GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE TRBOVLJE, 15. julija 1949 Štev. 28 4voi^ !&i & Poštnina platana T gotovini. Posamezna Številka 3 dinarja Leto n. Okrajni odbor OF Trbovlje je podal polletni obračun dela in določil smernice, po katerih se bo nadaljevalo delo V nedeljo dne 10. julija se je vršil v Trbovljah plenum OF, ki je ob času, ko so naša industrijska podjetja in ustanove pričele z delom zn drugo polovico petletke, podal obračun dela v prvem polletju, nato pa nakazal smernice za nadaljnje delo v borbi za socializem. Plenum je otvoril tov. Ferhavc, ki je uvodoma pozdravil člana IO OF Slovenije tov. Razitija in vse navzoč-ne člane plenuma, nato pa podal besedo tov. Toplikarju, Ni je sile, ki bi nas ustavila na poti v socializem Narodi Jugoslavije so pričeli v teh dneh uspešno borbo za izvajanje zmage v drugi polovici prve Titove petletke. Kljub oviram In težkočam, ki nam jih povzročajo kapitalistične države in kljub gospodarski blokadi s strani držav ljudske demokracije in E'Z danes prav uspešno zmagujemo na gosi>odarskem polju. Naši narodi vedo, da je pot, ki so si jo zastavili, pot izgraditve socializma, pravilna. Pod vodstvom KP vodijo borbe; ki jim bo prinesla boljše in srečnejše življenje. ZaoStrevanje borbe v kapitalističnem svetu je vsak dan večje. Delovnim množicam Evrope in drugim delom sveta grozi brezposelnost in lakota, kar je posledica ameriškega diktata na gospodarskem polju in posledica tako zvane Maršalove pomisli. Izvor tega so vsaki>dnevne stavke, s katerimi zahtevajo izkOriščune množite svoje pravice. Tako smo vsak dan priča stavkam v Italiji, Angliji. Franciji, Ameriki itd. Ameriški imperializem vzdržuje danes svojo oblast le s pomočjo nasilja. V to svrho so podkupili ameriški kapitalisti razne voditelj« tako zvanih socialističnih strank, ki so postali izdajalci interesov delavskega razreda. Druga velika pomoč mednarodnemu Imperializmu pa je Vatikan. To nam dokazuje zadnja votivna komedija v angloameriški coni Trsta, kjer je ves kler zavzel solidarnost z okupatorskimi oblastmi in grozil množicam s peklenskimi mukami, če bi volili druga-če, kot hočejo oni. Slična povezanost se očitajo tudi na Češkoslovaškem in na Madžarskem. Ena izmed metod, ki se jih poslužuje mednarodni kapitalizem, je tudi razbijanje enotnosti delavskega gibanja v svetu. To je bilo videti zlasti na zasedanju svetovne sindikalne federa- cije v Parizu. Zadnje zasedanje v Milanu pa je potrdilo, da je delavski razred naše države solidaren z delavskimi množicami vsega sveta. Imperialisti izrabljajo tudi Inform-biro v svoje namene. Baš zaradi resolucije Informbiroja je imperializem dejansko vrinil v nekaterih državah ljudske demokracije svoje agente na vodilne položaje v partijskih vodstvih, ki naj bi razbijali enotnost delavskega razreda. V dokaz temu služi primer Trajče Kostova v Bolgariji, Vidalije-ve frakcije KP v Italiji itd. Vendar bodo ostali tudi vsi taki poizkusi brezuspešni. To nam dokazuje današnja borba na Kitajskem, ki je pod vod, stvom KP že skoraj povsem osvobojena izpod imperializma. Z vmešavanjem v Grčiji, Indoneziji in Vietnamu skušajo onemogočiti borbo teh narodov za svoImkIo. Zatirane ljudske množice pa se zavedajo, da je zagotovljen njihov obstoj le v uničenju imperializma. Imperializmu se ne bodo posrečile njihove nakane niti z ustvarjanjem vzdušja napetosti in vojne psihoze. Fronta pristašev miru je v svetu ogromna. Po enem letu od objave resolucije Informbiroja vedo naše množice, da se bore za enakopravnost med državami- socializma, kar je le nauk marksizma. Nimamo le pravice, ampak tudi dolžnost pred našimi narodi in prod mednarodnim proletariatom, da zgradimo socializem. Tega pa ne moremo trditi o pristaših Inlormbiroja. Prav v zadnjem času je SZ pntep-tala ta načela in prodala Slovensko Koroško za 150 milijonov dolarjev. To krivico so naši narodi globoko občutili in zato tudi pariškega diktata, katerega faktorji so bile imjrerialistične države skupno s SZ. ne bodo nikdar priznali. Dosedanje zmage so porok za dosego naših cilje« Kakor med okupacijo, tako je tudi v naslednjih letih Ljudska fronta pod vodstvom KP z velikimi uspehi obnove dobivala vedno bolj revolucionarno pot, za čimjirejšnjo gospodarsko in politično osamosvojitev, z izgradnjo težke industrije in elektrifikacije ter z vzgojnim političnim delom med našimi množicami. Brez programa Fronte in Partije bi ne beležili take vztrajnosti in herojstva v gospodarski borbi in tako visokega patriotizma naših narodov, do nove socialistične domovine. Danes lahko s ponosom pregledamo naše delo. Z uspehi prvega in drugega leta petletke je naše delovno ljudstvo ustvarilo pogoje za socialistično preobrazbo vasi. 8700 kmečko-obdelovalnih zadrug ali 20»/» socializirane zemlje nam priča, kako hitro spoznava naš delovni kmet prednost velikega zadružnega gospodarstva in prednost novega načina obdelave remije. Bodoča naloga OF je, da s poostreno bitko za izvedbo planskih nalog In socialistične rekonstrukcije našega kmetijstva še bolj okrepi svojo aktivnost. V našem okraju želi na desetine kmetov vstopiti v kmetij^o obdelovalno zadrugo. 10 kmetijam zadružnih ekonomij, 2 kmetijsko obdelovalni zadrugi ter prijirave za ustanovitev nadaljnjih zadrug kažejo vaškim OF odborom, da je treba pospešiti politično delo in sklepe II. plenarnega zasedanja CK KPJ med našimi kmetijskimi množicami. Prav s pomočjo ljudske fronte smo v našem okraju storili mnogo. Letni plan gozdarstva je izvršen 95»/». OF je organizirala v to svrho 351 brigadirjev. Tovarne, rudniki, cementarna, ojiekarnc itd. potrebujejo delovno silo. To silo jim mora zagotoviti OF predvsem s pomočjo vaških frontnih odborov. Prav tako naj vaški odbori. OF organizirajo frontne brigade. Z vključevanjem delovne sile in formiranjem delovnih brigad na gradilišča v naše vasi, bomo sledili velikim zmagam naših industrijskih podjetij, ki so v prvi polovici petletke častno izvršila svoje obveze, ki deiajo že za drugo polovico petletke. Vsak član Fronte se mora zavedati, da bo neizpolnitev plana v industriji prav tako občutilo naše podeželje. Problem delovne sile je pereč. Pri vsem tem pa ne smemo zanemarjati političnega dela na vasi. Frontni odbori niso dovolj preganjali in onemogočali razdiralnega dela sovražnikov in saboterjev. Mnogo premalo poudarjamo veliko zavest kmetov iz NOV. Frontni odbori morajo j preko KZ in KUJ-jev sodelovati pri vseh akcijah pravilno in z realno opredelitvijo kmetov izvršiti vsa važna vprašanja odmere davkov, odkupov itd. ter jim pojasnjevati, da Partija, Fronta in Ljudska oblast hočejo dvigniti našega kmeta iz revščine ter ga popeljati v socializem, v katerem se mu bo godilo mnogo bolje, kakor se mu je godilo kdaj koli do sedaj. Plani osnovnih organi- zacij OF so sestavljeni realno Ko stopamo v drugo polovico leto šnjega leta in ko smo videli, kako so delovni kolektivi naših rudnikov, tovarn in ostaliti ustanov svečano javili, da so izpolnili svoje polletne plane, s čimer so potrdili, da zavestno korakajo v socializem, je umestno, da ugotovi in anilizira tudi Okrajni odbor OF uspehe in neuspehe liri svojem delu v prvi polovici letošnjega leta. Frontni odbori so po večini razumeli važnost sestavljanja planov in so jih sestavili na osnovi dobrega poznavanja razmer in politične zavesti članstva. Vendar nekateri odbori še do danes nimajo sestavljenih svojih letnih planov. Tako ima ravno odbor OF Trbovlje zelo pomanjkljivo sestavljen plan. V okrajni plan je bila vnesena kot glavna in najvažnejša naloga Fronte politično delo med množicami. Ko ocenjujemo to delo, vidimo, da se je na splošno politična zavesi frontovcev v prvi polovici letošnjega leta znatno dvignila, kar nam dokazujejo velike uspehi naših delavcev, kmetov in ljudske inteligence pri izpolnjevanju gospodarskih produkcijskih planov, oziroma pri uspešnem delu najrazličnejših kulturnih ustanov in društev. Miselnost naših delovnih ljudi se je močno razvila v pravcu socializma. Vse premalo pa smo se posluževali najrazličnejših oblik političnega dela. Skoraj izključno srno vzgajali ljudi p>v litično na masovnih sestankih. Studijski in čitalni krožki, ki so dobro in preizkušeno politično vzgojno sredstvo, so bili organizirani le v manjši meri. V planu je predvidenih za prvo polovico leta 50 študijskih krožkov in V tem pogledu planu nismo dosegli. Uspešno politično delo je možno izvajati tudi s predavanji na ljudskih univerzah. Takih predavanj je bilo predvidenih v letnem planu 25, izvršenih pa so bila v Zagorju 4, v Trbovljah 3 in v Hrastniku 4, ki so zajela 1200 poslušalcev. Važna pa je ugotovitev, da so bili obiski v Trbovljah naj-slabši. Nadalje se Je polagala velika važnost na tisk, ki je eno izmed najmočnejših sredstev za razkrivanje resnice in objasnjevanje političnih In gospodarskih dogodkov. V začetku leta je bilo 5900 naročnikov, konec junija pa 6300, s čimer je bilo doseženih 45% letnega plana. Po planu bi morali ustanoviti tekom leta 30 frontnih kotičkov. Ustanovljenih je bita polovica, ostalo polovico pa bo treba ustanoviti do konca leta. Tudi skupno poslušanje nedeljskih radijskih oddaj v frontnih kotičkih Je bilo organizirano le delno, in to v Radečah, dočim niso v Dolah pri Litiji storili ničesar v tem pogledu, dasiravno imajo na razpolago radijski aparat. Mesto 30 planiranih iger, ki dvigajo kulturni nivo ljudstva, je bilo uprizorjenih 50, s čimer je bilo doseženih 100% plana. Izvedenih je bilo 10 proslav 27. aprila, 22 proslav 1. in 9. maja in 35 proslav Prešernovega dne. Pri* slavljanjc letošnjega 1. maja je bilo izredno močna manifestacija naših delovnih ljudi. Polletni plan smo dosegli tudi s skupnimi članskimi obiski kino predstav, ki so bili organizirani v petih primerih. Postavke, ki gogore o 3 daljših množičnih izletih v Postojno ntl obmorska mesta, nismo izpolnili, delno radi težkoč s posebnimi vlaki in radi premajhne vztrajnosti v organizaciji teh izletov. Organizirani so bili le trije manjši izleti v oPstojno z udeležbo ItiO frontovcev. Utrjevanje vezi med mestom in vasjo Dasiravno ni v planu konkretno naznačena pomoč pri ustanavljanju zadrug raznih tipov na vasi, smo na vseh frontnih konferencah in članskih sestankih pojasnjevali vlogo zadružništva in dosegli, da je izmed 28 kmetov, ki so prostovoljno stopili v zadrugo, 11 vaških frontnih funkcionarjev. Fronta je organizirata tri poučne izlete, in sicer 2 v Arjo vas pri Celju in 1 V Lackovo zadrugo pri Mariboru. Gradnja zadružnih domov kot gospodarskih in kmetijskih središč na vast pa ni potekala zadovoljivo. Največ prostovoljnega dela je bilo vloženega v tej polovici leta v zadružni dom v Zidanem nn>stu. Frontovcem Brem.šetU Erlestlu, Ručmanu, Završniku in drugim, ki so vložili v gradnjo tega doma že blizu 1000 ur prostovoljnega dela, izreka Okrajni odbor javno pohvalo. Pohvalo zaslužijo tudi frontovcl pri gradnji zadružnega doma v Mlinšah, dočim je treba grajati gradbišča na Trojanah, Podkumu in v Radečah, katerim grozi odvzem kredita, če se n« bodo temeljito oprijeli dela. Organizacijska utrditev Fronte V mesecu marcu so bile izvedene volitve, dobili smo nove odbore, ki jih je bilo treba uvajati v delo in jim dajati tudi moralno politično oporo. V, to svrho so se vršile konference novo izvoljenih odborov po vseh večjih krajih našega okraja. V Zagorju 2, Radečah 2, Loki pri Zidanem mostu 2, Podkumu 2, Dolah pri Litiji L Zidanem mostu 2, Izlakah 2, Dolu prj Hrastniku 2, Trbovljah 1, v Kisovec 2 in v Hrastniku L Tudi v tem pogledu jo bil plan Izvršen. Število osnovnih organizacij je bilo razširjeno od 70 na 88, število odbornikov pa za približno 209. s čimer se je fronta močno utrdila. V prvi polovici leta so se vršile v 52 primerih seje osnovnih odborov, na katerih so bili navzoči tudi člani Okrajnega odbora. Delo 10 in komisij je 4a pomanjkljivo Od 37 izvoljenih tovarišev jih Je 8 odpadlo od zadnjih volitev. Odbor fe Imel 2 seji. Delo odbora pa ni bila L. povsem uspešno, največ zato, ker je večina članov zaposlena z drugimi funkcijami ali v produkciji, delno pa Je v tovariših tudi premalo požrtvovalnosti. Šestčlanska komisija za ideološko vzgojno delo dosedaj še ni, pokazala uspehov pri delu. Komisija, za socialno zdravstvena vprašanja je organizirala zdravstveno akcijo, ki je obiskala vas Hoteipež in nudila zdravstveno pomoč 25 kmetom zadružnikom in njihovim svojcem. Ta komisija yodi evidenco nud skrbstvom popolnih, enostranskih in socialno ogroženih sirot. Na počitniško letovanje pojde letos Rad BOO otrok Kmečki komisiji manjka še ožgani-»arijske trdnosti, da bi svoj plan mesečno izvajata. Komisija za ljudsko inšpekcijo je izvršila vse predpriprave z .zveza z volitvami ljudskih inšpektorjev. Te dni se vrše volitve v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Uprava za organizacijo prostovoljnega dela vrši svoje delo po mesečnem planu, sestavljenem na osnovi krajevnih mesečnih planov, za prostovoljno tlelo. Komisija za repatriirance je razpravljala o vključevanju teh v aktivno udejstvovanje v naših organizacijah. Sekretariati fronte niso po večini izvajali svojega' dela z zadostno Intenzivnostjo in požrtvovalnostjo. Nekateri terenski in vaški odbori so dosegli pri svojem delu vidne uspehe, zopet drugi se niso lotili dela z zadostno vztrajnostjo. Vso pomoč frotitn Pomoč, ki 'jo je dajala OF ostalim frontnim organizacijam, se izraža predvsem v znatnem dvigu politične zavesti žena, terenske ženske organizacije pa bi dosegle še mnogo lepše uspehe, če bi frontni odbori smatrali za 3vojo nalogo, dajaji moralno pomoč in nasvete prav odborom AF2. V mladinski organizaciji je storjen precejšen korak naprej z organizacijsko spremembo strukture osnovnih mladinskih organizacij. Sedaj so postavljeni delavski aktivi po vseh obratih, za vsako izmeno posebej, tako da je organizacija dostopna slehernemu mladincu. V organizacijo je bilo na novo sprejetih okoli 1000 mladincev, s tem v zvezi pa se je povečala aktivnost mladine v borbi za plan proizvodnje, saj presegajo mladinske številke in proizvodne brigade normo za 20 25%. Kulturno-prosvetno delo se izboljšuje Prosvetno delo vodi v okraju 16 U?S-ov in SKUD-ov, ter 4 kulturna društva s preko 6000 člani. V njihovem okviru delujejo dramske, pevske, folklorne sekcije, knjižnice in izobraževalni iečaji. V'okraju je 46 knjižnic, ki po večini uspešno delujejo. Skozi >15 vaško izobraževalnih tečajev je šlo 280 tečfjnikov. Najboljša tečaja sta bila v Podkumu in Razborju. Kulturno delo pa zavira predvsem pomanjkanje dvoran na vasi. Delovne množice so se vedno zave Hale svojih nalog in ker so jim bili cilji, za katere so se borili, jasni, so lahko premagovale vse težave. Bver pa 8e naše delovne množice zavedajo, da je njihova današnja borba za socializem pravilna in pravična, bodo v tej b«>rbi tud! zmagale v zavesti, da gra-dllev socializma pri nas ne more škodovati nobenemu narodu, pač pa lahko samo utrjuje borbo človeštva za demokracijo, socializem, za svobodo in enakopravnost narodov. V obširno diskusijo, ki se je pričela po obeh x-£ feratih, so posegli številni (llfikutanti, k! so Se dotaknili najrazličnejših problemov, naznačenih že V referatih in jih še nadalje razčlenjevali ter opozarjali na pomanjkljivosti v dosedanjem delu, ki jih bo treba v drugi polovici leta odstraniti. Ob zaključku diskusije pa je podal širok zunanji politični pregled dogodkov član IO OF Slovenije tov. Kaziti, Zvišanje števila članov in socialni fond V letošnjem letu se je dvignilo število članstva od 27.000 na 27.256, kar pomeni l“/», mesto 3»/, zvišanja. Vzporedno z vključevanjem novih članov pa je treba biti buden nad sovražnimi elementi v fronti. To budnost so izvajali odbori na ta način, d* so pred celotnim članstvom javno izključili 51 protiljudskih elementov. Procent piačujoeih članov se je znatno dvignil. V pobiranju čluoacioe ter odvajanju Okrajnemu odboru pa so. poleg odborov v Mlinšah, Jelovem, Bregu, Lokavcu, Svibnem in Semnilru popustiti tudi- nekateri terenski odbori v Trbovljah in Zagorju. V pogledu socialnega fonda nismo dosegli polletnega plana. Poedini ndbo-ri ne le, da niso dosegli nikakršnega dviga, temveč so nasprotno nazadovali in to celo nekateri terenski odbori tz industrijskih centrov. Prostovoljno delo se je opravljalo na najrazličnejših objektih, predvsem na industrijskih in zadružnih ekonomijah, pri izvedbi gozdarskega plana, pri popravilu -potov ha podeželju, na stanovanjskih zgradbah, vodovodih, zadružnih domovih, fizkuiturnih igriščih itd. Prvi teren v Trbovljah je zgradil otroško igrišče, teren v Hrastniku pa si je popravil vodovod. Z 1380 urami prostovoljnega dela v gozdarstvu, 8240 na ekonomijah in 15.900 urami pri ostalih delih, smo dosegli 20% letnega plana. Najvažnejša je bila organizacija frontnih brigad v mesecu gozdarstva, im organizacijam Organizaciji najmlajšin-piontrjem pa je posvečeno premalo pažnje, dasi je v njej združenih 5430 pionirjev. Organizacija beleži napredek predvsem v kulturno prosvetnem delu. Najboljši je pionirski odred »Maršala Tita« v Zidanem mostu, kateremu je izrekel XV. kongres l.MS priznanje ter mu podelil nagrado. Med fronto in sindikati je premajhna povezava, dasi je delo sindikatov prav uspešno, saj so vsi kolektivi predčasno izv;šili polletni plan prav na osnovi socialističnega tekmovanja, kar so or g&nlžirali sindikati. Radi borbe za dosego piana pa je bilo zanemarjeno politično in kulturno delo med članstvom Ugotovljena je bila tudi pomanjkljivost. da so podružnice premalo intenzivno vzgajale tiste polproletaree, ki bi naj prenašali socialistično miselnost na vas in s tem pomagali preobraziti kmečko ljudstvo. ki je navzočim prikazal, kako mora danes gledati član OF na dogodke v svetu, s posebnim ozirom na dogodke, ki zadevajo prav našo državo in njeno vodstvo in katerih nekateri frontovci ne tolmačijo popolnoma pravilno. Po dopolnilnih volitvah v Okrajni odbor, v katerega so bili izvoljeni tovariši: Levec Lado, uslužbenec OLO, Poženel Franc, uslužbenec OLO, Zarn Anton, delavec, Miler Ferči, uslužbenec OLO, Pergar Viktor, nameščenec Radeče in Lindič Lado, nameščenec Radeče, ter po izvolitvi -0 delegatov za oblastno konferenco OF. so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Glavna in najvažnejša skrb frontnih odborov mora biti v bodoče posvečena politično-vzgojnemu delu med članstvom in s tem preobrazbi ljudi v zavedne in predane državljane naše socialistične domovine. Posebno nujno je politično delo na našem podeželju, kjer se ravno sedaj lomi stoletna tradicija zaostalosti. Odbori se morajo izogibati kampanjskemu načinu izvrševanja nalog, toda naj politično agitirajo in v času med akcijami vztrajno tolmačijo ljudem pot, po kateri je nujno, da gremo. Smatramo, da je nujno, da se vse članstvo fronte seznani s programom OF, zato pa je treba, da odbori v roku 14 dni temeljito preštudirajo plan in Slatut fronte in to prenesejo na osiale člane, poleg tega pa se naj vse gospodarske akcije tolmačijo članstvu iz političnega vidika. 2. Ker je v sedanji dobi graditve socializma najvažnejša gospodarska preskrba vasi, naj frontni odbori organizirajo na svojem območju predavanja in razgovore o mehanizirani obdelavi zemlje, ki se v sedanji razdrobljenosti ne more uveljaviti, ampak je mogoča saino na osnovi zadružne obdelave zemlje. Frontni aktivisti naj v bodoče bolj intenzivno, odločno in odkrito tolmačijo kmetom, da je njihova rešitev prav v zadružništvu. 3. Nagel razvoj industrijalieacije v naši državi zahteva vsak dan več delovne sile, zato mora Fronta znati poiskati vso rezervne neizkoriščeno delovno silo na podeželju in jo usmerjati v industrijo. Obenem pa mor« Fronta paziti na intenzivnost dela, posebno tam, kjer so norme sedaj še prenizke, neredne ali pa jih sploh ni. Vzporedno, z usmerjanjem delovne sile v industrijo pa naj Fronta organizira brigade po vaseh, ki bodo nastopale tam, kjer bo potreba največja, za dosego plana V' kmetijski proizvodnji. Izvajanje prostovoljnega dela naj bo dnevna skrb vseh odborov. 4. Posebna skrb frontnih odborov naj bo v bodočih mesecih Izvedba volitev ljudskih Inšpektorjev In pravdna akt.l-Vlaaclja teh inšpektorjev, kajti s tem bomo preprečili mnogo nepravilnosti v katerem koli podjetju ali ustanovi, posebno v trgovinah in sličnih ustanovah. 5. Danes smo ugotoviti nujnost organizacijske utrditve frontnih odborov. Zato naj se vsi 'odbori v neltaj dneh po današnjem zasedanju sestanejo ha seji, na kateri naj obravnavajo današnje sklepe in izvajanje svojega in okrajnega letnega plana v vseh postavkah. Brezpogojno pa naj se vsi odborniki in aktivisti seznanijo a Statutom OF in naj svoje delovanje usmerijo v smislu tega Statuta. Posebno pažnjo naj odbori posvečajo čiščenju frontnih vrst ih na ta način preprečijo fUnailjš-vo delovanje sovražnikov programa OF. 6. Da se sestanejo po oblastni konferenci vsi člani plenuma in delegati za oblastno konferenco. S sprejetjem dveh resolucij, ki sta bili poslani CK KPS in OIO OF Slovenije, je bil plenum Okrajnega odbora zaključen. Rudnik M»vlje je presegel plan za mesec junij Rudarji rudnika Trbovlje so zopet dosegli lep delovni uspeh, ko so presegli proizvodni plan za mesec junij za 2.9“/». 3 tem so dokazali svojo veliko zavest kot neustrašni borci za izgradnjo naše domovine. Med posameznimi obrati se je posebno izkazal Zapadni obrat, ki je presegel mesečni plan za 8.1“/». Kolektiv Zapadnega obrata s pravilno or-ganizacijjo dela doeeza vsak mesec večje uspehe. Več številk dela po bri-gadnem sistemu in medsebojno tekmujejo. Ena najboljših brigad je številka 401, ki jo vodi tov. Magister. Ta brigada je presegla plan za mesec ju-nii za 66.6“/». Brigadirji Bibič, Strmole pa tudi ostali znajo izkoristiti vsak moment za povišanje števila vozičkov. Brigadna številka 421 je presegla plan za 43.06“/». Pa tudi številke, ha katerih ne delajo po brigadnem sistemu, nočejo zaostajati in dosezajo prav lepe uspehe. Tako je številka 426, kjer delajo tov. Erjavec Franc II., Hladnik in Tomažič Martin in Ignac, presegla svoj plan za 64.1“/». Sploh ves delovni kolektiv vnaša vse svoje site v delo za izvršitev plana. Na Vzhodnem obratu pa so Imeli ta mesec izredne težkoče. Slahe odkopne prilike, pesek v krovnini in velike množine vode so vzrok, da obrat ni dosegel plana. Kljub vsemu trudu in požrtvovalnosti rudarjev in vodstva je Vzhodni obrat za 4.2»/» pod planom. Na dnevnem kopu Dobrna so r.ie-sečni plan v juniju presegli za 6.3“/» Na tem obratu so najboljše številke 347, ki je presegla normo za 34»/«, dalje številka 24 s 27.05»/» in številka 14, ki je 2L07“/» nad normo. Prav tako je bila v juniju presežena tudi siamiitcalna obveza, in sicer za 0.2»/» na vsem rudniku. Na Zapahnem obratu so presegla obvezo za 5.47, štirje p« imajo popravljalne tanite. Od 17 maturantov so napravili maturo štirje z odličnim uspehom, 7 s prav dobrim, 5 z dobrim, 1 pa je bil odklonjen do >-seiu. Vsi maturanti so se odločili, da bodo nadaljevali s študjesn, in sicer bodli Študirali: 5 maturantov geologijo, 3 metalurgijo, 1 montanistiko, 1 diplomacijo, 2 gradbeno tehniiko, 2 medicino, 1 kemijo, 1 elektrotehniko in 1 filozofijo. Po maturi so si maturanti zamislili poučno ekskurzijo V kraje našega Slovenskega Primor}« in Istro, ki so po tlikih letih suženjstva bili z neizprosno in težko borbo spiljeni s svojo domovino. Obiskali so Pulj, Poreč, Opatijo in Reko, kjer »o si ogledali krajevne za- nimivosti, nato pa so m polni hvale vrnili v Trbovlje. . Za tak izlet pa je bilo potrebnih precej materialnih sredstev. Naše ljudske oblasti kakor tudi podjetja trboveljskega okraja so povsem razumela težnje naših pr vili maturantov tu jim nudila vso moralno in materialno p< anoč. Prvi maturanti trboveljske gimnazije čutijo in se v polni meri zavedajo razumevanja naših oblasti in uprav raznih podjetij, ki so jih podprli s tvojo nesebično pomočjo ter jim izrekajo svojo zahvalo, obenem pa Obljubljajo, da bodo vse to po svojih močeh neštetokrat vrnili, ko bodo opravljali svojo poklicno dolžnost. Zahvaljujejo se: 01.0 Trbovlje, Generalni direkciji za premog, 'Rudniku rjavega premoga Trbovlje in Hrastnik, Rudarski podružnici ES, OOOF Trbovlje, MLO Trbovlje, gimnaziji Trbovlje, LMS gimnazije Trbovlje, PDS Trbovlje, cementarni, elektraeni, CRD, Preskrbi rudnika, Nabavni potrošniški zadrugi, CK KPS Trbovlje in AF2 Trbovlje Tudi Cementarna v Trbovljah je dosegla plan Kakor v dveh preteklih letih naše petletke se je tudi v prvem polletju letošnjega leta kolektiv cementarne v Trbovljah neutrudno boril za dosego planskih nalog. Uspelo mu je, da je plan v klinkerju presegel deset dni pred rokom, v mletju cementa osem dni pred rokom, a v odpremi zadnji dan polletja. Vse polletje se je vršila tiha. a uporna borba. Vsaka tona laporja. apramca, blata, moke, vsaka tonu klinkerja in cementa je btia skrbno registrirana in dnevno so bile primerjane planirane in ustvarjene številke. Cim se je kje pojavila nižja številka, kot je bila planirana, takoj so bili ugo-fcrvljem vzroki in bili odstranjeni, drugi dan je bila številka gotovo višja. Planska pisarna je takoj signalizirala mr odklone. - Partija in sindikat st.a dh«pil« v akcijo. V teku borbe za dosego plana so nastajali problemi posebno glede večjih in manjših okvar na strojih, zaradi popravil istih v rekordnem času, večkrat pa tudi zaradi pomanjkanja potrebnega materiala in rezervnih delov. V tem polletju je bilo wt čas pereče tudi vprašanje delovne sile. Personalnemu referentu je uspelo, •)» je do neke mere držal ravnovesje, talko da plan ni bil vsled tega ogro- žen. — Vendar pa so morali navzlic temu nekateri delavci in nameščenci, posebno v zadnjih dneh polletja, poleg, svojega rednega dela priskočiti na pomoč tovarišem v produkciji, zlasti v silosih, da je nakladalna postaja imela vedno zadosti cementa na razpolago za odpremo. Pri tem delu so se posebno izkazali tovariši Spolonak, Vene, 2ičkar, Verstovšek, Arnož, Svegler, Kerhlanko, od nameščencev pa Lasnik Stefan. V zadnjih dneh borbe za plan je bila vsa tovarna kot na trnju. Primanjkovalo je vagonov in plan odpreme je bil ogrožen. Neštete intervencije pri šefu postaje v Trbovljah, ki je v tem pogledu rad ustrezal upravi pa na direkciji železnic v Ljubljani so uspele in 30. junija je ob 17. s posebnim vlakom prispelo v Trbovlje zadnjih 8 tovornih vagonov, ki so še manjkali do izpolnitve polletnega plana. Kolektiv cementarne je v borbi častno zmagal. Zasluga za to gre prav vsem. Ta zmaga kolektiva je najboljši odgovor vsem obrekovalcem In klevetnikom ter nov dokaz, da naše delavstvo priznava pravo pot našega vodstva pri izgradnji socializma. Zadružni domovi se v našem okraju ne grade tako, kot bi se morali V prvem odstavku »Zadružnega doma* z dne 2. julija 1948 smo citati naslednje: V Čečah so pričeli z gradnjo zadružnega doma šele 10. maja. Gradnja tega doma sicer ni vključena v plan, vendar ga hočejo vaščani dograditi du 15. oktobra 1948. Tedaj je gKKiilišče napovedalo tekmovanje gradbiščem v St. Juriju pod Kumom, Cemšeniku, Trojanam, Mlinšam in Dobovcu. Tekmovanje jfe trajalo tri mesece. Tako lansko leto. Vredno pa je pregledati rezultate in usx>ehe dela sedaj po enem letu gradnje in primerjati posamezna gradbišča. Zadružni dom se v Čečah res gradi, gradbišče pa je preneslo svojo prvotno obvezo na letošnje leto in obljublja, da bo dom pod streho do 30, oktobra 1949. Ze 10. maja 1(948 so se članice AFZ v Bobnu obvezale za 300 prosto voljnih ur, 19 mladincev se je obvezalo opraviti 950 ur, O F 396 ur, člani ljudske prosvete pa za 300 ur in 10 voženj. Vse te obveze so potrjevale zavednost jn pripravljenost domačinov v Čečah, da čimprej zgrade zadružni dom, ki bo za skupnost, odbor za gradnjo zadružnega doma pa je čutil pro majhno potrebo po zgraditvi doma, saj ni znal ob pravem času pritegniti graditeljev na gradbišče. V letu 1948 so Izkopali samo temelje, jih deloma zabe- tonirali in pripravili nekaj potrebnega materiala. V juniju 1949 je delo zopet nekoliko oživelo. Ena izmed točk, v katerih se je tekmovalo, je bila tudi točka, kdo bo bolje vodi! kontrolo in evidenco nad opravljenim delom in zbiranjem materiala, ker se je treba zavedati, da sta prav statistika in evidenca nad opravljenim delom v našem planskem gobarstvu nad vse važni. Gradbišče v Cečali pa tega do sedaj ni upoštevalo in za to zadolženi uslužbenci KZ v Čečah niso do danes uporabili niti enega za evidenco določenega obrazca ter ga niso poslali OZKZ v Trbovlje. Delna poročila, ki so dospela v letu 1949 na OZKZ, so pošiljali le zavedni aktivisti, ki so se po večini tudi sami udeleževali dela na gradbišču. Trenutno stanje pa je v Čečah tako, da bodo v najkrajšem času zabetonirali temelje za zadružni dom. • Tudi v St. Juriju pod Kumom delo v letu 1948 ni napredovalo tako, kakor so se obvezali. Tudi v letu 1949 se še niso prebudili, zavezali pa so se. da bo dom pod streho do 15. novembra 1949. Upamo, da bodo obveznost izpolnili in skoraj pričeli z delom. Tudi pri tem gradbišču sta statistika in evidenca svojevrstna bolezen, ker "prejme Okrajna uprava le tu in tam kakšno čilo. Lansko zamudo popravljajo letos na .gradbišču v Cemšeniku prav pridno. Dela podjetja CRD dokazujejo, da se tudi ono zaveda važnosti današnjega časa V četrtek dne z. juliia je imelo podjetje CRD svojo širšo delovno konferenco, na kateri je bilo v glavnem govora o okstegi polletnega plana in o problemih, ki so na vidiku za drugo polletje. Iz izvajanj je razvidno, da je podjetje doseglo v prvem polletju s 56.5 % svoj proizvodni plan, kljub težkočam, ki so se mu zlasti v začetku stavijale na pot. Ker se CRD neprestano razvijajo tn pOvečavajo, se je povečal tudi stalež vseh delavcev ter bi od začetnega pri-maojklaja 100 ljudi v I. polletju plana realiziran s 83%. Primanjkovalo |c zlasti kvalificiranih strugarjev tn skob-iarjev obdelovalnih strojev, zaradi česar so nastajala nezadovoljiva razmerja rned strojnimi in ročnimi urami po oddelkih. Tudi planski material ni bil redno dostavljen ter ni vedno ustrezal predpisani kvaliteti, zaradi česar je močno trpela racionalnost proizvodnje. Podjetje je bilo prisiljeno zlasti v prvih 3 mesecih, vložili vso samoiniciativnost pri izvenplanski nabavi potrebnega materiala, da je preprečilo zastoj produkcije. Plan investicij Je doseglo podjetje takole: plan opreme s 30 %, lokacija dobavljenih strojev pa je zaradi gradenj planiranih prostorov oz. objektov še provizorna, zaradi česar trpi za enkrat še polna produkcija. V lastni delavnici je bil izdelan med drugim en premični žerjav za livarno, tablica za barvne kovine, brusilni stroj in precej orodja. Stroji, ki jih je prejelo podjetje na račun reparacij, so bili zelo defektni, tako da je njihova repara-lura vzela podjetju mnogo delovnih ur. Začetek zidanja bodočega CRD je zelo oviralo sestavljanje in zopetno Iz-preminjanje načrtov, s čimer je bila vsa dejavnost omejena na pripravljanje stavbišč za prostore strojnega oddelka in skladišča. Trenutno d'vriuje podjetje v lastni režiji leseno lopo za v skladiščenje profitnega železa in. pro prave za gradnjo provizorija delavnice obrata separacije. Za potrebe konstrukcijskega oddelka bo dvignjcnp do*, sedanje upravno poslopje za eno nadstropje. . , Podjetje se bori za povečanje svoje storilnosti, uvaja boljše metode dola ter skrbi za čimbolj racionalno izrabo materiala. Kadar je mogoče, tivaja tehnične norme ter skrbi, da dela po času račun normiranih del dela po čnau. Zaradi specialnih del, s kakršnimi .«*■ \avijo nekateri obrati (ttns met) -ni-. va, laboratorij itd.) pa trpi skupni. «d-siotek vsega normiranega dela. P«d-jetjfe išče načina, kako bi tudi ta del* uvrstilo v normirski sistem. Bodoče delo pa bo imelo svoj od-aa v izgotovil v žičnice za rudnik Senovo, dalje v izdelovanju motal raznih tip potrebnimi predhodnimi načrti izdelovanju izvoznih strojev za poginjaj Ijanje jaškov, poglabijevalnih naprav itd. Z izdelavo nihalnih sit, izdelkov line mehanike, najrazličnejših poplavil, stavbno pohištvenih mizarskih del in izvrševanjem ulitkov za potrebe podjetja in sosednjih rudnikov, bo podjetje izvršilo nalogo drugega poiietj«. V juniju je dospelo od zveznega mi-uistrstva nujno naročilo za dobavo-9 »c mi tur kondenzatorjev za piid.»bivanje nafte iz oljnih • skriljaveev, kar je zaradi svoje važnosti za naše gospodarstvo dobilo prioritetni značaj. Zaradi tega naročila pa bodo dobavni roki za nekatera večja spredaj navedenega dela podaljšani za dva do tri mesece. Podjetje CRD zastavlja vse svoje sile za dosego planskih nalog, s čimer uvršča v zavestne graditelje sot;Uiv ‘Uma, obenem pa z uspešnim det'im daje odgovor vsem tistim, kt nas hočejo kakor kol) ovirati pri naši graditvi. ca 30 kub. m kamenitega zidu. Manjka pa pri gradnji prostovoljnih delavcev, članov OF in drugih masovnih organizacij. Sedaj so se obvezali, da bo dom do 15. oktobra t. 1. pod streho. Z malo dobre volje pa bodo Cemšeničani lahko dozidali in pokrili dom pred časom, ki je določen po planu, saj imajo Ves potrebni material že pripravljen. ske so 90 no vso moč trudile, rta bi naložile kar največ opeke na vozički}', katere je potegnilo malo dvigalo čfii višine gradnje, dočim so moški te vozičke praznili, nakar so jih takoj ni-pet po dvigalu poslali nazaj, da so mogle ženske nadaljevati z delom. Ob pregledu uspehov frontovčev XIV. terena v preteklem letu, ko so s Dosedaj ima gradbišče v Mlinšah prostovoljnim delom zgradili v Um-največ pogojev, da postane najboljše ferku celo vrsto stanovanjskih hiš ter gradbišče od vseh v tekmovanje vklju-if letošnji graditvi «no lahko p«pn-čenih gradbišč. Ce pa bi gradili ^ni da sefrontovei tega terčna dobro dom tudi vsi tisti, katerim bo po- zavedajo, .da je le v skupnosti moc m sebno potreben, bi bil lahko že davno 1 d‘> J* ‘"J* <*> Pomanjkanju de ovne gotov. Dim je sedaj dograjen do ^ mobiliziran prav vse za dela. k ostrešja in bodo obvezo, da bo dom konst.la skujmo*. obenem pa . ; dokazovala, kako je treba graditi so- cializem v naši državi, vzporedno s tem pa srečno bodočnost naših narodov. ****** '5- sssr* ss* jusmsai izpolnili, ker imajo les za ostrešje že obtesan. Pri gradnji in pri pripravljanju ma- \ teriala pa se ne bore tudi ostala gra- UDELEŽITE SE IZLETOV V NASE dilišča, ki niso vključena v tekmovanje j (Zidani most, Prapretno. Klek, Rade- če in Dole). Gradnje teh domov ne PLANINE Planinsko društvo v Trbovljah ba priredilo 16. t. m. izlet v Kamniške napredujejo po planu, ki so sl ga gra- pianine. Odhod bo iz Trbovelj v so- dilišča sama postavila. Ce bi se gra- b0(0 opoldne. Iz Kamnika se bodo ditelji zadružnih domov tako borili za j odpeljali z avlom dq Kopišča, nato dosego plana v določenem roku, kot : bodo šli preko Presedljaja do Koro-j šice, drugi dan pa na Ojstrico., nakar sa bodo izletniki vrnili z večernim vlakom v Trbovlje. Izlet je preraču- se bore naši rudarji in delavci v in duštriji, ki dajejo vse svoje moči, da j plan presegajo in pred rokom izpol-1 nijo, bi bilo prav gotovo na gradiliščih ‘ pan na 30 izletnikov. 17. oziroma 18 več’graditeljev s skupnim ciljem, zgraditi dom, ki bo kulturno središče vasi in ponos njihovega prostovoljnega dela. XIV. teren še vedno prednjači pri prostovoljnem delu Na Guidl je poleg 3 stanovanjskih hiš, ki se grade, zelo živahno. Mimoidoči se začudi skupini delavcev in delavk, ki na dveh delovnih prostorih tekmujejo med seboj. Na vprašanje zakaj vendar taiko hite. odgovore, da hočejo v najkrajšem času zgraditi 2 stanovanjski hiši. " Nehote se ti vsili prepričanje, da se jim bo to pri taki Zabetonirali so že temelje in pozidali vnemi prav gotovo tudi posrečilo. 2en- t. m. se bo vršil izlet v Julijske Alpe. Izletniki bodo obiskali Triglav, Triglavska jezera, Bogatin, Kumno in eventuelno Črno prst. Izlet bo tfajal 4 -5 dni. Omejen je zaradi prenočišč na 10 do 15 izletnikov. V zadnjem juliju ali 1. avgusta pa je predviden ponoven izlet v Julijske Alpe,- o čemer pa bomo interesente še pravočasno obvestili. PDS želi, da se udeleženci zgoraj omenjenih izletov prijavijo takoj, da ne bi bilo nepotrebnih skrbi in potov pri pravočasni nabavi vozovnic. Prijave sprejema • svoji pisarni (gostilna Povše). Ali si &e pregledal krompirjeve nasade ?, Obvezno ceplienle mladine proti jetiki Okrajih 1.0, poverjeništvo za ljudsko zdravstvo v Trbovljah, izdaja nalog, da se vrši v času od 18. 7. ile 27. 7. 1949 v tukajšnjem' okraju ob vezno cepljenje mladine proti jetik s cepivom BCG. (iepljenje z BOO je obvezno z vse otroke in mladino od dopolnjenega 1. do 18. leta starosti. Cepljeni bod< torej vsi, ki so se rodili v času od 18. 7. 1931 do IR 7. 1948. Šolska udu din«, ki, je bila že v januarju 194’ cepljena, je oproščena, pač pa bmb Cepljeni vsi šoloobvezni otroci, ki ' januarju 1949 iz kakršnega koli razloga niso biti cepljeni. Uprave šol in |x>djetjn so dolžan, la zamudnike napote po spodaj objavljenem razporedil k cepljenju posebno pa opozarjamo na to uprave sol: Dole pn Litiji, Sv. Jurij pod Kumom in l/ikavec, kjer mladina sploh ni bita cepljena. Opozarjamo starše in mladino, da je treba brezpogojno izpolnjevati navodilu KLO-jev, ki morajo na vojem področju s pomočjo mno-irnili organizacij, pripravit: vse Mladinci Rudarja na državnem nogometnem prvenstvu v Sfcoplju Skoplju se je pričelo 3. julija državno prvenstvo juniorjev v nogi e motu, na katerem zastopa Slovenijo mladinsko moštvo Rudarja, ki si je priborilo prvenstvo Slovenije. V Skbp-lju so se zbrale najboljše enajstorice mladincev, da si v pleminiti borbi nsvo-je častni naslov prvaka države. Izgledi Rudarja za dober plasma niso ravno najboljši, ker je konkurenca zelo ostra. Poteg Rudarja sodelujejo sledeči: Radnički (Beograd), Sloga (Novi Sad), Dinamo (Zagreb), Hajduk (Split), Vardar (Skoplje), Čelik (Zenica), Budučnost (Titograd). Tekmuje se v dveh skupinah. Z Rudarjem tekmuje v prvi skupini Dinamo, Sloga in Čelik, v drugi pa Hajduk, Vardar, Radnički in Budučnost. Vse tekme se vrše na stadionu Vardarja. Pričetek tekmovanja je bil v nedeljo dne 3. julija popoldne s svečanim defilejem vseh nostopajiftih moštev. Po pozdravnih govorih se je pričelo tekmovanje. ČELIK (Zenica) : RUDAH (Trbovlje) 1:1 (1:1) Prva tekma mladinskega državnega prvenstva v nogometu je bila odigram« med juniorji Čelika in našega Rudarja. Pri obeh moštvih se je v začetnih potezah pokazala velika nervoza, ki je precej vplivala na potek igre. To velja zlasti za mladince Rudarja, ki se nikakor niso mogli zbrati. Vendar preide Rudar v premoč. V 7. minuti doseže moštvo Čelika zaradi napake Zaubija prvi gol in vodstvo Rudarja prične z ostrimi napadi in izsili več kotov. Rudar ima več od igre, in pokaže lepe kombinacije, ki se vrste ena Za drugo. V 20. minuti pošlje Klan-čišar lopo podano žogo z, glavo v levi kot in s tem izenači. Prvi polčas je končal neodločeno. Tudi v drugem polčasu ima Rudar iniciativo v rokah, vendar odločni vra-tair Čelika rešuje nevarne situacije in s tem svoje moštvo sigurnega poraza. Drugi polčas je končal brez gola. Neodločen rezultat ne odgovarja poteku igre in bi zmago zaslužil Rudar. V moštvu Hudarja se je izkazal vratar in Opresnik na levem krilu. VARDA« (Skoplje) : HAJDUK (SpliO 1:1 (1:0) V drugi tekmi sta nastopila Hajduk in Vardar. Tekma se je prav tako kot prva končala z neodločenim rezultatom. Tehnično boljši mladinci Hajduka niso mogli do živega požrtvovalnemu moštvu Vardarja. SŠD Proletarec (Zagorje) : SSi.) Bratstvo (Hrastnik) 2:2 (1:1) Po nekajtedenskem odmoru sta s« srečali 3. julija v Hrastniku zopet obe moštvi. V predtekmi sta nastopil' mladinski moštvi obeh društev, ki pa nista pokazali nikake igre. Po nezanimivi in delno grobi igri je zmagalo mladinsko moštvo SSD Bralstva z 2:0. Želeti je, da se igralci končno enkrat pričalo zavedati, da ne igramo nogometa za tot da bi nasprotnika fizično ogrožali, marveč, da je te šjniriiia panoga, ki nuj se izpopolmije z dviganjem tehnike v igri Sloga (Novi Sad) : K udar (Trbovlje) 0:1 (0:1) V drugem kolu mladinskega drž. prvenstva je bila odigrana tekma med novosadsko Slogo in našim Rudarjem. Tudi to tekmo je Hiiilar odločil v svoje korist s tesnim rezultatom 1:0 (1:0). hidini gol tekme je dosegel Klanč.išar, ki je iz gneči' pred vrati Sloge poslal žogo v mrežo. Sloga je dala vse moči, da bi izenačila, toda brez uspeha. Obramba Rudarja je bila kot zid in ni dopustila strela na gol. V tej tekmi jr Rudar pokazal, da se zna boriti tudi z močnimi nasprotniki, V drugem polčasu je izval Rudar več prodorov, ki pn jih je obramba Slogo srečno odbila, /lasti je bil nevaren Opresnik na levem krilu. Rudar je imel najboljše moči v obrambi, v napadu pa sta se izka-* zala Klančišar in Opresnik. S to zmago so mladinci Rudarju napravili veliko izne,nudenje, suj je veljalo moštvo Sloge za favoritu tekmovanju. Druga tekma med Dinamo in Čelikom se je končala z rezultatom 0:0. Rudar (Trbovlje) : Dinamo (Zagreb) 2:1 Kot drugo presenečenje na mladinskem nogometnem prvenstvu v Skoplju je zmaga Rudarja nad Dinamom. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 za Rudarja. Tehnično boljši Dinnmovci so morali kloniti borbeni igri mladincev Trbovelj, ki-so izkoristili vsako -priliko in se "borili za vsako žogo. Mladinci Dinama so bili pred golom nasprotnika premalo odločni. Z zmago nad Dinamom so si mladinci Rudarja priborili prvo mesto v svoji skupini in se t-rko plasirali v finale zu prvo mesto. To je uspeh, ki gu še ni doživel naš revirski in tudi slovenski nogomet. Tekma Slog*:('eIik je končala z visoko zmago Sloge 4:0. Vrstni red prve skupine je: dudar Trbovlje 3 2 1 0 4:2 5 sloga Novi Sad 3 2 0 1 0:2 4 Čelik Zenica 3 0 2 1 1:5 2 Dinamo Zagreb 3 0 1 2 2:4 I Finalna tekma za prvo mesto se bo niigrala v nedeljo 17. juliju med dudarjem in prvakom druge skupine. FD Jedinslvo (Zagreb) : SšD Proletarec 5:2 (3:1) ..a športni dan SSD »Proletarca« se je v nedeljo dne 1. julija t. 1. odigrala v Zalogu prijateljska nogometna tekma med FD Jedinstvom iz Zagreba in SSD Proletarcem. Igra se je končala z visoko, toda zasluženo., zmago gostov. Gostje so prikazali hitro, dovršeno tehnično igro in igrajo prvovrsten nogomet, medtem ko je Proletarec prikazal do sedaj eno naislabših iger, kar smo iih sploh videli. Gole za Proletarca je dosegel v prvem in drugem polčasu Vipotnik. Gledalcev je bilo okrog 1000. Sodil je tov. Zupan zelo pristransko ter z velikimi napakami. S. R. .HitiehiMi, da se bo cepljenje lahko /vršilo po predvidenem ra/.poredu. \er bo cepljenje vršila posebna., .(.travniška ekipa, ki bo potovala |>o kraju, se je treba strogo držati »(»javljenega času. Otroci ia mladina morajo priti* 'S krat k cepljenju po sledečem razporedu: K 1.0 Breg: v osnovni šoli na Bregu — 19. 7. 22. 7., 26. 7. ob 15.30. KLO Čeče: v osnovni šoli v Čečah — 18. 7., 21. 7., 25. 7. ob 10.30. KLO Čemšenik: v šoli Čumšenik iijr 20. 7., 23. 7., 27. 7. ob 7. K 1,0 Dobovec: v šoli Dobovec — i 18. 7., 21. 7., 25. 7. ob 7. KLO Dole p. Liliji: v šoli Dole - 19. 7., 22. 7., 26. 7. ob 8. KLO Gaberšku: KLO Gaberšku — 18. 7., 21. 7., 25., 7. ob 9. KLO Izlake: v šoti i/ioke — 20. 7., 23 . 7., 27. 7. ob 13.30. KI,O Kot rede/: KLO Kotredež — 20. 7., 23. 7., 27. 7. ob 15 30. KLO loka p. 'L M.: šola Loknvec, za vas Lokuvec — 18. 7., 21. 7., 25. 7. ob 16.30. — Solu loka, zu ostale kraje v Luki -» 19 7., 22. 7., 26. 7. ob 13.30. KLO loke Kisovec: v KLO-ju — 20. 7., 23. 7., 27. 7. ob 6.30. KLO Marno: v KLO-ju — 18. 7., 21. 7., 25. 7. ob 13.30. KLO Mlinšc: v KLO-ju: 20. 7., 23. 7., 27. 7. ob 10.30. KLO Radeče: šola Radeče— 19. 7., 22. 7., 26. 7. ob 8. — Solu jugnjencu: 19. 7., 22. 7., 26. 7. ob 10.30. KLO Rnzbor: šola Razhor — 19. 7., 22. 7.. 26. 7. ob 13.30. KLO St. Jurij/Kuin: šola St. Jur — 19. 7., 22. 7., 26 7. ob 10. KLO Bovško: šola Trb.—Vode — 18. 7., 21. 7., 25. 7. ob 8. KLO St. Gotard: šola St. Cotard — 20_ 7., 23. 7.. 27. 7. ob 9. KLO St. Lumbert: šolo St. I,onibert — 20. 7., 23 7., 27. 7. ob 9.30. KLO Turje: šola Turje — 18. 7., 21. 7., 25. 7. ob 14.30. KLO Vrhovo: v KLO-ju — 19. 7.. 22. 7., 26. 7. ob 7.30. KLO Zagorje: v šoli Toplice — 20. 7. 23. 7.. 27. 7. ob 13.30. KLO Zidani Most: šola Zidani most — 19. 7., 22. 7., 26. 7. ob 15.30. Opomba: v šoli Lokavec bo cepljenje za vas I/»kavče, ostali KLO lztka pri Zidanem mostu pride v šolo v Loko pri Zidanem mostu. V šoli v Jagnjenci Im cepljenje za Svibno, Jagiijenee, Stari dvor, Ve-terni vrh, Cimerno in Studence, ostali KLO Radeče pride k cepljenju v šolo v Radeče. Knr.pored cepljenju za MLO Trbovlje: Solu Trbovlje II. za Klek — 18. 7., 21. 7., 25. 7. ob 13.30. Solu Trbovlje H. zn I. teren — IH. 7, 21. 7., 25. 7. ob 13.30. Sola Trbovlje II. za 11. teren — 18. 7, 21. 7., 25. 7. ob 14.:«). Solu Trbovlje II. za lil. teren <— 18. 7, 21. 7, 25. 7. ob 14.30. Solu Trbovlje II. za IV. teren — !8. 7, 21. 7, 25. 7. ob 14.:«). Solu Trbovlje II. za V. teren — IS. 7, 21. 7,-25. 7. ob 14.30. Solu Trlmvlje II. za VI. teren — 18. 7., 21. 7, 25. 7. ol> 15.30. Sola Trbovlje II. zu VIL teren — 18. 7.. 21. 7., 25. 7. ob 16.30. Solu Trlmvlje L za VIII. teren — 18 7, 21. 7, 25. 7. ob 6.30. Sola Trbovlje 1. za IX. teren — IH. 7., 21. 7, 25. 7. ob 6.30. Sola Trlmvlje L za X. teren — 18. 7, 21. 7. 25. 7 ob 6.30. Sola Trbovlje L z« XI. teren — 18, 7, 21. 7., 25. 7 ob 9. Sola Trbovlje 1. za XII. teren — 18. 7., 21. 7., 25. ?. ob 10. Sola Trbovlje I. zn XIII. teren >— 18. 7, 21. 7., 25. 7. ob 10. Sola Trbovlje L za XIV. teren — 18 7, 21. 7, 25. 7 ob 10. Sola Trlmvlje L za XV. teren — 18 7. 21 7". 25. 7 ob 8. Sola Trbovlje L za KLO Bevško — 18. 7. 21 7.. 25. 7. ob 8. Smrt’ fašizmu — svobodo narodu! Poverjeništvo zn ljudsko zdravstvo 01.0 Trbovlje. Zasavski prepih V izložbi knjigarne v Zagorju beremo sledeči razglas: »Knjigarna vsled bolezni zaprta za nedoločen čas«. Do danes nisnfo vedeli, da tudi knjigarne bojuje jo. Ce se voziš z avtobusom s postaje Zagorje v Toplice, boš opazil, da mladina zavzame vse sedeže m da starejši ljudje stojijo med vso vožnjo. Včasih so nas učili, da moramo starejše ljudi spoštovati. Danes pa jzgleda, da to ni več v modi. Mladinci, ki 9e tako ponašajo, kažejo s tem svojo skrajno neotesanost in slabo vzgojo. V Trbovljah so v izii»žbah plakati toliko časa, da zaradi sonca popolnoma oblede. Nismo si na jasnem, ali je v Trbovljah premalo prireditev, da bi se plakati češče menjavali, ali hočejo prireditelji njihovo vsebino vtisniti prebivalstvu v spomin. Ko greš mimo jaška lil osupneš, ko zagledaš ogromno število jamskih vozičkov, obrnjenih s kolesi navzgor. Ob pogledu nanje dobiš vtis, kakor bi hoteli protestirati proti svoji brezposelnosti v času, ko vse s podvojenimi silami dela. OBJAVA »Pevski odsek SKUD-a »Aleš Kapla« v Hrastniku priredi v soboto 16. julija ob 19 pri Logarju ob priliki 25. obletnice jubileja pevovodje tov. Podlogarja koncert s sodelovanjem moškega zbora, ženskega mladinskega zbora, orkestra ter tov. Nade Podlogarjeve k. g. — Vljudno vabljeni! PREKLIC Podpisani Bregar Rudolf, uslužbenec CRD v Trbovljah, preklicujem izjave, ki sem jih dajal o direktorju, tovarišu Pečarja Otmarju. Priznavam, da so vse moje izjave neresnične in tendenciozne in jih preklicujem ter obžalujem. — Imenovanemu se tem potoin zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe. Bregar Rudolf, uslužbenec CRD Trbovlje PREKLIC Podpisani Zargaj Mirko preklicujem potrošniški nakaznici za mesec julij na ime Zargaj Mirko in Zargaj Marija, kateri je moja žena izgubila v soboto dne 9. julija od restavracije do cementarne. Poštenega najditelja prosim, da ju odda na upravo cementarne. ZAHVALA Ob težki izgubi naše mame se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njem zadnji poti. — Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja ter onim, ki so darovali denar v ta namen. Posebno se zahvaljujemo sindikatu cementarne za njegovo izdatno podporo in vsem ostalim, od katerih smo dobivali mnlerialno pomoč. Posebno zalivalo izrekamo tudi dr. Krambergerju, ki je ob njeni težki bolezni j požrtvovalno lajšal njeno trpljenje. Žalujoča družina Pajlc. Kinematografi KINO TRBOVLJE pr.edvaja angleški ftlm »OLIVER TVIST« Predvidene predstave od petka do ponedeljka bodo razvidne iz reklamnih omaric. KINO HRASTNIK predva-ja italijanski tlim »TRAGIČNI I.OV« V soboto radi koncerta izjemoma predstava ob 3 in 5; v nedeljo ob 4, 6 in 8 zvečer. KINO ZAGORJE predvaja slovanski film »NA SVOJI ZEMLJI! V soboto 16. jul. ob 6 in 8 zvečer, v nedeljo ob 10 dopoldne ter ob ' 6 in 8 zvečer. Začasno so prekinjene kino predstave med tednom.