lažjo o preselitvi v Italijo spravimo begunce v vagone... Bili smo zaprepaščeni, ker smo morali na ta način natovarjati te nesrečnike, večinoma mlade ljudi, v živinske vagone, po 30 v vsakega. To nam je vzelo nekaj dni. Titove partizane smo poskrili po postaji; prikazali so se tik pred odhodom vlaka. Ves ta posel je bil proti naši tradiciji, da se ne sme lagati niti sovražnikom! Jetniki, ki smo jih predajali, sploh niso bili vojska v pravem pomenu besede, kot Nemci, ampak mešanica vojakov, žena, mladine in otrok... Ta posel me je zelo užalostil in sem na licu mesta sklenil, da o zadevi pišem na višje mesto. V raportu načelniku štaba svoje divizije sem podčrtal, da je bilo to najbolj sramotno povelje, ki ga je sploh kdaj dobila britanska vojska. Zaradi tega pisanja so me klicali na raport in mi dali ukor, češ da kaj takega ne bi smel napisati.« Oliver Brook, tedaj podpol- kovnik nekega welškega polka, je izjavil: »Moj polk je predajal Slovence, kar me je zelo žalostilo, sploh pa sem imel vso stvar za zelo odvratno.« Sir Frederick Bolton, tedaj kapetan welškega polka: »...Kako strašna stvar. Ko smo zaklenili nesrečnike v vagone, so planili iz skrivališč Titovi partizani... Nesrečni četniki so začeli kričati, jokati, klicati na pomoč in preklinjati... Še huje smo se počutili, ko smo tri dni kasneje od pobeglih s kraja streljanja, zvedeli za pokol... V naši edinici smo sklenili, da tega ne moremo več prenašati. Vojaki so se začeli upirati, jaz tudi in sam sem poslal protest svojemu poveljniku polkovniku Colmerju Rose-Price-u.« Polkovnik Coimer Rose-Price je s svoje strani dodal: »Kmalu smo spoznali, kako strašno in nečloveško povelje nam Je dano. Tako tedaj kot danes me je sram, da sem moral dati povelje podrejenim za izvršitev tako podle (odvratne) stvari.« Lord Adlington, leta 1945 brigadier Toby Low in načelnik štaba 5. korpusa, je to pot dal nekaj izjav. (Svoj čas grofu Tolstoju ni hotel ničesar povedati). Takole je dejal: »Kolikor se spominjam, je povelje z dne 14. maja naročalo, naj zberemo vse Jugoslovane in jih vrnemo v Jugoslavijo. Navodila so bila, naj jim ne povemo, kam jih bomo poslali.« Vodja oddaje John Tuša je pripomnil, da se je odlok o vračanju z dne 14. maja glasil, »da se predajo vsi Jugoslovani, v nemški uniformi, ki so se borili v nemški vojski« in vprašal Adlingtona, zakaj je 17. maja razširil odlok, »da se predajo vsi Jugoslovani na področju 5. korpusa«. Ta je odgovoril, da je pač zaradi potrebne naglice besedilo bilo svobodneje. Glede svojih pogajanj s partizanskima komisarjema Ivaniševičem in Hočevarjem o umiku partizanskih čet s Koroške, je vodji oddaje zatrdil, da ni bila to pogodba o predaji. Ob koncu je Adlington na vprašanje, ali bi enako postopal, če bi vedel, da pošilja te ljudi v gotovo smrt, dejal: »Ne, podvzel bi korake, da bi to preprečil.« In dodal je še: »Kar smo mi delali, smo tudi redno sporočali višjemu zavezniškemu poveljstvu.« Oddajo je John Tuša zaključil: »Po preteku 40 let se vsi, ki so kaj imeli opraviti v zadevi vračanja, čutijo osra- T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračuni - 831-6430 - O Slovencih v Celovcu CELOVEC, Avstrija — Kot že po navadi, je tudi prvi ponedeljek v mesecu februarju vabil Klub iniciativa v Celovcu na zanimivo predavanje o »Slovencih v Celovcu«. Po pozdravu dv. sv. dr. Pavla Apovnika je rektor Jože Ko-peinig v svojem uvodnem referatu povedal mnogo zanimivega o razmerah v Argentini in Braziliji, o šolstvu tamkajšnjih Slovencev ter o njih idealizmu. Kljub temu da Slovenci v Argentini za šolstvo nimajo nobene zakonske osnove in tudi od države ne dobivajo finančne podpore, imajo v vseh centrih osnovne šole. Ko-peinig je dejal, da so sicer okoliščine v Argentini drugačne, lahko pa se bi od njih marsikaj naučili, posebno idealizma. Pedagogi učijo tam šolarje na prostovoljni bazi, ne da bi kaj zahtevali za svoje delo, dobijo zastonj edinole malico. Ta šolski sistem vzdržujejo Argentinci že nad 30 let. Teodor Domej je v svojem referatu dejal, da je sicer zuna- močeni zaradi tistih dejanj, ki jih je tedaj britansko zunanje ministrstvo imenovalo strašna napaka!« Vprašamo se: VSI? Tedanji britanski rezidenčni minister pri zavezniškem poveljstvu v Caserti in kasnejši predsednik britanske vlade Macmillan, ki ga grof Tolstoj obtožuje kot glavnega in edinega krivca, vztrajno molči. Povabili so ga k oddaji, pa ni hotel priti, kakor ni hotel svoj čas dati izjave grofu Tolstoju. In Adlington - Toby Low, ki je prisostvoval konferenci med poveljnikom 5. korpusa generalom Keightleyem (ki je že pokojni) in Macmillanom, tudi ni razjasnil razgovorov 13. maja v Celovcu, ko so morda potrdili kupčijo: Begunce za partizanski umik. Svobodna Slovenija, 29. marca 1984 Razmišljanje... (nadaljevanje z 2. str.) smerjenosti na pot človeka vrednega ravnanja in obnašanja. V vzgojeni in zdravi osebnosti ima človečnost domovinsko pravico. Človečnost je duhovna odlika z določenimi prirojenimi pravili, ki so zapisani v notranjost vsakega človeka, a jih je treba prebuditi in spraviti v delovanje v razmerju do drugih ljudi. To odliko označujemo z raznimi pojmi, ki vsak zase daje svoj delež k uresničenemu dostojanstvu oblikovanega ali vzgojenega Človeka. Ti pojmi so: vest, poštenost, dobrota, razumevanje in spoštovanje sočloveka in njegovih pravic. Celoten opis duhovnega sveta slovenskega človeka ima' svoje značilnosti. Ako jih gojimo, smo sposobni ohranjati svojo slovensko identiteto; ako smo brez njih, smo zgubljeni v družbi, ki je brez smisla za duhovne vrednote, izmed katerih zavzema narodna dediščina odlično mesto. nji videz Celovca popolnoma nemški, da pa ima tudi za Slovence važno kulturno, gospodarsko, politično in pravno funkcijo. Mesto ima že staro tradicijo, to pa tudi kot slovensko središče - pomisliti je treba npr. le na vlogo slovenskega bogoslovja, na Mohorjevo družbo itd. Celovec pa je tudi danes še središče kultur-no-političnih osrednjih organizacij. Domej je nadalje dejal, dfa najdemo v Celovcu komaj kaj organiziranega delovanja, ki presega aktivnost pri centralnih organizacijah, kar je zelo tragično dejstvo. Zanimivi so tudi procesi doseljevanja in odseljevanja. Pri doseljevanju v Celovec je za ljudi iz podeželja očitno že vedno veljalo (in še velja) geslo: »Če greš v Celovec, pusti svojo narodno identiteto na občinski meji.« V Celovec se doseljuje vsako leto nekaj sto ljudi s podeželja (posebno še iz slovenskih občin Hodiše, Kot-mara vas, Žihpolje, Žrelec), vendar tega dotoka skoraj ne čutimo. Doseljujejo se posebno še ljudje iz nižjih slojev, odseljujejo se predvsem ljudi višjih slojev. V Celovcu bi moralo biti danes po statistiki lepo število Slovencev. Velik problem predstavlja v Celovcu posebno še manjšin-skošolska ureditev. Poleg Slovenske gimnazije je le na treh glavnih šolah dana možnost, da se dijaki prijavijo k pouku slovenščine. Drugi problem pa je ta, da v Celovcu skoraj ni društvenih aktivnosti. Asimilacija poteka dosti bolj hitro, če ljudje nimajo možnosti, da bi skupno oblikovali prosti čas in se združevali. Domej je poudaril, da je nujno potrebna iniciativa za dvojezično šolstvo v Celovcu, ter da bo treba storiti konkretne korake. Potreba po ureditvi dvojezičnega šolstva je nekaj čisto normalnega, ker se naseljuje v Celovec vedno več Slovencev, vrhu tega pa je to notranjeavstrijska potreba. Prav tako šolski zakon iz leta 1958 ne prepoveduje ustanovitve dvojezične javne šole v Celovcu. Zanimanje, da bi se naučili slovenskega jezika, pa imajo tudi nemškogovoreči sodeželani, bodisi zaradi možnosti sporazumevanja ali iz gospodarskih interesov. Dokaz, da podpirajo slovenske osrednje organizacije željo po ustanovitvi dvojezične javne šole v Celovcu, je dokazala akcija na deželnem šolskem svetu. Treba bo organizirati starše, ki imajo interes, da se * njihovi otroci naučijo slovenščine, saj otroci razen doma ži- vijo v popolnoma nemški družbi. V Celovcu npr. tudi ni gostilne oz. kulturnega prostora, kjer bi se Slovenci lahko nemoteno organizirano srečavali. Naš tednik, Celovec, 9.II.I984 MALI OGLASI rooms Must have 881-4318. furnace. HOUSEKEEPER for corporate suites Bratenahl Place Must have car & experienC Call Mr. Richard Armon a, 541.3901.32 33| For Sale , St: Vitus area. Double 5 & ' Carpeting. Air condition*0 in living room. New st0^ev(, refrigerator included. gutters. New canvas °° j on upstairs porch. c 391-5686. ^ For Rent g 5 clean rooms, down-Vitus area. Call 431-5574- P. Fortunat OFM Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 1053 E. 62nd St- 431-2088 531-1235 Grdina Trgovina S Pohištvom 15301 Waterloo Rd- Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) 48 let stara Josephine Lipchiit' sky, rojena Klimkiewicz v Clevelandu, vdova po 1. 1983 u-mrlem možu Bernardu, n131' Johna Golaka, Jamesa Gola-ka, Stevena Golaka in Berna-dine, hči Johna (pok.) in G^r' trude, sestra Catherine, Rite Barwidi, Ambrosa, Norberta Kilmerja, Bernadine Ayers. Richarda, Germaine Polenšek, Mary Ann Schwigler, Edwar-da, Josepha Kilmerja in Francisa, članica HBZ št. 99. P°' greb bo iz Želetovega pogreb' nega zavoda na 6502 St. Clatf Ave. danes, v torek, dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. BEAUTICIAN Urgently need g°od operator, to work in one operator shop. Very g°od future. Call 881-6914. (32-33) Kitchen Help Wanted Woman for 1 day a week, I0 or 11 hours. Friday only-Fritz’s Tavern, 991 E- 185 St. Call 531-2239 of 481-9635. (32-33) Looking for Rent Elderly couple want 4 of in St. Vitus area-Call (32-33) Apt. for Rent 1 & 2 bdrm. apt. Lakeshor & E. 185th. Adults. No pe*5' 398-9579. Also want custo-dian couple. ^ Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta Veliki teden se je začel 16. aprila. To naj bi bil teden resnosti, teden raznih odpovedi, posta, molitev in premišljevanja 0 resnih zadevah življenja in smrti. Tako so nas včasih učili in vto so nas navajali. To je bil teden čiščenja v hiši in okoli nje. K božjemu grobu smo hodili. Farna cerkev je vsa izražala to resnost in navajala k zbranosti. Sedaj je pa svet postal tako Sveten, da so to samo še sanje preteklosti. Pa kljub vsemu realnost Velikega tedna ni zbežala od ljudi in bo med njimi in nad njimi vedno ostala. Cvetna nedelja je bila pri Mariji Pomagaj zelo slovesna. *o slovesnost so povečale kne-članice K. Ž. Lige. Prijavile in prodajale so butale, da so ljudje mogli odnesti [Jn svoje domove blagoslov, ^n tem se je marsikdo spo-n'nrl. kako je nekoč v mladosti jjjil butarico okrašeno z br-•janom in kako pomarančo, na je v farni cerkvi prejela že-*en, ki je potem skozi leto va-r°val dom in njegove prebije pred vsem hudim. Slovesnost cvetne nedelje je ud> v branju pasijona, ko pol-118 cerkev prisluhne trpljenju našega Odrešenika. S tem sto-^ verno ljudstvo v dni Velike-^ redna in v njegovo resnost. retja posebnost te nedelje je Uradno tudi več ljudi, ki pri-eJ0 za velikonočno dobo med ^°je. In da ni treba po maši . tet' domov pripravljat kosi-> so spet priskočile na pomoč *anice K.Ž. Lige, ki so ves do-l* .e stre8le v dvorani, da so 8cni dobili zajtrk, malico in °silo. Kako mnogim so u- stregle se vidi iz dejstva, da so vse razprodale, kar so pripravile in tega ni bilo malo. Požrtvovalnost je še doma med našimi ljudmi, kakor so pokazale žene-članice K. Ž. Lige. Pri Mariji Pomagaj je bil ves Veliki teden duhovna obnova, ki jo je vodil č.g. Franc Sodja CM, pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo je podobno delo opravil vizitator lazaristov č.g. Z. Pogorelec CM. Por. Fantje na vasi so peli V soboto pred cvetno nedeljo so nam zapeli Fantje na vasi. Bil je to že njih sedmi pomladanski koncert. Ne nastopajo pa samo na svojih lastnih koncertih, tudi na drugih narodnih prireditvah jih pogosto slišimo in vidimo. Strokovno oceno njihovega petja bi mogel podati samo za to usposobljen strokovnjak. Lahko pa brez skrbi zapišem, da ljudje Na »Pohod« za Starostni dom... Trkamo na srca bratov in sester, da z dobrim namenom, •hančno in moralno prispevajo v gradbeni sklad slovenskega kostnega doma, DOM LIPA. . Graditev starostnega doma je zadeva vseh Slovencev. NaProšamo posameznike, skupine, društva in ustanove, da Vdelujejo pri tej nabiralni akciji. Dom LIPA je mnogim že danes resnično potreben. V *rilju te ustanove bomo Slovenci našli kraj miru in počitka ^tonu svojega življenja. ^ Ako ste pripravljeni sodelovati. Vas naprošamo, da za inflacije telefonirate navedenim osebam. Sodelujete lahko *°> da se pridružite športnemu prihodu (ki bo 20. maja 1984) . 8a podprete kot SPONZOR, da bi drugi hodili v Vašem ^ Zbrani prispevki tega športnega pohoda gredo v grad-.111 sklad starostnega doma. Ta denarna pomoč je oproščena vkov, zato lahko prejmete potrdilo za INCOME TAX. jj. Ko boste pobirali obljubljeni denar svojih sponzorjev, jim - Vejte razdaljo, ki jo nameravate prehoditi, zapišite ime, n*slo. 'v. telefonsko številko in vsoto, darovano za vsak kilo- Nh ‘Stal Skupni prihod udeležencev v lovski dom in slovesen spre- isf-i ° °k ^h popoldan in sicer 20. maja 1984. Za to priliko bo Kuh- °rkester ISKRE. Slavje se bo nadaljevalo s piknikom. lnja in bar bosta dobro oskrbljena. Pot nam ta tretii slovenski WALK—A—THON nakaže v ’ hsrneri skupne moči, pokaže velikodušnost in zavest Slo-itt CCV za humanitarno ustanovo, ki bo slednjič le naša, nam ^im v korist-------Slovenski starostni dom. DOM LIPA Kaj več Vam morejo povedati: Babie 255-9328 Marij! ^ar 493-8380 Anj. S|benik 444-7205 Resnik 767-2519 Vera Besko 239-4066 Sni,* • 621-0403 V ^ 231-5180 8 . \ \ j/sj “km —~i RUTAS^UBURBANAsf 'J I II f- ' X3V, *t- LAS ne 'V- /X, ' S- II. tenor -Danilo Basa Martin Zakrajšek Lojze Lovšin L bas -Božo Cerar Jože Muha Stane Lamovšek CAN N IMG - . \ Y' . . . Sp M / /"Vn ichcuaiA , \J « /'v'* ""anB]; VICENTE V* NUMAMCIA /tmzA ca*Mwg \ "v' , \ • V .o-V 'tfr, ■■m - F VMELAm .r80-;;? A BUCK# M ' A SfOUl r / v» CU3A :v*a \ ^ y nwwmuT KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. APRIL 28. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 6. - Pevski zbor Planina, Maple Hts., O., priredi koncert v Slovenskem domu na Maple Hts. Začetek ob 4. pop. 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni’dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 13. — Slovenska šola pri Mari- ri Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v Spiski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 18. - Letna seja Slovenskega doma za ostarele. Začetek ob 7.30 zvečer v spodnji dvorani SDD na 15335 Waterloo Rd. 19. — Mladi harmonikarji pri- rede koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu ob 7. uri zvečer. Za ples igra ansambel Jasmin. 20. — Slovenian National Art Guild priredi razstavo in prodajo umetniških del v SDD na Recher Ave. in sicer od 12. do 6. zv. Vstopnine ni. 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinsko proslavo. 26. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci. 27. — Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 28. S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan proslavo. JUNIJ 3. Otvoritev Slovenske pristave. 16. in 17. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. 30. — Slomškov krožek priredi romanje v Lemont. JULIJ 8. — Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. 13., 14. in 15 — Poletni festival pri Sv. Vidu. 22. - M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 12. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester. 12. - Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi kulturni program ob 70-letnici ustanovitve. 19. — ADZ priredi »Družinski dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio. 19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. SEPTEMBER 15. — Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. — Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 23. — Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. — Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnice ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. T, Kanadska Domovina Pismo iz Argentine Otmar Mauser (nadaljevanje s 5. str.) navedene kraje na skici; Naš dom v San Justo, ki zbira rojake, katerim je lega zgradbe bolj pri roki, bodisi zaradi daljave v vožnji ali zaradi nedeljskega urnika sv. maše; Slomškov dom v Ramos Mejia je poleg pristnih ramoščanov tudi dom za vse bivajoče med Haedo in Ciudadelo; Slovenska Pristava v Castelarju ima člane iz Mordna, samega Castelarja, potem Ituzaingd, San Antonio de Padua, Merlo, Moreno (kjer se neha mestna železniška proga), San Miguel, Don Torcuato, Hurlingham, El Palomar; Slovenski dom v San Martinu in v Carapachayu pa nudita streho skupne slovenske misli rojakom iz Floride, Munro, Villa Ballester, Jose L. Suarez in Caseros poleg pravih sanmartinčanov, carapachajci pa so v družbi z rojaki iz Boulogne, Villa Adelina, Beccar, San Isidro, Martinez in Olivos. S temi navedbami ni rečeno, da se nekdo, ki recimo živi v Hurlinghamu, mora prijaviti na Pristavi - je lahko član katerega koli doma hoče: vsakdo si sam izbere kraj, ki mu je najljubši. Vsi domovi imajo svoje ljudskošolske tečaje in enkrat letno svoj krajevni praznik. Vsi se pa zberemo na skupnem Slovenskem dnevu vsako Belo nedeljo in to tam, kjer določijo predstavniki vseh domov, povezani v osrednjem odboru Zedinjene Slovenije. V notranjosti so domovi v Miramarju (460 km od BsAs), Mendozi (1099 km), San Carlos de Bariloche (1630 km); do počitniškega doma dr. Hanže-liča v cordobskih hribih je okrog 750 km. - Sicer pa: Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte o rojakih v svojih naselbinah! 21. — Občni zbor Slovenske pristave. 28. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER . najbolj severna vas La Quiaca je oddaljena od BsAs 1945 km, najbolj na jugu je pa mesto Ushuaia (3496 km od BsAs). Tudi tu so prva leta delali nekateri samci, dokler si niso opomogli in prišli bližje k rojakom. Koliko je zdaj zdomcev -političnih emigrantov od prvotnih 6205, je težko zapisati zanesljivo številko. Osebno bi menil, okrog 10-11.000 (Upoštevajoč že v Argentini rojenih). Ekonomske emigracije v Argentino ni bilo. Te dni bodo objavili poročila občnega zbora Zedinjene Slovenije, pa bom potem prihodnjič postregel s točnimi podatki o šolstvu in drugih dela-nostih. V Srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka je bilo leta 1981. 193 učencev, lani pa 179 in dva dopisna. Peti letnik je lani zapustilo 35 učencev, letos pa se jih je vpisalo 25. Naj bo dovolj. Za konec samo še: v januarski številki Slovenske države sem bral resno razmišljanje z naslovom »Izpraševanje vesti«, ki ga je prispeval S.P. Upam, da bo dosegel svoj namen. To mu iz vsega srca želi in tako njega kakor vse rojake pozdravlja Pavle Rant Srečanje predsednika Reagana in papeža Washington, D.C. — Tiskovni urad Bele hiše je 8. marca objavil, da se želi predsednik Ronald Reagan v bližnji prihodnosti srečati s papežem Janezom Pavlom II. Ugodna priložnost za to bo že v začetku maja v največjem mestu Alaske - Anchorage, kjer bo papeževo letalo za kratek čas pristalo na dolgem poletu do Južne Koreje. Približno takrat pa je v načrtu tudi pristanek letala, s katerim se bo predsednik Reagan vračal z državnega obiska na Kitajskem. Čas pristankov obeh letal na Alaski bi bilo mogoče tako uskladiti, da bi bilo možno srečanje med papežem in predsednikom, so mnenja v Brez delu Za kruhom korak meri trd tlak, utrujeno v mrak. V temi srce čuti gorje in rane bole. Sredi oči beda sedi, čas pa beži. Pr P< Ji BI Zi Jo* P S tie Re 5 P. M Vernost * Amerikancev H Znani Gallupov inštitut & I raziskavo javnega mnenja J A med Amerikanci v ^ izvedel anketo o tem, kaj 0 0 pomeni vera. Kar ‘ | odstotkov vprašanih J odgovorilo pritrdilno jj f vprašanje: Verjamete, a more religija rešiti svetova \ težave? Pat Robertson, predseduj , krščanske televizijske nar CBN in istoimenske univet2®’ : je ugotovitve Gallupov6® inštituta označil za “dejstVjh da se v ZDA v zadnjih P6 1 letih razvija močno gibanj verske prenove, ki kaže na ' da je v naših ljudeh prišlo globokega premika in da J nastalo doslej največje duho no prebujenje.” Jognanja zadnje unk6^ jamo z dognanji 0 aetimi leti, ugotovit« ’ estnajst odstot mih več ^tud‘raxetr' iljuje sveto pismo, i to želi. Ostotek štud6 d vero ocenjujejo nbno zadevo v živlJ6 ' zadnjih petih 6 4 čil z. 39 naJ„I.'da leti. Ameriška Domovin« druži Slovence po vsem svetu Beli hiši. Vatikanski tisko urad tega poročila iz Be še ni komentiral. Predsednik Reagan je Janeza Pavla II. obiskal J 1982. 3. — Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. — Slovenski šoli pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. — November- fest pri Sv. Vidu. ZAK % FUNERAL tt.COSICl HOME Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic - Funeral Director *9wnnn»»«n»nm»tm»tm»m»»u»»»»»»wwtmmnmn»ffl»ttO Imenik raznih društev tflf".... (continued from last week) ’a KLUB LJUBLJANA pfedsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Magajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Jane Novak Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, J°88ph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v Jaaecu ob 8. uri zv. c SDD na toiler Ave. Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shlffrer, Michael Telich Statutory Agent, Parliamentarian — Paul J. Hribar, L.P.A. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov In deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155. : za i j« DA jim 54 j« na da /ne nik ;že ze. ■ga 10, tih ije :o. do je |V- BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters Spiritual Director — Rev. Joseph p- Boznar Chief Ranger — Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger — Charles F. nikei Past Chief Ranger — John J. ^cevar Pscording Secretary — Alphonse Germ jnancial Secretary — Anthony J. B0rbas, 1226 Norwood Rd., tel “Sl-IOSi surer — Frank J. Kolenc histees — Albert Marolt, Frank r®n. John J. Hočevar ^ 'Outh Director — Angelo M. v°gr|g of Sick — Joseph C. Saver Senior Conductor — Joseph C. Saver ^hlor Conductor — Frank Hren j^hior Sentinel — Elmer Perme ‘Wor Sentinel -Edward Prijatel P..,6lcl Representative — Frank J. hietelj, 845-4440 ea ?®,in9s he|d the third Friday of y.c'1 month, Social Room, St. Us Auditorium at 8:00 p.m. ST- Marys court no. kmo CATHOLIC ORDER s OF FORESTERS i. Phitual Director — Rev. Victor CNmc y. l9t Ranger — Alan Spilar ®'chief Ranger — Mike Grdina ^r8be* Ran9er — Hank fording Sec. — Joseph Sterle SDI 'Uncial Secretary — John T ar> 715 E. 159 St., 681-2119 y a8urer — Dorothy Urankar ,u'h Director — Louis Jesek WU8tees: Virginia Trepal, Roy Sen?|Vlc' KathV sPilar F|6, ha, — Frank Mlinar Representative — Frank J. Jr61 - tel. 845-4440 $Unde,ln0s are held every third Boom ln S,‘ Mary Study Club ®AWn choral group Pm °Veni*n Women’s Union Krai| dent’ Librarian — Pauline 'CsBpresident —Jo Trunk ,0|PettCretary'Treasurer — An' Wi||0’® Zabukovec, 215 E. 328 St., 943.1^Bck- OH 44094, phone AuSer — Mary Kokal Tercew rs: Stella Kostick and Apn tractor T Rehea Tom Heflle Ipg at 7r*als every Monday even-11 s0 p.m. In Slov. Society Eu lc|lcf, Ohio. 1NE home for the a tWll Neff Rd. ^Arle 01,10 44119 Rudoinh !,Ver ~ President Aiina K°zan, Vlce-pres. Jean — Treasurer ^Udoioh i?an - Rec. Sec’y Susel - Corr. £ ;uhn cerk ,ua ^a"n. Cecelii S,^a,ter Lampe, I th88,0,hlk hcrd Tomsic’ 1 ,h9ny La ’ Su,t°n J. Glroc Altem, *rlsha. Prank Ceser " Rosemary Totf BELOKRANJSKI KLUB Presednik Matija Golobič; podpredsednik John Hutar; tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 tele. 261-0386, blagajnik Matija Hutar, zapisnikar Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, Kuharice, Marija Ivec In Milena Dovič. PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE 2 Honorary Vice-pres. — Frances Legat President — Josephine Turkman 1st Vice-pres. — Rose Žnidaršič 2nd Vice-pres. — Ann Filipič Secretary — Margaret Kaus, 1118 E. 68 St., Cleve., OH 44103 Treasurer — Mary Zakrajšek Rec. Sec’y. — Mary Zakrajšek Auditors: Jennie Zaman, Justine Girod Sunshine Lady — Stella Dancull Publicity — Mary Zakrajšek Refreshment Comm.: Chairman Frances Tavzel, Ass’t. Margaret Meyers , Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home Annex. New members are welcome. PLANINA SINGING SOCIETY President — Al Glavic Vice-pres. — Frank Urbančič Financial Sec. — Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corres. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m. ŠTAJERSKI KLUB . Predsednik — Rudi Pintar Podpredsednica, Malči Kolenko Tajnica — Slavica Turjanskl Blagajničarka — Kristina Srok Gospodar — Ivan Goričan Pomočnik — Mike Kavaš Odborniki: Rozika Jaklič, Agnes Vidervol, Stefan Rezonlja, Tonica Simičak, Kazimir Kozlnski, August Sepetavec, Jože Kolenko Nadzorni Odbor: Angela Ratajc, Angela Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče: Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej Kuhinja: Voditeljica, Elza Zgoznik Seje po dogovoru • ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik — Anton Oblak, 1197 E. 61 St., Cleve., OH 44103. Podpredsedniki so vsi: predsedniki krajevnih društev Tajnik — Lojze Bajc, 963 E. 179 St., Cleve., OH 44119. Blagajnik — CJrll Prezelj, R.R. 7, Guelph, Ont. N1H • 6J4 Canada TiSKOvni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Meglič Pregledniki — Mirko Glavan, Jože Melaker, Anton Megjlč . Zgodovinski referent — prof. Janez Sever, Cleveland, O. Upokojenski klubi CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE President — Joe Ferra Vice-Pres. — Gus Petelinkar Sec’y.-Treas. — Mary Lavrich 960 E. 232 St., Euclid, OH 44123, Phone 732-7529 Recording Sec'y. — Mae Fabec Auditors: Christine Bolden, Mary Gornik, Elsie Wasson Federation Representatives: Joseph Ferra, Frank Fabec, Mae Fabec, Gus Petelinkar, Henry Kersman, Emily Kersman (alternate) Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at 1:00 p.m. at the Slovenian Home on Holmes Ave. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Presdeknik: Frank Česen ml. 1. Podpreds.: John Kaušek 2. Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glen- brook Blvd., Euclid, OH 44117, Tel. 531-3134 Blagajničarka: Emma Česen Zapisnikarica: Helen Levstick Sunshine Lady Mary Zlfko Poročevalki: Slov. — Jennie Fatur; Eng., Eleanor Pavey Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu, v Slov. Domu na Recher Ave. ob eni uri popoldne. C.W.V. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 President — Rose Poprik 1st. Vice-pres. — Kathy Merrill 2nd Vice-pres.: Marcie Mills 3rd Vice-pres.: Laura Shantery Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Manette Nousak Historian: Diane Potočnik Ritual Officer: Bonnie Mills Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Jo Mohorčič 3 year Trustee: Theresa Nocsak 2 year Trustee: Jo Nousak 1 year Trustee: Helen Snyder Our meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., 44119, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor. Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Martha Košir, Theresa Kolarič. Telovadne ure vsak četrtek od 6. 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President — John Taucher Vice-pres. — Frank Cesen Jr. Secretary — Mae Fabec Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept., and December. AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO .President — Vlpcent Lauter Vice-pres,, — Joseph Yankovlch 2nd Vice-pres. — Mrs. Theresa Sanoff • • * Sec’y.-treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, OH 44203. Recording Sec’y. — Mrs. Angela Polk Auditors: Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Mlsich, Mrs. Josephine Platner Sub. — Mrs. Mary Kovacic Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Mrs'. Angela Polk Mrs. Frances Smrdel Mrs. Frances Zagar Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Josephine Platner Meetings every first Thursday of the month at 1 p.m. in the Slovene Center, 70 - 14th St. N.W. AMERICAN SLOVENE CLUB President, Eleanor Cerne Pavey Vice-pres., Agnes Koporc Secretary, Helen Levstick Coreres. Sec’y., Vicki Svete Treasurer, Jane Royce, 24801 Lake Shore Blvd., Apt. 316, Cleveland OH 44123 — 731-3522 Committee Chairpersons: Cookbook, Madeline Debevec Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettie Mihelich Home for the Aged: Carolyn Budan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine Chairman: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Madeline Debevec Minka Champa, Gene Drobnič, Nettie Mihelich, Dorothy Urban-cich Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio. OUR LADY OF FATIMA LODGE NO. 255 KSKJ Spiritual Advisor — Rev. John Kumse President — Edward J. Furlich Vice-pres. — Sally Jo Furlich Secretary-treas. — Josephine Trunk, 17609 Schenely, Cleve., OH 44119, tel. 481-5004. Recording Sec. — Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Youth Activities — Maureen Furlich Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m. All Slovenian physicians in greater Cleveland area to examine prospective members. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar Principal — Sister Mary Martha, S.N.D. President — Mrs. Betty Svekrlc 1st Vice-pres. — Mrs. Mary Lou Buehner 2nd Vice-pres. — Mrs. Lillian Krzywicki Recording Secretary — Mrs. Ro-seanne Piorkowski Corresponding Sec. — Mrs. Patricia Talani Treasurer — Mrs. Janet Borso Publicity Chmn. — Mrs. Margo Repka Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik — Mate Zaharija Podpredsednik — Ivan Viskovich Tajnik — Mario Grbac Blagajnik — Joseph Pu’halj Zapisnikar — Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharice: Emma Grk, Caroline Lokar Seje se vršijo po odločanje odbora. Balina se celo zimo v lepih in gorkih prostorah od 11 uri dopoldan do 12 uri polnoči, moški in ženske. Članarija je $5.00 letno in ste upravični do dobre okusne večerje za Božičnico in vsak more biti član ako hoče balincat. Ste vsi dobro došli. A.M.L.A WEST PARK SINGERS President — Marie Pivlk Vice-pres. — Helen Konkoy Recording Sec’y. — Theresa . • Krisby * Treasurer — Joe Pultz Auditors: Marge Persuttl, Ann Zalatel Director — Marie Pivik PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — John Frangesch, Jr. Vice-pres. — Stanley Vidmar Secretary — Vicky Rozanski Treasurer — John R. Fugina Chorus Conductor — Leo Muskatevc SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50 President — Ann J. Terček Vice-pres. — Dorothyann Winter Secretary-treas. — Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tele. 442-0647 Auditors — Marie Dolinar, Frances Marolt Sentinel — Jean Tomsic Reporter — Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS President — Walter C. Lampe Vice-pres. — Frank Bittenc Secretary-treas. — Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, tel. 531-2281 Recording Sec. — Helen Vukčevič Auditing Comm.: Lou Jartz, Ann Kristoff, Mollie Raab Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Steve Shimits, Celia Wolf Slov. and English Publicity — Celia Wolf, Ann Kristoff, Louis Tisovec SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119 President —- Max Kobal Honorary Pres. — Joseph Trebeč Vice-pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Rudy Lokar Chairman Audit Comm. — John Bozich Audit Comm. — William Jansa Audit Comm. —- John Hrovat Audit Comm. — Elmer Nachtigal Chairman House Comm. — Joseph Petrie House Comm. — Edward Koren, Ed Novak Membership — Mae Fabec, Josephine Trunk Honorary Vice-pres. — Edward Leskovec Honorary Sec’y. — Stanley Pockar Honorary Recording Sec’y. — Mary Kobal SLOVENIAN SPORTS CLUB P.O. Box 43086, Cleve., OH 44143 Predsednik — Ed Skubitz Podpredsednik — Michael Dolinar Tajnik — Tomaž Veider Blagajnik — Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina Odborniki — Scott Mlakar,_ Maryann Celestina,- Josie Volčjak," -Marko Vovk, "Martha Dragar, Marko Žnidaršič, Stan Knez Pravni svetovalec — Tom Lobe S.N.P.J. FARM — LADIES AUXILIARY President — Mary Dolšak Vice-pres. — Eleanor Godec Recording Sec'y. — Jennie Kapel Financial Sec’y. — VidaZak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, Ann Kristoff, Rosemary Toth (Continued on page 8) AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 24, 1984 8»l'" >« M.M M .....- Imenik društev ---**-^~ ~ ~ ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (Continued from page 7) SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS. President - John Taucher, tel. 663 -6957 Vice-pres. — Mary Zivny Sec’y.-treas. - Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, tele.: 662-9064. Rec.-sec’y. — Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Urbancich, Anton Stimetz Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month at 1 p.m., alternating the Slov. Nat’l. Homes — E. 80th and Maple -Heights. SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Circle 2 SNPJ President — Joe Tomsick Vice-pres. — John Klancher Secretary — Andrea Spendal Recording Sec’y- — Jeannette Hiti Treasurer — Nancy Sankovič Historian — Jeff Loiko Music Director — Cecilia Dolgan, 1171 Braeburn Pk. Dr., Euclid, OH 44117 Asst. Circle Dir. — Agnes Turk Meetings — Each Thursday at 7:30 P.M., Slovenian Society Home, Recher Ave. CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES . OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-Sec’y. — Wilma Tabjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab, and Julia Ipavec Sunshine Comm.: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver, and Alma Lazar. Social and Educ.: Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar, 531-5627. Meetings — Thursday SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD President — Vlasta Radisek Vice-pres. — Frank Korošec Treasurer — Bill Jansa Secretary and Rec. Sec’y. — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleve., OH 44110. Auditors: Jean Križman, John Habat, John J. Streck Chairman, Membership — Eleanore Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid OH 44117, Tele.: 531-8927. Chairman of Heritage and Stit-chery and Design — Doris Sadar Publicity, newsletter — Doris Sadar Special Events — Justine Skok The Art Guild meets on the third Monday of each month at Vlasta’s Art Gallery, 640 E. 185 St., at 7:30 p.m. AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula Vice-pres. — Fran Vraničar Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Flnan. Sec. — Eli Zatorsky Corres. Sec. — Molly Bogus, 1546 71 St., Miami, Beach, FL 44141 Board of Trustees: Dick Flynn, Frank Kotula, Paul Tucker. Sgt.-at-arms — BIH Zupanc Sunshine Committee: Mamie Willis (Miami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale). Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla. at 2 p.m. Rojakil Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President — Jennie Trennel Vice-pres — Betty Grdina Rec. Sec’y. — Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44119, Tel. 692-1793 Treasurer — Anne Ryavec. 400 E. 214 St., Euclid, OH 44123, Phone 731-5776 Corres. Sec’y. — Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian — Nettle Mihellch Liaison Officer — Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means — Jennie Tren nel Reporter — Eleanor Pavey Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raiser — Josephine Prince PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA CIRCLE NO. 3 President — Helen Vukčevič (Mrs. J.) Vice-President — Sophia Skopitz Sec.-Treas. — Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, Ohio 44117, Tel. 486-2643. Rec. Sec. — Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Pauline Ross, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Society Home, Recher Ave.; second Wednesday of the month at 7 p.m. Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev! FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 (nadaljevanje) Pripovedoval mi je o primerih posameznikov, katerim je že pomagal in nekaterim rešil življenje. Severna armada je namreč na jugu pustila nemalo oddelkov, da se pomešajo med civilno prebivalstvo za propagando, sabotažo in obveščanje ali pa da kot partizanske skupine z orožjem preprečijo po-mirjenje dežele. Teh se je bilo zahodnim ubežnikom najbolj bati, kajti njih naloga je bila pobiti misijonarje in druge »bele« ljudi. Po pripovedovanju majorja P. so misijonarji, učitelji v misijonskih šolah in zavodih, zdravniki in usmiljenke bolnišnic ter korejski domačini, ki so pred invazijo služili po ameriških uradih in domovih, postali glavne žrtve. Major si je naložil osebno dolžnost preživele poiskati in jim pomagati. Na stotine protestantskih in ne mnogo manj katoliških duhovnikov je bilo postreljenih. Nekatere so za vedno odvedli iz Seula in drugih krajev; ni sledu, kam so jih peljali in kje je njih življenje prenehalo. Med temi je bil škof Cooper, angleški poslanik Holt in nekateri mednarodno znani misijonarji in profesorji. Med pobeglimi je bilo največ korejskih uslužbencev pri poslaništvih zahodnih držav. Ameriško poslaništvo s svojimi številnimi pomožnimi ustanovami jih je zaposlovalo pet tisoč. V splošni zmedi bega iz Seula je varnostni oddelek poslaništva prezrl najbolj nujno - uničiti spiske o zaposlenih Korejcih. Seznami so prišli v roke severnim in takoj po zavzetju stolnega mesta se je začel smrtni lov za vsemi, ki so bili na seznamih. Vsi ujeti uslužbenci, katerih imena so bila na seznamu, so bili brez sodbe na mestu ustreljeni. Major P. je vedel podrobnosti tragedije o žrtvah in ubežnikih. Slednjim je želel hiteti na pomoč. Potreboval bi, mi je dejal, vsaj nekaj tednov pred premestitvijo postojanke na sever, in jaz sem se z njim strinjal ter pristal. Ne enkrat sem premišljal in se pokesal nad nesrečr/o usodo, ki je sledila sporazumu z majorjem P. Ostal sem pri njem nekaj dni za nadaljnje službene razgovore, obenem pa si ogledoval starodavno mesto v obupnih razvalinah. K sreči so nekatera poslopja ostala nedotaknjena ali le malo poškodovana, kot na primer marmornata pagoda iz petnajstega stoletja in nadškofijska rimsko-katoliška katedrala. Ostal je velik del obzidja, ki že veke obdaja mesto. Z griča Zlatega brega so se za ruševinami dvigale obzidne stene s stolpi pri dveh vhodih v stari del mesta, ki je vse poraslo do granitnega gričevja, katero obdaja Seul od vseh strani. V ne-poraslem gričevju so črne razpoke z jamami. Tudi v teh so se po trditvah majorja skrivali ubežniki. Majorja sem pustil pri njegovem poslu in se odpeljal v severno prestolico Pjongjang, odkoder je zavezniška armada nadaljevala pohod daleč proti severu. Major je istočasno dobil na razpolago letalo za polete v kraje na vzhodnem obrežju države in drugam, da poišče in pripelje ubežnike. Na povratku s severa sem se za slovo ustavil pri njem, da bi prenočeval pred poletom v Tokio. Navdušen mi je pripovedoval o uspehih. Našel je ubežnike, ki niso niti vedeli, da je bila severna armada izgnana, med njimi misijonarje in uradnike, ki so zboleli ali bili od stradanja prešibki za potovanje. Pripeljal jih je v Seul z letalom. Prijaznega oficirja dobrodelnika nisem videl nikoli več. V Tokiu sem čital poročilo o sabotaži in nesreči z letalom. Zdravniki so mu življenje rešili, toda ostal je pohabljen brez nog. Če bi bil vztrajal, da se s postojanko premesti v Severno Korejo, bi bil major P. primoran to storiti. Nesreča z letalom bi se ne bila pripetila. Toda kdo ve, kje in kakšna usoda nas čaka. Pes v ptičnici Pri drugem poletu na Korejo sem se mudil v mestih Pusan in Tageu, odkoder sem napravil le kratek izlet, kot opisano v prihodnjem poglavju. Pusan z milijonskim prebivalstvom je po velikosti drugo mesto Južne Koreje, njeno industrijsko središče in glavno pristanišče. Zaradi obilnih mineralnih vrelcev je zelo zdrav kraj in zato so ga Japonci v dobi svoje okupacije razvili v zdravilne namene. Osebno pa mislim, in v tem nisem sam, da bi človek v Pusanu zbolel od smradu. »Če nisi bil v Pusanu, ne veš, kaj je smrad,« mi je dejal major Root ob obisku v Tokiu, in priznal sem mu, da je res tako, “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 ko me je sprejel kot gosta. V času mojega obiska v Pusanu je Južna Koreja preživljala kritično leto svojega obstanka. Na severe so se še bdi hudi boji in zavezniške čete so ustavile val kitajske armade »prostovoljcev«. Tisočere množice teh so se kosale, kdo bo prvi dospel v ameriški tabor vojnih ujetnikov. V predmestju Pusana sem imel opravke v takem taborišču z nad stotisoč ujetniki, največ kitajskih »prostovoljcev«. Odgovornost za te je le deloma padla na vlado Južne Koreje. Imeli so jih za ujetnike Združenih narodov, bolj Pra' vilno rečeno Združenih držav, ki so jih vzdrževale. Fronta je še stala daleč na severu, a republikanska vlada je obdržala svoj sedež v Pusanu. Tu so ostale tudi množice beguncev, poštenih nesrečnih ljudi; med njimi je bilo nemalo hudodelcev, tatov in tolovajev. V gorovju nad Pusanom. na tako imenovani Čiri-san planini, so gospodarili partizani, ki so strahovali podeželsko ljudstvo in ogrožali promet mesta z deželo. Vlado so kritizirali od vseh strani. Severna propaganda z odmevom na jugu je ponavlja* la, da je predsednik dr. Rhee krvoločen rabelj zahodnega imperializma pod kontrol0 Amerike in podobno. Ameriška vojna in civilna uprava Pa mu je neredko očitala, da je trdoglav, nedostopen za sporazume in samooblasten. P° uradih v Washingtonu so ga redko zagovarjali. Med tremi leti po vojni se je zameril s kritiziranjem okupacijske uprave; pozneje, ko je slutil preteči napad s severa, Je stalno moledoval, naj Amert| ka izpolni obljubo in ^ pošlje republiki orožje. Postal je trn v peti državnikov. N®' volje nad njim niso prikrival* niti potem, ko so se uresnič1*® njegove svarilne besede o Pr®' tečem napadu in se je znašla Južna Koreja popolnoma P6' pripravljena. Dvakrat sem imel oseba® stike s tem od vseh strani old vetanim predsednikom. K110 o njem nisem resno jemal. O0" vorice, da je svojo stranko v0 dil brutalno do zmage pri v0] litvah, so vsi nevtralni opa*0 valci zanikali, četudi so jih V° samezniki v Washingtonu vze ^ za golo resnico. Da se ni n*0® strinjati z našim poslanik0 ^ Mucciom, mu tudi ne bi Št® zlo. Uporabljal je res, železa0 pest, da sc zatrejo uporne ca. te v armadi, Jpda zakonodaj in zbor, ki sta ga soglasno volila za predsednika, sta S pri tem dosledno podpira*. Korejska policija je pač a# ska, ne evropska, ter Post°t^ po azijsko, ne oziraje se na kdo je državni predsednik- .. :e bd0 V razgovoru z njim Jc lahko spoznati v dr. Syag . nu Rheeju učenjaka in 8®**^ mana. To so mu priznali ° ^ nasprotniki. Z obraza mu J® jala preprostost in iskren05 . v občevanju je bil bolj An1 kanec kot Azijec. (se nadaljuje)