Bfcev. 46.	V Mariboru, dne 17. novembra 1804.	Tečaj XXXVIII.
&'«ssBas£ && &M a* » Mani te jk» ta»-*4a ¥«t«V.-» m iMkmt <wa p» m k.
« Si« v»
jK u* ipf^iNriija.
i» «UUtiUs* fSi»SS$?
»J Esavadoi «sds®» H a* natisa» «ikres^, iS h, dvftfcrai m k, trto»* k.
d« a^^dbfc
$ « imSaž»-fo T J&&V?». sa
» a* icS* ii» 88 psi fcite ■ : & SiSK fis^a a
hfife 1 JUtt * ¿a
tetfri. «b»
tort» 1* h» >» aate» m
ik in žabam
Narodno Šolstvo v ptujskem okraju.
Iz ptujskega okraja, dne 13. nov.
Danes so prišli t Ptuj spodnjeStajerski nemški poslanci na posvetovanje. O čem so se posvetovali, seveda ne vemo. A da niso storili sklepov, ki bi naj prinesli hasen slovenskemu ljudstva, o tem smo vsi prepričani. Saj je vse njihovo delovanje naperjeno na to, kako zatreti slovensko narodnost na lepem Štajerju in položiti naSe krasne kraje v roke nenasitljivih Nemcev.
Nemci se pridno posvetujejo o bodočem svojem delovanju, mi Slovenci pa — vsaj po mojem nemerodajnem mnenju — mnogo premalo. Na srcu mi je posebno bodočnost našega narodnega Šolstva v ptujskem okraju. Še vedno slišim besede, ki jih je izgovoril ob zmagi Nemcev v okrajnem zastopu pek in župan Ornik, da kmalu tudi za Šolstvo napoči nova doba. Mislil je s tem na čas, ko bodo prišli Nemci tudi v okrajni Šolski svet ter začeli vihteti svoj nemški bič nad našim narodnim učitcljstvom in solstvom.
Nemci bodo delovali na to, da nam raznarodijo učiteljstvo in nam ponemčijo Šolstvo. Značajni in narodni učitelji se bodo preganjali, slovenski jezik se bo iztiraval, kakor tujec iz naSih Sol. Ugonobitev naSega ljudstva, to bodo hoteli in dosegli Nemci, ako se pravočasno ne postavimo po robu ter ne branimo svojih pravic.
Okrajni Šolski svet bo prišel Nemcem v roke, v tem se ne da nič več spremeniti. A
| okrajni Šolski svet ne bo mogel izgnati vsaj materinega jezika iz naSih Sol in nam vsiliti tuje jezike, ako bodo storili le krajni Šolski sveti svojo dolžnost. Za to pa moramo skrbeti, da bo večina v krajnih Šolskih svetih vedno vestna in narodnozavedna.
Najboljše bi bilo po mojem mnenju, da bi se ustanovil v Ptuju nekak naroden odbor, kateremu bi naj bila skrb za krajne šolske svete izročena. Pazil bi, kdaj je v tem ali onem kraju volitev za krajni šolski svet, skrbel za potrebno agitacijo pred volitvijo ter dajal krainim Šolskim svetem vsa potrebna pojasnila! Upamo, da bo vaS list kmalu prinesel vest o ustanovitvi takega, gotovo neizmerno potrebnega odbora!
Obstrukcija jim ne diši.
Nemci se ne morejo pomiriti zaradi ob-strukcije slovenskih poslancev, kajti sedaj so nemški poslanci razkrinkani pred vsemi ljudmi, ki kaj mislijo. To dobro vedo tudi nemskutarji, a svoje slepe ovne hočejo še vendar premotiti. Pravijo jim, slovenska obstrukcija je kriva, da se za Slovenski Štajer ni nič storilo. Toda ravno narobe je prav, ker se za Slovenski Štajer nič ni zgodilo, zato se je začela obstrukcija.
Obstrukcija slovenskih poslancev se je začela dne 4. novembra. Deželni zbor pa je zboroval že od 26. septem. Zakaj pa Nemci v času od 26. septem. do 4. novem, niso nič jj storili? Zato, ker ne marajo Slovenskega ' Štajerja.
Poslanec Robič je dne 9. t. m. izjavil v imenu vseh slovenskih poslancev, da slovenski poslanci ne bodo več obstruirali, če se razpravlja o gospodarskih predlogih. In res! Dne 9. t. m. je bilo posvetovanje o novem lovskem zakonu, in slovenski poslanci niso obstruirali.
Dne 4. novembra se je začela slovenska obstrukcijr., dne 10. novem, pa so poslance že poslali domov. Nemci prej v teku več ko enega meseca niso nič storili za kmeta in delavca, samo sedaj kričijo, da bi se od 4. do 10. nov. vse zgodilo. Ali še veste, J-*ko je Stiger molčal? Ali veste, da Ornig za S.o-vence nič ni storil ? Ali ne veste, da Stallner ni menda dvakrat govoril v deželnem zboru za svoje volilce? Imeli so čas od 26. sept. do 4. nov., a niso nič storili. Sedaj ko je trajala od 4. do 10. nov. slovenska obstrukcija, sedaj pravijo, da bi vse storili. Poznamo se, strici! Sedaj vam prede, zato se izgovarjate. Ako bi pa Slovenci ne obstruirali, bi pa rekli, bomo že pozneje kaj storili. Izgovor imate vedno pripravljen, toda poznamo se!
Zakaj so slovenski poslanci začeli z ob-strukcijo ? Ker nemški poslanci niso nič do-dovohli zf Spodnji Štajer in so začeli dne 4. nov. posvetovanje o proračunu. Slovenci niso pripustili sklepanja o proračunu, ampak so zahtevali posvetovanje o gospodarskih predlogih. Slovenska obstrukcija je torej le pokazala jasno in neoporekljivo, kdo je kriv, da se za Slovenski Štajer nič ne zgodi.
Nemški poslanci so krivi, da se ne regulirajo reke in potoki na Sloven. Štajerju.
Nemški poslanci so krivi, da za prenov-
Listek,
Po potu molitve in spoznanja.
(Pripovest. — Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.)
(Datfe.)
>0 ne, ne, ni to človek ... ampak nas hišni pes, naš zvesti Šarko«, odvrne ona. Ko sva se ločila, sem zapazila, da dirja on proti meni. Ko sem padla v vodo, sem čutila, da me nekdo vleče. Šarko se je zaletel za mano in me vlekel k obali. Moj krik, ko sem padla v vodo, je slišal nek delavec. On me je potem izvlekel iz vode, ker pes ni imel te moči. Nato me odneso one3veščeno domov. Na psa ni nikdo mislil. On, ves utrujen, se utopi in malo prej ga prineso mrtvega domov.«
»Ubogi moj Šarko!« reče Milovič, ko je žena izvršila svojo povest. »Vendar hvala srečni usodi, ki te mi je reSila, dočim sem te Stel že med mrtve.«
»Reci raje: Hvala predragemu Bogu, ki je vse tako čudovito naredil!« reče mu gospa in ga milo pogleda. »Čuj, tisti trer.utek, ko sem mislila, da mi bije zadnja ura, sem savpila iz dna srca: ,Jezus, Marija in Jožef, pomagajte mi, rešite me!' In glej! moj klic ni bil brei uspeha. Oh, da bi se ti hotel
uveriti, da me je reSila edino le božja dobrota 1«
Milovič obmolkne in gleda zamišljeno v tla. Gospa Lilija ga prime za roko, gledaje ga v lice, da vidi, kak učinek so naredile njene besede. Zdelo se ji je, da so se mu oči zalile s solzami. Pokaže mu sliko svete Družine in mu reče:
»Poglej, Vladko, ona sv. Družina je bedela nad našo hiSo, da ni mati prerano umrla. Sedaj čaka, da se oče spreobrne in postane zopet veren. Mar ni res?«
»Ne muči se z mnogim govorjenjem, draga Lilija«, odvrne tovarnar, »to utegne tvojemu zdravju Škodovati. Treba, da pogledam v tovarno in te za nekaj časa ostavim.«
Žena pogleda žalostno za njim. Zapustilo jo je upanje, da bi njene besede delovale na moža in žalostno povesi glavo. Ali za hip upre svoje oči v sliko sv. Družine in zaupno moli: »Nikdar ni prepozno, dokler bedi nad nama Jezus, Marija in Jožef! Zato ne neham nikdar klicati k vam: Ganite srce mojega moža, da bo zopet veren in vam izkazoval čast!«
Milovič je med tem pozval oskrbnika svoje tovarne, da poizve, kako je nastal požar. Oskrbnikove vesti so bile v resnici žalostne, ali Milovič ne obupa. Pripravljen je bil, da se bori s silo zoper svojo nesrečo in zaupno
{ je gledal v bodočnost. Saj mu je njegovo i vse, mila soproga, reSena.
Huda nesreča, žalost in skrb je obiskala ta dan hiSo Milovičevo in ni se dala več odpraviti. Gospa je jela bolehati radi strahu in prehlajenja. In njeno zdravje je bilo zelo slabo. Morala je leči v postelj. Stari domači zdravnik se je trudil, da najde zdravila njeni bolezni.
Zraven skrbi za zdravje svoje žene je tlačila Miloviča še druga skrb, namreč, da obdrži svojo tovarno. Na njegovo veliko žalost ni mogel popraviti tega, kar mu je uničil ogenj. Naročniki so pretili s tožbami, kar bi gotovo uničilo dober glas njegove hiše. Milovič ni imel miru. Po dnevu je bil neprestano v pisarni, se mučil, račucal in dopisoval, a zvečer je stal zraven bolne žene. Njeni potrpežljivosti se ni mogel načuditi.
Nekega večera, ko se je vrnil iz tovarne v domov k bolni ženi, vidi, kako ona sklepa roke štiriletnemu Milanu in moli ž njim večerno molitev.
»Draga Lilija, ne muči se toliko", ji reče, »vse to ti škoduje!«
»Ali je resnica?« mu odgovori ona in se nasmehne. Ko pa on znova potrdi, mu reče: »Mogoče, da mi škoduje, ali tega ne
tifun S.
ZLQ\KNSKJ GOSPODAM.
17 novembra 1804
ljenje vinogradov ne dobe vinogradniki nobene podpore v brezobrestnih posojilih, Kakih 200.000 K bi morali dobiti, a jih ne bod >, ker nemški poslanci o gospodarskih rečeh niso hoteli nič slišati.
Nemški poslanci so tudi krivi, da ne bodo slovenski posestniki za škodo po po-vodnji in toči nobene podpore dobili.
Slovenska obitrukešja je pokazala svetu prave krivce, zakaj se za Slovenski Štajer nič ne zgodi, in zato Nemcem-krivcem slovenska oE^trukcija ne difii Vsi nemški listi in poaebao »Štajero« sa bodo trudili to prikriti, a ne bo Slo. Resnica ostane resnica!
sicer v Gradcu nekako zvezo, katera se pa le briga bolj za nemSke kmete kakor pa za slovenske. Postavimo se torej na lastne noge! Združimo se!
Zadrug nimamo.
V zadnji Številki »Narodnega Gospodarja«, glasila »Zadružne zveze« na Kranjskem, čitarao zanimivo poročilo o nameravani državni pomoči ia kraje, ki so trpeli vsled suše in drugih uim. Vlada je dovolila za prvo • 500 000 kron, katere naj poljedelsko ministrstvo rasdeli. Vlada pa ni imela nikakih poročil iz slovenskih pokrajin. Mislili sc pri vladi, da je pomanjkanje krme le v Istriji in Dalmaciji. Še le prizadevanju » Zadružno zveze« v Ljubljani oziroma njenega odposlanca, se je zahvaliti, da je sprejeta tudi Kranjska med delale, ki trpe lotos pomanjkanje krme. Štajerska in tudi KoroSka pa nista zaznamovani med temi deželami. In zakaj ne ? Prvič je temu krivo naSe namest-nistvo, ki se ne pouči o razmerah ter ne pareča o pomanjkanju po deželi in ne zahteva podpore. Seveda je od suše in povodnji najhuje prizadet južni, slovenski del Štajerske in za tega se nemški vladi pač ni treba brigati! Slovenski deželni poslanci so sicer naSo deželno vlado potom interpelacij in predlogov zadosti opozorili, kako stoje go spodarske rszmere na Spodnjem Štajerskem. O teh predlogih bi se moralo javno razprav ljati in sklepati v deželnem zboru. A nemSka večina niti pustila ni, da bi prišli dotični predkgi v zbornici v pret^esovanje in da bi se moglo o njih glasovati, ker se jim je mudilo le s proračunom. Zato lshko trdimo, da so nemški poslanci požrli državno podporo za Slovence. V drugi vrsti smo si ps mnogo tudi sami krivi. Zakaj se kmetje ne združimo? Ko bi imeli, kakor na Kranjskem, »Zadružno zvezo«, gotovo bi se bila ista za nas spodnjeStajerske kmete potegnila in dobili bi podporo.
I« tega se torej vidi, kolike koristi je združitev kmetov. Vedno in povsod velja pregovor: Sloga jači, nesloga tlači! Imamo
Deželni zbor štajerski.
Gradec, 10. nov. 1904.
Deželni zbor se je odg dil, ne zaključil, v četrtek 10. novembra Deželnega proračuna za 1. 1905 ni dognal. Zakaj se jo to zgodilo, cenjeni bralci lahko vganete. NimSki gospodje niso privolili slovenskemu prebivalstvu nijedne narodne drobtinice; slovenskih poslancev je pa v deželnem zboru zdaj ravno zadosti, da z&morejo zavreti kolesa na nemškem vozu. Zadnji »Slov. Gospodar« je naznanil, zakaj so naSi poslanci začeli obstrukcijo v deželnem zboru. NemSka večina je pričakovala do zadnje ure, da slovenski poslanci vendar morda odstopijo cd svojega početja; a želja se njej ni izpolnila Naj manjša zahteva slovenskih poslancev je bila, da se nam na deželne stroške ustanovi kmetijska Sola z enim letnikom in slovenskim podučnim jezik;m »Ne! Slovencem ne smemo nič dovoliti!« se je glasil odgovor. »Dobro! mi pa Nemcem n*" dovolimo, da bi mogli pod streho spraviti deželni proračun za prihodnje leto.« Zato so vlagali slovenski poslanci pri vsaki točki leželnegs proračuna spreminjevalne predloge ter zahtevali glasovanji po imenih. Nemškim kmetom je bilo posebno ležeče ns, tem. da se sklene nova lovska postava. »Dobro!« so rekli slovenski poslanci, »ta zakon bo v prid tudi slovenskim kmetom.« Zato so nsši poslanci privolili v to obravnavo. V četrtek opoldne je bila tajna seja deželnega zbora, v kateri se je sklenilo, najeti pod jako ugodnimi pogoji posojilo z 12 miljoni kron. S tem zneskom se bo zidala nova javna bolnišnica v Gradcu in se bojo poravnala brezobrestna posojila za prenovitev vinogradov. Zvečer istega dne so bde na dnevnem redu ceste in železnice. K besedi se oglasi samo le poslanec Žičkar. Spomnil je deželni odbor na neko pozabljeno cesto v kozjanskem okraju. Že leta 1897 je sklenil deželni zbor, naj se preiskuje, jeli cesta od Lisične do S?. Urbana potrebna. Praiskave so se sicer dognale, cesta bi se lahko stavila, a deželni odbor je djal, da on ne moro oskrbeti načrta za to cestno stavbo. Imenovani poslanec je toraj opomnil <?eželnš odbor na to prepotrebno zadevo. Nato bi se imelo vrSiti glasovanje po imenih, kakor so j zahtevali slovenski poslasei. Tu se vzdigne 5 cesarski namestnik ter refe: »V imenu Nje-
govega Veličanstva naznanjam, da se deželni zbor odgodi.« Na to izjavo smo bili vsi pripravljeni. Deželni zbor je prenehal svoje delo; lahko se skliče zopet vsaki čas, da se delo dokonča. Odseki so pripravili ogromno dela, katero lahko vsaki čas dožene deželni zbor. Ko bi cesarski namestnik bil zaključi! deželni zbor, bi bil položaj čisto drugačen. Vse delo, katero so pripravili odseki, bi bilo za nič; vse bi se moralo začsti zopet iz novega. Zato se tudi pričakuje, da se deželni zbor suide koncem decembra, da vsaj dovoli začasno pobiranje deželnih doklad za prihodnje leto. Če se Nemci spametujejo, bojo k temu privolili tudi slovenski po sla;; ci. V tem zasedanju so pokazali slovenski poslanci, da brez njih v deželnem zboru štajerskem Nemci ničesar ne premorejo. To je slovenskim poslancem mogoče sedaj, ko jih je 10; v manjšem Številu ne bi mogli zavreti nemškega voza. Z nami morajo od sedaj naprej računati tudi na3i najhujši nasprotniki.
Rusko-japonska vojna.
Na anhem.
Na bojnem polju v Mandžuriji se ni nič spremenilo. Obe armadi si stojita v utrjenih stališčih nasproti ter samo s prednjimi stražami in poizvedovalnimi četami nadlegujeta jeden drugo. Ojama vedno silneje zahteva pomožnih čet. Gotovo mu že vroče prihaja, vkljub temu, da je huda zima. General Kuroki jo bil ranjen na nogi ter Se baje ni okreval. Listi so ie pisali, da je umrl, kar pa japonska uradna poročila zanikajo. Reka Hun, ki loči obe armadi, je začela zamrzovati.
Sa morja.
Iz Petrograda se porcča, da je Rusija kupila od neke prijateljske države več vojnih ladij za 70 milijonov rubljev. Te ladje se medpotoma pridružijo baltiškemu brodovju. Ena oklepn e», ki je dobila ime »Svjatoslav«, in ena torpedovka ste se i8 pridružili baltiškemu brodovju v Sredozemskem morju.
Baltiško brodovje pluje proti Vzhodni Aziji po poti, katera se skrbno prikriva. Nekateri pravijo, da bodo plule eklopnice in večje križarke okoli južne Afrike, majhne križarke in torpedovke pa skozi kanal Sues. Prave poti pa nihče ne ve. S tem se hoče brodovje obvarovati pred nadaljnimi napadi od Japoncev najetih parnikov.
Novo rusko brodovje je na potu v Vzhodno Azijo. Drugo baltiško brodovje, obsto-jače iz najnovejše križarke »01ey« in večjega Ste vita torpedov in torpednih lovcev dospe
morem pustiti, da bi Sel Milan spat brez molitve. Sveta dolžnost vsake matere je, da stori, da ji otroci molijo večerno molitev — Bog zua, kako dolgo bo imel naS Milan svojo mater!«
Mlovič tolaži svojo ženo, govoreč ji, da kmalu ozdravi V prejšnem času bi se gotovo razjezil, ali pa vsaj porogal svoji dobri ženici, ali Redaj ni mislil na to. Težke skrbi so potlačile njegov ponos.
»Vsekako priznavam, da je lepo videti mater, ako moli s svojim detetom ... ali ti si bolna ...«
«V resnici, to je najlepSa, najsvetejša materina dolžnost«, odgovori mu Lilija, »in gotovo je tvoja pokojna mati tudi tako da-lala s teboj.«
Milovičove oči se zalijejo s solzami.
»Oh seveda«, reče zamišljeno. »Moja drbrs mati! Kolikokrat me je vzela v naročje, mi sklepala roki ter m j učila moliti besedo za besedo!«
»Ker pa ti sodiS, da sem jaz za to preslaba, te prosim, izpolni ti zame to dolžnost«, reče smehljaje bolnica. »Moli ti z Milanom!«
»Jaz?« vzklikne on prestrašen.
Ali žena ga prosi: »Daj, stori mi to ljubav, prosim te. Jaz se čutim zelo zmučeno; ne me rem«
Kaj naj sedaj stori? S težkim srcem
vzame Milovič svojega sinka, ki je držal Se vedno sVVcjeni ročici ter ga posadi na svoja i kolena. Zarno ga poljubivSi začne moliti ž \ njim večerno molitev. Najprej OženaS, potem molitev k svetemu angelju varihu in naposled molitev Gospodu, da ga po noči Ščiti ic brani — vse tako, kakor se je spominjal iz \ svoje mladosti.	I
Čudno je bilo Miloviču pri srcu.
Ko je s sinkom molil besedo za besedo, so mu nehote rojili po glavi spomini mlad h dnij. Vesela ia srečna doba! Kako bogoljuben je bil v mladosti; kako radostno je poslušal v cerkvi sveto maSo. Kako je njegovo srce takrat goreče molilo 1 Nepopisno radost je občutil na dan prvega sv. obhajila!
Globok vzdih se mu izvije iz prsi. »Bilo, pa prešl^ — za vedno preSlo!«
Vsck dan je molil s svojim sinčkom. A žena mu je radostno govorila: »Glej ga, kako lepo zna!«
Milovič ji ni odgovoril. Ni hotel razjasniti soprogi svoje notranje muke in borbe, koje mu je povzročevalo večerno molenje. On je prevael to težko nalogo le njej v ljubav. Z druge strani se mu je pa dopadala ženina bogoljutaost. Preje je bil po večerih vedno v gostilni in nikdar ni pomislil, kako milino ima v sebi obiteljski krog. Gospa Li- j lija se ni mogla dovolj načuditi, da zna njei '
mož to nalogo tako krasno voditi. Po teh stvareh je upala, da bo postal zopet veren in bogoljuben.
Bolnica je trepetala od svete radosti. Msr je zadnja nesreča delovala rešilno na srce Vlatkovo ? Oh, kako bi se zahvalila Gospodu, ki s svojo mogočno roko bije in kaznuje, da zopet ozdravi! Kaj je njej do blaga in zlata, ako pa ji je mož nevernik. In vendar, ako je potreba, rada žrtvuje svoje življenje, samo da reši duSo svojega moža!
Nekega večera, ko je priSel Vladko k njej, ga prime za roko in pravi: »Imam te, dragi Vladko, nekaj velikega prositi.«
»Povej samo, in če bo mogoče, ti vse storim«, reče ji on.
»Torej; jaz molim vsaki dan prelepo molitev k sv. Družini — in zaobljubila sem se, da je noben dan ne opustim, ker sem vpisana v družbo sv. Družine nazareske. Ke? so mi pa roke oslabele, ker molim iz molitvenika, te prosim, sli bi mi hotel ti čitati?«
»Če ti je prav, sem takoj pripravljen, da to storim.«
»Presladki Jezus, Ti vladar miru, podaj ve-em družinam oni mir, ki si ga ti prinesel na svet, in ki se jedino v jedinstvu s Teboj najde!« tako se prične molitev.
(Konec «ledi.)
17. novembra 1904.
slovkmsh »ospodar.
Širen 8
te dni v dansko morje. Brodovje bosta sprem- « ljali dve danski torpedovki v Severno morje. I Podmorski čoln »Fulton«, ki ga je kupila I Rusija v Ameriki, je bil te dni s posebnim vlakom odposlan v Vladivostok. Spremlja ga cela vrsta inženerjev.
Fort Artur.
V zadnjem času se je mnogo govorilo o tem, da se namerava general Steselj udati. Teh poročil so kriva lažnjiva japonska poročila o slabem stanju trdnjave. To je pa popolnoma zlagano. Nasprotno zatrjujejo Kitajci, ki so dosli iz bližine Port Arturja, da so bili Japonci zopet odbiti z tolikimi izgubami, ko so naskočili trdnjavo. Japonci so si dosedaj osvojili nasipe in jarke pred pravo trdnjavo, katero so Se le sedaj začeli naskakovati. Ca so pa rabili samo za osvojitev teh jarkov in nasipov več mesecev, kako dolgo bodo rabili, da bodo premagali pravo trdnjavo. Port Artur Se ne bo tako hitro izgubljen!
Japonsko brodovje, ki oblega trdnjavo od morske strani, je zadnjih deset dni zmanjšalo svojo pozornost. V tem času se je posrečilo tolikim ladijam dospeti v Port Artur, kakor preje ne tekom Sest tednov. Posadka je torej zopet dobila živil in streijiva.
Tudi vse ruske ladije v Port Arturju so še nepoškodovane, čeravno Japonci pripovedujejo, da so jih tako poškodovali, da bo se potopile. Ladije pa morajo vedno menjati svoj prostor v luki, kajti Japonci pridno streljajo na nje. Ako pride enkrat baltiško brodovje blizu Port Arturja in se bo vnel boj med obema brodovjema, tedaj bo port-arturSko brodovje, čeravno maloštevilno, napadlo za hrbtom japonsko brodovje. Zato skušajo Japonci vsaj brodovje prej uničiti, predno pride baltiško brodovje v Vzhodno Azijo, če že trdnjave ne morejo vzeti.
Japonci so si zopet postavili nov rok, do katerega hočejo imeti trdnjavo. Do božiča, pravijo, bo trdnjava njihova. Toda nihče na svetu jim več ne verjame, celo njihovi najboljši prijatelji ne. Japonci so že opeto-vano natančno določili rok, kdaj da najkasneje mora pasti Port Artur v njihove roke. A vsa ta japonska prerokovanja so se-ska-zala kot lažnjiva. Ponosna ruska trdnjava Se vedno uspeSno kljubuje vsem japonskim n& valom.
v )
Politični ogled.
Državni zbor je bil danes otvorjen. Nemški poslanci bodo nahrulili ministrskega predsednika zaradi zad ve v Inomostu. O tem se bo gotovo vnela živahna razprava. Med tem se bodo pa vrSila pogajanja med Čehi in Nemci zaradi nujnih predlogov. Vlada predloži tudi proračun za 1. 1905, v katerem izkazuje poldrugi milijon prebitka. Za slovensko prebivalstvo je v proračunu jako slabo preskrbljeno. Med vladnimi predlogi v današnji seji bodo predlogi o podporah po uimah poškodovanim, 11 miljonov kron, od katerih skoro polovica odpade na Češko, dalje vojaško posojilo, katero so delegacije že dovolile. Vlada hoče vse ogromno posojilo od drž. zbora nakrat. Dovoljenje za to posojilo hoče dobiti vlada od drž. zbora, seve, če bo sploh delal. Če pa drž. zbor ne bo delal, se vlada baje ne bo prav nič obotavljala tudi to posojilo najeti s pomočjo § 14. Nadalje se predloži tudi avtomobilna postava. V načrtu postave je določeno, da lastnik in voznik motorja jamčita za vsako Škodo.
„Slovanska zveza" je imela dne 15. t. m. posvetovanje o položaju in nadaljnem postopanju. Iz »Slovanske zveze« so izstopili rusinski poslanci Barvinski, Pihuljak, Gladi-sovski. Barvinski je izjavil, da izstopa z obžalovanjem ne radi obstrukcijskih sklepov, ampak ker vsled sklepa rusinsku deželnih in državnih poslancev pristopajo k skupnemu rusinBkemu klubu. Zahvalil se je za dosedanjo sedemletno podporo. Poslanca ŠuSterSič n Spinčič sta izrekla svoje prijateljstvo iz-
stopivšim poslancem in nado, da bo tudi bodoče mogoče skupno postopanje.
Nemiri v Inomostu. Kakor smo v zadnjem listu poročali, je bd eden Nemec z bajonetom tako ranjen, da je umrl Bil je to slikar Pezzey. Njegovega pogreba se je udeležilo vse nemštvo, ki je le moglo priti v Ino-most. VsenemSki poslanec Stein je imel ob pogrebu strasten in hujsksjoč nagovor na množice, v katerem je napadal vlado, češ, da je ona kriva izgredov, ker je ustanovila italijansko vseučilišče v Inomostu. Majhni izgredi so se tudi Se pozneje dogajali, vendar pa se je nemška jeza kmalo ohladila, posebno ko so videli povzročitelji, kake divje in grozne nasledke je imela nemška razdivjanest prve dni. Zaradi naSega vestnega poročila v zadnjem listu nas napadajo sedaj nemški listi, posebno »Marburgerca«, ter nam očitajo, da smo nenatančno poročali, seveda porabijo to priliko, da nas neotesano napadajo. Mi bi na te nesramne napade niti ne odgovarjali, kajti naSi bralci »Marburgerce« ne pogledajo, še manj pa berejo. Toda da ta nemški listič tako predrzno taji vsako nemško krivdo pri nemirih v Inomostu, to moramo povedati naSim bralcem da bodo vedeli, kdo laže. Mi smo poročali, da so Nemci osodepolni d an pričakovali Italijane ter jih izrivali, ko so priili iz hotela, da so torej Nemci prvi začeii. To »Marburgerca« tsji. In že prej zvečer je nekdo zagnal kamen v okno hotela, ko še niti enega Italjana m bilo iz hotela! Komaj okoli 11. ure po noči so prisii Italjaui iz gostilne, da bi se napotili domov. In tedaj jih je pred hotelom čakajoča druhal začela izzivati! Kaj so pa delali Nemci pred hotelom ? Kako so pa tja prišli trumoma v pozni noči? Ali niso čakali Italijanov? Toraj kedo laže? — »Marburgerca!« Dalje: Italjanš so bežali v hotel nazaj. Ker so pa vrata zaprli, niso mogli preganjalci za njimi, metali so samo kamenje v vrata in okna. Toraj so takorekoč oblegali hotel. Tudi to taji z znano lažnjivostjo »Marburgerca.« Ko so pa policaji skrivaj odpeljali Italijane in so vdrli Nemci v hotel, tedaj so r^ajali Nemci besno in divje po hotelu ter so vse razbili. Razbili so tudi vso upravo v italijanskem vseučilišču! Ali to ne priča o podivjanosti nemških to p, katere so njeni voditelji nahujskali. Mi le pomilujemo bralce »Marburgerce«, ki morajo zavživati take laži. Torej »Marburgerca«, da, božja zapoved se glasi: Ne laži!
Istrski deželni zbor. Hrvatski in slovenski istrski poslanci so zopet zapustili deželni zbor. Povod temu njihovemu koraku dalo je dejstvo, da je vladni zastopnik, namest-niSki svetovalec Fabiani, na hrvatske interpelacije odgovarjal v italijanskem jeziku. Storil je to seveda po nalogu, katerega je prejel iz Trsta od sedanjega novega namestnika, ki se kaže, kakor se vidi v dejanju, popolnoma drugačnega, nego se je kazal v besedah pri svojem nastopu, ko je zatrjeval, da bode vlada strogo spoštovala ravnoprav-nost obeh v deželi živečih narodnosti. Res lepo spoštovanje ravnepravnosti je to, ako
zahtevo, zahtevati pa so začeli ogrsko doji mobrambno artilerijo. Vlada je sedaj ti zah~ l tevi ugodila. Da bi pa ns izgledalo, kakor • da bi se vlada udala ogrskim prenapetim f zahtevam, ampak da izvira ta nova artilerija iz vojaških potrebščin, ustanovila se bo tudi na Avstrijskem domobrambna artilerija. Kaj pomeni to za nas? Nova davčna bremena!
Gališki namestnik aretiran. V Lvovu so priredili soc. demokratje demonstracijo za volilno preosnovo. Na Jagelonski cesti je bil tudi galiski namestnik grof Potočki z dvema poslancema, ko ie ravno policija razganjala ljudstvo. Namestnik je zmerjal nekega policaja na konju, ki je jezdaril po trotoarju, a ta je zaradi razžaienja straže namestnika aretiral. Šele ko je doSel na mesto neki viSji policijski uradnik, ki je poznal namestnika, so ga izpustili.
Grabežljivi Angleži. Angleži hočejo v Afriki podjarmiti zamorski red Nje m-N jam. V ta namen bodo poslali čato, ki Šteje 2600 mož. Glavni vzrok, da hočejo Angleži podjarmiti rod Njam-Njam je ta, ker so v deželi Njam-Njamov jako dobri rudniki s premogom in z železom in pa soline ter salpetrovi rudniki. Svojo namero so dosedaj Angleži zakrivali prav mojstrsko. Angleži v svoji lakomnosti hočejo podjarmiti deželo za deželo, kjer pričakujejo kakega dobička. Pri tem si pa sredstva ne zbirajo, ampak storijo «s silo, če drugače ne morejo nič doseči. Tako so na primer naredili z Buri in pred nekaj meseci z deželo Tibet, v katero so z vojaško silo udrli ter prisilili vladarja (Dalailama)J da je sklenil ž njimi pogodbo, ki je seveda Angležem koristna.
Katoliška stranka v Italijanski zbornici? Pri zadnjih volitvah je bilo izvoljenih več poslancev, ki so katoliškega mis-ienja in bi se ustavili, ako bi framasoni začeli v italijanski zbornici tako versko preganjanje, kokor v francoskem parlamentu. Mnogo jih je pa izvoljenih s katoliškimi glasovi, kateri so rajši volili zmernega vladinovcfc, kakor pa socialista ali anarhista. Nastalo je ti vprašanje, ali se bodo ti poslanci združili v eno stranko. »Osservatore Cattolico« or»vi odločno, da ne. Italijanski katoličani im izgled nemSki centrum. Zdaj Se ni čas nastopili v zbornici katoličani. A pripravljati se morajo že zdaj, da bodo tvorili močno, organizirano telo, kadar javno nastopijo.
„Gospodarski propad" v katoliški Portugalski. Liberalci vsih dežela vedno kriče in upijejo, kako propadata katoliški državi Španska in Portugalska. A kaj pravi o tem Statistika na Portugalskem? Izkazuje, da na Portugalskem raste gospodarsko blagostanje. U?oz, ki je znašal od 1. 1879 do 1. 1883. 174 milijonov na leto, je znašal od 1. 1898. do 1. 1902 310 miljonov. Tudi izvoz se je poviSal in sicer od 126 miljonov na 200 miljonev. Število portugalskih ladij se je zvišalo. L. 1889. je imela Portugalska 10.397, a sedaj ima vže 11.312 parobrodov in ladij. Dasi je portugalsko kraljestvo pred vsem kmetijska država, ima Še eno tretjino neob-
odgo ?arja vlada na interpelacije, katere so ; delanega zemljišča za obdelovanje na razpo-
stavili zastopniki velike večina istrskega prebivalstva, v italijanskem jeziku. Cesarski namestnik toraj ni bil mož beseda, ampak je s temi besedami samo Slovence za norca imel.
Kaj se godi na Balkanu? V Mace-doniji so grozodejstva Ss vedno na dnevnem redu. Turški vojaki se puntajo, ker že po več mesacev niso dobili svoje plače. Zato pa ropajo kristjane. V armenski samostan so vdrli Kurdi, ubili menihe ter oropali samostan. TurSke oblasti pa nočejo posredovati in tudi roparjev ne zasledujejo. Nihče ni varen svojega imetja, kristjan Se pa posebno ne. Nova bremena. Kakor znano, imata
lago. Grade se vedno nove ceste in železnice. Vkljub tem Številkam bodo pa židje in njih krščanski hlapci v svobodomiselnem časopisju prej ko slej lagali, da gospodarsko propada »katoliška Portugalska.«
Za predsednika Zjedinjenih držav severoameriških je bil zopet izvoljen dosedanji predsednik ljudovlade Roseveit. Oddanih je bilo skupaj okoli 14 milijonov glasov. Roseveit je volitev sprejel, toda izjavil je, da prihodnjič ne sprejme več predsedniškega mesta.
Nemci v Afriki se Se vedno borijo proti zamorcem. Vrhovni poveljnik nemških
obe polovice naše države, Avstrija in Ogrska, ' čet, genoral Trotha, vedno poroča domu o vsaka svojo domebrambno voj&Stvo. Ista ima j spopadih in koliko je padlo nasprotnikov, na Ogrskem poveljni jezik ogrski. Ogri bi ; nikoli pa ne poroča, koliko izgub je on imel.
bili radi imeli, da bi bil tudi pri ogrskih regimentih stalne vojne poveljni jezik ogrski. Ker se je pa temu cesar sam uprl, so Ogri začasno, kakor so sami izjavili, opustili to
Bržkone pa mu ne gre dobro, ker vedno zahteva pomožnih čet. Pri poročanju se ravna toraj po Japoncih, ki vedo vedno o nasprotnih izgubah, nikoli pa ne o svojih.
4.
SLOTEHiKI
14 novembra I$84.
Dopisi«
Od Drave. (Zadravske sanje) Gospod urednik, ?li vi kaj verujete sanjam? Jaz že! Evo vam dokaz resničnosti. Bilo je tam-le enkrat, ko je bila vsa Štajerska v nemiru, pa ne radi rusko- japonske vojske ali radi visokošolcev v Inomostu ali v Gradcu, ampak le volitve so bile. Tisti dan sem jaz dremal ter se mi je sanjalo o zadravskih volitvah. Sanjalo so mi je, da so Vubredčani s svojim vrlim narodnim županom izborno volili razun male izjeme, neke trgovske hiše in nekaj železničarjev. Izvrstno so se držali Št. Antcnčani na Gori kakor Rusi v Port Arturju. Šel sem v sanjah za Vuhredskim
E otokom ter pridem v neko gostilno v Arlici, jer «o imeli Arličani in Št. Janščani volitev. Tu pa nisem verjel svojim očem ne ušesom, saj sem bil zadr«man Sanjalo se mi je, da je nekdanji »Štajerčev« kandidat se silno trudil za Štigerja, češ: kmet naj kmeta voh. Dozdevalo se mi je, da je drugače vrli župan ga le ubogal in še precej drugih. Ni se mi pa sanjalo, da je Stiger kmet, a to se mi ¡3 pa enkrat sanjalo, da je on bogatin, kateri za kmeta ne bo nič storil. Prišel sem seveda v sanjah v lepo Ribnico. Tukaj so delavci kar trumoma, menda na »komando«, volili Štigerja V sanjah sem slišal, da so govorih: »kapitalista ne velimo«, in vendar so ga volili. Sanjalo se mi je, da bi bil pridni župan tudi tako volil tukaj. Zbudim se ter premišljujem, kaj te sanje pomenijo. In glej ga! »Slovenski Štajerc« s Kranjskega mi prinese razlaganje sanj, ter potrdi resničnost v Vuhredu, Sv. Antonu in Št. Janžu. Ako je temu tako, sem si mislil, menda bo pa le resnica tudi v Ribnici. Tukaj mi pa pomore moj prijatelj »Bokaj«, ki mi potrdi žalostno resnico v Ribnici. Seveda bi bil rajši videl, ko bi ne brla resnica o Ribnici. A sedaj vidite, gospod urednik, da so sanje tudi včasih resnične. — Zadravski sanjavec.
Od Sv. Jurija v Slov. gor. Dnevi 25 in 26. sept. t. 1. so bili in ostanejo za nas pomenljivi. Tukajšni nadučitelj, gospod Mat. Rajšp, j« obhajal 60 letnico svojega učiteljevanja. Župljani so bili več ali manj skoraj vsi njegovi učenci, veliko je pa takih, ki so dospeh iz njegove šole na odlična mesta n. pr. v duhovskem, učiteljskem stanu itd. Posebno lepo pa se odlikujeta dva izmed njegovih učencev v sedanji dobi, eden kot deželni poslanec, drugi pa kot načelnik okrajnega odbora. Vsi ti so pri tej slovesnosti pokazali, da so svojemu učitelju hvaležni in da ga visoko spoštujejo. Svečanost je otvoril gosp. J. Rošker, deželni poslanec. Omenil js v svojem precej obširnem govoru marsikaj spcdbudliivega, opiraje se vedno le na hvaležnost. Za tem je stopil na oder g. Lud. Ši-janec, ki je z učenci in učenkami predstavljal štiri letne čase. Pri nastopu mrska zbrali so se fantje na bližnjem hribu (Rebro imenovanem), od koder so se začeli s prižganimi lam-pijoni med godbo in streljanjem pomikati proti za slavnost pripravljenemu kraju, tik šele, farovža in cerkve. V nadaljevanje slovesnosti nastopi gosp. Ignac Škamljec in v svojem zares prekrasnem govoru ražklada celi životopia zasluge in priznanja slavljenca. Na kcncu še prečita diplome, vsled katerih je slavljenec 1. cd občin šentjurske župnije in 2 cd okrajnega odbora svetlenarskega imenovan častnim udom. Ljudstvo je to pozdravilo z živahnimi »Živijo« klici. Konečno je še prišla na vrsto živa podoba v znamenje posebne hvaležnosti in spoštljive udanosti vseh stanov, ki so bili pred veliko, z bengalično lučjo razsvetljeno sliko slavljenca lepo razvrščen«. B li so zastopani duhovniki, učitelji, vojaki, kmetje, sodarji, kovači, mizarji, krojači, kuharice, predice itd. Po predstavi žive podobe, ki je napravila pri občinstvu močen vtis, se je prikazal na odru še slavljenec sam in 88 je prisrčno zahvalil obema predgovornikoma, gosp. Roškerju deželnemu poslancu in g. kaplanu Skamljecu, slavnemu
učiteljstvu in povprek vsem faranem za pri- i j pravljeno prelepo in nezaslužno mu svečanost, \ l kakor tudi za ogromno število udeležencev, ; 5 ki je bilo zastopano tudi od preč. duhovščine, f Po tej z«hvali začel se je slavljenec ne le od | vseh zgoraj imenovanih, ampak tudi od vseh \ sedanjih, kakor tudi od starejih, že osivelih l • učencev poslavljati blizu tako-le: Čeravno se | ločim sedaj od svoje mi priljubljene župnije šentjurske, se vrnem enkrat zopet, morda že v kratkem nazaj, ker želim, da bi počival tudi kot rajni med svojimi dragimi Jurjev-čani.
Nadalje se je poslavjal od nas še slavljenca sin Jože, nadučitelj iz Ormoža, s prav ginljivimi besedami v imenu svoje drage mamke, kateri bolezen ni pripuščala, udeležiti se svečanosti. Omenil je potem še o sebi, da sedaj, ko odideta cd tod njegov oče in mati, neha se tudi zanj tukaj pri Sv. Jurju, kot v njegovem rojstvenem kraju, domovina. Če bi ga pa znalo še posebno kaj na ta kraj vezati, bili bi to njegovi součenci in součenke, njegove 3 tukaj počivajoče sestre, hiša njegove tudi že pokojne gotice M. Kurnik in pisatelja teh vrstic. S tem se je svečanost za ta dan pod milim nebom končala. Žalibog, da je slovesnost trajala tako pozno v noč, da se je nekaterim povabljencem mudilo že bolj na dom, kakor udeležiti se še zabavnega večera.
Slavljenec kakor tudi izvrševalni odbor pa so to močno obžalovali, da jim zaradi prem&jhnih prostorov ni bilo mogoče faranov, učiteljstva in sorodnikov ob jednem sprejeti in pogostiti. Slavno učiteljstvo, na čelu cenjeni gosp. nadzornik dr. Bezjak, pa je zaradi razglašene slavnosti prihitel5 od vseh strani še le drugi dan, dne 26 septembra.
Obed, zs katerega so farani veliko, ja skoraj vse potrebno žrtvovali, bil je skupen in brezplačen. Pri mnog h napitnicah in zdra-vicab se ni pozabilo našega premilega vladarja, cesarja Franca Jožefa I., in tndi ne c. kr. namestniškega svetnika m glavarja grofa Attemsa. Izmed častitk, ki so bile slavljencu pismeno in deloma tudi brzojavno doposlane, je tudi omeniti od gosp. okraj, glavarja grofa Attems- a.
Ob bližajočem že mraku se je pa začelo poslavljanje. Najlepše pa se je tudi ta dan slavljenec poslavljal od svojih tovarišev. Rekel je, da mu je zelo težko, ločiti se iz učiteljskega kroga, v katerega je vedno rad zahajal in da se ima edino le vzgledom m nasvetom svojih tovarišev zahvaliti, da je dospel na tako visoko stopnjo učiteljskih let. Sedaj pa, ker se počuti zaradi starosti že slab in bi mu bilo pretežko ž njimi korakati naprej, se je odločil: iti in začeti življenje v mire. Da on ne bo na nas nikdar pozabil in da naj tudi mi njega ohranimo nadal e v lepem spominu. Z Bogom!	F. K.
Iz Braslovč. Znano je dovolj, da je mnogo otrok oddaljenih od šole po 1 uro hoda in še več. V šoli presede otroci povprečno po 5 ur na dan in po končanem pouku jih čaka z pet dolga pot proti domu, ki so ga zapustili pred 6 ali 7 urami. In kaj zavžijejo otroci med tem dolgim časom ? Marsikateri pač nič druzega kot košček črnega kruha, mnogokrat pa celo nič.
Taka neprimerna hrana vpliva pegubo-nosno ne le na telesni, ampak tudi na duševni razvoj nežne mladine. Da se temu v okom pride in da doba otroci opoldne skle-dico tople juhe, ustanovila se je v Braslovčah pred nekaj leti šokrska kuhinja, ki prav blagodejno vpliva ne le na boljšo hranitev otrok, ampak tudi zdatno pospešuje šolsko obiskovanje
Iž poročila, ki se ja predložilo okrajnemu šolskemu svetu, je pevzeti: »Z zadovoljnostjo in veseljem se je opazovalo in se mora omeniti, da je ljudstvo za to velevažno napravo jako navdušeno in daruje v ta namen vsako leto vedno več v živežu in denarjih. Preteklega leta se je nabralo po razposlani nabiralni poli v denarjih 162 K; vrednost raznih pridelkov, kakor krompir, repa, zelje, fižol, '
pšenica, moka, kaša itd. znašala je 189 K 32 h. Skupaj se je nabralo toraj 351 K 32 h. S kuhinjo se je pričelo s 1. dnem decembra 1903 in se je nehalo s 15 dnem marca 1904. V 71 šolskih dneh ss je izdalo 8202 porcij, tedaj povprečno na dan 116 porcij. Jedno kosile» stane 4 h.
Šolsko kuhinjo so obiskovali 1. vsi revni otroci, 2 oni otroci, kateri vsled oddaljenosti od doma niso mogli opoldne domov, če so stari ši teh kaj v denarjih ali z živežem prispevali.
V imenu šolske mladine izreka podpisani krajni šolski svet in učiteljstvo braslovške j šole vsem blagim dobrotnikom in pospešitel-i jem te prekoristne naprave najprisrčnejšo 5 zahvalo s prošnjo, da blagovolijo tudi letos vsak po svoji moči prispevati v ta namen prostovoljne doneske, bodisi v denarju ah v živežu in iste izročiti šolskemu vodstvu. S kuhinjo se bode pričelo s 1. dnem decembra t. 1. — Braslovče, dne 15 novembra 1904. — Za kr. šol. svet: Jožef O mladič, načelnik. Za učiteljstvo: Fr. Lorber, nadučitelj.
Razne stvari.
Iz domačih krejer.
Eatol. polit, društvo za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. gor. ima prihodnjo nedeljo, dne 20. novembra ob 3 uri popol. v gostilni Poličevi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. svoj letni občni zbor, pri katerem bo poročal naš deželni poslanec Roškar o velezanimivem zadnjem deželnozborskem zasedanju in o svojem delovanju. Nastopijo še tudi drugi govorniki. Opozarjamo naše somišljenike v župniji lenarčki in v vseh župnijah lenatčkega okraja, da se v velikem številu udeležijo tega važnega zborovanja. V bodočnosti nas čaka mnogo dela, treba je zato, da se zanj navdušimo na tem zboru.
Mladeniški shod na Homcu. Na zahtevo mladeničev v slovenjegraškam okraju se vrši v Šmartinu pri S loven j-gradcu dne 20. t. m. mladeniški shod Pred-poldan je ob 10. uri cerkveno opravilo na Homcu. Potem odkorakamo skupno na zborovališče v Šmariin. Tamkaj mladeniški shod. Po večernicah bo bralno društvo mladeničem v čast priredilo gledališčno predstavo. Mladeniči slovenjegraškega okraja, skrbite, da pride sleherni mladenič na shod! Po poročilih, ki nam dohajajo od mnogo strani, kaže se veliko zanimanje za shod ter bo udeležba velika. Dobrnska mlade-niška zveza poroča, da se bo udeležila shoda z zastavo.
Shod nepolitičnih krščansko-social-nih društev se bo vršil prihodnje lato ua Štajerskem. Zvezin osrednji odbor bo skrbel, da bo zborovanje v spor izumo z Zve-zinimi pomožnimi odbori obsegalo točke, ki bode dale chcdu obliko poučnega socialnega tečaja. Pomožni odbor za Štajersko je ta sklep osrednjega odbora z vesoljem pozdravil in sa nadeja, da bo shod uspel vsestranski.
Poročil se je danes, dne 17. t. m. g. Dragotin Herzog, trgovec v Mariboru, z gospodično Oroslavo Weixl, hčerko nadu-čitelja v p. g. I. Weixl. Bilo srečno!
S pošte.^V pokoj je stopil poštni nad-oficijal Jožef Pauluzza v Ptuju. —
Mariborske porotne obravnave. V pondeljek se je začelo zadnje porotno zasedanje v Mariboru. Prvi dan je stal pred porotniki 21 letui živinski gonjač Florijan Saban iz Sladke gore. Kljub svoji mladosti je že bil petkrat zaradi tatvine kaznovan. Tokrat je bil obdolžen ropa, poneverjenja in
17 novembra 1904.
ELOfrnm GOSPODAH.
itno 6.
tatvine. Obsojen je bil na osem let težke ječe. — V torek je bil obsojen 24 letni Alojzij Marčič zaradi umora Janeza Krajtner v R o g o z n i c i na Sest let težke ječe. Spore-kla sta se pri žganju ter se začela tepsti. — V sredo, dne 16. t. m. se je vršila obravnava proti 31 letnemu tesarju Francu Pivec, ki je dne 2. oktobra 1.1. ubil v Leitersbsrgu čevljarja Janeza Felserja. Udaril ga je z nekim kolom tako močno po glavi, da mu je prebil črepinjo in da je Felser vsled izstopivše krvi na otrpnenju možgan umrl. Obtoženec, katerega je izborno zagovarjal dr. Rosina, je bil obsojen zaradi uboja na 6 let težke ječe. — Dne 18. in 19 t. m. sc bo vršila porotna obravnava proti Antonu Majcenu zaradi zavratnega umora in dne 21. in 22. t. m. preti Ožbaldu Segala in Alojziju MurSec, ki sta umorila ženo Šagule.
Izpit učiteljske usposobljenosti za ljudske Sole so v novembsrskem času v Mariboru naredili gg.: Anton Hribernik v Čreš-novcu, Avgust Kopriva v Črežnorcu, Janez Kramer pri Sv. Vidu blizu Šmarja, Friderik Sprager pri Sv. Bo,Jenku na Kogu, Emil Vršič pri Sv. Miklavžu v Slov. gor. ter gospodični Alice Koschell v Ziečah in Marija Lerher v Framu. — Na ljubljanskem učiteljišču so naredili izpite gdčne: Marija Črčkova iz Ča-drama, Ema Hrovatinova iz Št. Janža na Drav. polju, Marija Matkova iz Sromelj, Marija Potratova iz Podgorja pri Slovenigradcu, Marija Pucova iz Št. Janža pri Šoštanju, Ana R egrova iz Nove Štifte pri Ptuju, Ida Stoč-kova od Sv. Marjete pri Ptuja, Gabrijela Ši-menčeva iz Šmartna ob Paki; gospodje: J os. Brandt od Sv. Križa pri Ljutomeru, JGsip Bizjak z Vranskega, M ks Hočevar z Bizelj-skega, Josip Korban z Žstal, Ljudevit Potočnik iz Dcbove, Josip Ros iz Dola pri Laškem, Martin Sotlar iz Kapele pri Brežicah.
Iz šole. Štirirazredna ljudska Sola pri Sv. Ani na Kremberga se je razširila v pet-razredno. Za nadačitelja v Zagorjih je imenovan tamoinji Šolski vodja g. Ivan Hočevar. Za stalnega učitelja je imenovan g. Anton Gaberc v Žetalah, za stalno učiteljico je imenovana učiteljica Ernestina Brada 8 k a v Sromljah, za učiteljico v Veržeju učitelj''ca Alojzija Čolnarič cd Sv. Florjana pri Rogatcu. Dovoljenje za cmožitev sta dobila učiteljica Ida Stedrij z cadučiteljem Martinom Vodenik v Spod. Sv. Kunigandi in Vincencija B1 a ž e k z učiteljem Andrejem Epih v Svetinjah.
Prvi sneg. Včeraj, dne 16. t. mes. je začel padati prvi sneg — v Mariboru. Na visokih gorah že dolgo leži sneg. ob vznožja so ga tudi že marsikje imeii, a v Mariboru smo ga videli včeraj prvikrat padati. Danes je posijalo solnce nanj, in kdo ve, če sa padli sneg ne bo ie danes umaknil ogrevajo«?im solčnim žarkom.
Sv. Peter pri Mariboru. Veliko nemira in prepira je povzročila pri nas nova Sola. Slišimo, da se tadi drugod tako godi: Plača res vgak težko in plačevanja brani se vsak, tembolj pa se naS posestnik, ki $a tarejo vsemogoče nsdlege. posebno pa hude uime po vinogradih, iz katerega še edino dobiva svoj denar za dačo. Ne bomo preiskovali, kaj je vsa pri nas oviralo stavbo nove Sole. Žalim le, da bi se kmalu vse pozabilo in poravnalo, posebno pa sedsj, ko itak ni mogoče nič več storiti, ker smo blagoslovili in otvorili dne 3 novembra t 1. novo desko trirazredno Solo. Blagoslovil jo je preč. gosp. kanonik in stolni župnik, nas dekan Frančišek Moravec. Imel je ob 9. ari slovesno sv. maSo, pri kateri je bil navzoč c. kr. okrajni glavar, grof Attems, okrajni nadzornik g. dr. Besjak. c. in kr. vis. gen. Štabni zdravnik dr. I. Fischer, tukajsni domačini, celi okrajni Šolski svet, čč. iol. sestre in Šolska mladež. Po sv. maSi smo Sli v procesiji k lepo okin-čani novi Soli. Po blagoslovljenju je imel preč. g. dekan jako prisrčen nagovor v III. razredu, kjer so se zbrali gostje in učenci. Ntčelnik krajn. SoL sveta, g. Jožef Lorber, je izročil nato s kratkimi, pa jedrnatimi bese-
dami Šolske ključe c. kr. okrajn. glavarju, kateri se mu je zahvalil, potem pa po slovenski prav milo in prisrčno govoril otrokom na src , kako naj radi hodijo v Sclo, se pridno uče, di bodo veselje delali onim, ki so jim s tolikimi žrtvami postavili novo lepo Šolsko poslopje. Govorilo je Se več govornikov. Na poziv g. nadačitelja so z&klicali vsi navzoči trikratni »živijo« presvitiemu cesarja in zapeli cesarsko pesem Končno je podelil preč. gosp. dekan vsem navzočim sv. blagoslov m tako se je končala za št. Peter jsko važna slovesnost Sklepamo s željo načelnika kraj. šol. odbora, da bi se v tej Soli izgojevali dobri kristijani in vrli narodnjaki, tako da bo naša Sola Bogu in domovini v čast, stariSem pa v veselje.
Jareninske novice. Na Pesnici se je pri posestn ci Vajngrl obesil 72 letni delavec Franc Lorber. Vzrok samomora ni znan. — Na Vukovskem se je predzadnji torok po noči skril v hiSo narodnega gostilničarja Pezdičeka nek uzmovič in ukradel nekaj denarja, tobaka in vina. Tata Se nimajo. — Na Vukovslrem se straSno jeze nekateri, da vsled brebr.žnosti posilinetošktga župana niso dobili nič državne podpore, a nasi narodni možje pa se jim smejijo in pravijc: Zakaj pa volite takega? Pamet, pamet, kje si doma? Nekaj enakega je tudi na Pesnici.
Divji lovci na Pohorju. Žs dalj časa so opažali lovci grajsčine Fal, da hodi po njihovo divjačino nek drugi lovec. Toda vkljub vsej pazljivosti ga niso megli vjeti. Slednjič so začeli sumiti 30 letnega drvarja Blaža Rožič, ki je živel samotno visoko na Pohorja v neki pristavi. Orožniki so preiskali njegovo hiSo in naSli take reči, ki so ga izdale, da je on tisti divji lovec, katerega so toliko časa iskali. Rožič pa je imel tudi več tovarišev, katerih vodja je bil on sam. Jednega od teh, Andreja Javornik. so že dobili. Tudi pri njem so imeli hiSno preiskavo, kjer so našli iste stvari kakor pri Rožiča. Oba prijatelja divjačine in rib, katere sta tudi večkrat lovila, sta že ped kljnčem. Drag? tovariše te tatinske družbe orožništvo pridno išče.
Repnik gre v „rajh!" Šentiljski Repnik hoče prodati svojo posestvo, ker se mu ne dopada več med Slo/enci, čez katere je vedno rad zabavljal. Prav ima! Kaj bo delal tukaj med ljudmi, katerih ne mara. Gotovo ee hoče preseliti v »rajh« med svoje priljubljene Nemce, Mi mu želimo prav srečno poti Bog daj, da bi dobil mnogo posneraalcev, kajti imamo Se tukaj mnogo takih ljudij, katerim mrzi slovenski jezik.
Iz Poljčan. Čuden »naprednjak» je nas učitelj g. Polak. Ko je izjavil pred letošnjimi volitvami, ds bode volil Stigerja, vprašal ga je nekdo, kakSue narodnosti da je. Njegov odgovor je tako značilen, da ga ne smemo odtegniti slovenski javnosti. Rskel j«: »Jaz nisem ne Slovencc in ne Nemec, jaz sem Kranjc!« Kaj ne, jako duhovit in n&prednjašk odgovor! Bog nas varaj takega »naprednjs,-Stva!«
iz vlaka skočila je dne 15. t. m. med Mariborom in Pragarskem neka jako lepa ženska, ker ni imela voznega listka, ne denarja. Vlak se je ustavil. Žensko so dobili na železniški progi z neznatno rano na glavi. Na Pragerikem so jo oddali postajnemu načelniku.
Ptujski luteran. Ptujski veleposestnik Ignac Leskoschegg (govori LeskcSeb) se je dne 10. L m. v mariborski luteran3ki ceikvi dal poročiti z neko Radgončanko. Na Ptuju se Siri luteranstvo, odkar je župan papa Ornik, ki prepušča mestne prostore za luteranske agitacije!
„Harem" peka Ornika. Ptujski župan Ornik je imenoval ob neki slovesnosti nemški ptujski medhenhajm (zavod za izgojevanje mladih deklet) svoj harem. Beseda harem ie turška beseda in pomenja one prostore v turSki hisi, kjer imajo Torki svoje žene. Znano ie, da imajo Turki po več žen. Ker je Ornik J imenovani ptujski dekliški zavod imenoval
i svoj harem, so slovenski deželni poslanci vložili dne 10. L mes. v deželn. zboru posebno interpelacijo na cesarskega namestnika v tej
zadavi.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Pri izjavi gg. občinskih predstojnikov župnije Sv. Marjeta niže Ptnja je po pomoti izostal podpis občinskega predstojnika gosp. Franca Korpar, kar torej tem potom popravimo.
Iz Stoperc Zadnji Ptujski »štajerc« imenuj svo;e pristen v Stoprcah »poštenjake od pet do glave.« Enega teh »poštenjakov« in sicer obč. predstojnika samega, Štefani Jus sta dva orožnika dne 4 t. m. ob 5. uri zjutraj odgnala na Ptuj, in sicer od Ptajske gore naprej vklenjenega, ker se je začel ustavljati svojima spremljevalce j a. Vsled tega je zavladala med ostalimi stoperSkimi »poštenjaki od pet du glave« grozna pobitost in strah. To vam je bilo letanja enega do drugega — nekaj se jih je celo podalo v Ptuj, da reSijo svojega glavarja, a morali so žalostnega srca brez njega na svoj dom. Upajmo, da bo prej ali slej Se marsikateri teh »poštenjakov« razkrinkan in kaznovnn.
Neumnost Š tiger je vih volilcev se kaže z vsakim dnem bolj in bolj. Za štigar-jem so letali pri zadnjih volitvah najbolj neamni ljadje, kajti pametni ljudje po celem Štajerskem obračajo hrbet nemško nacijonalni stranki, h kateri spada Štiger, znani strelec proti toči ▼ Slov. Bistrici. V Gradca j« bila dne 15 t. m. občinska volitev iz tretjega volilnega razreda in vse nemško nacijonalne stranke so propadle z velikansko manjšino, zmagali so mokraSki kandidati. Toraj niti v Gradca, ki je vendar skoraj popolnomn nemško mesto, ne marajo nemško- nacijonalcev, same nekateri naših slovenskih ljudij so tako zabiti, da gredo volit kandidata te propadajoče stranke. V zahvalo za to, da so ga volili, pa je isti s svojo stranko skrbel, da ni bil sprejet noben predlog v korist Spodnje Štajerske. Tako se izdajstvo in neamnost tepe sama sebe!
Ogenj. Blizu Sv. Petra pod Sv. gorami je za5el goreti takozv&ni gozd Če-hovec, last kneza Wmdischgratza. K sreči je ljudrftro hitro zapazilo požar ter pogasilo ogenj, ki je napravil samo sa kakih 60 K škode. — V Radgoni je izbruhnil dne 2. L m. ogenj v mlinu g. J Polzla. NajbrSe so se vneli tečaji pri mlinskem kamnu. Požar je aničil mlin, vrtilni stroj in stiskalnico za olje. —
Nesreče. Deček je utonil dne 5. t m. zakonskima Val. in Jeri Smole v ČreS-njevcih pri Slov. Bistrici. Padel j« v zraven hiše ležečo mlako. —
Umrl je dne 9. novembra orgljar in cerkovnik Vilibald Zanos kar pri S v. Miklavža poleg Slov. Gradca. Služboval je kot učitelj v stari Soli na Kranjskem, pozneje kot orgljar na mnogih krajih po Koroškem in Štajerskem. Dosegel je starost 76 let. N. v m. p.l — V Cerkovcih je umrl trgovec Fr. Starašina. — V Laškem je umrl gostil, in zidarski podjetnik Franc Podgoršek, star 46 let. — Umrl je v Poljčanah Ivan Groblšek, ki je naredil lani matnro na gimnaziji v Palju, v 26 leta svoje starosti. Znana morilka mladih ljudi tuberkuloza mu je pretrgala nit življenja. Naj v miru počiva! — Umrl je dne 9. novem, orgljar in cerkovnik Vilibald ZanoSkar pri Sv. Miklavžu bhza Slovenjgradca v starosti 75 let — V Žalcu je umrl dne 9. t. m- Vinc. D o 1 i n S e k, oskrbnik pri g Janezu GirSt-majerju v Maribora, po dolgem bolehanja v 43. leta. Umrli je bil rojen v Št. Ilja pri Velenja, služil je kot vojak pri topničarstvu, orožnikih v Gornjemgradu in v Mozirja in bil potem užitninski uradnik in pozneje oskrbnik. Bil je blaga duša, ponosen narodnjak in vsled svojega mirnega nastopa povsod priljubljen. Sprevod so vodili veleč. g. kanonik Voh iz Maribora. Udeležili so se ga mati, vsi bratje in sestre ter lepo Število njegovih rojakov, zastopnik g. GirStmajerja in nekaj mariborskih ter celjskih znancev. Bodi mu zem-
ir<ssi «s
sluveüs&l »03h»d4ft.
17 novembra ifNJ4.
Ijica lahka! — Na Gornji Polskavi je umrla dne 14. t. m. baronica Post t 59. leiu svoje starosti.
Ustrelil se je dne 11. novembra želarski sin is Strme gore Jurij Kokol. Meseca julija se je vrnil iz norišnice. Videti je bil še prt cej pameten ter je opravljal vsa navadna domača opravila. V petek zjutraj je rekel starišem, da gre k zdravniku dr. Tipliču v Št. Lenart, ker ga boli v prsih. Šel je pa v Maribor ter ter si je ondi kupil revolver. V mraku sta ga našla graščinska hlapca mrtvega blizu graščine Hrastovec. Oče nesrečneža je hotel odnesti revolver, pa mu je branil graščinski oskrbnik, češ, naj ostane, da ga komisija najde, kakor je ležal. Oče ga potem pokrije z listjem ter dene nanj klobuk. V noči pa ga je nekdo ukradel. Oče ustreljenega je zvest pristaš in naročnik ptujskega »Štajerca«. Sad strupenega kmetskega prijatelja se že kaže tudi v rojstnem kraju ptujskega Orniga.
Konjiška nemška olika. Dne 15. novembra so stali glavni nositelji nemške omike v Konjicah pred okrožnim sodiščem v Celja ter so morali zagovarjati svoja kulturna dela, ki so jih izvršili dne 4 septembra v Narodnem domu konjiškem. Imenavani dan je bilo, kakor znano, v Konjicah politično zborovanje in|raz Narodni dom je vihrala slovenska ts*r bojnica. To je nositelje nemške omike tako razburilo, da so šli v Narodni dom razbijat in pred stanovanje okraj, glavarja demonstrirat. Dne 15. t. mes. so dobili pri okrožnem sodišču v Celju plačilo za to. »Nemški voditelj« Franc Rudolf je dobil 10 mesecev ječe, njegov prijatelj Franc Skale pa 6 mesecev jece. Kari Rudol! je dobil zaradi razžaljenja časti 3 dni zapora. Kaj bo sedaj s Konjicami, ko so najboljši nositelji nemške kuiture v zaporu?
Konkurz je napovedal gostilničar Ma-lenscheg na Dobrni. Mož je bil hud nasprotnik Slovencev, čeravno je slovenskega pokolenja.
Novacerkev. Minoli ponedeljek je g. potovalni učitelj Goričan porazdelil na tisoče drevesc po 70 h iz deželne drevesnice gospodarjem po okraju celjskem in konjiškem, te dni pa po občinah osebno razkazuje, kako da je treba drevo saditi pravilno.
Kozjanske novice Trobentice ali god-čki so se prikazali v Kozjem za nekaterim grmovjem v zelo veliki množini. Cvetejo prav lepo, kakor v najlepši pomladni dobi. — Gostilničar Franc Guček je imel dne 14. lis-topada tri kosce, ki so kosili deteljo in travo. To je pa res nekaj novega v sedanjem času. Pa naj reče kedo, da ni nič novega v Kozjem.
Vinski semenj se je vršil dne 19. nov. v Krškem ob ogromni množini kupcev in vinogradnikov. Zakaj se ne prirejajo enaki vinski sejmi od slovenske strani tudi v Mariboru, Ljutomera, Ormožu in Ptuju ? Krčani naj nas pridejo učit!
Na Grma pri Novemmestu je dne 31. oktobra letos kmetijsko šolo končalo osem učencev, med njimi štirje s Štajerskega, namreč: Cerjak Martin iz Rajhenburga, Galun Franc iz Rogatca, Ilešič Franc od Sv. Andraža v Slov. gor., Karba Ciril 8 Krapja pri Ljutomeru. Pouka željni kmetski mladeniči si torej iščejo učiteljev v drugi deieli, ker nemSkoliberalci poslanci štajerskim Slovencem ne privoščijo kmetijske šole slovenske. Za vzdrževanje nemških šol pač mora Slovenec plačevati. To je nemšks pravičnosti
Nove razglednici. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je izdala serijo razglednic (6 komadov) s krasnimi verzi, ki se lepo prilegajo ličnim podobam. Cena za celo serijo (6 kom.) 45 v. s poštnino vred 50 v.
Drnžba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je g. Jarnej Bahovec v Ljubljani založil peresa v korist naše družbe, in da jih je že začel razpečavati. Zaklopnica vsebuje 144 peres in stane dve kroni. Naročajte jih vse rodoljubne Slovenke in vsi zavedni Slovenci, da bo korist družbe tem večja.	i
Jubilej himne „Kde domov ninj". Dne 21. decembra bo 70 let, cdkar se je prvikrat pela Franja Skranpa češka himna »Kde domov muj«, slovenski »Kje dom je moj.«
Za knjigo „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini", katero je letos izdala »Družba sv. Mohorja«, je izdelal krasne platnice knjigovei g. Fran Breskvar v Ljubljani (Ribji trg). Cena vezavi v lične, res umetniško izdelane platnice je 1 K 20 v. Posamezne platnice veljajo 80 v. Priporočamo!
Naroševauje časopisov pri poštnih uradih. Ministrstvu za trgovino je odredilo, da se bo odslej lahko naročalo časopise pri poštnih uradih. Doslej so se le inozemski časopisi naročali pri poštnih uradih. Kdor bo hotel pri poštnem uradu naročiti časopis, bo moral naročnino takoj plačati. Pristojbina za caročbo bo znašal* 10 vinarjev. Odredba stopi v veljavo, ko bodo dovršene priprav-ljavna dela.
Cerkr«M« atvftrl*
Umri je v Gradcu v bolnišnici, kjer je iskal zdravja, dne 11. t. mes. čast. g. Franc Kocbek, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom. Rojen je bil dne 29. julija 1859 pri Sv. Martinu pri Vurberku. Pogreb je bil v nedeljo, dne 13 t. mes. Naj bo vrlemu domoljubu tuja zemlja lahka!
V	St. Janžu pri Sp. Dravogradu	•
se je obhajala tridnevnica od 9.—12. t. m.
ped vodstvom o. Ivana Pristov S. J. Ude-	•
ležba je bila povoljna. Bog daj svoj blagoslov l	\
Obletnice. Gosp. Ivan S im o nič, žup-	( nik pri Sv. Janžu na Dravskem polju, je letos ■
dne 22. julija dopolnil 65 let duhovništva,	\
minoli torek pa je preteklo 30 let, odkar se	I je bil bivši župnik pri Sv. Ožbaldu ob Dravi j
preselil za župnika k Sv. Janžu. A v Loč ah	' je gosp. Jakob Korošak danes obhajal petindvajsetletni«), ker že polno četrtstoletje ■ tam deluje kot kaplan.
Razpisana je župnija Sv. Križ nad	; Mariborom do 27. decembra t.
V	Konjem so se vršile tridnevnice od f 5. do 9. listopada na čast petdesetletnice brez-	, madežnega spočetja Device Marije.
Pastirsko pismo avstrijskih škofov. I Pretekli teden je imel stalni odsek avstrijskih s škofov svoja posvetovanja na Dunaju, ki so ' se zakjučiia v ponedeljek, dne 14. t. m. Ta j odsek je izdal na vse avstrijske katoličane pastirsko pismo, v katerem ap minja vernike i na katoliška načela, ki so potrebna pri pre-sojevanju sedanjih dnevnih vprašanj, osobito t narodnostnega vprašanja. Pastirsko pismo 'i sklepa z blagoslovom za vladarja in avstrijske ( narode.
Celjska „Čitaluica* je izvolila na , svojem letnem občnem zboru sledeči odbor: ' predsednik dr. I. Sernec, odborniki gg.: dr. J Ivan Dečko, dr. J. Vrečko, dr. Juro Hrašo- r vec, profesor I. Suhač, učitelj Hr. Voglar, g. f Iv. Rebek, dr. Vek. Kukovec in dr. Ivan i Fermevc.
V	Slovenjgradcu bo imel goap. Franc \ Goričan, kmetski potovalni učitelj v Mariboru, \ dne 27. t. mes., prvo adventno nedeljo, v i poslopju starotrške šole ob 3. uri popoldne poučni govor o kmetijstvu. Kmetje, pridite!
Gospodarsko bralno društvo v Kozjem še enkrat Ofitdttlp vse svoje prijatelje, znance in bližnje fiwna občno zborovanje v nedeljo, dne 20. Ktftopada. Zborovanje se bo pričelo hitro po večernicah v čitalničnih prostorih. Po zborovanju bo predaval potovalni učitelj g. Jebvšek o živinoreji, svinje-reji itd. Pridite, dragi kmetje, od vseh strani in se udeležite tega poduka, ki smo ga silno potrebni v kozjanskem okraju. Kajti živino-reja je glavni dobiček v tem okraju, kateri f nekaj nese ubogim kmetom. Toraj nobeden \
kmetovalec in živinorejec v bližini naj ne
izostane.
Društvena naznanila.
Celjsko pevsko društvo vprizori v nedeljo, dne 20. novembra 1904 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju igro „Njen korporal", burka s petjem v petih dejanjih. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
V jareninskem bralnem društvo bodo imeli gosp. duhovni voditelj prihodnjo nedeljo govor. Vsak, ki more, naj jih pride poslušat. V nedeljo, dne 27. novembra v Jareninol
Sv. Peter niže Maribora. V nedelo, dne 20. t. m. bo v gostilni Mihaela Muršeca veselica takojšnih mladeničem tamburašev. Kakor smo slišali, bo eden mladenič govoril. Zaradi tega je želeti obilne udeležbe. Vabimo tudi Mariborčane, naj pridejo poslušat mile glasove tambaric, katere znajo naši tamburaši prav mojstersko izvabiti. Začetek veselice bo po večernicah, vstopnina samo 20 vinarjev. Vršila se bo tudi licitacija Martinove gosi, kar bo gotovo povzročilo mnogo smeha. Zatoraj v nedeljo k Sv. Petru niže Maribora.
Društvo slov. odvet. in not. nradnikov v Celju priredi dne 4. grudna t. 1. v Narodnem domu v Celju veliki koncert. Uprizorila se bo tudi šaloigra ¿Rusko-japonska vojska."
Zasebna eerkveno-glasbena šola v Celja priredi dne 22. novem. t. 1., na praznik sv. Cecilije, ob 8. uri večer v gostilniških prostorih „Skalne kleti'' pevski večer. Vstopnina ni določena nikaka, vendar se prostovoljni doneski hvaležno sprejemajo v pokritje stroškov večera.
Zahvala.
Ob priliki oivoritve novega šolskega poslopja v Braslovčah je podaril temu zavodu veleč, gospod Fil. Jakob Bohinc, stolni župnik v pok. in kanonik, sedaj bivajoč v Braslovčah, 5 komadov dragocenih razpel, katera je izdelal Ivan Skaza, podobar v Grodenu na Tirolskem.
Takajšni trgovec in posestnik ter ud okr. šol. sveta vranskega, veleč. g. Jožef Pauer, pa je preskrbel naši šoli krasno omaro za shrambo učnih pripomočkov.
Podpisana krajni šolski svet in šolsko vodstvo izrekata omenjenima dobrotnikoma braslovške šole naj-prisrčnejšo zahvalo in Bog plati I — Braslovče, dne 15. novem. 1904. — Jožef Omladič, načelnik kraj. šol. sveta. Fr. Lorber, nadučitelj.
Zalivala.
„Ljutomersko slovensko pevsko društvo" izreka velečast. gospodu duhove. svetovalcu in dekana Martinu Jurkoviču najiskrenejšo zahvalo na velikodušnem darilu dvajsetih kron.
Za druibo av. Cirila In Natada so
darovali Mohorjani pri Sv. Križu pri Ljutomeru 10 K 60 vin.
Loterijske številke
Trst 12. novemb: 90, 44, 24, 74, 45. Line 12. novemb: 49, 7, 17, 12, 70.
Zgodovin, društvo za Slov. Štajersko
se obrača z uljudno prošnjo na vse domoljube, naj po mogočnosti:
a)	pristopijo kot redni udje (100 K enkrat za vselej ali na leto 5 K, zato dobe društveno glasilo »Časopis«);
b)	naj izroče, če mogoče, brezplačno društvenemu muzeju zgodovinsko ali narodopisno zanimive predmete, kakor: listine, stare novce, orožje, posode, stare narodne noše, starinsko pohišno opravo itd.;
c)	naj poročajo o slučajnih najdbah ali narodopisnih in zgodovinskih zanimivostih svojega kraja;
d)	tudi naravoslovni in geologični predmeti se sprejemajo v društveni muzej.
Pošiljat ve naj se naslovijo na »Zgodovinsko-društvo« v Mariboru, osebno se lahko predmeti oddajo tudi v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
17. novembra 't WML
SLOVKMBI «OSPODAK.
itau 7.
Zdravje je največje bogastvo!
■ww. _ m
s»-v .* '
^ - 4 i
• ' . ' .t
¿¿■V Ä .	>	v
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • • • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-rijovsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosro pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšnjejo prebavo, čistijo kri in dreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-Jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Marfcoy trg št. 68, poleg cerkve sv. Marta
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — C e n a je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 duoat (12 steklenlo) 4K.U duoate (48 ateklenlo) 1460 K. 8 duoata (24 steklenic) 8 H. 5 duoatov (60 steklen.) 17 — H. 8 duoate (36 stekleni«» 11 H. j
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato n& vajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice ev. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, ut%*lj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankai, Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	Ustanovljena 1, 1360. "3M
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg st. 68, poleg cerkve sv. Marka. 646 10- 9 |P Zdravje je največje bogastvo!
Služba občinskega tajnika,
ki bi hkrati opravljal tudi slnžbo občinskega redarja,
3C se odda "3K s 1. prosincem 1905 v občini Dol (1000 prebivalca?). Dohodki: plača 960 K, službena obleka, prosta kurjava, prosto stanovanje (obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe in kleti v novi občinski hižs) ter zeienjadni vit. — Zahteva «e v prvi vrsti temeljito znanje slovenščine v govoru in pisavi, v drugi 80 le nemščine. — Pismene prošnje s kratkim opisom žsvije^skih razmer in dosedanje uporabe je poslati županstvu na Dolu (Hrastnik) in sicer do 1. grudna 1904.	768 3-2
Pekla!*, župsn
Vsem posestnikom 3Kiggr vinogradov!
Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad ved tisoč suho oepljenlh trt na prodaj in sicer cepljene na R. Portalis:
12.0C0 žlahtnina bela in rodeča. 4 000 Silvanec zeleni. 4.000 Burgundec beli. 1.500 Traminec. «00 Rulandec.
10.000 Laški rilček. 4.000 Šipon rumeni. 3.500 Nemški rizling. 400 Kraljevina.
160
Cepljene na Rup. Montikolo:
1.500 Laški rilček.	1000 Silvanec zeleni.
Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte po K tisoč komadov. Na vsakih 100 kom. cepljenih trt dam 20 komadov U. vrste brezplačno. To je na 1000 trt 200 kom. trt. Divjake od R. Portalis prodajam pe 20 K tisoč kom.
Kdor naroči najmanj 1000 kom. cepljenih trt, dobi jih 6% ceneje. Pri naročilu ni treba znamke za odgovor pridejati. Pri naročilu blagovolite poslati 20*/, are od naročene svote. Trte se polivajo le v od trtue uil okužene kraje. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. Naročila za spomlad pa dokler bo kaj zaloge.	703 10 -7
Anton Slodnjak,
trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. PoŠta JurSinci pri P u u
f
Svoji k svoji m !
Otvoritev trgovine.
Slavnemu občinstvu v znanjam, da sem v hiii
Sv. Lovrencu K. Holnlka
okolici uljudno na-C odprl
trgovino z mešanim blagom.
Kot domačin zagotavljam vsakemu najboljšo in najcenejšo postrežbo ter se priporočam v blagohoten obisk,
8 spoštovanjem	787 2—1
Avguštin Skribe,
Sv. Lovrenc nad JVftariborom.

f *
t *
* f * *
t
Proda se,
Stampilje iz kavčuka, mo
dele za predtiskarije izdelqje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št, 15.
426 61-22
S vinsko maslo in druge pridelke iz mleka kupuje po najboljši ceni Amalia Šmyra, Dunaj XVII., Elterleinplatz 7. 781 10—1
Vinogradniki. Naznanjam posestni-kom vinogradov, da imam letošno jesen več tisoč na suho cepljenih amerikanskih trt na prodaj. In sicer: 80.000 šipon ru meni, 15.000 laški rilček, beli Burgundec in Silvanec. Cepljene na Rip. portalis in Solonis. Trte so dobro zaraščene in lepo vkoreninjene. Cena je I. vrste 100 kom, 16 K, H. vrste 100 kom. 11 K. Naročila brez are se ne bodo v ozir jemala. Na ročniki se blagovolijo oglasiti do 15. de cembra pri Francu Muršič, posestniku in trtnaiju v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., p. Juršinci pri Ptuju. 732 o—3
Velika najemninska vila ter ena mala hiša, obe s sadnim in zelenjadnim vrtom, vodovodom, stanovanje za vpokojence, vila tudi za gospodo, hiša pa za obrtnika jako primerna, je na prodaj. Več pove Anton Merzhun. Maribor, Weinbau-737 4-3
Vsem vinogradnikom I Naznanjam, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad več tisoč na suho cepljenih trt ua prodaj in sicer na Rip Portalis 10.000 kom. Velšrizlin« 9000, Traminec 8000, Šilvanec 5000, Sipon rumeni 9000, divjakov Rip. Portalis. Cena trtam L vrste 1000 komadov 200 K, II. vrste 100 K. Vse vrste so lepo zaraščene, lepo vkoreninjene in tako visoke rasti kakor se malokje najdejo letos. Ako je mogoče, naj se blagovolijo kupci osebno prepričati. Divjake prodajam 1000 kom. 20 K. Pri naročilu blagovolite poslati 20% are od naročene svote. Oglasiti ne je pravočasne ustmeno ali pismeno. Jak. Horvat, trtnar, Kukova štev. 39. P. Juršinci pri Ptuju.	736 3-
Prenovljena, dobro zidana, jedno-nadstropna hiša, z 2 velikima kletima, kateri je tudi prodajalna, se tak<y pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve v Bankalarigasse št. 4, Maribor. 746 10-3
Dvonadstropna hiša v Mariboru
Franc Jožefovi ulici, 11 stanovanj, mesečna najemnina 270 K, se iz proste roke proda. Posestnik je tudi pripravljen, hišo zamenjati za gozd. Pojasnila daje Javez Spes, Windenauerstrasse 26.
766 10-3
Novozidana, lična, vili podobna hiša, 10 let davka prosta, 1 oaal zemlje, lep vrt, sadno drevje, vodnjak, blizu mesta in železnice, na prijetnem kraju, z lepim razgledom, posebno primerno za vpokojence, rokodelce, se radi preselitve proda. Več se izve v upravništvo. 759 3-3
Rakve (truge) vsake velikosti, vsake vrste, olišpane in lakirane, po želji odjemalca, so vedno pri spodaj podpisanem v zalogi. Rakve v moji zalogi so popolnoma gotove, tako da jih odjemalec ali kupec lahko takoj odpelja. Spoštovanjem Anton Milošič, mizarski mojster v Ptuju poštna uliea št. 12, nasproti ptujske slovenske posojilnice._779 3—2
Posestvo v Gornjem Hlapju, obstoječe iz 18 oralov zemlje (vinograd, sadonosnik, njive, travnik in gozd), hiše in gospodarska poslopja ter stiskalnice. Posestvo pokaže g. Skof, župan v Št. Jakobu v Slov. gor., natančneje se izve pri ospej pl. Tarna,iecka v Strass-u pri
Spielfeldu.
770 2—2
Vinogradniki! Naznanjam, da imam
več tisoč suho cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene ca R. Portalis in Rupest. Montikolo. Več vrsti Kdor želi kupiti po ugodni ceni, 1000 kom. I, vrste po 200 K, II. vrste 160 K, naj se oglasi do 30. novembra ustmeno ali pismeno pri Alojziju Pušenjak, Kamenščak št. 33. pošta Ljutomer.	777 a—2
Lepo posestvoi 25 minut od Celja, ob okrajni cesti, progi južne železnice in ob Savinji ležeče, za poletno bivanje jako ugodno, meri 34 oralov in sicer 18 oralov njiv in z žlahtnim sadnim drevjem, z osajenimi travniki, 16 oralov gozda, hiša, obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, kleti, itd., živinski hlevi, kozolec in druga gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanu, se ped ugodnimi pogoji proda. — Natančneje pod „D 26" poste restante J, Celje.	778 4—2
Posestvo) ležeče na Koprivniku hiš. št. 19, blizu velike ceste, se iz proste roke proda za 2400 K. Cbstoji iz dveh hiš, preše, sadonosnika in njiv. Polovica se sedaj izplača, druga polovica pa ostane vknjižena. Več se izve pri gosp. Sagru, gostilničarju pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
782 2—1
Hi&O z gospodarskimi poslopji in vrtom, z njivo in travnikom, prodam tudi brez zadnjih dveh; v hiši stara renomirana gostilna in novo urejena prodajalnica. Več pove lastnik Blaž Šolar v Tepanjah pri Konjicah.	785 4—1
Novozidane hita z gospodarskim poslopjem, z opeko krita, 2 sobi, kuhinjo, 4 in pol orala zemlje, 1 tranik, nekaj gozda, 1 njiva, tik okrajne ceste med Spodnjim in Zgornjim Duplekom, blizu Maribora, sposobna za trgovino ali za vsako obrt. Več se izve pri Karol Pečar v Zgornjem Dupleku, Sv. Martin, pošta Vurberk.	786 1—1
Kupi se.
Hifto kupim, pripravno za trgovino, v kakem prijaznem kraju na deželi. Ponudbe sprejema upravništvo lista. 774 2—2
Prosti sinite.
Krojaiki učenec se takoj sprejme na 4 leta v vse oskrbovanje. Jakob Skaza v Sloven. Bistrici.	730 3—3
Pridnega učenca sprejme v trgovino z mešanim blagom Jožef Farkaš, trgovec v Št. Juriju ob Ščavnici. 734 8-3
Kuharica» vajena vsakega dela, išče službe v kako župnišče. najraje v Savin-sko dolino. Naslev pove upravništvo lista. 755 3—8
Kot governantinja iščem službe. Govorim nemški in slovenski jezik, sem skušana učiteljica ročnih del. Spričevala na razpolago. Ponudbe prosim pod naslovom A. B. poste restante Sv. Tomaž bi. Ormoža.	778 3—2
Za vinogradnike!
40.000 Ia požlahtnjenih ameriških trt Riparia Portalis in sicer: Šipon (Mosler), Zelenčič ' Sylvaner) , laški Rilček 'Welsch Risling), beli Burgundec in Muskateler, zajamčeno dotične vrste, izbrani najbolje zaraščeni cepeži in zelo močno vkoreninjeno trsje 30 20 K stotino trsov 21.000 istih vrst trsja II. razreda, vendar povoljne kakovosti, po 10 K stotino. 50.000 fljučkov za ceplenje Ripari ?ortalis po 16 K tisoč ključ-kov. Ponuja: Ivan Kodevar, )osestnik v Središču (Pol-
Strau).	771 5-2
W Pristnega Ljntomerčana novega in starega^ vina ponuja isti. "Tpg Zaboji in vožnja k železnici naročnikom ne rsčunijo.
se
Vizitnice
vsakojake vrsto
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Maribora
Štren S.
ŠLOVKMSKI GOSPODAR.
17 novembra 1904.
CD OO
03 >N
V> JS O
■
o
O)
, h-
Najboijše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
Karol
„pri sol 11CU.'®
Gosposka ulica št. 10
rsehe
Mpri solne«6'
Maribor Herrengasse Nr. 10
katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bod si za moške ali žtnska obleke
v veliiri in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) za celo moško obleko (suknja, hlaže in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4 50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in medno barvani kamgarm, lodni in vsake
17	vrste sukneneea blaga.
Lepa, pristna volna za žeusko obleko gid. 1.40, 1.80, 230, 3 — m ntprej do najfinejše mte v capiovejSih modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —65, —.80, —90, 1,—,
1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr te. Velika zaloga perilnegs blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotr>vljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti. servijete, brisača, vsakovrstno opravo in mn< go drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči
ca
so
c/>
N<
«
ca a>
C H
» a i
■ 4*
POOOOOOOC XXXDOOCIXXXXXXXXa
Trgovina z železnino .Merkur'
I*. Majdié CELJE
«S*
Za zimo: peči,
raznih vrst, tudi, za kurjenje z ža-( ganjem, štedilniki, i vsi zraven po-1 trebni deli in pri- < prave. 775 2
Bogata zaloga poljedelskih strojev, posebno sedaj ♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦m
slamoreznice
kotlom za žganje kuhati
in vseh drugih v železniško stroko spadajočih pred V metov. — Najboljše umetno gnojilo za travnike in}^
polja —Tomaževa žlindra in kaji)it.y
SJflf a. -v o a. i 1 a, zastonj.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinst-u, zlasti gg. trgovcem vljudno naznanjam. da odslej izdelujem tudi vsake vrste
tehtnice
( vag-e)
in jih sprejemam v popravilo. — Potrudil se bom, da zadovoljim vsetn zahtevam v polni meri. — Prip ročam se v obilno naročbo.
IVAH REBEK,
stavbeni in umetni ključar v Celju
Poljake ulice št. 14. 764 5-3

Kmet ovalci I
obvarujte
svojo živino !
pre>i hromoto in kostolomnioo, k»tere bolezni bodo po izjavi živino-zdravnikov, letos radi krme, ki ima premalo rudn nskih snovi v sebi, pri živini neizogibne in pridevajte stalno 7a3 16—8
Barthelnovo p okla j no apno.
C« se živini da nekaj lieka tega apna, koristi vef, kakor če se poklada po izbruhu bolezni toliko kilo na dan, — Tega a:>na se porabi v pol leta za pokladanje pri eni kravi 6—7 in pri enem prašiču 3 —i kg. Izdatek majhen! aomn»™ Iclnrk velikanski!
5 kg K 2'— iz Dunaja, 50 kg K 12'— iz Maribora. ===== 3Dopis-u.je se elovenskil =====
Miha Barthel in drug na Dunaju X./3
m «j
m


v
H }

i*
Dor, med.
769 2 2
KUNEJ FERDO
namanja slav. občinstva, da se je preselil is Vranskega v Št. Peter pod Sv. Gorami kot
praktični zdravnik in da ordinira istotam od G. novembra v domači hiii (it. 1).
m
g
i
i i i t i i

Najboljše in najcenejše se kupi
Karolu Haber
pri
Maribor, Tegetthoffova ulica 39
zzzzz biitu južnega kolodvora r=
ogrska moka kg po 8, 9, 10 do 17 kr., riž kg 10, 11, 14, 16 kr., najfinejša surova in žgana kava po vseh cenah, sladkor kg 38 kr.
ME* Kupuje ae fižol, orehi, po najboljilh cenah.
Od zunaj zadostuje za naročilo karta.	765 8—3
L«
I
|
I
i I
I
I
i h
Oglas. 30
Kmetijsko društvo v Leskovcu
ima dne 20. novem, ob 9. url dopol. v društvenih prostorih
svoj občni zbor.
Dievni red: 1 VrJilev načelnika. 2 Lkrirlacija dr-fltva 783 1—1
Oznanilo.
Okrajna posojilnica v Ljutomeru, re-
gistrovano društvo z neomejeno zavezo, naznanja, da bode od 1. januarja 1905 naprej obrestovala hranilne vloge po 4% brez odbitka rentnega davka, od posojil pa bode jemala 51/2 % obresti.
Okrajna posojilnica v Ljutomeru,
dne 12. novembra 1904.	784 1—1
Načelništvo.
lí¿»,'»t»tj U *»Wi4i>)k kat.	¿rit**«	Odipmcr»! unkin<>. f*ré* luttv«'
Z&?mr $»*<«a«¿njt ¡ti«* ima um prttojp« „II «i
Tl*k rttlr&m« « C>'ÍK