Poštnina plaćana * gotovini CENA 72 din URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Uto XII V LJUBLJANI, dne 24. septembra 1955 Številka 39 V S E B I N A t Odloki ljudskih odborov: 700. Odlok o družbenem planu okraja Kranj za leto 1955. 701. Odlok o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1955. 702. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1955. 703. Odlok o posebnem predračunu izdatkov okraja Celje za razdobje od 1. septembra do 31. decembra 1955. 704. Odločba OLO Koper o ustanovitvi ekonomske srednje šole v Kopru. 705. Odločba OLO Koper o ustanovitvi ribiške šole v Piranu. 7°6. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi Geodetskega zavoda v Mariboru. 707. Odlok o potrditvi sklepnega računa okraja Novo mesto za leto 1954. 708. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oblikovanju investicijskega sklada LO MO Idrija in o posojilnih pogojih za gospodarske investicije za leto 1954. Odlok o sklepanju stanovanjskih pogodb v mestni občini Kranj. 710. Odlok o postopku pri razdeljevanju in zamenjavi stanovanj v mestni občini Kranj. 711. Odločba LO MO Kranj o ustanovitvi porodnišnice v Kranju. 712. Odlok o občinskem prometnem davku LO MO Murska Sobota. 713. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu mesta Maribor za leto 1955. Odloki ljudskih odborov 700. Okrajni ljudski odbor Kranj je na podlagi prvega ^stavka 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajal-cev, dne 18. aprila 1955 in 12. julija 1955 sprejel ODLOK o družbenem plauu okraja Kranj za.leto 1955 1. člen Sprejme se družbeni plan okraja Kranj za leto 1955, ki se glasi: Prvi del Razvoj gospodarstva okraja kranj V LETU 1954 Gospodarstvo okraja Kranj beleži v preteklem letu znaten napredek. Na posameznih gospodarskih področjih okraja so Lili v letu 1954 doseženi tile uspehi: 1 Industrija ai) Povečanje industrijske proizvodnje Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v letu 1954 v primerjavi z letom 1953 povečal za 14,3 %. ^ posameznih strokah so indeksne številke takale: Indeks 1954 : 1953 planirani dejanski 'U Proizvodnja električne energije 100 105 ^ ovinska industrija 145 155 Elektroindustrija 118 112 20 Kemična industrija 100 111 21 Industrija gradbenega materiala 149 126 *2 Lesna industrija 98 111 25 Papirna industrija 24 Tekstilna industrija 79 111 100 114 25 Industrija usnja in obutve 113 109 ^ Industrija gume 110 117 Indeks 1954 : 1933 planirani dejanski 127 Živilska industrija 110 105 128 Grafična industrija 106 145 Industrija skupaj 111,5 114,3 Dejanska dosežena proizvodnja zaostaja v primeri s planom za leto 1954 v tehle industrijskih etrokah: Elektroindustrija: Razlog je v glavnem sprememba sortimana proizvodnje po zahtevah tržišča. Industrija gradbenega materiala: Z izvršitvijo plana je zaostalo podjetje »Marmor«, Hotavlje, ki si še ni uspelo oskrbeti vse potrebne mehanizacije in preiti na ustaljen proizvodni proces. Industrija usnja in obutve' Nižjo proizvodnjo od planirane izkazuje usnjarna Standard, Kranj, in sicer zaradi nepravočasnega prejema surovin in uvoza. V indusL-iji obutve so se tržne prilike proti koncu leta izboljšale. Proizvodnja je nižja od plana pri podjetju »Planika«, ki še ni doseglo predvidene storilnosti. Živilska industrija: Fiauirana proizvodnja ni v celoti dosežena pri podjetju »Oljarica«, Britof, ker mu bivše matično podjetje ni oskrbelo zadostne količine surovin. 'V vseh drugih industrijskih strokah je proizvodni plan za preteklo leto presežen. V okrajnem merilu prihaja najbolj do izraza visoka izvršitev proizvodnje v bombažni indusitriji, ki je znašala: Enota mere Proiz- vodnja 1953 Plan 1954 Izvrši- tev 1934 Bombažna preja ton 6.365 6.427 7.098 Bombažne tkanine 000/m'1 29.440 34.065 34.974 od tega: Tiskanina, Kranj 000/m* 11.932 14.300 14.264 IBI, Kranj 000/m2 1.958 2.089 2.115 »Zvezda«. Kranj 000/m2 89 120 313 »Inteks«, Kranj 000/m2 7.217 8.100 8.265 BPt, Tržič 000/m2 8.244 9.454 10.017 Povečanje industrijske proizvodnje v preteklem letu je Lilo dosežepo: z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet (mestoma z uvajanjem druge in tretje izmene); z uvajanjem novih in z rekonstrukcijo dosedanjih strojnih zmogljivosti v podjetjih: Tiskanina, Kranj, Inteks, Kranj, IBI, Kranj, Zvezda, Kranj, Tovarna ».Niko«, Železniki, Kovinar, Kranj, Tovarna čevljev »Peko«, Tržič in Tovarna gume »Sava«, Kranj; s povečanjem števila zaposlenih: v letu 1954 se je na novo vključilo v industrijo 972 delavcev, kar predstavlja povečanje staleža za 8%; s povečanjem proizvodnosti dela: Ce primerjamo indeks povečanja industrijske proizvodnje (114,3%) z indeksom povečanja števila zaposlenih (108%), je razliko samo deloma pripisati racionalnejši uporabi strojev in delovne sile, v znatni meri pa vsekakor okolnosti, da je proizvodnja največ porastla v onih sortimanih, ki zahtevajo sorazmerno nizko uporabo delovne sile (surove tkanine v tekstilu, lahko obutev v industriji obutve). Za posamezne industrijske stroke je povečanje zaposlenosti v letu 1954 razvidno iz tele primerjave: Povprečno zaposlenih Indeks 1953 1954 1954 : 1953 111 Elektrogospodarstvo 142 134 94 117 Kovinska industrija \ 418 500 120 119 Elektroindustrija \2.208 2.373 107 120 Kemična industrija 1 13 16 123 121 Industrija gradbenega materiala 279 316 113 122 Lesna industtija 1.116 1.233 110 123 Industrija papirja 119 122 102 124 Tekstilna industrija 5.302 5.705 108 125 Industrija usnja in obutve 1.861 1.961 105 126 Industrija gume 622 671 108 127 Živilska industrija 63 84 133 128 Grafična industrija 42 42 100 Industrija skupaj 12.185 13.157 108 b) Izvoz industrijskih p r o i z v o do v V primerjavi z letom 1953 se je izvoz industrij- skih proizvodov v letu 1954 povečal po količini za 20%, po vrednosti pa za 6%. Razliko med obema indeksoma je pripisati spremembam cen in spremenjenemu sortimanu izvoznih predmetov, slednje zlasti v tekstilni industriji, ki je pretežno povečala izvoz cenejših surovih tkanin. Po posameznih industrijskih strokah je vrednostna izvršitev izvoza takale: Vrednost izvoza (v 000 din) Indeks 1953 1954 1954:1953 117 Kovinska industrija 8.577 18.740 218 119 Elektroindustrija 65.760 49.003 75 122 Lesna industrija (vključno eksploata- cija gozdov) 127.517 140.923 111 123 Industrija papirja 6.450 1.980 31 124 Tekstilna industrija 744.262 773.615 104 125 Industrija usnja in obutve 15.993 38.299 239 126 Industrija gume — 398 — Skupaj 968.559 1,022.958 106 Vrednost je prikazana po efektivno dosežen1*1 cenah, preračunanih po Uj-adnem tečaju 300 din za 1 dolar. , Doseženo povečanje izvoza je znatno nižje 0 predvidevanj po okrajnem družbenem planu za le*0 1954 in to zaradi ovir, nastalih na turškem tržišču, ki so zlasti prizadele elektro in tekstilno industrij0, vendar je slednji uspelo izpad na turškem trzisc vsaj deloma nadomestiti povečanjem izvoza surovu1 tkanin za druga tržišča. V bombažni industriji, K prihaja , okrajnem globalu najbolj do izraza, je lZ' vršitev izvoza-znašala: Inteks, Kranj > Tiskanina, Kranj r?T, Tržič IBI, Kranj Skupaj 1955 694.000 m2 6,730.000 m2 128.000 m2 213.000 m2 7,765.000 m2 1954 1.670.000 m 4.980.000 ffl 2,828.000» 303.000 A1 9,781.000»* Gradbeništvo Vrednost gradbenih del in storitev gradben* podjetij je za gradbišča na območju okraja K ra j znašala v letu 1954 skupno 944 milijonov din, za več kakor v letu 1953. 22$ Od izkazanega povečanja odpade amo ca. na povečanje fizičnega obsega gradbenih del, os 10$ tali*1 ca. 12% pa je pripisati podražitvi gradbenih storite^ Povprečno število zaposlenih je v letu 1954 zna šalo 980 nasproti 867 v letu 1953. Povečanje zaa*.1 13%, za ca. 3% več od povečanja fizičnega del; storilnost dela v letu 1954 se je torej obču poslabšala. 3 Cestr' promet . V potniškem prometu se je izvršitev, ki je v 1 .. 1953 od meseca julija dalje, to je po prevzemu lu j tu njih avtobusnih prog, znašala 3,124.000 p/km, v e. 1954 povečala na 7,784.000 p/kpi. Upoštevaje ena časovno razdobje, znaša povečanje ca. 25%, bilo doseženo navzlic iztrošenemu voznemu Pa in pomanjkanju sredstev za remonte. V tovornem transportu, ki je bil v I. polletju _ ■yorlot vnmrli rvrvm n n t Ir n n t n Tl v XTl'i '/,f 1V cp iß V Al. r prizadet zaradi pomanjkanja prevozov, se je v — . _ ‘ “ celo leto zna letu I953' letju zaposlitev znatno izboljšala. Za izvršitev 653.000 t/km, za 15 % več kakor v 4 Investicije ^ Obseg skupnih investicij brez gozdnega in _ nega sklada, se je po vrednosti v letu 1954 v Prl1 javi z letom 1953 povečal za 19 %. a) Investicije v gospodarstvu Sredstva za financiranje investicij v gospodu^5 na območju okraja so se formirala jz tehle vir°v- v OOO d1« 1952 Iz amortizacije Iz lastnih skladov podjetij 233.603 384.409 357.700 176.733 446.017 369.500 252 Indeks 1952 = 100 1952 1953 1954 1933 1954 k zveznih in republiških kreditov 158.872 85.130 333.200 54 210 L lokalnih sredstev _ 168.400 Iz sredstev za zavarovanje 13 557 4.60Ö — 3540 Skupaj 569.221 916.113 1,233.400 161 217 Od skupno ostvarjenih sredstev za gospodarske Cestici j e so posamezna gospodurke panoge udele- žene v investicijah takole: Indeks 1932 1953 1954 1952 = 100 znesek znesek znesek 1953 1954 Industrija 437.046 657.439 922.600 144 202 Kmetijstvo 59.822 73.300 96.100 123 161 Gozdarstvo 18.554 8.900 Gradbeništvo 28.388 46.115 49.200 162 173 Promet 2.193 9.537 16.200 435 740 Trgovina 8.749 56.569 86.200 647 986 Gostinstvo 3.323 20.677 11.200 622 337 Obrt 9.700 33.924 43.000 350 444 Skupaj: 569.221 916.113 1,253.400 161 217 Po strukturi je udeležba posameznih panog v gospodarskih investicijah takale: 1952 1955 1954 % % % Industrija 80,3 71,8 74,8 Kmetijstvo 10,5 8,0 7,8 Gozdarstvo — 2,0 0,7 Gradbeništvo 5,0 5,0 4,0 Promet 0,4 1,0 1,3 Trgovina 1,5 6,2 7,0 Gostinstvo 0,6 2,3 0,9 Obrt 1,7 3,7 3,5 Skupaj: 100 100 100 b) Negospod a r s k e (p r o r a č u n s k e) investicije: Ljudski odbori so iz proračunskih sredstev investirali v posamezne namene tale sredstva: 1952 znesek 1953 znesek 1954 znesek Indeks 1952=100 1953 1954 Elektrifikacija 6.287 70.663 37.348 1.124 596 Ceste 3.400 104.762 36.000 3.081 1.060 stanovanjska in komunalna delavnost 50.459 256.093 388.927 5.075 772 kulturna pro- svetna delavnost 38.801 90.049 75.477 232 194 zdravstvo 12.726 29.124 26.241 229 206 k*ruga delavnost 8.857 62.083 27.604 701 312 Skupaj: 120.530 612.774 591.597 508 591 Po strukturi je udeležba posameznih negospodarskih investicij takale: 1952 1953 1954 % % % Elektrifikacija 5,2 11,5 6,1 Ceste 2,8 17,1 6,1 Stanovanjska in ko- munalna delavnost 41,9 41,8 65,8 Kulturno prosvetna delavnost 32,2 14,7 12,7 Zdravstvo 10,6 4,8 4,4 Druga delavnost 7,3 10,1 4,7 Skupaj: 100 100 100 Skupne investicije (gospodarske in proračunske) so znašale: 1952 1953 1954 v 000/din 689.751 1,528.887 1,824.997 100 222 265 'Vrednost investicij za stanovanjsko graditev je tale: 1952 1953 1954 Gospodarske organi- zacije 68.224 149.635 — Ljudski odbori 28.730 166.861 208.969 Skupaj: 96.954 316.496 208.969 Indeks 100 326 216 % od skupnih inve- sticij 14% 21% 11% V investicijah za stanovanjsko graditev niso vključena sredstva zasebnikom (delavcem in nameščencem), ki jih je podeljevala Narodna banka iz republiških oziroma zveznih kreditov, im sicer: v 000/din 1952 1953 1954 Odobreni krediti 16.384 23.898 57.700 Izkoriščeni krediti 1.512 31.077 35.900 Kmetijstvo Primerjava doseženega narodnega dohodka v posameznih letih je takale: Indeks Sektor 1952 1953 v 000/din 1954 1952 1933 = 100 1954 Državni 13.305 11.709 14.558 88 109 Zadružni 23.139 20.362 6.472 88 28 Zasebni (v ki ju 5- no dohodek od lesa) 985.000 873.000 1,208.883 89 123 Skupaj: 1,021.444 905.071 1,229.913 89 120 Po posameznih panogah je znašal dohodek v letu 1954 v primeri z letom 1953: Indeks poljedelstvo 113 sadjarstvo 117 živinoreja 122 Povečini dohodek poljedelstva ni nastal zaradi večje proizvodnje, ker je bila ta po količini približno enaka tisti iz letine 1953, temveč je posledica povišanja cen, kar velja še v večji meri za sadjarstvo. Na povečanje dohodka živinoreje v letu 1954 je vplival dober pridelek krme v letu 1953, ki je omogočil znatno povečanje števila živine, količino prirastka in povečanje proizvodnje mleka. Tako se je povečalo od januarja 1953 do januarja 1934 število govedi za ca 1.200 glav in prašičev za blizu 600. Skupni prirastek živine je bil v letu 1954 za ca 300 ton večji kot v letu 1953. Proizvodnja mleka je narasla za 212.000 hi, kar je bila posledica povečanja števila krav in povečane molznosti. Na povečani dohodek živinoreje je vplivala tudi višja prodajna cena za govedo in prašiče ter mleko in jajca. Dohodek gospodarstva se je povečal zaradi izredno visokih odkupnih cen, ki so ostale v veljavi celo leto 1954. Po statističnih podatkih se je s krmskimi rastlinami zasajena površina njiv v letu 1954 povečala za 468 ha, ali za 15% nasproti površini v letu 1953, medtem ko se je površina žit in drugih skupin posevkov zmanjšala. To dokazuje, da se kmetijstvo okraja Kranj ponovno usmerja v povečanje živinorejske proizvodnje. Krmska osnova še ni zadovoljiva glede na izdatno povečanje staleža goveje živine, ki se je zadnji dve leti dvignilo za dobrih 10% in je največje od vseh povojnih let ter je v celoti doseglo predvojno stanje. Selekcijska služba v živinoreji se je v preteklem letu močno uveljavila ter sta rodovnik in molzna kontrola uvedena že v 26 kmetijskih zadrugah. Z umetnim osemenjevanjem so se znatno zmanjšale spolne okužbe in jalovost, obenem pa se je vplivalo na izboljšanje kvalitete. Z izvršenimi graditvami in adaptacijami na pašnikih v letu 1954 so se pogoji pašništva izboljšali in kapaciteta hlevov povečana za 155 glav, kapaciteta pašnikov pa se je s čiščenjem povečala za ca 100 goved. Obdavčeni dohodek in davek kmetijstva v okraju sta bila po letih takale: Obdavčeni Odstotek dohodek Davek davka nasproti din din dohodku Leto 1932 813,632.000 222,336.000 27,2 Leto 1933 853,603.000 243,399.000 28,5 Leto 1934 594,195.000 155,651.000 26,2 Za leto 1954 je bil prvič izračunan dohodek kmetijstva na podlagi katastrskega čistega dohodka. Zaradi izračuna na osnovi katastrskega čistega dohodka se je obdavčeni dohodek v letu 1954 zmanjšal na 69,6% v primeri z letom 1953, davek pa na 63,9% nasproti letu 1953 oziroma v znesku za 8? milijonov din. Temu nasproti pa se je dohodek kmetijstva v letu 1954 povečal nasproti letu 1953 za 335,883.000 din. Z obdavčenjem na podlagi katastrskega čistega dohodka je do največjega znižanja davtka prišlo v nižinskem območju okraja, čeprav dejanski dohodek kmetov v nižini visoko presega dohodek, ki je bil obdavčen na podlagi katastra. 5 i ’ ■ \ ' t 6 Gozdarstvo Na področju gozdarstva so bili v letu 1954 izvršeni tile ukrepi: a) Izkoriščanje gozdov: Sečnje v gozdovih nedržavnega sektorja so sev'z' vajale po planu in je celokupna sečnja znašala 101.649 m» ah 100,4%. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja je bilo posekano 38.091 m3 lesa ali 109% plana. Prekoračitev plana je nastopila zaradi vetrolomov. Sečnja je bila nižja od enoletnega prirastka in znaša povprečno za vse gozdove v okraju 99% Prl' rastka. b) Obnova in nega gozdov v državnem in nedržavnem sektorju: Pokazatelj Obnova sestojev 44 (d o - o g 4) N Q, > >04 ö.-S o a s a j) to S 1 Sadike v 000 kom. ba Nega sestojev . ti 'g Sa£ I lil I «3.3 C/3 _ Nedržavni sektor Izvrš. v 1.1952 55 53 165 261 516 21 5.057 Izvrš. v 1.1953 121 337 3.807 377 1.042 35 10,320 Izvrš. v 1. 1954 148 270 719 1.050 1.201 85 17.562 Državni sektor Izvrš. v 1.1954 41 41 100 320 390 4 23.271 c) Gozdne drevesnice, ki obratujejo za potrebe nedržavnega sektorja, so se povečale Še za dve novi, tako da znaša drevesniška površina v e 1954 skupaj 14.840 m!. Skupno obratuje devet SoZ„.ß drevesnic, v katerih se je v letu 1954 posejalo kilogramov raznega gozdnega semena in so dale sK paj 2,265.000 komadov raznih sadik. Za potrebe ^rzjV0 nega sektorja obratujejo tri drevesnice s površin 6.305 m2, ki so dale 117.000 komadov sadik. č) Varstvo gozdov: Zaradi velikega polomljenja po snegu in vetI^ so bili izvršeni pravočasno varstveni ukrepi, ki obvarovali gozdove pred večjimi okužbami. ^ Da se zavarujejo kulture in mladi sestoji pašno živino m divjadjo, je bilo napravljenih 5. metrov ograj. d) Urejanje gozdov: V letu 1954 je bila izvršena taksacija na celotne^ območju občin: Besnica, Zminec, Železniki na s^UI)n0 površini 9.136 ha, na območju občine Tržič pa s®' deloma (2.020 ha) in se bo zato nadaljevala še v 1955. v e) V delavnosti urejanja hudournik so se v letu 1954 izvedla velika popravila in vzdr-valna dela na območju občine Žiri ter nova lirejce valna dela na hudourniku v Zgornji Kokri (šteUr in Komatevra) v skupni vrednosti 3,356.220 din. Izrazita konservaciija tal s tehničnimi in biološkimi deli se je izvršila na južnem pobočju Dobrče Pri Sv. Neži, na površini 5 ha. f) Gozdne komunikacije, ceste in pota so prvi pogoj za intenzivnejše gozdno gospodarstvo. V naprednih državah z razvitim gospodarstvom pride na 100 ha gozda 6,5 km gozdnih cest, V letu 1954 izvedena anketa na območju celega okraja je poka-2 a la, da pride v okraju na 100 ha gozdov samo 1,22 km cest. Zaradi intenziviranja gozdnega gospodarstva se je pristopilo k načrtni izgradnji gozdno-prometne nareže. V letu 1954 se je na novo zgradilo oziroma rekonstruiralo skupaj 20.979 m gozdnih cest in poti. g) Gozdarska služba je bila v letu 1954 reorganizirana in namesto prejšnjega odseka za Sozdastvo ustanovljena uprava za gozdarstvo. Celo območje okraja je razdeljeno na 6 gozdnih revirjev 'n 54 logarskih okolišev. Gozdnemu gospodarstvu so prepuščene zadeve gospodarjenja in operativne naloge posameznih gozdarskih delavnosti v gozdovih splošnega ljudskega premoženja. 7 Trgovina Blagovni promet v Preteklimi leti znašal: letu 1954 je v primerjavi s 1952 Indeks 1955 1954 Po vrednosti 100 123 140 P° količini: živila 100 103 109 tekstil 100 121 191 obutev 100 112 138 cement 100 24 122 Kupna moč: 100 129 143 Povečanje blagovnega prometa je predvsem poledica občutno zvišane kupne moči, deloma pa vpliva na povečanje tudi decentralizacija trgovskih podjetij, kj je bila v II. polletju 1954 izvedena na območju Kranja in Škofje Loke. 8 Obrt Razvoj obrti v okraju kaže, da je socialistična Y’rt koncentrirana v glavnem v mestih in večjih podeželskih centrih, dočim v obsežnih podeželskih deda doslej ni bilo iniciative za ustanovitev socialistič-n'b obrtnih obratov. Razpored socialističnih obratov Pa strokah kaže, da so premalo zastopani uslužnostnj 0bratd, ker daje precejšen del socialističnih obratov Pfednost proizvodnji industrijskih jadelkov. Predvsem primanjkuje manjših obratov, ki so Sjede na njihov uslužnostni značaj najprimernejša 0blika za zadovoljitev potreb prebivalstva. Zato je Pfedvsem v mestih močno razširjeno šušmarstvo. Pri vključevanju vajencev v obrtne poklice dojeni uspehi niso zadovoljivi ter v nekaterih stro-primanjkuje obrtniškega naraščaja, ker za dolo-'e9e poklice mladina ne kaže zanimanja, dočim se Ponekod obrtniki branijo sprejemati vajence. 9 Gostinstvo V letu 1954 je bila na celotnem območju okraja reorganizirana gostinska mreža. Razen pri podjetju Dom na Jezerskem je bila izvršena popolna decem-tralizacrja. S tem ukrepom je sproščena inciativa kole! ivov in povečan čut odgovornosti do dela. Nov način oblikovanja plačnega sklada od prometa je pozitivno vplival na višji promet in s tem tudi na višji plačni sklad. Tudi pavšaliranje družbene obveznosti manjših gostišč vzpodbudno učinkuje na kolektive, kar omogoča bistveno poenostavljenje poslovanja. Tujski promet je bil v letu 1954 približno enak prometu v letu 1953, Glede naravnih pogojev, ki jih nudi okraj, je tujski promet še zelo majhen. Temu so krive zelo majhne prenočninske zmogljivosti, ki so še globoko pod predvojnim stanjem. 10 Denarni promet in kupna moč prebivalstva Preko podružnic NB na območju okraja Kranj je bil v letih 1952 do 1954 realiziran tale blagovni in denarni promet, ki ga ugotavljamo po gotovinskih vplačilih in izplačilih: (v milijonih din) Indeks 1952=100 a) Izdatki prebivalstva 1952 1955 1954 1953 1954 Iztržek trgovine 2.519 3.110 3.593 123 143 Iztržek gostinstva 341 437 477 128 140 1 Blagovni promet 2,860 3.547 4.070 124 142 2. Neblagovni izdatki 673 882 877 131 130 Izdatki skupaj: 3.533 4.429 4,947 125 140 Indeks 1952=100 b) Dohodki prebivalstva 1952 1953 1954 1953 1954 Plače 2.034 2.313 2.502 114 123 Pokojnine Odkupi kmet. pridel- 678 1.023 1.057 151 156 kov in lesa Dohodki od raznih 650 884 1.120 136 172 storitev 427 683 665 160 156 Dohodki skupaj: 5.789 4.903 5.344 129 141 Višji iztržek trgovine na drobno je zabeležiti predvsem pri prodaji tekstilnega blaga, ker so bile v jeseni 1954 zaradi zastoja pri izvozu (pomankanje licenc zu Turčijo) oddane na domače tržišče večje količine tekstila. Velik porast beleži tudi iztržek obutve in nadrobne prodaje cementa (od 424 ton v letu 1953 na 2.114 ton v letu 1954). Povečanje gostinskega prometa se nanaša predvsem na izredno povišanje prometa v času »Gorenjskega sejma«. Višje plače se javljajo kot posledica večje zaposlitve delovne sile, deloma pa so se plače zvišale tudj zaradi presežnih plač jz 1. 1953, ki so prišle v izplačilo po odobrenih bilancah v aprilu-in maju 1954. Odkupi kmetijskih pridelkov so se povečali po količini, predvsem pa zaradi višjih odkupnih cen krompirja, lesa in tudi živine. (v milijonih din) Indeks 1952=100 c) Kupna moč prebivalstva 1952 1953 1954 1953 1954 a) denarni dohodki 3.789 4,903 5.344 129 141 b) neblagovni izdatki 673 882 877 131 130 Kupna moč: 3.116 4.021 4,467 129 143 Za 11% povečana kupna moč predvsem'kmečkega prebivalstva se odraža v povečanem izkupičku trgovine, njen precejšnji del pa je še neizkoriščen tudi zato, ker v letu 1934 ni bil zajet z dohodnino, ki se je po katastrski obdavčitvi celo znižala za nad 80 milijonov dinarjev. (v milijonih din) Indeks 1952=100 č) Odliv gotovine (emisijski efekt) 1952 1953 1954 1953 1954 a) skupni denarni dohodki 3,789 4.903 5.344 129 141 b) skupni denarni izdatki 3.533 4.429 4.947 125 140 Razlika: 256 474 397 185 155 V merilu okraja ni možno presojati, če odliv gotovine predstavlja tudi tesavriranje denarja, ker se precejšen del gotovine preliva v sosednje okraje, predvsem pa v Ljubljano. Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V OKRAJU KRANJ V LETU 1935 1 Industrija Za leto 1955 se nasproti letu 1954 predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 11%. Po posameznih industrijskih strokah je predvideno poveča^ nje fizičnega obsega proizvodnje takole: Indeks 1954=100 111 111 Proizvodnja električne energije 101 117 Kolinska industrija 131 119 Elektroindustrija 107 120 Kemična industrija 97 121 Industrija gradbenega materiala 86 122 Lesna industrija 199 123 Industrija papirja 107 124 Tekstilna industrija 112 125 Industrija usnja in obutve 116 126 Industrija gume 113 127 ŽiVilska industrija 118 128 Grafična industrija 102 Industrija skupaj: 111 Z ozirom na povečanje industrijske proizvodnje se predvideva, da se bo število zaposlenih nasproti povprečnemu staležu v letu 1954 povečalo za 1-143 oziroma za 9%. Iz primerjave tega odstotka z indeksom predvidenega povečanja proizvodnje bi sledilo, da se bo proizvodnost dela v letu 1954 povečala za 2%. Ker pa bodo s povečano sprostitvijo amortizacije in s povečanimi sredstvi za prosto razpolago-ki se podjetjem zagotavljajo z instrumenti okrajnega družbenega plana, omogočene izboljšave proizvodnega procesa in pa ker bo z novimi tarifnimi pravilniki odpravljena destimulativnost dosedanjega načina nagrajevanja, je predvideno, da se bo storilnost povečala za 5%. Za leto 1955 se predvideva nadaljnje povečanjn izvoza industrijskih proizvodov, in sicer po vrednosti za 64 % nasproti izvozu, doseženemu v letu 1954- Da bi se predvideno povečanje proizvodnje, proizvodnosti dela in izvoza stvarno doseglo, je potrebno: a) da delovni kolektivi vseh podjetij v povečanje proizvodnje vložijo največje napore za čim boljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet: b) da skrbijo za izboljšanje kvalitete proizvodov ter za razširitev sortimana proizvodnje za široko potrošnjo; c) da razširijo proizvodnjo za izvoz in jo glede kvalitete in sortimana izdelkov prilagodijo potrebam inozemskega tržišča; d) da proizvodnjo v čim večji meri usmerijo na uporabo surovin domačega izvora in na uporabo polizdelkov domače oziroma lastne izdelave; e) da s čim prejšnjo uvedbo in pravilnim izvajanjem novega plačilnega sistema pripomorejo k po^ večanju proizvodnje in dvigu produktivnosti delaj f) da povečajo skrb za varčevanje s surovinami in materialom oziroma za znižanje proizvodnih stroškov in da uvedejo metode za stimuliranje in Pre' miranje prihrankov; g) da si podjetja, ki razpolagajo z lastnimi termoelektrarnami, pravočasno oskrbijo potrebne količine premoga za nemoteno bbratovanje v času zmanjšanega obratovanja hidroelektrarn; h) da podjetja kovinske industrije povečajo P10" izvodnjo in razširijo sortima predmetov široke po- trošnje; — da podjetje Pilama »Triglav«, Tržič P05^1 ’ za čimprejšnji pričetek obratovanja nove kapacite oziroma za njeno čim popolnejše izkoriščanje; i) da elektroindustrija poveča napore za uveljav ljenje na zunanjih tržiščih; . j) da podjetja industrije gradbenega materia sredstva, ki jim pripadajo po oprostitivi od dajale^ za skupnost, uporabijo za izboljšanje sredstev Pr0' izvodnje, , . — da podjetje »Marmor«, Hotavlje čimprej * polni svojo obveznost iz preteklega leta glede ditve tehnološkega nrocesa proizvodnje in izbolj- šanja organizacije dela; , . k) da podjetja lesne industrije omejijo na nun ' mum izvoz in prodajo rezanega lesa z namenom Pj^ večati proizvodnjo končnih izdelkov za domače irZ1 šče in za izvoz: .e — da glede na omejitve poseka čim racionalne^ izkoriščajo razpoložljive surovine in lesne odpadk - — da LO MO Škofja Loka in OZZ poskrbita čimprejšnjo organizacijo in za pravilno poslovanj novega medzadružnega lesnopredelovalnega pod j e tj ' l) da Tovarna lepenke, Tržič, poskrbi za poVfff čano izkoriščanje kapacitete za nadaljnje povečanj proizvodnje za potrebe domačega tržišča; m) da bombažne predilnice in tkalnice vložijo Vse napore za izpolnitev proizvodnega plana, ki se leto 1935 postavlja v tehle količinah: Podjetje Bombažna Vigogne in stanična preja preja — ton ton Tkanine OOO/m2 jTiskanina«, Kranj 1,880 50 17.000 JBI, Kranj 190 — 2.350 ‘Zvezda«, Kranj — — 400 ‘Inteks«, K ra ni 1,394 70 8.000 5pT, Tržič 2,800 — 10.400 Gorenjska predilnica, Sk. Loka 2.000 183 — n) da podjetja industrije usnja in obutve povedjo napore za večje uveljavljenje na zunanjih ‘riiščih; o) da industrija gume pospeši normalizacijo pro-Uvodnje v novem obratu in razširi sortiman proiz-v°unje za široko potrošnjo; p) da podjetja mlinske in grafične industrije Sredstva, ki jim pripadajo po oprostitvi od dajatev Za skupnost, uporabijo za izboljšanje svojih sredstev Za proizvodnjo. 2 teklem letu in preračunane po uradnem tečaju 300 dinarjev za 1$, predvideva v višini 1,726 milijonov din, to je v enaki višini kakor se je glasil plan za leto 1954, vendar za 69 % več kakor je znašala izvršitev v letu 1954. Po posameznih industrijskih strokah je struktura vrednosti predvidenega izvoza v letu 1955 v primerjavi z izvršitvijo v letu 1954 tale: Stroka Predvideni izvoz za 1955 v 000 din Indeks 1955 : 1954 117 Kovinska industrija 24.507 131 119 Elektroindustrija 255.350 521 121 Marmor«, Hotavlje 2.100 nov izvoznik 122 Lesna industrija 181.205 133 124 Tekstilna industrija 1,192.581 154 125 Usnjarne 29.680 84 Industrija obutve 9.600 347 126 Industrija gume 29.473 nov izvoznik Skupaj: 1,724.496 ' 168 133 Eksploatacija gozdov 2.845 62 Izvoz industrijskih proizvodov Za lete 1955 se izvoz industrijskih proizvodov po ^rednosti, upoštevaje prodajne cene, dosežene v pre- Po skupinah proizvodov je primerjalni pregled predvidenega izvoza v letu 1955 nasproti izvršitvi v letu 1954 tale: Stroka Podjetje skupina proizvodov Enota mere Izvršitev 1954 Plan 1955 11? Tovarna kos in srpov. poljedelsko orodje ton 52,3 61 Tržič ročno orodje r» 1,3 6 119 »Iskra«, Kranj mali rotacijski stroji ton 1,61 2,25 transformatorji »» 0,9 1,08 električni števci 20 65 drugi merilni instrumenti >* 0,03 0,97 kinoprojektorji drugi električni aparati H 21 84,45 za vozila M — 3,71 telefonski aparati »» 5,06 23,20 telefonske centrale priključ. , — 7.000 instalacijski material ton 0,02 — 121 »Marmor«, Hotavlje kamniti bloki m* — 70 122 LIP, Trati žagan les iglavcev m3 710 300 žagan les listavcev »* 79 — zaboji •* 211 3.250 LIP KZ, Češnjica žagan les listavcev M — — zaboji r* 1.370 1.500 lesni odpadki t 55 — LIP, Preddvor žagan les iglavcev m3 1.314 1.700 zaboji »* — 200 LIP, Tržič žagan les iglavcev M 1.485 1.440 Trgovsko podjetje zaboji ** 960 1.200 OZZ, Kranj žagan les iglavcev prm — — celulozni les listavce’ *» 850 — Tovarna furnirja. Bodovlje furnir — plemeniti bukov furnir žagan les listavcev m* 45 101 203 50 100 Tovarna lesenih žebljev, Tržič drugi končni izdelki t 63 60 Stroka Podjetje skupina proizvodov Enota mere Izvršitev 1954 Plan 1955 __ Galanterija, Tržič drugi končni izdelki 000 kom 6.112 12.000 123 Tovarna lepenke, Tržič lepenka — bela t 66 — 124 Tiskanina, Kranj bombažne tkanine 000 m» 4.980 8.490 Bombažna predilnica, Tržič bombažne tkanine 2.828 2.388 IBI, Kranj bombažne tkanine n 303 1.052 Inteks, Kranj bombažne tkanine 1.670 3.705 Tovarna klobukov, Škofja Loka tulci 000 kom 101 100 125 Runo, Tržič zgornje usnje težkih kož m3 7.034 zgornje usnje drobnice M 11.994 5.000 usnje za podlogo »» — 2.000 strojarska volna 000 din 14.355 22.340 telečje dlake kg 6.613 — Planika, Kranj usnjena obutev par 4.001 3.000 Peko, Tržič usnjena obutev » — 5.000 126 »Sava«, Kranj gumijaste cevi t __ 25 gumijaste plošče t» — 10 gumijasti samrtarmi predmeti »» 3 10 drugi gumijasti izdelki r» — 16 313 Gozdno gospodarstvo, Kranj celulozni les listavcev prm 1.133 700 3 Gradbeništvo Za leto 1955 se računa, da bo obseg gradbene delavnosti znatno manjši kakor v letu 1954. 'Vzrok temu je predvideno zmanjšanje investicijskih sredstev, kar bo samo deloma izravnano s povečano sprostitvijo amortizacije podjetij in s formiranjem skladov za stanovanjsko graditev pri ljudskih odborih. V gradbeništvu se za leto 1955 postavlja nujna naloga, da se doseže izboljšanje storilnosti, ki je v preteklem letu spričo destimulativnega plačnega sistema občutno nazadovala, z druge strani pa, da se znižajo cene gradbenim storitvam, ki so se v preteklem letu za cca 12% povečale. Od delovnih kolektivov se zahteva, da skrbijo za racionalno organizacijo dela, za pravilno postavljanje norm, za čim boljše izkoriščanje razpoložljive mehanizacije, za varčevanje z materialom in za znižanje režijskih stroškov. 4 Cestni promet V tovornem prometu je plan za leto 1955 postav Ijen na 708.000 t/km, to je za 8% več kakor je znašala izvršitev leta 1954. Potniški prevoz se za leto 1955 predvideva za »Avtopromett, Kranj v višini 4,280.000 p/km ali za 5 % več kot je bilo doseženo v letu 1954, za »Trans-turistf, Škofja Loka pa v višini 3,870.000 p/km ali za 5,3 °/o več kot v letu 1954. 5 Gozdarstvo Služba urejanja gozdov (taksacija) in v leitu 1954 izvršene analize strukture naših gozdov so pokazale, da so dosedanje ocenitve lesnih zalog in prirastka na oko prilično realne in da ni računati na velike razlike v lesnih zalogah, ki bi dopuščale večje sečnje od sedaj planiranih. Da se izboljša stanje gozdov, ki imajo povprečno le polovico normalne lesne zaloge, je poleg čisto gozdnih gojitvenih del potrebno zmanjšanje sečnjo pod količino letnega prirastka. Z določenimi kvotam1 je predvideno, da se bo črpal prirastek v povprečja za vse gozdove z 99 °/o. Glede na obstoječe stanje gozdov in na važnos gozdarstva v perspektivnem razvoju našega gospo" darstva je potrebno: da se dejanski posek lesa izvrši v okviru p^' niranih kvot, kar velja posebno za ključne sort'" mente jamskega in celuloznega, lesa ter pragov, da se vsa predvidena gozdno-gojitvena in stvena dela v državnih in nedržavnih gozdovih iz'?’r' šijo v polnem obsegu, , da se v obstoječih gozdnih drevesnicah, ki gl^“ na njihovo obdelovalno površino zadoščajo za P0" trebe okraja, zagotovi potrebno število sadik za P0” gozdovanje, da se dovrši ureditveni elaborat za 12.468 ha S0" zdov, taksiranih v letu 1953/54 na območju občin® Besnica, Zminec, Železniki in Tržič (del), da se nadaljuje s taksacijo nedržavnih gozdov na območju občine Selca, Zali log in Tržič (del) n® skupni površini 9.000 ha gozdov, a v državnem s®., torju da se izdela ureditveni elaborat za nadaljuj1 3.500 ha gozdov; 6 Kmetijstvo V letu 1955 se bo dohodek kmetijstva, skupa® * dohodkom kmečkih gozdov, predvidoma povečal ®‘ 1.302,000.000 din ali za 6°/o nasproti letu 1954. _ Za dosego planirane proizvodnje in zaradi ^ daljnjega pospeševanja kmetijstva, bo zaradi zveza olajšav in ob podpori okrajnega ljudskega odb° ‘ Uvedena vrsta ukrepov preko pospeševalnih odborov °Zfc in KZ. Povečani državni regres bo omogočil večji nakup !n uporabo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, stro-Jev in orodja ter goriva za pogon strojev. Predvideva se povečanje uporabe umetnih gno-za najmanj 25 % nasproti letu 1954. Skupni regres za vsa našteta sredstva glede na Predvideno uporabo, bo znašal za okraj cca 44 milijonov din. Sredstva okrajnega sklada za pospeševanje kme-ojstva, s katerimi bo v največjem delu razpolagala UZZ Kranj, bodo omogočila: uvoz semenskega krompirja, povečanje pridelovanja travnih semen s premi-taojem proizvodnje, škropljenje krompirja proti koloradskemu hro-Juu in krompirjevi plesni ter zimsko in poletno škropljenje sadnega drevja, boljše uspehe pri semenski proizvodnji, hektar-^ili pridelkih in poskusništvu, obnovo sadovnjakov in povečanje drevesničarske Proizvodnje, , graditev gnojišč, guojničnih jam in silosov za krmo, zboljševanje plemenske živine z odbiro in naku-Pom plemenjakov, melioracije planinskih pašnikov in gradnjo porabnik objektov na planinah. zatiranje tuberkuloze in drugih kužnih bolezni, umetno osemenjevanje goved, . gradnjo poslopij, silosov in gnojišč na kmetij-k*l' posestvih družbenega gektorja, nakup plemenske živine in strojev, ureditev pregonskik pašnikov er zasaditev plantažnega sadovnjaka. Na kmetijskih podjetjih bo zaradi razdrobljeno-su zemlje v tem letu izvršena arondacija zemljišč P° kompleksih. Kmetijska podjetja se bodo morala usmerjati v Pridelovanje semen in proizvodnjo plemenske živine et skrbeti za boljšo organizacijo dela ob nagraje-at>ju po delovnem učinku. , Kmečka dohodnina, skupno z občinskimi dokla-ami bo za leto 1955 znašala predvidoma 205 milijo-tl0v' dinarjev. Osnova za odmero dohodnine v letu 1955 bo kori- ®*rani katastrski dohodek za leto 1954, pri katerem se . upoštevajo kulturne in druge spremembe po pribah zavezancev, spremembe iz pritožbenih postop-in uradni popravki odmere pri vseh gospodarili, katerih davek je v letu 1954 za več kot 30% ečji ali manjši od leta 1953. Trgovina v v faradi povečane kupne moči prebivalstva in podane proizvodnje blaga za široko potrošnjo, so ^fedvideva povečanje blagovnega prometa za nadalj-aJih 15 % V organizaciji trgovskega omrežja naj se izvršijo Pravki v skladu s predvideno novo uredbo o trgo- V 000 din ■otni družbeni proizvod aJ*1 te!?a: v "°ftiz cija ar°dni dohodek vini, hkrati naj se posveti vsa skrb učvrstitvi družbenega upravljanja predvsem samostojnih trgovin. V skladu s povečanimi sredstvi za investicije v trgovini in novim načinom nagrajevanja delavcev in uslužbencev na podlagi delovnega uspega je potrebno doseči višjo raven kulturne postrežbe potrošnikov, pospešen blagovni obtok, izboljšanje tehnične opreme in ureditev poslovnih prostorov ter pocenitev poslovanja trgovine. 8 i Gostinstvo Reorganizacija v gostinstvu, ki je bila izvedena v letu 1954. pomeni osnovo, na kateri se bo gostinstvo razvijalo tudi v prihodnjem letu. K zboljšanju pogojev za gostinstvo bo pripomogla oprostitev od plačila zveznega davka na dobiček, kar omogoča podjetjem, da dosežejo večja lastna sredstva. Povečati bo treba skrb za boljšo opremo gostinskih obratov posebno v turističnih krajih. Ker večina gostinskih podjetij in gostišč posluje še vedno v zasebnih stavbah in z zasebnim inventarjem, naj uporabijo ta podjetja lastna sredstva predvsem za odkup tujih in za nabavo novih osnovnih sredstev. 9 Obrt Skladnost v razvoju naše proizvodnje s potrebami široke potrošnje zahteva ojačanje kapacitet obrtniških obratov tako, da bodo postopoma krite potrebe po izdelkih in storitvah za osebno uporabo in drugo gospodarstvo. Pri tem je potrebno smotrno dvigati kapaciteto sdcialističnega sektorja obrti, poleg tega pa pospeševati tudi razvoj zasebnega sektorja. Ljudski odbori mestnih in drugih občin naj v bodoče predvidijo mere za sanacijo obstoječih obrtnih obratov in prouče vse možnosti za ustanavljanje novih obrtnih delavnic ter izkoristijo vse obstoječe materialne pogoje za razširitev obrtne delavnosti. Pri teh ukrepih naj ljudski odboni sodelujejo z obrtno zbornico. ljudski odbori naj zagotovijo realne davčne prijave in na tej podlagi izvajajo pravilno davčno politiko do obrtništva. Prosvetni organi m obrtna zbornica so dolžni podvzeti ukrepe za preusmeritev mladine tudi v poklice kritičnih strok (sodarji, kolarji, kovači, dimnikarji, zidarji, tesarji, krovci, pečarji, urarji itd.). Učencem v teh strokah je potrebno povečati mesečne nagrade. Z izpopolnitvijo plačilnega sistema je nujno zagotoviti večjo produktivnost dela, varčevanje materiala, uvajanje novih delovnih metod. Z izkoriščanjem teh rezerv bo mogoče znižati cene obrtniškim izdelkom in storitvam. 10 Celotni družbeni proizvod in narodni dohodek Na podlagi smernic in predvidevanj v pogledu razvoja gospodarstva v letu 1935 se pričakuje za leto 1955 v primerjavi z letom 1954 in 1953 tale izvršitev družbenega proizvoda in narodnega dohodka: 1953 Znesek 1954 1955 1954/1953 Indeks 1955/1955 1955/1954 11,093.287 17,826.855 18,064.445 161 163 101 907.066 1,201.835 1,274.517 132 140 .106 10,186.221 16,625.020 16,769.928 163 165 101 V 000 din Znesek 1955 1954 Indeks i 1955 1954/1955 1955/1955 1955/1954 Narodni dohod k na 1 prebivalca 127.026 Celotni družbeni proizvod na 1 prebivalca 138.538 Prednja primerjava temelji na izračunu brez prometnega davka od eksporta, ki je za leto 1954 znašal 2,010 milijonov din, dočim je za leto 1955 spričo planiranega povečanja eksporta vkalkuliran v planiranem brutoproduktu z 2,925 milijonov din. Ce za leto 1955 ne bi planirali nobenega povečanja eksporta, bi bil plan narodnega dohodka za razliko prometnega davka v višini 915 milijonov din višji ter bi se spredaj prikazana indeksna številka povečala od 101% na 106%. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA Da bi se zagotovil razvoj, predviden z družbenim planom okraja Kranj za leto 1955, se dodatno k ekonomskim ukrepom — določenim z družbenim planom FLRJ in z družbenim planom LR Slovenije za leto 1955, predpisujejo še tile gospodarski ukrepi: 1 Amortizacija Naslednja podjetja plačujejo amortizacijo v tehle odstotkih od predpisane polne amortizacije: a) opekarne 100 % b) obrtna podjetja izven območja mestnih občin 100 % izjemoma: Kamnolom Jezersko in Žiri ter Škrilolom Sorica 50 % c) kinematografi izven območja mestnih občin 50 % č) gostinska podjetja in gostišča izven območja mestnih občin 100 % (Za gostinsko podjetje »Dom na Jezerskem« bo amortizacijo za mesece sezonskega obratovanja določil naknadno okrajni ljudski odbor na predlog sveta za gospodarstvo OLO. 2 ' Zemljarina Po pooblastilu zveznega družbenega plana za leto 1955 (XXII. poglavje, 1. točka) se oproščajo plačevanja zemljarine vsa kmetijska posestva, ki so bila po 1. januarju 1953 na novo organizirana. 3 3 Obresti od osnovnih sredstev a) Obrtna podjetja s sedežem izven območja mestnih občin odvajajo v letu 1955 obresti od osnovnih sredstev po tehle stopnjah: proizvod naobrt In sicer: Mizarstvo, Gorenja vas, Mizarstvo Poljane, Remontno podjetje, Šenčur, Splošna kleparska in mehanična delavnica, Žiri, Mizarstvo, Žiri, Mizarska zadruga, Žiri, Čevljarna »Storžič«, 'Visoko, Čevljarska zadruga »Ratitovec, Studeno. kamnolomi 2% in sicer: Kamnolom Jezersko, Kamnolom Žiri, Škrilolom, Sorica; 204.878 204.863 161 161 100 219.689 220.414 159 159 100 vsa druga obrtna podjetja b) Za gostinska podjetja s sedežem izven mestnih občin velja stopnja 2% z izjemo gostinskega po^' jetja »Dom na Jezerskem«, ki plačuje obresti P° stopnji 1 %. c) Za obrtna in gostinska podjetja s sedežem lz' ven območja mestnih občin se obresti od osnovn1® sredstev odvajajo v sklad za kreditiranje gospodar* skih investicij OLO ter služijo za pospeševanje na* vedenih gospodarskih panog. č) Svet za gospodarstvo se pooblašča, da lahko v utemeljenih primerih spremeni spodaj določen® stopnje obresti od osnovnih sredstev za obrtna i® gostinska podjetja. 4 Plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij za leto 1955 a) Za sestavo tarifnih pravilnikov za leto 1959 se na podlagi drugega odstavka 1. točke XX. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 odobrijo tal® povečanja obračunskih plač iz leta 1954: % Kovinska industrija Elektroindustrija Kemična industrija Lesna industrija Industrija papirja Industrija usnja in obutve Industrija gume Živilska industrija Grafična industrija Gradbeništvo Cestni promet Gozdarstvo Tekstilna industrija: »Inteks«, Kranj Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič »Tiskanina«, Kranj Gorenjska predilnica, Škofja Loka Industrija bombažnih izdelkov, Kranj »Zvezda«, Kranj »Odeja«, Škofja Loka Industrija pletenin, Kranj »Šešir«, Škofja Loka Obrt, trgovina in gostinstvo b) Za trgovska podjetja in trgovine se plačni sklad s socialnim zavarovanjem določa stopnjah od doseženega prometa: 4,85% Trgovsko podjetje »Postrežba«, Kranj 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4,47 3,54 3 4,Ih 3,20 4,60 0,10 5 5 skuP®1 , tehl® Trgovina »Potrošnik«, Kranj Trgovina »Pri mostu«, Kranj Trgovina »Pri stari pošti«, Kranj Trgovina »Špecerija«, Kranj Trgovina »Stražišče«, Kranj Trgovina »Jezerska cesta«, Kranj Trgovina »Izbira«, Kranj Trgovina »Hrana«, Kranj Trgovina »Na Gorenji Savi«, Kranj Trgovina »Na Savskem bregu«, Kranj , Trgovina »Koloniale«, Kranj Trgovina »Zlato polje«, Kranj M? % Trgovsko podjetje »Povrtnina«, Kranj Trgovsko podjetje »Zelenjava«, Kranj 2,10% Trgovsko podjetje »Moda«, Kranj Trgovsko podjetje »Elita«, Kranj Trgovina »Gorenje«, Kranj Trgovina »Pri Kranjcu«, Kranj Trgovina »Usnje«, Kranj 2,40% Trgovsko podjetje »Oprema«, Kranj Trgovsko podjetje »Železnina«, Kranj ^>90% Knjigarna, Kranj 4,30% »Kurivo«, Kranj 8,60 % »Delikatesa«, Kranj 2,70% Trgovsko podjetje »Elita«, Kranj, kom. trg, 7,50% Trgovsko podjetje »Elita«, Kranj, drogerija 1.30% Trgovsko podjetje »Preskrba«, Kranj Trgovsko podjetje »Živila«, Kranj 2,83% Trgovsko podjetje »Vino«, Kranj 3,00% Trgovsko podjetje »Sadje«, Kranj 6,76% Trgovsko podjetje »Kokra«, Kranj Trgovsko podjetje »Tkanina«, Kranj 0. 70% Trgovsko podjetje »Merkur«, Kranj 2,00% Trgovsko podjetje »Tobak«, Kranj 3,20 % Trgovsko podjetje 0|ZZ, Kranj 1, K)% Nabavno prodajna zadruga, Kranj 2,10% Trgovsko podjetje »Runo«, Tržič 3,00% Trgovsko podjetje »Prehrana«, Tržič Trgovsko podjetje »Preskrba«, Tržič 4,85% Trgovina »Planinka«, Škofja Loka Trgovina »Kekec«, Škofja Loka Trgovina »Konzum«, Škofja Loka Trgovina »Špecerija«, Škofja Loka Trgovina »Pri Zvezdi«, Škofja Loka Trgovina »Na križišču«, Škofja Loka Trgovina »Pri kolodvoru«, Škofja Loka Trgovina »Pri Ziherlu«, Škofja Loka Trgovina »Pri Koceletu«, Škofja Loka Trgovina »Potrošnik«, Škofja Loka 3,20% Trgovina »Manufaktura«, Škofja Loka Trgovina »Fri Lukežu«, Škofja Loka 2,40% Trgovina »Železnina«, Škofja Loka 2,10% Trgovina »Usnje«, Škofja Loka (3,9'2% Knjigarna, Škofja Loka *:>,00% Trgovina »Pod lipo«, Škofja Loka -600% Trgovina »Izbira«, Škofja Loka 6,00% Trgovsko podjetje »Lubnik«, Škofja Loka 1,30% Trgovsko podjetje »Loka«, Škofja Loka 3,80% Trgovsko podjetje, Smlednik Trgovsko podjetje, Jezersko 4,20% Trgovsko podjetje, Naklo Trgovsko podjetje, Preddvor Trgovsko podjetje, Golnik Trgovsko podjetje, Šenčur Trgovsko podjetje, Predoslje 3,80% Trgovsko podjetje. Poljane Trgovsko podjetje, Gorenja vas Trgovsko podjetje, Selca Trgovina »Sora«, Železniki Trgovina »Gozd«, Železniki 4,20% Trgovina »Jelovica«, Češnjica 3,00% Trgovsko podjetje, Žiri ,80% Trgovina »Zirovka«, Žiri Trgovsko podjetje, Cerklje . Stranska delavnost trgovskih podjetij 8,00% »Delikatesa«, Kranj '“•00% »Loka«, Škofja Loka ■70% »Vino«, Kranj 42,00% »Kurivo«, Kranj 3,20% »Preskrba«, Kranj Koriščenje plačnega sklada izračunanega z uporabo stopenj iz prvega odstavka te točke, se veže na doseganje minimalnega blagovnega prometa, katerega višino za posamezne stroke ali skupine podjetij določi OLO po predlogu sveta za gospodarstvo. Če trgovsko podjetje ali trgovina preseže minimalni blagovni promet, ki je določen za njegovo stroko ali skupino na podlagi katerega je določen odstotek sklada za plače, sme vzeti v osnovo za izračun plačilnega sklada (vključno prispevek za socialno zavarovanje) preseženi blagovni promet po tejle lestvici: Presežek minimalnega prometa Se uporabi za povišanje plač nad tarifnim pravilnikom (vključno prispevek za socialno zavarovanje) do 25 % celoten presežek do 50% presežek 25 % + 20% presežka nad 25 % preko 50 % presežek 25 % + 20 % presež-ka od 25 do 50 % Ves ostali presežek se odvede V investicijski sklad podjetja. Če podjetje ne doseže minimalnega prometa, sme za sklad plač obračunati le dejansko doseženi promet in se mu plače po tarifnem pravilniku znižajo v odstotnem razmerju s prometom. Za trgovsko in proizvodno podjetje »Klasje«, Kranj se formira plačni sklad in delitev dobička po posebnih zveznih predpisih. c) Prodajalne proizvajalnih podjetij obdržijo od rabata, ki preostane po odbitku izplačil po 77. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka, 40 % za prosto razpolago, ostalih 60% pa po plačilu zveznega davka odvedejo za potrebe OLO. Od dela, s katerim prosto razpolagajo, lahko koristijo za povečanje plač po tarifnem pravilniku in za odpadajoče socialno zavarovanje največ 50% s tem, da ta izplačila ne morejo biti višja od 30 % plačnega sklada po tarifnem pravilniku brez socialnega zavarovanja. Preostali del svojega deleža na ostanku rabata uporabijo prodajalne proizvajalnih podjetij za skupni rezervni in investicijski sklad. č) Trgovinski odseki kmetijskih zadrug (brez upoštevanja odkupa lesa) formirajo skupni plačni sklad s socialnim zavarovanjem v tehle stopnjah od doseženega prometa: 1,80% KZ Goriče KZ Log KZ Lučine KZ Bitnje KZ Brniki KZ Godešič KZ Mavčiče KZ Javorje KZ Cerklje 1,80% KZ Predoslje KZ Trata KZ Velesovo KZ Visoko , KZ Voklo KZ Zalog KZ Žiri KZ Poljane 2,70% KZ Hotavlje KZ Kranj KZ Preddvor KZ Sorica 2,70% KZ Trstenik KZ Zali log KZ Trboje KZ Podbrezje 2,70% KZ Trebija 2,70 % KZ Šenčur KZ Naklo KZ Škofja Loka KZ Smlednik KZ Zabnica KZ Sovodenj KZ Selca KZ Češnjica KZ Martinj vrh KZ Kovor KZ Križe KZ Gorenja vas 3,20% KZ Kokra 3,20 % KZ Besnica KZ Sv. Ana KZ Bukovica KZ Sv. Katarina KZ Leše KZ Zminec KZ Zg. Luša Za trgovinske odseke kmetijskih zadrug se za izračun plačilnega sklada uporabljajo enaki instrumenti kot za druga trgovska podjetja in trgovine. Presežek sklada plač se odvaja v sklad za pospeševanje kmetijstva pri KZ. d) iZa gostinsko podjetje »Dom na Jezerskem« se skupni plačni sklad s socialnim zavarovanjem določi v višini 19,4% od doseženega prometa. Druga gostinska podjetja in gostišča s sedežem izven mestnih občin, ki plačujejo stalne prispevke družbeni skupnosti v pavšalnem znesku, formirajo plačni sklad po določbah tretjega odstavka 90. čleaia uredbe o delitvi celotnega dohodka. 5 Določitev stopenj od prometa za investicijski sklad v trgovini in gostinstvu a) Grosistična trgovska podjetja živilske stroke prenesejo v svoj investicijski sklad 0,1%, druga trgovska podjetja in trgovine ter trgovinski odseki kmetijskih zadrug pa 0,3 % od prometa, doseženega v letu 1933. Grosistična trgovska podjetja, ki formirajo investicijski sklad v višini 0,5%, odvajajo po določbah družbenih planov LO MO del tako formiranih investicijskih sredstev v sklad za kreditiranje gospodarskih investicij LO MO s tem, da se ta sredstva uporabijo za investicije v trgovini. b) Gostinska podjetja in gostišča s sedežem izven območja mestnih občin obračunavajo od prometa, doseženega v letu 1935, prispevek za svoje investicijske sklade v višini 3 %. 6 Rezervni sklad Višina prispevka za rezervni sklad podjetij za leto 1953 se za kmetijske organizacije določi s 3 %, za trgovska podjetja in trgovine s :adjem in zelenjavo s 3%, za podjetja drugih gospodarskih panog pa z 2 % od povprečnih obratnih sredstev zadnjih treh let. 7 Delitev dobička gospodarskih organizacij a) Za gospodarske organizacije panog industrija, gradbeništvo in gozdarstvo se delež na dobičku, ki preostane po odbitku zveznega davka, obveznosti po 39. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka in anuitet za posojila iz okrajnega ali mestnih investicijskih skladov ter najvišji odstotki, do katerih se ti deleži lahko uporabijo za povečanje plač preko tarifnega pravilnika in za pripadajoče socialno zavarovanje, določijo po tejle tabeli: Industrijske stroke Najvišji . . odstotek do De ež gospo- katere|?tt sC ta durske organi- deiež la|lko zacije na koristl za °’‘an^u dopolnilne do^čka plače a soc. /# zavarovanjem °/i 111 Proizvodnja in razdelje- vanje električne energije 45 75 .17 »Kovinar«, Kranj 35 70 Pilama »Triglav«, Tržič 35 70 Druga podjetja kovinske stroke 20 50 119 Elektroindustrija 20 57 120 Kemična industrija 20 50 121 Industrija gradbenega ma- teriala 60 80 122 Lesna industrija 35 70 123 Tovarna lepenke 17 40 Tovarna lovskih patron iu puškama 60 80 124 Bombažne predilnice in kombinati 17 50 Druga podjetja tekstilne stroke 30 70 125 Usnjarne 30 70 Industrija obutve 60 80 126 Industrija gume 19 50 127 Mlinsko podjetje, Trata 80 80 »Oljarica«, Britof 35 70 128 Grafična industrija 69 36 Gradbeništvo 50 70 Gozdno gospodarstvo 50 70 Znesek, ki ga gospodarska organizacija v okviri* spredaj določene omejitve plačnega sklada iz d0- bička uporabi za izplačila dopolnilnih plač iu PfJ od 30% plačnega sklada po tarifnem pravilniku brcz socialnega zavarovanja. Grafična industrija, ki je oproščena zveziiCe8 davka od dobička, prenese 50% dobička pred deld' vijo ostanka dobička v svoj investicijski sklad.’ b) Podjetja cestnega prometa obdržijo cel ostvar-jeni dobiček za svoje sklade. Od dela dobička, kj preostane po izločitvi 50% za investicijski skla po 3. točki XIX. poglavja zveznega družbenega plaiia za leto 1955 ter po kritju obveznosti po 39. čleI,u uredbe o delitvi celotnega dohodka in anuitet za P°' sojila iz okrajnega ali mestnega investicijskega sk|a; da, se lahko uporabi za izplačilo dopolnilnih P1® s socialnim zavarovanjem največ 50%, s tem da izplačila ne morejo biti višja od 30% plačnega sklada po tasifnem pravilniku brez socialnega zavarovanj ■ c) Kmetijske zadruge ter samostojni obrati J11 podjetja kmetijskih zadrug obdržijo od dela dobit ki preostane po izločitvi 50% za njihov sklad o°s^ darskih investicij po 3. točki XIX. poglavja zvezneS^ družbenega plana za leto 1955 ter po kritju >ZP a OZZ Kranj. - Od določb prvega odstavka te točke so izvzeti <1 1?^sl,°jn' obrtni obrati kmetijskih zadrug, ki delijo mček po določbah točke 7/c. bv 0!|r!ne delavnice in manjša obrtna podjetja 5( 6,1 območja mestnih občin, ki bodo vplačevala ne prispevke družbeni skupnosti in prometni da- vek v pavšalnih zneskih, se ti pavšalni zneski določajo s posebnimi odločbami OLO. 8 Dopolnilna dohodnina kmetov Za izračun dopolnilne dohodnine od kmetijstva se za območje OLO Kranj izven mestnih občin predpisuje za leto 1955 tale davčna lestvica: Katastrski Davčna Izračuna- Katastrski Davčna Izračuna- dohodek stopnja ni davek dohodek stopnja ni davek 1.000 3 30 2.000 3 60 3.000 3 90 4.000 3 120 c.O00 3 150 6.000 3 180 7.000 5 210 8.000 3 240 1.000 3 270 10.000 3 300 11.000 3,05 336 12.000 3,10 372 13.000 3,15 409 14.000 j,20 448 15.000 3,25 487 16.000 3,30 528 17.000 3,35 569 18.000 3,40 612 19.000 3,45 655 20.000 3,50 700 21.000 3,60 756 22.000 3,70 814 23.000 3,80 874 24.000 3,90 936 25.000 4 1.000 26.000 4 1.040 27.000 4 1.080 28.000 4 1.120 23.000 4 1.160 30.00C 4 1.200 31.000 4,1 1.271 32.000 4,2 1.344 33.000 4,3 1.419 34.0°'' 4,4 1.496 35.000 r,54 1.589 36.000 4,69 1.688 37.000 4,86 1.798 38.000 5,10 1.938 39.000 5,36 2.090 40.000 5,63 2.254 41.01'' 5,78 2.370 42.000 5,93 2.491 43.000 6,08 2.614 44.000 6,23 2.741 45.000 6,38 2.871 46.000 6,53 3.004 47.000 6,68 3.140 •1.000 6,75 3,230 49.000 6,88 3.371 50.000 7 3.500 51.000 7,1 3.621 52.000 7,2 3.744 53.000 7,3 3.869 54.000 7,4 3.996 55.000 7,5 4.125 56.000 7,6 4.256 57.000 7,7 4.389 :.*?.ooo 7,8 4.524 59.000 7.9 4.661 60.000 8 4.800 61.00 8,1 4.941 62.000 8,2 5.084 63.000 8,3 5.229 64.000 8,4 5.376 65.000 8,5 5.525 66.000 8,6 5.676 67.000 8,7 5.829 68.000 8,8 5.984 69.000 8,9 6.141 70.000 9,0 6.300 71.000 9,2 6.532 72.000 9,4 6.768 73.000 9,6 7.008 74.000 9,8 7.252 75.000 10,0 7.500 76.000 10,2 7.752 77.000 10,4 8.008 78.000 10,6 8.268 79.000 10,8 8.532 80.000 11,0 8.800 81.000 11,1 8.991 82.000 11,2 9.184 83.000 11,5 9.379 84.000 11,4 9.576 85.000 11,5 9.775 86.000 11,6 9.976 87.000 11,7 10.179 88.000 11,8 10.384 89.000 11,9 10.591 90.000 12,0 10.800 91.000 12,1 11.011 92.000 17,2 11.224 93.000 12,3 11.439 94.000 12,4 11.656 95.000 12,5 11.875 96.00u 12,6 12.096 • 7.000 12,7 12.319 98.000 12,8 12.544 99.00 12.9 12.771 100.000 13,0 13.000 105.000 13,5 14.175 110.000 14,0 15.400 115.000 14,5 16.675 120.000 15,0 18.000 125.000 15,5 19.375 130.000 16,0 20.800 135.000 16,5 22.275 140.000 17,0 23.800 145.000 17,5 25.375 150.000 18,0 27.000 155.000 18,5 28.675 160.000 19,0 30.400 165.000 19,5 32.175 170.000 20,0 34.000 Katastrski dohodek Davčna stopnja Izračunani davek Katastnkki dohodek Davčna stotpnja Izračunani davek 175.000 20,5 35.875 445 000 59,25 174.662 180.000 21,0 37.800 450.000 39,5 177.750 185.000 21,5 39.775 455.000 39,75 180.862 190.000 22,0 41.800 460.000 40,0 184.000 195.000 22,5 43.875 465 000 40,25 187.162 200.000 23,0 46.000 470.000 40,5 190.350 205.000 23,5 48,175 475.000 40,75 193.562 210.000 24,0 50.400 480.000 41,0 196.800 215.000 24,5 52.675 483.000 41,25 200.062 220.000 25,0 55.000 490.000 41,5 203.550 225.000 25,5 57.375 495.000 41,75 206.662 250.000 25,8 59.340 500.000 42,0 210.000 235.000 26,1 61.335 503.000 42,15 212.357 240.000 26,4 63.360 510.000 42,3 215.730 245.000 26,7 65.415 515.000 42,5 218.875 250.000 27,0 67.500 520.000 42,7 222.040 233.000 27,5 70.125 525.000 42,85 224.962 260.000 28,0 72.800 530.000 43,0 227.900 265.000 28,2 74.730 535.000 43,25 231.387 270.000 28,4 76.680 540.000 43,5 234.900 275.000 29,0 79.750 545.000 43,75 238.437 280.000 29,6 82.880 550.000 44,0 242.000 283.000 30,2 86.070 555.000 44,25 245.587 290.000 30,8 89.320 560.000 44,5 249,200 295.000 31,4 92.630 565.000 44,6 251.990 3CO.OOO 32,0 96.000 570.000 44,7 254.790 305.000 32,25 98.362 575.000 44,9 258.175 310,000 32,5 100.750 580.000 45,2 262.160 315.000 32,75 103.162 565.000 45,4 265.590 320.000 33,0 105.600 590.000 45,6 269.040 325.000 33,25 108.062 595.000 45,8 272.510 350.000 53,5 110.550 600.000 46,0 276.000 355.000 33,75 113.062 605.000 46,1 278.905 340.000 34,0 115.600 610.000 46,2 281.820 345.000 34,75 118.162 613.000 46,3 284.745 350.000 34,3 120.750 620.000 46,4 287.680 353.000 34,75 123.362 625.000 46,5 290.623 360.000 35,0 126.000 630.000 46,6 293.580 365.000 35,25 128.662 635.000 46,65 296.227 370.000 35,5 131.330 640.000 46,7 298.880 "75.000 "'",73 134.062 645.000 46,75 301.537 380.000 36,0 136.800 650.000 46,9 304.850 385.000 36,25 139.562 635.000 47,1 308.505 390.000 36,5 142.350 660.000 47.2 311.520 395.000 36,75 145.162 665.000 47,3 314.545 400.000 37,0 148.000 670.000 47,4 317.580 405.000 37,25 150.862 675.000 47,5 3(20.625 410.000 37.5 153.750 680.000 47,6 323.680 415.000 37,75 156.662 685.000 47,7 326.745 420.000 38,0 159.600 690.000 47,8 329.820 425.000 38,25 162.562 695.000 47,9 332.905 430.000 38,5 165.550 700.000 48,0 336.000 435.000 38,75 168.562 nad 440.000 39,0 171.600 700.000 50% Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine od kmetijstva se zaokrožujejo takole: a) Osnove do 100.000 din se zaokrožijo na celih 1.000 din tako, da se zneski do 500 din zaokrožijo na nižjih 1.000 din, zneski nad 500 din pa na višjih 1.000 din b) Osnove nad 100.000 din se zaokrožujejo na celih 5.000 din tako, da se zneski do 2.500 din zaokrožijo na nižjih 5.000 din, zneski nad 2.500 din pa na višjih 5.000 din. Vsa spredaj našteta zaokroževanja se uporabijo tudi pri poglavju 10 Dopolnilna dohodnina samo- stojnih poklicev in pri poglavju 11 — Dopolnilna dohodnina dohodkov iz premoženja. Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji stopnji, povečan#ga za razli" ko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja. 10 Dopolnilna dohodnina samostojnih poklicev Za Izračun dopolnilne dohodnine od samostojnih poklicev se za območje OLO Kranj izven mestnih občin predpisuje za leto 1955 tale davčna lestvica: Davčna Stopnja Izračuna- Davčna Stopnja Dračuna- osnova davka ni davek osnova davka ni davek 1.000 2 2.000 2 3.000 2 t.000 2 5.000 2 6.000 2 7.000 2 8.000 2 9.000 2 10.000 2 11.000 2 12.000 2 13.000 2 14.000 2 15.000 2 16.000 2 17.000 2 18.000 2 19.000 2 20.000 2 21.000 2 22.000 2 23.000 2 24.000 2 25.000 2 26.000 2 27.000 2 28.000 2 29.000 2 30.000 2 31 000 2,1 32.000 2,2 33.000 2,3 34.000 2,4 35.000 2,5 36.000 2,6 37.000 2,7 38.000 2,8 39.000 2,9 40.000 3,0 41.000 3,1 42.000 3,2 43.000 3,3 44.000 3,4 45.000 3,5 46.000 3,6 47.000 3,7 48.000 3,8 49.000 3,9 50.000 4,0 51.000 4,05 52.000 4,10 53.000 4,15 20 54.000 400 40 55.000 4,25 60 56.000 4,30 80 57.000 4,35 100 58.000 4,40 120 59.000 4,45 140 60.000 4,50 160 61.000 4,55 180 62.000 4,60 200 63.000 4,65 220 64.000 4,70 240 65.000 4,75 260 66.000 4,80 280 300 320 340 360 67.000 4,8p 68.000 69.000 70.000 4,90 4,95 5,0 380 71.000 5,1 400 72.000 50 420 73.000 5,3 440 74.000 5,4 460 75.000 5,5 480 76.000 5,6 500 77.000 5.7 520 78.000 5,8 540 79.000 5,9 560 80.000 6,0 580 81.000 6,1 600 82.000 6,2 651 83.000 6,3 704 84.000 6,4 759 85.000 6,5 816 86.000 6,6 875 87.000 6,7 936 88.000 6.8 999 89.000 6,9 1.064 90.000 7,0 1.131 91.000 7,1 1000 92.000 7,2 1071 93.000 7,5 1.344 94.000 7,4 1.419 95.000 7,5 1.496 96.000 7,6 1.575 97.000 7,7 1.656 98.000 7,8 1.739 99.000 7,9 1.824 100.000 8,0 1.911 105.000 8,5 2.000 110.000 9,0 2.065 115.000 9,5 2.132 120.000 10,0 2.200 125.000 10,5 2.268 2.356 2.408 2.480 2.552 2.626 2.700 2.776 2.852 2.930 3.008 3.088 3.168 3.260 3.332 3.416 3.500 3.621 3.744 3.869 3.996 4.125 4.256 4.389 4.524 4.661 4.800 4.941 5.034 5.229 5.376 5.525 5.676 5.829 5.984 6.141 6.300 6.461 6.62* 6.789 6.956 7.125 7.296 7.469 7.6*4 7.82' 8.000 8.925 9.900 10.923 12.000 13.125 Davčna Stopnja Izračuna- Davčna Stopnja Izračuna- °snova davka ni davek osnova davka ni davek 130.000 11,5 14.950 425.000 43,50 184.875 i^.OOO 12,0 16.200 430.000 44,0 189.200 i^O.OOO 13,0 18.200 435.000 44,50 193.575 145.000 ^ 14,0 20.300 440.000 45,0 198.000 150.000 13,0 22.500 445.000 45,25 201.362 135.000 16,0 24.800 450.000 45.50 204.750 i&o.ooo 17,0 27.200 455.000 45,75 208.162 165.000 17,5 28.875 460.000 46,0 211.600 170.000 18,0 30.600 465.000 46,25 215.062 175.000 18,5 32.375 470.000 46,50 218.550 180.000 19,0 34.200 475.000 46,75 222.062 185.000 19,75 36.537 480.000 47,0 225.600 190.000 20,50 38.930 485.000 47,25 229.162 195.000 21,25 41.437 490.000 47,50 232.750 2(>o.ooo 2r.,o 44.000 495.000 47,75 256.362 2°5.000 22,50 46.125 50U.OOO 48,0 240.000 210.000 23,0 48.300 505.000 48,25 243.662 215.000 23,50 50.525 510.000 48,50 247.360 220.000 24,0' 52.800 515.000 48,75 251.062 225.000 24,75 53.687 520.000 49,0 254.800 230.000 25,50 58.650 525.000 49,25 258.562 235.000 26,25 61.687 530.000 49,50 262.350 240.000 27,0 64.800 535.000 49,75 . 266.162 245.000 27,75 67.987 540.000 50,0 270.000 250.000 28,50 71.250 545.000 50,25 273.862 255,000 29,23 74.587 550.000 50,50 277.750 2&0.000 30,0 78.000 555.000 50,75 281.662 265.000 30,75 81.487 560.000 51.0 285.600 270.000 31,50 83.050 565.000 51,36 290.184 275.000 32,25 88.687 570.000 51,74 294.918 280,OOO 33,0 92.400 575.000 52,12 299.690 283.000 33,50 95.475 580.000 52,50 304.500 290.000 34,0 98.600 585.000 52,75 308.58? 295.000 34,50 101.773 590.000 53,0 312.700 ^O.OOO 35,0 105.000 595.000 53,25 316.837 3°5.000 35,5 108.275 600.000 53,5 321.000 ^lo.ooo 315.000 36,0 111.600 605.000 53,75 325.187 36,5 114.975 610.000 540 329.400 ^.OOO 325.000 350.000 355.000 3«>.000 345.000 350.000 355.000 360.000 365.000 370.000 375.000 380.000 385.000 390.000 395.000 ^0.000 ^•OOO ^19.000 ^■5.000 420.000 37,0 118.400 615.000 54,25 333.637 37,5 121.875 620.000 54,5 337.900 38,0 123.400 625.000 54,7 341,875 38,5 128.975 630.000 54,8 345.240 39,0 132.600 635.000 54,9 348.615 39,25 135.412 640.000 55,0 352.000 39,50 138.250 645.000 55,25 356.362 39,75 141.112 650.000 55,5 360.750 40,0 144.000 655.000 95,75 365.162 40,23 146.912 660.000 56,0 369.600 40,50 149.850 665.000 56,25 374.062 40,75 152.812 670.000 56,50 378.550 41,0 155.800 675.000 56,73 383.062 41,25 158.812 680.000 57,0 387.600 41,50 161.850 685.000 57,25 392.162 41,75 164.912 690.000 57,50 396.750 42,0 168.000 695.000 57,75 401.362 42,25 42,50 171.112 174.250 700.000 nad 58,0 406.000 42,75 43.0 177.412 18Ö.6Ö0 700.000 =1 60% ^ ßavck po višji davčni stopnji ne sme biti večji davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za višja davčna stopnja. 11 Dopolnilna dohodnina dohodkov iz premoženja Za izračun dopolnilne dohodnine od dohodkov iz premoženja se za območje OLO Kranj izven mest- nih občin predpisuje za lestvica: leto 1955 tale davčna Davčna Stopnja Izračuna- Davčna Stopnja Izračuna- o*nova davka ni davek osnova davka ni davek 1.000 2 20 60.000 7,0 4.200 2.000 2 40 61.000 7.2 4.392 3.000 2 60 62.000 7,4 4.588 4.000 2 80 63.000 7,6 4.788 5.000 2 100 64.000 7,8 4.992 6.000 2 120 65.000 8,0 5.200 7.000 n 140 66.000 8,2 3.412 8.000 2 160 67.000 8,4 5.628 9.000 2 ISO 68.000 8,6 5.848 10.000 O 200 69.000 8,8 6.072 11.000 2 220 70.000 9,0 6.300 12.000 2 240 71.000 9,2 6.532 13.000 2 260 72.000 9,4 6.768 14.000 2 280 73.000 9,6 7.008 15.000 2 300 74.000 9,8 7.252 16.000 2 320 73.000 10,0 7.500 17.000 2 340 76.000 10,2 7.752 18.000 2 360 77.000 10,4 8.008 19.000 2 380 78.000 10,6 8.268 20.000 n 400 79.000 10,8 8.532 21.000 2,1 441 80.000 11,0 8.800 22.000 2,2 484 81.000 11,2 9.072 23.000 2,3 529 82.000 11,4 9.348 24.000 2,4 576 83.000 11,6 9.628 25.000 2,5 625 84 000 11,8 9.912 26.000 2,6 676 83.000 12,0 10.200 27.000 2,7 729 86.000 12,2 10.492 28.000 2,8 784 87.000 12,4 10.788 29.000 2,9 841 88.000 12,6 11.088 30.000 3,0 900 89.000 12,8 11.392 31.000 3,1 961 90.000 13.0 11.700 32.000 3,2 1.024 91.000 13,2 12.012 33.000 3,3 1.089 92.000 13,4 12.328 34.000 3,4 1.156 93.000 13,6 12.648 35.000 3,5 1.225 94.000 13,8 12 972 36.000 3,6 1.296 93.000 14,0 13.300 37.000 3,7 1.369 96.000 14,2 13.536 38.000 3,8 1.444 97.000 14,4 13.968 39.000 3,9 1.521 98.000 14,6 14.308 40.000 4,0 1.600 99.000 14,8 14.652 41.000 4,1 1.681 100.000 15,0 15.000 42.000 4,2 1.764 105.000 16,0 16 800 43.000 4,3 1.849 110.000 17,0 18.700 44.000 4.4 1.936 115.000 18,0 20.700 45.000 4,5 2.025 120.000 19,0 22.800 46.000 4,6 2.116 123.000 20,0 25.000 47.000 4,7 2.209 130.000 21,0 27.300 48.000 4,8 2.304 135,000 22,0 29.700 49.000 4,9 2.401 140.000 23,0 32 200 50.000 5,0 2.500 145.000 24,0 34.800 51.000 5,2 2.652 150.000 25,0 37.500 52.000 5,4 2.808 155.000 26,0 40.300 53.000 5,6 2.968 160.000 27,0 43.200 54.000 5,8 3.132 165.000 28,5 47.025 55.000 6,0 5.300 170.000 30,0 51.000 56.000 6,2 3.472 175.000 31,5 55 125 57.000 6,4 3.648 180.000 33,0 59.400 58.000 6,6 3.828 185.000 34,5 63.825 59.000 6,9 4.012 190.000 36,0 68.400 Davčna osnova Stopnja davka Izračunani davek Davčna osnova Stopnja davka izračunani davek 195.000 37,5 73.125 455.000 66,8 303.94C 200.000 39,0 78.000 460.000 67,0 308.200 205.000 40,0 82.000 465.000 67,2 312.480 210.000 ' 41,0 86 100 470.000 67,4 316.780 215.000 42,0 90.300 475.000 67,6 321.100 220.000 43,0 94.600 480.000 67,8 325.440 225.000 44,0 99.000 485.000 68,0 329.800 230.000 45,0 103.500 490.000 68,2 334 180 235.000 46,0 108.100 495.000 68,4 338.580 240.000 47,0 112.800 500.000 68,6 543.000 245.000 48,0 117 600 505.000 68,75 347.188 250.000 49,0 122.500 510.000 68,9 351.390 255.000 50,0 127.500 515.000 69,05 355.608 260.000 50,7 131.820 520.000 69,2 359.840 265.000 51,4 136.210 525.000 69,35 364 088 270.000 52,1 140.670 530.000 69,5 368.550 275.000 52,8 145.200 535.000 69,65 372.628 280.000 53,5 149 800 540.000 69,8 576.920 285.000 54,2 154.470 545.000 69,9 380.955 290.000 54,9 159.210 550.000 70,0 383.000 295.000 55,6 164.020 555.000 70,1 389.055 300.000 56,3 168.900 560.000 70,2 393 120 305.000 56,9 173.545 565.000 70,3 397.195 310.000 57,4 177.940 570.000 70,4 401.280 315.000 ■ 57,8 182 070 575.000 70,5 405.375 320.000 58,2 186.240 580.000 70,6 409.480 325.000 58,6 190.450 585.000 70,7 413.595 330.000 59,0 194.700 590.000 70,8 417.720 335.000 59,4 198.990 595.000 70,9 421 855 340.000 59,8 203.320 600.000 71,0 426.000 345.000 60,2 207.690 605.000 71,1 430.155 350.000 60,6 212 100 610.000 71,2 434.320 355.000 61,0 216.550 615.000 71,3 438.495 360.000 61,4 221.040 620.000 61,4 442.680 365.000 61,8 225.570 625.000 71,5 446.875 370.000 62,2 230.140 630.000 71,6 451 080 375.000 62,6 254.750 635.000 71,7 455.295 380.000 63,0 239.400 640.000 71,8 459.520 3S5.000 63.4 244 090 645.000 71,9 463.755 390.000 63,8 248.820 650.000 72,0 468.000 395.000 64,2 255.590 655.000 72,1 472.235 400.000 64,6 258.400 660.000 72,2 476.520 405.00,0 64.8 262.440 665.000 72,3 480.795 410.000 65,0 266.500 670.000 72,4 485.080 415.000 65,2 270.580 675.000 72,5 489.375 420.000 65,4 274 680 680.000 72,6 493.680 425.000 65,6 278.800 685.000 72,7 497.993 430.000 65,8 282.940 690.000 72,8 502.320 435.000 66,0 287.100 695.000 72,9 506.655 440.000 66,2 291.280 700.000 73,0 511 000 445.000 66,4 295.48C nad 450.000 66,6 299.700 700.000 74,0 Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razkko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja Občinske doklade in občinski prometni davek Občinske doklade bodo predpisali občinski ljudski odbon v skladu z zveznimi ali republiškimi predpisi. Stopnje občinskega prometnega davka se določajo s posebnim odlokom okrajnega ljudskega odbora. Dohodki občinskih ljudskih odborov Občinski ljudski odbori koristijo za kritje pf0" računov: a) V celoti tele dohodke iz svojega območja, ki so prosti republiške obdavčitve: lokalni prometni davek, lokalne takse. b) V celoti tele dohodke iz svojega območja, 5 tem, da uprava za dohodke OLO poprej od njih odbije prispevek za LRS po stopnji 63%: občinske doklade na dohodnino kmetov, dopolnilno dohodnino drugih poklicev in prC' možen ja, občinske doklade na dohodnino drugih poklice^ in premoženja, dohodke uradov in ustanov, druge dohodke, davek na dediščine in darila, davek na tujo delovno silo, zemljarino. c) Na dopolnilni dohodnini kmetov iz svojega območja so udeležene posamezne občine v tehle odstotkih, s tem da se poprej odračuna prispevek z® LRS po stopnji 63%: Občina Občina Cerklje 40% Šenčur 80% Mavčiče 49% Žabnica 47% Naklo Smlednik 96% 84% Druge občine 100% č) Za popolno kritje svojih proračunov se sle- dečim občinam prizna tudi participacija na dele/!“ dobička, ki po odbitku participacij mestnih občin m po republiški obdavčitvi preostane za OLO: Občina Občina Besnica 0,48 % Selca 0,51% Gorenja vas 1,60% Sovodenj 0,53 % 0,88% Goriče 1,18% Zali log Jezersko 0,34 % Zminec 0,29 % Poljane 0,62 % Železniki 2,88 % 1,69 % Preddvor Predoslje 0,91 % 0,07 % Žiri 14 Dohodki mestnih občin s posebnimi pravicami Ljudski odbori mestnih občin Kranj, Tržič in Škofja Loka koristijo: , •e) Za kritje proračuna in investicijskega sklad v celoti tele dohodke iz svojega območja, ki so Pr° sti republiške obdavčitve: lokalni prometni davek, lokalne takse, . . obresti od osnovnih sredstev in 50% dobie obrtnih, gostinskih in komunalnih podjetij, anuitete od posojil iz mestnega investicijska skib sklada za trgovska in gostinska podjetja, del investicijskih skladov grosističnih trS<>v,, podjetij, ki formirajo ta sklad v višini 0,5% od b 8 govnega prometa. , b) Za kritje proračuna in investicijskega &kla v celoti tele dohodke iz svojega območja s tem. da njih poprej odvedejo prispevek za LRS po stop" 65 odstotkov: 1 % prometnega davka državnega sektorja, 50% prometnega davka zadrug in zasebnega sektorja, zemljarino, dopolnilno dohodnino kmetov, občinske doklade od kmetov, dopolnilno dohodnino drugih poklicev in premoženja, občinske doklade od drugih poklicev in premoženja, davek na tujo delovno silo, davek na dediščine in darila, državne takse, dohodke uradov in ustanov, druge dohodke, preostali obdavčljivi delež na dobičku obrtnih, gostinskih in komunalnih podjetij, anuitete od posojil iz mestnega investicijskega sklada z izjemo anuitet od trgovine in gostinstva. c) Delež na dobičku podjetij iz panog industrija, gradbeništvo, gozdarstvo in trgovina iz svojega območja, kakor preostane po poprejšnji odvedbi za LRS, in sicer: 1. celotni okrajni delež na dobičku gradbenih podjetij za svoj sklad za gradnjo stanovanj, 2. od okrajnega deleža na dobičku ostalih podjetij: LO MO Kranj 25,85% LO MO Tržič 36,67 % LO MO Škofja Loka 100,00 % Za popolno kritje proračuna pripada LO MO Škofja Loka še participacija v višini 0,14% od tistega dela ostanka dobička, ki po odbitku zgornjih participacij mestnih občin in po republiški obdavčitvi preostane za OLO. 15 Dohodki okrajnega ljudskega odbora Od skupnih dohodkov okraja, formiranih v letu 1955, ki preostanejo po republiški obdavčitvi ter po <>dbitku participacij ljudskih odborov mestnih občin *Q občinskih ljudskih odborov, koristi OLO za kritje svojega proračuna in skladov: preostali del dopolnilne dohodn ne kmetov — za Proračun. okrajni delež na prometnem davku državnega, zadružnega in privatnega rektorja, ki se ostvarja na Področju izven mestnih občin — za proračun, preostali del okrajnega deleža na dobičku pod-jotij iz panog industrija, gozdarstvo in trgovina. Od tega uporabi: L51 % za sklad za pospeševanje kmetijstva, vendar največ do škupnega letnega zneska 54,513.000 dinarjev, l'z.OO % za sklad za gradnjo stanovanj, 19,92% za sklad za kreditiranje gospodarskih investicij, 5L5? % za proračun OLO. 50% dobička ter obresti od osnovnih sredstev °brtnih in gostinskih podjetij izven območja mestnih °l>čin za sklad za kreditiranje investicij, anuitete od posojil iz investicijskega sklada OLO sklad za kreditiranje investicij, lastne dohodke od uradov in ustanov — za proračun, druge lastne proračunske dohodke — za proračun. 16 Obvezne rezerve Okrajni ljudski odbor ter ljudski odbori mestnih In drugih občin so po zveznih predpisih dolžni od celotnih svojih dohodkov, formiranih v letu 1955, ki jim pripadajo po razdelitvi na podlagi instrumentov Oi-O ali LO MO, izdvojiti 6% kot obvezno rezervo. 17 Plan sečnje gozdov za leto 1955 Za leto 1955 se določajo tele kvote sečnje lesa: a) za gozdove splošnega ljudskega premoženja pod upravo okrajnega ljudskega odbora, s katerim gospodari Gozdno gospodarstvo Kranj: skupaj v oblem neto 36.000 ms v tem za: blagovno potrošnjo 34.800 m* neblagovno potrošnjo 1.200m3 V okviru skupne kvote ima Gozdno gospodarstvo Kranj zadolžitev, da doseže v ključnih sortimentih: jamskega lesa 2.700 ms celuloznega lesa 5.000 m3 pragovske oblovine 300 m3 b) za vse druge gozdove (zasebni, zadružni ter gozdovi splošnega ljudskega premoženja, ki niso v sestavu Gozdnega gospodarstva) skupaj v oblem neto 103.200 m3 v tem za: blagovno potrošnjo 50.000 m3 neblagovno potrošnjo 53.000 m3 Od ključnih sortimentov je zagotoviti: jamskega lesa 6.000 m3 celuloznega lesa iglavcev 12.000 m3 pragovsike oblovine 500 m3 Kvote izkoriščanja gozdov za območje občin so: Za p. Od tega št. Občina Skupno m3 tehnični les m3 drva m° 1. Besnica 5.500 3.150 2.350 2. Cerklje 7.950 2.750 5.200 3. Gorenja vas 6.800 3.200 3.600 4. Goriče 2.600 1.400 1.200 5. Jezersko 4.050 3.460 590 6. Kranj 600 300 300 7. Mavčiče 850 350 500 8. Naklo 2.900 1.220 1.680 9. Poljane *6.000 3.200 2.800 10. Preddvor 4.400 2.200 2.200 11. Predoslje 1.800 800 1.000 12. Selca 6.000 4.070 1.930 13. Smlednik 1.400 600 800 14. Sovodenj 3.200 1.600 1.600 15. Šenčur 2.650 1.150 1.500 16. Škofja Loka 2.400 600 1.800 17. Tržič 7.500 5.050 2.450 18. Zali log 5.050 2.830 2.220 19. Zrn i n ec 4.650 1.350 3.300 20. Žabnica 2.700 900 1.800 21. Železniki 9.700 7.100 2.600 22. Žiri 3.650 2.030 1.620 23. Rezerva 10.650 8.985 1.665 za nepredvidene potrebe (investicije, obnova poslopij, pogorelci, lesna masa od vetrolomov, lubadarke, bolni okuženi sestoji itd.) ' 18 Skladi a.) S.klad za obnovo gozdov. V sklad za obnovo in varstvo gozdov se vplačuje od lesa iz gozdov splošnega ljudskega premoženja celotna vrednost lesa na panju, od lesa iz zadružnih in zasebnih gozdov pa prispevek po tarifi, ki je določena z uredbo, objavljeno v »Uradnem listu LRS«, št. 2|6/1954. Od vseh dohodkov, ki se od 1. I. 1955 dalje stekajo v sklad, odvaja OLO 35% prispevek v republiški sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov. Preostala sredstva tega sklada se koristijo po posebnem predračunu gozdnih skladov na območju OLO Kranj za leto 1955 in za posojilo skladov za kreditiranje gospodarskih investicij OLO. Predračun izdatkov gozdnih skladov na območju OLO Kranj sestavi svet za gospodarstvo OLO, ko prej poskrbi za soglasje Izvršnega sveta LRS glede višine posojila skladov za kreditiranje gospodarskih investicij OLO in ga predloži OLO naknadno v potrditev. b) Sklad za kreditiranje gospodarskih investicij OLO. Sredstva sklada za kreditiranje gospodarskih investicij OLO v letu 1955 se formirajo iz: 1. tehle planiranih dohodkov v OOO din * • neizkoriščenega sklada za financiranje investicij v letu 1954 4.081 obresti od osnovnih sredstev obrti in gostinstva izven območja mestnih občin 1.980 50 % dobička obrti in gostinstva izven območja mestnih občin 6.08? anuitet od posojil iz investicijskega sklada OLO 25.172 iz preostanka dobička 54.192 Skupaj 91.512 • 2. V ta sklad se stekajo med letom še tile nepredvideni dohodki: denarne kazni in koristi po 76. členu uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij in po drugih predpisih, ki so sklicujejo na določbe členov 75. do 83. te uredbe; preostanek izkupička od prodanih osnovnih sredstev po 66. členu uredbe o prenehanju podjetij ii. obrtov (»Uradni list FLRJ«, št. 51/53) in po 55. členu uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi (»Uradni list FLRJ«, št. 52/53). V sklad za kreditiranje gospodarskih investicij OLC vplačani dobiček in obresti od osnovnih sredstev gostinskih in obrtnih gospodarskih organizacij, je namensko vezan samo za pospeševanje obeh navedenih panog. Kmetijskim posestvom, »Agroservisu« Kranj in KZ Trebija, ki so v letu 1954 prejeli posojila iz okrajnega sklada za kreditiranje gospodarskih investicij, se odloži plačilo anuitet za eno leto s tem, da prva polletna anuiteta zapade 30. VI. 1956. »Domu na Jezerskem« se odloži za eno leto odplačevanje anuitet zn tisti del posojila, ki je bil dozdaj najet za gradnjo gostišča na Jezerskem vrhu. Glede na smernice zveznega družbenega plana, da uporabijo ljudski odbori 50% dobička obrtnih in gostinskih podjetij, predvsem za pospeševanje nave- denih panog bo OLO iz sredstev svojega investicijskega sklada za leto 1956 refundiral mestnim občinam Kranj, Tržič in Škofja Loka tele zneske, ki jih te občine zaradi izjemnih potreb posameznih tovarn v Kranju v letu 1955 uporabijo za kritje svojih proračunov. LO MO Kranj 28,969.000 din LO MO Tržič 5,033.000 din LO MO Škofja Loka 6,823.000 din Prednjo določbo mora upoštevati Komunalna banka, Kranj pri sklepanju kreditnih pogodb za posojila tovarni »Tiskanina« in »Sava«, Kranj iz sredstev sklada za kreditiranje gospodarskih investicij OLO v letu 1955. Iz sklada za kreditiranje investicij OLO se odobravajo krediti po obstoječih predpisih. c) Sklad za pospeševanje kmetijstva. V sklad za pospeševanje kmetijstva pri OLO Kranj se odvedejo sredstva v višini 34% planirane dopolnilne dohodnine kmetov v 1. 1955, t. j. 34,513.000 dinarjev. Zaradi enostavnejšega formiranja sredstev tega sklada med letom je določeno, da se v ta namen uporablja mesečno 7,51 % preostalega dobička gospodarskih organizacij, s katerim razpolaga OLO, vendar največ do višine prednjega zneska. Sredstva tega sklada se uporabljajo po določbah »Načrta za povečanje kmetijske proizvodnje v okraju Kranj za leto 1955«, ki je sestavni del družbenega plana OLO Kranj, Poleg sredstev, ki se stekajo v ta sklad iz skup-n'h dohodkov okraja, razpolagajo zadružne gospodarske organizacije še s svojimi sredstvi za pospeševanje kmetijstva in jih koristijo po določbah In smernicah »Načrta za povečanje kmetijske proizvodnje v okraju Kranj za I. 1955«. č) Sklad za gradnjo stanovanj. Sklad za gradnjo stanovanj v okraju Kranj se formira po zakonitih določilih, in sicer: v 000/din 3% od skupnih sredstev okraja 1,037.866 din 31.121 25% od zneska namenjenega za ' investicije: skupna sredstva 1,037.366 manj adm. proračun 733.160 manj kritje prorač. prim. 2.140 ostane 3012.066 75.516 Skupaj : 106.637 Skupna sredstva Tega sklada se razdelijo med OLO in mestne občine Kranj, Tržič in Škofja Loka v tehle kvotah: v 000/din LO MO Kranj 27.901 LO MO Tržič 5.237 LO MO Škofja Loka 4.616 OLO Kranj 68.883 Skupaj : 106.63? Razdelitev temeji na določbi XXVII. poglavja točke 6. zveznega družbenega plana s tem, da za formiranje prednjih sredstev mestne občane uporabijo (po izvršeni republiški odbavčitvi) celotni okrajni delež dobička gradbenih podjetij iz njihovega območja, preostala sredstva pa se stekajo v ta sklad po participaciji na okrajnem deležu dobička. Po zveznih določbah se sredstva tega sklada koristijo za kreditiranje stanovanjske graditve. Sredstva, ki odpadejo na OLO v višini 68,883.000 dinarjev, bodo uporabljena na območju nekaterih bodočih centrov komun. d) V o d n i sklad. Prenesena neizkoriščena sredstva vodnega sklada iz leta 1954 se razdela za izgraditev tehle vodnogospodarskih objektov: din 1 2 3 4 * 6 7 8 1. Regulacija Tržiške Bistrice (LO MO Tržič) 4,000.000 2. Regulacija Tržiške Bistrice v Pod- brezjah (ObLO Naklo) 1,000.000 3. Obnovitev porušenega jezu v Dolenji vasi (ObLO Selca) 4,000.000 4. Popravilo jezu na Kokri pri Standardu (LO MO Kranj) 2,000.000 3. Preložitev Rakuljka (ObLO Žiri) 12,000.000 6. Zavarovanje obrežja Sore v Škofji Loki (LO MO Škofja Loka) 2,500.000 7. Popravilo podpornih jezov ob Sori v Železnikih (ObLO Železniki) 500.000 8. Melioracija Blat (ObLO Go'renja vas) 1,000.000 Skupaj: 27.000.000 Svet za gospodarstvo OLO se pooblašča, da neizkoriščena sredstva posameznih koristnikov lahko prenese na druge koristnike, če ta niso korisčena do konca III. četrtletja. 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1933. Št. 1/1-3912/22-55 Kranj, dne 12. julija 1955. Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r. 701 Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter na podlagi 24. člena zakona o planskem vodstvu narodnega gospodarstva (Uradni list FLRJ, št. 28-569/51) j« okrajni ljudski odbor Ljutomer na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. marca 1955 izdal ODLOK 0 družbenem planu okraja Ljutomer m lito 1955 Prvi del PREGLED RAZVOJA GOSPODARSTVA OKRAJA LJUTOMER ZA LETO 1954 Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V OKRAJU LJUTOMER ZA LETO 1955 Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA ZA LETO 1955 1. poglavje Amortizacija 1 Po določbah XII. poglavja zveznega družbenega plana se določa za industrijo gradbenega materiala plačevanje amortizacije za nadomestitev in vzdrževanje v višini 100% celoletne amortizacije. 2 Gostinska in turistična, obrtna in komunalna podjetja plačujejo amortizacijo v odstotkih na polno celoletno amortizacijo, in sicer v tejle višini: a) gostinstvo in turizem 60% h) obrt 55 % c) komunala 50% Izjemno od določb alineje a) tega člena plačuje Zdravilišče Slatina Radenci v letu 1955 samo 45%, in sicer v sklad za vzdrževanje. Izjemno od določb alineje b) tega člena plačujejo amortizacijo v tehle odstotkih: a) Mestna mizarska delavnica Ljutomer 100% b) Vsa mlinska podjetja 40 % 2. poglavje Obrestna mera od osnovnih sredstev l Gostinska, turistična, obrtna in komunalna podjetja plačujejo obresti na osnovna sredstva v tejle višini: a) gostinska in turistična 5% b) proizvodna obrtna 3 % 1 c) komunalna in uslužnostna obrtna 2% Gostinska in turistična podjetja se oproščajo plačevanja obresti na osnovna sredstva od gradbenih objektov. 3. poglavje Okrajni kreditni sklad za investicije 1 V okrajni kreditni sklad za investicije se v letu 1955 stekajo tale sredstva: a) 19% od dela dobička gospodarskih organizacij, ki pripada okraju, b) anuitete in obresti iz že danih investicijskih posojil iz prejšnjih let, c) obresti na osnovna sredstva gostinskih, turističnih, obrtnih in komunalnih podjetij, č) 50% kazni, izrečenih po gospodarskih sodiščih nad gospodarskimi rrganizacijami in protipravno pridobljene imovinske koristi gospodarskih organizacij, d) presežek dohodkov nad planiranimi izdatki po proračunu za leto 1955, e) neizkoriščeni del kreditnega sklada iz 1. 1954. Iz sklada se izloči 25 % delež za sklad za kreditiranje stanovanjsko graditve okraja. 2 Iz sredstev okrajnega investicijskega sklada se bodo dajali investicijski krediti organizacijam: temle gospodarskim din KZ Sp. Ščavnica 350.000 Opekarna, Gornja Radgona 4,000.000 Opekarna, Ljutomer 2,000.000 Hotel »Prlek«, Ljutomer 400.000 »Žica«, Ljutomer 800.000 Tovarna usnja, Ljutomer 800.000 Investicije v obrti 713.000 Gospodarski svet okraja se pooblašča, da določa vrstni red črpanja teh sredstev. 5 V letu 1955 preidejo v amortizacijo vsi dodeljeni investicijski krediti v prejšnjih letih. Izjemno od določb prvega odstavka tega člena ne zapadejo v amortizacijo dodeljeni investicijski krediti v preteklih letih tehle gospodarskih organizacij: Premogovnik, P resi k a, Opekarna, Ljutomer. 4. poglavje Sklad za stanovanjsko in komunalno graditev 1 V sklad za stanovanjsko in komunalno graditev okraja se steka presežek tega sklada iz 1. 1954 in 20% dela dobička gospodarskih organizacij, ki pripada okraju. 2 Iz sredstev tega sklada se bodo financirale tele investicije oziroma obveznosti: din plačilo obveznosti iz leta 1954 3,575.000 dozidava avtobusnih garaž v Ljutomeru 800.000 dotacija za dograditev lekarne v Ljutomeru 1,600.000 nadaljevanje graditve dvorane v Apačah' 2,000.000 izdelava načrtov za šolo Križevci 400.000 dotacije za graditev telovadnice Križevci 1,000.000 odkup dvorane v Veržeju 1,200.000 dotacija za graditev stanovanjske hiše v Črešnjevcih 2,000.000 dotacija elektrifikacijskim odborom 1,000.000 5. poglavje Sklad za stanovanjsko graditev okraja 1 V sklad za stanovanjsko graditev okraja se stekajo tale sredstva: a) 3 % od celotnih dohodkov okraja, b) celotni dobiček gradbenih podjetij, ki pripada okraju, c) del okrajnega kreditnega sklada za investicije po drugem odstavku 1. člena tretjega poglavja tega plana. 6. poglavje Sklad za pospeševanje kmetijstva 1 V sklad za pospeševanje kmetijstva se steka 15% od pobrane dopolnilne kmečke dohodnine. S sredstvi tega sklada upravlja Odbor za kmetijstvo sveta za gospodarstvo v okviru predračuna, ki ga prej odobri okrajni ljudski odbor. 7. poglavje Sklad za obnovo gozdov 1 V okrajni sklad za obnovo gozdov se plačuje od gozdov SLF celotna vrednost lesa na panju, od lesa iz zasebnih in zadružnih gozdov pa prispevki po tarifi, ki jo določa uredba o skladu za obnovo gozdov. Sredstva tega sklada se uporabijo za obnovo m gojitev ter varstvo gozdov. Sredstva tega sklada upravlja Okrajna uprava za gozdarstvo v okviru predračuna, ki ga prej odobri okrajni ljudski odbor. 8. poglavje Okrajni sklad za urejanje voda 1 'V okrajni sklad za urejanje voda se v letu 1955 dotira iz okrajnega proračuna prispevek v višini 1,824.000 din. Sredstva tega sklada se uporabijo samo za izdelavo načrtov o regulaciji Ščavnice ter za dotacijo Vodni skupnosti apaške kotline. 9. poglavje Prometni davek 1 Prometni davek na podlagi uredbe o spremebah in dopolnitvah uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/54) predpiše okrajni ljudski odbor 5 posebnim odlokom. Do izdaje tega odloka veljajo določbe iz začasnega odloka o prometnem davku. 2 Prometni davek za gostinska in obrtna podjetja po 91. in 98. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, predpiše okrajni ljudski odbor na predlog uprave za dohodke s posebno odločbo. 10. poglavje Delitev dobička gospodarskih organizacij 1 Gospodarskim organizacijam pripada delež na dobičku, ki se izračuna v odstotku na ostanek dobif- ka po odbitku zveznega davka na dobiček, rezervnega sklada in anuitet za dolgoročna investicijska posojila, pripadajočega deleža od doseženega znižanja polne Istne cene po četrtem odstavku 2. člena tega poglavja ter dajatev po 39. členu uredbe o delitvi celotnega dobička gospodarskih organizacij. 2 Gospodarska organizacija lahko od dela dobička, ki ji pripada po 1. in 3. členu tega poglavja, uporabi do 23% za povečanje svojega plačilnega sklada nad raven tarifnega pravilnika, vendar sme to povečanje znašati največ 10%. V povečanja po prejšnjem odstavku tega člena je vštet tudi ustrezajoči prispevek za socialno zavarovanje. Izjemno od določb prvega odstavka tega člena, smejo gospodarske organizacije industrije gradbenega materiala povečati plačilni sklad do 15 % nad raven tarifnega pravilnika, oziroma uporabiti do 30% dobička, ki jim pripada po 1. in 3 členu tega Poglavja. Gospodarska organizacija, ki je dosegla znižanje lastne cene, lahko poveča svoj plačilni sklad še za 20% doseženega znižanja. V povečanju je vštet tudi ustrezajoči prispevek za socialno zavarovanje. 3 Odstotek dobička, ki pripada gospodarski organizacij po 1. členu tega poglavja, znaša: % 4 5 Premogovnik, Presika r 100 »Žica«, Ljutomer 30 Križevske opekarne, Križevci 35 Gorajeradgonsko opekarniško podjetje, Gornja Radgona 55 Opekarna, Ljutomer 50 Lesno industrijsko podjetje, Ljutomer 30 »Konfekcija«, Ljutomer 30 Tovarna usnja, Ljutomer 30 Slatinsko podjetje, Slatina Radenci 30 podjetjem panoge kmetijstva 100 podjetjem panoge gradbeništva in grad- bene obrti 30 podjetjem panoge obrti: a) proizvodna obrt 40 b) usluižnostna obrt 100 Izjemno od določb prvega odstavka tega i člena, ^aaša ta odstotek za podjetja: % Studenčarstvo, Križevci 60 »Mlekopromet«, Ljutomer 100 Les-kurivo, Ljutomer 100 Agrotehnika-servis, Ljutomer 100 Podjetje OZZ »Meso«, Ljutomer 100 4 Dobiček v panogi gradbeništva i.n v gradbena °krti, kj ostane po odbitku deleža, ki pripada gospo-darski organizacij po 3. členu tega poglavja, se vplača v sklad za graditev stanovanj okraja. 5 Pavšalni davek, kot delež okraja na dobičku in slalne prispevke družbene skupnosti za gostinska, obrtna m komunalna podjetju po določbah 90., 96. in 103. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, določi okrajni ljudski odbor s posebno odločbo, na predlog uprave za dohodke. 6 Okrajni zadružni zvezi se prepusti delitev dobička, ki ga ustvarijo zadružne gospodarske organizacije po odbitku deleža, ki jim pripada po 1. in 2. členu I. poglavja tega plana. Okrajna zadružna zveza mora razen tega pustiti najmanj 30% ostanka dobička podjetjem »Zadružnikt, Ljutomer, »Meso«, Ljutomer in Les-kurivo, Ljutomer ter ves dobiček podjetju »MlekopromeU, Ljutomer. 7 Plačilni sklad v panogi trgovine in gostinstva se določi z odstotkom na ustvarjeni bruto promet. Ta odstotek znaša: a) v panogi trgovine: za podjetja: 2% Agrotehnika servis, Ljutomer 3% Merkur, Ljutomer Zarja, Ljutomer Preskrba, Križevci Tobak, Ljutomer 5,5 % Sloga, Gornja Radgona Trgovsko podjetje KDZ, Ivanjkovci 4% Železnina, Gornja Radgona Železnina, Ljutomer Avtoremont, Gornja Radgona . 5 % Državna trgovina, Slatina Radenci Les-kurivo, Ljutomer 5,5 % Steklo-barve, Ljutomer 6% Panonija, Ljutomer Vinarska zadruga, Ljutomer 8% Odpad, Gornja Radgona 4,5% za vsa druga podjetja panoge trgovine vseh sektorjev lastništva b) v panogi gostinstva: 7% Gostilna, Podgradje • Ljutomerska klet, Ljutomer 10% Okrepčevalnica, Ljutomer Kolodvorska restavracija, Gor. Radgona 14% Hotel Jeruzalem, Ljutomer Hotel Prlek, Ljutomer 35 % Zdravilišče, Slatina Radenci 8 Gospodarske organizacije v panogi trgovine In gostinstva lahko povečajo svoj plačilni sklad iznad plač po tarifnem pravilniku do 50% neizrabljenega plačilnega sklada, doseženega po 7. členu tega poglavja, vendar smejo tako povečati plače nad raven, ki jo določa tarifni pravilnik, največ do 15%. V povečanje je vračunan tudi ustrezajoči prispevek za socialno zavarovanje. Gospodarske organizacije morajo iz povečanega plačilnega sklada po prejšnjem odstavku prvenstveno kriti izplačila za premije, materialne prihranke na način, kakor to določa tarifni pravilnik podjetja. Ostanek neizkoriščenega plačilnega sklada, doseženega po 7. členu tega poglavja, morajo te gospo-darske organizacije obvezno prenesti v svoj investicijski in rezervni sklad, v razmerju 50 : 50. 11. poglavje Stopnje zemljarine in dopolnilne dohodnine 1 Stopnja zemljarine znaša 6 %. 2 Plačevanja zemljarine se oproščajo kmetijske gospodarske organizacije za poljedelske površine. 3 Za izračunavanje dopolnilne dohodnine iz kme- tijstva se lestvica: za lete 1955 predpisuje tale davčna Osnova % Davek Osnova % Davek 1.000 3 30 53.000 8,6 4.558 2.000 3 60 54.000 8,8 4.752 3.000 3 90 55.000 9 4.950 4.000 3 120 56.000 9,2 5.152 5.000 3 150 57.000 9,4 5.358 6.000 3 180 58.000 9,6 5.568 7.000 3 210 59.000 9,8 5.782 8.000 240 60.000 10 6.000 9.000 3 270 61.000 10,2 6.222 10.000 3 300 62.000 10,4 6.448 11.000 3 330 63.000 10.6 6.678 12.000 3 360 64.000 10,8 6.912 15.000 3 390 65.000 11 7.150 14.000 3 420 66.000 11.2 7.392 15.000 3 430 67.000 11.4 7.638 16.000 3 480 68.000 11.6 7.888 17.000 3 510 69.000 11.8 8.142 18.000 3 540 70.000 12 8.400 19.000 3 570 71.000 12,1 8.591 20.000 3 600 72.000 12,2 8.784 21.000. 3,1 651 75.000 12,3 8.979 22.000 3,2 704 74.000 12,4 9.176 23.000 3,3 759 75.000 12,5 9.375 24.000 3,4 816 76.000 12,6 9.576 25.000 3,5 875 77.000 12,7 9.779 26.000 3,6 956 78.000 12.8 9.984 27.000 3,7 999 79.000 12,9 10.191 28.000 3,8 1.064 80.000 13 10.400 29.000 3,9 1,131 81.000 13,1 10.611 30.000 4 1.200 82.000 13,2 10.824 31.000 4,2 1.302 83.000 13,3 11.039 32.000 4.4 1.408 84.000 13,4 11.256 33.000 4.6 1.518 85.000 13,5 11.475 34.000 4,8 1.632 86.000 13,6 11.696 35.000 5 1.750 87.000 13,7 11.919 36.000 5,2 1.872 88.000 13,8 12.144 37.000 5,4 1.998 89.000 13,9 12.371 38.000 5,6 2.128 90.000 14 12.600 39.000 5,8 2.262 91.000 14,1 12.831 40.000 6 2.400 92.000 14,2 13.064 41.000 6.2 2.542 93.000 14,3 13.299 42.000 6,4 2.688 94.000 14,4 13.536 43.000 6,6 2.838 95.000 14.5 13.775 44.000 6.8 2.992 96.000 14,6 14.016 45.000 7 3.150 97.000 14,7 14.259 46.000 7.2 3.312 98.000 14,8 14.504 ,47.000 7,4 3.478 99.000 14,9 14.751 43.000 7,6 3.648 100.000 15 15.000 49.000 7,8 3.812 105.000 15.5 16.275 50.000 8 4.000 ro.ooo 16 17.600 51.000 8.2 4.182 115.000 16,5 18.975 52.000 8.4 4.368 mooo 17 20.400 Osnova % Davek Osnova % Davek 125.000 17.5 21.875 415.000 36,6 151.890 130.000 18 23.400 420.000 36,8 154.560 135.000 18,5 24.975 425.000 37 157.250 140.000 19 26.600 430.000 37,2 159.960 145.000 19,5 28.275 433.000 37,4 162.690 150.000 20 30.000 440.000 37,6 165.440 155.000 20,5 31.775 443.000 37,8 168.210 160.000 21 33.600 450.000 58 171.000 165.000 21,5 35.475 455.000 38,2 173.810 170.000 22 37.400 460.000 38,4 176.640 175.000 22,5 39.375 465.000 38,6 179.490 180.000 23 41.400 470.000 ^8,8 182.360 lc’5.000 23,5 43.475 475.000 39 185.250 ICfl 000 24 45.600 480.000 39,2 188.160 195.000 24,5 47.775 485.000 39,4 191.090 200.000 25 50.000 490.000 39,6 194.040 205.000 25,4 52.070 495.000 39,8 197.010 210.000 25,8 54.180 500.000 40 200.000 215.000 26,2 56.330 505.000 40,2 203.010 220.000 26,6 58.520 510.000 40,4 206.040 225.000 27 60 750 515.000 40,6 209.090 230.000 27,4 63.020 520.000 40,8 212.160 235.000 27,8 65.330 525.000 41 215.250 240.000 28,2 67.680 530.000 41,2 218.560 245.000 28,6 70.070 535.000 41,4 221.490 250.000 29 72.500 540.000 41,6 224.640 255.000 29,3 74.715 545.000 41,8 227.810 260.000 29,6 76.960 550.000 42 231.000 265.000 29,9 79.235 555.000 42,2 234.210 270.000 30,2 81.540 560.000 42,4 237.440 275.000 30,5 83.875 565.000 42,6 240.690 280.000 30,8 86.240 570.000 42,8 243.960 285.000 31,1 88.635 575.000 43 247.250 290.000 31,4 91.060 580.000 43,2 250.560 295.000 31,7 93.515 585.000 43,4 253.890 300.000 32 96.000 590.000 43,6 257.240 505.000 32,2 98.210 595.000 43,8 260.610 310.000 32,4 100.440 600.000 44 264.000 315.000 32,6 102.690 605.000 44,1 266.80? 320.000 32,8 104.960 610.000 44,2 269.620 325.000 33 107.250 615.000 44,3 272.445 330.000 33,2 109.560 620.000 41,4 275.280 335.000 33,4 111.890 625.000 44,5 278.125 540.000 33,6 114.240 630.000 44,6 280.980 345.000 33,8 116.610 635.000 44,7 283.84? 350.000 34 119.000 640.000 44,8 286.720 355.000 34,2 121 410 645.000 44,9 289.605 360.000 54,4 123.840 650.000 45 292.500 365.000 34.6 126.290 655.000 43,1 295.405 370.000 34,8 128:6,. 660.000 452 298.320 375.000 35 131.250 665.000 45,3 301.245 380.000 35,2 133.760 670.000 45,4 304.180 385 000 35,4 '36.290 675.000 45,5 307.125 390.000 35,6 138 840 680.000 45,6 310.080 315 000 35,8 141.410 685.000 45,7 513.045 400.000 36 144.000 690.000 45,8 516.020 405.000 36,2 146.610 695.000 45,9 319.00? 410.000 36,4 149.240 700.000 46 322.000 12. poglavje Dohodki ohčinskh ljudskih odborov 1 Občinskim ljudskim odborom pripada od dohod' kov, ustvarjenih na njihovem območju, v celoti: občinska doklada, lokalni prometni davek in lokalne takse, davek na dediščine in darila, ter del: dobička gospodarskih organizacij od dela, ki ga te organizacije odvajajo okrajnemu ljudskemu odboru, del temeljne in dopolnilne kmečke dohodnine, dohodnine od samostojnih poklicev in od premoženja. 2 Delež občinskih ljudskih odborov na deležu dobička, ki ga gospodarske organizacije odvajajo okraju, znaša 10%. Izjemno od določb prvega odstavka tega člena, znaša delež na dobičku za: občinski ljudski odbor Radenci 5 % občinski ljudski odbor Križevci l % 5 Delež na kmečkj dohodnini samostojnih poklicev in od premoženja znaša za posamezni občinski ljudski odbor: Občinski ljudski odbor Deleiž na kmečki dohodnini Delež na drugi dohodnimi Apače 15% 100% Bučkovci 5% 50% Cezanjevci 30% 100% Radgona 24% 50% Ivanjkovci 18% 100% Ivanjci — — Kog 12% 100% Kostanj 1 % 100% Križevci — 20% Ljutomer 15% 50% Radenci 2% 50% Razkrižje 7% 100% Veržej 1 % 20% Videm 5% 50% Vinski vrh 19% 100% 13. poglavje Rezervni In investicijski sklad gospodarskih organizacij 1 Gospodarske organizacije plačajo v letu 1955 v ^«j rezervni sklad 2 % od povprečno uporabljenih °bratnih sredstev v razdobju treh let. Izjemno znaša ta odstotek za panogo kmetij-&tva 5%. 2 Prodajalne proizvodnih podjetij povečajo svoj Plačilni sklad v smislu 1. točke 78. člena v višini ^0% ostanka rabata, ki preostane po odbitku obvez ?7. člena uredim o delitvi celotnega dohodka, vendar sme to povečanje znašati največ 15% iznad plač P° tarifnem pravilniku. V to povečanje je všteto tudi s<:)cialno zavarovanje. Prodajalne proizvajalnih podijetij odvajajo v svoj rezervni sklad 40% od ostanka rabata, ki ostane Po pokritju obveznosti 77. člena ter 1. točke 78. člena aredbe o razdelitvi dohodkov gospodarskih organi-?-acij, 5? % pa v investicijski sklad. 3 Investicijski sklad v panogi trgovine in gostinstva se računa v odnosu na opravljeni bruto promet. Ta odnos znaša v odstotku: a) v panogi trgovine 0,4% b) v panogi gostinstva 0,3% Izjemno od določb prvega odstavka tega člena znaša ta odstotek za: I Trgovino tovarne usnja, Ljutomer 0,1 % Železnino, Gornja Radgona, Železnino, Ljutomer, Avtoremont, Gornja Radgona, Agrotehnika-servis, Ljutomer, Merkur, Ljutomer, Sloga, Gornja Radgona 0.3% Les kurivo, Ljutomer in Trgovsko podjetje »Zadružnik«, Ljutomer 0,5% 14. poglavje Končne določbe 1 Svet za gospodarstvo okraja se pooblašča, da izdaja obvezna tolmačenja k posameznim členom tega družbenega plana ter skrbi za njihovo izvajanje. 2 Ta družbeni plan velja z dnem objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955 dalje. St. 155/11-55 Ljutomer, dne 30. marca 1955. Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r. 702. Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/50) ter na podlagi 24. člena zakona o planskem vodstvu narodnega gospodarstva (Uradni list FLRJ, št. 58-569/51) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na skupni seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. avgusta 1935 izdal n ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1955 1 Prvi odstavek 2. člena X. poglavja v tretjem delu odloka »Ekonomski instrumenti za izvršitev plana za leto 1935« se spremeni tako, da se pravilno glasi: »Gospodarska organizacija lahko od dela dobička, ki ji pripada po 1. členu tega poglavja, uporabi do 35% za povečanje svojega plačilnega sklada nad nivo tarifnega pravilnika.« Tretji odstavek tega člena se črta v celoti, četrti odstavek postane tretji odstavek. V točki a) 7. člena istega poglavja se za besedami »2,5% za podjetja: Konfekcija Ljutomer« doda »in Trgovsko podjetje OZZ Zadružnik Ljutomer.« '’rvi stavek 8. člena istega poglavja se od besed »doseženega po 7. členu tega poglavja« naprej črta. V 3. členu XII. poglavja se briše v celoti izkazana udeležba občinskih ljudskih odborov na kmečki dohodnini ter se vpišejo novi deleži, in sicer: Apače 28% Križevci 14% Bučkovci 16% Ljutomer 29% Cezanjevci 53% Radenci 16% Gornja Radgona 34% Razkrižje 20% Ivanjkovci 33% Veržej 16% Ivanjci 17% Videm 19% Kog 26% Vinski vrbovi 34% Kostanj 13% 2 Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955 dalje. St. 1-155/29-55 Ljutomer, dne 19. avgusta 1955. Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r. 703. Na podlagi prvega odstavka 17. člena ter 3. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih , ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 2. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) ter 11. člena uredbe o uporabi družbenih planov ,in proračunov okrajev in občin z leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 30-358/55) je okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 29. avgusta 1955 sprejel ODLOK o posebnem predračunu izdatkov okraja Celje za razdobje od 1. septembra do 31. decembra 1955 1. člen Poseben predračun izdatkov okraja Celje za razdobje od 1. septembra d , 31. decembra 1955 s posebnimi prilogami obsega izdatke v znesku 186,911.745 dinarjetv. 2. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se v »Uradnem listu LRS« in v »Uradnem vestniku okraja Celje«. St. 1/1-70/1-55 Celje, dne 29. avgusta 1955. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. 704. Na podlagi 22. in 24. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 29. člena splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ, št. 11/55) je okrajni ljudski odbor Koper na seji obeh zborov dne 30. junija 1955 s pritrditvijo Sveta za prosveto in kulturo LRS sprejel ODLOČBO o ustanovitvi ekonomske srednje šole v Kopru 1 1 Za vzgojo srednjih strokovnih kadrov za gospodarstvo v okraju Koper se ustanovi ekonomska srednja šola v Kopru kot proračun siki zavod okrajnega ljudskega odbora Koper. Sedež šole je v Kopru. 2 šolanje traja 4 leta. Predmetnik in učni načrt predpiše Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije. 3 V ekonomsko srednjo šolo se lahko vpišejo tisti, ki so uspešno končali nižjo gimnazijo ali pa osemletko. 4 Z dovršitvijo ekonomske srednje šole in diplomskim izpitom pridobijo učenci popolno srednjo strokovno izobrazbo. 5 Šolo neposredno vodijo šolski odbor, učiteljski zbor in direktor. S posebno odločbo se bo določilo število članov šolskega odbora ter način imenovanja oziroma izvolitve. 6 Solo nadzira svet za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Koper. 7 Šola začne delati z začetkom šolskega leta 1955/36. 8 Ta odločba velja takoj ter se objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. 1-1041/2 Koper, dne 10. avgusta 1955. Predsednik OLO: Frauc Kralj 1. r. 705. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in 29. člena splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ. št. 11/55) in v zvezi s prvim odstavkom 8. člen* uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, št. 39/52) je okrajni ljudski odbor Koper na seji obeh zborov 23. aprila 1955 s pritrditvijo Sveta za prosveto i® kulturo LRS sprejel ODLOČBO o ustanovitvi ribiške šole v Piranu 1 Za vzgojo in izobrazbo strokovnih kadrov v ribi' štvu se ustanovi ribiška šola v Piranu kot strokovna šola s praktičnim poukom. Sedež šole je.v Piranu. 2 šolanje traja dve leti. Pouk je teoretičen in praktičen. Praktični pouk je na ribiških ladjah v času letnega ribolova. 3 V drugem letniku se šola deli na dva odseka* odsek za ribiče in odsek za motoriste ribiških ladij* 4 V ribiško šolo se lahko vpišejo tisti, ki imajo tele pogoje: a) da so stari najmanj 15 let, b) da so dovršili najmanj 6 razredov osnovne šole ali dva razreda gimnazije, c) da so duševno in telesno zdravi. 5 Tisti, ki uspešno končajo drugi letnik, delajo končni izpit. Spričevalo o končnem izpitu daje kvalifikacijo morskega ribiča oziroma motorista ribiških ladij. 6 Sola ima pravila, ki jih potrdi pristojni ljudski odbor. 7 Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem kstu LRS«. St. 1066/3-55 Koper, dne 10. avgusta 1955. Predsednik OLO: Franc Kralj 1. r. 706. Na podlagi 22. in 63. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) m 2. ter tl. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na XXV. skupni seji obe/ zborov dne 23. aprila 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi Geodetskega zavoda v Mariboru 1 Ustanovi se Geodetski zavod v Mariboru kot finančno samostojen zavod. Sedež Geodetskega zavoda je v Mariboru. 2 Delovno področje Geodetskega zavoda v Mariboru nadaljnjem besedilu »zavoda«) obsega mesto Maribor in okraja Mcribor okolica ter Slovenj Gradec. 3 Naloga zavoda je izvrševanje vseh geodetskih dni, ki so osnova za novo meritev, investicijska pred-^nla ter druge tehnične namene. Po konkretnih na-fočilih investitorjev izvaja zavod zlasti tale dela svoje osnovne delavnosti: a) tehnični nivelement, b) inženirsko geodezijo in dela uporabne geode-*tje vseh vrst, c) trasiranje vseh vrst, č) nove meritve, d) izdelavo geodetskih načrtov za razna tclinična 'fela in osnove za regulacijske načrte in kataster, e) razne agrarne operacije in meritve, f) katastrske meritve vseh vrst, g) izdelavo katastrskih kart in map, h) obnovo katastrskih map, i) reambulacijo, j) izdelavo preglednih teritorialnih kart raznih Zavodu se dodeljuje v gospodarjenje: a) ves inventar Geodetskega zavoda, sekcije Maribor; b) instrumentarij, dodeljen od geodetske uprave LRS. 5 Zavod vodi upravni odbor, ki šteje 3 člane. Enega člana voli delovni kolektiv izmed sebe, enega imenuje okrajni ljudski odbor na predlog zavoda, tretji član pa je direktor zavoda. Pravice in dolžnosti upravnega odbora se določijo v pravilih, ki jih izda ustanovitelj zavoda. Predstojnik zavoda je direktor. Pravice in dolžnosti direktorja se določijo s pravili. Direktorja zavoda postavlja organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda. Direktor mora biti geodetski strokovnjak z najmanj desetletno prakso pri delih, naštetih v 3. točki, ter opravljenim državnih strokovnim izpitom. 6 (Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, b) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila, c) rezervni sklad. 7 Plače uslužbencev se določijo po predpisih o plačah in o napredovanju uslužbencev državnih organov. Plače delavcev se določijo po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih in zavodih. 8 Način splošnega finančnega poslovanja zavoda se predpiše s pravili. 9 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen okrajni ljudski odbor Maribor okolica. 10 Zavod posluje po tej odločbi od 1. aprila 1955. St. 1-1118/1-55 Maribor, dne 25. avgusta 1955. Predsednik OLO: Stane Škof 1. r. 707. Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 48. ter 49. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji obeh zborov dne 27. avgusta 1955 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnega računa okraja Novo mesto za leto 1954 1. člen Potrdj se sklepni račun okraja Novo mesto za leto 1954, sestavljen po predpisih X. poglavja uredbe o izvrševanju proračunov in o računovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ, št. 35*579/55). 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po sklepnem računu v proračunskem letu 1954 a) po okrajnem proračunu: dohodki 370,066.500 din izdatki 368,118.705 din presežek dohodkov nad izdatki 1,947.795 din b) po predračunu finančno samostojnih zavodov: dohodki 161,335.130 din izdatki 157,007.641 din presežek dohodkov nad izdatki 5,054.056 dm presežek izdatkov nad dohodki 726.567 din c) po predračunu posebnih skladov: dohodki 98,559.000 din izdatki 52,766.000 din presežek dohodkov nad izdatki 45,773.000 din 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po okrajnem sklepnem računu za leto 1954 se prenese kot dohodek v okrajni proračun za leto 1955. 4. člen Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov se je razdelil takole: v sklad za nadomestitev 4,109.227 din v sklad za nagrajevanje 642.761 din v predračun za 1. 1955 kot dohodek 302.068 din Presežek izdatkov se prenese kot obveznost v predračune finančno samostojnih zavodov za leto 1955. 5. člen Presežek dohodkov posebnih skladov za leto 1954 se prenese kot dohodek v predračun za leto 1955. 6. člen Sklepni račun je sestavni del tega odloka. 7. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v »Uradnem listu LRS<. St. 1-1366/1-55 Novo mesto, dne 27. avgusta 1955. Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r. 708. Na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52), 15., 24. in 27. člena uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ, št. 4-30/54) je ljudski odbor mestne občine Idrija na seji dne 21. julija 1995 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o oblikovanju investicijskega sklada ljudskega odbora mestne občine Idrija in o posojilnih pogojih za gospodarske investicije za leto 1954 1. člen Odlok o oblikovanju investicijskega sklada ljudskega odbora mestne občine Idrija in o posojilnih pogojih za gospodarske investicije za leto 1954 (Uradni list LRS, št. *39-592/54) ostane v veljavi in se njegova veljavnost podaljšuje za leto 1955. 2. člen 1. člen se spremeni in se glasi: V investicijski sklad ljudskega odbora mestne občine Idrija se stekajo obresti in anuitete od investicijskih posojil iz tega sklada, neporabljen del sklada iz prejšnjih let, obresti od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč ter obrtnih podjetij irj delavnic ter drugi dohodki, ki jih v ta namen določi ljudski odbor mestne občine Idrija. 3. člen 3. člen se spremeni in se glasi: Odplačilni roki za investicijska posojila iz tega sklada se določijo po 11. točki XV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955, najnižja obrestna mera pa je 2 %. 4. člen V 5. členu se za prvim odstavkom doda nov, drug' odstavek, ki se glasi: »Posojila iz tega sklada se lahko dajejo tud' zasebnim obrtnikom, če je potrebno za pospeševanj6 njihove delavnosti.« V istem členu postane dosedanji drugi tretji O“" stavek. 5. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se v »Uradnem listu LRS«. • St. 1/6-55 Idrija, dne 21. julija 1955. Predsednik LO MO: rh-nne Mohorič 1. r. 709. Na podlagi 25. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/54) in drugega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) je ljudski odbor mestne občine Kranj na 45. seji dne 20. julija 1955 sprejel ODLOK o sklepanju stanovanjskih pogodb 1. člen Za vsa stanovanja na območju mestne občine, so dana v najem, se morajo skleniti stanovanjske Pogodbe z uživalci stanovanj (stanovalci in sostanovalci) po predpisih tega odloka. 2. člen Z uživalci stanovanj v hišah, ki so vključene v družbeno upravljanje, sklepajo pogodbe hišni sveti, Zri hiše, ki niso v družbenem upravljanju, pa lastniki hiš. 3. čl en Ne more se skleniti stanovanjska pogodba z uživalci stanovanj, ki v mestni občini: a) nimajo stalnega bivališča, b) ne morejo izkazati pravice do določenega stanovanja. 4. člen Uživalci stanovanj izkažejo stalno bivališče s po-ivdiloin prijavnega urada ali z osebno izkaznico, Pravico do določenega stanovanja pa: a) za stanovanja, naseljena do 1. julija 1955, z od-‘°čbo (nakazilom) pristojnega stanovanjskega urada, * dosedanjo pogodbo ali z drugim veljavnim naslovom; « b) za stanovanja, naseljena po 1. juliju 1955 pa samo z odločbo stanovanjske uprave, ki pa mora biti 0Premljena s klavzulo o potrditvi, če gre za stano-Vanja v hišah iz 26., 87. in 88. člena uredbe o uprav-'janju stanovanjskih hiš. 5 6 5. člen Za stanovanja, ki so pravnomočno odpovedana, ** mora skleniti začasna stanovanjska pogodba. , Začasna stanovanjska pogodba preneha veljati, Ko je uživalcu stanovanja zagotovljeno drugo štancanje, ki mu pripada po uredbi o upravljanju stano-^®nj oziroma uredbi o razdeljevanju in odpovedi ^snovanj. 6. člen O vseh sporih, ki bi nastali v zvezi s sklepanjem ^Sodb po tem odloku, odloča na prvi stopnji stano-Vanjska uprava. Zoper odločbo stanovanjske uprave je mogoča Pritožba, ki se vloži pri stanovanjski upravi v 15 dneh P0 vročitvi odločbe. Hišni svet oziroma lastnik hiše mora skleniti ‘nnovanjsko pogodbo, če se stanovalec izkaže s pravomoćno odločbo o dodelitvi stanovanja. Če hišni svet oziroma lastnik hiše ne bi sklenil Zgodbe, jo sklene stanovanjska uprava. 7. člen Stanovanjske pogodbe se ne sklepajo: a) z uživalci stanovanj — lastniki hiš v družbenem upravljanju; b) z uživalci stanovanj, ki se z veljavno listino izkažejo, da imajo služnostno pravico stanovanja vpisano v zemljiški knjigi pred uveljavitvijo uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš; c) s hišniki. Z uživalci stanovanj — lastniki hiš se namesto stanovanjske pogodbe pismeno ugotovijo in uredijo pravice in dolžnosti iz VII. poglavja uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, s hišniki pa se sklene delovna pogodba po predpisih, ki veljajo za sklepanje delovnih pogodb s hišniki. Listino o pravicah in dolžnostih lastnika hiše izda stanovanjska uprava na predlog hišnega sveta. 8. člen Stanovanjske pogodbe, za katere se ugotovi, da so sklenjene v nasprotju z določbami tega odloka, so nične. 9. člen Uživalci stanovanj morajo skleniti s podnajemniki podnajemniške pogodbe. Iz pogodbe za opremljene sobe mora biti razvidna najemnina za prazno sobo in odškodnina za opremo. 10. člen Stanovanjske, začasne dn podnajemniške pogodbe morajo biti sklenjene v 3 izvodih na obrazcih, ki jih predpiše stanovanjska uprava. En izvod pogodbe mora hišni svet, lastnik oziroma uživalec stanovanja v 15 dneh po sklenitvi pogodbe vročiti stanovanjski upravi. 11. člen Za vsa naseljena stanovanja morajo biti stanovanjske, začasne stanovanjske in podnajemniške pogodbe sklenjene v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka, za novo naseljena stanovanja pa v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja oziroma po vselitvi podnajemnika. 12. člen iZa prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 dinarjev: 1. lastnik hiše, ki odda stanovanje v nasprotju z zadnjim odstavkom 5. člena tega odloka; 2. uživalci stanovanj, ki ne sklenejo podnajemniške pogodbe (10. člen); 3. odgovorni člani hišnega sveta, lastnik hiše oziroma uživalec stanovanja, ki ne izroči stanovanjski upravi enega izvoda pogodbe oziroma podnajemniške pogodbe; 4. odgovorni član hišnega sveta, lastnik hiše, uži- ' valeč stanovanja, ki ne sklene pogodbe oziroma podnajemniške pogodbe v predpisanem roku (12. člen). 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 2846/1-55 Kranj, dne 20. julija 195'3. Podpredsednik LO MO: Cene Beznik 1. r. 710. Na podlagi 35. člena uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS, št. 19/55) in drugega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin je ljudski odbor mestne občine Kranj na 45. seji dne 20. julija 1955 sprejel ODLOK o postopku pri razdeljevanju in zamenjavi stanovanj 1. člen Razdeljevanje in zamenjava stanovanj ter stanovanjskih prostorov na območju mestne občine se opravlja po postopku, ki je predpisan z uredbo o razdeljevanju in odpovedi stanovanj in s tem odlokom. 2. člen Organi v zadevah razdeljevanja na območju mestne občine so stanovanjska uprava, stanovanjska komisija in svet, ki je pristojen za stanovanjske zadeve. 3. člen Na območju občine je ena stanovanjska komisija, ki ima 5 članov. Imenuje jo svet, pristojen za stanovanjske zadeve, in sicer predsednik iz vrst odbornikov ljudskega odbora, po enega člana pa na predlog Socialistične zveze delovnih ljudi, Zveze borcev, vojaških vojnih invalidov ter zveze oziroma društva žend. 4. člen Stanovanjski odbori so na območjih zborov volivcev Center, Rupa in Zlato polje, Primskovo, Stražišče, Strževo, Orehek in Drulovka. Stanovanjski odbori so sestavljeni iz 5 članov, ki jih volijo zbori volivcev 5. člen Stanovanjska uprava je glede razdeljevanja in zamenjave stanovanj upravni organ prve stopnje in ima v tej lastnosti tele naloge: 1. izdaja odločbe o dodeljevanju stanovanj na podlagi seznama upravičenih pričakovalcev; 2. izdaja odločbe glede stanovanj prosilcem izven seznama pričakovalcev po predpisih uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj, in sicer: a) dodeljuje stanovanja v novih hišah, sezidanih namesto porušenih ali zaradi preureditve stanovanjskih prostorov v delovne prostore; b) na podlagi ugotovitve sanitarne inšpekcije izdaja odločbe o tem, da je stanovanje za bivanje neprimerno; c) potrjuje pogodbe, ki jih sklenejo hišni sveti alj lastniki hiš z družinskimi člani, ki so ostali v stanovanju za umrlim družinskim članom ali ožjim sorodnikom — uživalcem stanovanja; č) dodeljuje stanovanjske prostore, če preživeli zakonec, ki nima sam pravice na družinsko stanovanje, ne sklene v dveh mesecih po smrti zakonca podnajemniške pogodbe; d) dodeli izpraznjeno stanovanje podnajemniku z družino, če prosi podnajemnik za dodelitev v 8 dneh po izpraznistvi in je stanovanje zanj primerno po velikosti in številu sob; e) dodeli izpraznjeni del stanovanja sostanovalcu, če prosi za dodelitev v 8 dneh po izpraznitvi, če mu je ta del stanovanja potreben za povečanje obsega stanovanja na Obseg, na katerega ima pravico P° drugem in četrtem odstavku 16. člena uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj; f) ugotavlja, da pripada uživalcu stanovanja ozi" roma sostanovalcu izključna uporaba kuhinje v pri" meru izselitve uživalca; g) izdaja odločbe o dodelitvah stanovanj iz 26., 87. in 88. člena po pritrditvi gospodarske organizacije, urada, zavoda oziroma ustanove; 3. izdaja odločbe o pritrditvah k zamenjavam stanovanj; 4. izdaja odločbe o odpovedi stanovanj po 26. členu uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj in določa na predlog hišnega sveta, katero stanovanje je treba odpovedati, da se pridobi stanovanje za hišnika; 5. odreja prisilno izselitev takih, ki so se samovoljno vselili v stanovanje; 6. vodi evidenco o vsem stanovanjskem skladu na območju mestne občine. 6. člen Odločbe, ki jih izdaja stanovanjska uprava, podpisuje šef stanovanjske uprave. Zoper odločbo stanovanjske uprave je dovoljena pritožba, ki se vloži pri stanovanjski upravi v 8 dneh po vročitvi odločbe. Pravico do pritožbe imajo državni organi, zavodi, organizacije in državljani, ki so prizadeti v svojih pravicah, ki jim gredo po uredbi o razdeljevanju in odpovedi stanovanj in po tem odloku. 7. člen Prošnje za dodelitev stanovanj se vlagajo Pr' stanovanjski upravi. Prošnja se kolkuje kot vloga, taksa za odločbo pa se plača, kadar se stanovanj6 dodeli. Prosilci morajo obnoviti prošnje za stanovanja, ki se dodeljujejo na podlagi seznama upravičenih pričakovalcev, če niso bili vpisani v seznam v enem letu po vložitvi prošnje. Za obnovitev prošnje se ne plača taksa. 8. člen Vložene prošnje preverja glede na podatke stano vanjska uprava sama, ali pa jih odstopi stanovanjskemu odboru za območje, s katerega je prosileL• da jih preveri in da svoje mnenje. 9. člen Stanovanjska uprava mora sestaviti seznam Pr° , silcev za vsako polletno obdobje. Iz seznama mor®J9 biti razvidni tile podatki: priimek in ime, bivaks ’ vzrok prošnje in število družinskih članov. Ce v o^ stanovalec prošnjo za večje ali manjše stanovanj’ morajo biti razvidni tudi podatki o dosedanjem s novanju predvsem glede velikosti iij. števila sob. Seznami prosilcev se morajo voditi tudi kai tečno. 10. člen Poleg seznama prosilcev vodi stanovanjska upra va splošen in poseben seznam izpraznjenih stanova Splošen seznam izpraznjenih stanovanj obsega stanovanja, ki se dodeljujejo po seznamu upravičenih pričakovalcev. Iz seznama morajo biti razvidni tile podatfci: kraj, ulica in hišna številka, število sob in pritiklin ter sobna površina; če pa se izprazni del stanovanja, tudi, ali je bila s tem delom zvezana pravica do souporabe kuhinje in drugih pritiklin. V ta seznam se vpišejo vsa stanovanja v hišah, ki bodo sezidane do konca leta, ter izpraznjena stanovanja, za katere veljajo predpisi uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. Zaradi sestave seznama mora pristojni upravni organ ljudskega odbora mestne občine dati stanovanjski upravi podatke o stanovanjih, ki bodo zgrajena do konca leta, hišni sveti in lastniki pa morajo priglasiti stanovanjski upravi izpraznitev stanovanj za hiše iz drugega odstavka tega člena v 8 dneh po izpraznitvi. 11. člen Zaradi evidence o stanovanjskem skladu vodi stanovanjska uprava tudi poseben seznam praznih in izpraznjenih stanovanj iz 2. člena uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. Ta seznam vodi stanovanjska uprava na isti način in z istimi podatki kakor splošen seznam praznih stanovanj, hišni sveti in lastniki hiš pa morajo prav tako priglasiti izpraznitev stanovanj v 8 dneh po izpraznitvi. 12. člen Stanovanja v hišah iz 26. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš se dodeljujejo na podlagi seznama upravičenih pričakovalcev le, če so s pogodbo z gospodarsko organizacijo, uradom ali zavodom in ljudskim odborom dana na razpolago ljudskemu odboru. 13. člen Število stanovanj, ki bodo izpraznjena v prvem oziroma drugem polletju, predvideva stanovanjska Uprava: a) na podlagi splošnega seznama praznih stanovanj, b) na podlagi števila stanovanj, ki bodo verjetno izpraznjena zaradi preselitve v stanovanja, za katera ne velja uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj; c) na podlagi izkušenj v preteklem obdobju glede števila izpraznjenih stanovanj, ki spadajo v splošen seznam praznih stanovanj. 14. člen Stanovanjski odbori so posvetovalen organ stano-vanjlke uprave glede razdeljevanja stanovanj na Podlagi seznama upravičenih pričakovalcev ter dajejo Uimeuja in predloge, ko se sestavlja osnutek predloga upravičenih pričakovalcev. 15. člen Stanovanjska komisija sestavlja polletne predloge za seznam upravičenih pričakovalcev, in sicer *u prvo polletje v januarju, za drugo polletje pa v juliju. Sezname sestavlja po osnutku in predlogu stano-]Wi . vuujsk^‘iiipravjf mora pa pri tem obravnavati in upo- i.stevati ves sežnam prosilcev iz 7. člena tega odloka lfir mnenja in predloge stanovanjskih odborov. Pri vključevanju prosilcev v seznam pričakovalcev mora stanovanjska komisija ravnati po smernicah, ki so predpisane v uredbi o razdeljevanju in odpovedi stanovanj, po istih smernicah pa določiti tpdi vrstni red v seznamu. Ljudski odbor mestne občine ima pravico zahtevati, da se vpišejo v seznam pričakovalcev prosilci, ki jim je ljudski odbor ob sprejemu v službo ali z razpisom delovnega mesta zagotovil stanovanje, in sicer v hišah, ki jih ljudski odbor zida za splošne potrebe iz sredstev sklada za kreditiranje zidave stanovanjskih hiš. Ljudski odbor ima tudj pravico zahtevati, da se vpišejo v seznam pričakovalcev prosilci, ki jim mora biti zagotovljeno stanovanje zaradi važnejših javnih in družbenih potreb. Pri sestavi seznama za naslednje obdobje se vpišejo najprej upravičeni pričakovalci, ki so bili vpisani v seznamu za prejšnje obdobje, pa jim stanovanje ni moglo biti dodeljeno. 16. člen Stanovanjska komisija pošlje predlog seznama upravičenih pričakovalcev svetu, ki je pristojen za komunalne zadeve v potrditev. Svet seznam potrdi s sklepom ali pa vrne predlog stanovanjski komisiji s pripombami, da ga popravi in znova predloži v potrditev. Svet potrdi dokončni seznam s sklepom, ki se, opremljen s sklepom o potrditvi, objavi na oglasni deski ljudskega odbora. 17. člen Objavljeni seznam upravičenih pričakovalcev se lahko spremeni samo, če so odpadli posamezni pri-čakovakn, pa se predvideva, da se bo vsem pričako-valcem moglo dodeliti stanovanje v obdobju, za ka*-tero je seznam sestavljen. Seznam izpopolnjuje stanovanjska komisija po istih smernicah, po katerih je seznam sestavljen, iz vrst tistih prosilcev, ki pri sestavi seznama niso mogli biti upoštevani. 18. člen Stanovanjska uprava dodeljuje stanovanja po objavljeni listi po vrstnem redu in po predpisih uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. 19. člen Stranke, ki želijo sporazumno zamenjati stanovanja med stanovanji na območju mestne občine, morajo vložiti skupno prošnjo za zamenjavo, podpisano od vseh prizadetih strank. Ce je pri zamenjavi prizadeto stanovanje iz 26., 87. ali 88. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš ali stanovanje v hiši, ki ni v družbenem upravljanju, mora biti prošnji priloženo pismeno soglasje gospodarskih organizacij, uradov in zavodov oziroma zasebnih lastnikov hiš. Stanovanjska uprava sme odreči pritrditev za zamenjavo samo, če utemeljeno sumi, da gre za špekulativno zamenjavo stanovanj, s katero hočeta stranki obiti določbe uredbe o razdeljevanju stanovanj, zlasti če bi si ena stranka z zamenjavo pridobila očitno preveliko stanovanje ali pa če v primeru iz drugega odstavka tega člena zasebni lastnik k zamenjavi ni dal soglasja. Za medkrajevno zamenjavo velja isti postopek kakor po prednjih odstavkih tega člena, le da mora dati pritrditev tudi pristojni stanovanjski organ druge občine. Zoper odločbo, s katero se odkloni pritrditev, imajo pravico pritožbe stranke, ki zamenjujejo stanovanja, zoper odločbo o pritrditvi pa samo zasebni lastnik stanovaujske hiše, ki ni vključena v družbeno upravljanje. 20. člen * Če posamezne stranke za zamenjavo po tretjem odstavku 20. člena tega odloka nimajo pogojev, lahko stanovanjska uprava predlaga strankam razširitev tega kroga zamenjave s prosilci, vpisanimi v seznam upravičenih pričakovalcev, ki prosijo za večje ali manjše stanovanje. 21. člen Prvi seznam upravičenih pričakovalcev mora biti sestavljen najpozneje do 1. septembra. 22. člen Dokler stanovanjski odbori ne bodo izvoljeni na zborih volivcev, jih začasno imenuje svet za gospodarstvo in komunalne zadeve. 23. člen Dokler ne bo objavljen prvi seznäm upravičenih pričakovalcev, dodeljuje stanovanjska uprava stanovanja na podlagi občasnega seznama, ki ga potrdi svet za gospodarstvo in komunalne zadeve. 24. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 2847/1-53 Kranj, dne 20. julija 1955. Podpredsednik LO MO: Cene Beznik 1. r. 711. Na podlagi prvega odstavka 32. člena in 17. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) ter 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je ljudski odbor mestne občine Kranj na 46. seji dne 12. avgusta 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi poi'odnišnice v Kranju 1 Ustanovi se porodnišnica v Kranju kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda je: Porodnišnica Kranj. Sedež zavoda je v Kranju. 2 Porodnišnica ima nalogo, da nudi nosečnicam in porodnicam z območja prejšnjega okraja Kranj zdravniško pomoč in bolniško oskrbo pred porodom, pri porodu in po porodu ter ginekološko zdravi žene z območja občine Kranj. Poleg tega opravlja tudi zdravstveno prosvetno delo med ženami ter poučuje matere o njihovih pravicah in dolžnostih v zvezi s porodom in rojstvom otroka. 3 Porodnišnica gospodari s premoženjem, kj ga ji dodeli v gospodarjenje ljudski odbor mestne občine Kranj. 4 Porodnišnico v Kranju upravlja upravni odbor, ki ima 7 članov, vštevši upravnika porodnišnice. Upravni odbor je sestavljen in dela po uredbi o upravljanju zdravstvenih 'zavodov (Uradni lisi FLRJ, št. 30-252/53). Člane upravnega odbora in upravnika imenuje ljudski odbor mestne občine Kranj. 5 Porodnišnica ima tele sklade: a) sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbence^, b) sklad za lastne investicije, c) sklad za amortizacijo. 6 Za zadeve in naloge porodnišnice je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LO MO Kranj. 7 Porodnišnica začne poslovati po tej odločbi 8 1. septembrom 1955, St. 3086/5-53 Kranj, dne 12. avgusta 1935. Podpredsednik LO MO: Cene Beznik 1. r. Na podlagi drugega odstavka 23. člena in ^ru?_ točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest * mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in 6. čle^ uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko Pr® , pišejo prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/5 v skladu z delom C tarife k uredbi o spremeiubu in dopolnitvah uredbe o prometnem davku (ljra^,. list FLRJ, št. 55-659/54) je ljudski odbor mestne o. ne v Murski Soboti na seji dne 19. maja 1955 spr€ie' ODLOK o občinskem prometnem davku I. Splošne določbe 1. člen Zasebni obrtniki in drugi zasebniki so dolžni pj®. čevati občinski prometni davek od prometa 8 h8 proizvodi in storitvami, ki so določeni v tarifi o skega prometnega davka. ^ Državna gospodarska podjetja, podjetja z® ^ ^ näh in društvenih organizacij, zadruge, zadruzn družbene organizacije ter državni organi in us taii<>ve Št. 59 — 24. IX. 1955 plačajo občinski prometni davek le, če so v tarifnih postavkah izrečno imenovani. Tarifa občin,sikega prometnega davka je sestavni del tega odloka. 2. člen Za izračunavanje osnove občinskega prometnega davika, za obračunavanje in roka plačil, zastaranja, kazni in pritožbe se uporabljajo primerno določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, štev. 55-474/55) in uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, štev. 55-659/54). 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Z dnem, ko začne valjat; ta odlok, prenehajo veljati 4. del II/B tarife, prometni davek odloka o vpeljavi mestnih taks in prometnega davka kakor tudi splošne določbe istega odloka, ki se nanašajo na prometni davek (Uradni list LRS, št. 35-432/53) in drugi člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi mestnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 42-646/54) ter začasni odlok o uvedbi občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, št. 8-213/55). H. TARIFA PROMETNEGA DAVKA Del A — Izdelki Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačajo občinski prometni davek od nižje navedenih izdelkov po tehle stopnjah: Tar. st. Vrsta blaga Stopnja davka * 2 3 4 5 6 7 8 * * * 12 Izdelki iz panoge 116 1 Izdelki iz mavca 10% 2. Zemeljske barve 15% 3. Opeka, zidna in strešna 5 % 4. Izdelki iz cementa: cevi, okna in podobno 10% 5. Izdelki iz umetnega kamna: teraco, ploščice, stopnice, zidne obloge, okenske police in podobno 10% 6. keramični in lončarski izdelki 5 % Izdelki iz panoge 117 7. Peči in štedilniki 10% 8. Kovinaste pregrade, ograje, rešetke, lestve, pohištvo itd. 20% 0. Noži: 'žepni, kuhinjski in drugi 20% fO. Vsi drugi izdelki panoge 117, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi pomet-nega davka 20 % Izdelki iz panoge 120 H. Vsi izdelki iz panoge 120, razen tistih, od katerih se plača davek po tarifni številki 37 do 49 zvezne tarife prometnega davka (sveče) 20 % Izdelki iz panoge 122 12. Vsi izdelki, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka (sodi, pohištvo, gradbeni, mizarski izdelki, ko-larski izdelki, razni mizarski izdelki, lesna galanterija, ščetke, metle, strugarski iz-delski, pletarski izdelki) 10% Pripomba: Občinski prometni davek se ne plača od stavbenih mizarskih izdelkov, izdelanih za račun kmetijskih zadrug kmetovalcem, delavcem in uslužbencem za zidanje stanovanjskih poslopij. Izdelki iz panoge 123 13. Izdelki iz papirja, kartona in lepenke, razen šolskih zvezkov, risank in torbic 10 %■ Izdelki iz panoge 124 14. Konfekcija 5 % 15. Volneni in bombažni in pleteni oblačilni predmeti 10% 16. Vsi drugi izdelki iz panoge 124, od ka- terih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka \ 5% 17. Vsi izdelki iz usnja, razen obutve (sedlarski izdelki, kožna galanterija) 10 % Izdelki iz kakaa 15% 19. Bonboni 10 % 20. Slaščice, keksi, ratluk, in podobni slaščičarski izdelki 10% 21. Testenine 10% 22. Kavni in kakaovi izdelki ; 10 % 23. Mleta paprika 8% 24. Vsi drugi izdelki iz panoge 127, razen kmetijskih izdelkov in izdelkov, od katerih se plača davek po zvezni tarifi prometnega davka (soda voda, brezalkoholne pijače) 8 % 25. Vsi drugi izdelki, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi in v tej tarifi niso posebej omenjeni 10 % Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki in drugih tarifnih številkah dz te panoge se ne plača od prometa naslednjih proizvodov: moke in drugih mlinskih izdelkov, pekarskih izdelkov, izdelkov, pridobljenih iz mleka in mesa, sveže in suhe ribe, od obleke in perila, izdelanih po meri za račun individualnih potrošnikov in njihovega osnovnega materiala, posteljnih in obrobljenih predmetov, (rjuh, prešitih odej, žimnic, prevlek, rut in podobno), i«delani,h za individualnega potrošnika ali drugega naročnika iz njegovega osnovnega materiala, od umetnih zob, ortopedskih pripomočkov vseh vrst, otroških igračk vseh vrst (ne glede na material, iz katerega so izdelane), od zakola živine in od vseh izdelkov, za katere se plačuje davek po zvezni tarifi. Del B — Storitve jZasebni obrtniki in drugi zasebniki plačajo občinski prometni davek od niže navedenih storitev po tehle stopnjah: Tar. št. Vrsta blaga Stopnja davka 1 1. Od plačil za opravljanje vseh storitev zasebnih obrtnikov in drugih zasebnikov, Tar. št. Vrsta blaga Stopnja davka razen od gradbenih in prevoznih storitev, se plača prometni davek 10% Pripomba: Prometu: davek po tej tarifni številki se ne plača od krojaških, šiviljskih, čevljarskih, brivsko-frizerskih in dimnikarskih storitev. 2. Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (advokatov, zdravnikov, zobarjev in podobno). Del C — Storitve Vsi zavezanci plačajo občinski prometni davek od niže navedenih storitev po tehle stopnjah: Tar. št. Vrsta storitev Stopnja davka 1. Od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih obratih 5 % 2. Od vstopnic za kinematografske predstave in za druge prireditve (vrtiljak, cirkuške predstave, artistični nastopi, veselice in podobno) 5 % Davčni zavezanci so vsi našteti v 1. členu tega odloka, razen prirediteljev kulturno-umetniških in fizkulturnih prireditev. 3. Od reklam v kinematografih za vsakokratno predvajanje reklame 10 din 4. Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača od davka po zvezni tarifi 10% St. 836/35-3 Murska Sobota, dne 16. julija 1955. Predsednik LO MO: Jože Veluar 1. r. 713. Mestni ljudski odbor Maribor izdaja na podlag1 2. točke 65. člena zakona o ljudskih odborih mest 10 mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) po sklepih 54. skupne seje z dne 10. in 13. junija 1955, 55.skupne seje z dne 5. julija 1955 in 57. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 26. in 27. avgusta 1955 ODLOK o spremembah in dopolnitvi odloka o družbenem planu mesta Maribora za leto 1955 1. člen Odlok o družbenem planu mesta Maribor za leto 1955 (Ur. list LRS, št. 26-490/55 se spremeni in dopolni: 1. Delitev ostanka dobička podjetja HidromoU" taže na del, ki pripada tej gospodarski organizaciji, in na del, ki pripada MLO Maribor (XVII. poglavje, točka 1 pod a) se spremeni takole: Predvideni dobiček za razdelitev Delež gospodarske organizacije V odstotku Delež MLO 332.894.000 din 99,868.000 din 30% 233.026.000 din V odstotku 70% 2. Točka 1 pod a) XVII. poglavja se dopolni * naslednjim odstavkom: Od skupnega dobička, ki ga dosežejo montažna in gradbena podjetja s sedežem v Mariboru, se izloc1 znesek, ki ge kot dobiček sedežu podjetja v naslednjih odstotkih: Montažna podjetja 40 % Gradbena podjetja 15 % 3. Raven tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih za leto 1935 v odstotkih nad ravnjo obračunskih pl° (XV11I. poglavja se spremeni za tale podjetja: Zlatorog od 3 % na 5 % Tovarna pohištva od 3 % na 5 % Tovarna mesnih izdelkov od 3% na 5% 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1955. St. 11-267/55 Maribor, dne 29. avgusta 1955. Predsednik MLO: fone Bole 1. r. Izdaja »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik Ivo Lapajne — Tiska »tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi ^ „ IJanl — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna številka 1» din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 cl*u 5_z_399 Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva Ha, poštni predal 336 — Telefon uprave 33-579 - Cek račun: 60-KE-j