67. številka. V Ljubljani, dne 19. februarja 1916. III. leto Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K 1 v.O. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark. za Ameriko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr. JELflTEC Rokopisi se ne vračajo. — Inserati v. enosUlpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po IS vir.., pri tri->>-iatni po IG vin., pri šest-Kratni po 14 vin., pri oelo-ietnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane pelit vrstica '24 vin. — Reklam, so poStn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Spomladi! Nad poldrugb leto že traja evropska svetovna vojna, ki je zahtevala ogromnih žrtev in ogromno požrtvovalnost. Materialno in duševno, kulturno in gospodarsko bo imela ta vojna velikanske posledice, ki jih zgodovina s svojo bronasto roko stoletja ne bo zabrisala. Sedanja -vojna je gospodarski prevrat, sedanja vojna je reorganizacija človeške družbe, reorganizacija odnošajev med posameznimi narodi in državami, prava revolucija obstoječih razmer. Vojna se je pripravljala dolgo, veliki so postali interesi posameznih 'družabnih enot in za te interese, ki so se pri posameznih enotah večali in večali obenem z razvojem sedanje družabne organizacije in si bolj in bolj nasprotovali. Tega so se zavedale družabne enote in se zato z vso resnostjo pripravljale na resen in dolgotrajen odpor, ki ga mi, navadni zemljani prej niti razumeli nismo. Po poldrugem letu vojne odpor še ni nehal. Nasprotno! Z bombastičnimi frazami pripovedujejo nasprotniki osrednjih držav, da zbirajo ogromno vojsko, ter da spomladi zaično z ofenzivo na vseh sedanjih in morda še novih frontah. Dan na dan čitamo o akcijah, ki se izvrše spomladi, in za katere z mrzlično naglostjo in agilnostjo delajo po vseh državah. Vojna se bo torej še nadaljevala. Ni še dovolj sedanjih porazov, ni še dovolj sedanjih žrtev, ne, še bolj treba ugonobiti Evropo, še bolj jo izstradati in daviti polagoma evropsko prebivalstvo in nje kulturo. In kdo naj ima dobiček od te vojne? Edina Anglija. Anglija je opazila, da nje trg ni več povsem varen, da angleška industrija prenehava biti prva in najdovrše-nejša na svetu, zato in edino zato se mora bojevati pol sveta. Anglija je bila na vrhuncu. Cvela je, blagostanje je bilo tam takorekoč doma, toda na vrhuncu je bila, z vstopom v to vojno je pa jela propadati in bo propadala dalje, če bi tudi zmagala, ker je v tej vojni izgubila mnogo svojega karakterja, veliko svojih trgov in če še izgubi kolonije, bo vojna smrtni udarec zanjo. Na trgu izpodriva Anglijo Amerika in Japonska; ne Japonska, ne Amerika' nista evropski državi, marveč je Japonska nje zaveznica, Amerika pa nje vojna dobaviteljica. In pralv Amerika in izhodna Azija sta največji gospodarski konkurentinji Anglije zlasti sedaj, kar pa ta v svoji kratkovidni ošabnosti ne uvideva. Dvajseto stoletje jo stoletje angleškega propada; tega. mnenja smo. Če ni svetovna Vojna še doslej postavila razločnega mejnika razvoju angleške oblasti, se bo to zgodilo v tistem trenutku, ko se sklene mir, pa bodi ta navidez še tako ugoden za Anglijo. Šele tedaj se pokaže, kako velikanske žrtve je Anglija utrpela zaradi sedanje svetovne vojne. Trg, ki ga Anglija izgubi v tej vojni, bo bridko zadel angleško industrijo in gospodarstvo sploh. Ofenziva spomladi, večji boji spomladi bodo za Anglijo — če bi izpadli na videz za Anglijo tudi ugodno, le pričetek poraza angleškega svetovnega gospod-stva; zakaj čim dalje traja vojna, tem občutneje glodajo konkurentinje na trgovskih kosteh stare Anglije. Sežiganje grupa! w volni. Friderik Veliki je naročil med prvo šlesko vojno ministru Podevilu, da naj ga po rimskem običaju sežgo, če bi ga zadela krogla, ter spravijo njegov pepel v urni (posodici za mrliški pepel) v Rajns-bergu. Prvič so sežigali mrliče leta 1812. v ruski napoleonski vojni, in sicer v prav velikem obsegu. Takrat je bilo baje sežganih v Rusiji več nego 250.000 mrličev in 90.000 konjskih trupel. Leta 1814. so upepelili Nemci v Montfouconu pred Parizom 4000 mrličev na1 veliki gromadi. Vojna leta 1866. je pa zopet izprožila znanstvena razinotrivanja o tem vpraša- nju. Na mednarodnem kongresu v Parizu Rlede nege ranjencev je bil soglasno pozdravljen predlog, da se naj uvede na bojiščih vobče sežiganje mrličev. Enako so zahtevah uvedbo sežiganja kongresi v Florenci 1869, Rimu 1871, Londonu 1891, Budapešti 1894, Moskvi 1897 in v Parizu 1900. Leta 1871. so številne množine mrliških trupel pri Sedanu, Wortu in Metzu povzročale neprijetne pojave v tem ozemlju in še onostran belgijske meje. Pri Sedanu so pozneje tanko plast zemlje od-grebli in polili obod grobišč s tranom, posredi pa natrosili s petrolejem napojeno slamo in jo zažgali. Etiško morda marsikomu to ne prija, toda potrebno pa je bilo. Tudi v nemško-lotarinškem kantonu Gor-ze, kjer je bilo po bitki dne 16. avgusta pokopanih do 30.000 mrličev in zasutih le s tanko plastjo zemlje, se je pozneje zastrupilo več vodnjakov ter je narasla umrljivost. Dr. Ullrich, ki je bil leta 1904 navzo-čen v rusko-japonski vojni pri ruski armadi, pripoveduje, da so Japonci, kjer so kot zmagovalci na bojiščih pospravljali mrliče, napravljali velike gromade ter mrliče polivali s petrolejem in jih sežigali. Pravičnosti na ljubo pa bodi povedano, da so sovražnikom izkopavali grobe, sipali nanje cvetje in postavljali križe. Sežigali so cele kupe mrličev pa tudi posameznike, kadar so hoteli poslati pepel pokojnika domov, zato so vozili vedno s seboj prav mnogo lesenih zabojev. V tej vojni menda Nemci niso uvedli sežiganja mrličev. Pač pa jih polivajo z apnom, da tako na drug način zgore. Ali bo to zadostovalo ali ne, pokaže šele bodočnost. Avstrijci so samo pri Przcmišlu nekaj mrličev za kolero zakopali v inočvirju, da tam zgore v perečem mahu. Drug slučaj ni znan. Na Francoskem so šli nekoliko dalje. Dne 19. junija 1915 je predlagal poslanec Dumont v francoski zbornici, da naj se v določenih primerih sežigajo vojni mrliči. Omenjal je precendenčne slučaje v napo- LISTEK. Kekr&až. O, ti stara pokveka! Kar sram me je, če se spomnim, da pojdeš, da oblečeš sivo suknjo, da boš nosil puško, stal na straži ali celo streljal na sovražnika. Kdo se te bo bal? Tako se držiš kakor drenova veja. grbast, šepast, slep, gluh, mutast si; ah, taka drva, tako nerodo leno in čemerno pa že ne bodo mogli rabiti pri vojakih. Smili se mi vaditelj, ki te bo dobil v roko, ti ne. ker ne zaslužiš usmiljenja. Smejal se bo tvoji nerodnosti, kdor te bo videl.. Hvala bogu, da mi greš izpred oči, da te pošljejo drugam, med tujce, ki •ne ne poznajo in ne vedo, kdo si ti in kdo sem jaz. t Tako lepo pridigo mi je napravila naša stara, ko sem pricokljaj pozno ponoči domov. Nisem odgovarjal, nisem bil pijan. nisem se jezil, bil sem samo mutast, zaspan sem bil in kotnaj sem čakal, da utihnejo ostri leviti, ki so se zadirali v moje miroljubno in rahlo srce kakor bodala. Kar molčal sem. Zaspati pa nisem mogel. Jaz, pokveka! O, to pa že ne! Zjutraj sem vstal zgodaj; se opravil, otroci so odšli v šolo, stara pa na trg. Vse jutro me ni nič pogledala. Ko sem bil ves otožen sam v sobi, se postavim pred zrcalo. Kako lepo> zaviti so moji' brki, sicer medle, a vendar precej ostre oči imam, košat nos, visoko modro čelo. srednje velikosti sem, nekoliko preveč pripognjeno se držim, le to* je res. Prav krepko se vzravnam; no, takole; sedaj bo pa že. Naš mali ima za igračo staro kapo; kje je? Aha, tukaj. Z obema rokama jo rahlo položim na glavo ali bučo, kakor navadno pravi naša stara. Glej, sedaj sem korenjak! Takole pa bo, bolj kratko puško, kak karabiner mi bodo dali; T>a bo. Zadnji ne bom. še postavil se bom. Naenkrat se odpro vrata. Le glej se kakor hočeš, pokveka si, pa je — tepec si, ki ne zna in ne ve ničesar nego biti drugim v zasmeh meni pa v sramoto. Vrata so zaropotala in zopet sem bil sam. No, jutri pojdem, pa bodi že kakorkoli. Nisem si mogel razjasniti, zakaj taka osornost. Tega niti danes ne vem. Nervozna razburjenost stare, ker sem prišel pozno domov. Poizvedoval nisem im tudi ne bom, kriv kot drenova veja pa nisem, tudi pokveka nisem, saj grem. No, potrpimo! Mutast nisen?, gluh nisem, slep tudi ne, morda sem zanjo preveč zaspan, morda tepec tepec, ker kot človek, ki mislim, da imam nekaj razuma, ne znam braniti v svoji preprosti skromnosti in v otroškem strahu lastne moške časti pred tujo žalitvijo. leonski vojni ob umikanju iz Rusije in bitko pri Vaterlou. Sklenili so brez važrie-jc debate, z omejitvijo, da se smejo seži- Pctiražemle etekaierih isotrebšlin Neznosna draginja, ki še vedno narašča, je za delovno ljudstvo postala že prehuda šiba. Izdatki za vsakdanjo prehrano so že zdavnaj prekoračili mejo, katero je smatralo del., ki mora živeti z zaslužkom, ki s sedanjo drag. ni v nobenem razmerju, sploh za možno. Kako so se podražila posamezna živila, nam pove naslednja tabela, ki jo je priobčil »Statisti-' gati mrliči Francoske in zavezniških čet, ki jih ne morejo spoznati, kakor tudi vsi mrliči sovražnih bojevnikov. 'žmh iiwii isied volno. 1115 Posamezni kraji Goveje meso Svinj- ska mast Mleko Surovo inaslo •Tajca Krompir Leča Sladkor Petrolej Premog Pov- prečno podra- ženje Dunaj 115-4 173-7 33-3 50-0 100*0 116-7 181-2 8-7 130-8 20-2 93-0 Linec 189-5 127-3 16-7 46-7 85*7 83-3 176-3 8-7 55-0 4-8 79-4 Solnograško . . . 1083 171-7 7-7 38-2 75-0 83-3 135-0 2-2 80-0 — 77-9 Gradec 144-2 177-8 18-5 53-3 75-0 120-0 212-5 6-8 93-8 14-0 91-6 Celovec 104-4 125-0 15-4 26-7 11-1 166-1 128-6 9-3 84-4 4-8 66-7 Ljubljana .... 157-1 — 20-0 71-4 71-4 71-4 122-2 4-6 1000 1-2 68-8 Trst 111-1 — 75-0 66-7 4-0-0 42-9 — -19-5 60-0 36-4 56-5 Gorica 75-0 — 63-6 138-5 100-0 144-4 36-4 — — 92-9 Inomost .... 111-8 141-9 16-7 46-7 75-0 100-0 157-1 7-1 94-4 9-5 760 Bregenc .... 54-5 75-0 30-0 50-0 45-5 66-7 43 88-9 23-8 48-7 Praga 160-0 213-9 28-6 84-6 ioo-o 120-0 177*8 4-8 57-9 8-7 95-6 Brno 150-0 194-7 23-1 77-8 ioo-o 80-0 200-0 3-8 133-3 16-2 97-9 Opava 122-2 133-3 9-1 73-3 71-4 40-0 — 10-0 93.8 21-0 63-8 Krakov 92-9 148-0 75-0 60-0 ioo-o 20'0 161-9 7-3 105-9 25-0 79-6 Povpreč. podražitev 121-2 152-9 30-9 63-1 75-0 GO CD -ysod so bi|i od_ (Rombona) p« Bov . __ Ljuti topniški bit. z velikimi izgubah. ,(j se nadaijiUiejo. boji na pomorski bojni ck jeta]no bro- Dne 15. februarja je nas^ , na j dovje metalo bombe z uspehom *q|a so dvor in na tvornice v Milanu. Leu ^T1jj1 priplula preko Brescie. Nekaj soVra^. letal jih je poizkušalo napasti in zasledo^ vat,k pa so morala zapustiti bojišče. Tudi nad Monzo, Raveno in SchiO' so priplula avstrijska letala, kjer so metala bombe. Balkansko bojišče. Naše čete so dospele v Albaniji do dolenjega Arzena. Tako se bližajo Draču. V smeri proti Bazar Šja-ku so se pomaknile naše čete bližje reki Arzen in potisnile sovražne oddelke nai Bazar Šjak nazaj. Proti severu so prekoračile spodnji Arzen med Juku in Bazar Šjakom ter stoje sedaj naše čete le še K) kilometrov pred Dračem. Obenem pa prodirajo Bulgari z vso zmagovito naglico čez Fieri proti Valoni. Med Italijane v Draču in v Valoni je zdaj potisnjena zagozda. Zato je italijansko vojno vodstvo sklenilo, da po kratkem odporu izprazni Drač, ker se je bati, da sicer avstrijske čete prav hitro napredujejo proti Valoni. Kako bo z Valono. še ni gotovo. Kakor vse kaže, bodo Italijani organizirali obrambo, na otoku Krfu, zato so izkrcali proti volji Grške svojo žandarme-rijo tam. — »Secolo« poroča, da se nahaja sedaj na otoku Krfu 120.000 mož broječa srbska armada, ki jo bodo polagoma prepeljali v Solun. Pred Solunom se pripravljajo. Utrjevanje se še vedno nadaljuje z mrzlično naglostjo. V zadnjih dneh so izkrcali zavezniki zopet nekaj vojaštva in težko artiljerijo. Dan za dnem prihajajo nove francoske čete. Pričakovati nam je morda prihodnje dni s tega bojišča zanimivih in važnih poročil. Rusko bojišče. V izhodni Galiciji ni nobenih posebnih dogodkov, pač pa se vrše manjši boji. lopovi iz sovražnega tabora se oglašajo. Naše čete so zasedle severno od Bujana neko postojanko in so potisnile sovražnika nazaj. — Na mesto Hofin v Besarabiji so metali naši letalci bombe. Škodo so naredili na kolodvoru in na nekaterih javnih poslopjih. Rusi se silno utrjujejo ob besarabski meji in zbirajo nove čete ob njej. Boji v Mezopotamiji in na Kavkazu postajajo vsak dan ljutejši. Posebno kav-kaška bojna črta se je razširila do naprej potisnjenih postojank v prilog turške armade. V Mezopotamiji imajo veliko povodenj. Francosko bojišče. Nemci so zavzeli v Flandriji južno od Yperna 800 metrov angleških postojank. Pri tem je padel velik del posadke, ki se je nahajal v zakopih. Ob cesti Leus-Bethune so zasedle rob neke vdrtine. Tudi pri Oberseptu se je izjalovil ponočni napad Francozov pred postojanko*, ki smo jo jim iztrgali. Nemci so postali na tem bojišču jako agilni. Zlasti je poživila zračna vojna. Bnormrr. c. \nattr;rj » m pregled. Cenjenim članom organizacij in naročnikom. Za nekaj časa smo primorani izdajati odslej »Delavca« na štirih straneh. Vsebino pa bomo razporejali tako, da bodo čitatelji kljub temu imeli pregled naj-važnejih dogodkov. Vse dopise, naročila in naročnino pošiljajte odslej na naslov »Delavec«, Ljubljana, Šelenburgova ul 6. Sprejema! bo vse te stvari sodrug Viktor Zore, da s tem olajšamo dosedanje poslovanje ter zagotovimo točno postrežbo1. — Uredništvo in upravništvo. Vojne doklade državnim uslužbencem. Vlada je dovolila državnim usluz- bencem doklade za leto 1916., ki se bodo izplačale v mesečnih obrokih, začenši od 1. januarja. Ce je uslužbenec pri vojakih, dobi podporo za prejemanje njegove plače upravičena oseba. Uslužbenci se raz-dele na tri razrede. V prvem1 razredu so sanici in vdovci brez otrok; v drugem oženjene! brez otrok in oženjenci, ki morajo postavno' skrbeti za enega ali dva otroka; v tretjem razredu oženjenci ali vdovci, ki imajo, skrbeti za več kakor dva otroka. Državni uradniki in državni učitelji dobe doklade; pri plači 10.000 do 14.000 K v 1. razredu 580 K, v 2. razredu 800 K, v 3. razredu 900 K, pri plači 6400 do 10.000 K v 1. razredu 500 K, v 2. razredu 700 K, v tretjem razredu 800 K, pri plači 4800 K do 6400 K v 1. razredu 440 K, v 2. razredu 620 K, v 3. razredu 700 K; pri plači, od 3600 K do 4800 K v 1. razredu 380 K, v 2. razredu 540 K v 3. razredu 600 K, pri plači 2800 do 3600 K v 1. razredu 320 K, v 2. razredu 440 K, v 3. razredu 500 K; pri plači od 2200 K do. 2500 K v 1. razredu 250 K, v 2. razredu 350 K, v 3. razredu 400 K; pni' plači od 1600 do 2200 K v 1. razredu 180 K, v 2. razredu 250 K, v 3. razredu 300 K. Petletnice državnih učiteljev je pri določbi doklad prišteti plači. Za praktikante, avskultante in suplente znaša doklada v 1. razredu 140 kron, v 2. razredu 200 K, v 3. razredu 240 K; avskultantje z adjutom pa dobe v 1. razredu 250 K, v 2. razredu 350 K, v 3. razredu pa 400 K. Redarji, finančni pazniki, sodnijski pazniki dobe doklade po 140 K, 200 K, oziroma 240 K. — Gotovo je, da privoščimo vsakomur prav od srca povišane dohodke v tej strašni draginji. Samo to želimo, da se spomni država tudi na svoje delavstvo. _ Vpoklici potrjenih županov in občinskih svetnikov. Minister za notranje stvari je izdal k tej zadevi pojasnilo, v katerem pravi, da se morejo oprostiti neob-hodno potrebni občinski funkcionarji tudi vbodoče od vojaške službe. Nabori so se izvršili zaraditega, ker čraovojniški predpisi ne poznajo oprostitve za cele stanove. Ce so posamezniki nujno potrebni, jih sme politiška oblast v posameznih primerih predlagati za oprostitev od črnovojniške službe. Minister meni, da bodo politiške oblasti v polni meri upoštevale potrebo, ker je zlasti važno, da v vojnem času občine redno poslujejo. Vrhutega imajo okrajna glavarstva pravico za oprostitev predlagane osebe pridržati do odločitve v civilu. Za oproščence od vojaške službe bo posebno prebiranje v Avstriji. K temu naboru morajo vsi občinski odborniki, uradniki tudi mest z lastnim štatutom. Spričo položaja hoče omejiti brambno ministrstvo število oproščencev do najnižje meje. Eventualni oprostilni' predlogi ali prošnje se morajo takoj vložiti. 44 do Slletni zdravniki za črnovojni-škO' službo. Na podlagi razširjene črnovojniške dolžnosti lahko v Avstriji po potrebi vpokličejo v letih 1872. do 1865. rojene zdravnike, in sicer najprvo za službo v zaledju, za službo v armadi na bojišču pa šele tedaj, če bi primanjkalo mlajših za frontno službo sposobnih zdravnikov. — (Strefflerjev »Mjlitarblatt«). Kolkovanje prošenj za oprostitev od vojaške ali črnovojniške službe. C. kr. finančno ministrstvo je odredilo, da morajo biti prošnje za oprostitev od vojaške ali črnovojniške službe kolkovane z 1 K na! vsako polo, priloge pa s 30 vin. Nekolko-vane prošnje se ne rešujejo, ali pa kratkim potom vračajo strankam. Za spodnještajerske črnovojnike. Oni črnovojniki, ki se imajo dne 21. februarja zglasiti k vojaški službi v Mariboru iti pripadajo glasom svojega črnovojniškega le- gitimacijskega lista k skupni armadi, ne bodo prezentirani v Mariboru, temveč v Hočah pri Mariboru (poleg kolodvora). Odpeljejo se naj torej naravnost tja. Železničarska nesreča v Nabrežini. Dne 25. januarja se je dogodila prožnemu delavcu Simonu Blažinu nesreča. Sel je pred vlakom št. 832 od svojega doma po progi' v službo. Da ga je zadel stroj vlaka 832 tako hudo, da mu je eno nogo in roko zmečkalo, je bilo' vzrok, ker s.ta obenem privozila dva vlaka drug proti drugemu ih se jima Blažina ni rnogel ne na levo ne na desno umakniti. Prvo pomoč je dobil od »Rdečega križa« in od gosp. dr. Svobode. Ponoči od 26. do 27. januarja je nesrečnež za poškodbami umrl. Blažina je bil družinski oče petih otrok, ki ga bodejo sedaj hudo pogrešali, pogrešala ga bode tudi krajna skupina pravovarstvenega in strokovnega društva v Nabrežini, ker je izgubila dobrega člana in agitatorja za društvo. Pokojnik je bil organiziran 7 let ter je bil vsem priljubljen in najboljši društvenih in plačnik društvenih prispevkov in je bil obenem jako razsoden glede delavskih pravic ter dober svetovalec svojim tovarišem. Pogreb je bil 27. januarja popoldne ob 3. iz mrtvašnice na pokopališče k zadnjemu počitku. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje! Nabrežina. Krajna skupina pravovarstvenega in strokovnega društva železničarjev v Nabrežini je imela 23. januarja t. 1. odboro-vo sejo, na kateri se je med drugim tudi sklenilo, da bo krajna skupina priredila tombolo v dobrodelne namene. Sklenilo se je tako: Tombola ne bo v nobenem lokalu, prodajale se bodo številke pri vsakem posebej, ko bodo vse številke razprodane, se bodo številke vlekle in tiste, ki bodo vlečene, bodo zadete, dobitkov bo 120, nekaj v denarju in nekaj v predmetih. Tiste številke, ki bodo zadete, bodo- v delavskih listih razglašene, tako da bo vsak lahko vedel, kdo je kaj zadel in bo lehko prišel po dobitek v prostor, ki bo obenem razglašen. Vse člane tudi opozarjamo, da se bliža občni zbor in da se že naprej pripravijo za volitve, pri katerih naj izbero može, ki res delujejo v prid delavstva in v prid društva. Pri seji se je izvolil volilni odsek, ki ima nalogo predlagati kandidate za novi odbor, in da se z društveniki pomeni, katere može hočejo postaviti na krmilo svoje krajne skupine. Zato-rej na delo in agitacijo, da bo občni zbor dobro obiskan in pripeljite tudi žene in nasprotnike organizacije na občni zbor, da bodo slišali o delovanju starega odbora, da bodo potem tudi naši nasprotniki vedeli ceniti naše delovanje. Prosijo se tudi člani organizacije, ki še niso dali članske knjižice blagajniku ; štempljati, naj nemudoma to store, da bo j do občnega zbora vse v redu in dolžniki, | ki so veliko zaostali s prispevki, naj ne-| mudoma poravnajo, ker je to le v prid samim članom kakor tudi njihovi družini v slučaju kake nezgode. — Vodstvo; Jan Alojzij, predsednik. V Zagorju priredi rudarski dramatični odsek iz Hrastnika v dvorani g. Mihelčiča v nedeljo, dne 27. februarja 1916 predstavo »Gospodje sinovi«, ljudska igra v 3 dejanjih, spisala O. Walter in L. Stein, prevel F. Kobal. Začetek ob 5. ure popoldne. Cena sedežem: I. vrsta 1 K. — II. vrsta 80 vin. — III. vrsta 60 vin. — Stojišče 40 vin. — Ker je de! čistega dobička namenjen Podpornemu skladu za družine vpoklicanih delavcev, upamo; da bodo zagorski sodrugi delavsko prireditev v mno-gobrojnem številu obiskali in agitirali zanjo. Nevarnost stekline. Ker se zadnji čas slučaji stekline strahovito množe, ter je bilo žalibog doslej popadenih in ogrizenih tudi večje število oseb, je treba tem strožjih odredb proti razširjanju te nevarne bolezni. Kljub najvestnejšemu poizvedovanju se doslej ni moglo dognati, kdo so lastniki steklih psov, kje so se ti potepali, in kam so izginili, niti se ne ve, kateri psi in mačke so prišli s steklimi psi v dotiko .in so bili po njih okuženi. Vsled tega preti velika nevarnost, da se bo ta za ljudi in živali enako nevarna bolezen še širila. S steklimi psi so sigurno prišli' v dotiko mnogi psi in so se po njih okužili, ne da bi njih lastniki o temi vedeli. Zato je v lastnem interesu in v lastno varnost vseh posestnikov psov, da vsak svojega psa natanko opazuje in strogo nadzoruje ter če bi opazil pri psu humljjve znake, da takoj naznani pristojni oblasti, sumljivo žival pa (primerno zavaruje, da ni nobene nevarnosti. Prvi znaki, ki kažejo psa stekline sumljivega so, da se žival drugače vede nego navadno, pes postane čemeren, neprijazen, nemiren in plašljiv, pogosto se take živali skrivajo, svojega gospodarja le nerade ubogajo, in iščejo priliko, da bi pobegnile; jedo le malo ali sploh nič, nasprotno pa rade kaj neužitnega in nepre-bavnega ližejo ali pogoltnejo. Pa znaki trajajo le kratek čas, že za en do dva dneva nato pes vedno bolj sili, da bi ušel z doma in se klatil okoli, začne hudo grizti in tudi domače mu znane ljudi napadati, glas mu postane hripav, tek popolnoma poneha, žival naglo shujša, oči postanejo kalne, naposled mu oslabi zadnji del, ne-katerokrat tudi spodnja čeljust in pes je videti nekako čuden. Vsakdo ima dolžnost in je postavno- zavezan, da svojo- ali izročeno- mu žival, ker je prišla v steklo- ali steklosti surnno žival v dotiko, ali pse, pri katerih je opažati navedene znake bolezni, takoj loči, da ne bo nobene nevarnosti in dogodek nujno naznani občinskemu ob-lastvu. V posnemo. »Grazer Tagblatt« poroča o naslednjem ukrepu župana v Som-merfeldu, ki ga prav vljudno priporočamo trgovcem in prodajalcem tudi pri nas. »Bodite vljudni, prodajalci!« Tako je rekel župan. Ker pa njegova1- beseda ni zalegla povsod, je izdal naslednji razglas; »Došle so mi pritožbe, da prodajalci v tukajšnjih mesnicah večkrat nevljudno in osorno strežejo- zlasti nekatere kupce. To zasluži najostrejšo obsodbo. Zlasti pa velja to glede obnašanja napram onim, ki morejo vsled draginje živil odjemati le malo blaga; njim se ne sme z neprijaznim ravnanjem slabi položaj še pohujšavati. Izrečno naglašam, da bom ime vsakega prodajalca, ki bi tako skrajne graje vredno ravnanje nadaljeval, javno- razglasil.« — Tudi po naših krajih je tak-o, le da doslej še ni nihče odločno nastopil proti podobnemu ravnanju. Bulgarski kralj na- Dunaju. Bulgarski kralj Ferdinand je na Dunaju obiskal cesarja Franca Jožefa. K umoru gospe Marije Zavrl. Poročali smo takrat, ko je bila na Dunaju umorjena Marija Zavrl, dal je stanoval pri njej tehnik Borislav Golubovič. Ker storilca niso dobili, so zaprli Goluboviča. Dognali so pa, da Golubovič ni zločinec, marveč je popolnoma nedolžen ter so gai izpustili iz preiskovalnega zapora. S tem je popravljena krivica in Golubovič bo mogel dovršiti svoje študije na tehniki. Strašna nesreča se je zgodila v stanovanju gališkega begunca Wolffa Rollerja v dunajskem okraju Wieden. Roller, ki je bil kot črnovojnik na fronti, je prišel te dni na dopust in je prinesel s seboj sovražno 7 cm granato, ki je padla v njegov strelski jarek, ne da bi bila eksplodirala. Navzlic prepovedi so se igrali Rollerjevi otroci in otroci nekega sorodnika Billerji v sobi z granato, ki je padla na tla ter eks- plodirala. Štirje fantje so bili grozno razmesarjeni, vsa sobna oprava razbita. Eden deček, je že umrl, trije se še borijo s smrtjo. Detonacija je izzvala v ulici paniko in ljudje so mislili, da sc je razletela bomba kakega sovražnega aeroplana. Oblasti so uvedle preiskavo. Škoda vsled vojne. Gal iško namestništvo je sestavilo natančen seznam škode, pirovzročene vsled vojne v 59 galiških okrajih s 1267 vasmi in 110 mesti. Razdejanih je bilo 64.000 stanovanjskih hiš in 113.324 gospodarskih poslopij; brez strehe j,e 58.225 rodbin. Za te je bilo treba 458 barak in 2500 stanovanj po eno sobo. Popraviti je bilo treba 12.921 poškodovanih stanovanji Do 15. novembra 1915 je bilo dograjenih 82 barak in 1809 malih stanovanj ter popravljenih 7131 stanovanj. Živila na Sedmograškem. Pred par dnevi je dospel jako verodostojen gospod s Sedmograškega (Hermannstadta) v Ljubljano' in je prinesel nekoliko živil seboj. Kruh iz čiste (brez primesi) bele moke št. 4 stane tam štruca, velika, kakor dve naši, 44 vin., bolj mala, podobna eni mali naši, iz take moke, kot so mlečne žemlje, stane 20 vin. komad. Dve čedni, prekajeni in kuhani svinjski krači, staneta na gostilni obe 2 K 10 vin. Sveži Špeli je po 4 K in prekajeni po 5 K kilogram; neke boljše vrste sir, podoben našim safaladam, samo malo večji, stane 90 vin. kos. — Tako poroča »Slov. Narod«. Nov denar. Novci kronske veljave, ki so doslej imeli cesarskega 'orla, bodo odslej nosili novi: mali avstrijski grb, ogrski novci pa novi ogrski grb. Nov vozni red na južni železnici. Dne 15. februarja je stopil na južni železnici v veljavo nov vozni red, ki' obseza znatne spremembe. Brzovlak, ki odhaja ob 8. uri 45 minut zjutraj z Dunaja, pride od tega dne šele ob 6. uri 15 min. zvečer v Ljubljano ter odide ob 6-31 zvečer v Trst, kamor dospe ob 9-53 zvečer. Osebni vlak, ki odhaja) z Dunaja ob 9. dopoldne, pripelje v Ljubljano ob 1. ponoči' in pride v Trst ob 7-05 zjutraj. Vozni red dopoldanskega osebnega vlaka Maribor-Ljubljana (prihod ob 10-11 dopoldne), ostane neizpre-menjen. Nanovo je uvrščen na progi Ma-ribor-Trst osebni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 8'32 dopoldne, pride v Ljubljano ob 2-11 popoldne ter odide v Trst ob 2-45 popoldne, kamor prispe ob 8-45 zvečer. Opoldanski poštni vlak, ki odhaja ob 10-30 zvečer z Dunaja1, pride od torka naprej v Ljubljano že ob 12-33 (dosedaj 12-45) v Trst pa ob 5-20 popoldne. Ponočni brzovlak pripelje v Ljubljano mesto ob 5-55, šele ob 6-29 zjutraj, v Trst pa ob 10-06 dopoldne. — V smeri proti Dunaju vozijo: brzovlak ob 11-12 dopoldne (dosedaj ob 11-26); poštni vlak ob 2-51 popoldne (do-sedgj ob 3-11 popoldne); osebni vlak ob 6. zvečer (dosedaj ob 6-22) do Maribora, kamor prispe ob 10-55 ponoči; ponočni poštni vlak ob 11-20 ponoči (dosedaj ob 12-18 ponoči) in ponočni -brzovlak ob 11-51 ponoči (dasedaj ob 12-11 ponoči). — Na Vrhniko vozijo trije vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 7-25 zjutraj, 1-18 popoldne in ob 7-20 zvečer; z Vrhnike pa prihajajo ob 6-10 zjutraj, ob 10-36 dopoldne in ob 5-43 popoldne. — Na progi Št. Peter-Reka vozita v vsaki smeri po dva vlaka, ki odhajata iz Št. Petra ob 10-12 dopoldne in 6-07 zvečer ter prihajata ob 2-35 popoldne in ob 7-21 zvečer. — Vsi vlaki vozijo le do preklica. Spremembe v voznem redu se naznanjajo z lepaki na postajah. Krone, franke in marke. Preračunje-valni kurz za franke je poštni hranilnici do nadaljne odredbe 100 frankov = 146:5 kron, 100 mark 143 K. Dr. Korber v Bosni. Skupni finančni minister dr. Korber bo pri svojem sedanjem obisku v Bosni ustanovil tudi guber-nalni svet, ki naj namesto deželnega zbora pomaga vladi. Pomanjkanje cigaret. Z merodajne strani se razglaša: Tobačna režija je nakazala meseca februarja prometu 494 milijonov cigaret in 523.000 kg tobaka. Meseca februarja 1913 so prodali 405 milijonov cigaret in 391.000 kg tobaka. Cigaret j je torej izročenih prometu 89 milijonov | več kakor v zadnjih treh letih. Če kljub j temu povsod manjka cigaret in tobaka, se morajo upoštevati izredne sedanje razmere. Armada potrebuje veliko več cigaret kakor v mirnih časih, dalje pošiljajo nekadilci cigarete bolniščnicam in vojakom na bojišče, tudi se nakupuje tobak v večjih množinah. Zadostiti se zato ne more niti n. pr. potrebi na Dunaju, kjer je padlo število kadilcev. Ne more se pomnožiti delo v tvornicah, ker se mora varčevati s surovinami in ker se mora omejiti nadurno delo s stroji in z ljudmi. Upoštevati se mora tudi, da počiva delo v šestili tvornicah. Prepoved uvoza luksusnih predmetov. Avstrijska vlada je prepovedala uvažati razne luksusne predmete, to' je stvari, ki niso nujno potrebne, kakor n. pr. ostrige, likerje, čipke, svilene izdelke, gramofone, klavirje, jantar in dr. S tem hoče vlada preprečiti, da ne bo denar odhajal v inozemstvo', ki hoče sedaj delati kupčije, ko Avstrija ne prideluje izvoznega blaga in je domala tudi zaprta. Kurs se je nekoliko že izboljšal in finančniki upajo, da bo ta korak znatno' vplival na gospodarstvo: Devinski grad. Italijani so torej pokončali tudi devinski grad. Iz kakega vzroka neki? V gradu ni bilo nobenega človeka razven upravitelja, grad stoji za fronto, v bližini ni nikakih topov. Grad je v svojem sedanjem stanju zidan okoli mogočnega stolpa, ki je iz četrtega ali petega stoletja. Grad ima za seboj staro zgodovino, tekom dolgih stoletij je pretrpel mnogo, bil razdejan pa zopet sezidan in okoli njega je spletenih polno povesti in pravljic. Okoli leta 1100. je prišel grad v last gospodov Tybein, iz česar bi tudi izviralo ime kraja, ta rod je izumrl 1. 1399., na kar je dobila grad družina Wallsee, ki je izumrla leta 1472. Cesar Friderik III. je podelil grad družini Hoffer, zadnji tega rodu je imel dve hčeri, katerih ena je poročila grofa de la Torre, grofa Thurna. Končno je kupil od cesarja Leopolda I. eden grofov Thurnov leta 1669. grad. Otrok za ortokom so podedovali grad, princ Friderik Hohenlohe-Waldenburg-Schillingsfiirst, ga je prodal pred 10 leti princu Thurn-Taxisu, sedanjemu lastniku. Prihodnji lastnik bo mlajši sin, ki' je sedaj na fronti. — Škoda je velikanska. Sedaj stoji še stolp1. Ako bi Italijani še dalje obstreljevali grad in ako> zadenejo stolp, potem bo res podrto vse skupaj in grad bo le velika razvalina. Sodruginje v Avstriji priredc od 12. do 26. marca po mnogih krajih ženska zborovanja. Taka ženska zborovanja so se vršila že več let, le lani jih ni bilo. Prejšnja leta so demonstrirala zlasti za enakopravnost žene delavke. Zahvala. Povodom smrti mojega nepozabnega soproga oziroma očeta Simona Blažine izrekam zahvalo vsem onim s postaj Opčine in Nabrežina, ki so mi oh tej priliki kakorkoli izkazali svojo prijaznost. Presrčno zahvalo izrekam dalje sodru-gotn prijateljem z omenjenih postaj, ki so po sodrugu M. Franku darovali nepričakovano vsoto v znesku 113 K 6 vin. ter s tem moje bedno stanje izboljšali. Srčna zahvala vsem darovalcem in posebno sodrugu Mihaelu Franku za nabrano vsoto, ki mi jo je zročl dne 1!. februarja 1916. — Gabrovca, 12. februarja 1916. — Cecilija Blažina. Vročina je telesu izredno škodljiva, ker napravlja nastopno ohlajenje telo sprejemljivo za bolezni in bolečine. Na dolgih potili in pri napornem delu se pa to ne da vedno preprečiti in zato često nastajajo revmatiške bolečine, trganje po udih itd. Priporočamo, da jih z masažo s Fellerjevim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko »Elzafluid« odpravite. Priporoča jih mnogo zdravnikov. Vedno bi moral biti pri hiši. 12 steklenic franko velja 1^ 6kron edino pravi pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Mnogo nad 100.000 zahvalnih pisem. (ff). Swetawiai pregled, Briand v Rimu. Francoski ministrski predsednik Briand je bil v Rimu. Nameri njegovega potovanja je bil, da priveže Itat-! lijo še bolj na entento. Zato tudi opisujejo j njegov prihod, obisk glavnega stana in j njegove bodreče besede z velikim odušev-1 Ijenjem, da bi tembolj vplivali na javno mnenje.. Briand je rekel, da je zadovoljen z uspehom svojega pose ta in je napovedal konferenco »Vrhovnega vojnega sveta« v Parizu, ki jo bodo sestavili iz samih strokovnjakov, strategov in zastopnikov generalnih štabov. »Messagero« pravi k temu posetu Briandoveniu, da ti dogodki v Rimu pomenijo lahko vesel praznik ali pa! pogrebno svečanost ugaslega prijateljstva; to je, če bi Italija ne sprejela Briandovili predlogov. Časopisje ne pričakuje od tega poseta posebnih uspehov ne v Italiji ne v Franciji. Sklepa sicer s temi poseti tesneji obroč ententinih držav okolo osrednjih držav in prav radi verujemo, da se Italijani trenutno oprijemljejo novih nad, ki jim jih je prinesel Briand. Toda nade še niso dejstva! Italijansko-francoska konferenca v Parizu. Italijanski in francoski ministri so se dogovorili, da je potrebno, da se vrši v Parizu konferenca, ki se je udeleže v enaki meri politični zastopniki in vojaški de-legatje. Salandra je pri tem dogovoru rekel, da italijansko srce bije enako kakor francosko in da izpodbuja! k skupnosti boja za obrambo načel in k upanju na končno zmago. Briand je izjavil, da je zadovoljen s sestankom in da' zbližanje src olajša velike naloge. Izgube laške armade. Iz Milana se poroča: Med 82.000 pod orožje pozvanimi člani socialističnih organizacij se je poročalo, da jih je padlo do januarja 17.000, torej nad petino. Lahko se zato sklepa, kako visoke so vse izgube italijanske armade. Italija in Grška. »Bund« objavlja' sledeče obvestilo: Italijanski poslanik v Atenah je obvestil grškega ministrskega predsednika Skuludisa, da izkrca' Italija na Krfu orožnike, ki organizirajo Črnogorce i'1 Srbe. V svojem odgovoru izvaja ministrski predsednik, da se čudi tej odredbi, ker se ne nahaja na Krfu noben Črnogorec i'1 ker zadoščajo sredstva sporazuma, da reorganizirajo Srbe, ki se nahajajo tam. N*> Grškem so zaradi tega koraka talko razburjeni, da mora računati vlada s tein j11 odkloniti odgovornost za posledice, ki jib lahko povzroči korak Italije. Vlada- poleg tega ugovarja. Kdaj napove Italija vojno Neme#. Listi poročajo*, da je francoski ministrski predsednik Briand hote! pregovoriti It*1' lijo, da napove vojno tudi Nemčiji. Italija se pa ue vdat, marveč pravi, da napov° vojno Nemčiji, kadar bo ugodna prilika-Če je to poročilo resnično, je imel Briane v Rimu slab uspeh. Istočasni napad na vseh frontah? Zastopnik lista »Giornale d’ Italia« je imel pogovor z Briandom, ki je izrazil nado, da bo Italija vztrajala do konca. Ugoden položaj Nemčije mora omajati istočasno napad na vseh frontah. Angleški polkovnik Repington pravi v »Timesu«: Posamezne Vojaške akcije ne morejo imeti nikakega Odločilnega vpliva na splošni položaj, samo na vseh frontah paralelno započeta ofenziva more dati odločilen rezultat, ako jo bo podpirala ogromna artiljerijska priprava: z uporabo velikanskih množin mu-nicije, [talija odklanja udeležbo na vojnem Svetu v Parizu. Gospodarsko zbližanje z Bulgarijo. »Reichspost« poroča iz Sofije: Na vladno iniciativo se je iz vseli zborničnih strank sesč&viia komisija, da se posvetuje o uvozu in izvoZfi V razmerju z Avstrijo in Nemčijo. Vse politične stranke so enega mnenja, da Bulgarija na vseh poljih kakor vojaško tako tudi. gospodarsko sodeluje z osrednjima silama. Ententine ponudbe Ruinuniji. »Reichspost« poroča, da ententa pritiska na Ru-jnunijo, da bi razdrla avstrijsko žitno kupčijo. Angleški poslanik je Bratianu sporočil, da je ententa1 sklenila Solun odstopiti Srbiji kot kompenzacijo za njene velike žrve. Dobiček bo imela tudi Rumunija, ker se bo v Solunu napravilo posebno ru-munsko luko, kakor nekdaj srbsko cono. Anglija in zavezniki. Angleški listi priznavajo, da so zavezniki nezadovoljni z Anglijo. Francoska se pritožuje, da pošilja Anglija premalo vojakov, dočim so na Francoskem na bojišču vsi moški od 18 do 46 let ter jih je od teh že padlo 700.000 in 800.000 je invalidnih, je imela Anglija samo 130.000 mrtvih in ravno toliko invalidnih. Zaraditega se francoska industrija ne more oživiti in Francoska ne more sama zaslužiti denarja. »Economist« se boji, da se bo vojna končala s katastrofo, če se zavezniki ne bodo odločili koncentrirati svojih sil. Morda niso neupravičene besede Bonar Lawa, da je vlada v nevarnosti, da konča svoje dni na svetilkah. Postranske ekspedicije so spraviie dnevne izdatke od 1 milijona na 5 milijonov ter niti če bi bile uspešne ne morejo prisiliti centralnih držav k sklepu miru. — Tudi na Ruskem so z Anglijo nezadovoljni. Začetkom januarja se je mudil v Arhangelsku neki višji angleški častnik z naročilom, da pokupi vse rusko trgovsko broejovje za Anglijo. Sazonov se je za to zavzemal pri carju. Kupčija pa vendar ni bila sklenjena, ker se ji je protivila ruska komisija, sestavljena iz članov ministrskega sveta, državnega sveta in dume. Večino pred Arhangelskom zamrznjenih 70 parnikov pa je Anglija vendar rekvirirala. Novačenje poljskih delavk na Angleškem. Angleška vlada je sklenila, da napravi nabore med ženami za poljske delavke. Nosile bodo na rokavu trakove, ali pa si bodo nabavile posebne uniforme. 'Po bo lepo! # Nezadovoljnost med angleškim delavstvom, Na delavski konferenci v Glas-govu so zaprli delavskega voditelja John Macleana v zmislu državnobrambnega zakona. Konferenca je zahtevala najodločneje, da ga takoj izpuste. M.ed delavstvom okrožja Clyde je nastala splošna nezadovoljnost. Asquithova izjava v angleški spodnji zbornici. Angleški parlament je jel zborovati. Kralj je dal prečitati svoj otvoritveni govor. V adresni debati je Asquith podal kratek pregled vojaškega denarnega položaja. Povedal ni nič posebnega. 'Pohvalil se je, da je Anglija moralno odgovorna za uspeh aliirancev ter da je mnogo storila. Finančni minister predloži nove davčne predloge. Glede nadaljnega vojevanja se je zedinil vojni svet v Parizu. Tudi mornarica deluje uspešno, dasi nje delo ni tako očita. Briand o akciji na Balkanu. Briand je | izjavil časnikarjem v Rimu, da je zadovo- j Ijen z doseženim dogovorom, da se bo vr- ; šila v Parizu konferenca političnih in vo- j jaških zastopnikov četverozveze, konfe- t renca bo najbrže začetkom marca. Briand ; je rekel, da četudi Italijani ne pošljejo čet • v Soiun, bodo vendar Francozi in Angleži v Solunu in Italijani v Valoni, kakor tudi nanovo organizirana srbska armada tvorili, diplomatične in vojaške elemente, ki bodo dovoljevali četverozvezi borenje proti balkanski akciji osrednjih držav. Dražilci papirja. Na Nemškem so izdelovalci papirja zvišali Vnovič cene za osem odstotkov. Vzlic temu bo papir na Nemškem še vedno dosti cenejši kakor je v Avstriji. Proti oboroženim trgovskim ladjam. V trgovinski mornarici so jeli zlasti Angleži oboroževati trgovske ladje. Nemčija in Avstrija sta se izrekli, da bosta smatrali odslej take trgovske ladje kot vojne ladje ter bodo brez ozira na mednarodno pravo ravnali z njimi kakor z bojnimi; ladjami. Istemu nazoru so se pridružile tudi Zedinjene države. Anglija pa pravi, da so trgovske ladje oborožene zaradi lastne obrambe in da to ni proti mednarodnemu pravu. Spor, ki je bil nastal med Nemčijo in Zedinjenimi državami zaradi potopljenih ladij oziroma vtopljenih Američanov, je poravnan. To je torej nov spor, ki zadeva, zlasti Zedinjene države^ in Anglijo. Enakega mnenja so tudi v Švici in na Norveškem, tako da ostaja Anglija s svojim nazorom domala osamljena. Grška in Bulgarija. Bukareški »Journal des Balkans« poroča: Bulgarska vlada sc je obrnila na grški kabinet s prošnjo, i da naj precizira svoje stališče. Pred svojim odhodom je konferiral Radoslavov z grškim poslanikom Naumom, ki je izjavil, da bo ostala Grška tudi v slučaju bulgar-ske ofenzive proti Solunu nevtralna. Četverozveza hoče zasesti Atene? Nemški listi poročajo iz Aten: Poslaniki centralnih držav zapustijo Atene radi tega, ker namerava četverozveza grško glavno mesto zasesti. Belgija in londonska pogodba. Belgijska vlada je baje še vedno odločena, da ne pristopi londonski pogodbi, ki prepoveduje separatni mir. Druga mednarodna socialistiška konferenca se bo vršila sredi meseca aprila na Nizozemskem. Na tej konferenci bodo zastopane organizacije, ki so se pridružile znani Ziminerwaldski konferenci. Srbska skupščina bo zborovala po-četkom marca meseca v Nici na Francoskem. Dve tretjini Albanije so že zasedle av-stro-ogrske in bulgarske čete. Stalna mirovna konferenca v Stockholmu. Stalna mirovna konferenca nevtralnih držav se je 10. februarja sestala v Stockholmu. Ker zastopniki' Norveške, Danske, Holandske in Švice še niso dospeli, je zborovanje za enkrat provizorično. 'Tudi Forda pričakujejo v kratkem. Podlaga za razprave bo odprava oboroževanja in uvedba mednarodnega prava, ki bi branilo narode in osebe ter jim dalo politično, duševno in gospodarsko svobodo. Predsednik VVilson sprejme kandidaturo za predsedništvo pri bodočih volitvah. Besarabsko bojno črto zapadel sneg. »Pester Lloyd« poroča iz Černovic: Naši obrambni topovi so uspeli 12. t. m. Ko so priplula dopoldne tri ruska letala nad mesto, so pričeli na nje 1 juto streljati obramb- ni topovi. Desno krilo nekega ruskega letala je bilo zadeto in se je moralo izkrcati za rusko bojno črto, kakor poročajo ru-munski mejaši. Rusko bojno črto v Besarabiji ie zasnežilo ponoči na 14. t. m. Sneg leži mestoma pol rnetra visoko 'in zavira sovražne akcije. Ruski zunanji mbister ob dobi vojske. Ruski zunanji minister Sazonov je izjavil časnikarjem, dase mora pripraviti na novo poletno' vojno, ker bo trajala vojna najbr-že še celo letošnje leto in bo končana v najboljšem slučaju novembra. Zmede na Kitajskem. »Herald« poroča iz Petrograda, da je položaj na Kitajskem vedno bolj zmeden. Kitajci so na Japonce , tako razljuteni, da je moral japonski po-| slanik prositi za varstvo kitajske oblasti. ; Na Kitajskem se pripravljajo dogodki, ki ! lahko vplivajo na izid svetovne vojne, i Za spoznanje moškega značaja je po sodbi neke francoske pisateljice najpri-pravnejše sredstvo — smodka. Predno se odločiš za kakega snubca, piše ta pisateljica — daj mu smodko in glej, kako bo z njo ravnal. Ce odgrizne konec, je brezskrben in površen človek, če odreže konec ali če ga odščipne z aparatom, je preudaren in natančen človek, če spravi odrezani konec v žep, je pedant in malenkosten. Mož, ki pri kajenju vtakne smodko globoko v usta, je skeptik, a energičen in impulsiven, če rabi prepogosto cevko, je nežen, če ima okrašeno ali srebrno cevko, je ošaben. Kdor pokadi smodko do konca, je zvest in stanoviten, kdor jo po-! kadi le do polovice, je nestanoviten in | blaziran, kdor pusti, da mu smodka uga-I sne, je razmišljen in netočen plačnik, kdor ! pa pri kajenju zaspi, je miroljuben in vdan ir; bo najboljši zakonski mož. FelJerjev blagodišeči, osvežujoči, bolečine hladeči fluid izjrastlinskih esenz z zn. »EISAFIUID” ©cilijsraiaS 12 steklenic franko 6 K. Lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elza trg št. 334 (Hrvaško). Nad 100.000 zahvalnih Opišem in zdravniških priporočil. VIII. a. Podporni sklad. V. izkaz. Kremžar Jožef, Ljubljana, 2 K; Ša-pek Nežika, Jesenice, 2 K; tvrdka Kozina & Komp., Ljubljana, 20 K; Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini 10 K; tvrdka Jelačin v Ljubljani 20 K: Ciuha Viktor, Ljubljana, 10 K; tvrdka Kmet &. Komp., Ljubljana, 10 K; tvrdka Rosner M., 20 K; Lucija Stare, Koroška Bela, 4 K; dr. Lončar Dragotin, Idrija, 5 K; tvrdka Šatabon v Ljubljani 30 K; Dakskofler Angela, Jesenice, 2 K: Trojar Jožica, Jesenice, 2 K; Ivan Kocmur, Ljubljana, 2 K; Josip Erbežnik, Ljubljana, 2 K: skupaj 141 K; prej izkazanih 5S1 K 69 vin., skupaj torej 722 K 69 vin. Prispevke sprejema sodružica Alojzija Š t e b i, Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. .5. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Reklamacije za „Delavca‘ pošiljajte začasno na na' slov Ljubi lana, Šelesibur sova ulica št 6. Mlado, staro, Vsak pove: registrovana zadlruga z omejeno zavezo, Tiskovirc® za š®Se„ Suspara-stva Sn urade. Našmoder-Repe pBa&aSe Src vabiia za shode iira veseSice. .*. OMna bolniška blagajna » LbsbUani Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne uro so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta Ta p-a le £a m©Ju Ker se samo z njim krepčam, vedra® zdrav žefiod1« Imam S Ordinira Zdravnik blagajne Stanovanje Najmodernejša uredfea za tiskanje listov, krajša, brošur, muzikali! itd. StereotBpija. Lit©gr«af5Ia splošno zdravljenje Waralte ironaredbl kŽmaBi Pristni „FL0R!flN“ se dobi edino' od Rast. jinske destilacije „FL0R!flH*’ v Ljubljani, Frančišk, ul. št. 4. pritličje očesne; in ušesne bol Sodrugi, sodruginje, prispevajte za Podporni sklad Dr. Kraigher Alojzij i-s' PoP. cP2nJ Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščninn se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Postavno varovano društva I. nadstropje. — Uradne ure so Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ordinira dopoldne. V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat Dr. Tomo Zarnik v Zagorju. V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji Dr. Karo! Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji V sodnem okraju Višnjagora Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični za častnike moštvo Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17-- priporoča svojo bogato zaSogo Vozna kolesa Ceniki se dobe zastonj in Iranko CK) 13 Ogtmrci »L ni) v>' /9JtU.I'l