LETO XXXV., ŠT. 47 Ptuj, 9. decembra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Vprašanja oskrbe občanov (stran 2) Proslave ob dnevu republike (stran 6) Sodelovalo okoli deset tisoč ljudi (stran 7) Nov fotografski ciklus S. Kerblerja »Koline" (stran 9) Komorni mo.^ki pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna (na desni), levo Janez Rohaček. Foto:Kosi Pevski zbor OŠ Franc Osojnik pod vodstvom Ladislava Pulka. Foto:Kosi O pomenu 29. novembra in o aktualnih nalogah sedanjega časa je govoril Franc Tetičkovič. Foto: Kosi PRAZNIČNO ZA DAN REPUBLIKE Poleg številnih slovesnosti, ki so bile po krajev- nih skupnostih, delovnih organizacijah in v šolah, smo v ptujski občini pripravili še osrednjo proslavo v srednješolskem centru, ki se je je udeležilo precejšnje število naših delovnih ljudi in občanov. Zbranim je ob prazniku spregovoril predsednik skupščine občine Ptuj. Franc Tetičkovič, kije nato skupaj s predsednico komisije za odlikovanja pri skupščini občine Ptuj Marico Fajtovo podeUl trinajst državnih odlikovanj, s katerimi je zaslužne občane odlikovalo predsedstvo SFRJ. Republiki v pozdrav so nato nastopili še član ljubljanske drame Janez Rohaček. komorni moški pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna, pevski zbor osnovne šole Franca Osojnika pod vodstvom Ladislava Pulka in godba na pihala iz Ptuja pod vodstvom Toneta Horvata. mš družbene zavesti Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je na redni seji v pone- deljek, 6. decembra obravnavalo in sprejelo oceno stanja v krajevnih skupnostih, -ki je bila pripravljena na podlagi ocene programskih kon- ferenc SZDL v krajevnih skupno- stih. V oceni so ugotovitve, da so ukrepe s področja gospodarske sta- bilizacije občani sprejeli z razume- vanjem, žal pa so v posameznih pri- merih odpovedale norme strpnega obnašanja, pokazale pa so se tudi slabosti naše neorganiziranosti. Pri kmetih je tudi zaskrbljenost zaradi neredne oskrbe s pogonskimi gori- vi, zlasti še pri tistih, ki so odvisni od tuje mehanizacije. Precej kriti- čnih pripomb pa je bilo tudi zaradi neorganiziranega odkupa sadja in grozdja. V razpravi so člani predsedstva kritično obravnavali posamezna področja. Oceno, ki izhaja iz ugo- tovitev v krajevnih skupnostih so sprejeli in predlagali, da se dopolni še z oceno naše družbene zavesti, z oceno delovanja SZDL kot fronte vseh naprednih subjektivnih sil in da se bolj opredeli področje obve- ščanja občanov. Nadalje je predsedstvo sprejelo sklep o sklicu letne programske vo- lilne seje občinske konference SZDL Ptuj, ki bo v ponedeljek, 20. decembra, določilo vsebino seje in okvirne programske usmeritve OK SZDL za delo v letu 1983. Pjecei razDrave so na seji name- nili tudi predlogu o oblikovanju skupnih strokovnih služb SIS druž- benih dejavnosti in sklenili, da naj ustrezna komisija pripravi še finan- čno ovrednotenje del m nalog skup- nih služb ter celotno gradivo da po- novno v razpravo DPO. Enotni pa so bili tudi v predlogu, da se v obči- ni Ptuj oblikuje samostojna kad- rovska služba, ki bo za svoje delo neposredno odgovorna skupščini občine Ptuj. FF Letna programska seja OK SZDL Ormož Predsednik občinske konference SZDL Ormož, Drago Zabavnik je sklical letno programsko sejo OK SZDL, ki bo v sredo, 15. decembra v dvorani DU ormoškega gradu. Po sprejemu poslovnika in izvolitvi organov konference bodo obravnavali poročilo <•> delovanju OK SZDL Ormož in njenih organov enoletnem obdobju in sprejeli program aklivnosli občinske organizacije SZDL Ormož za leto 1983. Za obe glavni točki dnevnega reda je predsedstvo OK SZDL s svojimi organi pripravilo pregledno gradivo. — u Pred sejo zborov skupščine občine Ptuj v sredo, 15. decembra se bodo na ločenih sejah sestali vsi trije zbori skupščine občine Ptuj Seja zbora krajevnih skupnosti bo dopoldne, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor pa se bosta sestala popoldne. Glavne točke dnevnega reda bodo: predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Ptuj, problematika zaposlovanja, obravnava gradiva za sejo zborov skupščine SRS,. volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja in odgovori. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združe- nega dela pa bosta sklepala še o več predlogih iKlIokov. sporazumov in sklepov, pač v skladu s svojimi pristojnostmi. FF DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ORMOŽ Družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož se je na redni seji sestal v torek, 7. decembra. Osrednja točka dnevnega reda je bil predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981 — 1985, ki .so ga z vsemi spremembami in dopolnitvami tudi sprejeli. Ob- ravnavali so še osnutek odloka glede nadomestil osebnega dohodka in imenovanja. Zbor krajevnih skupnosti pa se bo sestal danes. 9., decembra dopoldne, popoldne pa še zbor združenega dela. Poleg točk dnevnega reda,.ki jih je obravnaval DPZ, imata oba zbora v skladu s svojimi pristojnostmi še dodatne točke, med njimi predlog odloka o davku na promet nepremičnin, osnutek odloka o vzdrževanju ulic, trgov in cest. predlog odloka o poslovnem času v občini Ormož in podobno. — u Nova cesta na Donačko goro Gozdno "gospodarstvo Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj je v leto- šnjem letu končalo z gradnjo gozdno kamionske ceste v k. o. Cermožiše (KS Žetale) in delno v sedanji k. o. Kupčinji vrh (KS Sto- perce). Gozdna cesta začenja v za- selku Podgora, se vzpne v dveh os- trih zavojih v gozdno pobočje 733 m visokega Resenika do nekdanje trase gozdne ozkotirne železnice in po tej trasi nadaljuje skozi zaselek Medgorje, nad.zaselkom Bukovje do pragozda na Donački gori. Dolžina ceste- je 3,2 km. Cesta je bila zgrajena izključno za potrebe gozdnega gospodarstva, prav go- tovo, pa bo veliko prispevala tudi k razvoju turizma, saj precejšnji del ceste sovpada s traso poti letal- skega Jožeta, ki so jo odkrili ptuj- ski planinci. Več o tej cesti prebe- rite na 7. strani. FF Cesta, ki se Iz gozdov Resenika vije na Donačko jsoro, levo kmetija v za- ' selku Bukovje, v sredini zadaj sedlo in zeselek Medgorje. Foto: I. Ciani \ Jutri seja OK ZKS Ptuj Na sedmi redni seji se bo jutri. 10. decembra popoldne sestala občinska konferenca ZKS Ptuj. Osrednja tema razprave bo organizira- nost, idejnopolitično delovanje in akcijska usposobljenost komunistov ža delo v institucijah političnega sistema socialističnega samoupravlja- nja. Obsežno gradivo o tej temi je bilo ves november v razpravi med članstvom v OO ZKS in v posameznih komisijah, zato bo razprava na seji prav gotovo izhajala iz konkretne prakse na terenu in bo pomenila usmeritev za nadaljnje delo. Na seji bodo sprejeli še poslovnik o organiziranosti in delovanju, medobčinskega sveta ZKS za Podravje in sklep o pričetku razprave o (>snutku statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZKS Ptuj. • FF Bolje gospodariti, ne pa pritiskati na cene Na seji družbenopolitičnega zbora SO Ptuj. kije bila 25. novembra, so delegati posvetili največ pozornosti predlogu dogovora o spremem- bah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981-1985 in osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za srednjeročno obdobje v letu 1983. Predlog so delegati sprejeli z amandmajem, daje tudi MIP Ptuj podpisnik poglavja v dogovoru o drobnem gospodarstvu. Delegati niso sprejeli pripomb, ki jih je posredoval odbor za razvoj vzgoje in izobraževanja izobraževalne skupnosti Ptuj, ker so bile po- sredovane tik pred sejo zbora in jih ni bilo mogoče upoštevati. Delegati so tak postopek odbora ocenili kot neodgovoren, saj je bil osnutek dalj časa v javni razpravi. Dosti pripomb in predlogov so delegati podali na osnutek resolu- cije, pri čemer so zadolžili predlagatelja, da jih upošteva pri pripravi predloga. Tako kot osnutka zvezne in republiške resolucije, tudi osnutek občinske resolucije izhaja iz predpostavk velikih obveznosti do tujine, nujnosti večjega konvertibilnega izvoza in bistveno zoženih možnosti porabe in razvoja. Pri vsem tem pa je potrebno ustaviti upadanje gospodarske dejavnosti, preprečevati inflacijo, ustaviti rast nezaposle- nosti in krepiti materialno podlago združenega dela. Delegati so ugotavljali, da ni dovolj opredeHti samo nalog, temveč tudi ukrepe, ki bodo bremena izvoza enakomerno razporedili med vse nosilce izvoza in porabnike deviz. Izvoznikom moramo zagotoviti predvsem ekonomske motive za izvoz, ne pa administrativne prisile. V resoluciji mora biti boljše opredeljena enotnost jugoslovanskega trga. preskrbljenost prebivalstva z osnovnimi življenjskimi artikli ter upoštevanje zakona o upokojitvah, nadurnem in pogodbenem delu. V resoluciji mora biti izpostavljen pritisk na boljše gospodarjenje, ne pa na cene. Delegati so tudi ugotavljali, da bo nadaljnja omejitev skupne po- rabe v naši občini imela za posledico omejitev pravic delavcev in da bo ukinjena vrsta nalog, ki smo jih doslej izvajali. Veliko težav pa bomo imeli tudi z zmanjšanjem solidarnosti na nivoju republike. Zato so delegati predlagali, da se za našo občino glede skupne porabe najdejo takšne rešitve, ki bodo zagotavljale občanom uresničitev osnovnih programov. Sprejmejo .se naj takšne prispevne stopnje, ki bodo zago- tavljale predvideno solidarnost. Pri tem pa je potrebno upoštevati se- lektivni pristop. L 0RM02 Premalo kritike in samokritike Tako so ugotavljali člani občinske konference ZKS Ormož, ko so se zadnji petek v novembru sestali na redni seji in ocenjevali delo j občinske organizacije. Menili sp, da je med komunisti premalo ! revolucionarne zavzetosti in pripravljenosti za hitro in učinkovito \ ukrepanje v sedanjem gospodarskem položaju. Osnovne organizacije, j razen redkih izjem, običajno čakajo na navodila za akcijo ,,od zgoraj", š premalo kritično ocenjujejo lastno delo in preveč forumsko obravnavajo- sprejete sklepe in stališča višjih organov zveze komunistov. Na konferenci je sicer živahna in kritična razprava o konkretnih problemih gospodarstva in negospodarstva te občine pokazala, da pripravljenosti za reševanje težav ne manjka. Očitno pa je, da so' komunisti premalo akcijsko in idejnopolitično usposobljeni za delovanje med delovnimi ljudmi in občani. Sestanek osnovna organizacija ZK še izvede, sprejme sklepe in si zastavi akcijski program, ko pa ga je treba tudi uresničiti — zmanjka moči. Zato so se na seji konference dogovorili, da morajo posamezni člani, zadolženi za delo z osnovnimi organizacijami, tesneje sodelovati z njimi in o delu sproti poročati. Le z učinkovito in kritično analizo dela celotne organizacije in vsakega posameznika bo dosežen cilj, ki si ga zastavljajo vsi komunisti. To pa je odgovorno družbenopolitično delo na vseh nivojih in v vseh okoljih. K temu pa bo potrebno dodati še večjo samoiniciativo osnovnih organizacij ZK, njihovo tesnejše povezovanje pri iskanju skup- nih rešitev za podobne težave, izvajanje akcijskih in problemskih konfe- renc ter ustanavljanje svetov ZK v krajevnih skupnostih. Na seji konference so se vsi komunisti strinjali, da se morajo temelji- to vključiti v pripravo dokumentov o razvoju gospodarstva in nego- spodarstva občine. Načrtovanje naj bo smelo, so dejali, sloni pa naj na doseženih rezultatih, pa tudi na rezervah, ki jih še niso izkoristili. N. D. I PRAZNOVANJE DNEVA JLA Osrednja občinska proslava bo 21. decembra Tudi letos bo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela v občini več priložnostnih proslav, posvečenih prazniku oborože- nih sil. Podobno pa proslave pripravljajo .šolarji, ki že tradicionalno s pisano besedo ustvarjajo podobo o naših oboroženih silah, o njihovem nastanku m o njihovem prispevku v našem družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju. dolarji bodo imeli tudi zgodovinske ure. na katerih bodo s pomoč- jo pripadnikov oboroženih sil in borcev obujali spomine na revolucio- narne preteklosti. Na programu bodo 15.. 16. in 17. decembra. Pri odboru za proslave in prireditve ob dnevu JLA pri občinski konferenci SZDL Ptuj so določili tudi datum osrednje občinske proslave ob dnevu JLA. ki bo 21. decembra, osrednja slovesnost ob rojstnem dnevu (oboroženih sil pa bo na sam dan praznika, 22. decembra v vojašnici Dušan Kvcder-Tomaž. Na praznik se prip.ravljajo tudi mladi pevci, že tradicionalna revnja pevskih zborov občine Ptuj pa bo 17. decembra. MG 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 9. december 1982 - TEDNIK Panorama Ptuj za izvoz Med novimi izvozniki v ptujski občini, ki so se letos vključili v mednarodno delitev dela, je tudi Obrtna zadruga Panorama Ptuj. Anton Cokl, direktor Panorama je o teh njenih prizadevanjih povedal: ,,Obrtna zadruga Panorama je v ptujski občini nosilec tistega dela drobnega gospodarstva, ki združuje in povezuje zasebni sektor. V srednjeročnem programu smo si zadali odgovorne izvozne naloge, ki pa jih letos ne bonio dosegli. Vzrokov za nedoseganje izvoznih načrtov je več. Najprej moram omeniti, da na področju malega gospodarstva ne najdemo prave poti s specializiranimi izvoznimi podjetji, ki imajo ustrezni kader doma in v tujini; specializirana izvozna podjetja iščejo le milijardne posle; pozabljajo pa, da iz majhnih poslov nastajajo večji posli. Težko je dopovedati izvoznikom, da želimo izvažati izdelke manjših serij, saj smo temu primerno tudi tehnološko opremljeni. Drugi vzrok za nedoseganje izvoznih načrtov je v nerešenih predpisih glede davčne politike, bolje rečeno ustreznih olajšav kooperantom privatnikom, ki ziiradi obstoječih predpisov, niso zainteresirani za izvoz. Obrtna zadruga Panorama skuša ta problem nezainteresiranosti privatnikov reševati na ta način, da iz lastnih sredstev in iz posebej združe- nih sredstev ostalih kooperantov pokriva del izpada dohodka kooperanta- izvoznika. Tretji vzrok je v pomanjkanju surovin, katerih predelavo išče zunanji trg. Večino teh surovin je mogoče dobiti z izvozom ali pa s sovlaganjem — devizno participacijo pri domačih proizvajalcih. Tu nastaja znova problem, ker nikomur ni jasno, s kakšnimi deviznimi pravicami bo razpolagal v prihodnjem letu. Dogaja se, da proizvajalec surovin zahteva za osnovni material več deviznih pravic, kot pa jih dobiva predelovalec — izvoznik. Kljub vsem težavam pa smo se vključevali v izvoz prek Lesnine Ljubljana in Jeklotehne Maribor. Izvažamo v Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Za leto 1983 pa predvidevamo uresničiti izvozne načrte, kar je razvidno iz izvoznih zaključkov. Izvažamo izdelke iz lesa in izdelke manjših serij kovinske bran- že. Ugotavljamo pa, da smo sposobni izvažati znatno več, vendar bo potrebno privatnemu sektorju, ki je organiziran prek raznih kooperacij- skih oblik združevanja, nuditi enake ugodnosti, kot družbenemu sektor- ju." MG TOZD POTNIŠKI PROMET PTUJ M Združitev prometnih organizacij bo imela pozitivne učinke v zadnjem času, tako ocenjujejo v tej ptujski Certusovi organizaciji, se je število potnikov povečalo za blizu 30 odstotkov. To povečanje je čutiti zlasti v jutranjih urah in v času, ko se delavci in dijaki vračajo \ domov. Ob uvajanju novega delovnega časa pa se je gneča na avtobusih [ še povečala. Večina delovnih kolektivov se je odločila za delovni čas med j sedmo in petnajsto uro; v tem času je naval potnikov tudi bistveno večji. : Po mnenju odgovornih v tej temeljni organizaciji pa se premalo j kolektivov odloča za delovni čas med osmo in šestnajsto uro. S tem bi; kolektivi bistveno prfspevali k razbremenitvi prometnih konic ob sedmi; uri zjutraj. ; Oba ptujska prevoznika pa sta kolikor se je le dalo uskladila vozni red i posameznih voženj glede na potrebe novega delovnega časa. Veliko težje, ' tako je dejal Egon Vauda, vodja TOZD, bo uskladiti potrebe na območju j Ormoža, Majšperka in v nekaterih odročnih krajih, kjer že sedaj; prometne povezave ne zadovoljujejo. Na glavnih prometnicah pa tako ni i težav. I Omejitve v porabi goriva, bodo seveda vplivale na število linij. ^ Ponekod jih bodo ukinili, seveda le tam, kjer bo to mogoče. V večini; primerov pa bodo okrepili število dodatnih voženj, uvedli pa tudi; nekatere nove odhode, kot na primer od Lovrenca v Maribor. V celoti; so spremenili prometni režim iz Žetal, Gruškovja in Nove cerkve tako, da] bodo avtobusi vozili v enakih časovnih presledkih. ! V temeljni organizaciji tudi predlagajo, da si potniki nabavijo mesečne^ vozovnice in si s tem predvsem prihranijo čas za iskanje dboriža. Posebna ugodnost teh vozovnic pa je, da veljajo za neomejeno število voženj. \ Opažajo namreč, da le maloštevilni potniki uporabljajo to ugodnost. . Postopek za nakup vozovnice je zelo enostaven. Potniki pa jih lahko: kupijo na avtobusnih postajah v Ptuju in Ormožu, od 25. v mesecu dalje. ' Ob koncu obiska v temeljni organizaciji Potniški promet smo tovarišu i Vaudu postavili tudi vprašanje glede združevanja obeh prevoznih i organizacij v Ptuju. To vprašanje postaja znova aktualno. : ,,Ob tej priložnosti ne bi ponavljal aktivnosti, ki so bile že storjene za' to združitev. O tem je bila obveščena tudi širša javnost. ; Združitev prometnih organizacij bo imela prav gotovo pozitivne! učinke, saj je promet v bistvu ena tehnološka celota, četudi jo z i organizacijskega vidika opravljajo različne temeljne oziroma delovne i organizacije. V prometu pa ne gre brez medsebojnega usklajevanja. To? jasno kaže, da je tu potrebna določena koordinacija oziroma tesno ■ sodelovanje. To je tudi predpogoj za uspešno odvijanje prometa kot.: celote. Takšna koordinacija pa je najuspešnejša v eni delovni organizaciji; 'oziroma v eni grupaciji, ki opravlja promet na enem širšem območju. [ Današnja organiziranost prometne dejavnosti, ki je precej razdrobljena, \ povzroča določene probleme oziroma oviro pri skladnem razvoju j prometne dejavnosti, zmanjšuje učinkovitost, nezadovoljiva pa je tudij izkoriščenost zmogljivosti, kadrov in podobno. Pri tako pomembnem vprašanju, kot je združevanje temeljne, organizacije v regiji oziroma v celotni SV Sloveniji, moramo v prvi vrsti; slediti ekonomskim, tehnološkim in organizacijskim ciljem, ki bi jih s tem^ dosegli. V času energetske krize pa te ugotovitve dobivajo še drugačne; dimenizije," je lovedal Egon Vauda, vodja TOZD Potniški promet.: mg; Svečano ob Dnevu republike v Slovenski Bistrici Leiošnji praznik Dan republike so v .šTirih Krajevnih skupnostih: občinskega središča Slovenska Bistrica proslavili skupno in to v petek,^ 26. novembra v domu kulture Slovenska Bistrica. Ob tej priložnosti so pripravili bogat kulturni program učenci osnovne šole Pohorski odred' Slovenska Bistrica, glasbene šole in oktet teritorialne obrambe izi Slovenske Bistrice. Ob spominih na težke dni revolucije in žrtve v njih. so na svečano-! sti na kratko ocenili tudi trenutno gospodarsko stanje v občini. Zaj dosežene delovne uspehe na gospodarskem in tudi družbeno-politič-; nem področju pa so posameznim občanom in nekaterim kolektivom ^ ter organizacijam podelili priznanja OF. Priznanja je podelila občin-| ska konferenca SZDL Slovenska Bistrica. Viktor Horvati IZOBRAŽEVANJE ZA GOSTINSKE DELAVCE ; Obrtno združenje Ptuj in sklad za dopolnilno izobraževanje* delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj bosta v_ prihodnjem tednu organizirala štiridnevno izobraževanje za 75 gostin-i skih delavcev. Program izobraževanja je pripravila gostinska šolaj Marilv)r. Izobraževanie bo v Ptuju, tako se bosta organizaKirja ognila; določenim stroškom. To je že drugo izobraževanje, ki bo potekalo v; Ptuju. Prvega so imeli frizerji. ' MG REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V PRVIH DEVETIH MESECIH 1982 Služba družbenega knjigovodstva podruž- nica Ptuj je izdelala kratko analizo poslovanja delovnih organizacij s področja gospodarstva na osnovi devetmesečnih periodičnih obraču- nov 1982. Glavne značilnosti tega obdobja v gospodarstvu občine so: — upadanje stopnje rasti industrijske proizvodnje in s tem nedoseganje z resolucijo postavljenih ciljev; — vpliv inflacije na rast dohodka; — povečanje dohodka iz naslova izvoza: — porast neplačane realizacije; — porast nekritih terjatev; — porast porabljenih sredstev nad pora- stom celotnega prihodka; — zmanjšanje deleža v skupnem prihodku na domačem trgu; — kršitve družbenega dogovora na področ- ju delitve sredstev za osebne dohodke in razširjeno reprodukcijo in stroškov, ki so z družbenim dogovorom omejeni; — porast izgub. Primerjave z republiškim poprečjem rasti so manj ugodne kot so bile ob polletnih periodičnih obračunih, posebno še ker osnov- ne kategorije kažejo na zaostajanje rasti za skupnim prihodkom doseženim v republiki (doseženi dohodek manjša rast za 2,5 indeks- ne točke, čisti dohodek za 1 indeksno točko, sredstva za razširjeno reprodukcijo za 6 indeksnih točk). Poprečni OD na delavca je bil v občini 11.912 din, v republiki pa 13.500 din, v družbenih dejavnostih v občini pa je bil 12.504. Akumulativnost seje zmanjšala v primerja- vi s preteklim letom za 21 indeksnih točk (v republiki za 14). Odločujoč vpliv na ta gibanja imajo velike delovne organizacije na področju občine, ki tudi izkazujejo največje zneske neplačane realizacije in nekritih terjatev bodisi zaradi povečanega izvoza, bodisi zaradi nerealizira- nega skupnega prihodka. Ugotovitev, ki je bila podana pn oceni gospodarskih gibanj v prvem polletju glede vzrokov velja tudi za devet mesecev. Pretežni del vzrokov je subjektivnega značaja, sodeč po podatkih o porabljenih surovinah in porabljeni energiji, kjer so tudi v vseh delo- vnih organizacijah še vedno največje notranje rezerve. Na to opozarja tudi indeks porablje- nih sredstev, ki presega indeks celotnega prihodka za 2 indeksni točki (prav tako indeks vrednosti porabljenih surovin). V devetih mesecih je bilo na novo aktiviranih za 632 mio novih investicij, kar pomeni 5.7 % pove- čanja osnovnih sredstev, to pa se ustrezno ne odraža v rasti proizvodnje v okviru občine. Gospodarstvo občine je v tem obdobju plačalo 306 mio din obresti, prejelo pa skupaj z udeležbo na dohodku bank 101 mio din, pri tem pa je ustvarilo preko meničnega poslova- nja za 100% več prometa, kot pa poravnalo obveznosti. Terjatve iz blagovnih tokov presegajo zadevne obveznosti za 318 mio din. Založenost proizvodnje s surovinami, sodeč po zalogah, ni tako problematična, da bi za- virala večjo proizvodnjo, kar dokazujejo tudi zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih iz- delkov. Neplačana realizacija se je povečala v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 85 mio din, iz naslova skupnega prihodka pa za 190 mio din. Vsi našteti vzroki izpada celotnega prihod- ka in dohodka pa so predvsem odraz nasled- njih dejavnikov: — neustreznega planiranja finančnih to- kov; — premale odgovornosti delavcev v komer- cialnih sektorjih za realizacijo skupnega prihodka in dokaz, da ti sektorji niso pod zadostnim vplivom samoupravnih organov in to tako DS kot organov delavskih kontrol; — slabo informiranje samoupravnih orga- nov, kar je razvidno tudi iz poročil poslovod- nih organov ob periodičnih obračunih, ker je kvaliteta sedanjih poročil, razen par izjem, slabša kot je bila ob polletju, predvsem pa manjka v poročilih še vedno podatek o prihrankih in izboljšanju delovnega učinka; — slabo proučene investicijske naložbe. Iz vsega tega sledi, da bodo morale delovne organizacije, če se hočejo izogniti poslabšanju poslovnih rezultatov, temeljito pregledati svoje stabilizacijske programe in njihovo realizacijo ter oceniti celotno svojo poslovno politiko posebno na področju finančnega in komercialnega poslovanja, da ne bo le-ta v škodo dohodka delovnih organizacij. Porast izgub je posledica predvsem v že znanih dejstvih kot so sezonski značaj poslo- vanja v kmetijstvu, neurejeni dohodkovni odnosi v elektrogospodarstvu in TOZD Elektronika Ptuj, neposlovnost in finančno planiranje pri TOZD Kovinska predelava AGIS Ptuj, v primeru podjetja Olga Meglic pa predvsem neustrezne organizacije evidenc in s tem napačne kalkulacije. Da so te navedbe točne kažejo tudi ugotovi- tve eksterne kontrole pri samih uporabnikih, kjer se delavci kontrole srečujejo s pomanjklji- vimi pravilniki o knjigovodstvu, s premalo opredeljenimi odgovornostmi za posamezna opravila, s pomanjkljivimi sklepi o blagajni- ških maksimumih, s kršitvami pravočasnosti zagotavljanja plačil. Tako, da skoraj ni pregleda pri uporabniku, ki ne bi imel za posledico prijave za gospodarske prestopke in to predvsem zaradi neustreznih knjigovod- skih evidenc in kršitev zakona o zagotavljanju plačil. Ivo Granda TUDI V ZDRAVSTVU VARČUJEMO! Osnovne ukrepe za stabilizaci- jo je občinska zdravstvena skup- nost Ptuj sprejela že februarja letos. Z ukrepi so opredelili obvez- nosti in odgovornost uporabni- kov in izvajalcev, saj se zavedajo, da je glede na gospodarsko situacijo nemogoče ohraniti se- danjo raven zdravstvenega var- stva občanov. Strokovna služba zdravstvene skupnosti je na seji skupščine v preteklem mesecu opozorila na uresničevanje akcij- skega programa, saj nekatere ukrepe le delno, drugih pa sploh ne uresničujejo. »Priznati moramo, idasmo določen napredek dosegli,« je povedal predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega varstva Martin Berden. »Zdravstvene organizacije zaenkrat nimajo iz- gube, v devetih mesecih smo znižali bolniški stalež za 3863 dni in dosegli pomembne učinke na nekaterih drugih področjih. Po- sebno važno je, da so v zdravst- venih organizacijah resneje pri- stopili k iskanju rešitev za zniža- nje stroškov in za večjo učinkovi- tost. Čezmerno pa rastejo določe- ne porabe, recimo v specialistič- nem zdravljenju, poraba v zo- bozdravstvu, stroški zdravljenja v zdraviliščih, stroški za protetič- na sredstva, ortopedske pripo- močke in stroški reševalnih pre- vozov. Velika odstopanja od Martin Berden finančnega načrta beležimo tudi pri zdravstvenih storitvah, ki jih skupnost plačuje zdravstvenim organizacijam izven občine, predvsem v Mariboru. Ljubljani in tudi drugje. Gre za masoven pojav, ki bi ga morali rešiti na ravni republike.« S sprejetim akcijskim načrtom poudarja skupnost nujnost ures- ničevanja varčevalnih ukrepov, predvsem gre za usposobitev osnovne zdravstvene dejavnosti za prevzem celovite skrbi za občana ob strokovni pomoči speciaUstov iz bolnišnice in za izvajanje programa usposablja- nja zdravnikov osnovne zdravst- vene dejavnosti. Gre tudi za večjo delitev dela, za razširitev zdravljenja in nege bolnikov na domu. za zmanjšanje obsega bolnišničnega zdravljenja, za preprečevanje in odpravljanje podvojenega izvajanja storitev, za nadaljnje zmanjševanje nad- urnega dela, za zaposlovanje mladih strokovnih delavcev, za prehod na izmensko delo, kjer so zagotovljeni ustrezni kadri, za odgovornejši odnos uporabnikov in izvajalcev pri izvajanju pravic iz zdravstvenega varstva. »Dogovoriti se je treba glede specializacije«, je dejal Martin Berden. »Pri specializacijah je nujno upoštevati kol prednostno dejavnost medicino dela, preven- tivno zdravstveno varstvo otrok, mladine in odraslih. Strokovni medicinski svet je ena značilnost naše zdravstvene skupnosti in je dolžan še v večji meri izvajali strokovni in admini- strativni nadzor nad uresničeva- njem zdravstvenih pravic ter sproti bodo v združenem delu izvedli določene aktivnosti, da bi preprečili naraščanje prekomer- nega staleža zaradi nezgod pri delu. Z združenim delom se bomo dogovorili o uvedbi popol- danskih ambulant za potrebe delavcev, da bi bilo čim manj izostankov z dela in da bi čakal- no dobo skrajšali. Seveda bodo vse te akcije potekale usklajeno z zdravstvenimi organizacijami. Strokovno medicinski svet je pripravil tudi določene indikacije o pošiljanju bolnikov na zdra- vljenje v zdravilišča. Ti stroški so v občini izredno porasli.« Z akcijskim, programom želi skupnost spodbuditi tako upo- rabnike kot izvajalce k racional- nemu trošenju zdravstvenega dinarja. Tako lahko tudi zdravst- vo z večjo vnemo ne da bi ob tem prekomerno manjšali pravice uporabnikov, prispeva k uresni- čevanju ciljev gospodarske stabi- lizacije. N. Dobljefcar Vprašanja oskrbe občanov v ptujski občini Delegacije, sveti potrošnikov in drugi organi vse pogosteje postavljajo vprašanje glede oskrbe občanov v naši občini. Nekatera vprašanja so zelo splošna in ni možen konkre- ten odgovor, nekatera pa so zelo konkretna in sc nanašajo na posamezne vrste blaga v posamez^in krajevnih skupnostih. Odgovori na ta vprašanja so bili redno posredovani zborom občinske skupščine, svetom potrošni- kov in drugim organom. Na splošno lahko ugotovimo, da oskrba v ptujski občini ni slabša kot v drugih obči- nali. morda celo nekoliko boljša kot v večjih mcsiiii. Občasno je pomanjkanje posameznih vfsl blaga, ki pa ne ogroža normalne oskrbe. ^aJlcŽJ"aje oskrba na poufocRi energetike. Po podatkih LIK Savinja TOZDTrgovina Les Ptui je v letošnjem letu v devetih mesecih pri- spelo v ptujsko občino približno 21000 ton premoga, do konca leta .se predvideva še 8000 ton domačega premoga. 2z00 ton brikelov in 600 ton antracita, to pa pomeni, da bo v letu 1982 za okoli 7000 ton manj kurjave kot v letu 1981.. Če upoštevamo, da je precej individual- nih potrošnikov nafte prešlo iz nafte na premog, potem nam je jasno, da bomo morali s kurjavo ravnati skrajno racionalno in da so nujne omejitve dobav premoga posameznim gospodinjstvom. Krati oročna rešitev je v izredno racio- nalni porabi, splošni štednji v organizacijah združenega dela in v vsakem gospodinjstvu. Dolgoročno pa bi morali sovlagati sredstva za razširitev rudnikov — predvsem podpisati dolgoročne sporazume za modernizacijo pre- mogovnika kolubara. Tega pa ne zmore sama TOZD Trgovina Les. temveč bi ta rOZD morala povezati zainteresirane porab- nike prenn)ga. združevati sredstva, si na tak način priskrbeti dovolj premojga. V ta pro- gram bi se naj ustrezno vključevala tudi Danka. Brez sovlaganja bo oskrba s premo- gom v naslednjih letih še slabša. Potrošnja dr\ bo v tem letu nekoliko večja kot v preteklih letih. Oskrba s plinom je najbolj motena. Nekaj časa m bilo prodaje plina za široko potrošnjo. Z dodatnim uvozom se je oskrba nekoliko uredila. Po približnih ocenah je v novembru in decembru vsako gospodinjstvo, ki uporablja plin lahko dobilo vsaj eno jeklenko. Prodajalec plina si ustvarja eviden- co posameznikov tako. da bo v bodoče lažja oskrba oz. pravičnejša razporeditev plina potrošnikom, manj čakanja in jeze poirošni- Oskrba z naftnimi derivati je po uvedbi precej boljša. Bencina v občini ni zmanjkova- lo, morda kako uro na posamezni črpalki, bil pa je na drugi, pomanjkanje je olja in maziv. Najtežja je situacija z oskrbo nafte in dizel goriva, ki je še vedno nezadovoljiva. Le s težavo in skrajno racionalno potrošnjo se gorivo zagotavlja avtobusnim prevoznikom. Kmetijstvu, prevozu hrane in drugim potroš- nikom iz prioritete po odloku, ki gaje sprejela občinska skup.ščitia- Oskrba m Dotro.snia le energije bo še neka) časa morala biti skrajno racionalna. Kmetijstvo bo v zimskih mesečin rabilo mani goriva, dodatno pa rabijo večje količine TOZT). ki opravljajo zimsko službo. Potrošnike običajno zanima poraba os- novnih življenjskih potrebščin. V naši občini lahko ugotovimo, da ni bilo posebnih težav z oskrbo s sladkorjem, soljo. moko. rižem, testeninami in nekaterimi drugimi izdelki dnevne porabe. Nenormalna poraba in potrošnja pa je bila predvsem pri naslednjih vrstah blaga: jedilnega olja se je v nasi občini prodalo mesečno okoli 40,(X)0 I ali 0.6 litra na enega občana v občini, oz. skoraj 3 litre olja na eospodmjstvo mesečno. V okioDru in novem- hru se je poraba nenadoma povečala in tako je bilo nujno sprejeti nekatere ukrepe l. j. omeiitev prodaje na 1 liter, ob prineseni steklenici. S tem ukrepom je bila dosežena enako- merna porazdelitev olja na gospodinjstva in zadostne količine olja v vseh prodajalnah. Ob normalnih nakupih ne bi prišlo do občasnega pomanjkanja olja v posameznih prodajalnah in motenj v oslcrbi. Bučno olje je občasno primanjkovalo, vendar je potrošnja bistveno manjša od belega jedilnega olia. Oskrba za mastjo svimsko m rastlinsko) ni v celoti zadovoljiva, vendar bi količine, ki so na razpolago morale v celoti zadoščati porabi. Pralnin praškov se je mesečno prodalo okoli 56.000 kg oz. OM kg na občana ali skoraj 4 kg na gospodinjstvo. Take količine so povsem normalne in bi morale zadoščati ob primerni razporeditvi in brez pretiranih zalog v posameznih gospodinjstvih. V novembru in decembru so bile dane na trg znatno večje količine, tako, da se je vsako gospodinjstvo lahko oskrbelo s praški do konca leta. nekate- ri pa morda za celotno leto 1983 ali še več, saj kupljenih količin ne morejo porabili ob normalni potrošnji. Kava sicer ne spada v osnovna živila, vendar je blago, ki se koristi zelo množično, skoraj v vsakem gospodinjstvu, gostinstvu in oreanizaciiah združenega dela. Polrošoia kave je precej vi.soka in je bila 16.000 kg mesečno, ali nekaj več kot 1 kg na gospoainj- slvo mesečno. Pri normalni potrošnji morajo le količine zadoščati. Ni namen, da v celoti analiziramo oskrbo in porabo v naši občini, temveč želimo opozo- rili, da bi ob normalnih nabavah in potrošnji v gospodinjstvih oskrba bila manj motena. Tu je pa potrebno spomniti na zavest nekaterih občanov, ki kupujejo pretirano visoke količi- ne nekaterih vrst blaga in s tem povzročajo občasno pomanjkanje, motnje v oskrbi in potrošniško mrzUco. Že večkrat je bilo opozorjeno, da naj bi vsako gospodinjstvo imelo vsaj enomesečno zalogo osnovnih živil. Tega večina nima, če bi imen potem ne bi prihajalo do takih niotenj in bi lažje premostili trenutne zastoje pri dobavi posameznih vrst blaga. Zaloge se ne da ustvariti naenkrat, ustvarjati jo je potrebno postopoma in potem samo sproti dopolnjevati tako kot jo trosimo. Pretirane zaloge pa p IVANA SMOLEJA, ki je živel v MajSperku, bil ravnatelj osnovne iole, predsednik skupščine KS in vsestransko aktiven družbeno poli-. tični delavec. Odlikovanje je prejel za zasluge v S v KS Majšperk in v občini Ptuj. Odlikovanje sta na slovesnosti sprejela žena Marija in sin. RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO so sprejeU: ZORA ILOVAR iz Ptuja, KS Jožeta Potrča, za izredno požr- tvovalno in uq>cSno družbeno po- fitično delo v občini Ptuj, po upokojitvi pa zlasti v krajevni skufmosti. MIRKO MURSEC iz Ptuja za zasluge v letalski enoti NOV, za uspešno delo na železnici in za ak- tivno družbeno politično delo v krajevni skupnosti, v osnovni or- ganizaciji ZZB NOV, v društvu upokojencev in v prosvetnem društvu. FRANC VAMBERGER iz Rogoznice za posebne in izredne uspehe na področju družbeno poli- tične aktivnosti in razvoja krajevne samouprave v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica in v or- ganizaciji ZZB NOV. MARIJA VELIKONJA iz Dor- nave za posebne uspehe, ki jih je dosegla pri vzgojno-izobraževal- nem delu na osnovni šoli dr. Pra- nja Zgeča in na področju družbe- nopolitične aktivnosti v krajevni skupnosti Dornava. RED DELA S SREBRNIM VEN- CEM so prejeli: STANE JANŽEKOVIC iz Ptuja za posebne delovne in oiganizadj- ske uspehe, ki jih je dos^l na področju širjenja ljubiteljske kulturne dejavnosti, zlasti v okviru DPD Svoboda Ptuj. LJUDMILA PETEK iz Ptuja za posebne uspehe, ki jih je dos^a pri vzgojno-izobraževalnem ddu na osnovni šoli pri družbeno političnem ddu v krajevni skupno- sti. JANEZ PICERKO iz Zabovec, KS Markovci, za posebne uspehe, ki jih dosega kot individualni poslovodni organ v DO Agis TOZD Vzmetama Fonnin in za aktivno delo na področju razisko- valne dejavnosti. MILAN POTOČNIK iz Hajdine za vidne uspehe, ki jih je dosegd |Mi dehi na železnid in na področju družbenopolitične aktivnosti v krajevni skupnosti Hajdina. MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD sta prejeli: MAGDA GAJZER iz Ptuja za uspešno in požrtvovalno družbeno politično delo v krajevni skupnosti Jože Potrč Ptuj. BO^ENA RIBlC iz Ptuja za uspešno delo na področju zdrav- stva in aktivno ter požrtvovalno družbenopolitično delo v KS Jože Potrč in v ptujski bolnišnki. Z MEDALJO DELA pa je ba odlikovan ANTON OZVALDiC iz CD TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, za posebne in izredne uspehe, ki jih dosega pri delu in na področju družbeno politične aktiv- nosti v samoupravnih organih v temdjni organizaciji združenega dela. Ivan Smoiej. umrl 8. sept. 1982. Dr. aMd. pih—>b Drago PnuMseis prejema visoko državno odlikovanje. Foto: S. Kosi 11. KONGRES JUGOSLOVANSKE MLAIIME V DECEMBRU Delegat iz Ptuja Milan Kuri Pred dobrim mesecem in pol je bil II. kc^gres slovenske mladi- ne v Novem mestu, kjer so delegati dokaj obširno razpra- vljali o brezposelnosti, o odhaja- nju mladih iz kmetij in o nevklju- čevanju mladih v akcije, ter neizobraženosti mladih, kar je tudi vzrok zajjeaktivnost osnov- nih organizacij mladih. Od 18. do 19. decembra bo v Beogradu potekal 11. kongres jugoslovanske mladine, kjer se bodo strnili problemi in mišlje- nja mladih, ki so jih razpravljali in podali na vseh republiških in obeh pokrajinskih kongresih. Ptujsko občino bo na 11. kongre- su jugoslovanske mladine zasto- p;il Milan Kuri. sekretar občin- ske konference ZSMS Ptuj. So- deloval bo v komisiji za organizi- ranost, idejnopolitično izgradnjo in kadrovsko politiko. Ptujska občina se že dalj časa ubada z idejnopolitičnim izobra- ževanjem mladih, ki delujejo v osnovnih organizacijah, pred- vsem velja to za vodstva osnovnih organizacij. Delegat ptujske ob- čine bo deloval v navedeni komisiji prav zaradi dolgoletne- ga ukvarjanja in srečevanja s takšnimi problemi. »Že dalj časa se ubadam s takšnimi problemi, predvsem s kadrovsko politiko mladih v osnovnih organizacijah. Tudi v občinski konferenci nam za posamezne komisije in centre primanjkuje kadrov in reči mo- ram, daje brez ustreznega kadra težko delati. Prav dobra kadrov- ska politika daje vtis dobre organiziranosti in dobrega dela. Vzrok dobre kadrovske politike je potrebno iskati v vzgoji člove- ka že kot otroka, ki je vzgojen v dobii družini, nadalje pravilna vzgoja v osnovni in srednji šoli. Žalostno je to, da nastaja največji razkorak mladih prav med os- novno in srednjo šolo. Ko prične- jo mladi obiskovati srednjo šolo se ponavadi izgubijo, malo jim je mar za kakršnokoli dodatno idejnopolitično izobraževanje. Imam občutek, da so mladi pod vplivom malomeščanske potrošniške miselnosti, kar se odraža tudi pri političnem delu. Mladi v osnovnih organizacijah se srečujejo s kadrovskimi pro- blemi, vsaj v veliki meri. ker je slaba kadrovska zasedba in prak- tično niti nimajo možnosti delati dobro. Manjka nam osveščenih ljudi, da bi lahko mlade popeljali v delegatski sistem. Pri izgradnji človeka in njegove zavesti bi morali večjo vk^o odigrati tudi člani ZK z idejnopolitičnim spodbujanjem in delom. V večini Milan Kuri Foto: M. Ozmec so mladi prepuščeni sami sebi. pa naj bo to v idejnopoUtičnem izobraževanju, v delu ah kako drugače. Večjo vlogo bi v osnovnih organizacijah morali odigrati prav mladi komunisti, ne pa da se prav ti veHkokrat ne vključuje- jo v delo osnovnih organizacij in za hrbtom kritizirajo svoje vrstni- ke namesto, da bi jih popeljali na pravilno pot. saj imajo dovolj znanja in izkušenj. Takšno idej- nopoHtično delo pa vpliva na mlade, da kot družbenopolitična organizacija nima vloge, kot bi jo morala imeti. Tako se mladi srečujemo v začaranem krogu, kjer ni prave organizacije, ne ljudi, ki bi bili pripravljeni pra- vilno voditi organiziranost os- novnih organizacij in prav zato je slika mladih takšna kot da bi bili raztreseni in bi se borili vsak za rjttkaj drugega. Edina rešitev, ki bi nas pote- gnila iz »godlje« je. da bi s kadri, ki jih imamo preko mentorjev in občinske konference dobili svojo veljavo, da bodo sposobni se vključevati v raziskavo proble- mov. Z dobrimi kadri bo tudi lažje delo v osnovnih organizaci- jah in delo same občinske konfe- rence ZSMS potekalo veliko bolje.« . Jana Hvaleč S SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Sedme seje zbora združenega dela ptujske občinske skupščine se je od 55 udeležilo 45 delegatov, ki so še pred pnčetkom dnevnega reda na predlog predsednice zbora Rozine Markovič sprejeli stališče, da bodo odslej potekale vse seje zbora združenega dela ob petkih v popoldanskem času. Sicer sp delegati ta dan obravnavali kar 18 točk dnevnega reda, med katerimi naj omeni- mo le najpomembnejše. Po krajši razpravi in seveda obrazložitvi, so delegati z nekaterimi pnpombami sprejeli predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 81—85. Zbor je sprejel predlog dopolnitev DO MIP Ptuj, medtem ko je pnpombe izobraževalne skupnosti zavrniL ker niso bile predložene kot amandma. Po daljši obrazložitvi Janka Bezjaka, predsedni- ka IS, so delegati sprejeli tudi osnutek resolu- cije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 81—85, izvršni svet pa so zadolžili, da orioravi oredlog resolucije in pri tem upošteva predloge delegacije TGA in •cmeiijske delegacije. Janko Bezjak je pouda- ril, da smo v situaciji, kjer v bistvu ni alterna- tivne poti v našem gospodarstvu. Delovni ljudje se moramo zavedati, da bodo potrebne velike in resnične odpovedovanja, pred vsemi nami je napor brez primera, vendar ga bomo zmožni premagati, če bomo vsa sprejeta stališča v resoluciji dosledno uresničevaU. V ptujski občini naj bi izvoz povečali še za 12 odstotkov, storiti pa ho ijptrebno vse za zmanjšanje vseh vrst porabe na minimom. Delegati so sprejeli tudi poročilo in predlog sprememb dogovora o temeljih plana skupno- sti podravskih občin. S pripombami kmetijske delegacije in delegacije Emona Merkur Ptuj ter priporočili predstavnika sveta za preventi- vo in vzgojo v cestnem prometu so zatem sprejeli osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ptuj. Z manjšimi pripombami so sprejeli tudi osnutek odloka o organizaciji, načinu poslovanja in flnancira- nja vetermarsko higienske službe ler osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prepovedi in omejitvi reje živali na območju občine Ptuj. Brez pripomb so sprejeli predlog sklepa o ponehaniu začasnega ukrepa družbe- nega \ar>»tva omejite\ izplačc\anju srcd.stcv za osebne dohodke v TG.A Kidričevo. Sprejeli so tudi predlog sporazuma o dodelitvi ribiških okolišev in potrdili ribiško gojitveni načrt za ribiški okoliš RD Ptuj za obdobje 1981—85. Dah so soglasje k dvema samoupravnima spi>razumoma o ustanovitvi ler k 8 statutom delovnih organizacij, ob koncu pa so sprejeli sklep o razredšitvi dolžnosti dosedanjega komandirja PM Ptuj, Franca Kozela. ki (.nihaja na novo delovno dolžnost v Maribor. Za novega komandirja PM Ptuj pa so s sklept>m imenovali Franca Horvata iz Dravo- grada. Med predlogi in vprašanji delegatov naj omenimo pomembno vprašanje in pripombe kmelijcev. ki so odločno zahtevali, da jim zagotovijo ptMrebne količine nafte za pogon kmetijskih traktorjev in strojev. V teh dneh je namreč treba pohiteti s pt^ljskimi deli in pripravami za spomladansko setev. Predstav- niki izvršnega sveta so dali zagotovilo, da bodo storili vse za nemoteno dobavo nafte kmelijcem. -OM Plinovod za Ormož V Ormožu se skrbno pnpravljajo na oskrbo večjih potrošnikov s plinom. V ta namen bodo zgradili okoli 13 km plinovoda, ki bo potekal Po dolini potoka Sejance. Investiciia bo veliala okoli 130 milijonov dinarjev Na i>srednji plinovtxl se bo ormoški odcep priključil v Savcih. razdehlni postaji pa bosta pn Vel. Nedelji in v Ormožu Plinovod bodo gradili tako. da bo možjia njegova podaljšava v smen Središča ob Dravi. Plinovod je nujno potreben, saj samo tovarna sladkorja v Ormožu ^daj porabi letno okoli 25.000 ton mazuta, s plinom pa bi nadomestili to deficitarno gorivo. — u MLADINSKO GIBANJE V SLOVENIJI Ljudska in študijska knjižnica je ob 40-letnici Zveze socialistične mladine Jugoslavije pripravila razstavo »Mladinsko gibanje v Sloveni- ji«, kjer so razstavljena dela in članki o SKOJu. problemih in delu mladinskega gibanja po vojni, srednješolcih in študentih ter o kongre- sih Zveze mladine Jugoslavije in Slovenije. Razstava bdročnih akcijskih posveto- vanj v združenem delu. Na posvetih sodelujejo predstavniki samou- pravnih organov. družbenopoUtičnih organizacij in vodilni delavci v organizacijah združenega dela, vodijo pa jih delovne skupine, ki jih sestavljajo člani vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta skupščine. Izvršnega sekretarja komiteja OK ZKS Ptuj Feliksa Bagarja smo vprašali, zakaj sta se komite in predsedstvo sindikatov odločila za omenjene akcijske posvete: »Naša usmeritev je. da enotno in organizi- rano delujejo vse družbenopolitične organizacije v temeljnih organiza- cijah in skupnostih ter na ravni občine. Upoštevali smo izkušnje obmtKnih posvetovanj nosilcev najodgovornejših funkcij krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, ki jih že dalj časa sklicujeta komite občinske konference ZK in pred- sedstvo občinske konference SZDL. Uveljavljamo frontni pristop k uresničevanju nalog, osvobajamo se forumskih oblik dela in prenaša- mo težišče političnega dela med ljudi, kjer ti delajo in prebivajo. Ob tem krepimo tudi samostojnost in odgovornost vsake družbe- nopolitične organizacije, saj vsaka s svojega zornega kota obravnava vprašanja in usmerja akcijo, ki se združuje v enotno politično aktivnost vseh organiziranih socialističnih sil. V bistvu gre za čim bolj enoten pristop k reševanju nalog in problemov v združenem delu. krajevnih skupnostih in v občini.« Kako ocenjujete doslej izvedene posvete? »Razprave so zelo konkretne, poglobljene in ustrezajo sedanjim realnim družbenoekonomskim in političnim razmeram. S skupnimi močmi iščemo rešitve in se dogovarjamo, kako delovati, da bomo z množično aktivnostjo delovnih ljudi pripomogli k reševanju gospo- darskih problemov in k uveljavitvi politike gospodarske stabilizacije v vseh okoljih. S tako obliko dela bomo nadaljevali tudi v prihodnje«. Kaj pričakujete od akcijskih posvetov? »Predvsem, da samoupravni organi in družbenopolitične organi- zacije poenotijo svoje delo, združijo sile in se lotijo razreševanja konkretnih nalog in problemov. Vse. o čemer smo se na posvetih pogovarjali, morajo udeleženci pKJSvetov prenesti med delavce. Slediti morajo razgovori z ljudmi, slediti morajo aktivnosti, ki bodo utrjevale samoupravni položaj delavca in občana. Politiko gospodarske stabilizacije moramo odločno in odgovorno uveljaviti v socialistični samoupravni praksi. Odločilnega pomena je nadaljnje razvijanje sistema socialističnega samoupravljanja ter dosledna učinkovitost in odgovornost vseh nosilcev. Dojeti moramo dejanski položaj na.še države. Pri odpravljanju družbenogospodar- skih problemov se moramo angažirati vsi. brez izjeme m reševati težave skozi samoupravni in delegatski sistem. Pričakujemo tudi večjo aktivnost in zavzetost delegatov v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, posebej še v zborih uporabnikov in v zboru združenega dela.« N. Dobljekar Skupne naloge pri uresničevanju koncepta SLO in DS v Mariboru so se srečali vodilni predstavniki mariborske garnizije in pokrajinskih vodstev vzhodnoštajerske pokrajine in razpravljah o skupnih nalogah pri uresničevanju obrambnih priprav in podružblja- nju koncepta SLO in DS. Razprava je pokazala, da so bih v zadnjih letih dose/cni pomembni premiki in rezultati pri krepitvi obrambne in samozaščitne pripravljenosti. Ugotovili so. da se starešine JLA vključu- jejo v delo krajevne, občinske in mestne samouprave in v delo raznih organov, ki se ukvarjajo s problematiko SLO in DS. Zavzeli so se tudi /a usklajevanje programov dela. za tvorno sodelovanje na skupnih vajah in za razne druge oblike delovanja. Pozitivno so ocenili delo trstih družbenopH)litičnih skupnosti, v katerih se vse strukture SLO in DS aktivno m načrtno vključujejo v delo. Kljub doseženim uspehom pa še vedno niso izkoriščene vse možno- sti za skupno delovanje Obstaja še vrsta problemov, ki jih bodo v prihodnje urejevali predstavniki JLA in pokrajinskih vodstev za posamezna področja dela. Opozorili so tudi na potrebo po še tesnejšem sodelovanju občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij z vsemi strukturami SLO in DS. Pospešiti bo treba tudi akcije na po- dročju usmerjenega vključevanja mladih v vojaške .šole in poklice. P(vitivni) so ocenili nekatere skupne akcije vojakov in mladine na strokovnem, vojaškem, idejnop^litičnem, kulturnem, športnem in zabavnem področju. Dogovorili so se. da bodo izdelali načrt za nadalj- nje skupno delovanje. Menili so, da bo treba v prihodnje še bolj razviti /e obstoječe sodelovanje KS in TOZD s posameznimi vojaškimi enotami m karavlami na meji. Posebno pozornost bodo v prihodnje posvečali tudi medselx)jnemu informiranju, urejevanju kadrovskih problemov, dolgoročnemu programiranju skupnih dejavnosti, uspo- sabljanju za potrebe SLO in DS. vamostnopolitičnim nalogam in nekaterim drugim nalogam. —u 4 - iz naSih krajevnih skupnosti 9. december 1982 TEDMIK 30 LET DOMA DR. JOŽE POTRČ k- dni pia/iuijc dom siarcjših občanov v Piiljčanah. lojc dom dr. -lo/cta l*olrča pomemben jubilej. Dom daje velikemu številu starejših ljudi toplin»> in /aupanjc. da kljub starosti in življenjskim težavam niso ostali sami. Z njimi so mladi, z njimi je družba in prijetno okolje 30 let razvoja doma dr. Jože Potrč v Poljčanah je pod je bil tudi tukaj začetek težaven. Prostori so bili sicer veliki, vendar /a organizirano in nemoteno oskrbo predvsem najstarejših in težje gibljivih, neprimerni. Leta so tekla, razmere v domu pa so postajale vse težavnejše. .še posebno zato. ker so v domu želeli uvesti sodobnejše oblike varstva. Predvsem vztrajni)st članov tega kolektiva in tudi razumevanje skup- ščine občine Slovenska Bistrica ter še nekaterih drugih organov v občini in izven nje. je rodila sadove. Dom so sedaj obnovili in v njem uredili oskrbo občanov, ki omogoča prijetno počutje tako oskrbovan- cev kol tudi mnogo bri krajanov in volitve odb*>rov vaške samouprave. Priprave na volitve so pričeli s predvolilnimi zbori kraja- nov, ki so se /vrstili v dneh od P), do 21. ncvembra. Na zborih so krajevna skupščina in njeni i/vršni organi podali poročilo o opravljenem delu v štiriletnem mandatnem olxlob)ii. hkrali pa so predlagali krajani tudi ino/ne kandidate /a nove odbore vaške samouprave. Progiamsko-volilna konferenca SZDL kra- jevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. ki je zasedala. 3. decembra 1982. je ocenila, da so krajevna skupščina, njeni izvršni organi in odK)ri vaške samouprave v minulem manda- tu opravičili zaupanje krajanov. Ne glede na le/ave. na neaktivnost posameznih delegatov (Viroma nekaterih članov izvršnih organov in odborov vaške samouprave, je bil dosežen viden napredek v krepitvi krajevne in vaške samouprave. Proces decentralizacije krajevne samouprave si utira svojo pot in vaška samou- prava dobiva vse večjo veljavo, zlasti v tistih vaseh, kjer so krajani posebej aktivni. Priza- devanja SZDL so mi>čno usmerjena v krepi- tev samoupravnega položaja krajan()v. da v svoji vasi čimbolj samostojno odločajo o vseh pomembnih vprašanjih razvoja svoje vasi ali ulice in zadovoljevanja potreb. Preko svojih delegatov v krajevni skupščini pa usklajujejo mleiese. pt>lrebe ter financiranje nalog, ki so skupnega pi)mena za celotno krajevno skup- nost ali njen posamezni del. Dosedanja samoupravna praksa potrjuje, da krajani pri oblikovanju razvojne politike •uveljavljajo načelo solidarnostnega financira-^ nja ra/vojnih nalog, upoštevajoč manj razvito obnntčjc vasi Kicar. kjer so potrebe največje, /lasti glede pitne vode. v/dr/evanje krajevnih cest Itd. f*osebej velja poudariti, da krajani za uresničevanje srednjeročnega ra/vr lega pla- na, /lasii v svt>jih vaseh, prispevajo tudi precejšnja dodatna sredstva, kar potrjuje vrlino njihov e pripravljenosti in samouprav ne zavesti, da / /dru/enimi sredstvi zadovoljuje- jo najnujnejše skupne potrebe v svoji vasi ali ulici. Ta ugt>ti>vitev pa velja predvsem za liste vasi. v katerih prihaja aktivnost odborov vaške samouprave posebej do i/ra/a. \ minulih štirih letih- so krajani v obliki krajevnega samoprispevka /družili 5 435 758.- din. v okviru vaške samouprave pa 2.8(K).y50.-din. /a rcali/acijo srednjeročnega plana kra- jevne skupnosti so /elo dragocena tudi denar- na sredstva v višini 1.370.720.- din iz virov sredstev, kijih združuje združeno delo ptujske občine za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti, za katera so krajani še posebej hvaležni združenemu delu. V štiriletnem obdobju so v tej krajevni skupnosti vložili največ sredstev za moderni- zacijo krajevnih cest v višini 6.103.770 - din in za gradnjo; vodovodnega omrežja 1.958.710- din. transformatorskih postaj 571.160.- din. cestne razsvetljave 340.850.- din. kanalizacije 453.520.-din. otroškega vrtca 400.000.-din, za gramoziranje krajevnih cest 462.^00.- din itd. Ze teh nekaj pt^datkov zgovorno pove. da si) organi krajevne in vaške samouprave imeli velik obseg odgovornih nalog, ki so zahtevale veliko po/rivi)\alnega in vztrajnega dela. ki jc bilo opravljeno v dobrobit in zadovoljstvo vseh krajanov. Programsko-volilna konferen-^ ca SZDL je izrekla priznanje delegatski skupščini, njenim izvršnim organom ter vsem tistim delegatom in funkcionajem krajevne ler vaške samouprave, ki H> vlagali maksimalne napore /a uresničevanje / referendumom spiejclih srednjeročnih planskih nalog. V nedeljo. 12. decembra se bodo ob 9. uri sestali krajani na programsko-volilnih zborih, ki bodo v gasilskih domovih v Kicarju, Pacinju. Podvincih. Spodnjem Velovlaku. v dvorani Opekarne Žabjak in v domu Sloven- skogoriške čete za Novo vas pri Ptuju in Rogoznico. Obravnavali btnio letni program razvoja krajevne skupnosti za leto 1983 ter predlog kandidatov za predsednika in pod- predsednika krajevne skupščine, predsednika, podpredsednika in člane Sveta krajevne skupščine ter tajnika samoupravnih organov krajevne skupnosti, o katerih seje že izrekla programsko-volilna konferenca SZDL. Sočas- no pa bodo krajani volili nove odbore vaške samouprave in člane krajevnega odbora samoupravne kontrole ter družbenega nadzo- ra. Odbori vaške samouprave bodo določali delegate krajanov za krajevno skupščino, hkrati pa bodo kot samoupravni organi va.si, v prihodnje prevzemali vse odgovornejše nalo- ge, zlasti pa tiste naloge, za katere jih bodo pooblastili zbori krajanov. Težišče vsega samoupravnega in političnega dogajanja bo v prihodnje še bolj izrazito v vaseh, zato priča- kujemo, da bodo odbi^ri vaške samouprave izpolnili pričakovanja in zaupanje, ki bo izrečeno na nedeljskih krajevnih volitvah v krajev ni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. FB DVE MODERNIZIRANI CESTI KS GRAJENA Prebivalci Krajevne skupnosti Grajena, so postali bogatejši za dve asfaltirani cesti. Pred moder- nizacijo sta bili obe le boljši kolovozni poti. ki pa sta se v dežju ali spomladanski odjugi spremenili v blato. Traktorji, ki so tod vozili na spomladansko, ali jesensko oranje, so v zmehča- ni cesti pustili tako globoke sledi svojih koles, da je vožnja z osebnim vozilom postala že sko- raj nemogoča, če že ne nevarna. Ko sta se obe cesti kolikor tolikor osušili, je sledilo popravilo in nato nujno gramoziranje. In tako pomlad za pomladjo, jesen za jesenjo ... iz leta v leto. Pa so se občani, kljub potrpežljivosti in svoji dobročudnasti naveličali te »matrarije« in se z referendu- mom odločili za asfaltiranje obeh cest. Prva je cesta skozi Grajen- ščak. ki v »asfaltni dolžinic 1480 m na gornji strani povezuje naselje tridesetih domačij in desetih počitniških hišic s cesto Ptuj—Mestni vrh. na drugi — spodnji pa s cesto Ptuj—Vur- berk—Maribor. Druga »asfaltna pridobitev« pa v dolžini 1678 m vodi v Novo Krčevino in povezu- je pet domačij in petnajst počitni- ških hišic s cesto Ptuj—Vur- berk—Maribor. Hkrati pa pome- ni tudi povezavo naselja Gomila z Grajeno in hitrejšo p«.>vezavo s cesto Jirš«.)vci—Lenart. Predvsem pa je namenjena za lažje in hitrejše izkoriščanje gozdov ter dveh gojitvenih ribnikov. Zalo je za to cesto dokajšnja denarna sredstva primaknilo tudi Gozdno gospodarstvo Maribor TOZD gozdarstvo Ptuj. V načrtu je .še gradnja novega .sodobnega mostu čez pt>tok Gra- jeno, ki bo nadomestil doseda- njega — dotrajanega, že nevar- nega za težja vozila. Z njegovo izgradnjo, se prebivalcem Mest- nega vrha. Drslelje. Jiršovec in Grajenščaka obeta kro/.na avto- busna zveza s Ptujem. S tem bo odstranjena marsikatera nevšeč- nost, ki ob cxlhodu na delo. ali z dela. pesti predvsem zaposlene, še /lasti v večernih urah (delo v večernih in nočnih izmenah) ter pozimi. Besedilo in foto: I. C. M(hleriii/iraiia cesta skozi Grajenščak. TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ PRIZADEVNI TURiSTIČNI KRAJ PTUJ TOKRAT PRISTAL NA 17. MESTU Turistična /ve/a Slnenije je letos /e šiirinajstič razpisala tekmo- vanje med vsemi 220 turističnimi kraji v Sloveniji /a najbolj prizadevni lurisuOni kraj. \' finalni del tekmovanja seje uvrstilo 26 krajev. Ptuj pa le tokrat bil fe 17. Na prvo mesto sla se uvrstila turistična kraja Bled in Piirloro/. \'si finalisti so prejeli pri/nania. kriteriji /a uvrstitev so bili /elo suogi. 1'uijski turistični delavci. konKretneje clani predsedstva TD Ptuj ocenjiijeji"). da smo bili letos oškodovani in da I/, mesto za Ptuj. kol nicsi() nui/ciJ. ne more biti pri/nanje. V obrazložitvi je sicer zapisa- no, da je TD Ptuj zastavilo široko naravovarstveno akcijo, ki so j-h)dprli"šolarji in nekatere delovne orrganizacije. da pa je šc veliko iKHiivienega.Od /elenic pred holeloinT »motijO'> pa jih tudi ra/ne fasade, ki^jih jc načel /oh časa. V isti sani pa K(Miiisija ugotavlja, da ureianje slednjih /ahlev a veliko sredstev, katerih pa /al ni na pretek. Letošnja uvrstitev lerja od vseh odgovornih, da še boli utrdilo nn/adevaiija /a lepo in urejeno t>kolico. Po mneiiiu predstav nikov ID Piui bi nioiala bili nova nadaljnja spodbuda /a resnično skrb za lep in n.ii.i\cn /ivljenjski prostor. TaK pa je tudi privlačen /a turista in diUiieiia obisKovalca. MCj Spet kritično o cesti Žetale-Rogatec v našem Tedniku smo /c večkrat objavili kritične prispevke o slabem vzdr/evanju medkrajevne ceste od Žetal do meje s KS Rogatec oz. občino Šmarje pri Jelšah v dolžini okt»li 3.5 km. Po tej cesti se namreč dnevno vozi okoli 130 delavcev iz ptujske občine na delo v izmenah v Cinkarno Celje. Med temi delavci je tudi Franc Drobnič iz Jablovca 10. ki se odločno zavzema za vzdrževanje ceste, žal pa cesto brez pravega uspeha. To je tov. Drobnica tudi navedlo, da nam jo je ponovno napisal dolgo pismo »Beli medved pod Donačko goroo s prošnjo, da ga objavi- mo. Zal zaradi pomanjkanja pro.stora lega ne moremo, povzemamo pa le kratko vsebino, ker menimo, da ponavljanje že znanih dejstev, obtoževanj in očitkov na račun Lokalne .skupnosti z.a ceste ne bi prispev alo k boljši rešitvi. Bistvo pisma tov. Drobnica je v tem. da kljub priporočilu republi- škega inšpektorja in odločbi občinskega inšpektorata za ceste ter obljubam odgovornih pri LSC še ni nič narejenega, čeprav ne bi bilo potrebno več Kot pripeljati le nekaj kamionov eramoza. Takt) je bilo v dneh 19. in 20. novembra pripravljenih nad 50delavcev, da bi poma- gali razgrnili graino/ no cesti, toda zasloni, nihče ni poskrbel, da bi bili gramoz Uidi pripeljali. Kdo le za to odgovoren? sc sprašuje Lranc Drobnič i/ Jablovca 10 pri Podlehniku. Za ustanovitev skupnosti krajevnih skupnosti SLOVENSKA BISt|ilG/(; S tem ko so veliko krajevno skupnost Slovenska Bistrica pred okoli dvema letoma ra/delili v štiri manjše se je povečala družbeno politična dejavnost v novih okoljih, v samoupravno organi/iranost se jc pričelo vključevali večje število občanov. Preoblikovanje v nove krajevne skupnosti je tako ugodno vplivalo na aktiviranje \ečjcga šte- vila članov v družbena dogajanja življenjskega okolja in tudi na hi- trejši ra/voj na komunalnem in tudi na nekaterih drugih področjih. Ker so te krajevne skupnosti pove- zane v občinskem središču, jih kljub reorganizaciji vežejo številne skupne naloge, od katerih večina i/hajajo še iz obdobja enotne KS. To zahteva tudi enotnost aktivnosti v določenih smereh, kjer reševanje komunalne problematike stopa v ospredje. Da bi kar najuspešneje uresniče- vali skupne organizacijske in delov- ne cilje, so občani vseh mestnih krajevnih skupnostih na zborih sprejeli sklep o organiziranju, ozi- roma ustanovitvi skupnosti krajev- nih skupnosti, kot že uspešno delu- jejo v nekaterih večjih sU)venskih mestih. Predvsem so prepričani, da bodo z organiziranjem skupnosti KS v mestnem središču mnogo uspešneje usklajevali dela, ki so skupnega pomena. Ni slučaj, da so pri tem postavili na prvo mesto skrb a enoinc.iše reševanje potreb občanov in za razporejanje denarja skupnega samoprispevka, saj so se zanj odločili še v času enotne KS. Ta skupnost pa bi zamenjala sedaj že delujoči koordinacijski odbor, ki ni bil samoupravno telo. IJosIcj so že sprejeli samoupravni spora/uni o ustanovitvi skupnosti, medtem ko je statut še v pripravi. Pt^mcmbne naloge pa jih čakajo .še pri ustanovitvi skupnih služb. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ■središče KS Alfonz šurh Slovenska Bistrica je dobil lep zunanji vide/. TEDNIK 9. december 1982 sestavki iim komentarji - 5 ALOJZ CUČEK Življenje s halo linijo -pestro in bogato Rojen v Domavi. v družini PTT delavca, se tudi sam ni mogel ogniti PTT-eja. Začel Je leta 1938 kot TT sezonski delavec. Do leta 1941 je bil večkrat brezposeln, dela! je tudi na kmetiji, da je lahko preživel. Tudi po letu 1945 je nadaljeval v PTF stroki in ji ostal zvest do danes. Po letu 1945 ga spnizna skoraj ves slovenski prostor, občasno pa je delal tudi v Bosni in Srbiji. Vseskozi se je tudi izobraževal ob delu, danes ima priznano visoko PTT izobrazbo, ki jo je pridobil na podlagi rednega in izrednega šolanja. Svojevrstna .šola je bilo delo na mladinski progi Šamac—Sarajevo. Tu se je kovala njegova osebnost, gradnja telefonske linije na 64 kilometrih ga je ojeklenela. Pravi, da bi tako šolo moral >>dati skoz vsaki mladi človek«. Izmenično je nato živel in delal v Mariboru in Ptuju, dokler ni prišel leta 1951 v Ptuj z>a telefonskega nadzornika. Leta 1963 je prevzel delovno mesio pravnika DE v Mariboru (poznejšega poslovodnega organa TOZD). U.stanovil pa je tudi novo tehnično-telefonsko službo za pinrebe koroške in podravske regije. Na teh delih je ostal skoraj 16 let. dokler ni leta 1979 prišel v Ptuj za vodjo TOZD. Njegova aktivnost ni bila le na delovnem mestu, kmalu je pričel delati v sindikatu in kot pravi se do danes ni rešil teh zadolžitev. »Prav gotovo je danes delo v sindikatu dosti bolj odgovorno, sindikat je mnogo lx)lj povezan z delovnimi ljudmi in tako lažje tudi rešuje konkretne življenjske probleme. Ko smo mi začeli, je bilo težje, iskali smo razne oblike dela. delali smo. kot seje nekdo znašel. Začel sem v osnovni organizaciji sindikata, nadaljeval pa v stro- kovnih .sindikatih PTT Jugoslavije, — le zadolžitve sem sjprejel prek republiških sindikatov prometa in zvez«, je povedal Alojz Cucek. Drugo področje dela. na katerem je pusti! globoke sledove, je ptnlročje izobraževanja. V Ptuju smo na tem področju po ijvedbi samoupravne organiziranosti, naredili veliko, poudarja Alojz Čuček. Tega pa ne bi zmogli, če bi ne bilo širše povezanosti s združenim delom, v občini pa smo veliko naredili tudi na področju šolskega pr«)siora. Zelo pomjsen pa je Alojz Čuček na delo. ki gaje vložil za ustano- vitev obmiKne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet. Pomagal je tudi pri graditvi solidarnostnega sistema financiranja razvoja PTT zmogljivosti na manj razvitem območju t)ziroma obmej- nih obmtKJih. Pobuda je šla prek območne SIS, da bi podoben sistem uvedli za celoten slovenski PTT prostor. Žal je še v povojih. Prav ta način solidarnostnega prelivanja sredstev po samouprav- nem .sp()razumu. omogoča hitrejši razvoj in daje dobro podlago za nadaljnji razvoj oziroma izgradnjo telefonije v KS ptujske in ormoške občine. Ob koncu pogovora, .-mo tovariša Cucka vprašali kaj si najbolj želi. Želja .seje ustavila na razvoju PTT dejavnosti. Želi si. da bi dejav- nost ubrala hitrejši razvoj, saj potrebe kažejo, da smo na področju PTT dejavnosti v velikem razkoraku z razvitejšimi. Ekonomski in gospodar- ski razvoj pa silita hitrejši tempo razvoja. Osebne želje so zelo skromne. O njih tudi ne razmišlja. Želi si le, da bi bil zdrav. Če bo zdrjvje pa bo tudi vse ostalo. MG Dedek Mraz zbira denar Tudi letos bomo v ptujski občini pripravili novoletno praznovanje najmlajših, od drugega do sedmega leta starosti. Program praznovanja pripravlja občinska zveza prijateljev mladine oziroma odbor za novo- letno praznovanje otrok skupaj z vrtci. Po sprejetem samoupravnem sporazumu prispevajo sredstva za praznovanje delovne organizacije in skupnosti. Letos je zveza pripravila dodatek k samoupravnemu spora- zumu, da bi do konca srednjeročnega obdobja uredili to vprašanje. V dodatku je tudi zapisano, da se po letih spreminja prispevek delovnih organizacij. Pri zvezi so povedali, da se delovni kolektivi prepočasi odločajo za letošnje praznovanje. Tako imajo na ŽR le okrog 50 tisoč dinarjev, čeprav potrebujejo okrog 400 tisoč dinarjev, če želijo enakovredno obdarili vse otroke. Upajo, da bodo delovne organizacije to >>obvezo« izpolnile do 20. decembra, da bo možen nakup daril, ker se bodo novoletne prireditve najmlajših pričele že po 25. decembru, na njih pa bo dedek Mraz delil danla najmlajšim. MG Referendum o vključitvi Gumarne v DO Sam Delavci Agisove TOZD Gumarna in DO Sava iz Kranja se bodo na referendumu, ta bo v sredo. 15. decembra, odločali o vključitvi ptujske temeljne organizacije v kranjsko delovno organizacijo. To pa seveda hkrati pomeni tudi izločitev Gumarne iz DO .Agis. V novi povezavi vidijo zaposleni btiijše možnosti razvoja in boljše pogoje za delo. kar je v sedanjem gosptidarskem trenutku zelo pomembno in nujno. Tudi po izločitvi bo Gumarna obdržala mnoge povezave s svojo sedanjo matično delovno organizacijo, kar bo urejeno s samoupravnim sporazumom. !. k. SLOVO OD LOJZETA NADIŽARJM Pred kraikim nas je nenadoma zapustil-prijatelj in dogoiemi sode- lavce ALOJZ NADl2.\R. Rodil se je 24. septembra 1926 v KuKenber- ku pri Trebnjcni v napredni delav- sko-kmečki družini. 16. septembra 1943 je koi mlad fant stopil v partizane. Bil je borcv Cankarjeve brigade. Februarja 1945 je bi! kot hraber in sposoben vojak poslan v oficirsko šoio v Črnomelj. Po kon- čani šoli je služboval po več krajih Slovenije kot oficir OZNE. Organu za notranje zadeve je ostal zvest vse do upokojitve v letu 1964. Od leta 1943 je bil član SKOJ-a, od leta 1948 pa član ZK, ki ji je ostal zvest vse do svoje mnogo prerane smrti. Bil je član SZDL. ZZB NOV, 2RVS in dru^h organizacij. Lojze je bil zelo sposobe?! in priljubljen ra " --»ter, zato ni slučaj, da je bi! leta 1954 izvoljen za prvega predsednika Radioiclut« Ptuj. Znanci, prijatelji in sodelavci smo se od njega poslovili z globoko žalostjo in spoštovanjem. Ohranili ga bomo v spominu kot dobrega prijatelja. REGUSKO KVIZ TEKMOVANJE MLADOST V BESEDI, PESMI IN SPRETNOSTI Ormožani tretji, Ptujčani peti Prejšnji četrtek ie v Mariboru potekalo regijsko kviz tekmovanje Mladost v besedi pesmi in spretno- sti. Tekmovanja se je udeležila tu- di ptujska ekipa v zasedbi Tatjana Kralj, Božena Krivec, Alenka Zeletnik, Branislav Vlajsavljevič, Zeljko Borošak in Milan Cerkez. Tekmovanje se je odvijalo v domu JLA. Ob 10. uri so tekmovalci pri- čeli z reševanjem pismenega dela tekmovanja na voljo pa so imeli 60 minut. Ob 11. uri so se ekipe po- merile med sabo v streljanju z zra- čno puško v OS D. Kobal. ob 13.30 pa so se ekipe odpravile na orientacijski pohod, ki je smel tra- jati uro in pol. Ob 17. uri je bila razglasitev rezultatov in nato fina- le. Kljub dobri pripravljenosti ptuj- ske ekipe, saj je veliko znanja po- kazala že na občinskem tekmova- nju, so mladi zasedli p)eto mesto, imeli pa so pet točk manj od zma- govalne ekipe. V finale so se uvrstile: Tabor, Pobrežje in ekipa iz Ormoža. Kriteriji, ki so bili določeni za re- gijsko kviz tekmovanje so bili, da na tekmovanu lahko sodelujejo ekipe OK ZSMS podravske regije, da morajo ekipe imeti po 6 članov, da tekmovanje ocenjuje 3 članska žirija RK ZSMS in sicer Jovan Miško, JanuSa Janez in Leonida Lebar, da obsega predtekmovanje in finale, da morajo ekipe rešiti 20 vprašanj v pismenem delu, da stre- ljajo z zračno puško, in se odpra- vijo na orientacijski pohod. Krite- riji ocenjevanja so bili na zelo vi- sokem nivoju, žal pa je potrebno dati kritiko predvsem na pritožbe- ni rok, kajti le tega tekmovalci ni- -o imeli, ker je ča.sa zmanjkalo. Finalni del jc bil obogaten s kul- turnim programom, ki so ga pri- pravili osnovna šola Borcev za se- verno mejo, dekliški pevski zbor Lizike Jančar, recital deklet Lizika Jančar in folklorna skupina deklet Lizika Jančar in vojakov maribor- ske garnizije. V finalnem tekmovanju je največ točk dosegla ekipa iz Pobrežja, drugi so bili tekmovalci iz Mari- bor Tabor, tretje mesto pa je za- sedla ekipa iz Ormoža. Ptujski tekmovalci se sicer niso uvrstili v finale, vendar smo z nji- hovim uspehom lahko več kot za- dovoljni. Namreč ptujska ekipa je bila edina v sestavi osnovnošolcev in vojakov, ki so tekmovali z vsa- ko ekipo. Seveda pa velja pohvaliti tudi oba mentorja, ki sta vložila veliko truda, da je ekipa šla na tekmovanje dobro pripravljena. Ob koncu bi veljalo pokarati vse ekipe, ki so se prijavile na občin- sko tekmovanje in se tekmovanja niso udeležile. Od 22 prijavljenih ekip sta se dve ekipi opravičili, 11 ekip pa se tekmovanja kljub prija- vi ni udeležilo. Morda bi lahko bil uspeh na regijskem tekmovanju še večji, če bi prijavljene ekipe čutile več odgovornosti. J. Hvaleč Tudi na občinskem finalu ~ kdo bo prvi -OM- 11. KONGRES ZSMS JE DAL MLADINSKI ORGANIZACIJI TUDI NOV STATUT Od 22. .so 24. oktobra je bil v Novem mestu 11. kongres ZSMS. Namenjen je bil analizi dela mladinske organizacije v obdobju med kongresoma ter seveda analizi največjih problemov mladih v naši družbi v današnjem času. katere rezultati bodo osnova za reševa- nje le-teh v prihodnosti. Na kongresu so izvolili tudi predsednika, podpredsednika, sekretarja in druge funkcionarje, kongres pa nam je dal tudi nov statut ZSMS. V njem .so napisana načela oziroma pravila delovanja mladinske organizacije. Kaj piše v novem statutu? ZSMS je tvorni del SZDL Slovenije. S svojim delovanjem vključuje mlade v politično življenje naše družbe in zagotavlja njihovo udeležbo pri sprejemanju pomembnih odločitev. V ZSMS se včlanijo mladi še med obiskovanjem osnovne šole in delujejo v njej do svojega 27. leta. Temeljna organizacija, v kateri se pravza- prav temeljni problemi mladih v bazi. se imenuje osnovna organizacija. Le ta se lahko ustanovi, če ima najmanj pet članov. Vsaka organizacija izvoli svojega predsednika, se- kretaija. blagajnika in nadzorni odbor. Na sestankih OO se zberejo mladi s .svojim vodstvom, ter sami skupno rešujejo svoje probleme. Mladi v občini se povezujejo v občinsko organizacijo ZSMS. katere najvi.šji organ je občinska konferenca ZSMS. Tudi občinska konferenca izvoli .svoje predstavnike . .. Med kongresi, ki so sicer najvišji organ mladinske organizacije, je najvišji organ republiška konferenca ZSMS. V okviru ZSMS ,so dopuščene številne oblike dela. tudi take. kot npr. javne tribune, problemske konference, posvetovanja in ne le običajni sestanki, ki pa so prav tako pomemb- ni. Zanimivo je tudi. da so volitve v organe ZSMS tajne, razen v OO. kjer so lahko tudi javne, medtem ko je evidentiranje in kandidi- ranje javno. Mandat je praviloma dve leti. posameznik pa lahko opravlja določeno funkcijo le dva mandata zapored. Mladi v SŠC imamo svojo mladinsko organizacijo. Sestavljajo jo štiri osnovne organizacije, saj je naš center sestavljen iz štirih TOZD. Sama obiskujem 1. b razred v SES Jože Lacko. V razredni skupnosti izberemo mla- dinskega predstavnika, ki zastopa naš razred na sestanku predstavnikov RS. Tam poroča o življenju v na.^em razredu hkrati pa nam pove o obveznosti našega razreda, katere imamo v ovkiru OO ZSMS na šoli. Imamo svoje predsedstvo, nadzorni odbor, v okviru OO pa delujejo še komisije za idejnopolitično delo, kadrovska komisija in kulturna komisija. Mladi v SSC Ptuj uspešno delamo v akci- jah, katere priredi mladina. To ni samo naša pravica, to je tudi naša dolžnost. Zavedamo ,se težkega go.spodarskega položaja pri nas in v svetu. Da bi krizo premagali, prirejamo razne akcije, ki nam praviloma kar dobro uspevajo. Čuvamo tudi ugled Jugoslavije, ter podpira- mo neuvrščenost. Albina Zobič, 1. b ESŠ J. Lacko, za marksistični krožek priSEŠ J L. Osi 1 i ¥zvode v svojih rokah" Čeprav rezultati ormoškega gospodarstva v -devetih mesecih leta niso najbolj.ši, je potrebno ohraniti določeni optimizem v bodočem poslova- nju. Delavci so pripravljeni dobro delati in tudi dobro delajo, niso pa krivi, če nimajo kaj dati v stroj, je dejal eden izmed razpravljalcev na po- nedeljkovi seji predsedstva občinskega sveta ZSS v Ormožu. Gre pa za pojave, ki so zajeli celotno proizvodnjo. V delovnih kolektivih si izredno prizadevajo, da bi proizvodnja normalno potekala, žal pa so jim.nedosegljivi tudi nekateri jugoslovanski materiali, za nekatere pa je obvez- na devizna participacija, čeprav je ne bi smelo biti. S samoupravnimi sporazumi pa dosežemo vse. Ormoško gospodarstvo j^ že tako, da vsi ra- zen Droge, morajo dajati devize, če želijo delati. Pa tudi tam, kjer še delajo pozitivno, je to odraz trenutnih rešitev. Sedanje krizno obdobje pa je zato priložnost, da pokažemo kaj znamo. Vsi okviri, razen lastna ustvarjalnost, so /oženi. Zato je potrebno veliko več dati na inovacije, na subjektivni dejavnik go- spodarjenja. Inovacije niso samo prihranek, po- menijo oziroma povedo, da se nekdo zaveda tudi težavnosti položaja, v katerem se nahaja in iz ka- terega ga bo rešila lastna ustvarjalnost. Dvigova- ti bo potrebno kakovostno raven proizvodnje. V tem obdobju pa je potrebno politično oce- niti gospodarstvo in povezano s tem oceniti, kaj smo storili in kaj še moramo, da se stanje izbolj- ša. Sedaj je čas, da se opozori na aktivnosti in usmeritve pri obravnavi zaključnih računov za leto 1982. Res je, da smo v teh obravnavah že ve- liko storili, vendar je ponekod ta razprava še vedno delavcu odtujena, informacije pa preveč opremljene le s številkami. Pomembno je, da pravilno ovrednotimo tudi zasloge, saj je od tega odvisno, ali bo določena temeljna ali druga orga- nizacija poslovala pozitivno ali pa bo imela iz- gubo. Ormoško gospodarstvo je v devetih mesecih letos doseglo za 33,5 odstotka več celotnega pri- hodka kot v enakem obdobju leta 198 L Fizični obseg proizvodnje pa se je v tem obdobju pove- čal le za 2,1 odstotka, čeprav so načrtovali 15,5 odstotno ra.st. Od posameznih industrijskih pro- izvajalcev so le trije in to tovarna Jože Kerenčič TOZD Predelava plastičnih mas, Droga — TOZD Gosad in Maries — TOZD Notranja oprema presegli obseg proizvodnje enakega ob- dobja leta 1981. Dohodek seje povečal za 32,8 (brez tovarne sladkorja pa za 32,5 odstotka). Največ dohodka je ustvarila industrija, nadpov- prečno rast pa so dosegli v kmetijstvu, gradbe- ništvu in v trgovini. Izgubo sta v tem obdobju imeli dve organiza- ciji: Slovin — TOZD Gostinstvo in Primat — TOZD Bančna oprema, kjer so izgubo prigospo- darili v tretjem tromesečju letos. Izguba se je v primerjavi z letom 1981 povečala za 367,3 od- stotka in znaša skupaj 9.221 tisoč dinarjev. Vse oblike porabe odstopajo in niso v skladu z reso- lucijo in drugimi družbenimi usmeritvami. Viso- ke so tudi zaloge, najbolj pa so se povečale zalo- ge nedokončane proizvodnje in zaloge gotovih i/dcikov. Ormoško gospodarstvo je imelo v tem obdobju tudi velike likvidnostne težave, ki pa jih jc reševalo z najemanjem kratkoročnih kreditov. MG Ustanovljena skupnost osnovnih šol občine Ptuj želja po skupnem in uspešnem uresničevanju zastavljenih ciljev na pt^dročju vzgoje in izobraževanja je bila v ptuj.ski občini že dolgo prisotna. V četrtek, 25. novembra pa so dosedanja prizadcNanja do- bila konkretno in trdo podlago. ^/ delavskem domu Franc Kramber- ger so se namreč sestali delegati vseh osnovnih šol ptujske občine na krajši slovesnosti, na kateri so po uvodnih besedah Ervina Hojkerja, predsednika iniciativne- ga odbora, podpisali samoupravni sporazum o združitvi osnovnih šol občine Ptuj. Slovesnosti so se ude- ležili tudi predstavniki Zavoda za šolstvo iz Maribora, izobraževalne skupnosti občine Ptuj in družber političnih organizacij. Ervin Hojker je med drugim po- vedal, da je pripravljenost po razvijanju aktivne oblike medse- bojnega sodelovanja organizacij na področju in izobraževanja do podpisa samoupravnega sporazu- ma šla skozi mnoge faze zorenja. Prav gotovo še ni dosegla tiste zje- losti, o kateri so v fazi nastajanja mnogi razmišljali, je pa korak na- prej — kof^ak. ki r>omeni vzposta- vljanje medsebojnih odnosov na osnovi sporazumevanja in dogo- varjanja, istočasno pa tudi temelj za nadaljnjo rast zxlružene šole. S tem, ko so podpisali akt o ustanovitvi .skupnosti osnovnih šol v občini Ptuj, pa prizadevanj na tem področju ne bo konec. Do pr- ve skupščine skupnosti osnovnih šol občine Ptui bo komisija za združevanje šol dala v javno razpravo in kandidacijski postopek evidentirane kandidate /a opra- vljanje nalog v skupnosti osnovnih šol in nato sklicala skupščino, to pa čakajo številne pomembne na- loge. -OM Med podpisom sporazuma. IZ NAŠIH KRAJEV 9. december 1982 — Dober Jen! Zaj pa le Juge gate gor. pa tu Ji lenskan priporočan boj Jehele pumpurce. PrehlaJili xe je lehko. samo potli se je fmeino z vročili. Jaz \en ha lo enih por Jni že lak kihavi kak jesenski mačok. Biju sen pri svojen zJravniki pa mi je reka: >Ja. Lujzek. nesma več lak mloda. ke hi lehko v ck-vemhri poleino oblečena hoJila. Pozoba sen enih por lahlet pa jc Jrgoč vreJik bih). Ker sen meja še nekšni Jrugi beieg. mi je medicinska sestrica na tisti del. kak si pri sedenji stol no telo voščita dober den. eno injekcijo stisnola. To je tak lepo no nežno naredila, ke bi se ji človik da še cnkroi pikati. Drogi moji delegati, ste pripravljeni na zimo? Ce keri še nema jobolk za ozimnico, naj se zglasi pri meni. Don jih po znižani ceni, saj do mi drgačik zgnilile. V naši vesi nas je dosti štorih prebivolcov. Saj še nesmo tak zlo stori, samo dugo smo že na sveti. Mlajši sosedi, še posebno v zimskih dneh poglednite k svojemi ostarelemi sosedi kak se kaj mo. če nuca kakšno pomoč. Včosik je treba nareli tak malo pa storemi človeki to dosti pomeni. Gdo de sneg zapadna, de marsikega cesta poledenela no nevarna za starše ljudi. Pot z brega v dolino do štacune no do studenca v grabi de naporna no nevarna. Prinesle jin s trgovine liso kaj nucajo za vsakodnevno živleje. Prinesle tudi vedrico voJe. če pri hiši še nega vodo- voda ali pa studenca. Posebno šolska deca se lehko skožejo s solidarno delovno pomočjo svojim, starejšim sosedom. Vsi mo enkrat stori grotali no mo potrebni tokšne ali drugačne pomoči, samo toga se zdaj mlodi še ne zavedajo. Tej ko sen van misla povedali o len no van na dušo pihnoti. Lidje smo v loten potrošnišken cajli nasploh preveč nečloveški. To nasploh preveč nečloveški. To enkrat sen bija na Ptuju na obiski pri enih znoncih. ki stanovlejo v bloki. Pila sen ga kaj me za ene sosede pa mi je reka. da jih pozna samo lak na videz, ne ve pa kak je keremi ime. Tu je pravzaprav žalostno pa vseeno resnično. Te pa srečno ! ^ LJZEK , Ploščad pred blagovnico je na semanji dan bfla pravi pbate ntsso. S Katarininega sejma Stan Ptuj je bil v četrtek. 25. novembra .spet gostitelj tradicionalnega katarininega sejma. Lahko bi rekli, daje bil letošnji sejem eden boljših /adnjih nekaj let. predvsem zaradi tega. ker je lepo sončno vreme privabilo številne prodajalce in vnete nakupovake od blizu in daleč. Ptujske ulice so bile dobesedno natrpane z najrazličnejšimi vrstami blaga in krame. Res je. da smo lahko videli precej tistih pristnih izdelovalcev domače obrti, še zmeraj pa so prevladovali prodajalci starih ponošenih oblek, obutve, raznih priprav, pa tudi zobnih protez — če želite. Našo pozor- nost smo posebej namenili ogledu vseh tistih mest. na katera smo že večkrat opozarjali. Zal smo tudi tokrat ugotovili, da se stanje ni spre- menilo. Spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka je bil ob vznožju zatrpan s starimi cunjami — nekdo je nanj prislonil celo staro kolo. Nič drugače ni bilo v vseh ostalih ulicah in mestih, kjer je bila prodaja ob scjmu prepovedana z odlokom. Zares čudno, ko pa tako radi govorimo o naših kulturnih vrednotah. M. Ozmec V Kungoti ob dnevu republike v Kungoii pri Kidričevem jc kul- turno prosvetno društvo priredilo s\et-ano proshuo v počastitev dne- va republike. Proslava je bila v ne- deljo. 28. novembra v prosvetni dvorani doma občanov. O pomenu dneva republike in 11. zasedanja Aviioja ter osebne vKige tov. Tita je spregovoril Ivan Serdinšek, pred- stavnik KPD. Poudaril je, da poleg dneva republike s to proslavo obe- ležujemo tudi W-letnico rojstva tov. Tita in 30. obletnico oostoja KPD Kungota. Orisal je delo kulturno prosvetnega društva, ki je prva leta izvajalo svojo aktivnost v zasebnih hišah, pozneje v prostorih gostilničarja, pred leti pa jira je uspelo zgraditi svoj kulturni dom, kjer je ddo mnogo lažje. Z vaško skupnostjo in KPD dob- ro s(xlduje tudi Boris Kidrič. Učenci te šole so sc tudi na proslavi predstavili nabilo polni dvorani ob- činstva s kulturnim programom — rcciiacijc, igra: Kaj je naša domovi- na in pevski zbor s harmonikarjem. V Kidričevem pa so Dan republi- ke proslavili predvsem na osrednji proslavi v telovadnici 05 Boris Kidrič, kjer jc bil tudi svečan spre- jem cicibanov v pionirsko organizacijo. Mladi pionirji so ob- ljubili, da se bodo vestno in marlji- vo učili in da bodo odločno stopali po 1 itovi poti socialističnega samo- upravljanja ter ra/vijali bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Nekateri občani so se tudi vpra- ševali, zakaj ni bila osrednja pro- slava ob dnevu republike v veliki dvorani DP TGA Kidričevo, ven- dar piavega ra/toga nisem mogel ugotovili. Prav gt»ovo bi bilo to |x)vc/ano s prtvejšnjimi stroški. Pohvalno p;i je, da sla bila tako kiiliurni dom kot iclovadnica nabilo polna tudi odraslih obča- nov, v ielov;idnici /lasti staršev pio- nirjev. Besedilo in posnetek: Konrad Zorcc Mladi recilatorji na proslavi oh dnt-vu republike v KungolL lepa je naša domovina Pod tem naslovom smo v osnovni šoli bratov Strafela Markovci proslavili praznik republike, 29. november 1982. Iste besede in recitala, ki ga je v petek dopoldan (26. 11. 1982) na šolski pro- slavi izvedla skupina sedmošolcev, so bile tudi geslo v KS Markovci. Tudi v to praznovanje smo se vključili istega dne ob 18. uri v markovski ki- nodvorani. Na kratko želim poročati o obeh, v bistvu so- rodnih prireditvah. Najprej nekaj besed v pro- slavi dneva republike v naši osnovni šoli, o kateri bi bilo sicer vredno spregovoriti posebej, saj seje v bogat in pisan kultumoumetniški program vključilo tudi nepozabno doživetje vseh naših malih prvošolcev — svečan sprejem v pionirsko organizacijo. Po njihovi svečani, nadvse resni zaobljubi so sledile čestitke starejših vrstnikov in ravnatelja šole; vse to so spremljale tudi mnoge matere ,,novih" pionirjev, ki so se odzvale vabi- lu svojih otrok in njihovih tovarišic ter z nepre- kritim f)onosom spremljale ta pomemben korak v življenju svojih malčkov. Izbran govorni program je tudi tokrat izred- no domiselno bogatil in prepletal glasbeni pro- gram, ki so ga na mnogokateri in dovršen način izvajali: oba pevska zbora s solisti, fantovski oktet, zbor fruličarjev in instrumentalna sprem- ljava. Verjetno so nas vse prevzele pesmi o naši domovini, še f>osebno pa nas je navdušila pesem: Ančka šiva zvezdo rdečo z refrenom: Pikapolon- ca . . . na roko sede Ančki glej . . . Preden smo se ta dan razšli, z željo, da bi čim lepše preživeli prazjiične dni, je tovariš ravnatelj čestital Valeriji, Daniju in Bojanu, za glasbo navdušenim učencem naše šole, ki so na področ- nih tekmovanjih v glasbi dosegli lepe rezultate in s tem vsaj malo plačali trud svoje tovarišice Slavice Cvitanič, za nagrado pa so v soboto, 4. decembra 1982 potovali v Ljubljano, o čemer bodo poročali oni sami, saj so prav vsi tudi dobri pisci spisov, poročil . . . Ze v uvodu sem omenila tudi proslavo v naši krajevni skupnosti, označila sem že čas, in kraj te prireditve. Poleg izbranih točk iz programa, ki ga je pripravila osnovna šola — mnoge glasbene točke, recital in dramski prizorček, se je tokrat vključil tudi vaški aktiv ZSMS Markovci, godba na pihala PD Bukovci in mckki pevski zbor PD Alojz Strafela Markovci. Ta je prav za to sloves- no priložnost pripravil Prešernovo Zdravljico, tokrat v drugačni, neklasični izvedbi. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Markovci, Franc Visenjak, ki je poudaril pomen prizadevanj za stabilizacijo v vsem našem življenju, vendar z že- ljo, naj bi to ne zmanjšalo ljubezni naših ljudi do domovine. Ze Prešeren, rojen pred 182 leti, je pred približno ISO leti zapisal z vsem žarom svoje i>esniške ustvarjalnosti: ... . . ljubezni do- mačije noben naj vam ne usmrti strup . . .!" Recital: Lepa je naša dežela. Meni najljub- ša ... so učenci zaključili z besedami: Rasti srečna, dežela delovnih ljudi! Rasti pod zvezdo svobode, pod zastavo Partije, s Titom v srcih svojih ljudi! To pa so obenem tiste misli in ždje, ki nas naj spremljajo tudi v neprazničnih dneh, v delovnem vsakdanjiku. K. Pičerko Ob dnevu republike praznično in delovno Prosti dnevi so marsikateremu bili namenjeni za počitek, vendar mladi iz Sestrž kljub prazničnim dnem nismo mirovali. V teh dneh so se odvijale največje aktivnosti na različnih področjih dela. V soboto smo izobesili zastave v vasi Sestrže, tako da smo dali praznično vzdušje ob 29. novem- bru — dnevu republike. Zvečer jc bila slavnostna seja OO ZSMS Sestrže v mladinski sobi, kjer smo mladinci počastili ta velik jugoslovanski praznik. V nedeljo pa so se nadaljevale aktivnosti. Vse sile so bile usmerjene v trdo- dnevno delovno akcijo za izgra- dnjo nogometnega igrišča. Prvi dan smo urejali in čistili zemljišče, posekali drevesa, ter si na ta način pridobili potrebna drva za ogreva- nje mladinske sobe v zimskem ča- su. Ostala dva dni pa smo ravnali zemljišče. Ob tem velja povdariti, da smo mladinci naleteli na rezu- mevanje tov. Srečka Juga, ki je v tem času z buldožerjem ravnal površino na kateri bo nogometno igrišče. Sama akcija je bila ena od naj- zahtevnejših in najtežjih v tem le- tu, saj je zahtevala veliko previd- nost, pa tudi razmočen teren nam je oteževal delo. Vendar dež nas ni odstranil z deloviSča, kajti želja po nogometnem igrišču je premagala vse ov ire. Prav tako smo se predstavniki OO ZSMS Sestrže udeležili in obi- skali razstavo v Poljčanah. Raz- stavo so pripravili mladinci iz Zg. Poljčan v osnovni šoli Edvarda Kardelja. Na njej je s svojimi li- kovnimi deli razstavljal tudi naš mladinec Branko Gajšt. Razstava je bila dobro pripravljena in si jo jc ogledalo veliko obiskovalcev. V ponedeljek, zraven tega, da smo delali na zemljišču, smo se udeležili dvodnevnega turnirja v malem nogometu, ki ga je organi- ziral NK Drava v športni dvorani Mladika v počastitev dneva repu- blike in 50. letnice NK Drava. Zvečer pa smo se na povabilo OO ZSMS Majšperk srečali z mladinci iz Majšperka, ker so imeli otvori- tev mladinske sobe. Namreč mla- dinsko sobo so obnovili, tako, da jim bodo omogočeni boljši pogoji za delo. V tem času smo se ludi pripra- vljali na izdajo glasila OO ZSMS Sestrže. Tako je kljub praznikorn in povrh še neugodnemu vremenu vladalo med mladimi dobro delov- no vzddušje, zalo smo toliko bolj veseli in zadovoljni z doseženimi uspehi. Branko Beranič EKK PUM TOZD HALOSKl BISER Pestra ponudba v mesecu dec-embru so aktivnosti v EKK Ptuj TOZD ,,Haloški biser" usmerjene v več področij, predvsem tečejo priprave na sprejem planskih in nekaterih samoupravnih aktov, izvajamo, popise osnovnih sredstev in drobnega inventarja, opravljamo že analize gospodarjenja v letošnjem letu, pripravljamo pa sc tudi na nekatere prireditve. Tako bodo ljubitelji prekmurskih jedi poskusili v gostilni ,,Rozika" v Ptuju, od 11. do 18. decembra vrsto specialitet med katerimi naj omenimo bujlo repo, ajdove in prosene koline, sirov retaš idr. Ob dnevu JLA organiziramo v hotelu Poetovio že tradicionalno zabavno glasbeno prireditev, oziroma ples, ki bo v soboto 18. decembra ob 19. uri. Ob tem naj omenimo, da smo v kegljišču hotela, ki je bilo že dalj časa neizkoriščeno zaradi pokvarjenih naprav, uredili restavracijski prostor, kjer je 300 sedežev. S tem smo povečali možnosti za organizacijo ra/nih zabavnih ki'lturnih prireditev, raznih srečanj in seminarjev, ki se jih lahko udeleži večje število gostov. V restavraciji hotela razstavlja v mesecu decembru slikarska dela Angelca Marčič, likovna amaterka iz Maribora, Slikarske razstave, ki so sko/i vse leto, doprinašajo svoj delež h kulturnemu prosvetljevanju stalnih in občasnih gostov. Novoletna ponudba je naslednja: Silvestrovanje organiziramo v hotelu Poetovio, c-ena je 1.000.- din in vključuje bogati menu, spominček in zabavno glasbeni program. V gostilni Beli križ in gostilni Breg organiziramo silvestrovanje pod geslom ,.V novo leto brez kravate". Cena jc 750.- din. za katero boste prav tako dobro jedli in se zabavali. Novoletni ples, to je 1. januarja 1983 bo v hotelu Poetovio. Vstopnina 150.- din. Upamo, da bomo z omenjeno ponudbo zadovoljili željam gostov, seveda pa si bomo prizadevali, da bodo gostinske storitve čim kakovostnejše. Irena Kovačič 29. november v domu upokojencev Ptuj-Muretinci Naš največji praznik Dan republike smo tudi v našem domu upokojencev v Ptuju slovesno proslavili. Naš kullurnt>-prosvelni krožek — pod vodstvom oskrb Penkova je skrbno pripravil pester program s petjem, recitacijami in šaljivimi prizorčki; pridružili pa so se mu tudi otroci iz sosednjega VVZ pod vodstvom požrtvovalne vzgojite- ljice in mentorice. Marije Roginove. Proslava, je bila 26. novembra in seje pričxla ob 10. uri z naslt>- pom domskega pevskega zbora s pesmijo Svobtnlna Slovenija v jedilnici doma upokojencev. Po toplih uvodnih besedah direktorice Milene Medvedove, ki je obrazložila fximen dtima z^ ostarele in skrb družbe za onemogle, ter oskrbovanke Lle Penkove. kije lepi> predt>čila zgodovinski pomen tega našega velikega praznika; so malčki iz vrtca v sedmih lepo i/branih in prisrčnih točkah prikazali kaj znajo, kaj .s«j v vrtcu pridobili in kako lepčasiiiev praznika. S tem so popestrili naš spored in naše oskrbovance prijetno razveselili, jim priklicali prijetne spomine na mladostne dni in jim navdahnili s pogumom /a nadaljnje življenje, za kar se njim iskreno/.ahvaljujemo. Po ljubki izvedbi naših najmlajših, so nastopili s svojim progra- mom še oskrbovanci doma upokojencev z zborovskim peljem, recitaci- jami in šaljivimi prizorčki iz partizanskega življenja, kar vse je naše zaskrbljujoče obraze osvežilo in razbistriio ter priklicalo radost in veselje v družbo naših najstarejših občanov. Našega slavja se je udeležil tudi predstavnik K K SZDL Ikins ZiherI tov. Rudi Košir, ki je podčrtal pomembnost praznovanja in način našega udejstvovanja. nam zaželel prijetno prazjiovanje in z laskavimi besedami poudaril, da naš /.avod ni dom upokojencev, temveč dom mladostnikov, ki se ne vdajajo turobnim siaroslnim mislim, temveč iščejo razvedrila in krajšanje časa v delu in rekreacijah. JM ob naSem dnevu šole Pred dvema letoma smo našo osnovno šolo v ustanavljanju pre- imenovali po revolucionarki Olgi Meglic. Odtlej v prcdpra/ničnih dneh, ko se spominjamo rojstva naše domovine Jugoslavije, pra- znujemo svoj dan šole. Letos smo ga počastili na svojstven način. Ze dalj časa smo sc dogovarjali s 3. osnovno šolo i/ Koprivnice, me- sto je pobrateno z našo občino, da tudi učenci in učitelji sklenemci ožja poznanstva. Dogovorili smo se, da nas bodo Koprivničani počastili s kulturnim programom, v katerem bo nastopalo 96 otrok, ki jih bo spremljalo 5 pedagoških delavcev. Otroci in učitelji naj bi bili gostje pri naših učencih in delavcih šole. Ze na predvečer so starši naših otrok prisrčno sprejeli goste iz Koprivnice in jih gostoljubno pope- ljali na svoje domove. Med mladi- mi so se kar kmalu stkale prijatelj- ske ve/i, ki smo jih opazili že takoj naskdnji dan, ko so skupno prišli v šolo in kasneje na skupnih spreho- dih skozi mesto, najbolj pa so sc mladi razživeli ob zvokih disco glasbe v šolski idovadnid. In kako je potekal naš dan šole? Zjutraj smo se zbrali na slavnost- ni seji delava naše šole z gosli iz Koprivnice, predstavniki TIS. dnižbenopolitičnih organizacij, sosednjih šol in v/gojnoi/obraže- valnih ustanov, krajevnih skupno- sti, predstavniki staršev in predsed- niki skupnosti učencev, pionirske organizacije in ZSM iz obeh šol. Po svečani seji smo sc vsi zbrali v dvorani Mestne •. k : ^ -ijebil na- polnjen do 7adri • k čka, saj so prišli šicv i! Vsi smo .šeni nad lepim kulturnim piogramom, ki so ga iz- vajali pevci, reciialorji. p!esak:i in mladi glasbeniki. V lepem poznojesenskcm drievu so učenci gostitelji popdjaii svoje vrstnike na grad, od koder so ob- čudovali panoramo Pluja, nato pa so sc v gručah razkropili po mestu in si ogkrdali ludi ostale znamenito- sii. Po kosilu v šolski jedilnici so mlad: zaplesali v tdovadnici. Tu so sc i/menjalc številne prijateljske misli, naslovi, tudi spominska darilca in seveda prisrčna povabila, da sc pt>novno srečamo 'n .o v Ko- privnici. Obogateni z mnogimi lepimi do/ivctji smo pospremili Koprivni- čane na žekrzniško postajo. Prisrčno slovo je potrdilo, da so v slovo sikanc vezi prijatdjsJva trdne, čvrste. Delavci 05 Olga Msghč Ptuj M1«B piesaln iz 0$ koprivaica aird izvajanjem kulturnega programa. Foto: M. OuMC TEDNIK — 9. december 1982 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO - 7 Za kletarje več praktičnega znanja Založba Obzorja iz Maribora je pripravila v Vinskem hramu Slovenskih goric v Ptuju prisrčno slovesnost na kateri so novinarje seznaniU s svojo zanimivo knjiž- no novostjo — delom Ptujčana Toneta Skaza, dipl, ing. agrono- mije, sicer pa med slovenskimi kletarji znanega enologa, ki si je z delom v TOZD Slovenske gorice v Ptuju pridobil veliko praktičnih izkušenj in znanja. Knjiga LJUBITELJSKO KLE- TARSTVO je napisana poljudno in razumljivo za vse, ki se z vinogradništvom že ukvarjajo ali pa bi to šele radi začeli. Knjiga je izšla kot tretje delo zbirke Slo- venski dom in kot je rekel ured- nik založbe Obzorja, Branko Avsenak — sodi v roke tistih, ki tudi gospodarijo in po svoje prispevajo h gospodarski trdnosti dežele — torej v roke slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Knjig o kletarjenju na Sloven- skem nismo pogrešali, ni pa bilo doslej dela, ki bi na preprost, umljiv in praktičen način poma- galo vsem vinogradnikom, ki delajo brez pomoči laboratorijev in drugih dragih aparatur. In takšnih je dosti — celo velika večina. Ob snovanju knjige pa se je porodila misel, da bi v njej spregovorili še o naših zidanicah, gorcah ali hramih — kot jim pravimo. Ne le o tem kako bi danes v naših vinogradnih krajih gradili, temveč tudi o bogati arhitekturni dediščini dežel kjer raste vinska trta. Zato je avtor povabil k sodelovanju še prof. Dušana Moškona iz ljubljanske fakultete za arhitekturo, ki v knjigi sodeluje s svojim prispev- kom in Branka Avsenaka, ki ga bolje poznamo pod psevdoni- mom Dionizij Amfora in kot avtorja knjige Vinski tabernakelj. V poglavju z naslovom Umni vinogradnik in vinska kultura je na kratko povedal nekaj resnic o tistem kar delo dobrih vinograd- nikov in ljubiteljev vina dopol- njuje. Vse to nekako zaokroža celoto knjige Antona Skaze Lju- biteljsko kletarjenje v kateri naj omenimo še izvirne posnetke nove in stare arhitekture ter slovenskih vinorodnih krajev prof Moškona. Smi.selno zelo ustrezne in lahko dojemljive risbe so delo akademskega slilcar- ja Janeza Vidica, ki je knjigo tudi opremil, v njej pa zasledimo še delo Veronike Rakuševe, slikar- ke amaterke iz Ptuja. Skratka — gre za koristen priročnik, ki naj pomaga našim ljudem, da bodo pili dobro in zdravo vino. Sočas- no pa je knjiga tudi opozorilo, da je čas. ko bomo morali prenehati z »onesnaževanjem<( slovenske dežele in njene arhitekture, saj je priložena cela vrsta skic — kot ideje za gradnjo novih hramov in zidanic. Naj ob koncu omenimo še dr. Jožeta Colnariča, profesor- ja z visoke agronomske šole v Mariboru, ki je knjigo pregledal in s svojimi strokovnimi nasveti pomagal pri njenem nastajanju. V nadaljevanju srečanja je zbranim novinarjem govoril še Anton Skaza — avtor knjige Ljubiteljsko kletarstvo dr. Colnarič, ki je celoviteje prikazal razmere v našem vino- gradništvu in vinarstvu in tudi to, da smo bih Slovenci zmeraj zelo slabi kletarji in da se lahko danes z ozirom na spremenjene pogoje pridelovanja in vzgoje vinske trte še nekoliko bolj pohvalimo z umnim in dobrim delom, ki se v kleti šele začenja. Ocenil je tudi delo Antona Skaza, za katerega meni, da bo pomemben in kori- sten pripomoček za vse vinograd- nike in kletarje, ki jim je kaj do tega. da bodo imeli v svojih kleteh zdravo in dobro vino. O svojem deležu v knjigi in vprašanjih, ki so se ob tem porajala je sprego- voril še prof Moškon in nena- zadnje avtor sam z namenom, da se sodelavcem in založbi zahvali za pomoč in razumevanje pri izdaji knjige, ki je že našla svoje mesto na marsikateri polici seda- njega ali bodočega vinogradnika in kletarja. Gostitelji — Slovenske gorice, založba Obzorja in avtor knjige s svojimi sodelavci so nam — novinarjem pripravili prijetno, tovariško in gostoljubno srečanje v kolektivu, ki je tudi varuh najstarejšega vinskega arhiva v Jugoslaviji in negovalec vin ime- nitnega slovesa. Prav slednja smo imeli priložnost pokusili in se ponovno prepričati — kako po- treben je tak priročnik za vse, ki imajo še vedno zelo malo ali skoraj nič ustreznega znanja, da bo njihovo vino zdravo in dobro, tako da se bodo lahko z njim ponašali in ga z veseljem in ponosom ponudili tudi najboljše- mu poznavalcu. mš ŠE O SOLIDARNOSTNI POMOČI KMEnJCEM Sodelovalo okoli deset tisoč ljudi Letošnje solidarnostne akcije osnovnošol- osnovnošolske, srednješolske mladine in čla- nov delovnih kolektivov so potekale v primer- javi s podobnimi akcijami v minulih letih mnogo bolj organizirano, dale so tudi precej boljše delovne učinke, kljub temu pa so se pojavile nekatere slabosti, predvsem organi- zacijske, ki so dobra osnova za načrtovanje akcij v prihodnje. Tako so ocenili letošnjo aktivnost na tem področju člani štaba za spremljanje spravila in odkupa jesenskih pridelkov, ko so se sestali na letošnji zadnji .seji. Iz podatkov kmetijskih delovnih organiza- cij, osnovnih in srednjih šol ter osnovnih organizacij sindikata je v spravilu jesenskih pridelkov sodelovalo letošnjo jesen kar oko- li deset ti.soč ljudi. Pomagali so predvsem pri spravilu grozdja in mnogo manj prisotna v zasebnem kmetijstvu, čeprav bi bila potrebna tudi tu, še posebno bi bila dobrodošla osam- ljenim in ostarelim kmetom. Prav na tem področju bo v prihodnjih letih potrebno narediti kaj več, glavno organizacijsko nalogo pa bodo morali z več posluha in odgovornosti prevzeti v krajevnih organizacijah .socialistič- ne zveze. Predstavniki tozdov kmetijskega kombina- ta Ptuj so pomoč pri spravilu njihovih pridel- kov ocenili zelo ugodno in povdarili, da je to edini način, da lahko pospravijo svoj pridelek, še posebno ob letinah kot je bila letošnja in ob dokaj neugodnih vremenskih pogojih. Veljalo pa bi v bodoče take akcije načrtovati že mnogo prej in jih razporediti na čas od začetka septembra do zaključka sezone. Prav z množično udeležbo v posameznih dnevih so imeli namreč letos največ težav, saj imajo omejene prevozne zmogljivosti, to pa je tudi največji razlog za nekatere organizacijske težave. Največjo udeležbo so tudi tokrat zagotovile osnovne šole. ki nameravajo v bodoče prosto- voljno pomoč kmetijstvu vključiti v svoje učno-vzgojne programe, kot obvezno in vsakoletno obliko vzgoje mladih. Ugotavljajo namreč, da smo v vseh dosedanjih letih zanemarjali vzgojo na tem pomembnem področju. Letos je v spravilu pridelkov sodelovalo tudi 52 občanov, ki iščejo zaposlitev s pomoč- jo skupnosti za zaposlovanje. Petindvajset je bilo občanov, ki prejemajo nadomestilo osebnega dohodka in 27 brez nadomestila. Skupaj so opraviU 576 delovnih dni. j b Gozdna kamionska cesta na Donačko goro z zgraditvijo gozdno kamionske ceste Rešeni k—Donačka gora, se je pred tedni podaljšalo cestno omrežje v KS Žetale za 3.200 m. Gre za cesto, ki jo je zaradi lažjega izkoriščenja gozdov predvsem družbenega, delno pa tudi zaseb- nega sektorja, dalo zgraditi Goz- dno gospodarstvo Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj, Gradnja je pote- kala v dveh etapah. Začeli so pri Majeričevi domačiji od krajevne ceste Pridna vas—Cermožiše (vas v k. o. Kupčinji vrh) in cesto v dolžini 1 km vrezali v gozdno pobočje 733 m visokega Resenika (drugi najvi- šji vrh Haloz) do sedla in zaselka Medgorje. Lani in letos so gradnjo nadaljevali v dolžini 2.200 m do Velikega Ojsterneka, to je do za- i^tka pragozda na Donački gori. Od tam je Se okoli 850 m planin- skega doma na Donački gori. Gozdno gospodarstvo ni imelo sredstev za nadaljnjo gradnjo pa tudi ni bilo neposredno ekonom- sko zainteresirano, saj bi nadaljnji odsek ceste, oziroma povezava s planinskim domom koristil pred- vsem turizmu in zasebnemu sek- torju, vendar ti potencialni upo- rabniki niso imeli sredstev, zato so gradnjo ceste ustavili. Investitor načrtuje prihodnje leto na koncu trase urediti le še parkiri- šče za osebna vozila, postaviti mize in klopi ter zajeziti izvir, kjer bo zdrava pitna voda. Od tu bo možno nadaljevati pot do planin- skega doma le peš, ob spodnjem robu zašči'enega pragozda (okoli 28 ha) in naprej na 833 m visok skalnati vrh Donačke gore. Cesta je speljana na višini nekaj nad 500 m, povezuje zaselek Podgora, kjer so 4 kmečke domačije z zaselkom Medgorje, kjer sta obe kmetiji opuščeni in domačiji propadata in osamljeno kmetijo v zaselku Bu- kovje, Jože Kodrič, Cermožiše 98, ki jo bomo predstavili v eni od na- slednjih številk Tednika. Do teh domačij se je prej dalo priti le peš in z volovsko vprego, pozimi pa so bile domala nedostopne. Še nekaj številk: pri gradnji ceste so odrinili okoli 14.800 kub. m ze- mlje in kamenja, zgradili 2.300 m nasipa, vgradili 210 m cevnih pro- pustov in navozili 4.000 kub. m gramoza. Cesto sta projektirala dipl. ing. gozdarstva Zivojin Hoj- nik in Jure Doležal, veljala pa je 6,200.0(K) din. Vsa dela je opravil •'TOZD za gradnje in mehanizacijo GG Maribor. Zemljišča so proti odškodnini prispevali naslednji la- stniki: Katica Sirec, Dobrina 41, Jože Majerič, Cermožiše 25, Vin- cenc Butolen, Cermožiše 23, Franc Butolen, Cermožiše 74 in Jože Kodrič, Cermožiše 98 ter An- ton Galun, Kupčinji vrh 33. Cesta bo omogočala lažje izkori- ščanje več sto ha gozdov Resenika in Donačke gore, obenem pa bo zanimiva za nedeljske turiste in izletnike. Pot na Donačko goro jim bo skrajšala za dober pol kilo- metra. Besedilo in foto: I. Ciani Na začetku pragozda na Donački gori se gozdna kamionska cesta konča. Tu bodo še uredili parkirišče, postavili mize in klopi ... POČASTITEV TROJNEGA JUBILEJA Samoupravni organi in družbe- nopolitične organizacije kmetijske zadruge Ptuj so pripravili 26. no- vembra v domu krajanov v Trnov- ski vasi proslavo v počastitev dneva republike, četrte obletnice samo- upravne odločitve o ustanovitvi sa- mostojne zadružne organizacije ter ob l(30-letnici hranilno kreditne službe na Slovenskem. Proslava je sovpadala tudi z zaključkom kme- tijske sezone, ki jo v kmetijski za- drugi Ptuj ocenjujejo za uspešno, čeprav so se v tekočem letu soočali s številnimi težavami. O tem je na omenjeni svečanosti obširno in ob- jektivno kritično sregovoril direk- tor kmetijske zadruge Miran Glu- šič. Janko Znidarič, predsednik zbora delegatov pri kmetijski za- drugi Ptuj pa je opisal zgodovino in sedanjo vlogo hranilno kreditne službe. Na prireditvi so čestitali trem za- služnim delavcem na področju hra- nilno kreditne službe. Marija Gonc, Lojze Veber in Janez Zampa bodo prejeli plakete in priznanja Zveze hranilno kreditnih služb Slo- venije, na osrednji proslavi ob 100- letnici slovenskega posojilništva. Podelili so tudi trinajst priznanj in plaket ptujske hranilno kreditne službe. Prejeli so jih Ivan Emeršič, Janez Tomažič, Martin Zuran, Stanko Pleteršek, Franc Petrovič, Ludvik Medved, Konrad Bezjak, Tilčka Sterbal, Frida Brenčič, Mira Munda, Milena Korošec, Marija Ceh in Anton Krivec. Proslavo so zaključili pionirji osnovne šole Trnovska vas in člani mladinske organizacije s kulturnim progra- mom. JB Delovno predsedstvo na svečani skupni seji v domu krajanov v Trnovski vasi OBVESTILO GLEDE STEKLINE Od septembra dalje je bila na območju občine Ptuj ugotovljena steklina pri 9 lisicah in 1 mački; zadnja primera sta bila ugotovljena v Novi vasi pri Markovcih in Bukovcih. Glede na to in dejstvo, da je bila steklina ugotovljena tudi pri domači živali, ko je stekla mačka v Brezovcu ogrizla 4 ljudi, obveščamo občane, da strogo izvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranja stekline, zlasti naslednje: 1. Ce se pojavi pri domačih živalih ali divjadi spremenjeno vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vz- roka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, slinjenje in če taka divjad, zlasti lisice pridejo v bližino hiše, go- spodarskega poslopja ali naselja, je treba o tem takoj obvestiti veterinar- sko službo Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj na Ormoški c. 28. tel. št. 771-316, domače živali izolirati, lisice ubiti in trupla zavarovati tako, da je onemogočen ljudem in živalim dostop do trupla. 2. Zdrave mačke, pse in druge živali, ki so ugrizle človeka, je treba takoj izolirati in o tem obvestiti OZVZ Ptuj, TOZD Veterinarstvo, ki bo opazoval tako žival 10 dni. Ogrižena oseba mora takoj poiskati prvo po- moč in nato zdravnika. 3. Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, ko dopolni- jo 4 mesece starosti. Cepljenje opravlja OZVZ Ptuj TOZD Veterinarstvo na podlagi prijave, ki jo opravi lastnik živali. Lastnik psa je dolžan psa, starejšega od 3 mesecev in najkasneje 8 dni po nabavi, prijaviti OZVZ, ki vodi register psov za območje občine Ptuj. Ob prijavi oziroma cepljenju dobi lastnik p.sa znamkico, ki jo mora pes nositi okrog vratu. Psi, ki še niso stari 4 mesece, morajo biti zaprti. Ker so mačke posebno nevarne pri prenašanju in širjenju stekline, priporočamo lastnikom mačk, da le-te da- jo preventivno cepiti. Cepljenje opravlja OZVZ Ptuj. 4. Psom in mačkam je nujno omejiti gibanje, kar pomeni, da morajo biti psi privezani ali zaprti; ko so zunaj bivališča morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Zaprte morajo biti tudi mačke. Pokončani bodo psi in mačke lastnikov živali, ki ne izvajajo tega določila, enako necepljeni in neregistrirani psi, potepuški psi in mačke ter psi brez znamkice. 6. Občan, ki je bil kakorkoli izpostavljen okužbi s steklino, mora poškodovano mesto temeljito sprati z vodo, milnico ali I % raztopino detergenta in nato poskrbeti za pomoč, kjer zdravnik po pregledu in zdravniški intervenciji napoti pacienta v antirabično ambulanto v Mari- boru. Najuspešnejši in edini način borbe proti steklini je odstrel lisic ter po- tepuških psov in mačk ter dosledno izvajanje cepljenja psov. Občinska veterinarska inšpekcija VEČJA PRIREJA MLEKA V Sloveniji že nekaj časa opažamo upadanje prireje mleka, v ptujski občini, še po.sebno na območju kmetijske zadruge Ptuj pa je prireja mleka v porastu, zato smo lahko ob tem spoznanju toliko bolj veseli. Seveda ne gre pri tem za slučajni uspeh, temveč za organiziran pristop vseh dejavnikov, ki imajo na prirejo mleka odločujoči vpliv, rudi cena mleka je letos nekoliko bolj sprejemljiva za kmetovalce, saj doDijo za loiscouiiu ciioiu j,/o dinarja, za liter oddanega mleka s 3,6 odstotki tol.šče prejmejo torej 13.50 dinarja, za kvalitetno mleko pa še premijo 50 par za liter. V kmetijski zadrugi Ptuj ugotavljajo, da so z ustanovitvijo mlekar- skih skupnosti v letu 1978 naredili pomemben in odločilen korak. Sedaj je ustanovljenih že 90 takih skupnostih, ki so dobra oblika medsebojnega povezovanja proizvajalcev mleka, skupni sestanki z organizatorji prireje in odkupa pa dobra oblika izmenjave izkušenj in odpravljanja napak ter reševanja številnih problemov. Tako so s pogovori na sestankih in občnih zborih dosegli izboljša- nje kvalitete mleka, zagotovili intenzivnejše izkoriščanje travnatega sveta predvsem v Halozah in Slovenskih goricah. Dosegli so hitrejše uvajanje siliranja, v zadnjem času tudi pesnih rezancev in tako dalje. Pomembna je tudi skrb za obnovo črede krav molznic, v ta namen nakupijo vsako leto večje število plemenskih telic, ki zamenjajo krave z manjšo prirejo mleka. V devetih mesecih so člani in kooperanti kmetijske zadruge Ptuj oddali 7 milijonov, 705 tisoč litrov mleka, ali 72 odstotkov letnega plana, obenem pa 4,7 odstotka več kot v istem obdobju leta 1981. Ker nameravajo z opisanim pristopom nadaljevati tudi v prihodnje, so tudi njihovi načrti za leto 1983 toliko obsežnejši. Tako nameravajo prihod- nje leto povečati prirejo mleka za 600 tisoč litrov mleka, njihov letni plan znaša torej kar 11 milijonov 300 ti.soč litrov mleka. S skupnim nastopom pospeševalne službe kmetijske zadruge, obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo ter mlekarne jim bo to zagotovo uspelo. JB SLOVENSKA BISTRICA Še vedno pod planom s setvijo pšenice V letošnjem letu, ko smo v težavnem gospodarskem položaju, si v občini Slovenska Bistrica prizadevajo kar najboljše uresničiti planirane naloge. To velja tako za pospravljanje kmetijskih pridelkov kot tudi pripravo njivskih površin za prihodnje leto. Za uresničevanje nalog na tem področju .so se zavzeli tudi v najvišjih občinskih in družbenopolitičnih organih, ki podpirajo ta prizade\anja. Prav gotovo pa ostaja največja odgovornost na pospeše- valcih bistriške kmetijske zadruge in na aktivistih krajevnih skupnosti, zadolženih za razvoj kmetijstva. Kljub pospešenim prizadevanjem po uresničevanju nalog na področju kmetijstva pa v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da vse še ne gre po načrtih. To velja tudi za uresni- čevanje plana setve pšenice. Letos bi morali v bistriški občini posejati s pšenico okoli 250 ha. vendar so s kmeti doslej sklenili pogt>dbe komaj /a i)koli 175 ha. V bistriški semenarni in pri kmetijski zadrugi so letos prodali za okoli sto ton semenske pšenice zato pričakujejo, da bo zastavljeni plan .setve tudi uresničen. Velike težave, prav gotovo še večje kot s .setvijo pšenice, pa imajc pn uresničevanju plana setve sladkorne pese. Veliko je zvrokov od opravičenih pa tudi takšnih, ki slonijo na nezaupanju kmetov do pridelovanja in iztržka iz tega pridelka. Velike težave imajo predvsem zato. ker je pn sladkorni pesi potrebno še precej ročnih opravil. Nema- lokrat pa nastajajo še težave z zagotavljanjem potrebnih količin goriva. Kmetje na območju bistriške občine so v letošnjem letu posejali s!adkt)rno peso na okoli 30 hektar)ih. Težko pa je danes zagotavljati ali bodo lahko površine v prihodnjem letu še povečali. Potrebno bo še \ eliko prizadevanj pospeševalcev in tudi drugih odgovornih za poveča- nje proizvodnje kmetijskih dobrin. Viktor Horvat 8 - NASi DOPISNIKI 9. december 1982 — TEDNIK Družabna srečanja so pomembna Delavci v KBM Poslovni enoti Ptuj smo se dolgo pripravljali na družabno srečanje ali na izlet, da bi se tako delavci tega okoli 160 članskega kolektiva, ki opravlja dela in naloge kar na 11 poslovno-or- ganizacijskih delih na območju občine Ptuj, med seboj bolje spoznali. Pred kratkim je končno le prišlo do uresničitve, družabno srečanje v prostorih Ptujskih toplic je bilo zanimivo, pa tudi udeležba je bila zadovoljiva. Na srečanju se je posebno izkazala mladina, ki je pripravila pro- gram in tudi družabne igre, seveda brez nagrad. V vlogi humorista je nastopil Darko Divjak, delavec PE Ptuj, kije povedal precej pikrih in šaljivih na račun raznih ukrepov, varčevanja, delovnega časa in podo- bno. Vendar ne le zabava, na družabnem srečanju so delavci banke tudi resno razpravljali o nekaterih pomanjkljivostih v poslovanju, slabostih v upravljanju, saj se cesto na takih razgovorih da marsikatera stvar bolj pojasniti, je več medsebojnega razumevanja, kot pa včasih na formalnih sestankih. Delavci KBM Poslovne enote Ptuj na srečanju v prostorih Ptujskih toplic. Družabno srečanje je prav gotovo doseglo svoj namen, delavci so se med sabo spoznali, izmenjali izkušnje, ki jim bodo pri delu nedvomno koristile. Predvsem pa je treba izreči pohvalo osnovni organizaciji ZSM S PE Ptuj, kije pripravila in uspešno izpeljala program srečanja. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč V Njivercah se pritožujejo Vsaj tako so me obvestili občani, ki se od tam vozijo z avtobusom v Ptuj. Pravijo, da so se že pritožili na TOZD Avtopark Ptuj, ker nekateri vozniki avtobusov nočejo voziti skozi Njiverce, kar vpliva na negotovost potnikov. Prej skozi Njiverce ni.so vozili zaradi neurejenega križišča in postajališča, sedaj pa je to urejeno, zato občani Njiverc pričakujejo, da bodo pristojni uredili redni prevoz z avtobusi in ne bo to prepuščeno le dobri ali slabi volji tega ali onega šoferja. Konrad Zoreč Vredno posnemanja Imam brata invalida, ki hodi le s pomočjo bergel in je bolan. Kljub temu mora včasih po opravkih. V bližini stanuje Franc Petek, ki je zaposlen v tovarni v Ormožu in se običajno vozi na delo skupaj z ženo z avtomobilom. Zato sem ga nekoč prosila, če bi lahko vzel brata s seboj do Ormoža. Takoj je bil pripravljen in podobno uslugo je bratu napravil še večkrat. Za vse to se mu iz srca zahvaljujem. Prav tako lepa hvala sosedu Rudeku. kije zaposlen v KK Jeruzalem Ormož, ki vedno vzame brata s seboj v avto. čelga kje sreča ali dohiti. Enaka zahvala velja tudi sosedu Štefanu, k; prav tako vedno pokaže razume- vanje do trpečih. Vsem trem voznikom še enkrat prisrčna hvala! Anika Krajnc. Runeč PRESKRBA PRED DNEVOM REPUBLIKE V zadnjem času seje pogosto dogajalo, daje v naših trgovinah z osnovnimi življenskimi potrebščinami zmanjkalo tega ali onega za vsakdanje življenje prepotrebnega blaga. Zapisati je treba, daje zadnja dva dni pred Dnevom republike preskrba stekla brezhibno. Bilo je dovolj pralnih praškov, kave in drugega blaga. Zato so bile ta dva dni trgovine tudi nabito polne in zlasti v samopostrežnih trgovinah so čakale pred blagajno dolge vrste. Ponekod, zlasti v Kidričevem, se ljudje sprašujejo, zakaj je ta oskrba slekla prav zadnje dni, oziroma v Samopostrežna prodajalna v Kidričevem je bila v soboto, 27. novembra ves dan nabito polna. soboto, saj je bil zaradi tega v trgovinah po nepotrebnem prevelik drenj. No, kljub temu so bili potrošniki zadovoljni in upajo, da bo preskrba tako tekla tudi do novega leta in seveda vse leto 1983. Če hočemo to zagotoviti, bodo tudi potrošniški sveti morali bolj sodelovati s trgovino, potem bo tudi lažje premagovati razne občasne motnje na tržišču in vprašanje .nemotene preskrbe bi lahko skupno reševali. Ob tem pa je treba tudi med potrošniki več reda in strpnosti, saj smo za občasne gneče in pomanjkanja tega ali onega blaga največk- rat krivi sami. So tudi primeri, da .so otroci na lastno pest^kupovali pralni prah, potem pa ga preprodajah. Tudi na tem področju bi morala družbena samozaščita imeti večjo vlogo, predvsem samozaščitna zavest občanov. To ne velja samo za nakupovalno mrzlico in kopičenje zalog, temveč tudi za prekupčevanje z boni za bencin in podobo. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Mlajši pevski zbor Boris Kidrič Kidričevo pod vodstvom Majde Muhičeve. Harmonikarji ,,Krilato kolo" Iz Maribora pod vodstvom Jožeta Matjašiča. Srečanje upokojencev TGA Kidričevo v okviru letošnjega praznika TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo je bilo tudi tradicionalno srečanje upokojencev, ki so nekoč združeva- li delo v delovni organizaciji TGA. Teh je trenutno 516, v dvorani družbene prehrane pa se jih je zbra- lo nad 400. Tako visoka udeležba je prav gotovo eden od kazalcev, ka- ko potrebna so taka srečanja, kako si jih upokojenci sami želijo, da po enem letu svojim nekdanjim so- delavcem zopet stisnejo roko, jim zaželijo zdravja. Zbrane je najprej pozdravil pred- sednik sindikata TGA, Franček Korošec, nato pa je povzel besedo glavni direktor Franjo Gnilšek, ki je nazorno prikazal današnje stanje TGA. Poudaril je, da je v zadnjem letu bila delovna organizacija kot celota ena med boljšimi v občini na področju proizvodnje. Ob tem pa ne moremo trditi, da bo tudi v bo- doče tako, saj je lahko vmes vrsta objektivnih vzrokov. Pred kolekti- vom je še vedno ena od poglavitnih nalog, ki mora imeti prednost pred vsemi, to je zgraditev nove elek- trolize, ker morajo v sedanji za- radi dotrajanosti in tehnološke zas- tarelosti počasi prenehati s proizvodnjo. Začeli so tudi izde- lovati razne stvari, ki smo jih mora- li doslej uvažati. Uspeli so tudi z izdelavo sestavine, ki služi kot na- domestek pn izdelavi pralnih pra- škov in podobno. Jedrnato je orisal proizvodni program TGA in se ob koncu zahvalil upokojencem, ki so s svojim delom nekoč pripomogli k razvoju tovarne ter priporočil, da še v bodoče, vsaj moralno podpira- jo prizadevanja za razvoj tovarne. Za tem je bil zanimiv in pester kulturni program, v njem so nastopili harmonikarji ,,Krilato kolo" iz Maribora, mlajši f>evski zbor 0§ ,,Boris Kidrič" Kidričevo. Po navdušenem ploskanju sodeč, je program navzoče navdušil, zlasti se je to odražalo ob koncu, ko so harmonikarji s skladbama ,,Ra- čke" in ,,Jugoslavija" dvignili celo dvorano. Pred začetkom družabnega dela srečanja je upokojence pozdravil še Ivan Elsner, predsednik društva upokojencev Kidričevo. Ves po- poldan pa je minil v veselem raz- položenju ob družabnem srečanju. Razšli so se z enotno željo, da bi se prihodnje leto spet srečali v takem vzdušju kot letos. Posebej so se zahvalili sindikatu TGA, ki je bil organizator srečanja. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč. Dvorano DP TGA Kidričevo so upokojenci napolnili do zadnjega sedeža. NA VINSKI TRGATVI Na vinski trgatvi v Frankfurtu je bilo imenitno. Pripeljal se je ansambel Jože Kreže iz Maribora. Igral nam je vesele, poskočne. Plesali niso samo odrasli, ampak tudi mi otroci. Bojana, Ivan, Štefan in jaz smo bili vedno skupaj, se igrali in skakali. Bila je tudi tombola. Bojana in jaz sva prodajali grozdje. V vsakem grozdu je bila ena srečka. Moji starši so kupili sedemnajst srečk in od teh sta bile le dve polni. Zadeli smo svečo in podstavke za kozar- ce.^ Želim si, da bi tudi ob drugi vinski trgatvi igrali slovenski fantje in da bi spet prodajali grozdje, samo iz Slovenskih goric. Karlenka Flajšamn, slov. dop. šola, Frankfurt/M KDO TRKA NA ZAVEST OBČANA? Kdo danes .še nima skrbi, kako priskrbeti svoji družini zadostno količino živilskih po- trebščin, ko pa smo stalno v strahu, da nam bo v kratkem nečesa zmanjkalo. Prenehali smo povpraševati po kavi in ostalih artiklih, ki niso tako potrebni za vsak- danje življenje, kot so olje, margarina, pralni praški in še bi lahko naštevali, vendar je že to dovolj za nezadovoljnost občanov. Vsekakor opravičuje ponašanje kupca, daje nestrpen že zaradi tega. saj nenehno obljubljanje trgovcev: >>Priditejutri, prašek dobimojutri ob 15. uri... in podobno. Ko drugi dan prideš in čakaš v vrsti kot pohlevni kuža pred tabo naenkrat vsega zmanjka. Tu se konča strpnost, tu popusti človekova zavest. Nekje v verigi dobavne in dosledne kontrole, za katero zatrjujejo, daje prisotna, je moralo priti do napake. Ali ne bi bilo še najbolj pa- metno ponovno preučiti možnosti, kako bi prodajo blaga, ki ga primanjkuje bolj smotrno in bolj pravično razdelili med potrošnike. Zavitek praška za kupcaje vsekakor smotrna zamisel, toda kaj to pomaga, ko je konkretno v Ptuju toliko trgovin, ki prodajajo prašek, da za kupca, ki si hoče narediti zalogo ni težko, saj v enem tednu lahko napravi zalogo za več me- secev naprej. Drugi, ki bi prašek nujno potre- boval pa ostane brez njega. Žal je med občani tudi nekaj takšnih, da njihova delovna mesta ne omogočajo v po- poldanskem času nakup in prav ti so posebej prikrajšani za artikle, ki se prodajajo samo v popoldanskem času. Res, da jih ni veliko in se na posameznike ne moremo ozirati, vendar pa moramo tudi takšnim občanom omogočiti, da dobijo svoj prašek do katerega so upravičeni. Verjetno ne bi bilo prehude krvi, če bi ne- katera pravila, ki jih širša trgovska mreža do- biva od republiškega komiteja za tržišče malo spremenili in jih prilagodili potrošnikom v določenih razmerah in področjih. Trgovci so pa tisti odločilni dejavniki, ki najbolj poznajo razmere svojih kupcev in bi lahko na podlagi njihovih mnenj in predlogov prilagodili pro- dajo, .seveda v okviru zmogljivosti določenih artiklov. Tako bi val potro.šniške mrzlice ublažili in zadovoljili širši krog potrošnikov. Lahko mirno, brez pretiravanja trdimo, daje z zavestjo potrošnikov vse v redu, razen seveda nekaj izjem, ki imajo pri prodajalcih ali vo- dilnih privilegij in lahko dobijo »izpod pulta« mimo vrste. Kje je v takih primerih zav^t prodajalca? Naj ne bo samo potrošnik grešni kozel, tisti, ki mu je odpovedala zavest. Naj si potrka na zavest tudi še kdo drugi, ne samo ubogi občan — potrošnik! Naj na koncu omenim še potrošniške svete. Kako naj potrošniški svet vpliva na zavest občana? Z objektivno informacijo, ko pa v večini primerov objektivnih informacij ne do- bivajo. Kar se liče okrepitve stikov s potrošni- škimi sveti, pa je po večini samo črka na pa- pirju, do tesnejšega sodelovanja pa tako ne pride, razen v izjemnih primerih. Kdo naj torej trka na zavest občana? Žal bi se morali potrkati na zavest najprej tisti, ki so najbolj upravičeni trkati na zavest potrošnika, samo na žalost tudi pri malokaterih takšno trkanje kaj zaleže! Viki Par MARTI SIJANEC V SLOVO Po 70-letih plodnega in ustvar- jalnega življenja je prenehalo biti plemenito srce Marte Šijanec. predmetne učiteljice. Vse svoje življenje je posvetila vzgoji in izobraževanju otrok in mladine. Večino časa je prebivala v Vidmu pri Ptuju in v Ptuju, kjer je tudi sklenila .svoj življenjski krog. Marta Šijanec se je rodila 7. novembra 1912. v Hrastju pri Postojni. Osnovno šolo je obisko- vala v Pragerskem. meščansko šolo pa v Mariboru. Učitelji.šče je obiskovala v Mariboru in ga 1933. leta tudi končala. Septem- bra naslednjega leta seje zaposli- la v Spodnji Polskavi. Ze čez eno leto je bila premeščena v Bodon- ce v Prekmurje. Tu je SfK)znala učitelja Borisa, ki gaje izbrala za .svojega življenjskega sopotnika. Cez štiri leta sta bila z možem Borisom premeščena v Videm pri Ptuju. Kot mlada učiteljica je okusila vse vetrove, ki so bičali zavedne Slovence na našem izpostavlje- nem prostoru. Zaradi svojega naprednega dela je bila 1941. leta odvedena na Bori, pozneje pa v Maribor, nato pa izseljena v Srbijo. V Ribarski banji se je težko preživljala. Ukvarjala seje predvsem z ročnim delom in s pletenjem. V letu 1944 je v Požarevcu aktivno sodelovala v OF. Po opravljenem političnem tečaju je od februarja do konca septembra 1945. leta poučevala jugoslovanske otroke v Dobriču. Po vrnitvi v Videm pri Ptuju, v oktobru 1945. je delo, ki ga je pričela pred vojno nadaljevala. Ves čas seje posvečala delu v šoli in v kraju, kjer je živela. S pri- dnim delom je ustvarila svoji družini prijeten dom. saj je bilo delo v šoli in skrb za družino smisel njenega življenja. Vedela je, da potrebuje učitelj vedno več izobrazbe, zato se je odločila za izredni študij na mariborski pedagoški akademiji, na oddelku za slovenski in nem- ški jezik. Leta 1962 je kljub napornemu delu končala študij in od leta 1963 je delala na Osnovni šoli Tone Žnidarič v Ptuju. Natekla so se leta in zato je 1974 stopila v mirnejše življe- nje. . Težko je zbrati besede, da bi lahko izrazili vse, kar občutimo ob nenadomestljivi izgubi naše Marte. Vsi smo jo dobro poznali, saj smo 11 let delali skupaj. Tudi pozneje je prihajala med nas, da je nadomeščala odsotne učitelje ali pa poučevala v šoli za odrasle. Bila je skrbna žena, ljubeča mati svoji Majdi in plemenita kolegi- ca. Vedno je bila skromna, iskrena, neposredna, delavna in ustvarjalna, p>olna optimizma, predana pedagoškemu delu. Živela je z učenci in za učence. S svojevrstnim žarom seje razda- jala učencem, ko jim je razkriva- la svojo zakladnico znanja in podarjala bogastvo svojega srca. Nikoli ji ni bilo žal ne časa in ne truda, nikoli ni preštevala ur, ki jih je prebila v šoli. Učencem je dala vse, kar lahko človek da sočloveku. Tudi njeni kolegi smo poznali njene vrline in sposobnosti. Po- leg napornega dela v prenatrpa- nih razrednih je kot odlična učiteljica dajala mentorsko po- moč mlajšim učiteljem, ostalim kolegom pa krepila z vedrim značajem in tovariškim sodelova- njem voljo do trdega dela. Z velikim elanom je premago- vala vse težave in dosegla izredne uspehe pri delu z mladimi. Priznanja, ki jih je dobivala od šolskih organov, so bila v ponos njej in naši poli. Zelo bogata in plodna je bila življenjska pot naše Marte. Pros- tega časa ni poznala. Vedno pa je imela čas za pogovor z učence.m, s sodelavcem, ali s staršem. Imela je izreden posluh za dobre in slabe strani življenja in vedela je, da je človek naše največje boga- stvo. Njen privlačni, pomirljivi in ljubeznivi nastop je vse pritegnil. Ž velikim čutom odgovornosti se je lotila vsake zaupane naloge. Vsi. ki smo delali z Marto, živeli ob njej, smo ji hvaležni za njeno nesebično ljubezen, ki jo je izžarevala na vsakem koraku, za vse, kar je dobrega delala in storila za ljudi. Tiho iii skromno, kot je živela, je tudi odšla od nas. Ža vedno pa bo ostal v srcih nekdanjih učen- cev in kolegov spomin na našo nepozabno prijateljico Marto. TEDNIK — 9. december 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 VIDA ROJICI KAJ RAZKRIVAJO PISANA SPOROČILA IZ VOJNIH DNI (3. nadaljevanje in konec) Obvestilo OK KPS Ptuj, z dne 21. oktobra 1944, o seji 8. oktobra 1944. ki gaje podpisal sekretar Pavle Baloh-Peter nas pouči o delovanju aktivistov OF v ptujskem okraju. V njem čitamo, daje Jožko deloval na Ptujskem polju, Janez in Nataša na območju Juršinec, Dana, sekretarka SKOJ pa v ormo.škem okraju, kjer so gestapovci z aretacijami zelo prizadeli osvobodilno gibanje. Tone je deloval v Halozah, kamor je v tri kraje prispelo po 120 vojakov za kontrolo pri kopanju utrdb. Delo v teh krajih otežkočajo okupatorjeva naprezanja pri utrjevanju obmejnega pasu. Na območju Ptujske gore je ljudstvo vedno bolj naklonjeno OF, tudi osvobodilno gibanje pri Lovrencu na Dr. polju zajema vedno bolj v .širino. Se vedno pa so tam ljudje pod vtisom aretacij leta 1942, zaradi aktivista, kije v zaporu klonil in izdal vse postojanke OF, za katere je vedel. Na seji je poročala Boža-Milena Boksa o osvobodilnem boju na Dravskem polju okoli Starš, kjer so ljudje proti Maloherju in njegovim četnikom, ki .so se hoteli tam okoli usidrati. V ptujskem okraju je 13članov KP,9kandidatovin 14članovSKOJ. V Partijo so člani oredlaeali Franca, za kandidata pa Tončeja, Mirka in Miha. Vsak član je dolžan pridobivati nove kandidate. OK KPS namerava pospešno ustanavljati odbore OF, prirejati mitinge in širše sestanke, na katerih bodo člani pojasnjevali vlogo KP v osvobodilnem boju in pomen Rdeče armade v boju proti fašističnim armadam. K obvestilu, z dne 21. oktobra 1944, je pridan list s temi imeni aktivistov v ptujskem okraju: Tone-Franc Belšak, Jurek-Konrad Pe- trovič, Tine-Zvonko Sagadin, Janez-Martin Žgeč, Vitez-Ivan Fric, Ta- tjana-lvanka Kovačič, Dragica-Marica Gašparič. V obvestilu OK KPS Ptuj, z dne 20. decembra 1944, ki je brez naslovljenca, čitamo, daje v okraju 77 vaških odborov OF s štirimi do osmimi člani. V vsakem je najmanj po ena ženska in en mladinec. SPŽZ ima 15 odborov s štirimi do desetimi članicami, DE (delavska enotnost) pa ima le dva odbora, enega v Majšperku, kjer so same ženske članice in enega v Strnišču. Obvestilo navaja še tele podatke: Mobilizacija v NOV je uspela 25 do 30 odstotno, ZSM ima 51 odborov s 432 člani, največje mladink. Aktivisti so zbrali 6669 RM prostovoljnih prispevkov, na- rodnega posojila pa 12.891 RM. Okrajni sekretar KP je Tone-Franc Belšak, člani okrajnega odbora pa Jurek, Tine, Janez, Vitez, Tatjana (za SPŽZ) in Dragica (za SKOJ). Komunistična partija v ptujskem okraju šteje 23 članov in 18 kandidatov, od teh so štiri ženske članice in osem kandidatinj. Zadnji dokument iz leta 1944, ki omenja dogodek iz ptujskega okraja, je pismo mariborskega okrožnega komiteja, dne 31. decembra oblastnemu komiteju KPS za Štajersko. Napisal gaje vojni referent Jože Gričar-Metod. V njem omenja, da je v ptujskem okraju vedno več nemškega vojaštva in da so poslali iz ptujskega okraja in Slovenske Bistrice nekaj novih mobilizirancev v Kozjanski odred. Iz navedenih dokumentov smo spoznali, da se je v ptujskem okrožju, ki se je z oktobrom 1944 preimenovalo v okraj, zajet v mari- borsko okrožje, krepil osvobodilni boj z ustanavljanjem odborov OF, od vaških preko rajonskih oz. okrajnih do ustanovitve okrožnega odbora OF s štirimi člani. Okrožni odbor OF so razširili meseca septembra 1944, oktobra pa je bil preimenovan v okrajni odbor OF. Dokumenti, navedeni v tem članku dopolnjujejo zgodovino na- rodnoosvobodilnega boja od jeseni 1943 do konca leta 1944. Mnogih dogodkov iz osvobodilnega boja, ki so napisani po spominskih virih, onjenjeni dokumenti ne navajajo. Odkrivajo pa marsikaj, kar je spomin že Spravil v pozabo. To so poročila o številu odborov OF, o številu članov KP in^KOJ, SPŽZ in ZSM ter o sredstvih, ki so jih darovali prebiv.alci, da bi se^čimprej uresničila največja želja tistih dni, zaživeti v svobodi in miru. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Knjižnica Pokrajinskega rriuze- ja Ptuj hrani zvezek konzervator- ja Viktorja Skrabarja, v katerega sije v nemščini izpisoval podatke iz člankov, ki .so se nanašali na arheološke najdbe s ptujskega območja (Zur Fundkarte von Poetovio, Publikationen). Tekst je opremil s fotografijami, skicami in kratkimi opombami. V blok so vstavljene še štiri risbe, ki pa verjetno niso Skrabarjeve. Ena od njih nam prikazuje poskus rekonstrukcije latenske ščitne grbe. Keltski .ščit je bil velik, ovalne oblike, izdelan iz trdega, običajno hrastovega lesa. Na pohodih so ga nosili obešenega preko ramena in z jermenom utrjenega za pas, v borbi pa so držaj prijeli v pest, kar je različno od običajnega načina, ki se javlja tekom zgodovine, ko se ščit drži tako, da se laket vdene v dva prečna jermena. Zaradi takšnega načina drže pri Keltih je železna ščitna grba (umbo), ki varuje pest manjša kot pri .ščitih drugih ljudstev in kultur. Fragmenta, ki sta prikazana na risbi, pripadata grobu (meč, kopje, ščitna grba, keramika), ki je bil najden leta 1906 v Skorbi pri kopanju vodnjaka. Ferk je od te celote prav ta dva kosa poklonil graškemu muzeju, kasneje (pred letom 1922) pa sta bila z izmenjavo ponovno vrnjena v Ptuj. Kot je razvidno iz napisa je bil predmet narisan v Gradcu. Rekonstrukcija pa je napačna. Stranice ščitne grbe ob elipsasti izboklini sta samo dve in izhajata iz širših delov ovala. Skrabar. kije celoto objavil v Starinarju za leto 1922, prinaša pravilno rekonstrukcijo. B Lamut i-- Ščitna grba (umbo) latenskega ščita iz groba s Skorbe, 2. stol. pred našim štetjem. , SLIKAR iN LIKOVNI PEDAGOG JANEZ MEŽAN Ob desetletnici njegove smrti V letošnjem decembru poteka deset let. odkar je umrl v Ptuju na posledicah avtomobilske, nesreče akademski slikar in likovni pe- dagog Janez Mežan. Na to oble- tnico so se spomnili že v septem- bru na razstavi XIII. likovne ko- lonije Poetovio-Ptiij in v ta namen razstavili med deli lanskoletnih udeležencev tudi njegova dela. Mežan šteie med prve umetnike, ki so sodelovali v jubilejnem letu ob 1900-letnici Ptijia, ko je začela kolonija, leta 1969, s svojim de- lom. Spomin na priljubljenega umetnika očitno ni obledel, tako je razbrati tudi iz zapisov o letošnji razstavi udeležencev kolonije. Janez Mežan je po rodu Go- renje, toda leta 1946 seje priselil po službeni dolžnosti na Ptuj. Kot profesor risanja na ptujski gi- mnaziji je bil po deseuh letih upokojen in ostal v Ptuju do tra- fične smrti. 3. decembra 1972. ukaj se je zelo dobro počutil, ustvarjalno pa je bil izredno ak- tiven. Umetniška pot Janeza Mežana je bila izredno težavna. Toda vo- lja, izredna vztrajnost in delavnost so pripomogli, daje dosegel svoj cilj. Zato ga pozneje ni spremljala popularnost samo kot umetnika, ampak tudi kot človeka z visqko razvitim humanim posluhom. Rodil se je retni dninarski druži- ni. 8. novembra 1897. V Spod- njem Brniku pri Cerkljah na Go- ren jskem. Svoj talent za risanje je izDolnil zelo zeodai. toda doma so bili tako revni, daje bil zanj že v predšolski dobi dogodek, ko gaje obdaroval oče s papirjem od za- vitka tobaka in mu posodil tesar- ski svinčnik, daje lanko risal. Na srečo je spoznal njegovo vrednost na dvorazredni soTi v Cerkljah nadučitelj J. Lapajne, kije postal njegov mentor in mecen ter po- skrbel, da je končal še štirirazre- dno mestno šolo v Kamniku, po- zneje pa nadaljeval šolanje na privatni škofijski gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljano. V času .šoianja pomoči od doma ni mogel pričakovati, zlasti težko mu je moralo biti v Kamniku, kjer so taki otroci sicer stanovali pri očetih frančiškanih, toda prehra- no so jim morali dajati meščani. Zato so morali na hrano vsak dan k drugi družini, zaviselo pa je od njihove dobrodušnosti in imo- vinskega stanja, če so jim res želeli pomagati in lahko dali potreben ali celo kompleten obrok. Mo- dernejši internatski sistem je bil zanj v gimnazijskih letih ugod- nejši, saj sta ga takrat denarno podpirala tudi cerkljanski nad- učitelj in kaplan. Po dveh letih šolanja v Ljub- ljani je Mežanovo družino zadela težka nesreča, koje iznenada umrl njihov oče (1912). Komaj pe- tnajstletnega Janeza je posadila mati tedaj. vse_ga potrtega in zbe- tanega na zacelje mize, kjer je ilo očetovo mesto, kar je pome- nilo, da bo moral ostati doma, prevzeti skrb za družino, poma- gati materi in se ukvarjati z mlajšo sestro in najmlajšim bratom. Naj- brž sta zanj posredovala oba mecena, očitno pa je pomagala prebroditi krizo tudi materina preudarnost. Tako je Janez Me- žan nadaljeval z gimnazijskim šolanjem, toda kmalu so zopet nastopile obiektivne težave z iz- bruhom prve svetovne vojne, koje mogel končati redno le se pen gi- mnazijski razred v nekoliko skrajšani obliki, potem pa se je moral odzvati junija 1915 mobi- lizaciji. Malo ohranjenih podatkov o vojnem času nas obvešča le, da so gapriključili 27. domobranskemu pesadijskemu polku, ki seje gibal po Furlaniji in po Tirolski. Vmes oi naj bil ludi v Pulju, sicer pa naj bi se bojeval ob Piavi in bil v Dolomitih. Tukaj so mu najbrž tudi zmrznile noge, ker se je zdravil zaradi tega dvakrat v bol- nišnici. Kljub temnim stranem življenja, je navdajal Mežana tudi tokrat izredni optimizem, saj je izredno položil na isti gimnaziji izpite za šesti, sedmi in osmi raz- red, zrelostni izpit pa opravil takoj po končani vojni in demobilizaciji tik pred koncem leta 1918. Na pomlad 1919. leta seje udeležil prostovoljno tudi bojev za .sever- no mejo na Koroškem, tedaj pa .se je nahajal pri Slovenskem pla- ninskem polku. Šele na jesen leta 1919 so se razmere po končani vojni nekoli- ko uredile. Tedaj je mogel Mežan razmišljati o študiju in se po ustanovitvi tjniverze v Ljubljani še iste jeseni vpisal na teološko fakulteto. S tem je izpolnil, izgle- da, le materine želje, saj seje podal na Dunaj še pred zaključkom drugega semestra v prepričanju, da se bo lahko vpisal na tamkajš- nji umetniški akademiji na sh- karstvo. Na Dunaju ^a kot Jugo- slovana niso sprejeli, zato je po opravljenem sprejemnem izpitu začel"študije na Likovni akademiji v Zagrebu. Štipendijo je dobival le ensemester v tretjem letniku, koje že dokazal uspešnost pri študiju, sicer pa seje vzdrževal s portreti- ranjem, sfikanjem zaslorov in kulis za gledali.šlce in ljudske odre. postavljanjem razstav na velesej- mih v Zagrebu in Ljubljani ter z drugim občasnim delom. Koristil je lahko edino ugodnost, ki jo je nudila Akademija najrevnejšim študentom z bivanjem v prostorih nekdanje mrtvašnice ginekolo- škega oddelka, kjer je prebil vsa štiri leta. Izredno pomembno in odločilno za Mežanovo bodoč- nost je bilo leto 1924. Tedaj je zaključil študij ločno po osmih semestrih, se poročil v istem po- letju z učiteljico Irmo Gogala (-1- 1982), dobil mesto suplenta na Realni gimnaziji v Mariboru in položil strokovni izpit (1924). Janez Mežan, novembra 1972. V Mariboru je prebil osem let in pol, od pomladi 1933 je služboval v Novem mestu, odkoder je dobil poleti 1939 premestitev v Ljub- ljano, sprva na III. realno gimna- zijo, leto pozneje pa na IV. realko. Splošna mobilizacija ob izbruhu vojne, aprila 1941. je prizadela tudi Mezana. zlasti, ko seje znašel kot nemški vojni ujetnik v Gre- ifswaldu ob Baltiku, pozneje pa bil interniran v italijanskih tabo- riščih: Avio. Bergamo, Bosetto in Gonars. Šele tik pred kapitulacijo Italije se je vrnil domov v Ljub- ljano, kjer gaje sicer v naslednjem letu (1944) razveselilo rojstvo sina. toda skrbeti je bilo treba za šest otrok, vojni pa še vedno ni bilo konca. Urejanje splošnih razmer ie prineslo ^akoj po osvoboditvi . anezu Mežahu tudi težave. Leta 1945 je moral zapustiti Ljubljano in .sprejeli začasno nastavitev v Ribnici na Dolenjskem, kjer je ix)učeval na nižji gimnaziji m so- deloval na izobraževalnih tečajih zaoficirje. Šele poleti 1946je dobil stalno namestitev na Ptuju, kjer je fx)učeval na gimnaziji in obrtno nadaljevalni soli. Od desetega leta starosti pa do svoje smrti se je umelnišKO uveljavljal izredno aktivno. O tem bomo podrobneje spregovorili prihodnjič. dr. Štefka Cobelj NOV FOTOGRAFSKI CIKLUS STOJANA KERBLER JA »KOLINE" Včeraj, 8. decembra je bila v ptujskem razstavišču ob Dravi (paviljon Dušana Kvedra) odprta razstava fotografij Stojana Ker- blerja z naslovom »Koline«. In- ženir Stojan Kerbler je že nekaj let stalen gost v muzejskem razsta- vnem paviljonu. Leta 1971 je predstavil ciklus »Portreti s ptuj- skih ulic«, leta 1974 »Haložane«, leta 1979 »Naše otroke«, prav to- likokrat pa smo ga imeli prilo- žnost spoznati kot poznavalca starejše slovenske fotografije, ki jo je v nekaj tematskih razstavah proučeval v okviru Kabineta slo- venske fotografije v Kranju. Kerblerjeve »Koline« predsta- vljajo v njegovem opusu po- membno novo kvaliteto v obli- kovanju likovnega izraza. Tudi v tem ciklusu je ostal zvest foto- grafiranju rodnih Haloz in Halo- žanov. pa tudi ljudi z dravskega polja. Pri oblikovanju ciklusa je izhajal iz zapisa vsakoletnega in pomembnega kmečkega opravi- la, kije zanimiv ludi etnološko, še posebej v odročnejših krajih, kjer ,so se obdržale mnoge prastare navade in običaji. Ker se jc Ker- bler znal odreči sentimentalnosti in fclkloristiki, je pripoved tudi zgolj s tega vidika na ravni kvali- tetne likovne pripovedi. Vendarje dokumentarnost zgolj ena in še zdaleč ne najpomembnejša vre- dnota »Kolin«. Že dolga leta lahko spremljamo Kerblerjev izjeinno čist likovni jezik, ki se s tem zadnjim ciklusom pomembno dopolnjuje in dogra- juje. Kerblerjeva likovna govori- ca je stroga in prečiščena, kom- pozicija je pretehtana in uravno- težena, pogosto simetrična. Upo- dobljeni prizori so sicer dinamič- ni, nosilci dogajanja so tudi nosilci krepkih diagonal. Končna kom- pozicionalna shema pa dviga v bistvu banalno temo do monii- menlalnosti, dinamika se umiri, minljivost trenutka pridobi kom- ponente večnega. Prizori klanja in odiranja živali so v likovni umetnosti vedno po- vezani z razmišljanjem o nasilju. Kerblerjeve »Koline« so tesno povezane prav z avtorjevim pri- zadetim odnosom do lega vpra- šanja. Z izborom etnološko zani- mivih prizorov, z upodabljanjem povsem običajnega kmečkega opravila, je dal tej vsebini več- plastnost, kije pogoj za kvalitetno umetniško izpoved. Ker seje znal odpKwedati sentimentalnosti in kljub temu izpovedati svoja močna čiistvena doživetja, je Kerblerjevo sporočilo pridobilo trajno vrednost, izraženo na vi- soki umetniški ravni. Prav v fo- tografiji »Avtoportret«, ki jo ob- javljamo na tem mestu, so verje- tno zbrana njegova najglobja ob- čutja do tega problema, pa tudi avtorjev pesimizem, da bi bilo nasilju kdajkoli moč predvideti konec. Kot že mnoga leta doslej.je tudi v ciklusu »Koline« avtor vztrajal pri nekaterih temeljnih značilno- stih fotografskega dela. Široko- kotni objektiv povezuje prizore s širšim okoljem in jih trdno po- stavlja v prostor. Tudi »Koline«so kol likovne zgradbe v celoti na- stale pri samem fotografiranju, brez izrezovanja v temnici. Še posebej pa je v vseh Kerblerjevih ciklusih, tudi v »Kolinah«, čutiti umetnikovo toplo navezanost na ljudi, ki jih fotografira, in ti se zaradi prisotnosti kamere ne ču- tijo prav nič ogrožene. Vabimo vas, da si ogledate razstavo, ki bo odprta še do 18. decembra vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 17. ure. ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. Marjeta Ciglenečki Stojan Kerbler: Avtoportret, 1981. lakn je avtor dal naslov temu pnsnetku. XIV. festival domače zabavne glasbe Koncem novembra so se v Ljubljani sestali člani komisije za na- rodno zabavno glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Določih .so dokončno besedilo osnutka samoupravnega sporazuma o program- skem, strokovnem in organizacijskem delovanju na področju domače zabavne glasbe. Sporazum bi predvidom,a podpisali tudi: Kulturna skupnost Ptuj, Zveza kulturnih organizacij Ptuj in Zavod Radio-Tednik Ptuj. Cilj sporazuma je urediti status domače zabavne glasbe v Sloveniji in ustrezna organiziranost. Člani komisije so obravnavali tudi dosedanje priprave na XIV. festival domače zabavne glasbe »Ptuj 83«. Dogovorili so se. da se objavi razpis za festival že v mesecu decembru. Običajne avdicije za še ne- afirmirane ansamble bi naj tokrat odpadle, nadomestili pa bi jih nastopi na p(xlročnih revijah v organizaciji posameznih občinskih zvez kultur- nih organizacij. Drugi večer naj bi se predstavil ptujskemu občinstvu priznani slovenski ansambel ali ansambli s svojimi zadnjimi dosežki. Ta večer bi v organizaciji sodelovale ludi gramofonske hiše. XIV. festival bo predvidoma 2. in 3. septembra 1982. L 10 - NASI DOPISNIKI 9. december 1982 TEDNIK MOJ DOM 2ivim v bloku ali enonadstropni hiši, na podstrešju. Moj dom je v bližini Sole ob cesti. Cesta, ki pelje mimo, vodi na hrib. Imamo dva psička. Ob bloku je še garaža. Tam je tudi sadovnjak in grmovje. Večkrat pride k nam moja prijate- ljica Vidka in se z bratom in sestro skupaj igramo. V našem stanovanju imamo otroško sobo, spalnico, kuhinjo, hodnik, stranišče in kopalnico. Moj najljubši kotiček je v otro- ški sobi ob oknu in pisalni mizi. Tam se najraje učim in igram. Valerija llešič, 0§ Vitomarci DELO NA NJIVI V torek se je začel šolski dan kot vsi drugi. Prve tri ure smo imeli pouk, ob pol desetih pa malico. Ko je bilo malice konec, smo se vsi skupaj odpravili na šolsko njivo pulit sladkorno peso. Mi iz nižjih razredov smo sladkorno peso pu- lili, višji razredi pa so jo z noži obrezovali. Delo je bilo naporno, ker je bila zemlja zelo mokra od dežja. Kljub temu smo delo opra- vili prej in potem pomagali višjim razredom peso obrezovati. Za nas se je delo končalo ob dvanajsti uri. Ko smo se vrnili z njive, smo se umili, potem pa šli h kosilu. Po kosilu smo še imeli eno uro pouka. Tako se je za nas delovni dan kon- čal. Kljub utrujenosti sem bila vesela, da sem tudi jaz prispevala mali delež pri spravilu sladkorne pese. Natalija Murata, 4/a, OŠ Kidričevo ČE MAMICA PEČE POTICO Kadar diši v stanovanju po poti- ci, potem se gotovo bliža kakšen praznik. Pri delu potice rada pomagam mamici. Zamesi kvašeno testo in ga pusti vzhajati. Medtem časom pripravi namaz. Posebno imenitno potico napravi, če ima orehe. V skledi jih zmeša z maslom, sladkorjem, vročim mlekom rozi- nami in še drugimi dobrotami. Moj prstek večkrat zaide globoko v namaz. Potem ga obližem, kot bi bila še vedno majhna punčka. Vzhajano testo mamica razvalja na mizi in ga premaže z namazom. Testo zvije in ga položi v pekač. Tega navadno jaz prej namažem z maslom. Potica se peče skoraj celo uro. Ko je pečena, jo mamica potrosi s sladkorjem. Najraje bi jo jedla še kar toplo, vendar mi mamica tega ne dovoli. Pripravljeno potico mami nareže na krožnik in skuha kavo. Ko se- dim pri polni mizi, s katere diši domača potica, si želim, da bi bilo vsak dan tako lepo. Saška Skarlovnik, slov. dop. pouk. Frank furt/M IMELA SEM SRNO Nekega dne smo šli obdelovat polje. Slišali smo nenavaden jok. To je bil jok male srnice. S starši smo jo odnesli do voza. Ker je začelo deževati, sem srnico pokrila s svojo jopo. Ko smo prišli do- mov, smo pomolzli kravo in ji dali mleko. Kupili smo dudo in stek- lenico, ker pa ni znala še sesati, smo ji mleko nalili v krožnik. Kmalu se je navad-la, vsi smo jo imeli radi. Imenovali smo jo Naj- da. Vsak dan se je prosto sprehajala po naselju. V vasi imajo pse, ki ni.so prikle- njeni na verigo. Ti so jo nekega dne napadli in jo ranili. Pritekla je domov. Rano smo ji očistili z alkoholom. Dolgo ji ni zacelila. Končno se je na zaceljeni rani pojavila dlaka. Ker je bila v nenehni nevarnosti, da jo psi raztrgajo, smo jo dali lovcem. Ti .so jo zaprli v ograjo z drugimi srnami. S sestrico jo greva Darja Kirbiš, 3/a, Oš Ivan Spolcnjak, Ptuj URA Ura, ki jo imamo v šoli, je sten- ska ura. Tovarišica včasih pogleda na njo. Ura je velika, obliko ima pravokotno. Zunanjost ure je plastična. Je rumene barve. Dosti- krat se je pokvarila. Tovarišica je zamenjala baterije. Tovarišici služi ta ura, da pogleda na njo, ko gre- mo na kosilo. Lastnik ure je tovari- šica, ona lepo skrbi zanjo. V uri so trije kazalci. Prvi kaže minute, dru- gi ure in tretji sekunde. Številčnica je črne barve. Na njej so štiri števil- ke. Prva je trojka, druga je šestka, tretja je devetka in četrta je dvanaj- stka. Druge številke, ki niso napisane so: ena, dve, štiri, pet, sedem, osem deset in enajst. Na njej so tudi narisane minute. Saša Aracki, 3/a, OŠ Olga Meglic, Ptuj ALKOHOLIZEM Alkoholizem je pri nas zelo raz- širjen, zato ga tudi zdravijo. Nekega večera sem na poti iz šole videla pijanega moškega, ki je vo- zil s kolesom iz ene strani ceste na drugo. Ker je bil pijan, ni obvla- dal vožnje in že se je s kolesom vred skotalil v jarek. Mislila sem si, kako hudo mora biti v druži- nah, kjer imajo pijance. Srečna sem, ker pri nas nikoli nihče ne pi- Nad j a Drevenšek, 2/a Mnogo družin je ogioženih za- radi uživanja alkohola. Ljudje, ki se ne moreno odpovedati pijači, so potrebni zdravljenja. Sami pa si lahko pomagajo samo s trdno voljo, da se ozdravljajo. Alkohol je strup. Jadranka Stopajnik, 2/a, Ljudje, ki uživajo alkohol, so nevestni pri delu. Radi pozabijo svoje dolžno.sti. Nimajo skrbi za družino. Otroci nimajo reda in se ne morejo učiti. Uživanje alkohola vnaša v družine nesoglasja. Klavdija Grahl, 2/a Zaradi alkohola je veliko prometnih nesreč. Kot pionir nikoli ne bom užival alkohola, ampak samo sadne sokove. Aleksander Potočnik, 2/a Ko smo se učili o vinogradu, smo se pogovarjali tudi o al- koholu. Tovarišica nam je poveda- la, da je alkohol strup. Tisti, ki mnogo pijejo, ne morejo delati. Branimo se alkohola. Raje uživaj- mo sveže sadje in sokove. Katja Zupanič, 2/a Kako hudo mora biti v druži- nah, kjer je prisoten alkohol? Starši se prepirajo, otrokom ne nudijo toplega družinskega zavet- ja. Alkohol zastruplja ljudi in je velikokrat vzrok težkih prometnih nesreč. Mojca Leber, 2/a Prav je, da se vsi zavedamo škodljivosti alkohola. Ta še pose- bej škodi mlademu telesu. Tudi odrasli bi morali zmerno uživati alkohol. Mateja Zupanič, 2/a Ljudje, ki nenehno pijejo, so al- koholiki. S pitjem alkohola škodujejo svojemu zdravju. V službi ne morejo delati, doma se prepirajo, grdo govorijo. Ker se jim v glavi vrti, se ne znajo obna- šati. Ni lepo, če vidim pijanega človeka. Miro Zuran, 2/a Alkohol zapelje marsikogar. Takšni ljudje, ki se predajo pijači, so slabi delavci. Matjaž Kukovec, 2/a piojiirji OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj KAJ JE IX)MOVINA? Domovina: so visoke gore, hribi, zeleni griči, polja, reke bistri potoč- ki, gozdovi, mesta, in vasi. Domovina so ribniki, jezera in pre- lepo Jadransko morje. Domovina so ljudje, ki delajo na poljih, v tovarnah in v pisarnah ter učitelji in učenci. Moja domovina je najlepša, zato jo imam rad. V njej sem srečen in vedno jo bom branil pred sovražni- ki. Branko Jurič, 3/a, OS Tone Znidarič, Ptuj PRAZNIK CICIBANOV 29. novembra ima naša domovi- na rojstni dan. Ta dan je praznik tudi za" cicibane. Sprejeti so bili v Zvezo pionirjev Jugoslavije. Na prireditev so povabili starše ciciba- nov. Cicibani so v svečani zaoblju- bi obljubili, da bodo dobri pionirji. Dobili so pionirske simbole: modro kapico, rdečo rutico, zvezdo in značko. Dobili so tudi pionirsko iz- kaznico. Te simbole bodo nosili ob praznikih. Ob sprejemu jim čestitam in želim, da bi bili tovari- ški, iskreni, marljivi, skratka dobri pionirji. Filip Stojčevski, 3/a, OŠ Olga Meglic, Ptuj DRUŽABNO SREČANJE V soboto smo se zbrali veliki in majhni pri Cehovih v njihovi gara- ži. Piknik se je začel ob 16. uri. Mize so se šibile pod dobrotami. Ni manjkalo ne pijače ne jedače. Smejali smo se ob šalah in zgod- bah. Priredili smo kviz igro maček v žaklju. Nagrajeni smo bili vsi tek- movalci. Zabavali smo se. Do- govorili smo se, da bomo srečanje ponovili v.sako leto. Okrog 21. ure smo se razšli. Ta spis sva napisala v pobudo vsem tistim, ki jim kaj takega še ni šinilo v glavo. Maja Dolinar, 4/a in Davorin Ceh, OŠ Olga Meglic, Ptuj KJER OSEL LEŽI. TAM DLAKO PUSTI Nekega dne sem šel na Ptuj, ker sem moral v glasbeno šolo. Tam sem tovarišu odigral vaje, nato pa odšel proti avtobusni postaji. Stopil sem v avtobus in poiskal prazen sedež. Kmelu pa je k meni prisedel nek deček. Komaj je avto- bus odpeljal s postaje, že je privle- kel iz torbe čips. Jedel ga je ves čas med vožnjo in to tako grdo, da mu je čips padel tudi na tla. Mene je postalo sram, da bova pustila toli- ko smeti, ko bova izstopila. Opozoril sem ga, naj lepše je. Seveda se on za to ni niti zmenil, še posmehoval se mi je. In ko sem izstopil, mi ni preostal drugega, kot da sem razmišljal o pregovoru: ,,Kjer osel leži, tam dlako pusti!" Reinhold Hunholter, 6. r. OS, Leskovega KADAR MAČKE NI DOMA, MIŠI PLEŠEJO Tako je tudi pri nas, ko mame ni doma. Takrat mi plešemo po stanovanju. Najhujši sem seveda jaz, ki prvi začnem razgrajati. Na- to pridejo še sosedovi otroci in začnemo se igrati. Največkrat se igramo skrivalnico. Skrivamo se po hlevu, okro^ hiše, največ pa seveda po hiši sami. Najslabše je, če se skrivamo po omarah in pod posteljami, ker takrat vse razmeče- mo. Dostikrat se zgodi, da se zra- ven teh norij kdo poškoduje ali pa se stepemo. Ko se pomirimo in po- bratimo, pa je včasih že prepozno. Domov pridejo mama. sestra, brat. Včasih se vse skupaj slabo konča in damo obljubo, da se bo- mo poboljšali. To seveda ne drži. Poboljšali se bomo takrat, ko bomo malo starejši in se bomo zavedali, kaj počnemo. Miran Kozel, 6. r.. Oš Leskovec MOJ DELOVNI DAN Ko vstanem, se umijem, pospra- vim posteljo in zajtrkujem. Nato se igram v svoji sobi. Zunaj se sre- čam s sosedovimi otroci in z njimi se igram razne igrice. Ko pridem v stanovanje, pri- pravim šolsko torbico, reči, ki jih v šoli ne potrebujem, pa pospra- vim. V šolo se odpeljem z avtobu- som. Tu preživim najlepši del dne- va, ker se naučimo vsak dan nekaj novega. Ko se vrnem iz šole, napišem naloge. Pri njih mi pomagata očka in mamica. Ko naredim naloge, se umijem in ležem. Karmen Hebar, 2/a Moj dan se prične zjutraj, ko vstanem, se umijem, oblečem in najem. Včasih pomagam mamici pri pospravljanju stanovanja. Ce imam, čas, se tudi igram. Ko ma- mica skuha kosilo, se najem in odidem v šolo. Ko se vrnem iz šole, je že tema. S sestrico se poigrava, pogledava risanko in leževa h počitku. Klavdija Grahl, 2/a ŽIVIM V TEJ LEPI DOMOVINI Rojena sem v Nemčiji, v mestu E.sslingen, kjer sem hodila zraven mame v službo. Mama je delala v vrtcu, bila je kuharica, jaz pa sem ta čas preživela v vrtcu. V Nemčiji sem bila 6 let Mnogo sem slišala^ naši domovini. Končno smo se odločili, da si bomo v Sloveniji zgradili hišo. Med tem časom .so starši odšli v Nemčijo, jaz pa sem hodila v šolo v Destrnik. Tam sem končala prvi razred, potem pa smo se odselili z mamico in bratom v novo hišo. V drugi razred sem hodila v Grajeni. Našo domovino sem še bližje spoznala na izletih s starši. Zdela se mi je čudovita. Vesela sem, da lahko živim v tej lepi domovini. Viktorija Švorc, 6. r. OŠ Franc Osojnik Ptuj, podružnica Grajena MOJA DOMOVINA Besedo domovina sem prvič sli- šala od mamice in babice. Takrat sem bila stara 3 leta. Nisem vedela, kaj ta beseda pomeni, zato sem vprašala. Zvedela .sem, da so to naša polja, reke gozdovi. To bese- do sem si zapomnila in sem tudi na izletih s starši opazovala to našo lepo domovino. V šoli smo se učili o naši ožji in širši domovini. Naša domovina se je rodila v Jajcu na drugem zasedanju Av- noja. To je bilo 29. novembra 1943. Partizani so pretrpeli dosti muk. Med vojno je bila porušena. Po končanem boju leta 1945 so vsi pomagali zgraditi novo Jugosla- vijo. Ponosna .sem, da lahko živim v naši ponovno zgrajeni in osvobojeni. Tanja Vaupotič, 6. r. OŠ Grajena DOMOVINA Prva beseda, ki jo otrok spregovori, je beseda mama. Ta- koj za to besedo pride na vrsto beseda domovina. Ze takrat nam starši povedo, kaj ta beseda pomeni. Za nas je domovina naš dom. Pozneje je že to okolica našega bivališča. Ko pa začnemo hoditi v šolo, spoznamo tam širši pomen te besede. To nam je zdaj že cela Jugoslavija. Spoznavamo njene lepote in z zanimanjem poslušamo pripove- dovanja o njeni zgodovini. Med drugim izvemo tudi to, da se je rodila 29. novembra 1943. na drugem zasedanju AVNOJa, ki je bilo v mestu Jajcu. Izvemo tudi, da so si naši očetje in dedje priborili njeno svobodo v štirih letih težkega boja, v katerem je padlo dosti hrabrih borcev. Vse- ga skupaj je padlo dosti hrabrih borcev. Vsi skupaj jih spoštujemo in smo jim hvaležni za njihovo hrabro dejanje. Mi pa jo moramo- še naprej čuvati, saj jo imamo zelo ^ radi. Anita Hedl, 6, r. OŠ Franc Osojnik, podružnica Grajena PRESENEČENJE Bližal se je iU. december, moj rojstni dan. Ze lep čas sem si želela, da bi mi mamica kupila kolo. Upala sem, da ga bom dobila za svoj praznik. Ko sem si tisti dan prebudila iz sladkega spanja, sem na mizi zagledala lep paket. Ker je bil majhen, sem takoj vedela, da v njem ne more biti kolesa. Povesila .sem glavo in zajokala. Paketa se niti dotaknila nisem. Mamice ni bilo doma in v meni se je zbudilo upanje, da je odšla po kolo. Sedla sem k oknu in čakala. V sobo je stopil brat, me dregnil pod rebra, rekoč: Tanja, vse najbolj.še! Poglej, sneg si dobila za rojstni dan." ,,Samo pisni še eno, pa jih boš dobil!" sem zavpila. Revež je izbuljil oči in odšel v kuhinjo. Vključil je kasetofon. Glasba me je živcirala, ker me je motila v mislih na zaželeno kolo. Vzela sem knjigo in skušala pomiriti svojo nemirnost. Vse zaman, i Nestrpno sem pogledovala na uro. Nenadoma sem Slišala: ,.Tanja, j pridi!" Klicala je mamica. Leno sem se odpravila v kuhinjo, kjer mi je ' mamica čestitala za rojstni dan. Bralec mi je prinesel paket. S povešeno | glavo sem ga odpirala. , Mamica je videla moj žalostni obraz, pa je vrpašala: ,,Zakaj si' žalostna, saj imaš vendar rojstni dan?" Odvrnila sem: ,.Upala sem, da mi boš kupila kolo, pa ..." V tistem trenutku se je pred blokom ustavil kombi. Stopila sem k oknu in kaj sem videla: novo oranžno kolo. ,.Mamica!" sem zakričala. ,,Tvoje je — za rojstni dan," je smehljaje dejala mamica. Po njenem obrazu so pritekle solze sreče. Jaz pa sem bila tisti dan najsrečnejši otrok na svetu. Tanja Bedenik, 7. b, OŠ Gorišnica NESREČA Bil je lep zimski dan. Na bližnjem hribu so se sankali in smučali vaški otroci. Med njimi se je mudil tudi moj starejši brat. Zamikalo meje, da i bi se jim pridružila. Poiskala sem mamo in jo prosila, naj me pusti na hrib. Moji prošnji ni takoj ustregla. Izmikala se je na vse načine, pa sem jo nazadnje le preprosila. Vesela sem hitela na sankališče. Razposajeni otroci so me klicali od vseh strani in me vabili, naj se spustim po strmini. Najprej sem jih samo opazovala. Tu in tam je kateri padel, zaril z noskom v sneg, se hitro pobral in se že peljal dalje. Smeh in veselje! Potegnila sta me za seboj. Sedla sem na sani in se spustila po položnem hribu. Srečno sem prevozila do vznožjja. To mi je dalo poguma. Se večkrat sem ponovila. Nenadoma sem zaslišala: ,,Fricika, pridi, da se boS spustila po strmi- ni. Doslej si odlično vozila." To me je opogumilo. Prešerna sem .sedla na sani in že so drsele navzdol. O joj! Z glavo sem zadela ob sani. V prvem trenutku sem izgu- bila zavest. Ko sem prišla k sebi, sem zagledala polno otroških glav, na snegu pa se je rdečila kri, ki mi je tekla iz nosu. Ker nisem imela robca, mi ga je ponudila Danica. Prijatelji so mi pomagali iia noge in me odvedli domov. Ko sem doma ležala v postelji, sem premišljevala: ,,Lepo je imeti do- bre prijatelje!" Fricika Geč, 6. b, OŠ Franc Belšak Gorišnica 29. NOVEMBER DAN REPU- BLIKE Na ta dan je praznično po vsej naši domovini. Izobešamo zastave in prirejamo proslave. Tudi na na- ši šoli smo priredili proslavo. Na- stopal je zbor in recitatorji. Na tej proslavi smo sprejeli cicibane med pionirje. Vsak ciciban je dobil pionirske simbole rutico, čepico in izkaznico. Bilo je slovesno. Ivanka Petrovič, Oš Vitomarci M A MICI BOM SOPEK DALA Mamici bom šopek dala, ona ga bo v vazo dala Rožce bodo zacvetele, midve z mamico pa zaiarele. . . Nataša Imavc, 3/a, OS Olga Meglic, Ptuj MOJA BABICA Moja babica že v grobu spi, že dolgo trohnijo njene kosti. Moja babica ne gleda me več, oči so strohnele ne vidijo več. Moja babica ne boža me več, roke strohnele ne čutijo več. Ljuba babica moja ne ljubi me več, tako daleč, daleč od mene je preč. Julija Kurbos, 5. r.. OS Trnovska vas MOJA BABICA IN DEDEK Živim pri babici in dedku. Ker imata veliko dela, jima pomagam. Imela sta tri hčerke, a vse so odšle od doma. Zato jima je bilo zelo dolgčas. Ko sva midva z bratom prišla k njima, sta bila vesela. Dedek in babica sta že stara, zato težko hodita. Jaz jima prine- sem drva, grem v trgovino in še opravim druge stvari. Imata že pet vnukov, ki jih imata rada. Dedka in babico imam rada, ker lepo skrbita zame in brata. Želim si, da dedka in babice ne bi nikoli izgubila, ker sta vedno vesela in nasmejana. Andreja Volmul, 5. r. Oš Podgorci NA LETALIŠČU V MO- ŠKANJCIH Bila je sončna sobota. Očka je bil po naključju doma. Nisva ve- dela kaj početi. Naenkrat pa očka reče. kaj bi bilo. če bi se odpeljala na letališče. Seveda, sem bila takoj za to. Ura je bila 10. Sedla sva v avto in se odpeljala. Bližala sva se le- tališču. Že od daleč sem zagledala letala, ki so se dvigala in spuščala. Očka je zapeljal avto na parkiri- šče. Stopila sva iz avtomobila in se odpravila proti letalom. Ravno- kar seje spuščalo športno letalo. Iz letala je stopil pilot. Bil je očkov prijatelj. Vpraša! me je. če bi se rada peljala. Samo prikimala sem in že sem bila v letalu. Nato sem sedla na stol in opazovala pokra- jino. Leteli smo nad Halozami in Ptujem ter se kmalu spustili nazaj na letališče. Z očkom sva se lepo zahvalila in vsa srečna odšla do- mov. Lidija Žmavc. 6. r.. OŠ Olga Meglic. Ptuj RAZMIŠIJAM OB POSLUŠA- NJU RADIA ,,Ura je 15. Poročila. Najprej, kaj se dogaja v svetu. Ta in ta predsednik je obiskal to in to državo. V Švici spet napad na ambasado. Dva mrtva. Storilci niso znani. V Španiji spet dve podtaknjeni bombi. Triindvajset ranjenih. Te akcije še ni prevzela nobena podtalna organizacija. Poljska. Spet stavke in nemiri. Vla- da uvedla policijsko uro. Bližnji vzhod spet v plamenih. Večina mrtvih je civilno prebival- stvo itd." ,,Domača poročila. Ta in ta predsednik je obiskal to in to delov- no organizacijo. Tu kongres, tam kongres. Dnevno na stotine sestan- kov. Naftna kriza. Bencin na bone. Tu izgube, tam izgube. Devizni pri- manjkljaj itd." Ko to vsak dan poslušam, se vprašam, ali je res potrebno toliko neplodnih sestankov. Ce bo šlo ta- ko dalje se bomo samo obiskovali, sestankovali in zborovali. Samo potem se porodi vprašanje, kdo bo sploh delal. Tudi jaz na to vpraša- nje ne vem odgovora. Najbolj pa me razjezi, ko vidim kako dvesto- tim ali tristotim ljudem govori peščica dva dni o stabilizaciji, na drugi strani pa drugi puščajo svoje pridelke na njivah, ker so pač premajhne cene. Ko o tem premišljam, se sploh ne čudim napovedim o propadu civili- zacije. Igor Kumer, OŠ Velika Nedelja, Novinarski krožek POROČILO Z REDOVALNE KONFERENCE V šolskem letu so štiri redovalne konference, ki so razporejene na četrtletja. Konference se udeležijo razredni- ki vseh razredov in po trije delegati iz vsakega razreda ter ravnatelj šo- le. Prva rcdovalna konferenca na naši šoli je bila v četrtek. Udeležili so se je razredniki in delegati od 5—8 razreda, ter tov. ravnatelj. Tudi sama sem bila delegat na konferenci. Konferenco je odprl tov. ravnatelj in nas seznanil z dnevnim redom, ki je bil naslednji: 1. pregled učnega uspeha; 2. razno. Potem so sledila poročila razred- nikov in delegatov iz posameznih razredov. Razpravljali smo tudi o disciplini in novih ukrepih na šoli. Imensko smo obravnavali nekatere učence, ki se neprimerno obnašajo. Za nje so razredniki predlagali kaz- ni. Sklenili smo tudi, da bodo razredni blagajniki zbirali denar z^ šolsko kuhinjo in druga plačila le dva dni v mesecu in potem takoj oddali denar. S tem bomo zmanjša- li možnost kraje, ki se je na šoli že pojavila. Ko smo dnevni red izčrpali je tov. ravnatelj v zahvalo za udelež- bo in sodelovanje, končal kon- ferenco. Jožica Alt, 8/b, novinarski krožek, OŠ Velika Nedelja POMOČ MOJI BABICI Moja babica je stara 81 let, zato je potrebna pomoči nas mladih tako kot vsi ostali ljudje. Ker skoraj vse dopoldneve preživi sama, ji je zelo dolgčas, zato komaj čaka, da pridem iz šole. Ko me zagleda, se me razve- seli, saj jo vedno najprej vprašam, kaj naj ji naredim. Rad opravim dela, ki mi jih naloži in zato se do- bro razumeva. Taka običajna dela, ki mi jih da za opravit so: da ji prinesem drva, grem ji po vodo, vrežcm ji kruh in narežem ji razno hrano na kose, ker tega ne zmore sama, saj je po desni strani delno hroma. V.sak večer ji umijem noge in jih obrišem. Ker jo rad po- strežem me večkrat nagradi z denarjem. še veliko je ostarehh ljudi, ki so potrebni še večje pomoči kot moja babica. Stanko Gregorič, 5. r., OŠ Podgorci TEDNIK ~ december 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 KRATKE NOVICE — Mladinke RK Drava so v soboto v Titovem Velenju nastopile na enem polfinalnih turnirjev odprtega klubskega republiškega prvenstva v rokometu. Med štirimi ekipami so osvojile zadnje mesto, saj so trenutno mladinske ekipe Branika, Titovega Velenja tn Fužinarja boljše od Ptujčank. V finale seje uvrstila mladinska ekipa mariborske- ga Branika. — Mladinci košarkarskega kluba Ptuj so se v prvem kolu tektnova- nja v enotni republiški ligi v nedeljo dopoldan v Mladiki pomerili z vrstniki 2KK Maribor. Gostje so zmagali z 79:67 (47:37). čeprav so se jim Ptujčani na polovici drugega polča.sa približali na samo pol koša razlike. PTUJ: Gailhofer 8, Damiš 16, Žibrat, Cabrian 2, Slrle 8, Rozman. Vučinič 10, Kotnik 23, Jakomini. — Prejšni četrtek so se člani KK Ptuj v Mladiki v prijateljskem srečanju pomerili z avstrijskim košarkarskim drugoligašem UBSC iz Gradca. Domačini so zmagali z 79:71 (37:34). PTUJ: Erbus. Damiš 4, Volmajer 2, Reš, Marčič 10, Bedrač 2, Beranič 16. Cobelj 12. M. Kotnik 4, R. Kotnik 16. Dobrijevič 13, Vučinič. — Danes popoldan bodo v ZTKO ponovili sejo izvršnega odbora, ki je bila pred tednom dni nesklepčna. Člani morajo pripraviti vse fHJtrebno na prevzem telesnokulturnih objektov in izvedbo skupščine zveze, ki se že tretjo leto ni sestala. Jutri od 17. ure bo v sobi Šahovskega društva MIP potekalo občinsko tekmovanje šahistov brez kategorije-nekategornikov. — Do danes so morale vse osnovne telesnokulturne organizacije ZTKO posredovati podatke o svojih uspehih v letu 1982 ter predloge za podelitev Bloudkovih značk. 1. kotar EKIPA PTUJA TRETJA Na II. republiškem prvenstvu v igri z zvenečo žogo za slepe in sla- bovidne, ki je bilo v Mariboru, je zmagala ekipa Kranja, ki je v odlcv- čilnem srečanju premagala Mursko Soboto s 3:1. ?.al na prvenstvo niso prišle ekipe s Primorske, kar pa ni vplivalo na borbenost in kvaliteto. Tekmovanje jc dobro pripravilo društvo slepih in slabovidnih Mari- bor, ki je treni prvouvrščenim eki- pam ptxklilo lepe pokale, žal pa je nastal spodrsljaj Zveze sklepih in slabovidnih Slovenije, ki za tekmo- vanje ni pripravilo novega pokala, saj je dosedanjega lani osvojila v tr;iji)o last ekipa Murske Sobote. Ptujčani so na tem prvenstvu o- svojili dosedaj najvišje mesto in po- kal, ki je Se tem dragocenejši, saj je nedvomno nagrada za dosedanja prizadevanja in spodbuda za na- daljnje ddo. Ekipo so sestavljali Hrenko, Fur- jan in Omik. ki so na tem tekmova- nju v z.ačetku igrali nezbrano in ne- pazljivo ter šele v drugem delu za- igrali tako kot znajo. Izkli srečanj za ekipo Ptuja so naslednji: Ptuj—Mui^ka Sobota 1:4; Kranj 2:8, Maribor 5:3, Ljub- ljana 5:2 in Celje 6:2. Tekmovanje sta dobro vodila sodnika Kreač, Maribor in Zupane, Ptuj. Končni vrstni red ekip je naslednji: Kranj 9 točk. Murska Sobota 8, Ptuj 6, Maribor 5, Ljubljana 2 in Celje O točk. Najuspešnejši streki tekmovanja so Kopač — Kranj 26, Donko — Maribor 16, Potočnik 12, Korošak 10, oba M. Sobota, Ornik in Fur- jan po 8. oba Ptuj, za Ptuj je Hren- ko dosegel 3 gole. -anc Spoznajmo naše gore Planinsko društvo Ptuj pripra- vlja za jutri, v petek, 10. decembra ob 16. uri kviz tekmovanje pod naslovom „Spoznajmo naše go- re". Tekmovanje bo potekalo v avli Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, na njem pa bodo sodelovale pionirske planin- ske skupine iz osnovnih šol z ob- močja občine Ptuj, ki bodo pri- pravile tudi kulturni program. Na kvizu bodo podelili tudi priznanja najaktivnejšim skupi- nam planincev v letu 1982. Vabijo vse ljubitelje planin — tudi nepla- nincev. -OM Priprave s kitajsicima trenerjema liAMlZMl fSHIS Sest najboljših ptujskih pionirjev se je od 27. do 30. novembra, po velikih težavah zaradi denarja, udeležilo namiznoteniških priprav severovzhodne regije v Lendavi. Vodstvo kluba je zaradi pomanj- kanja sredstev skoraj odstopilo od udeležbe na pripravah, vendar so takrat priskočili na pomoč starši in večino stroškov krili sami. Pionirji so trenirali dvakrat dnevno pod vod- stvom kitajskih trenerjev Hsi Entinga in njegove žene Lin Mičin. Oba trenerja sta bila odlična igralca, saj sta stala na najvišji stopnici na sveto- vnem prvenstvu. Hsi Enting je bil leta 1973 v Sarajevu svetovni prvak v moški konkurenci posamezno. Lin Meičin pa v ženskih dvojicah. Svoje znanje sta trenerja prenašala na našo najmlajšo generacijo igralcev namiznega tenisa. Učila sta hiter in enostaven namizni tenis s kratki- mi potezami pri mizi. Priprav se ni mogla udeležiti le pionirka Sonja Marinkovič. kije v tem času nastopala v mladinski republiški reprezentanci na turnirju Bratstvo in enotnost v Lazarencu. UM TRETJIČ PRVAKVFULL KONTACT ŠPORTU KARATE v eni najlepših športnih dvoran v Sloveniji v Žalcu je bil zaključni turnir prvenstva Jugoslavije v full kontact športu, kar je snemala tudi RTV LJubljana. Naj takoj povemo, da je bilo športno srečanje najboljših karate- istov odlično organizirano, kar gre vsa pohvala organizatorjem prire- ditve. Srečanje si jc ogledalo pri- bližno 1500 ljudi. Vsi finalni boji so se odvijali v ringu in sicer po 5 rund z dve- minutno borbo, skupaj torej 10 mi- nut, kot to zahteva njihov pravil- nik. V perolahki kategoriji (do 57 kg) je v vseh petih rundah oziroma borbah vodil Vladimir Sitar iz Ptu- ja, ki je premagal svojega na- sprotnika Branka Zlodnjaka iz Pol- zele s končnim rezultatom — po točkah z 149:97. V ostalih borbah po kategorijah so poslali prvaki SFRJ Lavrnja{Si- sak), Mladcnovič (Varaždin), Smi- Ijanič (Sisak), Turk (Polzela) in Pušnik, prav tako iz Polzele. Vsi prvaki so dobili priznanja in poka- le. Ni odveč pripomniti, da je Vladi- mir Sitar tako že tretjič zapored po- slal prvak Jugosla\iicv fullcontact športu v perolahki kategoriji, za kar mu veljajo tudi naše čestitke, kajli so res /elo^edki športniki, ki bi trikrat ziipored osvojili najvišje priznanje oziroma obdržali naslov prvaka SFRJ. Besedilo in posnetek Franjo Hovnik V. Sitar v borbi / H. /lodnjakorn iz Polzele. Zlodnjak je na tleh, koje do- bil nuek down udarec^ Na kvi je sodnik. n II. SKL - VZHOD: ZLATOROG-PTUJ 81 gO Poraz v podaljšitu \ četrtem kolu m) člani K K Ptuj gostovali v Laškem in z domačo ekip*) Zlaiorog izgubili p*> podaljšku. Srečanje je bilo polno preobra- U)\. V pr\em polčasu m> Ptujčani vodili vse do 19. minute. lakrat so jih domačini ujeli in p*)!čas i)dlivili v svojo korist. Tudi polovica drugega |"H)lčas,t jc minila v znamenju vodstva ptujskih košarkarjev. v(xlili so do 11. minute. Vendar m)jih domačini oh podpori bučnih gledalcev znova ujeli in [»vedli kar s sedmimi koši razlike, dobri dve minuti pred koncem jc bilo še 69:62 za Zlatorog. Ptujčani se niso predali in so ob koncu / zadetki Roberta Kodriča izenačili in izsilili podaljšek. Tudi v nadaljevanju po regularnem času je bilo zelo razburljivo. Ptujčani so pn viMJstN u za tiKko. 73:72. zgrešili kar tri proste mete in domačini so z \cliko mero športne sreče zmagali. PTUJ: Frbus. Damiš 2. Volmajer 6. Reš. Marčič 7, Beranič 23. ( obelj 6. M. Kotnik 13. R. Kotnik 12. Dobrijevič II. \ peiem kolu. na sp sezono ste gotovo dobro pripravljeni. Prihaja leios nekoliko kasneje, zamenjali ste premajhno in izrabljeno opremo, nekaj sle prodali na sejmu rabljene opreme, nekaj dokupili skratka, oprema čaka na prvi sneg. Kaj pa koncidicija. upajmo, da te niste zanemarili? No. če smo pripravljeni, potem kar k prvi skupni akciji, da ne bo pomote sodelova- li boiTio vsi ati. mami in otroci. Že v nedeljo. 26. decembra se bodo družine pomerile na DRU- ŽINSKEM SL.ALOMU. to bo veselo družinsko tekmovanje v slalomu na nezahtevnem terenu — če bodo snežne razmere ugodne v bližini Ptuja, če ne pa pri Treh kraljih na Pohorju kamor bo vozil posebni avtobus. Družine bodo nastopale v sestavu oče. mati in otroci. Najboljši bodo prejeli diplome, pravice pri žrebanju praktičnih nagrad in značke pa bodo prejeh vsi sodelujoči. Pokrovitelj tekmovanja bo R AOENSKA Jz Radencev. ki obljublja prehodni pokal zmagovalni družini. Štartnina za družino je 300 din ne glede na število družinskih članov, če bo tekkmovanje na Pohorju bo treba doplačati avtobusni prevoz. Upajo, da bo pri tem st:»delovala ludi ZTKO Ptuj. In kako bo smučanje v pcHJitnicah? V SK Ptuj so polno angažirani, da svojim članom pripravijo nudijo prijetne ptKitnice. Odpotovali bodo na Jahorino. kjer bodo smučali od 8. do 14. januarja in na Platku v^orskem Kotaru kjer bodo smučali 22. do 29. januarja 1983. V času zimskih počitnic bo od 15.—22. januarja 1983 organiziran v sodelovanju z Vzgojno varstveno organizacijo Ptuj tečaj za predšol- .ske otroke — tradicionalni VRTEC NA SNEGU. Tečaj bo dnevno, če bodo razmere dovoljevale v bližini Ptuja, drugače pa bo to prevozni {ečaj na smučišča pri Treh kraljih na Pohor- ju. Cena tečaja znaša za člane kluba 723 din za nečlane 795 din če bo potrebno za prevoz še doplačilo 600 din. Upajo, da bo ludi ZTKO Ptuj sodeloval kot preteklo leto in s tem bodo stroški enaki kol lani. —anc hitro in enostavno do zanesljive zaščite vašega avta! Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža Iz enega kosa. Dolga je 5,87 m, široka 2,74. visoka 2,40 m, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v tovarni. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala, jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik ie še izdela tlak in lovilec maščob v garaži. Uspešni nogometaši Aluminija v ptujski občini je nogimiet še vedno najbolj priljubljena športna panoga, kljub vsemu, kar seje v preteklem letu dogajalo okoli pete ptujske selekcije. Nogometaši Aluminija so po treh letih le dt)bil! tisti milostni da, ki je pomenil možnost vključitve sclekcijski nogometni sistem tekmova- nja, lo je vstop v območno nogometno ligo. Po sptMnladanskih kvalifikacijah jim je to uspelo. Kljub temu. da so ostali brez nekaterih igralcev, sc pi)sebej imam v mislih Janka Vindiša. od katere- ga je bila odvisna igra Aluminija; so nove moči dostojno zamenjale nekatere starejše igralce. Nogometaši .Aluminija so v gosteh premagali ekipo Prolelarca s 3:0. v drugem kolu .st) gostovali na Pluiu in lahko rečem, da so imeli drugo točko \ žepu. vendar jim lo ni uspeU). saj derbiji so pač derbiji. Ko; se je kasneje pokazalo, ekipa ni bila dtnoij dobro telesno pripravljena, pa tudi sistem igicje drugačen, kotjc bil prejšnja leta. Trener Miro Slavkovič je ekipo prevzel pred srečanjem z Ojstrico, ki so jo domačini nesrečno izgubili z 2:1. vendar se to kasneje ni odrazih) na igro moši\a. kije šc naprej igralo z visoko moralo. Iz tekme v tekmo se jc poznala boljša telesna pripravljenost igralcev. Doma so zmagovali, z gostovanj so prinašali točke. Od tekme proti Ojstrici, ekipa Aluminija še ni izgubili nobene tekme. Lahko rečem, da so nogometaši Aluminija podarili točki svojima domačinoma, to je Boču iz Poljčan in FIkroju iz Mozirja. Rezultat \ Poljčanah so držali do deset minut pred koncem tekme, takrat pa je v edinem napadu domačinom uspelo žogo poriniti v mrežo. Na tej tekmi zaradi poškod- be z Dravinjo \ Slovenskih Konjicah ni nastopil Bck. kar se je poznalo, še zlasti pn zaključnih akcijah. V Mozirju so dvakrat yi>dili. To tekmo pa |e dobro režiral sodnik Siter. Ce bi Bek m Šietan Dončec realizirala svoje priložnosti, zmaga ne bi bihi vprašljiva, vendar si> se morali zadovoljiti samo z remijcra Potem sta prišli na vrsto dve težki tekmi in sicer s Fužinarjem in Kladivarjem. V pr\i tekmi so Alummijaši žogo komaj potisnili v mrczo. i'roli Kladivarju pa so pokazali \se svoje znanje. Doma-, čine so nadigrali v vseh elementih nogometne igre. šc posebej pa v borbenosti. Tudi izključitev Vin- klerja ni domačim pomagala. Tako so igralci .Muminija zmanjšali razliko do Kladivarja na samt> tri točke. / nastopom trenerja Mira Slavkoviča je dobila ekipa no\() vrednost, to je izjemno borbenost in po/n\o\alnost. Mladi igralci, kot so Letonja. Sclinšek. Špchonja in Iruk pa pomenijo veliko osvežitev \ ekipi. Še posebej dobro igrata Letonja in Špchonja. V obrambi se odsotnost Panikvarja ni [■Hvnala. vendar pa bi lahko v spomladanskem delu ekipi veliko pomenil, še zlasti njegova velika izkušenost. Vinkler je imel težave s poškodbo kolena, zdrav pa veliko pomeni za ekipo, saj zna stopiti za žogo in zna sam zaključiti akcije. O Beku pi potrebno izgubljati besed, znanje in borbenost sta njegovi vrlini. Poleg Vinklerja je igralec, ki lahko sam odloči tekmo. Uporaben je tudi v obrambnih nalogah. Skoda, da n\ nastopil na treh tekmah, poškodba iz Konjic je bila prehuda. S pripravami bodo nogometaši .Aluminija pričeli 26. januarja. Če želijo ostati v vrhu pnenstvene razpredelnice, bodo morali krepko delati in se podrejati zahtevam Aluminija in trenerja Slavkovi- ča. Saj se samo z delom lahko dosežejo dobri rezultati. Jesen je bila dobra, pomlad bi lahko bila še boljša. Aluminij ima dovolj kvalitetnih igralcev, da uresniči svoje ambicije. Veliko presenečenje so mladinci Aluminija, ki so zasedli prvo mesto m imajo prednost točke, oziro- ma dveh pred svojimi zasled(na!ci. Na začetku prvenstva so izgubili tri točke na domačem igrišču, drugače bi bili še krepkeje v vodstvu. Pri mladincih rezultat ni primaren, čeprav ga ne smemo zanema- nti s psihološkega vidika. Pomembno je lo da lahko ti mladinci počasi dobivajo priložnost v prvem moštvu. Trener Miro Slavkovič jim to možnost že daje. Trener mladine Maks Kmetec pa Jih. Vsaj do sedaj uspešno pripravlja. Danilo Klajnšek 12 - ZA RAZVEDRILO 9. december 1982 — TEDNIK TEDNIK 9. december 1982 OGLASI IIM OBJAVE - 13 VOZNIKI POZOR! Za zimsko službo manj sredstev Nedvomno je vloga zimske službe za varnost v cestnem prometu izredno pomembna, prav tako. kot za vsa ostala področja družbenega življenja in eksistenčnih potreb občanov. Prav zaradi tega je na pobudo komiteja za urbanizem, gradbe- ništvo in komunalne zadeve pri SO Ptuj, v sredo, 24. novembra potekal razgovor med pred- stavniTii izvajalcev zimske službe in vseh, ki so odgovorni za prevoznost cest ter varnost v prometu. Udeleženci razgovora so se omejili na izvajanje zimske službe v sezoni 1982—83, glede na razmere stabilizacijskih priza- devanj in teženj po zmanjševanju vseh vrst porabe. Že na začetku razgovora so navedli podatek, daje v Sloveniji najdražje izvajanje zimske službe v primerjavi z ostalimi republika- mi in da je cena izvajanja te službe letos vi.šja za okoli 30 (xlstotkov, medtem ko so cene posipnega materiala višje kar za polovico. Upravičeno je vpraša- nje ali se potem lahko dogovarja- mo o enakem obsegu izvajanja zimske službe kot v preteklem obdobju? Da bi problematiko nekoliko osvetlili, smo k razgovoru najprej povabili Matevža Cestnika, vo- djo TOZD Komunalni servisi in vrtnarstvo, pri Komunalnem podjetju Ptuj, ki je poleg Cestne- ga podjetja zadolženo za izvaja- nje zimske službe na območju občine. O obsegu izvajanja zim- ske službe v sezoni, ki je tik pred vrati, je dejal: »Prav gotovo bo izvajanje zimske službe v letošnji zimi podobno vsem dosedanjim, le da smo zaradi pomanjkanja finanč- nih sredstev v SIS Komunale in Cestne skupnosti, prisiljeni pro- gram bistveno skrčiti na najnižja vzdrževalna dela, ki bodo zago- tavljala prevoznost najpomemb- nejših cest. Skupaj s Cestnim podjetjem smo že pripravili de- ponijo posipnega materiala, na voljo pa imamo 9 plužnih vozil in 3 posipalce, ki so vsak trenutek pripravljeni za akcijo. Prvotno je bilo predvid.eno, da bo Cestno podjetje prevzelo kompletno čiščenje lokalnih cest — poleg svojih seveda — že z nastankom zime. Ker pa Lokal- na skupnost za cesie .še ni reorga- nizirana, smo izvajanje zimske službe do 1. januarja 1983 zadr- žali pri nas. Tako je še zmeraj naša dolžnost opravljati zimsko službo na 477 km lokalnih cest, v vseh ulicah mesta Ptuja, v Kidri- čevem in Majšperku. Poseben poudarek pri češčenju in' vzdrževanju cest v zimskem času bomo dali predvsem tistim cestam, ki bodo zagotavljale normalni prevoz občanov na delovno mesto in nazaj. Treba je dodati, da se je v zadnjem času močno povečalo število javnih prevozov, predvsem z avtobusi. Problem pa bo tudi s peš potmi, torej s pločniki, kjer je močno povečano število pešcev, zato bo tam potrebno več dela kot do sedaj. Prepričani smo, da bomo naleteli na razumevanje vseh občanov, zlasti uporabnikov v KS, apeliramo na hišne svete ini ostale, da s skupnimi močmi za- gotovimo čiste ceste in pločnike. Plužna vozila so pripravljena. Nad vsem tem seveda bdi štab zimske službe, ki šteje 9 članov, v njem pa so operativni vodje vseh del, predstavniki SIS, postaje milice in član izvršnega sveta SO Ptuj. Ta štab bo spremljal stanje na cestah in izvajanje zimske službe, je pa stalno pripravljen za akcijo.« Izvajalec zimske službe na magistralnih in republiških ce- stah na območju ptujske občine pa je Cestno podjetje Maribor — tozd za vzdrževanje cest v Ptuju. O tem, kako bodo izvajali zimsko službo v zaostrenih pogojih, je vodja tozda Ferdo Vajngerl po- vedal: »Pogoji za izvajanje zimske službe bodo z naše strani na isti ravni kot lani. Upoštevati pa je treba faktor okrnjenih sredstev za vzdrževanje in varstvo cest v zimskem času, kar se glede na okrnjen program repubUške skupnosti za ceste pojavlja predvsem v zadnjem obdobju, priprave na vzdrževanje in var- stvo cest v zimskem času so stekle normalno. Kot veste smo zadol- ženi za 209 km magistralnih in lokalnih cest na območju občin Ptuj in Ormož. Nekaj soli in posipnega materiala imamo že na depoju na sedežu tozda, nekaj posipnega materiala pa imamo ob tako imenovanih vzponskih odsekih na regionalnih in magi- stralnih cestah. Gre za polovične količine materialov, kijih imamo na razpolago skupaj s Komunal- nim podjetjem Ptuj. V decembru praktično že de- žuramo, to pomeni, daje pripra- vljena ekipa za takojšnjo uredi- tev razmer v primeru snega ali poledice. Trenutno je vreme ugodno, kljub temu pa so ceste že precej mokre, kar predstavlja za udeležence precejšnjo nevar- nost — še posebej v primeru znižanja temperature. Rad bi poudaril, da si želimo sodelova- nja z občani, predvsem obvešča- nja s strani krajevnih skupnosti — ne naročanja — o razmerah na cestah. Le tako bomo lahko kljub okrnjenemu programu in pomanjkanju naftnih derivatov zagotavljali zimsko službo v zadovoljivem obsegu. Želimo, da bi posredovali s svojo službo resnično le in samo tam, kjer je to potrebno. Opozoriti žehm tudi voznike, da so glede na razmere dolžni ustrezno opremiti svoja vozila za vožnjo v zimskem času. V. dogovoru z nami bodo organi za notranje zadeve to dosledno kontrolirali! M. Ozmec Franc Horvat novi komandir PIVI Ptuj Zbori skupščine občine Ptuj so na zadnji seji imenovali Franca Horvata iz Dravograda za novega komandirja postaje milice Ptuj. Dosedanji komandir Franc Kozel je namreč odšel na novo delovno dolžnost kot inšpektor ONZ Maribor. Franc Horvat je rojen 16. januarja 1945 v Harde- ku pri Ormožu, je višji upravni delavec. Do sedaj je opravljal dela pomočnika komandirja na PM Ravne, od 1. januarja 1979 je bil komandir PM Dravograd. Z januarjem 1981 je postal komandir Dostaje mejne milice v Dravogradu, od 1. avgusta 1982 pa je opravljal naloge inšpektorja za tujce pri inšpektoratu milice UNZ Slovenj Gradec. Franc Horvat je prizadeven in strokovno podko- van delavec in je do sedaj pri delu vedno dosegal dobre rezultate. Je v,sestransko razgledan in ima dobre organizacijske in vodstvene sposobnosti, odlikuje pa se s pravilnim — tovariškim odnosom do sodelavcev in občanov. Je član ZK od leta 1963 in je družbeno politično aktiven. Dolžnosti koman- dirja PM Ptuj je prevzel 1. decembra 1982. — OM Franc Horvat, novi komandir PM Ptuj Avtobusarji »prisluhnili" potrebam v ormoški občini so štorih vs'e, da bi tudi avtobusne zveze približali potrebam novega delovnega časa. Največ je na tem storil občinski svet ZSS v Ormožu, ki je zbral po- trebne podatke. Tako je ob šesti uri 393 vozačev, ob sedmi uri 837 in ob osmi uri 57 vozačev. Na sestanku s prevozniki (Certusom in komunal- nim podjetjem Ptuj) so predočiU potrebe združenega dela. Vendar se je pokazalo, da vseh posamičnih želja ne bo mogoče uresničiti. Pro- blematične so zveze predvsem iz Miklavža in Tomaža. Poseben pro- blem pa predstavljajo povezave z varaždinske smeri, od koder je še pred enim letom vozilo več avtobu- sov, danes ni nobenega. Iz te strani je za šesto uro 56 vozačev, za sed- mo uro pa 98. Da bi rešili ta pro- blem^ se bodo že v kratkem sestali s predstavniki varaždinskega avto- busnega podjetja. Večina delovnih organizacij je že prešla na sedmo uro, na to se pri- pravljajo tudi v TOZD Optyl, kjer bodo prešli na sedmo uro, brž, ko bo urejena avtobusna povezava iz Tomaža. MG Počastili spomin na padle kurirje Ob spomeniku padlim kurirjem v Spuhlji je bila v ponedeljek, 6. de- cembra spominska svečanost, na kateri so predstavniki ZZB NOV iz Ptuja, številni krajani, učenci in učitelji OS Markovci, počastili spo- min na tragičen dogodek, ko so 6. decembra 1944 fašisti ob pomoči domačih izdajalcev pobili skupino kurirjev okrožne okrajne linije.. Med njimi so bili domačini Franc Kosec, Alojz Bezjak, Jožef Jan- žekovič in Stanko Strafela. Njihova zadnja pot je vodila od Brstja proti Spuhlji, kjer so jih opazili domači ovaduhi in jih izdali Nemcem. Ti so postavili zasedo in jih pokosili s streli iz strojnice. Na tem mestu je danes spome- nik, ob njem pa so v ponedeljek pionirji in borci ponovno prižgali svečke in položili venca. Zbranim je o tragičnem dogodku pred 38 leti govoril borec Rudi Korošec-Vlado. S svojimi besedami je segel globoko v srca prisotnih, pionirji OS Mar- kovci pa so se svojim padlim kurir- jem oddolžili s skrbno pripravlje- nim kulturnim programom. M. Ozmec Zbranim ob spomeniku padlim kurirjem je govoril Rudi Korošec-Vlado. 47 EKIP NA TURNIRJU V MALEM ^g/^ NOGOMETU PRVO MESTO ZA EKIPO VOJAŠNICE Med prazniki so člani NK Drava v dvorani Mladika izvedli tradicionalni turnir v malem nogometu, namenili pa so ga Dnevu republike in 50-letnici kluba. Nastopilo je kar 47 ekip od blizu in daleč. Po izločilnih srečanjih so bili v polfinalu do.seženi naslednji izidi: Mladina—Pu.šenci 6:0. Radoboj—Garnizon 2:3 in " Rok Hajdina— Razmnoževanje (Maribor) 1:2. V finale so se tako uvrstile ekipe Mladine iz Maribora. Garnizona iz Ptuja in Razmnoževanje iz Mari- bora. Pred finalnimi obračuni .so se v eksibicijskem srečanju pomerili ekipi članic RK Drava in starejših članov NK Drava. Rokometašice so jih zanesljivo premagale. V finalu turnirja pa so bili doseženi naslednji izidi: Garnizon—Razmnoževanje 2:2, Mladina—Garnizon 1:3 in Razmnoževanje—Mladina 2:1. Tako je zaradi zadetka več prvo mesto osvojila ekipa vojašnice Dušan Kveder pred Razmnoževanjem, tretja pa je ekipa Mladine. Najboljši strelec turnirja je bil Grobotec (Rado- boj). za najboljšega igralca so proglasili Dimiča (Mladina), za najbolj- šega vratarja pa Muršeca (Rok Hajdina). Vsa srečanja je dobro vodil Vlado Plajnšek iz Ptuja. 1. Kotar RODILE SO: Cvetka Meško, Mihovci 47 — Sabino: Jožica Kovačec, Šardinje 8 — dečka; Jožica Čeh, Podvinci 30 — dečka; Mira Greifoner, Gregorčičev dr. 7 — dečka; Alenka Ekart, Zlatoličje 125 — deklico; Marija Jurgec, Bukovci 119 — dečka; Metka Jurešič, Ul. B. Kraigherja 12 — Nino; Marija Kopušar, Apače 63 — dečka; Terezija Gašparič, Nova vas 122 — Barbaro; Terezija Ramšak, Cesta 8. avgusta 19 — Sabino; Cvetka Feguš, Podlehnik 3/a_— Martino, Jožica Kokol, Dornava ' 87 — Klementino; Marta PaL Šturmovec 29 — deklico; Ana Primožič. Kraigherjeva 38 — deklico; Marija Špendija, Vitan 19 — Jerneja; Dragica Pirš, Poljska cesta 5 — Matejo; Nada Samastur, Koritno 17 — dečka; Helena Štrman, Dobrava 8 — Mitja; Silvestra Kelenc, Stojnci 6 deklico; Darinka Hameršak, Sp. Velovlak 43 — Jasmino; Marjeta Kosi. Zagrebška 62 — Roberta; Štefanija Žemljic, Poštna 2, Or- mož — Marka: Angela Golčman, Dornava 16 — dečka; Darinka Cep, Kočice 14 — Simono; Marija Koderman, Erjavčeva pot I — Davida; Marija Hauzer, Bolehnečice 18, Ljutomer — Andrejko; Dragica Novak, Sredi- šče, Bercetova 3 — Denisa; ■ Dušica Feguš, Podlehnik 2 — Vesno, Angela Pavhnič, Senik 24 — deklico; Jelka Perko, Vinski vrh 66 — Mojco; Danica Zemlja- rič, Dornava 59 — deklico; Jožica Prošenj ak, Stražgojnca 2 — deklico; Liljaha Botolin, Za- grebška 108 — deklico;. POROKE 27. NOVEMBRA 1982. Frančišek Turkuš, Lovrenc na Dr. polju 88 in Ana Klajnšek, Župečja vas 37; Branko Primo- žič, Slomi 8 in Frančiška Juhar- han, Prerad 52/a; Vladimir To- plak, Stojnci 136 in Marija Hor- vat, Sobetinci 22; Davorin Ke- lenc, Zamušani 54/a in Darinka Erženjak, Zamušani 35; Mirko Slana. Prvenci 23 in Nadica Golub, Žamenci 8; Jože Smigoc, Videm pri Ptuju 31 in Marija Goričan, Pobrežje 124; Srečko Hauzer, Zg. Hajdina 142 in Marija Goričan, Pongerce 12; Avgust Rimele, Hlaponci 23 in Majda Čuš, Hlaponci 23; Janez Zajšek, Stano.šina 6 in Marija Junger, Podlehnik 106; Kazimir Oberdank, Ljubljana, Kebetova II in Tanja Volgemut, Stritarje- va pot 10; Simon Milošič, Slo- venski trg 6 in Majda Petrovič, Slovenski trg 6; Marjan Vnuk, Trgovišče 16 in Olga Voglar, Formin 12/a; Matjaž Sotler, Zoisova pot 5 in Jelka Korošec, Abramičeva 13; Milan Pihler, Grajenščak 26 in Milena Zorko, Mo.škanjci 82; Branko Vidovič, Vareja 55 in Milica Koletnik, Ljubstava 7; Anton Vindiš, Slati- na 39 in Zdenka Nahberger, Kungota pri Ptuju 92; Ivan Bezjak, Zabovci 23 in Marjana Urlep, Stogovci 32; Roman Lor- bek, Goričak 22 in Antonija Lazar, Goričak 36; Franc Žunko- vič. Zlatoličje 63, in Ema Kise- Ijak, Gerečja vas 46; Franc Živič, Ul. B. Kraigherja 32 in Zdenka Dukarič, Ul. B. Kraigherja 32; Stanislav Prevolšek, Gorca 86 in Gelica Cafuta, Gorca 86; Alojz Auer, Sp. Hajdina 43 in Jožica Letonja. Trnovec 6; Janez Habja- nič. Jurovci 1 in Mirjana Špralja, Jurovci 1; Srečko Turk, Kungota pri Ptuju 148 in Zdenka Cafuta, Draženci 82/a; Edvard Stegar, Mestni vrh 6 in Karmen Krajnc, C. Kurirjev NOV 45; Vinko Matjašič. Zagorci 10 in Marija Vrabl. Sakušak 82/a; Marjan Korez, Ljubljana, Križna 19/ain Vida Purg, Skrblje 4; Franc Kolednik, Prešernova 18 in Šte- fanija Irgl, Prešernova 18; Martin Cvetko, Bratislavci 59 in Anica Šoštarič, Gradiščak 8; Branko Krajnc, Mestni vrh I20/a in Milica Kacjan, Hajdoše 28;. POROKE 4. DECEMBRA 1982 Borut Adamlje, Slov. Konjice, Lambrehtova 6 in Karolina Pi- šek, Čufarjeva 17; Anton Bede- nik, Kicar 146 in Avguština Peklar, Kicar 146; Jožef Raj, Miklošičeva 3 in Leopoldina Sirec, Miklošičeva 3; Stanislav Sirovnik, Lancova vas 3 in Dani- ca Tacinger, Lešje 30; Borislav Ogrinc, Kicar 23 in Nadica Petek, Nova vas pri Ptuju 82; Jožef Planine, Naraplje 6 in Nada Sluga, Stogovci 17. UMRLI SO: Jera Podgoršek, Lancova vas 3, roj. 1900, umrla 20. novembra 1982; Marija Vidovič, Goričak 13, roj. 1897, umrla 19. novem- bra 1982; Alojz Šumenjak, Za- mušani 20. roj. 1930. umrl 28. oktobra 1982.; Marija Milošič, Mali Okič42, roj. 1919, umrla 21. novembra 1982; Franc Terčič, Pleterje 16, roj. 1896, umrl 21. novembra 1982; Ana Cafuta, Krčevina 23, roj. 1905, umrla 22. novembra 1982; Ivan Cimerman, Miklavž pri Ormožu, roj. 1914, umrl 23. novembra 1982; Jožef Potrč, Bišečki vrh 50, roj. 1910, umrl 22. novembra 1982; Marje- ta Vilčnik, Prerad 29, roj. 1912, umrla 23. novembra 1982; Jakob Horvat, Rajšpova 1, roj. 1904, umrl 25. novembra 1982; Franc Benčič, Cvetkov trg 3, roj. 1903, umrl 25. novembra 1982.; Ana Ratajc. Mejna cesta 11, roj. 1903, > umrla 29. novembra 1982; Franci Kolmančič, Obrez 50, roj. 1912, TEDNIK, izdaja zavod za časopisno in" radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlag zakona o obdavčevanju proiz vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro 'izvodov.