ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИР1 ЖУРНАЛ leto1977 1-2 letnik 31 Zgodovinski časopis.Ljubljana, 31/1977, številka1-2,strani 1-252 Uj^r 949.712 (05) ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИР1 ЖУРНАЛ LETNIK 31 LETO 1977 I Z D A J A Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O Z A S L O V E N I J O L J U B L J A N A Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Jože Šorn Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira Redakcija tega zvezka je bila zaključena 21. 3. 1977 Izdajateljski svet: Lado Ambrožič ml., dr. Marjan Britovšek, dr. Tone Ferenc (predsednik), dr. Ferdo Gestrin, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, Darja Mihelič (tajnica), Drago No­ vak, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, dr. Tone Zorn, dr. Fran Zwitter Upravnica revije: Marjanca Cvek-Centrih Sedež uredništva Pedagoško-znanstvena enota za zgodovino Filozofske fakultete in uprave: v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 22-421, int. 209 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 300 din, za društvene člane 170 din, za društvene člane-študente 85 din Cena dvojne številke v prosti prodaji je 140 din, enojne 100 din Tekoči račun: Sofinancirata: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Tisk: Naklada: AERO — TOZD grafika, Celje 1977 1300 izvodov KAZALO — С О Д Е Р Ж А Н И Е — C O N T E N T S RAZPRAVE — СТАТБИ — STUDIES Janko P 1 e t e r s k i , Nekaj vprašani slovenske zgodovine v desetletju 1894—1904 7—23 Некоторие вопроси из истории словенцев в деслтилетии 1894—1904 Some Topics from the Slovene Politics in the Period 1894—1904 UDK 949.712 "1894/1904" Avguštin M a l l e , Slovenska politika na Koroškem 1893—1904 . . . . 25—35 Словенскаи и о л т и к а в Каринтии в 1893—1904 гг. The Slovene Politics in Carinthia in the Period Between 1893—1904 UDK 943.66 (=863) "1893/1904" Branko M a r u š i č , Slovenska politika na Goriškem v zadnjem deset­ letju devetnajstega stoletja 35—48 Словенскал иолитика в области Горшда в последнем деситилетии девлтнадцатого столетил The Slovene Politics in the Goriška in the Final Decade of the Nine­ teenth Century UDK 945.331 ( = 863) "1889/1899" Boris G o m b a č , Slovenska politika v Trstu ob koncu 19. stoletja . . . 49—62 Словенскан и о л т и к а в Триесте под конец Х1Х-го столетил The Slovene Politics in Trieste towards the End of the 19th Century UDK 945.333 (=863) "1890/1900" Jože Š o r n , Oris zgodovine železarstva na Slovenskem 63—70 Очерк историн чернои металлургаи в Словении A Survey of the History of Iron Works in Slovenia UDK 669.1 (497.12) (091) Miloš M a g o 1 i č , Problematika gorenjskega železarstva v času Kranjske industrijske družbe 71 85 Проблематика горенБскои чернои металлургии во времи КранБско- го промБ1шленно1 o обгцества The Problems of the Upper Carniolan Iron Manufacture in the Time of the Carniolan Industrial Company (KID) UDK 669,1 (497.12—16) "1869/1945" Janko P r u n k , Prvo ljudskofrontno povezovanje na Jesenicah (od 1935 do 1937) 87—95 Первое народно-фронтовое обЂединение на Есеницах (1935—1937) The Earliest Grouping of the Popular Front at Jesenice (1935—1937) UDK 329 (497.12 Jesenice) "1935/1937" Ivan K r i ž n a г, Oborožena vstaja 1941. leta in delež Jesenic v NOB na Gorenjskem 97—118 Вооруженное восстание в 1941 г. и долл Есениц в народно-освобо- дителБнои борћбе в ГоренБскои The Armed Rebellion in 1941 and the Contribution of Jesenice in the National Liberation Struggle in Gorenjsko (Upper Carniola) UDK 940.534.971.2--16 Tone F e r e n e , Nekaj značilnosti narodnoosvobodilnega boja na Go­ renjskem 119—131 НесколБКО особенностеи народно-освободителБнои борБбнс в Го- ренвскои Some Characteristics of the National Liberation Struggle in Gorenjsko (Upper Carniola) UDK 940.534.971.2—16 Bogo G r a f e n a u e r , Karantanski temelji Koroške vojvodine . . . . 133—154 Карантанские основанил Каринтииского герцогства Carantanian Foundations of the Dukedom of Carinthia UDK 943.66 "737/1122" Metod M i k u ž , Avstrijska državna pogodba in takratna blokovska po- litika (1945—1955) 155—167 Австриискии государственнми договор и блоковаи политика того времени (1945—1955) The Austrian State Treaty and the Bloc Politics of the Time (1945— 1955) UDK 327.51 "1945/1955" :341.382 (436) Avguštin M a l l e , Poskusi obnovitve slovenskega šolstva na Koroškem v dvajsetih letih našega stoletja 169—180 Попмтки обновлении словенских школ в Каринтии в двадцатнх годах нашего сголетил The Attempts to Restore Slovene Schooling in Carinthia in the 1920's UDK 376.7 (436,6=863) "1920/1924" Mavricij Z g o n i k , Teoretske osnove in razmišljanja o nekaterih vpra- šanjih v didaktiki zgodovine 181—191 Теоретические OCHOBBI И размБиплешга o некоторБ1х вопросах в дидактике истории Theoretical Foundations and Meditations Concerning Some Questions of the Didactics of History UDK 930.1:371.3 Vida W e d a m , Vloga zgodovine v usmerjenem izobraževanju . . . . 193—197 РОЛБ истории в направленном образовании The Role of the History in the »directed education« UDK 930.1:373.3/.5 Gojko S t a n i č , Vprašanja zgodovinske periodizacije z vidika družbene vloge Zveze komunistov Jugoslavije v razdobju 1945—1976 199—208 BonpocBi историческои периодизации и обгдествении РОЛБ Согоза коммунистов КЗгославии в периоде 1945—1976 The Problems of the Historical Periodization with Regard on the Role of the League of Communists of Yugoslavia in the Period 1945—1976 UDK 949.712 "1945/1976" :329Л5 France O s t a n e k , Beležke o prvi šoli na nekdaj slovenskem ozemlju 209—214 ЗагшсБ o первои школе на некогда словенскои територии Notes on the First School in a Former Slovene Territory UDK 37:271.11 (453.23 Innichen = 863) "825/1141" INSTITUCIJE - ИНСТИТУЦИИ - INSTITUTIONS Daniela M i l o 11 i , Delovanje središča za zgodovinska raziskovanja v Kovmju (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 215—216 ДелтелБнсклЂ центра длл исторических исследовании в Ровшње The Activity of the Rovinj Historical Research Centre UDK 930 (497.13=51) (061.6) DRUŠTVENO ZIVUENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI - ОБ1ПЕСТВЕННАИ ЖИЗНБ. СЂЕЗДБ1 СИМПОЗИУМБ1 - SOCIAL LIFE, CONGRESSES AND SYMPOSIA W UDK 930 (061.3) Tone Z o r n , XVIII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev (Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. september — 2. oktober 1976) 217—219 XVIII-oe совешание словенских историков (Кранвска ropa Есе- нице, 29 сентлбрл — 2 октлбрл 1976 г.) XVIII. Meeting of the Slovene Historians (Kranjska gora—Jesenice, 29. Sept. — 2. Oct. 1976) Drago N o v a k , V. jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine . . . . 219—221 Y - H È гогославскии симпозиум no преподавании истории V. Yugoslav Symposium on History Teaching Ignacij V o j e , Znanstveno zborovanje >Matij Ivanić i njegovo doba« (Hvar, od 10. do 13. februarja 1976) 221—224 Научное совеЈцапие »Матии Иванич и ero времл« (Хвар 10-го no 13-ое февралл 1976 г.) Scientific Meeting »Matij Ivanić and his Period« (Hvar, 10.—13. Febr. 1976) Franc R o z m a n , Dvanajsta mednarodna konferenca zgodovinarjev de­ lavskega gibanja v Linzu od 14. do 18. septembra 1976 225—226 Двенадцатал международнал конференцил историков рабочего движенил в Линце с 14-го no 18-ое сентлбри 1976 г. The XII. International Conference of the Historians of the Workers' Movement at Linz between 14. and 18. Sept. 1976 Ferdo G e s t r i n , П. mednarodni kongres o povezavah med obema ja­ dranskima obalama (Bari, 29.—31. oktobra 1976) 226—228 Второи международнБш конгресс o свлзлх между обоими берегами Адриатики (Бари 29—31 октлбрл 1976 г.) II. International Congress on the Communications between the Two Adratic Coasts (Bari, 29.—31. Oct. 1976) OCENE IN POROČILA - РЕЦЕНЗИИ И ИЗВЕ1ЦЕНИН - BOOK REVIEWS AND REPORTS UDK 930 (048.1) Ignacij Voje, Kreditna trgovina u srednjovekovnom Dubrovniku (Ferdo s e s t r i n ) 229—230 Ilija Mitić, Konzulati i konzularna služba starog Dubrovnika (Antonija G l a s ) 230—232 France Kresal, Tekstilna industrija v Sloveniji (Jože S o r n) 232—235 Lojze Ude, Koroško vprašanje (Tone Z o r n ) 235—236 Kohla^MetnitziMoro, Kärntner Burgenkunde (Tone Z o r n ) 237 Stefan Karner, Kärntens Wirtschaft 1938—1945 (Tone Z o r n ) 237—240 Leo Mates, Međunarodni odnosi socijalističke Jugoslavije (Tone Z o r n ) 240—241 Mayrzedt-Hummer, 20 Jahre österreichische Neutralität und Europapolitik (1955—1975) (Tone Z o r n ) 241—242 Angelo Ara, Ricerche sugli Austro-Italiani e l'ultima Austria (Jože Pi r - j e v e c ) 242—243 Livio Zeno, Ritratto di Carlo Sforza (Jože P i r j e v e c ) 243—244 Geschichte der Sorben (Tone Z o r n ) 244—245 M. D. Peyfuss, Die Aromunische Frage (Tone Z o r n ) 245—247 Wilhelm Abel, Massenarmut und Hungerkrisen im vorindustriellen Europa (Jože S o r n ) 247 Ljuboslav Marković, Društveno-ekonomske formacije (Ludvik C a r n i ) 248—249 Vodič Arhiva Srbije (Janez K o s ) 249—250 OBVESTILA — ИЗВЕ1ДЕНИН - INFORMATIONS UDK 930 (497.12) (06.05) Obvestila 250—252 POVZETKI — ИЗВЛЕЧЕНИЛ — SYNOPSES UDK 001.814.4:949.712 (05) Povzetki razprav Zgodovinskega časopisa 1-2/1977 I.—VIII. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 7—23 J a n k o P l e t e r s k i NEKAJ VPRAŠANJ SLOVENSKE ZGODOVINE V DESETLETJU 1894—1904 Referat na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. sept. — 2. okt. 1976 Dokaj let je Ivan Cankar želel napisati roman, »v katerem bi rad ^- tako je dejal — utelesil naš narod, ves, kakor je« in to »v živi podobi njegove zgodovine od 1894 do 1905«.i Te zamisli žal ni uresničil, je pa zanimiva za zgodovinarja, saj kaže, da je Cankar v desetletju, ki sicer v naši običajni periodizaciji ni kako posebej zaznamovano, videl neko v sebi zaokroženo zgodovinsko razvojno enoto. Naključje je, da se časovni okvir njegove lite­ rarne zamisli skorajda natanko ujema z desetletjem, ki ga obravnava naše zborovanje, a takšno sovpadanje bi že sâmo bilo zadosten razlog, da se zanj zanimamo. Glede na avstrijski državni okvir je to čas, ki sledi Taaffejevi dobi. Začenja se 11. novembra 1893 s koalicijsko Windischgrätzovo vlado (nasla­ njala se je na večino, v kateri so poleg konservativcev sodelovali tudi nemški liberalci), končuje pa se z odstopom Körberjeve vlade 30. decembra 1904. Koalicijska vlada pade sredi leta 1895 ob krizi, ki ji je povod ustanovitev slovenskih vzporednic na gimnaziji v Celju in sledi ji »konservativno^slovan- ska« Badenijeva vlada. Ta sproži s svojima jezikovnima uredbama za Češko in Moravsko silovit odpor nemških nacionalistov, kar povzroči najhujšo za­ ostritev politične krize Avstrije pred njenim koncem. Potem ko cesar umakne svojo podporo Badeniju, slede čisto uradniške vlade Gautscheva, Thunova ter Claryjeva, tista ki dokončno razveljavi Badenijevi uredbi. Zadnja v vrsti vlad tega desetletja je Körberjeva, izjemna po tem, da vztraja na krmilu cela štiri leta, ne da bi rešila kak bistven državni problem. Spričo poloma v državnem zboru, katerega sestava še vedno sloni na stanovskih in premo­ ženjskih privilegijih, se krepi zahteva po uvedbi splošne in enake volilne pravice. To je desetletje, ko Slovenci z drugimi nesamostojnimi narodi še posebno občutijo vse tisto, kar prinaša novo, imperialistično obdobje me­ ščanske družbe. Poglobijo se e+ari in nastopijo novi problemi. Čeprav je v Avstriji po 1. 1896 v splošnem občutiti nov gospodarski vzpon, ki traja do svetovne vojne in se prav ob izteku našega obdobja celo začenja — po sodbi današnjega avstrijskega zgodovinopisja — »gospodarsko najsrečnejši decenij stare podonavske monarhije«,2 preživljajo Slovenci ves ta čas globoko raz­ vojno krizo, ki se očituje zlasti v močnem izseljevanju. Objava rezultatov ljudskega štetja 1. 1900 pomeni pravcat pretres za slovensko javnost, kajti 1 Pismo dr. Henriku Tumi po 28. februarju 1913. 2 Herbert Matis, 'Vterreichs Wirtschaft 1848—1913, Berlin 1972. — Die Habsburger Monarchie 18*8—191«, I, Die wirtschaftliche E» Wicklung (Alois Brusatti), Wien 1973. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Kranjska je po migracijskih izgubah na prvem mestu med vsemi avstrijskimi deželami. V državi se povečuje pritisk nemškega nacionalizma, posebno po Badenijevi krizi. Nemško meščanstvo v slovenskih deželah odločno izjavlja, da so vse pripadale Nemški državi in da jih ne priznava za slovenska tla." Po drugi strani se po 1. 1896 povečuje napadalnost italijanskega jadranskega iredentizma, ki se spreminja v orodje imperialistične ekspanzije Italije. To je desetletje, v katerem pride v Avstriji do najostrejših razrednih spopadov modernega proletariata s kapitalističnim sistemom, kar jih je ta država po­ znala do svetovne vojne. V enem največjih spopadov je udeleženo prav slo­ vensko tržaško delavstvo. Ze skoraj ves ta čas, od volitev v 1. 1897, je social­ demokratsko delavsko gibanje pomemben dejavnik tudi v parlamentu in skuša opredeliti svojo politiko tudi v nacionalnem vprašanju. Politična kriza Avstrije, ki tega vprašanja ne rešuje, se ob začetku novega stoletja poglobi in razširi v splošno krizo avstro-ogrskega državnega sistema, v krizo dualiz­ ma, kar tudi Slovencem znova odpira jugoslovansko vprašanje. Takšna so bila — v najbolj skopem orisu — okvirna dejstva, ki so pogojevala vpra­ šanja slovenske politične zgodovine in dejavnost vseh treh slovenskih politič­ nih taborov v zvezi z njimi. Dopolnjevanje strankarskega izoblikovanja slovenskih političnih taborov je vprašanje prvih let našega desetletja. Značilno je za slovenski liberalizem, da je shod zaupnikov dne 29. novembra 1894 v Ljubljani, ki ga štejemo kot ustanovni shod kranjske Narodno napredne stranke, potekel v obliki po­ skusa sklicateljev, da bi obnovili strankarsko slogaštvo s klerikalnimi kon­ servativci. Ze pred shodom so se kranjski slovenski liberalci odločili za de­ janje, ki naj bi ustreglo klerikalnim željam in olajšalo spravo: Narodna tiskarna je odpovedala tiskanje glasila socialdemokratov »Delavcu«, ko je ta objavil nek protiverski članek.4 Ob shodu samem pa se je stari liberalni veljak Luka Svetec močno trudil, da bi slovenski duhovščini dopovedal, da mora imeti do slovenskih liberalcev drugačen odnos kot ga ima nemška du­ hovščina do nemških. »Ravno mi narodnjaki se bijemo z nemškimi liberalci iz prvega začetka. Ko bi (naša) duhovščina ločila ime od stvari, bi našla, da igramo mi na Slovenskem prav tisto vlogo proti liberalizmu, kakor protisemiti med Nemci.« Svetec je klical v spomin lepe uspehe nekdanje slogaške stranke in vzkliknil: »Združimo se zopet pod imenom narodne stranke!«5 Na shod so privabili dva duhovnika, dr. Antona Gregorčiča in Koblarja, na njem so opredelili Slovence kot »versko-nravstveno in dinastično čuteči narod«, po­ zdravili so slovensko krščansko socialno gibanje, zavrnili so predloge Istra- nov in Tržačanov za izstop iz koalicije in za priključitev mladočeški opo­ ziciji, zavrnili so poudarjanje politične povezanosti s Hrvati in niso vzeli v pretres resolucij narodno radikalnih študentov, 'ki so zahtevale aktivno delo med ljudstvom. Edina načelna programska točka, ki so jo vzdržali, zah­ teva po slovenski narodni avtonomiji, dejansko ni bila problematična. Vse te koncesije niso niti najmanj premaknile slovenskih klerikalcev z njihovega nespravljivega stališča. Neposredna posledica vseh teh koncesij pa je bila, da so predstavniki iz Trsta in Istre izjavili, da se stranki ne pridružujejo. S Štajerskega so bili zastopani le posamezniki, potem ko je Gregorèc v imenu 3 Berthold Sutter, Die BađeniscHen Sprachverordnungen von 1897, II, Graz—Köln 1965, 260. (Izjava Nemcev na Kranjskem iz srede februarja 1898.) 4 Dušan Kermavner, Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884—1894, Ljubljana 1963, 428—431. 5 Slovenski narod, 29. november 1894, št. 274. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Slovenskega društva za Štajersko sporočil, da se društvo shoda v Ljubljani ne udeleži, zaradi »nepobitne bojazni, da se ne bi vsega obžalovanja vredni razpor kranjskih Slovencev raztegnil na Štajersko.«6 Le goriška »Soča« je zu­ naj Kranjske odobravala program shoda.7 Tako se je Narodna stranka usta­ novila le kot kranjska in kot zgolj liberalna. V organizacijskem pogledu se je shod sklenil nasloniti na mrežo tajnih zaupnikov po občinah, znamenje, da stranka nima namena lotiti se kakega širšega politično-organizacijskega dela. Klerikalni »Slovenec« je takó ustanovljeno Narodno stranko in njen program ironično označil: »Najnovejši krščanski socialisti.«8 Socialdemokrat­ ski »Delavec« je v eni svojih prvih dunajskih številk Narodni stranki očital, da nima ne lastnega programa ne taktike in jo opozarjal, da bi v boju zoper kle- rikalizem vendar mogla uporabiti socialdemokratsko delavstvo in radikalne dijake.9 Slovenski liberalci se na takšne nasvete niso ozirali in Narodna stranka se je že naslednje leto raje zatekla v znano zvezo z nemško stranko na Kranj­ skem, razredno in ideološko njej najbližjo in neposredno najučinkovitejšo za­ veznico. Celo desetletje je poteklo v znamenju tega »več kot štiridesetdnevnega posta«, naloženega stranki političnega katolicizma v kranjskem deželnem zbo­ ru in odboru. Slovenski liberalizem na Kranjskem — že takoj razorožen v radikalnem narodnjaštvu, svojem poglavitnem političnem argumentu — pa je račun za to politično udobje moral obilno plačevati še veliko dlje. Narodno radikalna študentovska mladina — bivši »Vesnani«10 — se je zatekla v okrilje Podgornikovega »Slovanskega sveta« in v njem nadaljevala svojo kritiko stranke.1 1 Ko tega ni bilo več, je nezadovoljnost študentovske mladine porajala nove pobude. V letu 1901 je izhajala radikalno narodna revija »Jug«,12 od aprila 1904 p a je trajno izhajala »Omladina«, glasilo narodno radikalnega dijaštva.13 Niti te mladine pa njeno narodnjaštvo ni približalo socialnim pro­ blemom in celo ne socialni demokraciji. Glede na to, da to nikakor ni bila samo mladina iz meščanskih družin, bi ta pojav bilo potrebno še preučiti. Le del študentov, ki so se vrnili iz Prage, znan z imenom »masarykovci«, se je pridružil Jugoslovanski socialnodemökrateki stranki. Iz vrst mladih liberal­ nih nezadovoljnežev je prišlo v slovensko politiko opozorilo na veliki pomen Trsta za slovensko prihodnost. Ze Stjepan Radić je 1. 1899 pozival Slovence, naj opuste razne iluzorne programe in se gospodarsko in politično koncen­ trirajo okrog Trsta.1 4 O bistvenem pomenu Trsta za slovensko narodno po­ litiko je pisal Niko Županič v »Jugu« 1901. In gotovo ni naključje, da je Gregor Žerjav, ko je jeseni 1904 predsedoval shodu jugoslovanske akadem­ ske mladine v Beogradu, to priložnost porabil, da je orisal položaj sloven­ skega naroda s posebnim ozirom na Trst.1 5 Misel na Trst kot na drugo, če ne poglavitno središče slovenskega gospodarskega ali celo kulturnega sno­ vanja (geslo: Univerzo v Trst!), ki jo naslednje desetletje tako povzdignejo 6 Slovenec, 27. november 1894, št. 272. 7 Slovenski narod, 21. december 1894, št. 294. 8 Slovenec, 4. december 1894, št. 278. ' Delavec, 20. juli j 1895, št. 14. 1 0 D. Kermavner, Začetki, 382. — O >Vesni« tudi: Janez Stergar, Začetki Slovenskega ferijalnega društva ,Sava" v Ljubljani, Kronika, Ï X I I , Ljubljana 1974, 31—40. 11 Jože Skorjanc, Sodelovanje ,narodnoradikalnih študentov' v »Slovanskem svetu' Frana Pod- gornika. Rkp seminarske naloge, FF 1973. 12 Darja Pajk-Miklič, Studentska revija »Jug«, Dunaj 1901. Rkp seminarske naloge, FF 1975. 13 Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903—1914, Slovenci in jugoslovanska skup­ nost, Maribor 1972, 29. — Irena Gantar, Narodno-radikalna mladina, Rkp. diplom, dela, F F 1976. 14 Stjepan Radić, Slovansky Prehled, II, 190O, 36. 15 L. Ude, o. e. 29. — Omladina I, Ljubljana 1904, 100—102. — Allgemeines Verwaltungsarchiv (AVA), Dunaj , 5346/MJ, 6548/MJ, 7102/MJ in 7343/MJ, vsi iz 1. 1904. 1 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1K7 dr. Henrik Turna, dr. Vladimir Knaflič idr., se torej ponuja že od konca 19. stoletja. Zato ni slučajno, da se že v letih 1903—1904 prav v zvezi s Trstom nakaže ob političnih stikih dalmatinskih pravašev z iredentisti v Italiji po­ glavitni problem jugoslovanske državnopravne usmeritve za Slovence: ali bodo nosilci te usmeritve na Hrvatskem, nosilci »novega kursa«, računali na Slovence ali pa akceptirajo dualizem.18 Velikega pomena za nadaljnji zgodovinski razvoj na Slovenskem je usta­ novitev 1. 1896 samostojne stranke slovenskega delavstva, Jugoslovanske so­ cialno demokratične stranke, v teku narodnostne delitve avstrijske socialne demokracjie.17 Ob osemdesetletnici tega dogodka je dobro poudariti, da po­ drobnejše preučevanje te ustanovitve kaže, da je bil poglavitni subjektivni nagib tedanjih slovenskih socialistov želja po samostojnem reševanju pro­ blemov socialističnega razvoja med južnimi Slovani monarhije in da ne gre le za nekakšno samodejno posledico že poprej izvršene narodnostne odcepitve čeških in poljskih socialdemokratov. To se kaže tudi 1. 1897—4898 ob ločeva­ nju italijanskih in slovenskih socialdemokratskih organizacij v Trstu.1 8 Na vprašanje narodnostne razdelitve avstrijske socialne demokracije v 90. letih — in s tem tudi na ustanovitev JSDS — smo vajeni gledati z vidika desetletje poznejše ostre zavrnitve v delih ruskih boljševikov, predvsem Le­ nina in Stalina.19 Vsekakor je utemeljena že Speransova ocena, da je delavstvo na Slovenskem postalo resen politični dejavnik zlasti po ustanovitvi JSDS kot organizatorja samostojne delavske politike nasproti drugim strankam in ko je delavsko gibanje nastopilo kot samostojen faktor v boju za osamosvo­ jitev slovenskega naroda (1. 1939). Če se ozremo na boljševiško kritiko delitve avstrijske socialne demokra­ cije na delavske stranke, ločene po narodnosti (in s tem tudi ustanovitve JSDS), vidimo, da je stališče ruskih revolucionarjev bilo, da je revolucio­ narni delavski stranki v mnogonarodni državi potreben teritorialno-interna- cionalni organizacijski princip (en upravni teritorij — ena organizacija), ne pa delitev po narodnostih. V primeru Avstrije bi uporaba teritorialno-inter- nacionalnega principa pomenila organizacije po kronovinah, za Slovence pa to, da bi le kranjska organizacjia imela slovenski značaj, povsod drugod pa bi te organizacije bile kvečjemu narodnostno mešane ob močni prevladi nem­ škega ali italijanskega elementa (Štajerska, Trst), ki bi se ponekod (Koroška) približevala nemški izključnosti. Takšno je tudi v glavnem bilo stanje v prvih letih po Hainfeldskem kongresu. Ustanovitev JSDS je nedvomno pospešila zbiranje slovenskega delavstva v politično moč, ki je v poznejšem zgodovin­ skem razvoju na Slovenskem mogla izvršiti svojo družbeno osvobodilno funk­ cijo. Tako lahko z gotovostjo rečemo danes, ko gledamo nazaj v preteklost. Gledano iz položaja zadnjih let 19. stoletja pa je treba opozoriti, da tedaj re- formizem v avstrijski socialni demokraciji še daleč ni tako prevladoval kot desetletje pozneje, ko so jo kritizirali boljševiki. Narodnostno delitev avstrij­ ske delavske stranke sredi 90. let je treba gledati tudi v luči dejstva, da je stranka tedaj pripravljala in pripravila program narodnostne delitve države 16 Janko Pleterski, Politika ,novog kursa ' . Jadranski kompromis i Slovenci, JIC, Beograd 1975, 49—66. 17 Janko Pleterski, Ustanovitev JSDS, Kronika XXVI, Ljubljana 1977, št. 1 (v tisku). — Isti, Elementi nacionalne in socialne revolucionarnosti v letih 1896—1918. Zbornik: Elementi revolucionar­ nosti v političnem življenju na Slovenskem, Ljubljana 1973, 41. 18 Boris Gombač, Ustanovitev JSDS v Trstu. Jadranski koledar 1976, Trst, 198—210. 19 Dušan Kermavner, Narodnostna delitev avstrijske socialne demokracije v luži zgodovinskih pogojev in boljševiške krit ike, Naša sodobnost, 1956. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 i i v avtonomne narodne ozemeljske enote. V primeru izvršitve tega programa bi se narodnostne delavske stranke ujele z novimi nacionalnimi avtonomnimi ozemlji in bi to dejansko ustrezalo načelu, ki so ga boljševiki poudarjali kot pogoj za uspešen revolucionarni boj proletariata v mnogonarodni državi. Pravi problem je bil v tem, da je socialdemokratsko gibanje vseh narodov v Avstriji o brnskem programu le govorilo, ni pa ga poskusilo revolucionarno uresničiti. Če jo natanko pogledamo, je prav s tem. pogojena tudi boljševiška kritika avstrijskega organizacijskega načela. Zmagoslavni vhod delavskih poslancev v državni zbor 1. 1897, po prvih volitvah, ki so preizkusile možnosti, nastale z uvedbo splošne volilne pravice v novi volilni kuriji (med temi poslanci ne tedaj ne kdaj pozneje ni bilo no­ benega Slovenca ali sploh Jugoslovana), je nemudoma naložil delavskemu gibanju v Avstriji, da se opredeli v družbenem konfliktu nacionalnega zna­ čaja. Nastop socialno demokratskih poslancev proti Badenijevim jezikovnim uredbam in v zaščito pravic parlamenta, ki je socialdemokrate pripeljal v tesno sodelovanje z nemško meščansko nacionalistično fronto in v številne skupne demonstrativne nastope s to fronto tudi zunaj parlamenta, je za slo­ venske socialdemokrate gotovo pomenil politično zadrego. V svojem glasilu so zagovarjali postopek socialdemokratskih poslancev pred napadi narodnja- škega tidka. Poudarjali so sicer pravično vsebino jezikovnih uredb, a trdili, da so pravice parlamenta bile prezrte, socialna demokracija pa mora kot resna opozicijska stranka uporabljati vsa dopustna sredstva, da zruši vlado. Tudi Slovani bi bili morali Badeniju oponirati, ker jim ponuja drobtinice namesto popolne pravice zakona. Do narodnostne enakopravnosti je treba priti ne po poti vladnih dekretov, temveč mora biti to rezultat sporazuma narodov sa­ mih.20 Torej zgolj obramba pravic parlamenta. Tudi slovenski socialdemokrati niso upoštevali, da gre v boju proti Badenijevim uredbam vendarle v bistvu za obrambo nemških vladajočih pozicij v državi. Svojevrsten pečat, ki je s tem ostal na vsem nadaljnjem razvoju avstrijske socialne demokracije, pa so se slovenski socialdemokrati trudili izbrisati. Prav značilen je nastop Etbina Kristana v začetku leta 1898 na shodu v Celju, ki so se ga udeležili tudi pred­ stavniki celjskih nemških nacionalcev. Kaj nenavadna družba za slovenskega socialdemokrata. Kristan se je očitno okušal od nje distancirati. Kot pravi poročilo, je »najpreje razbil z jedrnatimi besedami domisijevanje nekaterih nemških nacionalcev — liberalcev, ki so upali, da jim bode služila socialna demokracija kot dekla«. V nadaljevanju je »na podlagi politično zgodovin­ skih dat dokazal, da je bil le slučaj, alko so imeli socialdemokrati in meščan­ ski Nemci na zadnjem zasedanju skupnega nasprotnika v Badeniju, kajti jezikovne uredbe so bile le slučaj...« Socialni demokrat je bi bili proti vladi tudi v vseh drugih primerih.2 1 O tem ali je vsebina uredb bila pravična ali ne, v tej družbi očitno tudi Kristan ni hotel govoriti. Politična hipoteka so­ delovanja z nemškimi nacionalci za slovenske socialdemokrate s tem še ni bila odpravljena. Značilno je, da je še dve leti pozneje, 18. marca v Celju, zopet prišlo do shoda socialne demokracije ob udeležbi celjskih nemških nacionalcev, ko je šlo za skupni nastop na občinskih volitvah. Pri tem je Etbin Kristan prišel v polemiko z urednikom »Deutsche Wacht« Ambro- zičem in v tem besednem boju vzkliknil: »Jaz sem Slovan!«22 2 0 Svoboda, 23. maj 1897, št. 5. 2 1 Svoboda, 23. j anuar 1898, št. 1. 2 2 Rdeči prapor, 21. marec in 1. april 1900, št. 9-10. 1 2 • ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Slovenska socialna demokracija ni mogla nastopati proti splošni taktiki celotne avstrijske socialne demokracije v času Badenijeve krize. Njenega stališča pa vendar ne bi prav ocenjevali, če bi prezrli, da je prav v tem času na zanimiv način izrekla nazor o svoji vlogi v nacionalnem boju Slovencev in Jugoslovanov, o pomenu tega boja za socializem. »Delavec« je označil slovenski narod kot rod trpinov, proletarcev. Tukaj prvič srečamo oznako, ki jo je tako učinkovito povzdignil Ivan Canlkar leta 1918. »Delavec« nada­ ljuje: »A tudi slovenski proletariat igra v boju za osvoboditev človeštva ve­ liko vlogo, ker dasi je številčno majhen, predstavlja vendar narod, ki ima jednake pravice z vsemi drugimi narodi.« Nato pa se neposredno skliče kar na Marxa: »In M a r x . . . je rekel, da le-ta (socializem) zmaga tedaj, kadar se mu pridružijo Jugoslovani, katerih narodni značaj je sam po sebi socialističen.«23 Nedvomno gre za zelo svobodno parafrazo Marxove misli. Prav zato pa se v njej tem bolj zrcali zamisel slovenskega socialista, ki je te besede pisal. Spo­ znanje o enakovredni vlogi slovenskega proletariata s proletariatom drugih narodov in še posebej o pomenu narodno-osvobodilnih prizadevanj jugoslo­ vanskih narodov za zmago socializma, vse to so ideje, ki gredo daleč pred svojim časom. Avstrijska socialna demokracija je svojo zmotno taktiko v Badenijevi krizi odkupila s tem, da je leta 1899 sprejela znani brnski narodnostni pro­ gram.24 Treba se je nekoliko ustaviti ob posebnem predlogu, ki ga je na brnskem kongresu dala jugoslovanska socialdemokratska stranka in katerega avtor je Etbin Kristan. Bistvo tega predloga je v tem, da bi se avtonomija narodov ne zasnovala teritorialno, temveč na osebnem načelu.2 5 Marsikaj je bilo že rečenega o vprašanju, odkod Etbinu Kristanu ta zamisel, a to vprašanje še ni do kraja pojasnjeno. K tej problematiki bi prispevali le opozorili na dva momenta. Znano je, da je Etbin Kristan svoje neteritorialno pojmovanje naroda in temu primerno nepolitično, temveč zgolj kulturno rešitev narodnega vpraša­ nja pojasnjeval s sledečim načelnim stališčem: »Če zametu jemo državo kot takšno in jo hočemo nadomestiti s svobodno družbo, tedaj ne more biti naša naloga ustvarjati novo državno formacijo. Z načelom svobodne družbe je vzporeden pojem naroda, (ki je ločen od ozemlja.«26 V tem načelnem stališču se nedvomno zrcali neko revolucionarno pričakovanje, zaradi katerega bi bilo napačno trditi, da Kristanovo zanikanje političnega značaja narodnega vprašanja izvira iz nekakšnega oportunizma. Po drugi strani pa to priča­ kovanje o t a t o rekoč takojšnjem likvidiranju države in ustvarjanju svobod­ ne družbe ne ustreza Marxovim siališčem, da se bo proletariat tudi po revo­ luciji moral opreti na državo. Prav v tem vprašanju je bila ena temeljnih razlik med marksisti in anarhisti. Le-ti so trdili, da bo z buržoazno državo likvidirana vsaka država sploh. Vprašati se je treba, kakšen je Kristanov odnos do anarhistov. Če pogledamo pisanje »Rdečega prapora« v tistem času — izhajal je v Trstu ob zelo aktivnem sodelovanju Etbina Kristana, ki je tedaj živel v Trstu — opazimo, da ob več priložnostih govori o anarhizmu in to kot o povsem upoštevanja vredni struji v mednarodnem delavskem 2 3 Delavec, 1. oktober 1897. 2 4 Zgodovinski arhiv KPJ, Tom. V., Beograd 1951, 62. 2 5 Isto delo, 64. — Dušan Kermavner, O političnem liku Etbina Kristana, Naši razgledi, Ljubljana, december 1933, št. 24. » Zgodovinski arhiv KPJ, Tom. V, 66. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 3 gibanju. O socializmu in državi veökra-t razpravlja v duhu, ki se izraža npr. v stavku: »Revolucionarni socializem zahteva družabnih razmer po ljudstvu; naš namen ni socialistična država bodočnosti, temveč svobodna družba, so- cietas libera.«27 Jeseni 1898, ko je v Avstriji zavladalo veliko razburjenje in se vnela gonja proti anarhistom zaradi umora cesarice Elizabete, je »Rdeči prapor« pogumno nastopil proti preganjanju anarhistov in opozarjal, da to preganjanje ne velja samo morilcem, ki jih napačno identificirajo z anar­ histi, marveč tudi »proti vsem svobodnim duhovom.«28 V tem času je v Trstu, pod vplivom razmer v Italiji, anarhizem precej občuten.29 In najbrž moramo med tistimi posebnostmi tržaških razmer, ki so navdihnile Etbina Kristana pri zasnovi predloga o avtonomiji oseb, upoštevati tudi vpliv anarhizma, morda asimiliranega v Avstriji takrat še občutnemu izročilu nekdanje ra­ dikalne struje. v Predlog jugoslovanske socialdemokratske stranke je bil tako zelo podoben načrtu, ki ga je bil nekaj mesecev poprej razložil dr. Karel Renner (Synop- ticus) v svoji knjižici, da je Etbin Kristan čutil potrebo povedati, da svojega predloga ni povzel po Rennerju, temveč da je to idejo samostojno objavil že leto poprej v češki reviji »Akademie«. Ob tem p a je treba opozoriti na bistveno razliko med obema zamislima, ki je ostala neopažena. Gre prav za odnos do države. Že sam naslov Rennerjeve knjižice »Staat und Nation« (Država in narod) opozarja, da v Rennerjevem konceptu zavzema država docela nesporno mesto. Rennerju ne lebdi pred očmi prav nobeno revolucio­ narno likvidiranje države, nasprotno, on želi integralno habsburško državo ohraniti, seveda pa jo notranje sistemsko demokratizirati. Podobno tudi v svoji knjigi s prav tako značilnim naslovom »Der Kampf der österreichi­ schen Nationen um den Staat« (Boj avstrijskih narodov za državo) tri leta pozneje (1902). Izhodišča Kristana in Rennerja so bila v temelju različna, čeprav sta predlagala zelo podobne rešitve. Ni nepomembno, nadalje, da je JSDS v svojem tisku o brnskem programu poslej molčala. Kadar je govorila o avtonomiji, je to vedno delala v izrazju Kristanovega projekta. Slovenski socialdemokrati niso omenjali okoliščine, da brusi i program pomeni tudi Zedinjeno Slovenijo.30 To je Ivan Cankar v svojem znanem predvolilnem govoru 6. aprila 1907 pravzaprav šele odkril. Njegov očitek slovenski inteligenci, da brnstega programa niti brala ni, je tako po svoje veljal tudi za slovenske socialdemokrate. V letih pred koncem stoletja je poudarjanje revolucionarnosti v sloven­ skem socialdemokratskem tisku še običajna in nesporna zadeva. V teh letih m še v prvih letih 20. stoletja se socialni radilkalizem dosti pogosto pojav­ lja v nastopih delavstva. Stavka Lloydovih kurjačev februarja 1902 v Trstu z njej sledečo generalno stavko, demonstracijami in napadom vojske na de­ monstrante, pri čemer je bilo ubitih 14 delavcev, večidel Slovencev, pomeni nedvomno največji in najostrejši razredni spopad pred prvo svetovno vojno, v katerem je sodelovalo slovensko delavstvo. Socialni nemir s tem še ni bil končan. Tedanji položaj je urednik »Naših zapiskov« Linhart takole opisal: »Ravno tako je, kakor da bi te doslej tako indiferentne delavce poprijela » S 4 e £ i Prapor, 27. juni j 1898, št. 11. » p ' p r a P ° r ' l7- oktober 1898, št. 20. hizm,, у А т т т ^ Л . ? 0 ^ , ' 0 ' 6 ' - * ? , s P . o m i ? O T . Ljubljana 1966. - Dušan Kermavner, O tržaškem anar- a1 19U m, X X I 1 ^ 9 ^ : " e ' - 1 . 3 3 - T- T T £ n n i? Maserati, Gruppi anarchici a Trieste dalla fine dell 'Ottocento M 1 f ) u ? v a R»«sta Storica, LUI, 1969, št. V—VI. Katica Flajnik, Rdeči prapor o Brnskem programu, Rkp. diplom, dela, F F 1976. 1 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 neka velika ekstaza. Tržaška splošna stavka, ta veliki izbruh ljudske neza­ dovoljnosti, je bila nekako znamenje za pričetek gibanja. Sledile so ji ljub­ ljanska zidarska, tesarska, mizarska in pasarska stavka, potem tržaške manj­ še stavke kovinarske, tvorniške, mesarske, tramvajske, dalje stavke v Zagrebu, na Reki in v Pulju. Mrzlica je poprijela mrzli jug . . .«31 Nekakšen paradoks je, da se je prav tisti čas v vrste JSDS zanesel spor med marksisti in revizio- nisti. Dejstvo da stranka ni priznala izključne veljavnosti nobeni teh struj in da je revizionizem v stranko bil mirno vključen poleg do tedaj vladajočih nazotov, je dejansko pomenilo (tako kot v avstrijski socialni demokraciji sploh) prevladanje reformistične usmeritve. Znano je, da je v teh letih še tja do velike trboveljske stavke v letu 1906 nekakšno radikalno usmeritev vendarle še predstavljal Kari Linhart, ki ga je vodstvo stranke potem tako sramotno moralno likvidiralo.32 Pri Linhartovem socialnem radikalizmu pa opazimo potezo, ki je vredna posebne omembe. Ta radiikalizem se namreč pri njem povezuje z radikalizmom v nacionalnem vprašanju. Eden izmed izra­ zov tega je njegov govor na ljubljanskem shodu za slovensko univerzo 1. de­ cembra 1901. Opozarjal je, da se mora začeti aktiven boj, ker s platoničnimi resolucijami ni še nič doseženega. V skladu s splošnim stališčem socialne demokracije je pozival slovenske poslance, naj puste svoje polovičarstvo. Po­ sebno pomemben pa se zdi njegov nasvet: »Postavijo se naj na ekstremno jugoslovansko stališče«.33 To je tedaj bila povsem nova beseda in treba bo še raziskati, kakšno vsebino ji Linhart daje. »Radikalnega« Linharta, kakor so ga v javnosti apostrofirali, srečamo tudi na shodih slovenskih strank leta 1903 v protestnem gibanju ob dogodkih na Hrvatskem.3 4 Vsebinsko najizra­ zitejši med njimi je bil shod v Celju 1. junija. Med govorniki je Linhart zopet zavzel posebno mesto, ko je pozival poslance na odločnejše akcije m pred­ lagal osamosvojitev od Dunaja, Kòrberja, Khuena in birokracije. Slovenski socialdemokratski tisk je tedaj dokazoval, da je nacionalno tlačenje Hrvatov le zunanja oblika gospodarskega izkoriščanja, pri katerem so mase najbolj prizadete. To je bilo v opreki z uradno tezo o zgolj kulturnem značaju narod­ nega vprašanja. Linhart je tedaj zaTadi odsotnosti Etbina Kristana idejno vodil »Rdeči prapor«. Ce se spomnimo podatka, da je Linhart jeseni 1905 v Ljubljani na socialno demokratski demonstraciji za splošno in enako vo­ lilno pravico napadal odnos Slovencev do habsburške dinastije in jih opo­ zarjal, kako brez koristi je zanje, da za to nemško dinastijo prodajajo kri in življenje, potem zaznavamo obrise Linhartovega političnega nazora. Zani­ mivo je ugotoviti, da se je v začetku 20. stoletja tako živi, pozneje pa otrpli socialni radikalizem povezoval z nacionalnim radikalizmom v politično smi­ selno celoto. , ., Neposredno najobčutnejši pojav desetletja je prevlada in konsolidacija modernega političnega katolicizma, modernega klerikalizma v slovenskem političnem življenju. Na prelomu stoletij se izoblikuje s tem pojavom po­ glavitni problem, ki ga mora napredno družbeno gibanje na Slovenskem reševati cela štiri nadaljnja desetletja. To je vprašanje, kako ločiti demokra­ tične katoliške množice od klerikalizma in klerikalnega vodstva in kako do­ seči njihovo prehajanje na napredne nacionalne in družbene pozicije, kamor 3 1 Naši zapiski I, 1902. „ , . ,.±.„ и Dušan Kermavner, O slovenskem delavskem gibanju do Cankarjevega političnega nastopa, uVseuči l i ški zbornik (Janko Polec in Bogumil Senekovič), Ljubljana 1902, 284. » Slavica Plahuta, Slovenci in .narodni pokref na Hrvatskem 1903. Rkp. diplom, dela, FF 197,!. ZGODOVINSKI CASO'PIS XXXI 1977 1 5 so po svojem nacionalnem čutu in socialnem položaju dejansko ves čas spadale. Najpomembnejša značilnost modernega klerikalizma je, da se ne ome­ juje več — kot njegovi predhodniki v prejšnjih desetletjih — le na opiranje na avtoriteto državnih in cerkvenih vrhov na eni in na politično obvlado­ vanje konservativnih kmečkih posestnikov na drugi strani. Novi klerikalizem spoznava možnosti, ki jih prinaša razvoj meščanske demokracije, zaveda se nujnosti, da te možnosti obrne sebi v prid. Obvladovanje množic, ki jih de- mokratizem meščanske družbe priteguje v politično življenje, je pot h kre­ pitvi postojank klerikalizma. Naloga se glasi: utrditi in vsestransko razširiti svoj vpliv prek »organiziranega ljudstva«. Ta pojem in to zamisel je v slo­ vensko politično življenje vnesel dr. Anton Mahnič že v prejšnjem desetletju. V »našem« desetletju ju aktivisti novega klerikalizma uspešno uresničujejo. Usmerjajo se k problemom tako malomeščanstva kot proletariziranega pre­ bivalstva vasi, mest in industrijskih središč, usmerjajo se k problemom novih volilcev. Staro socialno bazo kmečkih posestnikov širijo na tiste družbene plasti, ki jih kapitalistično gospodarstvo tare in obenem številčno krepi. Ustvarjajo moderno množično stranko, trdno oprto na gosto mrežo »nepolitič­ nih« organizacij, kreditnih in 'konzumnih zadrug, delavskih društev, pro­ svetnih organizacij in še mnogih drugih. Nenavadnost tako ustvarjenega po ložaja je v tem, da vsak novi dosežek naprednih družbenih sil, predvsem delavskega gibanja, na področju širjenja demokratičnih pa tudi socialnih pra­ vic, neposredno krepi stranko modernega klerikalizma. Pri državnozborskih volitvah 1. 1897, ko so velike množice prvič volile v novi kuriji na temelju splošne volilne pravice, so v nemških alpskih deželah (s Trentinom) ti ljudski volilci med 21 poslanci izvolili kar 19 klerikalnih (vseh vrst) in le emega nemškonacionalnega liberalca in enega socialdemokrata. Slovenci so v splošni kuriji izvolili tri poslance in vsi trije so bili duhovniki! Takšen rezultat je v splošnem utišal ugovore in pomisleke konservativnih klerikalcev in vi­ sokega klera proti novodobnemu klerikalnemu demokratizmu. Na Sloven­ skem se je Katoliška narodna stranka že naslednje leto programsko izrekla za splošno in enako volilno pravico. »Visoka politika Kluna se je morala umakniti demokratičnejši krščansko socialni struji Mahniča in Kreka, povzeti po Luegerju«. Tako je odločilni prodor »modernih« v klerikalnem taboru že v tistih letih označil »masarykovec« dr. Anton Dermota.3 5 Pot do priznanja takega demokratizma kot primernega sredstva za po­ speševanje političnih ciljev klerikalizma pa nikjer in tudi ne v klerikalnem taboru na Slovenskem, ni bila preprosta in lahka. Poprej so njegovi zago­ vorniki rn razširjevalci morali izpolniti nekatere pogoje. Ob začetku svojega nastopa trdi novodobni klerikalizem tudi na Sloven­ skem, da je liberalizem njegov poglavitni nasprotnik. V boj proti liberalizmu vnaša antisemitsko razpoloženje, sklicuje pa se tudi na socialno vprašanje. Liberalizem enači s kapitalizmom in ga obtožuje, da ustvarja nevarne in krščanskemu čutu pravičnosti neprimerne razmere. Že I. slovenski katoliški shod (29.—31. avgusta 1892) pa obravnava poleg kmečkega tudi delavsko vprašanje, sklicujoč se na »delavsko« encikliko papeža Leona XIII. (1891). o tem se je na Slovenskem v okviru modernega klerikalizma začel pojav, ki ga poznamo z imenom »krščansko socialno gibanje«.36 Referent na shodu M Naši zapiski I, 1902, št. 4-5. 3 4 Angelik Tominec, Osnovna načela krščanskega socializma, LJubljana 1931, 9. 1 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? dr. Žitnik je še kot prvega krivca obtožil liberalizem, da je razbil stanovsko (fevdalno) družbo in prinesel bedo; socialisti so mu šele drugotno zlo. Po­ udaril pa je, da cerkev kliče k odstranitvi razrednega boja, zato pa hoče doseči pravično delovno zakonodajo. V debati o referatu je dr. Krek izrazil bolj svoje osebno nagnjenje, ko je opozoril: »Predstavljati si moramo, d a n e delimo delavcem milosti, ampak pravico.. .« Ta pravica pa je — priti v nebesa, živeti v blagostanju. Jasno politično opredelitev je izrekel šele Andrej Kalan, ko je proti mnenju, da je na Slovenskem še kaj malo industrijskega proletariata, ugotovil: Tudi na Slovenskem je potrebno govoriti o socialnem vprašanju, za njegovo rešitev pa obstaja dvojna pot, krščanski socializem in brezbožni socializem. Prava nevarnost je slednji.37 Z opredelitvijo pra­ vega in poglavitnega sovražnika se moderni klerikalizem kot najučinkovitej­ šega sredstva proti njemu oprime posebne oblike krščanskega demokratizma — krščanskega socialstva (spočetka mu še pogosto pravijo tudi »krščanski socializem«). Organizacijsko se ta akcija izrazi v ustanavljanju katoliških delavskih društev. Prvo slovensko katoliško delavsko društvo so ustanovili v Mirnu pri Gorici Mahničevi privrženci že pred katoliškim shodom, pozimi 1891/1892.38 Sele dobro leto po shodu je bilo ustanovljeno takšno društvo v Idriji (29. oktobra 1893), naslednjo pomlad pa v Zagorju (24. marca 1894). Dr. Krek se je organizacije delavstva neposredno lotil poleti 1894.39 V tem času je na­ znanil, da pojde v Brno na češko-slovanski katoliški shod, zatem pa na Dunaj, da bi se udeležil tamkajšnjega »socialnega kurza«.40 Krekova udeležba na teh dveh prireditvah je najbrž bistveno vplivala na njegovo zamisel krščansko socialne akcije tako v vprašanjih njene oblike zlasti pa v vprašanju njene jasne politične opredelitve. Po svoji vrnitvi iz Brna in z Dunaja je imel dr. Krek 19. avgusta 1894 na Pristavi pri Tržiču govor o delavskem vprašanju, 'ki ga lahko štejemo kot programsko opredelitev vse njegove nadaljnje krščanskosocialne politične akcije.« Tu je dejal povsem jasno: »Socialna demokracija in katoliška cerkev sta tisti sili, med katerima se bo bil zadnji boj. Vsi vmesni kričači, naj se imenujejo liberalci ali ka­ korkoli, so brez pomena. . .« Zavrnil je razredni boj kot nenaraven, kajti naravna je sloga med razredi na temelju krščanske pravičnosti in ljubezni. Prvo, kar je potrebno, je to, da se družba vrne k Bogu, da se obnovi v krščan­ stvu. Država naj vrne cerkvi odvzete pravice (zakonsko pravo, šolo, premo­ ženje, nedotakljivost vzgoje duhovnikov, cerkvenega življenja), kajti morda bo kmalu prepozno opominjati države, naj krenejo na pravo pot. Usodni boj lahko kmalu napoči. »Gorje nam, če bo tedaj naša malomarnost vzrok, da zmaga socializem! Da se to ne zgodi, združujmo se; delavska in druga društva so nam potrebna ...« Takšen program socialne akcije novega klerikalizma na Slovenskem ш bil nič specifično slovenskega. Bil je izraz trdne opredelitve klerikalizma v temeljnem antagonističnem nasprotju, ki se je uveljavilo v razviti meščanski družbi. Novodobni klerikalizem se je v tem nasprotju definiral kot poglavit­ na protirevolucionarna, protisocialistična sila. V -nadaljnjem polstoletnem raz- » Poročilo pripravljalnega odbora o I. slov. kat. shodu, kateri se j e vršil 1892. leta v Ljubljani. Ljubljana 1893, 93-100, 238-241. . » Slovenec, 29. april 1892, št. 97; po D. Kermavner, Začetki, 393. » Ivan Pri jatel j , V, Opombe D. Kermavnerja, Ljubljana 1966, 500. « Slovenec, 31. avgust 1894, št. 173. . . . „ „ . „ . , „ J I „ „ H , « Slovenec, 23. in 24. avgust 1894, št. 192-193. — Janez Ev. Krek, Izbrani spisi, II/2, 229 (odlomki). 17 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 _ voju se je pravilnost te definicije do kraja potrdila. Njen značaj je bil očiten že takoj spočetka. Manj očitno pa je bilo dejstvo, da se je^ cerkev s svojim novodobnim klerikalizmom trdno povezala z obstoječo meščansko družbo in se postavila na njena stališča. Protiklerikalne sile, posebno še med meščan­ skimi liberalci, tega niso kaj dosti opažale in so svoj boj proti klerikalizmu še naprej vodile pod gesli boja proti fevdalni reakciji in srednjeveškemu mračnjaštvu, kar pa novi družbeni orientaciji cerkve in klerikalizma ni več ustrezalo in je v glavnem, zlasti pa na Slovenskem, ostalo brez učinka. S svojo socialno kritiko razmer, ki jih je ustvarjal kapitalizem, je krščansko socialno gibanje ustvarjalo videz neke distance do kapitalizma, videz te di­ stance celo samo skrbno gojilo. Posebno še pod pritiskom razpoloženj in zahtev delavskega elementa, ki ga je organiziralo v svojih društvih in najbrž je docela resnično, da so v to distanco iskreno verjeli tudi posamezni aktivisti tega gibanja. Razrednemu položaju krščansko socialnega delavstva objektiv­ no, osebnemu iskrenemu prepričanju posameznikov pa subjektivno, je pri­ pisati, da je ta del krščanskosocialnega gibanja v zgodovinskem razvoju na­ daljnjih desetletij končno stopil na razredno stališče in na stran socializma. A neogibno je bilo, da prej pretrga s klerikalizmom in klerikalno stranko. To pa je ob njegovem nastanku bila še neslutena prihodnost. Tedanja stvarnost je bila taktika razbijanja socialdemokratičnih shodov, ki so jo krščanski so­ ciale! začeli še istega leta, 20. septembra 1894, v Kamniku in nadaljevali še nekaj let. V omenjenem programu je morda treba Krekovi osebnosti pripisati le izjavo: »Dokazati moramo socialdemokratom, da nismo volkovi, da so reveži naši bratje, da umevamo pravo ceno bogatstva in premoženja.« Pri tem je Krek nedvomno mislil na socialdemokratske množice, gotovo pa ne na so­ cialdemokratsko stranko in njeno vodstvo, ki ga je odklanjal. Takšno svoje stališče je zavestno in namenoma poudaril npr. v svojem znanem prvem nastopu v državnem zboru leta 1897, ko je zagovarjal vlado, ki je razpustila socialistično železničarsko organizacijo in ko je poudarjal, da se mora naj­ prej zlomiti strahovlada socialdemokratov nad delavci.42 V teku enega leta je dr. Krek nato izdelal in objavil svoj znani »Socialni načrt slovenskih delovnih stanov«. Tu je razvil program socialne reforme, temelječ na solidarizmu stanov v nasprotju z razrednim bojem. Isto, 1895. leto, je izdal tudi svoje znamenite »Crne bukve kmečkega stanu« in razvil široko zasnovano in vztrajno vodeno akcijo za zadružno samopomoč kmetov, ogroženih od učinkov kapitalističnega razvoja. Začel se je razmah drugega obdobja slovenskega zadružništva. Krščansko-socialna delavska in zadružna akcija je nedvomno vzbujala tisti vtis socialnega radikalizma, ki je bil po­ treben, da si njeni organizatorji morejo pridobivati zaupanje socialno ogro­ ženega vaškega in mestnega prebivalstva. Upravičeno je opozorilo, da mora naše politično zgodovinopisje v zadostni meri upoštevati okolnost, da se je uovo klerikalstvo v svoji politični akciji obleklo socialno, ljudsko, če hoče spoznati odločilne vzroke njegovega uspešnega pohoda na Slovenskem.43 Tre­ ba pa je spregovoriti še o drugi plati tega pojava. S svojim radikalnim videzom ni krščansko socialna akcija vzbujala le odpora med konservativci v klerikalni stranki, vzbujala je tudi zaskrblje- 4 2 Svojega protisocialdemokratičnega govora se baje pozneje sam ni rad spominjal. — Ruda Jurčec, Krek, Ljubljana 1935, 157. 4 3 D. Kermavner .navedek v Bogo Grafenaner, Problemi in naloge slovenskega zgodovinopisja v zvezi z obdobjem do 1918, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana 1970, 199. 2 Zgodovinski časopis * 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 nost med liberalci kot predstavniki meščanstva. Če je Franjo Šuklje 16. fe­ bruarja 1895 v kranjskem deželnem zboru zagovarjal potrebo krepke, kon­ servativne, versko navdahnjene stranke na Slovenskem kot protiuteži na­ sproti radikalizmu, potem to gotovo ni storil le za to, da bi kot liberalec iz­ rabljal nasprotja v konkurenčni Katoliški narodni stranki. Gotovo je tudi izražal pravo zaskrbljenost slovenskega meščana pred socialnim radikaliz­ mom.44 Slovenski meščan tedaj še ni sprevidel, da je ta navidezni socialni radikalizem zanj pravzaprav najboljša varščina pred pravim socialističnim gibanjem. Po drugi strani tudi odpor konservativcev v klerikalni stranki proti krščanskosocialni akciji ni izviral le iz nezaupanja do mladih kleri­ kalcev in iz odpora do njihovega nespoštovanja nekaterih avtoritet, temveč so ti konservativci zaznavali realno nevarnost, ki se je s pojavom krščansko- socialnega gibanja stranki obetala. Prav zaradi razrednega značaja množic, ki jih je to gibanje zajemalo, pred vsem množic delavstva, je to gibanje uteg­ nilo postati dvorezen meč. Nastala je nevarnost, da se gibanje ne le okrepi, temveč tudi politično osamosvoji, da se otrese varuštva klerikalne stranke. Šlo je za to, ali se bodo krščanski socialci osamosvojili v posebno stranko ali ne. Znano je, da je odločitev padla že leta 1896 ob nadomestnih volitvah za Klunov državnozborski mandat. Krekovo pismo Josipu Gostinčarju iz tistih dni jasno kaže, da ni bil pripravljen podpreti samostojne politične akcije krščansko socialnih delavcev nasproti vodstvu stranke, čeprav je taktično še vedno govoril o možnosti, da se posebna stranka ustanovi.45 Krekovo pismo je dokaz, da je pravilna ocena, da »je bil Krek toliko duhovnika in disci­ pliniranega uda cerkvene hierarhije, da je skušal v okviru oficialne konser­ vativne avstrijske cerkvene ideologije realizirati svoje demokratične načrte«, da se zato s svojim demokratičnim krilom ni mogel odcepiti od reakcionarnih vrhov in se približati delavstvu.46 Znano je tudi, da se je Krek že naslednje leto, 1897, vnovič podvrgel stranki in duhovniški disciplini, ko je privolil, da kandidira za državni zbor v novi splošni kuriji in se s tem odmakne svoji množični bazi.47 S tem je ohranil klerikalni stranki krščanskosocialne delavce in vaške proletarizirance in stranki zagotovil njeno življenjsko moč, cerkvi in klerikalizmu na Slovenskem pa šele omogočil, da se strne z meščan­ stvom in vključi v njegovo družbo. Trajnejše krize zaupanja, ki jo je ob teh dogodkih pričakoval social­ demokratski »Delavec«, ni bilo. Najbrž tudi zato ne, ker je nekaj časa krščan- skosocialno delavstvo še vendarle imelo v okviru stranke lastno politično organizacijo. 14. oktobra 1897 je bila ustanovljena Slovenska krščansko-so- cialna delavska zveza. Ta je naslednje leto, 28. maja 1899, priredila t. i. Prvi vseslovenski delavski shod, ki se je izrekel za Krekov program delavskih stanov iz leta 1895. Delavska zveza pa se ni razmahnila, še v letu 1899 je prenehal izhajati njen »Glasnik«. Strankino vodstvo je delavske predstavnike puščalo ob strani in bilo je opaženo, da tudi II. slovenski katoliški shod ni v to vodstvo izvolil nobenega delavca. Že leta 1902 se je strankinemu vodstvu posrečilo brez kakega odpora spremeniti Delavsko zvezo v Slovensko krščan­ sko socialno zvezo kot središče splošnega klerikalnega prosvetnega dela. Šele 4 4 Fran Šuklje, Iz mojih spominov II, Ljubljana 1929, 86. 4 5 Pismo dr. Janeza E. Kreka Josipu Gostinčarju (b. d., poletje 1896), Narodni muzej, Ljubljana. — J. Pleterski, Elementi, 41—42 (kot op. 17). 4 6 Sperans (Edvard Kardelj), Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1939, 192. 4 7 Ferdo Gesttin — Vasilij Melik, Slovenska zgodovina od konca 18. st. do 1918, Ljubljana 1966, 284. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 19 ob novi aktivizaciji krščanskosocialne organizacije ob stavkah v ljubljanski Tobačni tovarni in pa na Jesenicah se je Krek odločil ustanoviti spet posebno delavsko glasilo »Naša moč«. Ob takšnem razvoju krščansko-socialno de­ lavstvo ni moglo postati resnejši konkurent socialni demokraciji med indu­ strijskim proletariatom. Otežkočalo pa je včasih slovenskim socialnim demo­ kratom ohranjati samostojno, razredno stališče, primoralo jih je v skupne nastope v zadevah volilne pravice in socialnih reform. Takšen je npr. bil skupni shod 1. septembra 1901 v Ljubljani, na katerem sta složno nastopila krščanski socialec Ivan Štefe (znani Šušteršičev pribočnik po razcepu v SLS 1. 1917) in pa Etbin Kristan za starostno in invalidsko zavarovanje, za oskrbo vdov in sirot, pri čemer sta tudi složno udrihala po liberalcih.48 Značilno in zanimivo je olajšanje, s katerim je Anton Dermota istega, 1901. leta, ugo­ tavljal, da se je krščansko-socialno gibanje na Slovenskem »na srečo« že po­ polnoma zlilo s klerikalizmom.49 Ob takšni ukrotitvi socialnega radikalizma v svojem krščanskosocialnem delavskem gibanju je morala Katoliška narodna stranka, da bi ohranila in še razširila svoj vpliv, skrbeti za privlačno taktiko v drugih vprašanjih, pred­ vsem v narodnem. Ob svojem začetku je novodobni klerikalizem na Sloven­ skem, da bi se ostro ločil od liberalnih katolikov, slogaških konservativcev in seveda od liberalcev, poudarjal, da je narodno vprašanje drugotnega po­ mena. Prvi slovenski katoliški shod je zahteval »tesno zvezo katoličanov raz­ nih avstrijskih narodov« brez razlike, tj. odklonil je posebno omembo Hrva­ tov in sploh avstrijskih Slovanov,50 ni se hotel zavzeti za slovensko univerzo. Zahteval je enakopravnost Slovencev v smislu čl. 19 ustavnega zakona, jam­ stvo za uresničitev pa je videl v katoliški solidarnosti vseh narodov. Novi slovenski klerikalizem se je oziral predvsem k nemškim krščanskim social- cem in v njih videl tisto politično moč, iki bo narodno vprašanje v Avstriji rešila na krščanskih načelih. Ob koncu 1. 1893 in še v 1. 1894 so njegovi aktivisti razpravljali o možnosti, da se vsi krščanski socialci Avstrije, slo­ venski, nemški in drugih narodov, združijo v eno stranko po vzgledu nem­ škega centruma.5 1 Prav nič jih niso omajali ugovori, da so nemški krščanski socialci tudi nacionalisti in da Avstrijski centrum ni mogoč iz narodnih razlogov. Veliko pozneje, 1. 1910, je dr. Krek o tej iluziji ironično govoril kot o »politični erotiki s krščansko socialno stranko«, da so od nje »naivno pri­ čakovali, da bo . . . naše pravične narodno politične zahteve kar lepo ures­ ničene postavila na mizo.«52 Da bi dobili v roke argumente od samih nemških krščanskih socialcev, so se ti aktivisti jeseni 1. 1893 obrnili na enega njihovih voditeljev, prof. dr. Scheicherja, z vprašanjem, kakšno bi bilo stališče krščanskih socialcev v narodnem vprašanju, če bi se ustanovil katoliški centrum. Scheicher je svojčas maturimi v Novem mestu in je zanj bilo znano, da ima o Slovencih lepo mnenje.53 Nedvomno so od njega pričakovali ugoden odgovor. Scheicher pa jim nikakor ni ustregel: »Tudi pri nas je poudarjanje narodnosti težavno«, je 4 8 AS, Kranj . dež. vlada, preds. spisi, št. 3952 iz 1901 (iz gradiva Eme Umek za razstavo o slovenskih narodnih in socialnih programih). 4 9 Dopis dr. Antona Dermote, Slovansky Pïehled, 1901. 50 Janko Pleterski, Jugoslovanska misel pri Slovencih v dobi Taaffejeve vlade, ZC XXIX, 1975, 272. 51 Liga + 77, Svobodna Cerkev, Slovenec, 1893, št. 271, 274, 277. — Prim. Ivo Piry, Publicistika >Lige<, rkp . sem. naloge, FF 1975. 52 Slovenec, 14. marec 1910, št. 59. 53 F . Suklje, Spomini Ш , 50. 2 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 odgovarjal. »Če mi nemški duhovniki to delamo, potem menijo Slovani, da imamo kaj proti njim. Ce pa tega ne storimo, nam lastni ljudje očitajo iz­ dajstvo naroda. Jaz sem nacionalen in hočem, da bi posestno stanje Nemcev, tako kot drugih narodov, excepta iudaica, bilo zaščiteno.«54 Scheicher torej brani nemško posestno stanje, tj. prevladujoči položaj nemštva v državi. Slovenski aktivisti tega pisma najbrž ne bi niti objavili, če v njem ne bi bilo še nekega zelo zanimivega stavka. Scheicher je namreč svarilno pristavil: »Mi duhovniki moramo najti pravo pot k pobratenju narodov, sicer pridejo socialisti. Potem pa je konec z nacionalnostjo in vero.« Iz Schèicherjevega odgovora je pravzaprav bilo moč razbrati, da mora biti podlaga mednarodne solidarnosti avstrijskih krščanskih socialcev ne toliko internacionalno krščan­ sko načelo, kolikor njihov antisocializem. Prvi resni dokaz o nacionalizmu nemških krščanskih socialcev je bilo njihovo glasovanje v letu 1895 proti postavki o slovenskih gimnazijskih raz­ redih v Celju na strani nemških liberalcev oziroma nemških nacionalcev. Tedaj je stari konservativni Klun pripomnil: »Zdaj vemo pri čem smo s krščanskimi socialci!«55 Poseben pomen je narodno vprašanje za slovensko klerikalno stranko do­ bilo po prvih strankarsko ločenih volitvah v kranjski deželni zbor 1895, potem ko so slovenski liberalci s svojo zvezo z nemškimi poslanci v kranjskem de­ želnem zboru spremenili relativno večino KNS v manjšino, ki ji ne gre nobena beseda. Očitek narodnega izdajalstva je od tega trenutka naprej pa vse do konca te nemško liberalne zveze postal poglavitno politično orožje slovenskih klerikalcev vseh vrst proti slovenski liberalni stranki. Slovenski liberalci na Kranjskem so se le s težavo otepali teh očitkov in dokazovali, da niso storili nobenega slovenskemu narodu škodljivega dejanja. Takšno dokazovanje je seveda imelo bistveno šibko točko, ki je nanjo opozorila tržaška »Edinost«, ko je zapisala, da niso pomembna samo izvršena dejanja, ampak da so morda še bolj pomembna tista dejanja v korist slovenskega naroda, ki jih je Na­ rodna stranka na Kranjskem opustila zaradi ozirov na svoje nemške partnerje. Stališče nemških krščanskih socialcev, k i so se brez rezerve vključili v fronto nemških nacilonalističnih strank proti Badenijevim jezikovnim ured­ bam, je odločilno razbijalo vsakršne upe slovenskega klerikalizma, da bi se lahko skliceval na krščansko solidarnost. V letu 1898 so zato slovenski krščan­ ski socialci poprijeli narodno vprašanje na nov način. Omeniti je treba proti- nemške demonstracije v Ljubljani 20. februarja 1898, k i so jih priredili kleri­ kalni mladinci ob pomoči krščansko socialnega delavstva. Še isto leto je prišlo do znane izjave predstavnikov Katoliške narodne stranke za program hrva­ škega državnega prava na pravaškem zboru na Trsatu. Iniciativa za zvezo s hrvaškimi pravaši je po vsem videzu prišla od Kreka in njegovega kroga. V letu 1898 je menda bil nek razpor med Krekom in Šušteršičem zaradi znane sprave med liberalno in klerikalno stranko na Kranjskem. Šušteršič je na to spravo pristal, ker je upal, da bo z njo razbil liberalno nemško zvezo v deželnem zboru, Krek p a je spravno pogodbo smatral za škodljivo, ker je omejevala ustanavljanje zadrug in posojilnic.56 Krek je že 5 4 Slovenec, 2. december 1894, št. 277. . 5 5 Gustav Kolmer, Parlament und Verfassung in Österreich, V, Wien—Leipzig 1909, 532. (>Zdaj vemo pri čem smo s krščanskimi socialci in kmalu si bodo o tem na jasnem tudi naši ožji plemenski tovariši, ki so v mladostni vnemi veliko dali na krščansko-socialno gibanje in si od njega obetali ne le osvoboditve od židovske prepoderance ter nacionalnega zatiranja, temveč so v duhu videli tudi že sijajen vzpon katoliškega življenja.<) M R. Jurčec, 59. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 21 več mesecev pred odhodom na Trsat populariziral na shodih misel o politični zvezi s Hrvati, o čemer pa »Slovenec« ni poročal. Vsi trije predstavniki Ka­ toliške narodne stranke, ki so odšli na Trsat, so pripadali krščansko social­ nemu krogu (poleg Kreka še Andrej Kalan in dr. Janko Brejc). Na Trsatu so zagotavljali, da ni nobenega nasprotja med njihovim pristopom k pro­ gramu hrvaškega državnega prava in pa med dejstvom, da se slovenska državnozborska delegacija pridružuje adresnemu načrtu desnice, ki je federa­ listično deželno avtonomističen. Takega federalizma v Avstriji tako ne bo mogoče izvesti. Dogodki v državnem zboru na Dunaju dokazujejo nujnost skupnega dela Slovencev s Hrvati. Na Trsatu so se sestali »domovinaši«. Pred­ stavniki Katoliške narodne stranke so se torej povezali politično s tisto frak­ cijo pravašev, ki je pozneje vstopila v Hrvaško-erbsko koalicijo in ne morda s Frankovimi »čistimi« pravaši. Izjavo na Trsatu je »Slovenec« v bistvu po­ trdil. Slovenski liberalci so se znašli v hudi zadregi, pomagali pa so si s tem, da so očitali klerikalcem neiskrenost. Zanimivo je, da so zaradi svojih nega­ tivnih izjav prišli v polemiko tudi s hrvaškim tiskom, ne le s pravaškim, tudi z »Obzorom«, glasilom Neodvisne narodne stranke. »Slovenski narod« si je končno pomagal s tem, da je priobčil pisanje »Dubrovnika«, glasila srbske stranke v Dalmaciji, ki je o trsatskem sestanku in tamkajšnjih izjavah pisalo s stališča srbskega odklanjanja pravaškega programa. V letu 1899 so nemški krščanski sociale! podpisali »binkoštni program« zveze nemških nacionalističnih strank. Ta program bi zagotovil dominacijo nemškega meščanstva v Avstriji, Slovencem pa položaj še poslabšal. Krek je tedaj imel številne politične shode, na katerih je opozarjal, da Slovenci ne morejo sami brez škode še nadalje prenašati pritiska Nemcev in Italijanov in kazal na rešitev: »Zaveznike si moramo iskati, a najprirodnejši in najbližji so Srbo-Hrvatje!« »Druga stranka (liberalna) je nasproti tej (jugoslovanski) misli indiferentna, ker je prišla od konkurenčne stranke,« je zapisal A. Der- mota.57 Nedvomno pa je tudi Narodno napredni stranki jugoslovanska orienta­ cija ustrezala, kar se je pokazalo spomladi leta 1903 ob solidarnostnem gi­ banju vseh treh slovenskih strank zaradi protihrvatske politike madžarske vlade v banski Hrvatski. Odločitev Kreka ob koncu leta 1899, da odkloni odborništvo v zvezi avstrijskega krščansko socialnega delavstva in sploh vsako povezavo z nemškoavstrijsko krščansko socialno stranko in njegovo pojasnilo, da bi takšna povezanost zaradi nacionalizma krščanskih socialcev bila na­ rodno izdajstvo, vse to je hrvatsko-pravaško orientacijo potrdilo.5 8 V KNS tedaj ni bilo prave enotnosti med Šušteršičem in krščansko-socialno strujo.59 Ni pa dvoma, da si je Katoliška narodna stranka prav prek zvez s Hrvati utrjevala vpliv v slovenski javnosti in tudi pri plebejskemu delu svoje mno­ žične baze. Katoliška narodna stranka se je do leta 1904 že docela potrdila kot se­ stavni del slovenske meščanske politične strukture. Novi družbeni značaj modernega klerikalizma na Slovenskem pa je v marsičem ostal prikrit teda­ njim njegovim sodobnikom. Narodno radikalna mladina in pa slovenski ma- sarykovei so upali klerikalizem na Slovenskem zavrniti z ljudsko prosvetnim delom na svobodomiselni podlagi in z organizacijskim delom na gospodarskem " Dopis A. Dermote, Slovansky Pfehled, 1899. Slovenec, 27. december 1899, 281 (>. . . smatram vsako politično zvezo z državnozborsko krščan- sKo-socialno stranko v sedanjih razmerah kot narodno izdajstvo zaradi nespravljivega postopanja nemške ,Gemeinbiirgerschaft'<.) — L. Ude, Slovenci in jugoslovanska ideja, 26. Janko Prunk, Škof Jeglič — politik. Kronika XIX, 1971, 33—34. 2 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 področju. Še najbolj so se spoznanju pravih vzrokov moči klerikalizma na Slovenskem približali socialni demokratje, ki so posebno skrbno in s skrbjo opazovali Krekovo krščansko socialno akcijo. Proti njej so se povezovali z liberalnim svobodomiselstvom, predvsem pa so dokazovali, da je socializem mogoče izbojevati samo z razrednih pozicij, nikakor pa ne v povezavi z dr­ žavnimi in cerkvenimi vrhovi. Posebno Albin Prepeluh se je trudil, da bi slovenski socialni demokraciji našel uspešen način delovanja proti klerikal­ nemu vplivu. V teh letih se je prav posebej posvetil vprašanjem občine kot organizatorja kolektivističnega gospodarstva in pa kmečkemu vprašanju. Zna­ na je njegova brošura o prvem področju,60 znano je njegovo vprašanje tedaj največji marksistični avtoriteti Karlu Kautskemu, kakšno politiko naj sloven­ ski socialdemdkratje vodijo do kmetov. Znano pa je tudi, da mu odgovor Kautskega ni mogel kaj pomagati. Poglavitna misel tega odgovora glede socialističnega zadružništva p r i kmetih je namreč bila: »Kar mi tu moremo, morejo duhovniki tudi. Ti imajo poleg tega tudi možnost zahtevati privilegije in subvencije na račun ostalega prebivalstva za kmete, česar mi ne moremo.« Prav k sektaški osamitvi usmerjen je bil sklep odgovora: »Slovenski socia­ listi . . . hočejo pridobiti del posedujočega razreda za socializem. Ta poskus bo p r o p a d e l . . . in kmalu se bodo tudi slovenski socialisti... zopet posvetili izključno proletarskemu razrednemu boju . . .«61 Dejansko je slovenski klerikalizem že v tistem času dosegel značilnosti, ki sta jih z marksističnega revolucionarnega stališča prva (ob italijanskem primeru) spoznala in ocenila Antonio Gramsci (1919) in Palmiro Togliatti (1929): Katoliško gibanje ni monoliten blok, podvržen strogemu cerkvenemu nadzoru, temveč kompleksna združba, v kateri se gibljejo zelo različne sile, tako po svojem razrednem izvoru kot po možnosti političnih izbir. Cerkev sama je bistveno zmanjšala razdaljo do drugih sil kapitalističnega sveta, bila je v šoli parlamentarnih režimov in sistema. Ni več ekstremen izraz fevdal­ nega režima, je sila, ki realno usmerja vso svojo energijo, vso svojo ideološko moč in vse svoje organizacijske strukture v boj za oblast v kapitalistični družbi. Cerkev dobiva v tem boju kapitalistično naravo. Ob zaostritvi social­ nih konfliktov prihaja zato v nasprotje z interesi samih katoliških ljudskih množic.62 Moderni slovenski klerikalizem si je svoje pomeščanjenje politično omo­ gočil in zagotovil, ko je potlačil prizadevanja krščansko-socialnega delavstva po večji politični samostojnosti in ko je prevzel pobudo v slovenskem na­ rodnem gibanju. To se je dogodilo že v desetletju 1894—1904. Vsaj od tega časa naprej velja tudi za zgodovinsko vedo, da ne more prav razpoznavati zgodovine boja družbenih sil na Slovenskem, če se slovenski klerikalni stranki obotavlja priznati značaj versko pogojene, a v družbenem bistvu že meščan­ ske stranke. Ravno v tem je bila njena nova trdnost nasproti kritiki s stališč meščanskega liberalizma. Kritika njenega meščanskega bistva s stališč revolu­ cionarnega socializma, kritika v družbeni akciji za diferenciacijo množic na socialni in nacionalni podlagi, se je šele komaj nakazovala. Ob koncu 1. 1904 položaj za socialdemokratske nasprotnike klerikalizma na Slovenskem ni bil spodbuden. Že naslednje leto, v novem desetletju, se 6 0 Občina in socializem, Ljubljana 1903. « Naši zapiski I, 1902, 17—20. — Zgodovinski arhiv KPJ V, 436—457. « Ordine nuovo, 1. november 1919 in Lo Slato Operaio, februar 1929. Povzeto v Almanahu KP Italije 1975. Glej : Komunisti in katoličani, Naši razgledi (.Razgledi po svetu), XXIV, 23. maj 1975, št. 10. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 23 je ob revoluciji v Rusij i in ob kr iz i avstroogrskega d u a l i z m a o d p r l a mož­ nost novega vel ikega k o r a k a v demokrat izaci jo avstr i jskega pol i t ičnega si­ stema, uvedbe splošne in e n a k e volilne p r a v i c e za avstr i jski p a r l a m e n t . To p a je pomeni lo u p a n j e in polet še za oba pog lav i tna n a s p r o t n a t a b o r a obenem. Z u s a m m e n f a s s u n g EINIGE FRAGEN ZUR SLOWENISCHEN POLITIK IN DEN JAHREN 1894—1904 Die Gründung der (liberalen) Nationalen Partei 1894 war ein Versuch, mit den Konservativen innerhalb des klerikalen Lagers eine Einigung auf nationaler Grund­ lage wieder herbeizuführen. Doch gingen die Standpunkte so weit auseinander, daß die Triester »Edinost« (Einheit) sich der Partei nicht anschließen konnte. Die Gründung der Jugoslawischen sozialdemokratischen Partei 1896 fand nicht nur als Folge einer allgemeinen Teilung der österreichischen Sozialdemokratie in nationale Parteien statt, sondern brachte das Bedürfnis der Südslawen in der Habsburgdschen Monarchie nach einer eigenen Entwicklung des Sozialismus zum Ausdruck. In diesem Sinn ist der Vorschlag von Etbin Kristan zu verstehen, einem führenden Mitglied der Jugoslawischen sozialdemokratischen Parted, eine nationale, auf dem Personalprinzip beruhende Kulturautonomie aufzubauen. In dieser Idee von Kristan kommt auch die Erwartung zu Ausdruck, der Staat werde demnächst absterben, was nicht durch Opportunismus und Reformismus erklärt werden kann, sondern eher als Beeinflussung durch den in Triest latenten Anarchismus oder den Radika­ lismus, wie ihn die sozialistische Bewegung in Österreich ein Jahrzehnt früher gekannt hat. Anfang des 20. Jahrhunderts kommt es bei einzelnen Anhängern der Jugoslawischen sozialdemokratischen Partei zu einer Verbindung des sozialen Ra­ dikalismus mit dem nationalen. Das Einsetzen des modernen Klerikalismus, vor allem seiner christlich-sozialen Aktion, die sich für die Hauptgegnerin der sozialen De­ mokratie erklärt, bedingt das wichtigste politische Problem der slowenischen gesell­ schaftlichen Bewegung in den folgenden Jahrzehnten. Der politische Katholizismus in Slowenien verbindet sich mit dem Bürgertum und seinem politischen System, nachdem es ihm gelungen war, eine selbständige politische Entwicklung der christ­ lich-sozialen Arbeiterschaft erfolgreich zu drosseln, und er auf dem Gebiet der na­ tionalen Bewegung mitbestimmend geworden war. Am Ende des behandelten Zeit­ raums besitzt die slowenische klerikale Partei in Krain (Kranjsko) schon alle Merk­ male einer bürgerlichen Partei, deren Problem darin besteht, daß sie sich auf Massen stützt, deren ureigene soziale Interessen denen des Bürgertums entgegen­ gesetzt sind. Diesen Gegensatz versucht sie mit der Autorität der Kirche und mit gelenktem Demokratismus in ihrer politischen Praxis zu überbrücken, in ersten Linie aber dadurch, daß sie sich für das Volkstum einsetzt. So nehmen am Ende des behandelten Zeitraums die beiden Hauptpole, sowohl der sozialistische als auch der klerikale, jeder mit den ihm eigenen Erwartungen, den Kampf um das allge­ meine und gleiche Wahlrecht auf. 2 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 22-121 int. 209 Vas vabi, da vstopite v društvo kot redni član Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje društveno glasilo »Zgo­ dovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz društvene zaloge, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah društva (zbo­ rovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno) ter brezplačno prejmejo društveno značko in izkaznico. Za leto 1977 znaša društvena članarina 30 dinarjev, članarina z naroč­ nino na »Zgodovinski časopis« pa 170 dinarjev; revija izide letos prvič v treh zvezkih na skupno 600 straneh. Za študente je društvena člana­ rina z naročnino polovična — 85 dinarjev. Prijavnico za vpis v društvo lahko zahtevate na društvenem naslovu, članarino in naročnino pa vplačate na društveni žiro račun številka 50101-678-49040. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 25- A v g u š t i n M a l l e SLOVENSKA POLITIKA NA KOROŠKEM 1893—1904 Referat na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. sept. — 2. okt. 1976 Po odstopu Taaffeja se slovenska politika na Koroškem ni bistveno spre­ menila. Vztrajala je vsa naslednja leta na konzervativno-klerikalnih pozicijah, požela v letih 1893—1904 navidezne uspehe in se morala pri deželnozborskih volitvah 1902 sprijazniti s katastrofalnim porazom. V deželnem zboru je bila po teh volitvah zastopana le še z enim poslancem. Povezava slovensko konzer­ va ti vno-klerikalnega tabora z nemškimi konservativci, ki so na zunaj poudar­ jali, da jim je vera prvo in narodnost šele na drugem mestu, se je z ustano­ vitvijo Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem močno zrahljala, deloma pa za kratek čas prekinila. Vendar so slovenski in nemški konservativci tudi še po 1890 sklepali volilne sporazume in dogovore, pr i katerih je igral svojo vlogo tudi Ordinariat krške škofije. Nemški konservativci so Slovencem priznavali enakopravnost v uradu in šoli le v okviru obstoječih kronovin in zelo zadržano in negativno ocenjevali stike in povezavo koroških slovenskih konzervativnih politikov z Ljubljano, kar se je še posebno izkazalo ob priliki prvega slovenskega katoliškega shoda. Z organizacijsko osamosvojitvijo so se koroški Slovenci približali splošnemu slo­ venskemu katoliškemu gibanju. Ta osamosvojitev je tudi izpričala, da nemški konzervativci brez naslonitve na Slovence niso realna sila; sicer je že Andrej Einspieler spoznal na pozna leta zgrešenost politike povezovanja z nemškimi konzervativci, ki je bila tudi njegova politika. Nemški konzervativci so po organizatorični osamosvojitvi slovenskega konzervativnega tabora celo izgubili svoj časopis. Pri reorganizaciji nemškega konzervativnega tabora pa so odlo­ čimo sodelovali tudi koroški Slovenci. Ob volitvah v deželni in državni zbor se je najbolj jasno kazalo, da povezava med konservativnimi Slovenci in Nemci nima uspeha. Nemški konzervativci so pri volitvah le redko podprli slovenske konzervativne kandidate, medtem ko so se slovenski volilni možje držali dogovorov. Skupni konzervativni tabor je nudil političnemu nasprot­ niku široke možnosti za demagoške napade in propagando. Nemškim volilcem je skušal sugerirati, da naj ne volijo nemških konzervativnih kandidatov, češ, da le-ti ne zastopajo nemških nacionalnih interesov, slovenskim volilcem pa je zlasti dopovedoval, da je njihovim poslancem več za vero nego za narodnost m to utemeljeval na podlagi skupnega slovensko-nemškega konzervativnega nastopanja na volitvah. Ce nekoliko globlje pogledamo slovensko-nemško konzervativno volilno nastopanje in politiko in v tej povezavi vlogo krškega ordinariata, ki ni bila nepomembna, potem lahko zapišemo, da politika krškega ordinariata ni bila 2 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 preveč iskrena. Pri krškem ordinariatu so igrali koroški Slovenci vsekakor pomembno vlogo, nikdar pa tam niso gospodovali. Boj Andreja Einspielerja proti »ta -višjim farijem« je dokumentiran in le malo verjetno je, da se je le-ta bojeval proti slovenskemu kleru, ki je imel na škofijstvu, kot že rečeno, važno vlogo. Tudi tu so bile postavljene in določene meje koroškim Slovencem in slovenska duhovščina je morala spoznavati, da tudi pod škofovim ordina- riatom bije germansko srce. To še v posebni meri velja za škofa Funderja, ki je branil in ohranjeval koroški mir na ta način, da je prepovedal slovenski duhovščini politično udejstvovanje po tozadevnem priporočilu in namigu naj­ višjih deželnih oblasti. Ta prepoved je seveda močno vplivala na slovensko konzervativno politiko, saj je bila duhovščina njen glavni nosilec in agitator. Pod škofom Kahnom se situacija ni bistveno spremenila. Sicer je zagovarjal osnovne državljanske pravice, ki da naj se jih poslužujejo tudi duhovniki in je direktno posegal s pastirskimi pismi in drugimi koraki v volilne boje, ven­ dar je tudi on upošteval in spoštoval meje, ki so veljale za koroške Slovence na krškem ordinariatu. Deželne oblasti so bile s Kahnom dosti manj zado­ voljne kot z njegovim predhodnikom. Direktno so se vmešavale v zadeve bogoslovnega semenišča in se predvsem zanimale za narodnostno pripadnost semeniščnikov. Ko je Lambert Einspieler, poznejši poslanec državnega zbora, postal po presoji deželnih oblasti premočan in prevpliven, so te zastavile vse sile, da je bil odstavljen kot knezoškofijski kancler. Kot tak je imel odločilno vlogo pri nastavljanju in nadziranju kaplanov in duhovnikov ter vpogled v korespondenco škofije. Deželni predsednik je domneval, da je prav on posre­ doval slovenskim državnim poslancem interni material za njihove interpre­ tacije v državnem zboru glede šolstva na Koroškem. Po njegovem mnenju je pospeševal tudi kariero slovensko narodno zavednih duhovnikov v taki meri, da so kaplani, ki so hoteli napraviti kariero, začeli z delovanjem v slovensko- nacionalnem smislu. Po presoji deželnega predsednika je bil Lambert Em- spieler, ki je premišljeno deloval za kulisami, glavna opora agitatorjev slo­ venskega nacionalnega gibanja na Koroškem. Ne moremo se tu spuščati v vse tiste nemško-nacionalne teze o slovenskem gibanju in slovenski narodni zavesti na Koroškem, ki so nam znane. Tudi ne moremo razpravljati o vsebini interpelacij slovenskih državnih poslancev v tem razdobju in nekaj let pred njim. Vendar je treba pripomniti eno: deželnim oblastem, v prvi vrsti deželnemu predsedniku Schmidu-Zäbierowu in vodi­ teljem nemških nacionalcev je bilo prav dobro znano, da nosi vse breme slo­ venskega nacionalnega gibanja duhovščina. Zato je bil njihov cilj jasen: doseči so hoteli odločilen vpliv na politiko škofijstva v zadevi slovenske duhovščine, kar se jim je v neki meri posrečilo z odstranitvijo Lamberta Einspielerja s tako vplivnega mesta. S tem so hoteli preprečiti tudi vpliv vseslovenskega katoliškega gibanja na slovensko konzervativno politiko na Koroškem. De­ želni predsednik je pričakoval z odstranitvijo Lamberta Einspielerja izbolj­ šanje situacije na Koroškem, saj je mogel Einspielerjev primer veljati kot učinkovit svarilen vzgled vsem ostalim slovenskim duhovnikom. Deželni pred­ sednik je prosil nadrejeno oblast, da naj vpliva na to, da krško škofijstvo pre­ preči narodno udejstvovanje duhovščine. Taka prepoved bi v prvi vrsti priza­ dela slovensko-konzervativno stranko in koristila nemškim nacionalistom. Medtem je bila vsa aktivnost nemških nacionalcev usmerjena na ohranje­ vanje nemških privilegijev, pri čemer so jo izdatno podpirale deželne oblasti, ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 2 7 ki se jim je moralo, kot smo videli, podrediti v slovenskem vprašanju, tudi škofijstvo. Slovenski in nemški klerikalci so se politični preosnovi nemških konzervatijcev leta 1894 v krščansko-socialni smeri upirali oblastnemu nasto­ panju nemških nacionalcev in pri tem dosegli tudi uspehe, kot na primer pri deželnozborskih volitvah 1896, ko sta v šmohorsko-trbiškem volilnem okraju prodrla nemški konzervativni kandidat Huber in slovenski konzer­ vativni kandidat Grafenauer. Leto pozneje je pri državnozborskih volitvah prodrl Lambert Einspieler s pomočjo nemških konzervativnih volilnih mož iz Trga (Feldkirchen). ' Isto leto zaznamo »kvalitetno spremembo v silnosti protislovenske dejav­ nosti nemško nacionalnega liberalizma na Koroškem. Nemški meščanski nacio­ nalisti so svoj boj proti prizadevanjem slovenske manjšine v deželi stopnje­ vali do te mere, da je liberalni in meščansko demokratični značaj njihovih teženj čisto zbledel, izključno gospodovanje nemštva pa ostalo takorekoč nji­ hovo glavno vodilo.« (Pleterski, Narodna zavest. . . , str. 330). Nemci so se začeli z vso silovitostjo bojevati za ohranjevanje svoje gospodujoče vloge. Pri tem boju so izrabljali vsa sredstva, predvsem pa so se opirali na svojo gospodarsko moč v deželi in na zavezništvo z nemško-nacionalno usmerjenim uradništvom in učiteljstvom. Poraz pri državnozborskih volitvah 189? je stopnjeval njihovo aktivnost. V Koroški kmečki zvezi so imeli zaveznika oziroma je bila zveza njihova podaljšana roka, s katero so hoteli še v večji meri prodreti na sloven­ sko etnično področje. Kmečka zveza je prirejala na slovenskem etničnem ozemlju shode, kjer so nastopali nemško nacionalni in državni poslanci in kjer je kak Nemcem prijazni Slovenec in lokalni veljak praviloma spregovoril tudi v slovenščini. Da bi se znebili svojega proticerkvenega značaja so za te shode organizirali tudi nekega meniha, ki ga »Mir« običajno naziva kot propalega. Poleg svojega nemškega glasila je kmečka zveza začela izdajati leta 1898 posebno slovensko prilogo »Koroški kmetski list«. S poudarjanjem lokalnega patriotizma že v naslovu samem se je hotela opredeliti do kranjskih hujska- čev. List je treba seveda razumeti tudi kot direktno reakcijo na občutljivo in za pojmovanje koroških Nemcev vsekakor nečastni propad pri državnozbor­ skih volitvah 1897. Kam bo merila politika novega slovenskega lista na Koroš­ kem je bilo jasno od vsega začetka. V »Povabilu« je »Koroški kmetski list« pisal o potrebi naprednega lista za koroške Slovence in s tem ošvrknil Mir. Priznal je, da kmečka zveza, ki že 15 let izdaja svoje glasilo le v nemščini ni popolnoma dosegla svojega cilja, kajti v slovenskih delih dežele se najdejo še vselej kmetje, ki ne znajo brati v nemščini napisanega glasila ali pa nimajo denarja, da bi si naročili nemški list. Iz tega jasno sledi, koga je nemški list hotel nagovoriti. Že v prvi številki je Koroški kmetski list začel borbo proti Miru. List je zastopal ideje koroške kmečke zveze in nemško-nacionalnega tabo­ ra na Koroškem. Propagiral je znano geslo kmečke zveze, da naj kmet voli kmeta, ne advokatov ali duhovnikov, kajti le kmet razume kmeta. Poudarjal je ob vsaki priliki napredno usmerjenost in pisal: »Nikdor noče slovenskemu kmetu slovenščino vzeti ali pa skrajšati. — Naj ostane Slovenec in naj ima v časti materinski jezik.« S tem seveda ničesar ne pove o potrebnem izobra­ ževanju v materinem jeziku in o slovenščini v šoli. Prav te zahteve sloven­ skega vodstva na Koroškem je dosledno zanikovalo glavno glasilo Koroške kmečke zveze, še danes izhajajoča in nič boljša »Allgemeine Bauernzeitung«. 2 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Koroški kmetski list nastopa proti hujskačem, slovenskim seveda in poudarja v skladu miselnosti Nemcem prijaznih Slovencev potrebo po znanju nemščine. Cilj Koroškega kmetskega lista je, združiti vse slovenske in nemške kmete Koroške. Ob priliki volilnega boja za občinska zastopstva leta 1898 imenuje slovensko propagando dosledno kot hujskanje in aktiviste slovenske stranke kot hujskače. Nemško-nacionalno-stranko imenuje kot napredno, sploh je vsaka nemška stvar napredna, vsaka slovenska akcija pa klerikalna. Etnični pojem Slovenec (nacionalno zavedni Slovenec) povezuje s politično klasifi­ kacijo »konzervativno-klerikalen«, medtem ko etnični pojem Nemec (sploš- noveljavno) povezuje s politično opredelitvijo »napredno-liberalen«. Glob­ lja je socialna dimenzija tega razlikovanja: »Poglejmo en malo okoli sebe — en malo po krasni rožni dolini — kdo so naprednjaški možje in kdo je privr­ ženec klerikalcev. Veči premožnejši posestniki, ljudi, koji ste bolj omikani — vsi ste za napredek, vsi ste hvaležni sredstvu nemščine; nemški jezik vam kaj dobro služi, da si gospodarjenje zboljšate. — Klerikalcem pokorni so pa le bolj revni kočarji. Nočemo jih zavolj gmotno — slabega stanja obrekovati, a krivo temu je tema, kteri služijo, tema ki ovira vsaki napredek.« Tu se že kaže stanje, ki je dovoljevalo naglo uveljavitev in napredovanje tretje poli­ tične sile na Koroškem. Slovenska konzervativno-klerikalna stranka je tudi v spremenjenih poli­ tičnih razmerah ob uvedbi splošne volilne pravice ostala v starih okovih in vztrajala pri ostarih oblikah in metodah politične agitacije. Za maso novih vo­ li cev se ni dosti brigala in jih delno celo prezirljivo gledala, kar se ji je močno maščevalo. Mrtvilo, ki je vladalo v stranki prav ob prelomu stoletja, je po­ vzročilo tudi hud volilni poraz ob deželnozborskih volitvah 1902, ko je bil v deželni zbor izvoljen izmed slovenskih kandidatov le Grafenauer. Treba je seveda povedati, da so z reformo volitev za deželni zbor razdelili prej enoten velikovški volilni okraj v dva dela, kar je škodovalo slovenski konzervativno- klerikalni stranki. Šele pri zadnjih deželnozborskih volitvah pred prvo sve­ tovno vojno so Slovenci spet osvojili poslanski mandat v velikovškem volilnem okraju. Slovenska duhovščina je prav v teh letih močno popustila pri volilni agitaciji in političnem delu iz nam že znanih razlogov. Slovenski vaški veljaki so iz interesov gospodarske rasti že zdavnaj prešli v tabor nemško-nacionalne stranke, ne da bi s tem že bili izgubili svoj materinski jezik. Poleg duhovščine in vaških veljakov bi pri volilni agitaciji bilo lahko nastopilo še učiteljstvo. Toda tudi to ni pripadalo — seveda z malimi izjemami — slovenskemu kon- servativno-klerikalnemu taboru. Zato je poskrbela že primerna vzgoja na ce­ lovškem učiteljišču in na še bolj učinkovit način deželni šolski svet in nadre­ jeno uradništvo. Duhovščini so mislili deželni uradni krogi dodeliti posebno nalogo — po­ magala naj bi dvigniti v deželi moralo in gospodarstvo. Gospodarstvo je bilo povsem v nemških rokah tudi v slovenskem delu dežele. Še posebej velja to za industrijo. V južnem delu dežele so z večjo indu­ strializacijo v drugih predelih države propadle nekatere industrijske veje in obrt, vendar je slej ko prej obratovalo 'več tovarn, ki so vezale nase večje število domačega delavstva. Uradništvo teh podjetij je bilo domena Nemcev, ki so prihajali na slovensko etnično ozemlje tudi iz drugih dežel. Socialno-demokratska stranka je na Koroškem našla dobra tla za svojo agitacijo v vseh delavskih središčih, predvsem pa na področju beljaškega ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? 2 9 volilnega okraja. Najhujši konkurent socialnodemokratskega gibanja na Juž­ nem Koroškem ni bila slovenska konzervativno-klerikalna stranka, temveč so to bili nemški nacionalci. Medtem ko se slovenska konservativno klerikalna stranka skoraj ni potegovala za volilne upravičence splošne kurije, se je med nemškimi nacionalci in socialdemokratsko stranko razvnel prav tu oster boj Pri tem so se nemški nacionalci posluževali vseh. tistih oblik pritiska, ki so jih bili preizkusih že v dolgoletnem političnem boju proti Slovencem. Niso razli­ kovali med socialdemokratsko in slovensko-konzervativno klerikalno stranko. Vodili so brezobziren boj za svoj politični cilj — to je popolno obvladanje Koroške V prvi vrsti so seveda izrabili v tem boju svojo gospodarsko moč in silili delavce, da so volili nje. Pri tem so se zavedali tihega soglasja koroških uradnih krogov. Vendar so dobili slovenski volilci z nastopom socialnodemokratske stran­ ke možnosti izbire. Zaradi znane volilne geometrije je slovenska konservativno- klenkalna stranka imela upanje na volilne uspehe le v enem volilnem okraju, razen ce se je povezala s sorodnim gibanjem med Nemci; glasovanja pri vo­ litvah kažejo, da socialno demokratska stranka ni odvzemala glasov slovenski konzervativno klerikalni stranki, temveč, da je zabranjevala na slovenskem etničnem prostoru še večji dotok k nemškim nacionalcem. Zaradi specifične situacije delavstva v industriji na slovenskem etničnem prostoru in zaradi lokacije te industrije v krajih kmečkega značaja ali s popolno kmečko okolico, je socialno demokratsko gibanje prodiralo naglo tudi med kmečkim prebi­ valstvom. Delavstvo, ki je bilo zaradi drobne zemljiške posesti vezano na kraj bivanja je občutilo na primeru mezd tudi negativne posledice svojega polo­ žaja. Slovensko prebivalstvo in delavstvo se je začelo oprijemati stranke z internacionalnim značajem in ji dajalo prednost pred nemškimi nacionalci. Udnos slovenske konzervativno-klerikalne stranke do socialnodemokratske ш bil negativen, še posebno ne njenih volilcev. Socialno demokratska stranka pa je slovenske zahteve po enakopravnosti dostikrat napačno razlagala Morda bi v tej zvezi bilo treba omeniti vodstveni kader socialnodemokratske stranke, ki je deloma prihajal iz sudetskih dežel. Značilno je tudi, da je le malo znanega o aktivistih slovenske narodnosti socialnodemokratske stranke. Se nekaj o situaciji na Koroškem v letih 1893—1903, ki jo hočemo prika­ zati na osnovi dokumentov, ki orisujejo koroško atmosfero in dajo delno raz­ lago za stagnacijo slovenske konzervativno-klerikalne stranke. Še enkrat naj opozorim na primer Lamberta Einspielerja in na zastraševanje slovenske du- novscine. Ko je prišla na vlado koalicija kneza Windischgraetza, je deželni pred­ sednik označil »Mir« kot nasprotnika koalicije, izdajatelja lista Gregorja Ein­ spielerja za hipernacionalca.i ki je zelo energičen in strasten.* Poudaril je da se njegov list bere bolj na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem kot na Ko­ roškem. Gregorja Einspielerja so dolžili tudi agitacije v prid grško-pravo- siavm cerkvi m tega, da je dobil neko subvencijo iz Petrograda.« Javnost je i ? r „ a f b u r J e n a ш z Einspielerjevim stališčem nezadovoljna. V zadevo se je ^ j n c d o j n n a n j e ministarstvo,* ki pa ni moglo dognati, kdo je pošiljal iz ! § £ 4 Präs. Fasz. 117/1993 de 893 : KiLA Präs. Fasz. 162/612 de 889 . £j*A Präs. Fasz. 182/284 de 894 KLA Präs. Fasz. 182/358 de 894 3 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Ljubljane dopise o panslavističnemu delovanju Einspielerja v Petrograd» Javnost je bila seveda namensko in organizirano razburjena, kajti v koroških listih je začela prevladovati nemško nacionalna smer;« s kakšno strastjo so nemški nacionalisti nastopali proti Gregorju Einspielerju je znano iz primera podklošterskega incidenta, kjer je prišlo ob priliki volitev do uboja. Nemški nacionalisti so Einspielerja obdolžili moralne krivde. Ministarstvo za bogočastje in pouk se je zanimalo za razširjenost »Rim­ skega katolika« med koroško študirajočo mladino.7 Ko je sprejelo tozadevno poročilo deželnih oblasti, je ukazalo, da se vodstvom šol na primeren nacm dopove, da prepovedo branje lista šolarjem in jih opozorijo, da v njem ne smejo objavljati spisov.8 Značilna je v tej zvezi ugotovitev ravnateljstva višje realne šole v Celovcu, ki pravi: »Na višji realni šoli v Celovcu uspehi pouka slovenščine niso bili nikdar tako uspešni, da bi šolarji najvišje stopnje (IV. razreda) občutili potrebo, da bi segli prek šolske knjige in brali produkte slovenske literature«.9 v Slovenski poslanci so v državnem zboru interpretirali zaradi šolstva na Koroškem10 in leto pozneje zaradi uradovanja celovškega okrajnega glavarja Nevina.11 Imenovani okrajni glavar je zaviral politično delovanje koroških Slovencev pod pretvezo svojega staroavstrijskega mišljenja m ohranjevanja nacionalnega miru na Koroškem, ki se je je posluževal pred njim tudi ze deželni predsednik Schmid-Zabierow.1* Leta 1896 je prepovedal zborovanji Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v Pokrčah in v Vetrinju ter kaznoval kmeta Martina Sticha zaradi njegovega govora na nekem zborovanju društva.1 3 Deželni predsednik je označil ravnanje Nevina kot »politično nespametno«1 4 in povedal, da mu je večkrat ukazal, da naj bo posebno v vseh nacionalnih vprašanjih objektiven.16 Okrajni glavar se je zagovarjal, da je pred zborovanjem v Vetrinju razsajala davica, ob času zborovanja v Pokrčah pa parkljevka in slinovka.16 Sicer pa sam priznava, da je pokrški župan izoliral vas predvsem iz želje po »miru in varnosti«, da bo preprečil hujskanje občanov medseboj. Nadalje odkrito pove, da so mu bile v obeh primerih bolezni živali in ljudi, ki so izbruhnile in bile uradno kon­ statirane, dobrodošel razlog, da je prepovedal nameravane tabore. V vetrmj- skem primeru je naprosil Nevina državni poslanec in tovarnar Moro, da pre­ preči izvedbo tega zborovanja v Vetrinju in bližnji okolici, da bi tako pre­ prečil nahujskanje delavcev njegove tovarne. Nevin je rekel, da se na takih zborovanjih le hujska proti nemšemu ljudstvu in liberalizmu m da se na njih navadno spodkopava avtoriteta oblasti pri slovenskemu prebivalstvu^ Ospo- raval je tudi ugotovitvi deželnega predsednika, da je ravnal »politično ne­ spametno« in pripomnil, da ima danes pri ljudstvu pojm politične nespameti navadno fatalen okus po političnem strahopetstvu. Potem »odkriva« smisel vse slovenske kampanje proti svoji osebi. Slovenci, da zasledujejo gotov tak- 5 KLA Präs . Fasz. 182/655 de 894 6 KLA Präs . Fasz. 182/H35 de 894 ' KLA Präs . Fasz. 182/751 de 894 s KLA Präs . Fasz. 187/85 de 895 » KLA Präs . Fasz. 187/142 de 895 » KLA Präs . Fasz. 184/934 de 894 » KLA Präs . Fasz. 191/1903 de 896 « KLA Präs . Fasz. 162/612 de 889 13 KLA Präs. Fasz. 191/1874 de 896 " KLA Präs . Fasz. 191/1917 de 896 i' KLA Präs. Fasz. 191/1916 de 896 » KLA Präs. Fasz. 201/285 de 898 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 3 1 tičen cilj o katerem je obveščen preko konfidenta, ki ga je bil urinil na sestanek slovenskih voditeljev. Slovenski voditelji nameravajo slovenizirati najprej celovško okrajno glavarstvo, nakar naj bi sledila glavarstva Beljak, Velikovec in Smohor. Prej je bilo govora o državnozborskih volitvab 1897. Ob teh volitvah je slovensko konzervativna stranka utrpela v boroveljskem okraju in v okraju Celovec-dežela hude izgube. Te izgube pa so bile direktna posledica vmeša­ vanja celovškega okrajnega glavarstva v potek volitev. Izkazala sta se okrajni glavar Nevin in dr. Hermann Blodig. Proti ravnanju dr. Blodiga pri volitivah v Vetrinju je katoliško politično društvo vložilo protest. Nemško nacionalni volilec Matthias Kopeinig je reklamiral volilca Michaela Jakopiča, ki je bil gospodarsko od njega odvisen, za nemško nacionalno stranko. Jakopič se je bil pridružil prostovoljno katoliški stranki in se mudil z drugimi volilci v župnišču, od koder ga je hotel izterjati Kopeinig s pomočjo dr. Blodiga.17 Mac Nevin, ki je ob interpelaciji slovenskih poslancev v državnem zboru zaradi njegove osebe zahteval osebno zadoščenje in ga ni mogel spraviti k pameti niti deželni predsednik1 8 je branil dr. Blodiga in mu nasvetoval, naj toži predstav­ nika katoliškega političnega društva Legata zaradi žaljenja časti pr i višjem, državnem^ pravdništvu v Grazu. Na celovško državno pravdništvo pa sta oba napisala žolčno pismo, usmerjeno proti Badenijevi vladi in večini v državnem zboru: obenem sta si privoščila celovški urad: »Da je katoliško-politično dru­ štvo za Slovence na Koroškem v Celovcu nacionalno-slovenski hujskaški inšti­ tut najčistejšega kova, bo slavnemu višjemu državnemu pravdništvu prav tako dobro znano, kot mi mora to priznati c. kr. državno pravdništvo v Celovcu, če seže na dno svoje nacionalno brezbarvne in jeziček na tehtnici pravice predstavljajoče vesti, kamor več ne seže oportunistično balanciranje trenutne večine v državnem zboru.«19 Grobo pismo tudi ob koroških razmerah ni moglo ostati brez posledice, še prav posebno ne, ker je predstavnik katoliškega poli­ tičnega društva najavil, da hoče resnico dokazovati. V zadevo se je vključilo tudi notranje ministrstvo, in ukazalo, da Blodig nemudoma umakne tožbo proti predstavništvu katoliškega političnega društva Legatu. Proti Mac Ne­ vina je odredilo disciplinarno preiskavo. Sicer pa je deželni predsednik že pred tem vsaj verbalno močno kritiziral ravnanje okrajnega glavarja.20 Blodig je seveda tožbo proti Legatu umaknil 2 1 in sodišče je postopek ukinilo.22 Razen p r i , . v s 7 a r ^ u . J e ostalo vse pri starem. Značilna je intriga proti celovškemu sodišču, ki je v tem času še razreševalo slovenske tožbe. Prav v volilnem letu 1897 je prispel na Koroško nov deželni predsednik *reydenegg, ki mu je koroški kmetski list svetoval, da naj ravna enako kot njegov predhodnik, pa bo na Koroškem kmalu mir in red. Takoj ob početku svojega uradovanja je bil konfrontiran z nemškonacionalnimi demonstracijami v Celovcu, posebno pred škofijstvom. Oblasti so pričakovale protidemon- stracijo.23 Že pod njegovim predhodnikom so tekle raziskave znanja drugega dežel­ nega jezika med uradniki.2 4 Poizvedovanja so bila občasna in trajala več let. " KLA Präs. Fasz. 199/632 de 897 ° KLA Präs. Fasz. 199/155 de 897 " KLA Präs. Fasz. 199/1919 de 897 ™ KLA Präs. Fasz. 199/1055 de 897 *' KLA Präs. Fasz. 199/1998 de 897 " KLA Präs . Fasz. 199/2033 de 897 f KLA Präs . Fasz. 197/2178 de 897 KLA Präs. Fasz. 184/289 de 894 3 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? Tako vemo, da so krajevni šolski sveti Globasnice,25 Kazaz2 6 in Šmihela pri PHberku2 7 uporabljali pr i dopisovanju z nadrejenimi oblastmi le slovenščino. V katerem jeziku so dobivali odgovore sicer ni povedano, pač pa lahko domne­ vamo, da v nemščini. Z velikovškim okrajnim glavarstvom so uradovali edinole v slovenščini občini Bistrica pri Pliberku in Globasnica, občasno pa občini Jezersko in Crna. Dobivale so le nemške odgovore in se menda zaradi tega niso nikoli pritoževale.28 Celovški deželni glavar je poročal, da uradu dopi­ suje v slovenščini občina Kotmara vas. Tu je deloval znani Prosekar, o čigar tragični usodi pripoveduje Prušnik-Gašper v knjigi »Gamsi na plazu«. Nevin zastopa mnenje, da bi slovenske vloge moral sprejemati tudi okrajni šolski svet, kar očitno ni delal, ne da mu bi bilo treba vlog na to reševati v slovenščini, kar da tudi ne dela okrajno glavarstvo. Da bi bila nadrejena oblast prisiljena poslovati v drugem deželnem jeziku, če to dela podrejena oblast, je izključeval, razen če bi prišlo do tozadevnih večinskih sklepov, kar pa je bilo na Koroškem itak izključeno.29 Slovenski poslanci v dunajskem državnem zboru, med njimi Lambert Einspieler, so 1897 zopet interpelirali zaradi jezikovne enakopravnosti na Ko­ roškem in Spodnjem Štajerskem.30 Koroškim oblastem se z materialom za od­ govor ni mudilo.3 1 Notranje ministrstvo je želelo tudi konkretne podatke o znanju jezikov koroških političnih uradnikov.3 2 Iz podatkov samih, ki so na razpolago, se ne da sklepati o usposobljenosti uradnikov v drugem deželnem jeziku. Kriteriji, ki so jih navedla razna okrajna glavarstva, so zelo nedoločeni in različni.3 3 Bolj točni so podatki, ki so bili zbrani na izrecno zahtevo notra­ njega ministrstva le nekaj dni po prvem poizvedovanju. Obenem s ponovno zahtevo po teh podatkih je ministrstvo opozarjalo politične uradnike k naj­ strožji objektivnosti nasproti raznim narodnostim ter prosilo za poročilo glede pritožb proti velikovškemu in celovškemu okrajnemu glavarstvu. Uradniki naj se ne udeležujejo prireditev izrazito političnega in nacionalnega karak­ terja, je opozarjalo ministrstvo in obžalovalo delno, včasih tudi popolno ne­ znanje slovenščine pri velikem delu političnih uradnikov v okrajih, kjer so naseljeni Slovenci. Kritiziralo je tudi odprto negativno zadrževanje uradni­ kov nasproti slovenskemu prebivalstvu. Kritike je bil deležen velikovški okrajni glavar Richard Kreuter zaradi udeležbe na prireditvah in zabavah »Südmarke« in nemškega Schulvereina. Tudi o zadržanju Nevina je hotelo podatke. Naročilo je temeljito preiskavo in zahtevalo, da se izvajanje ukazov izpolnjuje ter da se kaznuje tiste, ki tem nasprotujejo.34 Deželni predsednik je priporočal mlajšim uradnikom priučenje drugega deželnega jezika, sicer pa je menil, da je Kreuter objektiven, da pa tožbe slovenske strani o Nevinu niso povsem neutemeljene. Zanimivi so odgovori o znanju jezikov političnih uradnikov v Šmohorju, Beljaku, Celovcu in Velikovcu. Zopet se pojavijo koroške značilnosti. Iz Šmo- horja so sporočili, da so v letu 1898 sprejeli le dve slovenski vlogi s strani ciril-metodovega društva iz Sent-Štefana na Zilji. Vse druge vloge, da so bile 2 5 KLA Präs . Fas«. 194/85 de 896 2 6 KLA Präs . Fasz. 194/86 de 8% n KLA Präs . Fasz. 194/140 de 896 2 8 KLA Präs . Fasz. 194/140 de 896 » KLA Präs . Fasz. 194/140 de 896 » KLA Präs . Fasz. 199/1806 de 897 3 1 KLA Präs . Fasz. 199/2071 de 897 3 2 KLA Präs . Fasz. 201/2036 de 898 3 3 KLA Präs . Fasz. 201/2050 de 898 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? 33 nemške, k a r i m a svoj vzrok v tem, »da slovensko prebiva l s tvo p r a v tega dela Koroške zna skora j brez izjeme nemško in je t u d i vajeno, d a z u r a d i občuje v tem jeziku«. 3 5 Deže lni p r e d s e d n i k je opozoril šmohorsko okra jno glavarstvo na to, da m o r a slovenske vloge reševat i v s lovenskem jeziku, k a r p a n a Ko­ roškem k a k o r smo že slišali, n i delalo nobeno okra jno glavarstvo. N a bel jaškem okrajnem g lavars tvu sta dva u r a d n i k a z n a l a slovenščino, ne p a lokalnega slovenskega dia lekta, kot je rečeno. N a celovškem okra jnem g lavars tvu se je en sam u r a d n i k p o p o l n o m a n a u č i l s lovenščine, k i jo je govoril t u d i z n a n i Nevin. N a ve l ikovškem o k r a j n e m g lavars tvu se je n a u č i l s lovenščine g lavar Kreuter . Rečeno p a je, d a p i smene slovenščine prebiva l s tvo v vel iki večini le težko ali p a t u d i sploh ne r a z u m e in d a se bo mora l g lavar še močno t r u d i t i , p r e d e n bo obv ladal znači lnost i di jalektov, k i se govorijo v vel ikovškem okraju. Vsega je tore j 5 u r a d n i k o v n a š t i r ih okra jn ih g lavars tv ih v n e k i m e r i znalo tudi slovensko. N a j za i lustraci jo r a z m e r in socialno-gospodarskega a s p e k t a nacionalnega v p r a š a n j a n a Koroškem n a v e d e m še agitaci jo za ut rakv i s t ično šolo v Šent­ jakobu v letu 1900. Agitaci jo je insciniral in vodil z n a n i bogat i kmet , gostil­ ničar in trgovec Josef Schuster, t o d a le iz razloga, k e r se je šent jakobska H r a ­ ni lnica in posoji lnica, k i je imela svoj sedež v njegovi gostilni, presel i la v drugo poslopje, kjer je bi la p r a v t a k o gosti lna in je bil Schuster v svoji gostil­ niški obrt i močno p r i z a d e t . Ist i Schuster je, kot poroča bel jaško okra jno gla­ varstvo, deset let p o p r e j kot ul tra-Slovenec vodil agitacijo za uvedbo sloven­ ske šole in jo t u d i dosegel. 3 6 Z u s a m m e n f a s s u n g DIE SLOWENISCHE POLITIK IN KÄRNTEN 1893-1904 Die slowenische Politik béharrte zwischen 1893—1904 auf ihren konservativ­ klerikalen Positionen. Die Zusammenarbeit zwischen den Konservativen bzw. Kle­ rikalen beider Landessprachen wurde gelockert. Beim Aufbau des deutsch-klerika­ len Lagers mit christlich-sozialer Tendenz waren die Slowenen maßgeblich beteiligt. Die konservativ-klerikale slowenische Partei mußte trotz scheinbarer Erfolge vor 1900 gerade zu Beginn des neuen Jahrhunderts empfindliche Niederlagen einstecken; sie verstand es nicht, neue Wählerschichten zu gewinnen. Die sozialdemokratische Partei breitete sich im slowenischen Gebiet Kärntens rasch aus. Es kam auch zu Wahlvereinbarungen zwischen der konservativ-klerikalen slowenischen Partei und der sozialdemokratischen Partei, die in der liberalen bzw. deutschnationalen Partei den größten Gegner hatte, der seine dominante wirtschaftliche .und politische Macht im Kampf gegen die Sozialdemokratie rücksichtslos einsetzte. Der Allgemeine Bauernbund versuchte vergeblich entscheidend in die Wählerschichten der kon­ servativ-klerikalen slowenischen Partei einzubrechen. Mit dem Auftreten der So­ zialdemokratie erhielt die wirtschaftlich abhängige Bevölkerung der slowenischen Landesteile eine Entscheidungsmöglichkeit, die sie zugunsten der Sozialdemokratie zu nutzen wußte. Die Behörden standen der slowenischen Partei bzw. Bewegung weiterhin negativ gegenüber, wobei sich einige Dienststellenleiter besonders her­ vortaten. So wurde auch die Versammlungstätigkeit der slowenischen Partei be­ hindert. Nur einzelne Beamte waren im gewissen Grade auch der zweiten Landes­ sprache mächtig. 3 4 KLA Präs Fasz. 201/2135 de 898 3 5 KLA Präs. Fasz. 201/2135 de 898 3 6 KLA Präs. Fasz. 217/1850 de 1900 3 Zgodovinski časopis 34 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, v Ljubljani, Aškerčeva 12/1, lahko še vedno dobite večino letnikov predvojnega »Glasnika Mu­ zejskega društva za Slovenijo«, kazali publikacij Muzejskega društva in prvih petindvajsetih letnikov »Zgodovinskega časopisa«, nekatere druge starejše historične publikacije, še zlasti pa večino letnikov dru­ štvenega glasila — »Zgodovinskega časopisa« (ZČ) : ZC 1/1947 (ponatis) — 100 din ZČ II-III/l 948-49 — 60 din ZC IV/1950 — 100 din ZČ V/1951 — razprodan ZČ VI-VII/1952-53 — razprodan ZČ VIII/1954 — 40 din ZČ IX/1955 — 60 din ZČ X-XT/1956-57 — 60 din ZČ XII-XIII/1958-59 - 100 din ZČ XIV/1960 — 30 din ZČ XV/1961 — 60 din ZČ XVI/1962 — 40 din ZČ XVII/1963 — pred ponatisom ZČ XVIII/1964 — razprodan ZČ XIX-XX/1965-66 — 50 din ZČ XXI/1967 — 40 din ZČ XXII/1968, št. 1-2, — 30 din ZČ XXII/1968, št. 3-4 — 80 din ZČ XXIII/1969, št. 1-2 - ZČ XXIII/1969, št. 3-4 - ZČ XXIV/1970, št. 1-2 - (kmalu razprodan) ZČ XXIV/1970, št. 3-4 - ZČ XXV/1971, št. 1-2 — ZČ XXV/1971, št. 3-4 — ZČ XXVI/1972, št. 1-2 - dan ZČ XXVI/1972, dan ZČ XXVII/1973 ZČ XXVII/1973 ZČ XXVIII/1974, št. 1-2 ZČ XXVIII/1974, št. 3-4 ZČ XXIX/1975, št. 1-2 - ZČ XXIX/1975, št. 3-4 - ZČ XXX/1976, št. 1-2 - ZČ XXX/1976, št. 3-4 - 60 din 80 din 120 din 80 din 100 din 100 din razpro- št. 3-4 — razpro- št. 1-2 št. 3-4 60 din 80 din - 60 din - 60 din 100 din 100 din 130 din 130 din Za nakup kompleta ZČ odobravamo poseben popust. Za naročila, večja od 200 dinarjev, je možno obročno odplačevanje. Člani Zgodovinskega društva s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo 25-od- stotni popust, študentje 50-odstotni popust. Za naročila iz tujine velja 20-odstotni pribitek na cene knjižne zaloge. Publikacije lahko naročite in prejmete osebno na društvenem sedežu, prav tako pa tudi po pošti. Ponatise zvezkov ZČ, ki so že razprodani, lahko naročite v prednaročilu. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 35-48 3 5 B r a n k o M a r u š i č SLOVENSKA POLITIKA NA GORIŠKEM V ZADNJEM DESETLETJU DEVETNAJSTEGA STOLETJA Referat na XVIII. zborovanju sloven­ skih zgodovinarjev, Kranjska gora— Jesenice, 29. sept.—2. okt. 1976 Peto nadaljevanje1 pregleda slovenske politike na Goriškem od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne obravnava zadnje desetlelje preteklega stoletja. To desetletje tudi v celotnem slovenskem okviru ponuja zaradi svoje prelomnosti2 in kompleksnosti drugačno obravnavo od dosedanje, usmeritev k problemski razpravi. Goriško slovensko politično zgodovino devetnajstega stoletja lahko periodiziramo po desetletjih.3 Čitalniškemu desetletju do 1869. leta sledi razdobje (1869—1879) taborov, prvih političnih društev, mlado- in staroslovenskega razkola in ponovne sloge, ki se nevarno zamaje leta 1879. Tretja perioda med leti 1879—1889 je čas prvaka dr. Josipa Tonklija, sledi ji kot četrta in zadnja, doba navidezne sloge, ko se liberalni in klerikalni tabor še nista povsem formalno izoblikovala. Prav ta čas, razpet med leti 1889 in 1899, je predmet naše obravnave. Razmere, ki jih je ustvarilo dogajanje v letu 1899, začenjajo novo obdobje slovenske politike na Goriškem. Prekine s tradicijo desetletnih period saj konča z letom 1915, ko se pretežni del tedanje Goriške spremeni v bojišče. Ta čas, ki obsega poldrugo desetletje more biti predmet bodoče obravnave. Lapidarno oznako devetdesetih let na Goriškem ni lahko postaviti. Andrej Gabršček, eden izmed protagonistov tega obdobja, je s svojo oznako — »Cin- cali in mencali smo dovolj časa v divni slogi in prišli smo ž njo tako daleč, da drug drugega več ne razumemo, drug drugemu več ne zaupamo«4 — pri­ kazal seveda le del problematike. Čas je zelo raznolik po svojih tvorcih, dogajanjih in nasledkih. Ce smo predhodno desetletje (1879—1889) označili za »prvaško«, v katerem igra vodilno vlogo odvetnik dr. Tonkli, je poslej drugače. Prvakov slovenske politike je nekaj, p a naj govorimo o slogaški skupini okoli političnega društva »Sloga« in lista »Nova Soča« (kasneje »Soča«) ali pa o konservativcih in klerikalcih, katerih glasnik je poleg »Rim­ skega katolika« (1888—1896) še »Primorski list« (1893—1914). Pri društvu »Sloga« igra najvidnejšo vlogo dr. Anton Gregorčič, semeniški profesor v Gorici, deželni in državni poslanec, predsednik tega društva in vodja ali pa vsaj med voditelji drugih slovenskih organizacij v Gorici. Njegov tesni so- 1 ZC 29 (1975), 127, op. 1. 2 F. Gestrin—V. Melik, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918 (1966), 231. 3 Tako periodizacijo j e prvi postavil Andrej Gabršček v Crtice iz politične zgodovine Goriške (Edinost, 15, 17. 1. 1926, s. XIII; ponatis v posebni brošuri Edinost 1876— 19S6, 1926, s. 26—8 in v Gor. knjiž. 2/1964, 1-2, s. 15—20): >Toda nekako vsakih 10 let j e prišel v to narodno življenje nekak potres ali celo razkol, ki je nanovo podžgal zaspane sile, zagnal v dva ali celo več taborov, kar ni spadalo skupaj, toda tako, da je pričela nekaka zdrava tekma v stremljenju in delu za narodov blagor«. 4 Soča 41 (23. 5. 1899). 36 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 delavec je Andrej Gabršček, učitelj, urednik m lastnik lista »Soča«, dovolj spreten podjetnik. Od leta 1895 dalje se jima pridruži najprej sodnik in nato odvetniški pripravnik v Gorici dr. Henrik Tuma. Ti predstavljajo tedaj tako imenovano uradno »narodno vodstvo« na Goriškem. Gregorčič-Gabršč- kov krog je zbiral svoje pristaše med učitelji, malimi in srednjimi podežel­ skimi posestniki, trgovci in gostilničarji, skratka pri tistem socialnem sloju, ki je tudi drugod na Slovenskem tako politično usmerjen dokazoval svojo razredno pripadnost. Določenega programa ta skupina ni imela, ali kakor je dr. Tuma kasneje zapisal je bil ves njen program »boj za osvoboditev slo­ venskega življa na Goriškem od italijanske premoči, v prvi vrsti boj za slovenske šole v Gorici.«5 Skupini, ki bi jo lahko kljuib dr. Gregorčičevi vo­ dilni vlogi, označili za liberalno, je stal nasproti klerikalni tabor, v katerem pa se neki prvaški nosilci programa in akcije niso določeno kazali. Spočetka je neko vlogo igral še dr. Tonkli, potem dr. Anton Mahnič s svojim »Rimskim katolikom«, dr. Josip Pavlica s »Primorskim listom« in nekako od 1896 dalje krščanskosocialna grupica kaplanov iz goriških predmestij. Klerikalni tabor ima precejšnjo zaslombo na podeželju, svoj program dela pa tedaj še pod­ reja akcijam »narodnega vodstva« in se, uvažujoč načela prvega slovenskega katoliškega shoda, z istim spušča v neskončne polemike. Tako porazdeljena slovenska politika na Goriškem pa nikakor ne izklju­ čuje obstoja še drugih frakcij, ki pa se končno morajo odločati za klerikalno ali pa slogaško (liberalno) stran. XDb koncu stoletja pa se pričenja tudi na Goriško širiti socialna demokracija, njeni aktivisti prihajajo na Goriško od drugod. Delavska stranka opravi leta 1897 svoj prvi nastop v deželi, ko po­ stavi na Krasu svojega kandidata ob volitvah v državni zbor. Socialna demo­ kracija pa tedaj na Goriškem še ni tako močna, da bi jo mogli obravnavati kot enega pomembnih činiteljev dogajanj. Njena prisotnost je priložnostna obenem pa je moderator v pogostih obračunavanjih med liberalnim in kle­ rikalnim taborom. Tedaj ima krščanskosocialno gibanje, ki ga sodobni viri imenujejo kar kot krščanski socializem,6 mnogo večji odmev, pa naj govo­ rimo o razmerah pri obeh deželnih narodih. V marsičem je analogen razvoj pri goriških Italijanih ali Furlanih. Po­ razdelitev na klerikalce in liberalce seveda z nekaterimi odtenki pri obeh taborih (na primer republikanci in iredentisti pri liberalcih) je trdno uve­ ljavljena od leta 1871 dalje, ko pričenjata vsak svojo pot liberalni list »L'Ison­ zo« ter klerikalni »Il Goriziano« (naslednik je »L'Eco del Litorale«). Podobno kot pri Slovencih se zlasti p r i Fiirlanih razvija krščanskosocialno gibanje; socialna demokracija pa pr i svojem delu nastopa enotno za oba deželna na­ roda. Goriški Nemci igrajo določeno vlogo le v deželnem glavnem mestu, tu se seveda pr i političnem delovanju nagibajo ali pa povsem odkrito delujejo z italijansko stranjo. Odnosi med Slovenci in Italijani se od devetdesetih let dalje izjemno poostrijo ter se spremene v prave narodnostne boje. Medtem ko je bilo pokanje iredentističnih petard in pisanje protislovenskih gesel z ene strani ter na primer poskusi fizičnih obračunavanj z druge, slovenske strani, v prejšnjih desetletjih dovolj izjemno, da je vsak tak ali podoben dogodek predstavljal nekak mejnik v medsebojnih odnosih, se je poslej vse 5 Iz mojega življenja (1937), 213. 6 >Nauk pa, kako se ima socijalnost ali pobratimstvo uresničiti v življenju, imenujemo socija- lizem, in ker sloni na krščanskem nauku, imenujemo ga krščanski socijalizem. Ljudi, ki se držijo tega nauka, imenujejo krščanske socijalcec (J. Pavlica, Socijalno vprašanje, ali od kod izvira siro- maščina delavskega ljudstva, Gorica 1906, 155—6). ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 to in seveda vrsta drugih oblik medsebojnih obračunov izpreminjalo v vsak­ danjost in pravilo. Iz ulic so se spori prenašali tudi v deželni parlament in od tod dalje v državni zbor na Dunaj. 7 Vlada je seveda igrala svojo preiz­ kušeno igro poznamo iz prejšnjih let. Namestnik Goess, ki je nastopil proti koncu desetletja (1898), se v ničemer ne razlikuje od svojega predhonika Ri- naldinija, politika tega pa je le dopolnjeno delovanje tistega, kar je želel do­ seči Depretis. Favoriziranje Italijanov se nadaljuje. V deželnem zboru ostaja razmerje narodnostnega sestava neizmenjano; Italijani ohranijo enega po­ slanca večine. Ravnovesje skuša vzdrževati deželni glavar Franc Coronini, ki se v odločilnejših in kočljivejših trenutkih glasovanj abstinira, dasiravno je poslanec mesta Gorica in seveda sodi tako v italijanski klub deželnih poslancev. Pomembno volilno zmago so dosegli goriški Italijani na državno- zborskih volitvah leta 1897, ko so Slovencem odvzeli mandat v veleposestvu in imeli tako skupaj tri mandate (Slovenci so ohranili sicer dva, a zaradi zmage dr. Gregorčiča v splošni kuriji, ki se je tedaj prvič volila). Boj za enakopraven položaj Slovencev menja sicer nekoliko sredstva, cilji pa so še vedno isti, saj ostaja nerešeno vprašanje slovenskega uradovanja, težka je borba za slovensko šolstvo v Gorici, podobno velja za slovensko poroto pri sodiščih, skratka neurejena je problematika vseh tistih sredstev za slovensko uveljavljanje navzven, pri katerih je odločitev bila položena v presojo vla­ dajočim strukturam. Spoznanje, da je borba za narodne pravice »zajedno borba za samostojni razvoj gospodarski goriških Slovencev« in »ako se rodoljubi na Goriškem trudijo za narodne pravice, trudijo se zajedno tudi za gospo­ darsko neodvisnost in gmotno samostojnost«,8 je pri akcijah »narodnega vod­ stva« kazalo že zapažene uspehe prav tako kot uresničevanje gesla »svoji k svojim!«. S tem v zvezi moramo zlasti kot poglavitni temeljni pobudi označiti razvoj slovenskih gospodarskih organizacij ter slovenskega privatnega šolstva. V desetletju, ki ga obravnavamo, je bil zlasti pomemben razvoj Goriške ljud­ ske posojilnice (ustanovljena 1883), ki je na primer svoj promet od leta 1889 do leta 1897 povečala skoraj za devetkrat (od 29.886,24 na 818.361,96 gol­ dinarjev9). Druga važna gospodarska organizacija je bila Trgovsko-obrtna zadruga, ki pa je svoje delovanje tedaj šele začenjala. Na področju šolstva imajo po­ men privatne šole društva »Sloga« v Gorici, poleg šol Cirilmetodove družbe; leta 1898 je bilo ustanovljeno društvo »Šolski dom« v Gorici, ki je konec šol­ skega leta 1899/1900 imelo v Gorici deško in dekliško obrtno šolo, dve eno- razredni in eno šestrazredno osnovno šolo, tri otroške vrtce v Gorici ter en vrtec v Devinu.1 0 Gorica je tedaj postala eno izmed slovenskih kulturnih in gospodarskih središč. Razvoj slovenske družbe je vplival na razmerje med obema deželnima narodoma. Italijani ugotavljajo, da je od. rezultata bojev s Slovenci odvisno njih življenje ali smrt, kot je na občnem zboru goriškega italijanskega liberalnega društva »Unione« poudarjal eden od liberalnih predstavnikov odvetnik Carlo Venuti.11 Takih ugotovitev je mnogo, pridruži pa se jim tudi kritika na račun nedelavnosti Italijanov, ki so se po mnenju liberalnega, izrazito protislovenskega lista »Il Corriere di Gorizia« preveč »prepustili prepričanju, da je ozemlje [Goriške] naše, da so tu naše pravice, ' Primorski odnošaji т poslanski zbornici na Dunaju (Gorica 1897) 61 s. • Soča 5 (29. 1. 1897). ' Soča 38 (13. 5. 1898). 10 Zlata knjiga društva >Solski dom< v Gorici, 3 (Gorica 1900), 3é—7. 3 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 naša civilizacija in da se ne bo nikoli nihče našel, ki bi se drznil dotakniti te naše zaklade.«12 Devetdeseta leta na Goriškem označuje poleg trenj v slovenskem taboru samem, ki nato privedejo leta 1899 do končnega in popolnega razkola sloga- ške politike, poleg ostrih narodnostnih borb, poleg pomembnega uveljavljanja slovenskega kapitala v Gorici, poleg iz prejšnjih let podedovanih narod­ nostnih zahtev (enakopravnost slovenskega jezika), poleg poskusov za gospo­ darsko sanacijo slovenskega podeželja ter za njegovo politično aktiviranje, še prvi pojavi večje demokratizacije v političnem življenju, kar se najbolj kaže v uvedbi pete kurije ter v pričetkih organiziranega delavskega gibanja. Na gospodarskem polju sicer dežela ohranja svoj pretežno agrarni karakter, industrija rase v deželnem središču, širi pa se tudi v nekaterih večjih krajih dežele. Obrt, ki je nedvomno pomemben dejavnik gospodarskih razmer, se organizira na združni podlagi (na primer mizarska zadruga v Solkanu itd.); zadružno gibanje nosi zelo očiten političen prizvok. Posojilnice in zadružno gibanje na podeželju so domena krščanskosocialnega gibanja tako pri Slo­ vencih kot pri Italijanih (Furlanih).1 3 Gospodarski položaj dežele ne^ pozna več tistih kriz, ki so pestile prejšnja desetletja, dasiravno obstoji močna zu­ nanja ekonomska emigracija (poleg emigracije v razne evropske in čezmor­ ske dežele se pojavlja nova, odhod ženske delovne sile v Egipt), pa je po­ membna migracija znotraj dežele, ki žene ljudi iz podeželja v večja središča in deželno glavno mesto. Gorica pridobiva tako tudi na svojem slovenskem prebivalstvu, ki poslej zaradi bolj utrjenega položaja slovenske družbe ne tone več v renegatstvu. Kolonsko vprašanje, ki se je tikalo tudi slovenskega po­ deželja in ki ga je znova zelo ostro postavljal prav ta čas, je bilo rešeno šele neposredno pred prvo svetovno vojno z zakonom, ki ni stopil v veljavo.14 Desetletje, ki ga obravnamo začenja s političnim razkolom v vrstah Slo­ vencev poleti 1889. leta.15 Dogodek ni prišel nepričakovano. Naznanjala ga je akcija semeniškega profesorja dr. Antona Mahniča v »Rimskem katoliku«:, da omenimo le eno izmed etap Mahničevega vseslovenskega boja za čista ka­ toliška načela; napadal je tako imenovani katoliški liberalizem dr. Antona Gregorčiča. Pri teh napadih si je pridobil zaveznika, dr. Josipa Tonklija, ki ni trpel aktivnega človeka (dr. Gregorčiča) v svoji bližini. Deželne volitve so leta 1889 potekale v znamenju nesoglasij in tako je v kmečki kuriji gori­ ške okolice uspel kandidat (semeniški profesor Čerin), ki ga ni postavila »Sloga« in ki je sodil v dr. Mahničev krog. Spor in razkol se je pokazal tudi v izidu novega lista »Nova Soča«, ki jo je pričel izdajati Andrej Gabršček, nova moč Gregorčičeve skupine. Staro »Sočo« pa sta izdajala Tonkli in Mahnič. Goriški razcep se sicer ni kazal v neki formalni strankarski poraz­ delitvi, pač pa v merjenju moči obeh sprtih strank pri vplivu na delovanje tedaj obstoječih institucij slovenskega javnega življenja. Taka institucija je bilo društvo »Sloga«, kjer je Gregorčič spodnesel Tonklija; marca 1891 pa ga je še porazil na državnozborskih volitvah. Vodstvo slovenske politike je prevzel Gregorčičev krog, ki je po začasnem upadu moči konservativcev po- " La sentinella del Friuli 8 (27. 1. 1897). 12 -131 (16. 11. 1899). . 13 S. Beinat—P. Londero, Luigi Faidutti . L'attività sociale coi contadini e pei contadini e la questione agraria Friuli Orientale (1974), 57—71. 14 P. Meyer, Znr läge der Lehnbauern im österr. Friaul . Ein Beitrag zur Studium der Kolonats- frage. P. o. iz Monatschrift für christl. Socialreform (Basel 1909). R. Jacnmin, Le lotte contadine nel Friuli Orientale (Udine 1974), 40. ls B. Marušič, Goriški Slovenci v Taaffejevi dobi, ZC 29 (1975), 136—8. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 39 novno prevzel list »Soča« (od 30. 12. 1892 dalje). Z letom 1889 pričenja torej Gregorčič-Gabrščkovo desetletje, ki traja do srede prve polovice leta 1899, ko se zveza dokončno podere. Zunanji glasnik te zveze je list »Soča«, ki piše slogaško, se s cerkvenimi vprašanji ne ukvarja in nosi pečat svojega ured­ nika in lastnika Andreja Gabrščka. Njegova politična misel nastaja sprotno in je bolj posledica dobro uglašenega instinkta kot pa trdnejše politične iz­ obrazbe in prepričanja. Razkol leta 1889 lahko označimo kot neuspeli poskus konservativnega udara v slogaške vrste. Liberalnejša skupina je napad odbila, stopila je v ofenzivo in imela pobudo v svojih rokah. Dr. Tonkli ni uspel, da bi obnovil svojo aktivno vlogo, dasiravno je bil še vedno prisoten. Dr. Mahnič je iz­ dajal dalje svojega »Rimskega katolika« in doživel poleti 1892 s sklicom pr­ vega slovenskega katoliškega shoda pomembno priznanje svojim prizadeva­ njem; goriški razcep je našel svoj odmev tudi na tem shodu, ko sta se spo- rekla dr. Gregorčič in dr. Mahnič, kot zastopnika »breznačelnega slogaštva in izrazitega katoličanstva«.16 Katoliški shod je vplival na poživitev konser­ vativnih in na ostvaritev klerikalne organizacije na Goriškem. Klerikalci (imenovani tudi »novostrujarji«) so se zbirali okoli lista »Primorski list«, ki je začel izhajati v Trstu od začetka 1893. dalje in se nato naslednje leto preselil v Gorico. »Soča« je v listu kar takoj spoznala primorsko izdajo ljub­ ljanskega »Slovenca«.17 Goriško slovensko politično življenj« se poslej pola­ rizira tudi ob obeh listih, društvo »Sloga« pa želi ohranjevati svoj nadstran- karski značaj. Ob teh poglavitnih tokovih slovenske politike se pojavljajo sopotniki kot na primer skupina, ki izdaja tri leta list »Sloga« začenši od 9. septembra 1893. dalje. List je izdajal tiskarnar markiz Obizzi, ki je kljub svojemu ita­ lijanskemu poreklu želel odigrati neko vlogo pri Slovencih podobno kot krom- berški grof Alfred Coronini, ki se je verjetno zaradi nekega spora z oblastjo odločil za Gregorčičevo društvo »Sloga«.18 List »Sloga«, katerega poreklo in razvoj še nista raziskana, se je v svojem tretjem in obenem zadnjem letniku proglašal za krščanskosocialnega;19 Gabršček ga je imenoval za »Neslogo«, imel pa je tudi svoj gospodarski dodatek v »Goriškem vestniku) (1894-6). Delovanje »ubeglega laškega markiza« Obizzija20 v prvih letih novonastale goriške situacije še daleč ne dosega ravni pomena »Soče« in »Primorskega lista«. Slednji časnik je izrazito klerikalno glasilo, ki sledeč načelom prvega katoliškega shoda tvega stalno polemiko s »Sočo«. Dolgotrajna obračuna­ vanja so enega izmed vrhov dosegla leta 1896, ko je bila »Soča« obtožena, da širi krivoverske nauke in ko jo je v posebnem pismu 10. maja 1896 zavrnil (skupaj z italijanskim liberalnim listom) tudi goriški nadškof Alojzij Zorn češ, da piše predrzno o cerkvi in da skriva svoje delovanje za »katoliškim« ime­ nom.21 Za vso klerikalno akcijo se nedvomno skriva boj proti dr. Gregorčiču, ki vsemu navkljub vztraja v liberalni Gabrškovi in od 1895. dalje tudi v dr. Ј 6 F. Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem (1928), 46. 17 2 (7. 1. 1893). 18 H. Turna, op. cit. 212. A. Lasciac, Erinnerungen aus meiner Beamtcarrière in Österreich (Trieste 1939). 30—2. " 1 (5. 1. 1895). 20 Soča 13 (30. 3. 1894). 21 Rimski katolik 8 (1896), 303. V pismu I. Vrhovniku je pesnik Gregorčič sodil, da j e Zorn pismo napisal na pobudo ljubljanskega škofa Missije, če mu ni ta celo pismo sam napisal/ ker slog ni Zornov (S. Gregorčič, Zbrano delo, 4, 1951, 149). 40 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Tumovi, in kar je še huje, »brezverski« družbi. Dr. Gregorčič se vsem tem napadom ni vdal. Pač pa pričenja z letom 1896 'klerikalni tabor doživljati nekak prerod, ko se tudi na Goriško širijo zapeljive ideje krščanskosocial- nega gibanja. Temu gibanju utira prvo pot »Primorski list« in njegov ured­ nik dr. Josip Pavlica velja za prvega teoretika krščanskih socialcev na Go­ riškem. Toda pri širjenju idej imajo več zaslug od teoretika Pavlice mladi aktivisti »kranjski prišleki« (solkanski kaplan Dermastia in kaplan v Šem­ petru Knavs).22 »Novostrujarska« skupina na Goriškem je sicer že pred letom 1896, ko je krščanskosocialno gibanje pripravilo svoj prvi nastop v Šem­ petru pri Gorici, pričela z delovanjem, ki je presegalo dojem tistega, kar je lahko nudil časnik s svojimi polemikami in vplivom. Prvo večje zborovanje je imela v Mirnu pri Gorici 28. maja 1893.23 Toda vse do nastopa krščanskih socialcev je bilo delovanje klerikalnih krogov usmerjeno v polemiko s »Slogo« njenim predsednikom Gregorčičem ter Gabrščkovo »Slogo«. Gregorčič in Ga- bršček, ki sta seveda napade odbijala (Gregorčič je bil deležen klerikalne graje še zlasti takrat leta 1894, ko se je v Ljubljani udeležil sestanka libe­ ralnih zaupnikov), pa prav tako nista sprejela krščanskih socialcev. Zunanji videz njunega odpora do sile, ki bi znala aktivirati zlasti podeželje, je bilo njuno razbitje prvega krščanskosocialnega zborovanja na Goriškem, ki je bilo 29. junija 1896 v Šempetru pri Gorici. Zborovanju so prisostvovali tudi ljubljanski aktivisti kot dr. Janez E. Krek in Josip Gostinčar.24 V dejanjih Gregorčiča in Gabrščka pa se je tedaj tudi kazala želja, da bi novo gibanje pridobila zase. Ko se je za veliko noč istega leta mudil v Gorici dr. Leugger sta mu oba omenjala delovanje italijanskega židovstva v škodo slovenskega naroda, Dridobiti sta ga hotela s protižidovskimi parolami in previdno mol­ čala o krščanskem socialnem gibanju.25 Da je bil njun strah upravičen je po­ trdil kasnejši čas, ko slovensko podeželje ni ostalo gluho za vabljive obljube gibanja, ki se je zavzemalo za socialno pravičnost. Ko je leta 1899 Gabršček prekinil z dr. Gregorčičem, je ugotavljal, da so krščanski socialci postali tedaj s svojima glasiloma »Primorski list« in »Delavskim prijateljem« »sko­ raj edina organizacija v deželi«, kar seveda društvo »Sloga« ni bilo; v štirih letih dela so uspeli na goriškem podeželju ustanoviti 9 posojilnic, v deželi le 4 posojilnice niso bile njihova domena.26 Nastop krščanskih socialcev je leta 1896 prinesel v deželo novo aktivno silo, to leto je prenehal z odhodom dr. Mahniča na Krk »Rimski katolik«. Istovetenja med Mahničem in Krekovimi socialci sicer ne moremo naglaševati,27 toda nasprotovanje dr. Gregorčiče­ vemu nagibanju k liberalcem je bilo od obeh strani dovolj močno. Ni slučajno, da smo se pri krščanskosocialnem gibanju nekoliko dlje za­ ustavili. Opozoriti želimo, da je v sedanji historiografiji predvsem Gabrščkov pogled ustvaril preveč »liberalističen« vtis goriških razmer v zadnjih dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno. Krščanskosocialno gibanje, ki je bilo na Goriškem zlasti zelo močno po prvi svetovni vojni, je nedvomno svojo moč črpalo v zasnutkih postavljenih v devetdesetih letih. Podobo goriških slovenskih razmer okoli leta 1895 pa je popestril še en »kranjski« prišlek ali »štrebar«, če lahko uporabimo terminologijo sodob- 2 2 Trentar [J. Ai ra in] , D r . Janez E T . Krek (Gorica 1928), 34. 2 3 F . Erjavec, op. cit. 137. 2 4 Soča 27 (3. 7. 1896), 101 (19. 12. 1899). 2 5 Soča 15 (10. 4. 1896). » Soča 78 (29. 9. 1899), 86 (27. 10. 1899). 27 F . Vatovec, Časnikarski fenomen: goriška »Soča«, v Ob stoletnici >Soče< (1871—1915), 1971, 49. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 4'1 nikov. Bil je to dr. Henrik Turna, ki se je v zelo kratkem času visoko po­ vzpel; na Primorskem je sicer bival že od leta 1887 (od 1890 pa na Go­ riškem, od spomladi 1894 v Gorici) in 1895 postal poslanec goriškega dežel­ nega zbora. Deloval je v Gregorčič-Gabrščkovem krogu, prav od njiju se je razlikoval zaradi večje politične razgledanosti, izdelanejšega političnega programa in demokratičnosti, vendar so mu značajske poteze onemogočale, da bi labko segal za popolnejši dosežki. Dr. Tuma je dopolnil podobo osebnih obračunavanj in gonje, ki je tlela znotraj »narodnega vodstva« ter med kle­ rikalno opozicijo. Obsojen je bil brezboštva, toda za klerikalno opozicijo so bile nekatoliške tudi akcije in metode Gregorčičevega kroga. Te goriške razmere so bile pravzaprav slovenska posebnost tistega časa. Tretjemu »kranj­ skemu« prišleku novemu goriškemu nadškofu dr. Jakobu Missiji je bilo dr. Gregorčičevo obnašanje ena izmed prvih nalog, ki jih je moral v svojem novem svojstvu rešiti. Dr. Missia je prišel pomladi leta 1898 in le leto dni je bilo potrebno, da je razbil slogaško razdobje in skušal podeliti sile oziroma utrditi kle­ rikalni tabor. Že v svojem prvem pastirskem listu je zapisal: »zatecimo se skupaj . . . da bom vas vodil tako, kakor zahteva vaše zveličanje, vam pa, da se boste dali tako voditi«.28 Za prenehanje goriške sloge mu seveda ne gre popolna zasluga, saj se je ta gotovo močno krhala ob močnih nastopih krščan­ skih socialcev. Dr. Gregorčič je želel to novo silo pridobiti, zato je »Soča« večkrat pozivala »Primorski list«, da pristopi k »Slogi« in zastopnik krščan­ skih socialcev je bil kasneje na občnem zboru »Sloge« 20. januarja 1898 iz­ voljen v odbor društva. Prvi Missijev korak je bila zadeva vinilnega glasu v goriškem deželnem zboru v slovenski abstinenci, tu je šel očitno po poti, ki jo je narekovala tržaška vlada, da se čeravno z glasom večine omogoči de­ lovanje deželnega parlamenta. Druga naloga pa je bilo dokončanje pohuj­ šanja, ki ga je uprizarjal pri svojem delu in povezavah dr. Gregorčič. Prvi in drugi Missijev poseg sta v tesni povezavi, kar bomo še kasneje spoznali. Pred tem se moramo seznaniti z glavnimi značilnostmi političnega gibanja pri go­ riških Italijanih. Poglavitna specifika goriških razmer so nedvomno Italijani. V devet­ desetih letih se še vedno ločijo predvsem na klerikalne v katoliški politični družbi s sedežem v Gorici in pri listu »L'Eco del Litorale« ter na liberalne, ki jim je poglavitno glasilo »Il Corriere di Gorizia« (1883—1899); krajši čas iz­ hajata »La sentinella del Friuli« 1896-9) in »L'Eco del popolo« (1896-9), prvi je liberalni, drugi pa zastopa krščanskosocialna načela.29 Ker že govorimo o goriškem tisku v italijanskem jeziku moramo omeniti še avstrijakantski »L'Unione« (1891), ki spominja na lista iz osemdesetih let (La Rassegna, Il Dovere) ter na zanimiv list »Il Rinnovamento« (1892-5), ki je v italijanščini predstavljal slovanski svet (zlasti književnost) in bil zlasti pod uredništvom Dalmatinca Ivana Kušarja ter »duševnim vodstvom«30 Andreja Gabrščka polemičen do političnih dejanj goriških Italijanov in iredentistov. Ob koncu stoletja je bil Gabršček udeležen še pri nekem podobnem poskusu in sicer v nemščini pisanem časniku »Adriatische Post« (1899), ki je izhajal leto dni istočasno v Gorici in Puli. 2 8 Pastirski list z dne 17. 6. 1898, (1). 2 5 R. M. Cossar, Attività non ignorate su alcuni giuliani, La Porta orientale 28 (1958), 187—202. 30 A. Gabršček, Goriški Slovenci, 1 (1952), 359. 42 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Italijanski liberalci, niso enotni, imajo svojega najvidnejšega predstav­ nika v odvetniku in kasnejšem deželnem glavarju Luigiju Payer ju;3 1 program stranke je bil boj za obrambo in utrjevanje italijanstva dežele, iz tega kroga so v javnost prodirala tudi iredentistične zahteve. Iredentisti so pravzaprav predstavljali posebno grupacijo, ki se razumljivo formalno ni izdvajala, saj je bilo njeno delovanje protidržavno. Poleg tiska so bila italijanskim libe­ ralcem na voljo še druga sredstva javnega delovanja. Ni bilo izjemno delavno, pač pa se je ob mestnih in deželnih volitvah izkazalo kot dober organizator društvo »Unione«. Politična dejanja je opravljalo tudi goriško telovadno društvo, ki je prav zaradi prepovedi svojega delovanja nekajkrat menjalo svoje ime, dasiravno se vsebina od ustanovitve leta 1868 ni menjala. Posebno poglavje bi lahko namenili italijanskim šolskim organizacijam, v osemdesetih letih društvu »Pro patria«, v naslednjem desetletju pa organizaciji »Lega nazionale«. Podružnica »Lege« v Gorici se je ustanovila (18. 9. 1891) še pred ustanovnim kongresom v Trstu (1. 11. 1891).32 »Lega nazionale« je imela izrazit poitalijančevalni značaj, saj svojega šolstva ni gradila le v krajih, kjer so živeli Italijani, pač pa je prodirala ne le v na Goriškem (Ločnik) zelo redka mešana naselja, pač pa tudi v povsem slovenske kraje goriške okolice (Podgora), da bi tako z infiltracijo italijanskih osnovnih šol in vrtcev razbila trden slovenski obroč okoli Gorice. »Lega« je svoje politične cilje pokazala leta 1893 ob priliki občinskih volitev v Solkanu, ko je zmagala lista njenih zastopnikov (skupinica gospodarsko vplivnih Italijanov, ki je v Solkanu živela). Zmaga je bila kratkotrajna, ker je vlada izide zaradi očitnih potvorb uničila.33 Podobno je bilo tudi v mešanem Ločniku, kjer so bile nepravilnosti ob volitvah leta 1893 preveč očitne. Ločnik je bil tudi kraj, kjer sta trčili drug ob drugo slovenska in italijanska šolska akcija, Slovenci so želeli s šolo in vrtcem zajeziti romanizacijo te vasi in njenih zaselkov.333 Problematika šolske akcije je del kompleksnega vprašanja narodnostnih bojev na Goriškem. Tem smo priča predvsem v Gorici, toda iz mesta se širijo tudi na podeželje, zlasti tam, kjer med Slovenci žive predvsem le začasno Italijani (na primer italijanski kamnarji v Nabrežini, ali kovinarji v Batu- jah). Na italijanski strani je nosilec bojev liberalna skupina z vsem svojim aparatom, deluje seveda predvsem v Gorici in tistih večjih deželnih središčih, kjer imajo Italijani popolno večino. Liberalci so s problematiko italijanskega (furlanskega) podeželja zelo malo ukvarjajo, zato pa se tu uveljavlja vpliv italijanskih klerikalcev, zlasti krščanskih socialcev. Tudi italijanski klerikalci nimajo stikov s Slovenci, tako kot liberalci uveljavljajo polemičen ton v med^ sebojnih odnosih; podobno kot pri Slovencih se tudi znotraj klerikalnega tabora uveljavlja krščanskosocialno gibanje, ki na primer ustanovi prvo de­ lavsko društvo 29. junija 1898 v Gradežu.3 4 Formalni prodor krščanskih so­ cialcev dokazuje tudi preimenovanje goriške katoliškopolitične družbe (usta­ novljena že leta 1870 in je spočetka delovala za Italijane in Slovence), ki se 3 1 R. M. Cossar, La dura vigilia della nostra redenzione (1898—19.18), La Porta orientale 2" (1958), 463—483. 3 2 II Corriere di Gorizia 79 (13. 7. 1894). R. M. Cossar, Sodalizi ottocenteschi in Gorizia, La Porta orientale 25 (1955), 470—497. R. M. Cossar, Tre lustri di contese nazionali goriziane (1882—1897), La Porta orientale, 26 (1956), 386—415. 33 Soča 11 (10. 3. 1893), 13 (24. 3. 1893). A. Gabršček, op. cit. 332—3. 3 Ja Primer italijanizacije Ločnika je ohranil v svojem dnevniku iz 1894. Miroslav Premrou (JKol 1976, 245—6). ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 43 je leta 1899 primenovala v »Unione cattolico-sociale«.35 Polemika, ki jo itali­ janski (furlanski) krščanski socialci vodijo do socialne demokracije je močno podobna tisti, ki jo izpričuje slovenska stran. Pregled medsebojnih odnosov med Slovenci in Italijani v devetdesetih letih na Goriškem je lahko predmet posebne razprave, ki nam more krono­ loško in vsebinsko predočiti proces, ki ga začenjajo že šestdeseta leta in se potem stopnjuje v obravnavani čas. V teh goriških narodnostnih bojih je tedaj posebnega poudarka vredna značilnost, da se bolj kot kdajkoli prej razmere prenašajo pred vso avstrijsko javnost, da dobivajo obračuni poleg ustaljenih tudi nove oblike boja in da je očitno zlasti ekonomsko napredo­ vanje Slovencev. Iz kompleksa malih in velikih epizod naj kot eno najbolj značilnih omenimo težavno borbo za slovensko mestno šolo v Gorici, ki se je začela leta 1892, končala pa po treh letih, ki so jih izpolnile slovenske pri­ tožbe, razne interpelacije in končno sklep v korist Slovencev, a je goriški magistrat dodelil slovenski mestni šoli docela neustrezne prostore. Potem so že na vrsti stalne polemike po časopisih obeh narodnosti, ki pa se pri tem strankarsko ne ločujejo. Goriška »Soča« je sprožila dolgotrajno polemiziranje leta 1894 o italijanski »podedovani kulturi« (l'avita coltura), v katerega so se vključili tudi osrednji slovenski listi. Tako imenovana »podedovana kultura« naj bi bila netivo v razmerju Italijanov do Slovencev je pisala »Soča«, ki je obenem sodila: »Med deželnima narodoma na Goriškem se pač vrši isti proces, kakor ga vidimo povsod, kjer so si mejaši narodi, ki niso jednakopravni. Tudi tukaj zahteva neizprosen duh časa, da mora vračati laška narodnost slovenski to, kar si je osvojila po krivici. Vsako upiranje temu procesu je ne le brez­ uspešno, ampak ga celo podpira.«3 6 Italijanska stran pa je na primer odgo­ varjala: »Široko je področje, kjer se danes bije boj med narodom — gospo­ darjem teh dežel — njegovo oblast dokazuje zgodovina dvajsetih stoletij — in nekim od drugod prišlim narodom, ki je najprej ponižno prosil za kos kruha in je potem, ko je kruh dobil, povrnil dobrotniku z nesramnostjo, nepravičnostjo, lažjo ter pozabil na hvaležnost; ta dolg poravnava s poskusom, da svojega dobrotnika uniči.«37 Besedovanje, kdo in zakaj ima pravico bivanja na Goriškem, obseg in vsebina tega bivanja sta prinašala že iz prejšnjih let izoblikovana stališča po katerih so si Italijani želeli ohraniti svojo prevlado v deželi zaradi zgodovinskih dejstev (v deželi naj bi bivali pred Slovenci) in gospodarske premoči, Slovenci pa vsaj enakopraven položaj zaradi občutne številčne premoči. To merjenje dejstev sega še v današnji čas, ki je seveda goriške razmere korenito, vsaj v upravnem smislu, menjal. Časopisne polemike in druge oblike boja so seveda spremljali tudi fizični obračuni zlasti na slovenskem podeželju. Te poravnave so sicer italijanski obiskovalci strnjenega slovenskega ozemlja pobudili, a so Slovenci na izziva­ nja reagirali mnogokrat na način, ki jih je pripeljal v navzkriž s kazenskim zakonikom. Izzivalcev in nedolžnih ni bilo lahko iskati. Leta 1898 so Slovenci izkoristili atentat na avstrijsko cesarico Elizabeto za protiitalijanske izgrede in zlasti dogodki v Nabrežini (napadi na »regnicole« — kamnoseške delavce), ki so povezani z malo kasnejšimi nastopi slovenskih Devincev proti tam- 3 4 L'Eco del popolo 19 (10. 7. 1898). 3 5 L'Eco del popolo 3 (12. 2. 1899). Delavski pri jatelj 8 (27. 4. 1898). 3 6 38 (21. 9. 1894). 3 ' La sentinella del Friuli 5 (21. 11. 1896). 4 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 kajšnji »Legini« šoli, so odmevali tudi v italijanskem tisku izven Avstrije. Takih in podobnih epizod je precej. Tudi deželni zbor v Gorici je še dalje ostajal prizorišče spopadov in mer­ jenja moči med obema narodoma. Vse značilnosti krize deželnega zbora so se pokazale zlasti leta 1897, ko so slovenski deželni poslanci napovedali svojo abstinenco, ker Italijani niso pristali na ustanovitev pravnega odseka. V iz­ javi, ki jo je prebral dr. Turna je zapisano, »da jim ni mogoče več sodelovati v deželnem zboru, dokler se jim ne da poroštva, da se resno misli preustrojiti deželne razmere.«38 To je bil seveda okvir nesporazuma, ki ga je prinesla zahteva slovenskih poslancev, da se izdela zakon o deželnem šolskem skladu, kar je bilo po Gabrščku »eno glavnih vprašanj takratne naše domače gospo­ darske politike«.39 Slovenci so zahtevali, da dobi dežela enoten šolski sklad za razliko od obstoječega stanja, ko so delovali okrajni šolski skladi. Z novim deželnim skladom bi se sredstva solidarnostno prelivala iz finančno močnej­ šega dela dežele v šibkejšega; Italijani so nasprotovali, da bi financirali slo­ vensko šolstvo v deželi, zlasti ker so sodili, da plačujejo davke v Gorici iz­ ključno Italijani. Spor v deželnem zboru je dosegel višek, ko so Slovenci z omenjeno izjavo dr. Turne 3. marca 1897 napovedali bojkot in začeli krizo deželnega zbora. Delovanje deželnega zbora pa je pravzaprav bilo odvisno od prisotnosti virilnega glasu; na pritisk vlade je tedanji nadškof Slovenec Zorn 19. februarja 1897 omogočil zasedanje oziroma glasovanje za deželni pro­ račun. Kriza deželnega zbora je prinesla v deželo posebno stanje, na eni strani prerekanje med Slovenci in Italijani, z druge strani p a spore med tvorci absti­ nence, moštvom, ki je bilo izvoljeno v deželni zbor leta 1895 (povečini »Slogi- ni« kandidati z izjemo kmečke kurije na Krasu) ter klerikalno opozicijo. »Soča« je bila glasnik abstinence in exodusa slovenskih poslancev, italijanski tisk pa je naglaševal škodo, ki jo trpi zlasti slovensko podeželje zaradi trmo­ glavosti slovenskih deželnih poslancev.40 Goriške razmere so seveda odmevale tudi v osrednji slovenski javnosti. Ljubljanski »Slovenski list« je napadal dr. Turno, »Slovenski narod« pa videl nesposobnost goriških voditeljev oziro­ ma poslancev, da bi izbojevali boljše osebne prejemke goriškim učiteljem, takemu boju abstinenca ni koristila. Gabršček-Gregorčičev krog je s poudar­ janjem abstinence tvegal spor z goriškim učiteljstvom, svojim zaveznikom. Prvo obdobje krize deželnega zbora se je končalo 28. decembra 1898, ko je vlada predložila osnutek zakona o deželnem šolskem skladu, še pred tem se je pa deželni zbor lahko sestal, ker je delovanje omogočil virilist, novi goriški nadškof Missia. Vladni osnutek je pognal nato v abstinenco Italijane, prinesel dokončni odstop deželnega glavarja grofa Franca Coroninija (kot deželni poslanec mesta Gorice se je po sodbi Italijanov preveč nagibal na slovensko stran; spor, ki je trajal dalj časa je rešil z odstopom), čudno igro goriškega nadškofa, ki seveda ni bil na strani slovenskih poslancev (»Soča« je nadškofovo taktiziranje grajala) in končno imenovanje dr. Pajerja na Coro- ninijevo mesto. To dejstvo je prineslo ponovno slovensko abstinenco, ki jo je seveda znova, če smemo tako zapisati, kršil nadškof obenem pa se je odloč­ nost slovenskih poslancev, da se sej deželnega zbora ne udeležujejo, močno 3 8 Pertrattazioni della П tornata epoca VII della Dieta proviniciale della Contea principesca di Gorizia e Gradisca redatte sulle annotazioni stenografiche anno 1896—7 (Gorizia 1897), 40. » Op. cit. 478. <° Il Corriere di Gorizia 87 (22. 7. 1899). ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 45 skrhala. Novo obdobje krize je trajalo približno eno leto do aprila leta 1900. Tesno je povezano z razkolom v vrstah Slovencev, ki je kot smo že omenili, dokončal slogaško obdobje goriške politike in začenjal njeno novo poglavje. Mehanizem razkola na Goriškem se je vrtel predvsem okoli dveh oseb. Prva je bila dr. Gregorčič, ki se je na pritisk nadškofa moral odpovedati zavez­ ništvu z liberalno usmerjenimi, izmed teh sta se izdvajala Gabršček in dr. Turna.41 Slednji je bil kot največji kamen spotike tudi druga osebnost, ki je v sporu odigrala zelo pomembno vlogo.42 Tuma je daleč presegal raven goriškega političnega obzorja, zagovarjanje načelnosti ga je kajpak odbijalo od Gregorčičeve skupine, pa tudi stremljenje za »kmečko delavsko demokra­ tično stranko«4 3 ga je kasneje od Gabrščka pripeljalo k socialni demokraciji. Novost devetdesetih let na Goriškem je pojav delavskega gibanja. Če goriške razmere primerjamo z ostalimi slovenskimi ali pa tržaškimi moremo zapisati, da je pojav delavskega gibanja tako pod vplivom krščanskih social- cev kot pod vplivom socialne demokracije nekoliko v zamudi. Na razvoj delavskega gibanja je vplivalo širjenje industrije v deželi, največja industrij­ ska središča poleg glavnega mesta so bila Ajdovščina, Nabrežina, Podgora in Tržič. Na Goriško so prvi socialnodemokratski aktivisti prihajali iz Trsta, socialistične ideje pa so se širile tudi v krogu nemških železničarjev v Gorici.4 8 3 Prvi ugotovljeni pomembnejši sestanek je bil 30. avgusta 1896 v Dreherjevi pivarni v Gorici, vodil ga je socialni demokrat Carlo Ucekar iz Trsta.4 4 Vpliv Furlanije, kjer je bilo socialistično gibanje že dovolj razvito (od 1893 izhaja v Vidmu list »L'Avvenire« glasilo furlanskega socializma), ni bil ravno velik (kamnarji v Nabrežini). Do prvih delavskih stavk prihaja že v osemdesetih letih (stavka krminskih mizarjev leta 1884),45 leta 1890 se stavki kraških kamnarjev pridružijo tudi Nabrežinci.4 8 Avgusta 1897 so Nabrežinci tudi ustanovili strokovno društvo, ki je bila druga delavska organizacija na Gori­ škem poleg tiste, ki so jo že leta 1894 ustanovili grafični delavci v Gorici.47 Zgodovina delavskega gibanja na Goriškem še ni raziskana. Ne glede na vse predhodne pojave pa moremo soditi, da je leto 1898 prelomno za razvoj socialističnega gibanja na Goriškem, ni le pospešilo razvoj, marveč tudi pri­ pravilo krajevno buržoazijo, da se je z vso resnostjo zaustavila pri novem partnerju političnega življenja. Andrej Gabršček je še leta 1896 simpatično pisal o socialni demokraciji: »še previdneje bi trebalo nastopati danes proti mogočni svetovni stranki, ki se tako silovito organizuje, da je ne premagajo vsi topovi in vsi bajoneti tega sveta, nasprotno, utegne priti čas, da vse to T,„V . " . ^ k d a n j i taborit Ernest Klavžar pisal 10. 2. 1900 Franu Levcu, da sta Gabršček in Tuma »naj- iiavaamsa Jsonstolovca katera v svoje namene begata in zapeljavata naše ljudstvo« (JKol 1975, 203). <- „ .Negativen odnos do Tumovih dejanj nam kažejo že podatki iz korespondence pesnika Simona ^ ^ ^ ; м ! Г C a • j I- Vrhovniku piše 30. 10. 1899 tudi o goriškem razkolu, krivca zanj vidi v »neizmerno iiniepnera d r - T u m l • • • T u m a Je naša nesreča« (S. Gregorčič, op. cit. 2/1948, 393, 4/1951, 178—9) v H. Tuma, op. cit. 249. ) , . „ ' ! a ^ 0 s ° d b i »Primorskega lista« j e bila gnezdo socialne demokracije v Gorici podružnica »Stro- owrl,?- ( ™ t . Y a ] a v s t r l J s k l . h z?leznic« (Soča 32/7. 8. 18%). Leta 1899 pa je obstajala v Gorici skupina vsreonje sindikalne organizacije »Federazione dei lavoratori e lavoratrici«, ki j e imela svoi sedež W k - < Z S o d o . T i n s k l . arniy KPJ, 5/1951, 59). O delavskem gibanju na Goriškem piše tudi L. Devetak, i * 1 о Д ".'ì.™1 P a r f l t l Politici Goriziani nel primo Novecento, Università di Trieste, Tesi di laurea, •**• e. iyt>9—1970. muzejT N ' A g o s t i n e t t i ' L a Principesca Contea di Gorizia e Gradisca alfa fine dell'ottocento (rkp. Goriški ripre Ј - К Д т ' . п ? к 1 de'avci so zahtevali ob svoji stavki 16. 4. 1884 povišanje mezd za 20%. Tisk (II Cor- P o e n i « „ * Z l a ' " / p - . 4 - 1 , 8 8 4 ) . Je poročal o »brutto fantasma del sciopero«. Zaradi neugodnih delovnih pogojev so stavkali tudi delavci v Podgori 31. 12. 1887 (Soča, 1/7. 1. 1888). 47 T ' K e r m a v n e r > Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884—1894 (1963) 199—201 zbornik 1947^1957'(195?)mi49 " * s o c i a l i s t i č n o S i b a n J e n a Goriškem pred prvo svetovno vojno. Goriški 4 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 morilno orožje bo le prekmalu v njenih rokah.«48 Tak odnos je seveda imel strankarsko ozadje, ker je pač klerikalno časopisje opozarjalo na pretečo nevarnost socializma. Gabršček je kot predstavnik goriške slovenske slogaške politike želel koketirati tudi z delavskim gibanjem, ne da bi imel jasno iz­ delan program. Potem ko je z Gregorčičem razbil prvi javni nastop krščan­ skih socialcev leta 1896 češ, da na Goriškem niso »ugodna tla za prineseno kranjsko seme«,49 pa je skoraj v isti sapi sporočal svoj načrt, da želi izdajati prilogo k »Soči« pod naslovom »Delavec«, ki se bo zavzemal za delavsko vprašanje »v smislu krščanskih socijalistov dunajskih«.50 Tako nejasno takti­ ziranje potrjuje tudi potek polemike med »Sočo« in »Primorskim listom« prav tako leta 1896, ko prva ne pozabi poudariti, da izhaja pod zastavo »krščan­ skega socializma« že od 1889. leta dalje (torej od tedaj, ko jo je prevzel Gabršček) in naprti klerikalcem (»Mahničevi šoli«) krivdo za razmah »inter­ nacionalnega socializma«;51 z druge strani je »Primorski list« očital »Soči« simpatiziranje s socializmom. Porast delavskega gibanja je obe goriški meščanski formaciji leta 1898 znova pripeljal k razmišljanju o pojavu, ki jima je bil doslej bolj razlog za medsebojna zmerjanja, kot pa politična sila, ki jima je lahko povsem enako­ vredna. Obe skupini tudi občutita pritisk krščanskih socialcev. Ti so pravza­ prav del klerikalne organizacije, a vendar z njo ne povsem istovetni, ker bi sicer goriškim ne bilo potreba ob »Primorskem listu« izdajati od 13. januarja 1898. dalje novo glasilo »Delavski prijatelj« s podnaslovom »krščanskosoci- jalni list za delavce na Primorskem« in geslom: »S križem je bil odrešen človeški rod, le v znamenju križa more delavec upati na boljšo bodočnost«; list je izdajal konzorcij »Primorskega lista«.52 Tudi »Soča« se je čedalje bolj poglobljeno lotevala socialnih vprašanj, ki so se kazala tako v mestu kot na podeželju. Besede »naš narodni boj ni drugega nego del socijalnega vprašanja, in s pravično rešitvijo socijalnega vprašanja bilo bi tudi narodno vprašanje rešeno«53 je v listu izpovedoval neimenovani dvaindvajsetletni krojaški moj­ ster. »La questione operaja« pa se je čedalje bolj pogosto pojavilo tudi v tisku goriških italijanskih liberalnih krogov, ki ob tem niso pozabili napadati akcij furlanskih krščanskih socialcev in njihovega voditelja duhovnika in držav­ nega poslanca Adama Zanettija.54 Furlansko kmečko podeželje, ki je bilo že od prejšnjih desetletij pod vplivom italijanskega klerikalizma, je nudilo po­ slej podporo krščanskim socialcem, saj so znali primerno — za razliko od liberalcev — prisluhniti gospodarskim potrebam zlasti z uvajanjem zadruž­ ništva in hranilništva (»case rurali«). Furlanski oziroma italijanski klerikali- zem je bil avstrijakantski in to svojo značilnost ohranjeval še potem, ko je iredentizem liberalcev po prvi svetovni vojni slavil zmagoslavje. Ob binkoštih leta 1898 (27.—31. 5.) je prišlo do prve velike delavske stavke v neposredni bližini Gorice. Stavkali so italijanski in slovenski delavci papirnice v Podgori. Zahtevali so, da jim delodajalec poviša mezde. Stavka je prinesla sočasno akcijo socialnih demokratov in krščanskih socialcev obeh « Soča 31 (31. 8. 1896). <» Soča 27 (3. 7. 1896). 5 0 Soča 30 (24. 7. 1896). 51 Soča 30 (24. 7. 1896). 3 2 V prvi številki je list še pisal: >Mi pričakujemo združene akcije vseh delavskih stanov obojne narodnosti na Goriškem v okvirju krščanskega bratoljublja in krščanske pravice!«. 5 3 29 (12. 4. 1898). " La Sentinella del Friuli 58 (20. 7. 1898). Il Corriere di Gorizia 89 (26. 7. 1898). ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 4 7 narodnosti. »Delavski list« je sicer ugotavljal, da je bila stavka delo sociali­ stov (»rdeči scoperò«) in zanj ni videl potrebe.55 Kot odmev na stavko so tržaški socialdemokratski aktivisti (Uoekar, Domokos) priredili 19. junija 1898 v goriški Dreherjevi pivarni zborovanje, na katerega so prišli tudi slovenski socialci. Medsebojna besedna obračunavanja so se s tega dopoldanskega zbo­ rovanja prenesla na popoldansko nadaljevanje v Podgori, prišlo je do fizičnih spopadov in vlada je zborovanje prepovedala. Podgorski štrajk je pospešil na Goriškem socialdemokratsko agitacijo in iz dokajšnje anonimnosti postavil pred javnost novo politično silo v deželi. Slovenski krščanski socialci niso mirovali saj so že 12. junija ustanovili osrednjo deželno »Katoliško slovensko delalsko društvo«,56 poglobili so spore s socialnimi demokrati, ti so pa seveda napovedali boj krščanskosocialnemu gibanju obeh deželnih narodov. Medtem ko je skupina »Primorskega lista« z bratoma dr. Josipom in dr. Andrejem Pavlico izpovedovala svoj socialni program (»poglavitni namen in cilj krščan­ skega socijalnega dela je, da bo posvečeno božje ime in da pride kraljestvo božje k nam, ker le tedaj dosežemo tudi še drugi cilj socijalnega dela, da nam Bog da naš vsakdanji kruh«),57 pa je »Soča« tavala v zmedi idej, ki so na­ sprotovala nekaterim predhodnim trditvam, češ, da je delavstvu narodna obramba bolj potrebna kot boj za socialne pravice in da potreb za delavsko stranko na Goriškem ni.5 8 Nova slovenska narodnonapredna stranka v Gorici, ki sta jo Gabršček in Turna ustanovila leta 1900 potem, ko sta bila izločena iz »Sloge«, se je pod vplivom dr. Tume v svojem programu zavzela tudi za delavsko gibanje in mu zaželela krepko organizacijo.59 V kasnejših programih je ista stranka (vendar brez dr. Tume) še izrekala podporo delavstvu, a po­ goj je moral biti, da ohrani njegova organizacija »narodno podlago«.60 Iz poskusov, ki naj bi tudi na Goriškem udomačili delavsko organizacijo social­ demokratske usmeritve — poleg stavkovnih gibanj, ustanavljanja strokovnih organizacij (sindikatov) in poskusov, da dobe delavci svojega zastopnika v deželnem zboru (kandidatura Franca Marna leta 1897 na Krasu) — se je prava delavska stranka pri obeh deželnih narodih postavila šele v novem stoletju. Devetdeseta leta so se na Goriškem stekla v razkrajanju dotlej vsaj formalno obstoječe politične edinosti, ki ji je kot nekak ščit od 1876 na čelu stalo društvo »Sloga« (to ime je društvo ohranilo tudi še potem, ko je splavalo v klerikalne vode in ko je njegov naslednik postala leta 1907 Slovenska ljud­ ska stranka v Gorici). Klerikalni in liberalni tabor sta se dokončno ločila. Klerikalni se sicer ni reorganiziral z Gregorčičevimi somišljeniki ter tako imenovanimi »novostrujarji« ob »Primorskem listu«, nastopal je neenotno, saj je Gregorčič kmalu po razcepu pričel izdajati list »Gorica« (prva številka 7. 7. 1899), ki je bila prvotno glasilo slovenskih poslancev goriškega deželnega zbora, seveda brez dr. Tume in dr. Josipa Abrama (izvoljen na Krasu leta 1895) in se je do »Primorskega lista« vedla vse prej kot prijateljsko. Leta 1900, maja meseca, je kazalo, da se bosta obe glasili združili, a so predstavniki obeh sklenili, da bodo ločeno nastopali in to je poslej ostalo v veljavi skoraj 5 5 11 (8. 6. 1898). 5 6 Delavski prijatelj 12 (23. 6. 1898). "• M - Cossar, Organizzazioni sociali maltollerate in Gorizia (1829—1914), La Porta orientale 26 (19xt), 120. O goriškem društvenem življenju pred prvo svetovno vojno piše še N. Agostinetti, Le associazioni goriziane alla vigilia della prima guerra mondiale (Padova 1976), 29 s. 5 7 J. Pavlica, op. cit. 183. 5 8 78 (29. 9. 1899). 5 9 H. Turna, op. cit. 250, 423—4. 6 0 Narodno-napredna stranka na Goriškem (Gorica 1907), 6. 4 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19?? poldrugo desetlet je. 6 0 3 G a b r š č e k in dr. Turna sta seveda ostala p r i »Soci«. R a z ­ kol, k i je bil p o G a b r š č k o v e m grd p o obliki t o d a kor i s ten (»bili smo m l a k a , k i se je čedal je bolj u s m r a j a l a « ) « je vodil n a j p r e j v osebna o b r a č u n a v a n j a k i spominjajo močno n a p r v i goriški razkol v let ih 1 8 7 3 - 5 . Sodelovanje obeh »Smolarjevičev« (pesniška izna jdba Simona Gregorčiča, k i je v svojih »Srše­ nih« mer i l n a G a b r š č k o v o in T u m o v o čevl jarsko poreklo) p a m bilo dolgo­ tra jno. Turna je p o š t i r ih let ih opust i l pol i t ično dejavnost v n a r o d n o n a p r e d n i s t ranki , doživljal v r a z d o b j u 1 9 0 3 - 8 »idejno preosnovo« ter posta l socialist. Ko je G a b r š č e k zakl juči l svojo prvo knjigo »Goriški Slovenci«, je sodil, da je »najglavnejši n a p r e d e k goriških Slovencev« v p r v i h pe tna j s t ih let ih dvajse­ tega stoletja, ko so se začeli šele p r i k a z o v a t i u s p e h i delovanja v p r e d h o d n i h desetletj ih. 8 2 Le malo more t a k e t rd i tve p o p r a v i t i pomislek, d a G a b r s c k o v a bahavos t n i služila vselej resnični podobi o b r a v n a v a n i h razmer . R i a s s u n t o LA POLITICA SLOVENA NEL GORIZIANO NELL'ULTIMO DECENNIO DELL'OTTOCENTO Nell'articolo si esamina la politica slovena del Goriziano nel periodo che va dal 1889 al 1899. La caratteristica di base del periodo e, ancor sempre, 1 attività politica degli Sloveni nonostante la già forte opposizione dei clericali che p o i p o r t o a la s e z i o n e del '99 con la .conseguente formazione dei parkt ! autonomi liberale e cle- ricale Il programma politico sloveno di allora era, in essenza, teso alla lotta per ottenere condizioni di parità nella provincia a popolazione etnicamente mista. Oltre la lotta per i diritti di lingua, per la scuola slovena e simili, appaiono visibili <4i sforzi tendenti al consolidamento economico. I risultati non sono modesti: Oo- ?izia sta per diventare uno dei centri importanti della vita culturale ed economica degli Sloveni. Entra dn scena, allora, nn nuovo fattore politico: la democrazia sociale, che però cominciò ad aver vita piena solo nel secolo successivo. Un altra caratteri- stica del tempo nella zona: le lotte nazionali tra gl Italiani e gli Sloveni. »a O razmerju >novostrujatjev< do A. Gregorčiča je pisal tudi dr . A. Brecelj, Dr. Anton Gre­ gorčič in stranka, Cas 19 (1924-5) 324-6. 61 A. Gabršček, loc. cit. « Op. cit. 560. *>* k* J$^ • \.;г^ Zìmljevid premikanja središča v rudar­ stvu in topilništvu železa na slovenskem o semi ju. — I označuje kot prvo središče plavža Sava in Javornik s pripadajočimi fižinami (do okoli leta 1862). — IT ozna­ čuje drugo središče Prevalje s koksnim plavžem in Ravne z jeklarno (od okoli 1870 dalje). — III označuje Skedenj s plav­ žem in dodatnimi objekti (od 1897 dalje). P|o prvi svetovni vojni se je sčasoma teži­ šče spet vrnilo na Jesenice. — Poševno ka­ rirana ozemlja so področja rudnikov rja­ vega premoga in lignita: Pod Preval jami Lese, ki so železarni pomagale k vzponu, vi sredini zasavski revirji, precej pod Dvo­ rom kočevski rudnik. Druga ležišča pre- nioga niso vrisana. — Vidimo, da so vsi narisani obrati nanizani v obliki širokega obroča okoli osrednjega dela Kranjske. TONE 1596000 1 030 000 686 000 371000 125 000 ^ ^ ~ \ 79 000 i x169 \ \ V Л \ \ I \ л f 1 112 D.D. l-^s \ \ \ \ * ALP K1 * / i 1 65 \ - ~ - ^ v ^ - SIND / K9 / V _ 7 \ ^ i i 4 V л 29 1831 TONE 1849 1859 1866 1877 1886 1899 1908 1911 Diagram proizvodnje surovega železa v avstrijski polovici habsburške monarhije (izvlečena krivulja). V glavnem z le­ tom 1869 so pričeli ustanavljati železarske delniške družbe (prim, puščico s kratico D. D.). Vzpon proizvodnje bi se nadaljeval, če ne Bi borzni polom v letu 1873 negativno vpli­ val tudi na proizvodnjo železa. Rešitev iz stiske so podjet­ niki videli med drugim zlasti v tem, da so sklenili kartel (K 1), prvi po vrstnem redu (pričel je veljati v letu 1879). Pomembnejši učinek v koncentraciji obratov in povečanju proizvodnje se jej pokazal po ustanovitvi Avstrijskoalpske montanske družbej (ust. 1881, prim, kratico ALP); temu do­ godku je sledila serija nadaljnjih kartelnih pogodb, ki jih pa tu zaradi prevelike gostote — sedem pogodb, sedem zna­ kov — nismo vrisali. Vsi dosedanji momenti in pa povečano povpraševanje po železu so izzvali silno konjunkturo, ki je — z manjšimi za'stoji — dosegla višek leta 1901 s prek 1,000.000 tonami surovega železa. Takrat so okoliščine dozo­ rele za naslednjo j višjo stopnjo koncentracije proizvodnje in sicer v obliki sindikata železarjev (prim, kratico SIND). Na tej osnovi so leta 1903 avstrijski železarji sklenili z ogr­ skimi železarji, tudi že primerno koncentriranimi, čeprav šibkeje v primeril z avstrijskimi, deveto kartelno pogodbo (prim, kratico K 9), ki je veljala za vso monarhijo. Tako po­ vezano in zedinjeno je železarstvo dočakalo prvo svetovno vojno in z njo posebno obliko delovanja, ki jo imenujemo vojno gospodarstvjo. — Črtkana črta, ki pada od leve na desno, označuje število delujočih plavžev v avstrijski po­ lovici monarhije o'd 169 v letu 1860 na 29 v letu 1910 (sledil je rahel dvig šteVila v letu 1911). Proizvodnja surovega železa na slovenskem narodnostnem ozemlju. Proizvodnja od osnovne črte do črtkane krivulje je proizvodnja naj Kranjskem, med črtkano in pikčasto kri­ vuljo je proizvodnja slovenskoštajerskih plavžev, med pik­ často in debelo ižvlečeno črto je proizvodnja slovensko- koroških plavžev. Proizvodnja le-teh se je oddaljila od osta­ lih slovenskih leta11870 (plavž na Preval j ah), a se j i je spet približevala s poletjem 1873. Nadaljnjega nihanja ne zasle­ dujemo več, se je leta 1896, ko so ta 1832 1837 184Л 1862 1866 1870 1873 1875 1892 1906 pa ves čas kazala težnja navzdol vse do plavž ugasnili. Dobro leto nato ja zable- stel plavž v Skednju pri Trstu. — V krivulji, ki teče od leve proti desni navzdol, so nanizane točke ugašanja posa­ meznih plavžev. Zlasti velika gostota se je pokazala v pet- najstletju 1890—1906; takrat je ugasnilo 10 plavžev. V pol- stoletju 1838—1890j je ugasnilo 11 plavžev, med njimi nekaj skrajno šibkih (Lovrenc, Pas jek, Ponikve). ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 49-62 ^ 9 B o r i s G o m b a č SLOVENSKA POLITIKA V TRSTU OB KONCU 19. STOLETJA Referat na XVIII. zborovanju sloven­ skih zgodovinarjev, Kranjska gora— Jesenice, 29. sept.—2. okt. 1976 Slovenska politika v Trstu v zadnjem desetletju 19. stoletja, doživlja enega izmed svojih vrhuncev. Posebno močno so se v tem času okrepile go­ spodarske in narodne organizacije, narodna zavest pa zadobiva vse jasnejše oblike nacionalne emancipacije. Pri vseh oblikah prizadevanj za nacionalne pravice, pa igra najvažnejšo vlogo delovanje političnega društva Edinost, ki pomeni v Trstu kontinuiteto politične organizacije tržaških Slovencev. V tem uvodu je treba še pojasniti ustaljeno miselnost obstoječega zgodovinopisja, da je porajajoči, ali že nastali italijanski nacionalizem, prebudil, slovenski nacionalizem. Ta zakoreninjena premisa, ki je prisotna tudi med naprednej­ šimi italijanskimi zgodovinarji, enači boj slovenskega naroda za svoje legi­ timne pravice, za hude pojave nacionalizma. Nacionalizem, kot politično gi­ banje, kot določena ideologija, je bil v določenih krogih slovenskega življa na tržaškem, nedvomno prisoten, vendar ga ni prebudil italijanski naciona­ lizem, ni bil latenten med tržaškimi Slovenci in ga v končni konsekvenci moramo ločiti od pravičnega boja zatiranega naroda za lastne pravice. Boj Slovencev in Hrvatov v Trstu, na Primorskem in v Istri za svoje narodne pravice, je pač naravni rezultat zatiranja, kateremu so bile te narodnosti podvržene s strani italijanske hegemonistične oblasti. Na tem mestu velja tudi poudariti veliko vlogo časopisa Edinost v Trstu, na Primorskem in v Istri. Skozi vrsto desetletij je pomenil slovenskemu prebivalstvu nenadomest­ ljivega narodnega buditelja. List je izhajal šestkrat tedensko in pomeni za zgodovinarja neprecenljiv vir.1 , * Pripomniti j e treba, da je takrat obstajalo obdavčenje časnikov na ta način, da se je moralo dajati kolkovati časopisni papir s kolkom ene stotinke, za vsak izvod glavne dnevne izdaje. Ta kolek se je pritiskal na finančnem uradu na predložene pole z mokrim pečatom v črni barvi. Istočasno je imel list pravico do enakega števila pol z rdečim brezplačnim časniškim kolkom. Te pole so se smele uporabljati, za morebitno drugo izdajo istega dne. To fiskalno uredbo so pri Edinosti uporabljali na ta način, da smo prirejali jutranjo izdajo in navidezno večerno izdajo, ki j e pa izhajala pod noč, ter se je prodajala v glavnem šele drugo ju t ro . Na ta način je izhajala Edinost formalno vsak drugi dan •o je brez ponedeljka .trikrat na teden dvakrat na dan, dejansko pa šestkrat na teden, pr i čemer s e je privarčevala polovica kolkovine. Pozneje so pr i Edinosti prišli še na drug trik, da bi se izognili prevelikim izdatkom za kolkovino. Začeli so izdajati list vsak dan po dvakrat, tako, da je bila jutranja izdaja namenjena za Trst, a večerna izdaja za čitatelje izven Trsta, ki so dobivali list po pošti. Jutranja izdaja se j e kolkovala s črnim, večerna pa z rdečim pečatom. Vsebina ene in druge izdaje je pa bila razdeljena tako, da je večerna izdaja prevzemala polovico materiala in sicer najnovejšega iz jutranje izdaje, ter izpolnjevala drugo polovico z novim materialom in zadnjimi dnevnimi vestmi. Y fugi dan je prevzemala ju t ran ja izdaja novi material iz prejšnje večerne izdaje, ter izpolnjevala f r-u^°. Polovico z novim materialom in zadnjimi vestmi, prejetimi ponoči. Na ta način so dobivali tržaški naročniki in odjemalci lista na drobno v jutranj i izdaji identične članke in poročila, kakor v°. Jih dobivali zunanji naročniki in odjemalci na drobno v večerni izdaji. Vrhu tega so imeli tržaški F,r Д Priliko> da so bili obveščeni o domačih in svetovnih dogodkih zjutraj in zvečer. Uprava kalnosti je pa pri tem zopet prištedila polovico kolkovine, ter vrhu tega imela še nekaj dobička on tržaške razprodaje večerne izdaje. Ko se je pa odpravil časniški kolek, je Edinost začela izhajati vsako jutro, razen ponedeljkov in potem vsak dan sploh. * Zgodovinski časopis 5 0 ZGODOVINSKI CASOPI-S XXXI 1977 Okviri političnega delovanja društva Edinost se v pretežni meri odvijajo v izvoljenih organih politične oblasti. Tako ima slovenska stranka v Trstu, enega izvoljenega poslanca v državnem zboru na Dunaju, Ivana Nabergoja in štiri deželne poslance v tržaškem deželnem zboru, ki pa vrši tudi funkcijo mestnega sveta.2 Dočim se svet bavi predvsem z administrativnimi zadevami, ima deželni zbor nalogo sklepati deželne postave. Zaradi krivične volilne raz­ delitve tržaškega okrožja v mesto in podeželje in zaradi Schmerlingove vo­ lilne geometrije delitve v politične razrede, je slovenska stranka v Trstu imela možnost voliti v tržaški deželni zbor le šest poslancev. Zato je slovenskim narodnim poslancem bilo jasno, da nimajo v mestnem zastopu nikakršnih možnosti, proti hegemonistični politiki italijanskih liberalcev. V mestnem predstavništvu sicer delujejo, kot edina opozicija, vendar niso v svojih pri­ zadevanjih nikoli dosegli ničesar. Na zborih zastopa so slovenski poslanci sicer zagovarjali interese slovenskih okoličanov, vendar niso v svojih priza­ devanjih nikoli dosegli ničesar, ker so se njihove akcije ustavljale ob ne- probojnem zidu nacionalnih interesov italijanskih poslancev v mestnem svetu. Edini minimalni uspeh, so slovenski poslanci v Trstu dosegli le kot moralna opozicija vladajočim krogom, opozicija, ki operira le z interpelacijami in protesti proti političnim in administrativnim ukrepom tržaškega magistrata. V letu 1893, ko je bil tržaški mestni zastop razpuščen od dunajske vlade3 in so se za maj najavljale nove volitve, je skušalo Politično društvo Edinost, na pritisk tržaškega Namestništva, ustvariti nekak kompromis s tržaško fe­ deralistično stranko. Pri vsem tem, moramo računati na veliko mero lojal­ nosti in avstrijankarstva, ki so ju slovenski narodnjaki pobožno gojili. Čeprav so tržaški federalisti, ki so jih takrat imenovali konzervativce, tudi predstav­ ljali lojalni element v tržaški družbi, so nasproti Slovencem prav tako neto­ lerantno nastrojeni, kot njihovi liberalni kolegi. Kljub vsem pritiskom c. kr. Namestništva, da bi se obe stranki dogovorili za nek minimalen kompromis, je Politično društvo Edinost pogajanja prekinilo, ker so federalisti računali na njene glasove le v IV. volilni kuriji, kar pa je bilo za Slovence nespre­ jemljivo.5 Tak poskus kompromisarske politike z neko italijansko stranko, je bil zadnji v seriji preteklih in polpreteklih dogovarjanj s tržaškimi fe­ deralisti, ki jih je Slovenska narodna stranka v Trstu izvajala pod Dolencem. Tako se je tudi končalo obdobje, ki ga v zgodovinopisju poznamo pod izra­ zom konkordija ali cikorjaška politika.6 Od leta 1893 dalje nastopa Politično društvo Edinost, kot samostojna politična enota, s svojim nacionalnim pro­ gramom, ki nima več kompromisnih odklonov do italijanskih strank. Zato se Edinost na volitvah v deželni zbor maja 1893 odloči, da naj njeni volilci v prvem, drugem in tretjem razredu, oddajo bele glasovnice.7 Na teh vo­ litvah poudarja Politično društvo Edinost, svoje konstantno slogaštvo. Glavni argument politične propagande je boj proti skupnemu italijanskemu sovraž­ niku, kateremu se je moč upreti le z enotnim političnim nastopanjem, ne glede na svoje intimno politično prepričanje. 2 Poudariti j e treba veliko važnost tržaškega mestnega sveta, ki izvira iz okolnosti, da se mestni svet konstituira, kot deželni zbor, ki j e tista skupščina, ki sklepa deželne zakone. O priliki, ko cesar skliče deželne zbore, se tržaški mestni svet preosnuje v deželni zbor, kateremu predseduje tržaški župan v lastnosti deželnega glavarja. Deželnozborskim sklepom so potrebna cesarska potrdila. 3 Deželni zbor tržaški je bil razpuščen po cesarjevem ukazu dne 8. marca 1893. Zbor je posloval 3 mesece po postavni dobi. Edinost št. 22, 18. 3. 1893. 4 Edinost št. 29, 12. 4* 1893. 5 Edinost št. 37, 10. 5. 1893. 6 Edinost št. 40, 20. 5. 1893. 7 Edinost št. 43, 31. 5. 1893. — Sklep je bil sprejet na volilnem shodu 26. 3. 1893. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19?? J l Na teh volitvah v deželni zbor, so dosegli slovenski narodnjaki le po­ vprečne rezultate, čeprav so v primerjavi s prejšnjimi volitvami pridobili enega deželnega poslanca več. Politično društvo Edinost je dobilo v okoliških mandatih 950 glasov, progressovska stranka pa 723.8 Kot v vseh dotedanjih volitvah, ne moremo tudi tokrat mimo neizpodbitnih primerov malverzacij in poneverjanj volilnih rezultatov s strani tržaškega magistrata. Ponever­ janje je namreč ustaljena praksa v vseh primorskih mestih, kateremu se pri-, družujejo še kupovanje slovenskih glasov in najrazličnejši oblastveni pri­ tiski.9 Tak skromen volilni izid za slovensko politično stranko v Trstu, je posle­ dica še neizdelane nacionalne politike slovenskih narodnjakov. Njihov pro­ gram je ostal namreč neizpremenjen že dve desetletji in bil kot tak zastarel in neadekvaten. Kot izhaja iz tega programa, ni nikjer omenjena kakršnakoli politična, socialna ali kulturna zahteva, ki bi zagovarjala širše potrebe slo­ venskega prebivalstva na Tržaškem. Narodne pravice so zaobjete v neko megelno »popolno enakopravnost«, ki ničesar ne pove. S takim političnim programom, se je društvo Edinost težko zoperstav- ljalo italijanskemu nadvladju, v vseh izvoljenih političnih organih v Trstu. Če bi hoteli karakterizirati italijansko liberalno politiko v Trstu, bi rekli, da je bila ta politika usmrejena v konsolidacijo politične oblasti v vseh or­ ganih, obenem pa je bila poglavitna naloga tržaških liberalcev šikaniranje in postavljanje vsemogočih zaprek slovenskemu življu v Trstu in okolici, da bi se odvrnila vsaka nevarnost, da bi Slovenec prišel v sfero odločanja. Vsega tega prizadevanja italijanskih politikov, ne moremo označiti, kot boj za pra­ vice zatiranega italijanskega življa v Trstu, ampak to početje lahko karak­ teriziramo kot načelno zopersta vi janje med humanistično, visoko razvito druž­ bo, ki je seveda le italijanska in barbarstvom in biološko prirojeno reakcio- narnostjo, ki jo italijanski liberalci pripisujejo vsej slovenski narodnosti v Primorju.10 Politično društvo Edinost se temu nadvladju v izvoljenih svetih, konkretno ni mogla upreti. Izvoljeni slovenski predstavniki so sicer redno hodili na seje deželnega in občinskega sveta, kjer jim je pa bilo vsako delo­ vanje onemogočeno, večkrat oelo s fizičnim nasiljem. Zato usmerjajo slovenski narodnjaki svoja prizadevanja v izvoljenih telesih, predvsem v državni zbor na Dunaju, kjer sedi že 23 let tržaški slovenski poslanec Ivan Nabergoj, go­ stilničar iz Prošeke.11 V vseh teh letih je bil Naberoj, tako kot ostali slo­ venski poslanci, tudi član provladnega Hohenwartovega kluba in se je v okviru danih možnosti boril z resolucijami in interpelacijami za pravice pri­ morskih Slovencev. Leta 1893 pa se je proti njegovemu sodelovanju v Ho- henwartovem klubu, izjavilo več vodilnih politikov v društvu Edinost, ki so odklanjali vsako možnost, da bi slovenski narod še kaj žrtvoval, za tako vladno večino, ki je za status quo. To bi po njihovem mnenju pomenilo za Slovence narodni pogin. Ta opozicionalna skupina je bila pod močnim vpli­ vom hrvaških istrskih državnih poslancev, predvsem Spinčića in Laginje, ki ! V. Melik: Volitve na Slovenskem. ' Pritožbe slovenskih volilcev, da j ih niso vključili v volilne sezname so vedno sprejete šele na drugi instanci. Pritožbe so namreč pisane v slovenščini in j ih prva instanca, tržaški magistrat redno zavrača. Drugo instanco pa predstavlja tržaško namestništvo, ki je strpnejše. 1 0 Angelo Vivante: Irredentismo adriatico. Contributo alla discussione sui rapporti austro-italiani. 1945. Str. 184—185. 11 Edinost št. 12, 11. 2. 1893. 5 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 sta že izstopila iz Hohenwartovega kluba in skušala ustanoviti Hrvaško-slo- venski klub na Dunaju.1 2 Nabergoj se je temu zoperstavil v imenu tradicije političnega sodelo­ vanja z ostalimi slovenskimi poslanci v Hohenwartovem klubu, ter očital hrvaškim poslancem, da hočejo do Soče, in da ne priznavajo Slovencem lastne nacionalnosti.13 Opozicionalna skupina slovenskih narodnjakov pa vidi v ogroženosti obeh slovanskih narodnosti na Primorskem, poglaviten razlog, da se poslanci obeh narodnosti združijo v eno parlamentarno skupino. Ta polemika nam nakazuje, da sta obstajali v Edinosti dve frakciji, ki so jih pa pri Edinosti vedno uradno zanikali v imenu slogaštva in enotnosti.14 Hrvatski istrski časopisi, predvsem pa hrvatsko-narodni II diritto croato, napadajo Nabergoja in svetujejo svojim tržaškim somišljenikom, naj ga od­ stavijo.15 Sicer se tržaški narodnjaki teh nasvetov ne držijo in sklenejo krog okoli svojega poslanca, vendar je Nabergoj vseeno naprošen, naj ne podpira več dunajske vlade, naj izstopi iz Hohenwartovega kluba in naj se formira v Jugoslovanski klub. Njegove programske volilne izjave, da bo sodeloval s slovenskimi poslanci, so pač stvar preteklosti, stvar prihodnosti, pa je širša jugoslovanska koncepcija, za katero se morajo tržaški Slovenci še po­ sebej zavzemati.16 Nabergoj se je tej orientaciji tesnejšega sodelovanja s Hrvati dokončno podvrgel in na občnem zboru političnega društva Edinost celo sam izjavil, da ne vidi bodočnosti brez Hrvatov.1 7 To pa je pomenilo za nekatere tržaške intelektualce, ki so bili bolj liberalno usmerjeni, popuščanje kleri­ kalni politiki. Zato jih na XXI. občnem zboru ni bilo.18 Oglasili so se v Edi­ nosti z izjavo, ki je zagovarjala tesnejše sodelovanje s Slovenskimi liberalci. Glavna opozicionalca sta bila dr. Prettner in dr. Truden. Vendar se je občni zbor Političnega društva Edinost odločil, seveda pod prevladujočim vplivom hrvaških delegatov, naj se podpre tesnejše sodelovanje med Slovenci in Hrva­ ti, ki naj se združijo v eno stranko.1 9 Ti spori pa niso pozitivno vplivali na delovanje društva Edinost. Za­ vladalo je veliko mrtvilo v vsem javnem delovanju slovenskih narodnjakov. Politično društvo Edinost je namreč po svoji organizacijski strukturi, kadrov­ ska organizacija, ki nima zelo razvejanega političnega substrata. K volilni masi se Slovenski voditelji obračajo le od časa do časa, ko potrebujejo njih pristanek. Za leti 1894/95 pa lahko rečemo, da je prevladala hrvaška teza, slovanske vzajemnosti. S tako izdelanimi stališči so se tržaški in istrski volilni možje udeležili shoda zaupnih mož v Ljubljani. To je bilo v novembru 1894. leta.20 Glavne politične premise, ki jih je izdelalo društvo Edinost, so slonele na dveh že klasičnih postavkah slovenske tržaške politike: na slogaštvu in vzajemnosti, ter na obsodbi koalicijske vlade. Vendar so bili na Ljubljanskem shodu s svojimi manjšinskimi resolucijami, preglasovani in so bile vse tri točke njihovega programa odbite.21 Zato so primorski volilni možje izjavili, da se bodo glasovanja vzdržali, in da jih sprejete resolucije ne vežejo. S svojimi popravki so tržaški narodni politiki, za tri leta prehiteli slovenske 12 Polemika okrog I. Nabergoja se nadaljuje na volilnih shodih in na straneh časopisa Edinost. '» Edinost št. 3, 11. 1. 1893. Edinost št. 7, 25. 1. 1893. 14 Edinost št. 12, 11. 2. 1893. 15 Edinost št. 16, 25. 2. 1893. 16 Edinost št. 17, 1. 3. 1893. 17 Edinost št .49, 21. 6. 1893. 18 Edinost št. 50, 24. 6. 1893. — Poročilo o XIX. rednem občnem zboru političnega društva Edinost. 1 9 Edinost št. 51, 28. 6. 1893. Edinost št. 52, 1. 7. 1893. 2 0 Edinost št. 12, 26. 1. 1895. 2 1 Ti problemi se rešujejo na XXI. občnem zboru Političnega društva Edinost, ki je bil 23. 6. 189з. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 53 klerikalce, ki so se s Hrvati srečali šele na Trsatu. Politično društvo Edinost, je pa vseeno očitalo slovenskim klerikalnim in tudi liberalnim voditeljem, da so namenoma pozabili na program zedinjene Slovenije. Svetujejo jim, naj se povrnejo na izvore slovenskega preporoda, ki so jih zavrgli v imenu drob- tinčarske politike.2 2 Glede Hohenwartovega kluba, se je Edinost v letu 1895, odločno postavila zoper obstanek slovenskih poslancev v tem parlamentarnem klubu. Sicer so si po nastopu Badenijeve vlade sledili najrazličnejši pritiski, celo vladni, naj člani Slovensko-hrvaškega kluba ostanejo zvesti Hohenwartovemu klubu.2 3 Vendar so predstavniki Jugoslovanskega kluba z dr. Ferjančičem na čelu, bili za samostojnost, kljub deklarativni bližini s Hohenwartovim klubom. Svojo parlamentarno samostojnost so zagovarjali predvsem zato, ker so se koristi nemških konzervativcev, v mnogočem niso pokrivale z interesi slo­ venskega naroda. Ker pa so obstajali razni znaki popuščanja s strani neka­ terih jugoslovanskih poslancev, predvsem dr. Klajića, zvoni Edinost k pre­ plahu in očita tem omahljivcem, da hočejo žrtvovati Primorsko za svoja topla gnezda v Hohenwartovem klubu. Edinost odklanja tudi vsako konzervativno sodelovanje z nemškimi fev­ dalci. Edinost v svoji vnemi poziva celo ostale slovenske poslance, naj iz­ stopijo iz Hohenwartovegla kluba, ter naj pristopijo k Jugoslovanskemu klu­ bu. Za tako rešitev se poleg tržaških politikov navdušujejo predvsem istrski hrvaški poslanci, posebno še dr. Laginja, ki je novembra 1896 sklical na skupni sestanek vse slovenske in hrvaške poslance na Dunaju. Vsi so kot en mož podprli, kljub jasnim načelnim razlikam,, potrebo po Jugoslovanski parlamentarni skupini; konkretno je vsak nadaljeval s svojo parlamentarno politiko.24 Ena izmed primarnih političnih postavk Političnega društva Edinost je bila zahteva po slovenski šoli v Trstu.2 5 Da Slovenci v mestu Trst niso imeli svojih šol, lahko krivimo pristransko in protinarodno zakonodajo Avstroogrske. V Avstriji se ustanovi javna osnovna šola tam, kjer za to prosijo starši štiridesetih otrok, če ni v bližini štirih kilometrov, druge šole. Ta kilometrski kriterij, pomeni za mesto kot je Trst, kjer že obstajajo slo­ venske šole v predmestju, izničenje pravice slovenskih staršev, da bi svoje otroke, ki žive v mestu, pošiljali v slovenske šole. To je bila poznana »Lex Axmann«, proti kateri so se borile generacije in generacije tržaških slovenskih rodoljubov. Opirajoč se na ta zakon, so tako mestni magistrat, kot c. kr. namestništvo, kot vlada sama, ki se boji Čehov na Dunaju, vedno odrekali tržaškim Slovencem pravico, do lastne šole v mestu.26 Občudovanja vredno je bilo zopetno in zopetno prizadevanje tržaških rodoljubov, ki so se obračali z rekurzi in prošnjami, na vse konstitucionalne oblasti v državi.27 V Trstu je sicer delovala slovenska šola pri sv. Jakobu, ki jo je privatno vzdrževala družba sv. Cirila in Metoda, vendar je ta šola lahko sprejela le minimalno število učencev. Večina slovenskih otrok, je pa obiskovala razna- rodovalne italijanske šole, ponajvečkrat so pa otroci ostali kar doma.28 Trža­ ški magistrat se je dobro zavedal važnosti šol y narodnem jeziku. Zato pa f Edinost št. 47, 20. 6. 1895. f Edinost št. 75, 23. 6. 1895. " Edinost št. 77, 27. 6. 1895. Edinost — Jubilejna številka ob 50-Ietnici izhajanja. ** Edinost št. 86, 20. 7. 1895. ;; Edinost št. 97, 13. 8. 1895. Edinost št. 102. 25. 8. 1895. 5 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 v svojem brezmejnem prizadevanju po italijanstvu Trsta, ni dal te osnovne in prav nič nacionalistične pravice, več kot 1.200 otrokom slovenske narod­ nosti v Trstu. Ta nasilna asimilacija se je najhuje občutila v spodnji tržaški okolici in seveda v mestu samem. Predvsem je zajemala proletarizirane male posestnike in nove doseljence iz notranjosti slovenskih pokrajin. Za tako obupno situacijo, krivijo tržaški narodni voditelji predvsem tržaški magistrat, ki se je dejansko počutil s svojim statutom, kot država v državi in v svoji insularnosti, lahko počenja, kar se mu zdi.29 Obenem pa Edinost krivi so­ cialno politiko države, ki ni ničesar naredila, da bi obvarovala najbolj lo­ jalni živelj v Trstu in pušča tako odprta vrata italijanskemu iredentizmu.3 0 Politično društvo Edinost se čuti tudi sokrivo pri vsej stvari, saj so se tržaški okoličani odrekli upravni razdelitvi med mestom in okolico, kar bi se verjetno dalo doseči v osemdesetih letih 19. stoletja. Taka razdelitev bi jim dovoljevala večjo vaško samoupravo.3 1 To stališče Političnega društva Edinost je pomenilo novo poglavje v političnem boju tržaških Slovencev proti mestnemu magistratu. S parlamentarnim nastopom I. Nabergoja v dunajskem parlamentu 11. 12. 1895, ki je zahteval, naj se za tržaško okolico osnuje c. kr. Okrajno glavarstvo, se začenja kampanja za novo, po narodnosti ločeno u- pravno razdelitev, tržaškega mesta.32 Ker so se okoličani, tako kot v osem­ desetih letih 19. stoletja, tudi leta 1896 branili ločiti se od mesta Trsta, mora politično društvo Edinost zagovarjati to svoje nepopularno stališče, najprej na Dunaju in šele v drugi fazi med svojimi somišljeniki. Razloge, ki Edinost privedejo do zahteve po upravni ločitvi mesta od okolice, lahko iščemo v težnji po osvoboditvi okoličanov iz podrejenega polo­ žaja, v odnosu do mestnega magistrata.3 8 Vse občevanje med mestno oblastjo in okolico, je bilo namreč zasnovano tako, da je rušilo v slovenskem človeku narodno samozavest in vero v samega sebe. Povsod v Trstu, kjer sta bila kot uradna deželna jezika pripoznana tako slovenščina, kot italijanščina, je bil slovenski jezik zapostavljen, povsod tam, kjer se je le dalo, na magistratu, na namestništvu, na sodišču in pri financi. Celo v deželnem zboru, slovenski izvoljeni poslanci ne morejo operirati v lastnem jeziku, ker so fizično ogro­ ženi.34 V prvem polletju leta 1896 nas, v sicer vedno bogatem dogajanju med slo­ venskim življem v Trstu, preseneti izredno mrtvilo v vsem javnem delovanju Političnega društva Edinost. Če pa pomislimo na velik odpor okoličanov, do upravne ločitve mesta in okolice, nam je takoj jasno, da se vodstvo Edi­ nosti, te močne opozicije boji, ter se zato izogiba javnih manifestacij. Kritika vodstva Političnega društva Edinost, doseže svoj vrhunec na občnem zboru društva leta 1896, ko člani kritizirajo svoje narodne voditelje, ter jim očitajo tajno delovanje, nedelavnost, bezanje od ljudstva, neradikalnost v odnosih z vlado in še cel kup drugih grehov. Slovenski narodni voditelji v Trstu, so hoteli vedno doseči svoje brez večjih zaostritev, kljub nevzdržnemu narodnemu položaju.35 Zato niso v taki družbi, kot je bila predvojna Avstrija, kjer si do svojih pravic prišel le s pri- 2 9 Edinost št. 133, 6. 11. 1895. » Edinost št. 142, 27. 11. 1895. »' Edinost št. 142, 27. 11. 1895. 3 2 Edinost št. 150, 14. 12. 1895. » Edinost št. 80, 7. 7. 1896. « Edinost št. 81, 8. 7. 1896. » Edinost št. 80, 7. 7. 1896. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? 5 5 silo in izsiljevanjem, dosegli prav ničesar.86 Tudi, ko prfde septembra 1896 grof Badeni v Trst, se slovenski narodni voditelji ne morejo odločiti za radikal­ nejši nastop v podporo svojih narodnih zahtev. Prav ponižno se je delega­ cija enajstih slovenskih društev poklonila predsedniku vlade Badeniju, ter mu predložila svoje zahteve po slovenski šoli in po ločenem /Okrajnem gla­ varstvu. Več si slovenski voditelji niso upali, čeprav bi jih obupna situacija slovenskega narodnega vprašanja v Trstu prav silila k radikalnejšemu na­ stopanju.87 Kljub temu, ostaja Politično društvo Edinost, še vedno preminentna or­ ganizacija vseh Slovencev v Primorju in Istri. Tudi voditelji ostanejo isti, čeprav je bilo nekaj poskusov, da bi zamenjali odgovornega urednika časo­ pisa Edinost. Vedno ostrejša politika mestnega magistrata do slovenske nacionalne skupnosti v Trstu, je spet razburkala slovensko javno delovanje tako v me­ stu kot v okolici.38 Na politične shode je začelo hoditi nad 400 ljudi in sledila je tudi blaga radikalizacija političnega programa društva Edinost.39 Del te radikalizacije je postala tudi vse splošnejša zahteva po lastnem Okrajnem glavarstvu.40 In res so tržaški Slovenci dosegli, da je namestništvo odtegnilo magistratu en del prenesenega delokroga. Veliko izgubo pa predstavlja za slovensko politiko v Trstu, izguba par­ lamentarnega mandata Nabergoja v državnem zboru na Dunaju.4 1 Tako je ta dolgoletni poslanec šel v zaslužen politični pokoj, po volilnem porazu na državnozborskih volitvah. Za to težko izgubo lahko krivimo italijansko li­ beralno stranko, ki je leta 1897 prenehala s parlamentarno abstinenco in zmagala v vseh volilnih razredih v Trstu.4 2 V skoraj vsem avstrijskem časo­ pisju lahko v letih 1897/98 zasledimo vse več člankov, ki rešujejo pač na različne načine avstrijsko državo z raznimi centralističnimi in federalistič­ nimi načrti. Že marca 1896. leta zasledimo v Edinosti osamljen članek, ki obsoja centralizem in podpira narodno avtonomijo, kjer naj bi organi oblasti, ne glede na to, v katerih deželah bivajo Slovenci, samostojno skrbeli za upra­ vo kulturnih potreb vsega naroda.4 3 Na to temo se Edinost povrne tudi leta 3 6 Edinost št. 105, 1. 9. 1896. 3 7 Edinost št. 110, 12. 9. 1896. Grof Badeni je v Trstu sprejel 11. 9. 1896 naslednje slovenske delegacije: 1. Deputacijo okoličanov. Sestava: deželni poslanci I. Nabergoj, F. Dollenz, I. M. Vatovec, ter posestniki M. Pečar, A. Sancin-Drejač, F. Godnik, J. Turk, J. Katalan, I. Skabar. 2. Deputacijo Slovanske čitalnice: A. Truden in I. Abram. 3. Deputacijo Tržaškega Sokola: dr. G. Gregorin, J. Krvošič. 4. Deputacijo Slovanskega pevskega društva: F . Polič, S. Bartelj, Kocmur. 5. Deputacijo Delavskega podpornega društva: M. Mandič, J. Bubnič. 6. Deputacijo Tržaškega podpornega in bralnega društva: A. Kalan. 7. Deputacijo Kmetijske in vrtnarske družbe: inž. M. Zivic, J. Vatovec. 8. Deputacijo Tržaške hranilnice in posojilnice: G. Stepančič, J. Ulčakar. 9. Deputacijo Političnega društva Edinost: M. Mandič, O. Rybaf. 10. Deputacijo Prosilcev za slovensko šolo: I. Škedl, J. Perhavec, G. Gregorin. 11. Deputacijo Moške podružnice sv. Cirila in Metoda: M. Cotič, S. Škrinjar. 3 8 Edinost št. 112, 117. 9. 1896. 3 9 Edinost št. 126, 20. 10. 18%. 4 0 Edinost št. 129, 27. 10. 1896. 41 Delavec št. 9, 16. 3. 1897. 4 2 Edinost, št. 29, 9. 3. 1897 — Vsi volilci za tržaški mestni svet so razdeljeni v mestu v 4 volilne razrede, ter voli vsak razred 12 zastopnikov, vse mesto torej 48 svetovalcev. V tržaški okolici voli vsak okraj po enega zastopnika, torej 6! 4 3 Edinost št. 31, 13. 3. 1896 — Obsojamo centralizem in podpiramo narodno avtonomijo. Slovenci smo razkosani na 6 deželnih uprav in se torej naše ukupnonarodne življenjske koristi ne pokrivajo s sedanjo zemljepisno razdelitvijo onih pokrajin, v katerih bivamo Slovenci. Toda ne smemo pozabiti »a razliko med deželno in narodno avtonomijo. Da avtonomisti bodimo a ne deželni, ampak narodni avtonomisti. Zahtevati moramo, da se nam zasnujejo taki organi, ki bodo ne glede na zemljepisne meje, k iločijo posamične dežele, kjer bivajo Slovenci — samostojno skrbeli za primerno upravo kul­ turnih potreb vsega naroda. 5b ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1898, ko izpopolni te svoje teze narodne samouprave z juridičnimi organi, ki naj bi skrbeli za vse potrebe naroda, naj biva isti v tem ali onem okraju.44 Kot bomo lahko ugotovili pozneje, so se v tem pogledu slovenski narodnjaki zelo približali Kristanovi rešitvi nacionalnega problema v Avstroogrski mo­ narhiji. Ljudska štetja predstavljajo za vse obrobne Slovence, poleg statističnega, še pomemben politični moment. Posebno v Trstu predstavljajo ljudska štetja, vedno veliko konfrontacijo med italijanskim magistratom, ki izvaja ljudska štetja in Političnim društvom Edinost, ki osporava temu štetju legitimnost. Zato so se slovenski voditelji v Trstu z dr. Rybarzem na čelu, že nekaj me­ secev pred najavljenim štetjem lotili agitacijske kampanije, da bi se štetje vršilo čim bolj objektivno.45 Da je bilo že prejšnje ljudsko štetje močno falzi- ficirano, ugotovimo, če primerjamo rezultate ljudskega štetja z volilnimi re­ zultati. Slovenski narodni politik v Trstu računajo, da živi v Trstu 15.000 Slovencev, v okolici pa 28.000. Slovenski narodni voditelji tudi opozarjajo na nevarnost, ki preti slovenski narodnosti po novem jezikovnem zakonu, ki ga načrtujejo na Dunaju. Ta zakon predvideva kot minimum, da se manjšina upošteva, 2 0 % prebivalstva v relaciij na celotno prebivalstvo.46 V Trstu in okolici, bi taka zakonodaja o varstvu manjšin, pomenila po takratnem štetju, narodno katastrofo. Zato zahtevajo slovenski narodni voditelji v Trstu, naj se operat ljudskega štetja odvzame magistratu in izroči c. kr. namestništvu. Do tega bo pa prišlo šele leta 1910 ob naslednjem štetju. Obenem zahtevajo naj se revidira zakon o ljudskem štetju iz leta 1889, ter naj se spet uvede kriterij narodnosti in opravi kriterij občevalnega jezika.47 * Ob izteku leta 1900 se vse stranke v Trstu pripravljajo na volitve v dr­ žavni zbor. Tudi uradni kandidat Edinosti dr. Rvbarž podreja celotno orga­ nizacijo volilnemu spopadu.4 8 Političnemu društvu Edinost, se ob razbitju italijanskih liberalcev na Progresso in Demokraticazdi, da bi lahko na vo­ litvah, dosegel slovenski kandidat povoljen uspeh. Volilnih shodov in zbo­ rovanj, je bilo v Trstu in okolici nič koliko in Edinost izdaja celo volilne oklice v italijanščini.49 Rvbarž je na volitvah dobil 6.434 glasov, Hortis pa 8.095 glasov.50 Treba je torej na ožje volitve, kjer pa Rvbaržu ne uspe podvig, da bi premagal italijanskega kandidata s svojimi 8.414 glasovi.51 V Trstu so vsi presnečeni nad volilnimi izidi, tudi Edinost. Rezultati volitev so slovesna manifestacija slovenskega življa v Trstu. Moralni uspeh slovenskega kandi­ data je bil tudi to, da so Slovenci v Trstu dokazali, da Trst ni italijansko mesto, in da je ves operat ljudskega štetja v celoti falzificiran.52 Slovenci v Trstu so torej izvedli v celoti svoj volilni program in izkoristili te volitve kot dokaz svoje prisotnosti v Trstu. Razmerje je torej 10 : 8 za italijansko na­ rodnost.53 V začetku XX. stoletja lahko zapustimo slovensko narodno organi­ zacijo v Trstu, kot homogeno in kompaktno celoto, ki na vseh področjih jav­ nega življenja, predstavlja politiko boja za slovenske narodne pravice. 4 4 Edinost št. 210, 25. 10. 1898. 4 5 Edinost št. 208, 12. 9. 1900. 4 6 Edinost št. 16, 19. 1. 1901. 4 7 Edinost št. 33, 9. 2. 1901. 4 8 Edinost št. 248, 29. 10. 1900. 4 9 Edinost št. 291, 22. 12. 1900. 5 0 Edinost št. 3, 4. 1. 1901. 5 1 Edinost št. 5, 7. 1. 1901. 5 2 Edinost št. 5, 7. 1. 1901. 5 3 Edinost št. 24, 29. 1. 1901. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 * 7 Da bi pravilno osvetlili celotno delovanje slovenske politike v Trstu, ne moremo mimo odnosa, ki ga je Politično društvo Edinost imelo do delavskega gibanja in do slovenske socialne demokracije, s posebnim ozirom na socialne razmere v Trstu. Ob začetku zadnjega desetletja prejšnjega stoletja, ko tr­ žaška socialna demokracija ni bila še zakoreninjena v Trstu, se je Edinost vedno trezno ponašala do slovenskih delavcev.54 Nekaj pridržkov je sicer vedno bilo, predvsem do italijanskih socialistov, vendar tudi do njih Edinost ni nastopala s pretirano ostrino. Odnos Edinosti do tržaškega delavskega gibanja je slonel na strpni koeksistenci in tako je bilo zato, ker ni bil sloven­ ski proletariat še trdno organiziran in ni bil torej sposoben ogrožati pozicije slovenskega narodnjaštva v Trstu.5 5 Časopis Edinost redno poroča o delav­ skih shodih tržaških delavcev in jim kaže tudi določeno mero naklonjenosti. Vendar bi zastonj pričakovali, da bi bili voditelji Edinosti prepričani o po­ trebi razrednega boja. Njihovo stališče sloni na stališču karitativnosti in pomilovanja revnejših delavskih slojev. Tudi z Občim delavskim pravavarstvenim in podpornim društvom, ki. je v letu 1895, pomenilo srž delavskega gibanja v Trstu, ni prišlo Politično društvo Edinost nikdar v resnejše konflikte. Pri Edinosti so namreč resno računali na možnost, da bi prišlo to delavsko društvo v njihove roke, kar se je tudi zgodilo po Zadnikovem odhodu iz Trsta. Društvo je tako postalo slovensko-narodno, prevzel ga je Poljšak, ki je bil le še bivši socialni demo­ krat.56 Edinost se je tudi večkrat pridružila ofenzivi zoper socialne demokrate, ki sta jo posebno v letu 1895 sprožila Slovenec in Slovenski narod in to dosti bolj s svojo slovensko-klerikalno, kot slovensko-liberalno vnemo.57 Zadnik je v svojih dveh tržaških letih, dal slovenskemu delavskemu gibanju v Trstu socialdemokratično podlago, jasne pojme o odnosu do italijanskih tovarišev in odprl možnost sodelovanja s slovenskimi narodnjaki. Zaradi tega je tudi moral iz Trsta.5 8 Slovensko Politično društvo Edinost, se je zavedalo važnosti proletariata, a le v toliko, kolikor so bili tudi nacionalni principi pri proletariatu, resneje ogroženi. Tako očita Edinost italijanskemu delavstvu, da ni ničesar storilo, da bi se slovensko delavstvo ne asimiliralo. Pozivalo je italijanski proletariat, naj pomaga slovenskim delavcem, do prave narodne zavesti in naj ne vzbu­ jajo med njimi lažnega kozmopolitizma. Predvsem pa Edinost socialistom ne more pozabiti, da so na zadnjih dravnih volitvah pred letom 1897 agitirali za italijanskega kandidata federalistov Mauronerja in ne za Nabergoja, če­ prav je bil slovenski poslanec v marsičem sam kriv, ker ni hotel priznati upravičenosti splošne volilne pravice kar bi lahko storil, ne le iz taktike, kot je to pravilno ocenil Mauroner, ampak, ker je bil to že ustaljen princip društva Edinost.59 Slovenski narodnjaki so se tudi ogibali jasni opredelitvi štrajkov in praznovanj prvega maja. V končni konsekvenci pa Edinost, te oblike razrednega boja odklanja, ker je proti organiziranemu proletariatu, ker se ga boji. Zato je Edinost za delavske pravice, za volilno reformo in za 5 4 B. Gombač: Ustanovitev JSDS v Trstu. Jadranski koledar 1976, str. 206—207. 5 5 Idem, str. 203. 5 6 D. Kermauner: Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884—1894. Ljubljana 1963. Str. 408, 409. 57 D. Kermauner: idem, str. 418, 419. 5 8 D. Kermauner: idem, str. 422, 423. 5 9 G. Piemontese: Il movimento operaio a Trieste. Dalle origini all'avvento del fascismo. 1974. Str. 69, 70. 5 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 svobodo, vendar pa brani delavcem, da bi se organizirali v lastni stranki. V tem okviru izostajajo iz časopisa Edinost, vsa poročila in notice o Jugoslo­ vanski socialno demokratski stranki. V glavnem se pa vrti odnos Edinosti do organiziranega delavskega gibanja, v relaciji podrejenosti gospodarjem Ln konstitucionalnim oblastem. Edinost je za spravo in ne za razredni razkol.60 Tudi ob aferi jezikovnih naredb, se med Edinostjo in Delavcem razvije ostra debata, ker očitajo narodnjaki socialistom, da jih narodno vprašanje ne zanima, da hočejo različne sloje, ki sestavljajo slovenski narod, spreti med seboj in atko porušiti narodno skupnost.01 Replika tržaških socialdemokratov, češ da je vsa slovenska politika v Trstu klerikalna, pa ne drži v celoti. Po­ misliti moramo na vse narodno delo slovenskih narodnjakov na Primorskem, na njihovo nesebično in nehvaležno delo. Delavska stranka se v Edinost za­ ganja s prevelikimi besedami z nepotrebnim očitkom o klerikalizmu, ter avtomatično prenaša kranjske razmere na Primorsko, kjer le redek posamez­ nik, kuje i znacionalnosti svoj kapital. Ob očitanju socialdemokratov, da narodni boji zamegljujejo razredni boj in naj slovenski narodnjaki nehajo poudarjati primarnost nacionalnega boja, pa lahko odgovorimo z besedami Edinosti, da bi o .takem nehanju lahko govorili le, če bi obe narodnosti izšle iz istih pogojev. Ker pa vsi vedo, da je italijanska narodnost tista, ki zatira in ne slovenska, lahko z mirno vestjo poudarjamo, da naš narod na Primor­ skem ne vodi nacionalistične politike, in da bi vsako popuščanje boju za svoje pravice, pomenilo narodno smrt.62 Oktobra 1898 zasledimo celo določeno mero strinjanja obeh tržaških slo­ venskih političnih strank.6 3 To je pristajanje Edinosti politične in teoretske narave z nekaterimi tezami E. Kristana.6 4 Edinost posveti Kristanu celo 4 na­ daljevanja njegovih izvajanj o nacionalnem vprašanju, ki bi jih celo vzela za svoje. Ta nenavaden odnos, časopisa Edinost, do tez socialističnega prvaka Kristana, lahko pripiešmo široko zastavljenemu narodnemu programu, ki ga je Kristan objavil v praški reviji Akademie.65 Kristan je zagovarjal stališče, da je nacionalno vprašanje vendar del socialnega vprašanja in torej sestavni del revolucionarnosti akcije socialistov, ki ne smejo narodnemu vprašanju zanikati prava do obstoja, kar bi pome­ nilo zanikanje celotnega socialnega vprašanja. Nadalje išče Kristan rešitev narodnega vprašanja v samoupravi narodov, ker narod sestoji od skupnosti vseh, ki govore isti narodni jezik in ki se svobodne volje pripoznavajo isti narodnosti. Edina možnost rešitve narodnega vprašanja je torej, po Krista­ novem mnenju, v kulturni enotnosti naroda.6 6 Politično društvo Edinost se s Kristanovimi tezami strinja, kar dokazuje blizkost stališč obeh slovenskih strank v Trstu. Mnenja se ločujejo le v tem, da Edinost v svoji lojalnosti, zagovarja obstoj Avstrije in išče možne rešitve le v tem okviru, medtem, ko Kristan zagovarja revolucionarno idejo, da je treba Avstroogrsko državo porušiti, če ni sposobna rešiti nacionalnega vpra- 6 0 Edinost št. 65, 20. 3. 1899. 6 1 Edinost št. 22, 20. 2. 1897. 6 2 I. Regent: Pripombe h knjigi G. Pimontese >0 delavskem gibanju v Trstu do konca prve sve­ tovne vojne<. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja III, 1962. Str. 260. « Edinost št. 210, 25. 10. 1898. " Edinost št. 211, 25. 10. 1898. Edinost št. 212, 26. 10. 1898. Edinost št. 213, 28. 10. 1898. Edinost št. 315, 31. 10. 1898. 6 5 Delavec-Rdeči prapoir št. 22, 5. 11. 1898. 6 6 Delavec-Rdeči prapor št. 22, 5. 11. 1898. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 59 sanja. V alternativi obstoja države ali svobode narodov se Kristan brezkom­ promisno odloča za slednjo! Vsi Slovenci naj zato zastopijo pot socializma saj imajo, kot narod proeltaroev, vse pogoje za socialno revolucijo.67 Ob načelnem zbližanju koncepciji obeh slovenskih strank v Trstu, lahko zasledimo tudi pojave skupnega sodelovanja, saj predlagajo socialisti celo skupen shod z narodnjaki na Velikem trgu v Trstu, v podporo, in kot protest za slovensko šolo v mestu.68 Vendar bi pa vseeno zahtevali preveč od sloven­ skih narodnjakov, da bi šli na skupne manifestacije s slovenskim proleta- riatom. Slovenski narodni voditelji, vabijo celo Kristana, naj vstopi v Poli­ tično društvo Edinost.69 Vendar so pri tržaških socialistih zadržki razredne narave premočni, da bi vstopali v narodnjaške vrste. Tu so obenem tudi pomisleki politične narave, saj pri Edinosti, kljub načelnemu pristanku na Kulturno avtonomijo, vseeno podpirajo idejo Zedinjene Slovenije, tu so še pomisleki glede slogaštva Edinosti, njenega pristanka na trsatski dogovor, njenega kriptoklerikalizma itd. Na teh konkretnih političnih vprašanjih se torej razbija konkretno sodelovanje med strankama. Ko se Kristan na Brnskem kongresu 1899 sporeče z Adlerjem, ki mu očita, da je jugoslovanska resolucija o kulturni in samoupravni avtonomiji neizved­ ljiva,70 in da je edina možna rešitev nacionalnega vprašanja v narodni fede­ raciji, se pa Edinost, ki iz Brna bogato poroča, zavzame za Kristanovo brnsko manjšinsko resolucijo in pravi, da so slovenski socialdemokrati na pravi poti k rešitvi narodnega vprašanja.7 1 Na skupnem shodu socialistov in tržaških narodnjakov se Rybar in Kristan glede šolskih in drugih vprašanj, povsem strinjata, le da se Kristan raje odloča za tujo, ampak napredno šolo, Rybafu pa vse pomeni le šola v narodnem jeziku, pa naj bo reakcionarna ali ne. V teh nesporazumih, lahko zasledimo, da so razlike načelnega značaja, tiste, ki ločujejo obe slovenski stranki na Primorskem. Kristan v imenu socialne demokracije zagovarja, kot primarno socialno idejo, Rybar pa, kot predstavnik meščanske politike, pa zagovarja primarnost nacionalnega boja. Če bi veliko agitacijsko delo socia­ listov, ki so v zadnjih dveh letih pred iztekom stoletja, organizirali 408 shodov in zborovanj, sumirali z delovanjem političnega društva Edinost, nam bo raz­ vidno, da je bilo delovanje med Slovenci na Tržaškem, med vsemi sloji, na izredno visoki ravni.72 Vse možnosti sodelovanja med obema slovenskima strankama v Trstu, se je pa razbilo ob prominentnih razrednih vprašanjih. Na predvečer voiltev v državni zbor, so na tržaški Južni železnici, stavkali delavci najnižjih kategorij. Slovenski socialisti, so delavcem, ki so bili v veliki večini slovenske narodnosti, priskočili na pomoč in jih s celotno organizacijo podprli.73 Politično društvo Edinost, je imelo med višjimi kategorijami de­ lavcev na Južni železnici, dosti svojih pristašev, ki se s stavko niso strinjali, ker njihovi interesi niso bili prizadeti. Na povabilo ravnateljstva Južne želez­ nice, sta šla dr. Rybar in dr. Gregorin na pogajanja, kar je prineslo v končni 67 Edinost št. 42, 21. 2. 1899. 6 8 Edinost št. 68, 23. 3. 1899. 6 9 Edinost št. 163, 19. 7. 1899. 7 0 Rdeči prapor št. 27, 4. 10. 1899. Rdeči prapor št. 30, 1. 11. 1899. , J. Pleterski: Koroška socialna demokracija in slovensko nacionalno vprašanje na Koroškem do leta 1914. Zgodovinski časopis 1962, letnik XVI, str. 216. Rdeči prapor št. 32, 22. 11. 1899. 71 Edinost št. 219, 25. 9. 1899. Edinost št. 220, 26. 9. 1899. 7 2 Rdeči prapor št. 24, 20. 8. 1900. 73 Rdeči prapor št. 30. 20. 10. 1900. 60 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 konsekvenci do s tavkokaške akcije. 7 4 Tega p a t r ž a š k i slovenski socialisti niso mogli p r e n e s t i in so p r e k i n i l i vsako sodelovanje s pol i t ičnim d r u š t v o m Edinost . O d tega dogodka dalje, n i bilo med obema s lovenskima s t r a n k a m a v Trs tu, več p r o s t o r a za n i k a k r š n o sodelovanje. T u d i n a p a r l a m e n t a r n i h vol i tvah leta 1901, niso socialisti p o d p r l i s lovenskega k a n d i d a t a n a ožjih volitvah, kjer bi ob p o d p o r i socialistov, l a h k o celo zmagal . O b e n a r o d n i s t r a n k i v Trs tu, sta t a k o ostali n a svojih pol i t ičnih premisah. Socialisti n a r a z r e d n i h , n a r o d n j a k i p a n a n a r o d n i h . D o sodelovanja med obe­ ma, ali p a celo do inkorporaci je ene s t r a n k e z drugo ni pr iš lo, ker so se t a k o eni kot drug i pretogo drža l i svojih svetovnonazorskih pogledov. N a r o d n j a š k a Edinost in s lovenska socialist ična organizaci ja v Trs tu, sta šli v saka svojo pot v reševanju slovenskega n a r o d n e g a v p r a š a n j a n a P r i m o r s k e m . R i a s s u n t o LA POLITICA SLOVENA A TRIESTE ALLA FINE DEL XIX SECOLO La politica slovena a Trieste nell'ultimo decenio del secolo scorso sta attra­ versando uno dei suoi momenti migliori. Le organizzazioni sia politiche che culturali e economiche, che fanno capo all'Edinost quale organizzazione politica degli Sloveni a Trieste, nell'Istria e nel Goriziano, stanno prendendo quota e diventano sempre più' le portavoci dei movimenti popolari, per l'emancipazione nazionale e culturale degli Sloveni nel litorale austriaco. Tutti questi movimenti popolari non possono venir presi come movimenti prevalentemente nazionalistici, il che e'ia tesi di gran parte della storiografia borghese triestina e istriana, ma come azioni politiche di base degli Sloveni, per una emancipazione nazionale in senso defensive. Il nazio- nalismo borghese italiano non e'ia causa diretta dei movimenti nazionali Sloveno e Croato. Non possiamo qui del tutto negare l'esistenza di certe espressioni nazio- nalistiche slovene, dobbiamo pero'limitarle a certe frange estremistiche di pochi singoli e non come una politica globale dell'Edinost. Il movimento nazionale sloveno ha tutte le caratteristiche di un movimento autoctone, che risale al 1848 e che nei decenni che seguono lievita e matura con sempre piu'spiccati segni di lotta popolare per la pròpria emancipazione nazionale. Il giornale EDINOST, portavoce dell' omonimo gruppo politico, rappresenta dal 1875 per gli Sloveni del Litorale uno dei piu'validi argomenti di confrontazione politica, esce sei volte la settimana ed e'molto letto sia in citta'che nel circondario, Rappresenta oggi una fonte inestimabile per la ricostruzione integra, della storia triestina. La societa'politica Edinost, deve naturalmente attenersi alle condizioni politiche vigenti neu'Austria-Ungheria alla fine del XIX secolo. Queste condizioni, come noto, sono soprattutto uno spiccato parlamentarismo, una fortissima centralizzazione po- litica decisionale, che ha a Trieste le sue propagini politiche nella luogotenenza ed in una decentralizzazione simbolica ma vigente, che si identifica nell'istituzione del Comune di Trieste, che e'nello stesso tempo Dieta regionale. L'Edinost si include in queste condizioni di parlamentarismo con i suoi eletti, l'oste-deputato Ivan Na- bergoj, che siede nel parlamento di Vienna gia'da 23 anni, e con quattro consiglieri alla dieta regionale, che praticamente pero'non hanno voce in capitolo in un con- siglio comunale prevalentemente italiano e su posizioni nazionalistiche offensive. La geometria politica della legge Schmerling, limita il voto degli Sloveni soprattutto al circondario, che ha la facolta'di eleggere 6 consiglieri comunali. Nel consiglio comunale triestino (anche dieta regionale) questi quattro consiglieri Sloveni rap- presentano l'unica opposizione alle posizioni egemoniche dei borghesi e nazionalisti triestini, ma in ultima analisi, anche questa opposizione risulta del tutto simbolica, caratterizzata da interpellanze e interrogazioni senza risposta. Nel 1893, quando 74 Edinost št. 240, 19. 10. 1900. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 6 1 veniva sciolto d'autorità il consiglio comunale di Trieste e venivano prescritte le nuove elezioni si ha gli ultimi sussulti di una convivenza politica tra l'Edinost e i conservatori triestini, chiamati anche fedeloni, convivenza forzata anche segreta- mente dalla Luogotenenza, che mirava ia limitare la politica liberale. Tale politica di alleanza chiamata anche Concordia o Cicoria, ha fine in questo frangente della vita politica triestina. Nell'ambito della sua azione parlamentare il deputato a Vienna, Nabergoj soleva collaborare con i deputanti istriani croati Laginja e Spinčić e con i parlamentari Sloveni collocati nell'area del club parlamentare di Hohenwart, che apoggiava un governo prevalentemente clericale. Dopo una azione di rottura dei deputati croati istriani che miravano a far uscire gli Sloveni dal club parla­ mentare di Hohenwart e di formarne uno nuovo con spiccate tendenze Jugoslave, il deputato Nabergoj si decise a lasciare il club, dopo una fase di tentennamento, dovuta alla tradizionale appartenza ad una politica parlamentare slovena, ben lontana dal programma del 1848 e comunemente denominata come »politica delle bricciole«. L'entrata nel club Jugoslavo fu dettata anche dalla pressante insi­ stenza dei suoi elettori che chiedevano una qualsivoglia opposizione a un governo che agli Sloveni non dava nemmeno la possibilità di frequentare scuole nazionali in una citta'a popolazione mista. Nel periodo da 1893 al 1895, si ha anche una radi- cahzzazione d e i rapporti tra liberali e radicali in seno all'Edinost. Ma la politica ufficiale della società slovena, nega e vieta questi dissidi in nome di una unità di fatto, davanti ai pericoli del nazionalismo Italiano. La richiesta di scuole elementari slovene in città è l'elemento politico più rilevante nei programmi politici dell'Edinost. La colpa principale della negazione di scuole Slovene in città, viene ormai comunemente attribuita al consiglio comu- nale di Trieste, forte anche di una legislazione, denominata Lex Axmann, che vieta- va il formarsi di nuove scuole, dove giàne esistesse qualcuna a 4 Km di distanza, lutte le scuole Slovene erano pero'situate nel circondario, che distava meno di 4 Km dal centro. E chiaro che nessuno mandava i bambini a scuola a Cattinara o a rJasovizza. I triestini abitanti nel centro, di nazionalità slovena supplivano a questa mancanza pubblica, con la Cirilmetodio, che organizzava scuole private, con denaro privato. Ma già per la loro natura di scuole private, questi paghativi non potevano supplire alle scuole pubbliche e finiva cosi'che cca. 1200 alunni dovessero frequen- tare le scuole elementari italiane, vivai di snazionalizzazione organizzata, oppure restare a casa. L'Edinost intraprendeva perciò nel 1893 una azione parlamentare per dividere amministrativamente la città dal circondario. Incontro'pero' una ferma opposizione dei propri elettori che non volevano venir meno ai privilegi, talvolta anche fittizi dei Triestini. In un ambiente politico quall 'era quello austriaco del AIA. secolo, si doveva operare soprattutto con ricatti e argomentazioni politiche dettate da punti di forza. È chiaro che una politica tentennante a fidelista come era quella dell'Edinost, non potesse raggiungere risultati positivi. Ed ecco che quando giunse a Trieste nel settembre del 1896 il presidente del governo Badeni, i rappresentanti di ben 11 società slovene raccolti in ossequioso silenzio, non sono m grado che di salutarlo e di fargli riverentemente presente la mancanza di scuole m città, dimenticandosi di tutte le promesse di radicalizzazione date al proprio elettorato. Nabergoj viene spazzato via dall'onda liberale alle elezioni del 1897, nel mo- mento della grande vittoria dei nazionalisti triestini in tutte le curie parlamentari, rmiva in quell'anno la decisione dell'astinenza parlamentare dei liberali italiani l censimenti ufficiali che ogni decenio (1857, 1896, 1880, 1890, 1910), infiammavano gli animi nell'impero degli Absburgo, specialmente nelle regioni a popolazione mista, erano per i politici Sloveni di Trieste, dell'Istria e del Goriziano, si un momento statistico di verifica, ma anche è soprattutto un atto di mobilitazione Politica e nazionale. Le falsificazioni e le intimidazioni operate dal Comune di ineste non si contavano più. Neanche i resultati delle elezioni che chiaramente uemantivano i resultati del censimento 1890, non potevano fermare il comune nelle sue macchinose azioni, volte a dimostrare il più basso numero possibile di Sloveni residenti a Trieste. I politici dell'Edinost vollero allora far passare l'esecuzione del ensimento dal comune alla Luogotenenza, che dava più garanzie di oggettività, questo passaggio di competenze verrà effettuato solamente nel 1910, con un censi- mento successivo, ohe dimostrava tutte le malversazioni ufficiali e non ufficiali Comune di Trieste. Questo sforzo organizzativo che contiuno'incessante per 62 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 tutto l'anno .ebbe i suoi fratti alle elezioni parlamentari alla fine del 1900. Il candi­ dato ufficiale dell'Edinost ricevette 8.095 voti, e che per poche centinaia di voti non vinse sul candidato liberale A. Hortis, vittima infelice di una scissione liberale. La vittoria morale fu attribuita al Rybarz, che forte dei suoi 8.414 voü al secondo balottaggio, dimostro'inequivocabilmente la falsifizacione dei dati del censimento Uno degli aspetti più interessanti della politica nazionale dell Edmost tu senz altro, la sua politica verso la classe operaia. Si può ceramente distinguere in questo ultimo decenio del XIX secolo la posizione dei partiti borghesi triestini verso una classe operaia non ancora organizzata all'inizio del 1890, oppure le loro posizioni politiche verso un proletariato sempre più organizzato e aguerrito nel periodo 1897—98. Anche l'Edinost non poteva uscire immune da questa contradizione, perche una larga fettta del suo elettorato era formata da proletari sloveni. Appena dopo il 1895 e soprattuto dopo il 1897, quando cioè' il proletariato sloveno riuscì a for- marsi in un proprio partito socialista, diviso organizzativamente dal partito social- democratico italiano di Austria, le posizioni dell'Edinost si cristallizzano su temi conservatori e anticlassisti, dimostrando la sua vera base di partito borghese. L Edi- nost non poteva dimenticare l'affronto subito alle precedenti elezioni parlamentari, quando i socialisti triestini votarono per Mauroner e non per Nabergoj. In rapporto ai socialisti Sloveni l'Edinost non scende in aperta polemica, ma fa tutto un cesella- mento sui diritti inscindibili dei lavoratori, per una vita piu'decente, bandisce pero ogni aspetto rivoluzionario della lotta di classe. Dove le due organizzazioni politiche si incontrano e'sul piano delle rivendicazioni nazionali, soprattutto sul problema della scuola slovena a Trieste. Ancor prima del congresso di Bruma nel 1899, si ha un avvicinamento delle posizioni dell'Edinost alle posizioni di Etbin Kristan, teo- retico della socialdemocrazia slovena. Kristan sostiene l'idea che il problema na- zionale fa anche parte del problema sociale e della lotta di classe ed e' dunque parte integrante dell'azione rivoluzionaria dei socialisti. Questi non possono e non devono isolare il problema nazoinale come problema borghese, ma devono farlo proprio, della propria azione di classe. Il problema si porra'poi anche al congresso social- democratico di Brema, dove fu Kristan a presentare una mozione di minoranza al programma di V. Adler, nella quale proponeva all'Austria una organizzazione, basata su concetti di federazione nazionale, dove ogni popolo avesse la possibilita'di autogestirsi nei propri bisogni nazionali. L'Edinost in rapporto ai problemi nazionali suddetti si pone a fianco delle tesi di Kristan e le fa proprie, invitandolo perfino a entrare nelle file dell'Edinost. Questa collaborazione ha bruscamente fine con una azione di crumiraggio, protagonisti Rybarz e Gregorin i maggiori uomma della Edinost, che fanno saltare uno sciopero alla ferrovia e che in bruttura concludono questa fase di interclassismo su basi nazionali. Alle elezioni parlamentari del 1901 i socialisti sloveni non votarono per il candidato dell'Edinost nel balottaggio finale, il che poteva risultare determinante per l'elezione del dr. Rybarz. Questi due partiti politici si staccarono definitivamente da qualsiasi programma comune e vanno ciascuno per la propria via, l'Edinost per quella nazionale e i so- cialisti sloveni per la via della lotta di classe. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 63-70 6 5 J o ž e Š o r n ORIS ZGODOVINE ŽELEZARSTVA NA SLOVENSKEM Referat na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. sept. — 2. okt. 1976 Ves tisti veliki prostor, ki je priznaval Habsburžane za svoje vladarje, je imel še posebej velike zaloge železove rude na Češkem, Štajerskem in Koro­ škem. Že nekaj stoletij so lastniki pravih rudnikov železa pojmovali svojo rudo kot nekaj kvalitetnejšega, superiornejšega od tiste železove rude, ki so jo kopali na obrobjih njihovih ležišč; kot nekaj manj vrednega so jo imenovali »gozdno železo«. Tej mentaliteti sta sledili tudi rudarska administracija in za­ konodaja. Plavžarska praksa je pa takorekoč vsak dan sproti dokazovala, da produkt taljenja gozdnega železa ni nič slabši od produkta taljenja prave železove rude. Potemtakem je šlo nekaj za vprašanje konkurence, nekaj za rudarsko tradicijo, češ, pravo rudo kopljemo, ne pa nabiramo v jaških in jamah sredi gozdov. Seveda je pri vsem tem šlo za mnogo več, za bistveni problem, namreč pravi rudniki železa so bili tako rekoč neizčrpni in so zato imeli veliko bodočnost, gozdno železo je bilo razsuto na velikih površinah dežele v majhnih in omejenih količinah in je zato imelo bolj skromno bodoč­ nost. Slovenska zemlja je bila področje gozdnega železa, zato je bila po žele­ zarski strani interesantna predvsem le za domačine. Toda o tem bomo več spregovorili pozneje.1 Mejnika za to razpravo sta samo dva: prvi ali starejši je ukinitev konti­ nentalne blokade, drugi ali mlajši je prva svetovna vojna. V začetku 19. sto­ letja je bila politika Francije, tudi gospodarska politika, še vedno vodilna in odločilna politika domala za vso Evropo. Leta 1806 je blokirala Anglijo, ta pa je odgovorila z blokado Francije. S tem se je blokada praktično raztegnila na ves kontinent. Naš slovenski prostor je močno občutil posledice blokade vsaj med leti 1809 in 1814. Jedro težav je morala prenesti trgovina, zlasti medna­ rodna trgovina, — torej glavni vir za akumulacijo kapitala. Pomembno je tudi to, da je blokada postavila umetno pregrajo med Anglijo in kontinentom ш kontinent ni mogel čisto iz bližine opazovati, kaj se glede tehničnega raz­ voja dogaja oziroma se je že nekaj časa dogajalo na otoku. Serija tehničnih novosti je namreč pomenila začetek novega obdobja za gospodarsko zgodo­ vino. Že proti koncu 18. stoletja, ko je Francija doživljala revolucijo in se je zapletla z velikim delom Evrope v tkim. koalicijske vojne, se je v Angliji uveljavila vrsta novosti, ki jim zelo impresivno in nazorno, čeprav znanstveno ne čisto eksaktno, enostavno rečemo industrijska revolucija. Koalicijske vojne, 1 Razprava temelji na virih in l i teraturi, ki sem jih citiral v prispevku Naše zgodovinopisje o rudarstvu in fužinarstvu na Slovenskem, objavljenem v Zgodovinskem časopisu XXV, 1971, str. 279—290, Jlasti str. 284 si. Ker sem takrat ob prebiranju virov in l i terature sproti sestavljal tudi osnutek za oris' železarstva, sedaj, ko je objavljen, ne citirani vseh del še enkrat in podrobno. 6 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 zlasti pa blokada, so za določeno število let lokalizirale angleško industrijsko revolucijo na otok; z drugimi besedami rečeno, je blokada zadrževala dina­ mično industrializacijo kontinenta. Zamujenih let niso mogli tako hitro nado­ knaditi, ker so bile evropske kontinentalne države zaradi vojn močno izčrpane. Ko so — recimo kar leta 1815 — ukinili blokado, Evropo torej deblokirali, so pridobitve angleške industrijske revolucije tako rekoč pljusnile tako na kontinent kot v ZDA. Povpraševanje po železnih izdelkih je sunkovito na­ raščalo v vseh državah, tudi v Avstriji. Tako se je železarstvo že sâmo po sebi dobro vključevalo v dogajanje, ki ga imenujemo »proces industrializacije«. Dvig proizvodnje surovega železa na Koroškem in Štajerskem pa tudi na Češkem registriramo v večji meri nekako z letom 1825, to je, deset let po de­ blokadi. Moralo je pač preteči nekaj časa, da se je akumuliralo dovolj kapi­ tala za obnovo in modernizacijo industrije v smeri, ki jo je nakazala angleška industrijska revolucija. Slovenska zemlja je zaznala začetek konjunkture pa še nekaj let pozneje, recimo kar v letih okoli 1830—1832. V določenem času po deblokadi si je Francija pomagala v akumulaciji kapitala z bankami in z načinom, ki jih ( = banke in načine) imenujemo kar na kratko Crédit Mobilier. Avstrija si je v prvih nekaj desetletjih po deblo­ kadi pomagala z velikimi kapitali tako imenovanih grosističnih firm, katerih nosilci so bili na primer Rothschild, Sina, Arnstein, Eskeles itd. Sele v petde­ setih letih — politična zgodovina govori o Bachovem absolutizmu — se v Avstriji pojavijo banke tipa Crédit Mobilier: prva 1853, Kreditni zavod za trgovino in obrt 1855, itd. Tak razvoj bančništva se je nadaljeval v šestdesetih letih: Bodenkreditanstalt 1863, Wiener Bank-Verein 1869, itd. Klasično fužinarstvo, kakršno se je izoblikovalo v 18. stoletju m je trajalo še velik del dobe, ki jo politični zgodovinarji imenujejo predmarčna doba, so v tej dobi sicer modernizirali, a v glavnem na klasični osnovi. Za klasično osnovo so bili karakteristični vodni pogoni, oglje kot kurivo, povprečna talilna doba enega plavža 27 tednov na leto, tudi manj. ' Izhodna točka za naša izvajanja je naslednja idealna shema: montanska enota železarske dejavnosti je bila sestavljena iz štirih elementov, in sicer iz rudnika, iz plavža, iz rafinirnice (presnovke, »frišarice«), iz izdelovalnice končnih izdelkov. Ce že ni en sam lastnik imel iz kakršnih koli razlogov vseh štirih elementov v svoji lasti, so pa vsaj bili primerno blizu skupaj. Za to, da so se ustvarjale takšne gruče, so bili razlogi enostavni: zaradi prometnih težav bi bilo delo pri plavžu včasih neredno, torej moteno, stroški prevoza ali iz­ datki za voznine bi bili večji, kontrola nad delom in sploh funkcioniranjem posameznih obratov bi bila manj pregledna. Novo dobo tudi za železarstvo je uvedla železnica, ki je pomenila poce­ nitev prevoza, omogočila je prevoz velikih količin rude z eno pošiljko, dovo­ ljevala je razmeščanje železarskih obratov v večjem prostoru. Pozneje so mnogo pripomogli k množični proizvodnji telefon, električna razsvetljava, moderna razstreliva itd., ne da bi pri tem hoteli prezreti paro, industrijske tire in siceršnje novitete. Kajti že v štiridesetih letih preteklega stoletja so podjetja množično uvajala pudlovke, v naslednjem desetletju se je uveljavila Bessemer- jeva metoda presnanja, še pozneje se je izkazal Pierre Martin s svojim po­ stopkom. Vendar moramo biti previdni; še v sedemdesetih letih so marsikje dvigali vodo iz rudnikov s pomočjo človeške ali živalske moči, kladiva na vodni pogon so bila od sile trdoživa, električne razsvetljave in električne po- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 gonske moči si zelo veliko obratov še dolgo časa ni moglo privoščiti. Vendar je bila pot utrta in kdor iz finančnih razlogov ni mogel ili po njej, je pričel proizvajati dražje. Izmed mnogih prijemov, ki jih imamo na voljo, smo si kot vzorec moder­ nizacije železarstva izbrali plavže. Gre le za splošni oris, ker bi podrobnejši študij zahteval daljši tekst. Ce so natalili dovolj surovega železa, je lahko potekala modernizacija industrije brez uvoza, torej brez pomoči zunanje trgo­ vine, zgolj le na osnovi lastnih domačih sil. Ugotovimo naj, da pripada višek števila klasičnih plavžev letu I860, ko so v avstrijski polovici države registri­ rali 169 delujočih plavžev in 230.000 ton surovega železa. Potem je krivulja za število plavžev pričela zelo hitro padati in pol stoletja pozneje, torej 1910, so registrirali le še 29 plavžev. Temu nasproti so natalili impozantno količino 1,500.000 ton surovega železa. Število plavžev se je zmanjšalo za 82%, proiz­ vodnja se je povečala za 600%. V obeh krivuljah, v oni za plavže in v tej za proizvodnjo, je obsežena investicijska politika industrijcev in bankirjev, se skriva uvajanje novih tehnoloških postopkov, so všteti izumi, racionaliza­ cije in izboljšave, je vgrajen napredek šolstva — pa tudi poostritev delovne discipline, povečevanje delavčeve storilnosti in podobni momenti. Izmed teh momentov naj tu ignoriramo vse razen investicijske politike industrijcev in bankirjev. Spoznali so, da bo v tej moderni dobi za železarstvo rentabilneje, če se več obratov združi pod okriljem ene same delniške družbe. V letu 1869 so ustanovili v slovenskem prostoru dve delniški družbi: v Ljub­ ljani Kranjsko industrijsko družbo s 600.000 fl delniške glavnice, v Celovcu Hiittenberško železarsko družbo z 12,000.000 fl delniške glavnice. Delniškim družbam drugih panog, na primer za svinec, za papir, za premog se tu ne moremo posvetiti. Gre le za to, da omenimo, kako se je prav tega leta ali tesno okoli njega pričela industrija koncentrirati oziroma se zbirati okrog magneta, ki ga s kratico imenujemo d. d. Vzrokov je seveda več, a za železarstvo bomo omenili predvsem naslednjega: Leta 1858 je država pričela — ker je pač bila dolžna paziti na določeno ravnotežje v gospodarskem življenju — kupovati železniške tračnice v Angliji, ker je bilo treba hitro razširiti železniško mrežo, pa tudi cenejše je bilo tovrstno angleško blago. Železarji so se razburjali in pričeli govoriti o propadanju železarstva. V resnici je pa šlo šele za začetek recesije, ki je dosegla najnižjo točko leta 1866. Takrat so plavži izkazali padec proizvodnje za okoli 30 % z ozirom na kolikor toliko še ugodno leto 1862. Dodati moramo, da to ni bila prva občutnejša recesija v moderni dobi Avstrije. Prva pripada revolucionarnemu letu 1849 (ne 1848!), ko je proiz­ vodnja bila nižja za okoli 2 3 % z ozirom na leto 1847. Samo v tej zvezi ome­ njamo obe revolucionarni leti, sicer je pa bila deblokada Evrope daleč po­ membnejša cezura za industrializacijo. Po letu 1866 se je stanje v železarstvu popravilo; zenit ponovnega vzpona so registrirali leta 1873. Takrat se je zaradi črnega petka na borzi pokazala tako imenovana hiperprodukcija. Zaradi nje je proizvodnja surovega železa nazadovala in 1877 je spet bila za 30 % nižja z ozirom na leto 1873. Kako pari­ rati takim padcem? Crni petek je prisilil tržišče, da je omejilo potrošnjo, tudi potrošnjo železa. Ostale so ogromne zaloge, za železarske podjetnike je to enostavno bila hiperprodukcija. Zaradi zalog so pričele cene padati; žele­ zarne so se odločile za konkurenčni boj. Prodajale so celo pod lastno ceno. Spoznanje, da se bodo medsebojno uničili, če se bo konkurenčni boj nadalje- 5 Zgodovinski časopis " 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 val, jih je pripeljalo k okrogli mizi. V začetku razpravljanj so bili vsi precej rezervirani, ker so mislili, da jim bo pogodba diktirala, vsilila določene ome­ jitve. Stiska je premagala vse pomisleke in 1878 so sklenili prvi kartel, nam­ reč kartel ali dogovor valjam železniških tračnic. Ta kartel je med drugim pomemben zato, ker je bil vzpodbuda in vzorec za vse nadaljnje kartelne po­ godbe. Drugi kartel iz leta 1880 ni toliko pomemben kot tretji iz leta 1886, ko se je namreč, združila večina takratnih železarskih podjetij v produkcijski kartel. Obsegal je palično in fasonirano železo, stavbne in vagonske nosilce, grobo pločevino, kovane kóse, mostove, razne železne konstrukcije, drobni že­ lezniški material in podobno. Do 1901 so skupaj podpisali osem kartelnih pogodb. Vse so veljale le za avstrijsko polovico države. Železarne pod ogrsko krono so se v tem času razvijale vse hitreje in neodvisno od cislitvanskih že­ lezarn. Vsi so vedeli, da bo treba prej ali slej urediti še te odnose. Res so 1897 sklenili medsebojni dogovor z veljavnostjo do konca 1901. Avstrijski železarji niso hoteli izpustiti vodilnega položaja iz rok, zato so se morali tako okrepiti, da bi močno presegali ogrske železarje. Da bi bolje razumeli situacijo v železarstvu na prelomu stoletij, moramo poseči nekoliko nazaj v investicijsko politiko industrijcev in bančnikov. O francoskem Crédit Mobilieru in njegovem vplivu na Avstrijo smo že slišali. Spet s pomočjo francoskega kapitala so v Avstriji ustanovili leta 1880 močni denarni zavod z imenom Länderbank. Ta banka je že naslednjega leta usta­ novila' gigantsko železarsko družbo, ki se je imenovala Avstrijskoalpska mon- tantska družba ali na kratko Alpinka. Ta delniška družba je absorbirala osem štajerskih in eno koroško podjetje. To koroško podjetje je bila že znana Hiittenberška železarska družba, ki jo je sestavljalo več nekoč samostojnih železarn, na primer tudi prevaljska železarna. Eno izmed štajerskih podjetij, znano z imenom Fridauwerke, je imelo plavž z železarno na Kranjskem (Gra­ dac v Beli krajini). Poleg Alpinke je Länderbanka ustanovila še drugo veliko železarsko delniško družbo z imenom Češka montanska družba, ki je enako absorbirala več čeških železarn. Glavnica Alpinke je znašala 30,000.000 fl ; bila je torej približno osem- najstkrat večja od takratne glavnice Kranjske industrijske družbe. Vendar za Alpinko KID ni bila interesantna. Nekaj najbrž zato, ker je bila situirana v področju gozdnega železa, ki je takrat že bilo — kot bomo slišali — vrsto let nerentabilno, nekaj zato, ker je strojna oprema bila zastarela in je podjetje zato iskalo bančne kredite na Dunaju, pozneje še v Berlinu. Moč Alpinke je bila tolikšna, da je v teku dvajset let čisto uničila koroško železarstvo in ru­ darstvo s tem, da je v interesu rentabilitetnega računa koncentrirala svojo de­ javnost na Zgornje Štajersko. Te spremembe v notranjeavstrijskem rudarstvu in fužinarstvu pomenijo prvo res veliko strukturno spremembo v avstrijskem železarstvu. Ko je Alpinka izpeljala koncentracijo in se zelo okrepila, je v družbi s še štirimi gigantskimi češkimi železarskimi delniškimi družbami (eno izmed njih je utemeljila Länderbanka, to naj ponovimo) ustanovila leta 1901 železarski sindikat. Uresničitev sindikata je druga velika strukturna spre­ memba v avstrijskem železarstvu. Sindikat petih se je najprej med seboj te­ meljito pomenil o ureditvi železarstva v avstrijski polovici monarhije, potem pa obravnaval odnos do železarn ogrske krone. Kajti tudi tu je potekala po­ dobna koncentracija, samo ne tako temeljita in ostra. Situacija je jasna: konec 1901 preneha veljati stari avstrijski kartel, zgodaj 1902 so k sindikatu pristo- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 67 pila vsa pomembnejša avstrijska podjetja in tako okrepljeni sindikat se je pričel pogajati z ogrskim kartelom kot reprezentantom ogrskih železarn (se­ veda ne vseh, ampak samo karteliranih) za sklenitev novega — po avstrijskem vrstnem redu devetega — avstro-ogrskega kartela. Ta je zajel vso monarhijo in uredil razmere v železarstvu celotnega cesarstva. Takrat je prišlo med obema grupama železarn do načelne zedinitve, vendar — kot so formulirali — do začasne, ker se je podpisovanje pogodbe zavleklo vse do maja 1903. Pogodba je veljala od junija 1902 do 1912, nakar so jo podaljšali do konca 1917. Potem so vojne razmere postavile vse skupaj na glavo. Povezava, kakor se je ustvarjala od konca 19. stoletja in je veljala do 1917, je imela velik vpliv še po prevratu in ga je bilo čutiti tudi v železarstvu vse do druge svetovne vojne. Zdi se nam smiselno, da za konec teh izvajanj pokažemo v obliki razpre­ delnice takó zaporedje karteliranja posameznih železnih polizdelkov in izdel­ kov kot število članov določenega kartela. Kolona »Leto« ne fiksira letnice, ko so sklepali in končno podpisali pogodbo, ampak materialno uveljavitev določb. Torej: Polizdelek oziroma izdelek Leto -ß\eJ[1° o b r a 1 t o 7 i n t n v cit. letu v letu 1912 Tračnice 1879 Žica in žičniki 1883 Palično železo 1886 Nosilci 1886 Groba pločevina 1886 Drobni material 1886 Kovane cevi 1887 Tračnični žeblji in vijaki , 1893 Vzmeti , 1897 Kolesa in kolesni pari 1897 Obroči .... : 1897 Osi 1897 Železni železniški pragi 1902 Lito jeklo .., 1902 Surovo železo , 1902 Lite cevi 1902 Polizdelki 1902 Fina pločevina 1902 Kretnice 1902 159 220 ' Na osnovi teh številk smemo trditi, da je bila v letih pred prvo svetovno vojno kartelizacija v železarski stroki že tako množičen pojav, da je postala sestavni del splošne industrijske politike v monarhiji. V tem splošnem razmahu naj orišemo še silnice v železarstvu na Sloven­ skem. Po deblokadi se je tudi v tem prostoru najprej pojavilo vprašanje aku­ mulacije kapitala. Ta je, kot vemo, temeljila predvsem na trgovanju prek 1 rsta s tujino. Zelo na široko rečeno se opazi konjunktura v železarstvu v letih okoli 1830—1832. Sicer je res, da so nekatere fužine prejemale koncesije za nove ognje, nove postopke presnanja itd. že pred tem časom, vendar moramo 5 40 17 6 7 5 3 8 2 3 4 4 4 12 7 9 11 7 5 6 46 28 4 9 6 5 13 5 5 5 6 4 20 8 12 • 1 3 17 8 68 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 pomisliti na to, da je še več novosti sledilo zlasti v štiridesetih letih; pred­ vsem pa upoštevamo to, da so 1832 pričeli Rosthorni izgrajevati svojo žele­ zarno na Prevaljah in so za energetsko bazo določili premogovnik Lese. Idealna shema o montanski enoti naj bi načelno veljala tudi za slovensko zemljo. Toda ko si situacijo ogledamo iz bližine, vidimo, da iz tega idealnega okvira izstopa nekaj velikih koroških podjetij in nekaj manjših štajerskih podjetij kot na primer Muta, Oplotnica, Vitanje. Tudi po deblokadi niso do­ bile tako Thurnove Ravne kot Rosthornove Prevalje svojega plavža, zato pa sta oba obrata imela svoje rudnike premoga, kar je gotovo bila bistvena po­ membna novost v industrializaciji po deblokadi. Bolj kot Thurn so premog eksploatirali Rosthorni. Na tej osnovi in z uvedbo siceršnjih novosti in izumov so Prevalje dobro uspevale; če še omenimo, da so se Rosthorni hodili v Anglijo poučevat v modernem železarstvu, potem je slika precej jasna. Gorenjski in dolenjski obrati so delovali na stari klasični osnovi, v katero so vlagali dolo­ čene novosti (novi ognji, nova kladiva, nove vrste polizdelkov). Konjunktura v štiridesetih in petdesetih letih je za železarstvo bila tolikšna, da je nastajala in tudi nastala vrsta novih obratov celo v krajih, kjer bi si železarstva pred otvoritvijo železniške proge ne mogli niti misliti. Na primer graditev (a ne dokončna izgradnja) pudlarne ob železniški postaji Zagorje ob Savi v poznih štiridesetih letih, uspela zgradnja železarne Štore prav sredi 19. stoletja, teme­ ljita modernizacija in sprememba strukture ter razširitev obrata Ravne v letih 1853—1854, postavitev plavža in fužine tako v Ponikvah pri Velikih Laščah kot v Gradacu v Beli krajini leta 1857. Ta dva obrata so zgradili prav takrat, ko so se veliki avstrijski železarji pričeli pritoževati, da jim posli ne uspevajo več tako dobro kot prej. Ponikve so zaprli tik pred letom 1860, Gradac se je držal še dve desetletji. Konjunktura še na osnovi zalog gozdnega železa je trajala do 1862, ko se je prevesila in se vesila prav do konca 1869. Ta trend v smeri navzdol je potekal v dobi, ki jo karakterizira čitalništvo, tabori, ustanavljanje društev, ustanavljanje tudi delavskih društev, širjenje političnih časnikov itd. V Avstriji je to čas pospešenega utemeljevanja bank in industrije v obliki del­ niških družb, širjenja železniške mreže, da o vojaških dogodkih ne govorimo še posebej. V slovenski gospodarski politiki se v vsej dobi konjunkture od 1832 kažejo rahli obrisi nekakšnega osnutka »slovenske gospodarske politike«. Morda se motimo in pretiravamo, ampak širokopotezna aktivnost nekaterih praktičnih gospodarstvenikov napeljuje na to misel. Prikličimo si v spomin dejavnost Fidelisa Terpinca v zvezi s papirno industrijo okoli Ljubljane in z njegovo Industrijsko družbo za izrabo vodnih sil na Kranjskem, dalje ljudi okoli Združbe vodenskega rudnika, ki so prišli na idejo, ustanoviti Trboveljsko premogokopno družbo, spomnimo se Vošnjaka in njegovih hranilnic ter malo­ številnih poskusov glede ustanovitve bank; morda bi smeli tudi pri konceptu Kranjske industrijske družbe pomisliti na zavestno razširjanje njene dejav­ nosti (celo Petrova gora na Hrvaškem!). Pozneje, na pragu 20. stoletja, je situ­ acija že bolj jasna: Ljubljanska kreditna banka, povezovanje zadrug, usta­ navljanje »slovenskih« tovarn »slovenskih« društev, na primer »Društvo slo­ venskih inženirjev« — in tako dalje. Ko se je pridobivanje gozdnoželezove rude nagnilo v zaton, iz katerega ni bilo več izhoda, se je težišče železarske dejavnosti tako rekoč nenadoma pre- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 69 selilo na slovensko Koroško. Na Prevaljah, ki so že bile v sklopu Hiittenberške železarske d. d., so prižgali moderni plavž, ki je s koksom in ne več z ogljem talil rudo, ne domačo, ampak uvoženo iz Hiittenberga. Leto 1870 je zato po pravici mejnik, ki opredeljuje dve fazi: v starejši je ritem konjunkture še šel v glavnem v korak s celotnim avstrijskim železarskim dogajanjem (čeprav z določeno časovno zamudo), po tem letu se je ritem izgubil, zmešal in kazal velike razpoke. Gozdno železo je odigralo svojo vlogo, Prevalje se dvignejo visoko a so del celovške delniške družbe in sledijo tamkajšnji gospodarski po­ litiki; nekatere bilance pokažejo velike deficite (Štore, KID); določene fužine, ki so bile v klasični dobi res še fužine, padejo sedaj na stopnjo večjih kovačij ali sploh prenehajo z delom. Navajajo, da so 1870 izdelovale osi za vagone — ali bile vsaj prirejene za to — Mislinja, Muta in Borovlje; Muta je bila 1880 še »dobro idoča in polno zaposlena« fužina. Potem so ustanovili Alpinko in Muta je zaostala, Gradac propadel. Prenehali sta delati tudi Mislinja in Že­ lezna Kapla. Nasprotno je Bistrica v Rožu uspevala dobro, enako tudi plavž in fužina v Bajdišah. Skupna proizvodnja plavžev v slovenskem prostoru je ne glede na izvor železove rude dosegla svoj drugi višek 1873 in to največ po zaslugi prevaljskega koksnega plavža; znašala je 18.400 ton. Potem je zdr­ žema padala. Vzporedno s tem padanjem so pričeli ugašati ognje klasični plavži in tudi marsikatera fužina je zaprla svoja vrata. Štore so se še pred borznim polomom 1873 zadolžile za 410.000 fl (začetna glavnica KID je zna­ šala 600.000 fl!) in 1874 je bila železarna naprodaj. Dve leti pozneje je bila prostovoljna dražba in šele konec 1877 je kupil obrat Karel Neufeld. Kranjsko industrijsko družbo je nekaj časa reševala proizvodnja feromangana, sicer pa je bila fužina Sava s plavžem tudi na prodaj. Težave so trajale kar kakšnih dvajset let; prestrukturiranje so izpeljali s pomočjo dunajskega in berlinske­ ga kapitala. Okrog leta 1896 se je — če imamo pred očmi ves slovenski prostor — prestrukturiranje zaustavilo in pokazala se je naslednja podoba: Dvor in Pre­ valje ne obratujeta več, Ravne so se specializirale na plemenita jekla, raste gigant v Skednju pri Trstu, ki ima v jeseniškem kotu svoje sekundarne obrate. Središče plavžarstva, ki je že prej preskočilo iz Gorenjske na Prevalje, na slovensko Koroško, je sedaj preskočilo na skrajni zahod, na slovensko morsko obalo. Proti koncu 1897 so tod prižgali prvi plavž, ki je talil afriško, grško in druge rude; sam si je proizvajal koks, plin pa prodajal; obrat se je v celoti elektrificiral. Drugi plavž so prižgali 1906, tretjega 1913. Za ilustracijo naj povemo, da so 1907 pridobili v Skednju prek 73.000 ton surovega železa, to je toliko, kolikor je 75 let pred tem znašala proizvodnja vse avstrijske polovice monarhije. Drugi višek proizvodnje surovega železa v slovenskem okviru je Skedenj presegel že nekje v pozni pomladi 1898. V tem razponu in v teh količinah se skriva vsa tehniška revolucija, veli­ kanski napredek znanosti, vsa politika velikoprostorskega planiranja (pri­ merjaj politiko Alpinke in politiko lastnikov Skednja!), moderni sistem karte- Hranja — in tako dalje. Ko smo že pri karteliranju, naj spregovorimo nekaj besed še o tem pro­ blemu. V naši bližini je prav Alpinka bila najštevilnejši karteliranec. V raz­ predelnici, ki jo prilagamo, jo citiramo kot vzorec, ker ni bilo nobenega slovenskega obrata več, ki bi v njenem sklopu še bil član kartela. Razpredel­ nica je namreč iz let po podpisu devetega kartela. Torej: ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 P o d j e t j e A l p i n k a K I D Store K r o p a , K a m n a gor. M u t a M a g u š a r 'S -S i 1 1 1 O N 0> "3 > N Ü Рн 1 1 1 'o O 1 cd g '> >o o cd o o 1 1 tu o ' 3 >o td M -t-» fl N *u >N 1 cd CU "S Û "3 л o a i o '3 -M 0) H 1 "u cd ft '3 en 4) 'S w 1 O d N D 'S USI 1 o -a O 1 o "M (D O 3 i 1 'Д '3 >o > N cd" o 4SI 1 1 'So cd t* O . d N o o "ft cd d E 1 Î GJ >N 1 1 1 > o D cd > o CJ S > o CU -t-» • • - * cd ft 3 C« 14 K r a n j s k a indust r i j ska d r u ž b a j e šla z mnogimi svojimi proizvodi v izvoz. Izvoz n a m r e č n i bi l k a r t e l i r a n ; t r e b a j e bilo samo poi skat i p r i m e r n o tržišče al i t rž išča. Store so se p o d Neufe ldovim vodstvom zelo skrči le, m e d t e m k o je za z a d r u ž n i k e v K r o p i in K a m n i gorici, za obrat n a M u t i in za k r o p a r s k e g a Ma- gušar ja, k i n i bil v zadrug i , a m p a k je kova l n a svoje, vel jal le k a r t e l za t r a č - nične žeblje in vijake. Seveda so t i izdelovali v g lavnem le »kladveca«. Z u s a m m e n f a s s u n g EIN ABRIß DER GESCHICHTE DES EISENHÜTTENWESENS IN SLOWENIEN Nach der Aufhebung der Kontinentalblockade um 1815 ist in Europa eine Konjunktur für alle Industriezweige eingetreten, folglich auch für die Eisen- und Stahlindustrie im slowenischen Raum. Da für den Kontinent auch noch die Errun­ genschaften der Industrierevolution in England nutzbar gemacht werden konnten, wurden schnelle und gewaltige Fortschritte erzielt. Vom Jahr 1835 an verzeichnen der Bergbau und das Hammerwerkwessen der Eisenbranche im slowenischen Raum eine merkbare Konjunktur, die in Krain (Kranjsko) bis 1862 andauert. Damals setzt eine Rezession ein, verursacht vor allem dadurch, daß die Vorrate an Waldeisen, die die Grundlage der Eisenhütten in Krain waren, weitgehend aufgebraucht wor­ den waren. Im Jahr 1870 übernimmt Prevalje mit der Errichtung eines Kokshoch­ ofens, in dem das Eisenerz aus Hüttenberg geschmolzen wurde, in der Produktion von Roheisen in Slowenien die führende Rolle. Das Puddelwerk und Walzwerk von Prevalje mit seinem Hochofen dominiert 1896, als wegen der Politik der Österreichi- schen-Alpinen Montangesellschaft der Hochofen stillgelegt und die Eisenhütte ge­ schlossen werden mußte. Im Herbst 1897 wurde der erste Hochofen mit großer Kapa­ zität in Skedenj bei Triest in Betrieb genommen, der zweite 1906 und der dritte 1913. In allen der wurde importiertes Erz geschmolzen. So hat sich 1898 der Mittelpunkt des Eisenhüttenwesens an den äußersten westlichen Rand des slowenischen Raums verlagert, und dieser Sachverhalt ist bis zum Anbruch der ersten Weltkrieges unverändert geblieben. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 71-85 7 1 M i l o š M a g o l i č PROBLEMATIKA GORENJSKEGA ŽELEZARSTVA V ČASU KRANJSKE INDUSTRIJSKE DRUŽBE Referat na XVIII. zborovanju sloven­ skih zgodovinarjev, Kranjska gora— Jesenice, 29. sept.—2. okt. 1976 I Tehnični izumi in znanstvena odkritja XIX. stoletja so v temeljili spre­ menili način in metode pridobivanja, predelave in uporabe železa. Izumi so se širili iz Anglije na kontinent in boj za čim širša področja je trajal nekaj desetletij. Na zahodu je bil dobojevan že sredi preteklega stoletja, pri nas pa se je šele začel z razvojem železnic in je bil zaključen komaj v 90 letih, ko so ugasnili zadnji plavži na Gorenjskem in je prenehalo rudarjenje na Kara­ vankah. Največji preobrat se je začel z uvedbo parnega stroja za pogon mehanizi­ ranih obratov^ V železarstvu je pospešil razvoj valjam in pihalnih naprav v plavžih in pečeh. Te niso več odvisne od vodnega kolesa, od vremenskih raz­ mer in nestalnosti vodovja. Z izumom Stephensonove lokomotive in naglim razvojem železnic se je nesluteno povečala poraba železa in jekla, predvsem valjanega profilnega železa, debele pločevine, bandaž za kolesa, raznih kovanih in litoželeznih izdelkov. Največjega pomena za napredek plavžarstva pa je bil nagel razvoj pri­ rodoslovnih ved, fizike in kemije. V prvi polovici XIX. stoletja so izšli pa­ tentni zakoni v ZDA, v Franciji in v Avstriji šele leta 1859. Izhajati začne razna strokovna literatura, ustanovljene so visoke rudarske šole v Belgiji, Španiji, Avstriji. Velik korak je bil napravljen z razširjanjem pudlanja železa, pri čemer je oglje nadomeščal premog. Ne le zaščita gozdov, ki niso mogli več dajati dovolj drv za žganje oglja, tudi storitev le-teh je bila 10 do 12-krat večja od presnovk. Kako počasi so se pri nas vpeljavale te novosti vidimo iz na­ slednjega podatka. Pudlanje je bilo odkrito leta 1787., v Prevaljah so začeli pudlati železo 1837, torej 50 let pozneje, na Gorenjskem pa komaj leta 1853, ko so drugod pudlanje že začeli opuščati. Epohalnega pomena za razvoj železarstva je bilo odkritje segrevanja zra­ ka za taljenje rud v plavžih. Ta izum ni vplival le na povečano proizvodnjo grodlja, pač pa tudi na ekonomiko uporabe kuriva, ki se je zmanjšalo kar za tri četrtine. ^ Preko Besemerjevega postopka za pridobivanje čim večjih količin te­ kočega jekla, ki ga je pri nas vpeljala leta 1870 le železarna v Prevaljah, naj se ustavim pri izumu martinske peči. Začetek velikega odkritja sega v leto 7 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 _ _ _ _ _ 1864, ko je Pierre Martin v peči stalil prvo tono jekla. Njemu se je pridružil še Viljem Siemens in že leta 1867 je bila na svetovni razstavi v Parizu raz­ stavljena prva Martin-Siemensova peč za 2 toni vložka. Prva martinska peč v Avstriji je bila postavljena leta 1869, v Sloveniji pa na Jesenicah šele leta 1890. II Ker sem se v svojem referatu omejil zgolj na problematiko železarskih naprav KID, katere naslednica je današnja Železarna Jesenice, sem se tudi v opisu položaja fužin sredi XIX. stoletja omejil le na tiste na Gorenjskem, ki so kasneje postopoma postale sestavni del novoustanovljene družbe. V bohinjskem kotu so bile Zoisove fužine v Bohinjski Bistrici, na Pozab­ ljenem in na Stari Fužini. Bistriška železarna je bila pod eno streho: plavž, kupolna peč, drobilec za žlindro, dve presnovki, težko kladivo, kladivo za planiranje, fina valjčna proga, peč za cementiranje jekla, livarna, šest ognjev za kovanje žebljev z 12 nakovali in mehanična delavnica. V fužini na Pozabljenem, ki je oddaljena od bistriške železarne četrt ure hoda, je obratovala le še ena presnovka, težko kladivo in kladivo za cajnanje. Tudi v obratu na Stari Fužini je obratovala ena presnovka in dve cajna- rici ter žebljarna z dvemi ognjišči in štirimi nakovali. Rudo bobovec so kopali in nabirali okoli Bohinja na Pokljuki in Jelo­ vici, večji del pa so jo morali dovažati z rudišč v Karavankah. Sredih pre­ teklega stoletja je delalo pri bistriških fužinah okrog 200 topilniških delav­ cev, 80 rudarjev in 250 oglarjev, gozdnih delavcev in dninarjev, na Stari Fužini pa 50 topilniških delavcev ter okrog 100 oglarjev in gozdnih delavcev. Največja in najpomembnejša Zoisova fužina je bila vsekakor javorniška. Fužine so obsegale več poslopij. V največjem je bil plavž s cilindrično pi­ halno napravo, drobilcem in dvigalom ter ognjem za izdelavo jekla. Na Ja- vorniku sta bila še dva ognja za presnanje, težko kladivo ter ogenj in kladivo za izvlečenje. Javorniški plavž so oskrbovala z rudo rudišča na Bevšci in Lepenju. V Radovni so delale tri presnovke, dvoje žarilnih ognjišč, dve težki kla­ divi in en repač. Grodelj so dobivali večinoma z bližnje Save, caglje pa so nato vozili v Bohinj, kjer so jih valjali. Delovna ekipa je štela skupaj z Radovno 495 mož, od tega 104 rudarji, 8 pražilcev in drobilcev, 11 plavcev, 38 kladivarjev, 2 jeklarja, kovači, te­ sarji, hlapci itd. S kuhanjem oglja se je ukvarjalo okrog 100 kmetov, v zimskem času pa je oglje prevažalo prav toliko sankačev. Drugi železarski kompleks, last belgijskega industrialca Viktorja Ruarda, je bil v Zgornjesavski dolini. Sredi XIX. stoletja sta obratovali le še železarna na Savi na Jesenicah in fužina v Mojstrani. Železarna na Savi je obsegala plavž, pet talilnih ognjev s štirimi kladivi, dva žarilna ognja z dvojnim kladivom. V Mojstrani so obratovali trije talilni ognji s tremi kladivi. K železarni na Savi so spadali rudniki pr i Savskih jamah, kjer je bilo zaposlenih 259 rudarjev, pražilcev in tesarjev. Na Savi pa je bilo zaposlenih 16 plavcev, 24 varilcev in pudlarjev, 14 kovačev, 4 pražilci, 8 tesarjev, 4 zi- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? . " darji in 27 dninarjev. Oglarjev na Jelovici, Pokljuki, Mežaklji in v Zgornji savski dolini je bilo okrog 240, voznikov pa 136. Pogoji za pridobivanje železovih rud na gorenjskih rudiščih so bili zelo neenaki. Zaradi tega so bile tudi nabavne cene rude za železarne in s tem osnovna podlaga proizvodnje fužin zelo različna. Obseg rudarskih mer na Kranjskem je znašal leta 1855 6,815.907 kvadratnih sežnjev in se je zaradi znižanja pristojbine za prostoslede povečal v letu 1860 na 13,628.858 kvadrat­ nih sežnjev. Kako revno pa je bilo sledenje rud, pa je razvidno iz podatka, da je bilo leta 1860 563 pooblaščencev za rudoslede, leta 1866 pa le še 79. Temu primeren je bil tudi izkop rud, ki je bil leta 1863 283.346 centov, leta 1868 pa le še 135.693 centov. X3d tega so preko 6 0 % nakopali v rudnikih pod Golico in pod Stolom za železarno na Savi. Storitev rudarjev in njihovi povprečni zaslužki na dnino so bili zelo raz­ lični. Zaslužek rudarjev za javorniške fužine je bil največji, za železarno v Bohinju pa najmanjši. Na drugi strani pa je bila storitev rudarjev v Sav­ skih jamah za železarno na Savi najizdatnejša in zato delež plače in prido­ bitev centa rude najmanjši. V primerjavi z javorniško fužino je bila storitev šestkrat večja. Takšni so bili odnosi storitev in zaslužkov med gorenjskimi rudišči, v primerjavi s Koroško pa je bila situacija mnogo slabša in je bila pridobitev rud skoraj dvakrat dražja. Na Kranjskem je leta 1855 stal cent rude 17,99 goldinarja, na Koroškem pa le 9,88 goldinarja. Tudi zaslužek de­ lavca je bil na Kranjskem za 21,44 kr. na dnino nižji. V teh usodnih števil­ kah se jasno zrcalijo skrajno neugodne razmere pri kranjskem rudarstvu in pojasnjujejo vzroke visokih proizvodnih cen železa v primerjavi s koroško in štajersko železarsko industrijo. Fužina na Savi je imela najcenejšo rudo in najizdatnejše rudnike, imela pa je tudi najugodnejše dovozne pogoje. Transport rude je trajal le 2 do 3 ure, v Bohinj pa so dovažali rudo 5 do 6 ur daleč. Za zaključek poglavja o položaju fužin sredi XIX. stoletja naj podam še podatek o potrošnji surovin in proizvodnji grodlja leta 1855 v železarnah na Javorniku, Bohinjski Bistrici in na Savi. Na Javorniku so porabili 44.288 centov rude, 4.909 centov manganovca, 9.819 centov žlindre od presnanja in 393.540 kubičnih čevljev oglja. Pri tem vložku so izdelali 20.311 centov grodlja. V bohinjskem plavžu so pretopili 23.758 centov rude, 3.902 centa žlindre in 186.120 kubičnih čevljev oglja v 12.632 centov grodlja. Na Savi pa so za 51.456 centov grodlja porabili 111.658 centov rude, 617 centov manganovca, 17.767 centov žlindre in 704.046 kubičnih čevljev oglja. Železarna na Savi je torej proizvajala 45 % skupne proizvodnje plavžev na Kranjskem. Njej je sledila železarna na Dvoru z 20 %, na Javorniku z 18 % in v Bohinjski Bistrici s 13 %. Na železarsko industrijo v drugi polovici XIX. stoletja pa so imeli velik vpliv tudi politični dogodki. Gorenjske železarne so delale za izvoz. Na pri­ dobitev naročil in prodajo blaga so močno vplivala dogajanja in razmere na tujih tržiščih. Že tako občutnim neenakostim proizvodnih pogojev v primer­ javi s konkurenčnimi deželami Anglijo in Nemčijo, je železarski trg doživ­ ljal močne pretrese trgovskih kriz, med katerimi naj omenim zlasti leta 1859, 1866, 1873 in 1881, ki so povzročale občutne zastoje. Močan vpliv so imeli tudi narodnosvobodilni boji, ki so sledili marčni re­ voluciji leta 1848 na Madžarskem in v Italiji, avstrijski poraz na italijanskih 7 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 bojiščih leta 1859, izguba Lombardije ter za Avstrijo usodno leto 1866 s po­ razom v Kraljičinem gradcu ter z zmago Prusije, medtem ko je Avstrija iz­ gubila še Benečijo. Po letu 1867 se je Madžarska popolnoma osamosvojila in začela graditi lastno železarsko industrijo. Zedinjena Italija je zaprla leta 1870 italijansko tržišče z visoko carino, medtem ko je Nemčija po zmagi nad Francozi začela razvijati vojaško industrijo. Avstrija, ki se je sprva spustila v velikopotezno graditev železnic, je v petdesetih letih doživela popoln finančni polom, kar je imelo tudi porazen vpliv na železarsko dejavnost pri nas. Teh nekoliko podatkov sem navedel za pravilno razumevanje težav, s katerimi so se borile gorenjske železarne pred in še desetletja po ustanovitvi Kranjske industrijske družbe. III V šestdesetih letih preteklega stoletja so gorenjske fužine prišle končno do prepričanja, da jim edino združitev v kapitalno močno podjetniško družbo lahko daje nekoliko nade, da bi se obdržale na površju in vzdržale kritično dobo, ki je zanje nastajala. Glavni akter pri ustanavljanju nove družbe je bilo bančno podjetje Luckmanov. Ti so posojali denar podjetjem na tekoče račune kot obratni ka­ pital. Posojila so dosegala že tolikšne višine, da so jih industrijska podjetja čedalje težje obrestovala in odplačevala. Zato so imeli Luckmani interes, da bi vsaj del tega kapitala, ki je bil sicer zemljiškoknjižno zavarovan na ne­ premičninah in napravah dolžnih podjetij, mogli mobilizirati za nove po­ slovne kredite. V takšnem položaju so bile Zoisove železarne, ki so dolgovale Luckmanovi banki 140.000 gld. ter postale leta 1869 prvi kompleks novo ustanovljene KID, kateri se je istočasno pridružil tudi paromlin v Ljubljani. Notranje ministrstvo je 15. avgusta 1869 odobrilo predložena pravila in dovolilo ustanovitev družbe. Ustanovitelji so na podlagi podeljene koncesije izvedli občni zbor 5. septembra 1869, na katerem je bil izvoljen za prvega predsednika družbe Michelangelo Zois, za prvega ravnatelja pa Kari Luck- man, ki je bil dotlej že poslovodja ljubljanskega parnega mlina. KID je bila vpisana v trgovski register dne 18. septembra 1869 kot tretja delniška družba na Kranjskem. Pridobitev Ruarda leta 1872, fužinarja na Savi in Mojstrani in lastnika rudišč pri Savskih jamah ter na Begunjščici in mnogih drugih posesti, za vključitev v KID ni bila lahka. Ruardovo premoženje je bilo neprimerno večje kot Zoisovo in potrebno je bilo zvišanje delniške glavnice. Istega leta je KID razširila svojo dejavnost še na Hrvaško z željo, da si zagotovi izdatno rudno bazo in lastne premogovnike, da bi bila v prihodnje neodvisna od tujih dobav. Ta želja se je zdela z nakupom rudišč Petrove gore v Topuskem uresničena. Ovira je bila v tem, da je bilo Topusko oddaljeno okrog 300 km od gorenjskih fužin in da ni imelo direktne železniške zveze. Leta 1873 je prišlo še do nakupa železarn v Tržiču, ob pričetku XIX. stoletja last generala Radeckega, kasneje barona Dietricha in ob prodaji KID kneza Sulkowskega. Slednjič se je KID odločila še za nakup Jabornegove jeklarne na Slapu. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 7 5 S tem je bil proces kapitalne akumulacije gorenjskega železarstva za KID zaključen. KID je predstavljala po izvršenih nakupih nehomogen ko­ los, ki je imel ekscentrični sedež uprave v parnem mlinu v Ljubljani. Zem­ ljiška posest KID je segala od vrhov Julijskih Alp do Karavank in razvod­ nico med Tržiško Bistrico in Kokro, s celo Bohinjsko dolino in blejskim ko­ tom. Toda gozdno gospodarstvo ni bilo urejeno in gozdovi za izkoriščanje težko dostopni. Fužinske naprave so bile zastarele in nerentabilne. V vseh gozdovih KID je delal 470 oglarij, h katerim je spadalo 440 oglar- skih kop s 530 skladišči za oglje. Na Gorenjskem je bilo 26 pražilnic za rudo, od tega 14 na Savi, 11 na Javorniku in ena v Bohinjski Bistrici, dalje tri plavže na Gorenjskem in enega na Petrovi gori, tri kupolne peči, tri Siemen- sove pudlovke, plinsko varilno peč, osem presnovk za jeklo, 9 presnovk za železo, 18 ognjev za izkovanje in cajnanje, devet orodjarskih ognjev, tri ža- rilne peči, osem žebljarskih ognjev, 20 težkih kladiv, 19 kladiv za izkovanje in cajnanje, dve valjčni progi, pilarno, strojno delavnico, 16 cilindričnih pi­ hal, 69 vodnih koles, 4 krožne žage, 9 navadnih žag in 5 mlinov. Pri tem pa na Gorenjskem še ni bilo nobenega parnega stroja. Menili so, da bo najbolje, če skušajo čim bolj varčno delati naprej po starih izkušnjah na prevzetih napravah in obratih ter po možnosti zmanjšati proizvodne stroške. IV Konjunkturnemu obdobju v letih 1870—1873 je sledil iznenada popoln preobrat in ves evropski kontinent je zajelo mrtvilo. Kot primer naj nave­ dem padeže cene grodlja od 106 na 55 gld, torej za 50%. Pravo rešitev za KID je v tem času in še desetletje pomenilo odkritje postopka za pridobivanje fe- romangana v plavžu. Vitez Lambert Pantz, ki je postal prvi tehnični ravnatelj pri železarnah KID, je po prihodu iz Bohinja na Javornik dobil nehvaležno nalogo, kako bi z razpoložljivimi sredstvi in napravami z manjšimi stroški in racionalnejšo uporabo kuriva dosegel kvalitetne proizvode. Vedel je, kako koristne so last­ nosti mangana v železu, katerega je javorndška zrcalovina vsebovala 7,5%. Žrtvoval je mnogo truda in materiala, da se mu je slednjič posrečilo prido­ bivati v plavžu feromangan, ki so ga do tedaj znali pridobivati le v talilnih loncih in v neznatnih količinah. Leta 1872 je Pantz svoje odkritje že tako izpopolnil, da je že lahko izdelal železo s stalnimi 10 do 12 % mangana. Zanimanje za feromangan se je naglo širilo po svetu, senzacionalna iz­ najdba pa je dala Pantzu in javorniški železarni čez noč svetovni sloves. Leta 1873 je KID razstavila na jubilejni svetovni razstavi na Dunaju 37 % feromangan in družba si je s tem pridobila v najbolj kritični dobi nov rentabilni izvozni izdelek. S stalnim eksperimentiranjem in izpopolnjevanjem je že leta 1874 trajno izdelovala železo s 40 % mangana. Kolikšno je bilo povpraševanje za feromanganom nam pove tudi po­ datek o izkopu manganove rude na Begunjščici od leta 1870 do 1875. Leta 1870 so jo nakopali 3.949 stotov, leta 1871 7.317 stotov, 1872 27.379 stotov, leta 1873 47.501 stot, leta 1874 48.925 stotov in 1875. leta 76.000 stotov. Tolikšno povečanje odkopa manganove rude pa je omogočila žičnica na Begunjščico, katero je konstruiral in patentiral Pantz. 7 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Ker ravno letos v Ameriki praznujejo 200-letnico Ameriških združenih držav, naj omenim, da je KID na mednarodni razstavi v Philadelphiji leta 1876 razstavila feromangan in zanj prejela diplomo in veliko kolajno. V Poslovne depresije ni hotelo biti konec. Francoske železarne so prevzele vse nekdanje veleodjemalce KID, da so pri njih naročali 70 do 8 0 % fero­ mangan, ki ga KID ni mogla izdelati. Predlogi KID, da se uvede zaščitna carina na visokoodstotni feromangan, niso bili upoštevani in tako so še na­ dalje uvažali 8 0 % feromangan iz tujine. KID je poskušala tudi s prodajo grodlja po nižjih cenah, toda kupci so odklanjali vsako ponudbo. Medtem je postal tudi najmočnejši matični obrat železarna na Savi pasiven. Zaradi pasivnosti se je vedno bolj utrjevalo prepričanje, da je postalo gorenjsko železarstvo nerentabilno in da se je treba preusmeriti na druge industrijske panoge, ki so dajale več upanja na uspeh. "V januarju 1885 je KID sestavila promemorio o prodaji posestev m jo razposlala svojim poslovnim zvezam in podjetnikom, o katerih je domnevala, da bi se utegnili zanimati za odkup družbene posesti in obratov. V promemoriji je bilo uvodoma rečeno, da ima družba razne fužinske obrate in vodne moči, ki jih je doslej izkoriščala za železarsko industrijo. Ker pa se ta že dalj časa ne izplača, ker dela z vegetabilnim kurivom, je skle­ nila bistveno omejiti delo železarn. Promemorija dalje opozarja, da ima druž­ ba znatne komplekse gozdov, navaja tudi, da so mezde na Kranjskem zelo zmerne, prebivalstvo je pridno, prizadevno in varčno ter navezano na indu­ strijo. Temu uvodu sledi opis posameznih železarskih kompleksov. Tej promemoriji je sledil 30. januarja 1885 o prodaji tudi oglas v ča- V tem času prodajna namera KID ni bila edina. Na Koroškem je ugašala vrsta nekdaj močnih železarn, vendar so na Koroškem in Štajerskem rešili usodo delavstva na ta način, da so preuredili večino fužin v tovarne lepenke, celuloze in papirja. Poskusi prodaje pa so se izjalovili. Dejansko je prišlo do prodaje Jabor- negove fužine na Slapu v Tržiču Charlesu Molineju za preureditev v tovarno bele lepenke, predarlski predilničarji so kupili vodno silo Mošenika in del fužinarskih naprav v Tržiču in še nekaj manjših prodaj. Tako so se izjalovila tudi pričakovanja, da bi s prodajo posestev mobili­ zirali denar za obrestovanje dolgov in nujne tekoče izdatke. Zato je rav­ natelj Luckman zahteval od upravnega odbora, da mu da potrebna poobla­ stila za odpoved prevzetih obveznosti in razvezo družbinega razmerja z de­ lavci in nameščenci. Konec februarja 1885 so ugasnili plavž na Savi. Redukcije staleža so izvajali previdno, vendar se je v letih od 1873 do 1888 zmanjšal za 1/3, to je od 1578 na 1092 delavcev. Za ta čas je važna še naslednja ugotovitev. Proces odmikanja tržišča že­ lezarstva iz alpskih dežel na Češko in Moravsko je bil nezadržen. Medtem ko je predstavljala proizvodnja grodlja na Kranjskem leta 1848 4 % celotne avstrijske proizvodnje, se je ta zmanjšala v letu 1870 na 2 % in leta 1888 le na 0,7 %. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 77 VI Možnost znižanja proizvodnih stroškov za rudo na Karavankah na raven cene rude na Koroškem in Štajerskem realno ni bilo misliti. Razlika je bila prevelika. Zato je preostajala edina možnost, da se proizvodnja usmeri na produkcijo jekla po novem postopku z uporabo starega železa. Ko so se izjalovila vsa prizadevanja, da bi prodali kranjske fužine, je je bila KID prisiljena, da vzame znova v pretres tehnično reorganizacijo ob­ stoječih obratov in modernizacijo proizvodnje. V poštev je prišlo martinira- nje jekla. KID je naročila v Leobnu in v Gradcu ekspertize o tehnični reorgani­ zaciji obratov in na podlagi ekspozeja Ehrenwerta in Moroja je Luckman 22. januarja 1888 predlagal upravnemu svetu KID, da bi na Savi zgradili dve bazični martinski peči in vpeljali nov način pridobivanja jekla s pretaplja- njem starega železa. Poudaril je ugodno prometno lego Jesenic za nabavo starega železa pri ladjedelnicah, prav tako pa tudi vodno silo, s katero že­ lezarna razpolaga. Že takrat je omenil možnost preselitve obratov iz Bohinj­ ske Bistrice na Jesenice. Upravni svet je poročilo odobril ter pooblastil ravnatelja Luckmana, da poišče na Dunaju nove družabnike, ki bi s svojim kapitalom omogočili iz­ vedbo nameravane modernizacije, ki je bila ocenjena na pol milijona goldi­ narjev stroškov. Po daljšem pregovarjanju in po popolni podreditvi ljubljanskih družab­ nikov sta h KID pristopila družabnika dunajskega podjetja Vogel & Noot, ki je bilo ustanovljeno leta 1870. V Wartbergu na Štajerskem je imelo fu­ žine in valjamo, v kateri je izdelovalo fino pa tudi kvalitetno jekleno plo­ čevino. Drugo železarno je zgradilo kasneje v Mitterdorfu, ki se je že od vsega začetka specializirala za izdelavo vojaške opreme. Firma Vogel & Noot si je s pogodbo izgovorila izključno komisijsko pro­ dajo vseh jeklarskih izdelkov v obliki ingotov, cagljev in platin, pa tudi v obliki žice, žičnikov, vzmeti in finega železa proti proviziji 2 do 5 % od do­ seženih bruto cen. KID se je tudi obvezala, da bo podjetju Vogel & Noot dajala letno do 400 vagonov jekla proti plačilu polne lastne cene s pribitkom 50 kr. za stot in 150 vagonov polizdelkov iz žice proti plačilu lastne cene s pribitkom 30 kr. Vse te koncesije je dobilo podjetje Vogel & Noot za neznatno udeležbo s 75.000 gld. kapitala z izrecno zahtevo, da morajo njihove delnice imeti zna­ čaj prioritetnih delnic. Vogel & Noot sta spretno izkoristila kreditno stisko starih delničarjev, ki si niso sami znali niti finančno, niti tehnično več pomagati. Nastopala sta samozavestno kot nosilca novega ustvarjanja, stari delničarji pa so preje­ mali njune predloge in dispozicije pasivno in brez pridržka. 26. avgusta 1888. leta so opravili prvi ogled terenov za gradnjo nove že­ lezarne na Savi. Odločeno je bilo, da bo nova železarna stala na pravkar kupljeni parceli št. 286, to je na kraju vzhodno od potoka Ukova, med dr­ žavno cesto in Savo. Nova delničarja Friedrich Vogel in Hugo Noot sta prevzela popolno iniciativo pri gradnji novih obratov, prišlo pa je tudi do personalnih spre­ memb. Odslovili so tehničnega ravnatelja in iznajditelja feromangana Lam- 7 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 berta Pantza, ki ga je zamenjal mladi strojni konstruktor Avgust Trappen, predsednik družbe pa je postal Hugo Noot. Gradbeni stroški za nove obrate so znatno prekoračili predračunsko vsoto in so znašali 1890. leta 966.000 gld. Zato je občni zbor KID marca 1890 skle­ nil izdati 600 osnovnih delnic, s čimer bi se družbeni kapital zvišal na zah­ tevo dunajskih delničarjev na 3,000.000 gld. Občni zbor je hkrati sklenil, da sme upravni svet izdati še 1000 prioritetnih delnic po 500 gld., to je po paritetnem tečaju, katere je čez nekaj dni odkupila firma Vogel & Noot in s tem dokončno zagospodarila KID. Družba je ostala odslej le po imenu Kranjska, ker je pač imela sedež v Ljubljani in obrate na Kranjskem. Skoraj neopazna je medtem v marcu 1890 začela obratovati prva mar- tinska peč. Težka proga valjarne je šla v pogon meseca aprila, lahka proga pa v maju. 14. avgusta 1890 je okrajno glavarstvo izdalo obratno in uporabno dovoljenje in ta dan pomeni tudi začetek obratovanja moderne železarne na Jesenicah. Leto dni prej je dobila že lasten industrijski tir in povezavo z železniško postajo. Novi obrati so obsegali martinsko peč za 10 ton vložka, težko progo za valjanje debele pločevine, srednjo in fino progo, žično valjamo, žičarno in žebljarno, livarno in mehanično delavnico. Obratovanje z novimi napravami v prvih mesecih ni šlo gladko in prvo leto obratovanja se je končalo s 40.000 gld. izgube. Pri tem so bili stari delničarji ponovno diskriminirani, saj so na prioritetne delnice izplačali po 25 gld. dividende, na osnovne pa le po 5 gld. Na še večjo koncentracijo železarske dejavnosti na Jesenicah je vpli­ vala še opustitev Auerspergove železarne na Dvoru pri Žužemberku. Velik del delovne sile, kakor tudi orodja in strojnih naprav, se je preselilo na Jesenice. K vsemu je prišel še požar v Bohinjski Bistrici dne 7. oktobra 1890 v večernih urah in uničil vso veliko zgradbo bohinjskih fužin. Bodisi, da je do požara prišlo po nesreči, bodisi, da je bil insceniran, na kar so takratni ča­ sopisi namigovali, dejstvo je, da se je s tem zaton železarstva v bohinjskem kotu pospešil in čez noč zaključil, kar pa je KID itak nameravala storiti. Ob delo so bili fužinski delavci, pa tudi rudarji in nabiralci rude na Jelo­ vici in v Triglavskem pogorju. Ustavilo se je tudi drvarjenje in oglarjenje za bohinjsko fužino. Kdor je hotel še naprej delati v železarni, se je moral pripraviti na selitev na Jesenice, kamor so preselili tudi preostale fužinske naprave, stroje in orodje. Pred zaključkom tega poglavja naj omenim, da je KID medtem dala že­ lezarni Ganz & CO. iz Budimpešte v zakup plavž in rudišče Petrova gora v Topuskem in jih leta 1898 tudi končno prodala. Tudi za velikanske komplekse alpskih gozdov je iskala kupca in ga končno našla v verskem zakladu. S kupoprodajno pogodbo iz leta 1895 je KID obdržala od nekdanjih 37.567 ha gozdov in zemljišč le 1.231 ha v okolici Jesenic za sprotne potrebe železarne po lesu in drveh. Tržiško veleposest je sprva vzel v najem berlinski finančnik Jurij Born, kamor je prihajal na lov že od leta 1888. Leta 1891 jo je v celoti odkupil. Iz tega poznanstva je prišlo do večje poslovne povezave. Jurij Born je bil koopliciran v upravni svet KID, na občnem zboru leta 1898 pa je kot največji delničar KID deponiral na svoje ime 5500 delnic. Berlinska banka Born & Busse je odslej dajala do konca prve svetovne vojne KID na uporabo izdatne ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 7 9 investicijske kredite in ves obratni kapital za tekoče poslovanje. Kreditne zadrege se odslej niso več pojavljale. Družba pa je prišla s tem pod vpliv berlinskega kapitala. VII Po dograditvi obeh martinskih peči je železarna močno potrebovala večje količine surovega železa. Zastarela plavža na Javorniku in na Jesenicah že dolgo nista bila kot potrebam povečane proizvodnje jekla. Dovoz koksa in rud na Jesenice pa ni bil rentabilen. Z naraščanjem ladjedelništva ter tovarn železnih izdelkov in ladijske opreme v tržaški okolici je pri KID vedno bolj dozorevala zamisel gradnje nove metalurške baze ob morju, ki bi omogočala cenen dovoz tujih rud in črnega premoga. Okvirni načrt je bil naslednji: 1. Namesto domačih revnih rud naj bi uporabljali rude iz čezmorskih krajev, ki bi jih dovažali po najcenejši poti po morju. 2. V primernem kraju tržaškega pristanišča naj bi zgradili plavž za predelavo bogatih rud. 3. Ob plavžu naj bi postavili koksarno, da bi v lastnem obratu pridobi­ vali iz premoga plavžarski koks. 4. Obrati na Jesenicah naj bi se omejili na jeklarno in predelovalno in­ dustrijo, ki naj bi izkoriščala vodne sile in izvežbane domače kovinarje. Železarno v Skednju je KID nameravala zgraditi postopoma v treh raz­ dobjih. Najprej je bila zamišljena postavitev plavža, nato lastne koksarne in končno še martinarne s težko progo in naprave za destilacijo stranskih pro­ izvodov, dobljenih pri koksiranju. Za postavitev železarne v Skednju je bil potreben kapital 3 in pol mili­ jona gld. Tolikšen kapital pa je bila zmožna in pripravljena oskrbeti le ber­ linska banka Born & Busse, ki je posedovala ob pričetku gradnje v Skednju, leta 1896 2772 od skupno 3634 delnic. Skedenjski plavž je začel obratovati 24. novembra 1897. Visok je bil 26 metrov, zmogljivosti 240 ton grodlja v 24 urah. Opremljen je bil s štirimi kavperji premera 7 metrov in višine 27,5 metrov. Zakladanje se je vršilo z dvigalom do vsipne višine 31 metrov nad dnom plavža. Vsi transporti rude so prispeli po morju, za kurjavo pa so uporabljali izključno angleški koks. Po prvih težavah glede prodaje grodlja, je proizvodnja v naslednjih letih stekla in že leta 1900 finančno daleč prekosila Jesenice. Sklenjene so bile tudi velike in dolgoročne dobavne pogodbe za rudo in premog, kar je bilo kasneje odločilnega pomena. Leta 1901 je KID zgradila v Skednju koksarno, pri čemer je odvečne količine plina vnovčila pri tržaških potrošnikih. Kljub temu, da je leta 1901 nastopila v Ameriki in Evropi huda poslovna kriza in je zaradi tega morala tudi škedenjska železarna zmanjšati proiz­ vodnjo, je bila ta še vedno rentabilna zaradi uspelih dolgoročnih pogodb. VIII Kljub velikemu investicijskemu vlaganju v železarno v Skednju, pa se ia Jesenicah investicijska dejavnost ni ustavila. 8 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Leta 1901 je na Javorniku še obratoval plavž, ki pa je bil ze zdavnaj zastarel in z njim KID ni več računala. Privlačna pa je bila j o dna sila javorniškega potoka, ki je bila trajne vrednosti in so jo v naslednjih letih izkoristili za pogon valjarn. _ Po dograditvi štirih martinskih peči in predelovalnih obratov im Jese­ nicah je prostorska stiska narekovala premestitev vsaj valjarne pločevine na Javornik. Prostor zanjo je bil izbran nasproti javormške železniške po­ staje in je bila neposredno povezana z industrijskim tirom. Za pogon valjarne so zajeli vso vodo javorniškega potoka in jo speljali po 3400 metrov dolgem cevovodu do valjarne. Vodna moč je bila ocenjena na 1800 KM, s končnim pritiskom 38 atmosfer in pritokom 600 litrov na sekundo. Naprava je bila kolavdirana 1899. leta, nova valjarna pa je šla v pogon že naslednje leto. Strojna oprema zanjo je bila deloma nova, deloma v naslednjih letih pre­ seljene iz jeseniške valjarne. Znamenitost, ki jo velja omeniti, je montaža največjega Peltonovega pogonskega kolesa v Evropi s premerom 9,4 metra in teže 95 ton. Z močjo 1700 KM je poganjal težke Lantove trojke za valjanje debele pločevine za izdelavo oklopnih plošč za vojne ladje in izdelavo kotlov. Istega leta, to je 1902, so začeli seliti valjamo z Jesenic v novodograjene prostore na Javorniku. Najprej so preselili obe lahki progi, leta 1903 pa se srednjo progo. Za ogrevanje polfabrikatov so imeli dve veliki m eno malo žarilno peč, veliko žarilno peč za pločevino, transportne naprave in škarje. Leta 1913 so začeli graditi težko progo. Obsegala je tri trojke z eno dvojko za dokončno valjanje raznih profilov. Za ta čas in še posebno za železarne KID na Jesenicah in na morju v Skednju je važna odločitev leta 1901, da postanejo Jesenice križišče noyé karavanško-bohinjske železnice. KID je sestavila petletni načrt investicij, ki jih je hotela vsekakor zaključiti do trenutka, ko bo dograjena nova želez­ niška proga. . „T T-. i -i ir S prebitjem karavanškega predora v maju 1906 je KID kupila Eggerjevo žičarno v Bistrici v Rožu, katere proizvodi so bili znani po vsem kontinentu in po vseh čezmorskih deželah. Ze naslednje bilance so pokazale, da je bil nakup upravičen in da je Bistrica izdatno prispevala k dvigu slovesa izvoz­ nih izdelkov in k povišanju družbinega finančnega uspeha. Po dovršitvi investicijskega programa je KID dosegla izreden vzpon, zlasti še z dograditvijo drugega plavža v Skednju leta 1908 m povečanjem IcoJiS&rnc V desetletju pred prvo svetovno vojno zaznamujemo velik porast pro­ izvodnje, saj je ta znašala leta 1904 187.625 ton, leta 1912 pa 293.902 toni, na kar pa je vplival tudi pravkar zgrajeni tretji plavž, dve martmski peci in valjarna debele pločevine v Skednju. v Izvoz je bil v Skednju zelo nestabilen in je vanirai med 9 m 24 tisoč tonami letno. Izvoz gorenjskih obratov je bil dokaj stalen in je znašal letno okoli 15.000 ton. ••.*„. Leta 1911 je bilo zaposlenih v Skednju 1.130, na Jesenicah 1.474, na Javorniku 451, v Bistrici v Rožu pa 263 delavcev. Skupaj torej 3.318 delavcev. IX Z izbruhom prve svetovne vojne se je položaj v železarnah KID na mah spremenil. Ker dovoz rude in premoga po morju ni bil več mogoč, so avgusta ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 °* 1915 ugasnili plavž v Skednju, ustavila se je martinarna in težka proga, ki so jo leta 1912 preselili z Javornika v Skedenj. Vojna je prekinila trgovske zveze, na katerih je bil zasnovan izvoz in komercialni režim KID. Terito­ rialne, politične, gospodarske in socialne spremembe ob koncu vojne leta 1918 so zrahljale in razrušile mogočen metalurški kombinat. Železarna v Skednju je po londonskem paktu skupno s Slovenskim primorjem novembra 1918 prišla pod italijansko oblast in je bila leta 1924 nacionalizirana in vključena v italijanski železarski koncem IL VA. Predelovalni obrati na Jesenicah so izgubili prostran notranji trg bivše avstro-ogrske monarhije in same Jesenice so prek noči postale obmejno mesto, daleč od jugoslovanskih rudnih baz in nad 600 km daleč od glavnih tržišč. V železarni je obratovala od petih le ena martinska peč, proizvodnja pa je padla pod 10.000 ton leta 1920. K vsemu temu so se pojavili kot novi lastniki še predstavniki italijan­ skih bančnih konzorcijev. Narodna vlada je podjetju tujega kapitala do­ delila sekvestra, ki pa ni bil v stanju, da prepreči transakcije tujega vodstva in delničarjev, na škodo javnih in narodnih interesov. Delničarji na Dunaju in v Berlinu, katerih premoženje bi se moralo po določbah mirovne pogodbe likvidirati, so raje prodali svoje delnice italijanskemu konzorciju, da bi tako onemogočili nacionalizacijo. Jugoslovanska vlada sicer te prodaje ni priznala, vendar izvršenega dejstva ni bila v stanju spremeniti. Vprašanje jeseniške železarne kot kapitalističnega podjetja je ostalo po vojni politično vprašanje prvega reda še dolgo po Rapallski pogodbi do poletja leta 1924, ko je itali­ janskemu konzorciju končno uspelo odkupiti železarno v Skednju za 2 mi­ lijona lir, čeprav je bilo pred vojno vanjo investirano 24 milijonov pretežno z delom na Jesenicah zasluženega denarja. Na Jesenicah je ostalo nemško uradništvo na vseh vodečih mestih kljub vsem zaščitnim zakonom, po katerih bi se morala tuja delovna sila zamenjati z domačo. X V povojnem desetletju so razmere pri KID ovirale tehnični napredek železarne. Večinska delniška posest italijanskih bank je bila tudi politično skrajno neugodna. Razdobje inflacije je ostalo neizkoriščeno in bila je od leta do leta večja nevarnost, da bo železarna popolnoma zaostala. Mnogi sq_bili mnenja, da je bila usodna napaka, da se ni družbina posest takoj leta 1919 razdelila, s čemer bi bilo mogoče obratom v Jugoslaviji svobodneje gospodariti. Proti Italiji pa vlada ni mogla nastopiti z represalijami, ker je bil položaj že tako do skrajnosti napet. V Beogradu so gledali na KID kot na tuje podjetje, ne samo, ker so bili delničarji italijanske in dunajske banke, temveč tudi zaradi tujega vodilnega osebja, pr i katerem so slovenski nameščenci imeli samo podrejeno vlogo. Pod­ jetje je torej izkoriščalo slovensko delavstvo v dobro tujih delničarjev. Za izhod iz tega stanja je prihajal v poštev edino odkup delnic, za kar pa bi bilo treba pridobiti neko industrijo sorodne stroke, ki bi imela interes, da se poveže z železarno. Takšno podjetje pa je bilo edino Westnova tovarna emajlirane posode v Celju, ki je predelovala velike količine tanke pločevine. Ko se je Westen odločil za odkup delnic, za kar je italijanskim bankam izplačal okoli 65 milijonov dinarjev, se je tudi odločil, da bo preuredil obrate 6 Zgodovinski časopis 8 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 v moderen rentabilen obrat in za temeljito reorganizacijo, za kar bodo po­ trebne stomilijonske investicije. 1930. leta so italijanski člani upravnega sveta zapustili Jesenice tiho in brez slovesa, kakor so bili prišli. Delnice KID pa so prišle y roke jugoslo­ vanskega državljana nemške narodnosti, industrialca, ki se je na vsej črti lotil dela, da bi popravil, kar je bilo v tehničnem pogledu v povojnem času zamujenega. K načrtovanju rekonstrukcij in reorganizacije železarne nasploh je bilo povabljenih več tujih strokovnjakov. Načrt je bil razdeljen v tri obdobja. Prvo je obsegalo reorganizacijo obstoječih obratov, vendar z novo opremo. Drugo izgradnjo modernih plavžev, da bi bila železarna neodvisna od dobav surovega železa. V tretjem obdobju pa naj bi zgradili nov metalurški obrat ob reki Savi ali Donavi v notranjosti države in blizu surovinski bazi. Na kratko si oglejmo pomembnejše investicije v času od 1930. leta do druge svetovne vojne. V martinarni so rekonstruirali martinsko peč IV bazične izzidave. Tako je spomladi leta 1933 nastala na Jesenicah prva popolnoma bazična peč na svetu, kar je ponovno dvignilo sloves jeseniške železarne v svetu. Po teh izkušnjah so do leta 1935 preuredili še ostale tri martinske peči. S sklepom, da bodo gradili na Jesenicah plavž, so leta 1938 pričeli z drugo rekonstruk­ cijo martinarne, ki je obsegala povečanje jeklarne, obenem pa novo postavitev dveh in rekonstrukcijo dveh martinskih peči ter novogradnjo grodljevke kot nagibne martinske peči. Rekonstrukcija je bila zaključena leta 1939, kapaci­ teta martinskih peči je znašala od 42 do 62 ton, letna proizvodnja martinarne pa določena na 160.000 ton jekla. V jeklarni je dobila leta 1940 svoje mesto tudi 6-tonska elektropeč z letno proizvodnjo do 6.000 ton. Tega leta je bilo v martinarni zaposlenih 398 delavcev, 6 mojstrov, 2 tehnika, 2 obratna inže­ nirja in 1 obratovodja. Valjarne, razen žične valjarne, so bile prostorsko ločene od matičnih obratov in osredotočene ob vodni sili na Javorniku. Večjih sprememb v tem obdobju niso doživele, pač pa so z manjšimi investicijami in z vpeljavo večih posad stalno povečevali proizvodnjo. Tako se je proizvodnja težke proge povečala od 45.000 ton na 90 do 100.000 ton, pločevinske valjarne pa od 25.000 na 41.000 ton. V valjarnah je bila nova le valjarna tanke pločevine, ki je bila postav­ ljena v zanjo zgrajeni hali v letih 1931—1933. Obsegala je trio Banning pred- ogrodje, dve dvojni predogrodji za dokončno valjanje, dve napravi za podvo­ jitev pločevine, potisne peči, dresirno napravo in leta 1935 še lužilnico in pocinkovalnico. Proizvodnja, ki je znašala leta 1935 5.336 ton se je povzpela leta 1940 na 17.412 ton. Izdelki predelovalnih obratov KID so še pred prvo svetovno vojno osvo­ jili zaradi dobre kvalitete domači in tuji trg. Raznovrstni po dimenzijah, po obliki in površinski obdelavi ter po raznih stopnjah trdote so se prila­ gajali neštetim zahtevam potrošnikov in načinom uporabe. Na tem mestu naj samo naštejem predelovalne obrate in njih proizvodnjo leta 1930 in 1940. Hladna valjarna je izvaljala leta 1930 2.200 ton, leta 1940 pa 6.423 ton hladno valjanih trakov. Proizvodnja žičarne se je od 15.800 ton leta 1930 povzpela na 22.152 ton leta 1940, proizvodnja žebljarne pa je ostala na isti ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 83 ravni in sicer okoli 7.000 ton letno. K predelovalnim obratom moramo prišteti še tovarno šivnih cevi, ki je bila zgrajena leta 1931 in povečana leta 1936. Proizvodnja leta 1940 je znašala 5.000 ton cevi. XI Leto 1930 pomeni začetek velikih reform in reorganizacij železarne, s tem pa tudi začetek težkih socialnih borb, ki trajajo celo desetletje do druge svetovne vojne. Novi lastniki uvajajo posebne metode dela, pospešen tempo v proizvodnji in nove mezdne sisteme. Ze pri prvi reviziji staleža je bilo reduciranih 150 delavcev. Reforme izzivajo med delavstvom napetost, ki se stopnjuje zlasti zaradi ustavitve obratovanja leta 1932, ko je bilo delavstvu odpovedano delovno razmerje pod pretvezo zastoja prodaje. Vodstvo KID spretno izkoristi položaj, zahteva znižanje mezd za 5 % in diktira novo ko­ lektivno pogodbo. Ko je delavstvo odpovedalo izsiljeno kolektivno pogodbo, so se začela dolgotrajna in napeta pogajanja za novo kolektivno pogodbo. Pa tudi ta ni ustvarila znosnih odnosov, marveč je postala le izvor novih sporov, ki so vodili po raznih incidentih 12. julija 1935 do izbruha stavke. Po sedmih dneh je bila stavka sicer uspešno zaključena, vendar je nemško vodstvo železarne pričelo s protiofenzivo proti delavskemu gibanju. Z izrednimi ukrepi in protizakonitim postopanjem oblasti je razbilo stavko stavbinskih delavcev leta 1936, pomagalo formiranju večinske zveze združenih delavcev kot nove strokovne organizacije, ki je bila določena, da pada v odločilnem trenutku v hrbet organizaciji kovinarjev in omogoči sprejetje nove kolektivne pogodbe s popolnoma spremenjenim mezdnim sistemom, ki je pomenil za večino de­ lavskih kategorij znižanje mezd. XII Težave s pridobivanjem starega železa, ki so ga pretežno kupovali za devize in dovažali iz ZDA in afriških kolonij, ker ga v Evropi spričo Hitler­ jeve oboroževalne tekme ni bilo mogoče dobiti, so pospešile, da so se v žele­ zarni odločili zgraditi na Jesenicah moderen plavž. Tudi tu je pri vprašanju koncesije naletela na ovire in težave ter si je šele po dolgih bojih izvojevala dovoljenje. Železarna je nato pričela organizirati svojo rudno področje v Bosni in na Hrvaškem, uvedla obsežna raziskovalna dela in odprla nove rudnike. Po forsiranem delu, ki je trajalo leto dni, je 20. oktobra 1937 zagorel na Savi moderen plavž, kateremu je 20. decembra 1940 sledil še drugi. .Ostalo pa je še odprto vprašanje osamosvojitve glede koksa, ki ga je bilo treba še vedno kupovati v inozemstvu. Povečanje obratov železarne je omogočilo zaposliti večje število novega delavstva. Ta porast je bil posebno močan v letih 1936 in 1937, ko se je število delavstva povečalo kar za 942 delavcev na Jesenicah in 343 na Javorniku. Po dograditvi drugega plavža je bilo v železarni KID zaposlenih 4.567 de­ lavcev. Tudi stalež nameščencev je v letu 1940 porastel na 449, tako, da je skupni stalež ob koncu leta 1940 dosegel 5.016 zaposlenih oseb. Zadnja redna skupščina delničarjev KID je bila 16. maja 1940. Delniško glavnico so povišali na 120 milijonov dinarjev, ki je bila razdeljena na 800.000 84 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 delnic, nominalne vrednosti 150 dinarjev. Od teh delnic je imel Avgust Westen 349.381 kosov, Adolf Westen 348.171 kosov in Jožef Pfeifer 78.652 kosov. Vsi trije skupaj torej 776.204 delnice. XIII Hitlerjev napad na Jugoslavijo dne 6. aprila 1941 in okupacija jeseniškega delavstva ni presenetila. Takoj, ko so Nemci 19. aprila prevzeli oblast, so pričeli z aretacijami. V nacistični komisiji, ki je sestavila sezname, so bili domači petokolonaši. Istega leta se je pričelo tudi množično izseljevanje, prisilna rekrutacija in mobilizacija slovenskih ljudi. Vse več pa je bilo mladih ljudi, ki so se odločali za borbo za svobodo in odhajali v partizane. Kljub stalnemu dovozu tuje delovne sile proizvodnja ni mogla doseči produkcije predvojnih let. Nasprotno proizvodnja 146.863 ton v letu 1940 je padla na 87.255 ton v letu 1944. Temu primerno se je gibal tudi stalež, ki je s 5.016 zaposlenih v letu 1940 padel na 3.425 v zadnjih štirih mesecih okupacije v letu 1945. S tem je obdobje nastanka KID, njene rasti in propada zaključeno. Po umiku nemške vojske z Jesenic so organi uprave državne varnosti v železarni blokirali vsako razpolaganje z denarnimi sredstvi in premoženjem KID. Prva naloga je bila suspendiranje nemškega uradništva, likvidacija peto- kolonašev in nacistov ter jim onemogočiti vsako sabotažo. Sprva je delo v železarni skoraj počivalo, dokler se ni delavstvo začelo polagoma vračati iz partizanov, iz taborišč, iz izseljeništva in drugod. Mi­ nistrstvo za industrijo je z odločbo z dne 18. maja 1945 postavilo železarni delegata dr. Miha Potočnika in tehničnega direktorja ing. Viktorja Kotnika. Po preiskavi o sodelovanju industrijskih podjetij z okupatorjem je bilo ugotovljeno, da je bila KID trdnjava nemškega imperializma in gnezdo pete kolone. Podjetje je bilo med vojno v celoti vključeno v nemško vojno proiz­ vodnjo. Na Jesenicah in okolici je delovalo 90 članov kulturbunda, ki so bili povečini uslužbenci in delavci pr i KID. Avgust Westen je bil že pred vo­ jaškim sodiščem 14. julija 1945 v odsotnosti obsojen na smrt, njegov brat Adolf je bil aktiven član NSDAP že od leta 1936. Prav tako so bili nemški državljani ravnatelj Karl Noot in ostali člani uprave. Zato je bilo premoženje KID po izvršenih ugotovitvah kot last državljanov nemške narodnosti v smislu odloka AVNOJ o sovražnikovi imovini zaplenjeno. Premoženje je formalno prešlo v državno last z odločbo okrajne zaplembne komisije na Jesenicah z dne 14. novembra 1945, kar je okrožna zaplembna komisija v Ljubljani 5. aprila 1946 potrdila in s tem zavrnila ugovor Avgusta Westna. Vodstvo obratov in oddelkov v železarni so po odstranitvi Nemcev pre­ vzeli izkušeni dolgoletni domači praktiki. Odločili so se, da najprej obnovijo z lastnimi močmi obratovanje obeh plavžev. Po trinajstmesečnih naporih je bil dne 30. junija 1946 prižgan plavž I, 21. avgusta 1946 pa ob navzočnosti maršala Tita še plavž II. ' ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 8 5 VIRI IN LITERATURA 1. Arhiv Kranjske industrijske družbe, hrani Tehniški muzej Železarne Jesenice na Jesenicah 2. Razni članki in prispevki h zgodovini železarstva, Tovarniški vestnik KID, 1937—1941, Werkszeitung KIG, 1941—1944, Zelezar, 1951—1976, Zelezar — Tehnična priloga, 1959—1967 3. Slavko Smolej: O zgodovini plavžev na Gorenjskem, Nova proizvodnja, 1952 4. Slavko Smolej: Železarske Jesenice, Nova proizvodnja, 1954 5. Ivan Mohorič: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, 1969 6. Miloš Magolič: Sto let železarne na Jesenicah, Nova proizvodnja, 1969 Z u s a m m e n f a s s u n g PROBLEME DES EISENHÜTTENWESENS IN GORENJSKO IN DER ZEIT DER KRAINER INDUSTRIEGESELLSCHAFT Das Eisenhüttenwesen in Gorenjsko hat eine lange Tradition — von seinen Anfängen in der späten Haistatt- bzw. frühen Latènezeit bis heute wird dort mit nur kurzen Unterbrechungen Eisen verarbeitet. Durch die ungeahnte Entwicklung der Technik im 19. Jahrhundert sind die dortigen Hammerwerke wegen ihrer veralteten Technologie und den aufgebrauchten Erzvorkommen in einen keineswegs beneidenswerten Zustanä1 geraten, aus welchem sie legidlich der Anschluß an die im Jahr 1869 gegründete Krainer Industriegesell- schaft (KID) gerettet hat. Durch die Stillegung unrentabler Betriebe, den Verkauf von Waldbesitzen und durch Beteiligung von Kapital aus Wien und später aus Berlin hat die Krainer Industriegesellschaft in Jesenice ein neues Stahlwerk und in Javor- nik neue Walzwerke errichtet, und in den neunziger Jahren des vorigen Jahr- hunderts erbaute sie in Triest das modernste Eisenhüttenwerk mit Hochöfen, einem Stahlwerk und einem Blechwalzwerk. Nach dem ersten Weltkrieg hat die Krainer Industriegesellschaft durch den Verlust des Eisenhüttenwerkes in Triest nur die Eisenhüttenbetriebe in Jesenice behalten, die in den dreißiger Jahren sehr er- weitert und modernisiert wurden. Außerdem wurden vor dem zweiten Weltkrieg noch zwei Hochöfen errichtet. Für die Arbeiterschaft von Jesenice ist im Zeitraum von 1935—1940 ihr Kampf für soziale Rechte und höhere Löhne charakteristisch. Er gipfelte in dem für die Arbeiter erfolgreichen Streik von 1935. Während des zweiten Weltkrieges ging die Arbeiterzahl in der Eisenhütte von Jesenice stark zurück, da die Mehrheit am Kampf gegen die deutsche Besatzungs- macht beteiligt war. Nach der Befreiung 1945 wurde die Krainer Industriegesell- schaft aufgelöst ,die deutsche Führung durch slowenische Fachleute ersetzt, die Produktion aus eigener Kraft wieder aufgebaut. 86 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo že petindvajseto leto izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilustrirana in poleg poljudnoznanstvenih prispevkov iz slovenske kra­ jevne zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« je moč naročiti na sedežu njenega uredništva in uprave v Ljubljani, Mestni trg |27/III. Letna naročnina za tri številke znaša 75 dinarjev, posamezna številka velja 30 dinarjev. Po izredno ugodnih cenaih so na razpolago tudi večinoma vsi sta- rej'ši letniki revije. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: - Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice, Ljubljana 1955, 96 strani. Cena: 2,50 dinarjev; - Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUB­ LJANE, Ljubljana 1956, 72 strani. Cena: 2 dinarja; - Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI, Ljubljana 1957, 68 strani. Cena: .2 dinarja; - Sergij Vilfan - Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE, Ljubljana 1958, 128 strani. Cena: 2,80 dinarja; - Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN STIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE, Ljubljana 1971, 104 strani. Cena: 15 dinarjev. Of ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 87-95 ° ' J a n k o P r u n k PRVO LJUDSKOFRONTNO POVEZOVANJE NA JESENICAH (1935-1937) Referat na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. sept.—2. okt. 1976 Jesenice so tipičen slovenski industrijski kraj med obema vojnama, kjer se kažejo v malem in večjem vsi bistveni problemi slovenskega delavskega gibanja, veliko osnovnih problemov slovenske zgodovine tega obdobja. Ta ugotovitev za Jesenice v tej oziroma tudi starejši dobi ni nova; postavil jo je že pokojni dr. Dušan Kermavner v svoji obsežni monografiji o politični zgodovini Jesenic v drugi polovici 19. in prvih dveh desetletjih 20. stoletja.1 Današnji kraj Jesenice je bil vso dobo stare Jugoslavije teoritorialno politično razdeljen na dve občini, Jesenice in Koroško Belo, v katero je spa­ dal Javornik. Obe občini pa sta po vsem razvoju in problematiki pred­ stavljali popolno, neločljivo celoto, v katero ju je povezovala železarna KID, ki je imela obrate na Jesenicah in na Javorniku ter še na Blejski Dobravi. Tako mora vsaka zgodovina, ki hoče prikazati Jesenice, dejansko zajeti oba kraja, to je v bistvu nekakšen obseg današnjih Jesenic, kar je v nečem tudi prednost obravnave. V naši obravnavi so torej vedno, razen če ne bo rečeno drugače, mišljene Jesenice v širšem smislu, skupaj z Javornikom. Seveda pa je to še vedno samo današnji kraj Jesenice, ne pa današnja jeseniška občina, ki obsega kraje v Zgornjesavski dolini, ki so bili v obravnavanem času samostojne ob­ čine in so imeli še vedno pretežno kmečko prebivalstvo z drugačno družbeno in politično problematiko od jeseniške. Naše obravnavane Jesenice so bile izrazito industrijski kraj z večino industrijskega prebivalstva (delavci in nameščenci). Po štetju leta 1931 so naše Jesenice štele nekaj nad 9000 prebivalcev, od tega je bilo 3200 volilcev. V približno istem času, v letih 1935—1937, pa je bilo v tovarni KID na Je­ senicah in na Javorniku zaposlenih približno 2600 delavcev, od tega 2300— 2500 volivcev v delavsko socialno zaščitne ustanove, kot so Delavska zbor­ nica, delavski zaupniki in bratovske skladnice.2 Seveda to tovarniško de­ lavstvo ni bilo povsem identično s stalnimi prebivalci — volilci Jesenic, kajti veliko delavstva KID se je na delo na Jesenice vozilo iz okoliških kra­ jev. Tako nastopa v politični zavesti in politični sliki razlika med jeseni­ škimi volitvami za parlament in občine in delavci KID za volitve v njihove socialno zaščitne ustanove. Pri ljudskofrontnem povezovanju, ki ga hočemo osvetliti, sta igrala vlogo oba korpusa. V političnem smislu je bilo jeseniško 1 Dušan Kermavner, Politični boji na Gorenjskem in delavsko gibanje na Jesenicah—Javorniku od začetkov do leta 1918, Ljubljana 1974, str. 5—7. 2 Arhiv IZDG (dalje AIZDG), fond Delavske zbornice, fase. Volitve delavskih zaupnikov. 8 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 prebivalstvo v prvi polovici tridesetih let, ki jih jemljemo za izhodišče na­ šega pregleda, razdeljeno na tri oziroma štiri politične tabore: liberalno- nacionalistični, ki je bil na oblasti, marksistični-socialdemokratski, ki je bil verjetno najštevilnejši, toda oblasti v občini ni osvojil, večkrat je celo pakti- ral z liberalci, in najmanjši klerikalni, ki si je prizadeval zagospodariti tudi v delavskih Jesenicah, kar pa mu do sredine tridesetih let ni uspelo. Komu­ niste, k i so bili razmeroma močni v začetku dvajsetih let, je diktatura zelo razredčila.3 Tudi delavstvo KID je bilo strokovno politično razcepljeno na tri sin­ dikalne ali strokovne centrale, kakor so jih takrat imenovali. Večino je pred­ stavljal socialdemokratski SMRJ, v katerem so bili vključeni tudi komunisti, ki niso imeli svojih sindikatov, ostalo delavstvo sta si delila malo močnejša krščansko socialistična Jugoslovanska strokovna zveza in nacionalistična Narodno strokovna zveza. V prvi polovici tridesetih let se je v gospodarskem pogledu na Jeseni­ cah izvršila velika sprememba. Glavni delničar oziroma dejanski gospodar jeseniške železarne je postal Avgust Westen, k i je obrat od 1932 precej mo­ derniziral in povečal proizvodnjo.4 Neposredno ob tej modernizaciji pa je bilo delavstvo celo materialno prizadeto; leta 1932 je podjetje odpustilo pre­ cej delavcev, ostalim pa ni zvišalo mezd, kljub temu, da je navilo delovne akorde. To je tudi leta 1932 pripeljalo do velikega mezdnega gibanja jese­ niškega delavstva in do večjega spopada s podjetjem. V tem boju pa delav­ stvo žal ni bilo enotno. Desni socialdemokratski voditelji SMRJ na čelu z Jurijem Jeramom se v svojem izrazitem vzvišenem sektaštvu sploh niso ho­ teli dogovarjati z drugim sindikatom JSZ. Med njima je prišlo do večjih prepirov, ki jih niti vodstvo Delavske zbornice v Ljubljani (izrazito v rokah socialdemokratov) ni moglo popolnoma poravnati. Delavska enotnost ni bila ustvarjena in z razcepljenim delavstvom je podjetje imelo lažje delo. Kljub temu pa je delavstvo, ki je težilo k enotnosti, doseglo 1934 dokaj dobro kolek­ tivno pogodbo z osnovno socialno zaščito, ki jo je garantiral »meščanski« zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922. Zamera med sindikalnimi orga­ nizacijami je ostala.5 Do začetka ljudskofrontnega sodelovanja, katerega jasno začenja velika kovinarska stavka julija 1935, so se na Jesenicah, kakor drugod po Sloveniji izvršile velike politične spremembe, k i so omogočile takšno sodelovanje. Je­ senice so prav tipičen primer teh sprememb in izredno uspešen primer de­ lavskega enotno frontovskega in celo ljudskofrontnega sodelovanja. Prve in najvažnejše spremembe so se izvršile v marksističnem taboru. V letih 1932-34 je bilo sprejetih v Komunistično partijo več mladih jeseniških delavcev, med drugimi tudi tako vidna imena, kot so Tone Čufar, Jože Gre­ gorčič, Albin Pibernik, Vencelj Perko, Stane Bokal, Albin Sušnik in drugi, ki so se pridružili že prej aktivnim Tonetu Vengelju in Slavku Federlu. Po­ stali so jedro radikalnejše bojevitejše in v pogledih modernejše skupine tako imenovane levice v SME. J, kamor je šteti tesne simpatizer je in sodelavce Fran­ ceta Ravnika, Ignaca Kralja in Jožeta Čelešnika. Že od IV. partijske kon­ ference v Goričanah, predvsem p a od junijskega plenuma CK KP J v Splitu 3 Jeklo in ljudje (Jeseniški zbornik) Ш., 1975. Prispevka Franceta Klopciča in Venclja Perka na straneh 9—58. 4 Ivan Mohorič, Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, II. del Ljubljana 1970, str. 160—216. 5 Rokopisni spomini Jožka Rozmana (strokovnega tajnika Zveze kovinarjev JSZ) v AIZDG, str. 107 in dalje ter Vencelj Perko, Stavka jeseniških kovinarjev leta 1935 v Jeklo in l judje Ш., str. 155—160. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197 89 1935 so jeseniški komunisti skupaj s socialistično levico v SMRJ začeli z novimi pogledi in prizadevanji za enotno delavsko fronto, ki bi se poleg dalj­ nih strategijskih ciljev posvečala tudi vsakdanjemu delavskemu boju za zbolj­ šanje materialnih in socialnih razmer.6 Pri volitvah delavskih zaupnikov januarja 1935 so bili na listi SMRJ izvoljeni predvsem levičarji. Konkretno je v vseh obratih KID skupaj lista SMRJ dobila 1314 glasov ali 6 0 % ter 21 zaupnikov, JSZ 495 glasov ali 23 % in 7 zaupnikov ter lista NSZ 351 glasov ali 17 % in 6 zaupnikov. Za starešini delavskih zaupnikov ali glavne delavske zaupnike sta bila izvoljena Ignac Kralj za Javornik in Vencelj Perko za obrat na Savi in obenem za starešino zaupnikov celotnega podjetja. Perko je še to leto postal tudi predsednik jeseniške organizacije SMRJ.7 Zelo pomemben razvoj pa je do tega časa naredil tudi krščansko socia­ listični sindikat JSZ, katerega vodstvo v Ljubljani se je že popolnoma razšlo s svojo nekdanjo politično stranko, bivšo klerikalno SLS. Jugoslovanska stro­ kovna zveza se je v svojih idejnih političnih pogledih, kakor v svojem kon­ kretnem sindikalnem boju zelo radikalizirala. Tudi v jeseniški krajevni orga­ nizaciji JSZ so prihajali na vodstvena mesta mlajši bolj radikalni in raz­ redno bolj osveščeni ljudje, kot npr. Alojz Puksič, Jože Rozman, Tomaž No­ vak in drugi, ki niso več zvesto sledili voditeljem klerikalne stranke. Zlasti pa je bilo pomembno, da je bil sodelovanju s komunisti naklonjen dr. Aleš Stanovnik, advokat na Jesenicah in velika politična avtoriteta pri krščansko socialističnih delavcih. On se je že leta 1934 seznanil z Vencljem Perkom in začel postopoma sodelovati.8 Poostrenemu pritisku podjetja KID na delavstvo spomladi 1935. leta in kršenju kolektivne pogodbe, ki je izzvalo med delavstvom veliko nezadovolj­ stvo in pripravljenost na odpor, so se jeseniški komunisti odločili odgovoriti s stavko vseh jeseniških kovinarjev. Priprave so trajale že od junija, dokon­ čen dogovor pa je bil narejen med obiskom jeseniških kovinarjev na zletu Svobod v Celju.9 Tu omenimo le z najkrajšimi besedami potek stavke. Naj­ prej so delavci, ki so jih instruirali komunisti, uspeli ustaviti delo 12. julija v obratu na Javorniku, brez vednosti in soglasja sindikalnih zvez. To je bilo ilegalno dejanje in takšna stavka se je smatrala za divjo. Zato so takoj še isto dopoldne sestavili delavsko deputacijo po dva delavca iz vsake sindikalne zveze, ki pa še vedno nista bila uradna predstavnika zvez, ampak le pred­ stavnika vsega stavkajočega delavstva. Ce bi ostalo le pri tem, bi takšno po­ vezavo v vodstvu stavke imeli za povezavo od spodaj, kar je bila nekdanja komunistična politika iz časa Revolucionarne sindikalne opozicije pred le­ tom 1935.10 Toda stvar se je razvijala dalje. Omenjena delavska deputacija in glavna delavska zaupnika V. Perko in I. Kralj je še isti dan dopoldne predložila pismeno delavske zahteve upravi podjetja. S tem je bila stavka legalizirana. Se isti dan so posredovali predstavniki Delavske zbornice, ba­ novinski inšpektor za delo, namestnik srezkega načelnika iz Radovljice ter tajnika dveh sindikalnih central iz Ljubljane; SMRJ Franc Leskošek in JSZ Jožko Rozman. Naslednji dan so se začela pogajanja med številno delavsko 6 Vencelj Perko, Stavka jeseniških kovinarjev leta 1935, str. 161—171. 7 Ravno tam. * V. Perko, D r . Aleš Stanovnik in spomini nanj , Jeklo in ljudje, Ш . str. 445 in Jožko Rozman, rokopis spominov, str . 202. 9 V. Perko, Stavka jeseniških kovinarjev, str . 155—180. 10 Ravno tam. 9 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 delegacijo in vodstvom podjetja. Vodstvo podjetja ni bilo pripravljeno skoraj v ničemer popustiti, zato so se pogajanja razbila in 15. julija se je stavka razširila še na obrate na Savi, torej na celo podjetje. V takšnem položaju so se uradna vodstva vseh treh sindikalnih zvez na Jesenicah, ki so do tega časa stala bolj ob strani, sestala in ustanovila Vrhovni medstrokovni odbor (VMO), ki je prevzel vodstvo stavke v svoje roke. Takšne delavske enotnosti in od­ ločnosti se je vodstvo KID ustrašilo, predvsem pa se je ustrašilo obsodbe jav­ nega mnenja, ki je bilo na strani stavkajočih.11 Vse slovensko časopisje je po­ ročalo o stavki in apeliralo na »objektivnost javnosti«, apel so prinesli ne­ kateri meščanski časopisi. Enako pa je storil tudi VMO, njegovo sporočilo pa je natisnilo delavsko časopisje in nekateri meščanski opozicijski listi. Vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze je 18. julija v ciklostirani okrož­ nici1 2 sporočilo svojemu članstvu po Sloveniji o jeseniški stavki. Med drugim je v okrožnici, ki je povzela potek dogajanja rečeno, da je bilo delavstvo za­ radi pritiska podjetja prisiljeno poseči po skrajnem sredstvu kot je stavka, da je delavstvo JSZ v borbi enotno, samozavestno in da bo vzdržalo. Tudi ko­ munistični Delavski obzornik in socialna Delavska Politika so bili podobne­ ga mnenja. Pogajanja med podjetjem in delavstvom (VMO in delavski zaupniki), pri katerih so bili navzoči tudi predstavniki oblasti, banske inšpekcije dela ter Delavske zbornice so bila obnovljena 17. julija v drugačni konstelaciji in ko je podjetje pristalo na predlagan sporazum, končana 19. julija. Stavkajoče delavstvo je v glavnem uspelo, ker so bile sprejete njegove zahteve in KID je obljubila, da ne bo izvajala nobene represije proti stavkajočim.13 JSZ in socialisti so po končani stavki resimirali ves potek in prišli do precej podobnih zaključkov, da je bila ta gigantska borba resen nauk vsem podjetjem, ki ne spoštujejo kolektivne pogodbe in briskirajo delavske za­ upnike. Delavstvo je po mnenju obeh sindikalnih central pokazalo v borbi veliko discipliniranost, enotnost ter se razen v redkih primerih podredilo vod­ stvu strokovnih organizacij in jim zaupalo, zaradi česar je bilo moč stavko uspešno voditi.14 Komunistični Delavski obzornik pa je spuščal ob strani strokovne orga­ nizacije in poudarjal predvsem odločnost in revolucionarnost delavstva, ki si je, če bo sledilo resničnim delavskim voditeljem lahko v svesti novih še večjih zmag, kajti uživa že splošno podporo večine slovenskega delovnega ljudstva. Zanimivo je videti zadržanje oblasti ob jeseniški stavki. To je bila ravno nova oblast JRZ v Sloveniji z banom Natlačnom na čelu. Ob izbruhu stavke banovina in vodstvo klerikalne stranke ni vedelo, kako naj ukrepa. Kljub temu, da na noben način ni simpatiziralo z delavci, vedelo je verjetno, da so za stavko komunisti, in takoj hotelo ukrepati. Stavka je namreč izbruhnila v podjetju KID, ki je bilo trdnjava liberalnega kapitala, s katerim so si bili klerikalci politično še vedno v laseh. Verjetno pa so se ravno v tistih stav­ kovnih dneh liberalnih kapitalistični krogi pomenili z novim oblastnikom v Sloveniji v bodočem aranžmaju, ki nikakor ne sme iti na račun »podjetni­ ških krogov«. Tako Slovenec ob višku stavke že ni hotel več objaviti proglasa VMO, medtem pa je objavil obvestilo KID. Banska oblast si ob tem štrajku, 11 Ravno tam. •2 AIZDG, fond JSZ, fase. I a, M. 3. 13 V. Perko, Stavka jeseniških kovinarjev, str. 176 in dalje. » Delavska politika, 24. 7. 1935 in Delavska politika, 26. 7. 1935. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 91 kljub temu da so delavci zasedli tovarno še ni upala nastopiti s silo, kot je to storila ob stavkah 1936, čeprav je na Jesenicah okrepila orožništvo. Vse to dogajanje pa je pospešilo, da si je KID ustvarila lastno tajno ob­ veščevalno službo, sestavljeno iz mreže konfidentov, ki so tajno nadzorovali delavstvo v njegovem strokovnem in političnem delovanju, ga ovajali vodstvu podjetja, ki je proti ovajanim delavcem samo ukrepalo, ali pa ovajalo po­ liciji. Poleg lastne obveščevalne službe, je KID od oblasti izposlovala, da je bila na Jesenicah ustanovljena policijska- agentura, katere namen je bilo nad­ zorovanje delavstva. KID se je obvezala iz lastnih finančnih sredstev vzdr­ ževati jeseniške policijske uslužbence.15 Ker je vodstvo podjetja spomladi leta 1936 kljub sklenjeni kolektivni po­ godbi znova začelo pritiskati na delavstvo in grozilo z odpovedjo pogodbe, so se vse tri strokovne organizacije na Jesenicah sporazumele za a'kcijsko enotnost in junija 1936 ustanovile »Medstrokovni akcijski odbor«. Medstro- kovni akcijski odbor sta sestavljala po dva člana vsake od treh organizacij: od SMRJ Vencelj Perko in Viktor Stražišar od JSZ Alojz Pukšič in Valen­ tin Smolej od NSZ pa Tine Zupan in še en član. Odbor je izdal ob svoji usta­ novitvi obvestilo v obliki tiskanega letaka, s katerim je obveščal jeseniško delavstvo. Pozval je tudi svoje centrale v Ljubljani, naj ga na svojem nivoju in v drugih krajih posnemajo.16 V tiskanem obvestilu je Medstrokovni odbor zapisal svoj program 1. boj proti vsaki fašizaciji delavskih strokovnih organizacij, 2. proti demontaži slovenske industrije, 3. boj za svobodo koalicij, tiska, govora, 4. za popolno izvajanje socialne zakonodaje in proti njeni demontaži, 5. za uvedbo 40-urnega delovnega tedna, ob nezmanjšani obstoječi mezdi, 6. za mezde, ki naj osigurajo obstoj delavski družini, 7. za popolno izvajanje kolektivne pogodbe, 8. za pravični delovni red, 9. za splošno uvedbo plačanih dopustov, družinskih delavskih stano­ vanj in 10. za takojšnjo rešitev vseh spornih točk in novih akordnih postavk. V tem programu je torej videti, da se je (MAO) kljub poudarkom na sa­ mo strokovno delovanje zavzel tudi za politične zahteve, kot je boj proti fa šizaciji, družbenega življenja, ki je stala tedaj pred vrati na Jesenicah kakor tudi po vsej Jugoslaviji. Na Jesenicah so klerikalni voditelji JRZ že priprav­ ljali ustanovitev svoje klerofašistične Zveze združenih delavcev, ker jim je krščansko socialistična JSZ pokazala hrbet. Poleti 1936 so Jesenice doživele pomembno stavko gradbenega delavstva. Gradbeno delavstvo, ki ga je bilo v tem času zaradi povečevanja tovarne na Jesenicah veliko do 500 delavcev, je bilo najtežje izkoriščano, ker ni bilo strokovno organizirano in ga tako ni imel 'kdo braniti. Glavno gradbeno pod­ jetje, ki je zaposlovalo te delavce je bil Slograd, katerega lastniki so bili tesno interesno in finančno povezani s KID. Za gradbince so se zavzemali jeseni­ ški kovinarji sindikata SMRJ, ki je imel v tem času levičarsko vodstvo. Že konec junija 1936 je bil po nekaj zborovanjih ustanovljen sindikat gradbincev socialistične storkovne komisije. Sindikat je nato gradbenim podjetjem pred­ ložil svoje zahteve in predloge kolektivne pogodbe, podjetja so jih enostavno 15 Jožko Rozman, rokopis spominov, str. 167 in dalje. 16 Arhiv tehničnega muzeja Jesenice, Zbirka letakov iz obdobja stare Jugoslavije. 92 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 zavrnila. Položaj delavstva je postal izredno težak, ker so podjetja grozila z množičnim odpustom. Že prekaljeni jeseniški komunisti so se zato v za­ četku avgusta odločili za stavko, čeprav niso dobili soglasja krščanskih so­ cialistov in Narodne strokovne zveze, ki so stavki nasprotovali, češ da je v tedanjem položaju preveč tvegana. Stavka se je kljub temu 10. avgusta za­ čela in trajala več kot mesec dni. Vodili so jo le komunisti iz obeh sociali­ stičnih sindikatov, katere so obvladali; krščanski socialisti JSZ so bili, ko je stavka izbruhnila do stavkajočih in do njihovega vodstva lojalni.17 Naspro­ tovali pa so desni voditelji NSZ in nove ZZS, ki so organizirali tudi stavko- kaza. Posredovala je tudi oblast in po nalogu radovljiškega srezkega načel­ nika so orožniki 17. septembra aretirali 20 žena železarjev z Javornika, ki so pripravljale demonstracije v prid stavkajočih. Tega dne sta bila aretirana tudi glavna delavska zaupnika KID Jože Čelesnik in France Ravnik z ob­ tožbo, da sta hujskala gradbince na stavko. Pozneje sta zato morala pred so­ dišče. Stavka je bila zlomljena na silo in podjetja so odpustila precej delav­ cev, ki so se eksponirali med stavko. Delavstvo je bilo neposredno material­ no precej prizadeto, zrasla pa je njegova borbena revolucionarna zavest, za­ vest o nujnosti delavske akcijske enotnosti; vse to pa je povzročilo med de­ lavstvom tudi politično diferenciacijo. Desni oportunistični omahljivi elementi in NSZ in ZZD niso hoteli več hoditi skupaj v delavski enotni fronti, ki so ji dajali ton levi elementi iz socialistične SMRJ.1 8 V takšni situaciji so prišle v jeseni 1936 občinske volitve na Jesenicah. Na predlog krščanskega socialista dr. Aleša Stanovnika so se krščanski so­ cialisti, seveda kot zasebniki, ne kot člani sindikata JSZ,19 sporazumeli s komunisti in levimi socialisti za skupen volilni nastop kot opozicijska »lista slovenskega delovnega ljudstva« in imeli celo izglede, da osvoje jeseniško občino. Nosilec liste je postal dr. Aleš Stanovnik, poleg njega je kandidiralo še nekaj krščanskih socialistov ter več socialistov in komunistov. Natisnili so svoj sporazum kot volilni programski letak, ki je poleg občinskega gospo­ darskega in socialnega programa obsegal tudi naslednje važne načelno politič­ ne poglede.20 1. Smo zavedni Slovenci. Vsi kandidati in namestniki te liste izjavljamo, da smo po svojem delu načelni nasprotniki jugoslovanskih unitarističnih in centralističnih strank, kakor tudi katerihkoli fašističnih ali fašiziranih or­ ganizacij. 2. Sporazum sklepamo v svrho gospodarskega dela v občini. Izjavljamo, da ohranja vsaka skupina popolno samostojnost glede načelnega svetovno nazorskega zrelišča. 3. Sporazum nam narekuje in vsiljuje sedanji volilni zakon, ki določa, da dobi najmočnejša izmed tekmujočih skupin dve tretjini občinskih odbor­ nikov. Samostojni nastopi so potemtakem samo potrata ljudske m o č i . . . 4. Sporazum zahtevajo koristi jeseniškega prebivalstva. . . 5. Glasujte vsi za listo dr. Stanovnik Aleša. 6. Prepričani smo, da so javne volitve za Slovence neprimerne. Kljub temu pa nas ni strah pred njimi. Zavedamo se naše moči v slogi, ki jo bomo javno pokazali. . .« itd. 17 Vencelj Perko, Ustanovni kongres komunistične parti je na Cebinah, Jeklo in ljudje III., str. 27 in dalje. 18 Ravno tam. 19 Izjava Srečka Zumra in Jožka Rozmana, avtorju maja 1975. 2 0 Faksimile letaka v zborniku Jeklo in ljudje, III., str. 51. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 9 3 Na volitvah 25. oktobra je bila ta lista le za las ob zmago:21 od 1773 vo- lilcev je dobila 618 glasov, medtem ko je zmagovita klerikalna lista JRZ (Markež) dobila 636 glasov. Poleg tega je nastopila še opozicijska lista bivše JNS (dr. Rakar), ki je dobila 479 glasov in tako odtegnila marsikakšen social­ demokratski glas, ki je manjkal na Stanovnikovi listi. Po teh volitvah so klerikalci ne samo zakulisno ampak tudi javno v ča­ sopisju srdito napadli krščanske socialiste. Med drugim so zapisali tudi stva­ ri, s katerimi so hoteli izzvati oblastno prepoved JSZ, n p r . : " »Pri sestavi kandidatnih list je bilo opaziti, da so se člani JSZ branili iti na liste, ki bi nastopale pod firmo J R Z . . . Ponekod so se člani JSZ abstinirali od volitev, drugod pa sestavili skupne liste z nasprotniki krščanstva. . . Lahko se zato reče, da nosijo marsikje krščanski socialisti krivdo, če se JRZ ni odrezala kot bi l a h k o . . . Na Jesenicah je vložil krščanski socialistični list dr. Aleš Stanovnik listo ljudske fronte, ki so jo volili naši in marksistični delavci. Ni dosti manjkalo, pa bi zavladala nad Jesenicami peščica marksistov s pomočjo naših naivnežev.. .Večkrat smo čuli klicati voditelje JSZ, da je JSZ ne­ strankarska in da hoče depolitizacijo organizacije... Prava želja torej ni bila odstranitev strankarstva, temveč nakazati članom samostojno politično pot, s katero se JSZ politizira in skuša razbijati enotno fronto slovenskega krščan­ skega delovnega ljudstva, obstoječega iz kmetov, delavcev in obrtnikov. Za­ držanje članov JSZ pri volitvah nas sili verovati, da je JSZ ne le strokovna, temveč tudi politična centrala ...« Zaradi takšnih klerikalnih groženj se krščanski socialisti decembra ob volitvah na Koroški Beli niso upali pridružiti opozicijski listi, ki jo je nosil Vencelj Perko. Nekaj bivših voditeljev Albin Gosar in Peter Arnež sta tedaj zapustila JSZ in postala voditelja klerofašistov ZZD, za seboj sta potegnila predvsem krščanske delavce na Javorniku. Kljub temu pa je Perkova lista na volitvah zmagala in Perko je postal župan na Koroški Beli. Mislim, da je bil edini komunistični župan izvoljen na občinskih volitvah 1936. Poglejmo si že zaključno dejanje tega prvega ljudsko frontnega povezo­ vanja na Jesenicah. Konec leta 1936 je KID odpovedala kolektivno pogodbo svojemu delav­ stvu. Znova je zaživela dejavnost (MAO). Sklical je več zborovanj vsega je­ seniškega delavstva. Dne 17. januarja 1937 so jeseniški kovinarji priredili v Delavskem domu shod, na katerem so govorili člani MAO, ne pa ZZD. Po­ stavili so svoje zahteve in izražali odločnost vztrajati v borbi in poudarjali potrebo po enotnosti delavstva (Pukšič, od vidnih voditeljev sta govorila tudi 7 7 п е г к ° ÌIL d r ' A l e Š S t a n o v n i k - 2 3 P r i pogajanjih delavstva s podjetjem je LlD, ki se je tudi udeležila zahtevala prosto za vse cerkvene praznike in bila pripravljena v svoji »katoliški vnemi« popustiti tudi pri delavskih plačah, v. J S Z J e b i l ° t o z e l ° nerodno, če bi se temu ne priključila, bi ji nasprotniki TC^T z a n e m a r J a n J e krščanske vere. Toda na sestanku krajevne organizacije JöZ Jesenice so se krščanski socialisti odločili pustiti ob strani vprašanje praznikov in se odločno zavzeli za osnovno delavsko zahtevo po zvišanju " Podatki iz Slovenca, 26. oktobra 1936. j * Slovenec, 1. novembra 1936. и D e . [ a T s k a pravica, 21. januar ja 1937. 'ovanju jSZ.T t e h n i č n e « a m u z e J a Železarne Jesenice. Poročilo konfidenta Varnostne službe KID o zbo- 9 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Pogajanja so 24. februarja pripeljala do nove kolektivne pogodbe, ki je v temelju spremenila svoje dotedanje kolektivne pogodbe. Sistem nove po­ godbe je bil narejen po vzoru razvitih industrijskih dežel, kjer se je bil dobro obnesel. Nova pogodba je prinesla drugačno razdelitev delavstva na kvali­ fikacijske skupine, pri čemer so upoštevali usposobljenost (izobrazbo) in konkretno delo, ki ga opravlja. Pogodba je določala sporazumno računanje akordnih postavk (podjetje + delavski predstavniki) in dajala delavcem prvič v zgodovini podjetja pravico do plačanega letnega dopusta. Dolžina ni bila velika od 4 do 8 dni, odvisno od delovne dobe. Toda pomenila je velikanski novum v delavski zavesti." Pogodba delavstvu ni dala vsega, ker je zahtevala in zvišala plače, po­ menilo pa je vseeno zanj velik napredek. Jasno je, da to izboljšanje ni bilo dar podjetja, ampak si ga je delavstvo priborilo s svojo odločnostjo, enot­ nostjo, zavestnostjo in organiziranostjo, ki se je pokazala kot velika sila, s katero bo moralo podjetje vse bolj računati. Takšna delavska enotnost pa je postala vse bolj nevarnost za vladajoče kroge JRZ, ki so se kot smo že omenjali spečali z nekdaj liberalnim kapitalom KID. Začeli so najostreje nastopati proti JSZ in očitno podpirati ZZD. Ravno tako pa so proti delavskemu povezovanju, pri katerem so se krepile leve sile, nastopali desni voditelji SMRJ v Beogradu, Ljubljani in njihovi ekspo­ nenti na Jesenicah. Že decembra 1936 so zahtevali izstop jeseniške SMRJ iz (MAO). Za volitve delavskih zaupnikov 11. marca 1937 niso hoteli iti skupaj z levičarji SMRJ in so postavili svojo disidentsko listo. Toda levica SMRJ je odnesla odločno zmago, dobila je 56 % glasov vsega delavstva, drugi po moči so ostali krščanski socialisti JSZ 22%, popoln polom pa so doživeli desni socialisti in nova iklerofašistična ZZD.2 6 Žal pa je bilo to zmagoslavje naprednega delavstva le kratko. Sredi marca 1937 je JRZ tako pritisnila na JSZ, da je morala ta začasno opustiti nove akcije za povezovanje z delavsko levico.27 Še huje p a je bila prizadeta sama delavska levica. Konec marca 1937 je centralni odbor SMRJ izključil iz svojih vrst na Jesenicah Ignaca Kralja in Venclja Perka. KID pa ju je vrgla iz službe.28 2 5 Delavska pravica. 11. marca 1937. 2 6 Delavska pravica, 4. aprila 1937. 2 7 AIZDG, fond JSZ, fase. La M. 4. 2S Vencelj Perko, Ustanovni kongres Komunistične partije na Čebinovem, str. 30—31. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? 9 5 Z u s a m m e n f a s s u n g DIE ERSTE VEREINIGUNG DER VOLKSFRONT IN JESENICE (1935-1937) Der Autor schildert in der Abhandlung die erste Vereinigung der Volksfront in Jesenice, einem typischen Arbeiterort in Slowenien. Die Arbeiterschaft in Je­ senice war in drei Gewerkschaften gespalten: in die sozialistische, die christlich­ soziale und die nationalistische. Vom Beginn des Jahres 1935 an gewannen die Lin­ ken (vorwiegend die Kommunisten) viel Einfluß in der sozialistischen Gewerkschaft, die bis dahin eine sektiererische Politik geführt hatte. Die Kommunisten zeigten einen neuen vom Sektierertum freien Geist und sie bemühten sich sehr um die Einheitsfront der Arbeiter. Ihre Ansichten und Bemühungen fanden ein breites Ver­ ständnis bei der zweitgrößten christlich-sozialen Gewerkschaft. Das Resultat der Bestrebungen nach einer Einheitfront war eine gelungener Streik im Hüttenwerk KID im Juli 1935. Die geeinte Arbeiterschaft zwang die Führung des Unternehmens, einen für die Arbeiterschaft viel günstigeren Kollektivvertrag zu unterschreiben. Für die Ueberwachung des Vertragsvollzuges bildeten im Sommer 1936 alle drei Gewerkschaften einen paritätischen Ausschuß (MAO). Er organisierte viele Ver­ sammlungen, auf denen die Einhaltung des Vertrages gefordert und von der pro­ faschistischen Regierung die Sicherung der Freiheit für die demokratischen Gewerk­ schaften verlangt wurde. Die rechts orientierten Führer in der Zentrale der so­ zialistischen Gewerkschaften schlossen im Frühjahr 1937 alle Linken in Jesenice aus der Gewerkschaft aus. Gleichzeitig zog die reaktionäre »klerikale Partei« einige Weigerer aus der christlich-sozialen Gewerkschaft auf ihre Seite. Die nationalisti­ schen Gewerkschaften fügten sich der Führung des Unternehmens. So war die Arbeiter-Einheitsfront im Frühling 1937 für eine Zeit zerschlagen. In seiner Abhandlung richtet der Autor die Aufmerksamkeit auch auf einen gelungenen Volksfrontblock, der die Sozialisten, Kommunisten und christlichen So­ zialisten für die Gemeindewahl in Jesenice im Oktober 1936 vereinigte und der nur um ein Geringes den Sieg verfehlte. 9 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (letos izide že njen 47. letnik) objavlja prispevke, k i niso zanimivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir slovenske zgodovine. CZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor­ ske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor, Partizanska 5. 9? ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 97-118 I v a n K r i ž n a r OBOROŽENA VSTAJA 1941. LETA IN DELEŽ JESENIC V NOB NA GORENJSKEM Referat ma XVIII. zborovanju sloven­ skih zgodovinarjev, Kranjska gora— Jesenice, 29. sept.—2. okt. 1976 Pogoji za uspešen razvoj NOB v jeseniškem kotu so se v posameznih letih nemške okupacije močno razlikovali, zato je tudi njegova intenzivnost močno nihala, glede na to pa se je spreminjala tudi ocena o tem, kolikšen delež so imele Jesenice v NOB na Gorenjskem. Vstaja v jeseniškem kotu m boji v prvem letu so v glavnem ocenjeni kot uspešni, v poročilih za kasnejša leta pa najdemo kritiko, da prešibke organizacije NOG in partizanske enote niso uspele zadržati borbenosti delavstva na začetni ravni, ga dvigniti k sploš­ nemu uporu in z enim ali nekaj mogočnimi zamahi iztrgati iz rok okupatorju Gorenjsko ali pa vsaj njen gorati del. Slovensko vodstvo NOB je menilo, da bi organizatorji vstaje in partizani glede na razmeroma številen proletariat in njegove borbene akcije pred vojno, zlasti pa glede na silovitost vstaje konec julija in v začetku avgusta 1941 tak načrt mogli uresničiti, če bi začeti boj nadaljevali še z večjo odločnostjo in preprečili okupatorju, da bi mogel zbrati večje sile in prevzeti bojno iniciativo. Taka ocena ni veljala le za Jesenice, temveč v precejšnji meri za vso Gorenjsko, le da sta nasprotji med oceno prvega obdobja in oceno razvoja v naslednjih letih za jeseniški kot še mnogo izrazitejši. . . . . ^у-, Tej oceni mnogi gorenjski in zlasti jeseniški partizani in aktivisti ur oporekajo, češ da so jo napisali ljudje, ki niso dovolj poznali takratnih razmer na tem ozemlju. Gorenjski se okupator namreč zaradi strateških, go­ spodarskih in političnih razlogov ni hotel odreči, čeprav ga je to stalo precej naporov, sil in žrtev. Zlasti se okupator ni hotel odreči pomembnim komuni­ kacijam in industrijskim središčem, med katerimi so bile Jesenice največje in so zaradi stopnjevanega zavezniškega bombardiranja industrijskih centrov v Nemčiji ostale sicer majhen, a ne povsem nepomemben člen v nemški proizvodnji, mesto, ki mu je angloameriška aviacija vse do zadnjega pri­ zanašala prav zato, ker je bilo na ozemlju njihovih vojnih zaveznikov. Iz strateških, političnih in gospodarskih vzrokov si je tudi vodstvo NOB pri­ zadevalo okupatorju to ozemlje iztrgati. Z osvoboditvijo Gorenjske bi nastala razpoka na sami meji med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo, kar bi omogočilo hitrejši razmah NOB tudi na Primorskem, kar pa bi bil za oku­ patorja prehud politični poraz, da bi ga smel dopustiti. Zato je postala Go­ renjska z jeseniškim kotom poleg Ljubljane ena najpomembnejših postavk v načrtih slovenskega vodstva NOB in prizorišče hudih spopadov in merjenja moči, nato pa sta obe bojujoči se strani iskali novih taktičnih oblik, da bi to ozemlje obvladali. Ta prizadevanja so privedla v kasnejših letih do stanja, 7 Zgodovinski časopis 98 _ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1 9 " ko je NOV obvladovala gorati svet in napadala komunikacije v dolini in je NOG prodiralo s svojimi ilegalnimi organizacijami v mesta, od koder je pri­ tegovalo v boj ljudi, ki so jih zasedbeni organi izkoriščali kot delovno silo in poizkušali moške mobilizirati v nemško vojsko, okupator pa si je z okrep­ ljenimi enotami prizadeval to preprečiti, obdržati vsaj komunikacije in mesta in zbrati od časa do časa večje sile in z njimi prodreti na osvobojeno ozemlje, s čimer je hotel NOB na Gorenjskem vsaj omejiti, ker ga povsem zatreti nikoli ni mogel. V knjigi prvoborca Franca Konobi ja »Pod Možaki jo in Karavankami so se uprli«, v delu » Jeseniško-bohinjski odred« Mileta Pavlina, dalje v delu Ivana Mohoriča »Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem«, v jeseniškem zborniku »Jeklo in ljudje« ter v drugih zgodovinskih pregledih NOB ter spo­ minskih zapisih najdemo sicer orise razvoja NOB na Jesenicah in v njihovi okolici, vendar bo šele po skrbni preučitvi vsega ohranjenega dokumentar­ nega in spominskega gradiva mogoče utemeljeno pojasniti, ali Gorenjci res niso znali izbrati najuspešnejših oblik boja in v koliki meri je zapadel jese­ niški proletariat oportunizmu oz. popustil pred okupatorjevim terorjem ali pa so bili načrti osrednjega slovenskega vodstva NOB glede na razmere na Jesenicah in Gorenjskem res prezahtevni, da bi jih v takratnih razmerah mogli prebivalci teh krajev uresničiti. Čeprav bi bilo treba za razumevanje začetkov in razvoja NOB v jese­ niškem kotu uvodoma pojasniti tako geografski položaj kot tudi strateški, gospodarski in družbenopolitični značaj Jesenic pred fašistično okupacijo, se bom zaradi skopo odmerjenega časa omejil samo na okvirni oris julijske vstaje v jeseniškem kotu in decembrske vstaje na Gorenjskem v letu 1941, nato pa bom opozoril na nekatere probleme razvoja NOB v kasnejših letih. Omenim naj le, da so imele Jesenice pred nacistično okupacijo značaj obmejnega industrijsko-prometnega središča, ki je vsrkavalo vase odvisno delovno silo iz vsega pretežno kmečkega gorenjskega kota, da pa je mesto Jesenice s 5.097 prebivalci1 ostalo majhno, čeprav so samo železarski obrati na Jesenicah in Javorniku zaposlovali 4.922 ljudi.2 Že to nam pove, da so mnogi jeseniški železarji stanovali na svojih domovih na podeželju, od koder so se vsak dan vozili v železarno na delo. Miselnost in nazore kmečkih ljudi so prinašali novi delavci s podeželja v tovarno, vendar so tu hitro dobivali smisel za organizirano dejavnost v večji delovni skupnosti, v njih so rasle potrebe po višjem materialnem in kultur­ nem standardu, starejši jeseniški proletariat pa jih je vsebolj pritegoval v razredni boj. Zaradi različnega socialnega izvora in vpliva meščanskih strank so bili delavci včlanjeni v različnih strokovnih organizacijah, vendar se je v njih krepila razredna zavest in z delovanjem komunistov v strokovnih or­ ganizacijah tudi akcijska enotnost. Ta se je manifestirala tako v stavkovnem in mezdnem gibanju kot tudi na veliki proslavi kovinarjev in drugih delav­ skih nastopih, pa tudi z zmago liste Zveze delovnega ljudstva Slovenije pri volitvah v občinski odbor Koroška Bela, kjer je bil izvoljen prvi ljudsko- frontni župan Vencelj Perko. Akcijska enotnost jeseniških železarjev je rasla v boju za skupne razredne interese proti tujim pronacističnim kapitalistom, lastnikom Kranjske industrijske družbe. Zato so se že pred napadom faši­ stičnih sil tudi na Jesenicah stopnjevali razredni, politični in nacionalni kon- 1 Mile Pavlin, Jeseniško-bohinjski odred, str. 13. 2 Ivan Mohorič, Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, 2. knjiga, str. 419. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 9 9 flikti, pri čemer so bili na eni strani slovenski in nemški lastniki kapitala in pr»nacistični višji uradniki, na drugi strani pa velika večina slovenskih delavcev jeseniških železarjev. Zahteve po demokratizaciji družbenopolitič­ nega življenja in odločni obrambi Jugoslavije pred vse bolj agresivnim fašiz­ mom so železarji ponesli v sleherno naselje jeseniškega kota. Odločno protifašistično razpoloženje so Jeseničani izpričali na zborovanju 27. marca 1941, po napadu na Jugoslavijo pa je odšlo v vojsko 60 prosto­ voljcev.3 Krajevni narodni svet, ki ga je 7. aprila ustanovil klerikalni jese­ niški župan Valentin Markež iz zastopnikov legalnih političnih strank, de­ lavskih strokovnih organizacij ter gospodarskih korporacij, pa je opozarjal prebivalce, naj ostanejo mirni in jim prepovedal uporabo orožja. Jeseniški župan je 11. aprila pozdravil italijanskega polkovnika, mu zagotovil lojalnost prebivalstva in apeliral na harmonijo med zasedbenimi četami in ljudmi v okupiranih krajih. Ko pa je italijanska vojska zgradila zasilne mostove, so se 19. aprila pripeljali na Jesenice nemški zasedbeni organi in prevzeli oblast.4 Nemški okupacijski organi so takoj po prihodu zaprli nekdanje borce za severno mejo in člane Narodne odbrane, v naslednjih dneh pa še druge naj­ bolj znane narodnjake,5 nato pa z izredno pedantnostjo začeli izvajati načrt, da bi zasedeno ozemlje čimprej ponemčili in na njem štrli politične nasprot­ nike ter ga tako usposobili za priključitev k tretjemu rajhu. Nagla kapitulacija jugoslovanske vojske in nacistična okupacija ter raz- narodovalna politika zasedbenih organov so bile tudi za jeseniške kovinarje težak udarec. Najprej so se znašli komunisti, ki so začeli zbirati orožje, raz­ krivati nacistično demagogijo ter kazati ljudem perspektivo v oboroženem narodnoosvobodilnem boju. Partijska organizacija je imela ob kapitulaciji v železarni 24, med železničarji pa 5 članov,* po podatkih Janeza Mlakarja pa je bilo na Jesenicah ob sovražnikovi okupaciji okrog 50 članov.7 Komuni­ stična partija je imela številne pristaše, ki so jo pri pripravljanju upora podpirali. Misel na upor so pri ljudeh budili tudi levi socialisti, krščanski socialisti ter člani Sokola. Vencelj Per ko se spominja, da je po navodilih Borisa Kidriča v dneh okrog 1. maja 1941 sklical sestanek vodilnih jeseniških komu­ nistov in nekaterih njihovih somišljenikov. Obvestil jih je, da se pripravlja oborožen upor in je zato treba zbrati čimveč orožja, ki ga je ob razsulu pustila na Gorenjskem jugoslovanska vojska, in navezati stike z zastopniki delavskih strokovnih organizacij.8 Vesti o tem, da se pripravlja upor, so ko­ munisti in drugi delavci hitro raznesli na svoje domove po vsem zahodnem delu Gorenjske, kar je pri prebivalstvu dvignilo samozavest in preprečilo učinkovitost nacistične demagoške propagande. Nemški okupator se je zavedal pomena Jesenic za ves zahodni gorenjski kot. Ocenil je, da je 19% prebivalstva komunistično nastrojeno.9 Zato je že v maju aretiral z drugimi delavskimi voditelji in narodnjaki tudi nekaj ko­ munistov, med njimi 17. maja tudi Venclja Perka, čeprav je CK KPS svoje člane že pred tem opozarjal, da jim grozi aretacija. Medtem ko je okupator nekatere komuniste kmalu izpustil, pa je najbolj znane odvedel v taborišče 3 Izjava Alojza Tisova, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 4 Franc Konobelj-Slovenko, Jeseniška dolina 1941, Jeklo in ljudje, L, str. 355—561. 5 Cvetko A. Kristan, Niso jim prizanesli, Tovariš, 1951, str. 5. 6 Parti ja med NOB v jeseniškem kotu 1941, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 7 Janez Mlakar, spomini, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 8 Ustna izjava Venclja Perka dne 25. 9. 1976. 9 Poročilo orožniškega okrožja Radovljica z dne 4. 5. 1941 namestniku šefa civilne uprave, arhiv 'ZDG, fase. 22/1/1. J ° e ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 v Krautu, od koder je Vencelj Perko s štirimi tovariši v začetku avgusta 1941 pobegnil nazaj na Gorenjsko.10 Ker so se aretacije ponavljale, so prvi trije komunisti že v maju zapustili dom in delovali kot ilegalci. Zaradi teh aretacij, nezaupanja med predstavniki posameznih skupin in še nekaterih drugih vzro­ kov, ki pa niso dovolj raziskani, je prišlo na Jesenicah kljub velikim simpa­ tijam, s katerimi so sprejeli ljudje organizacijo Protiimperialistične oz. Osvo­ bodilne fronte, do ustanovitve odborov, sestavljenih iz zastopnikov ustanovnih skupin OF, šele v avgustu ali septembru 1941. leta.11 Konec maja je po navodilih CK KP J ustanovil Lojze Kebe iz komunistov vojnorevolucionarni komite v jeseniškem okrožju. Ta je začel pod vodstvom bivšega španskega borca Jožeta Gregorčiča pripravljati vstajo.12 Ko se je iz zapora vrnil Viktor Kejžar, je postal sekretar OK KPS Jesenice, ki je po­ novno obvestil vse komuniste, da jim preti aretacija. Zato se je večina komu­ nistov in nekaj levih socialistov aretacijam po 22. juniju izognila. Zbrali so se T dveh skupinah, ena na Mežaklji, druga pa v Hrastniku nad Koroško Belo. Ko je nemška policija dobila spisek krščanskih socialistov, ki so se tudi pripravljali na upor in vabili k sodelovanju tudi nekdanje voditelje JRZ, ki pa se pozivu niso odzvali,13 se je aretaciji izognilo tudi nekaj krščanskih so­ cialistov, ki so se z enim komunistom zbrali v posebni partizanski skupini. Ko pa je prve dni julija začel okupator z izgonom družin izobražencev in nekaterih drugih vplivnih narodnjakov, so se jeseniškim partizanom pri­ družili tudi člani Sokola. Ob vprašanju odhoda v partizane in skupnega boja vseh protifašistov proti okupatorju se je začela diferenciacija tudi znotraj po­ sameznih predvojnih skupin in delavskih strokovnih organizacij. Zdaj se je pokazalo, kdo je resnično pripravljen sodelovati v boju in kdo se temu boju izmika.14 Že prvi val deportacij je do kraja razkril načrte okupatorja, da tudi na Gorenjskem ni več mesta za Slovence, in okrepil splošno prtinemško razpo­ loženje prebivalstva, ki je opuščalo delo, kar je celo pri nekaterih nemških uradnikih povzročilo strah pred možnostjo splošnega upora.1 5 Poveljnik nemške žandarmerije pri šefu civilne uprave na Bledu je že 3. julija spoznal, da se orožništvo upornikom ne more odločneje upreti, zato je prosil poveljnika 181. rezervnega policijskega bataljona, da uporabi proti njim operativne policijske sile, ki jih ima na Jesenicah.16 Čeprav partizanske skupine v gozdovih okrog Jesenic v juliju še niso izvajale akcij, pa je že njihov obstoj okrepil pripravljenost jeseniških kovi­ narjev za sodelovanje v uporu. Zato so vodilni jeseniški komunisti sredi julija sklenili, da bodo skupno z vodstvi delavskih strokovnih organizacij in levih kril predvojnih političnih strank ustanovili odbore OF, ki naj jih sestavljajo trojke ali peterke, sestavljene po paritetnem načelu. Dogovorili so se tudi o zbiranju materialnih sredstev za partizanske enote in podporo družinam, ka­ terih hranilci so bili v zaporih oz. v partizanih.1 7 Na Gorenjskem je bilo ne- 10 Ustna izjava Venclja Perka dne 25. 9. 1976. 11 Franc Konobelj-Slovenko, Jeseniška dolina 1941, Jeklo in ljudje, I., str. 368. 12 Ivan Bertoncelj-Johan, Ljudska vstaja v zgornjem delu Gorenjske leta 1941, Prispevki za zgo­ dovino delavskega gibanja, 1961, 1—2, str. 374. 13 Delo parti jske organizacije v letu 1941 na Jesenicah, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 14 Ustna izjava Aleša Jelenca dne 25. 9. 1976. 15 Spomenica dr. Oskarja Kalteneggerja, uslužbenca pri šefu civilne uprave na Bledu, arhiv IZGD, fase. 10O3/IV/3. 1 4 Ukaz poveljnika žandarmerije pri šefu civilne uprave z dne 3. 7. 1941 rezervnemu policijskemu bataljonu 181, Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI. del, 1. knjiga, str. 254 — (odslej citirano Zbornik dokumentov in podatkov). " Franc Konobelj-Slovenko, Jeseniška dolina leta 1941, Jeklo in ljudje, I, str. 368 in 369. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 i O i zaupanje med predstavniki posameznih ustanovnih skupin OF zelo veliko; najraje se je vsaka skupina zase vezala na komuniste, ki so le težko vzpo­ stavljali tudi direktne stike med krščanskimi socialisti in člani Sokola. Čeprav odbori OF sprva niso bili organizirani tako kot v Ljubljani, je ideja upora dokaj množično živela med prebivalstvom Gorenjske, ki se je navezovalo na člane in simpatizer je KP in skojevce ter z njimi sodelovalo v različnih akcijah, s čimer se je aktivno vključevalo v NOB in odhajalo v partizanske enote.18 Jeseniške partizanske skupine so se po sklepu posvetovanja gorenjskih organizatorjev vstaje 20. julija 1941 na Malem Gregorjevcu na Jelovici, kjer so pripravili načrt za vstajo na vsem ozemlju Gorenjske, 29. julija združile v Cankarjevo četo, ki je ob ustanovitvi štela 35 partizanov in 4 partizanke,1 9 že v naslednjih dneh pa se ji je pridružilo še nekaj novih borcev. Po prvi diverzantski akciji na most v Mostah se je Cankarjeva četa i. avgusta spo­ padla z Nemci na vzhodnem pobočju Mežaklje, kjer je izgubila dva borca. To je bil prvi oboroženi spopad med partizanskimi in nemškimi enotami na Gorenjskem. Zaradi nameravanega skupnega napada gorenjskih partizanov na zapore v Begunjah, kjer so nacisti v besu, ker jim ni uspelo v kali uničiti partizanov v gozdovih, 2. avgusta ustrelili prve štiri talce,20 je odšla Cankar­ jeva četa s sedmimi gorjanskimi partizani na Jelovico, dva njena borca pa sta odšla v Gornjesavsko dolino in tam izvedla prve diverzantske akcije. Iz Cankarjeve in jelovške čete je bil 5. avgusta na Jelovici ustanovljen Cankar­ jev bataljon. Pozivu za sodelovanje v napadu na begunske zapore, ki so po­ stali za Gorenjce pojem okupatorjevega nasilja, se je odzvalo v vaseh pod Jelovico več desetin novih borcev, z osvoboditvijo zaprtih aktivistov v Be­ gunjah pa bi se vrste gorenjskih partizanov več kot podvojile. O pripravah za napad na nemško posadko v Begunjah pa je zvedel okupator, preprečil Cankarjevemu bataljonu prehod čez Savo in z okrepljenimi silami razbil pravkar ustanovljeni storžiški partizanski bataljon. Cankarjev bataljon se je nato utaboril sredi Jelovice, kjer se je nameraval organizacijsko utrditi. Nem­ ške enote pa so ga zasledovale in se 8. avgusta z njim spopadle. Ko so začeli Nemci bataljon obkoljevati, se je umaknil na Novakovo Jelovico. Trije borci Cankarjeve čete so padli, trije so se vrnili domov, devetnajst pa jih je skrivaj odšlo v Ljubljano.21 Prvi boji med partizani in nemškimi enotami so pokazali, da bo okupator storil vse, da bi upor zatrl; okrepil je svoje enote na Gorenjskem še z orožni- štvom, dvema policijskima bataljonoma in vojaškimi oddelki. Če upoštevamo, da so enote nemške vojske prišle na Gorenjsko na izrecno prošnjo šefa civilne uprave in da je vojska odstopala svoje enote samo v zelo nujnih primerih, potem moremo reči, da so bile takrat na Gorenjskem razmere res izjemne.22 S tem je nemški okupator še povečal premoč v orožju in vojaški tehniki. Posluževal se je sicer redkih, a nevarnih domačih izdajalcev in izkoriščal gosto omrežje komunikacij za hitro premeščanje in koncentracijo svojih enot. Ker je štab Cankarjevega bataljona presodil, da bi bataljon v takih razmerah ne mogel ostati dalj časa neopazen, temveč bi pritegnil nase močne sovraž- 18 Pismena izjava Mire Svetina dne 14. 10. 1976, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 19 Franc Konobelj-Slovenko, Pod Možakljo in Karavankami so se uprli, str. 109. 2 0 Tedensko poročilo propagandnega urada Bled z dne 4. 8. 1941 državnemu propagandnemu uradu Koroške v Celovcu, arhiv IZDG, fase. 10O3/IV/2. 2 1 Vprašalne pole za partizane iz leta 1941, arhiv IZDG. 2 2 Telefonsko sporočilo višjega vodje SS in policije v XVIII. vojnem okrožju šefu civilne uprave na Bledu, Ivan jan, Nekaj posebnosti NO'B na Gorenjskem s poudarkom na dražgoško bitko, referat na XVI. zborovanju zgodovinarjev v škofji Loki 4. 10. 1972. 1 0 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 nikove sile, ki jim zaradi neizkušenosti in slabe oborožitve ne bi bil kos, je poslal Cankarjevo četo z Novakove Jelovice nazaj v kraje okrog Jesenic z nalogo, da se tam razdeli na več skupin, ki bodo z manjšimi, a številnimi akcijami nenehno vznemirjale in utrujale sovražnika in mu preprečevale kon­ centracijo. Poznavanje domačega terena in razmer zlasti p a ljudi, naj bi olaj­ šalo dejavnost posamezne partizanske skupine in pridobivanje novih borcev in sodelavcev. Temu načrtu v takratnih razmerah ni bilo mogoče oporekati, saj se je izkazalo, da so se partizanske skupine, razen ob večji nemški hajki v drugi polovici septembra na Pokljuki, spretno izogibale sovražnikovemu zasledovanju in se do 20. oktobra okrepile s 16 novimi borci.23 Minirale so naprave, ki so z vodo in električno energijo napajale železarno in požgale žago in skladišče lesa na Plavžu. Ko je okupator sredi septembra zvedel, da nameravajo partizani razstreliti najobčutljivejše naprave v železarni in jo s tem za dalj časa onesposobiti za obratovanje, je objekte zastražil s 60 možmi tovarniške straže in 1. četo 922. bataljona deželnih strelcev,24 kar je zavrlo nadaljnje akcije majhnih partizanskih skupin. Že sam načrt za akcije partizanov je torej odtegnil iz nemškega. zaledja in drugih bojišč okrog 200 sovražnikov. V boju proti okrepljenim okupacijskim enotam je bilo treba doseči po­ polno enotnost slovenskega prebivalstva. Akcije majhnih partizanskih skupin in ilegalnih organizacij NOG, so mogle biti spričo boljše oborožitve okupacij­ skih sil in možnosti njihovega hitrega premeščanja uspešne samo v primeru, da za sile, ki so akcije pripravljale, okupator ni zvedel. Da bi v kali zatrli narodno izdajstvo, so partizani justificirali nekaj izdajalcev, za kar so padli prvi talci tudi iz jeseniškega kota. Napačno bi bilo soditi, da te sovražnikove represalije niso imele zastraševalnega učinka, čeprav so hkrati izzivale vse hujše sovraštvo do okupatorja. Našteti okupatorjevi ukrepi so vplivali na zmanjšano aktivnost partizanov, hkrati pa so pospešili razpredanje široke mreže O F v jeseniškem kotu. Partizani so se dobro zavedali, da je treba kljub žrtvam v boju vztrajati, kajti žrtve bi bile še večje, če bi uspelo okupatorju upor zatreti in uresničiti načrt o množičnem izgonu slovenskega prebivalstva z Gorenjske. Ljudi je bilo treba prepričati, da samo odločen in organiziran boj vseh patriotov more zmanjšati število žrtev. To nalogo je uspešno opravljala ilegalna literatura, ki so jo razmnoževali v tehniki OK KPS na Javorniiku. Razen letakov je tehnika razmnoževala tudi radijska poročila in Slovenskega poročevalca, ki je prihajal iz Ljubljane. Ta literatura je mnogo pripomogla k širjenju OF. 2 5 Za uspešno nadaljevanje boja je bilo treba tudi v jeseniškem kotu usta­ noviti močne terenske organizacije NOG. Zaradi aretacij in odhoda 28 članov KPS in 8 članov SKOJ v Cankarjevo četo je ostalo v jeseniški dolini le malo komunistov. Ozkost pri sprejemanju novih članov je ovirala obnovo partij­ skih celic in skojevskih grup, čeprav je ugled KPS med jeseniškimi kovinarji ob vstaji močno porasel. Okrožni komite KPS Jesenice, ki ga je po aretaciji Venclja Perka in vrnitvi iz zapora vodil Viktor Kejžar,26 je moral poskrbeti, da so ostale partizanske skupine po prvih nemških udarcih še naprej aktivne in da borbenost prebivalstva zaradi ostrih okupatorjevih represalij ni omahnila. 23 Vprašalne pole za partizane iz leta 1941, Jeseniška četa, arhiv IZDG. # , 2 4 Dopis žandarmerijske postaje Jesenice z dne 19. 9. 1941 policijskemu komisarju v Radovljici, arhiv IZDG, fase. A. 2 3 Franc Konobelj-Slovenko, Jeseniška dolina leta 1941, Jeklo in ljudje, L, str. 372 in 375. 2 6 Ustna izjava Venclja Perka dne 25. 9. 1976. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 103 S pomočjo partijskih aktivistov, ki jih je poslal.na Gorenjsko CK KPS, je v avgustu in septembru ustanovil okrožni odbor O F . V njem sta bila dva za­ stopnika KPS, trije zastopniki Sokola in dva zastopnika krščanskih sociali­ stov. Prvi sekretar je bil komunist Jože Strlekar.2 7 Na paritetni osnovi so ustanovili na Jesenicah tudi mestni odbor OF, v nižje odbore, ki so jih usta­ novili v posameznih ulicah in okoliških vaseh, pa so se vključevali ljudje ne glede na predvojno politično pripadnost. Na Jesenicah je delovalo osem takih področnih odborov OF, štirje na Javorniku2 8 in eden na Koroški Beli.29 Vsak član odbora je imel svoje delovno področje in je z organizacijo pove­ zoval pristaše OF v svojem naselju ali v tovarni. Tako se je že jeseni 1941 oblikovala razmeroma gosta mreža trojk in peterk aktivistov in članov OF, 3 0 ki so delovali tudi v vseh obratih železarne. V nekaterih obratih je bila orga­ nizacija tako močna, da so delavci javno zbirali prispevek za OF. Dejavnost odborov OF pa se ni omejevala le na zbiranje denarnih in materialnih sred­ stev za partizane in ljudi v zaporih ter njihove družine, pač pa so odbori OF skrbeli tudi za propagando in organizirali sabotaže, zlasti pri izdelavi materiala, ki ga je naročala nemška vojska. Razen delavcev je OF zajela tudi nekatere nameščence in zdravnike,3 1 na podeželju pa tudi kmete in obrtnike. Sprva se je v odbore OF vključevala tudi mladina, v jeseni pa so začeli ustanavljati posebne mladinske odbore, ki so jim dajale skojevske grupe veliko borbenost, po mnenju starejših komunistov pa so delovali premalo konspirativno. Partijski aktivisti Stanko Žagar in njegov sin Stane, Tomo Brejc in Mira Kebe, zlasti pa Lojze Kebe so si v jeseni 1941 močno prizadevali, da bi postale po vzoru Ljubljane organizacije OF tudi v jeseniškem kotu res množične in še bolj aktivne, zlasti pa, da bi poslale čim več ljudi v partizanske enote. Povečano aktivnost organizacij OF so zabeležili tudi okupacijski organi. Orožniška postaja Jesenice je konec novembra poročala, da delavci zaslužijo manj kot so pred vojno in kažejo očitne znake nezadovoljstva, kar odpira vrata komunistični propagandi.3 2 Orožniki so našli 1. decembra 1941 med Jesenicami in Javornikom na žici obešeno slovensko zastavo s peterokrako zvezdo, po ulicah pa raztresene letake I O O F s pozivom, naj ljudje med 7. in 8. uro v znak pripadnosti O F ne hodijo na ulice ali v lokale.33 Plebiscitarna akcija je 1. decembra na Jesenicah dobro uspela. Člani SKOJ so razobesili zastave tudi na poslopju telovadnega društva na Javorniku, pa tudi na Kal­ variji in na Mežaklji, kjer so bili na skalah daleč vidni napisi »SSSR«.34 Edvard Kardelj je 29. 3. 1942 sporočil Titu, da je O F držala na Gorenjskem množice skoraj tako v svojih rokah kot v Ljubljanski pokrajini in da so bile tudi na Jesenicah skoro prav takšne množične akcije kot v Ljubljani.35 Medtem, ko se je na Jesenicah in v okoliških naseljih razraščala organi­ zacija OF, pa so partizani odšli iz jeseniškega kota. Štab Cankarjevega ba­ ls E r a n c Konobelj-Slovenko, Jeseniška dolina leta 1941, Jeklo in ljudje, L, str. 374. Franc Konobelj-Slovenko, Pod Možakljo in Karavankami so se uprli, str. 104. " Ustna izjava Aleša Jelenca dne 25. 9. 1976. 3 0 Isto. H т ч Г а " с K o n ° l ) e l i-Sl 'Ovenko, Pod Možakljo in Karavankami so se uprli, str. 117. ririi D o P ^ žandarmerijskega okrožja Radovljica z dne 27. 11. 1941 komandantu orožništva pri šefu ««Ine uprave, arhiv IZDG, fase. 24/II/4. IZDQ33 D '°Pis orožniške postaje Jesenice z dne 1. 12. 1941 političnemu komisarju v Radovljici, arhiv ,V_ " Poziv okrožnega odbora OF Jesenice za praznovanje 1. decembra, opomba 2. Dokumenti liud-S Ke revolucije. I., str. 196 in 197. ппЛ„*15 P i s m o Edvarda Kardelja z dne 29. 3. 1942 Titu o položaju v Sloveniji. Zbornik dokumentov in i^aatkov . . ., v i . del, 2. knjiga, str . 73. 1 0 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 taljona je spoznal, da so partizanske skupine jeseniške čete, ki so v jeseni prerasle v vode, zaradi neprestanega zasledovanja in nemških represalij po­ pustile v akcijah in bi z nastopom zime mogle postati sovražniku lahek plen. Na Jesenicah so ostali samo sekretar Okrožnega komiteja KPS Viktor Kejžar, sekretar Okrožnega odbora OF Karel Preželj in trije starejši bolehm bora, vsi drugi partizani pa so se spet združili v jeseniško četo, ki je 25. oktobra prigazila v zasneženo bataljonsko taborišče na Mohorju. Večja partizanska enota je pri borcih spet ustvarila občutek moči in jim povrnila samozavest. Štab bataljona je pravilno sodil, da Nemci najbrž ne bodo iskali partizanov na hribu sredi Gorenjske nedaleč od Kranja. Z Mohorja so hodile skupine partizanov v drzne akcije v dolino; naj omenim samo zaplembo živil v Za- pužah in Dupljah in prevoz partizanov s kamioni po glavni cesti skozi močno zastraženi Kranj, zlasti pa številne akcije v Škof ji Loki in Selški dolini, kjer so pri domačinih partizani dobili tudi nekaj orožja. Začasna odsotnost parti­ zanov je okupatorja v jeseniškem kotu nekoliko uspavala, tako da je z začet­ kom decembra opustil straženje železniških objektov na območju orožniških postaj Kranjska gora, Dovje in Bohinjska Bela.36 V resnici je bilo to samo zatišje pred množično vstajo. Odsotnost Cankarjeve čete je vplivala tako na priprave, zlasti pa na potek decembrske vstaje na Jesenicah. Čeprav bi bila njena prisotnost v go­ renjskem kotu prav takrat izredno potrebna, pa so organizatorji vstaje imeli z njo mnogo širše načrte. Potem ko so postavili partijski aktivisti v jeseni 1941 razmeroma gosto mrežo odborov OF v gorenjskih industrijskih središčih in po naseljih v Gorenjesavski, Bohinjski, Selški in Poljanski dolini, je mogel CK KPS računati s tem, da bo dobil NOB na Gorenjskem širšo osnovo in razmah. Prebivalstvo v teh krajih je bilo prepričano, da bodo Nemci po iz­ gonu Slovencev iz Posavja in Obsotelja nadaljevali tudi na Gorenjskem z izgonom ljudi iz obmejnega ozemlja proti Italiji. CK KPS in Glavno povelj­ stvo slovenskih partizanskih čet sta pravilno ocenila, da je treba pripravlje­ nost prebivalstva na upor Izrabiti za množično vstajo, preden bi Nemci pri­ peljali na Gorenjsko nove okrepitve. Glavno poveljstvo je poslalo na Gorenj­ sko partizansko enoto, sestavljeno iz partizanov, ki so se umaknili z Gorenj­ ske v Dolomite, to je na ozemlje, ki so ga zasedli Italijani, vendar se je zaradi izdaje in sovražnikovega napada ta enota z Gorenjske spet vrnila čez de­ markacijsko črto. Tako je ostal v začetku decembra 1941 na Gorenjskem samo Cankarjev bataljon z okrog 70 možmi, ki je imel nalogo vstajo sprožiti, njegovi borci pa naj bi zbrali prostovoljce in postali jedro novim partizan­ skim enotam. CK KPS in Glavno poveljstvo sta sodila, da bo terenskim orga­ nizacijam OF ob polni angažiranosti Cankarjevega bataljona uspelo dvigniti Gorenjce k uporu in po zamisli Tita priboriti prvo osvobojeno ozemlje pral­ na Gorenjskem, kar bo osnova za hitrejši razmah NOB po vsej Sloveniji- Glede obsega oborožene vstaje in načrta, katero ozemlje bi bilo mogoče osvoboditi, se spomini organizatorjev decembrske vstaje na Gorenjskem precej razlikujejo. Miha Marinko v svojih spominih navaja načrt, po katerem na] bi osvobodili Gorenjsko »... od Trojan pa do skrajnega gorenjskega kota .. J in »... Nemcem zaprli dostop z obvladovanjem Tuhinjske doline, Črnega grabna in moravškega hribovja od vzhoda in jeseniško-kranjskogorske soteske z zahoda. Računali smo, da nam bodo Karavanke kot naravna ovira pomagale 36 Dopis žandarmerijskega glavarstva v Kranju z dne 50. 11. 1941 vodjem žandarmerijskih okrožij Radovljica, Kranj in Kamnik, arhiv IZDG, fase. 20/1/1. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 105 braniti se s severne strani . . .«.37 Tudi nekateri krajevni aktivisti O F na Go­ renjskem se spominjajo, da je prebivalstvo v nekaterih krajih na Gorenjskem pričakovalo, da bo vstaja res splošna in to ne samo v Sloveniji, marveč v vseh okupiranih deželah Evrope. Takratni sekretar CK KPS in komandant Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Franc Leskošek pa se spo­ minja, da je obstajal realnejši načrt, po katerem naj bi gorenjski partizani osvobodili Poljansko in Selško dolino, Jelovico, Bohinjsko dolino, Pokljuko in Gornjesavsko dolino. Ohranila se je specialka, na kateri je Leskošek označil ozemlje, ki naj ga partizani na Gorenjskem osvobodijo; to specialko je po osvoboditvi Franc Leskošek izročil generalu Ivanu Gošnjaku.38 Leskoškovo izjavo potrjuje Mira Svetina, ki pravi, da CK KPS ni dal PK KPS za Gorenjsko v 1. 1941 nikakih navodil za osvoboditev Jesenic in Gorenjske v celoti, pač pa je naročal čimbolj množično mobilizacijo za vstop v partizane, s tem pa tudi priprave in izvedbo večjih akcij in napadov na manjše sovražnikove postojanke in daljše zadrževanje partizanov v Gornje- savski, Bohinjski in Poljanski dolini. Po njeni izjavi so se pojavile mimo akti­ vistov OF med ljudmi vesti, da bo v treh dneh vsega konec in da so zato prihajali v partizanske enote novinci ne samo brez orožja, ampak tudi brez zimske obleke in obutve.39 To potrjuje tudi Tone Dolinšek, ki ga je poslal CK KPS na Gorenjsko po miniranju kotlov v Kemični tovarni v Ljubljani, to je kak dan po 15. de­ cembru 1941. Sekretar CK KPS Franc Leskošek je Dolinšku pred odhodom iz Ljubljane naročil, naj ustanovi in vodi PK KPS za Gorenjsko, utrjuje te­ renske organizacije OF in pospeši odhod njihovih članov v partizane; nje­ gova osnovna naloga je bila med Gorenjci odpraviti mnenje, češ da narodno­ osvobodilnega boja zaradi silovitega okupatorjevega terorja ni mogoče raz­ vijati naprej. Tone Dolinšek je namreč prihajal na Gorenjsko prav v dneh, ko je po množičnem odhodu v partizane sovražnik storil vse, da bi zatrl upor in izvabil nazaj v dolino čimveč novih partizanov. CK KPS Dolinšku niti takrat niti kasneje do njegove aretacije v februarju 1942 ni dal glede vstaje nobenih konkretnih navodil, zato akcije na Gorenjskem v decembru 1941 niso bile dobro usklajene med PK KPS za Gorenjsko in partizanskim štabom. Po Dolinškovem mnenju CK KPS takrat ni dal navodil za splošno vstajo in osvoboditev celotne Gorenjske. Glasniki splošne vstaje so bili v posameznih krajih predvsem lokalni aktivisti OF in skupine partizanov. PK KPS, ki je bil ustanovljen šele v drugi polovici decembra, o načrtih in pripravah na vstajo sploh ni razpravljal in sklepal, pač pa je mogel samo oceniti njen potek in slabosti ter si je prizadeval preprečiti nadaljnje odhajanje novincev iz parti­ zanskih enot, vanje pa je pošiljal aktiviste OF, katerih dejavnost je okupator odkril in jim je grozila aretacija.40 Novice o uspešni ofenzivi RA pred Moskvo v začetku decembra 1941 in o vstopu ZDA v vojno proti Trojnemu paktu so vlile Gorenjcem še več po­ guma. Po justifikaciji 7 okupatorjevih sodelavcev in okupatorjevem izgonu 35 družin z Mišač in Dobrave pri Kropi 4 0 a 5. decembra so bili ljudje še bolj 3 7 Miha Marinko, Moji spomini, str. 261 in 262. 3 8 Zabeležka izpovedi izjave Franca Leskoška z dne 7. 10. 1976, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 3 9 Izjava Mire Svetina z dne 14. 10. 1976, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 4 0 Zabeležka izjave Toneta Dolinska z dne 26. 11. 1976, Zgodovinski arhiv CK ZKS. ^a Ivan Bertoncelj-Johan, Ljudska vstaja v zgornjem delu Gorenjske leta 1941, Prispevki zgodovino delavskega gibanja, leto 1961, 1-2, stran 593. 106 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 prepričani, da je nemški okupator začel drugi, še masovnejši val deportaci j Slovencev z Gorenjske. Čeprav je zapadlo v začetku decembra mnogo novega snega, je bilo-treba z vstajo pohiteti, saj so že 12. decembra 'začele prihajati na Gorenjsko nove nemške policijske enote.41 Debela snežna odeja je ovirala zveze med posa­ meznimi žarišči upora, zlasti pa pohode borcev Cankarjevega bataljona, zato se vstaja ni začela povsod istočasno. OK KPS Kranj je začel z rekrutacijo že 12. decembra in ustanovil kokrško četo. Štab Cankarjevega bataljona je poslal 2. decembra z Mohorja v gorenjski kot 12 partizanov, ki so 5. decembra prigazili na Slamnike zahodno od Bohinjske Bele. Najprej so zaplenili po kočah na Pokljuki odeje za nove borce,42 nato pa se je skupina razdelila. Pet borcev Cankarjeve čete je povedel Stane Bokal proti Bohinju, drugih pet pa Polde Stražišar proti Jesenicam. Čeprav so aktivisti OF že prej pripravljali ljudi na vstajo, so partizani po prihodu v določene jim kraje potrebovali še nekaj dni, preden se je vstaja začela. Stari partizani so bili s svojim zgledom najuspešnejši glasniki NOB in agitatorji za vstop v partizane. Stane Bokal je v naslednjih dneh s pomočjo terenskih aktivistov ustvaril pri prebivalstvu splošno pripravljenost na upor, zbral v 15 gorjanskih in bohinjskih vaseh 156 novih borcev, jih organiziral v Prešernov bataljon, ki je imel 50 pušk, in poskušal z njim presekati komunikacije med Bohinjsko Bistrico in Jesenicami in osvoboditi Bohinjsko dolino.43 Tudi na Jesenicah so partizani po prihodu 6. decembra na Potoške rovte našli že vse pripravljeno za upor. Lojze Kebe je dal že pred tem okrožnemu komiteju KPS Jesenice navodila, kako naj pripravi vstajo. Člani OK KPS so bili odgovorni za rekrutacijo novih borcev in izdelavo načrtov za napade na manjše orožndške postaje, kjer naj bi za nove borce dobili orožje, člani OOOF pa so prevzeli skrb, da bo rekrutacija resnično množična.44 NekaterF aktivisti so menili, da bodo Rusi pozimi tako štrli Hitlerjevo vojsko, kot so nekoč Na­ poleonovo. Predlagali so, naj bi ljudi pozvali k vstaji kar s tovarniško sireno.45 Po prihodu 6 partizanov so stekle priprave, da bi poslali čimveč prostovolj­ cev iz mesta. Nove borce naj bi formirali v partizanske enote in z njimi zavzeli manjše sovražnikove postojanke, osvobodili razen Bohinjske še Gornje- savsko dolino, od koder bi se v primeru, da bi sovražnik poslal močnejše sile, umaknili v gozdove in v za sovražnike težko dostopne kraje.46 Na poziv orga­ nizatorjev vstaje se je za odhod v partizane odločilo 300 do 400 moških z Jesenic in okolice. Aktivisti so skupno s partizani določili zborna mesta na Belškem polju in na Potokih, kamor naj bi v presledkih prihajali novinci, da ne bi vzbudili pozornosti sovražnika. Zvečer 15. decembra so začeli tja prihajati novi borci. Partizani so jih zbirali v večje skupine in jih sproti pošiljali proti svojemu taborišču na Potoške rovte pod Stolom, kjer je začela nastajati nova jeseniška četa. Komaj so odvedli proti taborišču drugo večjo skupino, že je na glavno zborno mesto pripeljal žirovniški župan nemško patruljo, iz česar so partizani sklepali, da je rekrutacija izdana. Jeseniški aktivisti so na nevarnost opozorili novince, ki so še vedno prihajali proti zbornemu mestu, zato so se nekateri vrnili domov.47 Organizacija OF je tudi 4 1 Dr. Tone Ferenc, Množična vstaja na Gorenjskem decembra 1941, Borec 1971, št. 12, str. 751- 4 2 Ustna izjava Ivana Vovka dne 25. 9. 1976. 4 3 Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945, str. 199. 4 4 Dr . Tone Ferenc, Množična vstaja na Gorenjskem decembra 1941, Borec 1971, št. 12, str. 766. 4 5 Ustna izjava Aleša Jelenca dne 25. 9. 1976. 4 6 Isto. « 4 7 Jože Strlekar, spomini, rokopis, napisani za založbo Vojno delo. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 107 na Hrušici zbrala skupino prostovoljcev, ki so v nekem cestnem predoru čakali na prihod partizanov. Ker pa partizanov ni bilo, so se novinci proti jutru razšli na svoje domove.48 Podatki o številu novincev, ki so odšli v noči med 15. in 16. decembrom v partizansko taborišče na Potoške rovte, so zelo različni. V nekaterih, zapisih spominov najdemo številko 100,49 vendar smo pri podrobnem popisu parti­ zanov iz leta 1941 mogli zbrati osebne podatke le za 52 novih borcev, od ka­ terih je bilo 46 delavcev in samo 3 komunisti in 1 kandidat. Ugotovili smo tudi imena 12 novincev, ki so zaman iskali partizansko taborišče. Pri tem nas ne sme premotiti podatek, da je v času od 16. do 18. decembra izostalo 140 delavcev jeseniške železarne z dela.50 Vedeti namreč moramo, da so z dela v železarni izostali tudi mnogi delavci, ki so stanovali izven Jesenic in so vstopili v Prešernov bataljon na Pokljuki, oz. so se priključili novim bor­ cem na Dovjem in v Mojstrani, p a celo v Poljanski dolini. Do konca leta 1941 je odšlo v razne partizanske enote na Gorenjskem kar 231 jeseniških žele- zarjev.51 To se je zgodilo kljub temu, da so bile takrat na Jesenicah precejšnje sovražnikove oborožene enote. Razen orožništva, tovarniške straže in policije je bila na Jesenicah sredi decembra 1941 tudi četa 857. bataljona deželnih strelcev52 in 1. četa 922. bataljona deželnih strelcev,53 skupno torej najmanj 400 mož. Ivan Vovk je napisal, da je obvestilo bohinjskih partizanov o zapori Bohinjske doline vzpodbudilo tudi jeseniške partizane k načrtu, da bi zgradili barikado čez komunikacije proti Žirovnici,54 vendar sta bila 16. decembra s Francem Konobljem poslana v Dovje in Mojstrano, zato ne ve, če so partizani to zamisel uresničili. Komandant SIPO in SD je 12. marca 1942 sicer med drugim sporočil v Berlin, da so zaprli z občine Jesenice 6 komunistov, ki so v času poizkusa vstaje položili več ovir z drevjem,55 vendar ni mogoče raz­ brati, ali gre za akcijo jeseniške čete ali za akcijo, ki so jo izvedli partizani na Belci. Kot je bilo že povedano, je poslal Polde Stražišar 2 jeseniška partizana v Dovje in Mojstrano z nalogo, da privedeta od tam ljudi, ki so se odločili za odhod v partizane. Potek vstaje na Dovjem in v Mojstrani nam zato še bolj potrjuje dejstvo, da je bila decembrska vstaja na Gorenjskem skupni rezultat upornega razpoloženja prebivalstva, prizadevanj terenskih organi­ zacij OF in organizirane akcije borcev Cankarjevega bataljona, ki so posku­ šali realizirati zelo optimistične načrte terenskih aktivistov OF. Franc Kono- belj in Ivan Vovk sta namreč 16. decembra proti večeru ob prihodu na Dovje ze našla štab za vstajo, ki je predlagal takojšnjo razorožitev nemških orož­ nikov na Dovjem in napad na graničarsko karavlo v Mojstrani, kjer naj bi se uporniki polastili orožja.56 Prostovoljci so pod vodstvom obeh partizanov na Dovjem brez strela razorožili 3 orožnike in se polastili orožja in opreme <9 p S t n a Ì ? Ì a T a Staneta Omana s Hrušice Ivanu Vovku z Jesenic. 50 t r a n C . K o n o D e l J -SIovenko , Cankarjeva četa pod Stolom, Borec 19>1, str. 224. šefu „;„-i°r ° ž a n d a r m . e r i j s k e g a okrožja Radovljica z dne 24. 12. 1941 komandantu žandarmerije pri « m Civilne uprave, arhiv IZDG, fase. 22/1/1. 52 ^prasalne Pole za partizane 1941. L, arhiv IZDG. " h i v I Z D G ' V ' Č eirolff7 ' b a t a l J ° n a d e ž e l n i h strelcev z dne 4. 12. 1941 propagandnemu uradu na Bledu, IZDG f D 0 P Ì S 4 o r o ž n i š k e Postaje Jesenice z dne 5. 1. 1942 političnemu komisarju v Radovljici, arhiv 55 iTan^Vovk, Jesenice 1941, Zgodovinski arhiv CK ZKS. nemu v . ™ 0 ? 1 0 k a m a n , d a n T t , a varnostne policije in varnostne službe z dne 12. 3. 1942 Glavnemu držav- ™ u 5 T a rnostnemu uradu IV. v Berlinu, arhiv IZDG, fase. 1049/V/l. Osnovna šola >16. december« Mojstrana, Zelezar, 27. 12. 1975. 1 0 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 orožniške postaje. Pridružili so se jim tudi prebivalci Mojstrane in Belce. Ker so imeli uporniki doma precej skritega orožja, so se oborožili s 37 puškami, zaplenjeno brzostrelko in pištolami.5 7 Napad na graničarsko karavlo pa zaradi izdaje ni uspel, pač pa je pr i napadu padel glavni organizator vstaje v teh naseljih Alojz Rabič. Novi borci so zažgali most na Belci in zgradili 7 barikad na komunikacijah. Ko so zjutraj 17. decembra pridrvele v dolino nemške enote, so začele partizansko zasedo močno obstreljevati. Pred sovražnikovo premočjo se je večja skupina novih borcev umaknila nad dovški rovt Vrse in ustanovila Triglavsko četo, manjša pa je odšla na Mežakljo. Iz Dovjega, Belce in Mojstrane je takrat odšlo v partizane 124 mož in fantov.58 Že iz opisanega spoznamo, da je 16. decembra vstaja v zahodnem delu Gorenjske dosegla višek. Nemci so morali naslednjega dne izprazniti-v radov­ ljiškem okrožju 9 manjših orožniških postaj5 9 in prav toliko tudi v kranjskem okrožju.60 Dne 20. decembra so začasno izpraznili tudi 5 orožniških postaj v kamniškem okrožju.61 Okupator je s tem priznal materialno silo upora. Kljub temu uspehu pa načrti organizatorjev vstaje niso bili v celoti realizirani. Rekrutacija na Jesenicah je bila znatno prešibka, da bi mogli partizani po­ stati gospodarji položaja v zahodnem delu Gorenjske. Napad na vlak v No- menju zaradi izdaje in prihodu nemške policije ni uspel, zato tudi v Bohinju ni prišlo do splošne vstaje. Izkazalo se je, da 12 partizanov Cankarjeve čete ni moglo izpeljati pripravljenega načrta terenskih organizacij in z izjemo na Dovjem razorožiti nemških posadk, se polastiti njihovega orožja in oboro­ žiti novih borcev ter z njimi zavarovati osvobojeno ozemlje vsaj do prihoda močnejših nemških enot. Komunikacije so ostale v rokah okupatorja in na svojih mestih so ostale vse močnejše nemške posadke. Komaj ustanovljene in slabo oborožene partizanske enote, ki niso mogle več računati, da bi do­ segle nad okupatorjevimi posadkami uspeh s presenečenjem, so se umaknile v zasnežene gore, da bi se organizacijsko utrdile, s tem pa so prepustile ini­ ciativo okupatorju. Bliskovita in dobro organizirana vstaja je Nemce iznenadila in sprožila ukrepe, ki so segli prav do Berlina. Dne 17. decembra je Himmler poveril generallajtnantu Schreyerju nalogo, da formira na Bledu policijski akcijski štab »Jugovzhod«, ki bo vodil akcije v nemirnih območjih na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem. Na Bledu je ta štab deloval do 10. februarja 1942.62 Na Gorenjsko so prihajale nove nemške enote, ki so zaradi pomanjkanja prostora v vojašnicah in policijskih postojankah zasedle tudi mnoga šolska poslopja. Policijske enote so vdrle v naselja, od koder so odšli moški v hribe, in grozile ljudem, da bodo izgnale družine upornikov, ki se ne bodo takoj vrnili. Ženske so prihajale v partizanska taborišča po svoje može in sinove. Ostra zima in pomanjkanje hrane, zlasti pa orožja, še bolj pa strah pred nemškimi represalijami nad družinami, so privedli domov številne novince. Iz Prešernovega bataljona na Pokljuki se je do 1. januarja 1942 vrnilo domov 129 mladih partizanov, tako da je okrog jedra starih partizanov ostala le še 5 7 Ivan Vovk, Jesenice 1941, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 5 8 Vprašalne pole za partizane 1941, Triglavska četa, arhiv IZDG. 5 9 Ukaz komandanta orožniškega okrožja Radovljica z dne 17. 12. 1941 vsem podrejenim orož- niškim postajam o koncentraciji orožniških postaj, Zbornik dokumentov in podatkov, VI. del, 1. knji­ ga, str. 495—496. 6 0 D r . Tone Ferenc, Množična vstaja na Gorenjskem decembra 1941, Borec, 1971, št. 12, str. 761- 6 1 Poročilo žandarmerijskega okrožja Kamnik z dne 24. 12. 1941 namestniku poveljnika varnostne policije Alpenland, arhiv IZDG, fase. 836/11/3. 6 2 Dr . Tone Ferenc, Množična vstaja na Gorenjskem decembra 1941, Borec, 1971, št. 12, str. 757. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 0 9 četa. V Mojstrano, Belco in na Dovje se je vrnilo 117 udeležencev vstaje, dva pa sta se umaknila v Ljubljano, tako da je Triglavska četa razpadla.6 3 Do konca leta 1941 so vztrajali nad Dovjem le še 4 novinci, medtem ko sta oba stara partizana odšla v taborišče nove jeseniške čete na Črnem vrhu,6 4 oz. pod Stolom. Iz jeseniške čete se je vrnilo domov 33 novincev, 7 pa jih je zbežalo v Ljubljano. Kljub temu je 6 starim partizanom uspelo obdržati v četi 12 novincev.65 Prešernova četa na Pokljuki in jeseniška četa, ki je s taborišča na Črnem vrhu odšla prezimovat v planinske koče nad Zabreško planino pod Stolom, sta dobili povelje, naj se ne vračata v Cankarjev bataljon, ki se je medtem zapletel y hude boje v Poljanski in Selški dolini, pač pa naj poskušata raz­ bremeniti pritisk nemških enot na bataljon z akcijami v jeseniškem kotu.6 6 Tudi v Poljanski in Selški dolini so vstajo pripravile terenske organiza­ cije KPS in OF, v Cankarjevem bataljonu, ki je na svojem pohodu proti Poljanski dolini povsem razbil patruljo 2. čete 181. rezervnega policijskega bataljona^ ki je izgubila 46 mož, 1 pa je bil ranjen,67 kar je dokazovalo, da je tudi nemški okupator ranljiv, pa so našli organizatorji vstaje mnogo moč­ nejšo oporo kot v jeseniškem kotu. Patrulje Cankarjevega bataljona, ki so se mu medtem pridružili gorenjski partizani, ki jih je po akciji na preserski most poslalo Glavno poveljstvo nazaj na Gorenjsko,68 so začele 18. decembra z novačenjem ,naslednjega dne pa so vdrle v Poljane. Vstaja je postopoma naraščala in dosegla vrh 22. decembra, ko je Cankarjev bataljon porušil 6 mostov in je 128 novincev odšlo v partizane.6 9 Ker pa so Nemci v zahodnem delu Gorenjske vstajo omejili in 21. decembra zopet vzpostavili 5 ob vstaji začasno ukinjenih orožniških postaj v jeseniškem okrožju,70 so mogli tudi od tam premestiti nekaj svojih enot v Poljansko dolino. Pričakovanje organiza­ torjev vstaje, da okupator v času odločilne bitke za Moskvo ne bo mogel angažirati na Gorenjskem močnejših sil, se ni uresničilo. Tudi organizacija OF še ni bila tako splošna in organizacijsko utrjena na celotnem ozemlju Gorenjske, da bi bila dovolj odporna pred okupatorjevimi udarci, kajti oku­ pator hkrati proti vsemu prebivalstvu le ne bi mogel nastopiti. Zaradi naraščanja nemškega pritiska je odhajalo v partizane vsak dan manj prostovoljcev. Skupno je iz Poljanske in Selške doline in iz okoliških naselij med decembrsko vstajo odšlo v partizane 320 novih borcev.71 Na­ raščajoči nemški pritisk je Cankarjev bataljon, okrepljen z mnogimi no­ vimi borci, zavrnil 27. decembra na Bukovem in Valterskem vrhu in na Pasji ravni. Zaradi velike sovražnikove premoči je zadnje dni decembra bataljon zapustil Poljansko dolino, kjer je ostalo nekaj novih borcev, in se 1. januarja 1942 nastanil v Dražgošah, kar je pričalo o moči in samozavesti te enote, laka taktika se je pokazala kot uspešna, saj ni ustrezala okupatorju, da bi z velikimi silami, ki so se v boju mogle izmenjavati in odpočiti, stisnil vse gorenjske partizane v obroču. Iznajdljivosti partizanskih poveljnikov, ki so Ц Vprašalna pola za partizane iz leta 1941, Triglavska četa, arhiv IZDG. ™ Ivan Vovk, Jesenice 1941, Zgodovinski arhiv CK ZKS. " Vprašalne pole za partizane iz leta 1941, Jeseniška četa pod Stolom, arhiv IZDG. „ ì T a n Y o v k - Jesenice 194,1, Zgodovinski arhiv CK ZKS. in J Slovenski poročevalec z dne 23. 12. 1941 o bojih Cankarjevega bataljona. Zbornik dokumentov и podatkov, VI. del, 1. knjiga, str. 170 in 172. arh' r r w l " 1 ™ " 1 ' ' Organizacijsko stanje parti jske organizacije okrožja Jesenice, Zgodovinski m ì ì i l a n Z a k e l j . Ob dvajsetletnici decembrske vstaje, Loški razgledi, VIII., 1961, str. 26. „ . . ° Dopis žandarmerijskega okrožja Radovljica z dne 22. 11. 1942 namestniku redarstvene policiie P " sefu civilne uprave, arhiv IZDG, fase. 25/1/1. 71 Vprašalne pole za partizane 1941 na Slovenskem, arhiv IZDG. H O ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 döbro poznali zemljišče in jih je o sovražnikovih premikih skrbno obveščalo prebivalstvo, se je treba zahvaliti, da nemške enote v decembru 1941. leta niso uspele obkoliti in uničiti niti ene partizanske enote, pa čeprav so te šele na­ stajale .Pokazalo se je, da je ljudska vojska ob podpori prebivalstva neunič­ ljiva. Osip novincev je bil zaradi prisotnosti Carikarjevega bataljona in boljše oborožitve novih partizanov v Poljanski dolini manjši. Do 1. januarja 1942 se je vrnilo domov 156, v nadaljnjih dneh pa še 50 novincev,72 mnogi od mladih partizanov pa so že sodelovali v tridnevni dražgoški bitki in bili skupno s starejšimi partizani spomladi 1942 jedro, okrog katerega so se zbrale nove partizanske enote v teh krajih in bile obnovljene partizanske enote tudi v kamniškem okrožju. Okrožni odbor O F Jesenice je poskušal odhajanje novincev iz partizan­ skih enot zaustaviti in je zato konec decembra 1941 izdal letak, v katerem pojasnjuje, da Nemci ne izganjajo ljudi zaradi upora, saj so izgnali iz Po- savja in Obsotelja Slovence, čeprav se tam niso upirali. Nemci so kljub po­ razom na vzhodni fronti in v Afriki pripeljali na Gorenjsko močne enote, ki pa so jih morali poslati v Selsko in Poljansko dolino, drugod pa so s pomočjo petokolonašev hoteli partizanske enote razkrojiti in del borcev zvabiti domov. Te je okrožni odbor OF z letakom posvaril, da bodo Nemci poizkušali najprej uničiti partizane, nato pa tudi tistim borcem, ki so jih zvabili domov, ne bodo prizanesli. s>Z izseljevanjem bo tudi slovenski narod z drugimi narodi vred vključen v fašistični sistem izkoriščanja, fizičnega uničevanja in staroveškega suženjstva; z naselitvijo tujcev na našo zemljo bo naša last postala last faši­ stičnih krvnikov. Če tega fašisti niso zmožni speljati danes zaradi enodušnega odpora, bodo to storili takoj, ko bo peta kolona uspela s svojim razdiralnim delom med nami in bodo pobiti naši najboljši, najbolj pogumni in zavedni ljudje, katerih pogin bomo zakrivili tudi mi sami, ker jih zaradi svoje lahko­ vernosti puščamo na cedilu«, piše v letaku in nadaljuje: »Stopimo v odločne akcije, razbremenimo partizanske čete in prevzemimo na svoja pleča del osvobodilnega bo ja . . .«.73 Ta poziv OOOF Jesenice je bil glede zapuščanja partizanskih enot v zahodnem delu Gorenjske najbrž že prepozen. Morda je vplival na miniranje železniškega mostu pri Javorniku 5. januarja in uni­ čenje električnega kabla med Jesenicami in Javornikom.7-* Ni pa bil poziv OOOF prepozen za tiste borce, ki so nasedli okupatorjevim obljubam, da se jim ne bo zgodilo ničesar, če bodo partizanske enote takoj zapustili. Okupator jih namreč takoj po vrnitvi domov ni aretiral, ker je čakal, da bi se iz gozdov vrnilo čimveč borcev, pač pa je o njih skrbno zbiral podatke. Decembrska vstaja na Gorenjskem, ki je dvignila k uporu 665 novih borcev, je kljub nekaterim pomanjkljivostim ostala eden izmed najpomemb­ nejših dogodkov v zgodovini narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda. Pokazala je izredno upornost Gorenjcev, okrepila Cankarjev bataljon in dala 3 nove partizanske čete, od katerih sta 2 delovali neposredno ob uradni meji tretjega rajha. Gorenjske partizanske enote so bile po decembrski vstaji mnogo bolje oborožene kot prej, saj so partizani v bojih zaplenili precej orožja okupatorju, še več pa so ga prinesli novi borci in to orožje je ostalo v veliki meri v partizanskih enotah tudi potem, ko so se nekateri novinci 72 Isto. 7 3 Letak okrožnega odbora OF Jesenice iz konca decembra 1941, Dokumenti ljudske revolucije, L, str. 238—241. , . , 7 4 Zaupna okrožnica komandanta žandarmerije na Južnem Koroškem z dne 31. 1. 1942 zandarme- rijskim uradom, arhiv IZDG, fase. 19/1/2. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Ш vrnili domov. Čeprav se je vrnilo domov 484 novincev, tudi ti za NOG niso bili izgubljeni. Mnogi so še naprej podpirali partizanske enote, drugi so so­ delovali proti okupatorju celo v nemških zaporih in taboriščih, kar 188 pa se jih je vrnilo v partizanske enote, ko so postali pogoji ugodnejši.75 Tudi to kaže, da je bil NOB postopen proces, ki se je razraščal vse do popolne osvo­ boditve. Gorenjci so z decembrsko vstajo pokazali, da nočejo postati Nemci in da se bodo tudi za ceno svojih življenj borili za obstanek na svoji zemlji. Nemški okupacijski aparat je moral priznati, da je sam ogrožen v deželi, ki jo je predlagal za priključitev k tretjemu rajhu, in prositi za hitro pomoč oboroženih sil. Zato je moral okupator opustiti že dvakrat odloženo priklju­ čitev Gorenjske in Štajerske k tretjemu rajhu. Gorenjska je v nemških aktih namesto Unterkärnten dobila spet ime Oberkrain, s čimer so se hoteli Nemci izogniti sramoti, da je prišlo v deželi, ki so jo šteli za del Velike Nemčije, do množične vstaje, ki so jo le s skrajnimi napori uspeli omejiti. Načrt o izgonu Slovencev z Gorenjske je moral okupator povsem opustiti. Komandant SIPO in SD na Bledu je 2. januarja 1942 sporočil propagand­ nemu uradu Koroške v Celovcu: »...Bili sta dvojni evakuaciji. Prvotno je bila beseda uporabljena le za one evakuacije, ki so bile ukazane od držav­ nega vodje SS, delno izvedene v juliju lanskega leta, nato pa se je moralo odstopiti do nadaljnjega, verjetno do konca vojne. Glede na potrebne poli­ cijske ukrepe morajo biti evakuirani kot prej le še člani družin ustreljenih ali bežečih komunistov . . . Drugih ljudi evakuacija ne prizadene . . .«.7e Pravičen in junaški boj slovenskih partizanov ni le povsem zmedel na­ črte in dejavnost okupacijskih organov, marveč je vplival razkrajajoče tudi v vrstah orožništva in nemške policije. Okupacijski organi so med poizvedbami proti udeležencem upora na Dovjem ugotovili, da so nemški orožniki zane- mariH svojo dolžnost in jih je zato treba odpustiti iz službe ali zapreti.7 7 Politični komisar v Kamniku je 27. januarja 1942 sporočil šefu civilne uprave: »V Litiji nameščeni vod policije (181. rezervnega policijskega bataljona) se­ stoji izključno iz Luksemburžanov. Ti bi morali pred kratkim priseči. Vsi razen dveh mož so prisego odklonili, poleg tega naj bi stalno poslušali tuje radijske oddaje in novice razširjali po Litiji. Iz raznih izjav je razvidno, da sploh niso pri volji, da bi svojo službo v redu opravljali. Izjavljajo, da ne vedo, zakaj naj bi streljali v primeru akcije na člane tolp, kajti, ljudje tukaj niso njih napadli ! Poleg tega se lahko pripeti, da bi izdali ime ovaditelja ovadenemu.«78 Proti Luksemburžanom so ukrepali člani SS in policijsko so­ dišče.79 Tako je decembrska vstaja prispevala, da se je razvnel spor med nem­ škimi nacisti in Luksemburžani, ki so jih privedli Nemci v Slovenijo za okre­ pitev svojih okupacijskih enot, vendar so ti začeli občudovati junaški upor slovenskega naroda in odrekati pokorščino Hitlerju. K p D e J s t v 0 ie> d a s o t e uspehe priborili Gorenjci, ki so sledili klicu O F in &PS. Teh uspehov ne more zasenčiti niti osip partizanskih enot in niti areta- и 7 , р г а а а , 1 п е Pole za partizane iz leta 1941, arhiv IZDG. P r o n a „ a i r J > p i s k o m a n d a n t a varnostne policije in varnostne službe na Bledu z dne 2. 1. 1942 državnemu Propagandnemu uradu Koroške v Celovcu, arhiv IZDG, fase. 1005/1/3. D « J e m , Х т А Г | 2 с . " а о Ж б . в 1 а ™ " * Т а K r a n j Z d n e 2 3 ' '• 1 Ш 0 b n ' 0 v I i e n i «rožniški Postaji na fasc. 814?II/^.S p o W i č n e g a komisarja v Kamniku z dne 27. 1. 19*2 šefu civilne uprave, arhiv IZDG, 1942 ZR?*"}* v i š J e f a . . ™ d J e SS in policije v XVIII. vojnem okrožju - poveljstvo Bled z dne 18 2 ** deželnemu svetniku v Kamniku, arhiv IZDG, fase. 814/II/5. 1 1 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ci je članov OF, ki so vstaji sledile. Vsaka vojna, zlasti pa narodnoosvobodilna, terja maksimalne napore zasužnjenega naroda. Že mobilizacija sama je bila pomembno operativno dejanje. Ljudje so šli nad sovražnika skoraj brez orožja in so poskušali izrabiti njegove šibke točke. Borbenosti in dobre organizacije udeležencem vstaje ni mogel oporekati niti okupator. Ce s svojim junaštvom niso dosegli še več uspehov, se je to zgodilo tudi zaradi hude zime, nepričako­ vano močnih okupatorjevih okrepitev, pa tudi zaradi majhnih vojaških iz­ kušenj. Medtem ko je ljudstvo na Gorenjskem, oropano izobražencev, moralo sredi zime v boj za obstanek na svoji zemlji brez izšolanega kadra, so mnogi oficirji bivše jugoslovanske vojske in bivši uradni nacionalni voditelji pose­ dali po ljubljanskih kavarnah in čakali, da jim bodo svobodo Р г Љ ° " и d™gi> oz. so se že začeli povezovati z okupatorjem, da bi zavrli razvoj NOB. ludi tu je treba iskati vzrok, zakaj decembrska vstaja na Gorenjskem m dala se večjih vojaških uspehov. Najbrž je bila ocena, da "bo mogoče gorenjski kot osvoboditi, res preopti- mistična, vendar je temeljila na dotedanjih revolucionarnih uspehih, odloč­ nemu razpoloženju prebivalstva proti okupatorju in mnenju osrednjega slo­ venskega vodstva NOB, da okupator v času odločilne bitke pred Moskvo le ne bo mogel na Gorenjskem angažirati toliko svojih sil, da bi mogel vstajo zatreti. Tudi organizacija OF na Gorenjskem le še ni bila toliko množična, da bi vzela okupatorju učinkovitost, kajti ob splošni vstaji bi okupator ne mogel nastopiti hkrati proti vsemu prebivalstvu. Kljub temu je zajela vstaja v decembru zlasti na podeželju vse družbene sloje in tako prvič dala NOB na Gorenjskem vsenarodni značaj. Siloviti okupatorjevi ukrepi so nato za­ časno vzeli NOG to širino, vendar samo do konca leta 1942. Ko so okupatorji naložili prebivalstvu na Gorenjskem dolžnosti nemških državljanov in pričeli v januarju 1943 z nasilno mobilizacijo v nemško vojsko, je ponovno uspelo partizanskim enotam in terenskim organizacijam vključiti v NOG najprej na podeželju nato pa tudi v mestih veliko večino gorenjskega prebivalstva. Ker okupator ni uspel razbiti partizanskih enot, se je toliko bolj kruto maščeval nad terenskimi organizacijami, ki so organizirale vstajo in nad tistimi novimi borci, ki so se vrnili domov. Z aretacijami je začel najprej na Jesenicah, kjer je prišel gestapu v roke spisek neke mladinske organiza­ cije.80 Po prvih aretacijah 17. decembra so z mučenjem zapornikov policisti postopoma zvedeli tudi za druge člane OF. Policija je na Jesenicah takrat zaprla poleg članov odborov OF preko 100 oseb,81 od katerih je bilo 13 ustre­ ljenih.82 Družine tistih zapornikov, ki so jim okupatorji dokazali sodelovanje v uporu, so sklenili izgnati. V zapore so bili privedeni vsi člani okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora O F razen obeh sekretarjev, ki sta bila ilegalca, in Jožeta Strlekarja, ki ga je PK KPS poslal kot svojega inštruk­ torja na politično delo v kamniško okrožje. Nemški policisti so aretirali tudi večino aktivistov, ki so dotlej delali v okrožni tehniki.8 3 V občini Mojstrana so aretirali 45 oseb,84 devet od teh so 12. februarja 1942 ustrelili, druge pa so poslali v koncentracijska taborišča, od koder se jih 30 ni več vrnilo.85 Nemci 8 0 Ivan Saksida, Izjava, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 8' Poročilo komandanta varnostne policije in varnostne službe z dne 12. J>. 1942 Glavnemu drzaï nemu varnostnemu uradu IV. v Berlinu, arhiv IZDG, fase. 1094/II/1. н Zaupno poročilo župana Karla Luckmanna z dne 17. 1. 19« deželnemu svetniku v Radovljici, arhiv IZDG, fase. 1049/II/2. . ^ . ,. , n - „ , „ « 83 Ustna izjava Ivana Vovka m Franca Konoblja dne 2:>. 9. 1976. 8* Poročilo komandanta varnostne policije in varnostne službe z dne 12. >. 1942 glavnemu držav­ nemu varnostnemu uradu IV. v Berlinu, arhiv IZDG, Jase. 1094/II/1. . 85 Franc Konobelj-Slovenko, Pod Možakljo in Karavankami so se uprli, str. 172. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 113 so aretirali tudi mnoge organizatorje in udeležence vstaje v gorjanskih in bohinjskih vaseh, p a tudi v Poljanski in v Selški dolini. Medtem ko okupatorju ni uspelo odkriti in aretirati vseh moških s po­ deželja, ki so ob vstaji odšli v partizane in se nato vrnili domov, pa je bilo odhod v partizane na Jesenicah zaradi strožjega sovražnikovega nadzora težje prikriti. Naj navedem samo to, da so v nekaterih vaseh npr. na Okroglem pri Kranju,86 na Hrušici pri Jesenicah in v nekaterih bohinjskih vaseh moški ob razglasitvi vstaje že čakali pripravljeni in zbrani za odhod v partizane; ker pa partizanov ni bilo v njihov kraj, so se razšli. Zaradi složnosti prebi­ valstva za take primere nemški okupator nikoli ni zvedel. Vse kaže, da nem­ škim policijskim organom tudi na Jesenicah ni uspelo odkriti in aretirati vseh ljudi, ki so se pripravljali na odhod v partizane, odkrili in aretirali pa so aktiviste OF, ki so partizansko rekrutacijo pripravili. Aretacije v jese­ niškem kotu in odkritje zvez z organizacijami OF v Kranju in Medvodah so uničile široko razpredeno mrežo KPS in O F po Gorenjskem, kar je imelo za posledico, da je bil v letu 1942 razvoj NOB na Gorenjskem mnogo po­ časnejši, kot je bilo predvidelo osrednje slovensko vodstvo glede na že pred vojno izpričano revolucionarno zavest gorenjskega delavstva. Nemci so ugo­ tovili, da je zamisel za vstajo prišla iz Ljubljane, zato so tudi zelo omejili izdajanje dovolilnic za potovanja Gorenjcev v Ljubljano.87 O tem, kako težko je bilo takrat na Gorenjskem, nam govori pismo Mire Svetina, poverjenice CK KPS v Ljubljani, z ilegalnim imenom Matej, v ka­ terem je na poziv CK KPS, naj zaradi provai in nenehnega nemškega in domobranskega zasledovanja zapusti Ljubljano, dne 6. julija 1944 predlog zavrnila z naslednjo utemeljitvijo: » . . .Naj je bilo moje oz. naše delo na Gorenjskem še tako slabo, tega sem se gotovo naučil tam in to mi tudi danes daje upanje, da bom lahko vztrajal tu, ker se mi zdi, da kljub vsemu še ni tako vroče, kakor je bilo takrat gor i . . .«88 Aretacije v decembru 1941 in v začetku leta 1942 so močno razbile orga­ nizacijo OF na Jesenicah, niso pa v ljudeh zlomile volje do upora. Nemški župan Karl Luckmann je 20. februarja 1942 poročal: »Večina slovenskega pre­ bivalstva stoji še vedno nasproti nam odklonilno. Četudi niso preštevilni tisti, ki naše notranje sovražnike z denarjem, živili ali prenašanjem spo­ ročil podpirajo, pa žele mnogi popoln uspeh dejavnosti teh sovražnikov. Ljudje verjamejo, da se partizani bore za svobodo slovenskega l judstva.. .«89 Zato se je tudi spomladi 1942 boj nadaljeval. »Resnični mir bo nastopil šele takrat, ko bo vojna z Rusijo odločena in boljševizem premagan«, beremo v poročilu orožniškega okrožja Radovljica z dne 24. aprila 1942.90 Partizan­ ski četi pod Stolom in na Pokljuki sta s prihodom 50 partizanov iz Dolo­ mitov in vključevanjem novih borcev z domačega terena spomladi 1942 pre­ rasli v bataljona, ki sta izvedla številne akcije tudi na Jesenicah in v njihovi okolici. Partizani so prihajali v letu 1942 v jeseniško bolnišnico po sanitetni material, na prehranbene akcije in po obutev v mesto, justificirali so nem­ škega župana Karla Luckmanna in druge izdajalce. Te uspešno izvedene 8 6 Franc Križnar, Ne vdaj se fant, str. 51—36. т , „ " Poročilo o položaju v občini Bled z dne 4. 2. 1942 deželnemu svetniku v Radovljici, arhiv IZDG, fase. 1049/ШЗ. 8 8 Pismo Mateja (Mire Kebe) z dne 6. 7. 1944 Centralnemu komiteju KPS, arhiv VOS, fase. III/2A. 8 9 Poročilo župana na Jesenicah Karla Luckmanna z dne 20. 2. 1942 deželnemu svetniku v Radov­ ljici, arhiv IZDG. fase. 1049/II/3. т^т, S0 Poročilo orožniškega okrožja Radovljica z dne 24. 4. 1942 komandantu žandarmeri je, arhiv IZDQ fase. 22/1/2. 8 Zgodovinski časopis 114 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 akcije dokazujejo, da so Jeseničani ostali trdno na strani OF, čeprav je okupatorjevo nasilje in izguba skoraj vsega sposobnega kadra za nekaj časa zavrla njihovo organizirano delovanje. Partizanskim akcijam so sledile ostre okupatorjeve represalije. Sredi aprila so izgnali družine partizanov. Za partizanske akcije pri Cerkljah in justifikacijo jeseniškega župana Karla Luckmanna in Volksdeutscherja An­ dreja Jakelja so nemški policisti ustrelili 50 ujetih partizanov in zaprtih ak­ tivistov OF, 9 1 za porušeni most v Mostah pri Žirovnici so 1. julija 1942 ustrelili 29 talcev,92 za napad partizanov na avto gestapa na cesti med Je­ senicami in Hrušico je okupator 27. julija 1942 ustrelil 46 talcev.93 Množična streljanja talcev in velike ofenzivne akcije proti partizanom spomladi in po­ leti 1942 pomenijo višek okupatorjevega nasilja. V tem letu je padlo 27 jese- seniških prvoborcev. Zato se ni čuditi, da je bilo poleti 1942 na Jesenicah le nekaj odborov OF, 3 člani KPS in 2 kandidata. 9 4 Vendar je organizacija OF postopoma rasla in je ni mogla zadržati tudi nova nemška taktika v jeseni 1942, ko je okupator še z večjo vnemo vsiljeval prebivalstvu nacistično ideo­ logijo in hkrati začel mobilizirati moške v nemško delovno službo in v vojsko. Spomladi 1943 se je organizacija OF okrepila najprej v okolici Jesenic, kamor so v nočeh prihajali partizani, kmalu pa se je razrasla tudi v mestu. Na podlagi podatkov, ki so jih policisti našli pr i ujetem partizanu, so v juniju 1943 na Jesenicah aretirali 70 aktivistov OF. 9 5 Po tej provali sta ostala v dolini zopet samo 2 člana KPS. 9 8 Rajonskemu komiteju KPS, ki je imel 6 terenskih delavcev — partizanov, pa je ponovno uspelo do začetka novembra 1943 ustanoviti poleg rajonskega odbora 3 mestne in 11 vaških od­ borov OF, glavni odbor in 11 tovarniških odborov Delavske enotnosti in de­ setino Narodne zaščite.97 Do spomladi 1944 je odšlo z Jesenic v partizane 480—500 ljudi.98 Na seji 4. aprila 1944 je OK KPS ugotovil, da je v jeseniškem okraju še vedno 1600 moških, sposobnih za odhod v NOV.9 9 Da bi okupator nadoknadil izgubljeno delovno silo, je privedel sredi poletja 1943 iz ujetniških in delovnih taborišč okoli 300 Francozov, kasneje pa še 120 Italijanov in 140 Belorusinj.100 Z njihovim taboriščem pod Mežakljo so jeseniški aktivisti O F navezali stike in spoznali, da so mnogi pripravljeni oditi v partizane. Prešernova brigada je 19. maja 1944 vdrla v taborišče in osvobodila okrog 300 prisilnih delavcev.101 Ker so nemške enote to akcijo opazile, so močno obstreljevale strmo stezo, ki vodi iz doline, in poslale svoje enote na Mežakljo, da bi partizane in begunce obkolile. Zato se je takrat vključilo v NOV le okrog 150 mobilizirancev,102 druge pa so nemške enote na Mežaklji zajele. 9 1 Razglas komandanta policije in SS Rösenerja z dne 21. 4. 1942, Zbornik dokumentov in po­ datkov, VI. del, 2. knjiga, str. 414—416. 9 2 Franc Konobelj-Slovenko, Pod Možakljo in Karavankami so se uprli, str. 202. 9 3 Isto, str. 56. 9 4 PoroSilo PK KPS za Gorenjsko z dne 17. 7. 1942 CK KPS, Dokumenti l judske revolucije, II., str. 339 in 340. 9 5 Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, 2. knjiga, str. 312. 9 6 Poročilo o organizacijskem stanju OK KPS Jesenice iz juni ja 1943 Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 9 7 Poročilo Milana (Franca Tominca) sekretarja RK KPS Jesenice z dne 2. 11. 1943 Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 9 8 Poročilo Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko z dne 26. 3. 1944 Centralnemu komiteju KPS, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 9 9 Zapisnik seje OK KPS Jesenice z dne 4. 4. 1944, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 1 0 0 Ivan Mohorič, Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, 2. knjiga, str. 430. 1 0 1 Mile Pavlin, Jeseniško-bohinjski odred, str. 36. 1 0 2 Poročilo štaba IX. korpusa NOVJ z dne 24. 7. 1944 Glavnemu štabu NOV in POS, Zbornik do­ kumentov in podatkov, VI. del, knjiga 15, str. 135. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 115 Postopno je na JesenicaH rasla tudi partijska organizacija. V 7 celicah je bilo spomladi 1. 1944 21 članov in prav toliko kandidatov KPS, sredi julija pa okrog 50 članov. Odborov OF je bilo že nad 20 in v njih je delovalo 250 članov.1*3 S pomočjo teh organizacij so partizanske enote izvedle številne diver­ zantske akcije na železnici, razstrelile železniško postajo na Javorniku in poškodovale postajno poslopje na Jesenicah, uničile progovno delavnico in železnico med obrati, razstrelile generator v tovarni in večkrat vodovodne cevi valjarne, rešile iz zaporov aktiviste, izvedle mobilizacijo v predmestjih Jesenic in justificirale nad 30 sodelavcev okupatorja. Bela garda se v tem izrazitem delavskem središču nikoli ni mogla uveljaviti, čeprav so aktivisti OF sredi leta 1944 opazili začetke njenega izdajalskega delovanja.104 KP J in OF sta morali na Jesenicah zelo odločno nastopiti proti sredincem, ki so se zaradi vse bolj očitnega poraza nacistov kazali kot pristaši OF, v resnici pa niso hoteli ničesar tvegati in prispevati k osvoboditvi, marveč so s svojim delom v tovarni služili nemškemu vojnemu stroju. OK KPS Jesenice je sredi avgusta 1944 oklenil, naj štabi enot NOVJ pošljejo pismene pozive vojnim obveznikom. Od 10. do 23. septembra 1944 se je mobilizaciji odzvalo 800 ljudi.1*5 Po prvem večjem masovnem odhodu v NÖV je okupator okrepil svoje enote na 883 mož1 0 6 in poostril nadzor nad okolico Jesenic, zlasti pa dostope v hribe, da bi preprečil nadaljnje odhajanje v partizane. 1 0 7 Ker na Jesenice niso mogle prodreti enote NOV, je ostala polovica vojnih obvezni­ kov še vedno v dolini.108 Proizvodnja v železarni je zaradi aretacij delavcev, odhoda mnogih delavcev v partizane, neprestanih zastojev v prometu, di­ verzij in sabotaž in vse pogostejših alarmov rapidno padala vse do 16. aprila 1945, ko so delo v tovarni ustavili.109 V dneh, ko se je sovražnikova vojska pripravljala na umik, je prišlo na Poljane in v Gorje mnogo jeseniških de­ lavcev in se vključilo v zaključne boje za osvoboditev jeseniškega kota. Člani Delavske enotnosti, ki je dobila vpliv na ravnateljstvo železarne, so zastra- žili in obvarovali naprave v železarni pred uničenjem umikajočega se so­ vražnika vse do prihoda komande mesta Jesenice in dela motoriziranega odreda IV. armade JA 11. maja, ki je na Jesenicah in Hrušici zajel in raz­ orožil okrog 4.800 sovražnikovih vojakov.110 Po podatkih, ki jih je zbral Matija Sušnik, objavil pa Ivan Mohorič v delu »Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem«, je do 16. aprila 1945 odšlo y partizane 1.661 delavcev jeseniške železarne, nemškim oblastem pa je bilo javljeno, da so jih razen teh 1.136 partizani prisilno mobilizirali.111 Po podatkih Tehniškega muzeja na Jesenicah je v bojih padlo 451 borcev in 8 bork iz območja sedanje jeseniške občine, prvoborec Ivan Vovk p a je ugotovil, da je bil 201 od teh doma na ožjem območju Jesenic in Javornika. Okupator je po istih virih ustrelil 132 talcev, od tega 42 z Jesenic in Javonika, in v Srbijo izgnal 421, v Nemčijo pa 417 ljudi iz sedanje jeseniške občine. V nem­ ška koncentracijska taborišča je odvedel 811 ljudi, od katerih se jih 124 1 0 3 Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB r Sloveniji, 4. knjiga, str. 517 in 519. 104 Isto, str. 518. 1 0 5 Isto, str. 519. 1 0 6 Mile Pavlin, Jeseniško-bohinjski odred, str. 92. 107 p 0 r o c i i o Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko z dne 17. 10. 1944 Centralnemu komiteju KPS, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 1 0 8 Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, 4. knjiga, str. 519. 109 Ivan Mohorič, Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, 2. knjiga, str. 415. 1 1 0 Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945, str. 960. 111 Ivan Mohorič, Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, 2. knjiga, str. 420. 116 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ni več vrnilo domov, v kazenska prevzgojna taborišča je poslal 150 ljudi, v zapore v Begunjah pa je bilo privedenih tudi 123 ljudi z ozemlja sedanje jeseniške občine, ki so bili kasneje iz zaporov izpuščeni. Črna roka je konec leta 1943 in v začetku leta 1944 pomorila 10 ljudi, 11 jih je izgubilo življenje med bombnimi napadi v Nemčiji, 29 domačinov pa ob letalskih napadih na jeseniško železniško postajo 1. marca in 23. in 24. aprila 1945, razen tega je bilo na sedanjem območju jeseniške občine še 29 drugih žrtev II. svetovne vojne.112 Čeprav ti podatki še vedno niso popolni, pa je že iz njih mogoče spo­ znati, da je bil delež jeseniških železarjev v NOV zelo pomemben in da so dale Jesenice v času^NOB izredno visok krvni davek. Kot je resnica, da je bila oborožena vstaja v zahodnem delu Gorenjske najintenzivnejša na Jesenicah, kjer je deloval sekretar okrožnega komiteja KPS in vojnorevolucionarnega komiteja in od koder je odšlo v partizane naj­ več prvoborcev, tako je tudi res, da je okupator kasneje še vedno strahoval prebivalce Jesenic tudi takrat, ko so delovale že močne organizacije NOG po mnogih okoliških vaseh, od koder je že odšla večina moških v partizane in so se partizanske enote in aktivisti OF prizadevali pritegniti Jeseničane v or­ ganizacije NOG in v partizane. Zelo napačno bi bilo trditi, da so Jeseni­ čani, razen redkih izjem, nasedli nacistični socialni demagogiji, ali da so bili manj narodno zavedni kot drugi Gorenjci. Bili pa so mnogo bolj izpo­ stavljeni vsakodnevnemu nadzoru in pritisku okupatorja in domačih izda­ jalcev, ki so se tudi s podeželja umaknili v varstvo okupatorja v mesto. Nem­ ška policija jih je oborožila in pošiljala kot »raztrgance« v gozdove poizve­ dovat za partizani in jih uporabljala za vodiče svojih enot v akcijah proti partizanom ter za odkrivanje aktivistov O F v mestu. Ker ekstremnim na­ sprotnikom OF ni uspelo o nekaterih pristaših OF zbrati dovolj dokazov, da bi jih okupator mogel obsoditi, so jih umorili pod plaščem teroristične tajne organizacije »črne roke«, ki se je v slovenskem prostoru najprej po­ javila prav na Jesenicah. Medtem ko so mogli ljudje na podeželju stalno spremljati rast partizanskih enot in delovanje organov ljudske oblasti in so bili sproti obveščeni o dogodkih na svetovnih bojiščih, pa je okupator vse do konca vojne na Jesenicah razkazoval svojo moč in po odvzemu radijskih aparatov ljudi obveščal samo o svojih uspehih, pred ljudmi pa prikrival svoje poraze. Družine vpoklicanih v nemško vojsko se na Jesenicah niso mogle izogniti okupatorjevim represalijam z izgovorom, da so njihove svojce od­ vedli v gozdove partizani, kot so to v mnogih primerih storili svojci parti­ zanov po vaseh, ki jih okupator ni mogel stalno nadzorovati. Zato je odšlo z Jesenic relativno manj moških v narodnoosvobodilno vojsko kot s podeže­ lja. Medtem ko je bila družina jeseniškega delavca materialno odvisna od njegove plače, se je 'kmečka družina mogla preživljati tudi sama, če so odšli moški v partizane. Ko so Nemci ukinili živilske nakaznice družinam, ki so imele svojce v NOV, so s tem mnogo huje prizadeli take družine v izstrada­ nem mestu kot pa na podeželju, kjer so hrano same pridelovale, oziroma so jih podpirali sovaščani. Tudi to so vzroki, da se narodnoosvobodilno gibanje na Jesenicah ni moglo razvijati tako intenzivno kot na podeželju. Glavna vzroka, da so Je­ senice v NOB zaostale za svojo podeželjsko okolico, pa sta: prvič v tem, da je Dopis Ivana Vovka z Jesenic z dne 26. 9. 1976 Zgodovinskemu arhivu CK ZKS. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Ш okupator zaradi gospodarskega in prometnega pomena imel na Jesenicah vedno toliko mož, da mesta partizanske enote niso mogle vse do 11. maja 1945 osvoboditi, in drugič v tem, da je iz mesta že v letu 1941 odšel v par­ tizanske enote ves najsposobnejši kader in razen dveh vsi komunisti. Jeseni­ ški prvoborci so pomagali dvigniti k uporu Gornjesavsko in Bohinjsko do­ lino, sodelovali so z drugimi gorenjskimi prvoborci v bojih na Jelovici, Mo­ horju, v Selški in Poljanski dolini ter v Dražgošah, ponesli so partizansko zastavo čez Karavanke tudi na Koroško in celo med slovenske izgnance v Srbijo, organizacijske izkušnje pa tudi v kamniško okrožje, v mestu pa po njihovem odhodu in številnih aretacijah ni ostalo ljudi, ki bi mogli orga­ nizacije KPS in OF v krajšem času spet obnoviti. Nekateri pred vojno naj­ bolj ugledni in odgovorni jeseniški komunisti so odšli v Ljubljano, kar je CK KPS ostro obsodil, čeprav jih je večina odšla naprej v partizanske enote. Po aretacijah aktivistov O F pozimi 1941/42 številčno okrnjena okrožni komite KPS in okrožni odbor (OF Jesenice zaradi silovitega sovražnikovega terorja nista uspela obnoviti terenskih organizacij KPS in OF. Njuni člani so padli v letu 1942 in v začetku leta 1943, nato pa sta se po iniciativi, ki je prišla iz partizanskih enot in okoliških naselij, postopoma obnavljala. Svojo dejavnost pa sta razmahnila šele potem, ko sta se preselila iz ilegalnih raz­ mer najprej v okolico Jesenic, nato pa na osvobojeno ozemlje v Radovno in na Pokljuko, kjer sta mogla uspešneje delovati, prav tako kot sta imela sedež PK KPS in P O O F za Gorenjsko v najglobljem zaledju osvobojenega ozemlja ob meji s Primorsko. Na osvobojenem ozemlju so mogli vodilni organi NOG pregrupirati svoje sile in jih okrepiti z novimi borci ter jih pripraviti na nove boje proti sovražnikom. Seveda je bilo pri tem potrebno ustvariti tudi z mestom nove oblike in sredstva zvez, za kar pa je bil potreben določen čas, zato vodilni kadri niso bili sproti obveščeni o razmerah na Jesenicah in so prejemali njihova navodila jeseniški aktivisti neredko z veliko zamudo. Mor­ da je potrebno tudi v tem iskati vzrok, da so vlogo Jesenic med NOB ti or­ gani ocenjevali mnogo bolj kritično, kot nam kažejo že navedeni podatki in kot bodo najbrž pokazale poglobljene razprave. Z u s a m m e n f a s s u n g DER BEWAFFNETE AUFSTAND 1941 UND DER ANTEIL VON JESENICE IM NATIONALEN BEFREIUNGSKAMPF IN GORENJSKO In der Vorkriegszeit hat die Eisenhütte in Jesenice die nötigen Arbeitskräfte aus den Reihen von Eigentümern verfallender landwirtschaftlicher Güter und von Handwerkern aus dem gesamten westlichen Teil von Gorenjsko (Oberkrain) re­ krutiert. Die illegale KP strebte schon vor dem Angriff auf Jugoslawien eine Vereinigung und Aktivierung der Arbeitermassen an im Kampf um demokratische Hechte und gegen die faschistische Gefahr. Während beim Angriff auf Jugoslawien ше Vertreter der Behörde die Kapitulation verlautbaren ließ und dann der Be- satzungsmacht ihre Loyalität beteuerten, schichte die KP ihre Mitglieder als Frei- willige in die jugoslawische Armee, sammelte nach deren Auflösung Waffen und bereitete Patrioten aller politischen und weltanschaulichen Richtungen auf einen bewaffneten Aufstand vor. Nachdem die Besatzungsmacht beim Angriff auf die Sowjetunion Kommunisten festzunehmen versucht hatte, zog sich die Mehrheit von ihnen in die benachbarten Wälder zurück, und am 29. Juli gründete das Kriegs- komitee laut Beschlufi der Aufstandsführung in Gorenjsko aus ihnen eine Partisa- neneinheit. Nach dem Kampf mit den deutschen Polizeieinheiten am 1. August 1941 schlossen sich die Einheiten von Jesenice und Jelovica zum Cankar-Bataillon zu- sammen, das am 8. August inmitten von Jelovica mit verstärkten deutschen Ein- 1 1 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? heiten zusammenstieß. Nach dieser Schlacht führten die Kämpfer der Partisanen­ einheit von Jesenice, in kleinere Gruppen zerteilt, eine Reihe erfolgreicher Angriffe auf Objekte durch, die in Jesenice und in seiner Umgebung der Besatzungsmacht gedient hatten. Am Anfang des Winters versammelten sich die Kämpfer des Can- kar-Bataillons auf dem Mohor inmitten von Gorenjsko und führten von dort mehrere kühne Aktionen aus. Im Herbst hatte sich auch in Jesenice eine starkes illegales Netz von Ausschüssen der Befreiungsfront gebildet, mit deren Hilfe die Kämpfer des Can- kar-Bataillons Mitte Dezember 1941 den Aufstand erweiterten. Den Partisanenein­ heiten in Gorenjsko schlossen sich damals 665 neue Kämpfer an, mit denen das Can- kar-Bataillon verstärkt, das Prešeren-Bataillon und drei neue Partisaneneinheiten de­ gründet wurden, davon zwei unmittelbar an der eigentlichen Grenze des Dritten Reiches. Die deutsche Besatzungsmacht hatte auf den Aufstand schnell reagiert. 23 Gendarmeriestationen in den bedrohten Gegenden wurden abgezogen. Auf einen Befehl aus Berlin kam nach Bled ein Aktionsstab Süd-Ost, der mit verstärkten Polizei- und Militäreinheiten den Aufstand eindämmte hat. Mit Drohungen und falschen Versprechungen wurden viele junge Kämpfer aus den Partisaneneinheiten gelockt, das Cankar-Bataillon wurde in Dražgoše angegriffen, viele der heim­ gekehrten Partisanen, aber auch viele Aktivisten der Befreiungsfront wurden ver­ haftet, gotötet oder in Konzentrationslager geschickt. Zwar konnten die Partisanen nicht, wie geplant, wenigstens das gebirgige Land von Gorenjsko fur längere /.eit befreien, doch wurde durch ihre Aktionen das Vorhaben der deutschen Besatzungs­ macht, die Mehrheit der Bevölkerung auszusiedeln und Gorenjsko und Štajersko (Steiermark) in das Dritte Reich einzugliedern, endgültig vereitelt. Da sich fast alle Kommunisten aus Jesenice den Partisaneneinheiten angeschlos­ sen hatten und viele Mitglieder der Befreiungsfrontausschüsse verhaftet worden wa­ ren, wurde dadurch die Entwicklung des nationalen Befreiungskampfes in Jesenice nach der Verstärkung der Besatzungstruppen stark beeinträchtigt. 1942 erlitten Partisaneneinheiten im gebirgigen Land um Jesenice durch zahlreiche operative Aktionen der Besatzungsmacht große Verluste; Angehörige von Partisanen wurden ausgesiedelt, die Bevölkerung wurde durch häufige Erschießungen von Geiselgrup- pen terrorisiert. Als im Herbst 1942 die Besatzungsmacht noch Slowenen tur die deutsche Armee zu mobilisieren begann, schlossen sie sich in zunehmender Zahl den Partisaneneinheiten an, obwohl deswegen ihre Angehörigen oft von der deut­ schen Besatzungsmacht ausgesiedelt wurden. 1943 nahm die Organisation der Be­ freiungsfrontausschüsse wieder ihre Tätigkeit auf, doch hatte das Einschleusen Gestapoagenten in ihre Reihen erneut Verhaftungen, Folterungen in Gefangnissen und Erschießungen von Geiseln zur Folge. Im Winter 1943/44 tauchte eine verräte­ rische Terroristenorganisation »Schwarze Hand« auf, die über 20 Aktivisten und Mitglieder der Befreiungsfront heimtückisch ermordete. Erst im Jahr 1944 waren die Organisationen der KP, der Befreiungsfront, der Arbeitereinheit, des bKOJ (des Bundes der kommunistischen Jugend Jugoslawiens), des Bundes der slowenischen Jugend, des Frauenbundes gegen den Faschismus so zahlreich geworden, dali sie von der Besatzungsmacht nicht mehr zerstört werden konnten. Diese Organisationen haben allein oder mit Hilfe kleinerer Partisaneneinheiten unzählige Sabotageakte auf Eisenbahnstrecken und in der Eisenhütte ausgeführt, die Kämpfer der Preseren- Brigade bei der Befreiung von fremden Zwangsarbeitern aus dem Arbeitslager in Jesenice unterstützt und nur im September 1944 den Partisaneneinheiten über 600 Kämpfer zugeschickt. Damals war die Zahl der deutschen Besatzungstruppe aut 883 Mann angewaschen, und es wurden alle Stadtausgänge bewacht. Im März und April 1945 wurde die Eisenbahnkreuzung von Flugzeugen der Verbündeten bombardiert und dabei die umstehenden Häuser zerstört. Während der letzten Operationen fur die Befreiung Jugoslawiens haben die Mitglieder der Arbeitervereinigung die Eisen­ hütte vor der Zerstörung durch den abziehenden Feind bewahrt, viele Eisenarbeiter haben sich Partisaneneinheiten angeschlossen und haben an den Kämpfer für die Befreiung von Jesenice am 11. Mai 1945 und an der Gefangennahme von 4800 feind­ lichen Soldaten teilgenommen. Von insgesamt 4922 Eisenarbeitern, die vor dem Krieg in Jesenice berufstätig waren, haben sich bis zur Stillegung der Hütte am 16. April 1945 2797 Arbeiter den Partisaneneinheiten angeschlossen, davon 231 schon vor Ende 1941, viele von ihnen wurden von der Besatzungsmacht ausgesiedelt, als Geiseln erschossen oder in Lager verschickt. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197?, s. 119-131 H 9 T o n e F e r e n c NEKAJ ZNAČILNOSTI NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA NA GORENJSKEM Referat na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. sept. — 2. okt. 1976 Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda je bil po svojem temeljnem namenu osvoboditi in združiti vse Slovence ter jim izbojevati socialni napre­ dek ter tudi po sili, ki ga je organizirala in vodila, vsekakor enovit na vsem slovenskem narodnem ozemlju. Kot tak je bil tudi sestavni del narodnoosvobo­ dilnega boja jugoslovanskih narodov. Zaradi različnih pogojev, v katerih se je narodnoosvobodilni boj v posa­ meznih slovenskih pokrajinah začel in razvijal, je dobil tudi svoje značilnosti in posebnosti. Pri značilnostih (karakteristikah) mislim na tiste prvine, ki po­ sebej izstopajo glede na celotni razvoj narodnoosvobodilnega boja na Sloven­ skem, in pri posebnostih (specifičnostih) na tisto, s čemer se je narodnoosvo­ bodilni boj v neki pokrajini vidneje razlikoval od narodnoosvobodilnega boja v drugih pokrajinah. Seveda so si meje med obema oznakama zelo blizu in včasih skoraj zabrisane. Menim, da smo v glavnem že presegli tisto stopnjo zgodovinopisja narodnoosvobodilnega boja, ko smo še govorili o zaostajanju neke pokrajine za drugo, tako kot da bi bil narodnoosvobodilni boj neka tek­ ma, v kateri vsi startajo pod enakimi pogoji. Treba je predvsem razčleniti razmere in ugotoviti, ali je subjektivni dejavnik izrabil vse možnosti za orga­ niziranje in razvijanje narodnoosvobodilnega boja ali ne. Za to poročilo sem skušal iz do sedaj šele deloma preučenega in znanega razvoja narodnoosvobodilnega boja v Gorenjski izluščiti nekaj prvin, ki po­ sebej izstopajo glede na celoten razvoj narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji. Ker sem do sedaj v narodnoosvobodilnem boju v Gorenjski preučeval bolj raz­ merje med slovenskim narodom in njegovim osvobodilnim bojem na eni ter nemškim okupatorjem na drugi strani, bom seveda v predavanju prikazal le nekaj značilnosti. Ena izmed temeljnih značilnosti narodnoosvobodilnega boja v Gorenjski sta njegova moč in širina v prvem obdobju, tj. od druge polovice julija 1941, do druge polovice januarja 1942. Pri oboroženem boju gre zlasti za tri vrhove, in to oboroženo vstajo poleti 1941, množično vstajo sredi decembra 1941 in dražgoško bitko januarja 1942. Vsi trije vrhovi so zelo zaostrili razmere v po­ krajini in imeli velik odmev in posledice ne samo za to pokrajino, temveč tudi širše. Organizator vstaje v Gorenjski, tj. Komunistiëna partija Slovenije, je imel zlasti v delavskih središčih v Gorenjski tak vpliv, da je mogel še pred začetkom vstaje ustanoviti nekaj ilegalnih skupin, okoli katerih so nato na- 1 2 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197 stale prve partizanske čete. Sedaj je že natančno ugotovljeno, v kakšnih va­ lovih so prebivalci Gorenjske leta 1941 odhajali v partizanske enote, kakšna je bila njihova socialna in politična pripadnost ob zlomu stare Jugoslavije itd.1 To so bili predvsem delavci in komunisti (člani KPS in SKOJ), med dru­ gimi pa je bilo največ takih, ki pred vojno niso bili politično opredeljeni. Če pogledamo, v katerih krajših obdobjih razvoja oboroženega boja v Gorenjski do srede decembra 1941 jih je prišlo večje število, vidimo, da je to bilo med 22. junijem in 26. julijem 1941, tj. v času neposrednih priprav na vstajo (138), in med 26. julijem in 5. avgustom 1941, tj. v času same vstaje (199). Glede na socialno poreklo prvih partizanskih borcev in njihovo politično prepričanje, bi verjetno smeli trditi, da je bil osnovni motiv za njihov odhod v partizane volja bojevati se proti okupatorju za cilje Osvobodilne fronte slovenskega na­ roda, v katero je bil velik del njih vključen še pred odhodom v partizane. Res je, da je nemški okupator ravno tik pred vstajo zelo zaostril razmere za­ radi množičnega izganjanja Slovencev in so se nekateri z odhodom v parti­ zane hoteli izogniti izgonu. Verjetno je bilo teh manj, ker je nemški okupator takrat izganjal predvsem izobraženstvo in pripadnike višjih socialnih slojev. Na drugi strani pa vemo iz slovenske Štajerske, kjer je nemški okupator iz­ ganjal vse za izgon predvidene skupine ljudi, da se je zelo malo ljudi izognilo izgonu z odhodom v partizane.2 O tem ne govorim kot o nekem akademskem vprašanju, temveč zato, ker se včasih na podlagi kakšnega okupatorjevega dokumenta precenjuje izganjanje Slovencev kot motiv za odhajanje prebival­ cev Gorenjske v partizane že v prvem obdobju vstaje. Drži pa, da je okupa­ torjev namen, da ob napadu Nemčije na Sovjetsko Zvezo zapre vse komuniste in njihove somišljenike, pospešil njihov odhod v ilegalo in partizane. Večina prvih partizanov je bila prepričana, da bo vojna kratkotrajna, saj bo Rdeča armada zavrnila nemški napad in sama kmalu prodrla v nemški rajh, da bodo sovjetska letala kmalu odvrgla orožje, strelivo in opremo za slovenske parti­ zane itd., kar se je seveda izkazalo kot utvara. Ni tako malo okupatorjevih poročil, ki pričajo, da je bilo takrat takšno razpoloženje pri velikem delu slo­ venskega naroda, zlasti v Ljubljani in med delavstvom.3 Komunistična partija Slovenije je uspela, da je na Gorenjskem v omenje­ nem obdobju odšlo v partizane toliko ljudi, da je bilo mogoče ustanoviti deset čet in jih povezati v tri partizanske bataljone.4 Gorenjska je torej v prvem obdobju vstaje dala skoraj toliko partizanskih čet, kot vsa ostala Slovenija 1 Ivan Križnar: Socialna in politična pripadnost borcev partizanskih enot na Gorenjskem in Šta­ jerskem v letu 1941. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, VI/1966, št. 1—2, str. 315—336 (navajam: Križnar, Socialna in politična pripadnost). 2 Tone Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1943. Maribor 1968, str. 368 (dalje: Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika). 3 Tone Ferenc: Okupatorjev dokument o 22. juliju 1941. Borec, XXIII/1971, št. 6/7, str. 428. Glej tudi Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knjiga 1, dok. 91 in 95 — navodilo poveljstva XI. arm. zbora 1. 7. 1941 in poročilo poveljstva kraljevih karabinerjev XI. arm. zbora 7. 7. 1941 (dalje: Zbornik NOV). Arhiv Republiškega sekretariata za no­ tranje zadeve SRS, 103 — 5/ZA, inv. 173, str. 233 in 244, poročili komandanta varnostne policije in var­ nostne službe za Gorenjsko 26. 6. in 1. 7. 1941. 4 Ivan Križnar: Vstaja in začetki NOB na Gorenjskem. Borec, XXIII/1971, št. 6/7, str. 410—420. Isti: Cankarjev ali Gorenjski bataljon do decembrske vstaje. Borec, XXIII/1971, št. 10, str. 597—612. Dr . Miro Stiplovšek — Ivan Viđali: Vstaja v Kamniku in okolici. Borec, XXIII/1971, št. 6/7, str. 421—425. Tone Ferenc: Okupatorjevi dokumenti o hajki na Gorenjskem 8. in 9. avgusta 1941, Borce XXIII/1971, št. 10, str. 613—619. V Gorenjskem ali Cankarjevem bataljonu sta bili Jelovška in Jeseniška četa, v Kranjskem aH Storžiškem bataljonu sta bili Tržiška in II. kranjska četa, v Kamniškem bataljonu so bile Rašiška, Kamniška, Mengeško-moravska in Radomeljska četa; ustanovili so tudi I. kranjsko in tržiško-kranjsko četo. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 * 2 i skupaj,5 in so organizatorji vstaje v Gorenjski skoraj uresničili načrt, da na območju vsakega okrožnega komiteja KPS oziroma vojaškega revolucionar­ nega komiteja, kot so takrat imenovali partijska akcijska vodstva za pripravo vstaje, ustanovijo partizanski bataljon. Te partizanske enote so izvedle mnogo oboroženih akcij na sovražnikovo živo silo, njegove prometne naprave in sred­ stva ter na druge zanj pomembne objekte ter povzročile takšne razmere, ki jih sovražnik ni mogel dolgo prenašati. Značilno je, da sta oba nasprotnika imela avgusta in septembra 1941 Gorenjsko za najbolj nemirno pokrajino v Sloveniji. Edvard Kardelj je v svojem članku »V partizane«, objavljenem septembra 1941 v »Delu«, pisal, da so se partizanske akcije »vse do zadnjih dni omejevale v glavnem na tisti del Slovenije, ki je pod nemško okupacijo« in je »okrepitev partizanske akcije na teritoriju okupiranem po Italijanih« postavil kot drugo nalogo osvobodilnih sil slovenskega naroda; prva naloga je seveda bila »mobilizacija tisočev novih partizanskih bojevnikov takoj in brez odlašanja«. Iz okupatorjevih virov vemo, da odpor sam okupatorjev ni iznenadu. Urad gestapa v Kranju je. npr. nekaj dni po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo predvideval, »da bodo komunistični krogi poskušali sedanje razmere v povečani meri izkoristiti za razkrojevalno delo v navadni obliki kot je trošenje letakov, ustna propaganda, napisne akcije itd.«6 Predvideval je torej takšne oblike odpora, kot so bile v drugih zasedenih pokrajinah v Ev­ ropi in ne oborožene vstaje. Že kmalu pa sta okupatorje osupnila moč in širina odpora ter dejstvo, da množice sledijo komunistom. To osuplost nam zelo lepo prikaže brzojavka, ki pravi, da je šef civilne uprave za Gorenjsko v začetku avgusta 1941 prosil vojaške oblasti »za enote, ki naj bi takoj odšle v akcijo in vzpostavile red in varnost na tem območju«. Ker bi uporaba vo­ jaških sil škodila ugledu nemške policije, zavezane za vzdrževanje reda in mira v nemškem rajhu in tudi v zasedenih pokrajinah, je višji vodja SS in policije v XVIII. vojnem okrožju generalmajor policije Schell spraševal pod­ rejenega poveljnika redarstvene policije za Gorenjsko in Štajersko, »ali poli­ cija resnično ni več gospodar položaja ali pa ni več zmožna zagotoviti var­ nosti« ter sklepal: »Takšne razmere bi bile v tretjem rajhu edinstvene.«7 Glede na to, kakšno moč in širino je dobil odpor v Gorenjski in da ga niso mogli zadušiti niti z najbolj krutimi ukrepi kot sta streljanje talcev in požiganje vasi, niti s podvojitvijo ali celo potrojitvijo svojih oboroženih sil za zasledo­ vanje in uničevanje partizanov,8 so bile razmere v Gorenjski res edinstvene. Nov vrh v narodnoosvobodilnem boju v Gorenjski pomeni množična vstaja sredi decembra 1941. O njej smo precej pisali in tudi govorili na našem zbo­ rovanju v Škof ji Loki. Za množično vstajo, ki jo je vodstvo narodnoosvobo­ dilnega gibanja v Sloveniji pripravilo po smernicah vrhovnega štaba NtOV in PO J in CK KP J o ustanavljanju osvobojenih ozemelj (glej o tem tudi Karde- 5 V drugih predelih Slovenije so tisti čas ustanovili Pohorsko, Celjsko, Savinjsko, Revirsko, Mol- niško, Mokrško, Stisko, Ribniško, Borovniško in Primorsko četo ter nekaj partizanskih skupin, ki so se pozneje razvile v čete. Obširneje o ustanavljanju partizanskih čet na Slovenskem v letu 1941 glej v monografiji Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1943. Ljubljana 1976, str. 99—164. 6 Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (dalje: Arhiv IZDG), nereg. gradivo, okrožnica urada tajne državne policije Kranj 30. 6. 1941. 7 National Archives Washington (dalje: NAW), mikrofilm T-175, navitek 10, brzojavka višjega v °dje SS in policije Alpenland 4. 8. 1941. 8 Prve talce v Gorenjski je okupator ustrelil 1. avgusta 1941, prvo vas (Rašico) je požgal 20. 9. 1941; avgusta in septembra 1941 je pripeljal v Gorenjsko tri policijske bataljone, od katerih so dva (93. in 323.) združili v Endlerjev policijski polk (do tedaj je imel okupator v Gorenjski le en poli­ cijski bataljon), pripeljali pa so tudi nekaj bataljonov vojske, t. i. deželne strelce, predvsem za zava­ rovanje gospodarskih in prometnih naprav. 1 2 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19?? Ijevo pismo iz Užica z dne 17. 10. 1941),9 ni naključno izbralo Gorenjske. Poleg Ljubljane je bila takrat ta pokrajina tista, v kateri je bila Osvobodilna fronta najbolj zasidrana (več kot sto terenskih odborov OF) 1 0 in še ni utrpela nobe­ nega večjega sovražnikovega vdora v organizacijo ter je celo pripravila takšne množične manifestacije kot v Ljubljani, seveda v manjšem obsegu,11 partizan­ stvo je bilo razmeroma najmanj prizadeto, razen na levem bregu Save itd.1 2 Ce je kje v Sloveniji vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja tisti čas moglo pripraviti množično vstajo, jo je lahko samo v Gorenjski. To, da je bila ta pokrajina interesno območje nemškega rajha, da jo je nemški okupator že nameraval priključiti nemškemu rajhu, da ima posebno geopolitično lego in industrijo itd., je bil pri vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani samo razlog več, da jo pripravi prav tam in ne drugje. V nobeni drugi slo­ venski pokrajini niso bile razmere za narodnoosvobodilno gibanje tako ugodne, da bi lahko računalo na množično vstajo. Ko je vodstvo pripravljalo vstajo in ko se je ta začela, je bil zanjo tudi ugoden politični trenutek (ne pa seveda tudi vremenske razmere): izganjanje Slovencev iz posavskega pasu, ki se je v trboveljskem okrožju približalo Gorenjski, je vznemirilo tudi prebivalce Gorenjske, kot jih je vznemirilo izganjanje sorodnikov talcev in partizanov v Gorenjski (Mišače in Blejska Dobrava). Poleg tega je imel nasprotnik v Gorenjski ravno takrat, ko so pripravljali množično vstajo, zaradi bojnega zatišja in odhoda dveh policijskih bataljonov v izselitveno akcijo v slovenski Štajerski in enega policijskega bataljona v nemški rajh razmeroma malo sil (septembra 1941 je imel tam celo 4 policijske bataljone). Tudi mednarodne razmere so se za sile osi poslabšale: Hitlerjeva taktika »bliskovite vojne« se je zlomila pred Moskvo in Rdeča armada je začela svojo prvo ofenzivo, v vojno so stopile tudi Združene države Amerike, s čemer je postala vojna zares svetovna in prebivalstvo, ki se rado zateka k podobnostim, je sklepalo, da konec vojne ni več daleč. Velika zmaga Cankarjevega bataljona v Rovtah 12. decembra 1941, ki je glede na nasprotnikove izgube največja zmaga neke par­ tizanske enote nad nemškimi oboroženimi silami v letu 1941 ne samo na slo­ venskem, temveč verjetno tudi na jugoslovanskem ozemlju, je bila najustrez­ nejši moralni vzgon za bližnji začetek vstaje.13 Vstaja v Gorenjski sredi decembra 1941, v kateri se je vključilo v parti­ zanske enote 665 novih borcev,14 je bila prava množična vstaja, kakršne ni bilo nikjer na Slovenskem od leta 1941 do septembra 1943, ko je prišlo do vseljudske vstaje v Slovenskem Primorju in Istri. Celo sovražnik je moral priznati, da je bila »bliskovita in dobro organizirana«1 5 in je ves osupel moral 9 Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XI—XII/197il—1972, št. 1—2, str. 361—366. 1 0 Poročili CK KPS 5. 12. 1941 in iz druge polovice decembra 1941, Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knjiga 1, dok. 94 in 1064. 11 V poročilu komandanta orožništva za Gorenjsko z dne 7. 1. 1942 piše: >Ob obletnici progla­ sitve bivše kraljevine Jugoslavije so v mnogih krajih južne Koroške raztrosili letake politične vsebine. V štirih primerih so razobesili tudi zastave.« (Zbornik NOV, VI/2, dok. 130.) Komandant orožništva za Gorenjsko je o akciji 3. januarja 1942 poročal 31. 1. 1942 tole: >Za 3. t. m. je sovražnik izdal parolo, naj ljudje v spomin na padle partizane med 19. in 20. uro ne hodijo v javne lokale in na cesto. Po te paroli so se ravnali zlasti prebivalci Kranja in Škofje Loke.< (Zbornik NOV, VI/2, dok. 137.) Obšir­ neje o prvodecembrski in tret je januarski akciji OF glej : Dare Jeršek: Plebiscitne akcije Osvobodilne fronte v letih 1941—1942. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 11/1961, št. 1—2, str. 224—225 in 230. Cankarjev bataljon na desnem bregu Save je bil novembra in začetek decembra 1941 edini partizanski bataljon v Sloveniji sploh. Na levem bregu Save v Gorenjski tedaj sploh ni bilo nobene partizanske enote, ostanek Kamniškega bataljona se je priključil Cankarjevemu bataljonu, Kokrška četa j e nastala po 10. 12. 1941, II. štajerski bataljon južno od Litije pa 14. decembra 1941. / J I - l m e F e ï f n c l . Množična vstaja v Gorenjski decembra 1941. Borec, XXIII/1971, št. 12, str. 741—751 (dalje: Ferenc, Množična vstaja). 14 Križnar: Socialna in politična pripadnost, str. 325. 15 Poročilo komandanta orožništva za Gorenjsko 22. 12. 1941. Zbornik NOV, VI/I, dok. 213. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 2 3 izprazniti kar 23 orožniških postaj,1 6 česar mu potlej v takem obsegu ni bilo treba storiti vse do konca vojne. Vendar je vstaja trajala le malo časa, ker je sovražnik uspel hitro pritisniti na partizanske enote, ki iz raznih razlogov niso bile kos nasprotniku. Ta je zaradi izačasne prekinitve izganjanja Slo­ vencev v slovenski Štajerski in reakcije na velik udarec, ki ga je utrpel v Rovtah, že poslal močne okrepitve v Gorenjsko. Pomanjkanje načtrov parti­ zanskih štabov za trajnejše vojskovanje, zlasti še v neugodnih vremenskih razmerah, njihova premajhna pozornost za vprašanja oborožitve, prehrane, nastaniše itd., precenjevanje nerazpoloženja nemških vojakov, zlasti Luksem- buržanov itd., so razlogi, zakaj se narodnoosvobodilnemu gibanju ni posrečilo obdržati večjega števila partizanov in zmanjšati razmeroma velikega osipa. Sodim, da je to največji primanjkljaj množične vstaje in ne izguba komaj nastajajočega svobodnega ozemlja. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja je moralo pričakovati, da bo sovražnik slej ko prej uničil osvobojeno ozemlje, ker ga na tako pomembnem ozemlju ni mogel prenesti. Izkušnje iz druge sve­ tovne vojne učijo, da zlasti nemški okupator ni pustil nastanka osvobojenega ozemlja ali pa je le-tega kmalu uničil, če je ogrožalo njegove življenjske inte­ rese. To je bila sicer prva tovrstna izkušnja v Sloveniji, je pa bila vsaj ena nekoliko prej v Jugoslaviji, in to v jugozahodni Srbiji — Užiška republika. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, je bila množična vstaja v Gorenjski de­ cembra 1941 zelo pomemben dogodek in ga lahko prištevamo med značil­ nosti NOB v tej pokrajini. Ostala je v zavesti narodnoosvobodilnega gibanja in tudi okupatorja kot eden najpomembnejših dogodkov v vsem času vojne.17 Pri ocenjevanju množične vstaje v Gorenjski sredi decembra 1941 so neka­ teri napačno menili, da je bila že takrat, ko se je vodstvo narodnoosvobodil­ nega gibanja odločalo, da jo pripravi oziroma da si narodnoosvobodilno giba­ nje izbojuje osvobojeno ozemlje, dilema, ali je to bolje storiti v Gorenjski ali v Dolenjski in Notranjski oziroma natančneje na Kočevskem. Sodim, da no­ vembra 1941 še ni moglo biti te dileme, saj takrat razmere tam še niso bile zrele za takšno akcijo. Iz natančnejše razčlembe virov je tudi mogoče ugoto­ viti, da je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja imelo za množično vstajo v Gorenjski sredi decembra 1941 en načrt,1 8 za spomladansko vstajo 1942, katere težišče naj bi bilo tudi v Gorenjski, pa drugega, in to precej zahtevnejšega. Ob pripravi drugega načrta v drugi polovici marca in začetku aprila 1942 so bile res razprave in stališča, ki so zagovarjala nastanek osvobojenega ozemlja v Ljubljanski pokrajini, vendar ta stališča niso zmagala.19 Kaže, da je bil odločilnejši politični motiv — dvigniti spomladansko vstajo in ustvariti osvo­ bojeno ozemlje tam, kjer je proletariat, vendar so izkušnje pokazale, da je bil ta načrt nestvaren. Tretji vrh v narodnoosvobodilnem boju v Gorenjski pomeni boj Cankar­ jevega bataljona v Dražgošah, o katerem so tudi napisane že knjige. Za ta boj je na eni strani značilna velika, v prvem letu narodnoosvobodilnega boja največja koncentracija nasprotnikovih sil na nemškem zasedbenem območju 1 6 Najprej so ugotovili, da j e okupator izpraznil 9 orožniških postaj v radovljiškem okrožju (glej: Zbornik NOV, VI/1, dok. 207), nato sem ugotovil, da jih j e ukinil tudi 9 y kranjskem okrožju (glej: gradivo v fondu orožniškega okrožja Kranj v Gorenjskem muzeju Kranj), I. Križnar pa je ugotovil, da j ih j e tisti čas ukinil še 5 v kamniškem okrožju (I. Križnar, ustni vir). 17 Ferenc: Množična vstaja, str. 752—760. 18 Poročilo CK KPS 5. 12. 1941. Dokumenti l judske revolucije v Sloveniji, 1, dok. 94. 15 Poročilo Edvarda Kardelja Josipu Brozu-Titu 29. 3. in 5. 4. 1942. Dokumenti l judske revolucije v Sloveniji, 1, dok. 151. Arhiv OK ZKS, stenografski zapisnik razgovora dr. Aleša Beblerja s podpolk. I- Vujoševičem in maj . Z. Klanjščkom 26. 10. 195Л (Ferenc: Množična vstaja, str. 747). J 2 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 (okoli 10 bataljonov policije, oddelkov SS in vojske) z najrazličnejšim težkim orožjem (minometi, topovi, tanki, letalo) in na drugi žilav odpor nekajkrat manjše toda moralno vzvišene partizanske enote, ki je trajal cele tri dni in se končal z razmeroma majhnimi izgubami in organiziranim umikom partizanske enote. Sovražnikove izgube še sicer niso natančneje ugotovljene (manjkajo še za en policijski bataljon), vendar so tudi v primeru, če bi držal podatek o 50 mrtvih, skoraj petkrat večje od partizanskih (9 mrtvih) 2 0 Verjetno bi draž- goško bitko že samo zaradi sovražnikove izgube lahko prištevali med največje boje na nemškem zasedbenem ozemlju v Jugoslaviji do tistega časa; morda ga prekaša le boj na Kadinjači pri Užicu novembra 1941. Druga velika značilnost narodnoosvobodilnega boja v Gorenjski je ta, da je ta nemškemu okupatorju podiral načrte drugega za drugim in je nemški okupator doživel toliko neuspehov v zasedbeni politiki kot v redkokateri za- sedbeni pokrajini.2 1 Prvi okupatorjev ukrep, ki ga je narodnoosvobodilni boj v Gorenjski one­ mogočil, je bilo množično izganjanje Slovencev kot ena temeljnih sestavin nacistične raznarodovalne politike v zasedenih slovenskih pokrajinah. Kako pomemben je bil ta ukrep za okupatorja, priča že samo po sebi veliko število za izgon predvidenih Slovencev (od 220 do 260 tisoč) ali tretjina pod nemško zasedbo živečih ljudi, rok, v katerem so ga nameravali uresničiti (5 mesecev) in odločnost, s katero so se ga lotili tedaj, ko so v drugih evropskih pokrajinah zaradi vojnih razmer množično izganjanje nenemškega prebivalstva že odlo­ žili za čas po vojni. Treba je poudariti, da ni bil glavni okupatorjev namen samo odstraniti politične nasprotnike, temveč •— in zato je šlo pri večjem delu množičnega izganjanja — dobiti prostor za naselitev nemških ljudi, ki naj bi bili osnova za ponemčevanje tistega dela Slovencev, ki naj bi še (vsaj za nekaj časa) ostal doma. Ta del Slovencev, ki bi ostal, bi bil zelo zelo majhen. Ker okupatorjevi viri o načrtih za izganjanje Slovencev navajajo podatke p Go­ renjski in Štajerski skupaj in ker so že kmalu začeli spreminjati načrte (tako so že v drugi polovici maja 1941 predlagali, naj bi izgon nekaterih skupin ljudi iz Gorenjske odložili do konca vojne), nismo natančneje poučeni o tem, kakšen del izgnancev naj bi po prvotnih zamislih odpadel na Gorenjsko. Vodja blejske podružnice državnega propagandnega urada za Koroško Lothar Weber je v nekem svojem pismu iz junija 1941 navedel podatek od 80 do 100 tisoč ljudi, vendar se nam najbolj pošastno splošni namen odkrije iz neke izjave drugega šefa civilne uprave za Gorenjsko dr. Friedricha Rainerja, da bodo po vojni »razrahljali« gostoto prebivalstva v Gorenjski, tako da bo tam živelo samo 120 tisoč ljudi, od katerih jih mora biti 80 tisoč Nemcev. Če upo­ števamo, da je tam živelo okrog 180 tisoč Slovencev, pomeni, da bi jih po vojni izgnali okrog 140 tisoč. Narodnoosvobodilni boj v Gorenjski je učinkoval na množično izganjanje Slovencev ne samo v Gorenjski, temveč tudi v slovenski Štajerski in še širše. Najprej je moral nemški okupator zaradi odhoda policijskih sil v Gorenjsko avgusta 1941 za štirinajst dni prekiniti izganjanje Slovencev v slovenski Sta- 2 0 Tone Ferenc: Narodnoosvobodilni boj v Gorenjski (decembja 1941 in) januarja 1942. TV 15, 28- 5,—1. 10. 1968. Ivan Jan: Cankarjev bataljon in dražgoška bitka. Ljubljana 1974, str. 163—242 (dalje: Jan, Cankarjev bataljon). Do sedaj smo ugotovili 26 imen nemških policistov, ki so padli v Dražgošah in so j ih nato pokopali na kranjskem vojaškem pokopališču. 2 1 Več o tem v Sloveniji glej v članku Osvobodilni boj slovenskega naroda in okupator. Pri­ spevki za zgodovino delavskega gibanja, XI—XII/1971—1972, št. i—2, str. 37—70. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 2 5 jerski in je ta prekinitev neugodno učinkovala na celotni potek množičnega izganjanja Slovencev. Nato pa je Himmler 25. avgusta 1941 ukazal, naj izgon tistega dela Slovencev z Gorenjskega, ki so ga po že zmanjšanih načrtih še nameravali izgnati v letu 1941, odložijo za čas po vojni.22 Kot rečeno, je bil z množičnim izganjanjem Slovencev povezan drugi okupatorjev raznarodovalni ukrep, t. j . množično naseljevanje Nemcev na slovenski zemlji. V temelju je ta ukrep onemogočilo že zmanjšanje množičnega izganjanja Slovencev. Vendar je nemški okupator, zainteresiran za ustvaritev nekega ponemčevalnega jedra v Gorenjski, nameraval ustvariti tri koloniza­ cijske otoke, in to v vsakem okrožju enega. Nemške koloniste naj bi naselili na posestvih izgnanih sorodnikov ubitih talcev in partizanov. Nekaj ravno proti temu ukrepu usmerjenih partizanskih akcij v prvih mesecih leta 1943 je razbilo že prvo nemško kolonijo v Gorjah pri Bledu, nakar drugih dveh niso niti poskušali ustvariti.2 3 Tudi tretji okupatorjev ukrep pri uničevanju slovenskega naroda kot etnične enote, tj. ponemčevanje slovenskega življa, je s širjenjem narodno­ osvobodilnega boja zadevalo ob vse večje ovire. Okupator sam je sredi leta 1943 priznaval, da le malo ljudi v Gorenjski govori nemški in da zelo upada število jezikovnih tečajev in njihovih obiskovalcev. Na območju, kjer je bil narodnoosvobodilni boj še zlasti močan, se je pod udarci partizanskih enot in aktivistov OF nenehno zmanjševalo število nemških šol, otroških vrtcev in drugih raznarodovalnih ustanov. Najznačilnejši je primer v kamniškem okrožju, kjer je bilo jeseni 1943 od 61 osnovnih šol odprtih le še 19 in še te so osredotočili v 9 večjih in varnejših krajih.2 4 Poleg raznarodovanja je bil aneksionizem druga najpomembnejša zna­ čilnost nemške zasedbene politike v Gorenjski. Dr. Metod Mikuž je že pred 25 leti postavil vprašanje, ali je narodnoosvobodilni boj preprečil priključitev Gorenjske in slovenske Štajerske k nemškemu rajhu ter nanj odgovoril pri­ trdilno. Pred nedavnim najdeni dokumenti v fondu državne pisarne nemškega ïajha in notranjega ministrstva, posebno še dve Bormanovi pismi, potrjujejo te osnovne ugotovitve, omogočajo pa tudi pravilen odgovor na vprašanje, za­ kaj so priključitev odložili s 1. oktobra na 1. november in nato še s 1. novembra na L januar 1942 ter tudi navajajo neposredni povod za tretjo in dokončno odložitev priključitve. Temeljni razlog za prvi dve odložitvi je bilo Bor- mannovo nasprotovnaje priključitvi prej, kot bi v Koroški umestili novega gauleiterja NSDAP in državnega namestnika, ki so ga takrat že iskali ozi­ roma našli. In ko so ustoličili dr. Friedricha Rainerja, je ta menil, da naj bo priključitev 1. januarja 1942. vendar se je dr. Rainer 12. decembra 1941 zvečer odločil drugače in prosil Martina Bormanna, naj posreduje, da se priključitev ponovno odloži, in to pot kar za šest mesecev, češ da je ugotovil, da so raz­ mere v Gorenjski nejasne. Sodim, da je bila zmaga Cankarjevega bataljona v Rovtah dne 12. decembra 1941 tisti razlog, ki je dr. Rainerja prepričala, da Gorenjska ni zrela za priključitev. Množična vstaja in narodnoosvobodilni boj v Gorenjski v drugi polovici decembra 1941 ter dražgoška bitka so nato Rai- nerjev sklep samo še potrjevali. Bormannu in šefu državne pisarne dr. Hein- wchu Lammersu tako ni bilo težko prepričati Hitlerja o nujnosti odložitve J jj Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika, str. 174—416. Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika, str. 6S6—701. Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika, str. 796—797. 1 2 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 priključitve; dr. Lammers je imel z njim razgovor okrog 16. januarja, nato pa še 22. januarja dr. Rainer. Naj pripomnim, da ves ta čas za priključitev slovenske Štajerske ni bilo nobenih pomislekov; priključitev te pokrajine so odlagali zato, ker so nameravali na vsak način obe pokrajini priključiti k nemškemu rajhu hkrati. Ko rpa se je ravno iztekal šesti mesec in bi morali ponovno sklepati o »zrelosti« Gorenjske za priključitev, je junija 1942 prišlo do nove zaostritve razmer in do Hitlerjevega ter Himmlerjevega sklepa, da s še hujšim nasiljem in z večjimi operacijami, ki so jih krstili za »Enzian«, za­ dušijo narodnoosvobodilno gibanje na Gorenjskem in tudi v slovenski Štajer­ ski. Ne vemo za noben podatek, da bi nacisti na Bledu, v Celovcu ali Berlinu po 22. januarju 1942 še kdaj razpravljali o priključitvi Gorenjske nemškemu rajhu.2 5 Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem je nemškemu okupatorju one­ mogočil celo vrsto poskusov, da bi slovensko prebivalstvo neposredno ali posredno uporabil za boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Če je nemški okupator v slovenski Štajerski uspel do kraja vzpostaviti polvojaško formacijo vermanšaft in je nato del njenih pripadnikov ves čas uporabljal za aktivno bojevanje proti narodnoosvobodilni vojski, se mu na Gorenjskem ni posrečilo ne eno ne drugo. Še prej kot je okupator mogel do kraja vzpostaviti to forma­ cijo, je zaradi partizanskih akcij in prezira, ki ga je večina prebivalstva ka­ zala do tistih, ki so prostovoljno sodelovali v njej, moral ukinjati posamezne enote, prenehati z urjenjem njenih pripadnikov itd., saj ponekod moški tudi pod grožnjo niso hoteli k vajam. Ravno za radovljiško okrožje so poročali, da sodeluje le še okrog 25 odstotkov pripadnikov in da je velik del njih naklo­ njen narodnoosvobodilnemu gibanju. V zaostrenih razmerah poleti 1942 so to formacijo na Gorenjskem zaradi njene nezanesljivosti popolnoma ukinili. O nezaupanju zvemo tudi iz Himmlerjevega ukaza Rösenerju 27. junija 1942, ki se glasi: »V vseh primerih, v katerih so pripadniki vermanšafta odpovedali in niso v redu opravljali svoje službe, temveč so celo zagrešili izdajstvo, je treba poklicati na odgovornost družino, moške je treba postreliti, ženske po­ slati v koncentracijsko taborišče, imetje p a zapleniti.« V na novo vzpostavljeni SA, ki je imela na vsem Gorenjskem le okrog 1200 pripadnikov in je v glav­ nem le životarila, so vključili predvsem Nemce in nekaj redkih Slovencev. Tudi po t. i. pomiritvi dežele jeseni 1942 okupatorju ni uspel poskus, da bi v t. i. deželni straži, ki naj bi bila nekakšna okrepitev orožniških postaj v nočnem času, pritegnil moške v boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju. »Po­ skus z deželno stražo se je že v kratkem času pokazal kot popoln polom. Zaradi prestiža smo se odrekli takojšnji ustavitvi službe deželne straže,« je poročal poveljnik redarstvene policije za alpske dežele junija 1943, dva meseca po ukinitvi te službe. Eden izmed tehtnih razlogov za ukinitev omenjenih formacij je bil ta, da so pomenile kanal, po katerem so partizani dobivali oku­ patorjevo orožje. Edina kolaboracionistična formacija, ki se je obdržala dalj časa, je bilo gorenjsko domobranstvo (Oberkrainer Selbstschutz), ki so ga ustanovili leta 1944 pod neposrednim vodstvom gestapa in vplivom slovenskih 2 5 Metod Mikuž: Ali je narodnoosvobodilna borba preprečila priključitev Štajerske in Gorenjske k nemškemu rajhu? Zgodovinski časopis, VI—VII/1952—1953 (Kosov zbornik), str. 733—767. Hubert Schara: K osvetlitvi nekaterih vprašanj o nacistični okupacijski politiki na zasedenih področjih Šta­ jerske in Gorenjske. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XI—XII/1971—1972, št. 1—2, str. 239—263. Tone Ferenc: Vprašanje priključitve zasedenih slovenskih pokrajin nemškemu rajhu. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XIV/1974, str. 157—201. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19Г7 1 2 7 kvislingov in kontrarevolucionarjev iz Ljubljane. Z razčlenitvijo sestave mo­ štva posameznih postojank (vseh postojank je bilo okrog 17 in v njih okrog 2000 domobrancev) bo treba ugotoviti, odkod se je moštvo rekrutiralo, z raz­ člembo delovanja pa, kakšna je bila njegova bojna vrednost oziroma njegovi uspehi pri zatiranju narodnoosvobodilnega gibanja na terenu. Predno bi skle­ nili, da vzpostavitev gorenjskega domobranstva pomeni nek uspeh za oku­ patorja, bi morali ugotoviti, kakšni so bili tovrstni načrti okupatorjev in slovenske kontrarevolucije.26 Ce bi npr. primorsko domobranstvo sodili samo po številu 2000 pripadnikov, bi lahko npr. njegovo vzpostavitev šteli med okupatorjeve uspehe, če pa vemo tudi to, da je imel okupator namen v to formacijo spraviti okrog 20.000 primorskih Slovencev, je to seveda zanj velik neuspeh. Zanimiv je vir iz kontrarevolucionarnega tabora v Ljubljani z dne 28. aprila 1944, ki o domobranstvu v Gorenjski pravi takole: »Domobranstvo na Gorenjskem se zaradi strašne oblatenosti strašno (verjetno: strašno slabo — op. T. F.) razvija. Temu je vzrok tudi to, da so se postavili na vodilna do­ mobranska mesta ljudje, ki so 1941. leta prvi paktirali z Nemci in jim celo pomagali pri preseljevanju. Sicer so ti ljudje danes odločni protikomunisti, vendar jim je njihovo zadržanje vzelo ves ugled.«27 Namesto v okupatorjeve oborožene oddelke ali celo v njegovo vojsko se je prebivalstvo Gorenjske vse množičneje vključevalo v narodnoosvobodilno vojsko. Vojaški obvezniki so se odtegovali že prvim okupatorjevim mobiliza­ cijskim akcijam pozimi 1942—1943, spomladi 1943 so p a zlasti na podeželju v večjih skupinah odhajali v partizane namesto v nemško državno delovno službo in vojsko. Mobilizacija v narodnoosvobodilno vojsko, ki je bila še vedno na prostovoljni osnovi in so jo izvedli rajonski komiteji KPS in rajonski od­ bori OF s pomočjo narodnoosvobodilnih odborov (ti odbori so takrat gorenjska posebnost) in enot narodnoosvobodilne vojske v okrog petih mobilizacijskih valovih, je dala narodnoosvobodilnemu gibanju več kot dva tisoč novih bor­ cev. Nekateri rajoni so do poletja 1943 poslali v partizane že več kot 150 oseb, npr. rajon Selška dolina 292, Medvode 150, Stražišče 184, Bohinj 172 itd. Na okupatorjevi strani sta uspešna mobilizacija v narodnoosvobodilno vojsko in bezanje iz nemške vojske povzročila zaskrbljenost in spodbudila krajevne in pokrajinske dejavnike, da so predlagali nemškemu vrhovnemu vojaškemu poveljstvu in Hitlerju, naj bi odredila, da gorenjskih ljudi ne bi več klicali y nemško vojsko, kar sta ta dva res storila spomladi 1944.28 V začetku leta 1944 je okupator sodil, da je iz Gorenjske v partizanih že okrog 4.000 ljudi in je nek funkcionar takrat menil tole: »V sedanjih razmerah moramo po triletnem delu na Gorenjskem ugotoviti, da so vsi Gorenjci po svojem prepričanju proti nam. . . . Oe pa si predstavim vrste grobov padlih Nemcev na kranjskem vo­ jaškem pokopališču, ne vidim opravičila za darovane žrtve.«29 Podobne neuspehe kot pri izrabljanju naših ljudi za topovsko hrano je imel nemški okupator v Gorenjski pri ropanju narodnega bogastva. Za oku­ patorjevo vojno gospodarstvo sta bili v Gorenjski pomembni dve prvini: indu­ strija in les. Skoraj polovica industrijske proizvodnje v Koroški in Gorenjski 2 6 Tone Ferenc: Wehrmannschaft v boju proti narodnoosvobodilni vojski na Štajerskem. Letopis «luzeja narodne osvoboditve, 11/1958, str. 14,5—153. 2 7 Arhiv IZD'G, nereg. gradivo. boi- i c l T o n e F e r e n c : Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943. Mari­ no»,, i ' s t r - S 3 - •: A r h i y IZDG, fond Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih Fomagačev za Slovenijo, zaslišanje dr. Friedricha Rainerja v l jubljanskih zaporih. a Arhiv IZDG, Reichspropagandaamt Kärnten, Zweigstelle Veldes (navajam: RPA Veldes), fase. Ђ. 1 2 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 je odpadla na slednjo, je pa bila industrija v Gorenjski, zlasti še tekstilna, sodobneje opremljena kot v Koroški. Zato je razumljivo, da je bil v nemških imperialističnih pretenzijah do Gorenjske, ki so našle svoj izraz v nekaterih spomenicah celovških nacistov iz poletja 1940, prisoten tudi gospodarski in­ teres. Sestavni del neke spomenice o priključitvi večjega dela Kranjske h Koroški je namreč tudi elaborat o gospodarstvu, ki sklepa, da je v Kranjski vrsta industrije, ki je Koroška nima ali pa je ima le malo, bi pa pomenila dopolnitev za njeno gospodarstvo.30 Večino industrijskih podjetij v Gorenjski je okupator vključil v vojno proizvodnjo in je bila zato industrija v Gorenjski še pomembnejša. Maja 1941 je okupator v Gorenjski in Mežiški dolini ugotovil okoli 22.000 v industriji in obrti zaposlenih ljudi ter okrog 11.000 brezposel­ nih oseb.31 Narodnoosvobodilno gibanje si je prizadevalo, da na vse možne načine onemogoča okupatorjevo proizvodnjo in ropanje narodnega bogastva. Parti­ zanske enote so že od začetka napadale industrijske naprave v Gorenjski, med njimi so bili tudi objekti Kranjske industrijske družbe. Okupator jih je moral ustrezno zavarovati, najprej z obratno stražo (železarno Jesenice z okrog 60 stražarji) in nato še z vojaškimi oddelki, t. i. bataljoni deželnih strelcev in končno še z drugimi enotami.32 Ko je škoda zaradi partizanskih napadov že zelo narastla, je urad pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nem- štva na Bledu, ki je upravljal Slovencem zaplenjena podjetja, sredi junija 1943 tožil, da »so razmere v Gorenjski takšne, da ni več zagotovljena varnost velikega dela industrijskih obratov«, kar velja zlasti za obrate, ki so zunaj mest in strnjenih naselij.33 Do srede leta 1943 je namreč 963 fizičnih in prav­ nih oseb prijavilo že več kot 3,5 milijona mark škode, ki so jo nato ocenili za okrog 1,4 milijona mark.3 4 Novi partizanski uspehi in vse večja gmotna škoda je v začetku januarja 1944 v istem uradu rodila nove tožbe, ki so jih slišali celo v Berlinu: »Zavarovanje objektov na Gorenjskem je padlo do nevarnega minimuma. Napadi se množijo. Vse prošnje, posredovanja itd. pri ustanovah, ki so zavezane za varnost, niso prinesle nobenih uspehov ali pa so imele celo negativne rezultate.«35 Po novem napadu na tovarno Štora v Zgornjih Gamelj- nah 6. februarja 1944 je'imel okupator kar 1,2 milijona mark nove škode, kar je — kot kaže — največja škoda na nekem industrijskem objektu, ki ga je napadla partizanska vojska.39 Ne drži, da policijske in druge enote ne bi hotele varovati industrijskih objektov, temveč je res, da jih niso mogle uspešno za­ varovati, ker so se morale neprestano udeleževati hajk, ofenziv in pohodov proti narodnoosvobodilni vojski. Mnogi so mislili, da bi lahko uspešno zava­ rovali industrijo v Gorenjski le z velikimi vojaškimi ali esesovskimi enotami in je glavni štabni urad državnega komisarja za utrjevanje nemštva v Berlinu marca 1944 prosil Himmlerja, naj bi »v Gorenjsko poslal dele formirajoče se 3 0 Tone Ferenc: Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji poleti 1940. Zgodovinski časopis, XIX/1975, št. 3—4, str. 219—245. 3 1 Arhiv IZDG, RPA Veldes, fase. 3. 3 2 Muzej revolucije Celje, Westnov arhiv KID, fase. 11, m. 8, poročila o vzpostavitvi obratne straže v Železarni Jesenice poleti in jeseni 1941. , 3 3 Arhiv IZDG, fond ^urada pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva na Bledu (navajam: DDV Veldes), Heinischevo pismo dr. F. Reinerju 11. 6. 1943. 3 4 Bundesarchiv Koblenz, fond Reichsfinanzministerium, R 2/29955 in 29956, pregled vojne škode na Goirenjskem od 14. 4. 1941 do 30. 6. 1945. 3 5 Arhiv IZDG, DDV Veldes, Kleinmannovo poročilo glav. štab. uradu drž. kom. za utrjevanje nemštva v Berlinu 2. 5. 1944. 3 6 Prav tam. 1 9 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ^ divizije oddelkov SS, da bi na ta način zavarovali objekte.«37 Toda Himmler ni imel na voljo toliko nastajajočih esesovskib divizij, da bi jih drugo za drugo pošiljal v vse kraje, kjer je narodnoosvobodilno gibanje potisnilo okupatorja v defenzivo. V prvi polovici leta 1944 so lahko poslali v Gorenjsko poleg manj­ ših enot cel policijski polk, šolski polk divizije za posebno uporabo »Branden­ burg«, šolski divizion protiletalskega topništva in esesovski odred »Warjag«, kar ni bilo ravno malo.3 8 Treba je povedati, da v Berlinu niso vedno kazali razumevanja za tožbe in jadikovanja krajevnih ali pokrajinskih dejavnikov glede partizanske nevarnosti za industrijske obrate, zlasti ne v poslednjem ob­ dobju vojne, ko so jih v nekaterih panogah ukinjali, da bi dobili delovno silo za vojsko ali oborožitveno industrijo. Ko je npr. v železarni Jesenice v začetku leta 1944 začelo naraščati število tistih, ki so odšli v partizane (januarja 34, fe­ bruarja 50) in tudi število partizanskih napadov na njene objekte (zaradi raz- strelitve transformatorja v Lescah je tamkajšnji obrat KID stal 10 dni, po po­ novni razstrelitvi 25. 3. pa so ga ustavili popolnoma), je vodstvo železarne tožilo: »Pri sedanjih razmerah ne moremo zagotoviti, da bi naši pomembni obrati še dolgo časa obratovali«.89 In ko je vodstvo železarne na nekem sestan­ ku v Gradcu konec februarja 1944 tožilo tudi o partizanski nevarnosti za obra­ tovanje železarne, ga je organizacijski vodja NSDAP reichsleiter dr. Robert Ley zavrnil z besedami: »Vidim, da hočete kapitulirati pred tolpami!« ter ves vznejevoljen nadaljeval, da če bi bil on na Jesenicah, ne bi prišlo do teh stvari, sestavil bi nek oddelek in z njim obračunal s partizani. Vodstvo železarne se je nato nameravalo obrniti na ministra za oborožitev Alberta Speera: »Pred­ vsem bi ga morali opozoriti na to, da mora okrog 60 nemških ljudi ne samo težko delati v oborožitvenem obratu, temveč poleg tega še izmenoma straziti občinski urad in patruljirati ter da pri pomanjkanju delavcev ne moremo je­ mati še večjega števila ljudi, da bi jih šolali za obrambno službo proti parti­ zanom. Pri takšnih poskusih imamo tudi zelo slabe izkušnje, ki so se pokazale pri obratnih stražarjih. Pri tem smo mislili, da smo res izbrali najbolj znane in najzanesljivejše ljudi izmed 4.100 delavcev, vendar smo se v mnogih pri­ merih razočarali, kajti nikomur ne moreš videti v srce.«40 Tretja pomembnejša značilnost narodnoosvobodilnega boja na Gorenj­ skem je veliko okupatorjevo nasilje, ki je zlasti v nekaterih obdobjih zavzelo nesluten obseg in nepojmljivo grozovitost. Okupatorjevo nasilje je izviralo že iz samega bistva fašizma in temeljnih smotrov nemške zasedbene politike, uporabljali pa so ga tudi kot maščevalni ukrep in metodo zastraševanja v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Zlasti glede slednjega razlikujemo v Gorenjski štiri obdobja: prvo do poletja 1942, drugo v poletju 1942, tretje od jeseni 1942 do začetka 1944 in četrto do zloma nemškega rajha, vendar ne toliko zaradi posameznih vrst nasilja, ki so bile navzoče skoraj v vseh obdob­ jih, kolikor zaradi njegovega obsega. Vse vrste nasilja: zapiranje in mučenje ljudi, odganjanje v delovna in koncentracijska taborišča in izgnanstvo, ubija­ nje talcev, požiganje hiŠ in vasi itd., so bile namreč navzoče ves čas zatiranja 3 7 Arhiv IZDG, DDV Veldes, pismo glav. štab. urada drž. kom. za utrjevanje nemštva v Berlinu 29. 3. 1944 pooblaščencu drž. kom. za utrjevanje nemštva na Bledu. 3 8 Muzej revolucije Celje, Westnov arhiv KID, fase. 11, m. 8, poročilo SS-Hauptsturmführerja Mengesa 2. 6. 1944. , 3 5 Muzej revolucije Celje, Westnov arhiv KID, fase. 11, m. 8, poročilo ravnateljstva Železarne Jesenice 14. 2. 1944. , _ , « Muzej revolucije Celje, Westnov arhiv KID, fase. 11, m. 8, poročilo ravnateljstva Železarne Jesenice 2. 3. 1944. 9 Zgodovinski časopis 1 3 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197 narodnoosvobodilnega gibanja, vendar jih okupator ni uporabljal ves čas po enakih merilih. Z izjemo množičnega pokola moških v Dražgošah po draž- goški bitki je ubijanje ljudi do poletja 1942 omejeno na partizanske borce in aktiviste O F ter njihove najbolj prizadevne podpornike. Požiganje celih na­ selij je kot maščevalni ukrep na konkretne partizanske akcije in boje omejeno na dva primera (Rašica in Dražgoše). Poleti 1942, ko je okupator v Gorenjski po Himmlerjevem povelju z dne 25. junija 1942 uvedel neko izredno stanje,41 se je zelo povečalo število ubitih talcev, saj jih je v treh mesecih pobil več kot v drugih devetih mesecih tistega leta (od 25. 6. do 27. 9. 1942 je ubil kot talce okrog 280 oseb, medtem ko jih je bil v vaseh, ki jih je nato zažgal in zravnal z zemljo, okrog 60 oseb. V omenjenem obdobju je kar enajst vasi doživelo usodo čeških Lidie: požgali so jih, moške postrelili in njihova trupla pometali v ogenj (kot odrasle so šteli že 15 let stare mladeniče), ženske in otroke pa izgnali v nemška taborišča,42 takrat so tudi obnavljali načrte za množičen izgon Slovencev iz Gorenjske ter množično nemško kolonizacijo.43 Jeseni 1942 je okupator ukinil izredno stanje ter do začetka leta 1944 ubil manj talcev (okrog 180) in ni požgal nobene vasi. V letih 1944—1945 je bilo njegovo nasilje ponovno množičnejše (okoli 330 talcev), zlasti še januarja 1944, ko je v šestih skupinah ustrelil 165 talcev; vendar ni dobilo takšnega obsega kot poleti 1942.44 Za Gorenjsko še ni preučeno, zakaj je bila politika nemškega okupatorja zdaj bolj zdaj manj krvoločna. Kot krvoločno jo je označil eden največjih krvolokov v Gorenjski esesovski general Rösener. Septembra 1943 je takole pisal nekemu svojemu prijatelju: »Pri zatiranju tolp je sedaj nastopila neka nova politična linija, ki ni tako krvoločna, kot je bila do sedaj, temveč se poskuša ljudi pridobiti politično. (...) Uvedbo neke nove linije pojmujejo kot slabost.«45 Kolikor vemo, so bile septembra 1942 v zasedbenem aparatu na Ble­ du razprave o prihodnji zasedbeni politiki in so nekateri menili, da je treba prenehati z izrednimi ukrepi, češ da prebivalstvo kaže voljo za sodelovanje z okupatorjem. Nekateri kot npr. dr. Rainer pa so menili, da je to le prividno in da bo prebivalstvo Gorenjske kmalu ponovno pokazalo roge.46 Kaže, da so se za nekoliko milejšo politiko zavzemali tudi v Berlinu, in to ne samo za Gorenjsko, temveč tudi za slovensko Štajersko (v tej pokrajini so v vsem letu 1943 ustrelili 57 talcev).47 Verjetno je vzrok za nekoliko milejšo zasedbeno po­ litiko bila bojazen, da bi z nadaljevanjem krutega nasilja spravili v gozdove še več ljudi. Pozneje, ko so ponovno ugotavljali, da je prebivalstvo Gorenjske vneto za narodnoosvobodilno gibanje, pa se zaradi širine in moči narodnoosvo­ bodilnega boja ter množičnosti narodnoosvobodilnega gibanja niso mogli več zateči k tako drastičnim ukrepom kot poleti 1942. 4 1 Arhiv IZiDG, zbirka letakov, razglas višjega vodje SS in policije v XVIII. vojnem okrožju o izrednih ukrepih 2. 7. 1942. Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika, str. 350. 4 2 Arhiv IZDG, zbirka letakov, razglasi višjega vodje SS in policije v XVIII. vojnem okrožju o ustrelitvi talcev in požigu vasi. Julija in avgusta 1942 je nemški okupator požgal in zravnal z zemljo tele vasi in v njih potrelil skoraj vse moške: Gradišče in Koreno (8. 7.), Hrastnik, Kokra in Sovodenj (20. 7.), Bistrica pr i Kranju (27. 7.), Zlato polje, Obrše, Trnovče, Mala Lasna in Brezovica (2. 8.). 4 3 Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika, str. 358—363. 4 4 Arhiv IZDG, zbirka letakov, razglasi višjega vodje SS in policije v XVIII. vojnem okrožju o ustrelitvi talcev na Gorenjskem. 4 5 Berlin Document Center, SS Personalhauptamt, Erwin Rösener. 4 6 Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika, str. 360—361. 4 7 Poslovilna pisma žrtev za svobodo. Druga razširjena in dopolnjena izdaja poslovilnih pisem za svobodo ustreljenih v okupirani Slovenski Štajerski. Maribor 1969, Milan Zevart: Uvodna beseda, str. 12. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 l ' I Z u s a m m e n f a s s u n g EINIGE MERKMALE DES BEFREIUNGSKAMPFES IN GORENJSKO In seinem Bericht erörtert der Verfasser drei Merkmale des Befreiungskampfes in Gorenjsko, betone aber, daß noch weitere Merkmale festzustellen wären. Als das erste Merkmal betrachtet er seine Intensität und Verbreitung im ersten Zeitab­ schnitt, d. h. von der zweiten Hälfte Juli 1941 bis zur zweiten Hälfte Januar 1942. Im bewaffneten Kampf dieser Zeit erachtet der Verfasser drei Ereignisse als beson­ ders wichtig: als erstes den bewaffneten Aufstand im Juli und August 1941, worauf die verblüffte Besatzungsmacht auf alle möglichen Arten reagierte, als zweites den Massenaufstand Mitte Dezember 1941, der in dem Bewußtsein sowohl der Be­ freiungsbewegung wie der Besatzungsmacht als eines der bedeutendsten Ereignisse der ganzen Kriegszeit haften blieb, und als drittes die Schlacht von Dražgoše, den bis damals größten Kampf slowenischer Partisanen mit den bewaffneten Streit­ kräften der Besatzungsmacht. Als das zweite Merkmal wird die Tatsache betrachtet, dafi der Befreiungskampf einen Plan der Besatzungsmacht nach dem anderen zunichte machte, so dafi ihre Besatzungspolitik in Gorenjsko so viel Mifierfolge wie selten in einem besetzten Land verzeichnen mußte. Durch den Befreiungskampf wurde die Massenvertreibung der Slowenen eingeschränkt, die Massenansiedlung von Deutschen und die Germa­ nisierung der Bevölkerung vereitlet, wie auch die Eingliederung der besetzten slo­ wenischen Länder in das deutsche Reich und die Mobilisierung des slowenischen Volkes für die deutsche Armee und für den Kampf gegen die nationale Befreiungs­ bewegung unmöglich gemacht, der Einsatz von materiellen Gütern für die Kriegs­ bedürfnisse des deutschen Reiches eingeschänkt usw. Das dritte Merkmal des Befreiungskampfes in Gorenjsko sieht der Verfasser in den Gewalttäten der Besatzungsmacht, die vor allem in bestimmten Zeiträumen ungeahnte Ausmaße und unglaubliche Grausamkeit angenommen haben. Er gliedert vielmehr nach den Methoden der ausgeübten Gewalt als nach ihrem ausmafi vier Zeiträume aus. Die schwersten Gewaltverbrechen wurden im Sommer 1942 verübt, als rund 280 Geiseln getötet, elf Dörfer und Siedlungen niedergebrannt und dem Boden gleichgemacht wurden, fast alle dortige Männer und Jungen getötet, während Frauen und Kinder ausgesiedelt oder in Lager geschickt wurden. 9* 132 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, izdaja v založbi Partizanske knjige iz Ljubljane revijo PRISPEVKI ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA »Prispevki« objavljajo razprave institutskih sodelavcev in drugih avtor­ jev « zgodovini delavskega gibanja, o problemih slovenske zgodovine od prve svetovne vojne dalje, še posebej pa o obdobju narodnoosvobodil­ ne borbe in socialistične revolucije. Na revijo se lahko naročite neposredno pri založbi (Partizanska knjiga, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 12), kjer dobite tudi vseh štirinajst dosedanjih letnikov. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 133—154 133 B o g o G r a f e n a u e r KARANTANSKI TEMELJI KOROŠKE VOJVODINE Referat na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. sept.—2. okt. 1976 Predavanje, posvečeno postopnemu prehajanju slovenske Karantanije v družbene in pravne okvire frankovs'ke in poznejše srednjeveške nemške dr­ žave,1 ni predavanje ob »tisočletnici Koroške«, kot je bilo nekje zapisano,2 marveč kvečjemu predavanje ob praznovanju »tisočletnice Koroške« v de­ želi severno od nas. V ozadju proslave »1000 Jahre Kärnten«3 se skrivata dve obliki nemške zgodovinske mitologije, ki skuša odrezati slovansko obdobje Karantanije od zgodovine Koroške ali pa vsaj to slovansko obdobje razvred­ notiti. Eno obliko izraža sama formulacija proslave — če je Koroška stara le »1000 let«, ne spada vanjo več 400 let slovanske Karantanije, ki so po tej formulaciji za zgodovino Koroške več ali manj brez posebnega pomena.4 Dru­ ga oblika se skriva v tezi, da je za predzgodovino 1000 let stare »vojvodine nemškega rajha«5 prav tako pomembno vse od keltskega kraljestva Norik, preko rimske province »Noricum mediterraneum«, gotske in namišljene lan- gobardske oblasti do slovanske kneževine, trajajoče le 100 let (ca. 630 do ca. 740), ko da je bila priključena Bavarski vojvodini.6 Takšna ali drugačna izraža isti duh, kot ga je proslava »Kärnten zwölf­ hundert Jahre Grenzland des Reiches« z naravnostnim Wuttejevim zani­ kanjem, da bi bila Koroška kdajkoli slovanska dežela, leta 1943.7 Prav ta kon­ cepcija je vseskozi prisotna v Braumüllerjevi Geschichte von Kärnten iz leta 1949 v izdaji koroškega Zgodovinskega društva, ki je v vsem tem obdobju zavezana tezam podtalnega in po 1938 odprtega nacističnega koroškega zgo­ dovinopisja med 1930 in 1945.8 In to je zadnja in še danes kot »izhodišče za nadaljnji opravek s koroško zgodovino« veljavna sinteza zgodovine Koroške.' Se huje je, da se kaže ta duh tudi v šolskih pripomočkih, torej v tisti obliki »dogovorjene« podobe zgodovine, ki je najbolj široko razširjena in najbolj 1 Predavanje na XVIII. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Kranjski gori, 1. X. 1976, v okviru njegovega >koroškega« dela. 2 Po ne povsem jasni formulaciji >100O-letnica koroškega vojvodstva< (ZČ 29, 1975, 386) tako pre­ neseno v nekaj koroških časnikih konec 1975. 3 To je bila uradna formulacija proslave, izražene v vrsti javnih simbolov (znamka, značka itd.) m v naslovu uradne deželne prireditve 26. junija 1976 v Celovcu. 4 O tej formulaciji gl. B. Grafenauer, Ista zgodovinska mitologija, Delo 5- VI. 1976, str. 28. 5 Le natanko v tej formulaciji — s prilastkom države, katere zgodovina začenja 911 in j e več stoletij mlajša od Karantanije — je za navedeno tezo nekaj formalnih argumentov. 6 Za stališče gl. v op. 45 navedeni Neumannov spis ter govor deželnega glavarja Wagnerja ob Proslavi 26. VI. 1976. ' Prim. Führer durch die Ausstellung >Kärnten zwölfhundert Jahre Grenzland des Reiches < 3̂—,1943«, Klagenfurt 1943, ter korekturne pole neobjavljenega zbornika >Kärnten, 1200 Jahre Grenzland des Reiches«, najdene po 9. maju 1943 v tiskarni v Ljubljani; prim. B. Grafenauer, Delo 5. VI. 1976. 8 O razvoju teh tez B. Granfenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slo­ vencev, 1952, 43—60; Braumüller, Geschichte von Kärnten, 1949, 41—55 (oc. B. Grafenauer, ZC 5, 1951, 504-309). 9 I. Bohunovsky-Bärhthaler, Kleine Zeitung 14. V. 1976. 134 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 vplivna. Po samih šolskih knjigah bi to težko ponazarjali, kajti v njih je slo­ vanska doba avstrijskih pokrajin preprosto odsotna.10 Vendar obstoji pripo­ moček, ki se tem vprašanjem ne more izogniti: zgodovinski atlas, ki ne more prekriti avstrijskih tal z belimi lisami, običajnimi še v prejšnjem stoletju za zemljevide različnih delov Afrike ali Južne Amerike. Tu želim ponazoriti vprašanje le z nekaj izdajami klasičnega Putzgerjevega šolskega zgodovin­ skega atlasa ter manj znanega Schierovega atlasa za splošno in avstrijsko zgodovino. Izdaje Putzgerjevega atlasa pred prvo svetovno vojno so bile se­ veda — skladno s tedanjo koncepcijo avstrijskega zgodovinopisja — obrnjene le v politično zgodovino in se etničnih vprašanj sploh niso dotikale. Konec prve svetovne vojne je pokazal nerealnost tega gledanja na zgodovino in v nemških zgodovinskih atlasih so se začele pojavljati karte o srednjeveški ko­ lonizaciji ter o etnični strukturi srednje Evrope (z Balkanskim polotokom) pred prvo svetovno vojno. V 50. jubilejni rajhovski izdaji Putzgerja (1931) sega na zemljevidu »Ostdeutsche Kolonisation« srednjeveška nemška koloni­ zacija približno do Drave in Mure; slovansko ozemlje v Vzhodnih Alpah v zgodnjem srednjem veku je okr. 900 omejeno na severu z Dravo, toda severno od tod je vzhodno od črte Lorch—Sachsenburg zaznamovano kot enakomerna slovensko-nemška mešanica; na zemljevidu »Völkerkarte des mittleren Euro­ pa« (pred prvo svetovno vojno) zajemajo Slovenci del Ziljske doline od Brda do Št. Štefana in segajo preko Drave južno od Celovca in nad Velikovec, na Štajerskem pa približno do naše današnje državne meje.11 V avstrijskem Schierovem atlasu iz 1. 1935 še vedno ni nobenega zemljevida o etničnih struk­ turah v avstrijskih deželah.12 V prvi povojni izdaji Putzgerjevega atlasa (1954) je podoba o obsegu slovenskega ozemlja okr. 900 izginila; v zemljevidu vzhodne nemške kolonizacije se je nemško ozemlje s pasovi nemškega ozem­ lja med slovenskim razširilo že znatno južno od Drave (v smislu mešanega področja), na zemljevidu »Völkerkarte des mittleren Europa im 19./20. Jahr­ hundert« pa se je severna slovenska narodnostna meja izenačila z jugoslovan- sko-avstrijsko državno mejo (le v Zilji okrog Brda je ostala izboklina Furla- novl).i3 Schierov atlas v redakciji Görlicha (imam 9. izd. 1966) pomeni veliko izboljšanje: posebna karta o avstrijskem prostoru v zgodnjem srednjem veku kaže skoraj po pravici slovansko kolonizacijsko ozemlje na dveh tretjinah današnje avstrijske republike; tudi zemljevid etnične strukture Habsburške dvojne monarhije pred 1918 kaže slovensko ozemlje ob Zilji med Brdom in Št. Štefanom, med Beljakom in Vrbskim jezerom ter nad Velikovcem, zato pa sega nemško ozemlje na jugoslovanskem ozemlju od Slovenjega Gradca do Ruš, južno od Maribora, v okolico Ptuja, Celja itd.1 4 Toliko bolj pa nas pre­ seneča 50. jubilejna izdaja avstrijske izdaje Putzgerja iz 1. 1975 (ponav­ ljana kot odobreni učni pripomoček na vseh srednjih šolah že od 1966): na novi karti srednjeveške nemške vzhodne kolonizacije zajema znak »Beginn der bäuerlichen deutschen Siedlung« v 13. stol. vso Koroško, dolino Kokre, 1 0 V Ljubljani imam na razpolago le učbenike za višjo gimnazijo: J. Sint in R. Rieger za srednji vek, Wien 1952 (35 omenjena naselitev, a 37 stoji trditev >die slawischen Volksteile werden auf Süd­ steiermark und Südkärnten beschränkt« že pr i 9. stol.), Fr . Heilsberg — Fr . Korger — R. Rieger od srede 17. do srede 19. stol., Wien 1954 (Slovenci niso omenjeni nikjer), isti, od srede 19. stol. do so­ dobnosti, Wien 1969 (omenja nasploh jugoslovansko gibanje in nastanek Jugoslavije, posebej od slo­ venske zgodovine le boje na Koroškem 1918/19, plebiscit 1920, priključitev Spodnje Štajerske Jugoslaviji: 86, 104, 118, 140; nič ni niti o NOB nasploh, niti posebej v Sloveniji ali na Koroškem). 11 F . W. Putzgers Historischer Schulatlas, Grosze Ausgabe, 1931, 53, 57, 104. 12 W. Schier, Atlas zur allgemeinen und österreichischen Geschichte, 2. izd., Wien 1935. 13 F . W. Putzger, Historischer Schulatlas, 64. izd., 1954, 61, 102. » W. Schier — E. J. Görlich, n. d., 9. izd., 1966, 13, 15, 43 in 50. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 3 5 Bohinj, vse loško gospostvo, porečje zgornje Savinje, Slovenj Gradec in vse ozemlje severno od Pohorja do Maribora in do črte med Mariborom in Rad­ gono, južno še ozemlje okrog Stične; kočevarski otok ima že obseg iz 19. stol.; na zemljevidu »Sprachen Mittel-, Ost- und Südosteuropas um 1910« je izena­ čena severna slovenska jezikovna meja z jugoslovansko-avstrijsko državno mejo, mešano ozemlje na Koroškem je na severu omejeno z Dravo in še to z dodatno označbo »Wind./isch/«,15 torej z označbo, ki je avstrijska stati­ stika leta 1910 ni poznala: pri vseh uradnih štetjih od 1880 do vključno 1934 so na Koroškem ugotavljali le pripadnost k »slovenskemu«, ne pa k »vindi- šarskemu« občevalnemu jeziku. Seveda vemo za izvir te potvorbe v proslu- lem »Atlas zur Geschichte der deutschen Ostsiedlung« Wielfrieda Krallerta,1 6 a tokrat nas osupne dejstvo, da je potvorba iz pseudoznanstvenega dela za­ sebnika prodrla v učni pripomoček, potrjen po avstrijskem zveznem ministr­ stvu za pouk dne 28. XI. 1966 in 29. IV. 1968 za uporabo na vseh avstrijskih srednjih šolah. Z opozorilom na to povzdigovanje potvorbe v učilo za avstrij­ ske srednješolce naj sklenem svoj uvod in se vrnem k zgodovinski proble­ matiki. O smislu praznovanja »1000 let Koroške«, ki je teklo na Koroškem vse leto 1976 in s katerim se v bistvu spreminja manj pomemben dogodek dina- stične narave v deželno zgodovino z namenom, da se odreže od nje njena slovanska doba ko se že ne more zanikati (kot 1943), sem — kolikor zadeva to proslavljanje široko javnost — že povedal svojo sodbo ob začetkih tega proslavljanja.17 Vsega tega ob tej priložnosti ne bom ponavljal, podčrtam naj le, da so če ne enako p a vsaj zelo podobno sodili o časovni omejitvi tega pBoslavijanja na »1000 let« tudi nekateri zgodovini blizu stoječi ljudje in zgodovinarji onstran meje, ne le Slovenci kot dr. Miran Zwitter in dr. Andrej Moritsch, marveč tudi Nemci, kot npr. dr. Michael Mitterauer in v svojem predavanju na majskem zborovanju avstrijskih zgodovinarjev v Celovcu tudi dr. Heinz Dopsch.1 8 Zgodovinopisno je bilo vprašanje zastavljano na dva načina in je nje­ govo reševanje izhajalo iz dveh temeljnih razvojnih vprašanj: z ene strani iz vprašanja razmerja slovanske kneževine Karantanije 7./9. stol. in »Karan- tanskega kraljestva« druge polovice 9. stol. (prilastek »slovansko« mu dajem glede na etnični pomen izraza Carantani v Konverziji iz istega časa, čeprav se zavedam drugačnega izvora dela fevdalnega vladajočega sloja) do voj­ vodine Koroške 10. stoletja, z druge strani pa iz vprašanja razmerja Karan­ tanije do Bavarske v različnih obdobjih 8., 9. in 10. stoletja. Preglejmo si ta zgodovinopisni razvoj le na kratko, v najbolj bistvenih potezah! Če sežemo v zgodovinopisju nazaj do prve koncepcije deželne zgodovine Koroške, ki jo je napisal konec 15. stol. Jakob Unrest, srečamo pri njem pojmovanje o izvoru dežele v slovanski dobi, oprto na Konverzijo in obred 15 Putzger-Lendl-Wagner, Historischer Weltatlas, 50. izd., Wien 1975, 54—55, 101. 16 W. Krallert, Atlas zur Geschichte der deutschen Ostsiedlung, 1958, 18—19 in komentar v uvodu (oc. B. Grafenauer, ZC 15, 1961, 228 si.). " B. Grafenauer, Delo 5. VI. 1976. 18 M. Mitterauer, O nevarnostih napačnega pojmovanja zgodovine, Delo 29. V. 1976 {žal razpo­ lagam le s prevodom); A. Moritsch, Verbindenes älter als Trennendes (Feiert Kärnten das 1000-Jahr- Jubiläum zu Recht?), Kleine Zeitung 14. V. 1976; M. Zwitter, poročili o zborovanju avstrijskih zgodo­ vinarjev v Slovenskem vestniku in Naših razgledih juni ja 1976, zdaj najpristopnejše Ob tako imenova­ nem jubileju >100O Jahre Kärnten«, Koroški koledar 1977, Celovec 1976, 43—51; H. Haas 1000 Jahre tief "n Süden, Wochenpresse 26. VI. 1976; >Ein Strom germanischen Blutes«, Profil 15. VI. 1976; A. Moritsch, 1000 Jahre Kärnten, Zur historischen und politischen Problematik eines Jubiläums, Beiträge zur histo­ rischen Sozialkunde, Juli—September 1976; Mladje — Dokumentation: Kärnten, ein Porträt im Ju­ biläumsjahr, 1976. 136 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ustoličevanja koroških vojvod s slovenskim obrednim jezikom.19 Ista koncep­ cija se kaže v poročilu koroškega deželnega glavarja Veita Welzerja, podana 1523 v lastnem imenu in kot mnenje koroškega deželnega plemstva, da je »Koroška nadvojvodina, obdana s svojimi krajinami, markami in sosednimi deželami (confines), prišla od davnine iz tujega in ne nemškega naroda in bila k temu obdarovana v primeri z drugimi vojvodinami nemškega naroda s posebnimi svoboščinami in običaji«.20 Christalnick in Megiser pri iskanju koroške stare slave na starino seveda nista pozabila, saj je bila Koroška po Megiserjevih »Annales Carinthiae« vojvodina (ducatus) že od 6. stol., od Karla Velikega naprej pa že nadvojvo­ dina (archiducatus).21 Za zgodovinsko povezanost je to sicer enako pomemb­ no, za slovansko koncepcijo p a ne, ker je že Cristalnik sprejel o predbavarski dobi germansko koncepcijo o izvoru vseh starejših ljudstev v Karantaniji (z izjemo Rimljanov), vključno tudi Slovencev (Vandali — Veneti — Windi­ sche).22 Resnični karantanski temelji koroške vojvodine so se vnovič začeli raz­ krivati od dela podjunskega Slovenca Marka Hanziča naprej, predvsem iz dejstva, da je že v drugi knjigi Germaniae Sacrae postavil zgodnjesrednjeveško zgodovino Karantanije na etnične pojme spisa Conversio Bagoariorum et Ca- rantanorum, ki ga je v celoti vključil v zgodovino salzburškega misijonskega dela na vzhodu,23 manj pa po njegovih, po avtorjevi smrti izdanih, »Ana- lektah« (zbranimi zapiski) o zgodovini Koroške do 9. stoletja, katerih drugi zvezek, ki govori o Karantaniji, je izšel že po Linhartovi zgodovini.24 Čeprav seže Linhartov »Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel Južnih Slova­ nov Avstrije«25 le do smrti Karla Velikega in zaradi tega ne obravnava po­ stanka Koroške kot vojvodine, vendar izhaja celotni Linhartov koncept slo­ venske zgodovine iz karantanske etnične celote in pomena slovanske Karan­ tanije za ves poznejši slovenski razvoj. Začetnik novejšega koroškega zgodovinopisja Gottlieb v. Ankershof en je v drugi knjigi svojega priročnika o zgodovini vojvodine Koroške2 6 prvi zajel celotno vprašanje in ustvaril podobo, ki je ostala v bistvu v veljavi do Jakscha. pri nekaterih pa je v temeljnih potezah še danes. Formalni postanek Koroške kot »Vojvodine« srednjeveške nemške države postavlja v 1. 976; vendar pred tem obravnava slovansko karantansko kneževino ob uporabi Linharta, že pred 976 omenja Karolinga Arnulfa in Liutpoldinga Bertolda kot vojvode na 19 Izd. le pri S. F. Hahn, Collectio monumentorum veterum et recentium I, Brunsvigae 1724, 479—536 (a ohranjeno v 25 rokopisih); o mestu Karantanije v koncepcijah koroške zgodovine od Un- resta do Linharta j e razpravljala v svoji še neobjavljeni diplomski nalogi (mentor Fr . Zwitter) 1973 Darja Grafenauer-Mihelič. 2 0 W. Neumann, Wirklichkeit und Idee des >windischen< Erzherzogtums Kärnten, SOD Archiv 3, 1961, 141—168, poseb. 159—160 (gl. oc. B. Grafenauer, ZC 15, 1961, 219—223). 2 1 H. Megiser, Annales Carinthiae I, 1612, 334, 493, 659; prim, skepso pri J. Ch. Pesler, Series ducum Carinthiae, 1740, 2. 2 2 Fr . Kidrič, Razvojna linija slovenskega preporoda v prvih desetletjih, Razprave ZDHV 5/6, 1930, 72—78; Fr . Zwitter, Prva koncepcija slovenske zgodovine, Glasnik MDS 20, 1939, 355—362; W. Neumann, Michael Gothard Christalnick, 1956, 66—67. 2 3 M. Hansiz, Germania Sacra, T. IL, Archiepiscopatus Salisburgensis, Augusta Vindelicorum 1729, 77—136 (med tekstom v ustreznih obdobjih). 2 4 Isti, Analecta seu collectanea . . . pro historia Carinthiae concinnanda, I Celovec 1782, I—П Nürnberg 1793. 2 5 A. T. Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen (Ländern der) südlichen Slaven Österreichs I—II, 1789—1791; prim. Fr.Zwitter, Prva koncepcija . . ., Glasnik MDS 20, 1939, 362—371, in Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo, Sodobnost 5, 1957, 228—233; A. Gspan, Anton Tomaž Linhart, v izd. A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Maribor 1967, 179—303, o Zgodovini 235—253. 2 6 G. Ankershofen, Handbuch der Geschichte des Herzogthums Kärnten, H. Bd., Klagenfurt 1851, 1—572. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 5 7 Koroškem in gleda v Koroški tudi v času, ko je bila združena z Bavarsko pod skupnimi vojvodi, vselej posebno enoto, ne le del Bavarske; šlo je le za skupno upravo obeh dežel in za njeno razvezavo. V bistvu ista so stališča pri Aelschkerju, čeprav tudi on sklepa ta izvajanja s trditvijo, da je 976 »Koroška postala . . . samostojna vojvodina nemške države«.27 Franc Kos pa je v začetku našega stoletja očitno menil že drugače. Po­ drobno navaja seveda vse podatke o slovenski karantanski kneževini in o bavarskih grofih, ki so ökr. 820 zamenjali v Karantaniji slovenske kneze, enako pa tudi o Arnulfu in Bertoldu kot vojvodih in še posebej o Arnulfovi vojvodski oblasti, ki je segala do samostojnosti v razmerju do Velikomoravske. Vse to mu je brez teoretskega razpravljanja dovolj, da Karantaniju od druge polovice 9. stoletja naprej imenuje »vojvodino« in da odpravi spremembo 1. 976 z besedami: »Karantanija, ki je bila prej več desetletij združena z Ba­ varskim, je leta 976. dobila svojega vojvodo«, ne da bi omenjal njen dvig, o katerem tudi viri ne vedo ničesar.28 Morda je pri tem vplival nanj tudi že Paul Puntschart, ki je prvič že v svojem še danes pomembnem delu o ustoličevanju koroških vojvod postavil kot eno svojih temeljnih tez tudi to, da je »vojvodina« Koroška tvorba fran- kovske dobe in povezoval ta zgodovinski rezultat prav z Arnulfovo vlado.29 Ko se je po 38 letih vnovič lotil posebej tega vprašanja, je tudi naravnost nasprotoval mnenju, da bi Koroška kot vojvodina nastala kot nova tvorba šele 976, dokazoval njen dvig v dobi Arnulfa in še posebej, da je bila pod­ rejena v 10. stoletju bavarskemu vojvodi kot posebna dežela (ena izmed Bavarski »adiacentium regionum«, imenovanih 908) in ne kot sestavni del vojvodine Bavarske.30 Ljudmil Hauptmann je že 1920 povezal ves ta razvoj v celoto, z ene strani z opozorilom na »skoro neodvisno knežjo oblast« Arnulfa v »kralje­ stvu« Karantaniji, z druge z domnevo, da je ta razvoj Arnulfove Karantanije izviral »bržkone tudi iz svežega spomina na narodno vojvodino Karantan- cev« do začetka 9. stoletja.31 Karantanija je za madžarskih napadov sicer prišla pod oblast bavarskih vojvod, a pač kot posebna enota, ki se je »od­ cepila« iz te družbe najprej 976 in končno 1002.32 Milko Kos je sicer v celoti sprejel Hauptmannove teze o pomenu slovenske karantanske kneževine in dvigu Karantanije v Arnulfovi dobi, ki ju je še podčrtal glede pomena za spa­ janje etnične celote Karantancev, a formalno je — pač pod Jakschevim vpli­ vom — pristal na tezo o »postanku« posebne vojvodine Koroške (oziroma o njenem »povzdignjenju« v vojvodino) 1. 976, čeprav ne iz dela Bavarske, marveč iz posebne Bavarski pridružene dežele.33 Tudi August Jaksch namreč ni bil v koroškem zgodovinopisju med obe­ ma vojnama izjema glede splošne težnje, s pomočjo zanikanja slovenskega deleža v zgodovini Koroške razgrajevati enega izmed pomembnih temeljev 21 E. Aelschker, Geschichte Kärntens von der Urzeit bis zur Gegenwart, Klagenfurt 1885, kratek povzetek v Die österreichisch-ungarische Monarchie im Wort und Bild, Kärnten und Krain, 1891, 62. 2 8 Fr . Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, I, 1902, XXXVIII—XLIX, in II, 1906, XLVI—LVI, posebej LV. 29 P. Puntschart, Herzogseinsetzung und Huldigung in Kärnten, 1899, 286—300. 3 0 Isti, Zur Frage des deutschen Stammesrechtes der ältesten Herzoge von Kärnten, Archiv f. vaterl. Gesch. u. Topogr. 24/25, 1936, 35—47. 3 1 Lj . Hauptmann, Postanek in razvoj frankovskih mark ob srednji Donavi, CJKZ 2, 1920, 210—250. 3 2 Isti, Entstehung und Entwicklung Krains, v Erläuterungen zum Hist. Atlas d. österr. Alpen­ länder 1/4, 2. snopič, 1929, 345—349, 378—379. 3 3 M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, 1933, 81—87, 101—104, (v 2. izd. 1955 v bistvu to besedilo nespremenjeno). 138 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 slovenske narodne zavesti in tako dopolnjevati plebiscitno zmago iz leta 1920. V svoji zgodovini Koroške do 1335 zanika osvoboditev Karantanije izpod Obrov in kakršnokoli spremembo položaja Karantanije v zvezi s Samovo dobo in po njej, dokler niso dežele pred 743 podvrgli Bavarci in dopolnili to zmago v boju s poganskimi uporniki 772. Z odstranitvijo domačih knezov je postala Karantanija mejna grofija (828) in to ostala v vsem naslednjem času, dokler ni bila 976 »ločena od Bavarske in povzdignjena v samostojno vojvodino«. Arnulf je bil kot očetov namestnik v Karantaniji le »titularni vojvoda« in enako tudi Bertold v prvih desetletjih 10. stoletja.34 V bistvu iste teze je branil tudi Martin Wutte v svojem pregledu zgodovine Koroške, ki jo v vsem času od' 750 do 976 obravnava le kot »marko«, čeprav poudarja, da je v povezavi z Bavarsko imela »vselej nek poseben položaj«; prejšnja slovanska kneževina pa naj bi obstajala le v »razlaganjih« slovenskih zgo­ dovinarjev, ki da jih omogoča le pomankanje virov do srede 8. stoletja.35 To je bila seveda že pot, ki je peljala do neposrednega zanikanja slovanskega značaja Karantanije v kateremkoli času (ob Wuttejevem sodelovanju) v »pro­ slavi« tisočdvestoletnice Koroške kot »mejne dežele rajha«.36 Po vojni je vendarle vnovič prišlo do razpravljanja o teh vprašanjih med koroškimi zgodovinarji, čeprav sprva še vedno z nemško-germanskim predznakom podaljšane zgodovine Koroške kot vojvodine. Hermann Brau­ müller, ki mu že kneževina Karantanija v 7. in 8. stoletju ni slovanska (vladajoči sloj v njej naj bi bil langobardski ali kako drugače germanski, kar je zavračal celo Wutte),3 7 je postavil to državo v predzgodovino vojvo­ dine enako kot poseben položaj Karantanije v frankovski državi; razvoj v vojvodino pa se je po njegovem dokazovanju dovršil za Arnulfa v 9. sto­ letju in odtlej dalje se je povezovala z Bavarsko brez spremembe tega polo­ žaja le v personalni uniji, razvezani 976. »Leto 976 ni ustvarilo na Koro­ škem nobene nove vojvodine«.38 Pomen Arnulfove dobe za postanek vojvo­ dine Koroške — in v tem smislu nepomembnost leta 976 za položaj Koroške — sta našla pritrditev Ernsta Klebla3 9 in v kratkem pregledu zgodovine Ko­ roške iz 1. 1962 vsaj začasno tudi Wilhelma Neumanna.4 0 Kurt Reindel pa je celo prav v tem smislu Hauptmannovih pojmovanj povezal dvig Arnulfove oblasti z izročilom nekdanje slovanske kneževine in ob ustoličevanju voj­ vode, čeprav je formalni dvig Koroške v vojvodino povezoval z letom 976.4' 3 4 A. Jaksch, Geschichte Kärntens bis 1335, I., Klagenflirt 1928, 51, 55, 61, 85, 99, 105, 121, 139—140. 3 5 M. Wutte, v Handwörterbuch des Grenz- und Auslanddeutschtums III, 1938, 548—549 (v do­ datku Kärnten). 3 6 Gl. op. 7 in program proslave 1943 pri M. Zwitter (op. 18, str. 50). ZC 5, 1951, 357—359). 3 7 M. Wutte, Zur Geschichte der Edlinger, Carinthia I 139, 1949, 13—33 (gl. oc. B. Grafenauer, 134—135 ,1947, 58—68 (citat 67) . 3 8 H. Braumüller, n. d., 55—74; ež pre j isti. Wann wurde Kärnten Herzogtum?, Carinthia I 3 9 E. Klebel, Der Einbau Karantaniens in das ostfränkische Reich, Carinthia I 150, 1960, 676—678. 4 0 W. Neumann, Kärnten, Grundlinien der Landesbildung, v Osterreich in Geschichte und Li­ teratur 6, 1962, 259. W. Neumann trdi sicer tudi zdaj, >dass kein Kärnten Historiker zum diesjährigen Jubiläums von einer Erhebung Kärntens zum Herzogtum spricht«, v Die Brücke 4, 1976, 100O Jahre Kärnten Anlass zur Diskussion, I Wo historische Mythologie betrieben wird, str. 52, ko vendar sam na istem mestu, str. 53, govori 976 o Koroški kot novi vojvodini (Kärnten als neues Herzogtum) in prav tako str. 54, da je >vstopila Koroška kot vojvodina . . . v zgodovino v letu 976c (Kärnten trat als Herzogtum . . . im Jahre 976 in die Geschichte ein). Uvodno polemično poglavje (str. 51—53) je napi­ sano na tako nizki publicistični ravni in s tolikšnimi napakami (celo brez vednosti, da je 976 z delom lastnega ozemlja ter kar s petimi podrejenimi krajinami — Ptujsko, Savinjsko, Kranjsko, Furlansko in Istrsko — zajemala vojvodina Karantanija vse ozemlje današnje Slovenije razen Prekmurja !) , da ga v tej razpravi preprosto ni mogoče upoštevati, marveč bo počakalo na kritični pretres po objavi gradiva celovškega zborovanja avstrijskih zgodovinarjev, na katero čakam že leto dni. 4 1 K. Reindel, Die staatsrechtliche Stellung des Ostens im frühmittelalterlichen Bayern, Mitt. d. oberösterr. Landesarchiv 7, 1960, 147; isti, v Handbuch der bayrischen Geschichte (hge. M. Spindler). I, 1968, 201—203, 216—217, 223—224. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 139 Gotbert Moro je pa kljub znatnemu upoštevanju rezultatov slovenskega zgodovinopisja o Karantaniji vendar vztrajal ob podobnih rešitvah te proble­ matike, kot jih je postavil že Ankershofen. Do okr. 820 gleda v Karantaniji slovansko državo, zadnjega tričetrt stoletja podvrženo frankovski oblasti, a »z neko določeno samostojnostjo navznoter«. V vojvodino je bila povzdignjena 976 in zato ugovarja tezam o »personalni uniji« z Bavarsko v 10. stoletju; pa vendar sam trdi, da Karantanija tudi v 10. stoletju, podrejena bavarskim vojvodom, ni bila »vključena« (eingegliedert) v Bavarsko, marveč le »njej pridruženo upravno območje« (angegliedertes Verwaltungsgebiet)42 in sedem let pozneje je zapisal o Arnulfu, da je imel v Karantaniji in Spodnji Pano­ niji »temelj moči, ki je bil skoraj avnonomna udelna država (Teilreich) in se je tudi v listinah imenovala regnum Carantanum (Carentariche)«.43 Ob tej podobi je Neumann v isti publikaciji v kratki kronologiji koroške zgodovine označil dogodek 1. 976 vnovič le kot »razvezavo personalne unije z Bavar­ sko«.44 Vprašanje se je, v primerjavi s temi stališči v koroškem zgodovinopisju presenetljivo, zapletlo v smislu nemško-koroške zgodovinske mitologije (v bistvu enake mitologiji iz leta 1943) letos, ob proslavi »tisoč let Koroške 976—1976«, ki je s svojo formulacijo ob sklicevanju na letnico spornega po­ mena odrezala štiristoletno zgodovino Karantanije kot obdobje, ki ne spada v zgodovino »Koroške«. V Neumannovi utemeljitvi izdaje posebne znamke (z vojvodskim stolom in napisom »1000 JAHRE KÄRNTEN 976—1976«)45 je sicer slovanska doba navzoča, a z bistveno preinterpretacijo. Medtem ko je Kranzmayer 1956 pri­ pisal slovanski naselitvi v Karantaniji prav poseben pomen z ugotovitvijo, da so koroški Slovenci »časovno gledano prvo ljudstvo, katerega jezik je do danes na Koroškem ostal živ« in da se »zaradi tega s Slovenci začenja v ko­ roški naselitveni zgodovini novo obdobje«,46 in ko je Piccottini 1976 zapisal, da prihod Slovanov »pomeni za Koroško in tedaj v njenem prostoru živeče prebivalstvo pristno cezuro (eine echte Zäsur) v kulturnem, sociološkem in po­ litičnem pogledu«,47 naj bi bila slovanska Karantanija za zgodovino Koroške enakega pomena, kot vsa prejšnja obdobja od keltskega Norika do od deset do dvajset let trajajočih obdobij politične prislonitve na Franke, bizantinsko in langobardsko Italijo med 540 in okrog 590; celo več: ime Carontani mu ni (kot sodobnim virom med koncem 7. in začetkom 13. stoletja) ime slovanskega ljudstva, ampak okrog 700 »iz slovanskih plemen in ostankov predprebival- cev sestavljenega prebivalstva«, v 9. in 10. stoletju pa prebivalstva, v katerem je hitro napredoval proces stapljanja z nemškim elementom. Le v tem poj­ movnem okviru vendarle res upošteva sestavine slovanskega obdobja koro­ ške zgodovine: obstoj »slovanske karantanske države« v 7. in 8. stoletju in (zaradi omembe pač karantanskih »Slovanov« poleg »Bavarcev« v vojski, s katero si je Arnulf pridobil 887 oblast v vzhodnofrankovski državi pač tudi v etničnem smislu pomembno) dejstvo, da so »v Karantaniji že Karolingi 4 2 G. Moro, Zur politischen Stellung Karantaniens im fränkischen und deutschen Reich, SOF 22, 1963, 91—95; podobno v Das Land Kärnten, Geschichtlicher Überblick, v Handbuch der historischen Matten, Osterreich, И, 1966, 179—182. 4 3 Isti, Arnulf von Kärnten, römischer Kaiser, v Das ist Kärnten, Klagenfurt 1970, 23. 4 4 W. Neumann, Von 200 vor. Chr. bis 1920, prav tam, 30. 4 5 W. Neumann, Tausend Jahre Kärnten 976—1976. Der Kärntner Herzogstuhl im Wandel der geschiente, 1976, 3—6; prim, tudi istega članek 1000 Jahre Kärnten itd. v Kärntner Landeszeitung s- VI. 1976; oboje zdaj tudi v Die Brücke H. Herbst 1976, 53—57. 4 6 E. Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten I, 1956, 66. 4 7 G. Piccottini, Das spätantike Gräberfeld von Teurnia, v Unvergängliches Kärnten, 1976, 34. 1 4 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Karlman, Arnulf in L i u t p o l d . . . zavzemali poseben kraljevski položaj v sa­ mostojnem gospostvenem območju« (eine königliche Sonderstellung in einem eigenständigen Herrschaftsbereich). To mu pojasnjuje, zakaj se je »izvršila 976 ločitev vojvodine Koroške od Bavarske kot sama po sebi umevna tiho (lautlos), to je brez listinske sledi«, čeprav meni, da je formalno »Koroška stopila v zgodovino leta 976 kot vojvodina nemške države«. Vprašanje pa se je še zaostrilo s proslavnim delom programa letošnjega 13. zborovanja avstrijskih zgodovinarjev v Celovcu (17.—21. maja 1976). Po zasnutku naslovov slavnostnih predavanj naj bi bila vsa posvečena frankov- sko-nemškemu obdobju koroške zgodovine in posebej nemškim sestavinam v njej,48 slovanskemu obdobju koroške zgodovine nobeno niti v plenumu, niti v sekcijah. Starejša zgodovina tega prostora se je nehala s poznoantično kata­ strofo, t. j . s prihodom Slovanov.49 Koncept proslavnega dela zborovanja, izraženega s tem programom je — ne glede na zasebne ugovore50 — izzval že pred zborovanjem javno problematiko zaradi tega izločanja slovanskega obdobja zgodovine Koroške.51 Na samem zborovanju je mladi dr. Heinz Dopsch v odgovor, da ni bilo posvečeno nobeno predavanje karantanskemu obdobju koroške zgodovine, zavestno52 zajel s svojim predavanjem — po uvodni ugotovitvi, da se začenja zgodovina Koroške in tudi sožitja Slovencev in Nemcev v njej »že daleč pred 976« — tudi slovansko kneževino Karan­ taniju in Arnulfovo »karantensko kraljestvo« kot bistveni sestavni del zgo­ dovine Koroške." Doslej razpolagamo žal še vedno le s časniškimi poročili o predavanjih5 4 in smo zaradi tega prisiljeni, da na tem mestu pretrgamo še nedokončani historiografski pregled. Moja nadaljnja izvajanja se omejujejo v bistvu na prikaz naše sodbe o zastavljeni problematiki, sodbe, ki je pa rezultat obravnavanja teh vprašanj v našem in nemškem zgodovinopisju nekako od Puntschartovega in Haupt- mannovega dela na zgodnjesrednjeveški slovenski zgodovini naprej, čeprav je doživela ta problematika posebej živahno obravnavanje zlasti po letu 1950. V dokumentaciji pripisujem virom večji pomen kot literaturi, posebej ker nobena dosedanja obravnava ni zajela posebej tega temelja obravnave za­ stavljenega vprašanja v celoti. Kljub kontinuiteti med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom, ki se kaže v starokarantanskem prostoru na različnih področjih (na gospodarskem zlasti pri planšarstvu in po prevzemu starejšega izkrčenega zemljišča po slo­ vanskih prišlekih, po obsežnih raziskovanjih Paole Koroščeve pa tudi pri nekaterih obrtniških tehnikah zgodnjekarantanske arheološke kulture, na kul­ turnem področju z vplivi Vlahov na nekatere sestavine slovenskega ljudskega pesništva in morda tudi melodije ljudskega petja, vsekakor pa z njihovimi vplivi pri širjenju krščanstva med Karantanci v 8. stoletju),55 vendar med 4 8 13. Österreichisoher Historikertag und 12. österreichischer Archivtag vom 17. bis 21. Mai 1976 in Klagenfurt, program str. 5—6. 4 9 Prav tam, str. 7 (v prazgodovinsko-antični sekciji). 5 0 O tem prim. W. Neumann, Kärntner Landeszeitung 8. VI. 1976 (gre za utemeljitev odklonitve sodelovanja pri zborovanju z moje strani v intervjuvu za celovški radio ob koroških kulturnih dnevih februarja 1976). 5 1 Gl. podatke v op. 18. 5 2 Po njegovi lastni ustni izjavi ob pogovoru o predavanju. B Poročilo v Kleine Zeitung 21. V. 1976, ter M. Zwitter, n. n. m., 46. ! 4 V različnih celovških dnevnikih iz časa zborovanja; značaj teh poročil seveda onemogoča, da bi j ih jemali za podlago označbe avtentičnih stališč predavateljev. 5 5 Pregled problematike z lit. o vprašanjih do 1967 pri B. Grafenauer, Die Kontinuitätsfragen in der Geschichte des altkarantanischen Raumes, Alpes Orientales V, 1969, 55—85; delo P. Korošec o karantanski kulturi je še v tisku. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 141 poznoantičnim Norikom in zgodnjesrednjeveško Karantanijo prevladuje to­ likšen prelom, da moramo reči, da se s slovansko naselitvijo v starokarantan- skem prostoru začenja zgodovinski razvoj na novo, brez dvoma s precej nižje stopnje, kot jo je ta prostor že dosegel v pozni antiki. Požgana mesta, eksten­ zivno slovansko poljedelstvo, popolna sprememba poljske razdelitve, ome­ jitev krščanstva na ostanke Vlahov in prevlada poganstva, umik imena No- rik na Bavarsko in osamosvojitev dežele pod novim imenom, zvezanim s se­ dežem kneza v Krnskem gradu, barbarske polfevdalne družbene strukture, vse to simbolizira tisti prelom, ki so ga opazili avstrijski arheologi pr i pri­ merjanju najdišč in arheoloških najdb zahodno in vzhodno od bavarsko- slovanske etnične meje zgodnjega srednjega veka: po njihovi sodbi so ro­ manski sledovi in romanska dediščina na bavarskih tleh (okrog Linza in Salzburga ter na Tirolskem) bistveno močnejši, medtem ko v materialni kul­ turi v slovanskem prostoru daleč prevladuje razvoj iz novih temeljev, torej diskontinuiteta nad kontinuiteto.5 6 Celo v dejstvu, da z izjemo kratkega ob­ dobja pred koncem antike, v katerem se je središče notranjega Norika pre­ maknilo v Teurnijo, ostaja središče dežele v istem prostoru (Magdalenska Gora oziroma Stalen, Virunum, Krnski grad — Gospa Sveta, Št. Vid, Celo­ vec) ni mogoče gledati v tolikšni meri izraza kontinuitete (Egger, Kranzma­ yer),57 kolikor izraz zemljepisnega položaja tega osrednjega prostora staro- karantanskega ozemlja. Po vsem tem je treba reči, da ima v zgodovini današnje Koroške obdob­ je, ki se začenja s tem prelomom po slovanski naselitvi, drugačen pomen kot staro keltsko noriško kraljestvo in rimska provinca.5 8 V strukturnem smislu je mogoče zasledovati nepretrgan zgodovinski razvoj šele od slovanske nase­ litve naprej, ves prejšnji razvoj pa pomeni posebno zgodovinsko obdobje, ki za ta prostor seveda ni brezpomembno, ni pa zvezano z oblikovanjem karan- tansko-koroških družbenih in političnih struktur.5 9 Blizu štiri desetletja po glavnem slovanskem naseljevalnem valu v Vzhod­ ne Alpe in zgornje Posavje (konec 80 let 6. stoletja do blizu 630)60 spada tudi notranjost Vzhodnih Alp v območje obrsko-slovanske plemenske zveze, torej glede na težišče moči v tem organizmu pod obrsko nadzorstvo (obratno pa se teorije o naselitvi kakih obrskih skupin v Karantaniji ne morejo opreti na nikakršne arheološke najdbe, marveč le na nekaj krajevnih imen, ki jih je pa mogoče razložiti tudi drugače).61 Odkar so se alpski Slovani med 623 (626?) in 630 pridružili Slovanom na Češkem in Moravskem v uporu zoper obrsko nadoblast in odkar so si pod Samovim vodstvom obranili svobodo,62 se za­ čenja oblikovanje slovanske karantanske kneževine v notranjosti Vzhodnih Alp kot edine dežele, ki je mogla gledati po razširjenju frankovske države do srednje Donave vzhodno od Bavarske nazaj na približno poldrugo stoletje trajajoče samostojno državno življenje. Sporočilo frankovskega kronista, da je okr. 630 živela »pokrajina Slovanov« (marca Vinedorum) pod svojim »kne- 5 6 W. Jenny — H. Vetters, Lauriacum-Lorch, SOF d6, 1957, 1—24. . 5 7 E. Kranzmayer, n. d., 22—32 (in večkrat tudi na drugih mestih); R. Egger, Karnburg und Mana Saal, Römische Antike und frühes Christentum II, 1963, 54—42; gl. zlasti še H. Paschinger, Kärn­ ten, Eine geographische Lafldeskunde, I, 1976, 140—141. 5 8 Gl. tudi izraziti poudarek pri Kranzmayerju (op. 46). 5 5 B. Grafenauer, Alpes Orientales V, 1969, 69—76 (z drugo literat.). AI , W Zadnji pregled z dokumentacijo in starejšo lit.: B. Grafenauer, Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah, AV 21—22, 1970—197.1, 17—32. 61 E. Kranzmayer, n. d., 60; Fr . Bezlaj, Slovenska vodna imena П, 1961, 53 si. 62 O pripadnosti Karantanije k Samovi državi predvsem Lj . Hauptmann, Politische Umwälzungen ? ä ^ e n S l o w e n e n vom Ende des sechsten Jahrhunderts bis zur Mitte des neunten, MIOG 36, 1913, •Mc^-259; B. Grafenauer, Novejša l i teratura o Samu in njeni problemi, ZC 4, 1930, 151—169. 142 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19T7 zom Valukom« (Wallucum ducem Vinedorum), kaže, da so alpski Slovani živeli tedaj v okviru Samove plemenske zveze kot posebna enota.6 3 Prav s tem časom je zvezan tudi proces, ki se kaže v uveljavljanju novih, imen — Karantanija za pokrajino, Karantanci za ljudstvo, ki je v tej pokrajini živelo. Po karantanskem izročilu iz 8. stol., zapisanem po salzburškem piscu v 9. stol. (Samo. . . manens in Quarantanis fuit dux gentis illius), se povezujeta ti dve imeni s Samovo dobo, po furlanskem izročilu (Arnefrit . . . fugiit ad Sclavo- rum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum) s sredo 7. stol. (664), po sodobniku je bilo zapisano prvič najbrže ob koncu 7. stol. (Ca- rontani v Kozmografiji ravenskega Antonima — Jaro Sašel neutemeljeno po­ vezuje to še z ostrogotsko dobo!), gotovo vsaj 772 (Carentani, Carenthia v frankovskih analih), v listini prvič 811 (provincia Karantana).«* Uveljavljanje tega imena in proces, ki se s tem uveljavljanjem izraža, sta pa v 7. stol. povsem izjemen pojav v slovanskem svetu, v katerem srečujemo podobne procese drugod šele nekaj stoletij pozneje." V teku največ enega stoletja se je pretopilo slovansko prebivalstvo v osrednji pokrajini alpskih Slovanov, sestavljeno iz različnih in med seboj pomešanih plemen in plemenskih drobcev, v novo celoto.44 Niti nova, nad- plemenska etnična skupina niti novi politični organizem, ki je bil bistveni okvir tega pretapljanja, ne nosita slovanskega plemenskega imena, marveč teriiorialno-politično ime, ki je prvotno zvezano s sedežem karantanskega kneza na Krnskem gradu (Carantana, curtis Carantana, civitas Carantana, Car enta) in z njegovo okolico (Gospa Sveta: Sancta Maria ad Charantanam, Carantana ecclesia sanctae Mariae; Sen tur ška gora: Mons Carantanus; Go- sposvetsko polje: Carantanum; Krnos; Podkrnos).6 7 Že samo to dejstvo kaže, da postanka Karantanije ni mogoče razlagati kot plemenske zveze, marveč da gre za trdnejšo enoto in za mnogo večji pomen kneza, kot je mogoč v okvi­ ru plemenske ureditve. Analiza družbenih premikov, ki stoje za nastankom kneževine Karantanije in za spojitvijo njenih prebivalcev v ljudstvo Karan- tancev, je pokazala, da imamo opraviti že s postankom državne organizacije, najstarejše trajnejše, o kateri nam poročajo viri pri Slovanih.48 Tu izpuščam podrobnejšo analizo organizacije in družbene strukture slo­ vanske karantanske kneževine,49 katerim je Milko Kos v svoji kritični sintezi (L'Etat slovène en Carantanie, v L'Europe aux IXe—XIe siècles, Varšava 1966, 123—132) našel vrsto vzporednic v slovanskih kneževinah vzdolž fran- kovske meje od Baltiškega do Jadranskega morja. Navajam le tiste elemente karantanske ureditve, ki so bili vgrajeni v frankovski red v Karantaniji 9. stoletja in ki so delno ostali bistveni za njene strukture še dolga stoletja pozneje. 63 Fr . Kos, Gradivo I, 209; M. Kos, O bolgarskem knezu Alcioku in slovenskem knezu Valuku, Šišićev zbornik, 1929, 251—258. H J. Sašel, v Arheološka najdišča Slovenije, 1975, 71; viri: Fr . Kos, Gradivo I, 228, 219, 244; Gradivo II, 37; M. Kos, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, 1936, 129. 6 5 B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, 1, 2. izd., 1964, 326—387. 6 6 Poleg op. 60 še: B. Grafenauer, Etnična struktura in zgodovinski pomen jugoslovanskih narodov v srednjem veku, ZC 21, 1967, 12—18; Fr. Bezlaj, Jezikovne priče slovenske etnogeneze, v Eseji o slo­ venskem jeziku, 1957, 75—d84. 6 7 Fr . Kos, Gradivo II, 218, 220, 226, 280, 282; 135, 226, 282 itd.; M. Kos, Slovenska naselitev na Koroškem, GV 8, 1932, 109—110; E. Kranzmayer, n. d., II, 1958, 96, 115—116, 152. 6 8 To je prvi poudaril Lj . Hauptmann, MIOG 36, 1915, 259—266 (čeprav le v zvezi s svojo hrva­ ško teorijo), v širšem okviru poudarja isto v Historia Mundi V, 1956, 305. *> B. Grafenauer, Ustoličevanje, 436—542; isti, Razvoj in s t ruktura države karantanskih Slovanov od VII. do IX. stoletja, JIC II/3, 1963, 19—30; isti, Razvoj i s truktura države karantanskih Slovena (drugačen tekst kot prejšnje!), HZb 17, 1964, 213—225 (v opombah vsa starejša lit.)- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197" 1 4 3 Vsaj za tri posebnosti knežjega položaja je mogoče neposredno dokazati, da so bile vgrajene v frankovski red: obred knežjega ustoličenja in prevze­ ma oblasti, ki so ga kljub njegovi poznejši delni preobleki v fevdalne oblike v 15. in 16. stol. vendar označevali kot edinstvenega v tedanji Evropi; 7 0 pre­ vzem začetkov knežjih fevdanlih ali če hočete protofevdalnih zemljiških go­ spostev po frankovskem kralju: prve tri cerkve, zgrajene za Hotimirja in po­ svečene po Modestu, niso bile salzburške, kot se to navadno piše v zgodovinski literaturi; to so bile lastniške cerkve, s kakršnimi se po Schmidtovih raz­ iskavah začenja krščanstvo tudi pri drugih Slovanih od Panonije do polab- skih Slovanov, knežje cerkve, ki jih je po odstranitvi domačih knezov pre­ vzela krona; dve med njimi, ad Undrimas in Gospa Sveta, sta postali salz- burški z darovnico 1. 860, tretja — sv. Peter v Brezni (St. Peter im Holz) freisinška z darovnico iz 1. 891 ;71 končno dokazuje Gundakarjev odkup da­ jatve, ki sta jo dolgovala »karantanski knez in ljudstvo te dežele« (comes de Carantana et populus illius terrae) salzburškemu nadškofu ob njegovem pri­ hodu v deželo, 1. 864, da so tudi za karantanskega grofa veljale obveznosti, ki jih je že sredi 8. stol. prevzel karantanski knez Hotimir.7 2 Mitterauerjeva razprava o karantanskem plemstvu je pokazala, da je obstojal v Karantaniji družbeni sloj (čeprav najbrže maloštevilen — primores), ki ga je frankovsko visoko plemstvo priznavalo kot sebi enakovredno; Baaz, prejkone potomec talca iz Borutovega časa in njegove bavarske žene, dokazuje, da sega ta sloj še v dobo karantanske samostojnosti.73 Čeprav o družbenem položaju ko­ seškega sloja v Karantaniji obstoje različne teorije (Hauptmann — plemstvo; Klebel — srednjesvobodni vojaški sloj; Grafenauer — družiniki karantan­ skega kneza)7 4 in čeprav se je njihov družbeni položaj po vključitvi v bolj dozorelo frankovsko družbo gotovo spreminjal (zlasti glede na možnosti razvoja in razšlojevanja kosezov),75 vendar danes z izjemo Fresacherja7 6 vsi novejši zgodovinarji, ki so obravnavali to posebnost karantanskega druž­ benega razvoja (izginila je skoraj v celoti šele v 16. stoletju), postavljajo njene korenine v slovansko dobo Karantanije in gledajo v kosezih glavno kne­ zovo vojaško silo (različno od plemenske vojske);77 ne le na Koroškem, mar­ več tudi na Kranjskem je bila globoko v srednji vek zveza med kosezi in nosilci oblasti v pokrajini za vojvode oziroma grofe toliko pomembna, da so si jo na različne načine skušali zavarovati.78 Na Koroškem se kaže njihov pomen še posebej pri postavljanju novega kneza oziroma vojvode, na kate­ rega se je oprlo celo deželno plemstvo pri odporu zoper tuje vojvode sredi ™ Aenea Silvio Piccolomini, gl. Ustoličevanje, str. 129; Jean Bodin, Six livres de la Republique I, 8, Ustoličevanje 15. 7 1 Fr. Kos, Gradivo II, 172, 298. 7 2 M. Kos, Conversio, 130 in 33—34; Fr . Kos, Gradivo H, 146; B. Grafenauer, HZb 17, 1964, 217. 7 3 Fr .Kos, Gradivo II, 105; M. Mitterauer, Slawischer und bayrischer Adel am Ausgang der karolingerzeit, Carintliia I 150, 1960, 693—726, posebej o Baazu 722. 7 4 V bistvu v tem pogledu še vedno velja poročilo B. Grafenauer, Deset let proučevanja ustoli- cevanja koroških vojvod, kosezov in države karantenskih Slovencev, ZČ 16, 1962, 188—206 s tam na­ vedeno literaturo, morda s poudarkom skepse o dokončnih rešitvah v sklepu razprave Hrvati u Ka­ rantaniji, HZb 11—12, 1958-59, 207—231. j r. ? S B. Grafenauer, Ustoličevanje, 378—382 (na tem je težišče pri Zontarju, Kleblu in Ebnerju, tako oa (resaeher pogrešno misli, da to vprašanje načenja na novo). 7 6 W. Fresacher, Das Ende der Edlinger in Kärnten, 1970. ifi u T Navajam le pet najpomembnejših del: P. Puntschart, Herzogseinsetzung, 174—203, 204—239; E. Ti * i- ' V o n d e n E d l i n g e r l 1 i n Kärnten, Archiv f. vaterl. Gesch. u. Topographie 28, 1942- B. Grafenauer, ustoličevanje, posebej 320—383; L j . Hauptmann, Staroslovenska družba, 75—126: H. Ebner, Von den tdlingern in Innerösterreich, Archiv f. vaterl. Gesch. u. Topogr. 47, 1956. Za podrobnejše navedbe lit. ' n ,T1,r)°. v g'- ta dela in ZC 16; 1962, 188—206. Navidezne novosti vsebujejo nekatere — z zgodovinskimi Podatki nezdružljive — etimologije iz zadnjega časa (J. Stanonik, Sodobnost 1963, A. Grad, Linguistica n л ' P ' . L u d v i k ' Linguistica 1972), ki j ih bo pa treba v bližnji bodočnosti vzporediti z zgodovino Podrobneje, kot je to mogoče na tem mestu. n B. Grafenauer, Ustoličevanje, 338—344. 1 4 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 11. stoletja." Gotovo ni le naključje, da se je povezal del kosezov s pala- tinskim grofom prav ob dviganju pomena te institucije sredi 14. stoletja.83 Podobno bi mogli, čepTav z manj podatki in zato z manj natančnim dokazo­ vanjem, nadaljevati o županih, vprašanju svobodnega kmečkega sloja (ome­ njenega le v nekaj listinah iz 9. stoletja), vprašanju mehanizma »župe« pri oblikovanju zemljiških gospostev in podobnem.81 Že povedano pa gotovo zadostuje za ugotovitev, da slovanska karantanska kneževina ni le eno izmed zgodovinskih obdobij pred izoblikovanjem Koroške kot vojvodine, marveč da so njene strukture v mnogočem oblikovale družbene in oblastne strukture, kakršne so se razvijale naprej v Karantaniji v okviru frankovske in srednje­ veške nemške države. Za vprašanje pomena karantanskih temeljev za zgodovino Koroške pa je brez dvoma poglavitnega pomena postopno vgrajevanje Karantanije v frankovski fevdalni red. Prve stopnje te poti je analiziral že Hauptmann med 1915 in 1920,82 celotno pot pa je skušal razčleniti v njene etape (v pri­ merjanju s prejšnjimi svojimi deli v marsičem skesani) Ernst Klebel,83 tako da moremo le z nekaterimi modifikacijami uporabiti njegovo razčlenitev tudi mi. Pot od svobodne Karantanije do vojvodine Koroške, izenačene z dru­ gimi teritorialnimi vojvodinami srednjeveške nemške države, moremo raz­ deliti v sedem obdobij oziroma stopenj. Le nekaterim — ključnim — med njimi bomo mogli v našem izvajanju posvetiti večjo pozornost. Tudi pri tem bo v ospredju le nekaj vprašanj (o razmerju Karantanije do Bavarske in po­ dobno). 1. Podreditev glede udeležbe pri vojnah v sosedstvu — sam bi raje rekel, povezava Karantancev okrog 737 z zahodnimi sosedi zaradi naraščajoče obrske nevarnosti na vzhodu in bavarskega upora zoper Franke na zahodu. — Kleb- lova formulacija je namreč oprta na sodelovanje (karantanskih) Slovanov v bavarskem boju zoper Franke v bitki pri Lehu 743, toda študentovska ana­ liza Konverzije84 — ki jo je sprejel Milko Kos zoper Jakschevo in svoje last­ no mnenje8 5 — je pokazala, da spada podreditev Karantanije pod frankov- sko oblast šele v čas po zlomu Odilovega upora (servitutique regum eos su- biecerunt),86 torej ne pred 743 (kot še danes beremo brez izjeme v različnih koroških zgodovinah), marveč med 743 in 746. Karantansko sodelovanje v boju pri Lehu je torej rezultat pogodbenega sodelovanja samostojnih zavez­ nikov in ne izraz karantanske podrejenosti Bavarcem. 2. Uvajanje krščanstva po okrog 751 (Gorazd, Hotimir). Tudi to obdob­ je, ki seže do blizu leta 820 (vsaj do 817), zahteva ob Kleblovem izvajanju dodatnih poudarkov. Notranji razvoj Karantanije je bil — z izjemo uvaja­ nja krščanstva — še povsem neodvisen od frankovskih oblik in vplivov. Tega ne dokazujejo le — celo pri uvajanju krščanstva! — Hotimirjeve last­ niške cerkve, ampak tudi način postavljanja knezov,87 dejstvo da se je Ta- silo ob uporu zoper krščanstvo 769 obotavljal tri leta, preden je posegel z т> B. Grafenauer, Ustoličevanje, 194—203, 255—256. s» Ü. Klebel, n. d., 70—71; B. Grafenauer, Ustoličevanje, 526-8, 341-2. 8 1 S. Vilfan, Rechtsgeschichte der Slowenen, 1968, 35—98 passim, »2 Li. Hauptman, MIOG 36, 1915, 266—287, in CJKZ 2, 1920, 210—250; Mejna grofija Spodnjepanon- ska Razprave ZDHV 1, 1923, 311—357; Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu, 1954; Vet kärntnerische Pfalzgraf, SOF 15, 1956, 108—123. S3 E. Klebel, Carinthia I 150, 1960, 663—692. . и B. Grafenauer, Priključitev Karantanije na Zapad, Cas 36, 1942, 17—40. »5 M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do konca petnajstega stoletja, 1955, 84. 8 6 M. Kos, Conversio, 130; avtor CBC uporablja (petnajstkrat) ime >rex< le za frankovske kralj« in člane karolinške dinastije, za nekarolmške bavarske vojvode pa osemkrat brez izjeme le >dux<- 8 7 M. Kos, Conversio, 130; B. Grafenauer, Ustoličevanje, 69 si. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 * * * vojsko v karantanske razmere,8 8 in končno rižanski placit, ki v podobnem primeru Istre okrog 804 kaže frankovsko spoštovanje zatečenih pravnih struktur.89 Uvajanje krščanstva so podpirali tudi sami karantanski knezi, pa tudi salzburške cerkve vsaj do nastopa Arna ni mogoče preprosto izena­ čevati s frankovsko (in z nemškim vplivom) : Firgilove vezi z otokom Jona preveč jasno dokazujejo njeno irsko usmerjenost in s temi začetki so zvezani tudi začetki karantanske nadplemenske kulture, izraženi ne le v »očenašu« izpred 1. 800, marveč tudi v freisinških spomenikih, ki tako živo kažejo irsko-bavars'ki duh iz časa vsaj pred 1. 803 (prošnja za odpuščenje grehov neposredno od boga in ne od njegovega predstavnika, duhovnika, kot je to v podobnih obrazcih splošne spovedi frankovskega izvora).90 Tudi vztrajno ponavljanje o začetkih nemške kolonizacije v karantanskem prostoru v tem času je brez zgodovinskih temeljev. Vse do 1. 817 deli Karantanijo od Bavar­ ske v tem času v strukturnem pogledu formulacija »Ordinatio imperii« — »Item Hludowicus volumus ut habeat Baioariam et Carentanos et Beheimos et Avaros atque Sclavos qui ab orientali parte Baioariae sunt«.91 Lahko je sporno, ali so »Slovani vzhodno od Bavarske« Moravani ali panonski Karan- tanci, toda -»Bavarska«, in »ljudstva« na vzhodu — to sta v frankovskih očeh tedaj brez dvoma še dve različni obliki frankovske oblasti. Ugotovitev, na katero je opozorila prvič Hauptmannova analiza 1. 1915,92 do danes ni naletela na nikakršen ugovor, pač pa glede svojih posledic v koroškem zgodovino­ pisju večkrat na zamolčevanje. Brez frankovskih gospostev so pa bile vse druge strukturne spremembe pač nemogoče (in to velja tudi za kolonizacijo). Karantanija, vgrajena v frankovski obrambni sistem kot polvazalna kneže­ vina, je bila v tem času podvržena različnim nosilcem vrhovne oblasti: 745—-763 sta jo izvrševali Bavarska (izhodišče pokristjanjevanja in varstvo karanten­ skih talcev) in frankovski kralj (privolitev na novega kneza); 763—788 je zaradi bavarskega upora zoper Franke vsa nadoblast prešla na bavarskega vojvodo, medtem ko jo je 788—796 prevzel v imenu frankovske krone bavar­ ski prefekt; po razširjenju frankovskih osvajanj do srednje Donave 796 je bil karantanski knez pod nadzorstvom mejnega grofa Vzhodne marke. Vse­ kakor v vsem tem času — kot je ugotovil že Hauptmann — Karantanija ni bila pridružena Bavarski kot njen sestavni del, marveč se je razlikovala od nje že po svoji bistveni notranji strukturi kot ena izmed slovanskih kneževin, ki so sestavljale skrajni vnanji pas frankovske države (enako kot Hrvatska do osamosvojitve 880 in občasno tudi Velikomoravska) ,9 3 3. Zamenjava slovanskih knezov z bavarskimi grofi, med 817 in 822. — Včasih smo spremembo datirali z 1. 820 in jo povezovali s karantanskim so­ delovanjem v uporu Ljudevita Posavskega.94 Moro je 1963 postavil tezo, da spada premik v 1. 817 kot posledica Ordinatio imperii in da pomeni prav ta sprememba povod za pridružitev Karantancev upornikom pod Ljudevitom 8 8 Fr . Kos, Gradivo I, 238 (upor'769), 239 (ustanovitev Innichena), 244 (Tasilova vojna interven­ cija 772). 8 ' Fr. Kos, Gradivo II, 23; R. Udina, Il placito di Risano, Archeogr. Triestino 45, 1932, 1 ss.; M. Kos, o starejši slovanski kolonizaciji v Istri, SAZU, Razprave 1, 1950, 55—63; J . Ferluga, Niže vojno- administrativne jedinice tematskog uredjenja, Zbornik radova SAN 36, 1953, 93 si.; F. Selingheri, Dux Histriae, Archeogr. Triestino 71, 1959, 87 ss.; S. Vilfan, n. d., 81 si. 9 0 H. Eggers, Die altdeutschen Beichten, PBB 77, 1955, 89—123; 80, 1958, 372—403; 81, 1959, 78—122; В. Grafenauer, Zgodovinarjeva paralegomena k novi izdaji freisinških spomenikov, CZN n. v. 5, 1969, 146—172 (z vso starejšo l i teraturo). 5 1 Fr . Kos, Gradivo II, 51 (v celoti MGH, Boretius, Capitularia I, 271). 9 2 Lj . Hauptmann, MIOG 36, 1915, 272. 9 3 Gl. op. 82. 9 4 Od Lj . Hauptmanna, MIOG 36, 1915, napre j . 10 Zgodovinski časopif 1 4 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Posavskim.9S Teza je v toliko nedokazljiva, da je Ludovik Nemški v resnici prevzel oblast na Bavarskem šele po februarju 826 in zato ni razvidno, kako bi teoretična razdelitev države v Ordinatio imperii mogla vplivati na karan- tanske razmere. Dokaz za njen vpliv je pač šele Matherijevo zemljiško go­ spostvo pri Trušnjah 822, torej šele po udeležbi Karantancev v uporu Ljude­ vita Posavskega.96 Da kljub temu razmikam prelom v čas med 817 in 822, je vzrok drugje: v tem času je očitno spremenjena v mejno grofijo tudi Zgor­ nja Panonija med Litvo in Rabo; 9 7 spričo tega ni več zagotovljeno, da bi se mogla spremeniti Karantanija v mejno grofijo (post istos /Priwizlaga, Cemi- cas, Ztoimar, Etgar/ vero duces Bagoarii coeperunt praedictam terram dato regum habere in comitatum)9 8 le zaradi posebnega dogodka (udeležbe pri uporu Ljudevita Posavskega) in ne zaradi spremembe, ki je zajela celotno ozemlje, podrejeno nadzorstvu grofa Vzhodne marke (tudi Obre v Zgornji Panoniji). Vsekakor pa ne gre za naenkratno »družbeno reformo«, ki bi zajela celotno pokrajino, kot je mislil Klebel v mlajših letih,99 marveč le za postopno uvajanje in širjenje oblik zemljiškega gospostva iz osrednjih proti obrobnim delom pokrajine, ki je trajalo še do srede 11. stoletja.100 Videli smo že, da je bila pri tem v mnogočem v novi red vključena tudi struktura slovanske karantanske kneževine. Po tej reformi je mogla biti Karantanija kot mejna grofija do 828 podrejena bavarskemu prefektu oziroma po 826 kralju Ludviku Nemškemu; z organizacijo posebne vzhodne prefekture 828 se je ta kratkotrajna pridružitev nehala, kajti vzhodna prefektura je bila od tega časa naprej posebna enota poleg Bavarske, čeprav je imela istega »kralja«.101 4. Osamosvojitev, sprva s ponesrečenimi upori (Ratbod, Karlman) in v cerkvenem pogledu (Osvald, 860), nato z uspehom pod Arnulfom (876—887). — Tu smo pri ključnem obdobju razvoja od »kneževine« Karantanije v »voj­ vodino« Koroško. Velika oblast vzhodnega prefekta je privedla Ratbota1 0 2 855/56 do upora. Zato je bila 856 vzhodna prefektura, kakor pred 828 brez kake prefektu neposredno podrejene grofije, omejena na nadzorstvo nad Vzhodno marko in Zgornjo Panonijo in izročena sinu Ludvika Nemškega. Karlmanu. Karantanija in, Spodnja Panonija sta bili izločeni iz prefekture kot samostojni marki, gotovo do 861 podrejeni Bavarski — čeprav morda tudi v obliki neposredne kraljevske oblasti Ludvika Nemškega. Karlmanov upor zoper to ureditev je v letih 861—863 privedel do obnovitve vzhodne prefek­ ture poleg Bavarske, ob čemer se je preneslo težišče te enote v Karantaniju : zmaga pokrajinskega duha se je ob tem povezala s starim »zgodovinskim« imenom — »iz njenega osrčja, Karantanije, se je razširilo zdaj karantansko ime na obrobne dežele, vse skupaj so postale karantanske«.1 0 3 Do 887 je bil poslej prefekt obenem mejni grof v Karantaniji: 1 0 4 po Gundakarju je 864 postal to Karlman, ki je 865 združil to oblast z oblastjo nad Bavarsko (pač 5 5 G. Moro, SOF 22, 1963, 85 si. 5 6 Fr . Kos, Gradivo II, 70. 9 7 M. Mitterauer, Karolingische Markgrafen im Südosten, AOG 123, 1963; vprašanje pa je ven­ darle odprto, ker frankovski državni anali imenujejo obrsko ljudstvo v Panoniji zadnjič še 822. 9 8 M. Kos, Conversio, 135. " E. Klebel, Siedlungsgeschichte des Deutschen Südostens, 1940, 59—64. 1 0 0 B. Grafenauer, Ustoličevanje; Zgodnjefevdalna družbena struktura jugoslovanskih narodov in njen postanek, ZC 14, 1960, 35—95; Zgodovina slovenskega naroda II, 1965, 13—44, 125—134, 157—163. 101 M. Mitterauer, n. n. m., 84—90, 160—169. 1 0 2 M. Mitterauer, n. n. m., 91—103. 1 0 3 L j . Hauptmann, CJKZ 2, 1920, 246. 104 M. Mitterauer, n. n. m., 160—169 (z ustreznimi popravki tabelaričnega pregleda 168, ki ima glede prefektov, mejnih grofov v Karantaniji in karantanskih grofov vrzeli). ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 4 7 kot oblast nad dvema prirejenima enotama, torej prvič v »personalni uniji«), vsaj odkar je 876 prevzel po svojem očetu vzhodnofrankovsko kraljestvo, pa njegov nezakonski sin Arnulf, ki je ohranil oblast nad Karantaniju vsaj do 887, ko je postal vzhodnofrankovski kralj (če ne celo do okr. 895).105 Ob Arnulfovem prevzemu Karantanije je sicer Vzhodna marka ostala pri Ba­ varski, »ali ta mala izguba mu je bila bogato poplačana, kajti iz homatij v državi in bržkone tudi iz svežega spomina na narodno vojvodino Karantan- cev mu je vzklila naenkrat skoro neodvisna knežja oblast« v »kraljestvu« Ka­ rantaniji, ki je bilo eno izmed treh »kraljestev«, ki so se od 876 stikala v sred­ njem Podonavju: Velikomoravska država severno, »kraljestvi« Bavarska in Karantanija južno od Donave.1 0 4 Značaja tega dviga veljave Karantanije ne kaže samo uradni listinski naslov »kraljestvo« (regnum, rich),1 0 7 marveč tudi vzporedno navajanje Ka­ rantanije ob Bavarski in Karantancev (Slovanov) ob Bavarcih (Noričanih),108 še posebej pa dejstvo, da je bilo Arnulfovo razmerje navzven 881 do 885 v to­ likšni meri samostojno, da zanj ni veljala cesarjeva sklenitev miru s Sveto- polkom 884, marveč je šele leto pozneje sklenil mir z velikomoravskim vladar­ jem tudi sam.1 0 ' Nasprotno mnenju, da je pomenilo »'karantansko kraljestvo« (regnum Carantanum) le Karantanijo v ožjem smislu (Koroško in zgornje Pomurje),1 1 0 kaže že formulacija virov o postavitvi Karlmana (862) in Gundakarja (863) za vzhodnega prefekta — z besedami »postavljen je bil na čeho Karantancev« (praelatus erat Carantanis) 1 1 1 — da se je ob tem začela spreminjati tudi vse­ bina izrazov »Carantania« oziroma »Carantani«. Še očitneje postaja to v Arnulf o vi dobi. Leta 880 se Blatenski kostel (Mosaburch), središče Spodnje Panonije, izrecno lokalizira v Carantanum; 1 1 2 po podatkih o vojskovanju med Arnulfom in Svetopolkom 884 spada in »regnum Arnulfi« ozemlje med Rabo in Vzhodno marko (Pannonia de Hraba flumine ad Orientem), t. j . Zgornja Panonija.1 1 3 Kakor je spoznal že Pirchegger 1912,114 je po edini listini, ki se nam je ohranila za ozemlje »grofije ob Savi« (895), ležala tudi ta »in partibus Charanta nominatis«.115 To še potrjuje Mitterauerjeva teza, da je dobil grof Ratold med 896 in 899 prav to grofijo v upravo kot »karantansko mejo« (Karentini termini).1 1 6 Obseg Karantanije pa izpričujejo za zadnja desetletja 9. stoletja tudi drugi viri: 1. 869 so prebivali prvi Madžari v sred­ njem Podonavju v neposrednem sosedstvu »Karantancev, Moravanov in Bol­ garov«, »v pustinji Panoncev in Obrov« (med Donavo in Tiso), kar brez pri­ padnosti Panonije h »Karantancem« ne bi bilo mogoče.117 Pa tudi geografija angleškega kralja Alfreda (nastala okrog 880) pove, da je mejila Karantanija 1 0 5 Fr . Kos, Gradivo II, 204, 233, 259, 278—280; glede zveze Arnulfa s Karantanijo do 893; še vedno je nerešeno vprašanje položaja Ruotperta (kljub M. Mitterauer ju, n. n. m., 166 si., 180—187). 1 0 6 Lj . Hauptmann, CJKZ 2, 1920, 248—250. m Fr. Kos, Gradivo II, 235, 300, 519. 1 0 8 Fr . Kos, Gradivo II, 247, 280, 290, 306, 341. 1 0 ' Fr . Kos, Gradivo II, 268, 270. 1 1 0 G. Moro, SOF 22, 1963, 91. si. 111 Fr . Kos, Gradivo II, 183. 1 1 2 F r . Kos, Gradivo П, 259. 113 Fr . Kos, Gradivo П, 183; o formalnem pomenu izraza Oriens prim. Fuldske anale na drugih mestih. 1 1 4 H. Pirchegger, Karantanien und Unterpannonien in der Karolingerzeit, MIOG 33, 1912, 297. 1 , 5 Fr. Kos, Gradivo II, 309. " 6 M. Mitterauer, n. n. m., 223; F r . Kos, Gradivo II, 310. 1 1 7 Lj. Hauptmann, Uloga Velikomoravske države u slavensko-njemačkoj borbi za Podunavlje, Rad JAZU 243, 1932, 145 (Regin. chron. ad ann. 889). 10* 1 4 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 (Karendre) ob Donavi na severu na Velikomoravsko, na vzhodu pa na Bolgare, od katerih jih je delila le »pustinja« (med Donavo in Tiso).118 Spremenila pa se je tudi vsebina imena »Carantani«. To tedaj ni bilo več ime prebivalstva le ene mejne grofije, marveč je postalo skupno ime vseh alpskih in panonskih Slovanov in je ohranilo skozi nekaj stoletij pomen da­ našnjega imena »Slovenci« (čeprav seveda obeh etničnih enot ne moremo — že zaradi tako različne razsežnosti — preprosto izenačevati).119 Imeni Karan­ tanija in Karantanci sta ohranili ta svoj pomen skozi dolga stoletja in sta se uveljavili na širokem prostoru tedanje Evrope.1 2 0 Ko našteva tako imenovani Nestorjev Letopis (iz srede 12. stol.) slovanska ljudstva, omenja »Horutane« vzporedno ob Hrvatih in Srbih. Arabski geograf El Idrisi je 1. 1161 štel v Karantanije vse ozemlje od njenih zahodnih meja do Bratislave in Bude na vzhodu. Cesarski notar Burghard je 1164 štel v »Slovenijo« Koroško, Kranj­ sko, Istro in dve marki na Štajerskem. Helmold je v Chronica Slavorum 1166 še vedno imenoval tudi »Karantance« med naštevanjem slovanskih ljudstev. Prav tako se uporabljata imeni »Karantanci« in »Karantanija« v starem po­ menu in obsegu v Excerptum de Carantanis iz okrog 1200. Še sredi 13. sto­ letja (okrog 1240) je obsegala »Karintija« po pojmovanju angleškega pisca Bartolomeja vso pokrajino med Donavo na severu, Jadranskim morjem, Dal­ macijo in Slavonijo na jugu, Italijo na zahodu in Panonijo na vzhodu, »Ko­ rošce« (Carinthi) pa omenja kot slovansko ljudstvo vzporedno ob Cehih, Po­ ljakih, Moravanih, Polabskih Slovanih, Rusinih in Dalmatincih. Končno po­ navljajo še madžarske kronike 14. stol. (»Slikana dunajska kronika« in Jo­ hannes de Turocz) mnenje predloge iz 11. stol., da sodita h Karantaniji pod­ ročje, ki meji na Slavonijo in prav tako tudi Istra.1 2 1 Tako trdovratno izro­ čilo, ki se je ohranilo v slabotni obliki ob podpori v slovenskem jeziku opravljanega ustoličevanja koroških vojvod122 tudi pri Unnestu in v zgodo­ vinskem izročilu o »nenemškem izvoru« slovenske nadvojvodine Koroške (Windisch Erzherzogtum Kärnten) pri samem koroškem plemstvu do začetka 16. stoletja,123 seveda ne more biti izraz le kratkotrajnega fevdalnega zdru­ ženja vojvodine s sosednimi markami na prelomu 10. in 11. stoletja. Temelj teh pojmovanj more biti le v drugi polovici 9. stoletja, to je v preraščanju Karantanije iz marke v regnum in razširjenju pojma Carantani na vse njeno slovansko prebivalstvo, ki ga spričuje neposredno tudi Conversio Bagoario- rum et Carantanorum. Le v tem času, pred dokončanjem fevdalizacije v osrednji pokrajini, je bil slovanski družbeni element še dovolj veljaven in močan tudi v višjih družbenih slojih,124 da se je mogel dokončati proces, v marsičem soroden z nastajanjem plemenskih vojvodin v drugih predelih vzhodnofrankovske države. Končno je tu še vojvodski stol iz 9. stoletja,12S ki je sicer z ene strani res simbol (Karlmanove ali Arnulfove) fevdalne »kra­ ljevske« oblasti nad razširjeno Karantanijo, z zahodnim sedežem koseškega »sodnika dežele« pa vendar povezan še s tedanjo slovansko družbeno struk- 1 1 8 R. Kaiser, Medieval English, Berlin 1%1S, 52. 1 1 9 B. Grafenauer, ZC 21, 1967 (temeljna stališča vse razprave). 1 2 0 B. Grafenauer, Karantanija in njena dvakratna vloga v oblikovanju slovenske narodne zavesli, Kronika 16, 1968, 133. 121 B. Grafenauer, Zgodovina II, 1965, 87 si. 1 2 2 B. Grafenauer, Ustoličevanje, 134—140, gl. še op. 19. 1 2 3 Gl. op. 20. 124 M. Mitterauer, Carinthia 150, 1960, 693—726; Fr . Kos, Gradivo И, 247, 280, 281. 1 2 s O nevzdržnosti etnografsko-nekritičnih Steinmannovih domislic (Carinthia I 157, 1967, 469—497) prim. K. Ginhart, Carinthia I 157, 1967, 460—466, in B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in vojvodski prestol, ZC 24, 1970, 112—122. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 149 turo tedaj brez dvoma še izrazito slovanske pokrajine, ki ji ta značaj izrecno priznavajo sodobni viri z izenačevanjem »Karantancev« s »Slovani«.126 Te razmere se niso bistveno spremenile tudi ob sklepu karolinške dobe, ko je med 893 in 907 prevzel oblast nad Karantaniju Liutpold (začetnik Liut- poldinske dinastije na Bavarskem, a obenem sorodnik Karolingov).127 Kot karantanski grof in obenem grof Vzhodne krajine je imel po Arnulfovi smrti prevladujoč položaj tudi nad Bavarsko in je postal varuh mladoletnega vzhodnofrankovskega kralja.1 2 8 Povezanost starokarantanskega prostora tudi- v tem času dokazuje tudi obseg karantanskega korepiskopata, obnovljenega 873, Ludvikova darovnica Salzburgu iz 1. 860 in »pseudoarnulfinum« iz 1. 890, ki zajemajo celotni karantanski prostor nad Dravo. 1 2 ' Položaj Karantanije pa se je resnično spremenil spričo madžarske nevarnosti po 1. 896. Medtem ko je bila grofija ob Savi podeljena Ratoldu še vedno kot »Karantani termini«, je bila izročena »Panonija z Blatenskim kostelom« (Pannonia cum urbe Palu- darum) 896 v varstvo Braslavu1 3 0 in s tem izločena iz okvira Karantanije in fevdaliziranih krajin. Tudi to je ni rešilo, kajti že 1. 900 je bila po Madžarih povsem opustošena,131 katastrofalni poraz pri Bratislavi 907132 pa je povsem zrušil frankovsko ureditev zunaj Vzhodnih Alp in omejil slovansko področje nemške države le na ožjo Karantanijo, na obseg frankovske države okrog 745. Zaradi madžarskih vpadov zmanjšana Karantanija se je vnovič naslonila na Bavarsko. 5. Združitev Karantanije z Bavarsko pod istim vojvodo do 976, a ne brez prekinitve in ne drugače kot v personalni uniji. — Takoj po porazu pri Brati­ slavi je Liutpoldov najstarejši sin Amrmlf prevzel oblast nad Bavarsko, pri če­ mer se je naslonil na izročilo karolinškega »bavarskega kraljestva«, združenega z oblastjo nad preostankom ozemlja na vzhodu1 3 3 (907—937). Toda tudi v tem času ne prenehajo podatki virov, ki kažejo na ohranitev izročila o posebnem »karantanskem kraljestvu« (vojvodini Arnulf ove dobe v 9. stoletju). Ne le, da se liutpoldinski Arnulf vsaj enkrat (935) imenuje kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev« (Bagoariorum et Carantanorum dux),1 3 4 kot se v podobnem položaju ponavlja naslov po 1. 976. Pravno samostojnost Karantanije ob Ba­ varski dokazuje vsekakor tudi položaj Arnulfovega brata Bertolda, ki je nastopal do 937 kot »vojvoda« (dux) do 937 le v zvezi s Karantanijo, zlasti 927 (kot advokat korepiskopa, na Krnskem gradu v zvezi z nekdanjo knežjo posestjo, kar je Jaksch povezoval z domnevo — glede na tedanjo obliko obre­ da pač ne povsem zagotovljeno — da je bil ob tej priložnosti Bertold morda ustoličen za karantanskega vojvodo),135 dokler ni 937 (do 947) po bratu pre­ vzel tudi oblasti nad Bavarsko; odtlej se imenuje le bavarskega vojvodo. ,Od 937 do 976 je bila Karantanija podrejena bavarskim vojvodom (Bertold do 947; Henrik I. 947—955; Henrik II. Prepirijivec 955—976). Toda tudi v tem času ne presahnejo viri, ki kažejo na samostojnost Karantanije ob Ba­ varski, na njeno »vojvodinsko« tradicijo in s tem na verjetnost teorije, da je šlo pri njuni povezavi vendarle samo za personalno unijo. To v ostalem 126 Fr . Kos, Gradivo II, 248, 298, 306. 127 Fr. Kos, Gradivo И, 308, 309. 128 K. Reindel, Handbuch, 207—208. 129 Fr . Kos, Gradivo II, 172, 296. 1 3 0 Fr. Kos, Gradivo II, 313. 131 Fr. Kos, Gradivo II, 324. 1 3 2 Fr . Kos, Gradivo II, 342; za Salzburške anale dodaj MGH SS, 7*4 (H. Bresslau; ad a. 907). 133 K. Reindel, Hadbuoh, 208—216. 134 Fr. Kos, Gradivo II, 384. ш Fr . Kos, Gradivo II, 368, 369, 370, 377; A. Jaksch, n. d., 121; B. Grafenauer, Ustoličevanje, 252. 150 ZGODOVINSKI ČASOPH XXXI 1977 ustreza tudi pojmovanjem fevdalne dobe: večjo čast je prinašala združitev dveh samostojnih enot v rokah istega vladarja, kot povečanje ene same enote z vključitvijo druge. Heinz Dopsch je pred kratkim opozoril v odlični razpravi d »waltpotu« na Koroškem136 na vrsto za naše vprašanje pomembnih listinskih formulacij in zgodovinskih dejstev. Sama institucija »waltpota« pomeni pač, da je kralj izločil svojo posest v Karantaniji izpod vojvodove oblasti in jo zaupal svojemu posebnemu »poslancu«. Pri tem gre v Bertoldovem času pač za ne­ zaupanje, ki ga je povzročil upor Arnulfovega sina Eberharda po očetovi smrti.1 3 7 Tedaj se pojavi kraljevska posest »in Carantana regione. . . sub regimine Vuerianti«.138 »Regimen« — izraz izvira od rex (kralj) — ni na­ ključen termin in pomeni več kot grofija: »ali kraljevskemu enako gospo­ stvo ali varstvo kraljevskih pravic v zastopanju kralja za določeno upravno območje, v tem primeru za ,provinco' Karantanijo. Weriantu je bil zaupan ,regimen' nad vso Karantani jo . . . Trditev, da bi Weriant upravljal Karan­ tanijo kot grof, nima v virih nobene opore.«139 V letih 953, 965, 977 in 980 je bil »waltpoto« v Karantaniji grof Hartvik (oženjen z Liutpoldinko), ki je bil obenem palatinski grof na Bavarskem s podobnimi nalogami.140 Za razmerje med Karantanijo in Bavarsko je pomembno že dejstvo, da položaj palatin- skega grofa na Bavarskem ni zadoščal za izpolnjevanje podobne naloge v Karantaniji, marveč da je bil posebej postavljen v Karantaniji za kraljevega »waltpota«.141 Končno se tudi v tem času v virih pojavljajo enako kot v dobi karolinškega Arnulfa vzporedno Bawarii et Carentani 1 4 2 in leta 953 celo znamenita lokalizacija »v karantanskem kraljestvu« (in regno Carentino) — prav tedaj, ko je bil sicer »regimen« nad Karantanijo prenesen v roke cesar­ jevega brata, bavarskega vojvoda Henrika I. 1 4 3 6. Koroška — »uradna vojvodina«, nemške države v smislu dinastične uporabe za osebe salijske dinastije (za podelitev vojvodskega dostojanstva in pravic tudi zunaj Koroške), vendar ne brez prekinitev glede personalne unije z Bavarsko. — Zaradi upora Henrika II. 976 je Bavarsko dobil Oton Švabški ,toda brez Karantanije; kot »vojvoda Korošcev« (Karentanorum dux) se 1. 977 naenkrat omenja trikrat Bertoldov sin Henrik Liutpoldinski.1 4 4 V luči vsega, kar smo videli doslej, je to komaj mogoče označiti drugače kot dinastično spremembo in z njo zvezano razvez avo personalne unije dveh po­ krajin s samostojno »vojvodinsko« tradicijo: Le v nečem je poslej resnično drugače — v pogostnejšem in doslednejšem formalnem naslovu vojvodstva »Karantancev« tudi ob vnovičnih personalnih unijah z Bavarsko. Ob dejstvu, da se v virih ni ohranil nikak odmev o dvigu Karantanije v »vojvodino« (nemškega rajha) 976 in ob vseh pričevanjih o izročilu o »karantanskem kra­ ljestvu« tudi v 10. stoletju je to zgolj teoretično mogoč, a vsekakor šibek in skrajno dvomljiv dokaz o kakršnemkoli prelomnem pomenu letnice 976 v ka- 1 3 6 H. Dopsch, Gewaltbote und Pfalzgraf in Kärnten, Carinthia I 165, 1975, 125—151. 1 3 7 K. Reindel, Handbuch, 216. 1 3 8 Fr . Kos, Gradivo И, 392. 1 3 9 H. Dopsch, n. n. m., 127 sl., 134. 1 4 0 H. Dopsch, n. n. m., 129. 1 4 1 Fr . Kos, Gradivo II, 400, 419, 458, 468, 469. 1 4 2 F r . Kos, Gradivo Д, 383, 389, 398. 1 4 3 Fr . Kos, Gradivo II, 400; mislim, da je mogoče interpretirat i lokalizacijo >in pago Karintriche< (469) samo v zvezi s tem terminom in zato moram odklanjati domnevo, da bi šlo pr i tem za >Flurname< Gosposvetskega polja (G. Moro, SOF 22, 1963, 94; H. Dopsch, n. n. m., 132 in 137). 1 4 4 Fr . Kos, Gradivo II, 456, 457, 459. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1^1 rantanski zgodovini. Tudi poslej so se namreč razmerja med Bavarsko in Karantaniju še četrt stoletja izredno pogosto spreminjala. Razvezava personalne unije Karantanije z Bavarsko iz 1. 976 je trajala le nekaj let. Ko se je v začetku poletja 97? Henrik Prepirljivec s češko pomočjo vnovič skušal polastiti Bavarske in se mu je hitro pridružil tudi koroški voj­ voda Henrik Luitpoldinec, sta bila oba premagana in 978 poslana v »izgnan­ stvo« (in exilium missi), Karantanija pa je bila vnovič vrnjena v roke člana cesarske dinastije, Otona Wormskega, bratranca cesarja Otona II . 1 4 5 Kot ko­ roškega vojvodo pa ga srečujemo v listinah le od 979 do začetka junija 983.U6 Tedaj je prišlo do pomirjen ja med cesarjem in Henrikom Liutpoldinskim: po smrti bavarsko-švabskega vojvode Otona (ki je umrl 1. novembra 982 brez potomcev) je prejel najprej Bavarsko, še pred smrtjo cesarja Otona II. (7. decembra 983) pa k njej tudi vojvodino Karantanijo, ki se ji je Oton Worm- ski očitno odpovedal (ohranil pa vojvodski naslov brez označbe vojvodine).147 Tokratna personalna unija je trajala le nepolni dve leti. Novi cesar Oton III. se je namreč pomiril tudi s svojim malim stricem Henrikom Prepirljivoem in se pred aprilom 885 vrnil k razdelitvi oblasti iz leta 976: Henrik Liutpol- dinski je ohranil v svojih rokah Karantanijo, drugi Henrik pa je vnovič po­ stal vojvoda bavarski.1 4 8 Ob smrti Litupoldinca (989) pa je Henrik Bavarski vnovič združil v svojih rokah oblast nad Bavarsko in Karantanijo; ta per­ sonalna unija se je — kot je prepričljivo dokazal Hauptmann — nadaljevala še po njegovi smrti za vlade njegovega sinu Henrika (kot bavarskega vojvode IV.) 995 do 1002, ko je bil izvoljen za nemškega cesarja Henrika II. in je v zvezi s pridobivanjem naklonjenosti vojvodskih volilcev Karantanijo vnovič ločil od Bavarske in jo vrnil v oblast Otona Wormskega.149 Menjavi vojvod 995 in 1002 sta pa zvezani vendar tudi z novimi teritorialnimi spremembami. V vsem zgodovinopisju do Hauptmanna in marsikdaj v koroškem zgodovino­ pisju tudi še pozneje (posnemajoč Jakscha)1 5 0 srečujemo trditev, da je bila obnovljena Otonova oblast nad Karantanijo že 995. V resnici pa srečujemo Otona med 996 in 1001 v tem področju le z naslovom »dux (ki ga je nosil tudi ves čas med 983 in 995) et missus« v Veronsti marki, brez nastopov v zvezi s Karantanijo;1 S 1 nasprotno je pri veliki darovnici v korist Adalberona Eppensteinskega (100 kmetij v Karantaniji in Pomurski krajini), ki nikakor ni mogla iti mimo karantanskega vojvode, 1. 1000 posrednik pri cesarju še vedno dux Heinricus in ne Oto.1 5 2 Leta 995 je bila očitno Veronska marka ločena od Karantanije in izročena posebej Qtonu Wormskemu. Prav zaradi tega jo je po letu 1002 tudi ohranil poleg Karantanije (kot Carentanorum dux et Veronensium comes).153 Leta 1002 je Oton prvič spet omenjen kot »voj­ voda Kar.antancev«. Že v tem ali naslednjem letu pa se je uveljavilo staro nasprotje med bavarskimi Henriki in Otonom Wormskim v tem, da so bile vse dotlej s Karantanijo zvezane štiri krajine na vzhodu od vojvodine ločene in podrejene neposredno kroni.1 5 4 Prav to je bil odločilni korak pri razvoju od vojvodine Karantanije k nastajanju bistveno manjše vojvodine Koroške in 1 4 5 Fr . Kos, Gradivo H, 464. 1 4 6 Fr. Kos, Gradivo II , 466, 469, 475; po 469 je v tem času >regimen< vnovič v rokah grofa Hartvika. 147 Fr. Kos, Gradivo II, 479. 148 Fr. Kos, Gradivo II, 485. 145 Lj . Hauptmann, Erläuterungen . . ., 371—378. 1 5 0 A. Jaksch, n. d., I, 156. 151 Fr . Kos, Gradivo II, 518, 521, 522, 525, 526; Gradivo III, IMI, 1, 2, 3, 6, 7. 1 5 2 Fr . Kos, Gradivo II, 529. 153 Fr. Kos, Gradivo HI, 10. 154 Lj . I-Iauptmann, Erläuterungen . . ., 378—379. 152 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 pri drobitvi karantanskega etničnega ozemlja v poznejše zgodovinske de­ žele.155 Šele od 1002 naprej je bila Koroška v resnici »uradna vojvodina« s po­ litično funkcijo, ki jo opredeljuje Klebel, do 1077 vsaj formalno pod poseb­ nimi vojvodami: v resnici se namreč začenja že sredi stoletja med koroškim plemstvom odpor zoper neprestano menjavanje vojvod iz tujine, tako da zadnji trije (Weif 1047—1055, Konrad III. 1055—1061, Bertold v. Zähringen 1061—1077) v deželi praktično niso imeli nikakršne oblasti.156 7. Šele s povratkom Eppensteincev 107? na. koroški vojvodski prestol (pri veljavi Eppensteincev je po Braumüllerjevem mnenju vplivala tudi neka zveza z Liutpoldinci, genealoško neznana, a mogoča glede na nekaj stikov med liutpoldinsko in eppensteinsko posestjo)157 se je dokončal razvoj Koro­ ške v teritorialno vojvodino, oprto na dedno dinastično vojvodsko oblast in veliko eppensteinsko zemljiško posest. Toda to je trajalo le nepolnega pol stoletja do izumrtja dinastije 1122. Oba temelja teritorialne vojvodine sta se tedaj ločila. Dedno vojvodsko oblast so dobili za poldrugo stoletje Spanheimi, prišleki iz frankovske vojvo­ dine iz srede 11. stol., ki jih je dvignila do neslutene veljave kot pristaše cerkvene stranke njena zmaga v boju za investituro po 1. 10Ó0,158 toda veliko večine eppensteinske posesti so dedovali Traungauci, »mejni grofje štajerski«. Medtem ko od tega časa naprej hitro rasteta veljava in obseg Štajerske, v veliki meri na škodo Koroške, se začenja z bistveno oslabitvijo temeljev voj- vodove moči postopno tudi notranje drobljenje vojvodine, ki je od srede 14. do srede 15. stoletja grozilo že z razvojem zahodnega dela dežele (Podravja nad Beljakom in doline Zilje od Šmohorja navzgor) v nove samostojne dežele (Goriški; Ortenburg-Celje). Dežela je bila spet obnovljena — v primerjavi z 11. stol. v precej manjšem obsegu — šele s habsburško zmago nad Goriškimi v boju za celjsko dediščino 1460, boj za pripadnost nekaj cerkevnih gospo­ stev k deželi pa je potekal še v 16. stoletju.159 Tu lahko razvoj povzamemo in pregledamo njegove perspektive: Tudi v v zadnjih dveh obdobjih vključevanja Koroške v fevdalni pravni red sred­ njeveške nemške države — po letu 1000 — dediščina po karantanskem ob­ dobju vendarle ni nepomembna. Iz Karantanije je prevzeto ustoličevanje ko­ roških vojvod s svojimi kamnitnimi simboli (knežji kamen kot simbol karan­ tenske kneževine, vojvodski stol kot simbol »karantanskega kraljestva« 9. sto­ letja, po izražanju tedanjih virov, še vedno »slovanskega«). Kosezi so bili s svojo vlogo pri ustoličevanju po vsem videzu v 11. stol. pomembno orodje na­ sprotovanja koroškega plemstva zoper tuje vojvode in gotovo ni le naključje, da se začenja bistvena preureditev obreda v smislu njegove fevdalizacije (oprijemljive po virih po 1286) šele po letih 1077 ali 1122. Visoko plemstvo je zvečine tujega izvora in je vsrkalo v svoj družbenopolitični razvoj in kul- l s s Najkonkretnejša oblika celotnega tega razvoja j e pri M. Kos, Zgodovina Slovencev od nase­ litve do konca petnajstega stoletja, 1955, v poglavjih o politični zgodovini (z navedeno literaturo k tem poglavjem). IS« A. Jaksch, n. d., I, 187—213. 1 5 7 H. Braumüller, Carinthia I, 134—155, 1947, 64. 1 5 8 L j . Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, Rad JAZU 250, 1935, 215—239. 1 5 9 Po časniških poročilih j e posvetil temu razkroju in vnovičnemu združevanju Koroške veliko pozornost v svojem predavanju na zborovanju avstrijskih zgodovinarjev W. Neumann; dokler ne vemo, v kolikšni meri je osvetlil ta vprašanja na novo, sta pa poglavitni razpravi o tem še vedno M. Wutte, Zur Geschichte in den ersten zwei Jahrhunderten habsburgischer Herrschaft, in E. Klebel, Die Grafen von Görz als Landesherren von Oberkärnten, v 'Carinthia I 125, 1935, 11—58 oziroma 59—82 in 218—246; J. Rainer, Der Friede von Pusarnitz, Carinthia I 150, 1960, 175—181, in nekaj fajdnih pisem koroškega plemstva zoper goriškega grofa (H. Wiessner, Monumenta nistorica ducatus Carinthiae XI, 1972, št. 336) dokazujejo samo, da boj za celoto Koroške, zaključen z mirom v Požarnici, ni bil le boj Habsburžana, marveč tudi koroškega plemstva oziroma deželnih stanov. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1^3 turni okvir tudi ljudi karantenskega porekla v svojih vrstah. Vendar v tem času še vedno pričajo viri na različnih ravninah — tudi če pustimo ob strani ostanke v življenju podložnih kmetov — o ostankih karantanskega plemen­ skega prava (priče po slovanskem pravu, posebno koseško sodstvo in s tem pravo itd.), prav tako pa o dejstvu, da se tuje plemstvo v tem času v prav­ nem pogledu ni spojilo v celoto, marveč da nastaja koroško »deželno pravo« šele od 13. stoletja naprej, zlasti z deželnimi ročini 14 stoletja in njihovimi posledicami za spajanje deželnega plemstva. Tudi v teh pogledih se začenja občutnejši prelom konec 11. stol. z začet­ kom oblikovanja nižjega plemstva, čeprav tudi to pripelje najprej do na­ stanka večjega števila samostojnih dvorov z ministeriali ob vojvodskem (salz- burškega, krškega, bamberškega, goriškega, vovbrškega, ortenburškega, ptuj­ skega; vsaj prvi štirje so bili po številu ministerialov močnejši od vojvod- skega).160 Družbena veljava kosezov v zvezi s tem razvojem začenja postopno upadati že od srede 12. stol, naprej, a prejkone je ob sorazmerno šibkem mi- nisterialnem dvoru za vojvodo sorazmerno precejšnje število kosezov v osred­ njem delu pokrajine pomembno pri njegovi moči. Tako se tudi tu vsiljuje domneva, da ni le naključje, da je prešel pomemben del te skupine kosezov pod nadzorstvo Goriških kot palatinskih grofov šele v začetku 14. stoletja, ko se je pomen kosezov za vojvodo zmanjšal, odkar so se na druge načine uspešno začeli truditi za združevanje deželnega plemstva pod vojvodsko ob­ lastjo (vojvodski »iudex provincialis«; deželno pravo; deželni ročini s skup­ nimi plemiškimi pravicami; zlom nekaterih upornikov iz vrst velikašev; za­ časno uspešni Majnhardov poskus pridružitve goriških gospostev deželi s po­ močjo poudarjene veljave palatinata in podobno).161 Vse torej kaže predvsem na konec 11. stoletja kot na prelomno obdobje, po katerem v koroški družbeni strukturi njeni karantanski predfevdalni ele­ menti hitro stopajo v ozadje. Že začetek tega stoletja pa pomeni začetek in­ tenzivne srednjeveške kolonizacije, ob kateri najprej do okr. 1200 vsa dežela (čeprav po okoliših v različni meri) postaja etnično mešana, po novem raz­ voju od 13. stoletja naprej v smislu stapljanja manjšine z večino v južnem oziroma severnem in zahodnem delu dežele pa srečamo v 15. stoletju zelo jasno razdeljeno v slovenski in nemški del po meji, ki jo je mogoče ugotoviti še sredi 19. stoletja in ki je še tedaj na jugu zajemala prebivalstvo, v kate­ rem so predstavljali koroški Slovenci 9 0 % vseh ljudi.162 Z u s a m m e n f a s s u n g KARANTANISCHE GRUNDLAGEN DES HERZOGTUMS KÄRNTEN Das Feiern des »tausendjährigen Jubiläums« des Landes unter dem Motto >1000 Jahre Kärnten 976—1976«, wodurch das Alter Kärntens auf nur 1000 Jahre begrenzt wird und vier Jahrhunderts der Geschichte Karantaniens aus der Ge­ schichte Kärntens ausgeklammert wurden, gab den Anlafi zur Erörterung von drei Fragen: a) die allgemeine Bedeutung Karantaniens für die Geschichte Kärntens, 16° A. Metnitz, Die mittelalterlichen Führungsschichten in Kärnten, v F. X. Kohla, G. A. v Metnitz, G. Moro, Kärntner Burgenkunde, II, 1973, 179—218, posebej seznam ministerialov 203—212. 161 Za Majnharda prim, posebej H. Wiesflecker, Meinhard der Zweite, 1955, passim, vsi drugi elementi so obdelani že v B. Grafenauer, Ustoličevanje, 262—287. 162 B. Grafenauer, Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes, Koroški zbor- 4ik, 1946, 117—164. 154 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197T b) ob Kärnten wirklich erst 976 zum Herzogtum erhoben wurde, c) wann eigentlich die Geschichte des Herzogtums Kärnten als eines »Landes« im heutigen territorialen Rahmen beginnt. Die historiographische Uebersicht beweist, daß alle Historiker bis auf wenige Ausnahmen dem slawischen Fürstentum und vor allem Arnulfs »Regnum Carantanum« eine besondere Bedeutung für die Geschichte des Herzog­ tums Kärnten beigemessen haben und daß (entgegen der allgemeinen Ueberzeugung der Historiker des 15. und 16. Jahrhunderts) eine größere Gruppe von modernen Historikern verschiedener Richtungen (P. Puntschart, Fr. Kos, Lj. Hauptmann, H. Braumüller, E. Klebel, W. Neumann 1962) die Erhebung Kärntens zum Herzog­ tum mit der Zeit Arnulfs in Verbindung gebracht hat (was Lj. Hauptmann auch mit der Ueberlieferung des früheren slawischen Fürstentums verbindet) und in der Veränderung im Jahr 976 nur eine Auflösung der Personalunion zweier Herzog­ tümer gesehen hat, während eine andere Gruppe (G. Ankershofen, A. Jaksch, M. Kos, M. Wutte, G. Moro, W. Neumann 1976) die Ereignisse des Jahres 976 als die erste formale Erhebung Kärntens zum Herzogtum erachtet hat (manchmal mit besonderer Hervorhebung des »Deutschen Reiches«). Trotz einer begränzten Kontinuität zwischen der Antike und dem frühen Mittel­ alter tritt nach der Niederlassung der Slawen in den Ostalpen eine solche Wende ein, daß in mancher Hinsicht von einer neuen Phase der geschichtlichen Entwicklung gesprochen werden kann, und daß folglich die Bedeutung des keltischen oder rö­ mischen Noricum in der Geschichte »Kärntens« mit Karantanien nicht gleichgesetzt werden kann — Noricum gehört zu der Vorgeschichte Kärntens, während Karanta­ nien schon ein Teil seiner Geschichte ist. Dafür sprechen zahlreiche Elemente, welche in die innere Ordnung in Kärnten als besondere Merkmale des karantani- schen Zeitalters übergegangen sind (z. B. die feierliche Einsetzung der Herzöge, vorfränkische Anfänge der Grundherrschaft/Eigentumskirchen in den Händen des Fürsten), die Verpflichtung von Fürst und Volk, Abgaben an die Kirche in Salzburg zu leisten. Anfänge des hohen einheimischen Adels, Edlinge-kosezi usw.). Die Erörterung endet mit einer Analyse der sieben Phasen der allmählichen Eingliederung Karantaniens in den fränkischen rund später deutschen Staat (diese Analyse vertieft und korrigiert einen ähnlichen Versuch von E. Klebel): 1. die Bindung der Karantaner um 737 an ihre westlichen Nachbarn wegen der wachsen­ den Gefahr der Avaren im Osten und des bayerischen Aufstandes gegen die Franken im Westen, und ihre Unterwerfung unter die Oberhoheit der fränkischen »Könige« um 745; 2. die Einführung des Christentums etwa nach dem Jahr 751 (Gorazd, Hotimir) ; 3. die Ersetzung der einheimischen Fürsten durch bayerische Grafen zwischen 817 und 822, und die Umwandlung in eine Markgrafschaft; 4 die Erlangung der Selbständigkeit, die zuerst mit mißlungenen Aufständen (Ratbod, Karlmann) und in kirchlicher Hinsicht (Osvald, 860) angestrebt, jedoch erst unter Arnulf (876—887) erreicht wurde — die Erhebung zum »Regnum« und die Erweiterung der Begriffe »Karantanien« und »die Karantaner« auf alle alpenländischen und pannonischen Slawen; 5. die Vereinigung Karantaniens mit Bayern unter einem Fürsten bis 976, doch nicht ohne Unterbrechung und nur als Personalunion; 6. die Auflösung der Personalunion 976 und die Verwendung des Herzogtums Karantanien als eines »amtlichen Herzogtums« des deutschen Reiches im Sinn der dynastischen Verwendung für die Mitglieder der Salierdynastie (für die Verleihung der herzog­ lichen Würde und der herzoglichen Rechte außerhalb von Kärnten), zuerst noch mit zweifacher Wiederholung der Personalunion mit Bayern und der endgültigen Auflösung erst 1002, als auch der Umfang des Herzogtums durch Ausschließen aller Markgrafschaften im Osten und Süden, außer der Mark Verona, vermindert wurde; 7. die Gestaltung Kärntens, bei seiner Verleihung den Eppensteinern 1077, als eines territorialen Herzogtums, gestützt auf die dynastische herzogliche Gewalt und den großen Grundbesitz der Eppensteiner; die Zerstörung dieser Grundlagen damit, daß das Land an die Spanheimer kam, und der Weg in die feudale Zersplitterung. Im Licht dieser Analyse kann Arnulfs Zeit mit Sicherheit als der Anfang des Herzogstums gesehen werden, die Ereignisse des Jahres 976 dagegen als eine wenig bedeutende und nur vorübergehende Veränderung dynastischer Natur; als die entscheidende Grenze, die das Herzogtum Karantanien von dem dem Umfang nach wesentlich kleineren »Land« Kärnten trennt, können aber das Jahr 1002 und außer­ dem noch die Veränderungen am Ende des 11. Jahrhunderts gelten. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 155-167 * 5 5 M e t o d M i k u ž AVSTRIJSKA DRŽAVNA POGODBA IN TAKRATNA BLOKOVSKA POLITIKA (1945—1955) Referat na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. sept. — 2. okt. 1976 Odločil sem se za kratek in le informativen pregled razdobja po končani drugi svetovni vojni v Evropi do sklenitve mirovne ali državne pogodbe med zavezniki in Avstrijo. Terminus a quo tega obdobja označuje svetovni dogo­ dek, popoln poraz nemške vojske, njeno brezpogojno kapitulacijo ter zadnjo konferenco velikih treh usodnih mož, ki so vsaj na zunaj še soglasno odločali o usodi takratnega sveta. Terminus ad quem je letnica 1955, ki je na zunaj veliko manj pomembna. Podpis avstrijske mirovne ali državne pogodbe je le drobna kapljica v morju takrat in še danes nerešenih problemov, katerih skupni imenovalec je še vedno trajajoči veliki antagonizem med voditeljicama takrat in še danes močnih svetovnih blokov. Kdaj se je točno ta blokovski antagonizem po končani vojni začel kazati javno in na zunaj, ni povsem jasno. Bolj jasno je, da je obstojal že ves čas vojne na skrivaj, čeprav je bila na zunaj antifašistična koalicija kar dosti močna in jo je mogla nemška diplomacija vidno le enkrat omajati (Katynska afera). Po potsdamskem sporazumu je nekaj časa še čutiti soglasje med tremi takratnimi velesilami, ZDA, SZ in Vel. Britanija in takrat še manj pomembno Francijo. Znani govor že senilnega Churchilla leta 1946 v Fultonu pa nas že opozarja na razdelitev Evrope in sveta na dva dela, ločenega po železni zavesi na črti od Szczecina (Stettina) do vhodnih predmestij Trsta. Tudi je že nekam ustaljeno mnenje, da sta bila takrat oba bloka že v hladni vojni, čeprav izraz ni povsem točen. V letih 1946 do 1954 je bila Francija zapletena v zelo vročo vojno na Indokitajskem, kjer je bilo 92.000 mrtvih, 114.000 ranjenih in nedo­ ločeno število pogrešanih, vseh stroškov pa je imela samo Francija 2.932,6 mi­ lijard frankov.1 Prav v tem času je bila tudi vojna na Koreji, ki so jo po vsej verjetnosti sprožile ZDA, žrtev in stroškov pa je bilo tod še več kot na Indo- kitajskem.2 Le tretje vroče svetovne vojne ni bilo. Kakor koli že, Evropa, Amerika in ves svet so se začeli deliti v dva bloka. Ločila jih je črta, kjer so se polni zmagoslavja maja 1945 srečale rdeča armada in zavezniške vojske. Zahodno od te črte se je začel razvijati svet svoje vrste, vzhodno od te pa svoje vrste. Imena so bila različna, vzhodni in zahodni blok, blok ljudske demokracije, socializma ali komunizma in blok prave demokra­ cije, svobodnega sveta, ali, če se držimo takrat še dostikrat omenjene atlantske Jzjave iz leta 1941, blok brez strahu in nasilja. Ko je Churchill govoril janu- 1 Archiv der Gegenwart 1954, str. 4638, citiram 54, 4638 2 53, 4030 156 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19T7 arja 1952 pred ameriškim kongresom, je takratni položaj označil nekako takole: naši nekdanji sovražniki so postali naši zavezniki, v vojni premagani narodi so danes osvobojeni, zmagovite narode pa je podjarmil komunizem.3 Ali kot je zapisal februarja 1952 New York Times: izgleda, da prihaja čas, ko vlada v Wasliingtonu spreminja politiko do Nemčije. Nihče si ni nikoli mislil, da je Nemčija naš zaveznik in ne Francija.4 Iz tako imenovanega vzhodnega bloka je treba po letu 1948 izvzeti našo jugoslovansko domovino. Nam bajoneti rdeče armade niso prinesli svobode, priznamo pa, da so nam v boju pomagali kot so nam pomagali ostali zavezniki. Znana delitev interesnih sfer med zavezniki na Balkanu nam je delala velike težave pri zahodni in severni državni meji po vojni, po znanem informbiro- jevskem sporu pa se je začela Jugoslavija razvijati samostojno. Zahodni blok so vodile in vodijo ZDA, vzhodnega pa SZ. Koliko to drži še danes, si lahko odgovori vsak sam. Oglejmo si na kratko glavno politično dejavnost voditeljic obeh blokov v našem razdobju. Morda bi lahko naredili kratko zarezo na prelomu 1952/53, ko je začutiti neko od jugo v hladni vojni, pogojeno z izvolitvijo novega pred­ sednika ZDA Eisenhower ja, s Stalinovo smrtjo in prvo konferenco voditeljev treh zahodnih velesil na Bermudih. Toda odjugo moremo zaslediti v SZ že pred Stalinovo smrtjo, napetost med blokoma po letu 1953 pa nikakor ni pre­ nehala niti po konferenci na najvišji ravni voditeljev štirih velesil julija 1954 v Ženevi.6 Na tem mestu se seveda ne moremo spuščati v vprašanje, kako je ta blokovska politika vplivala tudi na razvoj v Aziji in Afriki. V glavnem nas zanima le vpliv te politike na razvoj takratnega problema številka 1 v Evropi, na razvoj nemškega in s tem delno povezanega avstrijskega vprašanja. Prav tod sta primatorja obeh blokov pokazala, kaj prav za prav hočeta, oziroma nočeta. Nista pa dosegla drugega, kot nastanek dveh nemških držav, čeprav sta se tega vsak na svoj način branila. Režim v razvijajoči se vzhodni Nemčiji ni bil všeč ZDA, režim v zahodni Nemčiji pa ne SZ. Obe velesili sta se zelo trudili, da bi prišlo do zopetne združitve Nemčije z enotno nemško vlado, ki bi bila v stanu prevzeti odgovornost za izpolnjevanje sprejete mirovne pogod­ be, a sta si nasprotovali, kar sta si le mogle. ZDA so kmalu sprejele tezo, da je le ZRN pravni nosilec kontinuitete nemške enotnosti in da naj zopet zdru­ žena Nemčija prevzame družbeno politični red ZRN, ki se je oblikovala na podlagi svobodnih in demokratičnih volitev (Hallsteinova doktrina), kar pa sovjetska vlada nikakor ni hotela priznati. Ta je predlagala združitev obeh Nemčij najprej v obliki konfederacije. Ta naj bi z leti dokazala nemškemu narodu, kateri režim je »boljši« in ko bo to postalo jasno, naj bi se nemški narod svobodno združil. ZDA so to odločno odklanjale kot tudi sovjetski pred­ log, naj bi postal zahodni Berlin svobodno, mednarodno mesto. 1. Če hočemo biti kratki, lahko rečemo, da se je politična aktivnost vodi­ teljice zahodnega bloka, ZDA in njenega vrha, razvijala nekako takole. Opi­ rajoč se na mogočni vojaški potencial in atomsko bombo, ki sta ga oba pred­ sednika Truman in Eisenhower neprestano še povečevala, opirajoč se na mo­ ralno vrednost atlantske karte in soustanoviteljstva OZN, upoštevajoč vse­ stransko šibkost zahodne Evrope vključno z Veliko Britanijo in upoštevajoč 3 52, 3302 4 52, 3329 5 55, 5263—5276 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 157 že do histerije narasli strah pred komunistično nevarnostjo v ZDA, se je Truman marca 1947 močno odklonil od Monrojeve doktrine in ponudil veliko denarno pomoč »narodom, katerih svoboda je ogrožena«. Kot vemo, sta za to takoj zgrabili Turčija in Grčija. Se pomembnejši je bil Marshallov plan, ki je začel veljati aprila 1948. Ponujal je denarno pomoč vsem državam, ki bi hotele sodelovati v skupnem gospodarskem načrtu, da bi Evropa znova postala močno tržišče za svobodno gospodarstvo. Do 16. aprila 1948 je k tej organi­ zaciji pristopilo že 18 držav. Mislile so pristopiti tudi nekatere vzhodno evrop­ ske države (zelo resno na primer CSR), a je hazjajin v Moskvi dejal njet! Uspeh je ZDA opogumil in so kmalu za tem poskušale začeti precej samo­ voljno reševati nemško vprašanje, na kar pa je Moskva takoj odgovorila z blokado zahodnega Berlina. To so sicer ZDA paralizirale z znanim zračnim mostom, kar so bili vsekakor tudi športni dosežki prve vrste, a so terjali take stroške, da se jih vlada ZDA javno niti ni upala povedati. Istočasno so ZDA utrpele še drug velik politični poraz in to na Kitajskem. Njihov ščitenec Cang Kaj Sek je le moral bežati na Formoso, v LE. Kitajski pa so zablestele zvezde kot Mao Ce Tung in Ču En Laj. Združenim državam Amerike sta se začeli kazati dve veliki nevarnosti. V Aziji je nastanek LR Kitajske naznanjal konec njihove imperialistične poli­ tike, revolucionarnega razvoja vzhodno evropskih držav in revolucionarnega vrenja v številnih zahodno evropskih državah p a ni mogla zadržati samo že­ lezna zavesa, Trumanova doktrina in Marshallov plan. To drugo nevarnost naj bi pomagal paralizirati še začetek aprila 1949 ustanovljeni NATO — varuh regionalne in kolektivne varnosti v severno atlanskem prostoru — h kateremu je kmalu pristopilo 10 evropskih držav, ZDA in Kanada. Pred ne­ varnostjo v Aziji naj bi ZDA zaščitila okupacija Koreje in zato so jo ZDA junija 1950 napadle. Res je, da še danes ni povsem jasno, kdo je sprožil to zelo nevarno vojno. Tako imenovani vjri, ki so nam danes na razpolago, nam morejo pokazati tri povzročitelje te vojne, Severno Korejo, ki da je napadla Južno, Južno Korejo, ki je napadla Severno in ZDA, ki so — ne oziraje se na pryi dve — same hotele zasesti ta pomembni ključni daljnovzhodni strateški položaj. Dovoljujem si zastopati tretje stališče takole: ZDA so napadle Severno JVorejo s pomočjo Južne, takoj na to — morda celo istočasno — pa so obvestile varnotsni svet OZN, da je sedaj njegova naloga, da napravi red in mir na ^oreji. Zakaj je Truman takoj prevzel tutorstvo vseh mer in akcij OZN? Urtovo ne, da bi vojno končal. Njegovih 8 točk ali zapovedi ameriškemu na­ rodu za časa vojne na Koreji, ne more biti nič drugega kot novica o nadalje­ vanju vojne na Koreji. Takratni vrhovni komandant NATO Eisenhower je napovedal celo križarsko vojno za svobodo in končno je Truman naravnost histerično proglasil stanje nacionalne nevarnosti in je decembra 1950 postavil se dve posebni ustanovi v ZDA, za mobilizacijo in narodno obrambo. To zadnje Je bila že posledica udarca 200.000 tako imenovanih kitajskih prostovoljcev, KI so postavili na Koreji status quo, to je na 38 vzporedniku. Tako so ZDA doživele po letu dni trajajočih pogajanjih za premirje na ^oreji tri hude udarce, moralnega, političnega in vojaškega. Svet je precej dobro sklepal, da so vojno začele ZDA in da je v ozadju Severne Koreje (Ki­ tajske) stala Sovjetska zveza. Prav zato se Truman tudi ni dal ugnati in je za s^oje poraze začel dolžiti »komunizem«, ki naj bi postal glavni sovražnik 1 5 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ZDA. Marca 1952 je tolažil Amerikance, kako so ZDA že zadržale »pohod komunizma« v Grčiji, Turčiji, Berlinu, Avstriji, Iranu, predvsem pa na Koreji. Poudaril je tudi, da je treba rešiti vse svobodne narode pred »strahotno tira­ nijo komunizma, kar pa terja denar in pogum«.6 Te vrste Trumanovo bojno misionarstvo je povzročilo v ZDA pravo poli­ tično protikomunistično histerijo ter netilo sovraštvo do SZ, kar je spretno uporabljal v volilni kampanji tudi novi kandidat za predsednika ZDA, ge­ neral Eisenhower. Tako je na primer na kongresu vojnih veteranov avgusta 1952 dejal, da se morajo ZDA otresti strahu in histerije spričo sovjetskih gro­ ženj, čeprav so komunisti zasužnjili že 17 dežel. Poudarjal je prepričanje, da SZ ne bo naredila usodne napake in začela vojno, ker nima za to dovolj vo­ jaške in industrijske moči. »Ledeno mrzlo pa moramo reči Kremlju, da ne bomo mirovali prej, dokler ne bo agresivni komunizem zaustavljen«.7 Ko je izvoljeni Eisenhower 20. januarja 1953 prevzemal predsedniške posle, je močno poudaril vodilno vlogo ZDA v svobodnem svetu; morajo pa razviti tako moč, da se jih bo sovražnik bal. Le močna in silna produktivnost (orožja) ZDA more braniti »svobodo sveta«, so pa ZDA pripravljene pogajati se tudi o miru in razorožitvi in nikogar ne bodo silile, naj sprejme njihovo politiko in gospodarski sistem.8 To je s previdnimi besedami napovedano nadaljevanje hladne vojne, ni pa Eisenhower povedal, kaj naj bi bil »svobodni svet«, v katerem naj bi imele ZDA vodilno vlogo. Njegov zunanji minister Forster Dulles je bil nekaj dni za tem že bolj jasen. Dejal je, da so sovražniki ZDA sovjetski komunisti in njihovi zavezniki. Ti obvladujejo na svetu že 800 milijonov ljudi, ZDA pa samo 150 ter imajo vse zemeljske zaklade Azije in Evrope. Omenil je tri ne­ varna vojna žarišča na svetu, Korejo, Indokitajsko in arabski svet. Korejo rabi SZ zaradi klešč proti Japonski, Indokitajsko (ter Siam, Burmo in Malajo), ker je to ključ do Azije, arabski svet pa hujska SZ proti Vel. Britaniji in Franciji zaradi naftnih polj in Sueškega kanala. V zahodni Evropi bodo ZDA tesno povezale v NATO Francijo, Vel. Britanijo in zahodno Nemčijo; vsem tem de­ želam so po vojni dale ZDA že 30—40 milijard dolarjev pomoči.9 Isti Dulles je tri dni po Stalinovi smrti (5. marca 1953) skušal prepriče­ valno poudariti, da se končuje Stalinovo razdobje in začenja Eisenhowerjevo, to je, doba svobode in ne zasužnjevanja.10 Bolj stvaren je bil mesec dni za tem Eisenhower. Dejal je, da ima po Stalinovi smrti sedaj sovjetska vlada edin­ stveno priložnost spremeniti tok zgodovine, če •— postopoma — napravi štiri korake. Prvega, če pripomore k premirju na Koreji in miroljubno vpliva na vso Azijo; drugega, če sklene mirovno pogodbo z Avstrijo in pripomore h kon­ cu razcepljenosti Nemčije in Evrope; tretjega, če je za razorožitev in četrtega, če se začne boriti proti revščini in pomanjkanju v svetu. SZ naj na vse to jasno odgovori — je dejal na koncu Eisenhower — besedičenja je dovolj, potrebna so samo dejanja.11 Dulles je k temu dostavil, naj ZDA načrtujejo še več oboroženih sil, da ne bodo plesale po zvokih ruskih piščalk.12 6 52, 7 52, 8 53, 9 53, » 53 11 53 u 53 3409 3634 3820 3840 3902 3953 3960 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 5 9 S tem Dulles ni skalil kratkotrajnega premirja, ki je začelo nastajati v doslej zelo intenzivni hladni vojni. Churchill je takoj svetoval konferenco na najvišji ravni," moskovska Pravda pa je 25. aprila 1953 v zelo dolgem članku in v spravljivem tonu zapisala, da je SZ pripravljena reševati pereče proble­ me, če niso ti v nasprotju z interesi SZ in drugih svobodoljubnih narodov.14 Bela hiša je takoj pohvalila milejši ton članka in poudarila, da nikjer ne žali in sramoti ZDA ter svobodnega sveta. Kot pomembno je pohvalila tudi to, da je sovjetski tisk v celoti objavil zgoraj omenjeni Eisenhowerjev govor.15 Ven­ dar, ZDA niso pristale na opetovani sovjetski predlog o sestanku šefov petih velesil (tudi LR Kitajske) in ne na Churchillov predlog o konferenci šefov štirih velesil, češ, da vse nastale probleme lahko rešuje OZN. l e Toda protikomunistična histerija se v ZDA ni polegla. Položaj organizi­ ranih komunistov je bil konec maja 1953 sledeč: v 26 zveznih državah so bili komunisti izključeni iz javnih služb, v 32 državah so morali učitelji v držav­ nih službah izjaviti, da niso komunisti, v 11 državah se niso smeli zbirati v šolskih poslopjih, v treh državah pa so bili komunisti ilegalni. Načelno so meli volilno pravico povsod, smeli so nabirati člane in denar za partijske fonde ter lasten tisk, vzdrževati marksistične šole, zborovati v javnih poslopjih in na prostem, najeti za propagando RTV, nositi svoje zastave, govoriti na javnih prireditvah, iskati zaščito pred sodišči in sklicevati se na ustavo.17 To nam le more nekoliko pripomoči k definiciji ameriškega pojmovanja svobodnega sveta in k definiciji ameriške svobode. Nekaj tudi Eisenhower- jeva uradna izjava proti sežiganju komunističnih knjig v javnih knjižnicah, kar je zahteval znani antikomunistični misionar, senator MacCarthy. Eisen­ hower je 14. junija 1953 dejal: »Ne verjemite, da se bodo izbrisale napake, če uničujemo dokaze, da te napake so. Ne bojte se brati sleherne knjige, razen tistih, če žalijo vaš čut za dostojnost. Le to naj bo vaša edina cenzura. Kako bomo premagali komunizem, če ne vemo, kaj je, kaj uči in zakaj ima tako veliko privlačnosti za človeštvo? Komunizem je neke vrste religija in to nižje sorte. Zato se moramo boriti proti njemu z višjimi idejami. Ne smemo dopustiti, da bi naši ljudje morali skrivati svoje misli. Živijo v Ameriki. In če imajo ideje, ki našim nasprotujejo, imajo kljub temu pravico, da mislijo z lastno glavo. Imajo pravico se držati svojih idej in jih na javnih krajih tudi izpovedovati. Ta pravica je nesporna, ali p a naša dežela ni več Amerika.«18 • Velike demonstracije in štrajki, ki so se sredi junija 1953 spremenili v vzhodnem Berlinu in vzhodni Nemčiji v krvave nemire, katere je zadušila rdeča armada, so vzpodbudili Eisenhowerja, da je znova predlagal začeti »pravilno reševanje nemškega vprašanja« (združitev obeh Nemčij na podlagi vsenem- skih svobodnih in demokratičnih volitev).19 Tako je že sredi julija 1953 raz­ pravljala konferenca treh zunanjih ministrov (ZDA, Vel. Britanije in Fran­ cije) y Washingtonu o bodočnosti Evrope, o nemški združitvi in neodvisnosti Avstrije, pa tudi o miru na Koreji in na Indokitajskem ter o »svobodi« vzhod- 3974 13 53 14 53, ,s 53, 16 53, 17 53, 1S 53, 19 53, 3960 3972 3974 3974 4011 4058 4055 160 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 no evropskih dežel. Sklenili so, naj bi bila konferenca štirih že jeseni, na ka­ teri naj bi razpravljali o združitvi Nemčije.20 Na konferenco je SZ mesec dni za tem sicer pristala, a glede rešitve nemškega vprašanja je postavila nov predlog: najprej sestaviti začasno nemško vlado iz obeh že obstoječih nem­ ških parlamentov, nato vsenemške volitve in sestava vsenemške vlade, šest mesecev za tem pa mirovna konferenca o Nemčiji.21 Toda 6. septembra 1953 so prinesle v ZRN parlamentarne volitve veliko zmago koalicije CDU in CSU, to je 244 sedežev (1949 le 139), socialisti so jih dobili 150 (1949 — 131), komunisti pa so bili popolnoma poraženi in so ostali brez mandata. 2 2 Zahodni svetovni tisk je prinašal zanimive komentarje. Ugled­ ni pariški Le Monde že 7. septembra, da so bile to v resnici Adenauerjeve volitve kot so bile v ZDA Eisenhowerjeve. Istega dne je New York Herald Tribune zapisala, da totalno uničenje komunistov in neofašistov v ZRN kaže na politično in moralno zdravje naroda, ki je pred kratkim prebolel težko bolezen. Zmago je priznal tudi komentator vzhodno nemškega radia, le da jo je zasukal tako, da je mnoge zapeljal navidezen razcvet zahodno nemškega gospodarstva, ki ga pogojuje mednarodna oboroževalna konjunktura.2 3 Dejstvo je, da so ZDA odklonile sovjetsko noto o sklicanju konference in Dulles je 9. novembra 1953 sporočil, da bodo o Aziji in Nemčiji tri zahodne velesile razpravljale same.24 Že naslednjega dne je Churchill predlagal konfe­ renco treh zahodnih šefov držav na Bermudih,25 13. novembra je Molotov zah­ teval konferenco petih za zmanjšanje napetosti na svetu, na kar so zahodne velesile odgovorile, da je treba najprej rešiti nemško vprašanje in skleniti pogodbo z Avstrijo.26 Radio Moskva je dal 26. novembra prednost tej konfe­ renci, a vztrajal je tudi na konferenci petih.2 7 Kratkotrajna odjuga je tako minila in stvari so se ponovno začele zaple­ tati. Na konferenci na Bermudih (4.-7. decembra 1953) so Churchill, Eisen­ hower in Laniel ter njihovi zunanji ministri mnogo govorili in sklepali o raz­ nih zadevah: da je NATO temeljni kamen njihove skupne politike; izražali so upanje, da bodo vzhodno evropski narodi prišli v svobodno Evropo; da je OZN garant proti agresiji itd. Pristali so tudi na konferenco štirih, ki naj bi se sesia 5. januarja 1954 v Berlinu. Sovjetska zveza je bila za začetek konfe­ rence 25. januarja ali kak dan kasneje.28 Tako je mogel Eisenhower 7. januarja 1954 v poslanici kongresu zapisati, da je prešla iniciativa na ZDA.29 Berlinska konferenca, ki jo je pričakoval ves svet s pozornostjo, se je začela 25. januarja in je trajala — kot ena do tedaj najtežjih konferenc štirih — do 18. februarja 1954. Na dnevnem redu so bili trije takrat najtežji problemi, svetovni problem (mere za prenehanje napetosti na svetu in sklic konference petih) in dva evropska problema (nemško vpra­ šanje in evropska varnost ter sklenitev avstrijske državne pogodbe). Glede prvega problema so samo ugotavljali, da je odstranitev mednarodnih neso­ glasij nujna, da je nujen trajni mir, konkretni sklep pa je bil samo sklic kon- 20 53, 4067—4078 2 1 53, 4116 2 2 53, 4150 2 3 53, 4151—4152 « 53, 4244 2 5 53, 4245 2 6 53, 4253 • » 53, 4269 2 8 53, 4282, 4309 2 9 54, 4319 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 l " 1 ference v Ženevi za 26. aprila, ki naj bi razpravljala o združitvi obeh Korej in Indokitajski. Glede ostalih dveh problemov so ugotovili samo to, da je bi­ stveni problem nemško vprašanje, za katerega rešitev so zahodni predlagali: združitev Nemčije le po svobodnih volitvah, nato sestava skupne nemške vla­ de, s katero se sklene mirovna pogodba. Zahodni so pridali tudi izjavo, da se SZ ne upa dovoliti svobodnih volitev v vsej Nemčiji. Molotov je vso konfe­ renco oviral s stalnim nasprotovanjem.30 Svoje zadržanje na konferenci, ki je prinesla le malo uspehov (ženevska konferenca), je Molotov razlagal 6. marca 1954. Dejal je, da je rešitev nem­ škega vprašanja odvisna od temeljnega vprašanja, ali se bo v Nemčiji obnovil militarizem, kar želijo ZDA, Vel. Britanija in Francija. Zato zahteva SZ pred­ hodno pogodbo o evropski varnosti, strinja pa se z ženevsko konferenco o Koreji in Indokitajski.3 1 Glede Avstrije je še posebej poudaril, da ta ne sme postati orodje agresivnih sil, da ne sme sklepati nobenih vojaških zvez, naj v Avstriji še nekaj časa ostanejo okupacijske sile, vprašanje avstrijske po­ godbe pa naj se znova načne šele 1955.32 Dulles je 19. marca 1954 napovedal novo strategijo ZDA (New Look) : imeti stalno pripravljen ogromni (vojaški) potencial za masovni udarec v ZDA ali izven njih, gospodarska pomoč ZDA v obliki darov pa bo postopoma pone- havala, razen za dežele v bližini SZ.33 Prvi del te nove strategije lahko zasledimo tudi v grožnji pravosodnega ministra ZDA od 12. aprila 1954, da hoče vlada ZDA uničiti komunizem v ZDA z legalnimi sredstvi. Doslej je imela administracija ZDA tri pravne podlage za pregon komunistov. Akt iz leta 1940 proti nasilnim poskusom ali zaroti proti vladi, akt iz leta 1950 proti sabotaži in podtalnemu rovarjenju in akt o preiskavi državnih uslužbencev in ukaz o registraciji komunistov pri pravosodnem ministrstvu kot agentov SZ. To je bilo pravosodnemu ministrstvu premalo in je zahtevalo uzakonjenje še novih mer: odvzem državljanstva obsojenega komunista, odpust delavca- komunista iz oborožitvene industrije, onemogočanje vodilnih mest v sindikatih, legalnost tudi izsiljenega pričevanja proti komunistom, prepoved imeti telefon in smrtna kazen za špionažo tudi v mirnem času.34 Končno je kongres ZDA 19. avgusta 1954 sprejel tri zakone: 1. da je ko­ munistična partija ilegalna in komunisti izključeni iz določenih reprezen­ tanc nih funkcij, zlasti v sindikatih; vsi komunist se morajo dati registrirati, vendar ima vsak — po ustavi — pravico tega ne storiti, kot ni nihče dolžan podati izjavo, ki bi ga obtoževala; 2. zakon o izgubi državljanstva obsojenega komunista, ima pa obsojeni pravico izbirati kraj pregnanstva; 3. zakon o po­ ostritvi določb glede sabotaže in špionaže.35 V nekakšno opravičilo je Eisen­ hower konec avgusta dejal, da hoče komunistična diktatura zavladati v vsej »svoji strahoti, moči in nenasitnosti« nad vsem svetom in zato uporablja vse­ mogoče orožje.36 30 31 32 33 34 35 36 11 Zgo 53, 54, 54, 54, 54, 54, 54, 4372—4395 4410- 4411 4431 4469 4688 4712 dovinski -4412 časopi 162 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197 Ker je na pariški konferenci (19. do 23. oktobra 1954) 14 podpisnic NATO poleg drugega sklepalo tudi o sprejemu ZRN v NATO,3 7 je sovjetska vlada ostro protestirala in predlagala novo konferenco štirih, na kateri naj bi skle­ pali o upostavitvi enotne Nemčije na demokratični podlagi, o odhodu okupa­ cijskih sil iz obeh Nemčij in o upostavitvi kolektivne evropske varnosti.38 Na to noto so zahodni odgovorili šele 29. novembra in poudarili, da je za vse to najprej potreben sporazum o sklenitvi avstrijske državne pogodbe in jasna sovjetska opredelitev glede svobodnih volitev v Nemčiji.39 2. Konec vojne se je SZ s svojim vplivom in velikim moralnim kapitalom junaštva rdeče armade razširila globoko v Evropo. Ob železni zavesi je na zunaj postala mejaš zahodnega sveta, njenega vpliva in ugleda pa tudi strahu pred njo pa ni mogla zaustaviti nobena pregrada. Bila je velika zmagovalka nad vojaško silo fašistične in nacistične tiranije in nosilka idej nekega no­ vega sveta, v katerega so narodi verovali z otroško vero, vrhovi svetovne re­ akcije pa so se ga bali že od njegovega nastajanja. Tako je konec druge sve­ tovne vojne ustvaril veliko nesoglasje posebne vrste: začetno voljo narodov uravnavati življenje svojih dežel po zgledu SZ in permanentno voljo reakcio­ narnih vrhov ohraniti stari družbeni red in nadaljevati vojno proti SZ kot so jo bili že vajeni. Toda preveč tvegano je bilo takrat naravnati svoje armade proti SZ. Če znane Churchillove trditve — da je mislil ob razpadanju Nemčije nemško vojsko ponovno oborožiti in jo pognati proti rdeči armadi — ne jem­ ljemo preveč resno, pa je zelo res, da so vsi reakcionarni vrhovi kaj kmalu začeli zbirati skrivajoče se in raztepene fašistične in nacistične ostanke. Mo­ rali so se seveda ukloniti pod pritiskom svetovne demokratične javnosti in po­ staviti pred sodišča nekaj največjih vojnih zločincev, a kako je tekla kasnejša denacifikacija in defašizacija, je prav dobro znano. V duhu zahodne demo­ kracije je kmalu oživelo v zahodnem bloku parlamentarno življenje in v mar­ sikateri novi pa tudi klasični stranki so dobili nekdanji fašisti in nacisti možnost novega delovanja. Vso moralno oporo so našli preostali fašisti in na­ cisti tudi v vrhovih katoliške cerkve, kajti ta ni ne takrat ne danes (1976) spremenila svojega načelnega in praktičnega sovraštva do komunizma. Ce upoštevamo samo to — marsikaj bi lahko še našteli — so vzroki za nastanek hladne vojne razumljivi. Antagonizem med velesilo, ki naj bi prina­ šala novi svet in med velesilo, ki je hotela obdržati starega, je ostal. Kako so se utrjevale ZDA v Evropi, smo na kratko slišali. Ce upoštevamo že omenjeno Churchillovo demarkacijsko črto, so se ZDA utrjevale v glavnem v starih evropskih državah in z izjemo razdobja fašistične Italije in nacizma v zahod­ nem delu Nemčije, v državah klasične demokracije in parlamentarizma. Dru­ žbeni red je v vsakem primeru ostal v teh deželah nespremenjen kljub šte­ vilčni moči nekaterih komunističnih partij (Italija, Francija). Rdeča armada je v svojem napredovanju proti zahodu tudi zasedla več evropskih držav, a ta zasedba in njeni vplivi niso bili povsod enaki. Tako imamo še nekaj let po 1945 tri različne zasedbe: 1. sovjetsko zasedbo v vzhod­ ni Nemčiji z Berlinom, ki je bil razdeljen na štiri zavezniške okupacijske cone in podobno — a ne povsem — zasedbo v Avstriji; 2. zasedbo Poljske, CSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije in 3. zasedbo Jugoslavije. O Ju- 3 7 54, 4802 3 8 54, 4815 3 9 54, 4873 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 6 3 goslaviji v tej zvezi na kratko le to: zaradi operacij južnega krila velikega prodiranja rdeče armade proti Budimpešti in Avstriji, je sovjetska vlada začetek septembra 1944 prosila N K O J za dovoljenje prehoda jugoslovanske meje, po končanih operacijah pa se je ta umaknila iz Jugoslavije. Do inform- birojevskega spora je ostala Jugoslavija zaveznica (ne satelit) Sovjetske zveze, potem pa se je to prvotno tesno zavezništvo spremenilo. ^ Druga vrsta držav, katerim se je 1949 pridružila še NDR so bile satelitske države, prvi dve deželi pa sta kmalu začeli predstavljati evropski problem, kajti svet zavezniških zunanjih ministrov je že 1946 sklenil, da o mirovni po­ godbi z Nemčijo in Avstrijo še ne bo razpravljal. »Utrjevanje« vpliva SZ v tej drugi vrsti držav je bilo mnogo bolj kom­ plicirano. Nekih izrazitih finančnih osvajanj, s katerimi je nastopala Amerika, tod ni bilo. Med satelitskimi državami SZ naj bi dosti kategorično obveljala Stalinova teza, da je rdeča armada osvoboditeljica teh dežel, v Moskvi ali kjer koli že v SZ preživeli vodilni člani CK komunističnih partij teh dežel —- torej ne doma in na čelu osvobodilnih gibanj — pa so se ob osvoboditvi vrnili v domovino naučeni in prepričani, da more domovino rešiti le sovjetski druž­ beni red. Toda voditelji drugih demokratičnih strank, ki so doživeli grozote okupacij doma ali v koncentracijskih taboriščih ali na čelu osvobodilnih gibanj, niso bili tega mnenja. Vstopili so kot rodoljubi v vlade ljudske demo­ kracije, a te so kmalu začele preraščati — kakor koli že — v vlade v sociali­ stični družbeni red razvijajočih se dežel. V vseh teh deželah so začela nasta­ jati huda notranja trenja, ki so se zelo različno končala. Vseh teh težav in težav, ki jih je začela prinašati delitev Evrope z železno zaveso in hladno vojno, se je v polni meri zavedalo jugoslovansko partijsko in državno vodstvo. Potrebna je bila neka skupna akcija takrat najpomembnejših komunističnih parti j v Evropi, v kateri naj bi po demokratičnem načelu po­ polne enakopravnosti vseh parti j na skupnih posvetovanjih razpravljali in presojali vsa najpomembnejša vprašanja (politična, gospodarska, partijska itd.). Tako je bil na Titov nasvet 30. septembra 1947 ustanovljen v Varšavi posvetovalni organ komunističnih partij SZ, Poljske, ČSR, Jugoslavije, Mad­ žarske, Bolgarije, Francije in Italije, ki je dobil ime Kominformbiro (Inform­ biro) s sedežem v Beogradu in z lastnim časopisom. Od naše strani pravilna m dobro zamišljena akcija nam je kmalu prinesla velike težave in škodo, o čemer na tem mestu ne bomo govorili. Na tem mestu je za nas zanimivejše Poudariti, da je takratni stalinistični ideolog in politik A. A. Zdanov ob usta­ novitvi tega organa poudaril, da je svet razdeljen v dva tabora, v imperiali­ stičnega z ZDA in protiimperialističnega s SZ na čelu. Že sredi hudega spora m vseh mogočih pritiskov na našo državo, je prišlo konec januarja 1949 do ustanovitve vzhodne evropskega gospodarskega sveta (SZ, ČSR, Poljska, Madžarska, Romunija, Bolgarija in 1950 še NDR) za čim tesnejše gospodarsko sodelovanje teh dežel, ki je sredi maja 1955 prerasel v varšavski vojaški pakt pod vrhovno komando sovjetskega komandanta. Tako sta se izoblikovala dva močna bloka z močno obrambno blokovsko v»jaško organizacijo, NATO in varšavski pakt. Blokovska politika je bistveno vplivala na rešitev nemškega in avstrijskega vprašanja. Prvo še ni rešeno kljub obstoju dveh nemških suverenih držav, članic OZN, prvo pa je rešeno tako, kot pač je. 164 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Ce je zahodni blok, predvsem ZDA od leta 1951—1952 vedno bolj pre­ hajal v ofenzivo proti komunizmu, je vzhodni blok (SZ) po eni strani kazal spravljivejši obraz do zahoda, po drugi strani pa neusmiljeno napadal ame­ riški imperializem. Za prvi primer je zelo poučen Stalinov intervju s 50 ame­ riškimi časnikarji začetek januarja 1952. Na časnikarsko vprašanje o mož­ nosti sožitja kapitalizma s socializmom, je Stalin odgovorih da je »miroljubno sožitje« med obema možno, če je na obeh straneh volja za sodelovanje in pri­ pravljenost izpolniti prevzete obveznosti. Pogoja za to možnost pa sta pri­ znanje principa enakosti vsake države (velike ali majhne) in nevmešavanje v notranje razmere držav.40 Reči moramo, da so to v bistvu principi miro­ ljubne koeksistence, kar so številni državniki poudarjali še kasneje in po­ udarjajo še danes. Isto misel je poudaril tudi Molotov oktobra 1952 na prvem povojnem kongresu KP SZ (18. kongres je bil marca 1939). Na začetku je sicer govoril kot Ždanov o dveh taborih (na čelu agresivnega so ZDA, ki so v službi mono­ polističnega kapitala, demokratični tabor, ki brani mir, pa vodi SZ) nato pa je govoril o miroljubnem sožitju kapitalizma in socializma ter o »nesmislu eksporta revolucije«. Sožitje je možno — je dejal — če to obe strani hočeta, poudaril pa je tudi, da kaže socialistični gospodarski sistem v miroljubnem tekmovanju s kapitalističnim iz leta v leto svojo premoč. »Nimamo pa namena nobenemu vsiljevati naše ideologije ali naš gospodarski red s silo«.41 Natanko tako je dejal 1953 tudi novoizvoljeni predsednik ZDA Eisenhower. To je bil vsekakor velik ideološki zasuk v sovjetskem vodstvu in zelo pomembno je poudariti, da to se za življenja Stalina. Vsega »stalinizma« le ni kriv samo Stalin! To veliko spremembo so takoj opazili in komentirali v ZDA, a tako, da je do te prišlo »zaradi velikih uspehov protikomunističnih akcij«.42 Čeprav so novo senco na SZ vrgle januarja 1953 masovne aretacije židov­ skih zdravnikov (zaradi izmišljene obtožbe umorov vodilnih sovjetskih ljudi),43 je Stalinov naslednik na mestu predsednika ministrskega sveta Malenkov ob Stalinovem pogrebu 9. marca 1953 govoril o krepitvi miru, o boju proti netil- cem vojne in o možnosti sožitja med različnimi družbenimi sistemi.44 Mesec dni za tem so bili židovski zdravniki popolnoma rehabilitirani in izkazalo se je, da jh je ovadila kolegica — zdravnica (kateri so takoj odvzeli red Le­ nina) in da so bile uporabljene »zasliševalne metode, ki niso dovoljene po sov­ jetskih zakonih«. Po komentarju Pravde so bili za vse to krivi vodilni organi ministrstva za javno varnost, ker niso bili dorasli svoji nalogi. Oba, minister in njegov namestnik, sta čez noč postala »sovražnika ljudstva«.45 Že sredi maja 1953 je Pravda poudarila, da je najvišji princip v komuni­ stični partiji — kolektivno vodstvo, kajti individualni sklepi so lahko eno­ stranski.4 6 Slab mesec po krvavih dogodkih v vzhodni Nemčiji in Berlinu, pa je bila odstranjena ena od najbolj temnih osebnosti v SZ, prvi namestnik predsednika vlade in notranji minister Berija. Obtožen je bil zločinskega delo- vnaja proti partiji in državi in to v korist tujega kapitala. Znova so poudarili 40 52, 3416 41 52, 3683- 42 52, 3684 43 53, 3822 44 53, 3901 45 53, 3941 46 53, 3988 -3684 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 165 potrebnost kolektivnega vodstva v partiji, škodljivost in nedovoljenost oseb­ nega kulta in potrebo, da vsakega funkcionarja kontrolira partija.4 7 Proces demokratizacije, ki se je začel v SZ že pred Stalinovo smrtjo, se je nadaljeval, toda odnosi do zahoda se niso izboljšali kljub temu, da je postal začetek septembra 1953 prvi sekretar CK eksplozivni Nikita Hruščov. Ta je bil skraja še zelo discipliniran in je v zunanji politiki še dopuščal nepopust­ ljivost Molotova (na primer na Berlinski konferenci štirih). Mesec dni so rabili državniki zahodnih velesil za odgovor na več kot presenetljivo sovjetsko noto od 4. aprila 1953, da želi SZ vstopiti v NAT|0(!) 4 8 Zahodni odgovor od 8. maja je bil, da je predlog nerealen. NATO je povsem svobodna in defenzivna organizacija, v kateri se vsi sklepi sprejemajo so­ glasno, SZ pa bi te sklepe onemogočala s stalnim vetom.49 Zahodni se torej ob tem nenavadnem sovjetskem predlogu niso dali zmesti. V vzhodni in jugo­ vzhodni azijski politiki so šli še korak dalje in so v Manili 8. septembra 1954 ustanovili NATO podoben pakt SEATO, h kateremu so pristopile ZDA, Vel. Britanija, Francija, Avstralija, Nova Zelandija, Siam, Pakistan in Filipini.5 0 Na konferenci 19.—23. oktobra 1954 so sprejeli vrsto sklepov (pariške pogod­ be): tri zahodne velesile in ZRN Sklep o upostavitvi nemške suverenosti z omejitvijo; na konferenci devetih (šest podpisnic bruseljskega pakta, ZDA, Vel. Britanija in Kanada) o ustanovitvi zahodno evropske unije z vključitvijo ZRN in Italije in na konferenci petnajstih — kot smo že slišali — o sprejemu ZRN v NATO." SZ ni bila v ugodnem položaju. V SZ sami pa tudi v satelitskih državah se je proces demokratizacije sicer nadaljeval, a se tudi bližal koncu zaradi začetnih nemirov in izrazov nezadovoljstva, ki so dosegli svoje viške nekoliko kasneje (Madžarska!), zahodni blok pa se je z denarjem in pod vodstvom ZDA še utrjeval. Zrasla je tudi ZRN in že prišla v razdobje klasičnega »nem­ škega čudeža«, ki je res omembe vreden. Z vojaškim porazom je zadela Nem­ čijo tudi velika gospodarska katastrofa. Izgubila je pomembna poljedelska področja na vzhodu, večji del takoimenovane nemške imovine je bil raztresen po inozemstvu, porušena so bila bivališča in industrijske naprave, od vzhoda so pritiskali begunci, veliko Nemcev je bilo v ujetništvu in izvedena je bila dosti rigorozna demontaža in dekartelizacija. Toda, najprej so začeli z lokalnimi, nato s conskimi in medconskimi go­ spodarskimi organizacijami. Zaradi železne zavese sta se kmalu začela razvi­ jati dva nemška gospodarska prostora, ločena po gospodarskih sistemih in njih uspehih. Vzhodna Nemčija se je gospodarsko razvijala po sovjetskem vzor­ cu, na zahodu pa v tesni naslonitvi na gospodarski in obrambni sistem ZDA. Že 1948 se je tod začelo gospodarstvo strmo dvigati in ZRN je bila kmalu na tretjem mestu v svetovni trgovini v tako imenovanem svobodnem svetu in nemška zahodna marka je postala najtrdnejša valuta na svetu. 2e začetek januarja 1952 je nota zahodnih velesil opozorila sovjetsko vla­ do, da ta že dve leti zavlačuje pogajanja o Avstriji, čeprav je v osnutku po­ godbe ostalo samo še pet členov, o katerih namestniki štirih zunanjih mini- « 53, « 54, « 54, 50 54, 51 54, 4068 445Î 4512 4718 4802 166 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 strov niso dosegli soglasja.52 Nato so zahodni marca 1952 predložili nov osnutek tako imenovane kratke pogodbe, na kar je sovjetska vlada odgovorila šele avgusta, da bi bila taka pogodba proti potsdamskim sklepom.53 Zato so za­ hodni začetek 1953 predlagali, naj bi se obnovila pogajanja v duhu resolucije OZN, ki jo je ta izglasovala na zadnjem plenumu na pritožbo avstrijske vlade. Toda sovjetska vlada je odgovorila, da so mirovna pogajanja zadeva štirih zunanjih ministrov in ne OZN in zahtevala je umik osnutka kratke pogodbe.54 Stvar se zopet ni premaknila nikamor in sovjetska vlada je konec maja 1953 predlagala pogajanja po diplomatski poti,5 5 kar je pomenilo isto kot od­ lašanje v nedogled. Zahodni so ponovno predlagali redna pogajanja, sovjetska vlada pa je konec julija odgovorila, da bi bila pogajanja možna, če zahodni umaknejo kratko pogodbo.56 To so zahodni sredi avgusta storili,57 a začetek septembra je bila sovjetska vlada zopet samo za pogajanja po diplomatski poti, če zahodni ne pristanejo na neko konferenco petih velesil (tudi LR Ki­ tajska),58 kar je ponovil Molotov tudi na berlinski konferenci.59 Zanimalo bi nas seveda, odkod in zakaj tako zavlačevanje, ki bi ga lahko na prvi pogled označili z dokaj vulgarnim izrazom. Toda, težko je že danes čisto natančno reči tudi to, kdo je bil glavni, ki je zavlačeval, kajti iniciativa za nadaljevanje pogajanj je prihajala od obeh strani. Ko so v SZ strmoglavili tudi Molotova, so ga uradno obdolžili med drugim tudi zavlačevanja sklenitve pogodbe z Avstrijo. Da bi Molotov mogel sam in na svojo roko zavlačevati sklenitev take pogodbe, je težko verjetno. Res je, "da je Molotov na zasedanju vrhovnega sovjeta (3.—9. februarja 1955) presenetil ves svet predvsem z novico, da zavlačevanje pogodbe z Avstri­ jo ni več opravičljivo, dejal pa je, da je treba avstrijsko vprašanje reševati skupaj z nemškim (kar bi zopet pomenilo zavlačevanje) in nujno zahteval sklicanje konference štirih.60 Ne samo Avstrija, temveč ves zahodni svet je zagrabil predvsem za prvi del sovjetske izjave. Pritisk je bil tako močan, da je moral Molotov že 22. februarja 1955 omiliti svojo izjavo pred avstrijskim ambasadorjem v Moskvi. Dejal je, da je sedaj čas ugoden za sklenitev po­ godbe in da rešitev avstrijskega vprašanja ni v zvezi z rešitvijo nemškega vprašanja, čeprav obstoja »neka povezava« (nevarnost anšlusa, remilitariza- cija in podobno). Dalje je dejal, naj bi iz Avstrije odpoklicali tudi okupacijske sile pred sklenitvijo nemške mirovne pogodbe.61 V Avstriji so se začeli z veseljem pripravljati na konec desetletne četverne okupacije, od katerih nobena ni bila lahka. Tudi zahod je bil zadovoljen in trije zahodni zunanji ministri so začetek aprila 1955 v posebni noti poudarili, da je sovjetska vlada »vedno postavljala nove in nesprejemljive zahteve«.82 Pogodbo so slovesno podpisali 15. maja 1955 na Dunaju,6 3 preudarni kancler 5 2 52, 3308 5 3 53, 3609, 5 4 53, 3864 5 5 55, 4011 5 6 53, 4096 3 7 53, 4123 S 8 53,4241 5 9 54, 4383- 6 0 55, 5066 6 1 55, 5087 6 2 55, 5087 « 55, 5163- 3673 -4389 5171 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19T7 167 R a a b p a je že mesec d n i p r e d p o d p i s o m deja l : »Postali bomo svobodni, p a tudi ujetniki«. 6 4 T o č n o : u je tn ik i obvez in določil, k i j ih Avstri j i n a l a g a mi­ rovna ali d r ž a v n a pogodba. O d teh ne more Avstri je n ihče odvezat i zaradi starega in še vedno povsod vel javnega mora lnega n a č e l a : p a c t a sunt s e r v a n d a ! Z u s a m m e n f a s s u n g DER ÖSTERREICHISCHE STAATSVERTRAG UND DIE DAMALIGE BLOCKPOLITIK (1945-1955) In einer informativen Übersicht erörtert der Verfasser die wesentlichen Merk­ male des Antagonismus zwischen dem sogenannten Ost- und Westblock, die in hohem Maß auf die Lösung zwei großer europäischer Probleme eingewirkt haben, auf die Lösung der österreichischen und deutschen Frage im Jahrzehnt von 1945— 1955. Die Vereinigten Staaten suchten im besetzten Europa die alte kapitalistische Ordnung aufrechtzuerhalten, während die Sowjetunion auf ihrem Besatzungsgebiet die sozialistische Gesellschaftsordnung einzuführen begann und dabei auf allerlei Schwierigkeiten gestoßen ist. Es bleibt noch ungeklärt, durch wen und weshalb der Abschluß des Staats- vertrags mit Österreich volle zehn Jahre hinausgezögert worden ist. Es bestehen heute verschiedene Meinungen darüber, doch keine von ihnen ist verläßlich doku­ mentiert. Auch die amtliche sowjetische Behauptung anläßlich der Amtsenthebung Molotows nicht, er hätte die Verzögerung dieses Staatsvertragsabschlusses ver­ schuldet. Der Verfasser schließt seinen Beitrag mit den Worten des damaligen öster­ reichischen Kanzlers Raab, kurz vor der Unterzeichnung des Staatsvertrags in Wien, Österreich würde durch den Vertrag zwar die Freiheit erlangen, aber gleichzeitig abhängig bleiben. Der Verfasser pflichtet dieser Festsstellung bei, denn von den Bestimmungen und Verpflichtungen, die im Staatsvertrag enthalten sind, kann Österreich von niemanden enthoben werden. Es gilt nämlich noch immer der alte moralische Grundsatz: pacta sunt servanda. 64 55, 5116 1 6 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Inštitut za narodnostna vprašanja, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5/IL tel.: (Obi) 25-204 in 21-631 izdaja revijo RAZPRAVE IN GRADIVO Doslej je izšlo osem številk RiG v šestih zvezkih. Prispevki v reviji obravnavajo novejšo zgodovino in sodobno problematiko položaja slo­ venskih manjšin v sosednjih državah, kakor tudi razvoj mednacional­ nih odnosov doma in v svetu. Poleg revije izdaja inštitut tudi samostojne publikacije, ki prinašajo obsežnejše prikaze in prevode v tuje jezike. Naročila in informacije na inštitutskem naslovu. Ido ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 169—180 L u ^ A v g u š t i n M a l l e POSKUSI OBNOVITVE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA KOROŠKEM V DVAJSETIH LETIH NAŠEGA STOLETJA Referat na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice. 29. sept. — 2. okt. 1976 Neposredno po plebiscitu so se morale koroške in avstrijske oblasti po­ novno ukvarjati s vprašanjem, ki je bilo za časa monarhije v ospredju sloven­ ske politike na Koroškem. Sistem šolstva na Koroškem je pogosto zaposloval državni zbor monarhije. Koroške oblasti so v odgovorih na interpelacije slo­ venskih poslancev izoblikovale do najbolj popolne mere teze, ki večinoma še danes veljajo za slovenstvo na Koroškem. Izid plebiscita ni totalno ohromil aktivnost koroških Slovencev. Vendar so koroške oblasti podvzele vse, da bi čimprej prevzgojile tiste plasti Sloven­ cev na Koroškem, ki so se še potegovale za svoje pravice. Pri tem so perfek- cionirale sistem nastopanja proti koroškim Slovencem in izrabile vse možne oblike izigravanja prebivalstva in zavlačevanja prošenj s strani koroških Slovencev. Ob poskusih obnovitve slovenskega šolstva na Koroškem v dvajsetih letih našega stoletja se hočem omejiti na en sam primer.1 Konkretno hočem orisati poskus obnovitve tistega dela slovenskega šolstva, ki ga pojmujemo pod šent­ jakobsko javno dvojezično osnovno šolo in privatno osnovno šolo ciril-meto- dovega društva v Šentpetru pri Velikovcu ter na selsko šolo. Neka mreža slo­ venskega šolstva na Koroškem ni obstajala nikdar. Pravno so se koroški Slovenci opirali pri svojih zahtevah po prvi svetovni vojni predvsem na člen 67 in člen 68 senžermenske pogodbe. Člen 67 vsebuje predvsem pravice nekvalificiranih manjšin, medtem ko člen 68 govori o kvali­ ficiranih in v tej zvezi o sorazmerno znatnem številu pripadnikov neke manj­ šine. Na člen 67 se je 8. novembra 1920 — torej mesec po plebiscitu — sklice­ valo Slovensko šolsko društvo v Celovcu s sedežem v Ločah ob zahtevi po obnovitvi šol v Sentrupertu pri Velikovcu in Šentjakobu v Rožu. Slovensko šolsko društvo je 14. novembra 1920 z dopisom štev. 72 zaprosilo deželni šolski svet za dovoljenje ponovne otvoritve privatne slovenske osnovne šole v Sent­ rupertu, v dopisu štev. 77 z dne 25. novembra 1920 pa za dovoljenje otvoritve privatne slovenske osnovne šole v Šentjakobu. Društvo je računalo s štiri- razrednimi šolami. Predstavnik društva se je kmalu za tem zavzel pri pred­ sedniku deželnega šolskega sveta Bendi za odprtje šol, drugo urgenco je Slo­ vensko šolsko društvo podvzelo 4. februarja 1921, ne da bi se na to stvari premaknile. Šele na jesen 1921 je deželni šolski svet podvzel prve korake. Z 1 Razprava je napisana na podlagi gradiva Splošnega upravnega arhiva na Dunaju (Allgemeines Vervaltungsarchiv — AVA) fonda Zveznega ministrstva za pouk (deloma Zveznega ministrstva za pouk — urad za pouk) — 18a Kärnten in gre. -O ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 zavlačevanjem prošnje je dosegel, da je minulo že polovica šolskega leta, ki se je za podeželske občine začenjalo z Veliko nočjo, za mestne občine pa s 1. oktobrom. Na osnovi sklepa 28. oktobra 1921 je deželni šolski svet izdal beljaškemu okrajnemu šolskemu svetu odlok, v katerem sporoča ustanovitev štirirazredne javne osnovne šole s slovenskim učnim jezikom in se izreka proti privatni šoli. S tem naj bi se ugodilo prošnji dela prebivalstva šolskega okoliša Šentjakob. V skladu s členom 68 senžermenske pogodbe naj bi se na šoli poučevala nem­ ščina kot obvezni predmet. Otvoritev prvega razreda šole je bila napovedana za Veliko noč 1922, ostali razredi naj bi letno sledili. Iz »važnih pedagoških ozirov« je poveril deželni šolski svet vodstvo šole direktorju šentjakobske utrakvistične šole. Okrajni šolski svet je dobil nalogo, da izposluje pri Slo­ venskem šolskem društvu potrebne prostore v šolskem poslopju v Sentpetru. Tako beljaški šolski svet kot šentjakobski krajevni šolski svet naj bi zavzela do nameravane ustanovitve svoje stališče. Dopis iste vsebine je sprejela deželna vlada, ki je bila naprošena, da sporoči svoje mnenje ter vodstvo Slovenskega šolskega društva. Prav gotovo je zanimivo, da odločitev o ustanovtvi javne osnovne šole v Šentjakobu ni padla na seji deželnega šolskega sveta kot pristojnemu forumu, temveč je do nje prišlo po »dolgotrajnih pogajanjih na osnovi sporazuma v deželnem zboru zastopanih strank«. Na odločitev deželnega šolskega sveta je takoj reagiralo Slovensko šolsko društvo in sporočilo, da predmeten odlok ne smatra kot odgovor na svojo prošnjo po privatni šoli in da je že uvedlo odgovarjajoče korake na med­ narodni ravni. Šentjakobski šolski svet je zasedal 3. decembra 1921 in se je izrekel proti slovenski privatni šoli, s katero bi bila »iredenti odprta vrata«. Tako stanje pa da je treba na vsak način preprečiti. V ostalem se je izrekel za skupno vodstvo obeh šol in predlagal kot najboljšo rešitev velikodušno izgradnjo utrakvistične šole, brez delitve, s priključitvijo glavne šole. Stališče beljaškega okrajnega šolskega sveta je bilo kratko in jasno: »Okrajni šolski svet je iz razlogov nacionalnega miru in iz gospodarskih raz­ logov proti ustanovitvi slovenske ljudske šole in sicer vseeno ali javne ali privatne. Ne more prevzeti odgovornosti za dogodke, ki bi s tem lahko bili povzročeni. Podčrtati je treba, da okrajnemu šolskemu svetu niso bile predlo­ žene nobene pritožbe o trenutnih šolskih razmerah.« Deželna vlada je praktično formalno privolila 14. decembra 1921 sklepu v deželnem zboru zastopanih strank. Šentjakobska slovenska javna ljudska šola s tem še ni bila ustanovljena. Začetka januarja 1922 je Slovensko šolsko društvo dejansko internaciona- liziralo problematiko šolstva na Koroškem s pritožbo na Društvo narodov. V pritožbi je orisalo svoja prizadevanja za ustanovitev privatnih ljudskih šol na osnovi člena 67 in poudarilo, da je osnovna jezikovna baza utrakvistične šole nemščina in ne materinski jezik, ki se ga otroci sploh ne naučijo, ker se v njem niti ne poučuje na prvih šolskih stopnjah. Prosilo je Društvo narodov, da zastavi svoj vpliv pri vladi republike Avstrije, da bi le-ta dovolila ustanovitev privatnih šol. Deželni šolski svet se je 27. januarja 1922 ponovno ukvarjal s šentjakob­ sko šolo in njeno ustanovitev potrdil s ponovnim sklepom. Prvotni sklep o ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 171 ustanovitvi javne slovenske ljudske šole je modificiral na način, da se je rodila le nova utrakvistična šola. To potrjuje tudi sklep v deželnem zboru zastopanih strank, ki govore o tem, da je na slovenski javni šoli v Šentjakobu slovenščina učni jezik le v prvem in drugem razredu. Se več pove o jezikovnem značaju te šole nadrobno navodilo o uporabi obeh deželnih jezikov: »1. Veronauk se poučuje v vseh razredih v slovenščini. 2. V I. šolskem letu se uči branje slovenskih tekstov, v drugem šolskem letu branje nemških tekstov; oboje se na naslednjih stopnjah nadaljuje. 3. Tako slovenski kot nemški jezikovni pouk se prične z vsemi svojimi vejami (slov­ nica, pravopis in sestavek) v tretjem šolskem letu in se nadaljuje na nasled­ njih stopnjah. 4. Nazorni pouk v I. in II. šolskem letu, osnovni pouk iz domo- vinoznanstva in prirodoznanstva se poslužuje enakomerno slovenščine in nem­ ščine. 5. Prirodopis in prirodoslovje, ki pričneta v III. šolskem letu, se pouču­ jeta v slovenščini. 6. Pouk geografije in zgodovine se poslužuje nemščine. 7. Računanje se poučuje v vseh razredih v nemščini. 8. Risanje se poučuje v slovenščini. 9. Poje se v I. in II. šolskem letu v slovenščini, od III. šolskega leta se pojejo v enakem razmerju slovenske in nemške pesmi. 10. Pri telo­ vadbi se dajejo pojasnila v slovenščini, ukazi v nemščini. 11. Učiteljica de­ kliških ročnih del se poslužuje enakomerno slovenskega in nemškega učnega jezika.« Za ravnatelja šole je bil ponovno določen ravnatelj tamkajšnje utra- kvistične šole. Krajevni šolski svet je dobil nalogo, da preskrbi primerne pro­ store za nov tip šole. Nalogo je rešil tako, da je še bolj potrdil njen utrakvi- stični ustroj. Prvi razred javne slovenske ljudske šole je od Velike noči 1922 naprej delil isto učilnico z razredom utrakvistične ljudske šole. Za situacijo šolstva na Koroškem se je očitno zanimala tudi država SHS. Samo tako je mogoče razumeti dopis koroške deželne vlade zveznemu mini­ strstvu za zunanje zadeve glede pomanjkanja slovenskih šol na Koroškem. Deželna vlada je sestavila za avstrijskega odpravnika poslov v Beogradu osnovno informacijo o razmerah šolstva na Koroškem in mu jo po službeni poti posredovala. Informacija je v toliko zanimiva, ker zajema seznam utra- kvističnih šol na Koroškem, stanje »slovenskega« šolstva pred in po vojni in ker je razdeljena na dva dela. Podatke o utrakvističnem šolstvu naj bi od­ pravnik poslov po svojem premisleku posredoval pristojnim organom v Be­ ogradu. Definicija utrakvistične šole je zelo preprosta: ker se uporabljata dva učna jezika, nosijo tako urejene šole naziv »utrakvistične«. Sicer pa da šolski sistem odgovarja željam koroških Slovencev, ki iz gospodarskih razlogov pola­ gajo na znanje nemščine veliko važnost. Poskrbljeno pa da je tudi za učitelje. Drugi del dopisa je izrazito politične vsebine. V zaupno informacijo je rečeno, da del koroških Slovencev, ki še danes gravitira v Ljubljano in ki je z Ljub­ ljano v stalnem stiku in pod njenim vplivom, z vso energijo zasleduje dovo­ ljenje za otvoritev slovenskih privatnih šol. Deželna vlada pravi, da se hoče na eni strani s privatnimi šolami ustvariti delovna mesta za učitelje, ki so se za časa plebiscita fanatično potegovali za Slovence in ki jih ni bilo možno več sprejeti v deželno službo, na drugi strani bi se s temi šolami osnovala sre­ dišča, iz katerih bi izhajala jugoslovanska, protidržavna propaganda. Govora je še o potrebi »posebno previdne politike v vseh nacionalnih zadevah« in o tem, da je treba podvzeti vse, da ne bi prišlo do ponovnega nacionalnega boja; ugoditev prošnjam protidržavno nastrojeni grupi Slovencev pa »mora 1 7 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 privesti do najtežjih motenj javnega miru in reda«, to je ljudska šola z nemškim učnim jezikom in s sloven­ ščino kot pomožnim jezikom odgovarja željam Nemcem prijaznih Slovencev, ki tvorijo pretežno večino slovenskega prebivalstva dežele«. Obisk zveznega kanclerja Seipla v Beogradu je povzročil na Koroškem zaskrbljenost. Deželna vlada je prosila, da bi pristojna dunajska mesta pred ukrepi glede slovenskega šolstva na Koroškem iskala soglasje s Koroško. Po obisku v Beogradu je kancler Seipel na zaupni seji informiral člane deželne vlade in visoke uradnike o beograjskih pogovorih. 16. marca 1923 je deželni šolski svet zopet potrdil ustanovitev javne slo­ venske ljudske šole v Velikovcu in uvedbo slovenščine kot prostega predmeta na obstoječi nemški šoli. Šolski okoliš javne slovenske ljudske šole je razširil na sledeče okoliše: Vovbre, Šentpeter, Kazaze, Dobrla vas, Škocijan, Tin je in Šmarjeta. S poukom naj bi pričeli ob Veliki noči 1923. Deželni šolski svet je 23. marca 1923 ponovno potrdil svoje gledanje glede Gastlovega primera. Šele po zaključku sodnijske preiskave je bil pri­ pravljen, da razpravlja o prošnji za privatno šolo v Šentrupertu. Verjetno pa so bile preiskave pred zaključkom, kajti deželni šolski svet je prosil mini­ strstvo za pooblastilo, da bi smel § 105, odstavek 1 šolskega učnega reda upo­ rabiti tudi nasproti privatnim šolam, kar ne bi pomenilo nič drugega, kot to, da bi določeval ravnatelja in nastavljal učiteljstvo ter jih nadziral. Celovški konzul kraljevine SHS Protić je 26. marca 1923 predal deželnemu glavarju aide memoire. Konzul opozarja na dane obljube pred sekretariatom Društva narodov. Določena sprememba je odločitev Slovenskega šolskega dru­ štva, da stavi na razpolago za javni slovenski ljudski šoli svoji poslopji v Šentpetru in Šentrupertu pod pogojem, da prevzamejo pouk slovenske šolske sestre in se določi za ravnatelja po avstrijskih zakonih slovenski učitelj. V isti noti vprašuje konzul za vzroke, zakaj se ne obravnava prošnja šolskega oko­ liša Sele za slovensko šolo. Za korakom konzula in odločitvijo Slovenskega šolskega društva je videl koroški deželni šolski svet neke dogovore med Dunajem in Beogradom ter prosil za tozadevna pojasnila. Zvezni kancler Seipel je 28. aprila 1923 na že imenovani zaupni seji ko­ roške deželne vlade obogatil stare teze koroške uradne politike do slovenske manjšine z novo potezo. Poročal je o svojem obisku v Beogradu in rekel, da je splošen vtis, da beograjska vlada (kot tudi njen dunajski poslanik Popović) ne podpira šovinističnih teženj Slovencev in išče le material, da bi v parla­ mentu Slovencem mogla nekaj odgovoriti, ne da bi sama stavljala velikih zahtev. Sogovornik Ninčič da je zahteval otvoritev le dveh šol. Na seji je vodja deželnega šolskega sveta referirai o stanju slovenskih ljudskih šol na Koroškem. Povedal je, da v Selah misli šolski svet uvesti šolo globaškega tipa. Šele od tretjega letnika naprej bi pri taki ureditvi uporabljali tudi nemški učni jezik; vedel je povedati, da se je s tako ureditvijo strinjal tudi zastopnik Slovenskega šolskega društva. Glede šentruperške šole je izjavil, da se je ob priložnosti tretjega vpisa prijavilo iz 7 šolskih okolišev le 5 učencev. Napo- 12 Zgodovinski časoph 178 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 vedal je nov razpis. Deželni svetnik dr. Zeinitzer je na seji zastopal mnenje, da imajo Slovenci vzrok za pritožbo, ker se jim je odvzelo privatno šolo v Šentrupertu, na kar je Benda odvrnil, da sta se pri njemu zglasila v zastopstvu Slovenskega šolskega društva deželni poslanec in odbornik društva ter izja­ vila, da prošnja za dovoljenje slovenske privatne šole v Šentrupertu »ni aktualna«. Govornik je menil, da ni potrebnega denarja za šolo. S tem pa da so rešena vsa šolska vprašanja na način, da ni nobenega utemeljenega vzroka za pritožbe. »Zvezni kancler Seipel vzame to na znanje in izjavi, da je razum­ ljivo, da se da prednost javnim slovenskim šolam in ne privatnim,« je pove­ dano v zapisniku. Medtem je za velikovško šolo minil četrti brezuspešni vpis. Javil se ni nihče, čeprav so bila prizadevanja večja kot pri prvih treh. Pa tudi tisti šo­ larji, ki so se javili ob petem vpisu 2. in 3. maja niso prišli k pouku, čeprav je bila pripravljena učilnica in učna moč. Deželni šolski svet je 25. maja skle­ nil, da preloži sedež že tolikokrat napovedane šole iz Velikovca v Šentrupert v poslopje bivše slovenske privatne šole. Glede učiteljstva si je pridržal vse pravice, čeprav je želel, da šolo sovzdržuje tudi Slovensko šolsko društvo. Krajevni šolski svet pri Velikovcu je sklenil s Slovenskim šolskim društvom najemninsko pogodbo. Na svoji seji 22. junija je deželni šolski svet sklenil, da poveri provizorično vodstov šole v Šentrupertu tamkajšnjemu župniku in katehetu Avguštinu Križaju. V zadevi jezikovne ureditve je urad vztrajal pri svojem prvem sklepu. Ponovno je torej potrdil ustanovitev popolnoma utrak- vistične šole in jo kot v šentjakobskem primeru imenoval za slovensko, kljub jasnim navodilom ministrstva za notranje zadeve in prosveto. Deželni šolski svet je napovedal otvoritev šole za 1. oktober 1923, imenoval za učitelja Ga­ briele Mankoč ter Maksa Petutschniga, okrajnemu šolskemu svetu pa naročil, da zaključi pogajanja s Slovenskim šolskim društvom. Otvoritev šole v Šentrupertu je naznanil okrajni šolski svet v Velikovcu, Šentrupertu, Trušnjah, Vovbrah, Sentpetru na Vašinjah, Dobrli vasi, Škoci- janu in Šmarjeti. Slovensko šolsko društvo je v svojem šolskem poslopju pri­ pravilo dve popolnoma opremljeni učilnici. 1. oktobra 1923 so se zbrali v Šentrupertu — oba učitelja, okrajni šolski nadzornik, predsednik krajevnega šolskega sveta, prov. ravnatelj župnik Avguštin Križaj ter predsednik Sloven­ skega šolskega društva dr. Anton Petek (verjetno Franc Petek), le šolarjev ni bilo. Dr. Petek je v imenu staršev prijavljenih otrok prosil, da bi se s poukom pričelo šele 2. novembra. Deželni šolski svet je o razvoju takoj poročal na Dunaj in ukazal v prej imenovanih šolskih okoliših razglasiti, da se pouk na javni slovenski šoli v Velikavcu s sedežem v Šentrupertu prične s 1. novembrom. Prijavljeni otroci velikovškega šolskega okoliša pa naj bi do 1. novembra 1923 obiskali pouk na nemški ljudski šoli. Situacija pa se je do novembra še poslobšala. 3. novembra je prišlo k pouku le 6 otrok od 59 prijavljenih (na enem mestu je govora o le 29 prijavljenih, vendar je to neverjetno, ker bi ob tem številu ne odpirali dveh razredov). Vsi so bili otroci dninaric in dekel in ni bilo pričakovati, da bi od le-teh dobili prispevek za vzdrževanje šole. Prebivalstvo, pravi okrajni šolski svet, razmetavanja financ ne bi razumelo in bi se razburilo. Osnovali so en razred s tremi oddelki, učitelja Petutschniga pa dodelili drugi šoli. Okrajni šolski svet pa je tudi predlagal, da naj se šola zaradi premajhnega števila ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 7 9 šolarjev zapre. Poizvedel je tudi, ali svojčas prijavljeni otroci obiskujejo pouk v domačih šolah. Ostane še šola občine Sele. V Selah je obstojala do 1898 dvorazredna utra- kvietična šola, ki je bila nato deljena v enorazredno utrakvistično in enoraz­ redno slovensko. Ta ureditev je trajala do Velike noči 1917, ko sta bili šoli združeni na osnovi sklepa občinskega predstojništva v dvorazredno utrakvi­ stično šolo. Na osnovi člena 68 senžermenske državne pogodbe je krajevni šolski odbor Sele prosil 24. avgusta 1922 za uvedbo slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. Isto zahtevo je izrekel občinski svet 22. junija 1923 na kar je deželni šolski svet na seji 27. julija odločil, da se na selski šoli od tretjega letnika naprej poučuje nemščina tri ure tedensko kot obvezen predmet v ostalem pa določil slovenščino kot učni jezik. Nova ureditev je pričela veljati s pričetkom zimskega .semestra 1923/24. Nekateri prebivalci Sel so s prošnjami in delegacijami kmalu zahtevali »temeljitejšo nego« nemščine oziroma po­ novno uvedbo utrakvistične šole. Za 29. marec 1924 je deželni šolski svet odre­ dil povpraševanje staršev. Od 57 strank, ki se je povpraševanja udeležilo, se jih je izreklo 33 s 60 šoloobveznimi otroci za in 24 strank s 24 šoloobveznimi otroci proti obnovitvi prejšnjega stanja — to je utrakvistične šole. Deželni šolski svet je odredil, da je v prvih dveh šolskih letih slovenščina učni jezik, na kar se nadaljuje šolanje v smislu utrakvistične šole. Odredba je stopila v veljavo v šolskem letu 1924/25. Prosvetno ministrstvo je 30. oktobra 1924 v dopisu na urad zveznega kanc­ lerja — oddelek za zunanje zadeve zaključilo zadevo slovenskih privatnih in javnih šol ter obenem pritožbo Slovenskega šolskega društva. Slovencem sicer priznava pravico do privatnih šol, obenem pa pravi, da utrakvistična šola odgovarja zahtevam člena 68 senžermenske državne pogodbe. Priključuje se tudi mnenju koroške deželne vlade, da, kot se zdi, šovinistične zahteve Slo­ venskega šolskega društva resnično ne odgovarjajo željam večine koroških Slovencev in da niti ne najdejo podpore beograjske vlade, ki bi se zadovoljila z odprtjem dveh šol. Ker je Slovensko šolsko društvo v gotovem smislu zadovoljeno, kar izhaja po mnenju ministrstva iz njegove pripravljenosti, da je stavilo poslopje v Sentrupertu na razpolago ter iz frekvence šentrupertske šole in rezultata po­ vpraševanja sledi, da zahteve društva ne odgovarjajo želji večine koroških Slovencev, ker je deželni šolski svet izrazil pripravljenost, da vzame prošnje za privatne šole v pretres ker po izjavi Slovenskega šolskega društva prošnja za slovensko privatno šolo v Sentrupertu ni aktualna in ker slednjič tudi s strani Društva narodov v tej zadevi že dve leti ni bilo kaj slišati, ne vidi mini­ strstvo nobenega vzroka za kak ukrep in predaja celoten material uradu zveznega kanclerja — oddelku za zunanje zadeve v vednost. Dopisovanje med uradi predstavlja seveda le eno stran problema. In ven­ dar tudi priča o sistemu ravnanja e koroškimi Slovenci. Iz šentrupertskega oziroma velikovškega primera pa se jasno kaže socialno zatiranje. Kako naj hi vzdržale dninarke in dekle pritisku vsemogočih potujčenih gospodarjev, ^rav v prej imenovanih šolskih okoliših je najbolj kruto divjal proti sleher­ nemu kulturnemu delovanju mogočni Heimatschutz, čigar tolpe so organizi­ rano napadale zavedne koroške Slovence in motile vsako kulturno prireditev In vendar je ustvarjal tudi v teh krajih slovenski živelj. V Grebinju so Slo­ venci pod vodstvom še živečega Hanina zaigrali Miklovo Zalo. 60 igralcev so 12* 180 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 zbobnal i s k u p a j , n a v k l j u b vsemu terorju H e i m a t s c h u t z a . Leta pozneje opa­ zujeta z nekega h r i b a G r e b i n j in njegovo okolico k m e t G r a d i š n i k in Kare l P r u š n i k — G a š p e r . I n G r a d i š n i k p r i č a o sistemu gospodarskega za t i ran ja ter izrivanja. Mogočni k m e č k i domovi so že v r o k a h m l a d i h gospodarjev, k i so šli skozi koroške s t rokovne kmet i j ske šole, postal i N e m c e m pr i j azn i Slovenci in bili nagra jen i z r a z n i m i subvenci jami. O tem seveda u r a d n i dopisi ne govo­ rijo. R a z k r i n k a j o p a m a r s i k a j . T a k o t u d i ves p r i t i s k ob l judskem štet ju 7. mar­ ca 1923 k o so ugotovili le še 39.292 Slovencev, m e d t e m ko deželni g lavar Gröger v dopisu z d n e 18. a p r i l a 1922 n a minis trs tvo za n o t r a n j e zadeve in prosveto govori še o 65.000 Slovencev v jezikovno m e š a n i h k r a j i h Koroške. K a m n a j bi v času ni t i enega leta izginilo 25.708 Slovencev? K a k o je orisal a n o n i m n i zaveden Slovenec k r a t e k in jasen n e m š k i recept za koroške »vindišarje« Slovence — in vlogo utraikvistične šole; takole piše zveznemu kancler ju Se ip lu : šola, zadušl j iva kot z a d r g a iz pas je kože, mora pbvi jat i v r a t Slovenca dokler ne zaduš i poslednje m a t e r i n e besede v njegovem Z u s a m m e n f a s s u n g ERNEUERUNGSVERSUCHE DES SLOWENISCHEN SCHULWESENS IN KÄRNTEN IN DEN ZWANZIGERJAHREN UNSERES JAHRHUNDERTS Sofort nach dem Plebiszit unternahm der Slowenische Schulverein den Versuch, in St. Jakob (Šentjakob) und in St. Ruprecht bei Völkermarkt (Šentrupert pri Veli- kovcu) zwei private Volksschulen mit slowenischer Unterrichtssprache einzurichten. Die Kärntner Schulbehörden zögerten die Erledigung der entsprechenden Ansuchen hinaus. Inzwischen wurde die Entscheidung auf politischer Ebene getroffen. Auf Grund einer Vereinbarung der Landesparteien, die nach langen Verhandlungen zustandegekommen war, wurden praktisch neue utraquistische Schulen geschaffen und als slowenische bezeichnet. In der Folge wandte sich der Slowenische Schul­ verein mit einer Beschwerde an den Völkerbund. Die Kärntner behörden sprachen sich gegen private slowenische Volksschulen aus und erblickten in ihnen Zentren irredentistischer Bestrebungen. Dieser Ansicht shlofi sich auch Bundeskanzler Seipel an. Anfangs versuchten Wiener Stellen, so das Unterrichtsamt, um eine Lösung der Angelegenheit. Der Slowenische Schulverein war jedoch zu schwach, um seinen Forderungen genügend Druck zu verleihen. Die langsamen Maßnahmen der Kärnt­ ner Schulbehörden kann man als Alibimaßnahmen charakterisieren, die zur Zerm­ ürbung des Schulvereines führen sollten. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 181—191 1 8 1 M a v r i c i j Z g o n i k TEORETSKE OSNOVE IN RAZMIŠLJANJA O NEKATERIH VPRAŠANJIH V DIDAKTIKI ZGODOVINE Referat na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. sept. — 2. okt. 1976 Zadnje čase smo priča pogostim razpravam in razgovorom o vlogi in mestu zgodovine v sedanji šoli, tako v strokovnem kot v revialnem tisku, na domačih in zveznih zborih zgodovinarjev, na simpozijih ter strokovnih, pedagoških in drugih javnih sestankih. Pri tem se odpirajo razna vprašanja in problemi v zvezi s poukom zgodovine, deloma idejnega, strokovnega ali pedagoško didak­ tičnega značaja, deloma kadrovskega, organizacijskega ali materialnega zna­ čaja. Razpravljanja in predlogi izhajajo iz različnih vidikov, idejno političnih, snovno strokovnih, vzgojnoizobrazbenih ali didaktično metodičnih. Mnogo razprav in pobud je bilo o idejnosti ter nujnosti preobrazbe zgodovinskega pouka v skladu z našo družbeno stvarnostjo. Ugotoviti moremo, da se je glede vsega tega pouk zgodovine v mnogočem premaknil naprej, marsikaj se je v šolski praksi izboljšalo. Boljši so naši zgo­ dovinski učbeniki, idejnost je znatno močneje upoštevana, bogatejša so učna sredstva, napredovala je operizacija zgodovinskega pouka, učne oblike in me­ tode so aktivnejše, učni programi so sodobnejši in ustreznejši. Mnogi problemi so znanstveno analizirani in osvetljeni tudi na zadnjih simpozijih o didaktiki zgodovine v Novem Sadu, Budvi, Ohridu, Stubičkih Toplicah, Kranju. Kljub temu zadevamo še dalje v pouku zgodovine na nekatera odprta vprašanja; z njimi se srečavamo v vsakdanji učni praksi. S takšnim stanjem se nekateri kmalu skoraj »pomirijo««, drugim se od casa do časa ponovno »zgane« naša didaktična zgodovinska zavest, nekatere pa tehtnejši stvarni članki ali razprave v pedagoško didaktičnem ali strokov­ nem tisku ponovno spomnijo, da pa vse le ni še v redu. Trenutno smo v fazi ponovnega pedagoško-didaktičnega »vznemirjenja«. »Prizadeti« smo zaradi vprašanja mesta in vloge zgodovine v predmetnikih m programih, zlasti še v šolah usmerjenega izobraževanja, tako močno, da se ponovno soočamo z nekaterimi odprtimi vprašanji. Pri tem se zavedamo novih težav in ne ravno lahkih nalog, ki nam jih narekuje bodoča vloga in mesto zgodovine kot učnega predmeta v šolah usmerjenega izobraževanja. Ob tem se nekateri mogoče celo čudijo »nerazumevanju« v vrstah nezgodovinarjev za naše zahteve, potrebe in utemeljitve, sprašujemo se, kako je to mogoče, nekateri se resignirano celo umaknejo itd. S pričujočimi razmišljanji bi radi to nekoliko osvetlili. Opozoriti želimo na izvore takega razpoloženja, analizirati osnovne probleme, v čem so težave in kako jih odstraniti, opozoriti na nekatere še vedno aktualne razvade ter nujne vzgojnoizobraževalne premike, skratka pogledati, kje pravzaprav smo 182 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 v pouku zgodovine, kratko in pregledno ter bolj v obliki obrobnih pripomb, zaradi večje jasnosti v naših nadaljnjih akcijah, vse pa »sub specie« naših naprednih družbenih zahtev in stremljenj. Čeprav vemo, da s tem nikakor ne mislimo odkrivati Amerike, se nam zdi to v aktualnem času ponovnega »vzne­ mirjenja« potrebno sebi in drugim v osveščenje. Predno poskušamo zajeti osnovne probleme in odklone pri pouku zgodo­ vine ter opozoriti na njih izvor, naj uvodoma opomnimo na pomembno dejstvo v naši učni praksi. Medtem ko je npr. »matematizacija« pouka naravoslovnih ved že v polnem razmahu, smo v pouku zgodovine glede tega še v precejšnjem zaostanku, v bistvu tam, kjer smo bili še pred 20 leti. Medtem ko uvajamo v matematično naravoslovno skupino učnih predmetov najmodernejše, aktivne metode in tehnike, za katere je značilno raziskovalno delo, je na naši strani mnogokaj še ohranjeno tradicionalno, več ali manj »pasivno« in v določeni meri še memorativno delo sprejemanja zgodovinskih dejstev in spoznanj. Tam računalnik in odpravljanje računskega drila ter memoriranja dejstev, tu še prevladujoče verbalne metode, tempirane na spominsko osvajanje. V nasprotju z vsebinskimi premiki in matematizacijo mnogih znanosti, zlasti pa še z zahtevo, da mora biti učenec tudi sam subjekt vzgojnoizobraže- valnega dela, tako da prihaja z lastnim opazovalnim in raziskovalnim delom do novih spoznanj, je za zgodovinski pouk še močno značilno vztrajanje na »serviranem« pridobivanju. Modernizacija v gornjem smislu se je našega zgo­ dovinskega pouka šele komaj dotaknila; prav v tem čutimo precejšen raz­ korak z drugimi učnimi predmeti. Takšno stanje ilustrira v pouku zgodovine kopico težav in pomanjkljivosti ter za nadaljnje delo tudi važnih opozoril. I. Problematika pouka zgodovine je razen v zaostajanju za sodobnimi zahte­ vami po modernizaciji še v nekaterih drugih dejstvih. Eno prvih je v tem, da premalo upoštevamo vedno večjo akumulacijo zgo­ dovinskih dejstev. Zgodovina raste nepretrgoma. Naše življenje je kakor veli­ kansko jezero, ki ga polni tok let. Ko se gladina dviga, se mejniki preteklosti izgubljajo drug za drugim pod vodo. Mi postajamo preteklost jutrišnjega dne. V novejšem obdobju je njena rast izredno dinamična in vsestransko bo­ gata. Ves svet je danes tesno povezan z neštetimi vzročno posledičnimi nitmi, političnimi, družbenimi, gospodarskimi, tehničnimi, kulturnimi, znanstvenimi. Pomembno regulativno vlogo ima pri tem OZN. Danes smo v resnici v dobi prave »svetovne zgodovine«. Svetovni pojavi imajo odmev planetarno in v domačem nacionalnem zgodovinskem prostoru. Vedno težje je potegniti mejo med narodno in svetovno zgodovino. Čas je zato, da preidemo od evropo- centrizma na takšen svetovno zgodovinski okvir, s katerim prikažemo zgodo­ vino v njenih strukturnih sestavinah. V zvezi s tem se odpira vedno težji problem primernega izbora zgodovin­ ske učne snovi. V ospredju je glede tega neskladje med starejšo in najnovejšo zgodovino. Glede kvantitete smo v stalni dilemi, kako in kdaj najti pravo mero med vzgojnoizobraževalnimi zgodovinskimi spoznanji, tako da ne zaide­ mo niti v neznanstveno poenostavljanje, niti v nepotrebno spominsko kopi­ čenje faktografskega materiala, pa kljub temu obdržimo priostren posluh tako ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19:7 1 8 3 za bogate vzgojne in idejno politične zgodovinske momente kot za potrpežljiv in snovno koncizen »zgodovinski« pristop. Ce je danes v ospredju najnovejša zgodovina, ni zato, ker bi bila starejša obdobja vzgojnoizobrazbeno revna, temveč ker je izredno dinamična, se kvan- titetno in kvalitetno hitro spreminja. Preskoki v nova kvalitetna stanja so neprimerno hitrejši kot kdajkoli prej ter so s tem tudi revolucionarno boga­ tejši. V tem je tudi težava. Pomislimo samo na učni program zgodovine v 6. razr. osnovne šole, kjer se seznanjajo učenci s časovno izredno dolgim zgodo­ vinskim razvojem človeške družbe, od prvih skromnih zgodovinskih začetkov do konca srednjega veka. Zaradi časovno progresivne kontinuitete začenjamo z najstarejšimi obdobji v 5. (npr. v učnih programih v Hrvatski) ali 6. razr., kjer učenci še nimajo pravih časovnih predstav, niti pravega zgodovinskega mišljenja. Ali kaj razmišljamo o tem, ko obravnavamo to snov? V naslednjih razredih pa se učenci v obratnem redu seznanjajo s časovno vse krajšimi raz­ dobji! V skladu z vsem tem se postavlja eno osrednjih didaktičnih vprašanj: vse­ binska preobrazba celotnega zgodovinskega učnega gradiva. Če smo bili pri izboru včasih močno odvisni od izobrazbenih smotrov, je razumljivo, da je danes v ospredju vzgojna stran, to pa pomeni preobrazbo izbora in razpore­ ditve predvsem v smeri vzgojnih zahtev, ki jih pri nas konkretno postavlja sodobna socialistična samoupravna družba. Naloga zgodovine v šoli ni v tem, da se učenci nauče čim več dejstev, temveč da se na osnovi poznavanja in ra­ zumevanja bistvenih zgodovinskih dejstev ali spoznanj naučijo tudi marksi­ stično misliti in presojati. Nadalje sta tu tehnizacija življenja in pridobitniška miselnost, ki odvra­ čata ljudem pogled nazaj. Mislim, da je treba tudi v tem iskati izvor za pone­ kod razmeroma nizko zanimanje za zgodovino pri precejšnjem delu populacije. V skladu s tem je vprašanje pravilnega odnosa do zgodovine v učnih progra­ mih, npr .v strokovnih in poklicnih šolah,, mogoče tudi v bodočih šolah usmer­ jenega izobraževanja. In če o tem pogosto soodločajo ljudje, ki so interesno zasidrani v tehnološki ali potrošniški miselnosti, potem je razumljiv njihov pogost mačehovski odnos do zgodovine. Temu se često priključuje miselnost enega dela mlade generacije, ki se upravičeno trga od tradicije, ki je antikonformistično usmerjena in katere pogledi so izrazito koreninjeni v sedanjosti. Pri tem je pogosto oškodovana zgodovina, okrnjeno je zgodovinsko mišljenje. Zato prav učitelj zgodovine nosi veliko odgovornost, kakšen odnos bo imel do nje bodoči, mladi občan. Zaradi včasih preveč enostranskega poudarjanja družbenih elementov in odnosov ter zanemarjanja gospodarskih, kulturnih in drugih elementov v kon­ kretnem zgodovinskem dogajanju stopa zgodovina, ne samo politična, temveč tudi kompleksna konkretna zgodovina v defenziven položaj. Krivi smo za takšno stanje tudi taikrat, ko v sami zgodovini prehajamo k sodbam in sklepom hitro in brez prave zgodovinske dokumentacije. Premalo se opiramo na analizo konkretnega zgodovinskega dogajanja, preradi se zadovoljujemo s poenostav­ ljenimi sintezami in posplošitvami, mogoče celo v dobri veri, da se bomo s tem izognili fakticizmu ali pozitivizmu. Prav in potrebno je, da preidemo od dogodkovnega, posamičnega prika­ zovanja preteklosti na prikazovanje in proučevanje strukturnih elementov. Res, v naši šoli smo marksistično prepričani in angažirani družbenopoiltični 184 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197 delavci, toda to ne opravičuje nepoznavanja ali omalovaževanja stvarne zgo­ dovine; obratno, dialektično razumevanje razvoja je možno le na dejanskem poznavanju in analizi zgodovinskih dejstev. Mnogo odklonov in problemov izhaja tudi iz neustreznosti posredovanja v učnem procesu, ko ne upoštevamo ali premalo upoštevamo didaktično me­ todične vidike. Mnenja smo, da je premalo, če npr. upoštevamo pri pouku le obča didaktična načela in sugestije, ne vključujemo pa dovolj tudi posebnih strokovno didaktičnih načel in vidikov. Ob vsem tem se vprašujemo, kakšen odnos ima do zgodovine kot učnega predmeta najnovejša generacija. Izkušnje kažejo, da je zgodovina v zanimanju mnogih učencev nemara padla in ni več eden najpriljubljenejših predmetov. Zanimanje mladih za zgodovino je verjetno manjše. Marsičesa, kar je bilo včasih nujno, »conditio sine qua non«, mladi ne razumejo in to odklanjajo. Ne bi govorili o tem, da nekateri ne vidijo v zgodovini kot učnem predmetu niti prave potrebe, češ za razumevanje današnjega časa ni važno, kaj je bilo včasih, kaj je bilo včeraj. Vemo, da je takšno gledanje na preteklost ozko in nevarno. Vendar se moramo povprašati, kaj je tisto, kar nekatere učence odvrača od zgodovine, ali milo rečeno, kaj je tisto, ki jo dela težko pristopno. Vsakdanja praksa kaže, da je zgodovina v nekaterih razredih oziroma nekaterih šolah še vedno priljubljen predmet, da zanimanje za preteklost, zlasti še za bližnjo preteklost ne pada. Mnenja smo in to potrjujejo tudi odgovori in izjave učen­ cev, da je pogosto to zasluga učitelja zgodovine, kako jo zna približati. Po mnenju nekaterih je zgodovina kot »pripovedna, verbalna« veda lahka in že zaradi tega v podrejenem položaju napram »težki in zahtevni« mate­ matiki ali eksaktnim naravoslovnim vedam. Ali je to tako? Poglejmo na­ tančneje! Za boljše razumevanje tega je treba povedati, da so težave zgodovine kot učnega predmeta tudi subjektivnega, psihološkega in pedagoško-didaktičnega značaja. Tako pogosto pozabljamo, da je zgodovina kot veda o preteklosti in razvoju družbe pravzaprav zgodovina odraslih ljudi in da takšno zgodovino morajo spoznavati učenci, nedorasli otroci. Nadalje je zgodovinska preteklost predstavni svet, ki v trenutku, ko o njej govorimo, v resnici ne obstoja več, kvečjemu le v posledicah. Vsakikrat jo moramo sproti »obnavljati, rekonstru­ irati, pričarati«. Svet predstav in domišljije je le v naši zavesti in srcih, to pa je »fikcija«, ki smo jo obnovili z »notranjimi očmi«, rekonstruirali na osno­ vi dokumentov in drugih preteklih sledov, kritičnega pretresa zgodovinskih virov in zgodovinskega gradiva. Ob tem je prav, da vemo, kdo na ta način posreduje »obnovljeno« pre­ teklost: najprej zgodovinar znanstvenik, nato učitelj. Oba pogosto pozabljata, ko jo posredujeta učencem in jo pri tem vsakikrat pravzaprav »obnavljata«, da ti pogosto še niso sposobni sprejemati jo v isti obliki, z istimi tekstualnimi formulacijami, zaključki, abstrakcijami in definicijami, kot jih nudi strokovna literatura. Rekonstruirani svet preteklosti je velik panoptikum neštetih in pogosto hudo prepletenih zgodovinskih dogajanj. Sestavlja ga nešteto manjših pred­ stav kot mušje oko, ki ga sestavlja več manjših oči z lastnimi zornimi koti- Kaj to pomeni, ve vsak učitelj zgodovine, ki želi po temeljiti analizi priti do razumljive sinteze. Zgodovinsko preteklost »odkriva, osvaja in posreduje« od­ rasli, zreli znanstveni ali pedagoški delavec. Njegove ugotovitve posredujemo 1S5 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1 9 " mladim ljudem pogosto psihološko še nesprejemljivo, pedagoško nepremišlje­ no, didaktično neustrezno. Ze iz tega je razvidno, da je zgodovina po značaju in specifiki čisto kaj drugega in pravo nasprotje matematičnim eksperimentalnim vedam, pa zato nič manj težka. Zgodovinsko mišljenje je eno treh osnovnih kategorij mišlje­ nja. Karakteriziraju pa jo še druge, za učence dokaj težke in nujne sestavine. Poglejmo jih! . Tu je najprej velika časovna odmaknjenost zgodovinskih spoznanj. Ud učencev zahteva dokaj zgodaj in uspešno osvajanje časovnih predstav, pojmo­ vanje časa sploh, kronološko orientacijo in periodizacijo, kar je vse nujni se­ stavni del zgodovinskega znanja in mišljenja. Ker je to psihološko pogojeno, v učencih le počasi dozoreva. Velike težave predstavlja učencem tudi obsežna heterogenost zgodovinske snovi, ne samo izredno raztegljiva kvantiteta, temveč tudi pestra raznolikost zgodovinskih dogajanj in spoznanj. Vemo, da je zgodovina snovno izredno bo­ gata in obsežna. Raste neprestano in hitro kot nobena druga veda, dejansko vsak dan, čeprav vemo, kakor pravi Oscar Wilde, »da zgodovino lahko ustvari kdorkoli, piše jo pa lahko le velik človek«. Med lokalno in regionalno zgodo­ vino, med narodno in svetovno zgodovino, med politično, gospodarsko in kul­ turno zgodovino je nešteto vezi in nians. Ob vsem tem je velik del preteklosti v zgodovinskih spoznanjih izrazito abstraktnega značaja. Iz učne prakse vemo, da tudi to more odvračati otroke od interesa za zgodovino, če jim takšno snov nudimo prezgodaj ali težko osvo­ jivo mimo psiholoških zahtev. Prav to jim dela zgodovino težko in včasih ne- pristopno. »Naš« koncept zgodovine jim je prav zato razmeroma težek. Po­ gosto prehajamo namreč na abstraktne družbene pojme, na prikaz razrednih sistemov in nasprotij, na revolucionarne preskoke, ne da bi prej dovolj jasno prikazali kvantitetne spremembe, opozorili na družbena protislovja, na druž­ bene ureditve in strukture, na različne politične, pravne sisteme. Pogosto go­ vorimo o ideologijah in teorijah, verskih sistemih, kulturni nadgradnji brez poprejšnjega zadovoljivega prikaza dejanskega materialnega življenja in kon­ kretnega ravnanja. Določene težave in deformacije povzročajo učencem v osnovni šoli v po­ uku zgodovine tudi specifičnosti v naši družbeni stvarnosti. Zaradi velikih vzgojnih vrednosti zgodovine pri oblikovanju svetovnega nazora dialektičnega in zgodovinskega materializma ter zaradi zahteve, da naj zgodovina pomaga razumevati sodobne procese pri nas in v svetu ter usposablja učence kot bo­ doče občane za uspešno in aktivno delo v samoupravni socialistični družbi, postavlja zgodovinski pouk tako učencem kakor učiteljem posebne, ne ravno lahke didaktično metodične zahteve. Pozitivistično posredovanje zgodovinskih dogajanj je didaktično-metodično manj zahtevno. Temelj za uspešno obravnavanje in posredovanje celovitega razvoja dolo­ čene pokrajine, kraja ali naroda je obravnavanje razvoja in stanja proizva­ jalnih sil. Zadovoljiv prikaz ekonomskega razvoja je osnova za vso ostalo nad­ gradnjo. Najprej prikaz konkretnih gospodarskih razmer, potem šele druž­ benih, političnih in kulturnih razmer. Spomnimo se, kakšne težave obstojajo za učence v razmeroma težkih metodičnih enotah, npr. v 7. razr. osnovne šole razvoj Srbije za kneza Miloša in naslednikov, kjer običajno obravnavajo uči- ° " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI Ц977 telji največ notranja politična dogajanja z mnogimi novimi pojavi (ustava, ustavobranitelji, liberalci, Milošev autokratizem, nastajanje prvobitnega kapi­ talizma). Podobno je npr. pri zgodovini Slovencev v 2. pol. 19. st., kjer zahteva učna snov obravnavanje uvajanja prvih ustavnih pravic, politično diferen­ ciacijo, nastajajoča razredna nasprotja, mladoslovence, staroslovence, čital- ništvo, taborsko gibanje itd. Ali ni najlaže za učence, če jim prej pojasnimo oziroma skupno analiziramo, kakšne so bile takratne gospodarske razmere, kako so naši predniki živeli in gospodarili! Nadaljnja zahteva, ki jo postavlja kompleksno zgodovinsko znanje, je realna prostorska povezanost različnih zgodovinskih pojavov, dejstev in spo­ znanj. Teh ni brez istočasne geografske povezanosti v konkretnem življenjskem, okolju. Ni zgodovinskega pojava izven časa in prostora. Tudi s tem je treba učence primerno seznaniti, ne da bi za to tvegali zapadanje geografskemu determinizmu ali celo geopolitiki. Naselitev Slovencev v alpskem svetu v 6. st. se je dogajala s prodiranjem v nove kraje ob naravnih poteh, po glavnih dolinah in čez nizka razvodja. Najstarejša zgodovina Slovencev v Karantaniji nujno zahteva poznavanje tudi značilnosti te pokrajine. Bitka na Kosovem je konkretizirana na prometno prehodnem ozemlju. Kmečki upori leta 1515, 1573, 1635 so se odvijali v določenem geografskem prostoru Hrvatskega Za­ gorja in Slovenije; tu so bile fevdalne posesti in gradovi, tu so bili pohodi upornikov, spopadi, žarišča uporov itd. Igmanski marš, pohod XIV. divizije, bitka za ranjence na Neretvi, V. sovražnikova ofenziva, vse to zahteva pozna­ vanje tudi realnega zgodovinskega prostora. Kako bi mogli razumeti različne selitve in migracije ljudstev, preseljevanja in razseljevanja, odkrivanja in osvajanja čezmorskih ozemelj brez istočasne analize geografskih posebnosti. Lokacije arheoloških najdišč in kulturnih preostankov, gradnja cest in razvoj trgovine, lokacija in nastajanje srednjeveških mest, nastajanje žarišč in širje­ nje osvobojenega ozemlja v NOB itd., vse to terja tudi jasno geografsko opre­ delitev. Brez solidnega in analitičnega posredovanja realnih prostorskih pred­ stav mnoge zgodovinske pojave učenci težko razumejo. Zato ima v pouku zgodovine izreden pomen tudi didaktična raba karte oziroma atlasa ter drugih kartografskih ponazoril. Če dodamo še to, da sodoben človek vedno bolj »mi­ sli« tudi na vizualni način, potem ne moremo mimo vizualnih didaktičnih sredstev. Med največje težave, s katerimi se morajo učenci prej ali slej spoprijeti, je nujnost genetičnega in dialektičnega razumevanja preteklosti, iskanja in odkrivanja notranje povezanosti, razvoja, zakonitosti ter iskanja motivov, v katerih se je kaj zgodilo. Vse to povzroča učencem razmeroma močno miselno koncentracijo in duševni napor, saj je to miselno abstraktno usmerjeno delo. To pa ob običajnih informacijah ni vedno takoj dovolj vidno. Šele po temeljiti analizi ter ugotovitvi vzročno-posledične povezanosti ter odkritju dominantnih elementov in faktorjev moremo počasi »prodirati« v jedro zgodovinskega do­ gajanja. Kako je prišlo do prehoda rimske republike v cesarstvo, kako do ve­ like francoske meščanske revolucije ali oktobrske revolucije, kako je nastala predaprilska Jugoslavija, kako II. svetovna vojna, za to je treba poseči ana­ litično globoko nazaj. Korenine začetkov NOB so že v razmerah pred letom 1941 v stari Jugoslaviji in ne samo v njenem razpadu oziroma njeni okupaciji! ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1.977 ^ 8 " IL V prejšnjih ugotovitvah o nekaterih zahtevah in težavah, s katerimi se srečavajo učenci pri pouku zgodovine, je ena od osnovnih teoretičnih osnov pri tem vsakokratno obnavljanje oziroma rekonstruiranje konkretne objek­ tivne zgodovinske preteklosti. Da to dosežemo, je potrebno, da si učenci prido­ bijo takó emocionalno kot miselno odgovarjajoče zgodovinske predstave, ustvariti oz. priklicati si morajo preteklo, to je zgodovinsko podobo in s tem sposobnost »zgodovinskega« pojmovanja preteklih dogajanj. To pa ni nikakor lahka naloga. Menimo, da je za to še pomembno in potrebno, da si pridobimo sposob­ nost sprostitve samega sebe s tem, da se psihološko »odmaknemo« od sedanjo­ sti in se čimbolj vživimo v preteklost, to je v prejšnje materialno in duhovno stanje dogajanj. Kot vemo, je na tem zgrajeno tudi dialektično gledanje sveta. To je bistvo zgodovinske abstrakcije. Le na ta način smo sposobni sprejemati, gledati in razumevati preteklost. Presojati vlogo in pomen fevdalizma v 12. st. ali kapitalizma v njegovem zrelem stadiju z »današnjimi očmi« je bistveno napačno. Sposobnost pravilne interpretacije posameznih zgodovinskih dejstev, do­ gajanj, stanj in razvoja se veže na istočasno odkrivanje gibalnih sil v ustreza- jočih zgodovinskih dogajanjih in ne samo motivov ter evidentnih površinskih vzrokov. Sposobnost in uspeh takšnega dela zavisi od pojmovanja oziroma tolmačenja zgodovine nasploh. Kot vemo, so glede tega lahko velike razlike. V naši družbeni stvarnosti je to jasno. Celotna politična vzgoja nam pomaga, da naravno, brez težav in notranjih pretresov sprejemamo dialektično mate­ rialistično pojmovanje v učnem procesu tako, da omogoča oblikovanje ustvar­ jalne in samoiniciativne mlade osebnosti, sposobna pozneje za neposredno in aktivno delo v samoupravnih družbenih odnosih. V tem pogledu so današnji učenci mnogo na boljšem, kot je bila npr. mlada generacija pred vojno. Toda pri tem tudi vemo, da zahteva takšno vzgojnoizobraževalno delo tako od uči­ telja kot učenca močno miselno angažiranje v učnem procesu zgodovine obe­ nem z dovolj zgodnjim uvajanjem učencev v zgodovinsko mišljenje. Da bi mogli vse to uresničiti in premagati težave, ki pr i tem nastajajo, je nujno, da upoštevamo tudi nekatere osnovne pogoje psihološkega značaja. Prvo je, da pomagamo uspešno preobraziti otroško domišljijo in fantazijo iz časovno, prostorsko kakor tematsko omejenega zanimanja za abstraktno delo v miselnost in predstavni svet odraslih ljudi, zgodovinarjev znanstvenikov. Učenec naj zavestno doživi prej ali. slej zgodovinska dogajanja v njihovem razvoju in povezanosti. Drugo je, da pomagamo uvajati učenčevo mišljenje oziroma njegovo miselnost v krog družbenega življenja in mišljenja. To učen­ cem olajšuje doživljanje zgodovinske preteklosti, kar je, kot vemo, eden od osnovnih pogojev za uspešno sprejemanje in razumevanje zgodovine. Takšno delo zadeva seveda na vrsto težav, potrebno je zato poleg psiho­ loških pogojev upoštevati tudi racionalizacijo pouka ter modernizacijo učnega procesa v njegovi socializaciji ter v smeri nujnega zmanjšanja količine dejstev, smotrnejšega izbora in razporeditve učne snovi, skratka racionalizacijo obli­ kovanja zgodovinskih predstav in pojmov. Tudi danes velja staro opozorilo »non multa ...«. 1 ss ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Te težnje narekujejo razvijanje intelektualnih operacij. Poleg uspešnejše tehnike učenja, npr. uvajanja programiranega učenja, je prav pri zgodovin­ skem pouku potrebno tudi čim več samostojnega opazovanja in tolmačenja, npr. ustreznih didaktičnih skic v učbeniku, zgodovinskih kartic v ostali lite­ raturi, zgodovinskih kart, dalje iskanje in odkrivanje bistva v priloženih do­ kumentih ter ostalem arhivskem materialu, to se pravi samostojno presojanje in sklepanje, tolmačenje in vrednotenje posameznih zgodovinskih dejstev. Naš cilj naj stremi za tem, da naj postane učenec v učnem procesu aktivni subjekt. Tega ne zahteva samo sodobna pedagogika, temveč tudi sodobni trend miš­ ljenja in hotenja živeče generacije. Enciklopedično znanje zgodovine, ki je bilo značilno za starejše obdobje, je danes nemogoče tudi iz stvarnih razlogov in velikih sprememb v svetu. Zgodovinska dejstva se naglo kopičijo, nastajajo nove znanosti ,vse pa se hitro razvijajo, tako tematsko kot strukturno in metodološko. Sodobno zgodovino­ pisje prehaja v novo fazo. Proti faktografskemu in enciklopedičnemu znanju govorita tudi moderni­ zacija tehnike sprejemanja, izredna dinamika življenja ter hitrejše spozna­ vanje in povezovanje sveta. Evropcentrično zgodovinsko znanje je že ana- hronizem ter že dolgo ne odgovarja sodobnim potrebam ter mednarodnim poli­ tičnim, družbenim, gospodarskim in kulturnim spremembam sveta. Nehru ga upravičeno odklanja, ne samo ker ne odgovarja bogati preteklosti nekaterih neevropskih ljudstev in narodov, npr. Indije, Kitajske, Perzije, Arabcev, tem­ več tudi ker ni v skladu z zatonom kolonializma in imperializma. Tretji svet ne le da se prebuja, temveč je že družbenopolitična stvarnost. III. Prejšnja razmišljanja in ugotovitve o pouku zgodovine zahtevajo neka­ tere nujne premike in naloge. Poglejmo nekatere na kratko! 1. Iz vsega prej povedanega je razvidno, da naj bo težišče zgodovine v šoli na novejši in najnovejši zgodovini, a v tej zlasti še NOB. To narekujejo poleg ostalega tudi nekateri sodobni pojavi. Kvalitetni, revolucionarni pre­ skoki so vezani na mnogo krajše časovne razmake. Zahvaljujoč silnemu raz­ mahu znanosti in tehnike tako po obsegu kot po globini, hitrim spremembam proizvajalnih sil in sredstev, prisotnosti masovnih medijev dobiva ideološka nadstavba nove temelje. 2. Temu se priključuje težnja po razširitvi zgodovine v svetovno zgodo­ vino. Nastajanje meddržavnih skupnosti, mednarodna tehnologija, skupni interesi širokih ljudskih množic po resnični demokratizaciji in humanizaciji, prebujanje »nezgodovinskih« narodov, potrebe po medsebojnem spoznavanju in sodelovanji! na vseh mogočih nivojih, mednarodna solidarnost itd., vse to terja, da preskočimo ozke nacionalne meje in razširimo zanimanje za pre­ teklost na široki mednarodni prostor. 3. V skladu z zahtevami po razvijanju miselne aktivnosti učencev in ope­ rativnosti pouka menimo, da je nujno, da ne ostanemo več le pri doslej običaj­ nih širokih sintezah, kakor jih je nudilo horizontalno obravnavanje zgodovine, temveč da preidemo stopnji ustrezno tudi na vertikalno obravnavanje, to je na bogatejše iskanje, odkrivanje in reševanje problemov ter zapletenih zgodo- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 189 vinskih situacij. Temu naj prispeva močnejši delež tudi raba didaktične ope­ rativno kognitivne literature. 4. Eden najvažnejših premikov naj bo posvečen izboru in razporeditvi zgodovinske učne snovi. Gotovo ni za sedanji čas več realno, da bi obravnavali celotno snov, kakršna je bila včasih v navadi v starejših učnih načrtih, fakto­ grafsko sintetično. Izbor učne snovi in njena pravilna razporeditev naj sta usklajeni s sodobnimi naprednimi vzgojnoizobrazbenimi vidiki pri nas in v ostalem svetu. To bo pri ugotavljanju mesta in vloge zgodovine v razredih usmerjenega izobraževanja verjetno eden od osrednjih problemov. Zavedamo se, da je to ena najdelikatnejših in najodgovornejših zahtev, tako pri sestavljanju učnih načrtov kakor za same učitelje, zlasti ker še ni­ mamo empirično in znanstveno dognanih kriterijev in meril. Kaj je mini­ mum, kaj je maksimum za posamezne razrede in šole, kaj je nujno in brezpo­ gojno, kaj pa lahko brez škode izpustimo? Kakšen bodi obseg obravnavanja, kaj in katera zgodovinska dejstva, kateri pojmi in izrazi, katera zgodovinska fakta, katere letnice itd. so nujno potrebne za razumevanje določenih zgodo­ vinskih pojavov, stanj in procesov? Ko se odločamo za takšno ali drugačno mero, obstoja stalna nevarnost subjektivnosti. Ponujajo se nam različni vidiki in rešitve, od »zgodovinskih izsekov« do »ključne zgodovinske snovi«, od »pri­ merkov« do precej liberalnega ali zelo ozkega izbora snovi s silno skromnim fondom potrebnih informacij pa vse do zahteve po upoštevanju le najnovejše zgodovine. Kakor vidimo, ostaja to kardinalno vprašanje odprto in čaka te­ meljite znanstvene, empirične obdelave »sine ira et studio«. Pravimo pogosto: le najnujnejša zgodovinska snov, le osnovna zgodovinska dejstva, le najnujnejše informacije, najnujnejše sinteze! Prav, toda to je po­ gosto dokaj pavšalno rešeno. Kdo bo dal in kdaj bomo dobili za ustrezen izbor učne snovi jasna merila? 5. V izboru nujne zgodovinske učne snovi v naši, jugoslovanski zgodovini obstoja še poseben problem pravilnih odnosov in primernega obsega med zgodovinami posameznih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Niti v repub­ liških učnih programih niti v učbenikih to še ni pravilno urejeno. Zgodovini nekaterih jugoslovanskih narodov je nujna učna snov razmeroma skopo od­ merjena. Tu so še narodnosti, npr. Albanci, Madžari, katerih zgodovino smo še pred kratkim v učnih načrtih in učbenikih malo obravnavali. 6. Pojavlja se tudi vprašanje, kaj in koliko učne snovi obravnavati iz sve­ tovne zgodovine. Pri tem menimo, da moremo mnogokaj iz svetovne zgodovine obravnavati tudi na domačih primerih, ob domači lokalni in regionalni zgodo­ vini. Zakaj npr. ne bi mogli obrazložiti nastanek in bistvo fevdalnih družbe­ nih odnosov z analizo življenja naših prednikov podložnikov ob znanih pre­ ostankih, konkretnih graščinskih posestvih ter nastanek srednjeveških trgov in mest s prikazom in analizo domačih trgov in, mest? Na slovenskem in hrvat­ skem zgodovinskem ozemlju moremo najti mnogo primerov zgodovinskih pa­ ralel in analogij, ki jih nahajamo tudi v Italiji ali zahodni Evropi. Kmečke upore, začetke manufaktur, industrijske revolucije, modernega prometa more­ mo bolj doživeto prikazati na domačih primerih, da ne omenimo npr. pojava fašizma, grozot II. svetovne vojne ali odporniškega gibanja v najnovejši dobi! To potem izpopolnimo, posplošimo, apliciramo s primernimi analogijami, zgo­ dovinskimi paralelami v svetovni zgodovini. Močnejše upoštevanje krajevne m regionalne zgodovine je nujno, tako pedogoško kot didaktično. 1 9 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1877 7. Vzgojno izobrazbenim u č n i m smotrom p r i m e r n o i z b r a n a u č n a snov na j bo naslonjena n a razvi janju t u d i določenih inte lektua ln ih, miselnih operaci j učencev, z jasno orientaci jo n a samostojnem p r i d o b i v a n j u zgodovinskih spo­ znanj t u d i ob i n s t r u m e n t i h in drug ih v i r ih ter ne samo iz razpoložl j ivega učbenika in učitel jevega verbalnega posredovanja. Za dosego tega je p o t r e b e n poleg bogatejše oziroma ustreznejše opera t ivne d i d a k t i č n e l i t e r a t u r e t u d i raz­ voj posebne d idakt ike . V re fera tu smo bežno anal iz i ra l i n e k a t e r e posebnosti, težave in zahteve v p o u k u zgodovine, zlasti iz v id ika specifičnosti in not ran je logike, stroke, iz v id ika zanimanja in sprejemljivosti učencev. Tret j i osnovni teoret ični v idik izhaja iz nagl ih s p r e m e m b družbene stvarnosti . P r i tem smo zajeli le neka­ tere osnovne probleme, zlasti izbor zgodovinske učne snovi, kot osrednjega d idakt ičnega p roblèma. V našem delu nas je vodi la zlasti misel, k a k š n e so teoret ične osnove in zahteve, ki izhajajo iz posebnosti in nalog zgodovine kot osnovne družbene vede na eni ter vzgojnih vrednosti , k i j ih postavl ja n a š a družba, n a drugi s trani . O d p r t i h je ostalo še prece j v p r a š a n j , zlasti še n a metodično d idakt ič­ nem področju. Osnovne ugotovitve predstavl ja jo izhodišča za razumevanje mesta in vloge zgodovine v sodobni šoli, zlasti še ob pr iprav l ja joč i se reformi šol I I . stopnje. Kr i t ične p r i p o m b e , opažan ja in opozorila, k i smo j ih podal i , želijo bit i t u d i sugestija k razmiš l janju za uspešnejše ravnan je in krmar jen je v vsakdanj i p a d i n a m i č n i učni p r a k s i ter dopr ines t i s tem vsaj delček t u d i v razvoju p r i nas še malo p o m e m b n e d i d a k t i k e zgodovine. UPORABLJENA LITERATURA !• H. Ebeling, Didaktik und Methodik des Geschichtsunterrichts; Hannover 1966 2. P. Maréchal, Comment enseigner l'histoire locale et régionale; Bibliothèque pédagogique; Paris 1956 L'innitation à l'histoire par le document; Paris 1958 3. A Z. Redko, Psihologija učenja istorije; prevod iz ruskog jezika; Sara­ jevo 1965 4. Mavrici j Zgonik, Zgodovina v sodobni šoli; Ljubljana 1968 5. Tomaž Weber, O problematiki vsebinske preobrazbe pouka zgodovine NOB na naših šolah; Sodobna pedagogika 1970/5-6, Ljubljana 1970 6. Zgonik Mavricij, Zgodovinsko gradivo kot miselno gradivo. Razmišljanja ob anketnem preizkusu zgodovinskega predznanja); Nastava istorije 1971/72, št. 5, Zagreb 1972 7. Tomaž Weber, Zgodovinski pouk in idejnost v osnovni šoli; Sodobna peda­ gogika 1974/5-6, Ljubljana 1974 8. dr. Vojo Kuševski, Neka pitanja nacionalnog i jugoslovenskog sadržaja u nastavnim programima istorije; Nastava povjesti 1975/1, Zagreb 1975 9. V. Wedam, Četrti jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine; Vzgoja in iz­ obraževanje 5, Ljubljana 1976 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 1 9 1 Z u s a m m e n f a s s u n g THEORETISCHE GRUNDLAGEN UND ÜBERLEGUNGEN ZU EINIGEN FRAGEN IN DER DIDAKTIK DES GESCHICHTSUNTERRICHTS Die _ Didaktik des Geschichtsunterrichts, verglichen mit einigen anderen, in erster Linie mathematisch-naturwissenschaftlichen Fachbereichen, erweist sich als besonders problematisch nicht nur, weil sie den heutigen Anforderungen nach einer erfolgreichen Operationalisierung und allseitigen Modernisierung des Unterrichts relativ nachhinkt, sondern auch wegen einiger anderer Tatsachen. Der Verfasser analysiert diese Tatsachen, ausgehend teils von ihren theoretischen Grundlagen, teils von der Notwendigkeit einer neuen Aufwertung der Geschichte, ihrer Rolle und Bedeutung in der neuen Schulreform. Die dabei zu berücksichtigenden Momente sind sehr verschieden: spezifische Merkmale des Faches und ihre innere Logik, psychologische, pädagogisch-didaktische und gesellschaftlich-politische sowie ideo­ logische Forderungen der heutigen dynamisch-revolutionären gesellschaftlichen Wirklichkeit. Der Beitrag weist auf einige Ausgangspunkte hin, die sowohl den Verfassern operativ-didaktischer Literatur als auch den Lehrern als Vermittlern historischer Erkenntnisse nicht immer gegenwärtig genug sein dürften. So z. B. die Tatsache, dafi sowohl der Fachmann als der Geschichtslehrer bei der Erschließung der Ver­ gangenheit die geschichtlichen Vorgänge und Erkenntnisse sozusagen in Gedanken und Erkenntnissen, in Wort und in graphischer Sprache »reproduziert, nacherzählt oder hervorzaubert«, was unter anderem nicht nur das dialektische Verständnis, sondern auch ein echtes und ungezwungenes Vermögen erfordert, sich in die belegte Vergangenheit zu versetzen. Eine andere Tatsache ist die immer größere Akkumulierung des geschichtlichen Stoffes und sein dynamisch-revolutionäres Inhaltswachstum. Daraus ergibt sich das zentrale didaktische Problem der zutreffenden Auswahl und Verteilung des Lehr­ stoffes, wobei den erzieherischen Strukturelcmenten eine entscheidende Rolle zu­ fallen sollte. Der Verfasser macht in dem Beitrag noch auf einige andere Tatsachen und Notwendigkeiten im Geschichtsunterricht aufmerksam, wie z. B. auf die richtige Bestimmung des Anteils, der der Geschichte der jugoslawischen Völker und Völker­ schaften zufallen sollte, das richtige Verhältnis zwischen der allgemeinen und der Nationalgeschichte, auf größeres Miteinbeziehen der Lokal- und Regionalgeschichte, die Berücksichtigung des realen Raumelements, vor allem auf noch intensivere Beachtung des vertikalen Behandeins der Vergangenheit, auf ergebnisreicheres Forschen nach,geschichtlichen Strukturbestandteilen und die Lösung von verwickel­ ten historischen Situationen usw. Offen bleibt die Frage der empirisch-wissenschaft­ lichen Bestimmung von Kriterien und Mafistäben bei der Auswahl und dem Umfang der geschichtlichen Tatsachen. Kritische Betrachtungen, Bemerkungen und Grundfeststellungen bilden nur einen Ausgangspunkt für das bessere Verständnis der Rolle, die die Geschichte in der heutigen Schule einnimmt; sie sollen aber auch die Entwicklung der Didaktik des Geschichtsunterrichts fördern, welcher bei uns noch zu wenig Wert beige­ messen wird. 192 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 JUGOSLOVENSKI ISTORIJSKI ČASOPIS glasilo Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije Osrednja jugoslovanska historična revija izhaja v štirih številkah letno in objavlja prispevke v vseh jugoslovanskih jezikih. Naročila: Karnedžijeva 2, Poštanski fah 545, YU-11001 Beograd. Na istem naslovu sprejemajo tudi naročila za vse tri tujejezične jugo­ slovanske povojne zgodovinske bibliografije (1945-55, 1955-65, 1965-75). 193 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 195-197 V i d a W e d a m VLOGA ZGODOVINE V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Osnova za razpravo Referai na XVIII. zborovanju slo­ venskih zgodovinarjev, Kranjska go­ ra—Jesenice, 29. sept. — 2. okt. 1976 Glede na smernice Resolucije X. kongresa ZKJ 1 in VII. kongresa ZKS o socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja se je Zavod SR Slovenije lotil reforme šolstva v usmerjeno izobraževanje in ta se zdaj po­ skusno izvaja že v drugem letu prve faze usmerjenega izobraževanja v peda­ goški smeri. Ker je bilo o reformi že mnogo napisanega, ne bi ponavljala problematike usmerjenega izobraževanja v celoti, ampak bi opozorila na razpravo Zdenka Medveša: Preobrazba vzgoje in izobraževanja v SFRJ, 2 ki navaja tudi po­ trebno literaturo za reformno gibanje v vseh republikah in pokrajinah SFRJ. Za slovenski model reforme je najpomembnejša razprava: Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje3 in članki Draga Glogovška, Karla Kolsa, dr. Avguština Laha, Borisa Lipužiča, Alojza Novaka, Emila Rojca, Eie Ulrih-Atene in drugih. Omenjeni članki kažejo, do katere stopnje so prišle republike v svojih reformnih poskusih in kakšen je celotni koncept reforme v SR Sloveniji. Nas pa zanima predvsem zgodovina. Začasni učni načrt za zgodovino v usmerjenem izobraževanju — peda­ goška smer smo izdelali pedagoški svetovalci Zavoda SR Slovenije za šolstvo Miro Nakrst, Ivan Sernec in Vida Wedam na podlagi predmetnika, ki daje zgodovini v prvi fazi 144 ur, to je 72 ur v enem letu ali 2 uri tedensko. Tako število učnih ur ima zgodovina tudi v drugih socialističnih republikah in po­ krajinah, razen v SR Makedoniji in SAP Vojvodini, kjer ima v desetem šol­ skem letu celo 95 ur ali po 3 ure tedensko. Preden smo slovenski osnutek, izdelan na podlagi skrčenega učnega načrta za gimnazije, predložili Strokovnemu svetu za vzgojo in izobraževanje v po­ trditev, smo ga dali pregledati in smo se o njem posvetovali s strokovnjaki in metodiki (dr. Grafenauer, dr. Ferenc, dr. Stiplovšek, Tomaž Weber) in s praktiki. Posvetovali smo se tudi s pedagoškimi svetovalci drugih socialistič- i Resolucija desetega kongresa ZKJ, Komunist, Ljubljana 1974, Naloge ZKJ v socialističnem sa­ moupravnem preobraženju vzgoje in izobraževanja, str. 44. „ ™ , „ . • „ j i „ „ „ „ ,„ 2 Zdenko Medveš: Preobrazba sistema vzgoje in izobraževanja v SFRJ, Primerjava nredlogov re­ publik in pokrajin, Sodobna pedagogika 1976, št. 7/8, str^ 249-272. .. „ . . „ T • ,u ' Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljub­ ljana 1976, Vzgoja in izobraževanje št. 2, str. 3—23. 13 Zgodovinski časopi! 194 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI ,1977 nih republik in pokrajin,4 si ogledali njihove učne načrte 5 in ugotovili, da so vsaj v glavnem podobni našemu učnemu načrtu.8 Učni načrt, ki se zdaj ob­ vezno uveljavlja v prvi fazi usmerjenega izobraževanja pedagoške smeri, je nato sprejel Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje na svoji 8. seji 8. julija 1976 kot začasni učni načrt.7 Za naš učni načrt je, tako kot za učne načrte drugih socialističnih repub­ lik in pokrajin v prvi fazi usmerjenega izobraževanja značilno, da v prvem šolskem letu ali kurzu obravnavajo učno snov do imperialističnih protislovij pred prvo svetovno vojno ali do oktobrske socialistične revolucije, v drugem razredu ali kurzu pa učno snov od tod do sodobnosti. Učni načrti republik in pokrajin za drugo šolsko leto (ali kurz) se med seboj le malo razlikujejo, pač samo toliko, kolikor to zahtevajo posebnosti socialistične republike ali pokra­ jine. Peti jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine v Kranju, ki je obravna­ val zgodovino NOB in socialistične revolucije, je tudi pokazal, da se v vseh republikah in pokrajinah kažejo podobna prizadevanja: — pri sestavi učnih načrtov in učbenikov upoštevati najnovejša znan­ stvena spoznanja; — razbremeniti učne načrte in učbenike nepotrebne faktografije; — krčiti ponekod še vedno preveč poudarjeno obravnavanje vojaške zgo­ dovine in poglobiti obravnavanje vloge zaledja ter gospodarske in kulturne zgodovine NOB; — ustvariti korekcijo z drugimi predmeti; — izkoristiti vzgojno vlogo pouka zgodovine za vzgojo patriotizma in zavesti bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Učni načrti republik in pokrajin za 1. razred ali kurz pa se med seboj bolj razlikujejo. Od učnih načrtov, ki so bili sprejeti pred letom 1976 npr. hrvaški učni načrt začenja sistematično obravnavati učno snov šele z nasto­ pom fevdalizma, pred tem pa poda le sociološko zasnovani uvod. Učni načrt SAP Vojvodine začenja sistematično obravnavanje učne snovi šele z začetki kapitalizma; učni načrt SR BiH pa je najbolj podoben našemu in zajema narodno in občo zgodovino od starega veka naprej. Pri učnih načrtih SR Hrvatske, SAP Vojvodine, SR Makedonije in SR Bosne in Hercegovine je poudarek na narodni zgodovini ali pa sta narodna in obča zgodovina enako močno zastopani, pri učnem načrtu SR Slovenije pa je v usmerjenem izobraževanju poudarek na obči zgodovini, pač glede na to, da je v osnovni šoli v ospredju narodna zgodovina. Razlike med republikami pa so tudi v tem, da smo v SR Sloveniji novi (začasni) učni načrt uvedli dosedaj le v šole pedagoške smeri, v nekaterih ™ e ? t a n k Ì P e d a g°?kih svetovalcev za pouk zgodovine republiških in pokrajinskih zavodov za šol- stvo far KJ so bih: 7. X. 1975 v Sarajevu, 3. X. 1975 v Beogradu, 14. I. 1976 v Zagrebu, 26. III. 1976 v Ljubljani, 2. IX. 1976 v Kranju. 5 Osnove nastavnog programa. Povijest, Prosvjetni vjesnik, Zagreb 10. XII.. 1973, str . 174—179; Programske osnove sistema i planova obrazovanja i vaspitanja, Istorija-Povijest, Republički prosvjetno- pedagoški zavod SR BiH, Sarajevo 1975, str. 50—64; Osnove sistema i planova obrazovanja i vaspitanog * an ' 4 5 5 — 4 5 в ' ' Stanrô: Misel in akcija Zveze komunistov, III. poglavje, Ljubljana 1975, str. 200 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 možnostmi in med različnimi idejnopolitičnimi, pa tudi frakcijskim! usme­ ritvami. Za celotno razdobje je značilno, da je Zveza komunistov izhode iz zapletenih situacij iskala predvsem v ustvarjalnem teoretičnem in praktično organizacijskem delu na revolucionarnih sistemskih ukrepih. Takoj na za­ četku so bile sprejete politične odločitve za agrarno reformo, za nacionali­ zacijo in za izgraditev revolucionarne ljudske države, ki je tudi prevzela funkcijo gospodarja v imenu delavskega razreda. Spopad s stalinizmom in kriza lastnega etatizma in centralizma je vzpodbudila iskanje; iz te krize je Zveza komunistov iskala izhode na osnovi marksistične klasične teorije in svojega lastnega iskanja po poti postopnega uveljavljanja samoupravnega družbenoekonomskega odnosa. Najprej so bili sprejeti takšni paketi sistemskih ukrepov, s kakršnimi so se ti odnosi uveljavljali na nivoju enostavne repro­ dukcije, z zadnjo ustavno reformo pa se skuša te odnose uveljaviti v procesu celokupne družbene reprodukcije. Te sistemske ukrepe spremlja na področju družbenoekonomskih odnosov proces uveljavljanja elementov tržnega gospo­ darjenja in proces uveljavljanja zavestnega, temu prilagojenega planskega usmerjanja družbe. Skupna značilnost delovanja Zveze komunistov za celotno povojno razdobje pa je v tem, da so vsi ti revolucionarni sistemski ukrepi, ki jih je uvajala Zveza komunistov, v svojem bistvu odpirali nove možnosti za dejansko uveljavitev delavsko-razrednega interesa in za uveljavitev brez­ razredne družbe. Zveza komunistov je bila v vsem tem razdobju, posebno pa v prelomnih situacijah, v odprtem političnem in ideološkem ter teoretičnem spopadu s svojimi ideološko-političnimi nasprotniki, s politično opozicijo in reakcijo. Za način razpletanja političnih, ideoloških navzkrižij je pomembno, da se je permanentno razkrinkavalo stvarno reakcionarno bistvo ideologije in prakse teh antisocialističnih sil, da je ideološki obračun prednjačil pred političnim obračunom ter da je bila državna prisila pravzaprav zelo redko prisotna. Kot pravilo velja, da se odločnemu odporu v Zvezi komunistov zoper prodor dogmatsko birokratske politične usmeritve praviloma prilepljajo ultra- levičarski anarhistični in pa desničarsko-revizionistični elementi. Na aktivnost Zveze komunislov v njenem odporu proti prodoru desničarskega revizionizma in liberalizma ter anarhizma pa se praviloma lepijo birokratsko dogmatske sile in tendence. Zveza komunistov je torej nenehno vodila politično akcijo proti desnim in tudi proti ultralevim in dogmatskim odklonom. Ti idejnopolitični procesi in spopadi zajemajo tudi Zvezo komunistov samo. Povzročajo pojave boja za oblast in frakcionaštva v njenih okvirih, predvsem pa v okvirih vodstev. Zveza komunistov je bila v vsem tem razdobju sposobna dajati na odprta vprašanja zgodovinskega trenutka prave, resnično revolucionarne odgovore, ki jih je predlagala vsej družbi, predvsem pa delavskemu razredu. Iskala in našla je tiste odgovore, ki so ustrezali procesu osvobajanja delavca in družbe, ki so predstavljali realno možnost in ne iluzijo. Na osnovi znanosti in s tesnim političnim kontaktom z delavskim razredom, ki ga ustvarja s partijskim član­ stvom kot tudi prek celotnega sistema socialistične demokracije, se je Zveza komunistov stalno sproti usposabljala za to, da je mogla obvladovati proti­ slovja družbenega razvoja. Ob pogojih samoupravne poti v socializmu se kot najbolj zapleteno pojavlja vprašanje obvladovanja protislovja med blagovno proizvodnjo in planskim usmerjanjem, ter med načelom nagrajevanja po 201 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI №77 rezultatih dela in pa vprašanje uveljavljanja načela solidarnosti in boja za socialno pravičnost in enakost. V vseh razdobjih povojnega zgodovinskega delovanja so se pred ZK kot realno vodilno družbenozgodovinsko silo postavljale dileme glede oženja ali širjenja prostora pri uveljavljanju in reševanju navedenih protislovij, in postavljajo se vedno znova na novih nivojih (npr. vprašanja primernih raz­ ponov v dohodkih). Ves čas se odvijajo teoretične razprave in politični boji o tem, kakšno vlogo naj opravlja oz. lahko opravi blagovna proizvodnja, kakšno vlogo pa planiranje in na kakšen način se s planiranjem zavestno posega v ekonomsko življenje. Osnovni politični spopadi so v zvezi z vpra­ šanjem, kako in v kakšnem obsegu naj država ali pa neposredno samoupravne institucije razpolagajo s presežnim delom. Tudi povojni zgodovinski razvoj nas opozarja na izreden pomen sposob­ nosti revolucionarne avantgarde, da ustvarjalno razvija teoretično marksi­ stično misel. Pokazal je tudi na nesporno izredno velik pomen pravilnega izbora vodilnih osebnosti za vodstva revolucionarne avantgarde. Samo majhen del najodgovornejših vodilnih osebnosti je zašel na pota politične opozicije in frakcionaštva, ko se je zoperstavljal z leve ali z desne strani, z dogmatske ali z revizionistične strani samoupravni poti v socializem. Naš štab revolucije na čelu s tovarišem Titom se je v vsem tem razdobju ukvarjal predvsem z idejo, kako vso družbo v celoti in njeno avantgardo usposobiti, da prevzema nase funkcijo revolucionarnega vodstva. Pri tem se je nenehno razvijal siste­ matični in tesni kontakt z neposrednim proizvajalcem, z delavskim razredom in ljudstvom. V krogu najvišjih voditeljev je uspešno in konkretno nastajala sinteza ustvarjalne marksistične teorije in prakse, ki je izhajala iz revolucio­ narne izkušnje najširših plasti delavskega razreda in ljudskih množic. Zveza komunistov se v vsem tem razdobju pojavlja kot najbolj osveščeni del delavskega razreda samega in tudi kot relativno avtonomen politični de­ javnik, ki opravlja funkcijo revolucionarne avantgarde v imenu delavskega razreda in namesto njega. Organizacija nosi s seboj tudi elemente množične politične organizacije. Zveza komunistov je bila v vsem tem razdobju nesporni pobudnik revo­ lucionarne aktivnosti množic in to takrat, kadar je bila sama v sebi politično in programsko enotna, kadar je uspela najti resnično realne in revolucionarne rešitve. V tistih razdobjih se celotna družba obnaša revolucionarno. Obstajajo pa tudi razdobja v povojnem času, ko Zveza komunistov sama po sebi ni dovolj enotna, ko je omahovala med različnimi možnimi izhodi ali pa ni našla najbolj realnih odgovorov na odprte dileme. Za taka razdobja je značilno, da v celotni družbi pojenja revolucionarni polet in da zaradi premajhne poli­ tične enotnosti družba ni sposobna razreševati niti tekočih gospodarskih dilem in vprašanj. ZK se nam torej kaže kot tista ideološka in politična organizirana sila, ki odločilno vpliva na potek povojne zgodovine. Kaže se kot realen subjekt, ki v zelo tesni soodvisnosti z vsemi drugimi faktorji socializma dejansko ustvarja našo zgodovino. Zatorej se lahko pri obravnavi problema periodiza- cije družbene zgodovine močno opremo na tiste elemente, ki določajo periodi- zacijo zgodovine ZK same. Pri tem pa se postavlja več možnih pristopov in kriterijev. Osredotočil se bom torej na tiste elemente, v katerih se kaže pred­ vsem ZK kot osrednje gibalo družbenega razvoja. V razpravo dajem več mož- 202 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI .1977 nosti, več osnov za periodizacijo.'Le-ta se lahko izdela na osnovi naslednjih kriterijev oz. elementov. I. glede na stopnjo enotnosti oz. neenotnosti Zveze komunistov; II. glede na glavne politične dogodke, glede na strateške politične ukrepe in obračune s politično opozicijo in zunanjepolitičnimi pritiski na našo družbo; III. glede na bistvene spremembe v družbenoekonomskih odnosih, ki jih je inicirala ZK in ki predstavljajo skoke uveljavljanja samoupravne pozicije delavca v združenem delu; IV. formalna periodizacija po kongresih in drugih važnih sestankih vod­ stev ZK Jugoslavije; V. glede na spremembe v načinu produkcije in glede na bistvene spre­ membe v socialni strukturi jugoslovanske družbe. Ad I. V razdobju od 1945. do 1976. leta se očitno ločijo obdobja, v katerih se ZK nesporno javlja kot politično enotna in kot organizacija, ki je sposobna vzpod­ buditi množično revolucionarno aktivnost delovnih ljudi, in pa tista razdobja, v katerih se ZK lovi sama v sebi, išče nove odgovore in v katerih ustvarja za to potrebno politično enotnost, v katerih pa tudi slabi revolucionarni polet množic. Spreminjajo se tudi osnovni motivi, določeni politični elementi, ki so odločilno vplivali na enotnost oz. na določeno stopnjo neenotnosti. V teh elementih bi verjetno lahko ločili naslednja zgodovinska razdobja: 1. Zveza komunistov je ob zaključku NOB izšla kot nesporno vodilna idejnopolitična sila, tesno povezana z ljudstvom in sila, ki ima množično ljudsko podporo. V sebi je bila izredno monolitna, ko je inicirala serijo ukrepov za likvidacijo zasebne lastnine in za uveljavitev revolucionarne ljudske države ter v procesu graditve celotnega sistema ljudske oblasti in upravljanja z gospodarstvom. Za razdobje do leta 1948 lahko nesporno trdimo, da je to razdobje velikega zagona delovnih množic in mladine v procesu obnove dežele in zastavitve elementov socialističnih družbenoekonomskih odnosov. V tem času vodi ZK tudi boj proti sektaštvu v lastnih vrstah, ko se določene organizacije zapirajo v ustaljeni krog članstva, skratka •— organi­ zacija se obnaša vse bolj kot odprta politična organizacija delavskega razreda. Država se šele gradi in šele porajajo se prvi problemi, povezani z državnim etatizmom in birokracijo. 2. Drugo razdobje od 1948. leta pa do leta 1953 je značilno predvsem po tem, da je ZK enotna v odločnem odporu proti stalinističnemu hegemo- nizmu, da je ostro likvidirala informbirojevsko frakcionaštvo in nacionalno izdajo, da je v tem boju vzdržala in ohranila politično monolitnost in da je v tem razdobju začela graditi prve koncepte samoupravne poti v socializmu. V tistem času so bili sprejeti prvi sistemski ustavotvorni ukrepi, s katerimi se uvaja delavsko samoupravljanje, in to že leta 1950, do leta 1953 pa se ti koncepti že tako izoblikujejo, da se za določen čas stabilizirajo z ustavnim zakonom. Ob koncu tega razdobja je vodstvo ZK tudi gladko odbilo teoretične ideološke poskuse desnega revizionizma in poskuse uveljavljanja teorije elit ob obračunavanju s pogledi Milovana Djilasa. 3. Za razdobje od leta 1953 pa do leta 1960 oz. do zgodnjih šestdesetih let lahko trdimo, da je obstajala visoka politična monolitnost v procesu po- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 203 stopnega, vendar pa pospešenega uveljavljanja samoupravljanja. V tem raz­ dobju je ZK utrdila svoj koncept poti v socializmu s svojim programskim dokumentom, s sprejetjem programa ZK leta 1958. Intenzivno začenja obnav­ ljati svoje vrste. Sredi tega razdobja proti koncu leta 1957 so bili sprejeti pomembni ukrepi, ki uveljavljajo bolj samostojno razpolaganje delovnih ko­ lektivov z ostankom dohodka, pospešijo se procesi nagrajevanja po delu. Industrializacija dežele je zelo dinamična. Obdobje 1952—1963 je desetletje pospešenega in relativno stabilnega, vendar pa ekstenzivnega razvoja go­ spodarstva. 4. V zgodnjih 60. letih, pa tja do leta 1966, pride do ostrejših konceptual­ nih nasprotij v samem vodstvu Zveze komunistov Jugoslavije, kar samo od­ raža napetosti politične narave, ki se v družbi porajajo med etatističnim obvladovanjem razširjene reprodukcije, med interesi narodov in pa med vse bolj prisotnim socialističnim samoupravljanjem. Samoupravljanje, ki je do­ bilo prvi polet, se sooča z etatističnimi sponami obvladovanja skoraj celotne razširjene reprodukcije. V tem razdobju so odprta predvsem vprašanja vloge blagovne proizvodnje, vloge plana in države, zaostrujejo se elementi odgo­ vornosti. Sredi tega razdobja je bila sprejeta nova ustava, ki ima v sebi marsikakšen kompromisni element, vendar pa v bistvu utrjuje pozicijo zdru­ ženega dela in elemente samoupravljanja v skupščinskem sistemu. Osmi kon­ gres ZKJ je dal izhodišča za gospodarsko reformo in njeni ukrepi so bistveno zožili prostor birokratskemu etatizmu in centralizmu. Vse to je privedlo do zaostrenega političnega obračuna, ki se je razpletel na 4. plenumu CZ ZK Jugoslavije v obračun z Rankovičevo frakcijo. 5. Za obdobje od 1966. leta pa do konca leta 1972 je značilno, da zveza komunistov ni dosegla dovolj čvrste politične in revolucionarne enotnosti. Obračun z birokratskim etatizmom je bil politično uspešen, vendar pa spre­ membe v družbeno-ekonomskih odnosih niso bile tolikšne, da bi se dejansko povečal direktni vpliv neposrednih proizvajalcev na družbeni kapital. Država je razlaščena, delavec pa še ni pooblaščen. Zaostrujejo se nasprotja med tehno- kratskim prilaščanjem in interesi narodov ter samoupravljanjem. Narašča frakcionaštvo nacionalistov in desnih revizionistov v okvirih zveze komunistov in pa v tehnokratskih in birokratskih družbenih strukturah. Razmerje sil v samih vodstvih ZK, posebno v nekaterih republiških orga­ nizacijah, ni tako, da bi ustrezalo in omogočalo stvarno politično enotnost zveze komunistov in uspešno razpletanje družbenih problemov in protislovij. Vse to se nedvomno odraža tudi v vodenju tekoče gospodarske politike. 6. Kot poslednje razdobje pa lahko obravnavamo čas od leta 1972 — od 21. seje ZKJ — pa do danes. V tem razdobju je ZK uspela najti za odprta vprašanja zgodovinskega trenutka resnično revolucionarne odgovore v razde- lavi koncepta celovitega družbenega samoupravljanja, uveljavljanju odločilne pozicije delavcev v združenem delu v boju za gospodarsko stabilizacijo, uve­ ljavljanju načela o nagrajevanju po delu in pa zavestnem samoupravnem usmerjanju družbenega planskega razvoja. Z delavskimi amandmaji in z ra­ dikalnim političnim obračunom z nacionalistično-liberalističnimi frakcijami v vodstvih ZK se je začelo obdobje ponovnega velikega revolucionarnega po­ leta — ne samo v ZK, ampak tudi družbe kot celote. 204 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Adll. Če vzamemo za izhodišče in kot kriterij periodizacije najpomembnejše politične dogodke in sprejeme sistemskih ukrepov, bi periodizacijo lahko iz­ vedli po naslednjih zgodovinskih terminih: 1. Osvoboditev dežele s sprejemom serije revolucionarnih sistemskih ukre­ pov in pa čas do spopada s stalinizmom. 2. Uvedba delavskega samoupravljanja v letu 1950, dograjena koncepcija delavskega samoupravljanja v ustavnem zakonu leta 1953 in pa uvedba ko­ munalnega sistema v letu 1955. 3. Pomemben mejnik je uvedba samostojnega razpolaganja delovnih ko­ lektivov z ostankom dohodka, pospešeno nagrajevanje po delu in pa v istem letu (1958) tudi sprejem programa ZKJ. 4. Nesporno politično pomembna so vprašanja zaostrovanja odgovornosti in določen proces demitologizacije ZK in komunistov, ki je bil opravljen z govorom Tita v Splitu leta 1961. 5. V letu 1963 je bila sprejeta nova ustava, ki utrjuje dosežke socialistič­ nega samoupravljanja v vsem političnem sistemu. Gospodarska reforma pred­ stavlja pomembno konkretizacijo kongresa ZK sredi leta 1964 IV. plenum CK ZKJ na Brionih v letu 1966 je izraziti politični mejnik v odporu ZKJ našim variantam dogmatizma in etatističnega socializma. 6. Pomembni dogodki so tudi sklepi o reorganizaciji ZK, ki so bistveno demokratizirali odnose v sami organizaciji, kar je močno vplivalo na procese demokratizacije v družbi kot celoti, istočasno pa so se odprla tudi vrata pro­ doru liberalistične koncepcije o vlogi ZK v družbeni prostor. 7. Med pomembne dogodke in udarce revolucionarnih sil ZK v obdobju spopadanja z nacionalizmom in desnim revizionizmom najnovejšega časa lahko sodi npr. 8. seja CK ZKS, ki je izipostavila vprašanje odnosov v fede­ raciji. Ustavne spremembe so temu sledile. Za ukinitev dokaj sektaškega odnosa do kmeta in za izpostavitev njegovih socialnih vprašanj so izredno pomembne konference ZKJ o kmetijstvu. Čas je pokazal, da je bila razprava in sklepanje o socialni pravičnosti ter o socialnih razlikah na 3. konferenci ZKS in pa na drugi konferenci ZKJ izredno pomembna za ustvaritev politične monolitnosti, ki je omogočila široko strnitev najširših plasti delavskega raz­ reda okrog vodilnih sil v ZK in ki je pokazala ter bistveno olajšala razredno bistvo spopada z nacionalizmom, z nacionalističnim separatizmom in hege- monizmom. 8. 17. seja predsedstva ZKJ in še bolj 21. seja predsedstva ZKJ v letih 1971 pa predstavljata tiste politične mejnike, ki so odločilno vplivali na potek politične zgodovine, saj se je na teh sejah dejansko začel odvijati klopčič likvidacije nacionalističnih in liberalističnih frakcij v vseh organizacijah in vodstvih ZKJ in v vsej naši družbi. Pismo Tita in izvršnega biroja iz leta 1972 je to linijo utrdilo in močno vplivalo na dejansko masovno aktivnost vsega članstva ZK, pa tudi vseh de­ lovnih ljudi. V Sloveniji je 29. seja CK razpletla nekatere prisotne odnose s predstav­ niki, s tistimi, ki so se preveč klanjali republiškemu etatizmu in tehnokratizmu ter liberalistični ideologiji oziroma so spodbujali takšne odnose. 9. X. kongres ZKJ predstavlja po sprejetu nove iistave v letu 1974 za­ ključni obračun s temi silami. To je kongres enotnosti in pospešene révolu- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1,977 205 donarne masovne aktivnosti v boju delovnih ljudi in delavskega razreda na čelu z ZK za uveljavitev diktature proletariate v obliki celovitega samo­ upravljanja, v obliki uveljavljanja socialistične morale ter v pospešenem boju za gospodarsko reformo in v spopadu z ekonomskimi pritiski svetovnega im­ perializma. Ad III. Če vzamemo kot ključno merilo bistvene spremembe v družbeno-ekonom- skih odnosih, ki spreminjajo karakter določenih etap socializma kot celote, bi se lahko oprli predvsem na tiste elemente, ki pomenijo 1. postopno likvi­ dacijo privatne lastnine in 2. postopno likvidacijo državne lastnine in uve­ ljavljanje samoupravnega družbeno-ekonomskega položaja delavca kot pro­ izvajalca in upravljalca. 1. Vse od leta 1945 do 1950 se v tem smislu uveljavlja likvidacija velike privatne lastnine s tem, da se je skušalo na področju kmetijstva z nerealnimi ocenami stanja proizvodnih sil vsiliti tudi materialnim pogojem neustrezne rešitve kolektivizacije, od katerih so se kaj kmalu pričela tudi odstopanja. To je razdobje postopne rasti države kot upravljalca družbenih zadev, ki pa postopno krepi po eni strani pozicijo državne birokacije kot tistega elementa, ki se postavlja nad družbo in po drugi strani ustvarja oziroma krepi mezdno pozicijo vseh tistih pripadnikov delavskega razreda in vseh drugih, ki se pojavljajo kot mezdni delavci v odnosu do države. 2. Čas od leta 1950 p a vse do I. faze ustavnih sprememb, ko so uvedeni delavski amandmaji in novi federalizem v letu 1971, bi lahko obravnavali kot enotno obdobje postopnega uveljavljanja samoupravljanja, vendar pa na nivoju enostavne reprodukcije. To dolgo razdobje se seveda v sebi deli na tiste etape, v katerih je tudi samoupravljanje na nivoju enostavne reproduk­ cije širilo svoj prostor. Pomembni mejniki so v tem nedvomno sprejem ustav­ nega zakona v letu 1953, zmanjšanje zemljiškega maksimuma na 10 ha, prenos dela akumulacije na republike in lokalne organe sredi 50. let, uveljavljanje samostojnejšega razpolaganja delovnih kolektivov z ostankom dohodka, po­ speševanje nagrajevanja po delu, ki se uvaja z letom 1958, in gospodarska reforma v letu 1965. 3. Tretje veliko razdobje, v katerem smo sedaj in k i ima očitno dolgo­ trajne perspektive, ker je samo po sebi izredno zapleteno in zahtevno, pa je obdobje, v katerem se poskuša uveljaviti samoupravni družbeno-ekonomski odnos kot odnos, v katerem delavec — neposredni proizvajalec, vsi ljudje v združenem delu neposredno s svojega delovnega mesta vplivajo odločilno na proces enostavne in razširjene reprodukcije, na živo in minulo delo. Prva faza ustavnih sprememb — delavski amandmaji — in pa uveljavitev novih odnosov v federaciji, v katerih se o prelivanju presežka dela sklepa samo na osnovi soglasja republik in pokrajin, predstavljajo začetek tega procesa. Proti tem ukrepom so se z vso politično vehemenco usmerile tehnokratske in nacionalistične sile, kar je tudi omogočilo takšno politično polarizacijo, da je bil mogoč dokončen politični obračun s temi frakcijami v ZK in v družbi. Ustava SFRJ, sprejeta v letu 1974, pa je prinesla še velike spremembe v po­ litičnem sistemu z uvedbo delegatskega sistema in odnosov in z novim skup­ ščinskim sistemom. Osnutek zakona o združenem delu, ki je ravno v tem obdobju v razpravi, predstavlja nadaljnjo konkretizacijo in izpopolnjevanje izhodišč in načel, za- 206 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? stavljenih v ustavi in pa na X. kongresu ZKJ. Proces uveljavljanja konceptov samoupravnega planiranja, usklajevanja družbenih interesov, ki je v tem razdobju izredno intenziven, predstavlja velik politični mejnik v obračunu z relativno močnim prodorom stihije na področju strukturalnega razvoja druž­ be in njenih proizvodnih sil ter poskus obračuna s prodorom potrošniške ci­ vilizacije v naših pogojih. Ad IV. Možna je tudi periodizacija glede na najpomembnejše politične sestanke vodstev ZKJ. Pri tem se seveda lahko opiramo predvsem na kongresne se­ stanke. Peti kongres ZKJ je bil sorazmerno pozno po osvoboditvi, sredi leta 1948, in je predstavljal predvsem hud politični odpor stalinističnemu pritisku. Zna­ čilno je, da vse do tega leta nismo imeli kongresa ZKJ in da so se izredno po­ membni ukrepi ter celotni proces podržavljanja zasebne lastnine sprejemali na najvišjih partijskih sejah CK, predstavljali pa so se kot platforma narod­ noosvobodilne fronte. Razdobje od V. kongresa KP J (od leta 1948) pa do VI. kongresa ZKJ, ki je bil leta 1952, je značilno po tem, da se je izvršil prehod na samoupravno pot v socializmu. Na VI. kongresu se tudi komunistična partija preoblikuje v ZK kot notranji agens samoupravljanja, ne pa kot politična stranka, ki de­ luje s pozicij oblasti. V razdobju od VI. do VII. kongresa ZKJ se je ZK v praksi preoblikovala iz vladajoče stranke v politično zvezo somišljenikov, pri čemer pa je prihajalo od enostranskih odklonov. VI. kongres je potekal v obdobju hudih pritiskov stalinizma na Jugoslavijo, v težkih gospodarskih pogojih ter ob pritisku tržaškega vprašanja. VII. kongres ZKJ je bil v obdobju stabilnega gospodarskega in politične­ ga razvoja. Sprejel je program ZK. VIII. kongres ZKJ sodi na konec razdobja, v katerem so potekali hudi boji med tistimi, ki so se zavzemali za uveljavitev etatistično-centralistične poti v socializmu in pa med tistimi, ki so bili za samoupravno pot v socia­ lizmu. Kongres je začrtal osnove za globljo spremembo družbenoekonomskih odnosov. IX. kongres ZKJ je potekal sredi razdobja, v katerem so se vse bolj jasno kazale posledice tehnokratskega razpolaganja s presežkom dela, vendar pa dileme še vedno niso bile izostrene do tiste mere, da bi ta kongres že lahko bistveneje prispeval k razpletu nastalih razmer. X. kongres ZKJ pa je kongres politične enotnosti, ki je ustvarjena na novi revolucionarni platformi in je ponovno utrdil tesne vezi ZK, delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Ad V. Za možno periodizacijo bi lahko vzeli tudi učinke politike ZK in njene vodilne vloge na spTemembe v razvoju proizvodnih sil in pa socialne, druž­ bene strukture prebivalstva. Gre za tiste učinlke, v katerih se razvija naprej družbena delitev dela, za tiste procese, ki ustvarjajo materialne osnove brez­ razredne družbe. Periodizacija na tej osnovi je najtežje zaznavna, še posebej, če ne vzamemo kot osnovni kriterij kratkoročnih in dolgoročnih gospodarskih ciklusov, ampak je jemljemo kot osnovni kriterij proces in razvoj družbene ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 207 delitve dela, podružbljanja združenega dela, rasti soodvisnosti med vsemi segmenti združenega dela, dvig realne produktivnosti in pa materialno bla­ gostanje ter kulturni in izobrazbeni nivo prebivalstva. Trendi, ki kažejo razvoj naše družbe in učinlke politike ZK na ta razvoj, so zelo različni. Praktično nemogoče jih je speljati na en sam imenovalec. Celotno razdobje pa lahko razdelimo na obdobja, v katerih so se vsi ti ele­ menti uveljavljali hitreje ali počasneje, na obdobja, v katerih se je enkrat dajalo večji poudarek ekstenzivnosti razvoja proizvodnih sil in kulturnega nivoja, drugič pa se je poudarjala intenzivnost tega razvoja. V tem smislu bi se dalo ta čas razdeliti na dve veliki razdobji, in sicer na čas do gospodarske reforme, za katerega je značilen izrazito ekstenzivni razvoj proizvodnih sil, industrializacije, urbanizacije in ekstenzivno razvija­ nje vseh tistih služb, ki skrbijo za človeka, za njegovo izobrazbo, za zdravje in podobno. Od gospodarske reforme naprej pa se daje večje poudarke ele­ mentom intenzivnosti, kvaliteti potrošnje in ponudbe, izpolnitvi struktural­ nih neskladij v družbeno-gospodarskem razvoju, saj je npr. očitno, da je prišlo ob tem ekstenzivnem razvoju do zaostanka mnogih infrastrukturnih dejavnosti. Za odnos ZK do teh vprašanj pa je značilno tudi to, da se je v najzgod­ nejšem obdobju boj za spremembo socialne strukture, za razraščanje delav­ skega razreda izpostavljal kot prioritetno politično vprašanje, medtem ko so ta prioritetno ideološko politična vprašanja v novejšem razdobju bolj v ozadju. ZK ima manj razvit aktiven odnos do sprememb v načinu produkcije, do procesa družbene delitve dela, kar vse se v najnovejšem času skuša spre­ meniti predvsem s sistematičnim, zavestnim oblikovanjem socialističnega sa­ moupravnega planiranja. Vsaka od omenjenih petih periodizacij ima svoje enostranosti in pomanj­ kljivosti. Vsebuje p a tudi dobre elemente. Če na bistvo naše socialistične re­ volucije gledamo z vidika smotra, se pravi uveljavljanja brezrazredne družbe, in pa družbe svobodnih ljudi in družbe materialnega blagostanja, potem so ključni elementi za periodizacijo zgodovine nedvomno tisti faktorji, ki de­ terminirajo razvoj proizvodnih sil in pa uveljavljanje socialističnih samo­ upravnih proizvodnih odnosov ob zavestnem in organiziranem obvladovanju političnih protislovij v pogojih samoupravne poti v socializmu. S tega vidika je treba iskati osnove za zgodovinsko periodizacijo pred­ vsem med temi tremi elementi: med tipičnimi mejniki in razdobji, ki deter­ minirajo bistvene spremembe v družbeno-ekonomskih odnosih, med tistimi momenti, ki bistveno vplivajo na pospešeni razvoj proizvodnih sil v celotni družbeni produktivnosti ter na likvidacijo sveta pomanjkanja in med tistimi zavestnimi organiziranimi političnimi akcijami ZK in drugih socialističnih sil, ki so predstavljale subjektivni motor, pogonsko silo, inspiratorja in organi­ zatorja množic v tem zgodovinskem procesu. V tej smeri bi veljalo podrobno proučevati to že več kot 30-letno razdobje in postopno bomo prišli tudi do bolj trdnih elementov za zgodovinsko perio­ dizacijo celotnega družbenega razvoja, pa tudi za zgodovinsko periodizacijo družbene vloge ZKJ v tem razdobju. 2 0 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Z u s a m m e n f a s s u n g PROBLEME DER GESCHICHTLICHEN PERIODISIERUNG AUS DER SICHT DER GESELLSCHAFTLICHEN ROLLE DES BUNDES DER KOMMUNISTEN JUGOSLAWIENS IN DER NACHKRIEGSZEIT Der Bund der Kommunisten Jugoslawiens hat in dem geschichtlichen Zeitraum der Nachkriegszeit die Rolle der konkreten ideologisch-politischen Führungsmacht in Jugoslawien übernommen. Der revolutionäre Aufschwung der gesamten Gesell­ schaft hängt entscheidend von der revolutionären Fähigkeit des Bundes der Kom­ munisten ab. Immer wenn es ihm nicht gelingt, auf offene Dilemmas des geschicht­ lichen Augenblicks die entsprechende revolutionäre Antwort zu finden, nimmt auch die revolutionäre Aktivität der Massen ab. Der Sozialismus als em komplexer gesellschaftlich-geschichtlicher Prozefl setzt sich auf drei Hauptgebieten durch: durch die Entwicklung der Produktivkräfte und der Kultur, das Durchsetzen soziali­ stischer gesellschaftlich-ökonomischer Verhältnisse und die organisierte Tätigkeit politischer Faktoren des sozialistischen revolutionären Bewußtsems. Jedes einzelne von diesen Gebieten wird aus der Sicht der geschichtlichen Periodisierung be­ handelt. Wenn wir den Verlauf der Revolution von diesen drei Gesichtspunkten aus betrachten, sehen wir, dafi die entscheidenden Zeitabschnitte und Wendepunkte auf den drei Gebieten im hohen Maß übereinstimmen oder dafi sie wenigstens sehr nahe stehen in den folgenden Zeitreihen: 1945-1948, 1948-1953, 19зЗ-1960/62, 1960/62—1965/66, 1965/66—1971, seit dem Jahr 1971. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 209—214 2 0 9 F r a n c e O s t a n e k BELEŽKE O PRVI ŠOLI NA NEKDAJ SLOVENSKEM OZEMLJU V založbi Athesia v Boznu (Bolzano) je izšla leta 1972 knjiga Karla Ram- polda »PUSTERTAL«,1 ki obsega zemljepisni in zgodovinski oris te doline ob rekah: Dravi, Rienzi in Ahri in sicer od avstrijsko-italijanske državne meje pri kraju Winnebach pa do izliva reke Rienze v Eisacko. Opisano ozemlje je bilo priključeno Italiji po prvi svetovni vojni s St. Germainsko mirovno po­ godbo (10. 9. 1919). Pri zgodovinskem opisu omenja avtor vpad Slovanov sredi šestega stoletja v Vzhodne Alpe po odhodu Langobardov in da so pro­ drli do Innichena (str. 16). Takoj zatem so pričeli Bavarci napadati Slovane in da so jih ti celo dvakrat premagali. Slovanska naselitev p a je bila redka in zato so kmalu prevladali v dolini priseljeni Bavarci. Pri navajanju podat­ kov o šolstvu pravi, da je treba kraj Innichen najprej omeniti, ker ima glede pričetka ipouka v Pustriški dolini prvenstvo. Pri tem se sklicuje na podatke v knjigi »DIE HOFMARK INNICHEN«, ki jo je napisal Egon Kühebacher in je izšla za 1200-letnico ustanovitve kraja in samostana leta 1969.2 Kühe­ bacher pravi v svojem delu, da je najbrže z ustanovitvijo benediktinskega samostana pričela delovati tudi šola. Ta podatek me je vzpodbudil, da sem pričel iskati gradivo o pričetku pouka v Innichenu, kajti to bi bila po po­ prej omenjenem podatku prva šola, ustanovljena po naselitvi Slovencev v Vzhodnih Alpah. Med naloge Slovenskega šolskega muzeja, ki je od leta 1960 tudi dokumentacijski center za zgodovino šolstva in pedagogike za slo­ vensko etnično ozemlje, sodi zbiranje in ugotavljanje podatkov o pričetku pouka od najstarejših obdobij tudi za ozemlje, ki so ga nekoč naseljevali naši predniki in se je zaradi priseljevanja, tujega političnega in kulturnega vpliva spremenil tekom stoletij narodnosti sestav prebivalstva. Že pred tem sem našel podatke o naselitvi Slovanov v Vzhodnih Alpah v letnem poročilu gimnazije v Brixnu iz leta 1879.3 V tem poročilu je objavil ravnatelj gimnazije Mitterrutzner4 povzetek predavanja, ki ga je imel Bern- 1 Kari Rampold: PUSTERTAL, Landschaft. Geschichte und Gegenwart an Drau, Rienz und Ahr. Das östliche Südtirol zwischen Sextener Dolomiten und Mühlbacher Klause. Bozen, Verlagsanstalt Athesia, 1972. 448 Str., 12 barvnih in 48 črnobelih prilog. Vsebina knjige obsega opise krajev Pustriške doline od Winnebacha t . j . od državne meje med Italijo in Avstrijo. Kari Rampold ima doktorat iz germanistike in je avtor številnih del o Južni Tirolski. 2 Dr . Egon Kühebacher: Die Hofmark Innichen. Ein Heimatbuch für Einheimische und Gäste. Innichen, Herausgegeben von Festkomitee 1200 j ä h r e Innicheus, 1969, 232 Str., 23 prilog. Knjigo je prejel na proslavi v Innichnu dr. Milko Kos in se nahaja sedaj т knjižnici Inštituta za občo in narodno zgodovino SAZU. Nanjo me je opozoril višji strokovni sodelavec tov. Božo Otorepec in se mu zato zahvaljujem. 3 Neunundzwanzigtes Programm des kaisei. königl. Gymnasium zu Brixen. Ausgegeben a m Ende des Schuljahres 1879, Brixen. Vsebina: Joh. Chrys. Mitterrutzner, Director: Slavisches aus dem öst­ lichen Fusterthale in Tirol. XIV. str. To poročilo ima Slovenski šolski muzej . O tem izvestju so po­ ročale Novice in Učiteljski tovariš, 1. 1880. Slovenski prevod je pripravil Malovrh in j e izšel pr i Krajcu v Novem mestu. En izvod prevoda ima NUK, drugega Studijska knjižnica v Novem mestu. 4 Mitterrutzner j e bil doktor teologije in filozofije ter j e poleg ravnateljevanja poučeval na gimnaziji zgodovino, zemljepis in italijanščino. Rojen je bil 1818 v Tilsu na Tirolskem ter je imel več častnih nazivov in je smatral, da j e prav, če mladina sliši kaj o nekdanjih prebivalcih Slovanih. V izvestju j e poleg izvlečka JUlgovega predavanja še tolmač za krajevna imena. Jülgov govor j e deloma objavljen v reviji »Zeitschrift für die österreichische Gymnasienc 1. 1874 na str. 608—609 v sestavku »Bericht über die Verhandlungen der neunundzwanzigsten Versammlung deutscher Philologen und Schulmänner zu Innsbruck vom 28. September bis 1. October 1874<. 14 Zgodovinski časopii 2 1 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 hard Jiilg5 na zborovanju nemških Biologov v Inssbrucku leta 1874. Ta je pre­ daval o ljudstvih, ki so naseljevala Tirolsko v starem in srednjem veku in omenil med njimi kot zadnje tudi Slovane, ki so prišli v te kraje po odhodu Langobardov. Mitterrutzner je menil, da je to zanimiva in primerna tema za šolsko izvestje in je zato povzetek predavanja objavil. V njegovem povzetku so objavljeni podatki o nekdanji slovanski naselitvi na mnogo večjem ozem­ lju Tirolske kakor je to običajno omenjeno. Nadalje sem črpal gradivo v re­ viji »DER SCHLERN«,4 ki izhaja pri založbi Athesia v Boznu; tam so ob­ javljene razprave, ki omenjajo kraj Innichen. ^ Prva izpričana vest o šolanju naših prednikov je zabeležena v spisu »O spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev« (Conversio Bagoariorum et Caranta- norum),7 k i seže v čas, ko je slovenski knez Borut (leta 744 ali 745)8 s po­ močjo Bavarcev premagal Obre in so Karantanci prišli pod bavarsko nad- oblast. Tam je zabeleženo, da sta se šolala na prošnjo kneza Boruta v samo­ stanu na Chiemskem jezeru sin Gorazd ter nečaik Hotimir, ki ju je moral odstopiti Bavarcem kot talca. Po tem podatku moremo sklepati, da je takrat v tem samostanu delovala šola. V benediktinskih samostanih so imeli po svojem pravilniku povsod tudi šolo in na veliki sinodi v Soissonsu leta 744 je bilo znova potrjeno, da ni samostana brez šole. O organizaciji samostanskih šol v tem obdobju je bilo objavljenega dokaj gradiva. V publikaciji »Karl der Grosse und seine Zeit» so našteti samostani, ki so skrbeli za širjenje krščanstva (str. 47). V poglavju »Samostani — središče kulture in izobraževanja« so med drugim navedeni Innichen, Schiedorf in Kremsmünster. Ti so bili ustanov­ ljeni na bavarski meji. V razpravi o srednjeveški naselitvi pravi Ernest Kle- bel,10 da kaže vrsta teh samostanov mejo slovenske naselitve v osmem sto­ letju. Bavarski vojvoda Tasilo III . je podaril z darilno listino, napisano v Boznu leta 769, zemljišče v Pustriški dolini opatu Attonu. Ta listina je objavljena v »Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku«,11 ki ga je zbral dr. Fran Kos. Ohranjena je v prepisu o freizinški tradicijski knjigi, ki se na­ haja sedaj v Miinchnu. Prepis je nastal po dosedanjih ugotovitvah okoli leta 820. Iz besedila izvemo, da je podaril Tasilo III. kraj »India« in zemljišče od potoka Tessido do slovenske meje, io je do potoka, ki teče z Anraške gore, Attonu opatu benediktinskega samostana sv. Petra v kraju Scharnitz (Scaran- 5 Dr . Bernhard Jiilg je bil univ. prof. jagelonske univerze v Krakovu in po stroki klasični filolog. V svojem predavanju je zelo simpatično omenil Alpske Slovane, ki so po odhodu Langobardov nase­ ljevali od šestega stoletja večji del Tirolske, dasi se sedaj ne čuje nikjer več njihova govorica, so ostale druge sledi. 6 Revija >DER SCHLERN< izhaja v Boznu v založbi Athesia. Nanjo me je opozoril, da jo ima naročeno Inštitut za slovensko narodopisje SAZU, znanstveni svetnik dr. Milko Matičetov, za kar se mu zahvaljujem. Kühebacher je objavil v tej reviji leta 1969 razpravo: Zur Geschichte des Marktes Inni­ chen. Der Schiern, 1. 43, zv. 9—'10, 1969. 405—423 str. V njej razpravlja 0 nastanku trga in omenja Alpske Slovane ter delovanje samostana. V letniku 1970, zv. 9—10, 4Î5—460 str. je objavljena razprava: Zur Geschichte der Stjftschule von Innichen. V prvem poglavju omenja listino, na kateri j e podpisan »magister Herimar« kot priča. Pri obeh razpravah ima obširne bibliografske podatke za snov, ki jo obravnava. 7 Dr . Milko Kos, Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Ljubljana, 1936, D r . Vlado Schmidt citira to vest v svojem delu: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. I. Ljubljana, 1963, na strani 16. 8 D r . Bogo Grafenauer: Država Karantanskih Slovencev. V Koroški zbornik, Ljubljana, 1946, na strani 96. 9 KARL DER GROSSE UND SEINE. ZEIT, Besedilo sta priredila Giancarlo Buzzi in Eva Krieg, nemški prevod je oskrbela Julia Schlechta. It. izdaja Arnoldo Mondadori, Verona. Nemški prevod: Emil Vollmer Verlag, Wiesbaden, 1968, 76 str. in öbilo barvnih ilustracij iz rokopisov in knjig. 1 0 Ernst Klebel: Die mittelalterliche deutsche Siedlung im deutsch-magyarischen und deutsch- slowenischen Grenzraum. Objavljeno v Die Südostdeutsche Volksgrenze. Berlin, Volk in Reich Verlag, 1934. Na strani 40 našteva samostane na jugu Bavarske, ki so bili istočasno meja naselitve.v osmem stoletju. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI «977 2 1 1 tia-Tschernitz-Črniče), da bi tam sezidal samostan in da bi se neverni Slo­ venci pripeljali na pot resnice. Po navedbah v listini so bili naseljeni Slo­ venci v Pustriški dolini v njenem vzhodnem delu ob reki Dravi od Lienza do Innichena (India). Tačas pa je bil po besedilu v listini spodnji del Pustriške doline ob reiki Rienz, ki izvira na Toblaškem polju, nenaseljen, najbrže za­ radi bojev, ki so bili pred tem med Karantanci in Bavarci ob prehodu iz 6. v 7. stoletje. V listini ni omenjena samostanska šola, ki naj bi bila ustanovlje­ na istočasno s samostanom. Kiihbacher pa meni, da je po takratnih pravilih benediktincev bila odprta tudi šola, dasi ni izpričana v doslej znanem gra­ divu. Ta njegova domneva se opira na podatek v darilni listini iz leta 828, s katero je v kraju Wipitina (Sterzing) naseljeni Quartinus podaril samo­ stanu v Inticha (Innichen) vinograde. Na tej listini je med pričami podpisan menih samostana Inticha »magister Herimar«. Listina je bila napisana 17. januarja 828.12 Odprto pa je vprašanje, ali je magister Herimar poučeval v samostanski šoli v Innichenu ali v kraju Säben, kjer je bil takrat sedež ško­ fije. Znani avstrijski zgodovinar in arhivar Leon Santifaller1 3 je mnenja, da je dvomljivo, da bi že leta 828 bila v Innichenu šola. Pri tem ima v mislih tako organizacijo šole, kakor so nastale po sinodi v Aachenu (789). Po pravilih te sinode je za vodstvo šol bil predviden »sholastik«, ki je tudi sam poučeval. Za duhovniški naraščaj so imeli notranjo šolo in gojenci so se imenovali »pueri oblati«. Zunanja šola je pripravljala učence za posvetne poklice, sprejemali so sinove plemičev in svobodnjakov. Ti so se imenovali nutriti. Da so te šole sprejemale učence Karantancev — Slovencev, je znan doslej en dokaz, objavljen v drugi knjigi Frana Kosa.12 Po tej listini je plemeniti Ragici (str. 400) okoli leta 1000 podaril briksenski cerkvi dve islovenski kmetiji blizu gradu Kamen v Podjuni. To darilo je poklonil zato, da bi njegov sin, ki se vzgaja za duhovnika in njegov služabnik prejemala hrano skozi šest let. Takrat je bil škof v Briksnu Albuin, ki je prenesel sedež škofije iz Säbna v Briksen. Po tej listini lahko sklepamo, da so v samostanske šole v samostanih, ki so bili na­ šteti že poprej in so jih ustanovili na meji ozemlja, naseljenega s Sloveni, sprejemali tudi sinove Karantancev ter jih vzgajali za mašnike ali za po­ svetne poklice. V vsem objavljenem gradivu o prvih šolah na Tirolskem pa avtorji razprav nikjer ne omenjajo, da so te šole obiskovali tudi sinovi naših prednikov, naseljenih na tem ozemlju in da so zapustili mnogo sledov o svo­ jem bivanju od šestega do dvanajstega stoletja. To pač zato, ker je bila v času, ko so izšle te razprave, tendenca zabrisati vse, kar bi kazalo, da je bil del prebivalcev slovenskega porekla in da so se Sloveni priselili na to ozem­ lje pred Bavarci.14 11 D r . Fran Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Ljubljana, 1902. Prva knjiga. Na strani 274 in 275 pod št. 23 a ima izvleček listine bavarskega vojvode Tasila, s katero je ta podaril zemljišče opatu Attonu leta 769. Kos ne omenja šole, pač pa pove, kako je kra j India spreminjal ime tekom časa. To listino podrobno citira Kühlbacher v svojem delu na str. 46—53. 1 2 D r . Fran Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Druga knjiga (1. 801—1000), Ljubljana, 1906. 514 + LXXXIV strani. Na strani 409 pod št. 536 ima prevod listine, s katero je Ragici za večne čase podaril bixenski cerkvi in njenemu škofu Albuinu in odvetniku Izaku dve slovenski kmetiji. Datum manjka, najbrž j e bila napisana okoli 1000. 13 Leo Santifaller: Das Brixner Domkapitel in seiner persönlichen Zusammensetzung im Mittel­ alter. I. Allgemeiner Teil. Innsbruck, 1924. Schiern Schrifetn 7. Na strani 102 poroča o Aachenski si­ nodi (789) in njenih sklepih o šolah. Prva sled za stolno šolo je v listini iz let 985 do 1005, ko omenja plemiča Ragicija, kakor ga že omenja Fran Kos. Magistra Herimaria pa omenja na strani 111, ko je v letu 828 podpisan kot priča. S tem v zvezi opozarja na delo Th. Bitterauf: Die Traditionen des Hochstiftes Freising. München, 1905—1909, I. del. 14 Andreas Stoll: Geschichte der Lehrerbildung in Tirol. Konrad Fischnaler: Die ersten Schulen in Tirol. Tiroler Schulfreund. 1. Jg. 1880. Str. 3. Karl Wolfsgruber: Das Collegiatstift Innichen und dessen Beziehungen zu Freising, to predavanje je imel na proslavi 1200-letnice kraja leta 1969, 18. 9. 212 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1,977 Vse do leta 1141 ni za obstoj šole v Iimichenu točnih dokazov v listinskem gradivu. Za obstoj samostanske šole benediktincev v dvanajstem stoletju tudi ni več dokazil in najkasneje leta 1140 je freisinški škof Oton, kamor je spadal samostan in kraj Innichen, obnovil ali pa ustanovil kolegiatni kapi- telj, ki je vzdrževal svojo šolo. Po tem letu (1141) je tamkajšnja šola večkrat omenjena in znani so tudi nekateri učitelji. To pa je že v dobi, ko je napre­ dovala germanizacija v Pustriški dolini. Po vseh teh navedbah lahko ugo­ tovimo, da je prvi izpričani učitelj na Tirolskem Herimar in šola v Inni- chenu med najstarejšimi. Vsi raziskovalci tirolske zgodovine sodijo, da prvi začetki šolstva sežejo v karolinško obdobje. V tem času so v kneževini slovenskih Karantancev še ohranili svojo na­ rodno pravo, to že zato, ker so se pdkristjanili v manj dramatičnih okoli­ ščinah kakor polabski Slovani. Karantanija je kot Sclaunnia prikazana tudi na alegorični poklonitvi narodov cesarju Otonu III. poleg Rima, Galije in Germanije v podobi ženske." Ta Sclauinia predstavlja Karantanijo in ne Polabske dežele kakor meni Kurt Pfister.14 Iz gimnazijskega poročila iz leta 1879 izvemo, da je na gori Pfeffersberg blizu Säbna pri razvalini gradu Voitsburg še ohranjena starodavna cerkvica sv. Cirila, ki ga Bavarci niso nikdar častili. Ta cerkvica, o kateri poroča tudi Bidermann,1 7 še vedno stoji in sem jo videl v juniju 1976. Za podatke o cerkvici sem pismeno prosil dr. Karla Wolfsgruberja v Brixnu, ki je vodja zavoda za zaščito spomenikov za Južno Tirolsko, toda odgovora doslej še nisem prejel.24 O sledovih nekdanjih slovanskih naseljencev na Tirolskem je že prof. Jülg omenil, da so sledi o njihovi naselitvi v Wipptalski, Zillertalski dolini ter ob reki Inn do kraja Telfs in Imst. Nadalje sodi Bidermann,1 7 da je Tasilo III. podaril ozemlje v Pustriški dolini menihom samostana v kraju Scharnitz, ki se nahaja blizu Mittenwalda ob tirolsko-bavarski meji zahodno od Zirla, zato ker so ti menihi najbrže razumeli slovensko govorico, ker so v njihovi bližini takrat prebivali Sloveni. Menil je, da bodo zaradi tega uspešneje opravili svo­ jo misijonsko nalogo. Atton, prvi opat v Innichenu, je postal kasneje freisin­ ški škof (783—810) in freisinška škofija je prišla prva s svojim krščansko misijonskim delom v dotiko s slovenskim prebivalstvom.18 V Innichenu je ži­ vel v letih 1053 do 1078 menih Batho, ki je deloval kot misijonar med Ka- rantanci in je omenjen v Arenbeckovi kroniki (Chronik der Bajowarien) kot apostol Karantancev.1 9 Po tem bi sodili, da so do takrat bili tam še mnogi Karantanci slovenskega rodu. Iz že doslej zbrane dokumentacije o pričetku pouka na nekdaj sloven­ skem ozemlju imamo izpričano šolo v Kopru 1186. leta, na Koroškem pa so 1 5 Dr . Josip Mal: Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država. Objavljeno v_: SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede. Razprave 2, Ljubljana 1953, str. 105—137. O miniaturi poroča na strani 108. Kopija je objavljena: J. Mal: Kontinuiteta slovenske karantanske kneževine, Celje, 1949. " Kurt Pfister: Die Welt des Mittelalters, Wien, 1952 .Na strani 420—42.1 v poglavju »Die Buch­ malerei der Reichenau und das Weltreich der Ottonen« je opisana alegorija poklonitve brez kopije- Pfister meni, da podoba Sclavinie predstavlja Polabske dežele, ki so prav v poletju 997 bile podjar­ mljene. Kopija miniature j e bila objavljena v Dr . Otto Henne am Rhyn: Kulturgeschichte des deut­ schen Volkes, zv. I. na strani 164. Original miniature hrani Dvorna in državna knjižnica v Münchnu- 17 D r . H. J. Bidermann: Slaven-Reste in Tirol. Slavische Blatter, I. Str. 12—16; 78—83. Ponatis v Dorflinde, Bruneck, 1886. Delo citira Mitterrutzner v gimnazijskem izvestju na strani IX. 15 Dr . Rajko Nahtigal: Važnost latinskega dela brižinskega kodeksa in njegovih pripiskov za vprašanje o postanku in domovini slovenskih odlomkov. (Objavljeno v Časopis za slovenski jezik, knji­ ževnost in zgodovino. I. letnik, Ljubljana, 1918, str. 1—63.) Tam pravi na strani 50: >S slovensko zemljo j e brižinska cerkev prvič prišla v dotiko z ustanovitvijo innichenskega samostana v Pusterski dolini . . .< zatem pravi malo kasneje »Tako je brižinska cerkev bila iz prvih, ki j e prišla s svojim krščansko-misijonskim delom v dotiko s slovenskim ljudstvom.« 19 KUhebacher: Die Hofmark Innichen, stran 163; Nahtigal, v op. 18 cit. razpravi, stran 49. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1.977 2 1 3 ugotovljene šole20 v Šentvidu (1220), Velikovcu (1231) in Krki (1189), tem slede šole v Mariboru, Škof ji Loki in Ljubljani. V Pustriški dolini je ugotov­ ljena šola v Brunecku šele 1396, v Toblachu 1431, v Windisch Matrei (sedaj Matrei in Ost Tirol) 1290.21 V okolici tega kraja so v dolinah Kaiser, Deffe- reger, Virgen in Isel še sedaj močni sledovi o nekdanjih slovenskih naselni- kih. Kühebacher piše tudi o njih in pravi,2 2 da so v Dravski dolini proti Lienzu ohranjena krajevna in ledinska imena ter kozolci, ki so značilni za slovenske kraje, nadalje oblike hiš in nekatere šege, ki spominjajo na nekdanje tu bi­ vajoče Wende. Kljub vsemu temu pa trdi, da s tem ne misli, da so današnji prebivalci te doline potomci Wendov, temveč Bavarcev, ki so se kmalu po prihodu Slovanov pričeli priseljevati. Menihi samostana v Innichenu niso po njegovem smatrali za glavno svojo vlogo pökristjanjenja Slovanov, poudarje­ nega v darilni listini, temveč organizacijo bavarske naselitve v Zgornji Pu­ striški dolini. Samostan naj bi bil trdnjava proti alpskim Slovanom23 To mne­ nje je v razpravi, objavljeni leta 1970, spremenil in pravi, da so menihi imeli nalogo vzgajati duhovnike in da je bil pouk v tej šoli prirejen le za praktič­ no opravljanje mašniških opravil ter da so bili uspehi šole skromni. Na temelju vseh teh podatkov lahko zaključimo, da je šola v Innichenu med najstarejšimi na nekdaj s Slovenci naseljenem ozemlju, čeprav bi pričela s poukom šele v letu 1140. O delovanju samostanskih šol na tem ozemlju je z vidika slovenskega zgodovinopisja zelo malo znanega in bilo bi treba ugo­ toviti vlogo teh šol pri germanizaciji ozemlja. 2 0 Arhiv Slovenskega šolskega muzeja (kartoteka šolskih kronik) in Dr . Vlado Schmidt: Zgodovina sostva in pedagogike na Slovenskem zv. I, str. 17 in 22. . 2 1 K delom, ki obravnavajo slovensko naselitev n a Tirolskem, je šteti tudi knjigo, ki jo je na­ pisal Meinrad Pizzinini: Osttirol, eine Bezirkskunde. Tyrolia Verlag, Innsbruck, Wien, München 1970. Obsega 160 strani in ima 8 barvnih ter 16 črnobeljh reprodukci j . V njej omenja poraz Bavarcev, ki jih Je vodil proti Slovenom vojvoda Garibald okoli leta W0, pr i sedanjem kraju Lienz, kjer j e nekdaj bil Aguntum. Tudi ta pisatelj govori o sledovih nekdanje slovanske naselitve v lienški okolici (krajevna in ledinska imena}. Omenja tudi darilno listino Tasila Ш . (str. 18) ter misionsko delovanje oglejskega patriarhata ter salzburških škofov. Na straneh 190—110, kjer opisuje gospodarski razvoj Vzhodne Tirolske, pravi, da so zaradi naseljevanja Bavarcev bili Slovani vedno bolj odrivani in slovanski jezik kot občevalni jezik na tem področju zamrl v splošnem v 14. stoletju. V dolinah Deferegen, Virgen, Isel in Kals pa so na obrtniških izveskih mnoga slovanska imena kot Blaznik, Tratnik, itd. 2 2 V op. 2 cit. delo str. 136—138. 2 3 Kühebacher: Zur Geschichte des Marktes Innichen. Schiern, 1969, stran 406. V odstavku z g o d o ­ vina trga Innichen do 13. stoletjac. 2 4 V februarju 1977 mi je poslal dokumentacijo o cerkvici in dve fotografiji dr. Karel Gruber iz Brixna. 214 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Z u s a m m e n f a s s u n g NOTIZ ÜBER DIE ERSTE SCHULE IN DEM EINST SLOWENISCHEN GEBIET Die im Jahr 1972 erschienene Publikation von Karel Rampold »Pustertal« hat den Verfasser dazu bewogen, das Material über die Schule in Iryiichen zu sammeln, die in dem 769 mit einer Schenkungsurkunde des bayerischen Herzogs Tassilo III gegründeten Benediktinerkloster eröffnet wurde. Mit der Klostergründung hat der Herzog die Christianisierung der im Pustertal ansässigen Slawen fördern wollen. Beim Sammeln schriftlicher Unterlagen hat der Verfasser festgestellt daß aulier Kühbacher, der zur Zwölfhundertjahresfeier der Stadt Innichen die Monographie »Die Hofmark Innichen« heraugegeben hat, noch andere Autoren über diese Schule berichtet haben, doch hat keiner außer Kühbacher die damals dort lebenden Alpen­ slawen erwähnt. Es wäre jedoch wichtig für uns, festzustellen, wann der Unterricht für unsere Vorfahren begonnen hat und wie solche Schulen ihre Entwicklung be- einflufit haben. Das Erzbistum Salzburg hat sich bekanntlich neben seiner Missions­ arbeit auch um die Germanisierung bemüht; die Folgen dieser Tätigkeit sind noch heute an den nationalen Grenzen abzulesen. Mit diesen Aufzeichnungen hat der Verfasser nur das Interesse für das Studium der Geschichte der damals wirkenden Klöster erwecken wollen, die in unserer Geschichtsschreibung immer nur erwähnt werden. ZGODOVINSKI CASAPIS XXXI 1977, s. 215—216 215 INSTITUCIJE DELOVANJE SREDIŠČA ZA ZGODOVINSKA RAZISKOVANJA V ROVINJU (CENTRO DI RICERCHE STORICHE — ROVIGNO) Ze v letih 1968 in 1969 so v okviru Italijanske Unije za Istro in Reko razmišljali o ustanovitvi centra za zgodovinska raziskovanja. Ta misel se je uresničila januarja leta 1970, ko je začelo središče delovati. Aktivnost središča je vsestranska in zelo plodna, saj so v zadnjih letih izdali mnoga dela, ki so zelo pomembna za razčišče­ vanje različnih stališč do posameznih zgodovinskih problemov. Središče v Rovinju se je pri svojem delu zavzelo za odkrito in objektivno proučevanje raznih znan­ stvenih področij, ,pri tem pa ni zanemarilo nobene smeri kulturnega in vsakdanjega življenja istrskega prebivalstva. Središče se zaveda svoje vloge in delikatnosti obravnave posameznih vprašanj. Zavzema se za družbeno angažirano smer prouče­ vanja ter za čim uspešnejši znanstveni in strokovni prispevek na področju zgodo­ vinopisja Istre, ki pa ne more biti odtrgano od splošnih tokov zgodovinskega pro­ učevanja v SR Hrvatski. Lahko podčrtamo dejstvo, da institucija izpolnjuje prazni­ no, ki je prišla do izraza v okviru kulturno-zgodovinskih interesov italijanske na­ cionalne manjšine v Jugoslaviji. Leta 1970 je ibila v okviru središča za zgodovinska raziskovanja ustanovljena sekcija za istrsko folkloro romansko-lingvističnega področja. Ta sekcija je zelo aktivna; delo sekcije je razvidno iz tehtnih prispevkov, ki so bili objavljeni doslej v šestih zvezkih revijalne publikacije ATTI. Sekcija je zbrala bogat fotografski in ksenografski material, pomemben za raziskavo etnografije na področju Rovinja, Bala, Vodnjana in Galižane. V prvem zvezku ATTI (1970), ki je bil uradno pred­ stavljen na sestanku v Vodnjanu, je med drugim objavljen tudi statut Vodnjana iz leta 1492. Ob tej priložnosti je bila tudi pripravljena etnografska razstava Vod- njanščine. Leta 1971 je središče vključilo v svoj program tudi akcijo za odkrivanje spo­ minskih plošč pomembnim osebnostim istrskega antifašizma. V Rovinju je bila odkrita spominska plošča Pietru Ivi, v Bujah pa Francescu Papu ob 50-letnici njune smrti. Isto leto je središče sodelovalo kot soorganizator na simpoziju ob 50-letnici Labinske republike skupaj s Severnojadranskim istitutom JAZU na Reki in s Cen­ trom za historiju radničkog pokreta i NOR-a Istre, Hrvatskog primorja i Gorskog Kotara z Reke. V zvezi s tem je središče izdalo dve novi publikaciji: MONOGRA­ FIE I (Mancano all'appello) in QUADERNI I, ki sta bili posvečeni 50-letnici La­ binske republike in ustanovitvi KP Reke. V publikacijah so objavljeni zanimivi dokumenti in spomini udeležencev. Središče je že v začetku svojega delovanja navezalo stike z mnogimi drugimi zgodovinskimi in kulturnimi institucijami: Historijskim arhivom v Pazinu, Etno­ grafskim muzejem v Pazinu, Muzejima narodne revolucije Reke in Pule, institutom »A. Gramsci« v Rimu, Institutom za zgodovino Univerze v Benetkah in v Trstu, so­ rodnimi institucijami na Reki, v Ljubljani in Beogradu. Leta 1972 so izšli ATTI II ob 200-letnici znanega glasbenika Giuseppe Tartinija. MONOGRAFIE II (Quelli della montagna) so posvečene razvoju tržaškega udar­ nega bataljona, medtem ko QUADERNI II s prilogo prinašajo obilico .gradiva in pri­ spevkov o zgodovini delavskega in osvobodilnega gibanja v Istri in o zgodovini Ita­ lijanske Unije za Istro in Reko. DOCUMENTI I prinašajo material XIV. redne skup­ ščine Italijanske Unije. Leta 197:2 je središče za zgodovinska raziskovanja dobilo svoj stalen sedež v Rovinju. V okviru središča deluje tudi knjižnica, katere naloga je zbirati knjižni fond, vezan na problematiko italijanske manjšine in zgodovino Istre. Knjige pridobiva z nakupi, deloma z darili italijanskih rojakov, deloma z zamenjavo publikacij z institucijami na področju Jugoslavije in zamejstva. Središče skrbi tudi za vzgojo 216 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 lastnega znanstvenega kadra, ter je poslalo svoje štipendiste na študij zgodovine na filozofskih fakultetah v Zadru in Ljubljani. Leta 1973 je središče izdalo ATTI III, ki vsebujejo med ostalim tudi razpravo Miroslava Bertoše o Balah pod beneško oblastjo. MONOGRAFIE III so posvečene 82-letnici znanega revolucionarja Andrea Benussija. V DOCUMENTI III pa je ob­ javljen faksimile partizanskega lista »Il nostro .giornale«, ki je izhajal v italijan­ ščini. Publikacija je izšla ob 30-letnici izdajanja časopisa. Središče večkrat organizira razna predavanja. Leta 1973 je imel prof. Giulio Cervani v Puli predavanje, ki ga je organiziralo središče v sodelovanju s podruž­ nico Povijesnog društva Hrvatske za Istro, -1904 je imel Janko Pleterski. Razpravljal je o vseh treh takratnih smereh slovenskega političnega gibanja (delavskem, klerikalnem in liberalnem). Poleg tega se je ustav­ ljal ob vprašanju ustanovitve Jugoslovanske socialno demokratske stranke, pa tudi nacionalizmu nemških krščanskih socialcev. v Na ta referat so se prvi dan navezali pregledi za posamezne slovenske dežele. Vasilij Melik je razpravljal o delovanju Slovencev v državnem zboru,^ Avguštin Malle o slovenski politiki ,na Koroškem v obravnavanem obdobju; tu bi se posebej podčrtali vrsto vzporednic takratnega dogajanja z zdajšnjim dogajanjem na avstrij­ skem Koroškem, Branko Marušič je govoril o zadevni problematiki na Goriškem, pri čemer se je dotikal tudi sočasnega razvoja pri tamkajšnjih Italijanih m l j ^ za c a s ^ о s r e d e d * r £ desetih let preteklega stoletja na voljo znano.delo Ivana J " J ^ | j a . c ^ ° b_ in razhajanja » * M h » n d g ^ S ' e r i f f i d i a ' Ä b n e î o d S S o razvoju ferata, ki sta se dotikala NOB, sta po еш strani u a i d " strani pa moč partizan- da mesto zgodovine v.srednji soli se vedno ™ d°koncno s j ^ se J £ e ™ ° l o y £ m s k i dokončnem formuliranju и™"jene sole V ekakor pa je potrepn ^ W e m a t i k o , S f n ^ S ™ Ä e Ä ° Ä Ä m ^ Ä g a dne. lako sta pre- baranaZriferatea kazala v preteklost hkratna tud̂ Q̂ sedanjost ^ & ^ na s l P o 0 ve k nXXrSkrk a j e J r U so* o l i o & £ t t Ziljske doline. ВД Gure ter Krnski grad. T o n e Z o r n V. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O POUKU ZGODOVINE V počastitev 35-letnice oborožene vstaje jugoslovanskih narodov je bil v času od 2.-4. septembra 1976 v Kranju V. jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine. Osrednja tema obravnave je bila NOB in ljudska revolucija v osnovnih m srednjih Organizator tega edinstvenega tovrstnega znanstvenega simpozija sta bila Zgo­ dovinsko društvo Slovenije in Zavod SR Slovenije za šolstvo Simpozij, kateremu ie prisostvovalo 356 strokovnjakov in metodikov iz vseh republik m pokrajin m na katerem je bilo prebranih 17 znanstvenih referatov, pomeni osrednje jugoslovansko srečanje zgodovinarjev - metodikov ter predstavlja pravo prelomnico v prouče­ vanju tako pomembnih in aktualnih tem s področja nase najnovejše zgodovine. Glavni namen simpozija je bil, da se učitelji seznanijo z novimi znanstvenimi spoznanji o NOB in ljudski revoluciji, ,s pedagoškimi in didaktičnimi metodami m da se še bolj marksistično in idejno usposobijo za proučevanje in prenašanje tako pomembne tematike v šole. v < - . _ • ! ; „ Uvodni referat je imel naš univerzitetni profesor dr. Metod Mikuz. Govoril je o razvoju NOB in ljudske revolucije v SR Sloveniji. Ugledni m priznani• strokov­ njak za proučevanje NOB je v sintetični obliki prikazal razvoj NOB na slovenskih tleh. Referentu je uspelo kljub obširni tematiki v kratkem času v strnjeni obliki prikazati naše najslavnejše razdobje v zgodovini slovenskega naroda ter kompleks­ no zajeti številne novejše izsledke, ki jih je ugotovil pr i znanstveno-raziskovalnem delu in ki so plod večletnih strokovnih raziskav in prizadevanj. 220 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 i„ ~ ki ° n J e î 1 C J e v P " s P e v k u Sintetična zgodovinska dela v NOB in revoluciji m problemi vnašanja novih znanstvenih rezultatov v pouk zgodovine. Avtor se je v 5 Z 5 , T . 1 ff F o b l e m a . o učbenikih za pouk zgodovine ljudske revolucije in dokazoval da ti obravnavajo v glavnem le vojaško zgodovino, da pa je dan pre­ malo poudarek političnim m ekonomskim faktorjem, ki so nedvomno odigrali po- * Ä ° N n « S 0 V ^ 0 d 0 V l m NOB Zavzemal se j e / d a je treba čimprej dobiti mono­ grafije INOtì za posamezne republike, nato pa izdelati sintetiziran prikaz NOB na- rodov Jugoslavije. м 0 ™^ Г "- Р е * е Г л К * С а л Г лт П ^! J e r a z P , r a v l J a l o Novih monografijah, kot ključnih pro­ blemih iz zgodovine NOB in revolucije in o možnosti koriščenja njihovih rezulta­ tov pri pouku zgodovine. Referent je v razpravi nanizal vrsto monografij ki ob­ ravnavajo probleme NOB m ljudske revolucije. Še posebej je poudaril, da je histo­ riografija močno mapredovala v zadnjih 15 letih, ker so se pojavili mladi kadri in bolj so postali dostopni arhivi. v n n P ? l k o v n i k Franjo Krajne je v referatu Izkušnje partizanskega bojevanja v NOB m revoluciji ter splošna ljudska obramba danes, razpravljal o tej zanimivi temi. Avtor je v izvajanjih prikazal številne primere iz naše ljudske revolucije, ki so našle svoj odraz v drugih osvobodilnih gibanjih po svetu. Še posebej je izpo­ stavil vlogo Komunistične partije Jugoslavije, ki je kot idejni nosilec predstavljala gonilno silo. V drugem delu referata je govoril o splošni ljudski obrambi in druž­ beni samozaščiti. Peter Strčič je imel prispevek o Objavljenih zgodovinskih virih in njihovi vlogi v pouku zgodovine. Referent je v sintetizirani obliki prikazal številne objav­ ljene zgodovinske vire ter njih metodično uporabo pri delu z učenci JJr. / d r a v k o Antonie je govoril o Problemih interpretacije vsebin iz NOB in revolucije v učbenikih. Avtor se je dotaknil vprašanja učbenikov ter dokazoval da so le ti tehnično bolje opremljeni in da ustrezajo idejnim konceptom, vendar pa so nekatera poglavja iz NOB premalo kompleksno in vzročno obdelana Nagibal se je k temu, da bi avtorji učbenikov morali imeti večjo medsebojno povezavo in k Si-i °i £-° , . \ a t } l d e J n i koncept za pisanje zgodovinskih učbenikov. L»r. JMikoIa Zivkovic je prebral referat o Uporniškem gibanju Jugoslovanov v koncentracijskih taboriščih v času druge svetovne vojne. Referent je na številnih primerih prikazal kako so Jugoslovani v koncentracijskih taboriščih v največji tajnosti organizirale upore, imeli ponekod ustanovljene celo partijske organizacije organizirali pobege iz taborišč in podobno. D ï ; Mile Todorovski je govoril o Etničnih vrednotah NOB in revolucije Avtor je na številnih primerih prikazal etnične vrednote, ki so nastajale v NOB in kako je le-te treba prenašati na mlade rodove, da dosežemo čim večjo učinkovitost pri vzgoji patriotizma in negovanju brastva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Se več o Pomenu bratstva in enotnosti narodov in narodnosti v SFRJ v času zgodovine NOB in revolucije je igovoril Novica Lekić. Mag. Miomir Dašić je imel referat Interpretacija o pouku zgodovine kulturno- prosvetne dejavnosti v NOB in revoluciji. Avtor je v referatu iznesel misel, da bi b l l ° k ° n s t n o v n a š l n u č l , e n i ] i i h govoriti tudi več o kulturno-prosvetni dejavnosti v NOB, razen omenjenega je govoril o ustanovitvi partizanskih šol, tiskanju publi­ kacij, jugoslovanskem partizanskem gledališču, o likovnih ustvaritvah ipd. Mag. Milo Strugar pa se je dotaknil vprašanja, kako prikazati in interpretirati v pouku zgodovine delež jugoslovanskih narodov in narodnosti v borbi proti fašizmu in delež Komunistične partije Jugoslavije, teoriji in praksi socialistične revolucije. Avtor je v sintetizirani obliki prikazal nastanek in razvoj Komunistične partije Jugoslavije ter njeno vodilno vlogo v ljudski revoluciji in povojni obnovi. Blago Draskovic in Franjo Milosevic sta prispevala z referatom Odnos vojne in politične zgodovine pri pouku zgodovine NOB in revolucije. Avtorja sta se za­ vzemala, da je treba v učbenikih prikazati pravilno razmerje vojaške in politične zgodovine NOB. Vsekakor bi bilo koristno bolj obdelati nacionalno vprašanje, or­ ganizacijo oblasti, prikazati vlogo kmečkega prebivalstva ter druge ekonomske in družbene probleme. Odločno pa sta poudarila, da je treba čimprej izdelati gradivo, ki bo kompleksno prikazalo NOB v Jugoslaviji. Naum Dimoski je imel referat Možnosti koriščenja tekstov iz književnosti pri pouku zgodovine NOB in revolucije. Avtor je na številnih konkretnih prime­ rih prikazal, kako je treba za boljše razumevanje zgodovine NOB koristiti tudi ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1'977 221 tekste iz knjižnih del, saj to lahko v veliki meri pripomore k poglobljenem poj­ movanju zgodovine kot celote. Dragica Brjović in Milutin Perović sta prispevala s prispevkom Ilustrativni material o NOB in revoluciji in možnosti njegovega koriščenja pri pouku zgodo­ vine. Avtorja sta na praktičnih primerih prikazala, kako je mogoče koristiti pri pouku zgodovine razno ilustrativno gradivo, ki ima lahko velik pomen za boljšo predstavo in lažje razumevanje zgodovinskih dejstev. Tomaž Weber je tokrat prsipeval referat Značaj lokalne zgodovine NOB za umevanje pouka zgodovine NOB in revolucije. Avtor je na praktičnih primerih dokazal, da ima proučevanje krajevne zgodovine velik vpliv na učence in da lahko na podlagi krajevnega proučevanja zgodovine razvijemo pri učencu dispozicijo za poznejše zgodovinske raziskovalne lastnosti ter da proučevanje krajevne zgodovine nedvomno odigrava pomembno vlogo pri vrednotenju preteklih dejstev in umeva- nju sedanjega razvoja samoupravne socialistične družbe. Petar Pekarić je imel referat Kako pri pouku zgodovine posebej poudariti vo­ dilne ideje o NOB in revoluciji narodov in narodnosti Jugoslavije. Zadnji referent posveta je bil dr. Djerda Gal, ki je govoril o Vlogi muzejev NOB in revolucije pri pouku zgodovine. Avtor je prikazal pomembno vlogo, ki jo odigrajo muzeji pri dopolnilnem pouku in pri oblikovanju mlade osebnosti. Pred­ vsem je poudaril vlogo učitelja, pri tej odgovorni nalogi. Simpozij je v celoti uspel. Referati so bili tehtni in skrbno pripravljeni. Škoda je le, da je zmanjkalo časa za širšo razpravo. Pedagogi so izmenjali bogate znan­ stvene izsledke, ki jih bodo lahko s pridom prenašali na mlajše rodove. Udeleženci so si lahko po izbiri izbrali strokovne ekskurzije, in to v Cerkno, Dražgoše in Begunje. Tako so si na kraju samem lahko ogledali nekatere sloven­ ske zgodovinske pomnike iz NOB. V času simpozija je bila tudi odprta dragocena razstava Stavka tekstilnih de­ lavcev leta 1936 v Sloveniji, ki jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja. S simpozija so udeleženci poslali tudi protestno resolucijo avstrijskemu kon­ zulu v Jugoslaviji, v kateri so ostro protestirali, da avstrijska vlada ne izpolnjuje obveznosti, ki jih ima republika Avstrija do slovenske in hrvaške manjšine na svojem ozemlju. Višek kršitve državne pogodbe predstavljata letos sprejeta za­ kona o narodnostnih skupinah in ljudskih štetjih. Poudarili so, da zakona pred­ stavljata najtežji udarec našima narodnostnima skupinama na Koroškem in Gra- diščanskem v povojnem obdobju ter da to predstavlja nov korak k likvidaciji naših manjšin na Koroškem. Ob koncu so sklenili, da bo prihodnji simpozij v sklopu zborovanja jugoslo­ vanskih zgodovinarjev, predvidoma prihodnje leto v Novem Sadu. D r a g o N o v a k ZNANSTVENO ZBOROVANJE »MATIJ IVANIĆ I NJEGOVO DOBA« (Hvar od 10. do 13. februarja 1976) Znanstveno zborovanje o uporu Matij Ivanića so organizirali na Hvaru v zvezi s proslavo 460-letnice upora Institut za hrvatsku povijest, Historijski zavod JAZU Zagreb, Skupština općine Hvar, Sveučilište u Splitu, Društvo za proučavanje i una­ pređenje pomorstva Jugoslavije in Savez povijesnih društava Hrvatske. Na zbo­ rovanju je aktivno sodelovalo okrog 40 referentov iz raznih znanstvenih in uni­ verzitetnih centrov Jugoslavije in inozemstva. Prevladovali so hrvaški zgodovinarji. Čeprav je bila osrednja tematika posvečena uporu Matij Ivanića (1510—1514), so prireditelji uvrstili v program tudi teme, ki so obravnavale gospodarska, družbena in politična vprašanja na širšem prostoru jadranske obale v obdobju upora. Proble­ matiko, ki so jo referenti obdelali v svojih referatih, lahko razvrstimo v več sku­ pin. Brez dvoma so največ pozornosti pritegnili tisti referenti, ki so obravnavali pučki upor Matij Ivanića, ker so prišla tako v referatih, kot v diskusiji do izraza različna stališča do posameznih vprašanj in do različne interpretacije virov. Po pozdravnih govorih je prvi povzel besedo starosta hrvaških zgodovinarjev akademik Grga Novak (Zagreb), ki je prvi pri nas začel proučevati upor Matij 222 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Ivanića in objavljati vire. V referatu je opozoril na Matijo Lukanovića in Tomo Bevilaqua poudarjajoč, da sta bila prva voditelja in začetnika pučkega upora na Hvaru s pripombo, da ju iznanost še ni postavila na pravo mesto. Toma je bil obrt­ nik, sodeloval je pri gradnji ladij. Postal je vodja naroda, njegov nerazdruzljivi prijatelj pa je bil Matij Ivanić. . Bibliografski pregled izdaj gradiva za upor, kot tudi avtorjev, ki so se ukvar­ jali s proučevanjem upora je podal Stjepan Antoljak (Zadar). Opozoril je tudi _ na nekatere probleme, ki jih zgodovinska znanost ni uspela pojasniti. Jakov btipisic (Zagreb) je navedel neke nove dokumente o uporu, ki so sicer manj pomembni, iz­ popolnjujejo pa znano sliko. Omenil je, da se Marino Samido slicuje na -službeno ko­ respondenco providurjev, da pa je nastala velika škoda, ko je požar leta 1871 uničil dokumente livarskega arhiva. , „ , ... • -i Osrednji referat je imel Andro Gabelić (Hvar), ki je skušal najti pojasnilo za pučki upor v družbenoekonomski in družbenopolitični sferi življenja hvarske ko­ mune. Dogodke v hvarski komuni od 1510 do 1514 definira Gabelle kot pucki upor. ki je prerasel v meščansko vojno s poudarjenimi elementi socialno antifevdalne revolucije. Programska izhodišča upornih pučanov so po Gabeliću zajeta v dveh os­ novnih načelih: i. v zahtevi, da pučani skupaj s plemiči sodelujejo v delu Velikega sveta in 2. da naj bodo plemiči podvrženi istim obvezam kot pučani. Precej zanimivih in koristnih podatkov, ki so predstavljali dopolnilo h Ga- belićevem referatu je posredoval Veseljko Huljić (Jelša). Vzroke za upor Matij Ivanića išče v nakopičenih nasprotjih med pravno, osebno in ekonomsTco svobodnim prebivalstvom Hvara in komunalno aristokracijo, številčno majhne, nedelavne gru­ pacije privilegiranega sloja. Mnenja je, da se je v začetku XVI. stoletja med hvar­ ski patricijat prištevalo 38 družin. Skupaj s škofom in kanoniki je med priviligiran sloj spadalo okrog 250 oseb. Pučani so se delili na tri sloje po ekonomskem in so­ cialnem položaju. Višji sloj pučanov je predstavljal osmino pučkega prebivalstva. V to skupino je spadal tudi Matij Ivanić, kmet iz Vrbnja. Bil je lastnik ladje, orga­ nizator ribištva, ukvarjal se je tudi s trgovino. Najpomembnejši in najštevilnejši je bil srednji sloj pučanov (okrog 6000 prebivalcev), ki je bil nosilec upora. Najnižji sloj, ki je štel okrog 1000 prebivalcev, je z nestrpnostjo pričakoval masovni revolt in ga tudi podprl. O problematiki obrti sta razpravljala dva referenta. Niko Duboković Nadalini (Split) je govoril o pomenu bratovščin za razvoj družbene zavesti na Hvaru v XV. in XVI. stoletju. Poudaril je razliko med bratovščinami v mestu in na vasi. Bra­ tovščine so bile glavna opora hvarskih pučanov in edini družbeni dejavnik, ki je ostal narodu izven mesta Hvara po izginotju stare oblasti konec XIV. stoletja. Za­ nimive podatke o obrtnih panogah in obrtnikih (predvsem na podlagi krstnih in rojstnih knjig) na otokih Hvaru in Visu v XVI. stoletju je posredovala Nevenka Bezić Božanić (Split). Nove poglede na vzroke upora Matij Ivanića z vidika družbenih gibanj v sred­ njeveški Dalmaciji je razložila Nada Klaić (Zagreb). Kot izhodišče je postavila tezo, da posebna pravna struktura svobodne občine pogojuje družbena gibanja, katera imajo v glavnem politični, ne pa socialni karakter. Prav tako je poudarila, kar je izzvalo precej polemike, da na vzhodni jadranski obali ni fevdalnih od­ nosov. Njeno stališče do vloge Matij Ivanića v uporu se razlikuje od doslej znane slike. Matij Ivanić ni mislil na borbo za meščanske pravice, temveč na borbo proti Turkom. V ta namen je hotel stopiti v beneško službo. Sele ko spozna, da v Be­ netkah ni dobrodošel in ko Benečani pošljejo v Dalmacijo providurja Justinjana s kazensko ekspedicijo, se odloči da zbere vojsko in se upre. Med drugim N. Klaić tudi opozori, da Ivanić ni delil usode s svojimi tovariši po zadušitvi upora ampak je pobegnil. S svojo interpretacijo virov je skušala vnesti v proučevanje več real­ nosti ter se pri tem sklicevala na znanstveno etiko in metodo. Z Matij Ivanića je skušala sneti mit ter legendarno preobleko, ki v mnogih delih o uporu Matij Ivanića prevladuje. Zelo živahna in na momente tudi ostra diskusija, ki je sledila referatom o uporu Matij Ivanića, je opozorila na različno interpretacijo maloštevilnih ohra­ njenih virov ter na različne poglede na probleme. Do izraza sta prišli dve koncep­ ciji. Na eni strani so stali lokalni zgodovinarji, včasih premalo kritični do virov, še večkrat pa popustljivi do ljudske tradicije. Ti so našli zagovornike tudi v neka­ terih znanstvenih krogih. Na drugi strani pa je precej osamljeno stala Nada Klaić, ki je večkrat v diskusiji poudarila, da jo vodi znanstvena metoda ter trdi samo to, ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI Ü977 223 kar ji govorijo viri. Pomembnejša vprašanja, ki so jih obravnavali diskutanti, lahko strnemo na naslednje problème: ali je to upor (buna) ali vstaja (ustanak); ali je govora o masovnem gibanju in štiriletni vladi pučanov; o vprašanju fevdalnih od­ nosov na H v a m in v Dalmaciji; o nazivu »vojvoda« in tituli »sier« pri Ivaniću itd. Sledili so referati, ki so se dotikali raznih vprašanj dikretno ali indirektno ve­ zanih na upor, oziroma Hvarsko komuno. Zelo zanimiva sta bila referata Antuna Cvitanića (Split) in Iva Kasandrića (Hvar) o pravni problematiki v času upora. Referenta sta se v marsičem dopolnjevala. Antun Cvitanić je na osnovi posamez­ nih členov hvarskega statuta in določb v njih ugotavljal situacije, v katerih so plemiči in pučani neenako tretirani v identičnih prilikah. Uprl se je trditvi neka­ terih raziskovalcev, da je bil v srednjeveški avtonomni hvarski komuni pred za­ konom vsak enak. Neenakost pučanov in plemičev na Hvaru je imela svoje speci­ fičnosti. Na podlagi hvarskega statuta (knj. V »adimenta«) je Ivo Kasandrić skušal ugotoviti družbenopolitične vzroke spopada med pučani in plemiči na Hvaru. Pouda­ ril je razdvojenost v vrstah pučanov. Pučani so imeli svoje sestanke (congresso) proti katerim so se borili plemiči, čeprav so Benečani takšne sestanke tolerirali. Navedel je tudi dokument, ki dokazuje, kako so nameravali pučani po uspelem uporu organizirati oblast na Hvaru. Namesto plemiškega Velikega sveta naj bi se organiziral Generalni svet s 70 do 80 člani, v katerega bi bil lahko izvoljen vsak prebivalec Hvara, ne oziraje se na razredno pripadnost. Trdil je celo, da so pučani v nekaj dneh uspeli prevzeti oblast v velikem delu Hvara in jo obdržati več kot štiri leta. S pomorsko dejavnostjo sta se ukvarjala dva referenta. Josip Luetic (Dubrov­ nik) je seznanil navzoče z »gripom«, zelo sposobnim operativnim tipom broda,^ ki so se ga posluževali hvarski uporniki v svojih akcijah. Posebej je poudaril junaško sposobnost Matij Ivanića, ki je bil sam patron ladje-brigatina. Pomorsko politične prilike na Jadranu je prikazal Luka Dančević (Zagreb). Ugotovil je, da je bila Beneška republika v času upora v zelo neugodnem političnem položaju, ker so ta­ krat Turki prodrli vse do obal Jadranskega morja. Benetke niso imele na raz­ polago brodovja za intervencijo na Hvaru, kar so pučani spretno izkoristili. Prvo resno operacijo proti upornikom je izvedel šele Justinijan v znani kazenski eks­ pediciji. Posebno mesto v okviru tem o uporu Matij Ivanića zavzemata referata Nikole Anića (Beograd) in Viska Dulčića (Split). Anić je v referatu navajal odmeve upora v sodobnosti. Zanimalo ga je, kako je pučki upor na Hvaru in kult Matij Ivanića odmeval v revolucionarnem delavskem gibanju ter kako se je v času NOB širila med borci tradicija o uporu in Ivaniću. Dulčić je govoril o vasi Brusje na otoku Hvaru, ki se je razvila iz več pastirskih stanov v pravo naselje mediteranskega tipa. Prve omembe najdemo v župnijskem arhivu iz XVI. stoletja. Več referentov je obravnavalo teme s področja umetnostne zgodovine. Cvito Fisković (Split) je v zelo preglednem referatu obdelal arhitekturne spomenike mesta Hvara, ki so nastali v obdobju upora. Na nekatere probleme urbanizma je opozoril Nikša Petrić (Zagreb). Ugotovil je, da je prišlo do nasprotij in sporov med plemiči in pučani v času gradnje mesta Hvara. Odraz tega je obstoj posebnega predela v mestu Hvaru, določenega izključno za plemstvo, kar je redkost na pod­ ročju Dalmacije. Marin Zaninović (Hvar) je podal opis cerkvice sv. Nikole na najvišjem vrhu Hvara, ki jo je dal zgraditi Matij Ivanić s svojimi tovariši. Cerkvica je edina zgradba na otoku, ki je neposredno vezana na ime Matij Ivanića. Posebno skupino predstavljajo referati, ki segajo na področje l iterarne zgodo­ vine in historiografije. Rafo Bogišić (Zagreb) je analiziral tekst »Hvarkinje«, re­ nesančne komedije Martina Benetoviča in pri tem v delu iskal odmev sodobnih družbenih odnosov na Hvaru. Zanimali so ga elementi v odnosih iz življenja pu­ čanov. Nikica Kolumbić (Zadar) je podobno problematiko zajel širše in vezal iz­ ključno na upor Matij Ivanića. Skušal je najti mesto pučkega vodje Matij Ivanića v duhovnem kompleksu hvarskega renesančnega kroga. Pri obdelavi teme je iz­ hajal iz stališča, da Ivanićev upor na Hvaru ni bil le izraz siromašnega in eksploa- tiranega dela prebivalstva, temveč nastop tistega dela meščanov in kmetov, ki so bili angažirani v gospodarskem in družbenem življenju in ki so se zavedali svoje veljave. Akademik Marin Franičević (Zagreb) je podal analizo hrvaških renesanč­ nih piscev ter njihov odnos do pučanov. Na področje historiografije je segel Miro­ slav Kurelac (Zagreb). Raziskal je, kaj je oče hrvaške historiografije Ivan Lučić zabeležil v svojem delu o uporih in nemirih ter pri tem ugotovil, da o pučkem 224 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 uporu na Hvaru ne govori. O odmevu pučkega upora Matij Ivanića v šolskih (pred­ vsem hrvaških) učbenikih je razpravljal Dragutin Pavličević (Zagreb). Navedel je, da je hvarski upor našel primerno mesto v učnih načrtih in učbenikih šele po letu 1945, čeprav ne vedno na zadovoljiv način. O odmevih hvarskega upora v drugih predelih ob jadranski obali oziroma o podobnih gibanjih pučanov je govorilo več referentov. Vjeko Omašić (Split) je razgrnil sliko o političnih in družbenih razmerah na kaštelanskem področju v za­ četku XVI. stoletja in podčrtal ugotovitev, da se na tem področju ni čutil vpliv upora na Hvaru. Poleg splošnega pomena raziskovanja Grbaljskih uporov v XV. stoletju v širših okvirih nemirov in uporov na celotnem področju beneške Dalma­ cije je referent Miloš Milosevic (Kotor) opozoril na neke momente, ki govorijo, čeprav zelo nejasno, o neposrednih stikih med Grbljani in Hvarani. Grbaljski upori so po razlagi referenta, sprožili zelo ostro razredno polarizacijo. Borbe med plemiči in pučani na Korčuli v XV. in XVI. stoletju je bila tema Vinka Foretića (Dubrov­ nik). Podčrtal je določene specifičnosti družbenega razvoja na Korčuli, ki niso privedli do odkritega upora kot na Hvaru. Josip Lučić (Zagreb) si je zastavil vpra­ šanje, ali ima Hvarski upor vpliv na gospodarsko in politično življenje Dubrov­ nika? V vladnih spisih ni posrednih niti neposrednih vesti o uporu, kljub temu je referent opozoril ob nekih dogodkih, da je dubrovniška vlada preganjala vse tiste, ki bi širili vesti o uporu. S tematiko, ki ni bila neposredno vezana na upor, je pa zajela nekaj splošnih vprašanj o gospodarskih in družbenih razmerah v Dalmaciji v XV. in XVI. stoletju, so se ukvarjali trije referenti. Tomislav Raukar (Zagreb) je podal nekatere nove poglede na politiko in vpliv Benečanov na ekonomski razvoj Dalmacije v XV. in XVI. stoletju. Vsa dalmatinska mesta imajo sicer podobno gospodarsko osnovo, ven­ dar različen obseg agrarne proizvodnje. Benetke so zavestno težile za tem, da ome­ jijo dalmatinsko pomorstvo. Le pri proizvodnji in prodaji soli so Benečani v celoti uspeli izvajati svojo fiskalno politiko. Stagnacijo v trgovskem prometu so provzro- čile tudi turške vojne, ki so vedno bolj ogrožale agrarno in živinorejsko proizvod­ njo. Opozoril je na razliko ined mestnimi komunami na kopnem in otoki. Hvarska komuna je bila med najbolj razvitimi in ni občutila pritiska kot dalmatinska me­ sta na kopnem. Vse to se odraža v odnosih med družbenimi razredi, kjer pride do porasta antagonizma. O ekonomskih odnosih med Dubrovnikom in Dalmacijo v XV. stoletju je razpravljal Ignacij Voje (Ljubljana) in ugotovil, da dubrovniško tržišče ni bilo zaprto za trgovce iz dalmatinskih mest in otokov in da je bil tudi interes Dubrovčanov za dalmatinska tržišča večji, kot je bilo doslej znano. Po­ sebno pozornost in živahen odmev v diskusiji (Fisković, Kurelac, Zaninović) je vzbudil referat Ferda Gestrina (Ljubljana). Podal je zelo strnjeno in nazorno sliko o .migracijah iz Dalmacije v sosednjo Italijo v XV. in XVI. stoletju. Vzroke za mi­ gracije išče avtor sprva v gospodarski sferi, pozneje tudi v političnih motivih (tur­ ški vpadi in osvajanja). Referent je prikazal proces naseljevanja in vključevanja v novo življenje na področju Mark, kamor se je v veliki meri usmerjal tok dose­ ljencev iz Dalmacije. Tuji gostje so predstavili rezultate svojih raziskav na podobnih primerih iz domače zgodovine razen Nelli P. Manančikove (Voronež, SSSR), ki je brez upošte­ vanja nekaterih novejših dognanj, govorila o uvajanju manufakturne proizvodnje sukna v Dubrovniku, kar naj bi privedlo do socialnih konfliktov. Gisela Biirde- Schneidewind (Berlin, DDR) je v obliki diskusijskoga prispevka podala proble­ matiko antifevdalnih narodnih legend, vezanih na nemško kmečko vojno 1524/25. O vlogi plebejcev v nemški kmečki vojni 1524/25 je razpravljal Gerhard Brendler (Berlin, DDR). Opozoril je, da so bili v Nemčiji močni elementi kapitalističnih pro­ izvodnih odnosov v suknarstvu. Upor kmetov in reformacijo je prikazal kot pred­ hodnika buržoaznih revolucij. Organizatorji so se potrudili, da so se udeleženci zborovanja počutili čim- bolje. Priredili so v starem hvarskem gledališču recital tekstov hrvatskih rene­ sančnih piscev in nastop folklorne skupine iz Vrboske, ki je izvajala stare »forske tonce«. Kljub slabemu vremenu je zelo uspela ekskurzija, na kateri so se udeleženci pod strokovnim vodstvom seznanili s kraji, vezanimi na upor Matij Ivanića (Stari grad, Vrbanj, Jelša, Vrboska). I g n a c i j V o j e 225 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 DVANAJSTA MEDNARODNA KONFERENCA ZGODOVINARJEV DELAVSKEGA GIBANJA V LINZU OD 14 DO 18. SEPTEMBRA 1976 Lani septembra so se na »linški konferenci« že dvanajstič zbrali zgodovinarji, ki se ukvarjajo z zgodovino delavskega gibanja. Linz, to pomembno železarsko mesto v Zgornji Avstriji, je septembra 1976 gostilo 127 zgodovinarjev iz 22 držav, poleg evropskih še iz ZDA, Japonske in Izraela. Na dnevnem redu je bilo obrav­ navanje razmerja med delavskimi strankami in sindikati do leta 1917, kot metodo­ loška tema pa so bili predmet razprave metodološki problemi zgodovinopisja o sindikatih, prav tako do leta 1917. v Skupaj z že vnaprej določenimi referati smo udeleženci do začetka konieren- ce dobili več kot dvajset referatov, koreferatov ali informacij k obema temama. Ob njih se je potem razvila diskusija kot ustaljena praksa linških konferenc, ki vedno zajema veliko večino razpoložljivega časa. Reči je treba, da je bila diskusija lani bolj umirjena kot leta nazaj, pa tudi diskutantov je bilo manj, kot bi stalni ude­ leženec pričakoval in je tudi navajen. Jedro udeležencev je namreč konstantno in tako je pač razumljivo, da zagnanost ne more biti vedno na enaki višini. V poro­ čilih o linški konferencah sem že večkrat zapisal, da je nemogoče povzemati vse ali vsaj večino referatov in enako težko je o posameznih razpravljati, zato naj le povzamem splošni vtis o obravnavani problematiki. Splošna ugotovitev, ki je bila lastna vsem referatom, je bila, da so bile v vseh evropskih državah bolj ali manj tesne vezi med sindikati in strankami (povedati je treba, da je bilo govora o strankah in sindikatih marksistične smeri), da so bili sindikati delavske organizacije za zaščito materialnih koristi delavcev, medtem ko so politični boj vodile predvsem socialnodemokratske stranke. Razen v Angliji so se v evropskih državah najprej osnovale politične organizacije, ki so jim sledile še sindikalne. Posamezni referati so nato podali bolj ali manj popolno sliko razvoja sindikalnih organizacij v raznih evropskih državah, opredelili stališča, ki so jih imeli vodilni marksistični teoretiki do odnosa med sindikati in stranko, tako Marx, Engels, prva in druga internacionala do Rose Luxemburg in Lenina Skupna vsem razpravljalcem je bila tudi teza, da so z razvojem imperializma sindikati vedno bolj zapadali oportunizmu in postali reformistično krilo v delavskem gibanju. Druga skrajnost pa so bile anarhosindikalistične organizacije, predvsem v Franciji in Špa­ niji, ki so zavračale sleherno politično aktivnost v buržoazni državi. V referatih lanskoletne konference je bilo manj izvirnih idej in novih interpretacij kot v ne­ katerih prejšnjih konferencah, pa tudi manj novih iskanj in novih raziskovanj na podlagi primarnega zgodovinskega gradiva, pač pa mnogo več bolj ali manj sin­ tetično sestavljenih komplikacij, včasih pa kar parad splošnih spoznanj in citatov. To pot pa so zahodni Nemci vzeli v precep svoje skrajno levo usmerjene kolege predvsem iz Marburga a/L. Povsem upravičeno je Haupt (Francija) pogrešal sta­ tistično obdelavo sindikalnega članstva, podatke o konkretni moči, o prostoru, ki so ga sindikati obvladali, o socialni strukturi članstva ipd. Jugoslovani smo bili na tej konferenci številčno slabše zastopani kot navadno. Pismen referat sta predložila I. Karabegović in N. Sarac (Sarajevo) ki sta podala strnjen pregled sindikalnega gibanja pri vseh jugoslovanskih narodih, ki pa je bil v marksističnem pogledu šibak. Udeleženci smo se že leta 1975 domenili, da bomo pripravili referat, ki bi bil skupno delo beograjskega, zagrebškega, sarajevskega m ljubljanskega inštituta za zgodovino delavskega gibanja, vendar zal ni prišlo do realizacije. Ob sarajevskem referatu je Klopčič (Ljubljana) upravičeno opozoril, da ne drži, da na Slovenskem nekaj časa ne bi bilo nobene meje med socialnodemo- kratsko strankino organizacijo in sindikalno zvezo. Tudi poudarjanje obeh refe­ rentov o sodelovanju in povezanosti med socialnodemokratskimi strankami jugo­ slovanskih narodov pred prvo svetovno vojno je bilo pretirano. Klopčič se je v diskusiji oglasil še enkrat in opozoril na stališče JSDS do razkola sindikatov v Avstriii, torej do znanega spora čeških avtonomističnih sindikatov z dunajsko centralo. To vprašanje, ki ga je moral obravnavati celo kongres druge interna- cionale v Kobenhavnu 1910, je bilo tudi sicer precej debatirano. Stanek (CbbR) je branil češke avtonomiste, oziroma separatiste, kot so jim pravili njihovi nasprot­ niki češ da so izražali legitimne zahteve po narodni samoodločbi in avtonomiji, medtem ko jih je Hornik (Avstrija) preprosto označil za separatiste, pri čemer naj bi jih Viktor Adler s svojo neodločnostjo še spodbujal. Mommsen (ZRN) je opozoril zlasti na pretogo stališče sekretarja dunajske centralne komisije Hueberja, 15 Zgodovinski časopii " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1.977 ki ni imel posluha za splet nacionalnih nasprotij v monarhiji. Dileme JSDS, ki jih je nakazal Klopčič, so vsekakor zanimive, menim pa, da bo treba temu vprašanju posvetiti še posebno raziskavo. Trinajsta linška konferenca bo 20. do 24. septembra 1977 z dnevnim redom: delavsko gibanje, kolonialno vprašanje in osvobodilno gibanje do 1918 ter delavska vzgoja in izobraževanje v pogojih kapitalizma. Omenim naj le še, da je društvo, ki organizira linške konference izdalo dve novi publikaciji: prva so materiali kon­ ference ob stoletnici neudörflskega kongresa (100 Jahre sozialdemokratischer Par­ teitag Neudörfl 1974, ITH, Tagungsberichte 8.), pred kratkim pa je izšla tudi nova številka, ki prinaša gradivo desete linške konference 1974 (Arbeiterbewegung und Faschismus, Der Februar 1934 in Österreich, ITH, Tagungsberichte 9.). F r a n c R o z m a n II. MEDNARODNI KONGRES O POVEZAVAH MED OBEMA JADRANSKIMA OBALAMA LE RELAZIONI RELIGIOSE E CHIESASTICO-GIURISDIZIONALI (Bari 29.—31. oktobra 1976) r , . K o t , . s e . s t a v n i d e } dejavnosti pri pripravi izdajanja posebne zbirke z naslovom podice diplomatice delle relazioni tra le due sponde, ki je v programu italijanskega Nacionalnega sveta za znanstvene raziskave (Consiglio Nazionale delle Ricerche) med najvažnejšimi nalogami in katerega prva knjiga je v pripravi za tisk, se je na pobudo upravnega odbora zbirke (Comitato direttivo del »Codice«) oziroma nje­ govega vodje dr. P. F. Palumbo, rednega-profesorja za srednjeveško zgodovino, organiziral zgoraj navedeni mednarodni kongres. To je bil drugi izmed kongresov, ki naj spremljajo nastajanje te zbirke virov. Prvi je bil leta 1971 v Brindisi, Lecce in la ranto z zelo široko problematiko: zgodovinsko, umetnostnozgodo vinsko, go­ spodarsko, kulturno in arhivistično (glej poročilo v ZC XXVI [1972], str. 143—146). Referati tega kongresa so izšli kot akti kongresa leta 1973 v Lecce pod naslovom Momenti e problemi della storia delle due sponde adriatiche. V nasprotju s prvim je bil program drugega kongresa, ki se je odvijal v Bari in Trani zadnje dni oktobra 1976, posvečen eni sami tematiki: verskim in cerkveno-pravnim poveza­ vam dežel na obeh straneh Jadrana. Izbira problematike nikakor ni bila slučajna, saj so jo predstavniki organizatorja in tudi javnosti označevali kot snov, ki je oddaljena od kakršnekoli možne polemične interpretacije in prav tako od preve­ likega deleža politike, ki bi mogla popačiti znanstvene raziskave, postulate njene »nevtralnosti« in potrebne distanciranosti. Kongresu so dali organizatorji s pokrovitelji in raznimi odbori enak pomen kakor prvemu. Pokroviteljstvo nad kongresom, ki je potekal pod varstvom Consiglio Nazionale delle Ricerche, je zopet imel predsednik italijanske republike, častnemu odboru, katerega člani so bili tudi predsednik vlade G. Andreotti in več ministrov, predsednik poslanske skupščine P. Ingrao in vrsta najvišjih lokalnih dostojan­ stvenikov, pa je predsedoval predsednik senata A. Fanfani. Izvršilni odbor, ki ga je vodil senator prof. P. Mezzapesa, in znanstveni odbor pod vodstvom prof P F. Palumbo sta pripravila in vodila kongres, ki je s pestro vsebino in dobro organiza­ cijo dal poudarek pomembnosti mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Ce je bil prvi kongres po udeležencih skoraj izključno italijansko-jugoslo- vanski — izjema je bil le belgijski zgodovinar Ch. Verlinden — pa je obravnavani kongres postal mnogo bolj mednaroden, saj so na njem sodelovali ali se ga ude­ ležili poleg italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev tudi znanstveniki iz ZR Nemčije, Anglije (prof. Marjorie Chibnall, Cambridge, toda, žal, le s poslanim re­ feratom) in Francije (prof. A. Martin, Paris [Sorbonne]). Najštevilnejše so bile prijave za kongres in nato tudi udeležba jugoslovanskih zgodovinarjev; med tri­ najstimi prebranimi referati jih je bilo sedem jugoslovanskih. Bolje organiziran, bolje povezan in celovit nastop jugoslovanskih zgodovinarjev (po dva iz Beograda, Kotora in Ljubljane ter eden iz Dubrovnika) — vodil j ih je prof. I. Božić iz Beo­ grada — na tem knogresu gre vsekakor povezovati z večjo aktivnostjo Jugoslovan- 9 9 7 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI №77 * * ' skega dela italijansko-jugoslovanske komisije pod vodstvom predsednika Nacional­ nega komiteja za zgodovinske vede prof. dr. R. Petroviča. Po uvodnem predavanju prof. P. F. Palumbe o zgodovinsko-verskih aspektih v odnosih med obema obalama Jadrana, v katerem je poudaril zlasti probleme, ki so bili skupni ljudstvom v deželah na obeh straneh tega morja, so sledili referati po kronološkem redu, ker se jih drugače ni dalo razvrstiti. Izmed Jugoslovanov je tako j . za Palumbo kot prvi prebral svoj referat prof. I. Božić o kultu sv. Mihaela v Dalmaciji in Italiji, kjer je bil ta kult izredno živ v Apuliji in se je vezal zlasti na božjepotno cerkev sv. Mihaela v Garganu. Med drugimi referati iz zgodnjesred- njeveškega obdobja je vzbudil veliko pozornost referat znanega italijanskega orien­ talista in arabista prof. F. Gabrieli ja (Rim), ki je na osnovi arabskih virov ob­ novil itinerarij n e k e g a arabskega popotnika iz sedanjih jugoslovanskih dežel v Ita­ lijo v 9. stoletju. Pri tem je opisal podobo dežel na obeh straneh Jadrana in deloma tudi tamkajšnje življenje s pritegnitvijo doslej še neznanega gradiva. Prof. C. Capizzi (Rim) je obravnaval poskus združitve katoliške in pravoslavne cerkve za papeža Ormisda in cesarja Anastazija I. v letih 514—517; drug strokovnjak te pro­ blematike, prav tako bizantolog, prof. P. Streiner (Berlin) pa je osvetlil vprašanje boja za svete podobe in njegovo razširjenje in potek na ozemlju Južne Italije in Sicilije. Naslednji dan, ko je bil na programu tudi ogled nekaterih zgodovinskih zna­ menitosti (prazgodovinska najdišča pri Molfetti, dolmen in grad Friderika IL Castel del Monte pri Andria, katedrala v I rani) na poti iz Barija v Trani, so v tem mestu sledili trije referati iz poznejšega obdobja srednjega veka. Prof. G. Fedalto (Pa­ dova) je osvetlil kanonsko pravno situacijo srednjeveške Dalmacije in Albanije v odnosih z Rimom in Carigradom. Prof. V. Feretić je v svojem referatu prikazal širjenje in vlogo benediktinskih samostanov v Dalmaciji s posebnim ozirom na Dubrovnik in njihove zveze s samostani v Montecassino, Pulsano in Tremiti, pri tem je vztrajal pri nekaterih svojih že znanih tezah. Prof. M. Spremić je obrav­ naval predvsem z verskega in cerkvenega vidika problem kot sužnjev prodanega prebivalstva iz sedanjih jugoslovanskih dežel, predvsem prek Dubrovnika, v Italijo v 13. in 14. stoletju. Zadnji dan kongresa, ki bi ga mogli po številu nastopajočih označiti za jugo­ slovanskega, so bili na sporedu referati od 15. stoletja dalje. Zajemali so verske zveze in cerkveno-pravne odnose med Dalmacijo, Crno goro, Albanijo in Slovenijo na eni ter kurijo in cerkvenimi redovi v Italiji na drugi strani. Prof. I. Voje je orisal dejavnost Florentinca Mihaela Georgija kot prokuratorja Camerae Aposto- licae v Dubrovniku. Precejšen interes avditorija je vzbudilo predavanje o verskem življenju in ustanovah doseljenih Slovanov v Markah od 15. do 17. stoletja in o vplivih Italije na reformacijo v slovenskih deželah. Akademik prof. S. Mijušković in prof. M. Milosevic, oba iz Kotora, sta obravnavala zveze med Boko Kotorsko in metropolitom v Bariju, od katerega je bil kotorski škof nekaj stoletij v pravnem pogledu odvisen, oziroma konfesionalno stanje v Boki Kotorski v 17. in 18. stoletju, in vmešavanje rimske kurije oziroma Congregatio de Propaganda Fide. Kot zadnji referent na kongresu je nastopil specialist za albanistiko prof. P. Bartl (München), ki je v zelo plastični podobi prikazal cerkvene zveze med Albanijo in Italijo v 17. in 18. stoletju. .. Izven programa je bila na ta dan pripravljena tudi komemoracija za pokoj­ nim, nekaj dni pred začetkom kongresa umrlim jugoslovanskim bizantologom sve­ tovnega slovesa akademikom prof. G. Ostrogorskim. O njegovem življenju in po­ menu njegovega dela je spregovoril vsem udeležencem kongresa vodja jugoslo­ vanske delegacije prof. I Božić. Vsi prisotni so počastili pokojnikov spomin z eno- minutnim molkom. Kot novost v primerjavi s prvim kongresom je bila na tem po vseh sejah na programu o referatih tudi razprava; ta je bila živa, raznovrstna in tudi dolgo­ trajna, saj jo je bilo treba zaradi pomanjkanja časa tudi prekinjati. Zlasti je raz­ grela duhove diskusija ob referatu prof. Spremića, ki jo je vodil znani italijanski filozof prof. F. Lombardi (Rim). Dotikala se je problemov bosenske cerkve in bogo- milov, položaja slovanskih sužnjev v Italiji, o pomenu in vsebini verskih oznak sužnjev v virih itd. Nič manj ni bila živahna tudi diskusija ob referatih zadnjega dne, ko je seji predsedoval in vodil razpravo najpomembnejši italijanski zgodo­ vinar moderne dobe in predsednik italijanskega dela jugoslovansko-italijanske ko­ misije prof. F. Valsecchi (Rim). 15* ^ 2 ^ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Kongres je po organizacijski in vsebinski strani v celoti uspel. Zato je razum­ ljivo^ — ob drugih vzrokih, vezanih zlasti na italijansko stran — da je bil ob za­ ključku dela sprejet sklep s soglasjem vseh predstavnikov italijanske sredine in tudi vodje jugoslovanske delegacije, da bi naslednji kongres organizirali italijan­ ski kolegi že prihodnje leto ali najkasneje leta 1978 v Capitanata in Molise. Za vsebino kongresa so določili obojestranske migracije iz dežel na obeh straneh Jadrana, kar je za svoj program sprejela tudi italijansko-jugoslovanska komisija na svojem zasedanju v aprilu 1976. leta v Sarajevu. Ob zaključku poročila bi rad poudaril, da so italijanski kolegi prišli pri pri­ pravah za izdajo Codice diplomatico delle due sponde že zelo daleč. Omenil sem že, da je prvi zvezek zbirke v končni redakciji za tisk. Delo na zbirki se razvija pod okriljem Nacionalnega sveta za znanstvene raziskave, vodi pa ga poseben od­ bor, ki ga spretno vodi P. F. Palumbo in ima vso oporo v prof. V. Lombardu, naj­ višjem predstavniku italijanske arhivistike. Na drugi strani pa so se utrdili orga­ nizacijski okviri. Obe grupi italijanskih zgodovinarjev, ki so se zbrali okoli prof. P. F. Palumba (Apulija, Rim) in prof. S. Anselmija (Marke) in ki sta delali na isti problematiki (glej poročilo o kongresu v Senigaliji v ZC 30 [1976], str. 166—167), sta se strnili okoli italijanskega dela italijansko-jugoslovanske komisije, ki ga vodi že omenjeni prof. F. Valsecchi. Posledice tega se vidijo v pospešitvi del, zlasti pa v bolj načrtnem zbiranju gradiva za zbirko v naših arhivih, posebej v Dubrovniku. V vseh pogledih smo na jugoslovanski strani v' zaostajanju, čeprav se v zad­ njem času stvari obračajo na bolje. Čimprej moramo ustvariti organizacijske in programske platforme za tako delo pri nas in za eventualno sodelovanje pri izda­ janju Codice diplomatico, tej vsekakor obojestransko koristni znanstveni akciji. Kolikor ne bo prišlo do sodelovanja, bodo delo opravili — bojim se, da v našo škodo — italijanski zgodovinarji sami. Menim, da bo v takem primeru mnogo teže popravljati zamujeno, kakor sedaj pripraviti vse za organizirano delo na tej pro­ blematiki. Ena oblika, s katero bi bilo nujno začeti, je tudi organizacija kongresov prf nas; doslej so imeli v tem pogledu iniciativo na italijanski strani (že kar tri zaporedne kongrese in četrtega v pripravi). O vsem tem naj bi razpravljal in odločal Nacionalni komite za zgodovinske vede, sprejete sklepe pa izvrševal jugo­ slovanski del italijansko-jugoslovanske komisije. F e r d o G e s t r i n ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, s. 229-250 2 2 9 OCENE IN POROČILA I g n a c i j V o j e , Kreditna trgovina u srednjovjekovnom Dubrovniku, Aka­ demija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Djela, knjiga XLIX, odjeljenje društvenih nauka, knjiga 29, Sarajevo 1976, str. 390 + 24 tabel v prilogah + 1 grafikon. Med deli, ki so v zadnjih letih obravnavali dubrovniško zgodovino (npr. B. Krekić, Dubrovnik in the 14th and 15 t h Centuries. A City Between East and West, Oklahoma 1972; S. Anselmi, Venezia, Ragusa, Ancona tra Cinque e Seicento, un momento della storia mercantile del Medio Adriatico, Ancona 1969; F. W. Carter, Dubrovnik (Ragusa) a Classic City-state, London—New York 1972), gre knjigi 1. Vojeta posebno mesto. V njej je namreč obdelal področje srednjeveške dubrovniske gospodarske zgodovine, ki se ga v izredno številnih razpravah iz gospodarske zgo­ dovine mnogih domačih in tujih avtorjev še ni nihče lotil v celoti. Dosedanja sta­ rejša zgodovina Dubrovnika je tej važni gospodarski dejavnosti posvetila premalo pozornosti in je zato ostalo to področje skoraj povsem neobdelano. Avtor je torej v svojem delu oral ledino, česar se je dobro zavedal in je o tem v uvodu zapisal: »Sistematično neobdelano je ostalo eno področje dubrovniškega gospodarstva, to je kreditna trgovina, čeprav je ostala večinoma ohranjena edinstvena notarska serija dubrovniškega arhiva, serija Debita notariae.« Prav tu je, po mojem mnenju tudi jedro odgovora, zakaj se tega problema v dubrovniškem gospodarskem raz­ voju ni nihče lotil. Treba je bilo pregledati okoli 5000 folijev te serije m vključiti v gradivo za proučevanje kreditne trgovine vse zadolžnice, ki so jih notarji vpi­ sovali v to serijo notarskih knjig, ki so poglavitni vir za kreditno trgovino v Du­ brovniku. Toda avtor je pritegnil k obravnavi še druge serije virov, tako da je dobljena podoba kreditne trgovine v poznem srednjem veku v dubrovmski re­ publiki res zelo popolna. Za posamezna časovna obdobja — deloma tudi v odvisnosti od ohranjenih virov — je prikazal namreč kreditno trgovino v celoti, a posamezna so ostala neobdelana, ker podatkov ni (npr. 1284-1300, 1313-1330, 1339-1352, 1382—1390 in 1404—1417), za druga zopet pa se je odločil za zelo po letih zgoščeno vzorčno metodo. Rezultati analize in kvantifikacije podatkov, prikazanih v števil­ nih tabelah, so dali zlasti glede na obseg in gibanja vrednosti kreditne trgovine v Dubrovniku občudovanja vredno podobo. ^ Zaradi specifičnosti serije Debita notariae in pomena se drugih uporabljenih serij za kreditno trgovino, je dal avtor v prvem poglavju knjige izredno izčrpno oceno in diplomatsko analizo teh virov. Prikazal je način registracije zadolznic, dal zgodovinski razvoj te kreditne listine, poskušal rekonstruirati njihovo besedilo, ki so v Debita notariae pisana zgolj v abreviaturni obliki, in ugotovil pri tem specifičnosti dubrovniske zadolžnice. Poglavje s svojo močno na področje diplo­ matike segajočo vsebino nekoliko izstopa iz celotne koncepcije knjige, vendar se je avtorju zdelo potrebno, da ga zavoljo značaja virov, predvsem Debita notariae, vključi v besedilo tako, kakršno je. Z njim je avtor vsekakor pokazal tudi dobro poznavanje tega področja zgodovinskih pomožnih ved. V poglavju o organizaciji kreditne trgovine je pisec prikazal različne oblike m dal sliko celotne tehnične strani kreditnega poslovanja. Vanj je zajel akt nastajanja zadolznic in kra j sklepanja kreditnih poslov, prikazal je predmete, ki so bili objekt obligacije, obravnaval je vzroke za sklepanje kreditnih pogodb, analiziral vlogo jam­ stva pri garanciji kreditov in razčlenil njegove oblike (poroki, zalogi-pignus), podrob­ no opisal vlogo prokuratorjev v kreditni trgovini, obdelal je roke (termine) vračanja kredita oz. dolžne vsote in njihov pomen v dubrovniškem kreditnem poslovanju, dalje izterjevanje dolgov, vprašanje muratorija (salvus conductus). plačevanje obresti in končno različne oblike penalov. Ob vseh teh obravnavanih problemih ni kritičnih pripomb, nikjer v dosedanji naši l iteraturi ni bila zadolžnica do takih podrobnosti proučena in prikazana, kakor je to v tej knjigi. Moglo pa bi biti poglavje, zlasti 230 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 pa pripombe, v katere je avtor nanizal veliko posameznih primerov v dokaz ene stvari, vsekakor krajše in še bolj pregledno. V naslednjem poglavju, ki bi ga lahko ocenili kot jedro besedila, kot prikaz rezultatov kreditne trgovine, je pisec kvantificiral celotno dubrovniško kreditno trgovino, prikazal njen obseg in vrednost v razvojni liniji vrste krajših časovnih obdobij (in sicer 1282—1313, 1330—1339, 1352—1364, 1368—1395, 1401—1405, 1418—1449 in 1450—1500) kakor j ih je pač nakazovalo številno zbrano gradivo. Pri tem je upošteval vse vplive (politične, gospodarske in družbene), ki so delovali na kreditno poslovanje in analiziral tudi družbeno strukturo upnikov in dolžnikov. Ocenil je vlogo in pomen kreditne trgovine v dubrovniškem gospodarstvu in jo na široko po­ vezuje s celotnim gospodarskim, družbenim in političnim razvojem v dubrovniškem zaledju, posebej v Srbiji in Bosni, a seže tudi v povezavo Dubrovnika z Italijo 'Benetke, Firenze, Ancona, Trani itd.). Brez poznavanja te trgovine ni bilo mo­ goče pravilno prikazati gospodarskega razvoja Dubrovnika v vsej celovitosti; to bo mogoče storiti šele na osnovi v tej knjigi doseženih rezultatov. V zadnjem poglavju o tekstilnih proizvodih v dubrovniški kreditni trgovini je dal pisec konkreten vzorec analize in kvantifikacije obsega trgovine z določenim blagom domačega in tujega izvora, hkrati pa je odprl tudi pot za proučevanje pro­ izvodnje sukna v Dubrovniku s tem, da je posegel v proučevanje proizvodov du­ brovniške manufakture sukna, v kakovost tega sukna in njegovo označevanje in na področje cen sukna. Posebej je prikazal vlogo Mihaela Georgija iz Firenc pri obnovitvi dubrovniške manufakture v osemdesetih letih 15. stoletja. V historiografiji Dubrovnika pomeni knjiga novost tako glede obravnavane snovi in doseženih rezultatov kakor tudi glede metodoloških prijemov. Razprava, napisana na osnovi ogromne množine arhivskega gradiva, ki ga je bilo treba zbrati, pregledati in sistematično obdelati predvsem s kvantifikacijskih vidikov, je izredno pomemben prispevek slovenskega avtorja k poznavanju srednjeveške gospodarske zgodovine Dubrovnika in njegovih povezav z balkanskim in italijanskim prosto­ rom. Delo je bilo vsekakor upravičeno nagrajeno z nagrado Sklada Borisa Kidriča. F e r d o G e s t r i n I l i j a M i t i ć , Konzulati i konzularna služba starog Dubrovnika. Historijski institut jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku, 1973 — 244 strani. I. Mitić je v zgoraj navedenem delu podal izčrpen pregled razvoja konzulatov in konzularne službe v starem Dubrovniku, z glavnim poudarkom na delovanju konzulatov in konzularne službe na področju Sredozemskega morja v 16. stoletju in dalje do ukinitve Republike (1808. leta), v kratkem orisu pa je prikazal tudi razvoj konzulatov v obdobju do konca 15. stoletja. Posameznim problemom v razvoju dubrovniške konzularne službe so posvečali svojo pozornost tudi drugi avtorji. G. Cremošnik je obdelal delovanje dubrovni- ških konzulatov v Srbiji (Dubrovački konzulati u Srbiji do Dušanovog vremena, Glasnik zem. muzeja 41, Sarajevo 1929 g.). M. Spremić pa je v svojem delu: Du­ brovnik i Aragonci 1442—1495, Beograd 1971, v enem od poglavij obdelal tudi kon­ zulate in konzularno službo v tem obdobju. Tudi Z. Šundrica je objavil več raz­ prav v reviji — Naše more —, ki obravnavajo delovanje dubrovniških konzulatov (— Dubrovački konzulat u Peschici, — Naše more —, br. 2, Dubrovnik 1960; Du­ brovački konzulat u Ateni — Naše more —, br. 2, Dubrovnik 1959). Mitićevo delo, se od večine do sedaj objavljenih del razlikuje po tem, da se ni omejil na posamezne probleme, ampak je prikazal celoten razvoj konzularne službe v dubrovniški republiki. V svojem delu je upošteval neobjavljene in do sedaj objavljene vire in literaturo. Avtor je knjigo razdelil na tri dele. V prvem je podal kratek oris političnih in ekonomskih razmer v Dubrovniku v vsej njegovi zgodovini, kjer vidimo, da je Dubrovnik zahvaljujoč svojemu geografskemu položaju zelo zgodaj postal posred­ nik v trgovini med balkanskimi deželami in italijanskimi pristanišči. Za zaščito in širjenje svoje trgovine je Dubrovnik vzdrževal v tujini tudi svoje konzule. Prve dubrovniške kolonije so se pojavile konec 13. in v začetku 14. stoletja v Srbiji, Bosni, skupaj z njimi pa so se pojavili tudi prvi konzuli, ki so opravljali sodne in 9^1 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 administrativne posle v teh kolonijah. Tako se kot prvi konzul v kraljestvu Raske omenja P. de Martinusso, ki je bil na ta položaj izbran leta 1332. Za nadaljnji politični in ekonomski razvoj Dubrovnika je bila najvažnejša osvoboditev izpod beneške nadoblasti leta 1358. Sedaj se je začela vse bolj razvijati pomorska trgovina, medtem ko je trgovina -na Balkanskem polotoku v tem času upadala zaradi negotovosti, ki jo je povzročil prihod Turkov. Dubrovnik je v tem obdobju doživel dva velika vzpona v ekonomskem razvoju, prvega v 16. stoletju, drugega pa v 18. stoletju. Mejnik med obema je veliki potres iz leta 1667, ki je uničil velik del mesta in poslabšal ekonomski položaj Dubrovnika. Prvemu delu je dodan tudi kratek oris razvoja konzularnih služb evropskih držav do 19. stoletja, kar naj bi prispevalo k lažjemu razumevanju razvoja dubrov- nisKG k o n z u l a Г 1 1 G slllZDG. V drugem delu je I. Mitić prikazal razvoj konzularne službe in konzulatov Dubrovnika do sredine 17. stoletja, s posebnim poudarkom na 16. stoletju, ker se je tedaj izkristalizirala dubrovniška konzularna služba s tem, da je dobila svoje mesto v državnem aparatu republike. Dubrovniška republika je imela v 16. sto­ letju 50 konzulatov na področju Sredozemlja, vendar so po številčnosti prednjačili tisti v zahodnem Sredozemlju pred tistimi ,na vzhodu. V turški državi je bilo to število manjše zato, ker je bilo trgovanje negotovo zaradi stalnih spopadov med krščanskimi in muslimanskimi državami. . . Dubrovniški konzuli so ščitili dubrovniške mornarje in trgovce pred mestnimi oblastmi in pazili, da so Dubrovčani tudi v tujini spoštovali dubrovniške zakone. Vsi državljani dubrovniške republike so se morali pokoravati dubrovniškim konzulom in vice-konzulom in samo če dubrovniškega konzula ni bilo, so lahko zaprosili za pomoč konzula neke druge države. V začetku so konzuli opravljali poleg konzular­ nih tudi sodne posle v vseh pristaniščih Sredozemskega morja. Vendar so pozneje na zahodnem Sredozemlju svojo sodno oblast izgubili, ohranili pa so jo konzuli v turških deželah vse do ukinitve republike. V 16. stoletju se je dubrovniška konzularna služba še izpopolnila zgledujoč se na organiziranost konzularnih služb drugih držav. Konzule je najprej imenoval in jih imel pravico odpoklicati Veliki svet, potem Knez in Mali svet, a od 14. sto­ letja dalje Senat, kateremu so bili tudi odgovorni za svoje delo. Imenovanje se je izvršilo s posebnim dekretom imenovanim v začetku — Privilegium consultatus —, kasneje je bil to — patent —, ki so ga morali imeti vsi dubrovniški konzuli. Svoje dovoljenje pa so morale dati tudi dežele, v katerih je konzul potem deloval. Na zahodu so to imenovali — exequator —, na področju Turčije pa je bil to — ferman — ali berat —, ki ga je izdala Porta v Carigradu in za katerega so morali plačati posebno takso. Dubrovniška konzularna služba se je delila na generalne konzule, konzule in vice-konzule. Vice-konzule so imenovali konzuli in so bili njihovi pomočniki. Za svoje delo so bili odgovorni konzulu. Na temelju privilegija, ki ga je dal španski kralj Karel V. (1547. leta), je lahko dubrovniški konzul v Messini zaradi večjega obsega dubrovniške pomorske trgovine imenoval svoje namestnike (vice-konzule) v katerokoli mesto na Siciliji, in ti so imeli iste pravice kot on sam. Cas trajanja konzularne službe v zahodnem delu Sredozemskega morja ni bil omejen, zato so konzuli svoje delo opravljali do odpoklica, lastne odpovedi, naj­ večkrat pa do smrti. V turški državi pa je bil rok službovanja omejen na od tri do pet let. V začetku 17. stoletja se je Dubrovnik znašel v situaciji politične negotovosti in ekonomskega nazadovanja, kar se je odražalo tudi v zmanjšanju števila du- brovniških konzulatov v sredozemskih pristaniščih. Da bi se rešila iz nastale si­ tuacije, je vlada v Dubrovniku povzela niz ukrepov. Eden takšnih je bila ukinitev konzulatov ali spojitev prejšnjih konzulatov v enega s širšim konzularnim pod­ ročjem. Tako je že leta 1632 dubrovniški senat odredil, da se jurisdikcijsko pod­ ročje konzulata v Firencah razširi na Livorno in Piso, kar je pomenilo, da je posle prejšnjih treh konzulov vršil samo eden, in to konzul v Firencah. Stanje pa se je kljub vsem ukrepom še poslabševalo do velikega potresa 1667. leta. Po tem letu se začenja novo poglavje dubrovniške zgodovine, ko se je Du­ brovnik še enkrat politično in ekonomsko dvignil. V tretjem delu nas avtor seznani z delovanjem in organizacijo konzularne službe in konzulatov v Dubrovniku v času od srede 17. stoletja pa do začetka 19. stoletja. " 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 V tem času je imel Dubrovnik največje število konzularnih predstavništev, konzularna služba pa se je dokončno organizirala, zato je avtor to poglavje naj- obširnejše obdelal. V drugi polovici 17. stoletja je prišlo do oživljanja pomorske trgovine tako v vzhodnem kot tudi v zahodnem delu Sredozemlja. Pomorske in trgovske zveze z raznimi sredozemskimi pristanišči, ki so jih obnovili do konca 17. stoletja, so Dubrovčani izkoristili za nadaljnjo razširitev trgovanja. Od sredine 18. stoletja pa do ukinitve dubrovniške republike je Dubrovnik imel 50 konzulatov, na zahodnem Sredozemlju 34, na vzhodnem Sredozemlju 16. Poleg konzulov so delovali še vice-konzuli. Če prištejemo še te k rednim konzulom, je imel Dubrovnik na zahodnem Sredozemlju 55, na vzhodnem Sredozemlju pa 26 raznovrstnih konzularnih predstavnikov. Z ustanovitvijo Pomorskega urada in Urada za konzulate v Levanti v sredini 18. stoletja je dubrovniška konzularna služba dobila čvrsto osnovo za na- dajnjo organizacijo. S sprejetjem Pomorskega pravilnika pa so konzuli in mor­ narji dubrovniške republike dobili zakonski priročnik, ki je vseboval najvažnejše odredbe dubrovniške pomorske zakonodaje. To je tudi obdobje, ko se je dubrovniška konzularna služba v zahodnem delu Sredozemlja dvignila na raven ostalih evropskih držav s tem, da je dobila nove oblike, ki jih je zadržala vse do ukinitve republike. Z uvedbo stalnih diplomatskih predstavništev v tem delu so konzuli izgubili del poslov, ki so jih do takrat oprav­ ljali. Senat je v važnejših dubrovniških konzulatih v zahodnem delu Sredozemlja imenoval stalnega namestnika konzula, imenovanega — console sostituto —, da se je razlikoval od občasnega namestnika, imenovanega — console interino —, ki je lahko zamenjeval konzula samo v določenih primerih. V zahodnem Sredozemlju Dubrovnik ni imel nekega osrednjega konzulata, am­ pak je bilo nekaj generalnih konzulatov (v Neaplju, Livornu, Cadixu . . . ) . Preko teh konzulatov je dubrovniška vlada običajno vzdrževala zvezo z ostalimi konzulati. V Genovi je dubrovniški konzulat opravljal poleg konzularnih tudi diplomat­ ske posle, zato je dubrovniška vlada imenovala (leta 1775) svojega dotedanjega konzula G. Bagnasca tudi za agenta republike. Dubrovniška vlada je imela v Genovi vse do 1787. leta dva svoja predstavnika: agenta kot diplomatskega pred­ stavnika in še posebej konzula. Livorno je bil zelo pomemben zaradi zveze Dubrovnika z konzularnimi pred­ stavniki v severni Afriki. Od 1766. leta je obstajal v Livornu tudi že vice-konzul. Ta je opravljal vse administrativne posle v konzulatu. Moral je tudi zbirati poro­ čila o gibanju ladij-, ki so vsakodnevno prihajale in odhajale iz Livorna in jih posredovati v Dubrovnik. Konzularna služba Dubrovnika v turški državi je bila organizirana na cen­ tralističen način. Najvažnejši položaj med drubrovniškimi konzulati na tem pod­ ročju je imel konzulat v Carigradu. Vlada je ta konzulat odprla 1688. leta, prvi konzul pa je bil Luka Barka. Do leta 1688 pa so konzularne in diplomatske posle opravljali pobiralci harača, ki so vsako leto prinašali harač v Carigrad in ostajali pri Porti običajno do prihoda novih pobiralcev iz Dubrovnika. Z ukinitvijo dubrovniške republike (1808. leta) in z uničenjem njene trgovske mornarice, so izginili iz sredozemskih pristanišč še poslednji dubrovniški konzulati. Na koncu knjige najdemo navedene vire in literaturo in kot prilogo dve zem­ ljepisni karti. Na prvi nam je avtor označil dubrovniške konzulate v 16. stoletju, na drugi pa v 18. in v začetku 19. stoletja v Sredozemlju in na Atlantiku. To je dopolnil še s tabelami mest, kjer je navedel letnico, kdaj se je kakšen dubrovniški konzulat prvič pojavil. A n t o n i j a G l a s F r a n c e K r e s a l , Tekstilna industrija v Sloveniji, Ljubljana 1976. Zalo­ žila in izdala založba Borec. 407 strani, ilustrirano. Ko je leta 1961 Kresal objavil knjigo Razvoj predilnice Litija, smo upali, da se bo lotil historiata vse tekstilne industrije na Slovenskem oziroma — za čas med obema vojnama •— na ozemlju bivše dravske banovine. Po desetih letih intenziv­ nega študija tekstilne industrije in problemov njenega delavstva, pravzaprav sploh vsega delavstva, je res spisal monografijo o tej industrijski panogi. Razprava do- 233 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1197? kazuje, da je to ena izmed tistih solidnih monografij, ki bo nedvomno se dolgo časa ostala na vrhu temeljnih del o naši gospodarski m delavski zgodovini. Razprava je v bistvu disertacija, na osnovi katere je avtor l e t a . . 1 9 7 ^ o ü 0 f „ ° ; rirai. Naslov disertacije se je glasil Razvoj tekstilne industrije v Sloveniji 1918—1941 in je zapisan tudi še v kolofonu objavljene knjige. Pisec si je izbral markantno temo, kajti tekstilna industrija se je v bivši dravski banovini razvijala tako svoje­ vrstno, kot se stare klasične industrijske veje niso razvijale, na primer železar­ stvo, premogovništvo, usnjarstvo, lesna industrija in podobno. F n tekstilu je slo namreč za pravo množičnost tako glede porasta števila tovarn kot porasta glede števila delavstva. Če kar šablonsko rečemo, da je prvo stopnjo industrializacije do­ živel slovenski prostor še pred prvo svetovno vojno, potem moramo zapisati, da je drugo stopnjo absolviral v času med obema vojnama in da je k temu v ogromni meri prispevala svoj delež prav tekstilna industrija. Če je prevrat preživelo pet tovarn kot obratovalnih enot, je tik pred okupacijo delovalo kar 67 tovarn, število delavstva pa je naraslo od morda 1800 na prek 18.000 zaposlencev. Kresalovo knjigo sestavljata dva dela: I. del obravnava tekstilno industrijo^ v ožjem pomenu besede, II. del pa tekstilno delavstvo in njegov socmlnopoliticm položaj v dobi stare Jugoslavije. Začetnih 13 strani I. dela je pisec namenil opisu in karakterizaciji virov in literature. Ker je težišče obravnavanja na času med obema vojnama je največ virov doma, se pravi v Sloveniji in Jugoslaviji. Črpal je iz fondov, ki so danes v Ljubljani in drugih krajih Slovenije, dalje v Zagrebu m Beo­ gradu. Kolikor poznamo te fonde, moremo trditi, da je avtor pregledal veliko vecmo fondov, ki so pomembni za študij zgodovine tekstilne industrije. Zato je tu ocenje­ vani tekst znanstveno dobro fundiran. K delu ni Kresal pritegnil virov, ki se mu po njegovi oceni niso zdeli odločilni. Ti viri so pomembni predvsem za razume­ vanje težav v tekstilstvu v poprevratnih mesecih, ko avstrijskega vojnega gospo­ darstva ni bilo več in ga je zamenjal jugoslovanski začasni sistem kompenzacij bodisi znotraj nove države bodisi v mednarodni trgovini. Zaradi boljše informira­ nosti naj dodam nekaj pojasnil. Pod točko 2 a) na strani 10 je avtor citiral iz Arhiva Jugoslavije, Beograd, fond ministrstva za trgovino in industrijo. Vendar je že Na­ rodna vlada SHS v Ljubljani imela svoje lastno poverjeništvo za trgovino in in­ dustrijo; v času Deželne vlade se je le-to preimenovalo v oddelek za trgovino in obrt. Zaradi napredujoče centralizacije države se je tega oddelka »polastilo« beo­ grajsko ministrstvo za trgovino in industrijo ter ga znižalo na stopnjo urada, ki se je imenoval oddelek ministrstva za trgovino in industrijo oziroma »Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani«. Zato iščemo vire za gospodarsko zgodovino v poprevratnih letih najprej v znanem fondu Arhiva Slovenije, Ljubljana, ki ga citiramo »AS, ministrstvo za trgovino in industrijo«. V njegovem fasciklu številka 2 je promemoria tekstilnih tovarn poprevratne Slovenije z datumom ze 6. februarja 1919, kjer so nanizane njihove težave in nakazane rešitve iz njih. V fasciklu št. 12 so spisi znamenitega Prehodnogospodarskega urada (na kratko_ so ga imenovali Pegu), ki tečejo od januarja 1919 dalje. Vodil ga je dr. Gregor Žer­ jav, ki se je tudi sicer živahno udeleževal dela okrog »nacionalizacij« in sekvestra- cij ' tujih podjetij. Prehodnogospodarskemu uradu je bila nadrejena Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom (v sklopu ministrstva za trgovino in in­ dustrijo), ki jo je vodil dr. Ivan Slokar. V Pegujevih spisih je sorazmerno veliko gradiva o uvozu tekstila iz Italije in Avstrije leta 1919, o kompenzacijah za uvoz le-tega — in tako dalje. Gre za tiste povprevratne mesece, ko je bilo rentabilneje, zlasti pa varneje in hitreje, izdelano tekstilno blago uvažati (Italija je bila zavez­ niška in je zato imela velike zaloge bombaža še po nizkih cenah!), kot pa naročiti že znatno dražji bombaž na primer v ZDA in ga voziti v Jadran, ki je bil še poln minskih polj; tudi poprevratni prevoz in pomorsko zavarovanje sta bila precej dražja kot pre j . Pravni zastopnik tekstilnih tovarn v Sloveniji je bil takrat ljub­ ljanski advokat Zupanec; v fasciklu št. 2 so njegove vloge, tudi tista iz leta 1922 o poteku ustanavljanja Jugoslovenskih tekstilnih tvornic Mautner d. d., kjer bi Kresal našel dodatne instruktivne podatke o položaju tekstilne industrije po pre­ vratu. Kako je z arhivom Zupančeve uradne pisarne, mi ni znano. — Fond pod 1 b) pri Kresalu se je pričel tvoriti istočasno z ustanovitvijo banske uprave drav­ ske banovine v Ljubljani, to je, šele leta 1929. V konvolutih banovinskega oddelka VIII so podatki od utemeljevanja delniških družb dalje ne .glede na letnico njihove ustanovitve. Smiselno bi bilo, če bi Kresal navedel vse konvolute, ki se nanašajo na tekstilno industrijo. — V ostalem daje pregled arhivov v samih tekstilnih tovar- J* ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 nah takšno podobo, kakršne smo že po izkušnjah vajeni opazovati v drugih fabri- kah: veliko uničenega, včasih kar ves arhivski material. S stranjo 19 pričenjajo odstavki o literaturi. Ne zdi se mi huda pomanjkljivost, če se avtor omejuje na citiranje le glavnih del. Vendar navaja tudi razprave, ki po naši sodbi nimajo posebne teže, opusti pa dela, ki j ih je smiselno citirati, kadar nizamo literaturo o tekstilni industriji oziroma o industrializaciji sploh. Dovolju­ jem si dodati nekaj dopolnil. Lakatos je objavljal dela o jugoslovanski industriji — seveda tudi o tekstilni — že zelo zgodaj, na primer: Industrija Slovenije, Zagreb 1922, Industrija Dalmacije, Zagreb 1923, Industrija Hrvatske in Slavonije, Zagreb 1924, skupaj z Aco Despičem Industrijo Bosne in Hercegovine, Zagreb 1924. Lakatos J e ^Pusti l Srbijo, ker se je tega dela lotil (delno tudi za vso Jugoslavijo) v Beo­ gradu Milivoj M. Savie. Prvim trem knjigam je ta dal skupni naslov Naša industrija i zanati — njine osnovice, s tan je . . . , Sarajevo 1922 in 1923 (cir.). Preostali dve knjigi imata nekoliko širši naslov Naša industrija, zanati i trgovina — . . . , Sarajevo 1924 in 1925. Vseh pet knjig ima nadpis Izdanja ministarstva trgovine i industrije; s tem je dodatno poudarjena tehtnost publikacij. Savie je bil namreč načelnik v mini­ strstvu za trgovino in industrijo in je - razmere dobro poznal, sicer je pa mogel upo­ rabljati tudi že razna redna poročila, statistike in drugo gradivo. Lakatoševa in Saviceva dela so takrat veliko pomenila, zlasti Savie je še danes v marsikaterem pogledu koristen. Kraljevina SHS je bila konglomerat in treba se je bilo hitro se- •«--j — — . Slokarje,„ ш „ ^ ^ „ in­ dustrijo v Ljubljani do leta 1860, Kronika XX, 1972, str. 13—16, oziroma v katalogu Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973, poglavje o tovarni sukna in kocev (str. 33 si.), poglavje o prvi slovenski tvornici pletenin in tkanin (str. 43 si.) ter poglavje o bombažni predilnici in tkalnici (str. 26 si.), kar vse je dobro in zanesljivo popisal Vlado Valenčič. O ljubljanski suknarni 18. stoletja ni pisal samo Sorn, ampak tudi Ivan Slokar v Zgodovinskem časopisu XVI, 1962, str. 53—79. Kresal seveda dobro pozna Terpinčevo tovarno sukna in kocev v Mostah pri Ljubljani ter Krennerjevo tovarno volnenega blaga v Škof ji Loki (str. 26 in 27), zato moramo popraviti, kar je spregledal na strani 133, da je namreč Dragotin Hribar premestil svoj obrat v bivšo Terpinčevo in ne Krennerjevo tovarno. — Če avtor na strani 76 že omenja Stojadinovičevo finančno politiko in kot literaturo navaja Tomičićevo razpravo Naša narodna valuta, bi svojemu delu še bolj koristil, če bi citiral kar uporabno publikacijo Narodna banka 1884—1934, Topčider [Beo­ grad] 1934. Podatki se namreč razlikujejo. Narodna banka, ki je bila seveda dnevno na tekočem, je trdila, da je bil dinar najšibkejši kmalu po novem letu 1922 in je bil v jeseni 1924 že stabiliziran. Kmalu potem so tudi že mogli določiti relacijo do švicarskega franka. Tekoče besedilo I. dela obsega pri Kresalu 135 strani, vendar menimo, da je jedro razprave podano na straneh 94 do 160. Prav teh 66 strani je tisto težišče, okoli katerega so razvrščena poglavja, ki so potrebna za lažje razumevanje dogajanja v slovenskem tekstilstvu med obem vojnama. Avtor še posebej naglasi Maribor in Kranj kot dve tekstilni središči, o drugih obratih govori kot o »tekstilni industriji v Sloveniji zunaj Maribora in Kranja«. V omenjenem obroču poglavij je avtor smiselno nanizal vrsto poglavij, ki se tičejo »nacionalizacije« po prevratu, carinske in zunanjetrgovinske politike Jugoslavije z ozirom na tekstilno industrijo, uvoza blaga in surovin v Jugoslavijo — in tako dalje. Avtor se je v nekaterih poglavjih zavestno omejil na minimum informacij o določenem problemu. Na primer o »nacio­ nalizaciji«, saj mu je dobro znano, da je treba to poglavje študirati v enotnem sklopu, poleg vsega pa še ni nihče temeljiteje načenjal tega zapletenega pro­ blema; nitke vodijo namreč tudi v zunanje ministrstvo, v seje ministrskega sveta, v diplomatska predstavništva in še kam. V tem I. delu bi moral biti tiskarski škrat deležen precejšnje kritike. Da je Pirkmajer kar ostal Kirkmajer in da se je Fran Windischer prelevil v Windisarja, bi še nekako šlo, huje je, da je prezidialni arhiv postal prezidalni arhiv (str. 164, op. 74, str. 165, op. 91 in 92). Dalje manjkajo na straneh 68, 69, 70 in 72 v koloni »Kapital v milijonih din« decimalne vejice; pravilno moramo torej brati na primer Slovenija 507,609 — itd., ne pa napačno 507 609 — itd. Na strani 145 manjka v ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 11977 2 3 5 zgornji tabeli besedica »vrednost«; ostalo je samo milijonov din. Na strani 153 manjkajo v tabeli letnice 1918, 1923, 1929, 1935, 1939. Obsežni II. del Kresalove knjige je ves posvečen tekstilnemu delavstvu in njegovemu socialnopolitičnemu položaju v dobi stare Jugoslavije. Čistega teksta je 202 strani, torej precej več kot v I. delu. Tematski uvod v ta prepotrebni tekst mo­ ramo iskati že v I. delu na straneh 33—47. Delitev iste teme na dva dela je stvar avtorjeve zamisli, zelo praktično pa to ni. V vrsti poglavij je zajel vse delavstvo, ne samo tekstilnega, na primer poglavja o delavskih zaupnikih, o delavski zbor­ nici, o zavarovanju, o sindikatih, o eksistenčnem minimumu in podobno. S tem je odpravljeno površno znanje o delavski problematiki, ki se je doslej le prevečkrat pokazalo v raznih tekstih. Kdor bo v bodoče še razglabljal o delavskem vprašanju, bo moral najprej vzeti v roke to Kresalovo delo. Ker se je pisec osredotočil na delavsko tematiko med obema vojnama, je razumljivo, da je za starejša obdobja tu in tam res ostal pri pregledu. Tako je na strani 186 zapisal, da v kraljevini Srbiji zakonodaje o delavskem zavarovanju industrijskega delavstva pred nastankom stare Jugoslavije mi bilo. To je seveda res, ne moremo pa reči, da se kraljevina Srbija ni trudila v to smer. Toda vse po­ trebuje svoj čas, da dozori do uresničitve. Zaradi šibkega pritiska industrijskega de­ lavstva na srbsko vlado in na podjetnike same so odgovorni ljudje nekako zavla­ čevali s tem zavarovanjem. Namreč leta 1903 so v Srbiji določili komisijo, ki naj bi izdelala projekt zakona o zavarovanju delavcev. Ker ni prišla nikamor na­ prej, so leta 1907 to akcijo ponovili, toda projekta spet še niso uzakonili. Zakon o obrtih iz leta 1910 je pa že v določeni meri predvideval zavarovanje delavcev (prim. Nikola D j . Simić, Industrijska, zanatska i radnička politika i zakonodavstvo u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, Beograd 1926, str. 176, op. 1). Prišle so bal­ kanske vojne in vsi so spet imeli vzrok, da so pustili delavce čakati. Tako je pač kraljevina SHS pod vplivom naprednejših pokrajin in že splošnega razmaha de­ lavskega vprašanja po svetu (vpliv boljševiške revolucije) odločneje kot pre j Srbi­ ja morala uvajati delavsko zavarovanje. Naj zaključimo: Kresal se je potrudil in napisal zelo uporabno monografijo o tekstilni industriji, zlasti še o njenem delavstvu. Znanstveni aparat bi sicer mogel izdelati precizneje, tako pa na nekaj mestih opazimo nekakšno naglico in zato nedoslednost. Ilustracij je veliko in nekatere so zelo instruktivne, diagrami pa prav koristna dopolnila oziroma pojasnila k besedilu. Pogrešamo vsaj en zemljevid o razmestitvi industrije na primer leta 1940. Če si namreč prikličemo v spomin go­ stoto tekstilnih tovarn leta 1912 v takratni Notranji Avstriji in jo primerjamo s stanjem pičlih 25 let pozneje, opazimo dejstvo, da se je prav na tistem ozemlju, ki ga je obsegala dravska banovina, razmahnila tekstilna industrija najbolj. J o ž e Š o r n L o j z e U d e , Koroško vprašanje, Ljubljana 1976, 366 str. V samem izidu knjige lahko vidimo določeno simboliko. Tako kot je izšla leta 1937, se pravi tik pred priključitvijo Avstrije nacistični Nemčiji, razprava Frana Zwitterja z istim naslovom, je Udetova knjiga izšla tik pred 14. novembrom 1976, se pravi tik pred diskriminacijskim »ugotavljanjem manjšine« oziroma »štetjem posebne vrste«. Seveda pa so med obema publikacijama bistvene razlike. Medtem ko Zwitter predvsem analizira družbeno in gospodarsko strukturo Koroške, govori Udetova knjiga o vrsti aktualnih in žgočih vprašanj porojenih predvsem v drugi avstrijski republiki, katerih koreni pa vendarle segajo daleč nazaj. Gre za vrsto smiselno izbranih ponatisov Udetovih razprav — skupaj jih je petnajst — ki so nastajale v razdobju skoro tridesetih let (od leta 1946 dalje) ; v tem se knjiga po zasnovi približuje podobni Udetovi knjigi Slovenci in jugoslovanska skupnost (Maribor 1972), le da je V tej knjigi zajeta zadevna problematika predvsem za čas med obema svetovnima vojnama in pred njima. Vendar je v obeh knjigah opazna skupna zavzetost proučevanja narodnostnega vprašanja: po eni strani v matični državi in po drugi v avstrijskem zamejstvu. O b slednjem je treba še posebej pod­ črtati Udetovo osebno prizadetost. Bil je aktiven borec na Slovenskem Koroškem ta­ koj po prvi svetovni vojni ter neposredna priča znanega plebiscita 10. oktobra 1920. Medtem ko je do druge svetovne vojne pritegovala njegovo pozornost doma­ ča, slovensko-jugoslovanska problematika, se mu z NOB odpre problematika ko­ roškega zamejstva, s katero se zdržema ukvarja vse do danes. 256 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Problematika prispevkov, povzetih v knjigo Koroško vprašanje je danes prav tako aktualna kot v času njihovega nastanka. Dotika se vseh tistih vprašanj, ki so še danes prisotna v koroški stvarnosti, in še več: prav Udetova^ opozorila po­ menijo bistven pripomoček k razumevanju ne le današnjega položaja slovenske koroške skupnosti, ampak tudi bistva zdajšnje avstrijske manjšinske problema­ tike ter pogledov na slovensko in hrvaško vprašanje v tej državi. V knjigo smiselno vpeljuje ponatis razprave o velikonemški misli na avstrij­ skem in še zlasti koroškem prostoru, ki ima po svoji aktualnosti veljavo še danes. Dovolj je, če se ob tem spomnimo nastopanje koroškega nemškega nacionalizma vse od leta 1945 dalje, ter od leta 1957 še zlasti nastopanje Kärntner Heimatdiensta z vsemi posledicami tega nastopanja ne le na Koroškem, ampak tudi na širšem avstrijskem prostoru. Ob tej razpravi naj opozorimo na razpravo o plebiscitnem Kärntner Heimatdienstu ter o njegovem nasledniku Kärntner Heimatbundu (raz­ prava o pangermanizmu je izšla leta 1946, medtem ko je razprava o Heimatdienstu- Heimatbundu izšla leta 1959), do danes eno temeljnih del o problematiki koroškega slovenstva v času med obema svetovnima vojnama, ki po svoji problematiki sega tudi v današnji čas. Sem bi prišteli tudi analizo duhovne podobe vodilnega koroške­ ga medvojnega zgodovinarja Martina Wutteja. K tej analizi bi dodali morda le to, da je bil Wutte v dvajsetih letih predsednik Kärntner Heimatbunda, dejstvo, ki zgovorno opredeljuje njegove poglede na slovensko vprašanje. Kot predsednik protimanjšinske organizacije si je med drugim Wutte zastavil za enega svojih ciljev s publicistično dejavnostjo prispevati k velikonemškiin pogledom in germanizacij- skim prizadevanjem organizacije, ki jo je vodil. Od tod tudi njegov pogled, po katerem naj bi se jezikovno enoten slovenski koroški živelj delil na »nacionalne« Slovence ter na »domovini« (nemški Koroški) zveste »Windische«. Med aksiomi njegove dejavnosti je bilo tudi utemeljevanje razbitosti slovenske koroške nase­ ljenosti (prim, list Freie Stimmen), dejstvo, ki je našlo svoj odmev tudi v zdajšnji avstrijski manjšinski zakonodaji, ki govori o »raztresenosti« Slovencev med večin­ skim nemškim ter »vindišarskim« življem. Zato je tudi prav, da je Ude uvrstil v svojo knjigo ponatis razprave Teorija o vindišarjih — Windische (Celovec-Bo- rovlje 1956). V razpravi, ki je izšla kot posebna knjižica, je podana »geneza« na avstrijskem Koroškem veljavne »vindišarske teorije«, ki pa je že leto dni po izidu Udetove knjižice doživela viden »napredek«. V tem času so namreč v okviru Kärntner Heimatdiensta ustanovili poseben Bund ter Kärntner Windischen, ki po avstrijskih virih zajema le nekaj posameznikov, kar pa oblasti v preteklih letih ni motilo, da ne bi izkoriščale »Bund« proti pravicam slovenske koroške skupnosti. Še posebej bi opozorili na vrsto vprašanj, ki j im je Ude pri nas oral ledino. Po aktualnosti bi na prvo mesto postavili problematiko ugotavljanja narodnostne pripadnosti na Koroškem (izšlo 1. 1949). Še zlasti se je to vprašanje postavilo ob 14. novembru 1976, ko so v Avstriji izvedli »štetje posebne vrste« ter spraševali po materinščini posameznika, vendar s kaj svojevrstno razlago tega, kaj naj pomeni materinščina. Medtem ko je po klasifikaciji OZN to jezik, ki ga posameznik upo­ rablja v rani mladosti, naj bi v Avstriji in na Koroškem pod materinščino razu­ meli subjektivno pripadnost posameznika k določeni narodnosti, oziroma tako imenovano »priznavalno načelo«. Dalje bi omenili pretres bistvenih vprašanj pred­ loga za uveljavitev posebne kulturne (bolje rečeno šolske) avtonomije za sloven­ sko skupnost v dvajsetih letih (prvi se je s tem vprašanjem pri nas ukvarjal Rudi Kyovsky) ter za čas po drugi svetovni vojni tako imenovano »pravico staršev«, po kateri naj starši odločajo o tem, kakšno šolo naj obiskuje njihov otrok: nemško, dvojezično, oziroma slovensko (v teoriji). Kot je znano, so avstrijske oblasti v šolskem letu 1958/59 v imenu te »pravice« celo odpravile obstoječo obvezno dvo­ jezično šolsko ureditev. Razumljivo je, da se je Ude ob tem ukvarjal tudi s pro­ blematiko dvojezičnega pouka ter z zgodovino slovenskega pouka na koroških šo­ lah do danes (ponatisnjena je razprava iz zbornika Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969, Ljubljana 1970). Ozko povezana je s tem vprašanjem dalje problematika za sklenitev avstrijske državne pogodbe ter očrt povojne «avstrijske manjšinske problematike. Ob teh vsekakor osrednjih vprašanjih manjšinskega varstva na Koroškem, naj omenimo še dodatek h knjigi, ki ga je pripravil Drago Druškovič in v katerem daje nekaj opozoril na raziskovanja, ki jih je v marsičem pobudilo prav Udetovo delo, ter na rezultate teh raziskav. T o n e Z o r n ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI t9?7 237 F. X. K o h 1 a — G. A. M e t n i t z — G. M o r o , Kärntner Burgenkunde. Podnaslov: Ergebnisse und Hinweise in Übersicht, Klagenfurt 1973, I—II, 436 + 218 str. Čeprav je obsežno delo o materialnih ostalinah fevedalne dobe na današnjem avstrijskem Koroškem, o katerem poročamo, deloma ponatis knjige F. X. Kohle iz leta 1953, vendar po svojem značaju še vedno zasluži našo pozornost, saj s svojo vsebinskostjo pomeni primeren prispevek tudi k naši zgodovini. Kaj podobnega za ostale slovenske dežele žal še nimamo; v določeni meri bi mogli tu za Kranjsko omeniti krajši lapiraden popis gradov za Kranjsko, ki ga je ob ponatisu Valvasor­ jeve Topographie ducatus Carnioliae modernae, 1679 (Ljubljana — München, 1970, 18) pripravil Branko Reisp. Sam omenja, da je njegov shematični popis prvo delo, ki na tak način prezentira podatke o gradovih na ozemlju bivše Kranjske ter nji­ hovo današnjo ohranjenost. Poudarja, da bi bila potrebna izčrpna studija, v kateri bi bilo to gradivo obdelano z vseh vidikov. Podobna ugotovitev lahko velja tudi za Kohlovo knjigo, vendar je ta po svo­ jem značaja širše zastavljena, saj so poleg gradov v njej zajete tudi utrdbe raz­ ličnega značaja, kot na primer protiturški tabori. Njihov pregled je sestavljen abe­ cedno, skupaj z najvažnejšimi leksikalnimi podatki o nastanku posamezne gradnje ter o njeni nadaljnji usodi, dalje so še dodana opozorila na najvažnejšo literaturo. Objavljeno gradivo spremlja vrsta topografskih skic, fotografij ter slik (tudi Val­ vasorjevih), še posebej pa bi opozorili na več deset prvikrat objavljenih risb ko­ roškega slikarja slovenskega rodu Marka Pernharta, ki je v preteklem stoletju napravil v risbi vrsto posnetkov koroških gradov. Tako sedaj prav Pernhartova zapuščina omogoča primerjavo stanja koroških gradov s podobo, kakršna se nam danes nudi. Imena (tako krajevna kot ostala) so v koroški publikaciji zapisana izključno v nemški obliki oziroma inačici, in le pri nekaterih na primer pri gradu Ostrvica (Hochosterwitz) najdemo opozorilo na slovensko pogojenost imena. Ne glede na to pa vrsta imen vendarle opozarja tudi na slovensko preteklost dežele; tu bi ob nekaterih imenih z območja južnega dela Koroške še zlasti opozorili na vrsto izpe­ ljank oznake Grad, Gradišnik, ki že same po sebi opozarjajo na predslovensko in slovensko naselitev določenega območja. Take oznake oziroma njihove izpeljanke so na primer Grad (Graditsche), Gratschnitza, Gradenegg, Grades, Gradišče (v slovenskem zapisu), Gradische, Gradischnig, Graditschach, Gradnitz, Gradschnitzen in podobno. H Kohlovem pregledu (z dopolnili O. Moroja) je Gustav v. Metnitz, potomec stare koroške.plemiške rodbine, dodal lastniško stanje za vrsto koroških gradov od njihove zgraditve dalje (vse do zadnjega časa). Ob ostalem objavljenem gradivu bi ob tem še omenili ponatis Metnitzove razprave iz leta 1970 o višjih (»vodilnih«) slojih koroške srednjeveške družbe, pri čemer tudi razpravlja o problematiki zna­ nih koroških kosezov. T o n e Z o r n S t e f a n K a r n e r , Kärntens Wirtschaft 1938—1945. Podnaslov: Unter beson­ derer Berücksichtigung der Rüstungsindustrie. Zirka: Wissenschaftliche Veröffent­ lichungen der Landeshauptstadt Klagenfurt. Klagenfurt 1976, XXIII + 384 str. 4°. S Karnerjevo knjigo smo dobili delo, kakršnih je v taki zasnovi le malo. V nasprotju z dosedanjimi obravnavami, ki se večinoma dotikajo predvsem politič­ ne in vojaške problematike v času druge svetovne vojne, je Karnerjeva knjiga usmerjena v odmevnost te problematike na področju gospodarstva. Kot izbor mu je služila avstrijska Koroška, ki pa je ne pojmuje v zdajšnjih deželnih mejah, ampak (ob takrat priključeni Vzhodni Tirolski) zajema še leta 1941 okupirano Mežiško dolino skupaj z Gorenjsko. Ne da bi se spuščali v upravičenost takega postopka, daje primerjava koroške industrije z industrijskimi obrati v delu okupirane Slo­ venije vendarle zanimivo ugotovitev, namreč močno zaostajanje industrijskega raz­ voja avstrijske Koroške v primerjavi z Gorenjsko in Mežiško dolino. V tem smislu pomeni okupacija dela slovenskega ozemlja močan gospodarski vzgon za do tedaj pretežno agrarno Koroško, dejstvo, ki nedvomno pojasnjuje prizadevanja koroških nacistov po priključitvi dela Gorenjske tretjemu rajhu že v času pred okupacijo Jugoslavije. 2 5 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Iz Karnerjevih opozoril o gospodarstvu Koroške v času pred anšlusom (marec 1938) je videti takratno gospodarsko zaostalost dežele (s Celovcem vred), dejanskega gospodarskega »juga« Avstrije. Videti je, da je Dunaj gospodarsko zapostavljal Koroško, vzrok za to pa je bila v tridesetih letih nedvomno močna nacistična vsi- dranost v deželi. Naj tu navedemo posplošeno, vendar v bistvu točno izjavo ta­ kratnega kanclerja Kurta von Schuschnigga, »da bi bilo najbolje, če bi okrog te dežele (Koroške) postavili bodečo žico, in s tem bi že bilo dano koncentracijsko taborišče za domovini sovražne naciste«. Z anšlusom pa nastopi čas dokajšnjih finančnih injekcij in sedaj je odpravljena tudi huda brezposelnost in še več: na­ stopi celo pomanjkanje delovne sile. Po Karnerju se je z okupacijo Jugoslavije Koroška povečala za več kot 40 %. Ob tem povzema nemške poglede na odnos Slovencev do okupatorja. Po njih naj bi »široke mase« Slovencev videle v kljukastem križu rešitev izpod srbskega jarma. Značilno je, da so Nemci leta 1941 označevali za srbofile le mlajšo slovensko inte­ ligenco, medtem ko naj bi bila starejša inteligenca vse do »zadnjega« časa »pod močnim vplivom nekdanje Avstrije«. Trdili so tudi, da je bilo ob okupaciji 99 % vseh Gorenjcev za okupatorja. Že julija 1941 pa so morali nacisti spremeniti svoje mnenje, vzrok tej spremembi pa so pripisovali ukazanemu izseljevanju slovenskega prebivalstva. Pri svojem opisu Karner upošteva tudi nekatera slovenska dela, ven­ dar bi se dal spisek del, ki jih pozna, še razširiti. Tako bi na primer ob poznava­ nju knjige Toneta Terenca »Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945«, 1968 odpadla pripomba, da ni mogoče navesti števila iz Gorenjske izseljenih Slovencev. Iz materije, ki se neposredno dotika Jugoslavije, naj še posebej podčrtamo po­ glavje o naših povojnih teritorialnih zahtevah do avstrijske Koroške. Gre namreč za prikaz gospodarske plati tega vprašanja, tali drugače rečeno: kaj vse bi Koroška izgubila na industrijskem področju, kolikor bi bile izpolnjene takratne jugoslovan­ ske zahteve (gre za pregled zadevnih industrijskih obratov ter za njihov pomen za avstrijsko gospodarstvo). Posebno poglavje je v knjigi namenjeno problematiki izseljevanja koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. Gre za prikaz, ki v bistvu (upoštevajoč tudi nekatere manjše nedomišljenosti) potrjuje ugotovitve slo­ venskega zgodovinopisja; žal pa se Karner ne spušča v predzgodovino tega naci­ stičnega zločina. Med gradivom, ki ga ob tem vprašanju uporablja, je tudi, kot piše. »tipkopis« o izseljevanju koroških Slovencev, ki ga je pripravila neka ljubljanska raziskovalna skupina. Dejansko pa gre pri tem tipkopisu za elaborat (skupaj s prilogami), ki ga je še leta 1965 pripravil podpisani (naslov elaborata: Problema­ tika izselitve koroških Slovencev in aspekti tega vprašanja po drugi svetovni vojni). Tudi zemljevidni prikaz izselitvenega območja Koroške je v bistvu povzet po pri­ kazu, priloženem elaboratu. Med objavljenimi dejstvi naj omenimo, da je Alois Maier Kaibitsch (glavni akter pri izselitvi leta 1942) že kmalu po izselitvi opozar­ jal H. Himmlerja, da ima izselitev negativno odmevnost pri »delu Slovencev«, ki so ostali na Koroškem. Posledica opozorila je bila Himmlerjeva prepoved, da bi izseljene Slovence obiskovali njihovi sorodniki in znanci. Prav tako je Himmler prepovedal pošiljati izseljenim Slovencem pakete s hrano. Kot prilogo h knjigi ob­ javlja Karner nacistični spisek leta 1942 izseljenih Slovencev ter spisek posamez­ nih transportov z izseljenci v notranjost rajha. — Odlomek o izseljevanju koroških Slovencev je brez kritičnega aparata ponatisnila celovška Kleine Zeitung dne 10. decembra 1976, št. 289. Osnova vsake industrije so energetski viri. Temu primerno je usmerjena tudi Karnerjeva pozornost vprašanju položaja koroškega elektrogospodarstva v času pred anšlusom ter po njem, ko se pričenja njegov hiter vzpon. Posebej se avtor ustavlja ob gradnjah hidrocentral (HC Zvabek) ter notranjem in zunanjem pove­ zovanju koroškega elektrogospodarstva. Omenja tudi, da si je po anšlusu ustanov­ ljena družba »Koroške deželne elektrarne« še aprila 1941 pridobila elektrarne na okupiranem slovenskem ozemlju v Kranju, na Jesenicah, v Mežiški dolini ter termo- centralo Velenje. Opisano je dalje oskrbovanje Gorenjske z električno energijo, še poseben poudarek pa je v knjigi namenjen porabi in še zlasti redukcijam elek­ trične energije v času vojne, dejstvo, ki je bistveno vplivalo na proizvodnjo ko­ roških podjetij in na njihovo omejevanje proizvodnje po posameznih letih vojne (zaradi nizkega vodostaja je morala na primer vrsta podjetij že v zimi 1941/42 za­ časno ustaviti proizvodnjo). ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI Ü977 239 Posebno mesto Karnerjeve knjige je posvečeno prikazu oborožitvene indu­ strije ter vojnega gospodarstva Koroške v letih druge svetovne vojne, pri čemer se avtor predvsem omejuje na orise obratov industrije, namenjene vojnim potre­ bam, na rudarstvo ter na podobna podjetja. Vprašanja, ki jim Karner posveča še posebno pozornost, so: produkcija posameznega podjetja, gibanja delovne sile, težave pri proizvodnji, po možnosti pa tudi socialna politika podjetij. V ta oris so ob koroških podjetjih vključena tudi podjetja na okupiranem slovenskem prostoru Gorenjske in Mežiške doline. Prikazi v glavnem slonijo na okupatorjevi dokumentaciji ter tako omogočajo ne le oceno proizvodnje posameznih podjetij (po možnosti po posameznih vojnih letih) ter njihov pomen za nemško oborožitveno in tudi siceršnjo industrijo. Poseb­ no mesto ima pri orisu dotedanjih jugoslovanskih podjetij ter tistih na območju južne Koroške odmevnost slovenskega narodnoosvobodilnega boja med prizadetim delavstvom ter škoda, ki so jo podjetja »utrpela« zaradi NOB. Naj navedemo nekaj značilnih primerov. Zanimivo je opozorilo, da so v mežiškem rudniku maja 1943 dokončali prvo podzemeljsko elektrarno, vzrok njene postavitve pa naj Bi P " * »stalna« aktivnost slovenskih partizanov ter rušenje daljnovoda med Velenjem in Mežico. Po okupatorjevih podatkih so partizani samo aprila 1944 izvedli proti mežiškemu rudniku »19 terorističnih in sabotažnih akcij«. Posledica je bilo dej­ stvo, da je na primer od avgusta 1944 dalje izpadla v tem rudniku za nacistično oboroževalno industrijo važna proizvodnja molibdena za 40%. Izvemo tudi, da so partizani med aprilom in septembrom 1944 »mobilizirali« 394 zaposlencev mežiške­ ga rudnika. Prav tako je morala Bleiberška rudarska unija (BBU), še pred letom 1941 dejanska lastnica mežiškega rudnika, iz istega vzroka konec leta 1943 ustaviti dela pri odpiranju rudnika v Slovenjem Plajberku. Zanimivo je tudi dejstvo, da si je BBU po okupaciji Jugoslavije pridobila celjsko Cinkarno ter v ta namen usta­ novila družbo Zinkhütte und Metall GmbH s sedežem v Celovcu, vendar pa po Karnerjevih podatkih družba Cinkarne do konca vojne ni mogla več prevzeti. Med koroškimi železarskimi podjetji naj iz Karnerjeve knjige omenimo bo- roveljsko železarno, podjetje, ki so ga jeseni 1938 vključili v nemški koncem Her- т а п . ^ Coring. Karner omenja, da je bila železarna v zadnjih mesecih vojne cilj različnih partizanskih napadov. O jeseniški železarni — po Karnerju »enem najbolj pomembnih oborožitvenih podjetjih na Koroškem« — pa beremo, da so njene kapa­ citete znašale petino proizvodnje surovega železa na področju Ostmarke (nekdanje Avstrije) oziroma 0,6 % vse nemške produkcije. Sledi nadrobnejši oris pomena Jesenic za nacistično vojno industrijo. Zanimiv je podatek, da so od aprila do septembra 1944 partizani »rekrutirali« četrtino vseh zaposlenih v železarni (1.035 m ?ž ! )- Drugo največje železarsko podjetje na Koroškem naj bi bila »po ponovni pridružitvi« (!) ravenska železarna. O razširjenosti NOB na tem področju priča po­ datek, da je med aprilom in septembrom 1944 odšlo v partizane 221 zaposlenih v tem podjetju, poleg tega pa so bili obrati železarne ter tamkajšnji električni vodi stalni objekt partizanskih napadov. Poučni so nadalje podatki o kamniški tovarni l i tan ter o tovarni verig Lesce (slednja je po partizanskem napadu 26. marca 1944 ustavila proizvodnjo ter so del njene proizvodnje prenesli na Jesenice ter v ka­ nalsko Belo peč). Dejavnost slovenskih partizanov je (med drugim) 1944. leta prispevala tudi k padanju proizvodnje v tovarni sulfitne celuloze Reberca pri Železni Kapli. Mislili so ob tem celo ukiniti tovarno, vendar je gaulajter dr. Rainer na »podlagi politične presoje« nastopil proti temu. Med koroškimi lesnoindustrijskimi podjetji naj ome­ nimo se tovarno lesovinskih plošč Leitgeb v Sinči vasi, eno največjih podjetij te vrste ла področju velikonemške države. Karner omenja, da so bile tudi za to tovar­ no značilne »težave«, ki so jih povzročali slovenski partizani. Vzrok temu je bilo namreč oskrbovanje tovarne z lesom, ki je v večini prihajal iz »partizanskega ob­ močja«. Iz dnevnika poveljstva oborožitvene industrije v Celovcu z dne 13. julija 1943, je tako na primer videti, da so »partizani od gozdarjev, ki delajo južno od Železne Kaple, zahtevali pod grožnjo ustrelitve, da zapustijo delovna mesta. Lesni delavci se od tedaj branijo delati na tem območju. Že posekanih 8000 metrov lesa se ni moglo spustiti (v dolino, op. TZ), poseko nadaljnjih 12.000 pa je bilo treba prekiniti«. Še posebne težave so nastopile za tovarno leta 1944. Značilen je po­ datek, da je nemška vrhovna komanda (očitno zaradi delovanja slovenskih par­ tizanov) 19. septembra 1944 ukazala odstraniti iz območja južno od Drave in Zilje vse tamkaj zaposlene vojne ujetnike. 2 4 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Nadaljnja poglavja Karnerjeve knjige so posvecea kemični, usnjarski in tekstilni industriji na območju avstrijske Koroške ter na delu okupiranega dela Slovenije. — Kratko spremno besedo je h Karnerjevi knjigi prispeval Hitlerjev mi- .nister za oborožitev Albert Speer. v . v, „„ Ob Karnerjevi knjigi naj se dotaknemo tudi nekaterih vprašanj koroškega kmetijstva v letih druge svetovne vojne. Kot vir za to morejo služiti podatki pu­ blikacije avstrijskega statističnega urada iz leta 1948 Ergebnisse der landwirtschaft­ lichen Statistik in den Jahren 1937—1944. Predvsem nas tu zanima položaj agrar­ nih dejavnosti na slovenskem in jezikovno mešanem delu Koroške, zal pa so v publikaciji nadrobnejši podatki na voljo le za velikovški politični okraj. Statistika opozarja, da je bila na Koroškem »normalna« kmetijska proizvod­ nja vse do leta 1942, ko je bilo uvedeno vojno gospodarstvo. Podatki o obdeloval­ nih površinah v obravnavanem obdobju kažejo tendenco stalnega padanja, l i k pred anšlusom je znašala njihova površina še 121.459 ha, že naslednje Jeto pa se je zmanjšala na 119.927 ha, da bi v letu 1943 padla na 110.85.6 ha Značilno j e , d a je bilo nazadovanje opazno tudi drugod v deželi. Vzrokov za to bo vec, med drugim pač na prvem mestu pomanjkanje moške delovne sile (mobilizacija), na območju južnega dela dežele pa po letu 1942 tudi porast slovenskega narodnoosvobodilnega S1 a i z a s ta t i s t ike je videti, da je določen del opuščenih njiv prehajal v travnike, pašnike, košenine in planine, kar naj bi veljalo tudi za vrtove in sadovnjake. Poleg tega je očitno del obdelovalnih površin postopoma prekril gozd. V statistiki so za­ nimivi tudi podatki o izkoriščanju gozdnega bogastva. Po močnem skoku poseka leta 1941 so očitno leta 1941 beležili največje izkoriščanje gozda medtem ko je v prihodnjih letih opazen padec (največji v letih 1943 in 1944). Slednje velja tudi za velikovški politični okraj, kjer je opazen največji padec izkoriščanja gozdnih po­ vršin (od 45.898ha leta 1942 na 41.231 ha leta 1944). Slednje očitno pojasnjuje pri­ sotnost slovenske partizanske vojske na območju Karavank, se pravi z gozdom naj­ bolj bogatega območ.ja tega okraja. T o n e Z o r n L e o M a t e s , Međunarodni odnosi socijalističke Jugoslavije, založba Nolit, Beograd 1976, 310 str. Knjiga Lea Matesa je do sedaj prvi celovitejši pregled mednarodnih odnosov nove Jugoslavije od pričetka teh odnosov dalje. Gre za nalogo, ki jo je pač lahko opravil avtor, ki je vrsto let vseskozi dejaven na diplomatskem področju (v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve ter kot diplomat v OZN in ZDA), poleg tega pa je bil v šestdesetih letih tudi ravnatelj inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu. Njegova knjiga tako ni le rezultat avtorjevega študija, ampak izhaja tudi iz njegovih lastnih izkušenj ter sočasnega soustvarjanja naše zunanje politike. V uvodu Mates posebej opozarja, da je opravil selekcijo določenega števila zajetih tem ter uporabljene dokumentacije. Podčrtuje, da predstavlja ta izbor nje­ govo osebno gledanje in razumevanje dogajanja, ob dokumentih pa pravi, da je treba upoštevati tudi njihovo dostopnost. Ob tem opozorilu gre za vprašanje, na katerega naleti vsakdo, ki se ukvarja z najnovejšo zgodovino in še zlasti s pro­ blematiko mednarodnih odnosov, saj tu ne gre le za dostopnost ustreznih virov, ampak tudi za možnost njihovega izkoriščanja oziroma interpretacije. Prav tu pa je mogel Mates zajemati iz svoje bogate diplomatske dejavnosti. Njegova knjiga kot celota ni strogo znanstveno delo, ki bi vsestransko slonelo na citiranju ustreznih virov, oziroma ki bi bila opremljena z ustreznim znanstve­ nim aparatom. Pač pa daje z esejističnim zamahom analizo vrste vprašanj iz ob­ močja mednarodnih odnosov socialistične Jugoslavije, ali drugače rečeno: tistih vprašanj, ki po avtorjevem mnenju predstavljajo srž mednarodnih odnosov nove Jugoslavije. Ta vprašanja so: začetki mednarodnih odnosov nove Jugoslavije (od začetkov do osvoboditve), mednarodni položaj v prvih povojnih letih, status Jugo­ slavije v takratnih mednarodnih odnosih in vprašanje njenih meja, odnosi s Sovjet­ sko zvezo v prvih povojnih letih, sledeča izolacija Jugoslavije ter njen prodor v svet, politika nevezanosti, odpiranje Jugoslavije zunanjemu svetu, problemi zdajšnje Evrope, naši odnosi z deželami varšavskega pakta ter s komunističnimi strankami ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI »Г7 241 ter držav po letu 1955, jugoslovansko-ameriški odnosi, jugoslovansko-kitajski od­ nosi, Sredozemlje v jugoslovanski zunanji politiki, mednarodni odnosi na Balkanu, Jugoslavija in Združeni narodi ter končno, vprašanje internacionalizma kot osnov­ nega načela jugoslovanske zunanje politike. Ko govori o naši zunanji politiki Mates podčrtuje, da je ta neločljivo povezana z razvojem mednarodnih ^odnosov in vzpostavljanjem stikov jugoslovanskega na­ rodnoosvobodilnega gibanja z zavezniki v času vojne. Kot taka je nadaljevanje odnosov in stanja, ki so že pred drugo svetovno vojno pripeljali Jugoslavijo v sre­ dišče političnih in vojaških akcij in iz katerih je zraslo gibanje, ki je ustvarilo novo Jugoslavijo. Tako je zunanja politika Jugoslavije po drugi svetovni vojni rezultat njenega osvobodilnega boja in revolucije. Mates ugotavlja, da sta bili v tem času v središču dve osnovni vprašanji, namreč vprašanje priznanja nove revolucio­ narne oblasti s strani zaveznikov ter vprašanje popravka naših meja z Italijo, Avstrijo ter po možnosti z Grčijo in Bolgarijo (pri tem je šlo za združitev make­ donskega naroda). Med temi vprašanji pa je bilo na prvem mestu vprašanje raz­ mejitve z Italijo. Mates že v uvodu knjige poudarja, da se je na osrednjih vpra­ šanjih naše borbe in revolucije formiralo vodilno načelo naše zunanje politike, namreč neomajna odločnost očuvati neodvisnost in integriteto Jugoslavije. Usmer­ jenost k nevezanosti je po njegovem tudi nauk lastnih izkušenj in prizadevanj, da se na tej podlagi izdela celovita koncepcija mednarodnih odnosov. V uvodoma naštetih problemskih poglavjih Mates ta opozorila tudi nadrobneje očrtuje in utemeljuje. Predvsem pa se ustavimo ob vprašanju priznanja nove Jugo­ slavije v letih 1942—1945 ter že v tem času pričetem boju za meje. Gre za tisti kompleks vprašanj, ki je bil v naši literaturi še najbolj obdelan. Pa vendarle tudi tu najdemo v Matesovi knjigi marsikaj novega, še posebej pa bi opozorili na jasne prikaze posameznih problemov ter njihovo vključitev v širši evropski in svetovni okvir.^ Nedvomno je Mates prvi, ki je tako celovito zajel zastavljena vprašanja. Iz naštete problematike naj odberemo odnos Britancev do naše NOB in s tem do vprašanja pravičnejših meja nove Jugoslavije. Mates opozarja, da je morala naša država tako v času NOB kot po osvoboditvi vzdržati težak boj za priznanje svo­ jega statusa kot neodvisne države ter istočasno vzdržati pritisk Zahoda glede pri­ znanja svoje nove meje z Italijo. Obe vprašanji sta bili — ugotavlja Mates — med seboj tesno povezani, saj je bilo vprašanje meje predvsem vprašanje priznanja statusa nove Jugoslavije (seveda pa se je pojavljajo tudi mimo tega). Ko Mates govori o povojnih mirovnih konferencah ter vlogi Jugoslavije na njih, vključuje v razpravljanje (enako seveda tudi pri ostalih v knjigo zajetih vprašanjih) širši mednarodni okvir in konstelacijo, v tem primeru medsebojno razmerje velikih sil in njihovih interesov. Tako zastavljen okvir vodi nato bralca vse do zadnjega časa, se pravi do podpisa znanih osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo o do­ končni ureditvi tržaškega ter drugih medsebojnih vprašanj. Ob tem naj opozorimo, da je bilo tržaško vprašanje vse tja do srede petdesetih let, do sporazuma o so­ glasju med Jugoslavijo in Italijo leta 1954, eno osrednjih odprtih vprašani takratne Evrope. Ena značilnosti Matesove knjige je, da se avtor ne drži strogo kronološkega prikaza dogodkov, pač pa se je raje odločil za zaokrožene preglede posameznih vprašanj m silnic, ki so in še vplivajo na mednarodni prostor in mesto naše države, l a k o se iz knjige lušči plastična geneza posameznih vprašanj, med katerimi naj se posebej omenimo vsaj še tr i : neuvrščenost nove Jugoslavije ter njene odnose s socialističnim in tretjim svetom. V celoti pomeni Matesova knjiga bistven prispe­ vek k razumevanju mednarodnega položaja in mesta naše države vse od narodno­ osvobodilnega boja do danes. Seveda pa knjiga ne razrešuje vseh vprašanj ter bo prihodnje delo na podanih problemih moralo dati še nove in globlje osvetlitve Matesova zasluga pa je nedvomno dejstvo, da se je kot eden prvih sintetično lotil vprašanj, ki se kako zanimajo našega človeka. T o n e Z o r n лт ?*?•?•? M a y r z e d t u . W a l d e m a r H u m m e r , 20 Jahre österreichische Neutralität und Europapohtik (1955—1975). Dokumentation, Wien 1976 I—II 691 + 338 str. ' ^ Pred seboj imamo obsežno dokumentacijo o nekaterih aspektih avstrijske državne politike v zadnjih dvajsetih letih. V ospredju sta predvsem problematika avstrijske nevtralnosti in -geneze tega vprašanja ter mesto Avstrije v Evropi tako 242 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 kot se to kaže v njenih odnosih s sosedami ter ostalim evropskim prostorom. Čeprav naslov knjige omejuje objavljeno dokumentacijo na leta 1955—1975, po­ samezni dokumenti segajo tudi v medvojni čas in nazaj (objavljena je tako na pri­ mer peta haaška konvencija o pravicah in dolžnostih nevtralnih držav iz leta 1907). Razumljivo je razmejena tudi dokumentacija o vprašanjih obnove avstrijske dr­ žave med drugo svetovno vojno in po njej. Na zaključku pa so deloma objavljeni dokumenti o nedavni helsinški konferenci o evropski varnosti in sodelovanju (leta 1975). . . , v l .. , ,. Bralca vpeljuje v knjigo uvod, ki pojasnjuje pomen publikacije pa tudi zdajšnjo avstrijsko zunanjepolitično usmeritev. Ob tem je poudarjeno, da je ta ideološko usmerjena na Zahod in značilno je opozorilo obeh avtorjev, da je taka orientacija prebivalstva med vsemi evropskimi državami najmočnejša prav v Avstriji. V celoti so objavljeni viri različnega značaja (izjave posameznih politikov, uradna poročila, mednarodni dogovori in podobno), žal pa objavljena dokumentacija ni opremljena s potrebnim kritičnim aparatom. Njen namen je namreč ta, da go­ vorijo dokumenti sami zase. Tudi se ne spušča (razen deloma v odnosih z Jugo­ slavijo) v sporna vprašanja, ampak so predvsem v osredju pozitivni odnosi z vrsto evropskih držav. V celoti pa naj bi zbirka služila kot ilustracija teh odnosov m kot študijski priročnik. •„ v Še posebej nas seveda zanimajo dokumenti, ki govorijo o odnosih nase države s severno sosedo. Teh je skupaj objavljeno petnajst, njihov časovni razpon pa sega od teksta sporazuma o medsebojni trgovski izmenjavi z dne 17. avgusta 1948 pa do negativnega odgovora na jugoslovansko noto, izrečeno republiki Avstriji ob dvaj­ setletnici podpisa pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije leta 1975. Ostali dokumenti pa se nanašajo na dogovore o naših delavcih, zaposlenih v Avstri­ ji ter na vrsto komunikejev ob medsebojnih uradnih obiskih, od srečanj zunanjih ministrov naprej . Vsi komunikeji sicer govorijo o medsebojnem prijateljskem so­ delovanju, vendar pa (na jugoslovansko intervencijo op.) zajemajo tudi odprta vprašanja manjšinskega varstva. Za avstrijske poglede do tega vprašanja je na primer značilno, da avstrijski kancler Bruno Kreisky ob obisku predsednika zvez­ nega izvršnega sveta Djemala Bijedića 12. aprila 1972 manjšinskega vprašanja sploh ni omenjal. Avtorja publikacije posebej poudarjata da ne objavljata doku­ mentacije o tako imenovani »vojni proti dvojezičnim krajevnim napisom«, se pravi o krizi, ki je nastala v avstrijsko-jugoslovanskih odnosih potem, ko so nem­ ški koroški nacionalisti leta 1972 nasilno odstranili vse do tega časa postavljene dvojezične krajevne napise ma območju južne Koroške. "Kljub prizadevanjem, pokazati dvajsetletne odnose republike Avstrije z evrop­ skimi državami v čim lepši sliki, je objavljena zbirka dokumentov vendarle delo, ki bi ne smelo ostati brez odmeva tudi izven avstrijskih meja. Želeti bi bilo, da bi podobni zbornik (ali zborniki) o zunanjepolitični dejavnosti Jugoslavije izšli tudi pri nas. Za metodo izbora objavljenih dokumentov pa je značilno, da je bilateralna dokumentacija objavljena le glede odnosov z vzhodnimi državami (vključno z Jugoslavijo), medtem ko so za odnose z zahodno Evropo objavljeni izključno viri, ki se nanašajo na zahodnoevropski gospodarski grupaciji (EGS, EFTA) in podobno. Drugačen pristop bi nedvomno pokazal vprašljivost nekaterih postavk »evropske po­ litike«, saj bi moral zajeti tudi znane bombne napade in atentate na južnem Tirol­ skem, dejanja, ki so imela zaslombo celo pri najvišjih predstavnikih republike Avstrije. I o n e Z o r n A n g e l o A r a , Ricerche sugli Austro-Italiani e l'ultima Austria, Editrice Elia, Roma, 1974, str. 347. V svoji knjigi je mladi italijanski zgodovinar zbral šest različnih študij, ki se vse na ta ali oni način tičejo Italijanov v Primorju in na Tridentinskem v zad­ njih letih obstoja habsburške monarhije. Za Slovence je posebno zanimiv drugi članek v Arovi knjigi, ki nosi naslov: L'avvenire di Trieste in un dibattito al Con­ siglio comunale di Trieste nel gennaio 1913. Gre za razpravo o mestnem proračunu, ki sa je razrastla v širšo debato o bo­ dočnosti Trsta in o njegovih narodnostnih problemih. Poleg iredentistov, ki so imeli v svojih rokah mestno upravo, so v razpravi sodelovali tudi vidni predstav­ niki italijanskih socialistov, Valentino Pittoni in Edmondo Puecher, ter predstavnik ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 243 slovenskega^ nacionalnega gibanja, Josip Vilfan. Čeprav so se posegi raznih govor­ nikov nanašali na povsem otipljive probleme, kot na primer na vprašanje sloven­ skih šol, ki jih mestna uprava s trdoglavo vztrajnostjo ni hotela financirati, je mo­ goče v filigrani opaziti, da vse mori skrb, kakšna bo usoda Trsta, če bo prišlo v Avstriji do ustavnih sprememb. Leta 1913 je bilo dosti govora o trializmu, ki je visel kot Damoklejev meč nad tistimi silami, ki so se bale, da bo ustanovitev južno- slovanske države v okviru habsburške monarhije nevarna »italijanskemu znača­ ju« Trsta. Gre za misel, ki raste iz strahu pred življenjskim soočenjem s sloven­ skim zaledjem in ki se včasih skriva za krinko »višje kulture«, včasih pa proglaša potrebo o ohranitvi obstoječega etničnega ravnotežja med obema narodnostnima skupinama. Tržaški liberalci so pred »slovansko nevarnostjo« računali z begom v okrilje Italije in so bili pripravljeni v ta namen tudi žrtvovati ekonomske interese celega mesta. Nekateri socialisti — njihov predstavnik je bil Puecher — so se sicer bolj realistično zavedali, da Trst brez svojega zaledja ne more živeti, obenem pa so upali, da bo mogoče mesto ohraniti skozi in vitro in ga tako zaščititi pred »tuje- rodci«. Avtor s precejšnjo spretnostjo izlušči teze raznih politikov, ki so si sledili na govorniškem odru, in skuša tudi s hvalevredno objektivnostjo podati sliko mesta v letih pred prvo svetovno vojno. Pri tem pa se ne zna popolnoma odtegniti neka­ terim klišejem, ki j ih je izoblikovala iredentistična historiografija. Tako na pri­ mer si ne more kaj, da ne bi ponovil starega očitka dunajskim oblastem, da so v Primorju favorizirale južne Slovane na račun Italijanov — te trditve pa ne podpre z nobenim tehtnim dokazom. Obenem se tudi ne more otresti nekaterih mitov o »čudežu« Trsta, ki naj bi mu uspelo »spojiti in združiti pod skupnim imenovalcem italijanstva etnično in kulturno tako različne sile, ki so živele v njegovem okri­ lju«. Trditev je netočna celo za prva desetletja tržaškega prostega pristanišča (po­ mislimo samo na Grke in Srbe), popolnoma zgrešena pa je za 19. stoletje, ko so se tudi Slovenci postopoma, a vedno odločneje postavili po robu asimilacijskemu procesu. Morda bi bilo primerneje govoriti o »čudežu«, če bi razne etnične in kul­ turne skupine, ki žive v Trstu, našle pot do skupnega razumevanja in spoštovanja, in se odpovedale tistemu govorenju v prazno, v katerega se je konec koncev iz­ rodila debata v občinskem svetu leta 1913. J o ž e P i r j e v e c L i v i o Z e n o , Ritratto di Carlo Sforza, Le Monnier, Firenze, 1975; str. 546. Avtor knjige je bil med leti 1949—1951 Sforzov tajnik in član njegovega oseb­ nega kabineta. Ta intimnost z De Gasperijevim zunanjim ministrom ga ni zape­ ljala, da bi napisal delo memorialističnega kova, temveč mu je le pomagala osvet­ liti z vseh strani psihološki profil enega od redkih državnikov evropskega formata, ki jih je premogla Italija 20. stoletja. Sforzo je doletela redka usoda, da je bil imenovan za zunanjega ministra rimske vlade tako po prvi kot po drugi svetovni vojnij obakrat je na njegovi mizi med najbolj kočljivimi dosjeji bil tisti, ki se je nanašal na vprašanje odnosov z Jugoslavijo in na definicijo meje med obema državama. Kot medvojni poslanik pri srbski vladi na Krfu je dobro poznal probleme ju­ goslovanskih narodov, kar je razvidno tudi iz knjige, ki jo je pozneje posvetil Pašiču in nastanku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zavedal se je, kako pomembno je za Italijo, da naveže prijateljske stike s sosednjimi narodi, in pod vplivom treznega premisleka pa tudi svojih idealov, ki so sloneli na Mazzinijevi misli, storil vse, da doseže ta cilj. Ne glede na fašistične psovke je tako pripravil in izpeljal do kraja Rapalsko pogodbo, ki naj bi po njegovem zagotovila mirno in plodno sožitje med narodi ob Jadranu, obenem pa naj bi tudi preprečila nemškemu nacionalizmu (ponovno afirmacijo katerega je jasno vidno predvideval), da si utre pot V južno Evropo. Skoraj trideset let pozneje, ko se je Sforza kot zunanji minister republikanske Italije spet znašel pred problemom »vzhodne meje«, je bil ponovno tarča histeričnih obsodb nekaterih italijanskih in tržaških krogov, ki jih medvojne in povojne iz­ kušnje niso ničesar naučile. Sforza pa je razumel, da je treba vprašanje o odnosih z novo Jugoslavijo postaviti na drugačne temelje, kot so bili tisti, na katerih je slonel dogovor s kraljevino Karađorđevićev. Zato je opazoval rovarjenje naciona- 244 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 listov z odmaknjenostjo in z aristokratsko ironijo, prepričan, da je mogoče doseči z beograjsko vlado pameten dogovor na podlagi etničnih meja. öJtusal je z njo navezati stike, ki pa niso rodili sadu tudi zaradi tega ker je 1. 1951 padla de Ga- sperijeva vlada. V naslednji kabinet tridentinskega državnika Sforza m bil vec J Vera v razum in svobodo, ki je navdihovala njegovo javno delovanje, mu v času, ko je prišel fašizem na oblast, ni dovoljevala, da bi ostal v službi Mussolinije- vega režima. Odpovedal se je mestu poslanika v Parizu m po nekaj letin zaseb­ nega življenja, pod pritiskom vedno otipljivejših groženj s strani oblasti in faši­ stičnih tolp, odšel v izgnanstvo, kjer je do konca vojne bil eden najvidnejših predstavnikov emigrantske opozicije. Njegovi dejavnosti med drugo svetovno voj­ no in po njej, ko je Sforza odločno nastopil proti ohranitvi monarhije v Italiji ter se zaradi tega ostro spopadel s Churchillom, je avtor posvetil posebno pozornost. Svoja izvajanja je podprl z mnogimi še neobjavljenimi dokumenti, ki j ih je zbral v prilogi. V tem okviru izstopajo pisma, ki sta si jih izmenjala B. Croce m Siorza med leti 1943—1952. Njuna korespondenca zgovorno priča, kako živo sta se oba intelektualca zavedala globine moralnega in političnega brezna, v katerega je fa­ šizem pahnil Italijo. . . . J o z e P i r j e v e c Geschichte der Sorben, zv. Il l (čas od leta 1917 do 1945). Bautzen 1976, 218 str. Izšlo tudi v lužiškosrbskem jeziku (red. Martin Kasper). Za Slovence je problematika Lužiških Srbov po letu 1917 zanimiva tudi kot vzporednica dogajanju v slovenskem zamejstvu. To velja še posebej za čas po letu 1938 ko so se tudi koroški Slovenci znašli v isti državi kot Luziski brbi, namreč v tretjem rajhu, ter je bila obojim namenjena ista usoda: narodna smrt. Za historični pogled Nemca na Slovence in Slovane sploh bi uvodoma omenili n je : govo poznamenovanje slovanskega elementa z Wenden oziroma z izpeljankami tega imena (za Slovence na Koroškem Windische). Zgodovina Luziskih Srbov nudi za tako znamenovanje vrsto opozoril. Medtem ko je dobilo historično pozname­ novanje Slovencev z Windisch, windische Sprache vsaj že v preteklem stoletju pejorativen prizvok, se je na Lužicah še naprej uporabljal v prvotnem smislu in to tako pri večinskem narodu kot pri manjšini. Tako je bil na primer novembra leta 1918 ustanovljen Lužiški (vendski) narodni odbor in v njegovem okviru Lu- žiškosrbska zveza (Wendisches Bund). Dalje izvemo, da naj bi bil »vendski« sepa­ ratizem (šlo je za prizadevanja po ustanovitvi avtonomnega luziskosrbskega ob­ močja v okviru Nemčije) vzrok za ustanovitev nemških prostovoljskih oddelkov na tem območju; gre za oddelke, ki so bili vsekakor nekaj podobnega kot sočasne Alarmkompanije na Koroškem. Značilno je še, da so skušale oblasti po prvi sve­ tovni vojni ustanoviti posebno gibanje »Saški zvestih (!) Wendov«, nekaj podob­ nega torej, kot so poskušale po drugi svetovni vojni koroške oblasti z /vezo avstrijskih Slovencev, ki naj bi postala protiutež Osvobodilni fronti za Slovensko Koroško. , „T , . .. . , , . O manjšinski politiki v weimarski Nemčiji beremo v knjigi, o kateri poročamo, da je bilo 1920 leta ustanovljeno posebno koordinacijsko telo, namenjeno luzisko- srbskemu vprašanju. Sestavljali so ga zastopniki Saške in Prusije pristojnih uprav­ nih okrajev, Nemškega Schutzbunda ter drugih teles. Temu je sledila ustanovitev osrednjega organa za »nadzorstvo nad Vendi«, tako imenovani »vendski oddelek«, ki so ga iz taktičnih vzrokov priključili okrajnemu glavarstvu Budysm (oddelek je obstojal do leta 1945). Njegove naloge so bile podobne kot sočasnega koroškega Heimatdiensta (Heimatbunda). Med njimi najdemo: »krepitev delovanja za nem- štvo v vendskih območjih«, »široko pojasnjevanje veleizdajalskega značaja vsakrš­ nih vendskih narodnostnih prizadevanj«, »odkrivanje vsake vendske narodne za­ vesti kot deželi sovražno« (dejavnost), ter »pospeševanje prehoda Vendov v nem- štvo« Poleg tega je vrsta nacionalističnih organizacij (osrednja med njimi je bil Nemški Schutzbund) nastopala proti »slovanski nevarnosti« ter »vendski iredenti«. Vzporedno s tem gre v Lužicah nemška kolonizacija obmejnega prostora. Ob tem se nehote vzbuja vzporednica s Koroško, kjer je Kärnter Heimatbund pričel z naseljevanjem trdnega rajhovskega nemštva na območju južne Koroške. Značilno je, da so v rajhovski centrali tako imenovane »domovinske službe« ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1(977 245 (Reichszentrale für Heimatdienst) že leta 1922 postavili zahtevo po prisilni izselitvi Lužiških Srbov na območje južne Nemčije, ter to zahtevo utemeljevali z državno- političnimi vzroki. Predvsem pa se v poročilu skušajmo dotakniti ocene tako ime­ novane kulturne avtonomije za manjšine, kot se je ta postavljala v Nemčiji in na Koroškem v dvajsetih letih. Ko se knjiga dotika tega vprašanja, opozarja, da je bilo vprašanje kulturne avtonomije še zlasti v ospredju na tako imenovanem tretjem kongresu evropskih manjšin (narodnosti) s sedežem v Ženevi leta 1927. Avtorji publikacije menijo, da so skušale »revanšistične sile med nemškimi manj­ šinami« na kongresu doseči, da bi bile opozicijske manjšine izločene iz kongresov ter da bi bila propagandno uveljavljena kulturna avtonomija edino uporabno sredstvo za urejanje manjšinskih vprašanj. Po mnenju, izraženem v knjigi, bi bila tako uveljavljena kulturna avtonomija le etapa na poti k obsežnim zahtevam (nemških manjšin) ter poskus mednarodnopravno sankcioniranega iredentizma. V nasprotju s tem pa se Zveza narodnih manjšin Nemčije (sestavljali so jo dansko južnošlezviško volivno društvo, frizijsko-šlezviško društvo, Združenje Litvancev v Nemčiji, Zveza Poljakov v Nemčiji ter zastopniki Lužiških Srbov) s takim reše­ vanjem manjšinskega vprašanja ni strinjala, ampak je iskala kompromisno rešitev, ki pa je vedno znova naletela na odpor predstavnikov nemških manjšin, ki jih j e »dirigiralo« nemško zunanje ministrstvo. Posledica je bil izstop Zveze narodnih manjšin Nemčije iz ženevskih kongresov. Položaj Lužiških Srbov se nato v tridesetih letih bistveno poslabša z nastopom nacizma; pričenja se vsestranska germanizacija lužiškosrbskega življa. Med sred­ stva te germanizacije je — podobno kot leta 1938 na Koroškem — spadalo nasilno izseljevanje dela lužiške inteligence, prepoved osrednje kulturne organizacije, »pokončanje« srbskega jezika in kulture ter končno načrtovanje fizičnega uničenja lužiškosrbskega naroda. Vendar pa so zaenkrat morali nacisti pri protisrbskih na­ stopih še upoštevati zunanjepolitične momente, med njimi predvsem odmevnost nasilja v obeh sosednih državah, na Poljskem in Češkoslovaškem pa tudi v Jugo­ slaviji in v Franciji. Pri tem so se morali ozirati na položaj manjšin v drugih državah in značilno je, da so nemška poslaništva v tujini, med njimi v Pragi in v Beogradu, izrekla pomisleke proti drastičnim ukrepom namenjenim Lužiškim Srbom. Podobno opozorilo je dala tudi Zveza nemških manjšin v Evropi. Predstav­ nik te organizacije je med drugim opozarjal pristojne nemške oblasti, naj ne za­ ostruje lužiškosrbskega šolskega vprašanja ter pri tem kazal na zahteve nemške manjšine v Jugoslaviji, ki se je sklicevala na položaj narodnih manjšin v Nemčiji. Čeprav so macisti (podobno kot v letih 1938—1941 na Koroškem) morali upo­ števati zunanjepolitične zadržke, od svojega cilja niso odstopili in upoštevajoč nakazane zadržke celo pripravili večplasten ter skrbno izdelan sistem uničevanja lužiškosrbske kulture. Sem je spadalo zamolčevanje obstoja lužiškega naroda ter germanizacija krajevnih in celo ledinskih imen in to ne le na območju Lužic, am­ pak tudi drugod po Nemčiji, kjer so nekdaj prebivali Slovani. Podobno kot nekateri koroški zagovorniki »vindišarske« teorije so začeli zanikovati slovanski izvor luži- škosrbskih običajev ter postavljati trditve o lužiškosrbski narodni povezanosti z nemštvom. Od osrednje lužiškosrbske organizacije pa so celo zahtevali, da se pre­ imenuje v »Zvezo vendsko govorečih Nemcev (!)«. Poleg tega je saška vlada leta 1937 celo prepovedala omenjati v javnosti obstoj Lužiških Srbov ter to naročilo utemeljilo _s tem, da Srbi niso narodna manjšina, ampak »Nemci, ki so se brez razlike zlili z ostalimi nemškimi plemeni v nemško narodno skupnost«. Izginiti so morala ne le lužiška imena, ampak — podobno kot na Koroškem — tudi napisi na stavbah in na spomenikih. Še posebna germanizacijska naloga je bila namenjena otroškim vrtcem. Dalje je bilo prepovedano delovanje lužiškosrbkih organizacij ter j im odvzeto premoženje. Temu se je, enako kot na Koroškem, pri­ družila težnja po izselitvi lužiškosrbskega prebivalstva, ki jo je v začetku leta 1942 Hitler postavil na čas po koncu vojne, samo prestavitev pa utemeljil z nemi­ rom, ki bi ga izselitvena akcija povzročila. T o n e Z o r n M a x D e m e t e r P e y f u s s , Die Aromunische Frage. Podnaslov: Ihre Ent­ wicklung von den Ursprüngen bis zum Frieden von Bukarest (1913) und die Haltung Österreich-Ungarn, Wien-Köln-Graz 1974, 166 str. Knjiga avstrijskega historika se dotika zanimivega vprašanja, namreč na­ rodnega preporoda aromunske narodne zavesti ter problematike aromunskega življa 246 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 v preteklem stoletju. Delo po eni strani izhaja iz obstoječe l iterature (romunske, grške, upoštevano pa je tudi več del slovanskih piscev, tako Bolgarov, Mekedoncev in Srbov), objavljenih virov ter arhviske dokumentacije iz romunskih in avstrijskih arhivov. Delo samo pomeni poučen vpogled v del narodnostne problematike na območju Makedonije (ne glede na zdajšnje meje), na delu osrednje Grčije ter današnje Albanije. Poučnost knjige je tudi v tem, da daje poglede protagonistov (Romunov, Avstrijcev, Rusov, Grkov in Bolgarov) na problematiko romanizira- nega življa Makedonije. . . , Za jugoslovanskega bralca ob branju knjige nedvomno izstopa dejstvo, da se avtor ne dotika problematike makedonskega naroda, čeprav bi posamezna opo­ zorila utegnila dati bolj zaokroženo narodnostno podobo tega dela Balkana. Ko Peyfuss razpravlja o današnjem številu Aromunov, jih ceni na kakih 400.000, ven­ dar pa je moralo biti to število v preteklosti mnogo večje. V Grčiji so naseljem v dolinah Pinda, po Tesaliji, pobočjih Olimpa ter še drugod, dalje v Albaniji, pri nas pa »v več vaseh« med Ohridom in Bitolo, v Kruševu, v bližini Struge ter v manjših naseljih na Pljačkarevici v vzhodni Makedoniji. Avtor opozarja, da se je večina bolgarskih Aromunov leta 1940 izselila v Romunijo, ostali pa še nadalje žive na območju Pirinske Makedonije ter v Rodopih. V Romuniji so se mnogi teh priseljencev naselili v Dobrudži, v okolici Bukarešte ter v Banatu. V zadnjem času je najti aromunske naselbine tudi v azijskem delu Turčije m v Libanonu. Poleg tega živi na grško-jugoslovanski meji vzhodno od Vardar ja še kakih 15.000 tako imenovanih Meglerskih Romunov, od tega kakih 2000 na naši strani. Peyfuss ugotavlja, da je za aromunski narodni preporod značilno, da ta ni stremel po zedinjenju z Romunijo, ampak le po kulturni in verski avtonomiji y okviru turške države, dejstvo, ki je naletelo na odpor grštva in grškega cangraj- skega patriarha. Značilno je še dejstvo, da se je del Aromunov vtopil v grštvo, ali pa se stavljal na grško stran. V celoti pa aromunsko vprašanje ni bilo le pred­ met spora med Romunijo (ki je med drugim tudi materialno podpirala aromunsko narodnostno gibanje) ter Grčijo, ampak je postalo del makedonskega vprašanja in kot tako objekt politike takratnih velikih sil (Avstrije, Rusije, kasneje pa tudi Italije). Peyfuss dalje opozarja na momente, ki so vodili k narodnostni prebuji aromun- skega prebivalstva. Opozarja na dejstvo, da je med njimi igralo grštvo v socialnem pogledu vodilno vlogo ter da je materialni dvig istočasno za Aromuna pomenil tudi prehod v grštvo. Posebej je v knjigi očrtana rast odnosa romunske države do romaniziranega življa onkraj Donave; ta odnos se je kazal tako v literaturi, kasne­ je pa tudi na verskem in šolskem področju. Leta 1859 so v Bukarešti celo ustanovili poseben makedonsko-romunski odbor, v šestdesetih letih pa temu sledijo denarne podpore, namenjen ustanavljanju posebnih šol za aromunslsi živelj živeč v Turčiji. Vzporedno s šolskim, je pričelo nastopati tudi versko vprašanje, saj so se pri­ čele pojavljati zahteve po upoštevanju aromunskega jezika tudi v cerkvi, kar pa je skušala grška stran onemogočiti ali pa preprečiti. Tako se ves čas kaže (z manj­ šimi oscilacijami) cerkvena problematika, pogojena z nasprotovanjem grškega klera ter carigrajskega patriarha, v ozadjii tega dejstva pa je bila težnja po greoizaciji romunskega življa. To je bil tudi vzrok, da je grška stran zavračala ustanovitev samostojne aromunske pravoslavne cerkve. Ni čudno, da prične aromunsko vpra­ šanje polagoma postajati sporno vprašanje med takratnimi turškimi sosedami, med Grčijo in Romunijo, pa tudi med Romunijo in Bolgarijo (v sporu s slednjo je prva skušala aromunsko vprašanje uporabiti za dosego koncesij na območju Dobrudže). Značilno je, da je carska Rusija nasprotovala aromunskemu gibanju, medtem ko je to imelo zaslombo turške države. Še zlasti pa se je aromunsko vprašanje zaostrilo po prelomu stoletja, ko je Turčija dala Aromunom vrsto narodnostnih pravic. Značilna je bila ob tem zlasti reakcija Grčije, ki je v odgovor pričela izvajati tudi fizično nasilje nad romani­ ziranim prebivalstvom Turčije. Za Aromune pa pomenita največje prelomno obdobje obe balkanski vojni v letih 1912/13, saj sta vojni razdelili aromunski živelj med štiri države: Srbijo, Bol­ garijo, Grčijo in Albanijo, pri čemer je odpadlo največje aromunsko naselitveno območje v Grčiji (jugozahodna Makedonija in Epir, leta 1921 pa še območje pind- skega pogorja, ki bi prvotno moralo pripasti Albaniji). Iz časa balkanskih vojn je v Peyfussovi knjigi zanimiva nadrobnost, da so bile po srbski zasedbi dela Ma­ kedonije aromunske šole sicer zaprte, vendar je bil odnos s srbsko vojsko dokaj 247 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1|97T dober (zlasti v Kruševu), kjer so bili v srbski vojski Romuni iz vzhodne Srbije. Nasprotno pa so bili na tistem delu Albanije, ki so jo zasedli Srbi narodno osveščeni Aromuni skupaj z Albanci proti zasedbeni sili, medtem ko so v Dracu grško usmei jeni Aromuni pozdravljali srbsko zasedbo mesta. Zanimiv je se podatek, da je teoaj Romunija prelagala ustanovitev posebne aromunske države v mejah srednjeveške Velike Vlaške. , „ . . , . , n i „ „„ Značilno za takratno gledanje na aromunsko vprašanje je dejstvo da v na­ sprotju z dotedanjimi obljubami ni v mirovni pogodbi, podpisani po drugi^bal­ kanski vojni, nobene besede o Aromunih. Pač pa so bile aromunskemu vprašanju posvečene note, ki so jih ob tej priložnosti izmenjale Romunija na eni ter Bol­ garija, Grčija in Srbija na drugi strani. Z njimi so se stiri države zavezale dati Aromunom na svojem ozemlju šolsko in cerkveno avtonomijo, ustanovitev ustrez­ nih škofij ter romunsko financiranje teh ustanov. Po besedah takratnega romun­ skega konzula v Bitoli, naj bi bukareštanski mir bil enak smrtnemu sunku, njegovo ugotovitev pa je kmalu potrdilo dejstvo, da se podpisnice bukarestanskega miru v prihodnje niso držale dogovorjenih obveznosti na področju manjšinske zaščite aromunskega življa. „ T o n e Z o r n W i l h e l m A b e l , Massenarmut und Hungerkrisen im vorindustriellen Europa. Versuch einer Synopsis. Hamburg und Berlin, 1974. — 427 strani (s slikami in tabelami). Obsežnejše poročilo o Abelovem novem delu sem pripravil že pred časom, vendar je njegova knjiga tako zanimiva, da se mi je zdelo vredno, opozoriti bralce Zgodovinskega časopisa nanjo z novim poročilom, potem ko se je staro рогоиш »kar samo od sebe« nekam založilo. V staro poročilo sem vnesel nekaj iaktogralskin podatkov o lakotah, o živinski kugi, o obsežnih poplavah, o visokem snegu spomladi in o izredno hudih mrazih, ki sem jih njega dni nabiral v obravnavah kranjskih deželnih stanov za leta od 1690 do 1720. Namen ni bil samo ta da opozorim, kaj vse je zaviralo trgovanje po naših krajih, ampak tudi ta, da pokažem kako je slabo razvita agrotehnika lahko takoj in zelo občutno pokazala zle posledice. Ker je slo za teritorialno omejena področja, so mogli z uvozom kriti pomanjkanje zita, leze je bilo takrat, ko so katastrofalno slabe letine zajele četrtino ali tudi vec rLj/ope. Kranjski deželni stanovi so vse ujme namerno napihnili, da so s tem opravičevali neredno pobiranje kontribucije in drugih denarjev. Toda ne moremo tolmačiti kot izmišljotino to, da so 1713 stanovi zapisali, kako ljudje zaradi slabe letme meljejo lubje, da bi dobili »moko« in kako so našli v ustih ljudi, ki so umrli zaradi lakote, celo travo. , ., i- i i •• т • j L- • Abel je seveda problem slabo razvite agrotehnike v predindustrijski dobi m posledice raznih stisk zastavil zelo široko. Pričenja z revolucijo cen m z draginjami v 16. stoletju, nadaljuje s ciklusom cen za žito in meso skozi vec desetletij m celo stoletij in se potem še posebej obsežno zadrži pri krizah 18. stoletja 1708—1712, 1739—1741, pri letih lakote 1771—1774 ter pri draginji v osemdesetih letih 18. sto­ letja. V tekst uvaja statistike in diagrame bodisi za posamezna evropska velemesta bodisi za kompletne dežele ali še večje teritorije. . Ko preide v 19. stoletje, govori veliko o pauperizmu m pojasni, da se terminus ne nanaša na bedo, na stisko, ki nastane zaradi kriz v letinah, ampak na siromaštvo, ki nastopi zaradi prenizkih mezd. Vendar išče korene za paupenzem tudi v struk­ turi agrara in njegovi še vedno šibki donosnosti. Preden spregovori o velikem vplivu tehnike na poljedelstvo in o vlogi kemije pri povečanju donosnosti zemlje, se loti še let lakote 1816—1817, analizira cene, mezde in zaposlenost v teh letin ter opozori na sredstva, s katerimi so blažili to krizno obdobje. Loti se še kriz v tridesetih in štiridesetih letih preteklega stoletja in konča svoj tekst v letih okoli 1860. , , .. , .. ,. „. ... Kot vsi evropski arhivi tudi naši domači arhivi hranijo obilo gradiva za stuüij podobne problematike. Ko bomo to zbrali — in koristno bi bilo, da bi se takega dela lotil agrarni zgodovinar — in uredili ter raztolmačih, bomo dobili efektno podobo o naši agrarni in socialni zgodovini. Vzorec za takšno razpravo nam poleg drugih avtorjev, ki so o tem že veliko pisali, nudi sedaj še Abel. 6 J o ž e S o r n 248 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 p r e s ? B e A i w l T 1 9 M 8 t a r a Ž ° T i 6 , D r n š t v e n ° - e k ™ s k e formacije, NIP »Delta b r o š J r e ^ V ^ T k ^ t ^ l 5 " ^ 6 bibIjotfke\ Je omenjena založba izdala številne beno"лолЈпЛ* V - b r ° s " r a ; v k a t e r i d'- Marković obravnava razvoj »druž- 5 Ä Ä formacij«. Založba jo je izdala v sorazmerno visoki nakladi Љ и ш п ћ l M moremo pohva iti z bogato tovrstno literaturo, bo brošura trdftvefo k T e r f h Ì S ^ g r ^ A v t ° r P & J6 V b r 0 Š U r i z a p i s a l * e k a ^ d™*?!?™*86 u.&otovÌtve pričajo, da je Marx ločil pojem .ekonomske formacije forma fobfikP a? J e mf; f° r l?a C;^r (l r U Ž b e x\^erS e d a f ™ c i j a Pride od latinske besede form ali F o l ~ r £ r ± V 0 Ä ™ n j f М а Г Х ^eßsa} o b l i k a d r u ž b e (Gesellschafts- FormatL HpmrPIii r ì l f^ a f t ) , l n f o r m a«Ja družbe (Gesellschaftsformation ali s S Ä Ä S nÌ rv a f t ' t e ï , e k o n o i ?sk a formacija družbe (ökonomische Gesell- F o r Ä t L S f b ? У ^ ° , k 0 t družbena obHka (gesellschaftliche н Н « f° J Pravilno formacija družbe m ekonomska formacija družbe) in ne Ä ™ T a a , , L 0 c Ì t n 0 J.e' d ? 4 e m e d P°Jmom o b l i k a družbe in pojmom for* macija družbe neposredna etimološka in vsebinska zveza. пћ™љ Čl,!6 T Pre.de°vo™. »H k«tiki politične ekonomije« zapisal: »V velikih obrisih lahko označimo azijske, antične, fevdalne in sodobne buržoazne načine Е г Ж А 1 р г о е г е ™ . udobja ekonomske formacije družbe Buržoaznl produkcijski odnosî so zadnja antagonistična oblika družbenega produkcijskega ki raste А & - ar V l T , l n ^« inalnega, marveč talega antagÒSzma* vir«fr t ni • uzbeflh življenjskih pogojev individuov; produktivne sile, ki se raz- teä'aiiTawSastäre druZbe, pa hkrati ustvarjajo materialne pogoje za rešitev Ж Т Ђ Л 1 0 Г Т Т к ^ , ' 6 t 0 r e i к о п б и Ј е predzgodovina človeške et, ?пм i* M a r ^-r F - Engels, Izbrana dela v petih zvezkih, CZ Ljubljana, IV zv razume i Д Г п к ' / Ј е Г М а Г Х ^ ^ P ° i e m ekonomske formacije'družbe moramo ™ Ж ? t omenjene načine proizvodnje lahko označimo kot progresivna razdobja v ekonomskem oblikovanju družbe. Stavek, kjer Marx ommja S 3 d ' U Z b e P a m^m^° r a z u m e t i t a k o> da se 2 Euržoaznim oWikovanjem Jedne družba'" p r a z g o d o v i n a č l o v e š k e družbe oziroma končuje zgodovina ÌÌT- V marksistični literaturi Marxov pojem formacije družbe naipogosteie ime- ZTL^teZ^TmSklÎ0Imtiaf' k i S°- ^ Ponesrečeno%ovz?l?prLenSu. ludi .Lenin je ločil pojem ekonomske formacije družbe in pojem formaciie družbe ekaorno0m4k P P OJfeom f o r m a c i J e družbe je Lenin prevajalTulbeC formac a, pojem hp^fm formacije družbe pa ekonomska formacija družbe, ekonomska druž­ bena formacija, najpogosteje pa družbeno-ekonomska formacija. (V. I. Lenin Polnoe ekonZe4V S0CfmeniJ'-V- Ì Z d a j a ' ZV- U S t r - 1 3 3 sL>- Leninovo poimenovanji d r a K o - amnak W l l T ^ l Ш i? 0 f f O Č e r a ^meti kot družbeno in ekonomsko oblikovanje, foZSiS v l „ Sk°, o b l l k o v a n J e > k i Je družbeno. Lenin je družbeno-ekonomska lormacija vedno pisal le z vezajem. r d r „ J h ^ n A ! i r k 0 V i Ć , 0 m f e l l i a l e- p 0 J , e m f°rmacije družbe, ki ga različno imenuje r?ia fc; k ? n T S k a f 0 ™ 1 ' 9 ' ekonomska formacija družbe, ekonomska forma- Д ^ " družbe). Toda avtor meni, da ima »formacija družbe v svoji eko- 3?« J Thcn% Produkcijske odnose. Medtem vedno prevladuje en tip produkcij- odnos А Г н ^ ^ Т $?Ш C;lofni.eke.fmski formaciji. Ta osnovni produkcijski TW°? I f ' ~ ? P ч ^ ч ^ , d r U g e , ш J l h Preoblikuje po lastni podobk (str. 8-9). Temu ш mogoče pritrditi. Ekonomska formacija družbe je stopnja v ekonomskem razvoju družbe m ekonomska struktura družbe na določeni stopnji razvoja For̂ macija družbe pa je stopnja v razvoju človeške družbe in struktura družbe na * ™ » toP4i razvoja ah celota odnosov in procesov v družbi na določeni stopnji H a ; - T o - Pomem da je za formacijo družbe značilen le določeni produkcijski Ä « v J T r f V w T t razmerja pojavi in oblike v nadstavbi družbe in ne obsega vseh produkcijskih odnosov, ki so na tej ali oni stopnji družbenega razvoja l te{ ,. . - 0 n i dezf\ P.ris,otni. Tako so za kapitalistično formacijo družbe značilni kapitalistični produkcijski odnosi in njim ustrezna razmerja, pojavi in oblike v nadstavbi družbe. V razdobju kapitalizma lahko imamo poleg kapitalističnih (pre­ vladujočih, osnovnih) tudi druge (stranske) produkcijske odnose - fevdalne, sužnje- lastmske, arhaične, drobnolastniške. V razdobju kapitalizma sta obseg in pestrost stranskih produkcijskih odnosov različna v posameznih deželah in fazah razvoja 94.Q ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 11977 kapitalizma. Podobno je v drugih razdobjih zgodovinskega razvoja človeške družbe. Zgodovinski razvoj človeške družbe ne poteka v obliki razvoja formacij družbe. Formacija družbe je teoretični model družbene strukture, ki kot tak v stvarnosti ne obstoji. V njem pa so posplošene skupne značilnosti dežel na isti stopnji razvoja. Marx je v že omenjenem Predgovoru ločil arhaični, antični, fevdalni in kapitali­ stični način proizvodnje, ki j ih ni smatral za obvezno pot razvoja vseh ljudstev in narodov sveta. Lenin je v polemiki z Mihajlovskim zapisal, da »noben marksist ni nikjer in nikdar argumentiral na tak način, da v Rusiji »mora biti« kapitalizem, »zato ker« je bil na -Zahodu itd. Noben marksist ni v Marxovi teoriji nikdar videl kakšne splošne obvezne filozofsko-zgodovinske sheme.. .« (Lenin, n. d., str. 195). Ob tej Leninovi misli moram pripomniti, da so tudi nekateri poznejši avtorji m le Mihajlovski smatrali, da so po materialističnem pojmovanju zgodovine vsa ljudstva in narodi sveta prešli prek istih formacij družbe. Avtorja obravnavane brošure najbrž ne kaže uvrstiti med nje, ker je zapisal, da je zgodovina zabeležila »več držav« (ne vseh!) na obalah Sredozemlja, ki so se razvile na osnovah sužnje- lastniškega načina proizvodnje« (str. 10). Prav pa bi bilo, če bi avtor o tem kaj več zapisal, ker so v polpretekli dobi o tem večkrat razpravljali. Razen omenjenih dveh pripomb kaže zapisati, da avtor na kratko označuje tudi posamezne formacije družbe. Tu ni kaj dodati, ker je najbrž založba določila obseg brošure. Brošure, ki j ih je založba izdala imajo približno enak obseg, ki je za opredelitev pojma formacije družbe in prikaz razvoja posameznih formacij družbe preskromen. Nekatere stvari v tekstu pa vendarle motijo. Z gotovostjo lahko trdimo, da ljudje v arhaični družbi vsa dela .niso opravljali skupno. Prav tako v klasičnem razdobju te družbe ni bilo skupne in popolnoma enake potrošnje (str. 8). Veljalo je načelo, da nihče ni mogel kopičiti dobrin, če so drugim primanj­ kovale. Fevdalnih odnosov ne kaže enačiti s tlačanskimi (str. 12). Epoho kapitalizma ne kaže povezovati s XVI. stoletjem, ampak z buržoazno revolucijo in podobno. Očitno je, da bo naše družboslovje moralo večjo pozornost nameniti pojmu formacije družbe in proučevanju razvoja posameznih formacij družbe. L u d v i k C a r n i Vodič Arhiva Srbije. Vodič kroz arhivsku građu Srbije. Knjiga prva, Beograd 1973, 259 str.; knjiga druga, Beograd 1975, 512 str. V prvem zvezku edicije Vodič kroz arhivsku gradu Srbije sta izšli prvi dve knjigi, v katerih so pod naslovom Vodič Arhiva Srbije prikazani arhivski fondi in zbirke osrednje srbske arhivske ustanove. Edicija bo v prihodnjih letih zajela vse arhivsko gradivo arhivskih ustanov v SR Srbiji, prikazala pa jo bo po posa­ meznih arhivskih ustanovah. Vsak zvezek bo imel tri osnovne dele: uvod, v katerem bo podana zgodovina arhivske ustanove, glavne značilnosti gradiva, ki ga hrani, potem bo sledil pregled fondov in zbirk, na koncu pa bodo še razni registri. Vodič Arhiva Srbije vsebuje vse zgoraj naštete dele. V uvodu so poleg histo- riata Arhiva Srbije, splošnih karakteristik gradiva tudi dokaj obsežen seznam publikacij, ki j ih je izdal Arhiv. Popis fondov pa je razdeljen na popis fondov institucij stare dobe, osebnih in družinskih fondov ter zbirk, ki vsi segajo razen ene same izjeme časovno do leta 1941. V drugi knjigi pa se vrste fondi organov in oblasti, uprave in drugih organizacij nove dobe, to se pravi fondov, ki so nastali med leti 1941 do nekako 1953 in v manjši meri do 1963. V obeh knjigah je na nekako 570 straneh prikazanih 327 fondov (od tega j ih je nastalo 241 po letu 1941) in 9 zbirk. Na koncu vsake knjige so imenski in predmetni registri, seznami zelo številnih in kar razkošnih ilustracij in kazalo v srbskem, ruskem, francoskem in agleškem jeziku. Najstarejši fond, tako imenovana Knjažeska kancelarija, začenja z letom 1815; vsi starejši dokumenti (najstarejši je iz leta 1282) so redki in so uvrščeni v posa­ meznih zbirkah. Vsaka od zgoraj navedenih skupin fondov (zbirk) j e označena s črko azbuke, njene bistvene značilnosti glede nastanka in z njim povezanim razvojem uprave, ohranjenosti, urejenosti in drugega pa so podane v posebnem uvodu. Pr i posamez­ nem fondu so v opisu podani naslednji elementi: črka skupine in zaporedna šte­ vilka fonda v skupini, ime fonda z njegovo kratico, leto delovanja ustvarjalca fonda, slede, prikaz razvoja ustvarjalca in njegove pristojnosti ter organizacijske 2 : > ^ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19T7 sheme,^ podatki o prihodu fonda v Arhiv podatki o urejenosti, mejne letnice gra­ diva, število tehničnih enot (knjig, škatel spisov), podatki o ohranjenosti, oris vsebine fonda, jezik, na katerem so pisani dokumenti, podatki o mikrofilmanju ali konserviranju ali restavriranju, na koncu pa so navedena še informativna sredstva, registraturna in arhivska ter objave virov iz fonda. Fondi v posamezni skupini niso razvrščeni po tektoniki, kot so npr. v Vodniku po arhivih Slovenije, pač pa so po snovi. Tako sledita Ministrstvu prosvete Srbije Licej in Visoka šola. Taka razvrstitev fondov, ki jo pa avtorji Vodiča z ničemer ne utemeljujejo, niti niso nanjo kakor koli opozorili (npr. s posebnimi naslovi), ustvarja očitne zadrege in ne daje uporabniku take opore pri iskanju ustreznega gradiva, kot jo more dati tektonska, ki daje strukturi tudi notranjo logično trdnost m hiter uvid v strukturo in medsebojni odnos fondov. Prikaz fondov po snovni sorodnosti, bi bil mogoč na koncu knjige s posebnim kazalom. Sicer pa je Vodič skrbno pripravljen in nudi uporabniku široke in izčrpne podatke o gradivu. Je tudi po tehnični plati lepa knjiga. Pripravljalcem Vodiča, delavcem Arhiva Srbije, gre vsa hvala za ta zares izreden napor in za enega od vrhunskih uspehov jugoslovanskega arhivarstva. J a n e z K o s OBVESTILA 1. Objavljamo finančni obračun izhajanja »Zgodovinskega časopisa« za letnik 1976. V oklepaju navajamo podatke za letnik 1975. Dohodki: dotacija komisije za tisk Raziskovalne skupnosti Slove­ nije 210.000 (154.000) din dotacija področne raziskovalne skupnosti (za avtorske honorarje) 30.000 (10.000) din dotacija Izobraževalne skupnosti Slovenije 25.000 (20.000) din naročnina .: 97.920 (80.500) din prodaja 12.774 (6.600) din prodaja stare zaloge in ponatisa letnika 1947 10.839 (4.400) din SKUPAJ 386.533 (276.500) din Izdatki: tiskarski stroški 196.988 (162.930) din avtorski honorarji , 114.068 (73.955) din stroški ponatisa prvega letnika 29.102 (0) din stroški uredništva in uprave 38.670 (28.510) din SKUPAJ 378.828 ' (265.415) din 2. Nov izdajateljski svet »Zgodovinskega časopisa« je bil izoblikovan v nasled­ nji sestavi: štirje predstavniki uredniškega odbora (dr. Ferdo Gestrin, dr. Vasilij Melik, Janez Stergar, dr. Fran Zwitter) ter po en predstavnik Zgodovinskega društva za Slovenijo (Darja Mihelič), PZE za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (dr. Janko Pleterski), Pedagoške akademije iz Maribora (dr. Jože Koropec), Inštituta za zgodovino delavskega ,gibanja (dr. Tone Ferenc), Inštituta za narodnostna vprašanja (dr. Tone Zorn), Raziskovalne skupnosti Slovenije (dr. Marjan Britovšek), Zavoda za šolstvo SR Slovenije (Drago Novak), Republiške konference SZDL Slovenije (Lado Ambrožič ml.) ter Sekcije za gojitev tradicij NOB pri ZZB NOV Slovenije (Zdravko Klanjšček). Na prvi seji sveta 11. 2, 1977 je bil za predsednika sveta izbran dr. Tone Ferenc, za tajnico pa Darja Mihelič. Izdajateljski svet je potrdil imeno­ vanje dr. Vasilija Melika za glavnega in odgovornega urednika ter program izha­ janja revije v letu 1977. Svet je ugotovil tudi, da je dosedanja usmeritev revije v 951 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? skladu z njeno zasnovo, hkrati pa je uredništvu priporočil rednejee delovanje m dolgoročnejše uredniško programiranje. . 3. Pod pokroviteljstvom Sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tra­ dicij in spomeniško varstvo pri RK SZDL Slovenije je bila 25. 3. 1977 v prostorih ljubljanskega magistrata slavnostna članska seja ob tridesetletnici izhajanja »Zgo­ dovinskega časopisa«. Nagovoru društvenega predsednika dr. Ignacija Vojeta m pozdravu pokrovitelja narodnega heroja Alberta Jakopiča-Kajtirmrja je sledilo poročilo glavnega in odgovornega urednika revije dr. Vasilija Mehka o tridesetih letih izhajanja ZC. Stefan Tro jar je predstavil uporabnost časopisa pri pouku zgo­ dovine v šolah, Peter Vodopivec pa rezultate ankete med bralci ZC (gradivo bo predvidoma objavljeno v zadnji letošnji številki). Po krajši razpravi se je nad sto društvenih članov in gostov udeležilo še prijetnega tovariškega srečanja. Na slavnostni seji je bil predstavljen tudi ponatis prve številke »Zgodovinskega časopisa« iz leta 1947. Zaloga prvega letnika je bila namreč že pred dvema letoma pošla, vedno več pa je bilo novih naročnikov ZC, Ei so želeli imeti tudi vse sta­ rejše številke revije. Ker se je od prodaje stare zaloge časopisa že nabralo nekaj sredstev je bilo omogočeno pripraviti 600 izvodov ponatisa (prvi letnik ZC je pred tridesetimi leti izšel sicer kar v 1800 izvodih). Približno sto izvodov faksimila je že prodanih, ostali so na voljo na sedežu društva (cena: 100 dm, za elane — 7з din). 4 V počastitev 40-letnice ustanovitve KPS je bil 14. 5. 1977 dobro obiskan član­ ski sestanek v Trbovljah. Na njem je najprej spregovoril udeleženec ustanovnega sestanka Miha Marinko, ki je pozneje vodil tudi ogled revirskega muzeja ter eks­ kurzijo n a Cebine. V nadaljevanju dopoldanskega dela programa pa so o svojih prispevkih v »Zborniku ob štiridesetletnici ustanovnega kongresa KPS« spregovorili dr. France Kresal, France Filipič, dr. Janko Pleterski in Ante Novak 5. Društvena sekcija za krajevno zgodovino je skupaj z domžalsko občinsko skupščino in kulturno skupnostjo pripravila »Simpozij slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini« v Domžalah 19. in 20. 5. 1977. Simpozij je osvetlil probleme raz­ iskovanja slovenske krajevne zgodovine s posebnim poudarkom na novejšem ob­ dobju, pri čemer je deset referatov govorilo o širšem domžalskem področju m naj bi služili za zgled nadaljnjim sistematičnim obdelavam posameznih področij blove- nije. Simpozij, ki se ga je udeležilo skoraj dvesto zgodovinarjev m drugih gostov, ie bil posvečen 40-letnici ljudskofrontnega shoda na Taboru nad Ihanom (priprav­ ljena je bila tudi priložnostna razstava) ter hkrati 25-letnici izhajanja »Кгошке, časopisa za slovensko krajevno zgodovino«. »Kronika« bo objavila reterate in raz­ pravo o metodologiji in problematiki raziskovanja krajevne zgodovine, medtem Ho bodo »domžalski« .refera« objavljeni v posebnem zborniku. 6. »Italijanski in slovenski socialisti v dobi Henrika Turne (1905—1918)« je bil naslov študijskega srečanja 20. in 21. 5. 1977 v Trstu. Srečanje je priredil Institut za srednjeveško in moderno zgodovino Filozofske fakultete tržaške univerze s so­ delovanjem PZE za zgodovino Filozofske fakultete ljubljanske univerze ter slo­ venskih zamejskih krožkov »Most«, »Pinko Tomažič« in »Henrik Turna«. V slo­ venščini naj bi gradivo s srečanja predvidoma izšlo v »Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja«. , 7. Šolska sekcija je organizirala v semestralnih počitnicah predavanja za do­ polnilno izobraževanje srednješolskih profesorjev. Trenutno je pred sekcijo naloga, da skupaj z Zavodom za šolstvo oblikuje učni načrt za I. in II. stopnjo usmerjene­ ga izobraževanja. V sodelovanju z zavodom je društvo letošnjo pomlad ze pripra­ vilo anketo med vsemi pedagoškimi kadri, k i v Sloveniji poučujejo predmet »zgo- ° V 1 8. Na svojem tretjem sestanku (10. 3. 1977) je novi odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo soglasno odobril ustanovitev sekcije za najnovejšo zgodovino, ki bo obravnavala čas od leta 1918 do danes, s posebnim poudarkom na dobi po letu 1945. Na četrti seji (14. 6. 1977) pa je odbor že potrdil okvirni program sekcije m predlagane odbornike, ki bodo vodili delo v njej. Izvoljeni so bih dr. Tone t e r e n e (predsednik sekcije), mag. Boris Mlakar, dr. Miro Stiplovšek, Jera Vodusek-btaric, dr. Tone Zorn in dr. Milan Ževart. „ , 9. Za VII. kongres zgodovinarjev Jugoslavije od 3. do 7. oktobra v Novem M U U (tema: Družbene strukture in gibanja) je iz Slovenije prijavljenih nad dvajset ferentov za vse sekcije, prav tako pa tudi nekaj deset ostalih udeležencev. ^ p 252 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1,977 drobnostih programa in pogojev udeležbe smo vse člane Zgodovinskega društva že pred časom obvestili s posebno okrožnico. 10. Za letošnji maj napovedana druga okrogla miza jugoslovanskih ekonomskih zgodovinarjev v Ljubljani (tema: Promet v jugoslovanskih pokrajinah od 18. do 20. stoletja) je prestavljena na konec oktobra. Iz Slovenije je bilo do srede junija prijavljenih sedem referentov, iz ostale Jugoslavije pa devet. 11. Prvi jesenski članski sestanek naj bi predvidoma bil 24. septembra v La­ škem, ki bo tedaj proslavljalo svojo 750-letnico. Podrobna vabila bodo člani pre­ jeli po pošti. 12. Zgodovinsko društvo za Slovenijo je že prejelo uradno vabilo, naj svoje XIX. zborovanje priredi jeseni leta 1978 v Mariboru. Društveni odbor je že imeno­ val pripravljalni odbor za organizacijo zborovanja. Sestavljajo ga: dr. Bogo Gra- fenauer, dr. Tone Ferene, mag. Marjan Znidarič in Dušan Nećak. 13. V prejšnji številki smo društvene člane in ostale naročnike revije obvestili o članarini oziroma naročnini za letošnje leto. Vsem članom, ki so poravnali svojo letošnjo obveznost do društva, smo že poslali društvene značke. Vsem, ki žele več društvenih značk, so le-te na voljo na sedežu društva po ceni 12 dinarjev. Društvo načrtuje tudi izdajo društvenih izkaznic, ki naj zgodovinarjem-članom olajšajo ogled muzejev, galerij in kulturnih spomenikov doma in v tujini. 14. Prvi letošnji zvezek ZČ zamuja predvideni rok izida predvsem zaradi poz­ ne oddaje nekaterih referatov z lanskoletnega zborovanja. Prihodnja — enojna — številka je že vsa v tiskarni in naj bi izšla oktobra. Iz njene vsebine naj omenimo razprave o raziskovanju zgodovine delavskega gibanja in partije med obema voj­ nama (Miro Stiplovšek), o verskem življenju Slovanov v Markah (Ferdo Gestrin), o Karantaniji v očeh zgodovinarjev 15. do 18. stoletja (Darja Mihelič), o uporabi slovenščine kot upravnega jezika (Vlado Valenčič) ter o delovanju Družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem pred prvo svetovno vojno (Tone Zorn), kakor tudi že na­ povedani pregled Jana Šolte o novejšem zgodovinopisju o lužiških Srbih in biblio­ grafijo novih tujih zgodovinskih knjig. Orientacijski rok za oddajo tekstov za tretji zvezek letnika 1977 je 15. oktober. (Darja Mihelič, Janez Stergar) Q P Q P Ц> OJ w cd ^ m ò Ó'S i S • .S 5 » » = S " o ó 2 M o 1 a n i » o e N o "S o-* ^ «-?£'" a a 2 S ** >u м_и g o o 2 «.S'a S « a i a ' ' CD I ^ T ï s S » d P a-S s > 3 Q CD 'S > Ô o S.S S3 . S - S « 3 M u d a . - , s03g | ..s g. » S d " ç ç> — | 2 - з » т г а а • S - S ^ s S ..a s-; "S rt-^ > M 2 л :>^"3.5 а £ i o eJ * r t > o O M Од-] a< "H § -• Л d> > v •M o & д* = o •<-> CJ i N . "̂; rt d Cd Л •_) ( Л O W o - Д 4 tì cd-S Ö ><Л м nj rö '^•5 ° 2 **"& - o tì 3 CD o cö _ с и Л ^ ч w -—s O j y - r i -*> d ^ 0 - S a « * « . ** S * S -Ü s, ï Qd tđ "*i tO o c * в сз « t e d R n J. >U k> P co • i M cu ö * " ? > o _оЛ1з s g > ta QJ tn ni M m Д S ; « >._ а >•« OJ г « g ш : ^ g Q P •"'è OJ3 Ò ŒJ S • - Х Д M O Ï Ï a « 3 - * Q p . « a fcj3>Mjđ д M CD CD C Ö - - 4 3 - N |> а . ^ з . З ca м ^ S ""»"S _d -S s. O и ..---, O % r Q< ca P"Q to o .» ^ i 13 s £ л ."S o H o - biD •ÏÏ « d cd "C s û ' 7 Л 0 H ^ 'S Рн J ^ Л d _ l ч CS ' S * SS = P a S > i *• « '" * „ S . Ï . ' o S ' B g * ^ iS S - 'S ^ ^ S, « S "Si3 « и Ö > a.2icâ"S _ _,-o o P - H r ä cd d CD Sja'"» s »JJ • ^ ' ^ ? 5 « OT CD ° tì gioiti so« S-S "'S Ö g Cd • ^ N r - t ^ о ^ ^ 2 5 - a o Sо т cd ^4 -У > _2_ïï iS © M ' d 0) m « đ d & d г u o S >(J - • ^ ? - « ft § o j « =3 •# 4 ^ « cd >o -^гЛ c ; CD o 2 u r t d > racdCDcd>ipi' O d N c o C « « - ^ ti. •> t j OJD cd ö n •а g s - 3 1 ^ S A " a rig «5 rt-O e T S ^ E f l r t R a-as.iS.-ssr '-S В ^5-O л '?л s a S a -5 < _ « ja ü- - . - r t o o cd s <î ^^ ï * , o - 1 - » « d '(0-2 « « rrî * > « ^ -У ^ 7 T? •g^-SaS o S - ° Ј 5 Д S u e S a O S Ü s ; « . • • o-S • § ï >.» « o . " - а . и д . н .- * j !* a o.-t; S'S ° J- м з м и И с л d S aj ^ ' „ §:=,£ ,a a " S So_g.»g ш a co S - 1 , 0 cd cd o ч>о sj-s a S a ° 2 u N . .. M O " 4 Q bB>N O М Ј З O ° o d r t « I O < U c o ' e ' - 3 P - ' C ~ OJ И D- * „ r t L > N - H OT3.H S «! 2 S " ™ o o d и O O ^ U . B ' r f ° 0J ss§*aSa|Ssa; > tO O ö d « rt"7 ai > 2 ^ « S S 3 » s 2 a ^ i ž а г о а ^ o » „ - o -ï ' a S ' " " S ^ °-rt S §J< >? a „ ^ ^ o a e.u ^ л».Е ^ гал^— " > r h r ^ r t = w ^Ž5 M _3 rt S ^ ^ o—< л on-i o u a Т " 3 л đ} ~ЈП —rt O M *ч n . Q . O ^ - r t s.pS-&s,ïd : » s s. ^ l . r t rt в- гл~ з! rt н ; 3 ? §03 В*~».5 S <° ~ a _ rt rt rc Sf ^ a -s 5 o a a.» B m >j 5. e) c , rt и rt ^ . - ^ Е Т - О . . " 1 S „ S T & X: o в 5- ^ _ g « 2*2.3-» &s* в*Д" o-ro g g. rt p rt o rt S- rt o 3 •E. K S O o O S 3 C i " à> § 5 - t r ' p Ä. » ; re 2 trn 3 £.re P <-•- —- ™ r р ^ rt _ 4 Q CD ^ _ « O ; * 0 3 f l СЛ S ^aq £2 rt D.ÏÏ rt--3 o _ M o ^ 5 o 2.2 o ~ 5 04 i-t, " o O rt. 9-Д t r t n to S &* ,£ C O S ' I O " ^ CR ч d i r ; — o и2.5"?§ 3 K' - 5 ; р - < л - - г е г + - ' г е г л g 34* g J » » - g-S g." o -s . ^ £*-" и -5 rt 1 ^ ^ o s s ^ „ S o » B rt n " ' ~ > rt g, "„ s =3 " o ° t o t J - i rt f^- E-W ». S" S I rt O C" r Ô ' M î s slsf»^'^ I- s re o .^ р^м p* 3 n O-O." £ " Q ____ afflai ?g 1 zre -1 P P o • E 4 >S чО « - 1- ? oŠ re E p P y 04 DZ ss- re ~ a : w P t r ö re S p ^ a "* w - t ö o «- ^ » t r ^ K-»g ? j - P • д » P £S "o o M ! o - A t r -ö ' ^ S o J S - C J H . =^re ? » Q O r * . Q P P ^ à o M H rt g B p rt 5 '« CLO g-g J rt . -. O* 2 C rt i - Cd rt ^ 0 >-*.fl P o w H OD tJ* hire C a o o^ trgl'S.BS'? rt O ö S P &- fi î , f i u o œ rt t: 'o o o B -i &~ >J.P P *1 P ^ " p 3 . r » rt ° Pa _rt rt.1» rt'a. S 5 4 ™ 1 strtrtw. s Fu ti ^ п 2 i . r t r t B ïïrtotl^o assisa »|"| i 25 и B 2.5^.1 rt p t r r t ( rtB p rtrtg g,rtB ro B » 4 rt g - Q rt„ S « „ > ^ š i P r t i ^ s - i ^ Č B - r t gg-Ko^g" glas-Sas™ и œ S ' c o a g * » rtrt B -mra SSp rtSS='13BBB-2..£E-.25 ? Ï J O " " S » P O - i S ' rt в PO o p ^с-гг™ g з »sr s-rt " " ^ B r t - sort ier t S - * B B o p s r ^ S , • j " r n — K-B o S-P rt _ шВ*СЛ c r t g r t S s - B g s g g r t g g & B ^ - î r t - ' E . B ^ ? c n S - ' ° rtSE.e-ogog-.rt g - s - % •«:.§ s; &: ! : :§ is» S4sS-|â|»?s.fs- ^ F S r t . i - â f g s ' r t o 0 > r t ^ " £ - - S ' * - 2 " t " ' ° as""S.-£4* g S"§.™o Lï^|rt(„s Ds^rtrtS - " H p , c o S.S 2-0,5, сл g.-* B*S P rt m •e p. -.• re p ^ 2 -<ге p o ? -i P f - o re rt- P O - d . 3: OE t-1 i? d n 3 2 0 - 3 • 1 S S s - r t S ^ o S ^ • 5 . = - o g p o ^ . - r 3 g, » o £T2 c'a J ^ r t S È r t l r t L o s - a s s - » - - '•' f . B & - 0 : p n и L. « n ~ o 2 5 rt B-0.2- rt S s " p " p ^ * ,„ 1ГЗ S 5-3.0 2 0°-2.в-ор-о g S ^ r t r t - S ^ s - B - - " B O o „ " P rt.P 1 - r t . W r t , ^ ^ . 5 - S r t 3 - - 3 о^§:г-л.с.з cr~ - £, ^rre rt- H < P ^ i - ^ p H rt ^ r s . rt —) 0 ° i— C 4 C B-, O D - ° < § о 5 с л rtB-g«2.S3o- re^.g'-ïpare'î ^g-^^s - r tg g r t g 3 M p : , , B B--.ggE.S--s* СЛ 5 _ 4 P ? 00 •=•• r+-.(!9. M. P Д- > s rt > r*- t5 3 S ' re J H". D- 3 V O ф « h isto ry establish ra ircu m stan c m o cratic ep ated b y ; th e bou p en d eiice arty d irec « ^»oq M p » » ^ •-̂ rt' 0 rt- rere'"c£ ,»o - S i a о д о > 3 в g a ^ a ^ S « a-a 3 a-a*.-» 2 •»sa a""S ""S - « S «?„£•§ .S « Su "3 <đ S U s OJ £i£ J3 ° >- -5 tì_) ° * i c N s ° —• "£ " ' S " » o ja 1;SI i .S S g/2771 °'" "' e n • 5 > в o « a ^ ^ 'd _' o rf _ -S ћС ~ S -^ s ^-s a-s I H - "?: .2, J o ^ o ^ s O -3 „ to—.9 - > .2 •=> _; а_2л - ce . а з . « e aJa .-SIO'? - " ' •a .- S -2 a 2 " Г , - a •=5. =J s | Suez? . . s 5 o - • ^ N .£g°S a £g > 2 » 5 a ä J l ^ S ° .2 e . S 2 - S Ì o a S £ d ' U g o " а ^ ™ j * o — : — -D S _~ = 53,2 Ki (j cđ o O iJ3 ò.S'té'-T 2 ß 2 • - =o г̂ ! рн , N T3 >N B m S o « e№- .S N n ; o o Q. 00 Ì = „ J 3 - 2 S . £ , Ï ^ S - A a ï - - • S 9 ^ > £.£ =1 O O _,72 c 5 ( * TJ 2-5 £"£ b Ti o " CD д H tì s G «s a O - ™ 0 a w ^ a. co .a u СЈД S a g S •" djâ-2 S > a 0 ^ д(л j - « j ^ , ~ s " S ^ ì a-C '"•V, a > a £ "•S g ma, C J ' S 'a CO a --1- °- a N ^ a a-S_£ - 2"» ™ _, 2 a^, a" rt a >, t | >сл 00 cu 2 a М - Ј Д Д - Ј * -, tD« i .« s w £ » a 0 а ^ т з D a D М o z a t , o a fe o >•- 3 > 3 ? O n П1 ^ co £ ^ o .S" a а Л ç ° >S 2>J3 o _ ° : S a a S SS s-đSa 3 J < Q a a o o o „-<• a CL o H o --^J3 a •o Bo.» a - o-rj^o 'ла .«•e S S » 0).. 3'S л •3KJ3 5 a ^ & l - ë f c i a £ " л ft o = U tO In "S u «.- ^oa> a ^ N - a a ï « a es— A S"K 1 aC^Z a 5-5 acL,'^?.j- O Ç * ^ QJ • - Sa,« „,i-^s • P - 5 , Ü N > a.a a > S co ' o-- .. z a^ « a г « H « 3 2.° 2 â's's N- _ •S-> o f f J S - i S art B • -ä u š » - .£,•1 §-«5 ^Ja s ^ y ^ ^ ^ o—• Ü • - t. O <.—1 . r t J * t. rt cj a CL-Q > -~ a ° a 0 0>U.rt-rrt,tÖ > « rt [> „ ^ • ^ ^ a O r t Q j r t N r t O j > a л 2 I Q D ^ tđ T3 g fi) O ^ i IT", i> O c> _tì OJ > "̂ н п) >M B tì Л Х Ј < Ј Л •0 а> O a o a a •?SS a o — •Prt<3 il? s 5} t- ^ 3 ^ 0 en ;̂ 7 0 > eu 1Л > 0 tu S tì > O l/J s g, S.S S. " _ ГТ. eu i : i-( •p- M ^ rt a S.* p ^ L $ s M Cft-d £ , т o _ i •» p 2_:<3 в „ . н *ч I 04 « » f r rt^ N P. P O Л ' * — i 4 re 3 d o CT> B -rt (Л H 2 _ o * o O p rt ^ - S a ч C *£•£ „g , a g H 0 e0 a Р ^ а ч ^ r t л M , C^ P £ . л t r « < - * - " * n o o и 2-45 зв:B g o P.B " 5 t * rt П) ,1 ° л " »» a p-£ s-a S *2g P p - o ' — » 3? g s-i - • g d; p „ S c &8.P | j f | ' p" o S - a S 4 S J » ^ » 5 s S g o Р^ОГУВ-О,, gS-Pr- rt-OocDCD^a^or-o. CD C ; H , - — ra Ц ч . . rt R ÏÏ S : o £ - , S t ^ - и О 5 g л o а о ч S ^ S f « S H.p S, S l a p s-s-s go Чв £T~ - ~ to a r •• i l S" S o 2 s , ; * • n s . P B » 3 , ' 2 . S H 5 Î . S?"0 rt. *"** ^ rt.C и в CD T* CD 2 0 ^ * - * " В 04 « oj 4 ? ( 1 » rt B O i 2 O O 0 rt- 2 , 0 <" B ^ в » g 4 g" g-Ss g i g r a _ q CL™ ~ ш • i?» Ss CD «Is- 2 «*« 2. *^ ß 5 W 2 ^ о а о о ^ °"в 5' "^га _ o a- m p н . р - ч p < D 2 sr- — Ч о в a «i 2 S i „-5Г СО.В ç ^S 'gg é?" e-2Jïï. tI> H B £ ч g;га s. n o » a t r g et P S o o g S-4J CD 0 1 5 cTs ? g -*s»g--. p i P B 0 * . a 2 . D - ^ 2 . H в В rt.^4, О ---CD CD CT. B ' o 0 - B Џ Zi. И И fa M i £. rt- P Е Г ^ ^ Р » В"И " . 3 ^ ^ В т S r c D Q - O f l j P p W , И В rt. Ч CD CD rt-2 C L O - Ö с л ч SI o K g a i r ^ s'S. t r %f a ?X HS.'' o o B r t . se. CD = T3 rt- = B-as B O r t - -""" 2 n.» 2 < ans B p ^ . * • - . ^ " e n 9 <-• ч 2. P _ Ö* s O š p p " 3S. Ü S' ЧО t « —I Л r1 2. rs" ^ rt 2. 3 £-• w a 2 B « r s p g-S g. P а И O H--en P 5 D s s.-- »ss;?«'0 s § СЛ - I ГЧ- >-*! s^S-ä s. rt ^ P CD S rt B S'S. P •S'S. Î? s. £,pTo ? — 2-S и SLS З 2 B S- o- O O.W CD C". C " P p ' o - s ! " o £ n o v ? B r t - B 32" • o c " P B rt B rt- rt rt. CD 2 B ^ B ^ p f o 53 . B S." o rt rt- rt, rt rt. » . « - •o O . B - 2-CD CD c ï 'go B B 'S " • « ' ö o ^ . с л r t i-l o % B * S . rt л = o ^ 2- »O?- CS ^ ~ >e rt. CJ B 0 n e Ó o r f B P D r P c D P ^ ^ H r a r t - p , и rttrtPBcD CD rt-^; 5 S B " ^ rt'en - S S 2 c » г . в ^ Р Š i o - e s ™ « BcD2^S.rt- s - s • ^ g . ' S š g rt. t 5 N ' S - B' P » " 3 ч ^ o P S B p - " 5 g 5Vđ S - S . ' 5 ' З 2 S g P @ . 0 B ' ч a . 4 « Y o ^сгч ^, ч p o w. H * ** «-t-rttd 3 rt a r-̂ P , « . 3 M . o «-o s : n e » S ". " i L §••§.! S.5 i^? rt011 SE. Si B CA "iT •> 3 B 2. S. S* o g P £ N<«< CD O 2 N S P B e s " rt ^ — o CD p rt-p rt T Д.СЗ - rt rt-o rt B *• rt- . - ^. ^ Г * Ј rt-S'CD CD r*-^' S - B - ^ CD • 2.CD ÏT-CD % S-< B p^B ? 2 O ° Ef2 oJrt-ooćrS - S r a â ? | f i 3 i 5 ^ 2 , B " A r t . » " I rt, ~ B ^ — Crt rtOOrt- 0 | б | р в Г ^ 5 . S S § S »4) rt.ua.F ""»•»issisi cTS^g-rt-pgrtS-g- а а-сз ° £ . i « >• S ^ B I ™ 0 - ^ 0%. 5 rt 2 ^.S-rt s.^ ^- S p S „ s S - r a | S r t , > rt.cffrt-î» p „ rt^rt.^ er StK-B-n S g ° î « q- 2 S. 5 r t . = £ . B „ r t . ДЈ » r t a . sr в л ^ 2 o ^ з o P <2 P j r » - ° Г" Iri 0 rt W rt rt = ^ 4 » s. C o« * CD H ч •So -s vj g ns-a s p g r v C T J r t p p p H rt P. t / * - 4 ^ N 3 2 p 3 а rt а rt o - ^ j - , S r t ï ^ c l r a - ^ g £ L g S . S - o Ç s , rt.«-"-2-B I—'^ m £ B ~CD B »Tg B « „ . « • Č D ' g r t r t . p p S ' ^ r t - o " rt. B O . » n rt.~H rtrt^jrtrtj^_^ c n < ; r t - rto5rt0nc CDB- r; S" O n «s C H 3' > ?' Ö 0 0 a. 0 s rt< P 0 'S. и « i 9 2. rt' = >-* ^ в- И o ^ o 0 q 0 ô - o s - o » 2 сл 2 ČD' 3-B S» и 5 г ? H O 0 - 0 r; a ò "• ft o д CD * 0 i Ö '® « .S « tu М Д З dJ O • N > O a %< ~_? š 5 « ^ w s S e . „-a S d Ö « P ij S . _ . J i - 5 3 s^ SX Si 0'? 3 p . - > • ^.- CQP =J a d M £ rt O P Ï* C * : c d ЈИ g 0 rt aji-L- '•* £ a rt e «-< WO j ^ - S ^ S ^ ^ 'S"0 §S" » а ^ § и з "> - £ <л"0 •8i9-e§-§§5 J< d - g M M P o , r H s d CS M o w 41 З ^ - s p i s 4 co S «.- d . S ^ « Q P cd nj tì n K O - d * Î а .ïï-а d - n °-s S'a 0) . fco a a «3 o o •o s-o o fc^T! M 0 o .So 'SS < - si св>и S.S o ( - 1 o e s CS > O eS bD V ~t = eu % ЕЛ eu > S V •si . M * 3 *° J ^ eu en >tn Ô cd Рч =1 - - o O 3 C _ d d T 3 ^ d m n N c j ; S o ^ i —. _ cd ™ ™ >y d t C ^ T 3 N t * S S O . H a> ,. ^ d O o o ^ S « £.5 *~ rt -2 > * - Г А cd > д - i ; !L w O H j) » Û. tu •c "П « » «;s g •t «i & g а-^-^Q •? to S cd ^ rt u S > S j ï g a ë 2 - 5 o "3 св ^Ј cu^-1 c9.lj?.S^ ; i a ü » « „ ö S * >и t-> tu JQ л ^ -гј d SöSS :a>2ö>SS ? h m P,wi n O « g sgSg-«.3g> . g s S i n i s - i i l l ^ t c d ' - ^ o ^ - ^ N C . Ž i ^ ^ - S j đ OJ4 c o -м -° 'S? S3 o -S "S » .2, > и O J T <л O o i S | H o >u N g-? J2 Cai« Z s > A ~ to gjз a ^ з « S a » in cd w . ^ " i C 'S a 0 ° .;».» g a « d a S ^ d a> >-2 -- d âN.a0>gd.£. Sgl>s|'cTHs 'S ft&Š §,§.-§£ u n f S s 3-"S ? S B - S S - 2 J ? J rtcj-rtco i ifai;iii " &r^-S o S c «J-S n > A P - > N J 3 T 3 w C - cd > > i^S"ö o-: -^ o ID Q rt J rt o § 2 д ' ^ -S m > P + - cd . t i cd i, « ' cd cd o - cd X ^ ^ r , - !SSgj3°ëg2 6 3 3 ^ | ^ - S-g-i I •5 2 L 4 l H t > » £ o o j ; a a-- m о ^ л S.S ^ S j S S S g ^ i - H j a ^ d«-OdH.H,s-s-c?.s-§~-3 a-gÄS-^s9 s g s s s NJ= d^i aan > >-J5 S g g : ï , S - | 2 5 . ï , j g - g ^ - S a v o i a S ^ S « 5 .2. 5" Ti35 l" , 0^g^J?„«5-3- a i al'§g>"Sag.Si's&>S-£ CJ 1 •8.-- 11 г л g a 3 ö . S cj ' Z ù ri CJJ5 cï 3 + ~>2-° o 3 3-S^-C o ^ ^ . 'S tu N S-Sâ S 3 . c j« " ï CJS 3 • r i Qj t o ' - 4 M M -fcj •• ca ^ S.-'S „ a aS » ' t u v < tu > BN а гл .2 ,3 a a o. a en rf Q O m "- s j i s « Го ™ « Б ^ O-tt „. ,. "> в-сл C.2 B S 3 n j " St 2 . 2 . 2 . ? „ CD 3 iTS-B-.- 2 a a* ~- re < >-. сл ~ p re 2 a o ~ o - o * g ^ - " < SF-dllgSis- Oq O р-П) S O* Ч ^ 5 £:ra go ^ о - ^ О О м . „ f i n o з " 0 4 û-o en) o *"*»-i a.re "- |oE.3. jEf„ .3 "> — 3 re p L r I! o £ r и - 3 оз^: p (Л в rs o - u i H H ( 1 a a o ^ •vi "i? a^ S*5 s* 5 - ^ 0 5 : 2 2 ^ 0 <; p p o -i A S o r e g " л B Д S S o"« p" - • M ~ p < ^4.-. а E.~- o P S ra s ' I o «• ~ 2 . B » s re ~ 1 ore i r r e r e » S " z o 3 " o B _ B ^ ^ p 2. ™ n S ' o . 3 2 з-р £• r.£> o Дк V. J I l\J 3 0 S РГ 1 » O ^ - W o . 3 P w -, «• -B o P ' a ? B -z* £ ? ^ ^ o 2! Г г Г £ л § s &*fĐ з"чз 0 O CD 2. S" &-S, S, O e '2 S. o : = >:? A Š o O Г г Г л p ~ D C6 ffd-a: p (S n 0 3 СГ5 ГГ 3 B e p 0 d a G o -~>P CT^L-p- *" СЛ CS P ч _ O o *+•,. cf-S£i 0 m H . ^ - t . o 3 СГЈ2. P g > S гГоч и o S _ en « re o g = - f O H p-3 S a g „ o ».g^p 2 Д.--0 „ p o a a 0 '̂ a ч re p'a g-tr" m ™ _ 2 ^ — r, « a » ? £. S a " - p И . ^ » 0Q ft) «•№•3 -"• j o 2 CLO o . P Q P"ô • - • l o g P I •- ° S S B S- •£ b r -P _ ui M ^ ^ ^ B p " ^ S £.§*„. СПР P s s a I o. S Cs •O « -i W M re^.2 fT S-» Ï S3 o EL чтз ^ t j ~ » : P o ~ *-"* a -^ g-o P ro 5 Po B Ï. „„ re-? J p | - ? = S » S - o o. S s a » a « p P B H a r e S ^ ^ ^ a - a a-~ ч » t ? 2 sr ^ в 5 re ri ~ и ч а —a S Ï p p ч re S " ^ * ^ — L o . g re re S- JS o a ^ đ r«: 2 o 2-H, P o *-< p ? ö " S ì a re w -"öS- < >- N f 0 &. h ^ O 5З rt ° O* 4 2 * s-» ч <:ч 0 S ^ а re rs ™-H 0 ? a ^ n u> t>re o S» ^•core ! • re Enge.; 2." S.-- •5" g » a . . 3 ООЧ B 3.3*7- Q B a" P re r* p a P ^ T a o - g ^ girali » _ o r e •*- и rt ^ 2-2 3 < Mg, Q.O O P o re O-T- 2-r* E*1 „ a o =" _ " ч ч rt o 5" 3 « ^ ^ . ? ^ p en » » » S e ; s r e r e 5 a g a u " " < i " g Ô ^ o l g . a B d » S n> B " W o 1-1 H»,—, — ^ . , o - o ^ 3 S 2 . ' re . t - 1 » re re „ £T S.' re«< C o o ^ t-1 H 3 i i 5' N< re P 4 S" re " j-S g ° o-E-?a-o 5 S'? s •ч5 ч « » S i : ? < г-Л&з-'3 S-g s S- 3 | з ? о ° | = 2 . 2 о n' * ET ^ er g" 5g °s Cr1 "* P ' H 3 t r ffl ПЈ H a 4 «i O S" < o" ö Ô Q D i4 Q D fc4 ' N .£-, 0) N O d o "î^ a №" 'S1 f- -S "- ._: ^ i: « , p » s •™ a o - c 5 C 2 c a.« C "- ö s- - sa a , -— s - r t . S'1 . m ГЗг » ^ " -̂ S.S. isS •E, ^ 5 s e ° Д 5 л £•§§£ H t o S - O S H . «3 N Ö o ' i _, ,-, tì : ^ , t B O J đ I P ° ^ — O ö >• ä~ §••§ s s s. •* „J= c S o 5'ü > 'G' H g o * алГ-Р . og.2,§gg,.2, O O S j * * " 1 ö o ч-, сЗ £_ „ ч o rt — CD 2 « > N O) Cđ rtv>N Kj'P? ° > N ^ S o P . N _ Q rt-Q o O > o o •H . - — N J « S S § « | 2 S K 2 . S s «Jü 355.2 S 3 I. 5.2 co aï O d o ^ a »-" rt o-m HS 5 - 2 o N. •-> t-. »-< tu rt S o "-* O _, o d 0 1 TI ,S? « p • S X ) H rt o J 3 Ä •. H •-r» rt !§s (ч L > > Д OJ етз o rt W W d N «3 a A > д "E rt d d a >(Л S N CS FH d « > • ô « o *> en TS t « O 4> H d > o • t ì o M3 N CD O n S C > £ T 3 g (• •Sgs c N^cJ o rt . . •sa N ^ tì O 41 Ï P.ICJ _J - U O rt -FH ö ö o "S .9 a л O ^ ^ ? . - ö ^ > >~z J3 tn V O è CU Д ' г л er e pe ci st i u e p so do O J ^ U o ,u = T3 S " o Ö ir a z vi re je u g d o v i N * " O-0) O 13 co Ö W ce'-Ö . > N i an zl as ja in O sn o lo ge ra ti in e, m an ti . n v v re fe zg od ov ia za n i tv ar n o s m es ta i •< 0 . . 2 - Q > Q D Sa S 8 •s~ a N. M Q D 1 3 Сб ^ S Q rt o - l ^s M чО : - p ÎIS^H S s — C öS d* OJ _o ra' ^4 o d rt d rt »H P- © rt 15 22 ;.7i O > M d O Q !̂ O C o 5 « o rt d"° d d d d rt > o d a « d м'Л > C -3 - d д_, > d t Ü N O P - d 's X a d CJ СЦ Q rt C?T ^ о t ^ rt CD s K K rt o C P- J3 d rt o ^ с л i ) o d S > P- o rt o а D rt d o ~o co C o O -S4 CJ d o - p p N 4 3 S 5* ž K 'č ^ d rt -a CJ > ^ a 3 •< J4 41 rt (Л o oa 0 > U o > U C p . d N d џ o j Š ' r t - 2 o rt >o P > • £ © -t-. es d ^ « ^ " > O f O .£, = 3 e-SJ «'g "S •«! M >N » 17 S 3 cu N 15 1 M r t •O tu O o > đ а н д £ G ^ ^ ^ to OJ Д ^ p n ,J4 o d ç d - ^ j ^ ^ ^ • ^ B e-.| g-p ss « r ' 3 ^ Ü 0>ï ; >. « 1 3 N Is"! sž-š & l s d > Ü "co "ÏÏ *S O ^•^ O rt w (D — o tOE- i V <3 o ^ В ^ ? ì o 0 "Sto N S -,e = ̂ >(« D ^ N 1 C rt 3 C- Ö rt " t e rt 76 Z v ez a is ti Č ne re o so ci al is gr ad i se ča su pa na m no ži ZK in pt ed na ra s Z K še ni pe ri od iz a u 19 45 — 19 eg a so ci a' iv el ja vl ja j lj an je in po vo jn em st i in ž ag o pr ed vs em od no se m ni od no si ilo III, b y w hich ed. In fo rm atio n is traces o f th e fo r the enes, the ì p re m er first . M en m on, ivided S lav p* *-*- M 4 B-^o'° O CT ft) y p - •Ü O ej O C P v j M . o en cT 5ч" D s Ö < a B 14 o r r a 1 5- IO O £3. - P tO " o rt< O ai en o 'S. СЛ* rs* re i. S* £ r p " er p 3 » V>1 ^o ^ • ^ t o " *o 4 o nT en o 3 Л 4 1/1 en o 3 " O p 3' e 4 o (P en o* -1 ft 3 ft H ft " 1 _ o - ^ g з ft [>r «S 5.« o - 3 ^,, p . CD 3 S o p - i ft hđ P >-» B S. " ft as- i v P o |—1 O o o ._.o t r 1 ^ Ss P ta s? O CD S^tC". en P- P Ö o •*' • CD oo o " o P* Ö O • 4 1^" io a4 o " CD P II 00 " a as t - r e » ? 2 e« £ O д-ТЗ CD S. Ч P-O 2. j r 3 p o p P м ' з ~- ïï- M ÎÎÎ S " ft и i-i n ft ÏÏ.» ^ ^ o o aq o P O — ^ ^ n » S 3 o a " S g g g S 5 . ? B £ . 5 g 3 S ï ï . ° î g o g J . -Bfl S". т < 5 к " в ' о В и > о Р . г е re S 3 в м в g S g 4 1 ? B S ' _ ° " o g" ^ 3 , B » 5 < ft î "^S,12 - i I o , re o » K ' ° 2 . 4 m S B Ep 3 S:* o »££»<» * ? o p o f f l n i ^ ï 2 S 0 4 to O o ^ - P O H w ^ f X . » i В-ü B-g-- _ „, ^ - j - - „ ^ ^ г ^ „ 5 o ûrere aS » S o o S • Sv f " S n 5 - S . f : B Ï . S o o S « S ° c e m g s-B e o g-i—^o.-,. c;g g-«-s S;**TO „ re S' ""g ? g * 3 £.5.-3 2 S • - S 2. BSs-gg-^rHBSg.0, в ч 5 а 5 с г ^ о в - - g . » 0 . » ^ ^ S - r e o , S - o . 5 « _ • s re fig ET° 2 B" ; = 3 0 o « 1. o : «1 0 3 -gre s Is s g. s! a. S'a 5? rS » ft Cfq 4 K* SLS i P — • si Ss t ^ - -.s" B B CsT à-g. S » O t= o E" H « - ïï, ft 2 Ï P ft ft o Р-В"2.Ј в re « 1 • n**i Ire B.B 1 e P 3 p ^ vo -4 i - INJ •a T3 *$. « = * • S5 w &» t t ^ So SO S ^ ft B B Ü ft ft ö - re i-1 O t « O O •-+- ' O p Q <-« O P H p O CD i-M w p= 3 S S S E=§ a'o'O- a o a i » 2 , S ô ^ - 1 ? S - B s-5 g." B ë_ 2 3 g g'§-5" „ 3 5 3 œ - 5' B ^ _^B B-p^^M C: re 3_.g o're ; 2-3'£o «-" re 04 g . " • g X B rt- re B n ' a " B ' B - ' S B o p j - - - » . B ^ч ,—. re B" " ' S î B g SS. в ^ S ? 4 g S " ^ 3 -i o o S s . S. p P C : er — O p g 2- ft BS S. S-S. S" 5' ч B B B ' , B и S O-I-^B-" o ^ n ?ïï.-o o B в*о o re 5ГВ » g ' " . a-B D l re оч , S S n rr * o s-" - E. re ; X t w re i B o Ђ ^ B Jve re ° g. 2 G-E S'S 5 ' B O —- -^ to л B o «-3 â-3 S. В-в re 3 re к ^ a- V? o fS o " . " o 3: B B o ^ 2 K-» S'»" K re K" S aq B . 0 t » o B O B 0 4 C O O Zgodovinski časopis,Ljubljana(31/1977,številka1-2,strani 1-252