iMfofoa ptiežHia * edtovM IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Posamezna Številka $ dl«. Beto Y> -rf Štev. 8, Ljubljana, 20. februarja 1949. F1ZKULTURNI TEDNIK Zaključki II. plenuma Meddruštvene skakalne tekme v Planici TZS VZGOJNO DELO Planica, 20. febr. Danes dopoldne so Tehnični rezultati: 1. Polda Janez dobro formo je pokazal Finžgar, ki je bile v Planici otvoritvene tekme na (Mojstrana) 327 točk (skoki: 73,5 m, imel zelo dobre daljine. Od mlajših se novi SOmetrski skakalnici v Planici v 76, 74), 2. Mandeljc Franc (Prešern) je tudi odlikoval Adlešič in pa lansko-priredbi SD Enotnosti. Okoli 5000 gle- 296.5 (67, 71, 71), 3. Finžgar Rudi (Kro- letni mladinski prvak Rogelj, medtem dalcev, ki je prispelo v Planico s tre- Pa> <293 (69, 72.5, 70.5), 4. Klančnik ko je imel mednarodni tekmovalec ^ahtrLltužietj je3 2 'JSLS^k kornet? lk4rTesre * * * vaditeljev, ki ne morejo vzgajati naših stbpil° kar 28 skakačev, med njimi vsi <70.5, 66.5, 66), 6. Rogelj Albin (Enot- V konkurenci so skakali tekmovalci telovadcev, če niso osvojili karakternih n?šd na5boliši tekmovalci. -akači so nost) 280 (63.5, 65, 66), 7. Adlešič Albin s tričetrtinskim .zaletom: Preko 70 m svojstev nove socialistične družbe ki b d ^ v dobri formi, saj so - es teden (Enotnost) ^ 279 (67.5, 68, 66), 8. 9. je bilo v konkurenci doseženih 12 sko-se razvija na podlagi naprednega 'na- *ren*rab na novt skakalnici. Vreme jp Langus Jože (CDJA Partizan) 275.5, kov in sicer so to daljino dosegli Pol-uka marksizma-leninizma. Na tej pod- u§odno tudi snežne razmere so (63, 66, 62.5) in Slabe Oton (Krim) da, Mandeljc, Gašperšič, Finžgar, Pri- Iagi je treba posvetiti vso skrb in nu- prav dobre. 275.5 (67, 63.5, 67), 10. Gašperšič Mar- bošek in Klančnik izven konkurence, diti pomoč pri vzgoji našega vaditelj- Presenečenje na tekmah so prinra- ^ ^ndtnost) 272 (63, 68.5, 70). Značilno je, da so bili pri tako številni skega kadra, ki mora v večini prime- vili naši mladi tekmovalci ki so za Po da Je zmagal z veliko premočjo udeležbi le 3 padci, kar kaže na odlič-rov predstavljati širok krog amaterskih sedli vidna mesta pred nekaterimi na m skoraj 30 točk pred drugoplasira- no gradnjo skakalnice in tudi na dobro delavcev na polju fizkulture. Kjer se Šimi rutiniranimi internacionalnimi F™' Presene=ei^e ie mladi Mandeljc, formo naših tekmovalcev, še pojavljajo mišljenja, da se ideolo- skakači. Posebno velja to za nadarie- fl T-V .°, d°ber °dnV’ fn°r? pa, se Izven konkurence je nato Polda po-gijoi, cilje in program našega dela nega skakača Mandeljca ki le zasedel *zbolIs.ati stil m sigurnost pn doskoku, stavil na skakalnici nov rekord in si-lahko primerja s »Sokolom«, bivše Ju- drugo mesto 2 tudi Rogelj Adlešič NeSr6C° f I™6' Pribošek’ ki je skočil cer z daljino 79 m. Finžgar je skočil goslavije, je treba odločno zatreti. Slabe in Gašperšič so prav pri etno V F™? dVeh Sk°kih 7L5 in 70’5’ toda izven konkurence 77 m. Langus 71.5, 2 Or«n,„,=(' ™ - presenetili prijetno pn zadnjem skoku je padel ter se je dočim je Klančnik skočil 71 m z do- Z.Organiznrati moramo najširšo mre- Presenetili. plasiral šele na 12. mesto. Ponovno tikom, žo tečajev za prednjake pripravnike in prednjake III. razreda po društvih, okrajih in tudi TZS. ;V. središčih okrajev organizirati čim večje število. tečajev za vodnike pripravnike vaških Nogometno poročilo telovadnih društev, podpirati moramo Lokomotiva (Zffb) : Ura- Matosič in Drvodelič, za Naša krila pa tečaje na delovnih akcijah s progra- (Marihnr) 9 -P Borovič. Pred 5000 gledalci je sodil mom in kadrom. Pri GO TZS ustano- M nnci. ' Gažzari iz Splita. viti kadrovski odsek in voditi samo- pribor, 20. f©bi\ Danes je bila na V Šibeniku je gostovalo prvo mo- z zasluženo zmago Garnizona 5:1 (1:0), stojno kadrovsko politiko. sraaionu Železničarja odigrana Prijat, štvo Partizana proti, domačemu dru- V prvem polčasu so bili domačini v -mn tekma med1 za- sfer.,Šibenik, Partizan je bil mnogo premoči in sd nevarno oblegali vrata GARNIZON (RIBNICA) : BRAČIČ (KOČEVJE) 5:1 Kočevje, 20, febr. Danes je bila tukaj odigrana prijateljska nogometna tekma med domačim Bračičem in Garnizonom iz Ribnice, ki se je končala Rudar, Sobota, Proletarec In Gorica v polfinalu Rudar, Sobota in Prolc1 tarec v polfinalu 2SSreor- ™ domačim & »nago 7:1 v.-k - nilddm. Tekmi je pirisosivovdlo 40Č0 (4:1). liziratl n sjgr.s« sers- Garnizona. Vendar napad ni znal realizirati Ugodnih žog, kar je Imelo ža tako visok poraz. V drugem delu igre je Bračič močno popustil, V II. kolu, zimskega nogomet- . , , ■ i - —: . ' ^-------=--------:---— uciu igic jv jjiciviv inuviiu uuuusui, Mstopiiki j svonm koimpletni.m mjb- _ V- Zagrebu sta se pomerila Zagreb Garnizon pa je hitro in s povezano 4. Neprestano moramo usposabljati 'šivom. Začetni .udar, ec. so iimeji, gostje, in ..Mornar iz Splita. Tekma se je kon-aše organizacije, da bodo pravilno « so z lepimi Tin . pinernišlijenimi Čala ; neodločeni 1:1 (liih Gole sta da- uvajale program dela izvenarmadne binociijaimi ogrožali vratar diamiačinoiv. la ButkoviČ’ iz Zagreba in Vorgučin za VZGOJE mladine. irn -m a'A|i A r— — D... l. 1UTaŠ4.»/J' rjn w%./vWr» 4 a K : 1 — naše organizacije, da bodo pravilno M so__z lepimi In prernišlfeniimj jčom- Čaja neodlocend 1:1 (Lih Gole sta da- in dosegel vis^ik^^ezuUat^l^ro ^ovi- >bro irazpolložehl vraitar Bn preprečil uspeh. Igm je bila ... „„ ..„ ORGANIZACIJA nični višini m V rahli prprijlap gosfov. Jugoslovanske vojne mornarice. Pred Fračlča~in"s teti-povzročm* nerSTitl .4 a. a.I F) I / il lili rf loHoloi ta tfArlll T r, 11 V, a! — 4 r / - vinuLiiiaimu ogrožali -vrela domaomoiv. 18 »uiKpvic,-iz z-agreoa m vorguem za ral blaten teren. Grajati je treba ne-Dob-ro irazpobženii vratar Branilko je Mornarja, Moštvo' Zagreba je bil ena- športno obnašanje navijalcev Garnizo-preprečl! uspeh. Igm |e bila na teh- kopraven nasprotnik moštva Doma n3, fcI so na surov načjn žalili jgralce rucni Visinii ;n v rnh i mirArninri /-vmeJu2osIovanske vmne mornarinp. Prprl -n__ ..... . . v.,. 1. Najvažnejša naloga, ki stoji pred PM 901 za Branik Ije dosegel Blaznik 2000 gledalci je sodil Jelinek iz Za-TZS, je pritegnitev novih tisočev čla- v 12. minuti, gostje so noto pooshriilli 8r.eba. ih po Petroviču v 43. minuti V55 nov v telovadna društva in ustanavlja- tempo njem novih telovadnih društev, povsod, kjer so pogoji, predvsem pa na vasi! 2. Otresti se vsakega, trdega in šablonskega poslovanja teritorialnih načel' za ustanavljanje telovadnih društev, in jih ustanavljati tam, kjer so najbolj zajamčeni materiali in . ostali pogoji za uspešen razvoj. Zato so možnosti -za ustanavljanje društev tudi pri tovarnah, šolah itd, če so seveda zajamčeni pogoji. 3. Povečati število žena v teiovad- tZSnačill. Do konca prvega polčasa se nih društvih in se v to svrho povezati rbzlul-tot ni spremenili. V drugem pol. V Mariboru je gostovala zagrebška Lokomotiva, ki je' igrala proti mariborskemu Brailiku in zmagala z rezultatom 3:2 (1:1). igrišču. Publike je bilo okrog 150. Oražem Dušan VISOKA’ ZMAGA BREŽIŠKIH KEGLJAČEV bril. Pri stanju 2:2 so sledile stopnjevane napadalne akcije obeh nasprotnikov, dokler ni v 30. minuti Rudar ____. ... - raet' dosegel vodilni gol, ki ga! je po lepi redu tri tekmp^^tn! Z l-3 -F?" kombinaciji ponovno dal Koritnik, več a'i man i <’ kon-Cale Igralci Odreda,, niso popustili, temveč ri-isrrz «**“ *t*-po daV ■* OHrPd in izi^ obeh krilih, kar pa jim zaradi ucin- (livar odločeni v regularnem* času* m-T®10, V ♦ se je srečanje med Soboto in ljub- u5< ^ so gostJe. sPet Prish do uspe-Ijanskim železničarjem odločilo ha; krilec Papež je po nepotrebnem z šele z žrebom, ki je bil naklonjen r°k,F. zaustavi1. z°So m kazenski strel moštvu iz Sobote 1 iz 16 metrov je branilec Butkovec ne- ubranljivo pretvoril v gol. Že minuto Rtidar t Odred 5:2 (1:2) kasneje pa je bil uspešen Hudarin, ki Na stadionu ob Tyrševi cesti je'bila 7dalja^e7 1f.m. stzeliali m™° P°" danes popoldne odigrana zanimiva tek- nn!t27u2Ja ,Lmdtneria v go1 ma II. kola zimskega nogometnega P°StaVl1 ni razultat: . . tekmovanja med ljubljanskim Odre- Z™aga Rudar,ja.]e po prikazani igri popolnoma! zasluzena. Vsi igralci so Gramatčikov. SOBOTA I ŽELEZNIČAR (Lj.) 1:1 Murska Sobota, 20. febr. Danes je času je začel Branilk z nevarnimi pro-dari ter |e v «S3. minuti po Trpinu db- segel drugi goli. Loikomotiva je nato ____________________ ... ___ nekamo ogrožala vra-fa doimačino-v In bila odigrana nogometna tekma ie v 69. minuti po Zigimanu, ki je m:oč- pokal Nogometne zveze Slov no ^streljali v levi kot, izenačila; Do- ljubljanskim Železničarjem in Sobo-maciinom se ie nato še večkrat nu- to. Po zanimivi igri se je tekma kon-7-5. F-1-!11. / . . 'Piovišcrli rezultat, čala neodločeno 1:1 (0:0). Tudi po- ' so bili slabi. Gostje daljšek dvakrat 15 minut ni spremenil „ - , . , , , , ; n- •' 82. minuti povišali rezultata. Žreb je nato odločil, da bo SJ22 •SaSSUS4"’ k‘k" SSTS ***# » **>'!» Mon. nadaljeval, .ekmnvanje, Sod,,, Tek- z odbori AF2 na terenu. 4. Delovni program za TD izdelati tako, da bo omogočeno ustanavljati društva in razvijati delo tudi takrat, fe ™ Dlla , nogometna tekma za če ne bo na razpolago dvoran, odnosno L „ if,5 L^Jt m°5' F^!_N5gFmelnt zve.ze Slovenije med telovadnega orodja. 5. Usmeriti praktično delo društev v sistematično in pravilno izvajanje toda njihovi strelci ._ .....________ v Fp?,grama sPlosne vzS°j6' Za ta sistem so po Žigmanu v 82. minuti povišali rezultata. Žreb je nato odločil, da bo dela se mora prednjaski kader, kakor stan-ie na 3:2. Sodil je Jenko'iz Mari- .................. ------ u i članstvo, odločno boriti. bora. Ob tej priliki .moramo opomniti mo je sodil Jančič iz Maribora. Gle- ....... •" -V --------- ' dom in jesenskim prvakom trbovelj- jgraici so UDARNIK z MILIČNIK (L) 2:0 (1:0) Brežice, 20. febr. Kegljači Razlaga skim Rudarjem. Tekma se je končala po!ebno \ ^ugem polčasu igrali zelo Kranj, 20. febr. Pred 1000 gledalci je so tekmovali s kegljači zagrebške Lo- z zasluženo zmago Rudarja požrtvovalno m hitro ter s točnim pobila dane^ odigrana prijateljska nogo- komotive ter so zmagali z visokim re- Igra se je začela z živahnimi ohnie daJanJem zog, pa tudi s pravilnim teeMnieenikomm!z ^blTne^ra^ zultatom 527 < 205- Vrstni R. Postavljanjem posameznikov v odločil- bila- razen v nekaterih trenutkih nezanimiva in ni zadovoljila gledalcev. ——- V o-beh moštvih je manjkalo strelcev in je ostalo- mnogo zrelih prilik neizkoriščenih. Tekma se je končala z zmago Udarnika 2 :0 (1:0). Rezultat jo v glavnem realen, vendar pa bi gostje zaslužili vsaj časten gol. Sodil je Kra- w B' 2BH Prvenstvo LRS V sabljanju nu- prvi uspeh so gostje zabeležili ne- Celje, 20. febr. V soboto in nedeljo pričakovano, kajti branilec Dekleva le je bilo v Celju izvedeno sabljaško dal avtogol. Odslej dalje je tekma po-prvenstvo LR Slovenije. Ob dobrem tekala v znamenju ostrejših napadal-obisku in organizaciji prreditve so. bili nih akcij Rudarja, doseženi dobri uspehi. Zmagovalci v Po odmoru se jel igra še bolj raz- i-žMrVMihse z Moštvo Odreda je ^nastopilo v glavnem z rezervami, lcajti večina igral- posameznih disciplinah so: cev ligaškega moštva je pred dnevi odšlo v Split, kjer se pod strokovnim _ vodstvom pripravlja na bližnje pomla- 6. FA v podjetjih in šolah, ki razvi- j®*10 igralce Brani-ka kdfcor Lokoma- dalcev je bilo jajo široko športno aktivnost, moramo /ive' da so s svajiimii nešipo-rfnimi izira-zi 800. Hartel no v vrstah Rudarja se je opažala vse večja homogenost in točno podajanje ko oslabljeno postavo ni bilo pričakovati uspešnejšega nastopa s prva- organizacijsko povezati na ’ najbližja telovadna društva, katera morajo omogočati delo in aktivnost FA, stalno izboljševati in usmerjati v okrepitev in mobilizacijo novega članstva v TD. 7. Uspostaviti moramo tesno sodelo-vanjc z odredi pionirjev in jih vključiti v TD čim- večje število. kva-rno vplivali na aterinirp' DRAVA : HRASTNIK 6:2 (1:0) , , je, da vodstvo diruštev i* Ptuj, 20. febr. Dans j'e bila. odigrana Madinci floret: l, Cop (Polet)< nio ‘UStev posvetijo vec prijateljska nogometna, tekma med Grahor (Krim), 3. Retner (Polet) 2. 4. Dravo in Hrastnikom. Ptujčani so bili Jug (Kladivar). Mladinke floret: l. Po- čanov je nasprotnikova obramba od- rcutl™emu. nasprotmku ločno in zanesljivo odvračala. V 15. d°kazalo, da se V1dno uvršča med kva- minuti je Rudar izvedel hiter prodor: ht6tna m°stVa nase drZave' srednji napadalec gostov Koritnik, ki Tekmo je pred približno 1500 gle-je danes dajal mnogo posla domači ob- dalci dobro sodiI Kos iz Ljubljane, rambi, je v soloakciji ukanil vratarja Odred: dr. Lindtner, Kunst, Dekle-dr, Lindtnerja, ki je zaman poskušal v"a, Novak, Lesjak, Papež, Perharič, preprečiti njegov oster strel na gol. Keržan, Pupo, Elsner, Hacler. Ta nepričakovani v . v ; ---* 'yvj»vil|V V CL paznje spoftni vzgoji svdjiih -igralcev. Proletarec S3SSK SC K Kladivar (Celje) 2:1 =5Č« (vsi Krim>- «ani sa! že takoj v začetku v premoči, vendar htevpn Silva (Krim) ClaniVp flnret- 1 ±a Jicpricasovani uspeh je navdušil Rudar: Tavš, Butkovec, Klančišar, pa niso znali izkoristiti števjlnih pri- " L ? . ’ - Precejšnje število simpatizerjev Ru- Kos, Blatnik, Vodišek. Hudarin, Koci- Zagorje, 20. febr. Danes ob 14.30 je doroin^enačilL0 Igi-a^e2postal” -nato blja: 1, Papež (Polet), 2. Berce (Krim), bila nogometna tekma za pokal FZS Precei surova in so v tej dobi ptujča- Mladinci sablja: 1, Gregor (K), 2. v naj-’ rM0,2e ffft? Baumgartner (K), 3. Celestina (P). Občni zbor atletov Pl ant nn a nal kateri sta nast/vnnH • 111 aosegn se * goie. uoie so aan za nr\ n a,.,..,. — ČjlOtrtOSti mije, nadalje tekmovanji »^fizkultur' 1)0 fauIa srednjega padalca Frole- natel’ j' sestave!’ SSKR^JSSl “3SS '23£&?SZ?%£. pCt st™tN„,3"K”ž=. JS&Sttt. -5Šat i^9SHPSB8U-8Sr8 5T3* ST2&- ssm* »SSMt tffssre ra 2seWjTS5^E: ” Prvenstvo Kranja v namiznem tenisu Pred dnevi je bil ustanovni občni zbor atletskega kluba Enoteiošti V veliki predavalnici Gospodarske fakultete je v imenu upravnega odbora »tvoril občni Vzhodna stena Jalovca tretjič pozimi preplezana Zimski alpinizem napreduje pri nas Kranj, 20. febr, Kater vrte & iiff? ^nm^VSr E bilo tudi letos, izvedeno prvenstvo K, legate fizkulturnih organizacij, dosegli v zasnezenm stenah uspene, xi svojega razvoja. Hornova smer v vzhodni steni Ja- , Titov, Kareti *-»3SZ M. ™ m°' Si^USi• Stonov na vodt. LTvTSiMiZJtSSl vrftL vŽoSt^SL?,^ lovca je iia'najtežjih doslej izvršenih 2. Najvecja naloga in izpit nase or- prisodi sodnik zaradi roke igralca štvo Slovana prišlo v rahlo premoč to- Udarutk^n ,nL najlboljše v s:loveniji. sto so bili izvoljeni tov. Čiinperinan^Bo- zimskih plezalnih tur v Julijskih alpah. ganizacije predstavljajo društveni na- Proletarca enajstmetrovko, katero pre- da s svojimi akcijami ni uspelo ker je pe h” se3 bo kailer^^ensk^^kr^tkem ?n" •Mfe-Vlja F,rane in Žgalin Ljubo. Po Prvič pozimi je preplezal steno Miha fzjž&mss Sa’S£i!ESriHiEE — Ž srsmstMU: nastopati s posebno pripravljenimi lo- Proletarca. Kljub premoči Proletarca enajstmetrovko proti Domu Armiie Za- ”ir"jev. Z ozirom na to, da so šele pr dali so še en gol, ta- Med ostalimi pionirji sta pokazala naj- jota." Za predsednika ‘kTulia ''je^ biEiz- mlada, a zelo borbena in sposobna tr-poizkus za izbiru nsihnlišeea tekača Puciher jel bil stnooo i V T ko da je bil končni rezultat 3:1 za Dom več talenta Hiebš in Kokalj. Zanimivo viotldon tov. Krove I— 2rr>S, Tl £HS& 5SS 2SS 8 4#, . h„ tw G,edalcev otoi‘ 5°°- l“i.?l™4;"S‘,;tt=dS9,^' Trening “a351-!11 moštev K. B. za prijateljske tekme, ki jim služijo kot trening za prvenstveno tekmova- ... „ „ ,, nnmladanski sezoni okrajni pokalni turnir v odbojki, ki se cev): Petrovič:Gramatčikov 2:1. — v Spl“" - 5 £SS*t&J^2=!Z BTn »l tisSASSr— Plu|, 20. tetr. v ilh„, ” 2Z sta se plezalca prebila le s pomočjo vezuje okraje in dela. GOSPODARSTVO 1 tivno izutrjčtvu mesnega orodja iz lokalnih virov. iri objektov pa se moramo v letu 1949 za dovoljiti z izgradnjo letnih telovadišč" ki ga naj izgradi vsako TD, kjer pa je’ mogoče, povsod izvršiti adaptacije domov in izgraditi nove dvorane, kokor predvideva sprejeti plan. 2. Društva morajo od 1. jan. 1949 dalje redno pobirati članarino, ker je ista tudi glavni vir njihovih dohodkov in jo dosledno izvaja in naj to tudi zahteva od okrajev in društev. Plenum nalaga Okrajnim telovadnim odborom, da izvedejo po okrajih okrajne, posvete z društvi, na katerih naj Turnir v odbojki v Slovenj gradcu Slovenjgradec, 20. febr. Sinoči je bil v telovadnici fizkulturnega doma i« 'W- ""7-; ----r.-- „—3—, -.v • —Ive, šef kabineta žiška naveza Perko - Zaletel .Stena je Ja da sta se v mladinskem in moškem Predsednika vlade LRS- nod-nrpricrdniM u-, - .. , . „ „„ finalu srečala ista tekmovalca in sicer Stajdoher Tone, poročnik Malnarič in blla zasnezena s slPkim snegom, na Gramatčikov in Petrovič. Tehnični re- Napnudnik Miian, za prvega sekretarja mnogih krajih je plezalce oviral led. zultatt so bili: kluba pa Naiprudnik Zoran. Zelo težavna je bila prečnica h kaminu tBl&JJSffSSl Ul°tT 'tl " « spodnji tretjini stene kontin sem. mi, 2. Kokalj, 3. in 4. Ferluga in Hiebš. * Kamin je bil zalit s ledom in mehkim Zenske posamezno <2 tekmovalki); snegom, neprestano se je sesipal na Bogataj :Humer 2:0. — Vrstni red: 1. v plezalca z vrha kamina sneg. Alpini- Bogataj, 2. Humer. C A U sta sta ukrotila kamin s petimi klini. Zelo težaven je bil tudi Hornov kamin Mladinci posamezno (15 tekmoval- ni ostalega krila~k*fsta "v Makarski na treningu. §a d™štva samo še moštvo Dravogra- _-1 • • ’ 1 , , Mil Honiv« /NdlnlJU v>uiin<,Tl4nM:K •VjnrKnif in krušljiva prečka nad kaminom v zgornjem delu stene. Izpostavljeni ka- Zmagal je Hajduk z rezultatom 2:1 da, dočim ostalih prijavljenih moštev Moški posamezno (16 tekmovalcev): . ,______ ni bjIo y J 1 Gramatčikov :Petr0vl6 2:0. — Vrstni za' okrožno moštveno prvenstvo je rao- Zmagalo je zasluženo moštvo pio- 4? ReboUto^tokovie2' P6tr°Vl5> 3' ln ŠtV° Ptuja premagal° moštvo ^ z y.epj8fadca z rezultatom 3:1 (12:15, Mešane dvojice (4 tekmovalci): Bo- rezultatom 6:1. Knafelj 10.8, 15:5. 15:9), vendar pa je imelo z gataj-Petrovlč :Humer-Rebolj 2:0. v bbitzipah izvrstno branečimi se gosti dosti 'V splošnem v tem tekmovanju ni bulailab opravka. V zmasovslnem moštvu se bi,° vei^3ih presenečenj, četrto prven- Brežice, 20. febr. Danes je odigral . , . _______ ie ortezilr, m°“VU se stvQ Kranja je do,brc> uspeio tako v . ... , ... . _ . , . stopnjo in tudi trzisKa naveza se pn- ! opazdo’ da lma Slcer zelo dobre po- pogledu organizacije kakor Tnnožično- tov- Mirko Srlbar iz Radeč simultan- družuje mnenju jeseniških plezalcev neLemŽtVa t nom3! celot' Sti ln kValitete igralcev. ko proti 29 šahistom Razlaga. 15 par. M SQ smer prvič ponovili ln SQ nat0 sivo že delj čas^rodno vad3;.^ v”r-' Gramatčikov. tij je dobil. 10 izgubil, 3 pa remiziral, izjavili, da Je to doslej najtežja zim- jetno do poletne sezone uspelo odpra- " Rezultat predstavlja vsekakor lep ska smer, katero so ti plezalci plezali viti to pomanjkljivost in bo v tem igro kot z dobro plasiranimi udarci, uspeh Razlaga. pozimi. primeru predstavljalo resnega na- Od domačih igralcev je bil najodlič- Mladinsko moštvo Razlaga ie od- Pričakujemo, da bo ta velik uspeh oprijemov, katere sta s kladivom vsekala v skalo. Vso smer sta preplezala v šestih urah in pol. Smer je ocenjena s peto težavnostno stopnjo in tudi tržiška naveza se pri- sprotnika tudi najboljšim moštvom v nejši Kac. Moštvo Slovenjgradca je na Ves čas igre je bil Hajduk bolj- Sloveniji. stopilo v naslednji postavi: Debelak Mladinsko moštvo Razlaga je odigralo šahovski dvoboj s šahisti iz navdušil našo alpinistično mladino za še drznejše podvige in da bo Arihova razpravljajo o izvedbi teh sklepov na ši in v premoči, toda njegov napad ni V moštvu Dravograda se je najbolj Kac, Levovmik, dr. Slapar, Rozman Krškega. Zmagali so mladinci z rezul- zjmska smer v Jalovcu letos še večkrat svojem področju. bl1 Siguren. Gole so dali! za HgjduKa pd}\K<^.l Poljarteg,' taXb s tebničnp VehpKeg, Vahtar. tatom 6:4. Vrstovšek Brane ponovljena. Zdravniški pregledi športnikov in telovadcev FZS v letu 1948 Dvignimo kvaliteto smučarskih tekačev do najvišje mere V prvem letu, izvajanja zdravstvene V resoluciji I. povojnega kongresa S tem je povedano veliko in bomo Leto za letom se vrše pri nas smu- pretiravanj. Tekača ne smemo naučiti naj se vadi le enkrat ali dvakrat te3 SmlTrrrmri na^nreaiecie ^e^ne- nnfirfarAv’: tudi na področju športne medicine ške tekme, skoraj bomo lahko govo- s priganjanjem na izrazito delo z bo- densko, ves ostali čas pa naj se poredno m v manjšem števuu Jtpt je to ni medicini. Ustanavlja naj se pri Me- labko kmalu v tem dosegli vodilne na- rili o jugoslovanski smučarski tradi- ki, na izrazito delo z rokami itd. — sveti hitrim sprintom na smučeh, ki bilo predvideno. Krivda je predvsem dicinski fakulteti institut za športno rode. Leto 1949. nam poleg mnogih no- ciji. Kmalu bo 20 let, odkar smo prvič Imel sem vtis, ko sem gledal Švede, naj ne bodo daljši od 1 kilometra. £nn=,rhSfteaun ffif&k!?.? ,1 SSZSSSS ™ vih in obveznih nalog daje tudi trdno startali v slalomu, od prvega starta v da se prične to mehko prožno gibanje s1nvTi1 atlpt Zat0T,ek pravi: j>10 1 funkcionarjih, ki so v mnogih krajih kolokviji za medicince. le polagoma sjpoznali važnost zarav- specializacija v športni medicini.« stvene kontrole za gojitev športa, ki naj služi fizični vzgoji mladega clovte-ka, da bo sposoben za naloge, ki gt> čakajo v življenju. Objektivne ovire so bile tudi spremembe v organizaciji po 11. kongresu irtSAJ-a. Od 1. januarja 1U49 je po sklepu predsedstva tbZ prepovedan nastop vsakemu športniku ih športnici, kakor tudi orodnim telovadcem zveznega, republiškega in I. razreda na kakršnem koli tekmovanju, ako se pred.tekmo ne more izkazati z »Zdravniškim potrdilom«, da je bil v tekočem letu zdravniško pregledan po »Zdravstvenem kartonu« kakor predpisuje »Pravilnik zdravstvene kontrole ilzkuitur-nikov LRS«, Po dosedaj prispelih poročilih iz vse Slovenije je bilo tekom leta J 948 zdravniško pregledanih 3860 lizkulturnikov. Vendar niso vsi ti pregledi izvršeni po »Zdravstvenih kartonih« s editinP« * $C zaupanje v to. Dr. Sef Alojzij IPORTmCI ra tElOVAOKreJt predhodnim rentgenskim JSL pregledom pljuč in srca, ker to povsod ni bilo možno, ali pa letos še niso smatrali za potrebno. Iz duplikatov »Zdravstvenih kartonov«, ki so jih društva poslala odseku za športno medicino pri Komiteju za iizkulturo in zdravniških pregledov športnikov, ki so pregledani v ambulanti za ljubljanske iiz- g; prvih 1000 »Zdravstvenih kartonov« športnikov in športnic ter vrhunskih telovadcev in telovadkinj'. Od tega 2UU Ženskih in 800 moških. Po športnih par nogah so se širom cele Slovenije naj-iridneje javljali na zdravniške preglede smučarji, nato nogometaši, plaval-, ci, telovadci, lahkoatleti itd. Po zdravniškem pregledu po »Zdravniškem kartonu« sprejme vsak šport: nik ali športnica, orodni telovadec ah telovadkinja »Zdravniško potrdilo«, lo »Zdravniško potrdilo« pregledani od-da tajniku društva, ki potrdilo potrdi in spravi, istočasno pa podpise tajnik tudi v fzkulturni legitimaciji, da je bil dotičnik na zdravniškem pregledu. Pred vsako tekmo pa tajnik društva izroči vodji ekipe ali posamezniku originalna »Zdravniška potrdila«, s katerimi se mora pred pričetkom tekme isti Izkazati pred sodnikom oziroma vodstvom tekme. Ni namreč važno samo ali je bil tekmovalec zdravniško pregledan, temveč je predvsem važno ' ali je on po mnenju zdravnika sposoben za tekmovanje in koliko je sposoben. To pa se vidi samo iz originalnega »Zdravniškega potrdila« in le to je merodajno za sodnika oziroma vodstvo tekme, da pripusti tekmovalce na Ker se pač preko noči niso mogli izvršiti zdravniški pregled vseh športnikov, smo v letu 1948 še tolerirali tekmovanja, kjer niso bili vsi pregledani. toda po 1. januarju 1949 odgovarja osebno sodnik, vodstvo tekme oziroma delegat FSZ, da nihče ne bo mogel nastopiti, ki ni te obveze za svoje zdravje preje Izpolnil ter se ne more izkazati pred tekmo z »Zdravniškim potrdilom«. To bo v novem letu 1949 nov velik korak v našem športu in telovadbi. Ne bodo se več dogajale nepotrebne nesreče in pojavljale bolezni zaradi pretiranosti tekmovalcev in seveda tudi nekaterih društvenih funkcionarjev, ki do sedaj niso hoteli upoštevati važnost zdravniških pregledov še preden je tu lahko bolezen ali nesreča. Dosedaj so se javljali na zdravniške preglede skoraj zključno tekmovalci, ki so pokazali, da se pri nas šport in telovadba gojita na zdravih temeljih, kajti pri prvih 1000 pregledanih športnikih in telovadcih, oziroma športnicah in telovadkinjah ni bilo nobenemu zdravniško prepovedano športno udejstvovanje, oziroma splošna telesna vadba. Za športno tekmovanje pa je bilo nesposobnih 6.2'/«. Po spodnjih tabelah in grafičnem prikazu bo vsakomur razvidno, v kateri starostni dobi se športi najbolj resno gojijo in v katerih starostnih letnikih so naši športniki in telovadci ter športnice in telovadkinie. ki Sr, se najprej javili na zdravniške preglede, torej predvsem tekmovalci, tudi najbolj zdravi. ROJSTNO L. ZDRAVJE 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 192» 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 SKUPNO A A 10 • 2 3 3 s 2 2 28 A 3 t 4 6 1 3' 2 2 7 4 n 30 25 19 19 5 142 A B 1 1 1 t 2 3 2 It B 1 2 2 2 1 2 3 3 2 1 19 SKUPNO 3 1 5 • 6 2 's 4 5 10 7 7 14 37 31 30 23 10 200 Za športno udejstvovanje sposoben 3 1 s 6 2 s 3 s 10 7 7 13 36 30 30 23 10 196 OMEJ. SPOSOBEN 1 1 1 1 4 SKUPNO 3 1 5 6 2 5 4 5 10 7 7 14 37 31 30 23 10 200 ZA ŠPORTNO TEKMOVANJE SPOSOBEN 3 1 3 6 l • 1 2 0. 5 7 12 28 26 22 20 9 156 OMEJ. SPOSOBEN 2 1 4 3 3 1 2 2 6 4 8 3 1 40 NESPOSOBEN 3 1 4 SKUPNO 3 t 5 6 2 5 4 5 10 7 7 14' 37 31 30 23 10 200 ŠPORTNIKI IN TELOVADCI MJStNO L ZDRAVJE ISO« 1901 HM 1912 Ul »914 191S 1917 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 ,323 IR2K 1927 1926 1930 193 1037 ,033 SKUPNO * A 2 2 2 10 e 13 23 15 II 6 « 96 » 4 6 4 2 4 8 2 e 3 1 10 8 S 5 e e 6 27* 30 47 84 53 53 49 11 446 A » I« 1 3 3 4 2 5 a 23 » 2 2 & 3 4 & 4 2 2 2 ! 78 31 31 48 II <3S SKUPNO £ • . 2 4 10 2 « 3 7 n 10 8 9 16 13 18 29 43 68 189 101 I0D 101 30 800 ZA ŠPORTNO UDEJSTVOVANJE SPOSOBEN 6 8 « 2 4 10 4 6 3 9 n 10 8 9 IS 13 19 29 41 65 128 80 80 61 24 644 SPOSOBEjN 2 1 2 3 61 21 20 40 6 156 SKUPNO 6 8 « 2 4 10 2 8 3 1 H 10 8 9 16 13 18 29 43 68 189 101 100 101 30 800 ZA ŠPORTNO TEKMOVANJE SPOSOBEN « 8 . 2 4 10 2 » 3 1 9 10 5 3 M e l3f 27 39 62 102 66 56 40 15 Sl« SPOSOBEN 2- 6 2 3 6 S s S 2 4 6 70 28 34 41 9 228 NESPOSOBEN 17 7 a 20 6 Sl SKUPNO 6 . e 4 2 4 10 2 s 3 7 n 10 • 16 13 18 29 43 66 100 101 30 800 Sportriki-špo RT8ICB tft T 'IOV60C1 Telovadke TOI 909 „„ 1« 1915 1917 1918 199 1920 221 922 „22 924 1 19261926 1927 192« 929 1630 1931 l532 ,033 1034 SKOP« ,, 2 2 2 10 14 2 6 18 16 8 6 124 A 4 6 4 2 4 e 2 8 e 2 14 14 6 8 10 10 6 34 34 58 114 78 72 68 16 568 A B 2 2 4 4 6 2 8 • 34 e 2 2 6 4 6 e 6 a 2 2 6 80 34 34 48 It 2 S« SKUPAJ B » 4 2 « m 2 e 6 8 16 16 10 ■ 4 20 te 28 36 50 82 226 132 130 134 40 1000 ZA ŠPORTNO UDEJSTVOVANJE SPOSOBEN « . 2 * ■o 2 8 6 6 16 16 10 1. 18 16 2. 36 48 110 110 84 840 'sposoben 2 2 2 4 62 22 20 40 6 160 S kupa! 6 8 « 2 * 10 2 e 6 e 16 16 10 14 20 18 28 36 so ez 226 '32. 130 124 40 1000 za Športno tekmovanje SPOSOBEN 4 8 4 2 * ■o e 8 2 12 16 6 « 12 10 22 32 4 6 74 130 92 80 670 SPOSGBEN 2 8 4 4 10 e 8 6 4 4 8 76 32 42 44 10 268 NESPOSOBEN 20 9 a 20 6 62 SKUPAJ 6 8 4 2 4 10 2 8 8 8 16 16 10 »4 20 18 28 36 SO »7 226 132 130 124 40 1000 tekih in skokih pa je že minilo 20 let. v nogah. Redar delajo noge intenziv- sojf metrov'je ^avnotakoP5000 m! kakor V tem časovnem razdobju se je naše no, takrat pomagajo tudi boki, roke, ^ 5000 metrov pri tem imam pa tekmovalno in turistično smučanje rame, sploh vse telo Intenzivno. To bi tQ prednost da tečem vsakih 500 m lazmahnilo do precejšnje višine. Po- spadalo k poglavju zunanjega videza zelQ hUro ^ ne na vseb 5000 m. sebno v zadnjih treh letih opažamo koraka. S tem sl 'izboljšam sposobnost srca ln 1 napredek. Tekom teh 20 let so naši Predvsem se opazi, posebno pri Sve- - in lahko na osnovi tega hitreje najboljši zastopali domovino z večjim dih, glavna vrlina smučarja-tekača, tečem 5000 Isto veija ze tekača ali manjšim uspehom na različnih hitrost pri teku. Vrnimo se na prime- na smujeb- Ce' bo vad;i samo dolge mednarodnih tekmah. Toda s temi ro smuškega tekača z atletom. Pri tem s,eze bQ napredovala hitrost teka le uspehi ne smemo v -zgodovino. Tre- se spomnimo še, da v atletiki do pred- dQ ’tove mere nikdar pa ne bo tekel nutno se opaža velik porast števila kratkim naši dolgoprogaši niso pome- , 6 hitro. * naših tekmovalcev tudi v tekih, toda nili mnogo. V poslednjih dveh letih padec v kvaliteti najboljših. Porast pa so napravili s sistematičnim urje- Poleg prožnega, sproščenega koraka števila nam daje upanje, da • se bo njem velik skok naprej. Znano je, da in hitrosti sem opazil še nekaj pri dvignila tudi kvaliteta. Ostati ne sme- dolgoprogaš atlet ne vadi «amo gozdni skandinavskih tekačih. Vse strmine so mo pri samem upanju, oglejmo si tek, znano je, da svetovni mojster Za- tekli v največji hitrosti. To ne izdaja vzroke zakaj so n. pr. Švedi najboljši top ek teče mnogokrat tudi po 20krat samo izredne vzdržljivost, to Izdaja, da tekači na svetu. Na Olimpiadi v St. dnevno 500 metrsko stezo z vso hitro- vadijo še posebej tek v strmino. Pri-Moritzu sem poizkušal zvedeti točen dnevni red vadbe finskih tekačev, toda nisem uspel. Olimpijski zmagovalec v klasični kombinaciji Hasu ml je odgovarjal za silo na razna vprašanja v nemščini, kakor hitro sem ga vpra-|šal karkoli o treningu, ni razumel nič več. O načinu vadbe ne zveš dosti od njih. Mislil sem si, lahko skrivate način vadbe, pokazati boste pa morali ,učinek te vadbe na tekrnah, tega ne boste mogli skriti. Pri »delu« sem jih pošteno vzel na piko. Njihov korak je mehak in prožen. Kaj lahko iz tega sklepamo? Vsakdo teh hitrih tekačev ima izreden občutek za ritem, za dogajanje gibanja v teku. Tisti natančni, precizni občutek za ritem je možen le pri človeku, ki se je mnogo ukvarjal z gimnastiko, ki je obenem pri samem teku na smučeh v gotovem razdobju vadbe uril samo, sproščen, lahkoten korak brez ozira na hitrost. Pri naših tekačih napravi videz sproščenega koraka Knific Jože, dočim za ostale tega ne bi mogel reči. Ce odpravijo to pomanjkljivost, imajo možnost izboljšati svoje čase. Zakaj pa je boljši mehak, sproščen, lahkoten korak? — stjo, znano je tudi, da je isti mojster šel sem do zaključka, da, kakor vadijo Enostavno zato, ker vsako gibanje pretekel v nepretrganem teku 60 km. posebej hitrost in vztrajnost, tako va-»proščenih mišic manj utruja. Kar ve- Atletika pozna torej sistematiko, giba- dijo še prav posebej tek v breg. Kaj-Ija za teke v atletiki, to velja do ne- nje in vadbo. Vztrajnost z gozdnim ti ravno v breg se lahko največ pri-ke mere tudi za teke na smučeh. Te- tekom, hitrost na 400 do 500 metrskih dobi* to ve vsak dober tekač. Pri tem j kač, ki dela z rokami in nogami trdo stezah. Težišče vadbe se polaga v da- je treba velike previdnosti. Ze pri I pri 'teku na smučeh, napravi videz te- našnjih časih na hitrost. Gozdni tek ravninskem teku trpi srce, v breg si žaka ki se muči pri delu. Prvo in je osnova, ha kateri se potem čele ga pa lahko kaj kmalu pošteno pokva-osnovno pri vadbi teka na smučeh bi prične graditi tekača, ki mora imeti rimo. Zato naj se, vrši vadba teka v moralo biti urjenje sproščenega giba- ne samo vztrajen, temveč predvsem breg zelo previdno in nja. hiter, da lahko zmaguje. mr-.............. ■- ■ "itf; sistematično. Tako tempo teka kakor tildi dolžina Med tečajnicami na Krvavcu Drugo, kar sem opazil pri sevemja- Oglejmo si sedaj naše smučarje dol- strmine naj se postopoma povečava, kih je popolna koordinacija gibanja goprogaše. Lani so tekli n. pr. vsak Iz teh treh komponent, sproščenost vsega telesa pri teku. V momentu, ko dan približno 20 do 25 km. S tem so teka, hitrost teka in vzdržnost teka v so noge izdatno odrivale v korak, so se silno utrdili v vztrajnosti. Premalo breg, lahko sklepamo na rezultanto tudi roke izdatno pomagale temu ko- pa so vadili hitrost. Pri opazovanju načina vadbe Nordijcev. Treba bi bilo raku obratno, kadar so noge delale Švedov sem prišel do zaključka, da razmišljati o tem v bodoče in napra- slabše, so tudi roke slabše pomagale, vadijo na isti podlagi kakor atleti. — viti poizkuse. Le tako bomo uspeli, da Torej ’ popolno vzporedje delovanja. Silno hitrost korakov vzdrže le no- posežemo ponovno z uspehom v tok Vse to gibanje se vrši pri teh moj- tranji organi, ki so te silne hitrosti dogajanj na svetovnih prvenstvih, strih povezano, v nobenem pomenu ni navajeni. Zmerni tek na dolgo stezo Ciril Praček Ali bomo Slovenci dvignili kvaliteto nogometa? Smo v Splitu gostje trenerskega pačnih verzijah, da smo Slovenci strokovnih trenerjev. Slovenski ivrai-kurza. Morda bo nogometne prijatelje manj nadarjeni za nogomet, kakor ci so telesno dobro razviti, njih teles-zanimalo kakšne vtise odnašamo slo- ostali jugoslovanski narodi, temveč le venski igralci iz te visokokvalificira- v tem, da Slovenci nimamo pravilne ne nogometne šole, zato smo po tre- načrtne vadbe. Da bo gornje mnenje ningu napisali teh par vrstic. držalo je razvidno tudi iz izjave tov. Sola nogometnih trenerjev, ki se Proa^a (t0Vl Bročič ie bil trener naje pred dobrimi štirimi meseci pri- še drža™! reprezentance, nekaj časa čela v Beogradu, se je sredi januarja trener albanske državne reprezen an preselila v Split v glavnem zaradi « in sedaj inštruktor pri Institutu za vremenskih nrilik Učitelii v tel no- fizkulturo v Beogradu), ki je dejal. sortni šoli so najmarkantnejše ose- »Vsi, ki menijo, da Slovenci nimajo štvo ne samo z velikim uspehom žabe jugoslovanskega športa (trener- talenta za nogomet, so v veliki zmoti, stopalo slovenski nogomet, temveč da ^nefrnktnr Bročič8 inštruktor Vuko- Nogomet se v Sloveniji ni kvalitetno bi postalo tudi žarišče za napredek S todnfk Lemešič “at Je nat- razvijal samo zaradi pomanjkanja nogometa v vsej Sloveniji. P. S. Po zadnjih organizacijskih spretnem- ^esljivejša garancija za uspeh šole. . L ..vir, D rsfil pnHo v*r*l Cfilroi 1 ri u . . na priprava je vsestranska, a to je v nogometu zelo važen pogoj. Kadar bodo Slovenci dobili pravo nogometno šolo, trdno verujem, da bi se v zelo kratkem času uvrstili med naša vodilna nogometna moštva. Slovenija naj sestavi svoje reprezentančno moštvo in tam nastavi zares strokovnega trenerja, da bi na ta način to mo- Občni zbor SD Enotnosti Ponziana — Odred 0:0 * J .UL. ■ • pilju LC1J J1VU Aiun« metna tekma med slovenskim ligašem Odi -ijorn in tržaško Ponziano. Tekma se je končala neodločeno 0:0. Igra je bila precej živahna, posebno »Križka — še kratek naporen vzpon niki, o zlomih in kaj vem o vsem še, _ ivc ja a in kmalu bom v prijazni koči na Končno je prišla ura, ko sta zadnji bab ima Enotnost sedem sekcij, od m {“kot ^ktivnf toralci sodelujemo sa-Krvavcu!« dve dotrpeli in izpiti so bili končani, katerih se 6 šteje kot najmočnejši slo najvažnejših predmetih in to prot°i vrhu. Tik pod vrhom so me pre- pustila, pa sem se zopet hudo zmotil. L nahajata dva klub« atletski in smu- teorijMn prtpravillhTo vč^|f popoldni odTrana^na štadionu miča™ sta" požrtvovalno* odvra motila glasna povelja. »Kaj misliš, ali sem naredila?« je carski, plavalci pa tudi ze snujejo svoj rt0metnp ' igre ob Tyrševi cesti prijateljska nogo- napadalne akcije Odreda. Kratek »Kolena naprej dol! — Siri pete! — vsa trepetajoča silila Marjanca v Bredo. klub. Poleg njih sedaj Enotnost goji 8 " —•"-»a u„„s„r^ i«t. Kako držiš roke!« »Samo srena od sreža nisem ločila,« če košarko, odbojko, rokomet in na- Začuden sem obstal pred vrsto de- se je izgovarjala Boža. mizni tenis. Na tak način se je število klet, ki so se trudile, da bi doumele Kaj bi še vse človek slišal, če se ne sekcij, ki jih je imela SD Enotnost, osnove »pluga«. Preveč sem bil ozno- bi pojavil vodja tečaja z veliko mapo zmanjšalo na polovico. Ta ukrep se je jen, da bi lahko še delj časa prisostvo- v roki. pokazal kot zelo dober, saj je prej val zanimivi uri na smučeh. »Zbori Dežurna!« je s hripavim gla- vsied prevelikega števila sekcij bilo V koči sem zvedel, da so ta dekleta som poveljeval, očividno izmučen od dei0 otežkočeno. Sekcije so si med se-tečajnice Telovadne zveze Slovenije in izpitov. Se naš dobri kuhar Janko se boj dušile iniciativo a tudi sestava fi-sicer najboljše mladinke iz posameznih je primajal iz svojega brloga poln ra- nančnega plana in ostalih metod dela Telovadnih društev, katere je TZS dovednosti. je bila zelo otežkočena, nagradila za njih trud in delo v telo- Po kratkem nagovoru Je razglasil re- __ „„„„„ vadnicah s smučarskim tečajem. zultate in razdelil izpričevala. Težka v družt^ Je ^ *t°fdpnt(5, Okoli 5 ure popoldan so se vsula preizkušnja - 22 ocen! č anstva 75 % dijakov in študentov^ nasmejana dekleta v jedilnico in iz Breda je bila najboljša, izdelala je LMS hTcK LSM organizirala njih pomenkov sem posnel, da jim z pravdobrim uspehom. Boža in Vida Svse sporih priredtive ki sto tih prh bolj leži gred in krogi kakor smučanje. sta ist0 tako postali vaditeljici 3. raz- . , b foruma plavalne3 tekme Toda njih oči so žarele In izražaie vo- reda. Marjanca in Jenka pa priprav- SSeScev^So“vo £ ljo, da _ se hočejo prtu. i ® nlci za vaditeljici 3. razreda. ljanskih srednjih šol, republiško prven- lepega športa in se s tem p Opazil sem na obrazih ostalih, ki stvo srednješolcev, košarka in odbojka v splosm telesni vzgoji. jim sreča ni bila mila, da je bil izpit [jge na gimnazijah, več srečanj raznih Začudil sem se nad redom, ki je vla- pravlčen. mladinskih reprezentanc in nastopov dal med njimi. Dežurna tovan Drugi dan je veselo odmeval vrisk ter končno zimske študentske igre v je urno zasukala in postregla 1 deklet, ki so se vračale v dolino. okviru ljubljanske univerze, vse to je želodcem z obilno malico. Med tem ko „ je očistila mize so ostala dekleta izgi- »Ka? ba « tovar,ls? Ali ostanaS 5= 2 organizacijske in strokovne plati v nila in že sem mislil, da jih je prema- ]na„KrYavcP?<< ae.m. se kot zad' delu podprla Enotoost. Kvalh gala utrujenost, toda kmalu sem uvi- nji Poslov11 od vodJe teča»a' teta dr“stva “ 2 na ‘ansko del svojo zmoto, ko se se vrnile pre- »Da! Danes pričakujem prihod 10 sezono dvignila kar kaže niz lepih re- oblečene v trenerke z zvezki in svinč- mladincev in ko se bodo še oni navžili zultatov, plavalci, košarkaši, jumorji- svežega zraka, sonca in priučili osnove atleti, smučarji itd, bro oporo sta mu bila tudi oba bra-ki sta požrtvovalno odvračala dalne akcije Odreda. K tek: Prvi napad je Izvedel Odred. Ha-cler je lepo prejel žogo, ki pa jo je _____j _______ . iz neposredne bližine streljal nepnča- v drugim polčasu, ko sta oba’ nasprot- kovano v out. Ze minuto kasneje je nika diktirala hiter tempo, igralci Od- branilec Ponziane uspešno zaustavil reda so biti enakovredni Tržačanom, prostega Žigona, ko se je ta pripravil v zadnjem delu igre pa celo v pre- za strel. Nekaj minut kasneje je Ku-moči. Zaradi slabega streljanja napa- mar lepo preigral oba oranilca. toda dalne vrste, deloma pa tudi zaradi od- vratar gostov j e prisebno Ujel nevarno lične obrambe trojice gostov, Ljub- žogo. Tudi igralci Ponziane so večkrat ljančanom ni bilo mogoče uveljaviti to prodrli pred gol domačinov, toda v prednost. V vrstah domače enajstorice svojih vrstah niso imeli dobrih strel-se je najbolj izkazal odlični Medved, cev. — Po odmoru se je igra se bolj ki je z lepimi odbojnimi udarci uspeš- razživela. Ze takoj v začetku bi gostje no čistil v kazenskem prostoru Odreda, prišli nepričakovano v vodstvo. Po Dobro sta opravila svoj posel tudi neuspešni intervenciji vratarja dr. branilca Rupar in levi krilec Pelicon, Lindtnerja je Pelicon v zadnjem tre-ki je neumorno in koristno pomagal nutku odbil žogo izpred eplove črte. tako obrambi kakor napadalni vrsti. V zadnjem delu tekme se je igra vse Na splošno je reči, da so Ljubljančani bolj razvijala v kateri je prišla do kljub daljšemu zimskemu odmoru za- izraza premoč Odreda, ki pa kljub dovoliili ljubitelje nogometa. Medtem temu ni mogel dati gola zaradi dobre ko so igralci Odreda včasih vse preveč obrambe Tržačanov. Tik pred koncem kombinirali pred golom nasprotnika so Ljubljančani izvedli več zaporednih so gostje predvajali dokaj hitro igro, napadalnih akcij toda obramba na-V njihovih vrstah, kot rečeno, je bil sprotnika je bila vselej na mestu. — najuspešnejši vratar, ki Je vselej us- Tekmo je dobro sodil Perko iz Ljub-pesno in zanesljivo posredoval. V do- liane. Žigon, nogometaš Odreda. Predvsem moramo nas je presenetil način SKUD Jože Šeško še danes ne najdejo pravilnega odnosa do TD Ko- i_.Jn Aanrou in niki. »Zbor!« zadoni glas dežurne. »Mirno! — Tovariš vodja tečaja v zboru so prisotne vse tovarišice!« Radoveden kaj bo, sem se potuhnil v temačen kot in tako bil prisoten zanimivemu predavanju o zgodovini smučanja in prve pomoči. • • • Kar neverjetno se zdi človeku, ko najde v gorski koči ob petrolejki tako zanimivo druščino. V petih dneh sem doživel še. mnogo zanimivih in prijetnih uric med tečajnicami. Opazil pa sem, da so se učni krožki, ki so bili na dnevnem redu po večerji proti koncu tečaja vedno bolj in bolj daljšali. Iz pogovora z vodjo tečaja, mladim veselim fantom, ki pa je znal tudi proti pričakovanju terjati vzorno disciplino sem zvedel, da bodo zadnja dva dni tečaja dekleta polagale tudi izpite. Dva dni so res dekleta trepetala pred obema učiteljema, ki sta strogih obrazov izpraševala o organizaciji, o mažah, o plazovih, o metodiki, o teh- Stran ? smučanja pa pridem še jaz v dolino.« Mi je smeje stisnil roko. Opazovalec. Po sedmih mesecih svojega obstoja igrišča, dodajanja žoge Fizkultura v Kočevju Pot me je zanesla v Kočevje in sto- čevje, čeprav je že končno- postavljeno , ... , „u sem zvečer v telovadnico, kjer medsebojno vprašanje uporabe doma in pripomniti, aa vadij0 vsi oddelki telovadnega dru- lastninske pravice. Želeti bi bilo. da uoa j- treningov. V štva Kočevje v »Seškovem domu« Ve- se že enkrat odstranijo taki nedostatki našem društvu na mislimo tudi dru- seli živ-žav malih ponirjev se je raz- in izboljšajo medsebojni odnosi s stra-našem arustvu, pa mislimo tuai uru telovadnici, saj s o se na k oncu ni v=Ph nraamzacit god, se trening sestoji iz tekanja okoli seznan.iali s štafetno in drugimi e in morda še igrami naši najmlajši. Bilo jih le okoli (VKUmiRNI TEDHIK IZŠEL JE ŽEPNI KOLEDAR TELOVADNE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1949 Obveščamo vsa telovadna društva, OTO, vse ostale fizkultur-ne organizacije, množične organizacije, posameznike itd., da je izšel žepni koledar za leto 1949. Koledar vsebuje poleg važnih člankov še razne statistične in praktične podatke, državne in svetovne rekorde v raznih panogah itd. Koledarji se naročajo pri Telovadni zvezi Slovenije — Ljubljana (Narodni dom, Bleiweisova cesta 28.) ter se dobijo le proti predhodnemu vplačilu na čekov-i račun (št. ček. rač. pri Narodni banki 6-93603-8) ali pa proti osebnemu dvigu. Z ozirom na veliko zanimanje ln povpraševanje po koledarju opozarjamo vse telovadne organizacije, da pohitijo z naročili. ni vseh množičnih organizacij Velike so možnosti razvoja tizkul- r, .... ______ ____ ____________________ ________________ ,______ ture na Kočevskem, in to v zimskem o seunun e v j g j dbe nekaterib tehničnih fines, pred- 40 do 50. Po njihovem odhodu je sle- času. ko se lahko goji smučanje, drsa- ^nmštv^^Mnriva se dobro zal vsemja^še iz breznačrtneg^ rireUa- M. ^1% »nl.^in ?° ** zbor. Društvena uprava se dobro za veda značaja dobro pripravljenega pa re- oogoji. predvsem orirodnl. vendar je občneeaUzbora in to'vsied togTže^Dri cele popoldneve. " a* čtonov^je^bito0 28°^!"drurtvo"^ stranško' vft" mladega"'kadra ^in pravi fen plan delaln poročil^ ti bodo Tu pa se treningi vršijo na nam do- iLSio^t S^^^sv^o^F SVS« d^aTne^a »a UH' podana 8. III. na zboru. Pri pripravah slej popolnoma neznan način. Prvo, Dolgo smo se borili za telovadnico, je zopet pomanikanje potrebnih jemlje predvsem za smernice materi- kar nam je padlo v oči je to.^da ^se mi Vese^^Ratito kvizi lov. drsalke smuči cevlu da teh nalog ima plan dela med principi- nem načrtu. Vsak dan obdelamo ne- neumorno ?trudf ln posveča mnogo elnim delom kot najvažnejše sledeče: kaj tehničnih fines, ki so nam razlo- pažnje pravilni In smotrni vzgoji ko- poleg povečanja omasovitve športa na žene do potankosti. V teoretični uri |Jlla1d,I}f ,vn preizkušenih vadi univerzi in gimnazijah bo društvo le- so nam razložene vloge igralcev v po- tel jev na čelu z načelnico Mimi Smo tos pričelo z prevzemanjem patrona- sameznih fazah igre in možnosti od- letovo in njenim b.ratt?V?mV 1 a5adiiPn tov za razvoj športa nad vajeniškimi nosno ugodni momenti za uporablja- vodnik $’an°VpgtranSke ln sodobne domovi. S športno propagando po ljub- nje naučenih fines. Enakomernega te- ^rokovne usposobljenosti, predvsem ljanskih tovarnah in podjetjih bo dru- kanja okoli igrišča (runde) moderen za pionirje in pionirke ter priprava priprava polagati na Razmere se polagoma izboljšujejo ln štvo znatno povečalo procent delavcev nogometni trening ne pozna več. Tre- ostalega kadra ooiagan n8 ~ .- -—... kot svojih članov. Ne bo pa samo n(ng traja samo 2 uri vendar je pri fizkuHurn^ vzgojo ravno pri kmečki Takn° h hV ,Srf5gradn?^1 hnri^p sss mMUfM hočemo populariziralo šport med širokimi mno- ta ne moremo iskati v popolnoma na- ^otnas^emreazhv"PganŠopažanto ln razso žicami. Za razvoj smučarstva bo v tem smislu društvo v jeseni prevzelo vorov razvide! ni med tamkajšnjo mladino močio uspeti nobene ^ Povezave denarno "ponioč članov sindikalistov moramo kajti GORKS te dodelil večjo V lipan in da 'Im s pomočjo in raz uml-vaniem široke tavnostl ln tovarj-'ki vzajemnosti uspe v čim krajšem y-| , . I. . . a. A.v I i Fi , Tp i i I I . i f . I J ! p. 1 I patronat nad enim celim okrajem, kjer nost bo prispevala poleg svoje kvalh mestom in Rudnikom. je smučarstvo šele v razvoju. S takš- tete tudi še na drug način k napredku Dalje se opazi še nerazumevanje de .......................................... nim načinom dela se bo v društvu še jugoslovanske fižkulture in izvedbi oravilne discipline In reda v telovad. času dokončali flzkulmrnf stadion ki J S , cnnrtnem območju n11! s ,R*runl telovadcev na en! strani ho za »Kočevsko« velikega in knrtst- petletnega plana v sp m ia ostalih organizacij na drugi strani nega pomena sem se z radostio nos Uprave MLO in baletna skupina slovil ob takem zaključku. S. E. a dosti bolj razgibala politična aktivnost, razvila razredna diferenciacija in Enot- IŽelite uspeli stefcensJee 'atletike Celjski Kladivar absolutni prvak FLRJ v atletiki Proste vale TZJ za leto 1949 Pred dobrimi tremi tedni je izdal Atletski Savez Jugoslavije rezultate najpomembnejšega tekmovanja v atletiki, rezultate tekmovanja, ki je trajalo preko cele sezone 1948 in ki je odločilo o absolutnem moštvenem prvaku FLR Jugoslavije v atletiki. Kratek, komaj 20 vrstic obsežni članek v službenem glasilu FlSAJ-a »Našem športu« štev. 12 je osnanjai športni javnosti za slovenski šport, zlasti pa za slovensko atletiko, enega njegovih največjih uspehov — zmago Sindikalnega Športnega Društva »Kladivarja« iz Celja v tekmovanju za naslov absolutnega prvaka atletskih društev Jugoslavije v letu 1948.1 povpreček peterice 2e sam razpis tekmovanja je bil sestavljen tako, da društva, ki niso posvečala pri vzgoji svojih kadrov dovolj pozornosti delu na širino, ki je nujna osnova za dosego kvalitete, nišo mogla uspešno tekmovati v tej konkurenci, Visoko kvaliteto osnovnih ekip zmagovalca tekmovanja celjskega »Kladivarja« potrjuje tudi prepričljiva d ostali............................. ŽENSKE 60 m 100 m 200 m 800 m 80 m z. 4x 100 m krogla disk kajti najvišji naslov je bil dodeljen -----------------’ " 'Skiti kopje daljina. višina 1946 1947 1948 Celje in Olimp Kladivar Kladivar 8,3 8.3 8,3 13,6 13,4 13,5 29,5 29,0 28,5 2:42,4 2:36,9 2:30,0 14,4 13,9 13,8 54,1 52,8 52,8 9,17 9,41 10,09 21,52 28,36 29,32 26,42 • 30.63 30,89 4,75 4,87 4,94 134 136 139 zmaga nad ostalimi konkurenti tega tekmovanja, saj je »Kladivar« dosegel od 1.800 dosegljivih točk 1.161,4 točke --- - .. , , . -- —r - - —r ali 64,5%, dočim je drugoplasirani onemu moštvu ki je na vseh atletskih Spartak dosegel 54,5%, tretjeplasirana tekmovanjih tekom leta 1948 doseglo Mladost 52,5 °/», ostala društva pa pod Tudi dvig ženske atletike postane še najveeje število točk po naslednjem 50 °/e, na primer Partizan 37,4 % ter očitejši, če ga analiziramo po doseženi Bsgs i»°"»««. „v=n,„. s&psn&ttB teši]?*’ Ekipno moško sen. prvenstvo 209 točk Ekipno žensko sen. prvenstvo 160 » Ekipno moško Jun. prvenstvo 140 » Ekipno žensko Jun.eprvenstvo 100 » Poedino moško sen. prvenstvo 160 » Poedino žensko sen. prvenstvo 120 » Poedino moško jun. prvenstvo 100 » Poedino žensko jun. prvenstvo 80 u Masovni kup 150 n Absolutni zmagovalec krosa 160 i> Tablica pedesetorice moških 180 n Tablca pedesetorice žensk 140 n Partizanski marš 60 » Deseteroboj 40 » Peteroboj 30 » Ostala mesta Izza prvega so društvom prinesla procentualno toliko točk manj. kolikor točk manj so ta dosegla od prvega v dotičnem tek- Na podlagi doseženih uspehov v zgoraj naštetih tekmovanjih je Atletski Savez Jugoslavije izdal oficielni rezultat tekmovanja ter s tem tudi listo najboljših atletskih društev FLR Jugoslavije, ki nazorno kaže vrednost in točk. Vse to znova potrjuje’ da'par setorice tekmovalkjm teku na 100 m odličnih posameznikov nekega društva ' primeru vidimo, da je setorice tekmovalk pri enak rezultatu najboljše tekmovalke v še ne predstavlja kvalitete'celega dru- !e‘u, 1945. da je povpreček deseterice štva- v atletiki tekmovalk pri teku na 200 m boljši od . ' rezultata prve v isti panogi v letu Težka in strma je bila pot, katero 1945 in boljši od tretje v letu 1946, je moral prehoditi kolektiv društva, je povpreček dvajseterice pri skoku preden si je osvojil ta naslov. Tri leta -J ---------- ----- - ' trdega dela pri utrjevanju organizacijskih oblik društvene atletske sekcije in prav toliko let treninga dan za dnem, pozimi v telovadnici, spomladi da _ JI_________ ____________ __________ v daljino boljši od rezultata prve v tej panogi v letu 1945. da je povpreček dvajseterice pri skoku v višino v letu 1948 boljši od rezultata pete v isti panogi leta 1946 itd. Ta velik kvantitativni in kvalitativ-i,„vu JC v ..avcinu jcia pri- ni razmah moške in ženske atletike v neslo visoko priznanje atletskemu ko- vrstah SSD Kladivarja je imel iz leta lektivu, h kateremu so po svojih močeh v leto za posledice vedno krepkejše doprinašali prav vsi, od rekorderja zasidranje društvenih pozicij v vrstah preko amaterjev-trenerjev pa do za- vodilnih atletskih društev naše domo-ietnika. vrne. Dočim so atleti in atletinje obeh takratnih celiskin društev v letu 1946 in jeseni v parku ter poleti na vežba-lišču je šele v začetku leta 1949 pri- ifiortlrip tiri7rJ!iniQ o 11 ^,1- .—.. . Madveževa je 3. v disku v FLRJ izenačenost njihovih osnovnih ekip, to je seniorske moške in ženske ter juni-orske moške in ženske, v vseh panogah atletike. V konkurenci 36 društev naše domovine je vrstni red najboljših desetih društev: 1. SSD Kladivar, Celje 1161,4 točk 2. Spartak, Subotica, 983,8 » 3. Mladost, Zagreb, 948,9 » 4. Zagreb, Zagreb, 895,0 » 5. Crvena zvezda, Beograd, 806,9 » 6. Partizan, CDJA, 672,8 » 7. Dinamo, Zagreb. 625,6 » 8. Enotnost, Ljubljana, 482,2 » 9. Sloboda, Karlovac, 469,0 » 10. Dinamo,Pančevo, 441,1 » l Celje Ima že izza predvojnih časov v atletiki gotovo tradicijo. Toda vojna vihra je prekinila razvoj, ki je kazal znake da bp vzgajal le peščico rekorderjev, dočim sqi tako ostale množice mladine in delavstva brez pravega stika z atletiko ter so bile na ta način skoraj prisiljene da so se zanimale zanjo le pasivno — kot gledalci. Od prej tako bleščečih celjskih atletskih zvezd v predaprilski Jugoslaviji so se nekateri odzvali klicu ljudstva in večina se ni vrnila, drugi pa so zašli v tabor sovražnikov ljudstva in postali okupatorjevi hlapci. Novi ljudski fizkulturni pokret v svobodi je naletel na vseh fizkulturnih popnščih na velike težave, kajti le redki, šo ostali tisti, ki so s svojim znanjem lahko postali naši mladini vzor in ji služili kot vodniki. Tak pereč položaj je vladal tudi v Celju na atletskem polju, saj po osvoboditvi lahko zaznamujemo v letu 1945 le 16 atletov in atletinj ter enega vaditelja-amaterja! Toda že v drugem letu svobode sta obe takratni fizkulturni društvi »Celje« In »Olimp« s posebno pozornostjo začeli vzgajati svoj atletski kader, saj direktive novega, ljudskega fizkulturnega pokreta mlade, iz ruševin in krvi vstale Titove Jugoslavije ln opomini iz preteklosti so bile mogočne točke, na katere se je dalo uspešno graditi temelje bodočim množičnim kadrom. Toda zaradi togih organizacijski oblik obeh društev, ki jih vi osvojili na -državnem prvenstvu eno prvo in dve drugi mesti, si je novo ustanovljeno društvo SSD Kladivar v letu 1947 priborilo pet državnih prvenstev in štiri druga mesta, v letu 1948 pa devet državnih in enaindvajset republiških prvenstev in — naslov absolutnega prvaka FLR Jugoslavije! V državni reprezentanci le sodelovalo v letu 1948 16 društvenih atletov in atletinj v republiški pa 22, dočim so društveni člani v istem letu dosegli en jugoslovanski, 19 republiških rekordov ter dva najboljša rezultata po osvoboditvi v Jugoslaviji! Do teh uspehov je Poverjeništvo za atletiko SSD Kladivarja privedla njegova notranja organizacija, kolektivna zavest članstva ter tesna povezava med vodstvom poverjeništva in članstvom, Na sestankih vsega članstva, ki so se vršili najmanj dvakrat mesečno. ter so se obravnavali vsi tekoči problemi, analizirali so se treningi in prireditve, obravnavali so se tehnični problemi atletike in v primerni obliki se je članstvu nudila idejno politična vzgoja: takih sestankov je bilo v preteklem letu 1948 enaintrideset. Pouk v tehniki atletike so po navodilih zveznega treneraa nudili članstvu štirje društveni trenerji-amaterji na treningih z individualno podlago. Takih treningov je bilo v pretekli sezoni 178 s skupnim številom opravljenih vadbenih ur 5.786 ter s povprečno udeležbo 32 vadečih na treningu, pri čemer smatramo za vadbeno uro čas, ki ga je prebil vadeči na treningu, ne glede na kronološko obdobje ene ure. le preraščal čas ter nezdravi poiavi klubaštva na obeh straneh, niso bile izkoriščene vse možnosti kvantitetnega Težave, s katerimi se le poverjeniki kvalitetnega dviga kadra, kot bi Stvo za atletiko moralo boriti ■ že od bilo to mogoče spričo pogojev, ki jih —!— — - = - -J - je narekovala nova družbena stvarnost v mladi Jugoslaviji. Sele fuzija obeh celjskih fizkulturnih društev »Celia« in »Olimpa« je v novo osnovanem Poverjeništvu za atletiko pri SSD Kla-divarju dala prave organizacijske oblike za rezmah atletike, o čemer najbolj nazorno pričajo statistični podatki kot primerjava med predvojnim stanjem aktivnih atletov v Celju ter povojnim po letih in organizacijskih oblikah. 1940 1945 S. K. Celje Olimp in Celje moški 48 11 ženske 0 5 skupaj 48 16 1946 Olimp in Celje 54 35 1947 Kladivar 95 59 1948 Kladivar 134 79 48 16 89 Društveni plan kadra, za katerega je bilo plansko izhodišče dejansko stanje leta 1947 ni bil v letu 1948 samo realiziran, marveč celo presežen, saj je bilo doseženo povečanje aktivnih članov. torej takih, ki so vsaj petkrat v sezoni sistematično urili, za 59 članov napram letu 1947, dočim je bil plan v absolutnem presežen za 19 aktivnih atletov, ali za 10-9 “/o. Čestokrat čujemo, da slovenska atletika še ni dosegla predvojne ravni. Da. če primerjamo listo predvojnih slovenskih rekordov in najboljših rezultatov v LR Sloveniji po osvoboditvi, bi nas ta primerjava lahko dovedla do zmotnega prepričanja, ki bi potrjevalo sprednjo trditev. Toda temu ni tako Kakor nekaj odličnih posameznikov se ne predstavlja kvalitete društva v atletiki, tako more še manj nekaj posameznikov predstavljati kva-meto atletike nekega naroda. Zato so Ya D.r*me;riavo v takih slučajih edini pokazatelji povprečki vsaj dese-tekmovalcev v gotovi panogi, vojno c?,a ;ta Vačin Primerjamo prednjem^ v iif]e slovenske atletike s stanjem v letu 1948, vidimo, da se atle- tika v nobenem predvojnem letu ne more primerjati s stanjem v letu 1948 z izjemo v nekaj panogah, dočim primerjava ženske atletike sploh ni mogoča! Analogno trdimo tako o atletiki v Celju. Celjska atletika je bila po letu 1938 v dekadenci, kajti štirje stebri, ki so jo predstavljali, so doslužili svojo formo. novo osnovana atletska sekcija SK Celja pa je nujno plula v vodah vseh tedanjih športnih klubov: iz nekaterih nadarjenih posameznikov je v najkrajšem času hotela vzgojiti rekorderje. pri tem je pa pozabila na vzgojo mase. Kakšen ogromen razmah v kvaliteti je storila celjska atletika v primeru s predvojnim stanjem, nam naj-lepse kaže statistična tabela povprečka petonce v vsaki panogi. Primerjava je mogoča samo pri panogah, kjer je nastopilo pet atletov, in še to samo pri moških, kajti predvojno se ženska atletika ni gojila, razen nekaj bežnih poskusov klerikalne SK Jugoslavije v letu 1936, ki pa je morala zaradi oču-vania »morale« kmalu prekiniti z urjenjem. svojega obstoja, od katerih zlasti navajamo finančne, saj ni bil redek primer, da so dan pred važnim nastopom izven delja atleti med seboj zbirali denar za potovanje, nadalje pomanjkanje rekvizitov ter pomanjkanje vadbenih prostorov so Se stopnjevale kolektivno zavest članstva, za kar nam najlepše služi primer opustitve Kidričevega stadiona in organizacija medsebojne pomoči atletom. Z nenadno opustitvijo Kidričevega stadiona, ki je veljal za enega najboljših na Balkanu, je poverjeništvo za atletiko s svojimi 213 člani ostalo brez vadbenih prostorov. Malodušje. ki je v prvem trenutku prevzelo vodstvo in atlete, se je kmalu spremenilo v silen zagon in v 11 dneh se je z delovnim elanom članstva spremenila zapuščena Glazija v 1.049 prostovoljnih delovnih urah v moderen stadion, in to štiri dni pred prihodom češkoslovaškega državnega atletskega prvaka SK Pferova, katerega so društvene atletinje v dvoboju premagale ter tako ogromno doprinesle k afirmaciji naše atletike v inozemskih krogih. 1940 S. K. Celje povpreček petorice 1947 Kladivar MOŠKI 100 200 400 800 1503 5000 10000 110 400 4x100 višina daljina troskok palica dSl’ H?™ 1946 Olimp in Celje 11,9 24.6 ,55,3 2:03,1 5:07,4 17:16/5 194 47,5 154 5,82 10,26 10,91 32,42 38,15 31,73 11.9 25.9 58,8 2:09,9 4:28,2 17:38,9 36:01,0 19.5 64,1 47.5 157 5,86 11,19 2.48 10,83 35,25 37.77 25,42 11,4 23.3 53.3 2:04,1 430,5 17:08,5 35:21,9 in 45.1 162 6,09 12,12 2,61 10,94 36,12 38,44 26.77 1948 Kladivar 11,5 23.7 52,4 2:01,3 4:14,5 16:48,2 35:14,3 18,3 60.8 45,0 164 6,34 12,48 2,86 11.56 37,58 43,92 24,47 SigrJfM » »‘“MS ielu-mo P»>&XV A.%1? J MF; metueivi ivtu po osvoboditvi. Le V 10 več kot je bilo v letu 1940 vseh inetu kladiva 5p. xt im.i 1 ga« m* Hnse- organiziranih atletov Pon,, fena »a še v letu 1948'ni dose- organiziranih atletov v Celju™ tedaj 1 - Predvojna raven ter sg v tem nam ta navedena dejstva nričaio o razvoja^te81® P°zornost vodstva do ogromnem kvantitetnem in kvaiitet-Panoge. Toda kvalitetni nem razmahu atletike po osvoboditvi, bšSSSW atletskih panog po ki se odraža v organ ziranem delu je se bolj očiten čim bolj SSD Kladivarja v pogojih, ki jih nudi troko obravnav »iv, „ fizku ture nov ““J •dvig _ osvoboditvi v -11 *movlnL po osvoboditvi. Tako ™ ti Primerjava o dvigu ženske atletike •Ju i n c f £) n iom i s ggtvia&gsž-g rHS S«""- sfftsrt fikfa°smpnamnirtrLVa.8ZMflsePom£uh- Rekarjeva (3. na 100 m — 13,1 in 2. v metu bombe 4^69 m); Ferluga (2. na 400 ta zapreke 56,9); Knezovad. v skoku v višino 1.48 m) Toda omeniti le treba tudi pomanjkljivosti in napake v delu Poaverje-ništva za atletiko SSD Kladivarja, pred vsem vse premajhno delavnost v ideološki vzgoji svojega članstva, nadalje premajhna aktivnost v tekmovanju za fizkulturno značko, saj je 83 osvojenih značk vse premalo za tako visoko razvito delavnost, zlasti pa, skoraj bi dejali, indiferentni odnos do zdravstvene službe ter vse premajhno povezavo društva z množičnimi organizacijami ter zlasti z mladino. Množičnost, dvig kvalitete in ideološko vzgojno delo med članstvom so osnovne točke, ki si jih v svojem planu dela postavlja za leto 1949 Poverjeništvo za atletiko SSD Kladivarja kot prioritetne. Za izvedbo teh nalog pa sedanja organizacijska oblika ni več primerna in članstvo se je na zadnjem sestanku odločilo, da se ustanovi atletski klub v okviru SSD Kladivarja. kar je letna skupščina društva tudi potrdila. Iniciativni odbor za njegovo pripravo je že pričel z delom. S svojim delom, kateremu nagrada je naslov absolutnega prvaka FLR Jugoslavije, Poverjeništvo za atletiko SSD Kladivarja in njegov kolektiv dostojno zastopal slovenski šport ter dokazal, da se z množičnostjo med sindikalisti in mladino doseže visoka kvaliteta športnega uveljavljanja delovnega človeka. Tečaj za vodnike vaških društev Telovadna zveza Slovenije razpisuje tečaj za moške vodnike vaških društev. Tečaj se prične v ponedeljek, 7. marca 1949 ter traja do vključno 21. marca 1949. Tečaj bo prirejen posebno za tista podeželska društva, ki nimajo telovadnic ln glavnega orodja. Vsak okraj mora poslati na tečaj po dva dobra mladinca, ki Imata veselje do fizkulture. Posebno velja to za okraje Ilirska Bistrica, Črnomelj, Kočevje, Trebnje, Novo mesto, Grosuplje, Murska Sobota, Dolnja Lendava in Idrija, ki ki imajo malo vaditeljskega kadra. Vsak tečajnik mora prinesti s seboj popolno telovadno opremo, živilsko nakaznico in beležnico s svinčnikom. Stroške za vožnjo nosijo OTO oz. društva, stroške prehrane in prenočišča pa TZS. Tečaj se prične 7. marca t. 1. ob 8. uri v narodnem domu (Bleiweisova cesta 28). Prijave je treba poslati na TZS najkasneje do 1. marca 1949. Telovadna zveza Slovenije. OPOZORILO Opozarjamo vsa telovadna društva, da so obvezne proste vaje za vse kategorije in razrede za leto 1949 iste kakor so bile za leto 1948 in naj jih društva poiščejo v brošurah, ki so izšle lani za tekme v vajah na orodju, Z1G FRANJO prevedel BURJA STANKO PROSTE VAJE za člane za leto 1949, katere je predpisal G. S. J kot obvezne vaje za letošnje telovadne nastope. Telovadci so v troredu in v tesnem razstopu, srednji stoji na znački. Deveterica telovadcev tvori celbto. Takt 4/4 I. sestava. X. 1 Bosna: skozi predročenje vzročltl, dlani not, pogled gor in spojeno 2 zove: zasuk trupa v levo — od roči ti dlani gor, pogled na levo roko (trup in lehtl v eni črti, ter smere pravokotno na sprednjo stran telovadišča) S odsuk — vzročltl, dlani not, pogled gor in spojeno (Vzročltl pred od-sukom) 4 skozi predročenje zaročiti, dlani not — pogled naprej tn spojeno. II 1 Omla-: predročiti, dlani «iot in spojeno 2 dince: počep — predklon zmerno — zaročiti dlani not ln spojeno 3 omla-: vzklon vzravnava, vzpon spetno — skozi priročenje in predročenje vzročiti, dlani not, pogled gor in spojeno 4 dince: spon — skozi predročenje zaročiti dlani not in spojeno. IH. j—4 = I, l—4. toda v nasprotno stran. Besedilo isto IV. 1__4 = II. 1—4'Besedilo : omladin- ke, omladinke. V. 1 radnl-: stoja Izstopno naprej b desno — predročiti, dlani not 2 k e bez: s pol obratom v levo na prstih desne stoja odnožno z levo — odročiti, leva skozi priročenje, dlani dol (gib lelitl Po obratu) in spojeno 3 bro-: pol obrata v levo ln s prenosom teže telesa na levo v svojo zanožno z desno — predročiti, desno skozi priročenje. dlani not ln spojeno 4 Ja: s prlsunom desne stoja spetno — zaročiti, dlani not. VI. _X. — I.—V. Besedilo: Svi če poči, svi če poči, svi če doči, svi če doči, svi če POČI, svi če poči, svi če doči, svi če doči republiko moja XI. 1 Repu-: predročiti, dlani dol In spojeno ,, . . 2 bliko: skrčiti zaročno, podleht spod, dlani dol 3 mo-: vzpon na desni — zanožlti levo — suniti v stran gor (desna leht pred levo sosednjega telovadca) pogled gor 4 ja na: spon ln prinožiti levo — prlročltl ln spojeno. XII. 1 prti- i stoja Izstopno naprej a desno — desno predročiti gor ven, levo odročiti (na rami soseda) dlani dol ln spojeno 2 gu na: stoja izstopno.naprej z levo — z lehtmi drža 3 pru- : stoja izstopno naprej z desno — z lehtmi drsa 4 gu hej: s prlsunom leve stoja spetno — priročlti in spojeno (s tremi koraki se vsi pomaknejo za eno značko naprej). XIII. 1 dnžr,-: Izpad z desno naprej — predklon zmerno, trup in noga v ravni črti — predročiti ven (radi predklona smere lehtl poševno na tla) in spojeno 2 mo brl-: vzklon — nogama ln lehtmi drža (radi vzklona so lehtl vodoravne) ln spojeno 8 ga-: z odrivom desne vzravnava. — prednožltl desno odročiti gor (s poudarkom) dlani naprej 4 de iz: prinožiti desno — skozi predročenje ven priročlti. XIV. 1 sva-: zasuk v levo — predročiti gor, dlani not (po zasuku) 2 koga: odsuk — priročlti (pred od-sukom) 3 se-: zasuk v desno — predročiti gor, dlani dol 4 la lz: odsuk — priročlti. XV. 1 sva-: predročiti dol ven, dlani dol in spojeno 2 koga: predročiti ven ln spojeno 3 gra-: zanožlti levo — odročiti gor (s poudarkom) dlani naprej 4 da na: prinožiti levo — priročlti. XVI. 1 pru-: stoja izstopno naprej z desno — levo odročiti (na rami soseda), desno predročiti gor ven in spojeno 2 : priročlti In spojeno in gu na: začeti naslednji gib 3 pru-: s celim obratom v levo in prenosom teže telesa na levo stoja zanožno z desno in spojeno desno odročiti (roka na rami soseda) dlan dol štl- : priročlti in spojeno ri gu hej: začeti naslednji gib. XVII. 1 diži-: stoja Izstopno naprej z desno in spojeno 2 mo brl-: stoja izstopno naprej z levo ln spojeno 5 ga- : stoja Izstopno naprej z desno ln spojeno 4 de na: 8 prlsunom leve stoja spetno z lehtmi gibljemo naravno kakor pri hoji. XVIII = XVI. besedilo isto. XIX. 1 dlžt-: korak z desno na nestu 2 mo brl-: korak z levo na ipestu 3 ga-: korak z desno na mestu 4 -„-: korak z levo na mestu z lehtmi gibljemo naravna, kakor pri hodi. XX. 1 ; korak z desno na mestu 2 korak z levo na mestu 3 de: izpad z desno naprej ven :— desno predročiti gor ven, dlan not, levo odročiti (na rami soseda) dlani dol, pesti, pogled na desno 4 drža. XXI. 1—2 drža 5 vzravnava — prednožltl desno ven — z lehtmi drža, pesti odpreti 4 prinožiti desno — priročlti in spojeno XXII. i desnokrllni t. J. prvi telovadec : s pol obratom v desno stoja izstopno naprej z desno ln spojeno 2 stoja izstopno z levo naprej 5 stoja izstopno z desno naprej na značko in spojeno pol obrata v levo v stojo odnožno z levo — odro-člal dlani dol (po obratu) ln spojeno 4 s prlsunom leve stoja spetno — zaročiti z lehtmi gibljemo naravno, kakor pri hoji, levokrilni t. j. tretji telovadec dela v nasprotno stran, srednji telovadec koraka na mestu brez obratov in s tem pridejo telovadci v prosti razstop, vsak na svojo značko Vaja se še enkrat ponov v prostem razstopu od 1.—XXI. XXII. i odročt gor, dlan 'naprej 2 drža 3 priročlti 4 drža S. Vučkovič, prevedla Jelica Vazzaz: PROSTE VAJE CLANIC za okrajne nastope v letu 1949 Vaja je sestavljena iz 7 delov in se zaključi s kolom »Kozara«. Vsi deli tvorijo celoto in se izvajajo brez prekinitve. Glasbena spremljava se ponavlja 2 krat. Nastop: petero red, razstop v globino za eno značko. Telovadbe so odštete od desne proti levi na prvo, drugo, tretjo, četrto in peto telovadko in na prvi in drugi peterc/ed. Vaje lahko izvaja najmanj 10 telovadk. Prva, tretja in peta telovdka stoje na znački, druga in četrta telovadka med značkama. Telovadke se drže za roke v od-ročenju dol, krajnice roki prosto na boku. Za pasom z leve strani imajo telovadke pripete rdeče rutice. I. del. Temeljna postava: stoja spetno I. 1. Stoja izstopno z desno — z leht-tmi drža, 2. stoja izstopno z levo pred desno — z lehtmi drža, 3. stoja izstopno z desno v desno — z lehtmi drža, 4. stoja prednožno z levo not — z lehtmi drža (telovadke se pomaknejo za eno značko v desno) II. =I. v nasprotno stran III. 1. prinožiti desno (spustiti roke) — zročiti, dlani not, 2. predročiti, dlani not 3. vzročiti, dlani not, 4. odročiti gor, dlani not, IV. 1. odročno skrčiti, podleht pred prsmi, dlani dol, 2. predročiti ven, dlani dol, 3. priročlti, 4. drža V. L—2. z dvemi koraki (začne leva) pol obrata v levo — leva roka v bok, desna prime za rutico in vzročiti uločeno, dlan dol (rutica se drži za vogal) — na vsakem koraku zamahnemo z rutico in spojeno, 3.—4. z dvemi koraki pol obrata v levo (s čelom nazaj) — nadaljevati z mahanjem in spojeno VI. L—2. z dvem ikoraki pol obrata v levo — z rokami in rutico kot v V. taktu in spojeno, 3.—4. z dvemi koraki pol obrata v levo (s čelom naprej) v stojo spetno — z roko in rutico kot v V. taktu VII. 1.—4. s štirimi prisunskimi koraki V desno se telovadke pomaknejo za eno značko v desno — odročiti, dlani dol položiti roki na ramena telovadk — rutica v desni roki VIII. 1.—4. s štirimi prisunskimi koraki v desno se telovadke pomaknejo še za 1 značko v desno (prva, tretja in peta telovadka so na znački) — z lehtmi drža IX. =V. X. =VI. XI. =VIL XII. =VI1I. s spremembo v VIL in VIII. taktu: prva telovadka dela korake na mestu, a ostale se pomikajo v levo, ko pride druga telovadka do svoje značke ostane na njej in nadaljuje korake na mestu in tako po vrsti — z lehtmi drža, tiste; ki pridejo na mesto zadrže roke v odro-čenju, a ostale imajo pri pomikanju lehtl na ramenih sotelovadk. Na zadnjo dobo stoje spetno — priročlti. Bogner Josip, prevedel Burja Stanko: PROSTE VAJE za mladince za leto 1949, katere je predpisal G. S. J. in se mora z njimi nastopiti na vseh letošnjih telovadnih nastopih. Telovadci stoje v tesnem razstopu v koloni dvojnih redov ter so prešteti od desne proti levi (v smeri kolone) na L, 2., 3., 4. telovadce. Takt je 4/4. Gslasbeni uvod 4 takte. I. sestava. I. 1. vzpon spetno — predročiti gor na levo. dlani dol 2. spon — priročiti 3. —4. = 1.—2., toda v nasprotno stran II. 1. predročiti, dlani dol ln spojeno 2. skrčiti zaročno, dlani dol in spojeno 3. suniti gor, dlani naprej in spojeno 4. skozi predročenje zaročiti, dlani nazaj III. 1. zib počepno — predročiti, dlani dol in spojeno 2. zib počepno — zaročiti, dlani nazaj in spojeno 3. -4. = L—2. IV. 1. ziboma predklon — predročiti, dlani nazaj 2. zib v predklonu 3. vzklon — priročiti 4. pol obrata v levo — odnožiti desno odročiti (po obratu) dlani naprej V. L ziboma izpad v stran z desno in odklon v levo — odročno upogniti, podleht zgor, roki sklenjene na vratu 2. zib v izpadu in odklonu 3. —4. = 1.—2. toda z odgibom v levo VI. 1. vzklon, vzravnava in s prlsunom desne stoja spetno — prožiti v stran, dlani naprej in spojeno 2. pol obrata v desno — zanožlti levo — z zasukom dlani dol vzročiti dlani naprej (z levo skozi priročenje in predročenje) in spojeno 3. prinožiti levo — skozi predročenje priročiti 4. pol obrata v desno — odnožiti levo — odročiti (po obratu) dlani naprej VII. 1.—4. = V. 1.—4., toda v nasprotno stran Vlil. 1.—3. = VI. 1—3., toda v nasprotno stran 4. drža IX. 1. vzpora čepno snožno in spojeno 2. vzpora ležno za rokama 3. sklek ležno za rokama, zanožiti levo 4. vzpora ležno za rokama — prinožiti levo X. 1.—2. = IX. 3.—4., toda z nasprotno nogo 3. vzpora čepno 4. vzravnava — priročiti XI. 1.—4. s štirimi tekovnimi koraki zavoj v levo za 900. Četrti telovadec teče na mestu. (1. korak z levo, 2. korak z desno, 3. stoja izstopno z levo naprej (4. in L telovadec na značka/i) 4. s prisunom desne stoja spetno — zaročiti, dlani nazaj XII. 1. ziboma vzpora zanožno z levo 2. zib v vzpori čepno XIII. 1. vzpora čepno snožno 2. vzravnava ziboma predklon — predročiti, dlani nazaj 3. zib v predklonu — zaročiti, dlani gor 4. vzklon — skozi priročenje in predročenje vzročiti, dlani naprej XIV. - 1. prednožiti levo — predročiti dlani dol 2. prinožiti levo — vzročiti, dlani naprej 3. —4. = 1,—2., toda z nasprotno nogi XV. 1. zasuk trupa v levo — odročiti dlani dol 2. odsuk, priročiti 3. —4. = 1,—2., toda v nasprotno stran XVI. 1,—4. = XI. L—4„ toda na 4. dobo priročiti XVII, —XXXII. = L—XVI. telovadci so obrnjeni kakor v začetku vaje. V. Rakič, prevedla Jelica Vazzaz: PROSTE VAJE MLADINK za okrajne nastope v letu 1949 Telovadke nastopajo v koloni po 8 med tremi značkami, krajnice so na značkah. Med kolonami je 5 prostih značk. Telovadke so odštete od desnega krila proti levemu krilu na 1, 2, 3, 4, 4, 3, 2, L Na prvi znak glasbe odročiti dol za telesom in se medsebojno prijeti za roke za hrbtom, krajnice t. j. prve, prosto roko (telovadka na desnem krilu desno roko, telovadka na levem krilu levo roko) skrčiti odročno dol, podleht na križu, prijeti se za kolo. Predigra 4 2/4 takte drža. UVOD Takt 2/4. I. 1. vzpon spetno 2. spon II, —IV.=I. V. L korak z desnd v desno 2. korak z levo za desno VI. 1. korak z desno v desno 2. prednožiti nizko levo not VII. —VII1.=V.—VI. v nasprotno stran IX,—XVI.=V,—VIII., toda koraki bolj živi in pri prednoženju not poskoki XVII,—XXVIII. = IX,—XVI., toda zelo živo in veselo XXIX. 1. korak z desno naprej 2. dokorak z levo XXX. 1. korak z desno naprej 2. poskok na desni, pokrčiti prednožno levo (nizko) XXXI. —XXXII.=XXIX,—XXX. v na- sprotno stran t. j. korak z levo1 naprej itd. / XXXIII,—XXXVI.=XX1X,—XXX. V XXIX,—XXXVI. taktu preidejo telovadke v vrste z bokom k glavni tribuni. Na 1. v XXIX. taktu se četrte spuste in prosto roko skrčijo odročno dol, podleht na križu in primejo prosto roko tretje telovadke. Desna četverica z levim krilom, leva četvorica z desnim krilom naprej. Na koncu pridejo četrte na značke, a ostale med značke in zopet spojijo vrste v eno kolo. Vsi koraki se izvajajo živo in .veselo. Sedaj s or telovadke obrnjsffe z bokom k glavni tribuni in J#desne četverice z levim bokom, lare četverice z desnim bokom XXXVII—XLIV.=XVII,—XXVIII., t. j. v desno oziroma levo XLV.—LX.=XXIX,—XXXVI., toda brez zavoja, s koraki naprej se pomaknejo vse za eno značko naprej, tako, da so med vsako vrsto proste 3 značke. LXI.—LXVIII.=XVIL—XXVIII. z zadnjim skokom stoja spetno, priročiti. V uvodnem delu se igra kolo Srem-čica, pa je cel ta del zelo živ in vesel. Medigra 4 takte 3/4 drža. Na I. L obrat s čelom k glavni tribuni (desne četvorke pol obrata na levo, leve četvorke pol obrata na desno), četrte na značkah, ostale med značkama. Med medigro poravnati rede. I. DEL Takt 3/4. I. L—2. Bilja-: odročiti desno, sklopiti, pogled na desno roko 3. na: vzklopiti in priročiti, pogled naprej II. 1.—2. plat-: odročiti levo, sklopiti, pogled na levo roko 3. no: vzklopiti in priročiti, pogled naprej III. 1.—2. be-: odročiti, sklopiti 3. lja-: vzklopiti in priročiti IV. L—2. še: prve in tretje: odročiti desno, predročiti not levo, leht v komolcu malo pokrčena, dlan naprej, pogled na desno. druge in četrte: v nasprotno stran 3. Na: Vse: priročiti in spojeno V. 1—2. O-: prve in tretje: s čelnimi loki na levo vzročiti, dlani naprej in spojeno druge in četrte: v nasprotno stran 3. hrid-: prve in tretje: s' čelnimi loki na desno priročiti in spojeno (v tem taktu opišemo čelne kroge) druge in četrte: v nasprotno stran VI. L—3. skite: prve in tretje: pol obrata na levo v stojo spetno, skozi predročenje vzročiti, dlani naprej, pogled gor druge in četrte: obrat v nasprotno stran VII. 1,—3. Izvo-: zib počepno, skozi predročenje in priročenje zaročiti, dlani gor, mali predklon 3,—4. = L—2., toda z nasprotno nogo VIII. 1,—3. ri: zib počepno, skozi priročenje in predročenje vzročiti, dlani naprej, pogled gor — vzklon IX. 1,—3. Otoda: prve in tretje pol obrata na desno v stojo spetno druge in četrte: v nasprotno stran vse: čelni krogi not X. 1,—3. idut: čelni loki not do odro-čenja, dlani dol XI. L—3. vina-: z vzponom in predno-ženjem desne skrižno dvojni obrat na levo — čelni krogi dol XII. 1,—2. rl: stoja spetno ■— skozi priročenje predročiti, dlani dol, roke na ramena prednje telovadke 3. vi-: zib počepno — bočni krog z desno dol z malim zasukom trupa na desno, pogled na desno roko XIII. L—3. nari = XIV. 1,—3. belo: zib počepno — bočni krog dol z levo, z malim zasukom trupa na levo, pogled za levo roko XV. L—3. gra-dja: bočni krogi dol — zaklon XVI. L—3. ni: XVII. 1. O-: počep Izstopno z desno vstran, mali.odklon v levo — z ltht-mi drža 2. tu-: vzklon, vzravnava ln s prlsunom leve vzpon spetno 3 da: stoja spetno. (Nadaljevanje sledi.) Stran 3 FIZKUlTURNI TfDNIk / ‘ * Z naših telovadnih akademij Mednarodne športne vesti načelnice tov. Vide Gantar, ki je vse velike simpatije gledalcev, posebno mladine. Njegov največji uspeh je bila zmaga nad jugoslovanskim igralcem osvojila svetovno prvenstvo v hokeju Mgičrnv ^merju^ 6:3, m V hitrostnem drsanja ^Končno stanje; L CSR 8 točk, 2. Ka- nasprot^ obeh prvakov Je Svetovno prvenstvo da 6 točk, o, ZDA b točk, 4. fc>veasKa “““ ' . . posebnega truda To nalogo' bodo pionirji in pionirke točk, 6. Švica 5 točk, 6. Avstrija fe roke m kn e brez posebnega ruda opravili _na enodnevnem izleta. 0 točk. Telovadna akademija „ ,v V KojmfcM .. m'iadinaev preko kdnja.so-dbkaz mno- V nnrosraem Končno stanje; i. csk 8 točk, z. ab- - ‘"tiokiTosta^ (192^cm)^ ima dol- šš^šmm mmmm ------- ju, zahvaljiuiiO'5 požrtvovalni upravi in vajane skladno in z občutkom. Vaje prvak je postal Pajor (Madžarska) naZolniStvu. , , , , članov na drogu niso prikazale težkih 2H 07 točk, 2. Broekman (Nizozem- Akadieimrjia, jza katero je vladalo med prvin, ker se je poznalo, da ?e vajam o Illnrthm (Norveška) domačimi veliko zanimanje, Je zadevo- v celoti ni polagalo dovolj pažnje in ska) 211.618, 3. Lundberg (Norveška) ljivo uspela, Prisotno občinstev, Iti je ker so nastopili večinoma mlajši, ki so 212.960, 4. Henry (ZDA) 213.598, o. pofpdlnoina napolnilo dvorano, je z odo- ieta 1947. stopili v telovadnico. Worhet (ZDA) 213.761. bravamjem sledilo posameznim točkam Predsednik OTO Kamnik je podelil =nnm. , /vdaj 4fi ? o Wr,r- ter nagradilo nastopajoče z bogatim 19 pripadnikom društva fižkulturrie 500 m. 1. Henry (ZDA) 46.3, 2. Wor- ajpiavzoSi. značke. het (ZDA) 47.1, 3. Farstadt (Norveška) Akademijo .ie otvoril s kratkim nagio- Naslednja točka mladincev in mla- 47 5 varom predsednik TD tov. Kušar, ki 3,9 dink »Narodna kola« so bila izvajana - Wnrhpt (7 n A) 9A0 R 2 pozval tudi ostale, zlasti še nevkljču- skladno in ritmično Nastop mladink m 1300 m- /• Worhet izdaj z.du.B, z. Seno mladino, ik posečaaju telovadbe. članic na dvovišinski bradlji je dokaz, Lundberg (Norveška) 2:31.8, 3. Henry Od (prddvaianih toSk moramo vsekakor da tudi Kamnik lahko r&čutia na lepšo (ZDA) 2:32.2. omeniti sestavo »Soči«, ki je najbolj bodočnost v telovadbi. Članice aktiva _ . ... ... Q.n0 . 0 ugadiala. Okrni in članice so na orodju Podjetja Kamnik so izvajale prosto 5000 m: 1. Pajor (Madžar) 9.09.4, 2. pokazali dostojno kvalitetno višino in vajo spremljano s harmoniko dokaj Broekman (Nizozemska) 9:12.2, 3. treba se je truditi, da to lepo panogo složno. Proste vaje članov v lastnem , , (Norveška) 9T61 društvo čim bolj razvizo, kajti vidno je, sestavu (talna telovadba) je osupnila “J ftg . , - . ,'MqL , 10-499 da je na razpolago mladina, ki ima za gledalce, saj so bili za svoja izvajanja iu.uuU m. 1. vajor uviaaz.; 10.iz.z, to dovolj smisla in veselja. telovadci burno nagrajeni. Kot za- 2. Broekman (Nizozemska) 18:53.3, 3. Delavnemu društva želimo pri okraj- ključna točka je prikazana simbolična rirrir,„hpv (Analna) 19-40.2. nemu tekmovanju v akademskih točkah, slika nastopajočih s petjem državne vro y 0 J kiot tudi pri njihovemu nadaljnjemu de- himne. Bu mnogo uspeha. Pionirski fizkulturni znak (Konec) Priloga št. 8 Program akademije, ki je obsegal 16 točk, je bil pester in raznoličen ter se je morala akademija ponoviti 5. februarja na splošno željo, tako da je akademiji videlo preko ena četrtina Kamnika. . .. . bile končane tekme za svetovno prven- Stvo v hokeju na ledu. Prvenstvo sve- Svetovno prvenstvo v hokeyu na ledu Stockholm, 20. februarja. Danes so skoraj ves court, tako v obrambi kot pa tudi ob kakšni drugi priliki: pri napadu. Topovski servis, silni Tekmoivalco — pionirje in pionirke pelje match, močan forehand in rezani back- vodnik-sodnik v skupinah po 5—10 tek; najznačilnejše karak- movalcev na kraj, ki je vset pred njimi band so njegove najznačilnejše kaiak prPirieden. na tem svetu pa vsaj 10 raz- teristike. ločno vidnih predmetov (osamljeno dre- Večkratni prvak ZSSR v preteklem vo, grm hišica, kozolec. kup. kamenja, desetletju, Boris Novikov, je izkušen ?y!“ek al1 .razpotja, vogal njive, ki se teniški igralec. Na lestvici najboljše gveta itd^T^rednjak skupini razloži v desetorice zavzema četrto mesto. Naj- kakšnem obsegu (naravnost, levo. desno) rajši igra z dolgimi udarci z base- np.i pred seboj dobro pregledajo svet in .. T._____si zapomnijo vse, kar zapazijo. Po 30 linije. Na petem mestu je mladi icra- sejtun(jaj1 poveljuje: na levo okrog in lec Andrejev iz Moskve. pelje skupino v kako kotanjo ali na Med sovjetskimi teniškimi igralkami drugo mesto (zaklon) ali se iz njega ne T,akiwnja Z1SR za ^v^^r^kiiči leto 1946-194/ Olga Kalmikova, ki igra gega za drugim k sebi — seveda na tak z moškim slogom igranja. kraj, da poklicani ne- vidi prejšnjega :.z, 6U. 1Cui. vociaj ja Skoraj vsi najboljši sovjetski teniški opsovanega sveta, niti ga skupina ne lo v Parizu končano svetovno prven- igralci so vsestrani športniki. Najboljši ^ašanja. Vpraša^ga. kaj ie vMelin stvo v umetnem drsanju. Med moškimi igralci: Kudrjavcev, Ivanov, Ozerov, kako so predmeti razvrščeni na zemlji-je nastopilo 10 tekmovalcev. Prvo me- Novikov. Kalmikova, Korovina, Tepi- šču. Pionir mora našteti najmanj 5 pred-sto je osvojil Button (ZDA) z 216.38 jakova, Malceva in Hlopkova P.a imajo drere'^Sim^ mMo točkami. Drugi je bil Kiraly (Madzai- tudi častni športni naslov, »zaslužni p^oti desni hišico z leseno ograjo, levo ska) z 209.89 točkami, tretji pa Av- športni mojster«. od hišice razvalino ali vodnjak itd. strijec Rada z 208.61 točkami. Poletna teniška sezona, ki traja v n„SeZf^ed1 iieboj11'pogo^jatMn^Mt! V tekmovanju parov, katerih je -ia- ZSSR od maja do oktobra, je bogata naj bo postavljen drug od drugega naj-stopilo 12, sta osvojila prvenstvo mad- raznjb tekem. Največji prireditvi sta manj 5 m. ^ SpraSani tekmovalci se ne Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju Pariz, 20, febr. Včeraj zvečer je bi- ipStilMH ii-šSSHS SšC SHfHKS Akademija je . dokazala, da vodijo prezentanca ZDA premagala Avstrijo z movalk. Prvo mesto je zavzela Vrza- finalu je bilo 8 jgraicev razdeljenih na Uspela telovadna akademija v Mostah Preteklo soboto je priredilo TD Ljubljana IV. svojo prvo telovadno akademijo. Med prebivalstvom je vladalo za to akademijo veliko zanimanje, saj je bila dvorana bivšega kina Akademija je oonazaia, aa vuuiju preZemanca zua yrera»gaia nvamju » movaiK. rrvo mesto je zavzeia u»- finalu je bilo 8 igralcev razdeljenih na PrUo^a št S s m"1?. ms sss »anv&Mrs* ......—.............—....™........... -S srifa.w*5! crose v svetu, po- K. P. tudi prikazat?Csadove" neumornosti "in Včeraj je moštvo CSR izgubilo proti 205.38, 4. Nekolova (CSR) 196.36, pridnosti dokazali voljo in predanost. ZDA z 0:2, medtem ko je Švica prema- Adams (Anglija) 194.90. Favoritinja zsSR. Ostala šesterica pa se nato bori "^preštete1de 5!%teza ^pionirje gala Avstrijo z 10:1. Na ta način je Pawlikova (Avstrija) je med tekmo- za 3^ 4 _ g_ mesto. Tekmovanje za po- od 10. do 12 leta je dolga 300 m in jo CSR dosegla skupaj 8 točk in že drugič vanjem odstopila. kal zsSR pa se igra po istem sistemu je treba^tok^^prehodith rtečišča^rp- pr. udeležilo tega tekmovanja 150 elani netofice' pritečeio do* črte", sočasno moštev. signalizirajo znake: Telovadna akademija v Ptuju Ptuj, 20. febr. Kot zadnje v vrsti akademij v ptujskem okraiju je organiziralo svojo akademijo TD Ptuj. Ob ..Dunajski škandal” Moste do zadnjega kotička polna. Pri- začetku akademije je predsednik tov. reditev je obsegala 16 točk, v katerih Zadravec poudaril pomen fizkultdre in V zimskem času trenirajo sovjetski teniški igralci v dvoranah. Zimska tek mu, u«, j,, .v,,«.,. j«. ril—'akademiji so ie hita ndisrana na Dunaju sreča za nesrečo je spremi jam sn«uu6» sestavlja vsezvezna KiasuiKacija icui- — i^u.;vi m Su“Lr,,=; EBra«.* e&5 fftirsssrsss sk s s sa e a%ssA.—, štveni sobi. ie pritegnila veliko šte- Nastnn -nioniriev s puškami je bit y s .........___. «mr> že. da sn francoski ieral- ,> r,i5(o v višjo je treba v eni smeri). — ovire pred nami, o prosti pot Ini — pot je prosta. — povečaj razdaljoi in — zmanjšaj razdaljo, — trčečim korakom (diromai ali povečal hitrost) in — ns svoja mesta. Ko vsi pionirji končajo s signali, nadaljujejo tek 50,ra. Na tem mestu je že pripravljeno po 5 kamenčkov ali kosta- — pazi, — vidim, slišim, razumem. Prihodnjih 50 m pretečejo tako, da ee Tnda že na prvih tekmah je doživelo movanja so prirejena navadno v fe- vsakih 10 m (kar je zaznamovano z za. ... etavico ali s črto), ustavijo m -signalizi- rajo prav tako kakor prvič, dva znaka ... . mnogo punur- ■ >, tpkmi Avstriia • Švedska, ki razom v Cbtt, Angliji in tsveasKi. in e- Na osnovi rezultatov celega leta se v redu; da je imelo društvo velike tež- jev in šolske mladine, P°greša^pa g v.,_ sreča za nesrečo je spremljala »Racing« sestavlja vsezvezna klasifikacija teni- —ponovi in SrLSe,ieta^oT?ea bStit J^vna- sezon/preZgati vsaj dva igralca višje mija izraz naše masovne fizkulture. ?^^Pizvi.jLe pionirko rit- ^ " a švedskega igralca Karlssona Wembley Lyons 2:14 in Nottingham- skupine. Poraz od igralca iste ali niž- V imenu TD Ljubljana IV. je pozdra- mi5ne Vaje z žogicami. Sledile so do- . . zemlii zaorabil za Panthers 1:10. je skupine pa ni ovira za napredo- vil vse navzoče in zastopnike mno- kaj dobro izvedene vaje pionirk s ko- paa nanadalnega igralca Taki rezultati so povzročili hiter pa- vanje v višjo skupino. gp™- m*! mmm , bradlji kjer sta* posebna ugajala Dro- trovkoi in rezultat je bil 2:1. cinga ° Kot prve so nastopile mlajše pio- Sfna m Medved Prav tako' šo bile od- . .. _ , .. _*. obupen položaj si vodje kluba niso iz- t _ nirke z igro z lutkami. Vaje so podale lične mladinke na- gredi in v vajah z Potem, piše dopisnik, so ® mislili nič boljšega, kot da so kupili ttoSlUi im,"postavljenim 5m v stran od steze prav lepo in žele odobravanje občin- obroči ter bodo šle na okrajno dalcev udrle na igrišče, da bi J - kanadskih igralcev iz Ottave. V iLo TO^ICramilka "o-ra od 9 ianP druE (krog lahko'postavimo na obeh straneh stva. Sledila je vaja pionirjev s pu- sko naPadle GMeattja kateremu e je ^ g tem se nekateri ljubitelji špor. ^^p Je5vtTD° Bwo4=^ Itoe steze,. škami. Tu pa se je opazila precejšnja s Prav posrečilo rešiti se samo zahvalju.,. ^ v Brancjji sprašujejo, kaj je prav 16. jan., idržavno prvenstvo železničarjev Nato vsa peterica skupaj steče 5e 190_m Knafelj. pomoči policije. n,toin francoskega od moštva 0,d 28. do 31, jan., meddruštvena tekma do cilja. Ne smemo pa steči preje, ' . . . . , Zd Prav 051310 IrancosKeSa 03 ™OSty SD Enotnosti v smuku od 30. jan., prven- dokler tudi zadnji ne poluča kamenčkov Ne izbirajoč iziazov v drastičnem „Rancinga« razen tujcev, posebno se, Kte(t TSS 0|(1 6 fehurarja. ali kostanjev krog. opisu nogometnih razmer v avstrijski ker je jmei0 že prej moštvo nekaj ro- Od vseh_ostalih tetomiovanj nam manj- Steze za ostale stopnje pioniriev in prestolnici pojasnjuje dopisnik »Idrotts- 4aknv ,z Kanade! Voditelji kluba se kajo poročila ali rezultati, zato ponovno pionirk so iste kakor za pionirje od «*«=•»« "roke teh j,,,, toM11„ , d, ,o ~= 5LS5MS.1SU5 SgffT ki je dostojen temu reakcionarnemu cl iz Kanade francoskega porekla, kar pogljejo. Pra-v tako naj društva takoj ve«a jn sicer: 1 __ 12-4... . O i_1__ 4_1„xi X12 - 2 — _ Irl c .r\ J ’ PRIREDITVE SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE ________________ , - - . . , . 1. Prireditve in tečaji. Na podlagi ”jev za vsakega piomrja. ki PO vrstnem 'ih »Poročil in rezultatoiv se zabeleži- redu od 1—5. mečejo v krog s premerom neskladnost; V tretji točki so pionirke izvajale vajo na gredi zelo dobro. Sledile so vaje pionirjev z medicinkami, pionirk s svetlimi loki in mladink zj ob-ročki. Najbolj uspela točka sporeda pa je vsekakor bila vaja članic in mladink na dvovišinski bradlji. Vse so zelo dobro obvladale težke vaje, posebno pa sta se izkazali tudi obe mladinki. Z vestnim treningom bosta lahko znatno izpopolnile svoje znanje. Tudi poslednje točke sporeda niso v celoti uspele, vendar pa je akade- pa je vsekakor slaba tolažba! športnemu listu: » ... V povojni Evropi človeško življenje predstavlja velike vrednosti, po-SEVERNI RAZ MALE MOJSTROVKE sebno še v državah, ki so pretrpele PREPLEZAN POZIMI toliko S°ria><< P°Učno zaključuje dopis- _____________________________________ ______________ Mladim alpinistom Slavec Sašu, Sa- g takim pisanjem je švedski novinar -p^ nrUlubllen Skoraj^vseh ^velikih retito ‘TZS^so^uvroti*^v L republiški vsako Vanliim re- zel° Priljubljen. Skoraj v-vseli veiiKin |lazred smu,čainSikih učiteljev: Glavič Via- stezo posebej določiti mero. SOVJETSKI TENISKI IGRALCI DOBIJO LOPARJE IN ŽOGE BREZPLAČNO pošljejo poročila o vseh tečajih, ki se . . , jih že izvedla, z,a pionirke od 10—12. leta 50m, 2. Izšle so tabele za izračunavanje za pionirje od 12—14. leta 150 m, alpske kombinacije. Društva ali poaa- za pionirke od 12,—14. leta 100 m. mezniki jih dobijo v Fižkultmrnem maga- Qb stezi je treba postaviti zadosti sod- zinu v Ljuibljiami. nikov. ki bodo prav posebno pazili tam, Imenovanje smučarskih učiteljev. Na kjer mali tekmovalci signalizirajo in mija v celoti Pokazala dober uspeh. velj Marjanu, Kodran Ivanu in Herlec z eno samo frazo zdruzil kapljheo re- megtih SQ bila po revoluciji zgrajena atoirf Hrevatin“Dušan7"'Menoinžer Ježe, . . . . , , pionirka Pohvale vredna je tudi točka, ki Emllu članom alpinističnih odsekov, smee s celim vrčem laži. To, da v k«i- (eniška igrišča, ustanovljeni teniški Mušič Boris, šter Janez in Kajzer He,n; |kl°kv viode hstoiT pcS jo izvajale članice »Valček po jeze- ’ . . , pitalističnih državah »človeško zivlje- , . . . . - , za noučevanie mla- v H. republiški razred j>a Bernik Ivan, (stoJn cnet.no urini«. v kateri ie bila prikazana pe- Jesenice, Ljubljana m Kranj, j P ■ nje ne predstavlja velike vrednosti« je tenisu so bile ustanovljene v Dolmo Anton, Ga^e^ič Franci^regoirič ^ navpično na noge švigne v da so preplezali v soboto 5. februarja J,polnoma pravilno. Le da to ne velja moskovskem 7n lenim ^ vodo ’ ^d skokom ne moUle-teh ^ od ru«, v kateri je bila prikazana pestrost narodnih plesov. . popolnoma pravilno, ue aa to ne veija mestih. Pri moskovskem in lenin- Vsi oddelki so med seboj tekmo- prvič pozimi severni raz Male Moj- samo za Evropo, niti samo za povojno. jskem lnstitutu za telesno vzgojo in yali za akademijo. V zaključni točki strovke_ piezanje je bilo zelo naporno, Ce že govori o nogometu in hoče biti visoki šoli za trenerje obstoje sek- je bila podeljena prehodna zastavica pionirkam, katere so se v tem tekmo- plezalci so . ...' 10 „„ 7p]n objektiven, mora priznati, da rabili za vzpon . o slučaji pripetili tako v predvoj- cije za šolanje teniških trenerjev. Moskva, fJ USKU. IVUiV UU lVllliLU) JU 1 izI(H?! Ul ki je imela leta 1913 vsega 50 Janko. , Fišinger Boža, Fišinger Pavle, "e s plavanjem'plaviti ®sme' 'poljubno le n -srszrsuEBBBsBtiiKE isaarM' vica čim dalj v njihovih rokah. klinov Sele pozno ponoči so se vrnili športniki šovinistični elementi ne sa- rpekmovanja za Vsezvezno prvenstvo) Kožuh Marjan, Wtodyga Ervin. Ivič izvršeno nalogo, Z odigranjem državne himne je bila . nra7nnval: USDeh in mo v Zapadni Evropi, ampak tudi v udeležuje veliko število moštev in Franc, Harnold Pavel. Dolinšek Maks, Priloga št, 10 TdSo\z Zdvo”az ^KTzado- se nato predali zasluženemu počitku. gratilijT, /StoiTtocil^“bn° V iSti^obivSolarje^n^gice bret VilS S'lkLt voljstvom, saj je videlo, da je fizkul- Naslednji dan, v nedeljo 6. febru- »idrottsbladet« skuša pojasniti izpad plačno, pa tudi pouk sam je brez- Ciber Vida, Goličič Franc, Gabršek Ja- aavzdX(n^ib cca 20;t Pionir (pionirka) arja je ponovila ta vzpon preko sever- šovinistične tolpe na Dunaju s tem, da plačen. Erman ' Tone Turk Polde pSšFdaS’ m<,ra P0*523111 ™anie T ho-ji. vzponu in nega raza Male Mojstrovke trojica Bla- je Avstrija država, ki je prestala Večina najboljših sovjetskih teniških MiIaX W M fe Si nega raza maie mojsuuvnc J ,,mnoso gorja«. Narodi držav nove de- igraICev igra z napadalno tehniko, ka- Dečman Tone. Sušnik Pavel, Erman 35tmltl m ne ™etI amu kaj kmalu privadil mestne- 1_12 »1_.«4 C4zx« T>«.4rxlr 1-1 A cl/O- in primeren trav- lonjcu, ua je z vsa.- nik, toda, kj ko g^a lastnik oe M dal mladinko moral po- na razpolago. Vendar, druge rešitve ni ------i.itrv xr.» ,irxi«vz.,ii delee-aenn A tako. kakor je videl druge, čel dojemati smisel m naci zač e 1°1 s i s te m at i č no'C k |) o zn a"‘atj3 s * tel ‘n i k o je" Vs7'mlade "Tečajnikovo"" zanYmalo„ votarijc * in taktiko igre, so se Jožetu šele odprle Jože je v 4 mesecih bivanja namladinski ^mladincem in mladinko moral pu- n* •^>'«‘8«. »wu«i u.u6v -- oči. Uvidel je vso lepoto in korist te lepe progi ogromno pridobil? ® i-.,ir0r scbci govoriti, prepričevati in dokazova- bilo. Na zadnje so določili delegacijo 3 in borbene fizkulturne panoge in postal kovnem delu ključavničarske obrti, kakor ®S’UGj3i^" 3e siXna težko, da le v časih tovarišev, ki bodo šli poprosit gospo- navdušen nogometaš in ne samo navdu- tudi v i.zku turi. skoraj obupaval, toda vedno je prišla dar ja. :L3.,K •JSSP fflSP ESSS &%%’ ki &SS8K “ T u " JSUC ?."«,$"« PSaU*. ........................ ........ Trener je opazil njegovo znanje m po- da je mjnilo Več kot eno leto odkar ga žbati 0|) lepem vremenu so odšli v gozd, trpel, toda on se ni omajal. Šele na- rtvovtinost ter ga.nekega= dne vprašal. „iso videli, toda spremembe, ki so nasta- kjer je bila majhna jasa in tu se učili zadnje, ko so mu obljubili, da bodo - • -— - nnsinšaii samj pravočasno kosili travo in mu seno in otavo prepeljali na dom, je dovolil Tako so dobili tudi igrišče. riti in zato si je vzel 3 dni roka za pre- (ja ffa je bji0 veselje gledati. Tudi v ur^u Kaflar‘Cpa "deževalo, ali pa je vneto, tekali, skakali,remeta"li i” brcali "lls,ek- , njegovem ponašanju so nastale vidne iz- j|)1() zunaj prveč blatno in razmočeno, žogo in vse druge raznotere stvari Kar V njem je vrelo Vse se je premetavalo, premembe. kot sploh v niegovi izobrazbi. so ostali v vas’ in poslušali predavanja veselje jih je bilo občudovati Kmalu ie kakor na trnju. »Ali naj Mati ga ,1e samo gledala ko 11 je pričel na dn nckega kmc(a, katerega sin je 6o deloma sami, deloma jih je podprlo 1 U1UUI UI* — ---- uporabljajo vaščani, mnoge mlade ljudi? odvrne ld^iljen:r^žIiaezMacestain;ejermeda FlTenie^i^ verjetno je ^rpelo M "rpTjedrnadamlfdh^ep£o iSL® -- ‘mračna«! ki »fc.nii. Res. ie da za to stvar sam pravzaprav Mnogo sitnosti so imeli s trmastim gospodarjem, ki nikakor ni hotel privoliti. Zastonj je bilo vse prepričevanje, dokazovanja, da travnik ne bo mnogo počutil se- je _____ ___ _______ _ ■■ nroalntertoiraneeli »a innanje živlk: 1. ,•»« j"’"”? ”V5ŽS?n» $**Mt2 SČUTSISALK-JČ!! .” =SS? ti 'S l. S Si polnjevanju v ključavničarski stroki? Ne, ponosna na svojega sina. 1 udi ote je bil Življenje se je v tel zaKoini 1 tov, ki jih §e niso imeli, predvsem pa potreben ^Vutlji, ^ f.V«" Mo" ’ T"" ASLSS ^ ^anje jezno & ,Wat jn. trenirk.$Tedaj so lepi rim«. Odločil se je Stopil je pred učite- znanjem. ’ gledali, češ: »Kaj lin Ua in mu dejal: od'nese stalinsko mračnost, ki odpravlja Res, ie- da ?? t0 5.;,Tar ts0da ‘ mJailinska vse nezdrave in škodljive nazore Vas nit, ni dpvolj jedcb^toda ^au, ^ je -kljub svojemu zatohlemu življenju or ; in tako jih sedaj pri presnavljanju vasi Tu, na mladinski progi, se je začelo primanjkuje Vendarle je dogodek, ki se zanj pravo življenje. Čutil je^ aa je qo-je lansko leto pripetil v vasi precej spre- mače obzorje bilo vse premajhno, da ni menil tok'življenja te mirne vasice^ To videl dalje, kakor do svoje vasi in »o se je zgodilo takole: konca mesta, med tem, ko .fe tu, obdan Jamariev Jože, po domače Kačarjev, je od številnih tovarišev in tovarišic šele SiSHMS BBvirsHfflS zemlje m . nekaj vrtička, imen ""JA^e^-n^boijSe bodočnosti sem ^ (]ela. b0!= $e fezkulturni inštruktor na Jz večjim elanom vrgel na delo. Delal Dobro podprli, zravnali in označbi teren, p T treli izmenah in tako mu je pre- (er napeli mrežo. Zdaj je bilo ze ve-ostalo tudi dovolj časa za fizkulturno aelje. Ne samo, da so se vrnili »odpad-udejstvovanje. V mestu so že imeli močno niki«, še novi so pristopili in so začeli društvo, ki se je lepo razvijalo, kajti kar /redno trenirati Pa je pozneje pri-vodili so ga v glavnem mladi ljudje, ki nesel Jože še krolgo m disk. kopje in so imeli za to dovolj smisla in poleta, stojala za skok v višino pa so napravili toda v njegovi vasi. v Poljanah ni hito maldinci sami in tako so pričeli tudi i še nikakega življenja. »Jože ,1e zato od atletiko. ustvari °vKapoljHanah ‘'vaški “"fizkulturni Zanimanje.le z vsakim dnem naraščalo, aktiv, ki mora v najkrajšem času pri- Kmalu« jeizjiazale. da _ maji prostor fizkulturno društvu iz mesta — zbrali denar za nakup najpotrebnejših rekvizi- I AV Tri -lil. X- S«.nlS nrOflrco »n T1 d v.»vouv, auj-at in ucm1 1 >>» Pisani dresi pritegnili še one zadnie mlačneže, ki so še stali oh_ strani. Ko ... _ - 1 “ ' mn ~ nič, kar bi bilo vredno omeniti. Njegov bodečim pokolenjem. oče' je moral s trdim delom v gozdovih Bil le 0fljigen delavcev Delal je ne- ,v , preživljati številno družino, katere naj- umorno od iutra do mraka, čeprav ga ni proonKciji, - ^ mladega, sposobnega mlajši član je bil star komaj 2 leti, naj- k lemu nihee silik Tudi odmore opoldan ':c „"mladinca. K starejši pa; Jože še ni napolnil in zvečer, je prebil v delavnici, kjer se tnTptI te vdal »Ce je tako, bi končno vasi Ni naš namen, da te odtegnemo -=“ toda sSmo dele v delavnici starejši pa, Jože se ni napoinn jo, ln zvečer, je prebil v delavnici, kjer se " in vilal »Ce ie lako krat Je pri delu pomagal očetu, toda za je počutil, kakor doma. Tu na progi se '"'T, ..osebno še, ko sem dobil težke gozdne posle ie bil prešibak m tako ,e Jože takorckoč' prvič seznanil z nogo- eprejel predlo^posebno se, ko uodii Stran 4 motom Videl je lo sicer že v mestu (oda takrat se mu ni zdelo, da bi tudi on mogel Sodelovati v igri. Sam ni vedel, kdaj se je znašel med veselimi igralci. Tekal je tudi on neprestano za žogo, padal, skakal, brcal, se prerival, prav voljo za fizkulturč!« Začel je redno obiskovali, tečai in tu se je seznanil z arziiimi ^športnimi panogami o katerih preje, ni niti sanjal. Tu je seznanil z atletiko, plavanjem, te-lovadbo, košarko, odbojko, in še drugimi četi z delovanjem... na gozdni jasi ne bo dovolj velik za vso hčere pri igri. To je bila prva javna fizkulturna zrireditev v Poljanah. Borba je bila luida, kajti ekipe so bile zelo izenačene Zmagali so v obeli tekmah gostje, ki so imeli več rutine in boli.šp tehnično znanje, dočim se domači nadoknadili in z borbenostjo Z rezultatom sn bili zadovoljni vsi. Zmagovalci, krr so zmagal’ na tujem terenu, poraženi -O. ker so nudili tako dober odpor. (1-...: so še pionirje, ki so se ni’i kn) iijtro prilagodili. Fizkultura v ‘oljanah si je utrla pot.. M Kramaršič