GDK: 145.7 (Apethymus abdominalis Lep, Apethymus braccatus Gmelin) Gradacija hrastovih grizlic (Apethymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu Janez TITOVŠEK* Izvleček Titovšek, J.: Gradacija hrastovih grizlic (Apeth · ymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu. Gozdarski vestnik, št. 9/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 7. Prispevek obravnava morfologijo, biologijo, ekologijo, dinamiko populacije, ekosistemsko pri- padnost in gozdnogospodarski pomen hrastove grizlice (A. abdominalis Lep.), ki je leta 1991 skupaj s sorodno vrsto A. braccatus Gmelin nastopila v gradaciji v dobovih sestojih Krakov- skega gozda. To je prvi znan primer pojava in prenamnožitve omenjenih hrastovih grizlic v Slo- veniji. Obe vrsti, ki kot defoliatorja nastopala primarno, bistveno prispevata k destabilizaciji doba na specifičnih rastiščih, ki jih porašča zdru- žba Querco robori-Carpinetum. Ključne besede: Apethymus abdominafis Lep., Apethymus braccatus Gmelin, Quercus robur, Krakovski gozd 1. UVOD Zgodaj spomladi leta 1991 so hrastovi sestoji v Krakovskem gozdu spet doživeli golobrst. Sredi maja je bilo v odd . 34 b in 35 b obrščenih 7 ha dobovega drogovnjaka. V prvi polovici junija je dob ponovno olistal in popolnoma zamaskiral rano defoliacijo. V letu 1992 so bila delno obrščena le še posamezna drevesa. Isti drogovnjak je do- živel podobno usodo že leta 1983, ko sta ga domnevno obrstila mali zmrzlikar (Ope- rophthera brumata L.) in veliki zmrzlikar (Erannis defoliarfa Cl.). Retrogradacija je tedaj trajala do leta 1985 (Gozdnogospo- darski načrt GE Krakovo 1986-1995). Dob je vidno prizadet, odmirajo veje, posamezni osebki pa so se že posušili. • Prof. dr. J. T. , dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta , Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija 386 G. V. 9/92 Synopsls Titovšek, J .: The Gradation of Apethymus Ab- dominalis Lep and A. Braccatus Gmelin in the Krakova Forest. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. The article deals with the morphology, biology, ecology, population dynamic, ecosystematlcal classitication and the forest-economic signifi· cance ot the Apethymus abdominalls Lep. whlch in 1991, together with a similar speci esA. bracca- tus Gmelin, appeared in the gradation of the forest stands of Quercus robur in the Krakovo forest. This is the first example of the occurrence and over multiplying of the above mentioned pest species in Slovenia known up tili now. Both species, whlch primarily occur as defollators, essentially contribute to the destablllzation of Quercus robur ln specific natural sltes which are overgrown by the Querco-roborl Carpinetum as· sociation. Key words: Apethymus abdominafis Lep., Ape- thymus braccatus Gmelin, Quercus robur, the Krakova forest Diagnoza ni bila enostavna, saj konec maja, tj. v času pregleda prizadetih gozdov v obrščenih krošnjah, ni bilo favne, ki bi Ji lahko naprtili krivdo. Glede na strukturo prisotne entomofavne pa je bilo vendarle mogoče izključiti domnevne povzročitelje, tj . v prvi vrsti oba pedica, hkrati pa tudi vse druge potencialne polifage defoliatorje iz skupine Lepidoptera. Posebno pozornost so zbudile številne utopljene in že razpada- joče pagosenice, ki so se ohranile v stagni- rajoči vodi. V laboratoriju se je izkazalo, da pripadajo razpadajoče pagosenice isti vrsti kot edina zapoznela pagosenica, ki so jo zalotili na potovanju po deblu doba proti zemlji. Očitno je bilo, da je dob obrstila neka monofaga žuželka iz družine Tenthre- dinidae, saj je bila obrščena samo ta drave- sna vrsta. Defoliatorja je bilo potemtakem treba iskati med hrastovimi grizlicami iz roda Apethymus Benson. Eonimfe, ki smo jih našli v tleh, so domnevo potrdile. Dokon- čno diagnozo pa je bilo mogoče postaviti šele v jeseni po izletu razvitih osebkov. Pojavili sta se osi A. abdominalis in A. braccatus; prevladovala je A. abdominalis. Pojav hrastovih grizlic iz roda Apethymus doslej še ni bil zabeležen v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da gre za imigracije novih vrst. V poznavanju favne hymenopterov Slovenije zija namreč velika vrzel. Od hra- stovih grizlic je bila pri nas doslej poznana le Peric/ista lineolata Klug. Dosedanje mo- rebitne prenamnožitve obeh vrst iz roda Apethymus so bile zaradi rane eklozije pagosenic in zgodnje defoliacije skoraj go- tovo spregledane, krivda za golobrste pa pripisana drugim defoliatorjem, ki sledijo obema grizlicama z manjšim časovnim za- mikom. V letih, ko se grizlici prenamnožita, dob namreč sploh normalno ne olista, saj pagosenice sproti požrejo razvijajoče se liste. Obe hrastovi grizlici spadata v skupino defoliatorjev doba s temporernim tipom fluktuacije. Nastopata primarno. S takim ekološkim statusom imata v kompleksu de- javnikov, ki sodelujejo v procesu propada- nja nižinskih hrastovih gozdov, eno izmed ključnih mest. S pričujočim prispevkom želim gozdarsko strokovno javnost seznaniti predvsem z bioekološkimi značilnostmi številnejše A. abdominalis pri nas. 2. TAKSONOMSKI POLOŽAJ HRASTOVIH GRIZLIC IZ RODA APETHYMUS Družina: Tenthredinidae Podd ružina: Blennocampinae Tri bus: Allantini Rod: braccatus Gmelin abdominalis Lepeletier Sinonimi vrste A. abdominalis: Tenthredo (Emphytus) serotina Klug Emphytus tarsatus Zetterstedt Apethymus· abdominalis nastopa v 3 for- mah: f. typica, f. autumnalis in f. tomesiensis. 3. ZOOGEOGRAFIJA A. ABDOMINAL/S IN A. BRA CCA TUS Območje razširjenosti A. abdominalis in A. braccatus se pokriva z arealom doba v Evropi. Na območju nekdanje Jugoslavije sta bili obe vrsti doslej poznani v sosednji Hrvaški, za A. abdominalis pa sta znani tudi dve lokaciji v Srbiji. V Sloveniji sta bili odkriti l. 1991, ko sta se pojavili v gradaciji v Krakovskem gozdu. Posamezne pagose- nice še nedoločene vrste iz roda Apethy- mus sem maja 1992 srečal tudi na poti Šentvid-Toško čelo na n. v. okoli 450 m in na Sorškem polju. Brstile so graden. 4. MORFOLOGIJA A. ABDOMINALIS Im ago (S k ica 1) : Telo samic meri 7 do 11 mm, samčkov pa 6,5-9,5 mm (prav to- liko meri tudi A. braccatus). Glava je bleš- čeče črna in pokrita s kratkimi dlačicami, ki so zgoščene okrog ust, medtem ko sta čelo in teme gola. Tipalnice so sorazmerno dolge in popolnoma črne (pri A. braccatus so 6.-8. členi tipalnic belkasti). Čelni ščit je globoko konkaven. Oprsje je črno; beloru- menkaste so samo tegulae in cenchri. Me- zopleure so po navadi slabo punktirane (pri A. braccatus so mezopleure močnejše punktirane). Kolki so črni na vseh treh parih nog, prav tako tudi obrteci, le da so vršni deli proti bedrom belkasto rumeni. Goleni na zadnjem paru nog so rumene; počrnele so samo skrajne konice (za A. braccatus je značilna široka belkasta osnova goleni na zadnjem paru nog). Zadek je na trebušni strani črn. Črna barva trebušnega dela abdomna je lahko reducirana na manjše Skica 1: Samica A. abdominalis Lep. (risal V. Buday) G. V. 9/92 387 pege, ki so na sredini vsakega sternita. Glede obarvanosti hrbtne strani zadka pa so pri A. abdominalis prehodi od popol- noma rumenih do popolnoma črnih tergitov. Pojavljajo se tri značilne forme: - f typica, pri kateri je abdomen rumen razen prvega in deloma drugega tergita, ki sta črna ; - f. autumnalis Forsius, pri kateri je ab- domen popolnoma črn in - t. tomesiensis Mocsary; pri tej pre- hodni obliki so tergiti zadka bolj ali manj rumeni ali črni. Jajčece je mlečnobelo , podolgova1o ovalno in nekoliko polmesečaste oblike. Veliko je 1,1 x 0,4 mm. V času embrional- nega razvoja se poveča širina jajčeca do 0,7 mm, pri čemer se spremeni tudi oblika jajčeca . Ko so odložena v lubje, imajo svetlozelenkast ton. Učinka (Slika 1) je tipa pagosenice, saj ima 3 + 8 parov nog. Oprsne noge so nekoliko črnkaste z izrazitimi črnimi linijami na mejah med posameznimi členki , brada- vičaste, na zadkovih segmentih pa belka- ste. Jajčna larva L1 meri 2,5-4 mm, sta- rostna larva L6 pa 12-20 mm . Glava je pri L 1 in L2 črna, pri L3 in L4 temnorjava do rjava, pri L5 svetlorjava, pri L6 svetlorumena ali oranžna in porasla z belimi dlačicami . Glava pagosenic L1-L5 ni punktirana, na glavi L6 pa je punktiranost razločna. Oči so črne , vrhovi tipalnic in oba para pipalk pa temnorjavi. Telo je podolgovato , valjasto , po hrbtu in na bokih zelenkasta, po trebuhu pa svetlozelenkasto do belkasto. Zelena Slika 1 : Pagosenica L5 A. abdominalis, pokrita z belim voščenim prahom (Foto : J . Titovšek) 388 G. V. 9/92 barva pri mlajših stadijih ni tako izrazita, temveč prehaja v sivkastomodro. Pagose- nica L3 začne dobivati beli poprh tako , da je njeno sicer zeleno telo v L5 že popolnoma belo od voščenega prahu, ki ga izločajo kožne žleze in ga je s telesa mogoče odstraniti. Po levitvi v L6 izgine vsaka sled po belem poprhu ; pagosenica je svetloze- lena do svetlooranžna. Na vsakem zadka- vem segmentu razen na zadnjem je opa- znih 6 gub. Prva in tretja guba nad stigmo, ki je svetlorjava do svetlorumenkasta in komaj vidna, nosita majhne temne trnčke . Eonimfa (Slika 2) ohrani morfološke zna- čilnosti L6 , vendar se vzdolžno skrči in nekoliko dorzoventralno upogne tako, da meri le 6,5-10mm. Eonimfa nima sposob- nosti lokomocije, ohrani pa zelenkasti ali pa dobi rumenozeleni ton. Eonimfa preide v pronimfo brez levitve . Pronimfa se razlikuje od eonimfe po tem- nih pegah na licih, iz katerih se pozneje razvijejo sestavljene . oči. Buba (nimta) : po levitvi preide pronimfa v buba. Buba je prosta in kaže osnovne konture imaga s tem, da imajo bodoča krila obliko kratkih in debelih nastavkov. V pro- cesu hrizalidacije poteka tudi pigmentacija in to postopoma od prednjega proti zad- njemu delu telesa. 5. BIOLOGIJA IN EKOLOGIJA A ABDOMINALIS Razviti osebki se pojavijo v jeseni (Skica 2) . Eklozija im agov traja od začetka do konca oktobra . Če je bilo zaradi hladnega vremena izletavanje prekinjeno, se lahko v nadpovprečno toplih dneh pojavljajo še v Slika 2 : Eonimfa A. abdominalis (Foto : B. Tar- man) prvi dekadi novembra. Temperaturni prag , pri katerem adulti zapuščajo zemljo, je pri 7 (OC. Samčki se razvijejo in izletijo nekaj dni pred samičkami (protandrija). V hladnih jutranjih urah oba spola mirujeta na rastju, s povečanjem temperature pa se stopnjuje tudi njihova aktivnost. V sončnih dneh se že po 1 O. uri začne rojenje , ki kulminira v zgodnjih popoldanskih urah. Tedaj ose obletavajo krošnje v drevesnem in grmov- nem sloju. (A. braccatus roji že v 2. in 3. dekadi septembra). Parjenje poteka veči­ noma na listih in traja le nekaj sekund vendar se potomstvo lahko razvije tudi na partenogenetski način (arhenotokia). Ta način razmnoževanja rabi za korekcijo raz- merja spolov, ki je navadno 1 : 1, vendar včasih neznatno prevladujejo samice. Samice zalegajo jajčeca oktobra, izje- moma še prve dni novembra v krošnje doba, in to od vrha pa do spodnjih vej. Odlagajo jih izključno v lubje najmlajših poganjkov, ki so debeli komaj 2-5 mm (Slika 3). Pri ovipoziciji napravi samica z legalico vzdolž vejice okoli 1 mm dolg rez v mlado lubje, ki ne doseže kambija. Prepa- rano zunanjo plast lubja z ovipozitorjem razmakne in odloži v tako nastali žepek jajčeca. Jajčeca so odložena največkrat posamično, redkeje v nizih . Včasih je v nizu tudi do 20 jajčec, ki so odložena v bolj ali manj pravil nih razmikih od 1 do 3 mm. V stadiju jajčeca hrastova grizlica diapauzira. Prek zime je jajčece prekrita s tenko plas~o odmrlega lubja. Embrionalni razvoj se začne spomladi . Ničelna točka embrional- Ski ca 2 : Življenjski ritem A. abdominalis v Krakovskem gozdu G. V . 9/92 389 nega razvoja je pri 5 °C. Samica odloži okoli 50 jajčec. V prvi dekadi aprila se začne eklozija jajčnih pagosenic L1. če nastopi zgodnja pomlad, se to lahko zgodi že konec marca. lzleganje pagosenic traja navadno 2 do 3 tedne. Mlade pagosenice se takoj odpravijo na hranjenje. če listi še niso pokukali iz krovnih lusk popkov, se zavlečejo pod nje, kjer grizejo zasnove listov. V zaprte pop ke L1 ne morejo, brez hrane pa vzdržijo le 1 do 2 dni. Jajčne pagosenice se lotevajo predvsem nežnih še nerazvitih listov, ki jih luknjičasto izjedajo. Po levitvi v L3 in v naslednje razvojne stopnje brstijo pagose- nice cele liste, pri čemer ne prizanašajo niti glavnim žilam. Pagosenice L1 in L2 brstijo v fenofazi prebujanja vegetacije, pri čemer porabijo relativno malo hrane. Zato se redno dogaja, da je brst po L1, L2 in L3 spregledan. Pagosenice L4 in L5 konzumi- rajo veliko hrane, njihov razvoj traja skupaj 9-1 O dni, tako da ostanejo drevesa v dobrih dveh tednih brez zelenega dela krošnje. Ko zaznamo golobrst, so pagosenice navadno že v zemlji. Odraščajoče pagosenice se gostijo na zapravljiv način. Žrejo neumorno, podnevi in ponoči. Kadar se ne hranijo, počivajo na spodnji strani listov. Razvoj pagosenice poteka pri obeh spolih prek 6 larvalnih stopenj. Brstijo le pagosenice L1_ L5 , starostna larva L6 pa se ne hrani. Trajanje brstitve je odvisno od klimatskih razmer. Ker se ne izležejo vse pagosenice hkrati, se brstitev v gozdu zavleče na 30 do 40 dni. Razvoj L1-L5 pa traja 20-25 dni. Prve L5 zaključujejo razvoj navadno konec aprila, zadnje konec prve dekade maja. V zadnji dekadi maja v krošnjah navadno ni več pagosenic. Pagosenice L5, ki ne pre- dejo niti, se odpravijo v krošnje po deblu na tla, kjer si po levitvi v L6 poiščejo primerno mesto, da bi se zakopale v zemljo. Manjše število L5 preide v L6 že v krošnjah dreves. Pagosenice L6 se zakopljejo v zem- ljo, kjer si v globini med 5 in 15 cm, veči­ noma pa med 6 in 8 cm izdelajo bubilnico, nakar izgubijo sposobnost lokomocije. Po- dolgovata ovalna bubilnica, ki je izdelana vedno v kompaktnem ilovnato-glinastem delu tal, meri 11 x 4 mm. Večina pagosenic se zakoplje v zemljo blizu koreninskega vratu . V razdalji do 1m od drevesa leži 390 G. V. 9/92 skoraj 2/3 bubilnic. Disperzija bubilnic je pogojena z načinom potovanja pagosenic in z nivojem gladine podtalnice. Stene bu- bilnice so gladke in prepojene z izločkom, ki preprečuje, da bi vanjo vdrla voda. Paga- senice ne predejo kokona, temveč nadalju- jejo razvoj prosto v zemeljski bubilnici (Slika 4) . Negibna L6 preide v bubilnici v eonimfo, ki zapade proti koncu maja v poletno miro- vanje . Pri obeh hrastovih grizlicah poteka razvoj od nevagilne L6 prek eonimfe, pro- nimfe in nimfe do imaga prikrito v zemlji. Medtem ko spomladi visoka podtalnica in stagnirajoča voda preprečujeta pagose- nicam, da bi se zakopale v zemljo, pa eonimte v bubilnicah z impregniranimi ste- nami dobro prenašajo visoko vodo. Razvoj eonimfe v pronimfo se začne konec poletja. Poletno mirovanje eonimfe traja povprečno 130-140 dni. Z nastopom jeseni preide večji delež eonimf brez levitve v pronimfo. Eonimfe, ki se jim na mestu bodočih facet ne pokaže temna pega, zapa- Slika 3: Dveletna vejica doba, na kateri je A. abdominalis v preteklem letu odložila jajčeca Uajčne niše v lubju) (Foto D. Oswald) dejo v celoletno (A) ali morda dvoletno (A,A) diapauzo in nadaljujejo razvoj z eno od naslednjih generacij. Parcialna fakulta- tivna eno- ali dvoletna diapauza lahko za- jame tudi tretjino eonimf. V razvojnem ciklu A. abdominalis si po- temtakem sledijo 3 vrste diapauze: obli- gatna zimska v razvojni stopnji jajčeca, obligatna poletna v razvojni fazi eonimfe in parcialna fakultativna enoletna ali morda celo dvoletna v razvojni fazi eonimfe. V klimatskih pogojih, ki vladajo septem- bra in prve dni oktobra, traja stadij pronimfe 8-14 dni. Po levitvi preide pronimfa v stadij bube, ki traja 17-22 dni. V procesu hrizalidacije se razvije imago, ki se osvobodi srajčice, se prebije iz zemlje in poleti na svatovanje. Ose živijo 13-26 dni in se ne hranijo. 6. DINAMIKA POPULACIJE IN DEJAVNIKI ODPORA OKOLJA O dinamiki populacije in tipu fluktuacije za A. abdominalis ni veliko znanega. Na temelju prve znane prenamnožitve v Sla- vonskih gozdovih in druge, ki je trajala od leta 1954-1957, uvršča Spaic (6) hrastovo grizlico v skupino škodljivcev, ki imajo tem- porerni intermitirajoči tip fluktuacije. Hra- stova grizlica nastopa potemtakem kot ob- časni škodljivec; gradaciji sledi dolga doba latence. V Krakovskem gozdu je prišlo v letu 1991 v odd . 34b in 35b do prenamnožitve hra- stove grizlice. V istih dveh oddelkih je bil dob obrščen že leta 1983, gradacija pa je ponehala šele leta 1985. Ker brstijo page- senice hrastove grizlice aprila, sredi maja pa so pretežno že v zemlji, je zelo verjetno, da je bil golobrst tedaj pripisan nepravima povzročiteljema, ki kot defoliatorja nasto- pata prav v tem času. Ob upoštevanju navedene predpostavke bi bila fluktuacija hrastove griz lice v Krakovskem gozdu videti kot kaže skica 3. Glede na to, da se je gradacija hrastove grizlice ponovila po 8 letih, doba latence med obema gradacijskima cikloma pa je trajala le pičla 4 leta, smemo šteti A. abdo- minalis prej med vrste, ki imajo kontinuirni kot pa intermitirajoči tip fluktuacije. V sistemu odpora okolja, ki se zoperstav- lja biološkemu potencialu A. abdominalis, je še mnogo neznank. Ni npr. znano, zakaj prihaja do visoke stopnje smrtnosti jajčec. Mortaliteta pagosenic je največja v stadiju L1. Pagosenice L1 in L2 vzdržijo gladovanje največ 1-2 dni (Spaic 6) . Faktor inkoinci- dence med listanjem doba in eklozijo L1 ima lahko odločilen pomen pri redukciji populacije monofage hrastove grizlice. V času eklozije jajčnih pagosenic se pogosto pojavljajo pozni mrazovi, ki morejo zdecimi- rati komaj izlegle L1 . Pozni mraz pa lahko reducira populacijo tudi tako, da pomrznejo mladi dobovi listi v eni sami noči, mlade pagosenice pa ne vzdržijo gladovanja več kot 2 dni. Razmere, ki preprečujejo vkopa- Skica 3: Hipotetična fluktuacija A. abdominalis v Krakovskem gozdu ŠTEV. OSEBKOV ,, ,, /, 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 -·,.,/ ./1- . -· - · - 1981 1983 1985 1 1 , \ 1 1 1 1 1 1 / 1 / 1 / 1 ·- · - · -·~· ....,...._ ____ LATENCA _________ --:::.., __ .."".,. 1!1187 1989 1991 LETO G. V. 9/92 391 vanje L6 (npr. visoka podtalnica), so prav tako lahko omejujoči dejavnik. L6 vzdržijo na površini tal največ 6 dni, velika večina pa jih pogine že po 3-4 dneh. Nalivi in močni sunki vetra otresejo pagosenice s krošenj, ki potem množično končajo v stag- nirajoči vodi. Od regulacijskih dejavnikov sta poznana le dva parazita, ki odlagata jajčeca na pagosenice, pokončata pa eo- nimfo. To sta Tryphon compunctor Grav. in Anisoctenion triangulatorius Grav. (lchneu- monidae) (Spaic~ 6). 7. EKOSISTEMSKA PRIPADNOST Hrastova grizlica (A. abdominalis) je mo- nofagna vrsta, vezana skoraj izključno na dob. Pojavlja se na tipičnem območju raz- širjenosti edinega gostitelja, kjer se je celo prilagodila nekaterim neugodnim ekološkim razmeram (visoka podtalnica, občasno stagnirajoča voda, poplave). Dob je vezan na določena rastišča, še bolj strogo je na določen tip rastišča navezan njegov konzu- ment. V okviru rastlinskih združb, ki jih gradi dob, hrastova grizlica natančno dife- rencira mikro razlike v višini terena, ki pogojuje tudi titocenozo. Do masovne pre- namnožitve prihaja na nižjih in bolj vlažnih rastiščih, ki jih v Slavonskih gozdovih zav- zemata združbi Quercetum roboris-Fraxi- netum angustifofiae Anic in Querceto-U/- meto-Fraxinetum angustifoliae Anic, med- tem ko na višjih in bolj suhih rastiščih, ki jih zavzema združba Querceto roboris - Carpinetum betuli Anic do prenamnožitve ni prišlo. V okviru omenjenih združb prefe- rira združbo Quercetum roboris-Fraxinetum angustifoliae, v kateri se dob pojavlja v čistih sestoj ih, ki so v prehranskem pogledu za grizlico bolj ugodni (Spaic 6). V Krakovskem gozdu se je hrastova grizlica prenamnožila v sestojih doba, ki pripadajo združbi Querco robori-Carpine- tum (= Robori-Carpinetum). Sestoji rastejo na ravninskem svetu na nadmorski višini 153m vzdolž Krkinega pritoka Senuše. Pri- zadeti naravni sestoji so enomerne zgradbe s prevlado doba, ki so mu primešani še ostrolistni jesen, brest in č. jelša. V polnil- nem sloju je komaj kaj b. gabra. Matično podlago rastišča tvorijo morske usedline s pleistocenskimi nanosi peska, gline in ilovi- ce. Na njej so se razvila globoka ilovnato peščena do ilovnato glinasta biološko zelo aktivna in zaglejena tla. Podtalna voda je tu najpomembnejši ekološki faktor. Gladina podtalnice je jeseni, pozimi in zgodaj spo- mladi zelo visoka in prihaja v času visokega vodnega stanja 1 0-35 cm pod površje ali celo na površje, poleti pa je nivo podtalne vode tudi več metrov pod površjem. Po navedbah Gregor in Martineka (2) se A. braccatus in A. abdominalis na Češko­ slovaškem prenamnožujeta v sestojih, ki pripadajo fitocenozi Querceto-Uimetum fra- xinetosum. To so sestoji, ki so v vegetacijski dobi nekajkrat letno poplavljeni. 8. GOZDNOGOSPODARSKIPOMEN Hrastovi grizlici se v gozdarski literaturi komaj omenjata kot gozdna škodljivca. Prva sta to storila Gregor in Martinek (2) in nato Spaic (6). Slednji navaja, da je grada- elja A. abdominalis v slavonskih gozdovih Sliki 4a in 4b: Eonimfa A. abdominalis v bubilnici, ki leži v mineralnem delu tal (Foto: J. Titovšek) 392 G. V. 9/92 leta 1956 dobila tak obseg, da je bilo potrebno opraviti celo aviokemijsko zatira- nje . Pri presojanju smotrnosti takega ukrepa je treba seveda upoštevati , da na- stopata hrastovi grizlici v sestojih , ki so v gospodarskem pogledu najvrednejši , saj dajo najkvalitetnejše hlodovina doba in ostrolistnega jesena in še zlasti pretnjo, da lahko detoliatorji in pepelnica sukcesivno nastopajo še naprej. Propadanje nižinskih dobovih gozdov je namreč usodno pove- zano z večletnim zaporednim množičnim pojavom defoliatorjev in pepelnice. V kom- pleksu dejavnikov, ki sodelujejo pri procesu propadanja nižinskih hrastovih gozdov, se je tako razkril dokaj prikrit dejavnik, ki se pojavlja primarno in ki more obrstiti dob še preden se je le-ta dodobra olistal . V Sloveniji se specifične življenjske zdru- žbe, v kateri prehaja A abdominalis v gradacijo, pojavljajo le na relativno majhni površini. 9. ZATIRANJE Z odkritjem nove skupine insekticidov (larvicidov), ki delujejo kot zavira/ci (inhibi- torji) razvoja pri žuželkah, je mogoče obvla- dovati tudi hrastovi grizlici na čist in izrazito selektivni način . Na temelju aktivne snovi diflubenzurona je formuliran pripravek dimi- lin, ki preprečuje levitev larv (pagosenic), tako da slednje propadejo . Pravi čas za zatiranje nastopi, ko je večina pagosenic v razvojni stopnji L2 in L3. Pri prezgodnji akciji bi se kaj lahko zgodilo, da bi tretiranje preživelo preveč jajčnih pagosenic, ki se v fenofazi odpiranja popkov gostijo z zasno- vami listov pod krovnimi luskami popkov. S poznejšim ukrepanjem pa se ni mogoče izogniti golobrstu. Povzetek Zgodaj spomladi leta 1991 sta hrastovi grizlici Apethymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin, pri čemer je pNa številčno prevladovala, do golega obrstili 7 ha dobovih drogovnjakov v Krakovskem gozdu (Slovenija). Obe grizlici sta trofično vezani skoraj izključno na dob, vsi skupaj, gostitelj in oba konzumenta pa na določen tip rastišča, ki ga označujejo globoka ilovnato-glina- sta pseudozaglejena in zaglejena tla. Na njih se uveljavlja združba Querco robori-Carpinetum. V Krakovskem gozdu je prišlo do golobrsta le v tistem predelu sestojev, kjer v zgodnjem sloju močno prevladuje dob, v polnilnem sloju pa se b. gaber pojavlja le v sledovih. Prispevek obravnava morfologijo, biologijo, ekologijo, dinamiko popula- cije, ekosistemsko pripadnost in gozdnogospo- darski pomen A. abdominalis. THE GRADATION OF APETHYMUS ABDOMINAL/5 LEP. AND A. BRACCATUS GMELIN IN THE KRAKOVO FOREST Summary ln early spring 1991 Apethymus a.bdominalis Lep. and A. braccatus Gmelin, the former being more numerous, totally defoliated 7 hectares of Quercus robur pole wood forests in the Krakova forest (Slovenia). Both pest species are trophi- cally almost exclusively linked to Quercus robur, the host and the consumers , however, to a special natural site type which is characterized by deep clayey-argillaceous pseudoslurried and slurried soils . There, the Querco robori-Carpine- tum association has been gaining soil. ln the Krakova forest, defoliation occurred only in that part of forest stands where Quercus robur is prevailing to a great extent in the early stratum and in a secondary stand Carpinus betulus can only be found in traces. The article deals with the morphology, biology, ecology, population dyna- mics, ecosystematical classification, forest-eco- nomical significance of Apefhymus abdominalis. VIRI 1. Escherich, K., 1942: Die Forstinsekten Mit- teleuropas, Bd . V., Berlin. 2. Gregor, F., Martinek, V. , 1954: Pilatky Ape- thymus braccatus (Gmelin) a A. abdominalis (Le- pe/etier) jako škudci dubu. Zoologicke a entomo- logicke listy. č . 3. Praha. 3. Lorenz, H., Kraus, M., 1957: Die LaNesyste- matik der Blattwespen. Berlin . 4. Schwenke, W., 1982: Die Forstschadlinge Europas, Bd. IV . HautfiOgler und Zweiflugler. Hamburg und Berlin. 5. Schwerdtfeger, F., 1970 : Die Waldkrankhei· ten. 11 Aufl. Hamburg und Berlin 6. Spaic, 1., 1960: Hrastova osa listarica. Apet- hymus abdomina/is Lep., Zagreb. 7. Vajda, Z., 1974 : Nauka o zaštiti šuma. Zagreb. G. V. 9192 393