10. štev.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1909.
Leto
Slovenski Dom.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja do konca tega leta 1 K za Avstro - Ogrsko, 1 marko za Nemčijo, 2 liri za Italijo in ‘/a dolarja za Ameriko. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 20 vin., vsa stran 60 K, pol strani 30 K, četrt strani 15 K, osminka strani 8 K. Pri vseletni inserciji primeren popUst.
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. 1. nadstr. Rokopisi sc ne vračajo.
Nsrotnina in oglasi se naj pošiljajo upravništvu ..Slov. Doma" v Ljubljani.
Slovenci!
Iz hladnih grobov in temnih ječ Vam doni opomin na one prežalostne dni, ko je pred letom močila ulice ljubljanskega mesta slovenska kri.
V par dneh obhajamo obletnico tistih dogodkov, ki so Lundru in Adamiču ugrabili mlado življenje, premnogim drugim pa vzeli zdravje ali zlato prostost. Naš narodni ponos nam veleva, da obhajamo la dan v tilu žalosti — 20. september bodi slovenskemu narodu splošni žalni dan. Vsa Slovenija naj obleče v teh dneh žalno obleko, raz sleherno slovensko hišo naj plapola črna zastava.
Adamič in Lunder sta padla v boju, ki ga bije ne-Ie slovenski narod, marveč vesoljno avstrijsko Slovanstvo že stoletja za svoj obstoj in napredek. Čutimo, in dogodki zadnjega časa dokazujejo, da se je ravno sedaj ta boj do skrajnosti poostril. — Slovenstvo bije odločilno bilko, gre za biti ali ne-biti našega naroda.
Bratje! Ob obletnici pohiti sleherni zavedni Slovenec na pokopališče, da obišče žrtvi, ki sta padli 20. septembra 1908 v boju za našo stvar in da si nabere ob njunem grobu novega navdušenja.
Slovenci! Prihodnjo nedeljo obnovimo na grobu nepozabnih septemhcrskih žrtev prisego, da hočemo vstrajati v boju za našo staro pravdo do končne zmage!
V znamenju te obljube plapolaj tudi naša bela Ljubljana v črnih zastavah.
Podpisani odbor poživlja torej vse Slovence in Slovenke, da se udeleže prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. priredeb narodnega žalovanja. Naj bo to mirna in dostojna manifestacija naših čustev:	pla-
katno na grobovih mrtvih, navdušujemo se, veselimo se in gorimo za one, ki hočejo, da narod Slovencev živi polno narodno življenje.
V Ljubljani, 14. septembra 1909.
Za odbor:
I) r. I v a n T a v č a r , deželni poslanec.
Slovenskim staršem!
Te dneve boste zapisa vali svojo deco v šolo. Vi ljubite svoje otroke. Vi skrbite, da odvrnete vse kvarno, vse škodljivo od svojih otrok. Ne pošiljajte torej svojih otrok v nemške šole, ker nemške šole povzročajo vašim otrokom nepopisno škodo. Skušnja kaže, da otroci, ki so obiskovali nemške šole, zaničujejo svoj materni jezik, prezirajo druge slovenske otroke, da pozabijo, ozir. se odvadijo celo pravilno govoriti, da se tudi kasneje kot odraslim ne zdi nobena reč lepa, ako ni nemška. Otroci iz nemških šol nikoli nisO pravi narodnjaki, zavedne narodnjakinje. Poglejmo Nemce! Njihovo geslo je: nemške otroke v le v popolnoma nemške šole.Zakaj, to dobro vedo. Sramota za vsakega Slovenca, ki pošilja svoje otroke v ponemčevalne šole. Tu ne velja noben izgovor. Oni, ki se mislijo dalje izobraževati, se bodo tudi v slovenskih šolah naučili nemškega — pravilne nemščine. Ni treba misliti, da se pravi nemško znati govoriti, je toliko, kakor biti učen in olikan. Zal, da so nekateri še tako zastarelih nazorov., V nemških šolah je vzgoja nemogoča — pouk nemogoč, ker otroci ne razumejo jezika. Otroci iz nemških šol so topi, takorekoč mrtvi — vspeh ponemčevanja. Res, da dečkov le malo hodi v nemške šole, ji žalostno je na dekliških šolah. Vso polno ponemčevalnic za dekleta.
V Ljubljani sta dve nemški deški ljudski šoli, a dekliških ogromno število. Naštejem le nekatera: Huthova osemrazred-nica, Hutllova pripravnica, osemrazred-nica na Vrtači, šulferajnska, notranja pripravnica z internatom. V internatu Hu-thovem in internatu uršulinskem je strogo prepovedano govoriti slovensko. Zanimivo! Sme se govoriti laško, sme se govorit francosko, gotovo bi se tudi smelo govoriti kitajsko in turško, le slovensko ne.
Katera spregovori le besedico slovensko, je strogo kaznovana. Prašajte gojenke, kaj vedo one povedati. Žalostno. Samostani so opore in razširjevalci germaniza-
cije. Ne vemo na Kranjskem za noben samostan, ki bi vzgajal v slovenskem duhu. Notranje ljubljanske uršulinke so že celemu svetu znane vsled svojega nemšku-tarjenja. Nič boljše niso one v Škofji Loki. Zunanja šola je sicer slovenska, zato pa tembolj znotraj divja ognjena strast neni-škntarstva. V Mekinah imajo nune le nemško šolo, ravnotako v Repnjali, v Trnovem pri Ilirski Bistrici, v Šmihelu pri Novem mestu. In celo veliko je treba plačevati, da se tu nemškutarija pase, med tem, ko je vstop v slovenske šole brezplačen. Judežev denar! Kdo se bo čudil, da naše ženske tako rade bolj ali manj slabo lomijo »gosposko« nemščino. Zalo naša dekleta v slovenske šole in no enega slovenskega otroka v nemške!
Nušo železnicam na$ poslanec.
(Dopis iz krške doline.)
O železniški progi ob Krki med Brežicami in Novim mestom se je od otvoritve dolenjske železnice že dosti govorilo. Toda samo govorilo se je. Ker pa se s samimi besedami ne pride daleč, se je začelo ugibati, kako bi se dalo to vprašanje spraviti v tir resnega dela. Naravno je, da tega ne more napraviti en sam in tudi ne dva in tudi ne trije. Pri takem velikem vprašanju je treba Skupnega nastopa vseh merodajnih činiteljev, pri katerih ni vprašati, če je kdo liberalec ali klerikalec, Slovenec ali Nemec. To uvaževanje je napotilo pred dobrim letom može, ki jim je na srcu gospodarski napredek Dolenjske in Spodnje Štajerske, da so započeli priprave za pospešitev graditve navadnotirne (ne ozkotirne) železnice od Rogatca preko Brežic po krški dolini do'Novega mesta. Sestavil se je nekak skupen železniški odbor, ki ima svoj sedež v sredini te proge, v Brežicah. V tem odboru je zastopanih 13 dolenjskih in spodnještajerskih občin, ki pridejo pri tej progi v poštev. Železniški odbor je imel 23. majnika letos svoje
glavno zborovanje in je tudi dobil že od vlade predkoncesijo (predpravico) za izdelovanje načrtov. Dalje so tudi že občinski zastopi, osobito dolenjski, storili važne in dalekosežne sklepe v teni oziru. Na predlog županov Zurca in Bučarja se vodijo razprave pri sejah tega odbora tudi v slovenskem jeziku in pokazalo se je, da so se na skupnem gospodarskem polju našli možje brez razlike stanu, narodnosti in političnega mišljenja. Ta skupnost je tudi porok, da se bode res kaj doseglo, ako bodo stvar podpirali tudi državni in deželni poslanci, ki se bodo naprosili za krepko podporo v državnem in deželnih zborih potem, ko bode zadeva zadosti dozorela.
To vse skupaj pa ni všeč našemu drž. poslancu dr. Hočevarju. Da je nasprotnik tega skupnega gospodarskega prizadevanja, je očitno pokazal na svojem shodu v Sv. Križu pri Kostanjevici na praznik 8. septembra.
Ko je med drugim prešel na poročilo glede naše železnice, je rekel z zavitimi besedami, da so zastopniki mest Kostanjevice in Novega mesta, namesto, da bi se glede železnice obrnili do poslancev, se vsedli na lini brežiškim nemškutarjem, ki nameravajo graditi ozkotirno železnico, in sicer tako, da bode ta samo na korist nemškutarjem v Brežicah. Tej trditvi dodal je dr. Hočevar še zagotovilo, da bode on delal na Dunaju za navadnotirno železnico in za drugačen načrt, ki bode nasprotoval onemu načrtu, ki ga namerava sestaviti železniški odbor.
Na podlagi izmišljenih lažij je torej blagovolil poslanec dr. Hočevar zborovalcem v Sv. Križu nasuti peska v oči in pred kmeti spraviti v slabo luč mestni zastopstvi novomeško in kostanjeviško. Pri tem pa ni pomislil, da so v železniškem odboru tudi župan Zurc iz Kandije in šentjernej-ski ter križevški občinski zastopniki, ki delajo skupno s Kostanjevico in Novim mestom.
Dr. Hočevar je pokazal na tem sliodu, da slabo umeva svojo poslansko dolžnost in da je pripravljen temu važnemu železniškemu vprašanju ob zeleni Krki samo škodovati kolikor je mogoče.
To pa vse stori politična strast in sovraštvo, ki ga goji do svojih »bivših somišljenikov v napredni stranki, katerim se je iz jako čudnih in nemožatih razlogov izneveril. Vi kmetje pa si zapomnite, kdo je največji škodljivec vaših koristi in napravite svoj čas konec takemu varanju in slepljenju ljudstva.
Po3iu napredni slovenski javnosti.
Klerikalizem še nikdar ni s tako surovo silo butal ob slovensko napredno učiteljstvo, kakor danes. Teško prenaša uči-
teljstvo največkrat krivične udarce klerikalne nasilnosti, a vendar junaško brani svojo čast in krepko odbija vse napade ljutih nasprotnikov. Ne vda se!
Toda zaman ves trud učiteljstva, tla ne pripomore k njega boju tudi slovenska napredna javnost! Ni slovenske napredne javnosti samo moralna dolžnost, temveč je celo nje lastni interes, da podpira napredno učiteljstvo,ker v naprednem učiteljstvu leži naprednost naroda.
Ne s puhlo frazo »prijatelj učiteljstva«, temveč dejansko pokažite, da se zanimate-za učiteljska vprašanja s tem, da se vsi do zadnjega naročite na »Učiteljskega Tovariša« in.podpirate po naprednih Ustili učiteljstvo v moralnem oziru, z naročnino pa v gmotnem oziru.
Pokažite, da slovensko napredno učiteljstvo ni osamljeno, da je z njim tudi slovenska napredna javnost, ki ga podpira in brani!
politični pregled.
Avstrija.
Politični položaj v Avstriji je še vedno tako negotov, kakor je bil. K razbistre-nju položaja niso niti pripomogle konference med češkimi in nemškimi politiki, čeprav se je prav v te polagalo največ nad. Vlada ima še vedno pred sabo kot neizprosno nasprotnico »Slovansko Enoto«. OpetoVano je že'poskušala jo razbiti, toda dosedaj se ji to še ni posrečilo. Kakor poročajo z Dunaja, bo baron Bienerth sedaj poskusil odcepiti Jugoslovane od ostalih strank, združenih v »Slovanski Enoti«. Ker so naši klerikalci pripravljeni na vsako kupčijo, je mogoče, da se Bienerthu ta poskus posreči. Seveda pa je vprašanje, če lio s tem tudi dosegel redno delovanje drž. zbora, zakaj češki agrarci proglašajo, da bodo nadaljevali neizprosen boj proti Bie-nertiiovemu ministrstvu, ako ostanejo tudi popolnoma osamljeni.
Vse torej kaže na to, da bo moral baron Bienerth odstopiti ali pa se odločiti za razpust državnega zbora.
Vkljub vsej negotovosti v političnih odnošajili je finančni minister pridno na delu, da izgotovi nov finančni zakon.
S tem zakonom namerava minister zvišati davek na petrolej, podržaviti proizvajanje užigalic ter uvesti nov davek na električno in plinovo luč.
Hrvatska in Bosna.
» Vji 1 e i z daj niški« proces se bliža svojemu koncu. V torek je končal svoj govor državni pravdnik Accurti. Kakor je znano, je v obtožnici predlagal, naj se vseh 53 obtoženih Srbov obsodi v smrt na vislicah. Ker 6 mesecev trajajoči proces ni mogel dokazati, da bi bili obtoženci krivi veleizdaje, je bil državni pravdnik primoran, svojo obtožbo vsaj deloma spremeniti.
Storil je to tako, da predlaga sedaj na smrt samo 5 obtožencev, ostale pa na teško ječo od 10 do 20 let. —- V sredo je jel govoriti prvi zagovornik dr. Hinkovič, ki bo govoril par dni. Za njim bo govorilo še 17 zagovornikov. Proces bo torej končan začetkoma meseca oktobra. Kakšna bo sod bal Če bi bilo kaj pravice na Hrvatskem, hi'morali hiti vsi obtoženci od prvega do zadnjega oproščeni. — Kakor javljajo listi, je načrt ustave za Bosno in Hercegovino že sestavljen. Ustava se baje v kratkem razglasi, nakar se takoj razpišejo volitve v deželni zbor.
Ogrska.
Kadi vprašanja, da - li se ima za Ogrsko ustanoviti posebna državna samostojna banka, je prišlo do ostrega konflik-kcrlom in trgovinskim ministrom Košuta. med ministrskim predsednikom dr. We-kerlom in trgovinskim ministrom Košu-stvo že te dni sklenilo, da odstopi. Nova vlada bo najbrže sestavljena iz politikov, ki ne pripadajo nobeni stranki. Glavna naloga nove vlade bo izvedba volilne reforme na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Črna gora.
Črnogorski prestolonaslednik Danilo je imel v Morači znamenit političen govor, v katerem je rekel med drugim:	Sveto
srbsko stvar brani do pol milijona hrabrih borilcev, prožetih enega duha. Po srbskih naših trdnjavah je nameščenih tisoč topov, željnih, da spregovore strašno svojo besedo. Prijateljske vezi z brati Rusi so močnejše, kakor so bile kdaj preje. O tej ljubezni velike Rusije, kakor tudi vsega ostalega slovanstva do nas, sem se prepričal na svojem zadnjem potovanju v Petrograd. Zato sc mi širijo prsi in navdaja me mula v boljšo bodočnost srbskega naroda. Vidim, da plava nad nami duh naših carjev Nemanjičev ter nam napoveduje srečnejšo bodočnost.
O ©Pl SI.
Iz Rake na Dolenjskem. Iz vseh krajev dežele je čitati po časopisih kakih novic, kako se godi v tem ali drugem kraju, iz Rake pa pride malokdaj kaka novica med svet. Treba bo preskrbeti, da bo tudi iz našega kraja prišla večkrat kaka vest v javnost. Evo vam nekaj vrstic: V nedeljo, dne 5. septembra smo imeli na Raki na župnikovem dvorišču shod. Sklicala ga je klerikalna stranka. Govorilo se je, da bo to izključno gospodarsko - poučen shod, a, govorilo se je na njem več o politiki, kakor o drugih stvareh. Klerikalni gospodje se pač brigajo bolj za politiko, nego za kmečke koristi. Gotovo se bodo klerikalci po svoji stari navadi hvalili, kako ogromno število kmetskih mož je bilo na tem shodu in kako navdušeno so odobravali
besede posainnih govornikov. Res je bilo veliko ljudi, toda v primeri s prebivalci naše župnije vendar neznatno število, a še 1i niso bili vsi možje klerikalnega prepričanja; veliko je bilo naprednih kmetov, veliko je bilo tudi takih, ki še niso možje, nekateri pa celo nikdar ne, namreč ženske. Rilo je torej prav malo število pristnih klerikalcev. No, ti so res pošteno klicali živio, seveda na povelje duhovnikov, da bi bilo semtertja dobro si zamašiti ušesa. Sicer pa so nam tudi gospodje govorniki toliko natvezili, da smo imeli polna ušesa. Nekateri klerikalci so držali glave že kar postrani. Na shodu so govorili: dr. Janko Hočevar, župnik Hladnik in vodja kmetijske šole na Grmu Rohrmann. Shod je otvoril dekan Sehweiger iz Leskovca. Shod je trajal skoro dve uri. Državni poslanec Hočevar je poročal o delovanju državnega zbora, razpravljal je nekaj o Bosni in madžarski banki, posebno pa se je hudoval na ministre, zlasti na sedanjega ministrskega predsednika Bienertlm, češ, da je liberalec (odkdaj pa? Vprašanje pisca.) padlega barona Becka je zelo hvalil, seveda ker je klerikalec. Kaj hočemo? seveda, ker je klerikalec. Kaj hočemo? sebe in svoje pristaše, svojo stranko pa celo povišujejo v deveta nebesa. No, tudi oni bodo enkrat ponižani, čim jih ljudstvo spozna v pravi luči. Kot drugi govornik jo nastopil župnik Hladnik. Ta je pa govoril Prav prijetno, sladko in priliznjeno. V nekem oziru ga moramo celo pohvaliti: obljubljal nam je toliko dobrega, lepega in koristnega, da bi postali, ako bi se vse te obljube uresničile, srečnejši kot ameriški milijonarji. Ko je Hladnik tako lepo govoril, so si nekateri mislili: sedaj pa je revščine konec. Pa kaj je nam še povedal ta mož? Cujte in strmite dragi bralci: »Meso boste jedli vsak dan, mogoče tudi v petek, je rekel, pa zajec ne bo imel več takih pravic!« Zatorej, pripravljajte si krožnike, brusite nože, a obenem odpirajte denarnico, da si ga boste — kupili, sicer ga ne boste — jedli. Pa kaj še? Z veseljem pričakujte srečno bodočnost: morda že prihodnje leto so boste lahko vozili v kočijah, ker ceste se bodo križale vsevprek; vsaj tako je-nam obljubil gosp. Hladnik. Nekateri so dvomili, da bi bil ta mož tako mogočen; dejali so, da bo še mnogo Save poprej steklo v Donavo, predno se bo vse to uresničilo, kar je obljubljal s)>oštovani župnik. Tretji je nastopil Rohrmann. Obrazložil jo kmetske težnje, vinsko krizo in kako moramo spravljati grozdje. Toplo je tudi priporočal ustanovitev vinske zadruge na Raki. Rekel je, da tista v Krškem ni prava, menda je preveč narodna. Naglašal je, da se mora, ako hočemo svoja vina bolje prodati, ustanoviti zadruga iz malih kmetičev - posestnikov, ne pa iz velikašev. Vprašamo: Kako bo pa mali kmet shajal, ako bo treba plačati deleže po 50 K, ko še dostikrat nima denarja za najnujnejše potrebe? Treba bo vzeti posojilo, kakor je že
prej Hladnik poudarjal. Ako pa se vzame posojilo, je treba plačevati obresti, torej izdatki naraščajo, kakor gobe po dežju. Mi pa pravimo: Kmetje, pomagajte si sami! Klerikalci skrbe samo za svoj žep, klerikalizem vas ne bo osrečil! Toliko za sedaj, prihodnjič bom poročal o drugih zanimivostih. Na zdar!
Razgled po Slovenskem.
r Kranjski deželni zbor bo te dni s cesarskim patentom sklican na dan 23. t. m. Klerikalci baje nameravajo deželnemu zboru predložiti nov deželni cestni zakon in zakonski načrt o spremembi občinskega volilnega reda v Ljubljani. Ako se to uresniči, bodo napredni poslanci prisiljeni k najskrajnejšemu odporu.
r Varnostne odredbe. Baron Schvvarz je v velikih skrbeh radi prve obletnice krvavih dogodkov dne 20. septembra. Državni detektivi že mesece in tedne poizvedujejo, kaj se namerava prirediti dne 20. septembra. Schvvarz seveda misli v svoji naivnosti, da se nameravajo tega dne prirediti velike demonstracije. In dasi mu njegovi zaupniki ne morejo ničesar poročati, da bi se pripravljale takšne demonstracije, vendar se je baron Teodor tako vživel v svojo fiksno idejo, da kratkomalo ne verjame, tla bi 20. septembra ne prišlo do krvavih izgredov;. Zato je ukazal najobsežnejše varnostne odredbe. Iz najvero-dostojnejšega vira smo izvedeli, da bo v nedeljo in ponedeljek konsignirano vse vojaštvo, z vsega Kranjskega in iz sosednih dežel pa je poklicanih 300 orožnikov, da bodo skrbeli za mir in red. Ljubljana 1)0 torej kritične dni kakor mesto, v katerem je proglašeno obsedno stanje. A mi stavimo sto proti eni, da ne bo vsa ta ogromna armada vojaštva in orožništva imela niti prilike, tla bi stopila v akcijo, ako sama ne bo izzvala kakih izgredov, zakaj v Ljubljani ni človeka, ki bi sploh mislil na kakršnokoli demonstracijo. Seveda, ako bi pa gotovi vojaki postopali takt), kakor so lani meseca septembra ali letos ob priliki vojaških vaj na Notranjskem, potem pač ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti, tla bi ne prišlo do kakih izgredov. Zato g. baron Schvvarz, ako hočete, da bo vladal v Ljubljani ob obletnici septemberskih dogodkov mir in red, kar mi iskreno želimo, poskrbite predvsem, da ti t* bodo kalili miru in reda tisti, ki ste jih poklicali, da bi naj skrbeli za mir in vzdrževali red.
r Starši slovenskih realccv, pozor! Na ljubljanski realki so a- in b - oddelki. V obeh je učni jezik nemški, le veronauk se uči v b - oddelku prvega in drugega razreda slovenski, in slovenščina je po vseh b - oddelkih obvezen predmet. Po zakonu, ki ga je sklenil svoj čas deželni zbor, mora vsak učenec, ki je zglasil slovenski
materni jezik, vstopiti v b - oddelek. Kdor obiskuje a - oddelek, velja torej kot Nemec (oziroma Italijan itd., samo ne kot Slovenec). Žalibog pa se dogajajo vsako leto slučaji, da nezavedni ali premalo poučeni starši zglasujejo sinove za a - oddelke, češ, tla se bodo naučili več nemščine. Taki dijaki so vpisani kot Nemci! To ravnanje je nespametno in sramotno; nespametno, ker se otroci po a - oddelkih ne uče slovenščine in ne znajo po dovršenih študijah niti pravilno slovenski brati in pisati; sramota je to, ker taki posili - nemci zaničujejo svoj materni jezik in postajajo najhujši renegatje. Kdor zatajuje narodnost svojih otrok, ni več Slovenec.
r Na železniških postajah so okrašeni čakalni prostori z raznimi nemškimi voznimi redi in plakati. Takozvana Južna železnica sploh ne pozna slovenskega jezika. Mi pa zahtevamo slovenske vozne rede in slovenske plakate. Slovenske občine naj napravijo vloge na železniška ravnateljstva, tla zahtevajo slovenske vozne rede.
r Vozne listke na progah državne železnice imamo zdaj dvojezične. Kako pa smo se zadnjič čudili, ko smo se peljali v Trbiž in smo dobili na slovenski strani listka napis: Vižmarje - Ober - Tarvis, Na slovenski strani listka naj bo res slovenski napis, kajti mi si ne pustimo naših krajevnih imen pačiti. Vsakdo, ki ima z železnico opraviti, kako prošnjo, ulogo itd. naj to stori izključno v slovenskem jeziku. Na ta način bomo izsilili, da se bodo tudi na železnicah naučili slovensko.
i- Podivjano nemštvo. V Hrastniku je bila v netleljo sokolska slavnost. Na povratku s slavnosti so krški Sokoli v Vidmu zaslišali iz voza, v katerem so se peljali »brežiški turnerji« divje tuljenje in petje izdajalske pesmi »Die \Vacht am Rhein«. Koj nato je padel prvi strel in kroglja je prebila šipo na spalnici postaje-načelnika, ki je ta čas ravno opazoval to divjanje in se je dotični moment slučajno od okna odmaknil. Pri drugem strelu pa je bila zadeta hčerka tamošnjega železniškega čuvaja Abrama in ji je kroglja predrla nogo. Ker je bilo takrat mnogo občinstva na kolodvoru, bi se bila lahko zgodila velika nesreča, kajti nemškutarji so stre-. 1 .ja 1 i vse navzkriž. Da so nemškutarji tako predrzni, je vzrok to, ker vedo, da se jim ni treba ničesar bati.
r Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se odda za prihodnje ( šolsko leto pet deželnih ustanov. Prošnje za te ustanove in za sprejem sploh je poslati do 30. septembra t. 1. vodstvu imenovane šole.
r Deželni odbor štajerski. Kakor se poroča, postane tajni svetnik grof Attems zopet deželni glavar; njegov namestnik bo baje slovenski klerikalec dr. Fran .1 a n-k o v i č.
]• Obsojeni deželni poslanec. Poslanec slovenske duhovniške stranke na Štajerskem, g. Anton Meško, je imel 15. avgu-
sta shod v Jastrebcih pri Središču. Na shodu je kazal volilceni dolg nos in t‘ige. Psoval jih je tudi s vagabundi in fakini. Za to svojo olikanost je dobil tri dni zapora, ki se je pa z ozirom na njegovo posla-niško dostojanstvo spremenil v denarno globo 30 K.
r Nesreča na lovu. Učitelj Friderik Lešnik iz Poljčan je šel s svojim bratom Ferdinandom na lov. Temu se sproži puška in Friderik se zgrudi v hrbet zadet na zemljo. Čez nekaj minut je bil mrtev. Nesrečna soproga, ki je bila šele dobro leto poročena, je pri pogledu na mrtvega moža omedlela.
i' Prvo sokolsko društvo na Koroškem.
Vlada je potrdila pravila telovadnega društva Sokol v Borovljah na Koroškem. To bo prvo sokolsko društvo v slovenskem Korotanu. Ustanovni občni zbor se skliče v kratkem. Kakor čujemo, se snuje »Sokol« tudi v Velikovcu. Tudi tužni Korotan se prebuja iz sna!
r Slovenski vojaki najboljši strelci. Pri tekmovalnem streljanju na strojne puške v Celovcu je dobil 17. pešpolk prvo darilo.
r Vstaja v Gorici. Vlada se je končno vendarle odločila, da prestavi slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico. Ko so gori-ški Lahi to zvedeli, so postali vsi besni. Župan Bombig je celo brzojavil ministrstvu, da nastane splošna vstaja v Gorici, ako se premesti slovensko učiteljišče. Vlada se je te grožnje tako zbala, da je premestitev res preklicala. Škandal!
r V deželni službi na Goriškem je sedaj 37 Lahov; ti dobivajo plače 102.320 K. Slovencev je samo 18; ti dobivajo letne plače 40.260 K. Juristov je uslužbenih 5, med njimi nobenega Slovenca. Izmed predstojnikov uradov je samo 1 Slovenec, pa še ta več po imenu kot v resnici. Laški uradniki so se tako pomnožili pod Berbu-čevim odbornikovanjem.
r Samomor. Zunaj Zagreba se je vrgel pred brzovlak, ki vozi v Budimpešto, neki mož. Vlak mu je odtrgal glavo in pretrl desno nogo. Pri njem so dobili delavsko knjižico, glasečo se na ime Anton Kuhar iz Kranjske.
Llubljonskl noulčar.
lj Poročil se je dne 14. septembra v župni cerkvi trnovski ravnatelj »Zveze slovenskih zadrug« g. dr. Gregor Žerjav z gdč. Mileno L a v r o n č i č e v o , hčerko tovarnarja in posestnika g. Jos. Lavrenčiča. Iskreno častitamo!
lj — V spomin padlih žrtev 20. septembra 1908 zapoje pevsko društvo »Slavec« v nedeljo 19. septembra ob pol 4. popoldne ob grobu žrtev tri žalostinke.
lj Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« poje dne 20. septembra t. 1.
ob 4. popoldne na grobu nedolžno padlih žrtev Adamiča in Lundra tri žalostinke.
lj Obsedno stanje. Yr nedeljo so gospodje v vladni palači na Bleivveisovi cesti zopet proglasili nad Ljubljano obsedno stanje. Poslopje vojaškega preskrbovali-šča je bilo zopet polno vojaštva in orožnikov. Zakaj in v kakšno svrho, zaman sprašujemo. Menda gospodje pri vladi tega sami prav ne vedo. Najbrže se je baron Schwarz bal, da bi se skrivil kak las pri povratku tistim 14 nemčurjem, ki so preoblečeni kot »turnerji« šli dopoldne pomagat reševati mater Germanijo v slovenski Hrastnik. In zaradi teh nemčur-skili osebic so poklicali v Ljubljano celo vrsto orožnikov ter nabasali oskrbovali-šče z vojaki. Ali se to izplača, ko se je vendar naša preslavna vlada že lahko prepričala, da ni v Ljubljani Slovenca, ki bi si hotel onesnažiti roko s tem, da bi se /. njo dotakn'1 kateregakoli onih junakov ki predstavljajo v Ljubljani trpeče nemštvo! Seveda baronu Schvvarzu je pač mnogo ležeče na tem, da more pred javnostjo še vedno markirati, kakor da bi v Ljubljani tlela prava -— revolucijonarna žrjavica. Če že mož na vsak način hoče imeti to veselje, mi mu ga prav radi privoščimo, povemo mu pa, da namena, ki ga pri tem zasleduje, ne bo dosegel!
lj »Slovensko planinsko društvo« je izdalo razglednice »Trentarji«, reševalci dr. .los. Stojca. Narodne knjigarne prodajajo jih po 10 vin.
Dolenjslil noulčar.
d čuki v Litiji. Iz Litije nam poročajo: V nedeljo so napravili izlet v Šmartno Čuki. Zbobnali so vseh skupaj 8(5 v kroju. Seveda bo »Slovenec« dodal kak stotak. Sprevod skozi Litijo, skupaj s kaplani in vevškimi delavkami je štel v celem 194 oseb ter bil zelo žalosten, kakor ko bi šli na kak pogreb. Nobenega Živio- ali Na zdar - klica niso slišali; zastav pa je bilo razobešenih na hišah skupaj pet. Na farov-žu ste viseli dve, a o priliki sprevoda na Telovo visela je le ena. — Ob nedeljah imamo vedno mašo ob 9., za katero vabi naš pobožni mežnar ob 8. Tudi to pot je vabil ob 8., potem pa uro ustavil, ter skupaj zvonil mesto :t/4 na 9., šele ko je bilo '/•, na 10. ura, seveda da so tačas Čuki odšli proti Šmartnu. Nekatere naše gospodinje, ko so zvedele, da bo pričetek maše še - le, ko Čuki odidejo, so lepo molke in knjižice odložile in ostale doma, nekatere so šle že celo iz cerkve, ker nimajo časa in tudi ne volje, da bi čepele v cerkvi radi Čukov. Ker je pa v nedeljo ne biti pri maši zelo velik greh, naj za to mežnar ali pa tisti, ki mu je to zamudo naročil, dela pokoro. Morda pa ni greh, ako se radi klerikalne prireditve ne gre k maši? Pred tem izletom čuka rije smo občudovali mežnarico
Lenko, s kako navdušenostjo je agitirala in beračila, da je delala vsaki že dobro iz-vežbani ciganki čast in konkurenco. Vse bi ji bilo prav prišlo, še celo »žajfce« bi se ne bila branila, če bi jo le mogla dobiti. Ljudje so pa rekli, mar bi nabirala za svojega revnega brata, ki mora beračiti, da laglje preživi svojo rodbino. Zelo vesel je bil te prireditve tudi naš vrli klerikalček, a velik prijatelj celjskega Rakuša; vzel .je seboj na veselični prostor ženo in svoj mali naraščaj. Čuki so se lahko prepričali, da jih ne tukaj, ne v Šmartnem nobeden boljši človek ne upošteva in da imajo presneto malo simpatij. Seveda se bo jezil najbolj dekan Rihar, ki je gotovo pričakoval drugačen sprejem. Nam Litijčanom radi tega gotovo ne bo odšla kaka posebna pridiga, kakor o priliki zborovanja svobodomislecev 8. t. m. Pa ne vemo, če nas bo s takimi prireditvami in pridigami kdaj pripeljal nazaj h Kristusu kralju. Amen.
d Nesreči. Iz Litije se nam piše: Dne (i. septembra se je peljal domu na. otavi posestnik in okrajni sluga iz Litije Franc Damjan ter padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil ključnico na levi strani; 8. t. pa se je na litijski postaji ponesrečil železniški uslužbenec, 271etni Fortunat Šker-bina, oženjen in oče več otrok. Valil je sod vina ter mu je sod odtrgal kazalec na levi roki.
<1 Šolo v Grosupljem razširijo v dvo-razrednico.
d Legar na Dolenjskem. Radi slabe vode je nastal v novomeški okolici legar. Obolelo jo na tej bolezni že kakih 20 oseb.
d Sokolski izlet v Semič. Pišejo nam iz Semiča: Dne 12. t. m. sta priredila črnomaljski in metliški Sokol izlet v Semič. Temu izletu so st; pridružile tudi vrle So-kolice iz teh mest. Došle goste je pozdravil podnačelnik seiniške požarne hrambe g. Zupan. Požarna hramba je spremila Sokole na prostor, kjer so se vršile vaje. Točno ob 4. so nastopile črnomaljske, za njimi pa metliške Sokolice. Izvajale so proste vaje prav izborno, črnomaljski in metliški Sokoli so izvršili na orodju svoje vaje tako lepo, da jih je občinstvo kar občudovalo, zlasti je pa očaral vse navzoče akademik gosp. Karel Fuks iz Metlike. Njegov nastop pri telovadbi je fin in izvršuje najtežje vaje z največjo lahkoto. Belokrajina je pač lahko ponosna na takega Sokola. Žal, da se ni tem vrlim gostom v Semiču postreglo tako, kakor v resnici zaslužijo. Gostje so odšli ob pol sedmih zvečer iz Semiča. Semičanom na čast se mora reči, da so bili taktni, ker niso motili izleta z nobenim izzivanjem. Prav bi bilo, da hi bili napravili Sokoli izlet na Rečice, kjer ustanavlja ravno sedaj nemški »Schulver-ein« nemško šolo na slovenski zemlji za slovenske otroke, ki so dosedaj obiskovali sem iško šolo.
Z druge strani smo dobili to - le poročilo: Sokola v Črnomlju in Metliki sta priredila v nedeljo, dne 12. septembra večji
izlet v Semič. Vzlic slabemu vremenu se je udeležilo tega zleta veliko število Sokolov in Sokolic, kajti vsi smo si bili v sve-sti, da gremO manifestirat za sokolsko idejo med naše priprosto belokranjsko ljudstvo iri to v kraj, ki je skoraj popolnoma pozabljen od drugih. Presenetil nas je sprejem vrlih Semičarjev. Pred vasjo pozdravila je Sokola požarna hramba; nje podnačelnik je v jedrnatih besedah naslikal pomen Sokolstva za Belokrajino, zlasti, ker skušajo sovražni nam Kočevarji veflno bolj prodirati v naše slovensko ozemlje. Ko je prikorakal Sokol v Semič, videli smo, da bije i tu mnogo naprednih src, kar nam pričajo zlasti obilne zastave, ki so bile izobešene in velika udeležba pri javni telovadbi. Sokol je častno izvršil svojo nalogo, a kličemo mu: Naprej med naše dobro belokranjsko ljudstvo, dajte mu moči in energije, da se otrese onih verig, ki ga tlačijo k tlom ter mu ne puste, da bi se razvijal, kakor mu je usojeno. Na zdar!
d Iz Starega trga pri Črnomlju. V naši, dosedaj v naprednih rokah se nahajajoči občini se imajo vršiti v kratkem občinske volitve. Klerikalci bi radi dobili občino v svoje kremplje ter so se zato z vso silo vrgli na agitacijo, pri čemur se poslužujejo vseh dopustnih in nedopustnih sredstev, zlasti pa seveda prižnice in spovednice. Najliujši njih agitator je poleg novo poslanega nam kaplana naš c. kr. poštar Miha Bižal, ki kakor berač hodi od hiše do hiše. Opozarjamo na to c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu s prošnjo, da navedenega poštarja poduči, da naj rajši bolj vestno opravlja svojo službo, kot pa da se na tak način peča s strankarsko agitacijo. Ako imate gosp. poštar preveč prostega časa, Vam svetujemo, da ga rajši porabite za zabavo, ne pa uradnih ur, kakor se je to zgodilo 31. avgusta t. 1., ko je bil poštni urad od 11. ure dopoldne do 5. ure popoldne zaprt, dočim ste se Vi zabavali na hrvatski strani. Najprvo služba, potem šele zabava in agitacija, to si zapomnite g. poštar, ker se bodemo sicer obrnili naravnost na c. kr. poštno ravnateljstvo.
d Iz Bučke nam piše somišljenik: Dne 5. septembra je na Bučki v šolskem poslopju predaval ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Govoril je v poljudnih besedah o umnem kletarstvu in o deželni vinarski zadrugi. Prav živo nam je opisal sedanjo vinsko krizo in nas lepo podučeval, kako naj bi se te rešili in kako naj bi potom zadruge spravljali svoj pridelek, vino, v denar. Dasi je nam govornik živo priporočal ustanovitev vinske zadruge, ki je nam krvavo potrebna, dasi je bilo kmetov nad 100 navzočih, vendar je žal govoril gluhim ušesom, zakaj, ko je zaključil svoj govor," se ni niti eden poslušalcev oglasil za besedo, da bi izrazil svoje mnenje ali prosil za kako pojasnilo, marveč so se vsi molče obrnili in razšli. Niti zahvaliti se mu ni utegnil nobeden. To je žalosten znak za našega kmeta, da se ne da pouče- I
vati, marveč dela vedno po staren kopitu. Zato ni čuda, da kmetski stan propada; zato ni daleč čas, ko bomo prišli Dolenjci na beraško palico, ako se ne bomo pravočasno spametovali. Je že tako pri nas: Ako strokovnjak kmeta podučuje, kako bi si naj pomagal iz zadrege, on tega ne posluša. Ako duhovnik naroči: pridite, da bomo molili zoper svobodomiselce, oho, takrat je vse pokonci, kakor se je to zgodilo v nedeljo dne 5. t. m. Najbolj naprednega se nam je pokazal pri tem predavanju naš župan Vajs. On, ki hoče vedno veljati za prvega, on, ki se šteje za najumnejšega v občini, je tam zadaj molče stal ves čas, on, od katerega smo pričakovali, da se bo ob zaključku predavanja zglasil za besedo ter nam nasvetoval to in ono, je molčal kakor riba ter z drugimi vred popihal iz sobe, ne da bi se govorniku v imenu poslušalcev zahvalil, kakor bi to moral storiti. Lep župan to, kaj? Nehote se nam vsiljuje vprašanje: Za kaj pa ste Vi, gosp. župan, pravzaprav postavljeni? Ali samo zato, da imate častno ime: »Gospod župan«? Ako se ne zavedate svoje naloge, ki ste ji jako slabo kos, tedaj Vas iz srca obžalujemo. Za dopisnika ne skrbite, tudi še kdo drugi zna pisati, ne samo »Sk.« Pa brez zamere gospod »Weiss«.
d Požar v Stari vasi. Pišejo nam: V soboto ob pol 12. dopoldne je začelo goreti v Stari vasi pri Škocjanu. Pogorelo je šest kmetov. Zažgali so seveda zopet otroci. — Za danes se omejimo s tem kratkim poročilom. V eni prihodnjih številk »Slovanskega Doma« spregovorimo o tem požaru, kakor tudi o požarni hrambi iz Škocjana nekaj več.
d Gospod grof Barbo in gospod kletarski nadzornik Gombač sta sklicala v nedeljo 5. septembra shod Vinogradnikov v Mokronogu. Snubila sta za nekako okrajno vinarsko zadrugo, ki bi bila podrejena pred kratkim ustanovljeni deželni. Izvlil se je pripravljalni odbor, ker so bili zborovalci proti temu, da bi se že takoj nabirali, ozir. podpisovali člani. Vsa zadeva potrebuje temeljitega premisleka. Izvoil se je pripravljalni odbor, ker so pravil, posebno v tem smislu, da bodo imeli res vinogradniki glavno besedo, ne pa kak zadružni klerikalni uradnik, ki nima niti pest vinograda, a s privoljenjem klerikalnega odbora lahko petdesetkrat preglasuje naprednega kmetiča, ki si ne more nakupiti veliko deležev.
d Na Gombačevem shodu vinogradnikov v Št. Janžu na Dolenjskem so bili kmetje enodušno mnenja, — da okrajne zadruge, kateri bi bila voditeljica deželna vinarska zadruga s tako strankarsko-kle-rikalnim odborom — ne potrebujejo. Ce že hočete imeti društvo, ustanovite tako, da nam bo pripeljalo mnogo dobrih kupcev, — tako pravijo naši kmetje. Vino bodo že vinogradniki sami prodajali in tudi bodo znali določati cene vinu sami.
d Ustanovitev društva »Sokol« v
Mokronogu je gotova stvar. Na praznik 8. septembra je slovesno sprejel krške in brežiške telovadce ves trg, ki je bil popolnoma v zastavah. Mokronožani so pokazali ta dan, da so še vedno napredni in narodnozavedni. Le tako naprej in vselej!
d Veselica v korist Clril-Metodove družbe v Mokronogu je krasno uspela vsestransko. Vrlim gospem in gospicam, vsem zavednim prirediteljem, podpirate! jem in sodelovateljem: srčna hvala.
d Cesto od Kostanjevice do Osterca je deželni odbor odločil med občinske ceste in bo morala za vzdrževanje te ceste zana-prej skrbeti namesto kostanjeviške graščine občina kostanjeviška. Upamo, da bode to cesto na željo in sklep cestnega odbora samega deželni zbor uvrstil med okrajne ceste.
d Shod v Sv. Križu pri Kostanjevici je imel v sredo, dne 8. septembra klerikalni poslanec dr. Hočevar iz Krškega. Glavno besedo je imel seveda — kaplan. Dr. Hočevar, ki je doma v Krškem pogorel s klerikalno vinarsko zadrugo, je prišel tako ustanavljat v Sv. Križ. Govoril je lepo in sladko, kakor je njegova navada. Obljubil je kmetom vse: vodovode, ceste, železnico, ki jo bo čisto sam napravil in druge take reči. Kako je zabavljal na železniški odbor, je čitati na drugem mestu.
d Nesreča. Pri spravljanju otave je pretečeni teden padel posestnik in občinski odbornik Anton Bizjak iz Kostanjevice pod naložen voz tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Pomilujemo vrlega kmetskega somišljenika in mu želimo hitrega okrevanja.
d Ustanovila se je v Krškem prva vinarska zadruga za krški in kostanjeviški okraj. Vabimo vse domače vinogradnike, da v velikem številu pristopijo v to zadrugo, ki je na trdni podlagi in v stookovnja-ških rokah. To podjetje bo vodil gosp. Gregorič v Krškem, v odboru pa so sami domači kmetje in vinogradniki.
d Gospodarstvo v Belokrajini! Iz Črnomlja nam pišejo: »Slovenec« si je v ponedeljkovi številki zopet privoščil belokranjske napredne kmete. Rad bi nekaj povedal, a ne prinese nič stvarnega na dan — same čenčarije. Hotel je pisati o liberalnem gospodarstvu v Belokrajini, a nazadnje prinese na dan to, kar ga grize — da ne mara nobene nove šole več v Belokrajini, ker so učitelji sami liberalci. Belokranjski župani in kmetje, tu vidite, kakšni so ti vaši prijatelji, ki se rnaste po farovžih. Napada belokranjske župane, da so sami gostilničarji, s čimer hoče reči, da izrabljajo svojo župansko čast za svoj lastni žep; napada njih delovanje v prid občine, da nalagajo vedno večje naklade, za občino pa nič ne store itd. Toda, kakršen je človek sam, tako sodi o drugih. Belokranjski kmetje! Desetletja in desetletja ste morali prenašati doma in v tujini največje težave, da ste lahko skrbeli za svojo deco in nihče ni slišal vašega jadi-
SL O V E N S K I D O M.
6. Stran
kovanja*, ob času, ko se vam je godilo naj-slabše, prišel je kakšen duhovnik in šel z bisago od hiše do hiše ter tirjal od vas biro, d asi marsikateri niti krajcarja ni imel/, da bi si kupil za otroke kruha; prišli so klerikalni agitatorji med vas in začeli so ustanavljati klerikalne posojilnice, katere imajo sedeže vse v farovžih, kamor ste nosili shranjevat teško prislužene novce, misleč, da boste meli vsaj nekoliko koristi od teh posojinic — ali kako ste se varali. Dasi obstojajo posojilnice že po več let skoraj v vsaki drugi vasi, niste imeli od njih še nobene koristi, kajti ves čisti dobiček je izginil, da nihče ne ve za njega. — Ustanavljali so po Belikrajini konsumna društva, od katerih jih je mnogo izginilo in vsa škoda je padla na rame ubogega kmeta. In tako ustanavljajo še sedaj med vami naši dični klerikalci mnogo društev, ki nimajo druzega namena, kakor da molzejo iz kmetskih žepov trdo zasluženi denar, ki potem izginja v malhah brez dna. In ti ljudje očitajo potem županom, da nalagajo vedno večje doklade. No da, od tega ne gre nič v njihove žepe. Ravno tako so ti ljudje tudi proti novim šolam v Belo-krajini, in to samo zaradi tega, ker vsi učitelji ne trobijo v njihov rog, amx>ak povedo kmetom, kako morajo delati, da bodo imeli kmetje res sami kakšen dobiček od dela. V Belokrajini bi treba še mnogo novih šol. Revni otroci morajo hoditi po 2 in 3 ure daleč v šolo — kako sledijo potem ti revčki poduku, si lahko vsak sam misli. Mokri, po zimi vsi zmrznjeni in lačni morajo hoditi šestletni otročički po več ur, da pridejo v šolo, ako pa kateri manjka, potem pa že skrbijo gotovi »prijatelji« kmetov, n. pr. metliški Vukšinič, da mora ubogi kmet visoko kazen plačati. Dolžnost dežele bi bila, da bi skrbela za nove šole, toda, če imamo Belokranjci take zastopnike, kakor je naš dični Šuklje, potem ni čudo, da se živ krst za nas ne zmeni. In sedaj, ko so kmetje sprevideli, kakšne prijatelje imajo po farovžih, ko so se postavili na lastne noge, ter se jih je že mnogo otreslo onih črnih verig, ker hočejo biti neodvisni, sedaj bljujejo ravno tisti, ki se delajo tako velike prijatelje kmetov, žveplo na belokranjskega kmeta, sedaj jim je tisti kmet, ki ga vedno zlorabljajo v svoje črne namene, pijanec itd. Kmetje, zapomnite si to. Otresite se verig, ki vas tlačijo k tlom — bodimo neodvisni kmetje, potem nas čaka lepša bodočnost.
d Iz Metlike. Klerikalci so začeli s strahovlado na celi črti — od najvišjega uradnika do zadnjega kaplana v kaki zakotni vasi. Zlasti duhovniki so začeli posebno oblastno nastopati in zlasti značilno je to, da zlorabljajo svojo oblast v to, da hujskajo en stan proti drugemu, češ, potem bode lažje delo za naše črne namene. V to zlorabljajo celo prižnice. Tako je zopet naš kaplan Stanko — človek, katerega niti »Marijine device« več ne spoštujejo, kakor se da sklepati iz njih govorjenja —
, porabil na praznik zopet priliko, ter je napadel s prižnice metliške fante, češ, da ne hodijo k maši, ker jih je kot metliške »purgarje« sram biti s kmetom v cerkvi. Kaj takega premore samo takšen človek, kakor je Stanko. Metliški fantje in tudi meščani se niso nikdar sramoval kmeta, ker ga bolj spoštujejo, kakor gospodine Stanko, ki vidi kmeta samo takrat, kadar je treba biro pobirati ali pa kmetsko dobroto zlorabljati v svoje črne strankarske namene. Ali ni res tako, gospod Stanko 1 d Neki Tinko, ne vemo ali Bajskov ali pa kateri drugi dolgosrajčnik, zopet nesramno laže v zadnji številki »Domoljuba«. Piše namreč o zastrupljenju otroka narodnjaka Antona Jakšeta, o katerem so izrekli zdravniki, da je imel pljučnico, umrl je pa otrok šele tretji dan in ne takoj.
d O »Belokranjcu« vaša trditev Tinko, da bi zmrznil, je pač tolažba, a slaba; postal je namreč tednik v povečani obliki pod lepim imenom »Slovenski Dom«, ki vam dela mnogo skrbi in žalosti, ne samo vam, ampak vsem vašim pristašem, ki jih zbirate po raznih izobraževalnih društvih, kjer jih učijo izobrazbe taki neizobraženci, kakor ste vi, ki hujskajo proti vsemu in vsakemu, kdor ni njim slepo pokoren.
d Kar se tiče gradačkih palač je pač Tinko in vsi njegovi pristaši malo k zgradbi pridal, sezidane so z lastno pridnostjo, ne pa iz kmetskih žuljev; s temi se zidajo navadno župnišča in klerikalni zavodi, konsumi itd., tako da mora kmet potem dvakrat škodo trpeti.
d Uspešno delovanje gradačke pravilno kmetske hranilnice in posojilnice klerikalce grozno jezi. To je lahko umevno, ker ima ta, katere član je Jul če, kakor si ga »Domoljub« dovoli imenovati, in še do 200 najboljših kmetov iz te okolice, en dan več prometa, kakor vaše a la Podzemelj, Suhor, Radoviča itd. pol leta skupaj, samo s to razliko, da gre dobiček vaših v farovški žep, gradaške pa v prid kmetskega stanu in vseh udov.
d O gospodu Jekovcu vam Tinko lahko le toliko povemo, da je Mazelle ravno tako srečen, kakor poprej, ko ga ni poznal.
d Tudi računi nas nič ne brigajo, kaj, Jože Rome1? To bodemo pa videli! Torej, mi smemo le plačevati, naše groše šteti pa smejo drugi, izborno!
d Iz podzemeljske fare. Župnik Rome si zopet lahko zapiše v svojo spominsko knjigo karakterističen dogodek iz svojega dušnega pastirstva. Znano je namreč vsem faranom, kako dragi so prostori na pokopališču pri farni cerkvi: po 100 do 150 K za en grob. Pričakovati bi bilo, da bi vladal na tem prostoru tudi red, toda, da ni temu-tako, pričajo sodnijski akti v Metliki. Župnik namreč misli, da je pokopališče farovški pašnik in pošilja svojo živino na ta prostor pasti. Pri tej priliki je živina prevrnila nagrobni spomenik umrlega gosp. Repovža. Da bi krivda ne padla na
10. ‘štev/
župnika, obdolžil je ta hitro fante, meneč: s tem bo stvar v redu. Ali ga. Repovževa se ni dala s temi lažnjirimi izgovori pomiriti, šla je po svojo pravico k sodišču v Metliko, kjer je slišal župnik, da se tako ne gospodari s stvarmi, katere spadajo ▼ njegovo področje. Obsojen je bil, da mora spomenik takoj popraviti in vse stroške plačati. Gospod sodnik gotovo ni rekel: iz cerkvene kase, temveč iz žepa tistega, ki tako malomarno gospodari s kmetskimi žulji.
d Iz Metlike nam pišejo: Kakor ste že javili, se je poročila iz obče spoštovane in priljubljene družine Makarjeve hčerka gospodična Mimica z gosp. Gustavom Jer-šinovičem, c. kr. nadporočnikom, sedaj v Bileku v Hercegovini. Poroka je bila dne 14. t. m. v lastni kapelici na Krupi, poročil jih je grško - katoliški župnik gospod Ilija Hranilovič.
»SO*
Gorenjski nouičnr.
Jfovice iz Št. Vida.
g C. kr. avstrijska državna železnica kot ponemčevalnica. Iz Vižmarij se nam poroča:	Naša c. kr. državna železnica bi
nas davkoplačevalce najraje čez noč ponemčila. Pred kratkim je dobil nekdo iz Ljubljane od slovenske tvrdke v pravilni slovenščini naslovljeno pošiljatev. Železnica pa mu je poslala na dvojezični tiskovini nemško izpolnjeno obvestilo. Res je sicer, da je na tej tiskovini .slovensko besedilo tako majhno, da se ga komaj vidi, toda to je še večja krivica. Pa naj tiskajo za slovenske stranke samoslovenske, za nemške pa, kakor bodo Nemci hoteli, ustreženo bo vsem! lliba pri glavi smrdi in do-tičnike, ki jim smrdi slovenščina, iskati je pri ravnateljstvu v Trstu. Avstrijski državljani pa nimamo samo dolžnosti, nego tudi pravice, in te zahtevamo 1 Na zahtevanje prejel je naš naslovnik slovensko obvestilo, toda stampilja postaje je bila spaka: Vismarje. Obljubilo se mu je, da se bo napravilo tudi: Vižmarje, mi pa pravimo, naj se napravi izključno: Vižmarje, kajti Nemca ne bodo našli pri nas, tudi če bi ga podnevi s svetilko iskali.
g Za kaj ima c. kr. državna železnica denar, za kaj pa ne? V Kranju je bil železniški uradnik neki Inglič. Bil je poturica, vendar pa član Sokola in drugih narodnih društev. Koncem leta je vložil prošnjo, češ, naj mu železnica povrne vse stroške, kajti on je bil kot Nemec v Kranju prisiljen, slovenska društva podpirati, da je lažje shaja z občinstvom. In čujte, c. kr. državna železnica mu je prošnjo uslišala. Ali se ne pravi to podpirati skrajno brez-značajnost med uradniki? Za vzgojo brez-značajnikov je tedaj denarja dovolj — ni ga pa za razširjenje vižmarskega kolodvora, kjer je potujoče občinstvo po zimi in ob slabem vremenu prisiljeno, ustavljati
Stran 7.
se v smrdljivem brlogu, ki se imenuje čakalni prostor.
g »Uradne osebe« občine šentviške so hodile okrog na večer zastaveničke na čast gosp. Žirovniku. Bile so sicer popolnoma odveč, kajti mi smo imeli svoje lastne reditelje, razuu tega sta bila prisoLna tudi dva orožnika. Ako pa je že bila potreba za to, naj bi se bile nastavile mirne in obče-spoštovane osebe za tak posel, ne pa take, da se je marsikdo že po njih samih čutil izzvanega . Prva »uradna oseba« je bil občinski pisar Frane Vidmajer. To je tisti mož, o katerem govore, da kuje ovadbe na glavarstvo in sodišče radi pobijanja šip, motenja nočnega miru, razžaljen j a uradnih oseb itd. Noben naprednjak ni pred njim varen in tak človek nastopa kot »uradna ošeba«. Druga »uradna oseba« je bil Jože Arhar, o katerem jr splošno znano, kako je bila na zadnjem vižmarskem taboru in da večkrat v kupico pogleda. Ko ga je nekdo vprašal: »Kje pa imaš zapisano, da si uradna oseba?« se je potrkal na žep, češ, tukaj notri imam, pa zdaj nimam časa ven jemati. Res, izboren dokaz! V listnici bi imel tudi lahko zapisek vseh dolgov ali še kaj zanimivejšega. Danes ne pripomnimo drugega, kakor da sta bile obe »uradni osebi občine Št. Vid nad Ljubljano« uradno žaljene. »Uradna oseba« Jože Arhar pa je bil nekaj dni popre-je obsojen na dva dni radi razžalitve nekega sovaščana. Ker žalitev ni bila »uradna«, je to pot za »uradno osebo« Jožo še dosti ugodno izpadlo.
fX Naša Judita se zdaj, ko je Holofer-nn odsekala glavo, ne čuti nič več kaj srečno v Št; Vidu. Mi pa pravimo: Judita, H imaš slabo vest!
g Načelnik čukov v Železnikih pobijalec. Iz Železnikov nam pišejo: Dne 13. t. m. v mraku sta načelnik tukajšnjega društva »Orel«, Matija Kavčič, in njegov tovariš ubogega gozdnega delavca Ivana Šmida iz Smoljeve tako pretepla, da ni upanja na ozdravljenje. Potolkla sta ga na tla in še ležečega na tleh divje s kamenjem pobijala. Jako vneti član tega društva je tudi župnik Marčič, ki ima vedno mnogo proti naprednjakom rovariti, a da hi pred svojim pragom pomedel, mu niti na misel ne pride, četudi se v najslabši luči kaže njegova vzgoja. Do male izjeme so člani tukajšnjega Orla vsi podobni svojemu načelniku in le čudimo se, kako da tisti ne izstopijo iz društva, ki imajo še količkaj poštenosti v srcu. Župniku pa le čestitamo na njegovih uspehih, ker naprednjaki mu res kar nič niso nevoščljivi njegovih sadov, s kojimi si pri poštenih ljudeh ne pridobi ugleda. Dopisnik »Domoljuba« naj sedaj piše o svojih* pristaših, ker ima dovolj gradiva, ter naj pusti v miru napredne Železnikarje.
g Kje smo vendar? V soboto zjutraj je čakala na i>ostaji v Škofji Loki večja družba na gorenjski vlak, da se odpelje
proti Ljubljani. Bili so to sami kmečki ljudje. Ko so hoteli imeti vozne listke, zadrl se je poslujoči uradnik: »Ich verstehe nieht slovenisch!« K sreči je bil med ljudmi neki mož, ki je za silo razumel nemško. Ta je potem v nemškem jeziku zahteval vozni listek do Ljubljane. To pa zopet ni bilo prav, kajti uradnik je po vsi sili hotel, da vzamejo ljudje vozne listke »tour in re-tour«. Ker jih ljudje niso rabili, jih seveda tudi niso hoteli vzeti. Uradnik je kar divjal. Ko se ljudje le niso hoteli udati, jim je slednjič dal neke rumene papirje. Ko so nato zahtevali, da se naloži njihova prtljaga, jim je uradnik odgovoril: »Habe keine Gepackscheine! Kami nicht expedieren! Folgt nach!« Nato je tako zaloputnil vratca. pra blagajni, da se je okno zdrobilo. Ko potniki le niso odnehali, se jim je slednjič tudi prtljaga naložila. — Z ozirom na gori navedena resnična dejstva vprašamo z vso upravičenostjo: Kje smo vendar? Ali smo še v Avstriji, ali smo že v Prusiji? Kaže pač, da smo že pod prusko vlado, kajti tako, kakor se postopa s Slovenci, tako postopa pruska vlada z zamorci v Afriki!
Notranjski nsuičor.
n Bralno društvo v Gor. Logatcu je
praznovalo 8. t. m. 251etnico svojega obstanka. Veselica, ki se je vršila pri tej priliki na prostornem vrtu gosp. Lenassija, je prav dobro uspela. Iz srca želimo, da bi društvo res kmalu otvorilo javno ljudsko knjižnico za Gor. Logatec, kateri je bil tudi namenjen čisti dohodek veselice.
n O čem pridigajo naš gosp. župnik. Včasih se je slišala iz prižnice sama božja beseda. Danes pa že ni nič posebnega, ako posveti kranjski duhovnik glavni del svoje pridige — politiki. Največkrat se to seveda zgodi na povelje od zgoraj. In tako nam je gosp. župnik tudi v nedeljo, ko je bil v Ljubljani II. sestanek »Svobodne Misli«, govoril o najnovejših svetnikih oziroma mučencih t. j. o svobodomislecih. Da si je predvsem privoščil urednika »S. M.«, jjB samoobsebi umevno. Počaščena je bila to pot tudi Tollazzijeva hiša, ki je imela tega »antikrista« celo pod streho. Seveda je mož jako previdno govoril, dobro vedoč, da bi se ga takoj prijelo za hudobni jezik, kakor hitro bi kaj preveč iz-bleknil. Klerikalna hudobija pa vseeno jasno odseva' iz župnikovih besed. Dobro, da se ljudje dosti ne zmenijo za njegove čenče. Kam bi pa tudi prišli, ako bi se ravnali po njegovem nauku: namen posvečuje sredstva! —
n Logaški »Sokol« se krepko razvija. To jo pokazal s svojim nastopom pri veselici bralnega društva. Spominjamo se nehote pokojnega gosp. Mačeta, ki mu je prorokoval tako zgodnjo smrt, da ga je že ob rojstvu krstil »mrtvo rojeno dete«. Res — človek obrača, bog pa obrne! Na
Silvestrov večer priredi »Sokol« zopet veselico z javno telovadbo.
n Naših dušnih pastirjev ljubezen do bližnjega aii črna nehvaležnost. Ob priliki zadnje veselice je zmanjkalo gosp. Le-nassiju stolov. Pošlje po nje h »Kat. izobr. društvu«, ki ima ravno nasproti svoje prostore, meneč, da jih gotovo dobi, ker jih je tudi on že večkrat posodil imenovanemu društvu. Pa se je pošteno zmotil. Za »Sokoma« ne dam nič«, je bil odgovor. Tako daleč sega torej sovraštvo naših Kristusovih namestnikov, da ne privoščijo svojemu bližnjemu niti — stolov in da pozabijo pri tem celo na to, kar zahteva olika. No, pa naš gosp. župnik so baje itak iz hribov doma.
n »Katoliški dom« stavijo naši za čast božjo nad vse vneti klerikalci. Medtem pa v Dol. Logatcu že tretjo nedeljo ni slišati pri službi božji nobenih orgelj in izgleda pročelje farne cerkve tako, da se gotovo bogu smili, kako šele nam. Gosp. župnik, kaj ko bi se za to toliko brigali, kakor se za svobodomislece! Tu se pač najlepše vidi, da je klerikalno navdušenje za vero gola hinavščina oziroma da imajo v srcu za boga — zadnji prostor. Ako vam je v resnici toliko za vero, skrbite najprej za božji hram in potem misite na drugo!
n Župan Rudolf iz Ornega vrha je tožil »Slovenski Narod«. A ni prišlo do razprave, ker se je prej »poglihal« na način, da plačajo vsak svoje stroške in da prinese »Slovenski Narod« izjavo, ki v bistvu nič ne pomenja. To se je zgodilo. Župan Rudolf, ki se ni hotel doslej še z nikomur v svoji ošabnosti poravnati — je ponižno podal roko v spravo celo liberalnemu časnikarju,ali drugače povedano: Dominik se je zbal sodne razprave. Crnovršci želimo: 1.) Rudolf (ne njegova žena) naj sedi ob uradnih urah na pošti in naj bo z vsako osebo prijazen. 2.) Pismonoša naj ima spravljena pisma v poštnem uradu, ne v svojem stanovanju, in naj jih ljudem redno dostavlja. 3.) Kadar ni Dominika doma, ali vodi občinsko sejo, ali gre na lov, ali gre agitirat za kake volitve, naj si dobi namestnika. A, mi ne bomo zadovojni, ako bo ta namestnik njegova žena ali celo dekla. 4.) Župan Rudolf naj si enkrat za vselej izbije iz gl a.Ve, da je vsenTogočen gospod. Oe kdo bogastvo podeduje, še ne dobi pravice, da zaničuje in vničuje vse, kar ž njim jiolitično ne soglaša. Ako nas bode g. župan ubogal in bo pravičen na vse strani, dobro. Ako ne (in to si domišlju-jemo), potem na zopetno svidenje — pred porotnim sodiščem.
n Kolodvorska restavracija v Št. Petru na Krasu preide v najkrajšem casu v druge roke in dosedanja imeteljica, huda Nemka, bode hvala bogu odšla. Imela je skoraj vedno le Nemce za uslužbence, ki so bili slovenščine popolnoma nevešči. No, pogrešal jo ne bode nihče, najmanj pa poštni uradniki, katerim je odpovedala abonement, razun enemu, ki je Kočevar,
to se pravi, zagrizen nemškutar. Upamo, da se bodo razmere pod novim vodstvom v vseh ozirih temeljito zboljšale.
n Posledica prepira. Dne 12. t. m. po popoldanski službi božji je nastal prepir med 151etnim Cirilom Sedmakom in 181et-nim Francetom Kobalom v Planini. Sedmak je priložil Kobalu zaušnico ter zbežal. Kobal je na to pobral na tleh kamen ter ga zalučil z vso silo za Sedmakom. Zadel je pa mesto njega, otroka Jakoba Hlada, ki se je igral pred hišo. Otrok je dobil hudo poškodbo na glavi.
n Iz Planine nam pišejo:	Narodno
društvo v Planini je imelo prirediti v tem poletnem času veselico s plesom. Planinski župan se je temu upiral z vsemi štirimi, dasi je bil dobiček namenjen prepotrebni ljudski knjižnici. Naš župan in njegovi pristaši, v prvi vrsti župni upravitelj in tajnik, so jasno pokazali, da jim ni do ljudske izobrazbe. Koliko časa bo še ta župan sedel na sramoto vse občine na županskem stolcu, pokaže v kratkem pri-hodnjost. Društvo ima veselice s plesom v svojih pravilih ter bo znalo zastopati svoje pravice. Ne bo se dalo voditi ljudem, takim kakor je planinski župan.
Amerlšiie novice.
a V staro domovino se vračajo Fran Veber, Jernej Sinkovič, Filip An -d 1 o v i c in Fran S c h m a n t z z ženo.
a Plast premoga je v mestu Primero na Janeza Liparja padla ter mu zlomila nogo; Lipar je doma iz Lahovič pri Kamniku.
a Planinski raj v Ameriki. Slovenci v Primeru, v državi Kolorado, so ustanovili podporno društvo, ki so mu dali ime »Planinski raj«.
a Slovenski trgovec umrl. V Collin-woodu je umrl trgovec Mihael S k e h e (Stenčev Majk). Doma je bil iz Hinj pri Žuženbergu. V Ameriki je bil 21 let. Mož je baje zapustil lepo premoženje.
a Hiša je zgorela Slovencu Janezu Možini v Euklidu. Poslopje je bilo vredno 7500 K. Ogenj je hišo upepelil tekom ene ure.
a Brivnico in kopališče je v Elyju, v državi Minesota, odprl Slovenec Fr. Orčelc.
a Iz bolnice v New Yorku je ušla sestra znanega ameriškega župnika F. Kr-ž e t a — Ivana Krže. Išče jo policija.
a V Clevelandu je umrl Anton Kraševec, p. dom. Molkov z Vrhnike. Bolehal je že tri leta na jetiki. Bil je član podpornega društva »Slovenije«.
a »(»las Svobode« priobčuje dolgo pismo Petra Miklavca-Podravskega, znanega slovenskega pisatelja. V pismu opisuje Podravski svoje križe in težave. »Glas Svobode« je pričel za Podravskega nabirati prispevke, ki mu jih pošlje v teku enega meseca.
a Najstarejši Slovenec v Ameriki umrl.
V Jolietu je umrl najstarejši Slovenec Andrej P e r j n n. Bil je star 93 let ter se je preselil v Ameriko že pred 60 leti. Živel je pri svojem pastrku Matiji Simoniču.
a Podružnico »Družbe sv. Cirila in Metoda« so osnovali v nedeljo 5. t. m. v Pu-eblu v državi Kolorado. To je že tretja podružnica naše šolske družbe v Ameriki.
a Slovenci in »Militarverein« V Mil-vaukee so ustanovili neko avstrijsko veteransko društvo, ki nosi ime »Oesterrei-liisch-ungarisclier Militarverein«. To nemško društvo je pred kratkim razvilo svojo zastavo in pri tej priliki priredilo veliko slavnost. Te nemške slavnosti so se vdeležili tudi nekateri Slovenci. »Glas Naroda« se radi tega silno huduje ter bere ostre levite tistim, ki so bili prisotni pri oni prireditvi.. Med drugimi pravi: Mi, Slovenci, torej, ki smo krvaveli pod nemškim jarmom tisoč let, katerim je vzela vlada vse premoženje, nas pustila v nevednosti in revi, da se moramo klatiti v tako velikem številu po svetu, mi,ki nas je ravno s krvjo krstila, mi gremo poljubo-vat roko istega, ki nas zatira. Fej! Mi Slovenci, ki stremimo za gmotno in gospodarsko izboljšanje svojega bednega stanja, ki skrbimo za zboljšanje naših družabnih razmer, mi, ki skrbimo, da bi se kedaj po-vspeli v splošnem, mi, ki smo svobodomiselni, napredni, mi — gremo za štafažo tistim, ki nas pri vsem tem pritiskajo k tlom in nas hočejo uničiti! Poživljamo Vas, prizadeti Slovenci, da se opravičite, drugače sprejmite samo naše obžalovanje. Opravičite se torej, kakšna prokleta dolžnost Vas je vezala, da ste se udeležili kot »hebamce« nemške slavnosti 1 Res, sram naš je lahko, da zve o tem širša, slovenska javnost, a to je otrebno.
Gospodarstvo.
Kako In kdaj gnojiti s Tomaževo žlindro.
Gotovo najvažnejše umetno gnojilo za kmeta je Tomaževa žlindra, ki vsebuje 12 do 20 odstotkov fosforne kisline in približno 40 do 50 odstotkov apna. Večji del fosforne kisline je raztopi j iv v razredčenih kislinah in zategadelj jo rastlinske koreninice, katere izločujejo kisle soke, lahko in hitro posrkajo. Pa tudi vse druge kisline, ki se nahajajo v zemlji, razkrajajo fosforno kislino, nahajajočo se v Tomaževi žlindri.
Posebno pa se mora vpoštevati, da je fosforna kislina Tomaževe žlindre v vodi neraztopljiva. Zategadelj je deževnica ne izpere in ne odnese, kakor tudi se ne izgubi v zemljo. Tomaževa žlindra je tedaj najboljše gnojilo, s katerim se zemlja preskrbi za dalje časa s fosforno kislino. Tomaževa žlindra je torej gnojilo za vse rastline in za vsako zemljo.
Ako je zemlja lahka, se Tomaževa žlindra lahko samo potrese.Ako pa je zemlja srednje teška ali teška, tedaj pa je dobro, jo podorati, da se boljše zmeša z'zemljo. Kolikor bolj je žlindra pomešana z zemljo, toliko bolje učinkuje, toliko lažje jo rastlinske koreninice najdejo in posrkajo.
Najboljši čas za gnojenje s Tomaževo žlindro je jesen, ker dežnica in snežnica žlindro do spomladi enakomerno razdeli. Gnojitev z žlindro pa je uspešna tudi na spomlad, saj se je gnojilo z uspehom že po rastlinicah.
Tomaževa žlindra se ne sme nikoli tresti po hievjem gnoju, kar si naj kmetovalci dobro zapomnijo. Hlevji gnoj vsebuje namreč žveplenokisli amonijak, ki vsled apna, ki se nahaja v žlindri, hitro izpuhti. Zategadelj se ne sme nikoli gnojiti obenem z žlindro in z živalskim gnojem. Pač pa se sme mešati žlindra s kajni-tom ali s kalijevo soljo, toda mešanica se mora v kratkem porabiti, sicer se sprime in strdi. Da se žlindra preveč ne kadi, jo je dobro zmešati z vlažnimi ali namočenimi snovmi, na pr. s kajnitom, kalijevo soljo, zemljo s peskom itd. Namaka pa se na nastopni način:	Snov,	s	katero	se meša
žlindra, se na ravnem prostoru za 10 cm debelo nasiplje, na to pa potrese Tomaževa žlindra. Potem se pa poškropi s škropilnico, in sicer od 5 do 10 litrov vode na 100 kilogramov žlindre. Ako je snov, s katero se meša žlindra, sulia, se rabi več, nasprotno manj vode. Potem se z lopato večkrat premeče ali pa z močnimi grabljami premeša. Tako pripravljena mešanica se ne praši in naj vleče tudi močan veter. Taka mešanica se mora takoj porabiti, k večjemu sme ležati eden ali dva dni neporabljena.
Skladišče za žlindro mora biti sulio, sicer postane žlindra vlažna in se sprime. Vlažna in strjena žlindra ni nič slabša, toda ne da se tako dobro raztresti.
Žlindra se kupuje po celotni vsebini fosforne kisline. Vsak naj kupi žlindro s kolikor mogoče visokimi odstotki fosforne kisline, ker se vsled tega prihrani na blagu, kakor tudi na voznih stroških. Vsled prihranka na voznih in drugih stroških je gnojenje z žlindro, ki ima visoke odstotke fosforne kisline, cenejše.
gd. Številke govore. Statistika se pri nas prav malo ali pa nič ne goji. To je vzrok, da o nekaterih stvareh nismo čisto nič informirani in ker nimamo stvarnih podatkov, številk, tudi ne vemo, kje in kako bi se oprijeli dela. Ko pa pride suhoparen številkar in brez fraz pokaže par suhih številk, se primemo pogostoma za glavo in vskliknemo: ali je to mogoče1?! Tako nekako je s cikorijo, ki se nam na prvi hip zdi zelo malenkostna reč. Pa vzemimo v roke številke! V Avstriji je 5,538.262 rodbin in vsaka rodbina porabi
povprečno na teden V* k? cikorije; v Avstriji se torej porabi na teden 1,384.565 kg cikorije, kar da na leto 7069 vagonov v ceni ca. 50 milijonov kron. Ce upoštevano, da je v Avstriji 60% Slovanov, bi morali misliti, da je tudi konzurn cikorije razdeljen tako in da slovanske tovarne izdelajo za 30 milijonov cikorije in ostale za 20 milijonov. Kaj pa še! Mi Slovani in posebej Slovenci smo že taki, da ne pustimo, da bi se naše število kje uveljavilo ,in zato izdelajo slovanske tovarne na leto samo 730 vagonov cikorije, tuje, razim Francka, 820 vagonov, in Franck sam 5519 vagonov. Z drugimi besedami, Franck sam vtakne v žep na leto 38 milijonov, med katerimi je tudi lep del slovenskih novcev in ta denar je za nas za vedno izgubljen, ker gre v tujino in se nikdar več ne vrne. Kdaj se bomo spametovali? . . .
gd Vinska letina. Čimbolj se približuje nova letina, tembolj se dviga cena staremu vinu. Pri vsej velikanski produkciji lanskega leta se je poprodalo posebno belega vina skoraj vse, ter so zelo redki oni, ki ga imajo še kak hektoliter, ali zato ga tudi visoko drže. Nasprotno je črnega vina posebno v spodnji Istriji (po-reški okolici) še dovolj, ali tudi temu je cena izdatno poskočila. Nova letina kaže do sedaj lepo. Zadnje tedne, ko je nastopilo toli ostro vreme, bilo se je bati, da bode trpelo grozdje, ki bi vsled mraza neenako dozorevalo, kar bi seveda mnogo škodovalo kvaliteti. Ali vreme se je popravilo in sodeč po grozdih in drugih okolščinah, utegnemo dobiti letos boljšo kvaliteto kot lani. Kvantitativno pa morda niti polovice lanskega ne dosežemo. V Buzeščini je dobiti še nekaj belega vina ter se je tozadevno obrniti na »Potrošno-obrtno gospodarsko društvo« v Buzetu.
LISTEK.
zmec v vasi.
(Dalje.)
»Da bi le nič ne bilo iz tega!«
»Iz česa?«
»No, iz te vročine, kaka toča!«
»Zaradi tega se že skrivate v kot! Pojdite, prisedite k nam!«
»Hvala, jaz najrajši — —«
»Pridite vendar!«
»No, ako že mora biti!« In stari kovač vzemši palico v eno, vrček v drugo roko, je prisedel k nam.
»Tudi v mestu, tudi?« je vjjrašal mene.
»Da, le radi piva; na vasi bi dobil človek še kolero radi njega — kaj pa vi, gospod mojster?«
»Jaz? — jaz imam tu nekoliko opravka.«
»Kje?«
»V uradu.«
»Pokažite vabilo.«
»Pravzaprav nimam vabila; grem kar tako sam.«
»Sam? To je čudno !s Brez vabila •— v urad ■—(
»V urad uprav ne, vendar takoj poleg.«
»K glavarstvu?«
»Ne, še bliže!«
»V kolekturo?«
»Da!«
»Aha, gospod mojster bode stavil -—«
»Jaz ne, vendar moja žena. Ce ničesar ne poveste, vam povem.«
»Le ven, gospod mojster!«
»A vendar se bojim . . .«
»Ne bodite nori!« In sedaj sem se pričel rotiti, da sem vedel to in ono in da tudi nisem izdal ničesar. »Mene se ni treba bati!«
»No, če tedaj tako - le je: veste
li, da je bil danes zarana zajec v vasi?«
»Pojdite no!«
»Zajec, pravi zajec, in ker je pritekel v vas, prerokuje ženski svet slabe čase. Osobito moja žena. Saj jo poznate, čudna ženska. Ker sva takorekoč že stara, in če bi prišlo do nesreče — in da pride nesreča, dokazuje zajec v vasi — postala bi takorekoč berača. Dala mi je pristradana dva goldinarja, da ju grem zastavit v loterijo. Takoj dva Srebrnjaka. Ako sem hotel včeraj za tobak, se je križala, da nima niti beliča. Danes pa je vzela očala in od božjega rana je brskala po sanjskih knjigah. Moral sem se preobleči in v najhujši vročini iti v mesto. Tukaj sta ta dva goldinarja — za nju imam ji prinesti reškonte. Tu imam v vrstah številke, ki nama imajo prinesti srečo na stara leta.«
»Danes pobirajo v kolekturah le do treh, imate čas!«
»Cas, da, a žejo tudi. Gostilničar dajte mi še eno mero!«
»Mogoče li nočete, gospod mojster!«
»Hočem, — seveda bi ne hotel. Zapi-jem rajši sam, nego bi dal zapiti drugemu. In denarji so moji. Zena si jih je na-gospodarila vedno v ponedeljkih iz mojega žepa, ko sem spal. Zakaj me pošilja sem v taki vročini?«
»A kako ji pokažete reškonte?«
»Ah kaj, dolgo je še do večera; domislim si še kaj. A prej ne pojdem, šele za hlada.«
»Pojdeva tedaj skupaj, gospod mojster?«
»Pojdeva!«
In že se je solnčice lepo nagnilo nad Pozdenske lesove, ko smo odšli od »drevesa« na čvrst vzduh. Kovač je videl vse dvojnato, izogibal se je stvarem, ki jih še niti ni bilo na poti, in zadeval ob predmete, katere bi bil videl slepec. Lepa pot bode! Ljubeznjivega kovača smo pustili iti naprej z izgovorom, da moramo še skočiti na pošto, vendar smo šli vsak na drugi strani ulice nekoliko oddaljeni za njim. — Jedva je došel na svojih opotekajočih
se nogah pred gostilno pri »fazanu«, je prišel odtod naš gologlavi čevljar.
»Kam pa, gospod mojster?«
»Domov!«
»Odkod?«
»Iz gostilne!«
»Jaz tudi, počakajte, pojdeva skupaj.«
Gospod mojster kovač je imel kame-rada. Šla sta skupaj, vodeča se po sredi ceste, kjer ni izložbenih oken. Drug je mislil o drugem, da ga vodi, a vodila sta se oba. Pri »belem jagnjetu« sta dobila prirastek. Bil je naš občinski policaj. Kakor bi se ne videli dvajset let, so se počeli objemati, počeli se tikati in prijemši se za roke, so šli kos dalje. Vendar tam je gostilna pri »orlu« in iz te gostilne se je izmotal kočar Sklenka.
»Hej, očka!« so klicali nanj, »je, kakor bi bila vsa vas tukaj. Kaj delate tu, he?«
»Eh, le tako!«
»Mi tudi; pojdite z nami, da vam ne bode dolg čas.«
»Pojdem, kameradje, vendar v gostilni pri »zvezdi« se ustavimo?«
»Zakaj?«
»Tam je užitkar Malik. Ne smemo ga tu pustiti.«
In ko so prišli k »zvezdi«, so potrkali na okno in Malik se je izkobacal.
»Kje imate čepico, boter?«
»Eh, presneta mrhovina!« se je jezil, ker se je moral na prazno povrniti v gostilno, le po čepico. A vseh pet se je vzelo pod pazduhe in so šli veselo proti domu. Cesarska cesta je dobro široka, vendar ni zadoščala našim občanom. Vendar po cesti je še šlo, ali kako, ko so jo krenili na kolovoz! Drug se je držal drugega, prvi gori, drugi doli, in če je kdo izpodrsnil v jarek, izpodrsnili so tja vsi.
»Stojte, kameradje, do semkaj!« je rekel kovač »na brodu«, ustavivši svoje sodruge. Po kaj ste pa bili v Slanem, kaj?«
»A po kaj ti?«
(Konec prih.)
Izdajatelj in urednik Kasto Pustoslemšek.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto dne 11. septembra 1909. Linz: 64,	81,	19, 54,	44.
Trst: 85,	16,	10, 19,	84.
Dvignjene v četrtek dne 16. septembra 1909. Praga: 55, 2, 43, 32, 60.
Sprememba rodbinskega imena.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom z dne 23. avgusta 1909 št. 19655 nižje imenovanim v Lan-dol-u h. št. 39 sodn. okraj Senožeče rojenim, dovolila njih dosedanji priimek Chiautta spremeniti v
„Kiauta“
Josip, sodnijski	oficijant	z rodbino v	Tržiču. (Gorenjsko); Fran, trg.,	gost. in	posestnik z	rodbino	Planina
(Logatec); Jozve, posestnik v Landolu (Senožeče),; Jeremija, v Landolu (Senožeče); Alojzij z rodbino v Landolu (Senožeče); Viktor, strojni ključavničar z rodbino Pulj; Dragotin, trgovec v Landolu (Senožeče); žrici, v LnJMi (Senožeče.)	591	—1
Z
naročite
takoj pri nakupovalni zadrugi
y?gro-]HSerkur v £jubljani.
Zadruga Vam jamči za vsebino kisline in Vas bo postregla z zanesljivo dobrim blagom po najnižji ceni. Obrnite se takoj na zadrugo Agro-Merkur za cene. 57 1—l
£ržne cene v Ijubljani
od dne 11. septembra do 15. septembra 1909.
kg masla . . .
„ masla surovega „ masti prašičje „ slanine (Špeha) sveže. „ slanine prekajene „ sala ■. . . .
1	kg govejega	mesa	I. vrste .
1	„	»	»	jj- »
1	„	n	»	HI- ii
1	„	telečjega mesa	....
1	„	prašičjega	mesa	(svežega)
1...................(prekajenega)
1 „ koštrunovega mesa Prašiči na klavnici 1 1 1 1 1 1
1 jajce ............
1 l mleka....
1 „	„	posnetega
1 „	smetane	sladke
1 „	„	kisle .
1 kg medu 1 piščanec 1 golob .
1 raca . .
JOS	.	.
kg pšenične moke
100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1 I 1 1 1
1 go 100
koruzne moke ajdove moke . ajdove moke ržene moke . I fižola . graha leče .
„ kaše ,
„ ričeta.
100 kg pšenice 100 100 100 100 100
100
100
10
rži
ječmena ovsa ajde
prosa belega „ navadnega koruze . krompirja
Lesni trg.
Na trgu je bilo — voz in — čolnov z lesom Cena trdemu lesu od 9 K 70 h do 11 K — h za m".
Cena mehkemu lesu od 9 K — h do — K — h za ma.
Trg za seno. slamo in steljo.
Na trgu je bilo
— voz sena ................
— „ slame ......
— „ stelje.................
	Cena		
od		do	
K	h	K	h
1	14	1	40
1	—	1	20
—	90	1	12
1	40	1	60
1	80	2		
1	72	2		
1	04	1	12
1	—	1	30
1	50	1	60
2	10	3	20
1	80	—	—
1	60	1	72
1	72	1	80
—			—	—
—	06	—	07
—	18	—	20
—	10	—	—
—			—	—
—	80	—	90
1	20	1	40
1	10	1	20
—	40	—	50
1	60	1	80
—			—		
46	50				
46						
45	50	—		
44	50				
43	50				
41	50				
38	50	■			
33	—	—	
16						
20						
42					
36						
32						
—	24	—	30
—			—		
—	36	—	40
—	20			—
—	20				
30	—				
21	—	___		
18	—				
18	50	—	—
21	—				
20	—	—	—
—	—	__	—
19	—				
4		4	20
9	50	10	
7	50	8	—
			
Gospodinje 1 Učite se prevsem Pekatete dobro pripravljati /
25 19-10
Alojzij Kobe
mizar -v IL/Eetlllsi
izdeluje vsa
sodarska dela
in popravlja tudi vso staro vinsko ali posodo za kislino. Istotako izdeluje najnovejše vinske preše.	58 5—l
JKestno tržno nadzorstvo v JCjubljani.
Resravracija
pri
„Zlati kapljici *
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27
priporoča slavnemu občinstvu
svojo izborno kuhinjo, naravna vina in pivo.
Zmerne cene in točna postrežba. Lepi, prijazni prostori, krasen vrt itd. Za obilen obisk se priporočata 38 10—10 Leopold In Alojzija Tratnik.
Ustanovljena leta 1868. Absolutno pred ognjem in tatovi varne
BLAGAJNE
izvrstne kakovosti
prodaja tovarna blagajn JK- ^fliersfiugei
Dunaj, I., Franz Josefs-Kai št. 27.
Založnik rajfajzen. zadrug itd.
43 24—9
"Razprodaja
v konkurzno maso Ivana Stokla spadajočih premičnin se vrši na javni sodni dražbi v Starem trgu pri Ložu
v ponedeljek, dne 20. septembra 1.1.
in sledeče dni dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 6. ure.
Proda se razno špecerijsko In manu-fakturno blago, železnina in galanterija
(oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, nogavice čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žganje, konjak, usnje, čevlji, steklo, papir, pohištvo, slamoreznice) in drugo.
Proda se pa tudi vse na 7000 in 12.000 K cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke.
Ponudbe z 10% varščino sprejema do 17. t. m. dop. upravitelj konkurzne mase
Jakob Kogej
56 1—1	c.	kr.	notar	v Ložu.
**»
1
lajnonjSi in = = najpopotnejSi
Mi stroj.
Singer
šivalne stroje
dobite samo po našiti pročajalnicah.
za si
Kočevje
Glavni trg štev. 79.
K
29 14-6
PoStne hranilnice St. 12.921.
Ustanovljena leta 1896.
n m m
\m
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
— pisarna v hiši št. 1 (pri Tomanu) =
sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po 4u/4u/o °d prvega dneva vlaganja sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga.
Uradne ure so ob nedeljah od 1. do 5. ure ter vsako sredo od 4. do 6. ure popoldne. 22 25—10 Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznikov.
r
tlajvetja zaloga navadnih do najtinejl
otroških vozičkov
36 25—10 in navadne do najfinejše
žime. M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem./
1 tat 'in ils	zapovedi za kmetovalca set zapovedi za zdravje	1
=	lepo tiskanih, prav zastonj in franko po pošti dobi vsak, ki piše ponje od lekarnarja Trnkoczyja v Ljubljani, zraven rotovža. . "33 25—10	
Eng. Franchetti
v Ljnbljani, Sofijska ulita 2, nasproti kavarne ..Evropa'
priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno v ii v n i <* <•
in prodajo raznih dišav in kozmetističnih predmetov.
Svoil b strojim! 20 52- 10
franc Kraigher
krojaški mojster v Ljubljani Kongresni trg št. 5 (Zvezda).
Priporočam sc za izdelovanje
oblek za gospode.
Domače in inozemsko blago imam vedno v zalogi.
Cene zmerne! Delo solidno! Postrežba točna!
26 25-10
1
m
*
*
*
V. H. ROHRMANN
(prej Jože Strzelba)
= LJUBLJANA =
kupuje razne rastline, korenine, rožice, semena, lubje, divji kostanj, češminjev sok, jabolka za mošt, kosti, parklje, loj itd..
m
m
*
&
*
$
* §5 & m & & * § § § I
Tit * § * *
ima kot lastnik tvrdke
M. PAKIČ
40 24 9 *
S * $
vedno največjo zalogo škafov, raznih lesenin, ^ košar, fine žime, morske trave itd. £
1
It
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ima vedno v zalogi 23 25—10 polnomastni in polmastni emendolec ter polnomastni in polmastni trapist: einendolc kg K 1 *60	polemendolc kg K l-30
trapist . „	„ 1-80	poltrapist . „	„	1-60
Prva slovenska trgovina
Pevc Kocelj
v KOČEVJU, v hiši slovenske »Kočevske posojilnice"
Manufaktura galanterijsko In specerijsko blago
na debelo in drobno.
Zoloso moke V. Majdiča ter aloja železnine,
L
25-10
:>c
Ustanovljena 1882.
Pošt. hranilnični račun št. 828.406.
Telefon štev. 185.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, v hjubljani
v lastnem zadružnem domu.
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344-75
upravnega premoženja K 17,519.983-93. Obrestuje hranilne vloge
4V* %
po
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. “
Uradne ure vsak dan
od 8—IZ. in od 3.-4.
*
HAMIH
C:«-
5 25 10
Sprejema tudi vloge v tekočem računu 4 v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908
Itron 17,102.91127.
Posojuje na zemljišča po 5'///o z •/a°/o na amortizacijo ali pa po 5'/4°/0 brez amortizacije. Na menice pa po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga.
Uradne ure vsak dan
od 8.-12. in od 3.-4.
Izborno
I
katero se prodajaj prid družfie sv. Cirila in Metoda
priporoča	40	24—9
češke budejeviške pivovarne
v Ljubljani Sv. Pelra nasip II. 11.
m
Ljubljana
m
Zidovske ul. 7.
priporoča svojo bogato zalogo
I Ul
c
najnovejše oblike, zelo trpežne ter elegantne fasone,
rjave in črne prave amerikanske čevlje 3725-10 za gospode in gospe. 2j*a.n.a,n.ja, naročila tečno.
££'££'£'£'££ ££'£
4 Piva narodna veletrgovina i železnino ^
j fr. Stupica v Ljubljani ^
jKarije Terezije cesta »N
priporoča svoje izvrstne
%r>
brane, pluge, amerikanske kosilne stroje, slamoreznice, mlatilnice, ^5 čistilnice, motorje, železne blagajne, ^5 kuhinjsko opravo, štedilnike, peči, k
kakor tudi Lželez- n
niške šine, tra-verze, cement in ^ sploh vse stavbne ^ [potrebščine, ^ trombe, cevi in ^ tehtnice. ^
Nizke cene !	^5
V
Točna postrežba, solidno blago !	^
tnnn
Slovenci! Slovenke!
Svoji k svojim!
Sior 	------
mm*
Pred nakupom
se Vam priporoča
slovenska trgovina pri
Cirilo iti Metodo
10 12—10
v Ljubljani
Lingarjeva ulica. nasmoli loterije l
Velika zaloga najnovejšega blaga za moške in ženske obleke.
Hajvefja izbor satenastih, volnenih ter svilna! rut.
Ob potrebi spomni se vsak na to trgovino.
*	* -	 Vse ostalo loto blago poproda			 		* * se po znatno znižani coni!
		_ 	 *—M
*
I
O
C
>u
o
-*—*
CJ
<L»
A
O °
flj i— U 0>
O. w
C S
C3
>
a
u
O.
O
a.
o
•n
P < ET 5* 5*
n
ct>
O
2
«T>
rt)
rt-
o
n«
3
O
*
[ig m
domačega izdelka priporoča
12 25-10
Josip Vidmar
= v Ljubljani =
Pred Škofijo 19,	Stari	trg	4,
Prešernova ulica 4.
a*##******«***#****#**#*******#*#***********#**#** m	1	s*
[ljubljanska kreditna banka v Ljubljani g
m & m m m & m m & $
&
igi Del. glavnica K 3,000.000.
$ Podružnica v Spljetu.
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
Rezervni fond K 300.000.
Podružnica v Trstu.
•& Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
m
4
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
52 52-3
Prvi slovenski
pogrebni zavod
sc priporoča slavnemu občinstvu
za ureditev pogrebnih sprevodov v Ijubljani in na deželi po nizki ceni.
Naročila se sprejemajo pri 21 12—10 j
Franc Maliju Josip Turk
Lj u b I j a na	lastnik prvega slovenskega
Prešernova ulica. pogrebnega zavoda.
SŠ
jŽ? m 5K c
*	S.
m S-
& tn
*	eO
m
m
OJ 03
'c C
03
£ e •
n
N tET '2
- O 2 bo
03 *0 N O Oh
<D
SfctO c o
a
>u
cd
_• $ E ffe
„ fl O
> E E ce - H .S o > Eco
CJ CD
ro "> jz b£ v <v .—, T3 c O 'E. >
'E' tri
03
> C/)
S *
= & fS?
o
>
o
OJ)
$
m
&
fSt
Notranjska posojilnica v postojni
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure dopoldne.
Obrestuje hranilne vloge po 4:'/4% od dne vloge do dne [o dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. [o
—	fo
Daje posojila proti vknjižbi po 5'/V/o in amortizaciji naj- te
manj Vj%» na osobni kredit po 6%.	2 25-10 te
Prošnje za	posojila se sprejemajo	le ob torkih,	posojila	te.
se izplačujejo le ob	petkih.	te
Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonov kron.
m
Rezervni zaklad nad 1 milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4l/4°/0 ter pripisuje nevzdignjenc obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
"TRZl "n
7777	>7.7,■- ,	,n '<<<■•: ™
s %
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsemjf premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 4a/4°/0 na leto. Z obrestmi ob enem pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na	ta	način se ves	dolg poplača
v 62 */a leta-	Kdor plačuje 6°/0	izposojenega
kapitala, poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče.
 .................................................   Posoja	se	tudi na menice in vrednostne
Denar se lahko pošilja tudi po pošti.	papirje
Mestna hranilnica	izdaja	lične	domače hranilnike	proti	vlogi 4 kron,	ki	se takoj obrestujejo.
Priporočamo	jili	zlasti	staršem,	da z	njimi	navajajo	otroke	k	varčnosti.
V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi
------------------- l2:red.itn.o	druištTT-o.	■---	■ ■■■===
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači
v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3.
ra
7 25-10
V korist »Družbe sv. Cirila in == jfietoOa" .......................
V V
CE7K0 PIVO
Češke delniške pivovarne v e. guDejevicah.
Zalogi za Notranjsko:
Postojna	Trnovo
m
m
mm
M
mmM
16 14-10
na Kranjskem.
Za večjo trgovino na deželi se išče trgovsko izobražena
blagajničarka
s prakso. Ponudbe s prepisi izpričeval, referencami in z navedbo zahtev naj se pošljejo na tvrdko: Slavoj Jenko, Podgrad-Istra.	25	2—1
1
Priporoča se manufakturna trgovina
JANKO CESNIK
(pri Česniku)
55 8 - 1
it
Zaloga
modnega, svilnatega in volnenega blaga za ženske obleke in bluze, perilni barhent za obleke, bluze itd.
Novosti
volnenih, ženilastih, rut, šerp, velike rute suknene in pletnene.
Zaloga
modnega blaga za moške obleke, površnike in zimske suknje.
Zaloga
garnitur zastorjev in raznovrstnih preprog.
Zaloga
odej šivanih, volnenih in pavolnotih, kocev, plaht i. t. d.
Popolna oprema za neveste.
Postrežba poštena.	Gene	najnižje.
H
i %
AGRO-MERKUR
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v Ljubljani
■-«'«1. m. ae	ae.
Ljubljana, Janez Terdinova ulica št. 8.
Skladišče tudi v Trstu.
Agro-Merkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in špecerijsko blago itd.
Agro-Merkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov.
Agro-Merkur se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dalmatinskih in go riški h jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke._
Agro-Merkur ima jako obširne in ugodne zveze; zategadelj * lahko vsakomur jako dobro in
W<
B
hitro postreže.
2 54—10
Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.