1.000 naročnikov /VESTNIKOM na izlet v\OV« MESTO zaščito družbenih Obet za napredek Žumberka Na 1. srečanju slovenskih in hrvaških partizanov v Pogani jami se je zbralo 500 borcev in mladih S pesmijo „Diuže Tito, mi ti se kunemo” se je v Pogani jami na Gotjancih 31. maja začelo prvo srečanje hrvaških in slovenskih partizanov ter mladine iz osmih sosednjih občin, ustanoviteljic skupnosti spominskega območja Goijanci—2umbe-rak. Po kulturnem delu je pred okoli 500 udeleženci proslave govoril predsednik skupščine spominskega območja Franc Vrviščar. Obudil je spomine na leto 1942, ko so se na Gorjancih srečali in skupaj taborili slovanski in hrv^ki borci ter pou-daril,da se žumberškimkrajem poslej obetajo boljši časi. ..Ustanovili smo skupnost,” je dejal, „in od nje si lahko 44.000 prebivalcev v 41 krajevnih skupnostih tega območja precej obeta. Življenjski utrip se je v Zumberku spremenil z današjim srečanjem. Praznično pesem pa bo prav kmalu nadomestila pesem gradbenih strojev. Posodobili bomo namreč ceste, napeljali vodovode, obnovili bomo partizanske bolnišnice v Sošicah in poskrbeli, da življenje v tem koncu domovine ne bo zamrlo.” Nato je gostom iz obeh republik govoril tudi Stanc Markič, član predsedstva SRS in podpredsednik slovenske borčevske organizacije. Prvo dvodnevno srečanje slovenskih in hrvaških partizanov ter mladine je ob koncu izzvenelo v obljubo, da se bodo ljudje ob republiki meji s svojimi borci in mladino pogosteje srečevali. Njihova meja ni bila nikoli ovira, da ne bi nadaljevali tradicij narodnoosvobodilnega boja in krepili bratstva in enotnosti J. P. interesov, če ne drugače, pa s pomočjo ukrepov družbenega branilca samoupravljanja. To je ena od ugotovitev s seje OK ZKS Sevnica, ki se je je udeležil tudi predsednik CK ZKS France Pcoit (na posnetku desni mec^ pogovorom s Francem Pipanom, sekretarjem OK ZKS Sevnica, Miroslavom Kambičem, sekretarjem MS ZKS za Posavje, in dragimi) (Foto: D. Rustja) Pomoč ne bo prišla od drugod OK ZKS Sevnica o zagatah gospodarstva — Predsednik CK ZKS F. Popit je opozoril, da se bo gospodarstvo moralo dosledno držati ustalitvenih ukrepov S POMOČJO MLADIH - Tudi letos bodo mladi brigadiiji iz vse Slovenije na MDA Bela krajina 80 gradli vodovod od Semiča do Petrove vasi in vodovod za Adlešiče. Bela krajina 80 V nedeljo v Kotu pri Semiču začetek del na letošnji republiški MDA ■ -- ................ V nedeljo je bila v brigadirskem, naselju v Kotu pri Semiču slovesno«, s katero so proslavili začetek letošnje republiške mladinske delovne akcije „Bela krajina 80”. S kulturnim programom, ki so ga pripravili pevski zbor črnomaljske osnovne šole, godba na pihala in črnomaljska folklorna skupina so domačini sprejeli prvo izmeno 80 brigadirjev iz Škofje Loke in Idrije. Na slovesnosti je govorila Ksenija1 Khalil, podpredsednica črnomaljskega izvršnega sveta in predsednica skupščine MDA Bela Krajina 80. Na letošnji akciji bo v štirih izmenah po tri tedne delalo osem brigad, v katerih bo okoli 320 mladih brigadirjev iz vse Slovenije. Računajo, da bodo brigadirji pri gradnji lani začetega vodovoda od Semiča do Petrove vasi ter pri gradnji vodovoda za Adlešiče opravili okoli 23.000 delovnih ur. Pri gradnji pa bodo pomagali tudi brigadiiji lokalne belokranjske brigade. Komandant letošr^je akcije je Mirko Razgovšek iz Slover.jgradca, ki se je kot brigadir izkazal na lanski akciji, ko je vrednost opravljenih del presegla 1,7 milijona dinariev. „Ponekod še zmeraj živijo v prepričanju, ko da se po svetu ne dogaja nič takega, kar lahko vpliva na razvoj našega gospodarstva. Taki se ne zavedajo, da je treba planirati le v skladu z dohodkom, ki ga dejansko ustvarijo, se ne zavedajo, da planiranje želja ne vodi nikamor. Zato prihaja do nesporazumov pri omejevanju investicij, zmanjševanju zaposlovanja, deupne in osebne porabe.” To so besede predsednika CK ostrejši pogoji gospodarjenja pa ZKS Franceta Popita, ki se je 22. bodo položaj sevniških delovnih maja v Sevnici udeležil seje OK ZK, na kateri so razpravljali o ugotovitvah in ocenah delovne skupine CK TV S, ki je aprila obiskala 12 osnovnih organizacij ZK v . seji ‘egije , ^skega sveta ZK ljubljanske sejj u *)° V Porcdeljek, 9. junija. ^ 'zh c\' *X)u^are*c na uresničevan-Nbe dišč M nadaljuj razvoj ^tijstvi °nomskih odnosov v •edjtv ki jih je sprejelo pred-*^° so oktobra 1976. Na •'isti, K- blieni tudi nekateri komu-°'6anizar;; ,deluiej° v kmetijskih lJ®h združenega dela. —... t>f^h«Hlconca tedna bo Precei Val° s“ho in b*z v*A °.nčno vreme "ih^mben,P'n““r‘ tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Neuvrščeni morajo sprejeti izziv in se resneje postaviti po robu vsem tistim, ki vnašajo nemir v mednarodne odnose, v katerih je zadnje čase kaj malo obetavnega duha popuščanja napetosti izpred nekaj let. Zadnja potovanja zvezne-ga sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca v Nove pobude Jugoslavije Afriki potrjujejo, da se Jugoslavija, eden osrednjih nosilcev ideje neuvrščenosti, tega ne samo zaveda, marveč želi prispevati tudi svoj polni delež. Razgovori šefa jugoslovanske diplomacije in razgovori drugih jugoslovanskih državnikov v zadnjem času so začetek in spodbuda za širšo akcijo neuvrščenih pri urejanju najbolj spornih in kritičnih problemov v mednarodnih odnosih. Strategija je jasna in jo opredeljujejo številni dokumenti neuvrščenih, v katerih so potrjena temeljna načela gibanja o nevmešavanju v notranje zadeve, suverenosti in ozemljski nedotakljivosti ter miroljubnemu reševanju sporov. Kako to izpeljati in uresničiti je stvar konkretnega delovanja, taktike. Jugoslavija začenja pobudo za sklic sestanka zunanjih ministrov neuvrščenih, na katerem bi jasneje in natančneje opredelili kaj in kako bi veljalo ukrepati za razvedritev sedaj zaskrbljujočih mednarodnih odnosov. To je potrebno še toliko bolj, ker so v zadnjih nekaj tednih tako na zahodu kot na vzhodu na številnih pomembnih sestankih znova dali vedeti, da kanijo nadaljevati prestižno tekmo pod blokovskimi zastavami Neuvrščeni sodijo, da to ni pravi način za reševanje kritičnih problemov sodobnega sveta, prepričani so, da je treba obuditi duh in zamisli o sodelovanju. A tudi med neuvrščenimi so glede nekaterih zadreg sodobnega sveta (Afganistana na primer) mnenja deljena in ni nopena skrivnost, da na primer Kuba podpira sovjetsko ravnanje v Afganistanu. Zato je treba pred kakršnokoli skupno akcijo neuvrščenih izmenjati mnenja in doseči kar se da veliko akcijsko enotnost članic gibanja. Potovanja Josipa Vrhovca so sestavni del teh prizadevanj. DIKTATURA PO UPORU Južnokorejske enote so po pričakovanju opravile z oboroženimi meščani mesta Kvangdzu, ki niso videli drugega izhoda za uveljavitev nujno potrebnih'reform kot upor proti oblastem. V Seulu, glavnem mestu Južne Koreje, so ustanovili poseben odbor za državno varnost, ki bo, kot poročajo, zagotovil močnejši nadzor oboroženih sil v državi. UGANDA: POMOČ SOSEDOV Konec tedna se bodo v Tanzaniji sestali voditelji Kenije, Tanzanije, Sudana in Ugande, da bi skupaj poiskali možnosti za pomiritev notranjih razprtij v Ugandi V tej vzhodnoafriški državi je vojska pred slabim mesecem odstavila predsednika Binaiso in prevzela oblast. V \Jgando se je medtem vrnil njen prvi predsednik dr. Milton Obote, ki je živel devet let v Tanzaniji — vse odkar ga je vrgel z oblasti nekdanji ugandski diktator Idi Amin. Ta je sedaj nekje v- inozemstvu Obote se bo na predsedniških volitvah potegoval za mesto predsednika in v njem vidi večina prebivalcev Ugande edino možno osebnost, ki lahko prekine že skoraj katastrofalno stanje v državi. JANEZ ČUČEK PRVIČ PO DVEH TISOČLETJIH — Kitajdci premier Hua Guofeng je končal šestdnevni obisk na Japonskem. To je bilo po dva tisoč letih prvi obisk šefa kitajske države na Japonskem. Tako gost kot gostitelj sta izrazila veliko zadovoljstvo ob koncu obiska in potrdila, da bo prispeval k boljšim odnosom med državama. Na diki: ob koncu obiska kitajskega voditelja na Japonskem - na levi japonski premier Ohira. (Tdefoto: UPI) Pomoč lenemu je zgolj potuha Napak pojmovana solidarnost končno vsem škoduje — Odnos med socialno politiko in materialno spodbudo za delo mora biti in ostati čist! Vdiko govorimo o izgubah v gospodarstvu, čeprav niti ne vemo natanko, koliko jih je. Kdikor virov podatkov, toliko različnih seštevkov izgub! Zanimivo je tudi, da izgube že leta nastajajo v enih in istih kolektivih. V večini primerov nastajajo zaradi slabe organizadje dda, nekonkurenčnosti izddkov na trgu, prevelikih proizvodnih stroškov, majhne proizvodnosti dda in še iz mnogih drugih vzrokov. Ko razpravljamo o izgubah in o tem, kako jih „sanirati”, razumljivo, pogosto spregovorimo tudi o solidarnosti. Po navadi govorimo o delavski ali socialistični solidarnosti. Pri tem pa solidarnost vse prepogosto pojmujemo po starem, češ naj nekdo poskrbi za 50, 100 ali več milijonov dinarjev, da bi ogrožena OZD prebrodila trenutne težave. Tako pojmovana solidarnost pa je povezana že z usmiljenjem — da bi pomagali sosedu v težavah. Vendar tako pojmovana solidarnost navadno ne obrodi nič drugega, kot da se kolektiv, ki ima izgube, po letu dni spet znajde v enakih težavah. Razumljivo torej, zakaj so mnoge organizacije združenega dela postale povsem ravnodušne ob dejstvu, da poslujejo pod mejo ekonomičnosti in da iim pri manj kij aje poravnavajo iz družbene blagajne. Tudi investirati so začeli v prepričanju, da bodo breme morebitne zgreše-nosti svojih investicijskih zamisli morali nositi drugi. Tudi osebni dohodki v organizacijah z izgubami se gibljejo povsem neodvisno od njihovih poslovnih rezultatov in naraščajo podobno kot v ostalem gospodarstvu ali pa so celo višji od povprečja panoge. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED TEKMOVANJE S podelitvijo pokalov in diplom se je na stadionu ,,Na brajdi” v Tolminu končalo letošnje 35. športno prvenstvo in tretji prikaz kultumozabavnih dejavnosti ljubljanskega* armadnega območja. Skupni zmagovalec športnih tekmovanj so postali predstavniki Postojne, medtem ko so bili v kultumozabavnih dejavnosti najboljši Mariborčani. Slavnostnega zaključka so se udeležili vidni družbenopolitični delavci, med njimi Viktor Avbelj in Janez Vipotnik, ki je bil tudi slavnostni govornik in predstavniki vseh naših republik in pokrajin. Festival dela V športni dvorani Kodeljevo v Ljubljani se je slovesno končal 13. festival dela jugoslovanske mladine, na katerem se je v znanju v 38 poklicih pomerilo prek 1000 mladink in mladincev, delavcev in učencev poklicnih šol iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Slavnostni govornik na zaključni slovesnosti je bil Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, kije med drugim dejal, daje to delovno tekmovanje spet potrdilo pomen ustvarjalnega dela kot edine osnove družbenega in materialnega položaja človeka v naši družbi. Ob tej priložnosti so. najboljšim podelili priznanja. Prehodni srebrni pokal JoSipa Broza Tita je to pot dobila ekipa mestne konference ZSMS Ljubljana. Najboljši posamezniki pa so bili: Slavko Savanovič, tv mehanik iz Banjaluke, Dragiša Ivanovič, obratni elektrikar iz Aleksinca in Lidija Rozman, frizerka iz Ljubljane. Tradicionalno nagrado lista „Rad” iz Beograda najboljšemu tekmovalcu iz kovinarske stroke pa je letos prejel Tone Ekar, kovinostrugar iz Kranja. NI SOGLASJA Skupščina SRS je po ločenih sejah zborov sprejela predlog za izdajo zakona o postopku sprejemanja začasnih ukrepov o varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine. Osnutek tega zakona bo pripravil IS. Delegati so sprejeli tudi predlog za sprejetje zakona o spremembi in dopolnitvi republiškega zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane. Skupščina pa ni dala soglasja k osnutku zveznega zakona o sredstvih za odpravo posledic potresa, ki je lani prizadel nekatera območja BIH ter Hrvaške, pa tudi ne k osnutku o plačevanju posebne takse za uvoženo blago. STABILNO V okviru priprav na sejo CK ZKH na kateri bodo proučili politični položaj v republiki in sprejeli neposredne naloge ZKH, je bil v CK ZKH sestanek ,z vodstvi občinskih in medobčinskih organizacij ZK. V uvodni besedi Milutina Bal tiča ter v razpravi Milke Planinc in drugih udeležencev so poudarili, da je politični in varnostni položaj v republiki zelo ugoden, da so občani v minulih mesecih pokazali visoko stopnjo enotnosti. BRIGADE Štiri izmed skupno enajstih mladinskih delovnih akcij, kolikor jih bo letos v Sloveniji, so se slovesno začele. Brigadirji so tako že pričeli z delom v Slovenskih goricah, Brkinih, na Krasu ter v Beli krajini, preostalih sedem mladinskih delovnih akcij pa se bo pričelo tudi še ta mesec. Sicer pa bo v letošnjem letu na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji več kot 5300 brigadirjev iz vse domovine na deloviščih opravilo prek 500.000 delovnih ur ter bodo tako s svojim delom prispevali k hitrejšemu razvoju manj razvitih področij. MILAN MEDEN Same zakonske grožnje, kako poravnavati izgube, so postale povsem neprepričljive. Od vseh organizacij v rednem sanacijskem postopku so samo v 17 s skupaj 2000 zaposlenimi izplačevali zagotovljene osebne dohodke, v drugih pa, jasno, polne. Bistvo problema je v tem, da se večina organizacij združenega dela, ki so v izgubi, s pomočjo raznih fiktivnih posojil izogne udarcu zakona. V naši samoupravni praksi se potemtakem zelo lahko pomirimo s pojavi izigravanja sistemskih rešiev in kršenja dogovorjene politike. Iz vseh teh dejstev je možno povzeti sklep, da bi solidarnost morala biti le sestavina družbenoekonomskih, predvsem pa sanacijskih programov, ne pa edini izhod iz težav. Gre za to, da bi morah izgube obravnavati v skladu z določbami zakona o združenem delu, po katerem nihče ne more razpolagati z dohodkom, ki ga ni ustvaril. Stari praksi, da nekateri ustvarjajo izgube, drugi pa jih plačujejo, se moramo enkrat za vselej postaviti po robu. Govoriti o nizkih cenah kot o glavnem povzročitelju izgub ni prav in pošteno, ker se izgube pojavljajo prav v tistih dejavnostih, v katerih cene najhitreje naraščajo. Treba se je tudi odločno upreti mnenju, da smo plačali omejevanje inflacije s povečanimi izgubami, saj takšna ocena ne pomeni nič drugega kot pritisk za splošno povečanje cen. Zato pa se moramo toliko bolj zamisliti nad (ne)učinkovitostjo našega dela, saj delovni čas izrabljamo komaj nekaj več kot 50-odstotno ali le 4 do S ur dnevno. Četrtina proizvodnih zmogljivosti ostaja neizkoriščena, čeprav gre za modeme stroje. Ob tem ni treba še posebej poudarjati, kolikšno izgubo narodnega dohodka pomeni takšno ravnanje. VINKO BLATNIK NAPOSLED JE DOKONČNO ZNANO, katere države se bodo udeležile olimpijskih iger v Moskvi in katere ne. V Sovjetsko zvezo bodo potovali rcprezeih, tanti 85 držav, medtem ko bodo športniki 56 držav ostali doma. Med slednjimi jih je 29, ki ne bodo šli v Moskvo zato, ker njihovi nacionalni komiteji niso hoteli kršiti bojkota, 27 komite) jev pa na vabilo sploh ni odgovorilo. Iz. Evrope ne bodo šli Albanci, zahodni Nentcj,. Turki, Norvežani in športnike Lieschtensteina in Monaka. Kakor-koli že, sveta olimpijska ideja je dobila precej močan udarec in prvič se je zgodilo na igrah moderne dobe, da so olimpijske igre bojkotirali v tako velikem številu. Politika se je odločilno vmešala v šport in m# tako vzela enega njegovih pv membnih elementov: namreč zbliževanje med športniki razlik nih narodov. In kajpak se že sedaj nekateri v strahu sprašujejo, kaj bo čez štiri leta, ko bodo poletne olimpijske igre v Združenih državah Amerike? Znanoje, da so bojkot olimpijskih iger v Sovjetski zvezi začeli in v nekem smislu organizirali prav Američani — jim bodo čez štiri let* Sovjeti vrnili? ... Politika naj b* bila politik^, šport pa šport, toda dandanašnji je tudi šport politika... MEDTEM PA SE JE KONEC MINULEGA TEDNA zvedelo, da je lahko politika marsikaj " na primer tudi ovira pri lovljenja vojnih zločincev. Tako je vsaj mogoče razumeti izjave nekdanjega šefa izraelske tajne službe, ki je povedal, da samo zaradi politike niso prijeli Josefa Men-geleja, nekdanjega zloglasnega nacističnega zdravnika v koncentracijskih taboriščih. Ta je bilv Auschwitzu vodja posebnega laboratorija, v katerem so na živih zapornikih opravljali različne poskuse, zaradi česar jih je na tisoče pomrjo. Po vojni je Mcngele zbežal v Južno Ameriko, kjer so ga v Paragvaja izraelski agenti naposled sice( odkrili, vendar se ga niso mogl)' lotiti. Če bi ga namreč želel) spraviti v Izrael in mu sodi*' (tako kot Eichmannu, ki kO L^, ugrabili), bi morali za to upora-\ biti večjo vojaško enoto, zakaj Mcngele je v začetku šestdesetih . let živel v Paragvaju pod močno vojaško zaščito. Takega napada pa Izrael zaradi političnih pO-mislekov ni tvegal na srečo zločinskega zdravnik a. r N TELEGRAMI V / — Kaj K tudli! Danca jc Četrtek In sem nevtnen. BEOGRAD — Predsednik zvezne konference SZDL Todo Kurtovič se mudi na osemdnevnem obisku na Finskem in na Norveškem, kamor so ga povabOe tamkajšnje politične stranke. V. času obiska na Finskem se bo Todo Kurtovič srečal z voditelji demokratične zveze finskega neroda, socialnodemokratske in drugih političnih strank Finske. Na Norveškem, pa se bo srečal z voditelji delavske stranke. LUKSEMBURG - Delegacija SZDLJ, ki jo vodi podpredsednik zvezne konference Marin Cetinič, sc je v Luksemburgu pogovarjala s predstavniki vodstva socialistične delavske partije Luksemburga. Delegaciji sta izmenjali mišljenja o dejavnosti obeh organizacij na notranjem in zunanjepolitičnem področju kot tudi o širših vprašanjih nednarodnega političnega položaja. Posebej sta govorila o dejavnosti obeh organizacij v pripravah madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Z obeh strani so ppudarili vlogo, ki bi jo morala ta konferenca odigrati v premagovanju nevarnega zaostrovanja v mednarodnih odnosih v razorožitvi. 0 ___I DOLENJSKI LIST SPOMIN NA DNI NASE REVOLUCIJE ODUCNO ZNANJE Novomeški rezervni JAPONCI MONTIRAJO livarna. Drago ŠURLAN negovano vino. “okronoeu, ki komajda krije vse večje potrebe P° kondenzatorjih, gradi novo proizvodno dvorano. V novi tovarni bodo kondenzatoije Proizvajali novi stroji japonske proizvodnje, ki jih Prav te dni montirajo japonski monterji. (Foto: Simčič) UKROČENO POBOCIE - Kar dvakrat je zemeljski plaz zasul partizansko magistralo pri Starih žagah. Potem, ko so dodobra očistili in zavarovali strmo pobočje nad cesto, so prejšnii teden na tem delu položli vrhnjo plast asfalta in vožnja po tej lepi cesti je spet vama in prijetna. (Foto: Bartelj) Veliko šol je ob dnevu mladosti pripravilo pohode v naravo. Dijaki ekonomske srednje šole so se odpravili v Šentjošt, kjer so sredi vasi pripravili kulturni program s petjem in besedo, ki •e bila posvečena predvsem maršalu Titu. (Foto: J. P.) vojaški starešine so imeli redni tehnični zbor, na katerem so preverili znanje, ki so si ga pridobili na letošnjem seminarju, praktične narave pa je bilo strelsko tekmovanje. Ni vojaška skrivnost, da je bila večina ocen odličnih. (Foto: Bauer) BELT ČAKA NA UVOZNO DOVOLJENJE Čeprav se je zaradi znanih Uvoznih omejite'' investicija za novo Beltovo livarno ustavila, v Bel tu niso opustili misli na gradnja V novi livarni bi izdelali 7.000 ton lahkih ulitkov na leto. Vrednost celotne investicije znaša 400 milijonov dinarjev, od tega je za 90 milijonov dinarjev Uvozne opreme, brez katere investicija ne more steči. Čeprav je investicija že pol leta finančno pokrita, niso dobili uvoznega dovoljenja SISEOT. Posebna republiška komisija bo okoli 500 večjih projektov, prijavljenih pri SISEOT, ponovno pregledala in ocenila po določenih kriterijih; nova Kaj ponuja raziskovalna petletka? Raziskovalna skupnost v Krškem: do leta 1985 za 11,4 milijone dinarjev raziskav I • » V V oj m /s ca NOVO MESTO: V ponedeljek so prašičev pripeljali na sejem 244 ®ovej° ž>vino. Naprodaj je bilo pujskov in 27 od tri do šest fnesecev starih prašičev. Prodanih je Uo 148; pujski so veljali 1.000 do 350 din, starejši prašiči pa 1.400 j?. 2.450 din. Od 19 glav goveje jVine jih je lastnika menjalo samo / voli so bili po 29 do 33 din, ^ pa 23 do 26 in mlada živina p 4 do 28 din kilogram žive teže. “REŽICE: Na sobotnem sejmu D . Ponujali 483, prodali pa 366 ov: Cena: do 65 din kilogram V6 teže. Vrednost raziskav in drugih del, ki jih namerava opraviti krška raziskovalna deupnost v naslednji petletki, je ocenjena na 11,4 milijona dinarjev- To vsoto naj bi zagotovile gospodarske in druge delovne organizacije na podlagi samoupravnega sporazuma. Predvidevajo, da bo zadostovala prispevna stopnja 0,06 odstotka družbenega proizvoda. Dopolnilna sredstva bi zagotovili z neposredno svobodno menjavo dela. To je zapisano na koncu delovnega programa raziskovalne skupnosti za razvojno obdobje 1981 - 1985, ki je bil medtem že poslan združenemu delu v razpravo. Program obsega naloge na gospodarskih in negospodarskih področjih, vendar pa se ne omejuje zgolj na potrebna opravila v mejah krške občine. Posebej ie navedeno, da bo vse raziskave skupnega pomena vodila in opravljala republiška raziskovalna skupnost. Če bo ostalo, kakor je zapisano, Krčani lahko upajo, da bo raziskovalna skupnost do leta 1985 postregla z zanimivimi in koristnimi izsledki. Znano bo, kaj je s termalno vodo na nekaterih ie neraziskanih nahajališčih, kot je Topličnik. Raziskane bodo zaloge premoga, peskov in silikatov. Posebno skrb bo raziskovalna skupnost posvetila odpadkom in njihovi predelavi, hkrati s tem pa varstvu okolja. V programu ima raziskovalna skupnost napisane naloge s področja Kmetijski nasveti j Oskrba zdebeli krompir I tjudief 80 *eta’ k° je zaradi plesni grozila prava katastrofa in že mislili, da se krompiija ne bo več izplačalo saditi. °dkar P3 ^ Je krompiijeva plesen nekako unesla, zlasti še, fungj . poljedelci začeli svoje, nasade redneje škropiti s hrog* so jim dodajali še pripravke zoper koloradskega ne po ^ vf>.rav varstvo pred boleznimi in škodljivci je postalo bistvih ’'va sestavina dobre oskrbe krompirja med rastjo, ki vpliva na pridelek. Ta je n.asat^a * začne z varstvom pred vsiljivim plevelom, niso ^jbo,j nevaren v začetku rasti, ko vrste krompirja še *lJihoVoI!Ijene- se obnesejo herbicidi, vendar je za °Paln•5JPorab° ta čas že prepozno. Preostane le še motika oz. *ako ot’ P” čjJmer pa nikakor ne smemo prezreti dejstva, da Pleveli . °pavanje, pa naj bo še tako koristno za varstvo pred 0rnDiri ^ ohranjanje vlage v tleh, delno poškoduje korenine Ce jPu !n “časno malo zavre rast. Je ffioin j spomladi dosti padavin - tak primer je bil letos -t?*° ka?°’ 56 12 Mjtf1’ prodnatih tal izpralo dosti dušika, 1 n ® ob IfntlPIl moia !llt \r TO^Atl/u n|U ■rasti.’.. marveč h krajšanju, saj mora semenski 8nojeva . )nvaziji listnih uši, ki širijo virusne bolezni. Po nas*d tem0!-1? ’n še Preden se krompirjev« vrste strnejo, je treba Ir ^ tern ° osut'- >°*0,adarii m^ecu *®j ^ *rb velja krompirjevi plesni in 'JU- Ker se ni mogoče v vsakem konkretnem primera r®8ledat: naP°vedi antifitoftome službe, je treba nasad večkrat k^eue h več*na kemičnih pripravkov, ki jih prodajmo v te Za Drv -f vnaPrei’ ne Pa 23 nazaj. Sredi junija je že skrajni n, tfc4a • topljenje. Kasneje je treba škropiti na približno 'IflSo J lil Caln — M ±-- 1_.L. 1_____ I « __ • •• bomo obvarovan možnost za dober plinifikacije Posavja in Dolenjske, racionalizacije porabe goriv, kar je glede na nestabilnost nekaterih virov energije in stalno naraščanje cen še posebno dobrodošlo. Nepogrešljivo! bo sodelovanje raziskovalne skupnosti pri skrbi za pridobivanje in predelavo hrane. Ne nazadnje je treba omeniti dejavnost raziskovalne skupnosti na kadrovskem področju. Z ustreznimi študijami naj bi pomagala, da bi potencialno moč kadrov usmerjali na tako imenovana perspektivna območja. I. Z. RIŠE: BOM ZUPAMčtč t*fad pred Potem lahko upamo, da bomo delek Penijo in s tem podaljšali rast ter možno I * * * \ * * J Ocenili gostišča Od ocene in razvrstitve odvisne tudi cene V občini Ribnica pripravljajo sprejem odredbe o ocenjevanju in urejenost, obseg in kakovost ponudbe gostinskih storitev ter opremljenost prostorov in skrb za prijetno počutje gostov razvrstili v tri kate-gorije: in urejenost, obseg in kakovost ponudbe gostinskih storitev razvrstili v tri kategorije: vzorno urejeno gostišče, dobro urejeno1 gostišče in zadovoljivo urejeno gostišče. Namen te kategorizacije pa je, da bodo boljša gostišča lahko imela višje cene kot povprečna oz. zadovoljiva. Zdaj gostind prepisujejo cenike drug od drugega. Cene niso odvisne od kakovosti gostinskih uslug, ampak so izenačene. ■* Po novem oziroma po ocenitvi gostišč in razporeditvi v tri kategori- je bodo gostišča imela lahko le take cene, kot so predvidene za posamezno kategorijo. Kolikšne bodo razlike med najnižjo in najvišjo kategorijo, še ni določeno. Po enem izmed predlogov naj bi bila razlika 20 do 25 odstotkov, po drugem, ki je v erjetno za ribniško občino sprejemljivejši, saj ni tako velike razlike med gostišči, pa 10 do 15 odstotkov. V kratkem bo imenovana tudi posebna komisija, ki bo gostišča točkovala in s tem razvrstila v posamezno kategorijo oz. razred. Za predsednico je predlagana načelnica davčne uprave Angelca Rus. J. P. OTEŽEN BELTOV IZVOZ Letošnji Beltov načrt ne gre kot so računali. Najprej se je zataknilo pri izvozu karterjev v Egipt, potem pa še pri izvozu za Fiat Om, ki nakup Beltovih izdelkov pogojuje z uvozom svojih vozil. Čeprav bo Beltov letošnji izvoz količinsko večji kot v lanskem letu, stanje na tem področju nikakor ni rožnato, kajti zaradi splošnega nazadovanja avtomobilske industrije neposredni izvoz Beltovih proizvodov nikakor ne bo enostaven. O TEZAVAH AVTOPREVOZNIKOV Konec prejšnjega meseca je bila v Metliki prva seja sekcije avtoprevoznikov pri tamkajšnjem obrtnem združenju. Ta sekcija je res zelo močna, saj je v metliški občini registriranih kar okoli 250 avtoprevoznikov, od tega kakih 100 domačinov. Na seji je beseda tekla o avtoprevozniški problematiki, kajti dela je vse manj, in o tem, naj bi se avtoprevozniki bolj povezovali z metliško obrtno zadrugo. Načelnik davčne uprave Anton Vraničar je govonl o davčnih olajšavah, ki jih bo prinesel nov obrtni zakon. NAŠA KARIKATURA ■ //#//####//#/##############/####/#/#//##■ EN HRIBČEK BOM KUPIL- S Znamo piti vino? i I (Nadaljevanje iz prejšnje štev ) Donosnosti vina v gostinstvu ne navajam, ker nimam zanesljivih podatkov. Bralec si lahko misli, koliko je stroškov s skladiščenjem vina in strežbo. Nabavna cena je navedena, prodajna v lokalu pa tudi. Ta članek ni napad na gostinstvo. Želim samo opozoriti gostinske delavce, potrošnike in tudi inšpektorje, ki so dolžni kontrolirati kvaliteto, da ima od vina največji dohodek ravno gostinstvo, čeprav od vseh vloži v vino najmanj dela in sredstev. Zato ponovim še enkrat: vsi prizadeti imamo pravico do solidne postrežbe z vinom v še tako skromnem gostinskem lokalu. Strokovna postrežba bo prispevala h kulturnemu pitju vina, k večji potrošnji in k vsestranskemu napredku vinogradniške panoge, od katere živi 50.000 Slovencev. Ne poznam vseh problemov, s katerimi se bavi gostinstvo, prepričan pa sem, da ima družbeno gostinstvo veliko težje pogoje gospodarjenja kot zasebno. Javnost naj bo seznanjena s pogoji, v katerih živijo vinogradniki in družbene kleti, ki ustvarjajo tako akumulativen proizvod za druge dejavnosti, 'i ’kšni pogoji so nevarni za obstoj s. -venskega vinogradništva. Statistični podatki iz leta 1973 povedo, tla so znašale skupne površine rodnih vinogradov v SRS 18.955 ha; leta 1939 jih je bilo 39.500 ha, leta 1820 pa na sedanjem ozemlju Slovenije okrog 51.000 ha. Na slovenskih tleh so začeli vino pridelovati že okrog 400 let pred našim štetjem Kelti in vinogradništvo se je kljub mno-' gim težavam (trtna uš) in težkemu delu, ohranilo do danes. Vsa ta tisočletna tradicija ne zadostuje, da bi povprečni pivec dovolj vedel, kako naj vino uživa, zato za konec še nekaj napotkov. Do sedaj so odkrivali v vinu preko 400 raznih sestavin, poleg alkoholov in kislin tudi vitamine in rudninske snovi, ki so zelo važne za pravilno prehrano ljudi. Imamo odgovor, zakaj so kmečki ljudje v vinorodnih krajih ostali zdravi, kljub temu da, se vso dolgo zimo niso hranili s svežo zelenjavo. Skoda je porušiti to čudovito harmonijo bistvenih sestavin vina z mednje m z vodo, četudi je mineralna-Brizganec ne bo poznavalca vina nikdar navdušil, kvečjemu v poletni vročini. Vino ni namenjeno za gašenje” žeje. Kako bo pivec zaznal vse bogastvo posebnosti, ki jih ponuja dobro, z mineralno vodo? Obstaja tudi druga nevarnost: da pivec ne bo ugotovil, da pije v brizgancu bolno vino ali vino z napako. Povpraševanje po brizgancu, ki se je razmahnilo v nekaterih krajih, je samo potuha nemarnim gostincem, da lahko stočijo ogromno zanič vina. Pametneje je naročati vino posebej, mineralno vodo posebej. Vino popijemo za užitek, mineralno vodo proti žeji. Po svoji sestavi so primerna za mešanje z mineralno vodo suha, kiselkasta, lažja, bela vina. Takšna so slovenska vina. Mineralna voda ni kisla, ampak kislino v vinu celo pobira. Za to ne smemo zameriti vinom južnega porekla, ker ne dajo dobrega brizganca: manjka jim namreč kisline. KOZARCI Ni mogoče pokušati vina iz dvodeciliterskega kozarca. Ti kozarci so iz debelega, cenejšega stekla, po obliki so robati in vzamejo vinu del elegance. Vino zasluži kelih iz tankega, brezbarvnega stekla. Zopet lahko pomislimo na ceno vina v gostišču in pravico gosta, da zahteva vino v primernem kozarcu. Pri današnji materialni stopnji bi se v gostinstvu morali odreči dvodecilitrskim kozarcem za vina in jih uporabljali izrecno samo za brezalkoholne pijače. PIJANČEVANJE Resnični ljubitelj dobrega vina ne bo nikoli prenašal v svoji dražbi pijanca. Pivci, ki lokajo vsevprek in ogromno, zelo hodijo vinu in vsem, ki se s čistim srcem borijo za uživanje vina z mero in ljubeznijo. Nezmerni pivci izzovejo sovražnike žlahtne kapljice, ki jih sicer ne bi bito. Čezmerno pitje škoduje zdravju, učinek je prav nasprotem cilju, ki je: dobro počutje, ugodje telesa in duha. Pitje na dušek nas > prikrajša za veliko užitkov. Samo zdravica in bratovščina bi nam smela dovoliti ta i,prekr- šek”. ZMERNE DOZE Francoska medicinska tabela navaja: - težko fizično delo - 0,7 do 0,88 1 na dan za osebo, - srednje težko fizično delo - 0,54 1 na dan, - ljudje, ki ob delu sedijo -0,38 1 na dan, Količina se nanaša na vino z močjo 10 volumskih odstotkov alkohola, 2aužito ob obrokih večkrat na dan. Zaključujem z željo; slovenskim vinogradnikom naj bi bilo omogočeno, da bi lahko solidno živeli od svojega dela, da ne bi bil delovni človek prikrajšan za tiste koristi, užitke in veselje^ Inž. JULI J NEMANIČ Solidarnost ni le beseda V spomin na izjemno solidarno«, ki so jo jugoslovanski (Movni ljudje pred sedemnajstimi leti pokazali pri nudenju pomoči prebivalcem porušenega Skopja, se je zvrstilo že veliko tednov solidarnosti Taki tedni so pravšnja priložnost za pogovor o nadaljnjem razvijanju in uveljavljanju socialistične solidarnosti, za ugotavljanje, kako plemenita načela solidarnosti uresničujemo v življenjskem in delovnem okolju. Vsakršne nesreče ne počivajo, zato je prav, da preverjamo, v kolikšni meri je zavestna solidarnost že postala del vsakodnevnega delovanja in obnašanja slehernega človeka. Tokratni teden solidarnosti bo od 1. do 7. junija. V glavnem bo posvečen celoviti razčlenitvi pomoči, ki jo je slovneski živelj namenil med lanskim potresom' prizadetim črnogorskim območjem. Ta teden bo tudi priložnost za začetek uresničevanja stališč o odgovornosti in nalogah v primeru naravnih nesreč, Rdeči križ pa bo pripravil več akcij; največjo .so izvedi včeraj, ko so zbirali oblačila, obutev in posteljnino. Tudi v tem tednu so na prodaj znamke solidarnosti, delovni ljudje bomo za solidarnost spet prispevali del osebnega dohodka, kot izraz solidarnosti pa lahko štejemo tudi mladinske in posebne delovne brigade, ki bodo v juniju začele delati v obmejnih in manj razvitih območjih Slovenije. PREMALO ŠOFERJEV V podjetju Gorjanci domala vsak dan dobivajo želje ali celo zahteve krajanov z raznih koncev občine Novo mesto po uvedbi avtobusne proge. Kot je nedavno tega dejal Stefan Galič, direktor te delovne organizacije, niso problem zmogljivosti, da bi ustregli občanom, marveč šoferji Pomanjkanje tovt-stnih poklicev je toliešno v vsej Slovenji, da so prometni nevarnosti navkljub predlagali naj bi smeli v mestnem prometu voziti celo šoferji B kategorije z dveletno prakso. Znanost je steber socializma Ugotovitve s posveta v Ljubljani, na katerem je sodeloval tudi Franc šali — V občinah ustanoviti svete za znanost in poživiti raziskovalne skupnosti Občinske raziskovalne skupnosti niso zaživele, vsaj v večini primerov ne, pa tudi svetov za znanost pri občinskih konferencah SZDL &orajda ni. To je osnovna ugotovitev posveta o raziskovalni 'Havnosti in raziskovalni politiki, ki je bil 28. maja v Ljubljani, ical pa ga je Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije. in r«4 aUa. ^ T Znanost je steber socializma. Na to Kidričevo misel je v razpravi opozoril član CK ZKS Franc Sali, ki je dalje poudaril, da morajo znanost, gospodarstvo, družbene službe in politika skladno delati za napredek družbe. Z zapostavljanjem znanosti in raziskovanja si delamo veliko politično škodo. Sveti za znanost pri občinskih konferencah SZDL lahko veliko store za prebujanje zavesti ljudi. Raziskovalna politika posamezne občine pa mora rasti iz stvarnosti in potreb občine. Tako je odgovoril tovariš Sali tistim, ki so v razpravi menili, da bi morali dobiti navodila za delo občinskih raziskovalnih skupnosti in svetov za znanost ,od 2goraj”. Se posebno pa so opozorili v razpravi na pomen raziskovanja in znanosti v sedanjem obdobju, se pravi pri ustalitvenih prizadevanjih. To področje dela je treba upoštevati tudi pri izdelavi planskih dokumentov, v vseh občinah pa naj bi sprejeli Opozorili so tudi na odgovornost najodgovornejših gospodarskih in političnih vodij v občinah za uvet javljanje znanosti in raziskovanja. Neodgovoren odnos do tega področja je namreč lahko le posledica nezadostnega znanja ljudi na najodgovornejših položajih ali pa celo njihovega birokratskega nasprotovanja znanosti zato, da bi prikrili svoje neznanje. J. PRIMC I e $ * i - m ODSLEJ VSAKO LETO NA GROB — Dijaki gimnazije so letos prvič obiskali grob predvojnega profesorja Bojana Krai^ieija, odslej pa bodo skrbeli zanj. (Foto: J. Pavlin) tudi poseben raziskovalni program. K temu delu bodo pritegnili vse odgovorne činitelje iz OZD, organizacij in društev. Sklenili so, da bodo do 15. julija v vseh občinah ustanovili svete za znanost, kjer pa že so, bodo oživili njihovo delo in delo občinskih raziskovalnih skupnosti Prvič na grob profesorja Ob obletnici rojstva so dijaki Gimnazije Novo mesto obiskali grob Bojana Kraigherja v Jurni vasi Skupina dijakov novomeške Bojan Kraigher se je rodil 2. Gimnazije je na obletnico roj- 1909 F* Lenartu v Slov. Goricah. Leta 1935 je diplomiral kot slavist na filozofski fakulteti v Ljubljani 2e za čas študija se je ukvarjal s političnim delom in med člane KP stopil že leta 1933 in tri leta zatem že postal sekretar PK SKOJ. Zaradi svojega političnega Udejstvovanja je bil dolgo časa brez zaposlitve in 1938 prišel kot profesorski pripravnik na novomeško gimnazijo. Prežet z naprednim duhom je tako usmerjal tudi gimnazij-deo mladino, zaradi česar je imel s 'svojim predpostavljenim večkrat težave. Leta 1942 so ga Italijani zaprli in kmalu izpustili, tako da je leta 1943 vstopil med partizanske vrste v Gubčevo brigado kot borec. S svojim bogatim znanjem marksizma in leninizma je borcem pomagal, vodil krožke in napisal tudi teze o razvoju in nalogah OF, ki so služile komisarjem čet za predavala. Padel je 28. decembra istega leta v Lakencih pri Stranski vasi. Dijaki gimnazije, ki so ob tej prvi spominski slovesnosti ob njegovem spomeniku spregovorili o borcu in se poklonili njegovemu spominu, bodo ob obletnici rojstva obitfali grob v Jumi vasi, mladinska organizacija na šoli pa bo skrbela zanj. J. PAVLIN Z. junija »je? ov spomenik v Jumi vasi Goijanci, kjer je pokopan jaj z 43. borci na tamkajšnjem pokopališču. NovomeStani uspešno prvK na festivalu deln Med avtokleparji je zmagal Jože Regina (Nm) Od 30. 5 do 1. 6. je bil v Ljubljani 13. festival dela, v katerem so se manifestirale najboljše tradicije dela in ustvarjalnosti mladih. Tekmovalo je več kot 800 delavcev in učencev v 38 poklicih. Letošnji festival ni bil tako radosten kot vsako leto. Med nami ni bilo tovariša Tita, stalnega pokrovitelja festivala, vzornika, učitelja in prijatelja, ki je s svojim likom, delom in življenjem ne samo kazal perspektivo, ampak koval boljšo in srečnejšo prihodnost številnim generacijam. Mlade generacije vsak dan dokazujejo, da hočejo nadaljevati njegovo izročilo. To so dokazali tudi novomeški mladinci tekmovalci, ki so letos prvič sodelovali na tej akciji in izredno uspešno zastopali ekipo OK ZSMS Novo mesto. Med vsemi uspehi je potrebno poudariti 1. mesto-zlata medalja: Jože Regina, avtoklepar; 3. mesto-bronasta medalja: Zvone Vavtar, kuhar in Stane Kovič, natakar. Prav tako gre pohvala vsem, ki so pomagali OK ZSMS Novo mesto, da je to akcijo uspešno izpeljala. Zahvaljujemo se OZD SGP Pionir, Izobraževalnemu centru tehničnih strok in Šolskemu centru za gostinstvo. OK ZSMS NOVO MESTO V.____________________________ J DESET ODLIČIJ Ob prvem prazniku krajevne skupnosti Leskovec je krajevna konferenca SZDL podelila 10 bronastih odličij OF. Prejeli so jih: Marta Bosina, Marija Glas, Stanko Janc, Franc Pirc, Silva Puntar, Vida Skrabar, Janez 2ičkar, Društvo prijateljev mladine Leskovec, Telovadno društvo „Partizan” Leskovec in krajevna konferenca ZRVS Leskovec. Pomoč ne bo«. (Nadaljevanje s 1. strani) za vlaganje v tiste gospodarske panoge, ki bodo prispevale k ugodnejši sestavi slovenskega gospo-darstva in k zbolj Sevanju zunanje-trgovinske bilance. Tudi sevniSc« združeno delo naj se ne zanaša ni pomoč od drugod, iz težav se bo lahko izvleklo le z dohodkoviiinti odnosi, s skupnim vlaganjem i® združevanjem denarja. V takem položaju je Jugotanlnov primer še bolj kričeč (podrobneje pišemo o tem na sevniški strani), nazadnje pa bo ' treba napraviti konec tudi lastninski miselnosti ki je očitna pri ravnanju Jutranjke #> Lisce. V teh dveh tekstilnih tovat-nah se obnašajo, ko da so proizvajal na sredstva njihova last, zato z njimi poslujejo negospodarno, se ne zavz®-majo za tesnej še sodelovanje. O tem primeru je tov. Popit poudaril: „N« glede na to, da se vodilni delavci Jutranjke in Lisce ne razumejo ntfd seboj, je naloga komunistov, da « borijo za smotrno gospodarjenje, d* ščitijo družbeni interes. Ta je v nafi družbi znan: povezovanje, sporazumevanje in dogovarjanje, boj z* večji dohodek. Tega pa ni mogoč« doseči - in pokrivati zahteve šolstva, zdravstva, infrastrukture to drugih skupnih potreb - če si nekateri predstavljajo samoupravljanje kot stihijo, v kateri lahko vsak počne, kar hoče.” Sicer pa je F. Pooit izrazil zadovoljstvo nad napori, ki jih z® napredek vlagajo sevniški komunisti. • svetoval je, naj se pri gospodarskem načrtovanju prizadevajo v smeri da bi dosegli čim večjo akumulacijo in tako pokrivali potrebe družbenega standarda. O predlogu sklepov s te seje bodo sevniški komunisti govorili na pro-gra mskovolilni konferenci, ki bo predvidoma 16. junija, tov. Popit pa se je zavzel za to, da naj bi o njih razpravljali tudi v vseh osnovnih organizacijah ZK pa na zborih delavcev in v samoupravnih organih-D. RUSTJA Berite »Dolenjski list« Samoupravna komunalna interesna skupnost za območje občine Trebnje razpisuje na podlagi 6. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 10/78) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš in hiš dvojčkov Na javnem natečaju bomo oddajali naslednje stavbne parcele: A. V zazidalnem kompleksu Pavlinov hrib - Stari trg v k. o. Trebnje: 1. pare. št. 480/3 njiva v velikosti 620 m2 2. pare. št. 480/4 njiva v velikosti 616 m2 3. pare. št. 486/1 njiva v velikosti 612 m2 4. pare. št. 485/2 travnik v velikosti 642 m2 5. pare. št. 500 njiva v velikosti 1570 m2 6. pare. št. 490/1 travnik v velikosti 1186 m2 7. pare. št. 490/3 travnik v velikosti 704 m2 8. pare. št. 489/1 njiva v velikosti 857 m2 ’ 9. pare. št. 490/4 travnik v velikosti 881 m2 10. pare. št. 486/5 njiva v velikosti 959 m2 11. pare. št. 486/4 njiva v velikosti 999 m2 12. pare. št. 480/2 njiva v velikosti 735 m2 13. pare. št. 467/3 travnik v velikosti 820 m2 14. pare. št. 467/4 travnik v velikosti 822 m2 15. pare. št. 480/5 njiva v velikosti 701 m2 16. pare. št. 480/6 njiva v velikosti 696 m2 17. pare. št. 467/5 travnik v velikosti 884 m2 18. pare. št. 480/8 njiva v velikosti 968 m2 19. pare. št. 486/6 njiva v velikosti 1322 m2 20. pare. št. 481/1 travnik v velikosti 945 m2 21. pare. št. 486/16 travnik v velikosti 1026 m2 B. V zazidalnem kompleksu „POD POKOPALIŠČEM" k. o. Trebnje Za gradnjo stanovanjske hiše — dvojčka: 1. pare. št. 17 sadovnjak v velikosti 717 m2 2. pare. št. 18 njiva v velikosti 417 m2 POGOJI NATEČAJA: Višina odškodnine za zemljišče in stroškov priprave zemljišča I. Višina odškodnine za pravico uporabe na zemljišču znaša — za parcele pod točko A - za parcele pod točko B II. Višina prispevka za pripravo stavbnega zemljišča znaša: din 55,00/m2 zemljišča din 50,00/m2 zemljišča - za parcele iz točke A- 1.060,00 din/m2 uporabne tlorisne površine stavbe ki jo bo investitor zgradil na zemljišču ' — za parcele iz točke B— 400,00 din/m2 uporabne tlorisne površine stavbe, ki jo bo investitor zgradil na zemljišču III. Odškodnina za pravico uporabe na zemljišču in ponudena akontacija prispevka za pripravo stavbnega zemljišča zapadeta v plačilo v primeru gotovinskega plačila ob podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, v primeru plačila z bančnim posojilom pa v roku 30 dni po podpisu pogodbe. N\ IV. Akontacija prispevka za pripravo stavbnega zemljišča se obračunava od 150 m2 uporabne tlorisne površine. V. Višina prispevka za pripravo stavbnega zemljišča se za parcele, ki bodo oddane pojavnem natečaju, valorizira vsake 3 mesece po indeksu porasta stroškov v gradbeništvu. VI. Rok pričetka gradnje objektov je eno leto od dneva pridobitve zemljišča, rok zgraditve do III. gradbene faze pa tri leta od pridobitve zemljišča. VII. Varščina za udeležbo na natečaju znaša 5.000,00 din in jo je nakazati na tekoči račun št. 52100-662-87166 Samoupravne komunalne interesne skupnosti za Območje občine Trebnje. Vlil. Pismene ponudbe je treba vlagati v zaprtih kuvertah z obvezno oznako ,,JAVNl NATEČAJ na naslov: Samoupravna komunalna interesna skupnost za območje občine Trebnje. Ponudbi mora biti priloženo dokazilo o plačani varščini. Rok za vlaganje'ponudb po tem natečaju je 15 dni po dnevu objave razpisa. V ponudbi navedite tudi vaše stanovanjske, delovne in socialne razmere. IX. Javni natečaj bo izveden 23. junija 1980 ob 8. uri v sejni sobi občinske skupščina T rebnje. X. Komisija bo pri izvedbi javnega natečaja upoštevala določbe odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 10/78), ki se nanašajo na način, pogoje in postopek oddaje stavbnih zemljišč. XI. Vse informacije dobijo interesenti za nakup stavbnih parcel vsak ponedeljek in petek od 6. do 14. ure in vsako sredo od 7. do 16. ure pri strokovnih službah SKIS, Goliev trg 9 (sob* št. 9), T rebnje, al i po telefonu št. 83—354. Številka: K-46/80 Datum: 2/6-1980 t Enota za urejanje stavbnih zemljišč SKIS Trebnj« 445/23-8° DOLENJSKI LIST Št. 23 (1608) 5- jun'Jf as0 pisma in odmevi **> Jk tiJa/ ZNAMKE O TITU J** fitatelističnega krožka smo vo ,evu. mladosti pripravili razsta-Razstava je posvečena ,^‘nu na našega najljubšega prijala tovariša Tita. Na njej sodeluje ra7f.Hi •«cev’ * mladinka in naša un^ u1- 3- Razstava prikazuje SfiCV Tita "a našlh in tui“l DARJA HORVATIČ ROBI CIZELJ 3.a, OS Dobova GASILA razrednih SKUPNOSTI O TITU na?! Smrt* iovanSa Tita so vse izdal n6 skupnosti na naši šoli uče na- ro*co P’sana glasila. Vsak snn«» j? na sv°j način izrazil Voditr^6 “* ljubezen do našega li«? la* Zdaj so ta glasila razstavni13 v šolski avli. MARJANA NAKANI CVETKA POŽAR 3.a, OŠ Dobova POSTALI SMO ČLANI RK „ V^enci 7. razredov smo bili k-jj110 sprejeti med člane Rdečega ■ «a. Vsak učenec je dobil člansko oknico in značko. Učenci, ki n? Ujejo tečaj prve pomoči, so .aui pokazali, kako pomagati lju-^■h v nesreči PETRA DRŽAJ novin. krožek OŠ Črnomelj SPREJEM MED MLADINCE 23. maja je bil sprejem učencev 7. jjateda v mladinsko organizacijo. proslavi so nastopali pevci in Imitatorji. Novi mladinci so dobili ?*taznice, značke in nageljne. Na °ucu smo zapeli pesem Jugoslavija. NATALIJA PIŠEC novin. krožek OŠ Črnomelj OBISK PRI KMETU I Učenci tretjega razreda dobovske smo obiskali kmeta Žiberta. V "Obovi-ima ta kmet skupaj z nekim Zib«??; kene mehamzuano. Kmet ima tudl ^g3^ napreden, saj stroiev V. s,0,se m več Kmetijskih letos n"a i?obU. ž« več priznanj, paJe prejel Priznanje OF. ROBI CIZELJ 3.a, Oš Dobova PELI SMO PESMI O SVOBODI ^Predvečer dneva mladosti smo telovajJ? na^ občine pripravili Sttio nastop. Se pred nastopom in peb adci Korakali skozi mesto ZveV 1 Pesmi o svobodi, o Titu. sIDO nn»H innnJirn lin HI i> [nir. I ‘ smo pred množico ljudi v KATICA KRAMARIČ novin. krožek OŠ Črnomelj Pionirji so postali niiadinci |j ^ t*nevu mladosti so izda-•v^^ebno številko glasila v — ---------------------- ■ ursk^0*0’ 24. maja, je bilo v k16 Pion;Jteni tradicionalno sreča-^tcev nJeY> mladine, aktivistov in Sjejeti katerem so bili pionirji med mladince, mladinci pa v ^biv^editvi katere so se poleg Vse nki?. abranske, Dragarske ■ pQv, Ps*ce doline udeležili lWev slo!i‘ Ljubljane ter drugih nS?1 Je govoril narodni >4s“°ian Polak "stjenka. Spev ^dogodkov iz NOB pa tudi tor«?0 Sori?’ ^ kulturnem progra-^■zije ^vuli vojaki iz ribniške a KS Kostel in je nska, n Srava* Kočevska Reka, Ui» tudiS * Vas-Fara, ki Ud«, Po v Organizator tega sreča-v'nsL nci s?"čan.em sporedu so n9 ,°jamo ■ Ja obiskali zgodo-Vinu Ut _ m se poklonili spominu ^ča!* *n Jak! -Pudlib pionirjev tej nJe ud!i' Ih Po proslavi je bilo asJpi*°*no«i en-Cev srečanja. Ob In! ipp 3S,et0|ti, sp0^ Posvečena dnevu ^ Offl/nL Ufe je osnovna šola osebno številko loma sem ob °avoboditv£Vari,a Ti‘a m MARIJA VOLF pz RAZOČARANI ZBIRALCI STEKLENIC - Pionirji osnovne šole Komenda — Moste smo se z veliko zagnanostjo vključili v akcijo zbiranja steklenic za mirensko ,J)ano”. V našem šolskem okolišu, ki šteje 11 vasi, smo po gozdovih, ob poteh in še kje, nabrali 3600 steklenic. Nestrpno smo pričakovali ,J)anin” tovornjak, ki naj bi odpeljal, kar smo nabrali. In resje prišel z dveumo zamudo, toda vseh steklenic ni mogel odpeljati. Predstavnik „Dane” je obljubil, da bodo ostalih tisoč steklenic odpeljali naslednji dan. Razočarani pionirji, razredničarke in mentorica Danica Kuhar so potem čakali še nekaj dni na obljubljeni kamion. Potem smo telefonirali v ,J)ano”, kjer so nam razlagali, da ne vzamejo umazanih steklenic, pa potem, da so organizirali akcijo zbiranja samo v svojem okolišu. Steklenice, ki smo jih s takim trudom nabrali zdaj leže na šolskem dvorišču. Kdo jih bo odpeljal ne vemo, vemo pa, da bo razočaranje v srcih pionirjev še dolgo časa ostalo. (Tekst: IRENA URBANC, foto: Matjan Žnidar, ml., OS Komenda - Moste) Povečana požarna varnost Z občnega zbora kočevske občinske gasilske zveze Na'občnem zboru kočevske občinske gasilske zveze, ki je bil minulo soboto, so delegati 20 gasilskih društev ocenili štiriletno delo te organizacije in društev. Podatki o delu pokazujejo, da so v tem obdobju gasilci vlagali vrsto naporov za izboljšanje požame varnosti. Prizadevni so bili na področju preventivne dejavnosti. To se jim je SOŽALJE FILATELISTA Več let se že ukvarjam s filatelijo. Tako si v tem času že več let dopisujem tudi s 'češkim prijateljem Filipom Svobodo. Pred dnevi sem dobil od njega pismo, v katerem je meni in vsem nam izrazil iskreno sožalje ob smrti tovariša Tita. To pismo mi je ponoven dokaz, kako priljubljen je bil Tito po svetu. ILIJA TODOROVSKI Prešernova 11 Črnomelj NASTOPILE SMO V BEOGRADU Novomeščanke, ki smo nastopile na zletu 25. maja, smo se srečno vrnile domov. V beograjski vojašnici „4. junij** smo preživele prijeten teden skupaj z mladino iz vseh naših republik. Pod vostvom Ruže Kovačič in drugih smo hodile na skupne vaje, in čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo dobro opravile svojo nalogo. V soboto smo odšli na Dedinje, h grobu tovariša Tita, popoldne pa smo si ogledali tudi nogometno tekma Na nastopu za dan mladosti smo vsi dali vse od sebe in tudi s tem dokazali, da ostajamo zvesti Titovi poti. IRENA GRAHEK gimnazija bogato obrestovalo, saj so uspeli število požarov znatno znižati. Skrbeli so tudi za izobraževanje gasilcev. Prirejali so se številni tečaji in seminarji ter predavanja. Na društvenih, občinskih in medobčinskih ter ostalih tekmovanjih so gasilci prikazali svojo usposobljenost in znanje, ki je potrebno za preprečevanje požarov in ostalih elementarnih nezgod. Podatki o denarju, ki so ga porabili gasilci za opremo gasilskih društev in ostale namene v zadnjih štirih letih pokazujejo, da so družbena skupnost in tudi zaposleni vedno z razumevanjem določali del dohodka za potrebe gasilstva. Zlasti se je stanje izboljšalo, ko je bil v letu 1977 podpisan samoupravni sporazum o financiranju gasilstva. S sredstvi se je gospodarilo skrbno in varčno. V razpravi o bodočih nalogah, so se odločili zato, da bodo še tesneje sodelovali z organizacijami civilne zaščite in krajevnimi skupnostmi. Vlagali bodo napore, da bodo člani društev čimbolj usposobljeni za boj proti požarom in preprečevanju ostalih elementarnih nezgod. Posebno skrb pa bodo posvetili vključevanju mladih v vrste gasilcev. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo obnovili več gasilskih domov, nakupili več potrebne opreme. VIKTOR DRAGOŠ NA GLASBENI MATINEJI V okviru prireditev Naša beseda artiški učenci pred nedav-brežiški viteški dvorani 80 smo artiški učenci nim v S svojim programom so na grajskem dvorišču nastopili tudi naši bobnar- ji. S prireditvijo smo bili zelo zadovoljni. METKA STRGAR novin. krožek Slovo od Boža Račiča V ponedeljek, 26. maja, je v 93. letu starosti umrl po vsem Dolenjskem, zlasti pa Beli krajini znani Božo Račič—Kume. Štiri dni kasneje so se številni znanci in prijatelji na ljubljanskih Žalah poslovili od pokojnega. V imenu Belokranjcev, društev in ustanov so mu ob slovesu spregovorili upokojeni člani Mestnega gledališča ljubljanskega Franci Prus, javni in kulturni delavec Lojze Cvitkovič iz Adlešič in prof. Jože Dular iz Metlike. Objavljajamo Dularjeve besede: DRAGI BELOKRANJSKI KUME Naj spregovorim nekaj besed v imenu tvojih Belokranjcev, naj se poslovim v imenu Belokranjskega muzeja in Belokranjskega muzejskega društva, katerega častni član si bil. Pa še v imenu metliškega turističnega društva, ki ti je prav tako podelilo častno članstvo., Dobrih 60 let je že, odkar te je kot mladega učitelja po prvi svetovni vojni zanesla pot v belokranjske Adlešiče, na tvoje prvo službeno mesto. Prišel si, kot so takrat rekli, v deželo sonca, grozdja in belih brez. Prišel pa si tudi v deželo zaostalosti, pomanjkanja in revščine. Tem revnim, dobrosrčnim ljudem pa je bilo teba pomagati. To si ti storil v veliki, nepozabni meri. Vzljubil si Belokranjce in oni tebe, čeprav te je nova služba ravnatelja Osrednjega državnega zavoda za žensko obrt -že po nekaj letih odpeljala iz Bele krajine. Pa vendar, kako bogate sadove je obrodilo pet let tvojega bivanja v ..deželi zlatih src“, kot je nekje zapisal pesnik. Nikoli je nisi pozabil in vedno znova si se vračal v deželo med Gorjanci in Kolpo. Kot prva MLADI VARČEVALCI NA IZLETU Ob našem prazniku smo se mladi varčevalci odpeljali na izlet, ki ga je organizirala Ljubljanska banka. Obiskali smo Krško, Celje, Senpeter, Braslovče in Ljubljano. V, Braslovčah smo se poklonili spominu tovariša Tita m izvedli kratek kulturni program, najbolj uspešnim članom likovnih> in literarnih krožkov pa sta zastopnici banke podelili plakete in priznanja. DAMJANA ZAGORC LIT. KROŽEK NIŽJE SKUPINE OS GRM NOVO MESTO »Dolenjski list« v vsako družino leta si tudi kasneje povsod in vsem na široko razdajal svoje znanje in vedečnost. Ne le šolski deci, tudi fantom in dekletom, zrelim moškim in ženskam. Tako so na tvojo pobudo in s tvojim delom v Beli krajini nastale prve šolske zadruge, čebelarski in vrtnarski krožki, zaživelo je nešteto razstav in tečajev, od kmetijskih, sadjarskih, čebelarskih, gospodinjskih, tkalskih, pletar-skih pa do obrtnih, zadružnih, gospodarskih. Želel si, da bi spet oživela belokranjska domača obrt in domača umetnost, da bi belokranjske pisanice in vezenine prodrle v svet, da bi ljudje po Sloveniji in tudi drugod spoznali belokranjsko ljudsko bogastvo. Zato si zbiral ljudske pesmi in ljudsko modrost, zapisoval si zgodbe, pripovedi, pisal o ljudeh in deželi - na stotine člankov je izšlo v najrazličnejših časopisih, revijah in knjigah, doma in v tujini, zlasti v Ameriki. Objavil si priročnike za gospodinje o kuhanju, pletenju, pletarstvu, pisal si etnografske razprave o ljudskih običajih, o lanu, konoplji in volni, o gričkih lončarjih, o belokranjskem tkalstvu, o svatskih lestencih in drugem. Ta navezanost na vse, kar je lepega, kar je spomina vrednega in naj se zato ohrani, te je pripeljala tudi med ustanovitelje in prijatelje Belokranjskega muzeja. Temu si tudi daroval dolgo vrsto predmetov, ki so obogatili njegove zbirke. Z nasveti in delom si pomagal pri ureditvi mnogih razstav, in če sta se muzej ali muzejsko društvo obrnila nate s prošnjo za kakršnokoli pomoč, jima je nisi nikoli odrekel. Prav zaradi te tvoje vsestranske povezanosti z muzejskimi vrednosta-mi pa te je Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki imenovalo za svojega častnega člana. Dragi kume, po vsem tem tvojem velikem delu in uspehih pa se ti je dopolnilo življenje in je prišla ura slovesa. Nikoli več te ne bomo videvali in srečevali na belokranjskih poteh, med belokranjskimi ljudmi. S tvojo hitro hojo, s tvojim prisrčnim, vedrim nasmehom. S tvojo toplo, iskreno beseda In z odprtim srcem za vse in vsakogar. To srce je zdaj mrtvo. Ničesar nima, vse jč razdalo. Tudi Belokranjcem! Hvala ti, kume! USKLADITI VSE INTERESE Nas posvetu o urejanju in načrtnem izkoriščanju prostora, ki ga je pripravila Zveza lovskih družin Kočevje, je bila izrečena koristna ocena dosedanjega stanja. V uvodni besedi je predsednik zveze Maks Stebljaj seznanil predstavnike lovskih, gozdarskih, kmetijskih in drugih organizacij o nujni potrebi načrtnega usklajevanjav prostoru. Poudaril je, da mora v tem dobiti svoje mesto tudi živalski svet. Predstavniki gozdarstva so kritično prikazali škodo, ki jo povzroča divjad. Istega mnenja so bili tudi kmetijcl Ne glede na vse podrobne in konkretne razprave o dosedanjih vprašanjih, je bilo sprejeto stališče, daje potrebno vse interese uskladiti Pri razreševanju teh vprašanj pa bo potreb--no upoštevati, da o teh vprašanjih odločajo delavci, delovni ljudje in občani v družbenih skupnostih ter samoupravnih organizacijah in skupnostih. V. D. 'XXX\XXXXVXXXXXXVXXXXXXXXVXXXXXXXVXXXXVXXXXXXXVXVVXXXXVXVXX\\VXXVXXXXXXXVXXXVXXXX\VXXXVXX\.VXXXV*N.\XVVVXVvXXXXXX' „Bo Krško polje ostalo gramozna jama?” ______Pripombe na 22. maja objavljeni razgovor z »Uredništva v gosteh" na Drnovem Iz izjav predstavnikov krajevne skupnosti Krško polje, objavljenih 22. maja, očitno veje (samozadovoljstvo nad doseženimi uspehi. To je sicer lepo in prav, vendar je treba pristaviti, da gre za te uspehe zasluga vsem krajanom, ki so poprijeli za delo pri načrtovanih akcijah. Se težje je razumeti posamezne funkcionarje, ko ob svojem ponosu napadajo druge in skušajo razvrednotiti njihovo delo. O vsem, kar je napisanega v reportaži, se kot kmetijska zemljiška skupnost ne počutimo najbolj prizadete. Ob ugotavljanju slabosti izzveni, kot da je naša skupnost vsemogočna pri urejanju njihovih in širših družbenih problemov. Tudi nastajanje gramoznih jam in njihovo sedanje povečevanje ni odvisno le od naše soglasnosti, nasprotno, naša skupnost se počuti osamljena v obrambi najboljših kmetijskih zemljišč. Ob izdaji zadnjega soglasja ob razširitvi gramoznice na Bregah smo celo postavili pogoj, da o tem odloča še krajevna skupnost. Kaj je naredila v svoji pristojnosti, ni povedana Prav tako se ve, kdo je dolžan gramoznice ponovno usposobiti, saj se je uporabnik z zakupno pogodbo do lastnikov zavezal, da bo spravil zemljišče v prejšnje stanje. To zahteva od njega tudi dovoljenje za izkoriščanje gramoza. Dmetijska zemljiška skupnost je brez obveznosti pripravljena prispevati le del sredstev za izvedbo popolnejše agromelioracije. Zbrana odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč in od rudnin je strogo namenska in se uporablja za usposabljanje zemljišč na širšem območju občine ter se ne more m ne sme prelivati v komunalno urejanje v krajevni skupnosti. Pobuda za zložbo zemljišč se je rodila v javni razpravi o odloku za zaščitene kmetije, kije bila organizirana skupaj z nami. Svet KS je pobudo sicer sprejel, ni pa še organiziral nobenega razgovora o tej zadevi. Očitek, da kmetijsko-zemljiška skupnost ni iskala stika s krajevno skupnostjo pri razdelitvi vaške gmajne, velja njim, saj se organiziranega razgovora z vaškim odborom ni udeležil noben funkcionar krajevne skupnosti Njč zato, tudi brez njih je mogoče v sodelovanju z vaškim odborom, pospeševalno službo in nami zadevo zadovoljivo rešiti, seveda upoštevaje kmetijsko zemljiško usmeritev, strokovnost in interese kmetov. '1603) Pri vseh drugih zadevah, ki se nanašajo na skrb za ohranitev čistosti podtalnice, sejmišča, smetišča, otroških in športnih igrišč, jih v njihovih prizadevanjih podpiramo. Predlagamo jim - in tako zahtevajo. tudi predpisi - naj ne iščejo za vse te namene le zemljišča, ki so v družbeni lasti, temveč najboljše lokacije, da ne bi kvarno vplivali na končno zunanjo podobo naselij in na nesmotrno izkoriščanje zemljišč. Naša želja je le, da se od pravilno določene lokacije naprej pogovarjamo o delitvi zemljišč. Za urbanistične rešitve naj se obračajo drugam, ne na naš nalov. Resnično nasprotujemo temu, da bi bilo dvoje športnih igrišč v naselju Drnovo in po eno v vseh drugih naseljih. Povsem druga- NAGRADE ARTIŠKIH ŠOLARJEV Na nagradnem natečaju .Lepa si, domovina moja”, ki ga je pripravilo uredništvo Modre la ste iz Zagreba, so artiški šolarji dosegli velik uspeh. Igor Hode je bil nagrajen s 15-dnev-nim letovanjem v Savudriji, Katja Haler je dobila knjigo, OS Artiče pa diplomo. Učenci iz Artič so se udeležili tudi tekmovanja „Mladost na podiavskoj brazdi', ki ga je razpisalo uredništvo Malih novin. Niso ostali praznih rok, saj se je Katja Haler udeležila nagradnega bivanja v t. L pokdravski koloniji, ki je bila od 22. do 24. maja v Koprivnici SREČANJE V POGANI JAMI V soboto, 31. maja, je bilo v Pogani jami, v središču spominskega področja Zumberak-Gor-janci, srečanje hrvaške in slovenske mladine z borci, ki so se med NOB borili v teh krajih. Novo-meščani smo si na poti ogledali Prežek ter spomenik na Javorovici, kjer sta nam borca tov. Franko in tov. Ferbežar pripovedovala o bojih Goijanskega bataljona. Na Pogani jami se je kljub slabemu vremenu zbralo preko 1000 mladincev in borcev, ki so po kratkem kulturnem programu obujali spomine na vojne dnu Srečanje bo odslej postalo tradicionalna METKA HRASTAR PRIREDITEV OB DNEVU MLADOSTI V okviru KUD Rupeč vrh so nedavno tega ustanovili dram-sko-recitatorsko skupino, ki je ob dnevu mladosti pripravila kulturno prireditev za ljudi te krajevne skupnosti. V programu so sodelovali pevski zbor Ruperč vrh, pkmiiji OŠ Milka Sobar—Nataša ter seveda člani novo ustanovljene skupine, ki so izvedli recital, posvečen spominu na tov. Tita. NADA RATAJ TUDI RECITAL DRAMSKE SKUPINE Po prejemu vabila za sodelovanje na občinski prireditvi Naša beseda 80 so učenci četrtega razreda farmacevtske šole (ta je v sklopu novomeškega Izobraževalnega centra za tehniške stroke) ustanovili dramsko skupina Vida Rataj je spisala in zrežirala enodejanko „Mi mladi**, katero so najprej uprizorili v Škocjanu, nato pa še v Globodolu. Ob dnevu mladosti so člani dramske skupine (ob Ratajevi delujejo še Jasna Bavdač, Miranda Lešnjak, Darko Malnar, Brane Seničar in Beti Vodopivec) pripravili recital Tito-domovina-mladost in krajanom Vavte vasi občuteno prikazali žalost mladih ob izgubi Tita. , MATEJA JUŽNIČ NOVA RAZSTAVA V počastitev meseca mladosti so v Likovnem salonu v Kočevju 30. maja odprli razstavo del 22-letnega likovnega amaterja Petra Kovača, kreatoija v Trikotiu Kočevje. Pokrovitelj razstave, ki bo trajala še do 9. junija, je občinska konferenca ZSM Kočevje. 5- junija 1980 če izzveni potreba po gradnji otroških igrišč po naseljih in enega osrednjega športnega igrišča za celotno območje krajevne skupnosti V mislih imamo dejstvo, da so vsa naselja v krajevni skupnosti izrazito kmetijska in da je potrebno ohranjati kmetijske površina Z našimi pripombami na prispevek „Bo Krško polje ostalo gramozna jama? ” problema seveda ne bomo rešili, želimo le pokazati, da so izjave funkcionarjev KS nepopolne in neobjektivne in da v končni posledici zavajajo tudi vaščane, posebej še predstavnike mladina Ker vemo, da arugi predstavniki KS in družbenopolitičnih organizacij naše delo poznajo še z druge plati, še vedno upamo na uspešno sodelovanje pri urejanju teh in drugih problemov. ZA KZS: inž. ANDREJ KOVAClC m Novinarji Ria smonricii!-n,.Budja in Jože Simčič zeln I *! ' občanom, ki pa so bili čeveli V tem’ kJe jih najbolj nt7vni v ■ m v trditvi, da se je pravi ko ; u ? začel ^e Pred tremi leti, skupnost. ustanovlJena krajevna denarje, kanalizacije pa ni je» kot je že običaj, začel skifn??1 Medle, predsednik nnvpH K6 kraJevne skupnosti, ki je Sna naš* krajevni skupnosti S« 950 občanov, od tega 5 vaci Romov- Vanjo spadata še j„. kjjanče in Boričevo. Imamo več hpniuT■ organizacij s področja druž-tin dejavnosti: osnovno šolo Drago-Nat ftte’ .?snovno šolo Milka Šobar— ^jaški dom, dom ostarelih t . ^ov’ ter izobraževalni center niških strok. Razen tega premore-eno trgovino, gostilno in slašči-Janezu ^ ^ P° domače rečejo Pri Glavni problem kraja je kanaliza-oH u ma j° samo del starega naselja « Hrastarja navzdol, ves ostali predel nuhela z dvema ulicama' novih hiš pa greznice. Letos je v planu komunalne upnosti gradnja tako imenovanega anala R n od doma ostarelih ob potoku do transformatorja, medtem *° za gradnjo kanala R III, ki bi rešil ase tegobe, letos ni denarja, pa j Prav bi bili krajani voljni v vsaki hiši tudi do 20.000 dinarjev dodatne-g samoprispevka. Upanje imamo, da Ut i no kanalizacije prišel na vrsto „ a " > bodo začeli komunalno eJa večji kompleks za pozidavo regr&ih košenic. Druga slaba točka Šmihela je trgovina. Imamo samo Mercatorjevo trgovino, ki oskrbuje 2000 ljudi in L „NISMO PROTI IMV, LE PROTI SAMOVOLJNOSTI” ^•V zadnjem času smo slabe volje, P° gradnji industrijskega tira za dova *ZVaj^ec del Gradis pustil poško-cestone„ komunalne objekte, tako boj; ’ ^Pe, javno razsvedjavo, in se nisrn^0’ da bo tako ostalo. Krajani gradi temu, da se IMV širi in da (j:na našem območju, menimo pa, PoSkn!n.0rali Pred gradnjo stvari glede m°stie v P°staviti črno na belo. Tudi močno pri Znančevem mlinu je težki ]P°^odovan, ker vozijo čezenj Uničen Kristanova ulica ima naših 6 an^ine, pa vse to ostaja le na naredili^me: h1’ čePrav so škodo Šmihel pri Novem mestu ima od nekdaj svoj center pri cerkvi, ki se omenja prvič že leta 1243, ob koncu 12. stoletja pa že kot sedež fare. Do zadnje vojne je bil km j znan po samostanu No tre Dame, zgrajenem leta 1892 in v katerem so šolske sestre imele tudi zasebno dekliško meščansko in gospodinjsko šolo, ki sta delovali vse do leta 1945. Na NOB spominjajo betonski bunker na bregu nad Težko vodo, spomenik pri Roku in spomenik borcem in žrtvam fašizma na šmihelskem pokopališču. Tu sta med drugim ohranjena grobova Primčeve Julije ter politika in zgodovinarja Frana Sukljeta „Pred nedavnim je prišlo do sestanka med predstavniki krajevnih skupnosti in generalnim direktorjem IMV Jurijem Levičnikom, kjer smo se pogovorili o marsičem. Odnosi s tovarno IMV prej niso bili najboljši, zdaj pa se je le premaknilo in veiietno bo celo uresničeno to, kar smo se zmenili,” je rekel Gabrijel Sitar, predsednik sveta krajevne skupnosti. V glavnem pa je govoril o Boričevem, kjer so se zaradi slabih možnosti za življenje krajani začeli že odseljevati. „Lani smo začeli modernizirati cesto Škrjanče—Boričevo v dolžini 1,8 kilometra. Vsaka hiša je dala 10.000 din prispevka, krajani so opravili vsa fizična dela, in tako je letos cesta razširjena in navožen je gramoz. Ni pa dovolj denarja, da bi cesto tudi v celoti asfaltirali Imamo samo 400.000 din, kar bo morda zadostovalo za asfalt skozi vas. Pred dvema letoma so na Boričevem dobili vodovod, tako da se razmere popravljajo in da bomo beg s kmetij s tem najbrž preprečili. Želja naših krajanov je tudi povečati število telefonskih naročnikov. Zbrali smo čez 100 novih interesentov; zdaj je na potezi PTT, da izda predračun da bomo vedeli zbirati sredstva.”, ŠMIHEL POSTAJA ŽABJAK Predsednik Sitar se je dotaknil še romskega vprašanja, ki je za to krajevno skupnost značilno: „Na našem območju je uradno 42 romov. Devet družin je dobilo nova stanovanja v zidani hiši. Ob gradnji smo dobili zagotovilo, da se nove družine ne bodo smele doseljevati in da bodo stara romska bivališča porušili, oziroma spremenili v drvarnice. Ker to ni bilo narejeno, se v podrte barake doseljujejo novi Romi in ti nam delajo težave. Niko Golob, ravnatelj osnovne šole Milka Šobar—Nataša, pa je potarnal glede šolskih razmer: „Naša šola je ena izmed petih v mestu. Imamo 533 otrok in 19 oddelkov, prostora pa je toliko, da bi pouk lahko mormalno potekal samo v 10 razredih. Že tretje leto po en oddelek naših otrok obiskuje mestno šolo „Katja Rupena“, zdaj pa je tudi tam že polne in nam bodo morali gostoljubje odpovedati. To pomeni nove probleme z varstvom otrok. Gradnja nove šole je v petletnem razvojnem programu. Predvidena je na Drski s 26 oddelki za 830 otrok, ampak če bo zgrajena proti koncu tega obdobja, bo že pretesna in bomo morali vseeno še uporabljati zdajšnjo šolo za pouk. GRADBIŠČE CENTRA ŠE MIRUJE Inž. Božo Kočevar, direktor izobraževalnega centra tehniških strok, ki posluje v preurejenem bivšem samostanu, je kot glavno težavo šole prav tako navedel prostor. »Strojna, gradbena, kemična in farmacevtska srednja šola delujejo v neustreznih učilnicah in na mnogo pretesnem prostoru. Vrh tega imamo še učence ob delu vseh tehniških strok in pa višje šole strojne, gradbene in elektro smeri. V šol. letu 1982/83 bo začela delati tudi dislocirana enota strojne fakultete, zato vse to teria ureditev prostorskih razmer. Za lanski občinski praznik v oktobru je bil svečan začetek pripravljalnih del za gradnjo novega centra za usmerjeno izobraževanje; gradnja bi se morala začeti 15. januarja, ampak še zdaj gradbišče ni zaživelo.” Ivan Smajdek je težave s kanalizacijo podkrepil še z naslednjo navedbo: ,,Kanalizacija je taka, da greznice puščajo in se fekalije iztekajo proti dolini. Tam so tudi hiše, poleti je-smrad in nevarno za okužbe. Stane Hrovatič, ki je delegat krajevne skupnosti v domu ostarelih občanov, je pokritiziral Novograd: „Ob Težki vodi so jeseni gradili kanalizacijo, pa so pustili rove izkopane, zato okolice doma ostarelih ne moremo urejati. Obljubili smo stanovalcem sprehajališča ob potoku in ldopi, pa vse to čaka, da bodo jarki zasuti. Nikakor ni prav, da nam težki kamioni raznih podjetij, največ pa IMV in Krke, uničujejo ceste in mostiček, pa zato nič ne plačajo. , Še pred leti je Šmihel dajal videz zaspane primestne vasi. Zdaj pa je nekdanja vas postala ena izmed mestnih krajevnih skupnosti. Po mno-gočem pa ima še vedno lastnosti podeželske krajevne skupnosti. V Smihelski krajevni skupnosti, ki se nenehno širi, Anton Šegedin Gabrijel Sitar Lojze Kočevar Rado Burger Stane Hrovatič Jože Gliha Evridika Morosini fmk Da*0 Habjanič pa morajo krajani sami reševati vrsto vprašanj. Vendar jim glede reševanja teh vprašanj ni treba kdove kako skrbeti. Zastavili so tako organizacijo, ki deluje kot dobro utečena ura. Čeprav le malo ljudi sodeluje pri reševanju teh vprašanj, pa so naloge vendarle porazdeljene. KRAJANI SE ČUTIJO IZIGRANE Takšna ugotovitev med drugim velja tudi za osnovno organizacijo ZK v kraju, ki je v kratkem roku od ustanovitve (december 1979) dosegla veliko uspehov. Sicer pa nič čudnega, saj so se po besedah sekretarja njihove OO Bruna Koprivnika na ustanovitev dobro in temeljito pripravljali. Tako so organizirali še pred ustanovitvijo OO seminar za delegate, se povezali z vsemi organi v krajevni skupnosti ipd. Nekolikanj več bo treba narediti le za pritegovanje mladih v vrste ZK, saj je njihov delež danes dokaj pičel Jože Gliha je predsednik izvršnega odbora SZDL pri krajevni konferenci, organizaciji torej, ki je našla pot do krajanov pa tudi do vodstva krajevne skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij. Za posebej pomemben dosežek teženj za sodelovanje šteje Gliha to, da imajo v izvršnem odboru predstavnike delovnih organizacij s svojega območja. Še posebno dobro pa imajo urejeno sodelovanje z Dijaškim domom Majde Šilc. Sicer pa je Gliha kot najbolj pereče vprašanje postavil naseljevanje Romov: „Z novomeško občinsko skupščino smo se dogovorili, da bomo sprejeli omejeno število družin. Zdaj pa se k nam selijo nove in nove romske družine, tako da pri nas nastaja nov Žabjak. Krajani se čutimo zaradi nespoštovanja dogovora izigrane.” Komunalni odbor pri svetu krajevne skupnosti vodi Lojze Kočevar. Povedal je, da so v minulih letih veliko naredili na področju komunalnega urejanja. V KRATKEM MLADINSKA DESETINA Tudi Franc Šegedin, ki je sicer predsednik gasilskega društva, je potožil čez nenadzorovano doseljevanje Romov. Posledica tega je namreč vedno bdj neurejena okolica, pojavljajo pa se že tudi tatvine in podobne ..dejavnosti” Romov. O gasilcih je povedal: „Naš gasilski dom je ne* kakšno žarišče življenja v naši krajevni skupnosti. V domu, ki je zrasel iz prizadevanj vseh krajanov leta 1977, imajo na voljo prostore vse družbenopolitične organizacije in organi krajevne skupnosti. V društvu pa si prizadevamo tudi za poživitev dela gasilcev. Opažamo, da se mladi sploh ne zanimajo za delo v našem društvu, zato bomo ustanovili mlauiu&K.e desetine, s katerimi naj bi to dejavnost približali mladim." Franc Šegedin je dodal, da v njihovem domu vadi tudi vski zbor gasilskega društva, v terem noje 25 mož. Ta zbor, ki ga vodi Ludvik Ahačič, je edina kulturniška skupina v krajevni skupnosti. Rado Burgar vodi nogometni klub, ki igra v občinski nogometni ligi. V krajevni skupnosti pa obstajajo potrebe tudi po drugih športnih dejavnostih. Radi bi se ukvarjali še s košarko, z namiznim tenisom, a so težave, ker nimajo svojega igrišča. Evridika Morosini je predsednica osnovne organizacije ZSMS: „Čeprav je v naši krajevni skupnosti 105 mladincev, jih v resnici deluje le okoli trideset,“ je povedala Evridika. Med akcijami prevladujejo splošno mani-festativne. Mladinci so sodelovali pri štafeti mladosti, pri akcijah krajevne skupnosti, pripravili so srečanje za dan žena, opravili pa so tudi več delovnih akcij, med njimi nekaj očiščevalnih. V krajevni skupnosti pogrešajo kraj, kjer bi se lahko športno udejstvovali, veliko pa v delu mladinske organizacije pričakujejo od volilno-programske konference, na kateri bo izvoljeno novo vodstvo. Pohvalila pa je sodelovanje z mladino iz dijaškega doma. ENOTNOST SE JE KOVALA ŽE LETA 1934 Jelka štok je močno povezana s krajevno skupnostjo, čeprav je »samo ’ članica delovne skupnosti Dijaškega doma Majde Šilc. Njena naloga je namreč, da kot predstavnica doma sodeluje v izvršnem odboru SZDL. „Naše učence hočemo in želimo povezati s krajem, kjer pretežno prežive ves teden. Tako jih seznanjamo s problemi kraja, ker želimo, da učenci v tej krajevni skupnosti ne bi živeli kot tujek. In sodelovanje dobro poteka med mladinskima organizacijama, med osnovnima organizacijama ZK in tudi na področju SLO. Dobro sodelovanje med domskimi organizacijami in krajevno skupnostjo je potrdil tudi Darko Habjanič, sekretar osnovne organizacije ZK v domu. Sicer pa o zavzetosti in enotnosti krajanov povedo svoje tudi besede dveh članov Gačnikove družine iz Boričevega, očeta Martina in sina soimenjaka. Njuna rojstna vas je cestno povezavo s svetom dobila leta 1934 in po pripovedovanju Gačnika st. so krajani že takrat pokazali svetu svojo enotnost. Veliko del so opravili sami, za pomoč pa so k delu pritegnili še brezposelne delavce. V plačilo jim je vsaka hiša dala nekaj meric koruze. Denarja takrat namreč ni bilo v ižobilju. Pa naj še kdo reče, da se na tradiciji ne da graditi! Niko Golob Bruno Koprivnik inž. Božo Kočevar Jelka Štok Martin Gačnik ml. Martin Gačnik st. (TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 6. VI. O labod 17.05 POROČILA 17.10 MI SMO SMEŠNA DRUŽINA, lutkovna oddaja 17.25 PTIČJE STRAŠILO 17.55 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA 18.30 OBZORNIK 18.40 POKLICI V PROIZVODNJI IN VZDRŽEVANJU ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV T. i. električna ihdustrija je tisti del gospodarstva, pri katerem zelo hitro uvajajo znanstvene izsledke, tehnološke in tehnične inovacije ip. Velik pomen ima tudi širjenje samodejnih naprav. Vse našteto pa seveda ni moč uresničevati brez ljudi, ki so vešči zahtevnih poklicev v tej gospodami panogi, arevilna znanja si mladi lahko pridobijo v ustrezni srednji šoli. V poučni oddaji bomo tokrat spoznali poklic' elektromehanika, mehanika telekomunikacijskih naprav, RTV mehanika, elektroinstalaterja, monterja tt linij, avtoelektrikarja in elektrotehnika za šibki tok. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 MALI KONCERT V STUDIU 2, glasbena oddaja Revijski okrester RTV Ljubljana bo pod taktirko M. Ri>avca, J. Gregorca, M. Sepeta in B. Adamiča spremljal instrumentalne soliste Petra Ugrina (trobenta), Toneta Janšo (tenor saksofon). Andreja Arnola (sopran saksofon), Silva Štingla (klavir) in Milana Ferleža (kitara) in "evce Andreja Šifrena, Majdo Sepe, Ota Pestneija, Eldo Viler, Gabi Novak in ArScna Dediča. Glasbene točke bodo popestrili nastopi plesalcev. 21.00 KAKO JE BIL OSVOJEN DIVJI ZAHOD Družina Macahans se l«bi, ko je izbruhnila vojna med ameriškim Severom in Jugom, odpravi na zahod, da bi se ognila vojni vihri. A tudi pot v divjino ni lahka. Družina doživi vrsto nevšečnih pripetljajev. O teh bodo govorili štirje ameriški televizijski filmi, v katerih so združene vse dobre lastnosti vestrna. Prvi film, ki ga bomo gledali drevi, je zaokrožena celota, dogajanje preostalih treh pa je tesno povezano med seboj. 22.55 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini — 18.00 Dnevnik - 18.15 Mali svet -18v45 Paja Pazjanija (zabavna oada-ia) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Portreti - 21.45 Kratek film — 21.55 Igrani film SOBOTA, 7. VI. (Dlabod 9.00 POROČILA 9.05 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB 9.20 VRTEC NA OBISKU: V ATELJEJU 9.35 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA 10.05 PISANI SVET 10.40 H. Faliada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR 11.40. PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V ELEKTROGOSPODARSTVU 1210 DOKUMENTARNA ODDAJA 625 POROČILA 14.45 POROČILA 14.50 BABICA NA OBISKU, film Ni še dolgo tega, kar so mladi lahko gledali norveški film o babici in njeiiih osmih otrokih. Tokrat bo šlo za pripoved o isti babici in otrocih, le okolje je precej drugačno. Zgodba se odvija v mestu, kamor pride babica na obisk. 16.25 NAPREDAK: HAJDUK, prenos nogometne tekme m •s sJ• ■ 18.15 POMLADI JE IME SVOBODA, dokumentarna oddaja 18.55 NAŠ KRAJ: KRAJEVNA SKUPNOST KOMEN 19.10 ZLATA PTICA, pravljica 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 H. Innes: ZLATO BREZNO 21.00 RIO BRAVO, film Vsebinske zasnove filma z gornjim naslovom najbrž ni treba povzemati, saj je že nekajkrat obredel slovenske kinodvorane pa tudi na malih Zaslonih so ga že predvajali. Gre tako rekoč za klasičen primer vestema; 1959 ga je posnel Howard Hawks, glavne vloge pa igrajo John Wayne, Dean Martin in Ricky Nelson. 23.20 TV KAŽIPOT 23.40 POROČILA 13.00 Mednarodno teniško prvenstvo (prenos iz Pariza) - 17.45 Kontaktna oddaja - 18.30 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer žena - 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Dokumentarna oddaja - 21.30 Športna sobota - 21.50 Znanost NEDELJA, 8. VI. ©labod 1 8.30 POROČILA 1 8.35 FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CELJU 9.05 PRIVLAČNOST DELFINOV, dokumentarni film 9.55 UGRABLJEN 10.45 I. Ivanac: NIKOLA TESLA 11.35 TV KAŽIPOT 1 2.00 LJUDJE IN ZEMLJA Slovenci smo pred tridesetimi leti premogli blizu 66.000 konj, dandanes pa jih imamo le še 18.000. Tolikšno zmanjšanje števila konj je zaskrbljujoče, saj je konj zelo pripraven za delo na kmetiji, še zlasti zdaj, ko se soočamo s pomanjkanjem goriva. Velike so možnosti tudi za izvor konjskega mesa na tuje, ne nazadnje pa je konj sestavni del našega splošnega ljudskega odpora. Zanimanje za rejo konj spet nekoliko narašča, zato bo v oddaji precej besed o možnostih konjereje na Slovenskem. Krajši prispevki bodo govorili o uspehu pomurskih živinorejcev na letošnjem mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, o vpisu v ketijske šole, ki bodo jeseni lahko sprijele več ko tisoč novih učencev, o nevarnostih pri upravljanju s stroji za košnjo trave in spravilo sena, televizijskim gledalcem pa se bo prvič predstavil mešani pevski zbor mariborske kmetijske šole. 13.00 POROČILA 14.30 SPREHOD PO KVINTNEM KROGU, glasbena oddaja 15.30 POROČILA 15.35 RAZVOJ POPULARNE GLASBE 16.25 DEŽELA FARAONOV, film. V središču dogajanja tega ameriškega filma, ki ga je 1955 posnel Howard Hawks po scenariju nobelovca WiHiama Faulknerja, je faraon, ki si želi za posmrtno bivanje zgraditi veliko piramido, v kateri bi našli varno zatočišče tudi njegovi zakladi. Gradnja dobro uspeva, mirno življenje pa faraonu zmotijo družinske težave z ženo in ljubico. Igrajo Jack HavvHns, Joan Collins, Alexis Minotis in drugi. 18.05 ŠPORTNA POROČILA 18.10 MEDNARODNO TENIŠKO PRVENSTVO, posnetek iz Pariza 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 BOŠKO BUHA 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.30 V ZNAMENJU 21.45 RISANKA 21.50GLASBENA ODDAJA 22.05 ŠPORTNI PREGLED 16.15 Nedeljsko popoldne -- 19.30 Dnevnik 20.00 Konj, moj prijatelj (dokumentarni film) - 20.50 Včeraj. danes, jutri - 21.10 Igrani film PONEDELJEK, 9. VI. Olabod 16.15 KMETIJSKA ODAJA 17.15 POROČILA 17.20 MINIGODO V GLASBENI DEŽELI 17.30 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE 18.00 PRESENETLJIVI LASER Veliko nagrado 11. mednarodnega festivala znanstvenega in tehničnega filma v Beogradu je letos dobil britanski film Presenetljivi laser. Iz filma bomo izvedeli, da lasersko svetlobo dandanes uporabljalo v najrazličnejše namene, prikazano bo, kako laser pomaga pilotom pri učenju, kako preprost je z laseijem lahko režejo vse - od keramike do papirja in celo človeka. Laserska svetloba obeta tudi uresničitev jedrskega zlitja, kar je za prihodnost energetike velikega pomena. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.05 IZ KONCERTNIH DVORAN Iz dvorabe Slovenske lilhamornije 17.40 Dnevnik v madžarščini — 18.00 Dnevnik - 18.15 Šola za junake — 18.30 Narodne pesmi 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost 21.00 Včeraj, danes, jutri TOUEK, 10. VI. ©labod 17.10 POROČILA 17.15 MAU PINGVIN 17.30 GLASBENI TRIANGLI: BACH IN ORGLE 17.55 POLETAVCEK 1 8.30 OBZORNIK 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA Skupina strokovnjakov se že vrsto let ukvarja z razvojem in proizvodno visoko frekvenčnih elektronskih generatorjev ter z izdelavo ustreznih tehnoloških postopkov. Uvodni pri- 21.35 ZOLA Lanoux-Lorenzi: EMILE spevek te oddaje bo razložil način indukcijskega segrevanja in njegove prednosti za' industrijo. Zatem bo govor o vstavljanju kolčne proteze in pooperativni terapiji. Oddaja bo nredstavila še samosesalno črpalko, ki so jo razvili strokovnjaki v koprskem Tomosu, in nov zgrabljal- nik, ki je prišel iz tovarne kmetiji* strojev SIP v Savinjski dolini. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 IGRE BREZ MEJA, repor« ža o Portorožu 20.05 IGRE BREZ MEJA, prenos« Portoroža 2Z30 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščifl' 18.00 Dnevnik - 1 «.15 Otto*1 oddaja - 18.45 Narodna glasba' 19.30 Dnevnik - 20.00 Vež«1 Robertom Hosseinom - 20.50 Vfr raj, danes, jutri - 21.10 Of* (dokumentarna oddaja) - 22®“ | Poezija SREDA, 11. VI. Glabod 1 16.20 POROČILA 16.25 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ W KI J.AKOB 16.40 CSSR: ZRN, prenos nogometne tekme iz Rima 18.3 5 RISANKA 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: NAPAČNI Človek Balestrero je glasbenik, basist v nočnem klubu. Ima ženo in dva otroka. Nenadoma ga obtožijo za kaznivo dejanje, ki jih sploh ni storiL O tem svojem filmu, ki ga je posnel 1957, je nedavno umrl režiser Alfred Hitchcock v spominih zapisal: „V taki filmski zvrsti se po krivem obtoženi vedno znajde v zaporu. Njegov problem rešuje-novinar ali zasebni detektiv in vedno sta slednja v ospredju filmskega! dogajanja. Zato obtoženca in nje- govo zgodbo vedno nekoliko marimo. Jaz pa sem želel na 'fLj prav narobe, film sem osredoK* na žrtev.” Igrajo Henry Fonda-Miles, Anthony Quayle iti drugi' 22.00 V ZNAMENJU 22.1 5 MINIATURE 14.45 Poročila - 14.50 Koled*1 ’ 15.00 Otroška oddaja — 1-"' Slovesna otvoritev evropskega fl$ metnega prvenstva (prenos in Ri*1 - 16.35 CSSR: ZRN (prenf! nogometne tekme iz Rima) -Risanka - 18.45 Amateiji - 19-Dnevnik - 20.00 Grčija: Nizozelt ska (prenos nogometne tekme' Neaplja) - 21.20 CSSR: ZKl( (repoitaža o nogometni tekmi) 21.40 Glasbena oddaja - 2l',u Dnevnik ČETRTEK, 12. VI. ©labod 1 17.00 POROČILA 17.55 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA 18.25 OBZORNIK 18.35 NA SEDMI STEZI, športna oddaja 19.10 RISANKA 17.05 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST Nov niz japonskih oddaj z gornjim naslovom bo prikazal vrsto zanimivosti s področja arheologije, etnografije in zgodovine. 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 STUDIO 2, kulturna od«! 22.05 V ZNAMENJU 15.50 Poročila - 15.55 Koledar 16.05 Svetilnik - 16.35 Belgif Anglija (prenos nogometne tekme1 Torina) - 18.35 Risanka - 18* Zagrebulje - 19.15 Glasbena medi ra - 19.20 Italija: Španija (pret01 nogometne tekme iz Milana)/ 21.20 Včeraj, danes, jutri - 21.3-To semjaz - 22.34 Po izbiri bodo televizijci neposredno prenašali prvi del koncerta simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki bo podi taktirko Sama Hubada najprej izvedel uverturo k melodrami Juditha, ki je delo slovenskega skladatelja Kamila Maška. Zatem bo koncert za! flavto in orkester danskega skladatelja Carla A. Nielsena. Solistka' bo niša mednarodno priznana umetnica, flavtisktka Irena Grafenauer. 21.05 KULTURNE DIAGONALE 21.45 V ZNAMENJU 2.7.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA gorenje kuhinje 063850 - 720 zapomnite si to številko naš strokovnjak vas bo obiskal na vašem domu izmeril bo prostor, naredil načrt, sestavil seznam potrebnih kuhinjskih elementov, predlagal opremo, uredil bo vse kupoprodajne dokumente preskrbel bo prevoz, serviserje za montažo vam ostane le, da se z našim strokovnjakom dogovorite za njegov obisk pokličete ga lahko vsak torek ali četrtek od 8. do 12. ure na telefonsko številko (063) 850-720 obiščite nas lahko tudi v naših trgovinah v Mariboru, na Muti in Nazarjah 430/23-80 kultura in izobra- ževanje Spet brez naših! Slovenski amaterski gledališki vrh „zaseda" tokrat v ovenski Bistrici — 23. srečanje poteka ta teden dijo „Ščuke pa ni,H kulturno društvo v Semiču pa je nastopi-^ lo z Molierovim „Namišljenim bolnikom.” Nobena od teh predstav pa selektorja ni zadovoljila. V okviru zaključne prireditve bo jutri v Slovenski Bistrici posvetovanje, v soboto pa 10. skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije. Slovenska Bistrica je ta teden središče slovenskega ljubiteljskega gledališča. Na sporedu je »Ključna prireditev tradicional-triindvajsetega srečanja gledaliških skupin. Sodelujejo *upme, ki so se na območnih ® drugih prireditvah izkazali« za najbolj prodorne, domiselne in SSSčJSE * -lpo"du Tokrat poteka zaključno sre-nrai; j.Z ^delovanja naših, se ki m do*eniskiTi, belokranjskih E j?uVSk,lh skuPin- potem, ko ča«i az. ?> ria bodo dolenjsko ,P°sleJ reševali novomeški j , ,ov^1 > ki se jim je lani (po uvrfri ^ sPet POSrečila Sev med “SM*® V re- ohm A1’ie ^oriilo. da niti območnrh srečanj ni bilo. Bilo si ; P Predstav in nekatere selektor 1 tUC*' rePubliški ,„Jako je amaterski oder Pro-rw neg? društva Karla tjstovnrka - Kajuha v Srom-rf, uprizoril Hadžičevega »državnega lopova”, gledališka lupina Kulturnega društva Mi-. a v Črnomlju se je Predstavila s Partljičevo kome- O T rdini —etnologu O 150-letnici rojstva Janeza Trdine je bil v Novem mestu posvet — Poslej na Dolenjskem večje zanimanje za . etnologijo 29. maja je poteklo 150 let, J* * je v Mengšu rodil ovenski pisatelj Janez Trdina 1 o obletnico so v Sloveniji “zlično počastili. Osrednji dogodek te počastitve je bffl prav gotovo posvet, ki so ga priredili rta Trdinov rojstni dan v Novem n!SiL*idei^k » enodogijo te lfe?euFflozofske fakidte-Elfc J muzei m Občinska Konferenca ZSMS v Novem mestu. Udeleženci, literarni zgodovinarji ®*° v referat>h hi razpravi «vethh Trdinov delež k slovenski etnologiji. Janez Trdina je namreč v ^oteg8 življenja in delovanja Novem mestu posvetil tudi opiso-folki* iivljefija, navad, običajev in n . t® Svoiih novih someščanov KNJIGA IN SLOVENCI Več beremo in več nas bere, tako se glasi ugotovitev najnovejše raziskave o tem, kaj se dogaja s knjigo na Slovenskem. Še pred sedmimi leti je bilo med Slovenci še vedno 47,6 odstotka takih, ki niso v letu dni prebrali nobene knjige. Šest let kasneje je bilo knjižnih „odtujencev” le še 33,7 odstotka. Pa tudi kupovanje knjig narašča, akoravno cene niso niti malo vabljive. Medtem ko leta 1973 polovica ,vseh Slovencev ni kupila knjige, jih je bilo lani takih le še 39 odstotkov. svojimi šegami malone izključno po »Trdinovi zaslugi. Trdina velja tako rekoč za začetnika etnologije na Dolenjskem, saj pred njim ni bilo človeka, ki bi tako vestno in vsestransko beležil, kar je videl, slišal in sploh dognal o dolenjski deželi. S Trdinovo smrtjo pa se je vnema za etnologijo v tem delu Slovenije tudi končala. Nekateri so menili, da je omenjeni novomeški posvet pomemben mejnik, ko naj bi zanimanje za vse, kar sodi v etnologijo, spet začelo rasti. Nadaljevalci Trdinovega dela pa bi naj bili mladi, ki jih to področje dejavnosti še posebej veseli. I. Z. Do17« svojih novih someščanov, tega ^Cev * Belokranicev- Velik del sPise g^d!va ie Preiu v sv°je prozne „!}.•/ . Jth dandanes poznamo kot obJj Ut Povesti o Gorjancih”, še dob,0*^ pa je njegova še ne dedišA-n° raz'skana in ovrednotena zna Jr'"a’ k* i° Je zapustil v svojih Jhemtih notesih. eden° ^ Povedal prof. Janez Lopat, cev T^jboljših sodobnih poznaval- ‘»ednnf T°Vega živlienia in dela ter Trdin .novih zbranih spisov, je etnoloa?" zbiranju najrazličnejša čl0Vek^a blaga zan'mal predvsem dobri m °lenici 2 vso »vojo naturo, zanik-m !?. kuUinn deh, čednostjo in pri , Ker je bil Trdina tudi dlake P°četju mož, ki ni poznal ohrani*!JCZiku’si ie P°le8 “slog za ••cer v Prenekatere reči, ki bi šla tudiio, Ves°ljno pozabo, nakopal NjJ sodobnikov. P°dčrta^SVet0vaniu je bilo zlasti o, da so Dolenjci zasloveli s knjižnice V b°d0 iitL7e,jenem izobraževanju tudi 5ni,i,e nenadomestljivo vlogo Nemogoče ne s programi dotoče- b°do ustrir ?’ če knjižnice ne u«rezno služile. P° vsebini *Cl osnovnih šol ima knjig, toda i bogato izbiro Med nenorah vedno ne dovolj. Ve|iko ^,!bn? ^divom je tudi zastarele navlake. Tudi NOVO IME V SALONU V kočevskem Likovnem salonu so od minulega petka na ogled likovna dela mladega, še ne 23-letne-ga Petra Kovača, ki je doma iz Novega mesta, zaposlen pa je kgt kreator v kočevskem Trikonu. Razstava obsega, slike, grafike in kipe. Njihova sporočilnost za zdaj še ni povsem dognana, prav tako še ni dovolj izčiščen svet, ki ga ponuja avtor. Nedvomno pa velja, da mladi hočejo dalje, četudi za zdaj ob še ..uhojenih” vzorih in vzorcih. NOVA RAZSTAVA V BREŽICAH V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah bodo odprli jutri ob 18. uri razstavo likovnih del Klemenčiča in Zupana. V koncertni dvorani gradu bosta uro kasneje nastopila flavtistka Irena Grafenauer in pianist Aci Bertoncelj. marsikateri srednji šoli se ni treba sramovati napredka na tem področja Pouk v sodobni šoli je vsestransko uspešen, če so učenci v vzgojno - izobraževalnem procesu aktivni, če čimveč nalog opravijo sami, seveda pod usmerjajočim učiteljevim vodstvom. Za to pa so poleg žive učiteljeve besede potrebni še različni viri za dodatne informacije, ki razširjajo znanja in obzorja. V sodobno šolsko knjižnico sodi tako imenovano knjižnično gradivo (knjige, revije, časopisi, slovarji, enciklopedije, različna učna sredstva, kot diafilm, film, kasete, plošče, grafoskopske prosojnice itd.) Knjižnica mora imeti potrebne prostore in opremo. Nujna je tudi čitalnica. Učencem in učiteljem je treba omogočiti prost pristop do knjižnih polic, do knjig in drugega gradiva. Nekateri se bojijo, da bi zaradi tega knjige izginjale. Bojazen je odveč. Praksa je taka predvidevanja že ovrgla. Ker premalo vemo o vlogi šolske knjižnice, so marsikje prepričani, da JUBILEJ KOSTANJEVlSKEGA OKTETA - KostanjeviSd oktet praznuje letos 104etnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja. Jubilejni koncert bo priredil v soboto, 7. junija, ob 1930 v grajski cerkvi v Kostanjevici. Hkrati z jubilanti bosta pela še dva okteta -Boštanjski fantje in oktet bratov Pirnatov iz Jarš. .REŠENA DEDIŠČINA’ ZDAJ V NOVEM MESTU V sredo, 11. junija, bo ob 18. uri v Dolenjskem muzeju odprta razstava ,.Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945—1980”. Na tej razstavi sodelujejo vsi slovenski muzeji z izbranimi arheološkimi najdbami, ki so bile odkrite in rešene pri zaščitnih izkopavanjih v Sloveniji po osvoboditvi, Privlačne in dragocene najdbe ter slikovno gradivo opozarja na bogato arheolo3co zapuščino v Sloveniji in na prizadevanja slovenskih arheologov, da bi to dediščino davnih kultur rešili pred uničenjem in ohranili za bodočnost. Razstava bo odprta do 22. junija. Zgovornost giba in telesa Brežičani imeli v gosteh najboljše plesne in glasbene skupine Slovenije Na dvodnevni zaključni republika prireditvi mladih je sodelovalo preko 350 nastopajočih, združenih v 38 plesnih in glasbenih skupin, ki so se predstavile v baletu, izraznem in športnem plesu, v folklori, na glasbenem dopoldnevu in glasbenem večeru. Blizu 2.000 obiskovalcev je spremljalo tudi koreografsko bogate nastope, ki so bili mestoma pravi gledališki dogodki, prevladovala pa je seveda govorica giba in telesne ekspresivnosti, torej osnovnih plesnih elementov. Po vseh šestih nastopih so se mentorji in strokovni sodelavci Zveze kulturnih organizacij Slovenije zbrali ob treh okroglih mizah ter ocenjevali letošnje dosežke, hkrati pa so skušali ujeti trenutek, v katerem se ta čas nahaja plesna in glasbena dejavnost slovenske mladine. KOČEVJE: GALLUSOVA ODLIČJA Vsi člani moškega pevskega zbora iz Kočevja so prejeli ob 5-letnid tega zbora Gallusova odličja. Podeljenih je bilo 20 bronastih, 6 srebrnih in 3 zlata. Slednje so prejeli za dolgoletno delo pri širjenju pevske kulture Ivan Marolt, Štefan Haindler in Edvard Rus, ki so peli že pri predhodnikih sedanjega pevskega zbora. Odličja je podelila ZKO Slovenije. NOVA RAZSTAVA V RIBNICI Danes bo' v Petkovi galeriji v Ribnici odprta razstava slik, ki so jo pripravili člani likovne sekcije Železniškega prosvetnega društva iz Celja. Razstava bo odprta ob 18. uri. Ogled razstave je možen vsak dan od 15. do 18. ure, do 15. junija. Videti je bilo mnogo čistih nastopov, pravega igranja in študijskih predstav. Mnoge so bile žal, preveč razvlečene, predvsem bi potrebovale več dramaturških „škary”, malce preveč pa je bilo tudi eksperimentiranja in intelektua-lizma, tako da so jim gledalci težko sledilL Prenekateremu nastopu je manjkalo tudi idejne sporočilnosti. Neuradno so organizatorji povabili na prireditev tudi ritmično skupino osnovne šole iz Kr&ega - v odi jo tovarišica Umekova - ki je popestrila uvodno prireditev. Zanimiv je bil tudi glasbeni del „Naše besede”. V torek dopoldne so se predstavili učenci brežiške glasbene šole, vrh pa je bil glasbeni večer1 mladih avtorjev. Mimo celjskih gimnazijk Maje in Miše ter seveda Petra Mezeta je posebej ugajala že izkušena Metličanka Mateja Koležnik, mnogo svežine pa so v glasbeno dopoldne prinesli tudi bobnarji iz Artič. Prireditvi na rob je vendarle potrebno zapisati še tole: žal med nastopajočimi ni bilo skupin iz Posavja, čeprav bi, kar je bilo mogoče ugotoviti, to zaslužile, vendar na zaključni področni prirčditvi ..Posavje pleše” pač ni bilo republiškega selektorja. In slednjič: le malo posavskih in dolenjskih mentorjev je bilo na prireditvah, ob razgovorih pa ARTIŠKI BOBNARJI — Na prostranem dvorišču brežiškega gradu so občinstvo navdušili tudi mladi bobnarji iz Artič, edina posav&a skupina, ki je (uradno) sodelovala na zaključni prireditvi Naša beseda 80. (Foto: Vlado Podgoršek) lahko knjižnico vodi ob svojem rednem pedagoškem delu kar učitelj slovenskega jezika. Docela zgrešeno pa je, če to odgovornost zaupamo delavcu, ki nalogam na tem področju ni kos. Strokovno usposobljena za delo v šolski knjižnici sta bibliotekar (visoka izobrazba) in višji knjižničar (višja izobrazba). Obvezen pa je tudi strokovni izpit. Take pogoje za te delavce je opredelil zakon o usmerjenem izobraževanju. Za šole s 500 do 600 učenci je že potreben višji knjižničar ali pa bibliotekar. Za šole z 800 do 1000 učencev pa sta potrebna kar dva knjižničarska delavca. Delo v knjižnici je zelo pestro in hkrati zahtevno. Svoje kulturno in pedagoško poslovanje opravlja knjižnica, če vanjo redno dotekajo potrebne knjige in drugo gradivo. Vse to je treba sproti urejati in hkrati bogatiti katalog, s katerim si obiskovalec (učenec in učitelj) pomaga, da pride do potrebnega knjižničarskega gradiva. Učence in učitelje je treba sproti seznanjati-z novostmi. Namen dosega samo knjižnica, katere gradivo gre stalno v promet. Lepotičenje knjižničnih polic z dragimi, a neuporabnimi knjigami mora v celoti odpasti. Ne nabavljamo posebnih knjig za učence in posebnih za učitelje. Knjižnično gradivo na šoli usmerjenega izobraževanja mora biti vsebinsko, usklajeno s programsko usmeritvijo šole in številčno zadostno. Pri tem noben predmet ne more imeti prednosti. Ta je opravljena z vsebino in smotri določenega predmeta, določene dejavnosti. Koliko knjig na učenca in koliko na učitelja? Izoblikovan je predlog, naj pride na učenca 10 do 15 knjig in na učitelja 40. To je usmeritev, obvezujoča za šole in posebne izobraževalne skupnosti. Te zahteve naj bi šok usmerjenega izobraževanja uresničile v naslednjih petih letih. Rok je kratek. Preobrazba vzgoje in izobraževanja terja spremembe na več področjih, torej tudi v šolskih knjižnicah. jože Škufca menda ni sodeloval niti eden! Torej spet neizkoriščena priložnost. .VLADO PODGORŠEK POSAVSKI PEVSKI PRAZNIK Med ljubiteljskimi dejavnostmi je v Posavju nedvomno najbolj množična pevska, saj deluje v okviru Posavske pevske zveze vsako leto več zborov. Temu sicer ne sledi kvalitetna raven, zato pa se v pevske zbore vključuje vse več žensk. To je med drugim pokazalo tudi petkovo srečanje 19 pevskih zborov, ki so natopili v krškem Delavskem doma S skupnima pesmima, ki sta povezali pevce na odru in občinstvo v dvorani, ter z enominutnim molkom so se najprej oddolžili spominu na tovariša Tita, ki je bil tudi sam velik ljubitelj petja. V koncertnem programu je nastopilo 19 zborov, prišli pa so iz Artič, Brežic, Globokega, Dobove, Cerkelj, Pišec, Sromelj, Krškega, Senovega, Brestanice, Zdol, Sevnice, Boštanja ter Loke pri Zidanem mostu. Pester program so pripravili moški, mešani in ženski zbori ter okteti, skupaj1 preko 500 nastopajočih. Organi-zatorji so zborom izročili diplome za sodelovanje, zborovodjem pa Jakčevo knjigo Titovih portretov. Tokrat skupaj v Novem mestu Rado Meglič in Matija Glad iz Kočevja razstavljata v novomeškem Domu JLA Slikar Rado Meglič in kipar Matija Glad, likovni „par“ iz Kočevja, ki zadnja leta skupaj nastopa na razstaviščih in javnosti sploh, postavlja tokrat svoja dela na ogled v Novem mestu. Razstavo bodo odprli danes ob 1 & uri v Domu JLA in bo trajala do 25. junija. Meglič je pripravil za to razstavo 18 slik. To so vedute, krajine in panorame s kočevskega, ribniškega, črnomaljskega, metliškega in novomeškega območja. Za njegova dela pravijo, da imajo tudi dokumentarni pomen. Glad bo razstavljal kakih30 malih kipcev z upodobitvami ljudi s kostelskega območja, od koder je izšeL Akademski kipar Stane Jarm je zapisal, da je Glad dosleden v svojem naivnem slogu, predvsem pa zna s preprostimi oblikami izpovedovati tegobe svojih nekdanjih rojakov. KNJIŽNI SEJEM V SEVNIŠKI LISCI Založba Mladinska kqjiga je pred kratkim pripravila v sevniški,,Lisci” knjižni sejem z razstavo svojih knjižnih izdaj. Tako je omogočila tudi temu delovnemu kolektivu, da se je pobliže seznanil z njeno dejavnostjo, obenem pa je to pomenilo pomemben korak pri približevanju knjige delovnemu človeku. Na otvoritvi so v kulturnem sporedu sodelovali učenci osnovne šole Sava Kladnika in člani kulturne skupine „ Lisce”. ^ F. Brata Navratila” >y Ob izidu nove knjižice pisatelja in zgodovinarja Jožeta Dularja, ravnatelja Belokranjskega muzeja v Metliki Zakladnico belokranjske zgodovine in narodopisja je obogatil Jože Dular, v Metliki udomljeni pisatelj in krajevni zgodovinar, z novim knjižnim delom. Gre za kakih 60 strani obsegajočo knjižico ..Brata Navratilova”, v kateri je z njemu lastno kleno in pretehtano besedo poveličal Metličana, brata Ivana in Antona Navratila,” v prejšnjem stoletju živeča in delujoča rodoljuba in ljudska prosvetitelja. Delo je v opremi metliške likovne pedagoginje Mladene Brancelj, ki je opremila tudi vse dosedanje Dularjeve tovrstne knjige, izdalo in založilo Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki, natisnila pa ga je pred kratkim Papir-konfekcija Krško. Knjižica, o kateri je beseda, je prav gotovo dragocen prispevek k umevanju metliške preteklosti in ne samo k počastitvi ljudi, ki so izšli iz tega belokranjskega mesteca in se tako ali drugače uveljavili. Pregledno in dokumentarno pretehtano delo sicer govori v glavnem o bratih Navratilih, o njuni življenjski in delovni poti, ki se jima je iztekla daleč od domačega kraja (Ivan je pokopan na Dunaju, Anton pa v bosanskem mestecu Tešnju), vendar tako, da zve bralec tudi za mnoge zanimivosti iz življenja, navad, običajev, mišljenja in prepričanja Navratilovih sodobnikov - ljudi prejšnjega stoletja. Prav gotovo je tako popisovanje osebna zasluga samega pisca, ki se je potrudil čas in razmere vsestransko prikazati, manj jasne in manj znane stvari pa obrazložiti v obširnih pripombah. Z daljšimi pripombami je Dular opremil znani „Zapis” Ivana (oziroma Janeza) Nevratila iz leta 1849, ki je v knjižici objavljen (v izvirnem jeziku) kot posebno, osrednje poglavje. Navratil, tedaj ..pristopnik Ljubljanskima mestniga in deželniga sodništva in vrednik Vedeža, perviga slovenskiga časopisa za šolsko mladost”, je v svojem „Zapisu” zapisal, „kedaj se je kdo v te” (Nevratilovi, so. p.) „hiši narodil ali vmerl, in kar se je v Metliki od leta 1408 posebniga zgodilo”. Iz tega zapisa torej ne zvemo samo, kdo so bili ali so Navratilovi predniki, ki so prišli iz Češke, in sorodniki, ampak tudi za prenekatero dejstvo, ki sestavlja širšo in lokalno zgodovino. ,.Zapisu” so dodani še trije Navratilovi opisi takratnih ljudskih običajev v Metliki. čeprav se zdi, da govori knjižica ves čas samo o Ivanu Navratilu, je vendarle odmerjeno v njej dovolj tehtne besede tudi za njegovega brata Antona, ki ima častno mesto med belokranjskimi narodnimi buditelju Lahko zapišemo, da je postavil Jože Dular z izdajo te knjižice obema dostojen pomnik. L Z. v Mali kulturni barometer SKUPINA ,JUNIJ” RAZSTAVLJA — Na mednarodni razstavi skupine Junij v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani sodeluje s svojimi deli 68 sodobnih ustvarjalcev iz 21 držav. v. Tokrat je poudarek na metafiziki, kar vzbuja posebno pozornost. Dela bodo v Ljubljani na ogled do 22. junija, nakar bodo razstavo preselili v Sarajevo in Beograd. Skupina Junij proslavlja s to razstavo KHetnico obstoja. junija 1980 KOČEVSKI UČENEC ZVEZNEM TEKMOVANJU Učenci osmih razredov slovenski osnovnih šol so nedavno tekmovali znanju iz matematike. Pomerilo s jih je 193, kar 54 od njih pa j prejelo zlato Vegovo priznanje Sedmerica najboljših je bila š posebej nagrajena. Vsi ti in še trij sedmošolci, med drugim tudi Duša: Gorše iz Kočevja, so si pridobil pravico do udeležbe na zveznen tekmovanju mladih matematikov, k je bilo 1. junija v Zrenjaninu. KROJAŠKO PODJETJE »KROJAČ” NOVO MESTO vam nudi UNIFORME VSEH VRST, DELOVNE HALJE, DELOVNE OBLEKE IN OSTALA ZAŠČITNA OBLAČILA! CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD ..VZDRŽEVANJE CEST" KRŠKO RAZPISUJE II. JAVNO LICITACIJO za prodajo traktorja FE IMT v nevoznem stanju. Licitacija bo 13. junija ob 8. uri na parkirnem prostoru C P Novo mesto — TOZD Krško v Krškem. Izklicna cena je 15.000 din. Cestno podjetje Novo mesto,TOZD ..Vzdrže-vanje". Krško 437/23-80 CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD ..GRADNJE" NOVO MESTO Ljubljanska 47 objavlja prosta dela in naloge 1. vodje splošnega sektorja in 2. personalnega referenta Pogoji: Poleg splošnih pogojev veljajo še naslednji pogoji: Pod točko 1: — končana višja izobrazba pravne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali — popolna srednja izobrazba (4-letna) upravne, administrativne, ekonomske ali splošne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Pod točko 2: — srednja izobrazba ustrezne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj ali — končana osnovna šola in strojepisni tečaj ter 5 let delovnih izkušenj v urejanju personalnih zadev. Delo se bo združevalo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30 dneh po objavi na naslov temeljne organizacije, o izidu izbire pa bodo obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. 434/23-80 v ^ f EE Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR — PRESKRBA, trgovsko podjetje na debelo in drobno s p. o. Krško objavlja prosta dela in naloge kuharice v penzionu Pod lipo, Brestanica. POGOJI: kvalificirana kuharica poizkusno delo 30 delovnih dni Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka. 438/23-80 IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3 OBJAVLJA RAZPIS VPISA V ZAČETNE LETNIKE ŠOLE OB DELU za ŠOLSKO LETO 1980/81, in sicer za: - 3-letno tehniško šolo strojne smeri - 3-letno tehniško šolo elektro smeri (šibki in jaki tok) - 2-letno delovodsko šolo strojne smeri - 2-letno delovodsko šolo avtomehaniške smeri - 1-letno šolo za voznike motornih vozil C, E in C in D kategorij (v Novem mestu. Krškem in Brežicah). Na tehniike šole se lahko vpišejo kandidati s končano poklicno šolo ustrezne smeri, na delovodsko šole s končano poklicno šolo ustrezne smeri in 3-letno prakso, v šolo za voznike pa kandidati, stari nad 17 let in z dokončano osnovno šolo (po posebnem programu tudi s končanimi 6 razredi osnovnih šol). Kandidati se lahko prijavijo v tajništvu ICTS, Ulica talcev 3, za šolo za voznike pa tudi pri Šolskem centru Krško, Hočevarjev trg 1, Novem mestu, DU Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 12, do 1. julija. Razgovor o pogojih vpisa in načinu šolanja bo 2. julija ob 16. uri na šoli v Ulici talcev 3 IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO 435/23-80 pf>'Wholel Wl» tfe AkandijaMM l\nlVA NOVO MESTO KRKA TOZD ZDRAVILIŠČA HOTEL KANDIJA NOVO MESTO PRIREJA v v sodelovanju s hotelom ZVEZDA iz Murske Sobote TEDEN PREKMURSKE KUHINJE od 9. do 15. junija 1980 v prostorih hotela KANDIJA s priznanimi prekmurskimi specialitetami Meso s tuenke, ajdova smetanova juha, bograč, prekmurska gibanica, in ostale značilne prekmurske jedi. Postregli bomo s pristnimi štajerskimi vini. V tem času igra vsak večer ansambel ČARDA. l\ . I i V času od 22. do 28. maja so v. omeški porodi cijja Gregorčič iz novomeški porodnišnici rodile: LU" Ljubija Milena Udovič iz Ccšnjevka liane - Ano. Damjana, Marjeta Doles iz Veniš -Marka, Zorica Ogulin iz Bočke -Antona, Marija Kreme iz Dolnje^ Kronovega - Simono, Ana Pom!* iz Drenovca - Urško, Cirila Kinn BI Mirne - Tomaža, Martina Erlan Potovega vrha - Slavka, Slavica. Cesar iz Orklievca - Gregorja Ljubica Stupar iz Praproč - Jožcts. Jožefa Kmet iz Dolenje Težke vode j - Jerneja, Dragica Jene iz Kap'je vasi - Tatjano, Antonija Skerbiš/, Mirne - Dušana, Milena Logar B Trebnjega - Manco, Vlasta Zibert iz Otočca — Damirja, Slavica MaleŠB Gotne vasi - Vukico, Danijela Vo»‘ iz Mačkovca - Ano, Mara Bošnja* iz Vrškovca — Ružico, Ange*a Marjan iz Vranovičev - Martini Ljubica Brodnik iz Trebnje® ' Katjo, Marica Kirn iz Velik* Brusnic - deklico, Antonija Tom*-žič iz Otavnika - dečka, Marj]3 Verbič iz Lede če vasi — dečl& Marija Žnidaršič iz Preske - dečka* Ankica Kirinčič iz Metlike - dečka in Marija Pečaver iz Zajačkega sela - deklico. Čestitam«- ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, deda in pradeda PETRA CRNIČA upokojenca, borca XIV. divizije NOV iz Bednja 10 se iikreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, nam kakorkoli pomigali, darovali vence in cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma KS in ZZB NOV Adlešiči. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame in prababice NEŽE RAUH iz Bilpe se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo za poslovilne besede predstavniku ZZB NOV Mirku Rauhu, godbi na pihala iz Kočevja in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: mož Ivan, sinova in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, sestre, stare mame in babice MARIJE JAKŠE z Vrbovc pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, zdravstvenemu osebju bolnice Novo mesto, Tovarni zdravil Krka za podarjene vence, šentjemejski godbi ter župniku za opravljeni obrod. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mož Viktor, sinova France, Slavko, hčerka Marga z družinami ter sestra Pepca ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža VENCESLAVA PATETA iz Ivanje vasi pri Mimi peči se iskreno zavbljujem vsem, ki ste mi stali v teh težkih trenutkih ob strani Hvala podjetju PTT Novo mesto za pomoč, Lovski družini Mirna peč za spremstvo in govornikoma za tople besede, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo Vi Vt Sx. AGROMEC GORICA (GORIZIA) - Italija uL Carducci, 28/30 tel. 0481 /2758 MOTORNE ŽAGE STIHL IN HUSOVARNA TER NJIHOVI REZERVNI DELI - VEDNO NA ZALOGI IN PO UGODNIH CENAH. Zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora nudimo po izredno nizkih cenah: — ,.sončne" grablje na 3 kolesa — ..sončne" grablje na 4 kolesa — dvoredna freza za BCS — dvoredna freza GOLDONI — rotacijska kosilnica — prikolica za motokultivatorGOLDONI 16 HP — motoma motika 6HP — plug za sneg za GOLDONI SPECIAL — hidravlične stiskalnice od d> 55 cm do 0 80 cm in navzgor — repkalnik za grozdje — mlin za grozdje — repkalnik na motor s koritom in črpalko — motorna freza FORT 6HP — freza 125 cm — freza 165 cm Ur 245.000 Lir 298.000 Lir 327.000 Lir 344.000 Ur 978.000 ir 760.000 ir 37&000 Lir 315.000 tl Lir 375.000 Lir 106.000 Lir 56.000 Lir 715.000 Lir 534.000 Lir 748.000 Lir 860.000 IZKORISTITE TO IZREDNO PRILOŽNOST, KER GORNJA PONUDBA VELJA LE DO RAZPRODAJE SEDANJE ZALOGE. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina in brata JOŽETA JANCA k iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem JJJ znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje ter darovane venCe't. cvetje. . Posebej se zahvaljujemo delovnim organizacijam: N0”0te su, OS BrSjin, Labodu, Novotehni, ZD Mirna in IMV-zahvala govorniku tov. Sventu, pevcem za lepo zapete žalo ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Jožica s hčerkico Sabino, mam«. °če’ bratje, sestre in drugo sorodstvo V času od 25. 5. do 31. S. 1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Janja Vučanjk iz Krškega - deklico, Sonja Stopar iz Kr3ce vasi - Urško, Albina Toplišek iz Malega Kamna -dečka, Danica Hoižcn iz Gor. Skopic — dečka, Stana Smiljanič iz Krškega - deklico, Silva Pavlin iz Orešja deklico, Snjcžana Batorek iz Sameboia - Matijo, Anica Cvetkovič iz Sel - Bojana.^ Affij Tomaškovič iz Samobor $ Ludvika Koprivc iz i>eI! Sandro, Ivanka Vognnc R-zCijske* deklico, Marija Bibič iz - Sabino, Bojana Zupan • - Andrejko Zdenka Zalokar iz - Brestanice _ , Silva Tominšek iz.™8 ,£bo** -ko, Dragica Drag« f \ „ Ivano, Šefica Tandai« « Brc^ . deklico. Neonka Peta otafl* > sat*«!® Tis; junija 1980 Novomeški kolcsaiji m so se v nedeljo udeležili tudi dirke za 8. nagrado bivših kolesarjev v Pulju. Na 75 km doti progi je pri mlajših mladincih nipež zasedel 4. mesto, medtem ko sta Cmič tt Smole odstopila. Starejši pa so nastopili na I H> ke*B 4*opi Novak je zasedel peto^UMlt osmo in Boianc deveto meefcHfclem je treba dodati, da je irSl JHmtc na dan tekmovanja neljubo presenečen, saj se je krosa udeležilo le majhno število nastopajočih, v glavnem le kolikor se jih je dva ° na igrišču na Loki, dosegli domač'^ka. V drugem polčasu so cim zaigrali se borbeneje in bolj učinkovito, kar je odločilo srečanje. Weiss v 46. minuti . na 2:1, v 76. minuti je Kasneje lzen*čil, le dve minuti sceno wPa ^ P°novno st0Pi' 02 zadetek ss 'n dosegel zmagoviti R i ^uPanč!?a^,a: Fuilič> Curk, Kapš, Kram,.;*’ ^rščaj, Furlič, Dcirnič, Weiss (V, Osmak (Modrinjak), Pfistrantu' ‘era'c' * imajo predvsem 50 v zani*1?11 ^dniku zahvaliti, da v boju ,, SUa pomembnem srečanju ?mag0 •Prvo mesto dosegU visoko •'avdujiii 'S10 ^ zdaleč niso n,eatem v^Sevilnih gledalcev, iKsta DrPH?, s°,.sc eostje iz Novega ElAN nV kot borbena ekipa. ^ybar, Petre tič, Pavlin, »• JanejJ ’ Deiganc, Perhaj, Ven-|leSB,on.Coričkič. *°Per 27' Bela krajina 29, 2. »vjeig >•••6. Elan 18, 7. Ko- lill^^ečan1)010 ■ prina5a kup P~-»~^i5ečanj, sai ga ni, ki ne bi ^ERKATORJEV pokal Krča JCANOM H*s,°pajoču»,i • ^§a‘ Med 1-079 Ss,?palc v 20 'Z ekip’ ki so wn jpanogah, so zmagali ,Jubljanskj p«?1?11 ■ 50 * zvrstili: J* domača pr„ 1! . 'n. Vele preskrba navz|ic .1 u a ln Sremič.-Igre sPele. iabemu vremenu lepo koper - elan 4:0(1:0) m Novomeški kolesarji so tudi minuli teden sodelovali na nektg prireditvah, s katerih so se vrnili z dobrimi rezultati. Se posebej velja to za mladega Ivana Zagorca, ki je sodeloval 31. maja na članski dirki v Zagrebu in zasedel med mladinci 6. mesto. Po takšnem rezultatu novomeški kolesarski ddavci z nestrpnostjo pričakujejo odločitev zvezne^ treneija za mladince Andreja Boltežaija, ki sestavlja reprezentanco za bližnjo balkaniado. mladincih tfapež medtem ko sta odstopila. Starejši nastopili na 110 Novak je zasedel zaslužijo, saj so po kratkotrajni jesenski krizi pokazale daleč najboljše igre. Sicer pa počakajmo raje do konca prvenstva. Novo mesto: Štrukelj, Gtgorič 10, Turk, Pavlenič, Iličin, Godler, Perše, Bon 5, Kostanjšek 1, Ovniček 2, Mršnik 4, Slajkovec. Itas KOČEVJE - PREDDVOR 15:17 (6:8) - V izredno zanimivem srečanju, ki resda ni odločalo o ničemer, so bile gostje vendarle boljši nasprotnik in so zasluženo, zmagi le. Največ zadetkov za domače sta dosegli Novakova (S) ter Mišmaševa in M. Jeričeva (3). Šentjernej - Šmartno 11:6 - prekinjeno - V odloženi tekmi 19. kola sta se sredi tedna! MEŽIŠKI KOŠARKARJI PRESENEČAJO Dolenjska košarkarska liga je v polnem zamahu. Tekmovanja v kadetski, mladinski in članski konkurenci so se prevesila že v drugo polovico spomladanskega dela, vendar večjih presenečenj, z izjemo dobrih iger novincev v ligi, ekipe Brežic, ni bilo. Rezultati: kadeti: 1. kolo: Novo mesto-Marof 122:35, Beti—Zužem-bak (ni odigrano), Podbočje-Mima 69: 43; 2. Kolo: Žužemberk-Pod-bočje 20:0 (bb), Marof-Beti 70:48, Stiaža-Novo mesto 66:84; 3. kolo: Beti-Stiaža 80:107, Podbočje-Ma-rof 100:48, Mirna-Žužemberk 63:72. Člani: 1. kolo: Straža-Marof 71:55, Mima-Brežice 91:98; 2. kolo: Marof-Semič 89:56, Stra-ža-Mirna (ni odigrano). Mladinci: rezultati 1. turnirja v Straži: Podbočje -Brežice 57:50, Straža-Brežice 86:52, Beti-Pod-bočje 38:40, Straža-Beti 44:32. F. BEG 3**CA KAR 800 03CAN0V Letošnje prvenstvo v malem no-ometu na novomeškem območju, i sc igra v treh skupinah s po desetimi ekipami, je privabilo rekordno število nogometašev, kar blizu 800. Otganizacijo tega masovnega tekmovanja je letos prevzela ZTKO ob pomoči občinske komisije za-mali nogomet, kjer še posebej zavzeto dela njen sekretar Jovo Petrič. Ob njem imata največ zaslug za takšen razvoj rekreativnega športa v Novem mestu še sekretar ZTKO Ivan Kapš tei predsednik disciplinske komisije Siniša Božovič. Rezultati: v 1. skupini vodi Smolenja vas pred Kremenom in Iskro, v 2. skupini je na čelu ekip pomerili vrsti domačink in Šmartnega. Domače so bile ves čas boljše in so zasluženo vodile, zato je tolikanj bolj nerazumljiva gesta nasprotnega treneija. kije 2 minuti pred koncem polčasa napadel sodnika. MLINOTEST - ŠENTJERNEJ 13:13(6:5) Lestivica: 1. Novo mesto 29, .. .4. Kočevje 20, 5. Šentjernej 17, . ..11. Lisca 5. V predzadnjem kolu igrajo: Smartno-Itas Kočevje, Lisca-Novo mesto in Šentjernej-Maribor. V 00 LEN 1SKEM DERBIJU CRNOMALJČANI CRNOMELJ-INLES 35:17 (16:9) - V dolenjskem derbiju so gostje nastopili s pomlajeno ekipo in niso nudili večjega odpora domačinom. Pri domačih so bili najboljši Svetič z 9, Orlič s 7 in Ristič s 6 zadetki, pri gostih pa Andoljšek s sedmimi. MARIBOR-SEVNICA 32:21 (16:10) - Sevničani so se domačinom v začetku nepričakovano dobro upirali, potem pa popustili in doživeli hud poraz. Najboljši pri gostih so bili: Radenšek s 5 in Vavtai ter Kneževič s 4 zadetki BREŽICE-ŠOSTANJ 20:20 (12:9) - Lestvica: 1. Polet 33, 8. Brežice 19, 10. Črnomelj 16, 11. Inles 7, 12. Sevnica 3. V naslednjem kolu igrajo: Breži-ce-Polet, Se vnica-Prulc, Lipa-Črnomelj, Inles-Rudar. LOJZE PAVLIC: LEP USPEH ŽE NA ZAČETKU SEZONE Po lanskoletnih odličnih vožnjah v mednarodnem in državnem merilu je državni prvak Alojz Pavlič, član novomeškega AMD, konec minulega tedna dosegel nov mednarodni uspeh. Udeležil se je dvodnevne motociklistične dirke na Češkem, in sicer v Horicih. Na tradicionalni 20. prireditvi, ki je veljala za FIM točke, je Novo-meščan dobro vozil in v konkurenci 31 tekmovalcev iz Švice, obeh Nemčij in ČSSR osvojil 10. mesto v kategoriji do 125 ccm. Prehitel je vrsto znanih voznikov. Tudi tokrat mu ni bil kos Jugoslovan Janez Pintar, ki se je uvrstil na 11. mesto. P. J. V________________________________X NA CELU PONIKVE V 13. kolu območne rokometne lige Ribnica so bili doseženi naslednji rezultati: Donit - Dobrepolje 29:34, Itas - Loški potok 29:11, Gradišče — Ponikve 13:19 in Šentvid — Polž 24:24. Končno preko 50 metrov Vrsta dobrih rezultatov na APS v Novi Gorici — Okleščen vrgel disk 52,72 metra - V skupnem seštevku ______________pri moških peti______________ V finalu atletskega pokala Slovenije, ki je bilo v soboto in nedeljo v Novi Gorici, je novomeška ekipa s 173,5 točkami zasedla 5. mesto. Novomeščani so osvojili 5 zlatih medalj, 3 srebrne in 4 bronaste. Največje in najprijetnejše presenečenje je novi dolenjski rekord Borisa Oklešena v metu diska - 52,72 m! Od lanske sezone je Boris napredoval za celih 6m in s svojim zadnjim rezultatom spada zdaj tudi med najboljše v drži vi. Ostale zlate medalje so osvojili Žužek v teku na 3000 m z zaprekami, ki je s finišem v zadnjih 300 m premagal Sveta, Novaka in Kotnika in pri tem postavil nov dol. rekord R:50; 2. Malnar v metu Tudi pionir Primc je pokazal velik talent, saj je članski disk že povsem spravil na mejo 40 m (njegov in seveda doL rekord je 39,82 mT). Od Dolenjcev je v Gorici nastopil tudi Jože Kole ta iz Kočevja in v skoku s palico dosegel nov dolenjski rekord 430 cm. J. P. NOVO iMESTO -ISKRA OLIMPIJA 69:97(33:51) svojem prvem srečanju na domačem igrišču so Novomeščanke izgubile srečanje z Ljubljančankami. Gabga s točko naskoka pred Mladostjo, Mokrim poljem in Mladostjo (SM), medtem ko v 3. skupini vodi ZAGRIZENO, A PRIJATELJSKO — Novomeščani so minulo soboto in nedeljo imeli v gosteh udeležence 8. športnih iger ptt delavcev Slovenije. Ig re, ki so potekale v športni dvorani in ostalih igriščih v Novem mestu, so zaradi dobre organizacije povsem uspele. Škoda le, da nastopajočim tudi vreme ni bilo naklonjeno. S predrto zračnico osmi Zagorc čaka na odločitev zveznega trenerja — Smola še naprej na strani novomeških kolesarjev Rekreator, druga so Uršna sela, tretje mesto pa delita Krka in Regerča vas. 4x100 m (Simunič, Cujnik, Sega, Keržan), ki je z 42,0 tudi postavila ročno meijen doL rekord. ' Obe posamični drugi mesti je priboril Cuinik, ki je na ovirah dosegel čas 15,4, v disku pa osebni lekord s 46,20 m. Druga je bila tudi štafeta 4x400 m (Sega, Bučar P., Kranjčič, Cuinik). Tietja mesta so osvojili Keržan na 100 m (10,9) in 200 m (22,3), Žužek na 1500 m z novim doL rek. 3:50,2 in Cuinik v kopju s 67,06 m. Pohvallimo lahko tudi 5. mesto P. Bučarja na 800 m, ki je z 1:54,5 dosegel osebni rekord, Viranta za enako uvrstitev in rezultat (43,92 m) v disku in Riflja, ki se je spet lotil kladiva in zasedel 6. mesto z 42,47 m. Mokro in spolzko igrišče je onemogočalo obema ekipama, da bi pokazali boljšo igro. Zmaga gostij je zaslužena. Novo mesto: Avguštin 4, Tomšič 2, Žagar, Bilobrk 8, Filipi 2, Jarc, Senica M. 16, Žura 6, Senica D. 2, Kure 18 in Filipovič 11. ROKOMETNI PIONIRJI TRETJI Pionirji Krškega so pred dnevi nastopili v finalu rokometnega prvenstva SRS in osvojili 3. mesto, takoj za ekipama Celja in Vipave. Na turnirju v Celju so Krčani pokazali dobro igro, o čemer govori tudi podatek, da je selektor izbral v reprezentanco SRS kar štiri Krčane. Nedvomno se na področju dela v krškem rokometu stvari obračajo na boljše. J. ARH tej dirki veliko smole: kar dvakrat mu je počila zračnica in je imel veliko dela, preden je ujel ghvnino. To mu je navzlic vsem težavam uspelo in nekaj kilometrov pred ciljem se je skupaj z Bojanu:m in še enim kolesaijem Astre podal v lov ra sedmerico ubežnikov, med njimi xtudi Novakom. Vendar je do konca dirke ostal VTstni red nespremenjen, .saj je hud naliv onemogočal večje podvige. SLABA UDELEŽBA NA KROSU Dan mladosti so počastili tudi mladi v Semiču, ki so v ta namen kros mladosti in -povabili k pionirje in vse krajane. TVD Partizan je bil na kmovanja neljubo presenečen, je krosa udeležilo le majhno v glavnem le ko Shramba namesto telovadnice Uspehi, a tudi težave kočevskih igralcev namiznega tenisa Namizni tenis je v Kočevju šport, ki sloni na bogati tradiciji. To potijujejo tudi že rahlo arumeneil papigi iz leta 1933, na katerih stoji, da je igra s celuloidno žogico že v tistih časifi imela v mestu ob Rinži velik ugled. Nič manj plodna niso bila za razvoj namiznega tenisa prva povojna leta. Prvi uspehi v tistem času so rezani na ime Petra Vovka, kmalu zatem pa je sledila prva plejada novih imen: Uranič, Levstik, mladinski reprezentant Priča itd. Leta 1955 so kočevski' igralci dosegli svoj največji uspeh: peto mesto v II. ligi, kmalu zatem pa je sledilo nekajletno zatišje vse do 1973, ko sta Dušan in Maijan Oražem ponovno zaorala v teniško ledi- no. Sadovi njunega dela so danes vidni v igrah Ostermana, Lapajneta, še največ pa obetata danes brata Samo in Borut Pogorelc. ogor Zanju je bilo prvič slišati že leta 1974, ko jih je vzel pod svoje okrilje trener vseh kočevskih namiznoteniških selekcij Maijan Oražem. Mladi so svoje znanje kalili po številnih turnirjih, dokler niso 1977 vstopili v prvo republiško ligo in se v njej obdržali do lani. 1 „V preteklem letu sta najvidnejše rezultate dosegala brata Pogorelc. S svojo igro sta navdušila tako na mcdnarddnem turnirju v Italiji, kjer se je posebno Samo visoko uvrstil, kot tudi na domačih tekmovanjih. Omenimo samo Kajuhov memorial v Ljubljani, kjer so naši pioniiji zasedli prvo mesto,” pravi njihov trener Maijan Oražem. „Igramo domala sleherno nedeljo, naši nastopi se vrstijo od Lendave do Kopra, vendar mladi to ‘ prenašajo brez posledic. Na zadnjem selekcijskem turnirju za mladince smo ponovno dosegli dobre rezultate. Pri tem mislim na brata Pogorelca, aj je bil Samo. prvi, Borut pa šesti, pri čemer ni tako nepomembno dejstvo, da je Samo tudi lopar republiške B-lige.” Tem besedam sc pridruži tudi podpredsednik kluba inž.Dušan Oražem; „Prav zaradi takšnih tekmovalnih dosežkov je čuden mačehovski odnos nekaterih do tega športa v Kočevju. Prostori za trening so neprimerni, bolj spominjajo na shrambo kot na telovadnico, tekme igramo v dvorani doma telesne kulture, kjer smo samo gost, tudi opreme nimamo dovolj, itd.” Seveda pa časa za malodušje ni. Kočevd ob sedanjem ne najbolj primernem tekmovalnem sistemu razmišljajo o ustanovitvi medobčinske dolenjske namiznoteniške lige, v kateri naj bi igrali Kočevje, Ribnica, mogoče ' Novo mesto in še kdo. Ideja, ki gotovo ni za v smeti. M. GLAVONJIC VELIKO OBETATA - Brata Pogorelca sta z dosedanjimi rezultati dokazala, da je od njiju moč Se veliko pričakovati. Novomeščanke na pragu II. lige V SPOMIN 8. junija bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra ANGELA MALEŠEVlC s Kala 8 Rana v naših srcih je še vedno sveža, spomin nate bo vedno živ. Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate. Žalujoči: vsi njeni M OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mama in staia mama MARIJA SOPČIC roj. Krbavec iz Gradca, živeča vCanadi Žalujoči: sinova Milan in Zvonko, hčeike Tončka, Mimica in Jožica z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta JANEZA PETANA z Viha pri Ljubnu se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, posebno sosedom m vaščanom za vso pomoč, darovane vence in cvetje, hvala Novolesu TSP montaži ter za venec ZZB Birčna vas, tov. Rjavcu za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Rezka, sinova Ivan in Jože ter ostalo sorodstvo m SVETU OKOLI REKORDI — Le zato, da bi prišel v Guinessovo knjigo rekordov, se je Austin Stevens iz Južnoafriške republike izpostavil življenjski nevarnosti. Ze več kot 40 dni je v stekleni kletki, polni najbolj nevarnih strupenih kač. Iz kletke ni hotel niti, ko ga je ena od kač pičila, zaradi česar je dobil visoko vročino. Stevens se je namreč zavezal, da bo skupaj s strupenjačami prebil v kletki najmanj 53 dni in s tem presegel svetovni rekord, ki ga je pred letom dni v isti kletki dosegel neki Peter Snyman. Edina nagrada zanj bo, če bo seveda preživel, vrstica v Guine-ssovi knjigi. SLON - V dvorani za peleontologijo muzeja v provinci Anhuji na Kitajskem so razstavili dobro ohranjeno okostje slona, pripadajočega izumrli vrsti, ki je živela pred 300.00,0 leti. Skelet je dolg 8 in visok 4 metre. Ugotovili so, da je okostje pripadalo samcu, staremu okoli 60 let. Na tem območju so našli tudi fosile drugih, že zdavnaj izumrlih živali, tako konj, hijen, nosorogov itd. ISLAM — Film »Princesina smrt”, ki so ga posneli po resničnih dogodkih v Saudovi Arabiji, še zmeraj povzroča nevšečnosti. Tokrat sta tarča producenta David Fannind in Anithony Thomas, od katerih ameriška pravnika v „imenu islamskega sveta” zahtevata odškodnino 20 milijard dolarjev. Bolj reklama za film kot islamski svet. GOLOBI — Mestni očetje v Milanu so končno uspešno in brez bolečin rešili problem tisočev golobov, ki so se naseljevali v znameniti gorski katedrali in jo brezbožno mazali s kakci. Okoli cerkve so napeljali žice z električnim tokom nizke napetosti. Te naprave je odobrilo celo milansko društvo za varstvo živali. Zadeva je sestavljena iz skoraj nevidnih žic, ki so razpete ob zidovih in stolpičih katedrale in povezane z devetvoltnimi baterijami, ki sproste vsaki dve minuti šibak električni sunek, dovolj močan, da golobi kakajo drugje. (Za tiste) ki hočejo v Ameriko. Mi-nisterstvo notranjih stvari razglaša, da je preseljevanje v Ameriko prepovedano vsem tistim, ki so že pred prihodom se zavezali za gotovo delo, ali tudi le vsled tiskanih vabil zapustili svojo domovino. Vsak tak priseljenec se zavrne in mora na svoje stroške ali na stroške države zopet potovati domov. Kdor tedaj namerava se v Ameriko izseliti, naj se dobro pouči o sedanjih postavah za izseljevanje v Ameriko, kajti sedaj se strogo postopa. Najbolj brez skrbi' vsak odpotuje, ako v dotičnem uradu, kjer mu potni list napravijo, resnično pove, v kakih razmerah je s potovanjem. (O g e n j) je nastal nocoj po polnoči na Zegatovem podu, in je za prvi trenotek novomeščane dobro prestrašil, kajti silno je po mestu zažarelo. Gasilsko društvo bilo je dokaj hitro na mestu. Ker ni bilo vetra, je bila nevarnost za sosedna poslopja tem manjša. (Delo ustavili) so delavci v papirnici v Vevčah pri Ljubljani, po številu na 800. Vzrok je, ker so z njimi kruto ravnali, jih slabo plačevali, ter z njih bolniško blagajno svojevoljno ravnali. (Z brzovl a k a) skočil je v Ljubljani Anton Bučar iz Šmarjeških toplic, ker ;e pozabil izstopiti na kolodvoru, a bal seje, da bo moral plačati voznino od Ljubljane naprej. Odskočil je srečno, da se ni nič poškodoval, toda policija ga je nekoliko v zaporu pridržala. (Trpinčenje) vojakov. Pretečene dni se je v Libercah na Češkem nadomestni rezervist med vežbanjem umoril. Radi trpinčenja je obupal, vrgel nakrat puško proč, potegnil bajonet ter si ga zabodel v prsi. Potem je potegnil bajonet iz prs ter ga vrgel korporalu pred noge in se zgrudil mrtev na tla. To je tekom treh tednov že četrti samomor vojaka-v Libercah. (Bolgarski) kmetje zoper vlado. Bolgarska vlada je vpeljala na deželi desetino in vsled tega vlada med kmeti velika nezadovoljnost. Zbirajo se na shodih in protestirajo proti novej postavi. Zborovanja so precej hrupna. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1900) Celo Brazilija ima nevšečnosti s kavo Kilogram črne opojnosti se je podražil za 67 odstotkov — Država še pomaga Tudi Brazilci, čeravno je njihova država največja pridelovalka kave na svetu, od 1. junija naprej ne pijejo več poceni kave. Cena za kilogram čme opojnosti se je povečala za 67 odstotkov, kar gjede na veliko inflacijo v Braziliji niti ni posebno presenečenje niti strošek. Kljub temu pa so domači potrošniki zaskrbljeni zaradi predloga, da bi bila cena kave v bodoče na domačem tržišču oblikovana svobodno. Ce bo vlada to sprejela, se bo kava verjetno do decembra zelo podražila vsaj še dvakrat. Zaradi občutnega vpliva svetovnega tržišča. Brazilci so doslej pili najcenejšo kavo na svetu, ker jih je varovala posebna politika! ki jo je vlada iz preko državnega inštituta za kavo. Brazilija ni samo največji pridelovalec kave na svetu, ampak tudi največji potrošnik. Letos bodo tam nabrali okoli 21 milijonov vreč kave, popili pa okoli 7 milijonov vreč. Na svetovnem tržišču je danes tona kave santos ali minas vredna okoli 4200 dolaijev. Brazilska cena je postavljena na 4500 dolarjev, ko pa obračunajo popust stalnim kupcem, se cena, po kateri kavo dejansko prodajajo, spusti na 3200 dolaijev. Od dejanske cene dobi polovico pridelovalec, polovico država, domači kupec plača četrtino cene, saj ga dotira država. Temu bo zdaj menda več ali manj konec, čeprav je zanesljivo, da kava Brazilcev nikoli ne bo stala toliko kot nas. Vsekakor pa je neprijetno, da neka dežela draži tisto, česar ima največ in najboljše na svetu. lestvica Rešitev prejšnje križanke zvočnost legije J^smer polo TTTiiu.min prgišče misli antikvar Einstein označeval knjige s čeki Slavne nenavadne navade Članki za časopis na rožna tem papirju, 6 ur za 2^ nad Napoleonom, predsednik spi v rokavicah Slavni ljudje niso samo slavni, ampak imajo zaradi slave ali pa kar tako včasih tudi nenavadne običaje in navade. Poglejmo si nekaj značilnih primerov. Hans Christian Andersen, danski pravljičar, je menil, 'da nima posebno razvitega op$j Da bi bil videti bolj možat. Sf pod srajco nabasal svežnjest® ga časopisja. Arthur Wellesey, wellinirj ski vojvoda in mož, kije p0'. Napoleona pri WaterloojUi f Za-uspelo Francozi spet na vlake Medtem ko pri nas razmišljamo, kaj in kako bi ukrenili, da bi vlaki vsaj spet vozili, si številne države prizadevajo uvesti sistem hitrih železnic, enkrat je to deloma samo Japoncem. Poglejmo, kako tarejo ta oreh Francozi. Ob stari železniški progi, ki povezuje Pariz z jugom, so zgradili novo. Pripravljena je polovica načrtovane mreže in prototip novega vlaka je že poskusno zdrvel po progi blizu Strasburga. Redna linija na progi Pariz—Lyon bo stekla oktobra 1981. Hitri vlak bo od Pariza do Dijona vozil le uro in 37 minut (v Franciji so važne tudi minute) od Pariza do Lyona pa 2 uri. Načrtujejo, da bo proga končana doleta 1983 in tako bodo Francozi iz Paiiza v Marseillu v štirih urah in 32 minutah. Sedaj potrebuje brzi vlak za enako razdaljo okroglih 7 ur. Francozi se nad novo hitro povezavo prestolnice z jugom ne navdušujejo le zaradi hitrejšega potovanja, ampak tudi zaradi udobnosti. Potnike bodo med vožnjo tudi obilno hranili, kar se vam menda lahko pripeti tudi na našem „zelenem vlaku“. dolenjski ust pred 20 leti Posebej vredno vse graje POLJANSKA DOLINA OB KOLPI predstavlja v vsakem oziru celoto, ki je ni mogoče deliti. To potrjuje tudi sedanja praksa. Namesto štirih šol, ki bi povsem zadostovale vsej dolini - pozneje pa jih ne bo treba niti toliko! - je sedaj v dolini šest šol. Za popolno osemletno šolo je priznana le šola v Starem trgu. Zaradi tolikega števila šol so stroški šolanja znantno večji kot je potrebno. V dolini sta dva krajevna urada, čeprav bi zadostoval samo eden. Večji del prebivalcev se je takrat odločil za črnomaljsko občino. Ti pa imajo sedaj samo enkrat na teden avtobusno zvezo z občino in z okrajem, kar je še posebej vredno vse graje. Skratka, življenje je potrdilo, da je delitev doline na dva dela za pravilno in najbolj pametno reševanje družbenih in gospodarskih nalog neprimerno. PODJETJA, KI ZAPOSLUJEJO sezonske delavce, naj tudi skrbe, kako se ti ljudje obnašajo, kako žive, kako stanujejo, pa tudi kako porabijo denar. Podjetja so soodgovorna za take primere, zato naj jih preprečujejo in o slabih zgledih tudi razpravljajo na sestankih. Ni vse v tem, da govorimo o proizvodnji, pri tem pa pozabljamo na ljudi, na njihovo vzgojo in disciplino, ki smo jo dolžni zahtevati od vseh državljanov, tudi od sezonskih delavcev. 15 LET PO VOJNI IN 18 LET po italijanski kapitulaciji je prišla neka žena iz Brezovice v krajevni urad Šmarje ta po živinski potni list z legitimacijo, ki so jo med vojno izdali italijanski okupatorji. Tako se zgodi ljudem, ki premalo mislijo in so premalo povezani s svetom. Krivi so sami, ker žive le zase. PRIPRAVLJALNA DELA ZA nadaljevanje asfaltiranja ceste skozi Sevnico so spet v teku. Te dni odkrivajo in čistijo merne točke in planirajo potek del. Zaradi pičlih sredstev še ni jasno, kateri odsek ceste bi napravili letos. V KANDIJ1 BELIJO HIŠE. Po Partizanski cesti so začeli urejevati zunanjost hiš, da bo do zleta vse gotovo in v takem stanju, da nas ne bo sram sprejeti goste iz bratskih republik. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 2. junjja 1960) imel pri sebi vedno najmanj ur. Bolj kot na zmago “• . Napoleonom je bil ponose« dejstvo, da v življenju nik°“ zamudil sestanka. Nathaniel Hawtorne, 'šzzazr***' A. FRANCE Naša majhnost se kaže v tem, nraj- °- ®ePr“nemo bolj pri-kot ,v’c*et> negativne stvari Kot P® kaj dobrega. B. PATERNU Kdor se opravičuje z lažmi, * sp'oh ne opravičuje. J. JAVORŠEK uije jajtece oliki zdravil. rastlina celotnost tem lake* podrotja ftšb. priti TTfla I en i del glave kolo n.zeland. domačini janel raztele- ševalec e vr. »eletok spis lantan fenslaj da razišče južni pol, ki pa bi moral ostati naravni rezervat. Kaj Je pravzaprav privedlo zainteresirane države, da so se odločile raziskovati najbolj nedostopni K°ntintent, na katerem celo bakterije težko prežive in kjer se temperature spustijo tudi do minus 88 stopinj Celzija? Poznavalci trdijo, da gre predvsem za nacionalni ugled, na drugem mestu je iskanje surovin, na tretjem mestu ribolov. Seveda je popolnoma jasno, da se za temi tremi interesi skrivajo tudi interesi znanosti. Območje Antarktike je od ustanovitve kluba in podpisa pogodbe 13 držav: Argentine, Avstralije, Belgije, Cila, Francije, Velike Britanije, Japonske, Nove Gandije, Norveške, Poljske^ Juž-^fr^e, Sovjetske zveze in d postalo mednarodno. Sefi! prvotnih kolonialnih posest-Av°V južne8a tečaja: Argentina, g .stra*jja, Francija, Čile, Velika anija, Nova Zelandija in Nor- pa si do tega ozemlja še prisvajajo določene pravice. veška ^dno Ker velja podpisana pogodba 13 državami le še 10 let, ig^rc*a prav na Antarktiki lahko minj*10 novo ^^če za kaljenje • Zdaj namreč članice antark- tičnega kluba vzorno skrbijo za mir na južnem tečaju, varujejo ga pred jedrskimi odpadki in onesnaževanjem, tod ne dovoljujejo vojaških manevrov. Pq preteku pogodbe se lahko stvari zasučejo. Sočasno pa se države na Antarktiki kosajo v iskanju surovin. Velikanske plasti premoga je na južnem polu leta 1921 odkril Anglež Robert Scott. Sovjetske raziskovalne odprave pa trdijo, da je na južnem polu toliko železove rude, kot je človeštvo potrebuje v naslednjih dveh stoletjih. Čeprav so doslej na Antarktiki našli le manjše količine dragih kovin, kot so platina, zlato, baker, krom, nikelj ali uran, pa so geologi trdno prepričani, da leže pod štiri kilometre debelo plastjo ledu velikanska bogastva. V pradavnini je bila Antarktika del velikanske celine, ki seje nato zdrobila na današnjo Južno Ameriko, Afriko, Indijo, Avstralijo in Antarktiko. Ta kontinent imenujejo Gone\vanaland. Kot je znano, sta Avstralija in jug Afrike najbogatejši z rudninami. Njuna geološko najbolj podobna soseda je ravno Antarktika, zato so sklepanja znanstvenikov zelo obetajoča. Pred 20 milijoni let se je okrog Antarktike začel nabirati leden oklep. Njegova debelina se veča, menijo, da je leau vsako leto več za 400 milijard ton. Če bi hoteli južni tečaj osvoboditi tega oklepa, bi morali vsi ljudje na svetu vsako uro od tod odpeljati tono ledu, in to bi počeli 100 let. Ledeni oklep in 6 mesecev trajajoča zima v popolni temi, ko je povprečna temperatura minus 40 stopinj Celzija, ter odročnost Antarktike od industijskih centrov severne zemeljske poloble za zdaj onemogočajo, da bi se splačalo izkoriščanje katerekoli rude. Sele ob predvideni nevzdržni rasti cen energije, ki bo menda trajala naslednjih 20 let, bodo gospodarstveniki morda začeli razmišljati o pridobivanju nafte in plina ob obalah Antarktike. Dotlej pa bi morali najti nove načine pridobivanja surovin v večnem ledu in prostrana območja južnega tečaja geološko natančneje raziskati. Antarktika je danes velikanski mednarodni znanstveni laboratorij. Samo Zahodna Nemčija je na primer v naslednjih treh letih namenila za raziskave 300 milijonov mark, Sovjetska zveza pa bo letos skušala vzpostaviti neposredno letalsko progo med Moskvo in šestim kontinentom. Naloga znanstvenih ekspedicij na južnem polu je ugotavljati vremenske razmere, lastnosti ledu, koliko snega pade letno, hitrost premikanja ledenih gmot itd. Raziskovalne postaje so sila drage, vse po vrsti sčasoma končajo v ledu in nato v moiju. TaJco je na primer argentinska postaja danes stara 25 let V tem času jo je zasulo 20 metrov snega, po podzemskih hodnikih je lahko osebje hodilo le pripognjeno. Postajo so morali konec januarja letos zapustiti. Med izselitvijo je nekaj ljudi izgubilo življenje. Mnogo delavcev in raziskovalcev na južnem tečaju se nikdar več ne vrne s šestega kontinenta. Znanstveniki na Antarktiki ne iščejo le rud, veliko dela je tudi z raziskovanjem živalskih vrst. Antarktika kljub ledu in nizkim temperaturam vsaj pol leta kar vrvi od življenja. Rakci, tjulenji, kiti, na stotine vrst ptičev, ki jih skoraj nihče ne preganja. In končno je tu tudi štiri kilometre debela plast večnega ledu, ki vsebuje 90 odstotkov svetovnih zalog sladke vode. Znanstveniki že iščejo metode, kako bi to vodno bogastvo prenesli na sušna območja planeta Zemlja. ’ **3, -ge-x.fi jSW. y c i »GostoljuDnu=* - '«.cev --•» odvrnil eden iz"1* «„ " **lja • > a,« jubnost je odvrnil Lisjak, S°^ra*~ nega ogleduha. t ^ivt, e.1 ega francoskega očeta ?*» Mo- li ailtvance" ~k® p v hikancih. Kaj P°rC ’h V* ^ je mST"*8’ ki je bila skrita vj*** sl^^ance precej zbegala, ^sU aU’ ** gre , za »Dolgo Puško«- Nekaj bojevnikov je takoj odhitelo in se vrnilo s Stezosledcem in njegovimi. Postavili so jih pred zbor poglavarjev in najstarejši med njimi je vprašal: »Kdo med vami je Dolga Puška?« Major, ki je brž spregledal Lisjakove nakane in ki je sklenil poskusiti vse, da jih prepreči, je stopil naprej in zahteval orožje, da bi tako poravnal svoj račun z Lisjakom. Tedaj pa je stopil naprej tudi Stezosledec in potisnil majorja vstran, rekoč: »Ne verjemite mu. Jaz sem mož, ki ga Mingi brez njegovega dovoljenja imenujejo Dolga Puška. Pri belcih se imenujem Bumpo, sicer pa Sokolje Oko ali Stezosledec.« Mohikanci so z začudenjem in odobravanjem sprejeli njegove besede, poglavar pa je vprašal Lisjaka: »Kateri je torej pravi.« VAŠA DAN, KO JE JOKAL DEŽ Včasih iztiri iz I da življenje, tako kot viaic kot da ni več tiste večerne zarje, ki se je včasih sonce, - — ■ iiimjv y ni wv jv ivuiiui ^ lesketala v oknih. Lepe Gričaijeve njive, ki se raztezajo pod j domačijo, počasi prerašča trava. Vendar čas neopazno briše 4 sledi tragedije,.ki se je tukaj zgodila. Gričar spet zahaja v £ vaško gostilno, celo kakšno hudomušno pove možem, toda v # njegovih kretigah je utrujenost in v očeh mu tli bolečina,ki j jo lahko vsak opazi. Ob večerih, ko je sam v hiši in ko iz £ vsakega kota preži nanj osamljenost, se preda spominom, £ urici ali dvem odrešujoče pozabe ... J ^ Blaže je bil njegov edini sin. Ni imel volje ne do kmetije, g S ne do šolanja. Tako je do vojaščine ostal doma, pomagal na J 5 kmetfii, sem in tja se je stepel s fanti, toda bil je prijeten J k fant. ko je prišel od vojakov, je mater nenadoma zadela kap. J To je bil velik udarec za oba, čeprav do tedaj nista niti * opazila, da je mati sploh kje. Gričarica je vedno hodila v senci svojega moža, garala in bila tiho. In prav tako, kot je živela, se je tudi poslovila. Morda je bila vzrok materina smrt — 1A 7Q/'pl Mniorifi r\ Si Molro« /• oco no » *“>» <• ** FRANČIŠKA P02EK J POTA m sm/ TRČIL Ekrem metna nesreča, do k* i:elcu. prišlo pred dnevi v Med naš * je končala M posnetek. Slej ko P[e-| nek^ ca v Medvedjeku zante lik o več previdnosti ^ POSTAJA ČRN A TOČKA - Obvoznica mag Ivedjeku je vse pogosteje prizorišče prometnih posnetku, ko je Ljubljančan Husein Čatič z vo tomobil Novomeščana Martina Premiuia. dežurni poročajo IZGINILO DIRKALNO KOLO -V zdajšnji naftni krizi kolesa sploh niso več varna pred zmikavti. To je občutil tudi Slavko Hočevar s Potovega vrha, ki mu je v četrtek izginilo dirkalno kolo. Parkirano je bUo pri javnih skladiščih v Bučni vasi. PROSTOVOLJNO UREJAL PROMET - V petek zvečer so trebanjski miličniki pridržali do iztreznitve 46-letnega Metoda Tkalca iz Trebnjega. Očitno vinjen je na Golievem trgu urejal promet in tako oviral vožnjo avtomobilov. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške. DVOJE KOLES MENJALO LASTNIKA - V noči na soboto je bilo ukradeno kolo z motorjem Alojzu Goršetu v Črnomlju, noč poprej pa Vladu Vraničarju iz Ručetne vasi. Za storilci še poizvedujejo. OBA BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA 27. maja zvečer se je Ivan Jerič iz Tomažje vasi peljal z motornim kolesom od Družinske vasi po regionalni cesti proti Kronovemu. V nekem ovinku pa je po levi pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Franc Krnc iz Dolenjih Laknic. Prišlo je do trčenja, v katerem se je motorist Jerič poškodoval in ga zdravijo v novomeški bolnišnici. Pri raziskovanju nezgode pa so miličniki prišli do zanimivih ugotovitev: tako Krnc kot Jerič sta vozila brez vozniških dovoljenj, slednji celo z neregistriranim kolesom in veijetno tudi pod vplivom alkohola. Krona takšnemu razpletu dogodkov pa je bilo še obnašanje Krnca, ki se je s kraja nezgode meni nič tebi nič odpeljal, češ da nima časa čakati na ogled! ceste na Medvedjeku je vse Tudi tele na levi trčil v NIČ KRIV TRČIL V AVTOBUS - Spolzka cesta in neprimerna hitrost avtobusa „Unatransa”, ki ga je vozil Ekrem Selimovič, sta povzročila prometno nesrečo minulo sredo pri Družinski vasi. Avtobus je najprei oplazil osebni avtomobl, kije stal ob cesti, nato pa trčil v nasproti vozeče vozilo na posnetku. Voznik in sopotnici v italijanskem avtom obiu so b3i poškodovani. Vinotoči pod krinko turizma Nekaj misli z republiškega posveta tržnih inšpektorjev, ki je bil minuli teden v Novem mestu - Viden korak naprej - Obilica novih nalog Novo mesto, točneje uprava inšpekcijskih služb Novo mesto, in izvršni svet sta skupig z republiškim tržnim inšpektoratom gostila tržne inšpektoije vse Slovenije z izjemo štajer&ih kolegov. Posvetovanja, ki je bilo minuli teden, se je udeležlo 45 inšpektorjev, uvodni besedi pa sta imela podpredsednik novomeškega IS Miroslav Vute in načelnik uprave inšpekcijski služb Novo mesto Zvone Bečaj. Posvet je vodil gavni republiški tržni inšpektor Jaka Krek. Ena osnovnih ugotovitev, v katero je izzvenel omenjeni posvet je, da se tako kadrovska zasedba kot strokovna usposobljenost inšpektorskih služb nenehno izboljšuje. Hkrati pa je posvet pokazal na' še eno, ne taKo nepomembno ugotovitev, da tržne inšpekcije, ki so organizirane v medobčinskem merilu (primer novomeške!), dosegajo neprimerno boljše rezultate pri delu kot ostale. To omenjamo zato, ker so v Sloveniji danes kar štiri oblike organiziranosti inšpekcijskih služb in ker je bolj kot kdaj potrebno najti enoten način organiziranja. Sicer pa so na posvetu, ki mu je prisostvoval tudi temeljni javni tožilec iz Novega mesta, spregovorili še o marsičem. Tako o preventivnem delovanju inšpektorskih služb, o obveščenosti občanov, da se za morebitne nejasnosti pravočasno oglašajo in iščejo nasvete, kajti nesreč, z vožnjo po Premmja. ko je napaka odkrita, morajo inšpektorji že po svoji uradni dolžnosti ukrepati, ne glede na splet takšnih ali dnigačnih okoliščin. Govor je bil tudi o cenah, kršitvah pri njihovem oblikovanju. Stvar za zdaj še visi v zraku, saj republiški zakon o cenah še ni izšel, kup nejasnosti pa ne daje dovolj jasne poti v prihodnje. Beseda je padla tudi o gostinstvu. Sezona je namreč pred vrati in inšpektorji bodo morali povečati kontrolo nad gostinskimi obrati, še posebej tistimi na deželi, ki neupravičeno uživajo sloves gostilne, čeprav za to še daleč ne izpolnjujejo vseh pogojev. Akcija, da bi nekatere gostilne prekvalificirali v bifeje, bo dobila večjo razsežnost, kajti takšnih primerov je velika S tem v zvezi pa je stekla razprava o kmečkem turizmu, še posebej v Prelesju. Opaziti je namreč, da se za knnko kmečkega turizma skrivajo čmi vinotoči, ki nikakor ne zadoščajo zahtevanim pogojem: da ima lastnik status kmeta, da je kmetija urejena in usmerjena, da gre po naravnih in drugih značilnostih za specifičen kraj, in ne nazadnje, da lastnik nudi hrano in prenočišča stalnim ter prehodnim gostom. Naj za konec naštejemo še nekaj sicer enako pomembnih spoznanj, ki jih je prinesel inšpektorski posvet: občine ne zagotavljajo dovolj sredstev inšpektorskim službam, s katerimi bi te lahko krile stroške, ki jih prinašajo analize takšnih ali drugačnih vzorcev; knjige pritožb po trgovinah so navzlic Za pot domov hotei dnevnice Novomeško sodišče združenega dela zavrnilo Božičev predlog — Zahteval plačilo potnih stroškov, ko je hodil domov v Bugojno, čeprav ima stalno bivališče v Novem mestu Pred dnevi so bile na obravnavi pred novomeškim sodiščem združenega dela glavna tema dnevnice. Pa ne reprezentančne, niti ne službene, pač pa neke vrste povrnitev stroškov, ki jih je imel Miroslav Božič s tem, ko se je vozil v svoj oj domači kraj Bugojno. V trebanjskem Trimu mu tega 'denarja niso hoteli izplačati, zato seje Božič, ki ima stalno bivališče v Novem mestu, obrnil na sodišče. Na obravnavi je trdil, da je v Trimu delal kot monter in tako službeno potoval po raznih delovi- ščih po Jugoslaviji. Ob tem je poudarjal prakso v podjetju, da imajo delavci, ki imajo stalno bivališče izven SRS - zase je trdil, da ga ima v Bugojnu - pravico vsak mesec na stroške delovne organizacije pot&vati v domači kraj. Božič je trdil, da so te ugodnosti uživali vsi drugi delavci, le njemu jih v podjetju niso priznavali. Hkrati je grajal Trimo tudi za, po njegovem, neplačane nočnine, ki mu sicer pripadajo, ko je delal na novomeškem ali trebanjskem območju. Odgovor Trima na takšne obtožbe je bil kratek: Boiič je ob sklenitvi delovnega nanetja podopisal izjavo, da stalno NMfc w Novem mestu in mu potem-flpta ne pripadajo prav nikakršne dncvnice niti nočnine, zlasti, pa ne plačilo potnih stroškov za pot v Bugojno. SOSEDA REŠILA DOJENČKA IZ GOREČE BARAKE V nedeljo popoldne je prišlo do požara v baraki Darka Hudo-rovca v romskem naselju pri Metliki. Kot -kaže, se je ogenj razširil iz štedilnika, kije stal ob leseni steni. Pričelo se je kaditi, v baraki pa je bil tačas 7-meseč-ni dojenček, ki pa gaje na srečo rešila soseda, saj članov Hudo-rovčeve družine ni bilo doma. Baraka je povsem zgorela, z njo pa tudi Hudormčevo že tako borno premoženje. Po dveh obravnavah — na nobeni pa Božič ni bil udeležen - je senat sodišča po pregledu vse razpoložljive dokumentacije odločil, da Božičev zahtevek ni upravičen iz preprostega razloga, ker pač živi v Novem mestu, ki ga je navedel tudi za svoje stalno bivališče, in ker gre povračilo potnine na stroške podjetja le delavcem, ki živijo drugod. Enako velja tudi za nočnine. TRČILA V TOVORNJAK Manja Srečkar iz Novega mesta se je v petek popoldne peljala z osebnim avtomobilom od Rateža proti Velikim Brusnicam. V ovinku pri Malih Brusnicah je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je upravljal Novo-meščan Pave' Kalčič. Poškodovani Srečkaijevi so pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je bilo za 35.000 din. opozorilom še zmeraj prazne ipd. Nasploh pa je potrebno večjo pozornost posvetiti sprejemanju raznih samoupravnih sporazumov v delovnih organizacijah, pozorneje spremljati zagotavljanje potrebnih rezervnih delov, še posebej v avtomobilski industriji ter, kar je vsaj enako pomembno, več pozornosti posvečati občinskim blagovnim rezervam. Inšpektorjem, in to ne samo tržnim, pač nikoli ne bo zmanjkalo dela. B. BUDJA Korist razdružuje? Kaže, da je Posavje v samoupravni organiziranosti sarno navidezno korak pred drugimi — Nekaj primerov Že lep čas velja za posavski del Dolenjske, da so s samoupravno organiziranostjo temeljnih in drugih organizacij združenega dela vsaj navidezno korak pred ostalimi sosednjimi območju Navidezno zato, ker novi odnosi navzlic podatkom za. zadnje obdobje, da se aktivnost pri izboljšanju pogojev 7.a ustanavljanja in preoblikovanja enovitih delovnih, organizacij v nove samoupravne enote še stopnjuje, sila težko ali pa sploh ne zaživijo. Ne tako redko spoznanje v Posavju je celo, da v takih primerih prihaja do popolne stagnacije, do stanja, ko.je nova delovna organizacija v bistvu le skupek samoupravnih odločitev z izvoljenim poslovodnim organom (npr. Zdravstveni center Brežice), medtem ko združene temeljne organizacije v celoti ohranjajo svojo individualnost, takšno pač, kot so jo imele pred združitvijo. Samo po sebi se v takšnih primerih vsiljuje prepričanje, da osnova za združitev ni bil nikakršen skupen interes, ampak vse kaj drugega. Ne povsem brez razloga velja ob tem omeniti primera dveh temeljnih organizacij, v katerih so delavci na referendumu zavrnili samoupravna sporazuma o z družitvi v delovno organiza cijo (v tozd ZD Krško in DES-tozd Elektro Krško)-Resda omenjamo dve povsem različni dejavnosti, vendar je zanimivo, da gre v obeh primerih za enak razlog odklonitve sporazuma: obremenjenost s slabimi izkušnjami v odnosih znotraj dosedanje povezanosti Da sklenemo: po opisanem in še nekaterih podobnih primerih gre sklepati, da vzroki za neoživljene nove odnose v samoupravnem organiziranju temeljnih in drugih organizacij leže v naivečkrat nepravilnem uveljavljanju ozko opredeljenih lastnih interesov. Ali pa, kot se v praksi pogosto dogaja, v neurejenih odnosih na povsem drugem področju, ki pa med delavci puščajo posledice tam, kjer jih ni pričakovati B. B"DJA Nočnemu »gostu” že na sledi Številni vlomi v zidanice na Trški gori se nadaljujejo — Dejanj osumljen Jože Rolih, ki se klati v okolici Novega mesta — Občani naprošeni za pomoč Števini vlomi po zidanicah v Trški gori se nadaljujejo. To potrjujejo tudi prijave oškodovanih lastnikov prejšnji teden na novomeški postaji milice. Tako je bflo v noči na petek vlomljeno v zidanico Jožeta Femca z Muhabera. Vlomilec je vdrl skozi vhodna vrata in odnesel pol litra žganja. Vlom pa je zadnje dni prijavila tudi 1.000 din. Kot tretja je postala ntev že osumljenega in bolj ali manj znanega vlomilca še Ro?» Iga Planinšek iz Dolnjih Kamenj. Storilec je vdrl skozi vhodna vrata, vse razmetal in odnesel kos slanine. Novomeški kriminalisti so storilcu že na sledi. Vlomov je namreč osumljen Jože Rolih, rojen 6. avgusta 1954 v Novem mestu, ki je pred časom stanoval na Bregu 5, nazadnje pa na Ratežu. Rolih je visok okoli 170 cm, srednje postave, kostanjevih gladkih las in sivih oči. Po ugotovitvah delavcev novomeške UJV se klati v okolici Novega mesta, posebno- j na Trški gori. Novomeška UJV zato naproša vse, ki bi o. osumljencu vedeli karkoli povedati in so ga kje videli, da to nemudoma sporoče najbližji postaji milice ali UJV Novo mesto. OSUMLJEN VLOMOV V DANICE - Jože Rolih ZI- Jožefa Čebela, saj je v njen vikend med njeno odsotnostjo prav tako nekdo vlomil. V prostor je prišel skozi balkon ska vrata in v notranjosti vse razmetal. Odnesel je še nekaj jestvin in jo tako oškodoval za OŠKODOVANEC ZABRISAL SLEDOVE? V minulih dnčh je bilo vlomljeno v zidanico Novomeščana Staneta Gorenca v Dol. Grčevju. Vlomilec je vdrl v klet in si privoščil malico, ki jo je še pridno zalil z vinom iz soda. Storilcu pa tudi to rii bilo dovolj. Vlomil je še v bivalni del zidanice, od koder pa ni ničesar odnesel. Škode je naredil za 700 din, pa še pospravljati so morali za njim. Prav v zvezi s tem pa miličniki in kriminalisti ugotavljajo, da so občani s čiščenjem preveč marljivi, saj s hitrim pospravljanjem nemalokrat zabrišejo sledove, ki bi lahko privedli do prijetja storilca. UMIKANJE NI POMAGALO Marjan Blatnik iz Crmošnjic se je v četrtek peljal na motornem kolesu od Težke vode proti Novemu mestu. V Jedinščici pa je nič hudega slutečemu motoristu pot nenadoma zaprl kombi, ki ga je z dvorišča pripeljal domačin Ivan Kabur. Blatniku niti umikanje ni pomagalo, tako da je prišlo do trčenja, v katerem je motorista vrglo na vsek ob cesti. Poškodovanemu Blatniku •o pomoč nudili v novomeški bnlntfaici. Gmotne škode je za 16.000 din. KOLESAR NEPREVIDNO NA CESTO — Prejšnji torek popoldne se je Kristel Becaj iz Trebnjega peljal z osebnim avtomobilom mimo osnovne šole v Dol. Nemškf vasi, ko se je na cesto pripeljal z dvorišča 12-letni kolesar Ciril Strajnar iz Trebnjega. Prišlo je do trčenja, v katerem je krajši konec seveda potegnil kolesar; odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. ZARADI UTRUJENOSTI S CESTE — V sredo zjutraj je Ivan Dolenc iz Osijeka, sicer zdomec v ZRN, vozil osebni avtomobil od Ljubljane proti Zagrebu. Po 7-urni neprekinjeni vožnji je v Dolnjem Podborštu zaradi utrujenosti za- peljal čez bankino v jarek, avtomobil se je potem še večkrat prekucnil, medtem ko je voznik padel iz vozila. PREHITEVAL KOLONO - J, soboto dopoldne je zdomec Vu»m din Tošič vozil osebni avtom0 |e proti Zagrebu. Pri Podgračenefli J pričel prehitevati kolono vozili*, mu je nasproti pripeljal v osebn|0 avtomobilu nemški državljan. Pf1,^ je do trčenja, v katerem je bil hudo poškodovan, laže pa voznik m njegov sopotnik. Škodo vozilih so ocenili na 220.000,00 “ PREHITRO NA LEVI PA? ' Žrtev neprevidnega prehitevanja, soboto je bil tudi nemški držaylLj Kempen, ki je trčil v j. avtomobil zdomca Momčila ča. Slednji je prehiteval na 1,1 pri Skopicah in se na^fveč Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima le lažje poškodbe. Gmotno škodo so ocenili naa 80.000 din. ZADEL PESAK1NJO - Stefan Palmai iz Stuttgarta, ki se je v četrtek dopoldne peljal z osebnim avtomobilom od Jurovskega broda proti Metliki, je na metliški Cesti bratstva in enotnosti zadel 68-letno domačinko Dragico Car, ki je nenadoma prečkala cesto. Carevi so nudili prvo pomoč v metliškem zdravstvenem domu. BIL VINJEN IN PREHITRO VOZIL Ernest Teršelič iz Kopic 57 se je v soboto peljal z osebnim avtomobilom iz Dobove proti Brežicam, zaradi vinjenosti in prehitre vožnje pa ga je na mostu v Mostecu zaneslo v nasproti vozeči osebni avtomobil Antona Smrekarja iz Dobove. Slednji je bil pri trčenju laže poškodovan in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je za 30.000 din škode. ki vozečemu avtomobilu ni ^ umakniti. Pri trčenju sta bila P° jca, dovana oba voznika in s0P.f„jev vse pa so odpeljali na zdravljenj^, brežiško bolnišnico. Škodo n*^ ■-•* čevini so ocenili kar na 3 30.tr din. KONČAL OB CESTI ca v liko st alke. oa r~ EETRTK0V INTERVJU Vsak prispeva svoj del Med trenutno najvažnejšimi nalogami za vse Komuniste je stabilizacija — Kaj pa samokritika? »Če bi imel jaz besedo, bi f ;.kot je Vilma Manček, Kandidiral na vse važnejše ? *unkcije,” so besede možaka elegata, ki pa v svojem mnenju ni osamljen. Biologija Vilma Manček, ki ima odgovorno mesto in kup tunkcij v tovarni Krka, je predsednica zbora združenega dela občinske skupščine, pred nedavnim pa je postala * predsednica občinske partijske konference. Njena značilna in vsem vidna lastnost je v tem, da prihaja na seje dobro pripravljena, razpravo usmerja, ne besediči, zato so seje izredno kratke, a jedrnate. V današnjih prizadevanjih za dobro izrabo časa pa ie taka •astnost zelo pomembna. poudarila le prvo in to pa Vflma Manček: „Ni prav, da v vrstah komunistov malce pozabili na kritiko in samokritiko.” »Moje načelo je: Cas je zlato!’ ’ Mislim, da bi moralo to veljati tudi za sestankovanje na vseh ravneh. Če si na sejo pripravljen, veš za stališče baze, potem ga lah-k° na kratko poveš in ni potrebno frazariti. S tem pa ne mislim, da je potrebno omejevati razpravo, v kateri se skuša ob različnih sta-liščih izluščiti pravilna pot. - Katere so v današnjem ružbenopolitičnem trenu- tku najvažnejše naloge ko- munistov? »Ob vrsti nalog, ki so neprekinjene, bi stalne m prednostno: to je stabilizacija. Velja pa za vse, ne le za komuniste, čeravno so ti še bolj poklicani in dolžni voditi bitko za načela, ki so sprejeta z resolucijo in družbenim dogovorom. V okviru tega je zlasti potrebno poudariti produktivnost dela, prizadevanja za večji dohodek na zaposlenega in zniževanje stroškov. Pri tej nalogi naj bi vsak prispeval svoj delež v okviru svojih možnosti, ne pa s prstom kazati na soseda, kaj naj bi on naredil. ” — Ali menite, da je osebna odgovornost komunistov dobila veljavo, kakršna ji gre po kongresnih dokumentih? ,.Zadnje čase dajemo na osebno odgovornost več poudarka, še daleč pa smo od tega, da bi bili z doseženim lahko zadovoljni. Osebna odgovornost je še zmeraj dostikrat zamegljena, jaz pa pravim, da bi veljalo spet uvesti že malce pozabljeno samokritiko in kritiko ,v vrstah članstva Zveze komunistov. S tem bi v marsikaterem okolju povečali ugled partije, ki prav zaradi napak posameznih članov ZK ni vedno največja." — Kako bi v skopih besedah ocenili gospodarski položaj v delovnih organizacijah po četrtletnem obračunu in kaj iz tega sledi? „S kazalci, ki ustvarjajo ugodno sliko doseženega, si ne gre delati obetov, ni pričakovati, da bi v drugem polletju bilo laže priti do večjega dohodka, in mislim tudr, da gre računati na hujše težave v nekaterih kolektivih. Prav v zvezi s tem sta izredno potrebna posluh komunistov in njihovo delovanje pri pojasnjevanju težav in usmerjanju delavcev za akcijo.” R. BAČER n» SEMINARISTI V TOPLICAH — Udeleženci seminarja samoupravljanja, ki je prejšnji teden potekal v prostorih Zdravilišča Dol. Toplice za področje celome Dolenjdce, so živahno razpravo nadaljevali tudi v skopo odmerjenih odmorih. (Foto: R. Bačer) NA URŠNIH SELIH SO PRAZNOVALI V soboto, 31. maja, so v krajevni skupnosti Uršna sela praznovali krajevni praznik, ki so ga počastili skupno z dnevom mladosti. V soboto, na predvečer prazničnega dne, je bila slavnostna seja. Nedelja je bila namenjena številnim športnim srečanjem, ki so se jih udeležili tudi gostje iz sosednjih krajevnih skupnosti. Domači mladinci so dobili pokal pri šahu, zasedli tretje mesto v streljanju in tenisu ter drugo mesto v nogometu. Praznovanje je bilo sklenjeno s skrbno pripravljeno in lepo izvedeno proslavo pri spomeniku NOB na Uršnih selih. Ob letošnjem prazniku so bila podeljena tudi priznanja Krajevne organizacije SZDL. Dobili so jih: Jože Švajger, Franc Sobar, Jože Fon, Silvo Kulovec, Nevenka Kulovec in mladinska organizacija. J. S. Radost bi bila prezgodnja ■ j .. — " —i —1,11 ' ' ■ ■■ .... —. .mi .i- —■ ■ ■ 1.1.1. Ob oceni gospodarjenja v prvem trimesečju: z nezmanjšano prizadevnostjo nadaljevati bitko za pridobivanje dohodka — Kaj je s presežki v republiškem proračunu? 23. maja je zbor združenega dela zelo jedrnato, pa vendar plodno obravnaval rezultate letošnjega gosp oda ijenja v prvem tromesečju in sprejel glede tega več priporočil. Razmeroma ugodni podatki celotno proizvodnjo doslej izva- nc bi smeli nobenega kolektiva uspavati, ampak na} bodo pobuda za še vztrajnejši nadaljnji boj za boljši dohodek in stabilizacijsko usmeritev. Industrija, ki pomeni malo več kot polovico vsega dohodka v občini, žal ni dala pričakovanih rezultatov, zlasti ne nosilci razvoja, kot sta IMV in Krka. Pri obeh se pozna, da so njuni izdelki oziroma cene v pristojnosti zveznih organov, zato dolgotrajno čakanje na nove cene povzroča težave. Osebni dohodki so se v prvem četrtletju gibali v predvidenih okvirih, čeravno so posamezne delovne organizacije kršile družbeni dogovor, zlasti v tem, ker ustvarjeni dohodek ni bil tolikšen, kot so planirali. Zelo ugodno so v razpravi ocenili dejstvo, da je gospodarstvo letos namenilo znatno večja sredstva za akumulacijo, poslovne sklade in investicije kot v tem času lani, medtem ko je bU doseženi izvoz ugoden. Izvozno-uvozna bilanca je bila povsem krita, še več, ustvarjenih je celo za 20 odst. več izvoza. Vendar so poudarili, da ne gre računati, da bi tako razmerje obveljalo do konca leta. Upoštevati je, da je IMV Ko p vijaii o trimesečnih rezultatih gospodarjenja v letošnjem letu, kraieS' „ so samoupravne in družbenoekonomske odnose v sPreipr ^“Pnostih, obravnavali mladinsko prostovoljno delo in Tak VtSt0 nov®1 zadolžitev za vse članstvo ZK. komiT” s.° sklenili, da morajo nizJj^tsti v vsaki osnovni orga-Položa* VSa^ mesec obravnavati Drp,,„ ) ln poslovne uspehe ter ^egatr stabiliza v2roke°~.iC*0^Žn’ pok323*! na stabilizacijske načrte. So dolžni pokazati na “kreče °vSt.°Pani ^ predlagati jah k- delovnih organizaci-ižkazai/er- s° P° trimesečju Urokih P3 bodo ° ;°efeja. stovvv. *“P^ePra’ razpravljali člani 'lani občinskega ročili so tudi Stankov komuni-lovnih organiza-več osnovnih dih. so ugotovili, EJŠE ČANE ijeti novi delovni organih občinske rh°žnosti ?8®tavlia občanom več ‘nosti . =—uutajium vec ?Ptavij0 L? v občinskih pisarnah hosi^ je v popoldanskem času. °*l«j fvnem popoldne v b°do ™.° °b Sedati; pc novem !na,ere oS,^ *Udi P°ne(teljki, ?*kle z, “fmske službe pa bodo ^ včaf?1 tudi vačkrat v. ure. Na ^eej sluJh« go,ovo Prihranjenega abljen &Tnega Kije bil za privatne opravke. da gre sičer za občuten napredek v samoupravnih in družbenoekonomskih odnosih pri krajevnih skupnostih, da pa velja proučiti, ali so upravičene težnje nekaterih vasi po odcepitvi in ustanovitvi lastne krajevne skupnosti in kako je tam, kjer štejejo krajevne skupnosti nad 2000 prebivalcev. Glede pesko-lomov, ki jih ponekod imajo in zaradi tega tudi mnogo ugodnejši finančni položaj, so na konferenci menili, da je treba tudi to proučiti, zlasti še zato, ker vsi taki peskokopi poslujejo brez prave dokumentacije. Kar zadeva mladinsko prostovoljno delo, so ugotovili, da evidentiranje za letošnje bigade m bOo končano v predvidenem roku, da je velika pripravljenost za sodelovanje v brigadah v vrstah starejših pionirjev, mnogo manj pa med študentsko mladino, pa tudi med mladimi iz proizvodnih delovnih organizacij. Pri slednjih gre ponekod tudi za težave z odhodom v brigado v lastnem kolektivu. Delegati so menili, da bi bilo prav, če bi vsaj visokošolci -štipendisti enkrat sodelovali v mladinski delovni brigadi, in da bodo to stališče posredovali žala, da pa uvoza skoroda ni bilo. Tudi prj iteresnih skupnostih družbenih dejavnosti je ugotovljeno, da se finančni načrti izvajajo po planu, porabljenih je bilo 23 odst. sredstev, ni pa letos pričakovati presežkov v sis, prej obratno, zato računajo na stopnjujoče se finančne težave. Delegati so sprejeli stališča, ki med drugim pravijo: zadolženost je preveč razbohotena. Delovne organizacije bi morale več namenjati za obratna sred- stva, ne pa zanje najemati drage kredite. Opozorili so tudi na pospešeno pripravo planskih dokumentov. Pred počitnicami - tak je sklep - morajo biti osnove planskih dokumentov izdelane. Ker so morebitni presežki v letošnjem občinskem proračunu že usmerjeni v fonde blagovnih rezerv, splošna poraba pa narašča bolj, kot je bilo predvideno (sredstva za republiški proračun), so delegati menili, da bi veljalo dati pobudo za znižanje davka iz dohodka tozdov ali pa naj vsaj dobe informacijo, kam gredo morebitni proračunski presežki v jblflci. R. B. reput Mnogo boljši rezultati Nenehno spremljati stanje l,Ttunistj naj vsak mesec obravnavajo gospodarski položaj svoje delovne organizacije, štipendisti pa naj bi šli vsaj enkrat v mladinsko delovno br igado ^PravijSu*3 so na občin&i konferenci ZK v Novem mestu obema kluboma študentov v Sloveniji. Glavno pozabili Se porabniki proračuna obnašajo stabilizacijsko? Po sklepu predzadnje seje zbora združenega dela novomeške občinske skupščine je delovna skupina delegatov zbora pregledala stabilizacijske programe porabnikov sredstev iz občinskega proraču na. Ugotovili so, da so programe predložili vsi, razen sodišča združenega dela in štaba teritorialne obrambe. Povsod so v dokumente vnesli stabilizacijska prizadevanja, ki se kažejo v omejevanju zaposlovanja kr racionalizaciji dela, v omejitvi potovanj, ekskurzij , proslav itd. Vse lepo in prav, je poročala delovna skupina, ampak vsi ti stabilizacijski programi niso ovrednoteni in niso nakazali možnost prilagodili usluge potrebam združenega dela in občanom. Gre predvsem za delovni čas, zaradi katerega je sploh prišlo do pobude za pregled stabilizacijskih prizadevanj. Na to dejstvo pa so vsi brez izjeme pozabili in po novem priporočilu zadnje seje zbora združenega dela naj to glavno pomanjkljivost odpravijo. Dve leti imajo na novi brusniški šoli celodnevno šolo za nižje razrede, eno leto pa tudi za učence petih razredov. Skupno je od 237 šolarjev 125 zajetih v celodnevno šolo. Učni uspehi so v tem času postali mnogo boljši. Ob zadnji redovalni konferenci letos aprila (za primer!) je bil dosežen 95-od-stotni učni uspeh v celodnevni šoli, v ostalih razredih pa okrog 80-odstoten. „ PLAČALI BODO ZA NAZAJ Nadzorna komisija pri občinski konferenci ZK v Novem mestu je januarja letos pregledala plačevanje članarine v lanskem letu po nekaterih osnovnih organizacijah in ugotovila več pomanjkljivosti. V nekaj primerih je bilo ugotovljeno, da je bila članarina sicer pobrana, ne pa redno odvedena, več primerov pa je takih, ko so obračunavali članom ZK nižjo prispevno lestvico, kot bi morali. V vrsti delovnih organizacij oz. njihovih osnovnih organizacijah so obračunavali članarino le nd rednih mesečnih osebnih dohodkov, ne pa tudi od razlik pri obračunih. O tem je tekla beseda na nedavni občinski konferenci ZK, kjer so sklenili, da morajo takoj spraviti v red pravilne obračune za celotno' leto 1979 in .zamudnikom” obračunati razlike. NE LE NE MORE, NE SME VOZITI! Zaradi 700 metrov makadamske in ozke poti med sicer povsem asfaltirano Regetčo vasjo in Jedinščico, avtobus mestnega prometa ne vozi krojne proge krog in krog mesta.<3re za pot nad brežino nad potokom, kjer ni hiš, zemljišče je na meji med obema krajevnima skupnostma, zato je tudi ostalo tako, kakršno je bilo svoje čase. Odgovorni pri podjetju Gorjanci — avtobusni promet pravijo, da želje krajanov po uvedbi krožne proge, potrebne zaradi zapore Trdinove ceste, ne morejo in ne smejo uvesti, ker ne morejo zagotoviti varnega prevoza potnikov. Ko bi bil ta del ceste razširjen vsaj za 50 cm in asfaltiran, bi bilo z mestnimi vožnjami precej manj problemov. Na šoli ocenjujejo za zelo važno to, da so otroci v celodnevni šoli pridobili delovne navade, z veseljem sodelujejo v intereshih dejavnostih, da več berejo in da so tudi starši otrok zadovoljni. Celoten prehod pouka na celodnevno šolo pa v Brusnicah ne bo možen prej kot v dveh ali treh letih. Potrebujejo nove kadre, teh pa ne bo, dokler ni stanovanj. Stanovanja bodo, ko bo stara šola adaptirana in bodo v njej uredili 5 ali 6 stanovanj za učitelje. Osnovna šola v Brusnicah postaja vedno bolj tudi kulturno žarišče kraja. Vse prireditve in proslave prireja šola skupno s krajevnimi organizacijami, krajani pa radi prihajajo na kvalitetne prireditve. Delavci naj se oglašajo Sindikat spodbuja akcijo za nove sodelavce dopisnike Slovenski sindikati so letos zastavili akcijo za pridobitev novih sodelavcev pri dopisovanju v glasilih obveščanja v združenem delu in jo imenovali 1000 delav-cev-sodelavcev. Namenjena je izboljšanju obveščanja, kajti-delavci so zdaj največkrat samo prejemniki informacij, ne sodelujejo pa s svojimi pogledi in stališči v glasilih, na primer tovarniških, pokrajinskih, v Delavski enotnosti. Akcija traja od maja do konca leta, vendar tedaj ne bo zaključena, marveč naj bi novi sodelavci pri obveščanju postali trajni oblikovalci informacij. Razen tega naj bi s to akcijo pripomogli k podružbljaiju obveščanja, kjer je še cela vrsta pomanjkljivosti. Ugotavljajo namreč, da je obveščanje premalo učinkovito, čeravno se zanj porabi precej denarja. Uveljavljeni so razni načini obveščanja, pogosto pa je pozornost usmerjena samo na en medij, ki morda kolektivu ni najbolj ustrezen. Korak dalje je potreben zlasti pri organizaciji obveščanja, kajti dogaja se, da vsak obvešča po svoje: poslovodni organi, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in še kdo. Velika pomanjkljivost je tudi v tem, ker ni določeno, kdo v delovni organizaciji vodi sistem ob"“š čanja: ali 1'e to delavski svet ali sindi-rat ali skupne službe. Velikokrat so glasila v združenem delu podvržena neki „cenzuri” skupine ljudi ali posameznikov, ki odločajo, kaj naj se objavi v časopisu, ne delajo pa tega ljudje, ki so po službeni dolžnosti in usposobljenosti to dolžni storiti. Akcija slovenskih sindikatov bo vse te pomanjkljivosti skušala odpraviti, zato bi morali v vsaki sredini oceniti, kako je položaj obveščanja opredeljen zdaj in kako ga načrtujejo v srednjeročnem razvojnem programu. R. B. OGLAŠUJTE V DL! Novomeška kronika PRAV POD TABLO.... Na Cesti herojev je v bližini vrtnarije tabla z napisom „ Prepovedano odlaganje odpadkov”. Toda pogled v brežino proti Krki pove, da ravno tam nekateri mečejo stran razne nerabne predmete... NE SAMO ZA OPRT - Cikava je del mesta, namenjen po urbanističnih dokumentih za komunalno servisno dejavnost, po novem pa bo tam gradila tudi Iskra - tovarna napajalnih naprav. Zazidalni načrt bedo ustrezno dopolnili, plačala pa boksjpak Iskra. SE NOBENEGA KOPALCA -Prejšnja leta ob takem času je bilo ob Krki pa v bližnjih Toplicah že polno kopalcev, letos pa ni nikjer videti niti enega, vsaj ne iz vrst domačinov. PRECEJ PLODEN TEDEN - V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile: Marija Koncilija iz Kastelčeve 6 - Tadejo; Nada Luzar z Glavnega trga 16 - Roberta; Danica Šekoranja, Nad mlini 19 -Janeza; Marjeta Perše iz Ulice Marjana Kozina 5 - Ireno in Marija Golob s Ceste herojev 32 - Igorja. PRVE JAGODE - Pretekle dni so na novomeški tržnici začeli prodajati jagode, ki pa so bil.: po 120 din kilogram, zato zanje ni bUo dosti kupcev. Čez dva dni se je cena znižala na 100 din, pa tudi te so se zdele občanom predrage. Češnje po 60 din gredo kar dobro v promet, sicer pa je na tržnici še vateo na-več prometa z vsakovrstnimi iadik^mi Ena gospa je rekla, da so imeli v petletnem delovanju sodišča združenega dela vrsto primerov, kjer je šlo za ugotavljanje odgovornosti neposrednih proizvajalcev, da pa v vseh petih letih ni bilo niti enega takega primera, ki bi zadeval direktorje in vodilne . . . Večja odškodnina za zemljišča Zagotavlja jo novi odlok - Pridobivanje in izboljševanje kmetijskih površin ni poceni Kmetijska zemlji&a skupnost brežiške občine je napovedala za obdobje 1980—1985 obsežne naloge pri izboljšanju kmetijskih zemljišč. Na območju Krške vasi je določenih za komasacijo 300 ha površin, melioracijska dela pa bi naj izvedli na 400 ha zamočvirjenih zemljišč vzdolž Sromljice. Poleg tega mora skupnost vsako leto na novo pridobiti 12 do 15 ha zemljišč in tako izravnati fond, ker bi bil zaradi spremembe namembnosti teh površin sicer manjši. Na skrbi pa ima še dodatnih 1.500 ha zemljišč, kijih je treba izboljšati in usposobiti za poljedelsko obdelavo. V starem delu Brežic, v tako imenovanem mestnem jedru, polstrokovni ali nestrokovni posegi ne bodo več dovoljeni. Sprejet je odlok, ki pravno varuje ta del Brežic, hkrati pa predpisuje načrtovanje za gospodarsko izrabo, stanovanjsko izgradnjo in družbenopolitične funkcije mesta. Uradno obsega zavarovano mestno jedro območje, ki se razteza na južni strani do Save, na severu do Rokove cerkve, na zahodu do stare savske struge, na vzhodu pa vključuje območje Prešernove ceste do Ulice pod obzidjem in Kajuhove ulice. Za izvajanje varovanja starih Brežic je po odloku določen poseben strokovni odbor, v katerem so predstavniki občinske skupščine, SIS, družbenopolitičnih organizacij, Zavoda za spomeniško varstvo in projektivne organizacije. Brez soglasja tega odbora poslej ne bo dovoljeno ničesar spreminjati in dopolnjevati na varovalnem območju. Urbanistično prenovitveno dokumentacijo bodo izdelali in sprejeli postopno, strokovni odbor pa bo moral ob koncu vsake naloge izvesti javno razpravo. Za izvedbo programa prenove mestnega jedra bodo zainteresirani podpisali poseben samoupravni sporazum, medtem ko bo denarne zadeve obravnaval odbor podpisnikov. SEKUNDE ODLOČAJO - Slovenski gasilci se pred svojim 9. kongresom, ki bo ob koncu tedna v Brežicah, ponašajo z izjemnimi dosežki. V gasilskih vrstah je vdko 82.229 gasilcev. (Foto: V. Podgoršek) NOVO V BREŽICAH ASFALT TUDI NA NIKOGARŠNJI CESTI - V Brežicah se nadvse skrbno pripravljajo na IX. kongres slovenskih gasilcev. Mesto vsak dan spreminja podobo, z vseh koncev vabijo na spremljajoče prireditve lični Posebna pridobitev je urejena cesta mimo bolnice proti Ulici Veljka Vlahoviča, Posebna pridobitev je urejeno cesta mimo bolnice proti Ulici Veljka Vlakoviča, kjer se vse doslej menda niso mogli sporazumeti, kdo je njen lastnik. ODMEVNA KULTURNA PRIREDITEV - Republiška prireditev „Naša beseda” je dodobra pregnala brežiško kulturno mrtvilo, saj so vse prireditve, razen zaključnega večera, bile nadvse dobro obiskane. Dopoldanskih nastopov so se udeležili učenci vseh osnovnih šol, v E a so se na popoldnevu :sa zbrali tudi številni ponedeljek ljudskega pl< vojaki. Zaradi brezplačnega vstopa je bilo med obiskovalci tudi mnogo upokojencev. LIKOVNIKI RAZSTAVLJAJO -Kolektiv Jutranjke - TOZD Orlica Brežice je eden redkih, ki široko odpira vrata svojih prostorov za kulturne prireditve. Več razstav je pri njih že postavil Posavski muzej, do 6. junija pa razstavlja pri njih svoja novejša dela 12 članov Društva likovnikov Brežice. KDO RAZBIJA IZLOŽBE? -Zgornji del Ulice 21. maja že dlje časa kazi razbito steklo na izpraznjenem, a nekdaj popularnem „Kafl-ču”, malce zatem pa se je nekdo izživel še nad izložbo bližnje cvetličarne. Bojazen, da bi se do gasilskega kongresa podobnega junaštva lotil še kdo tudi na cvetličnih koritih, ni odveč! VRTEC NA VOZU — Tudi artiški vrtec gre večkrat kam na obide. Zadnjič so se malčki napotili v stari mlin. Prijazni kmet jim je ustavil in jih popeljal. (Foto: Martin Zupančič) Stare Brežice pod strokovno oskrbo Brez soglasja strokovnega odbora v mestnem jedru ne bodo dovoljena nikakršna spreminjevalna dela Izboljšanje kmetijske zemlje ni poceni, saj stane hektar usposobljenega zemljišča že 100.000 dinarjev. Stroški so občutno večji, kot jih zmore zemljiška kmetijska skupnost, ki živi izključno od denaija, zbranega od sprememb namembnosti zemljišč oziroma od zmanjšanja fonda kmetijskih in gozdnih površin. Poslej bo stanje precej boljše, kar med drugim zagotavlja odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, o katerem je bila beseda na seji brežiške občinske skupščine prejšnji teden. Odlok določa, da bo poslej odškodnina za kvadratni meter zemljišča, ki mu bo spremenjena namembnost, po 35 dinarjev v prvem in drugem katastrskem razredu, po 25 dinarjev v tretjem in četrtem ter po 15 dinarjev za kvadratni meter kmetijskega ali gozdnega zemljišča v petem, šestem in sedmem razredu. Lani so od spremembe namembnosti zemljišč zbrali vsega 540.000 dinarjev, letos pa bo znesek vsekakor večji, zato bo zemljiška skupnost lažje uresničevala svoje načrte. I.Z. 2. mladinska olimpiada Tudi letos jo prirejajo mladi iz Artič, Globokega, Sromelj in Zdol Poletno mladinsko olimpiado bodo organizirali v brežiški občini tudi letos. Na sestanku prireditvenega odbora, ki je bfl nedavno v stari osnovni šoli na Zdolah, so se dogovorili, da bodo udeleženci tekmovali v istih osmih panogah kot lani. Te panoge so: rokomet, nogomet, košarka, strelstvo, namizni tenis, šah, kros in kolesarstvo. Tekmovanje bo za fante in dekleta. Na omenjenem sestanku so sklenili, da bo otvoritev tokratne olimpiade 4. julija na Zdolah, nakar bo v tem kraju tekmovanje v namiznem tenisu. Dan kasneje se bodo sodelujoči v Globokem pomerili v rokometu. Teden kasneje, 11. julija, bodo Sromljani gostili šahiste in tekmovalce v krosu. 12. julija bodo ekipe tekmovale v Globokem v nogometu. Kolesarstvo bo na sporedu 19. julija, in sicer na Zdolah, ki so zmagale na lanski olimpiadi. 26. julija bodo v Artičah sprejeli v goste košarkarje in strelce z zračno puško. S tem bo tekmovalni del letošnje olimpiade končan. Zaključek olipiade bo 2. avgusta na Zdolah. Pomerili se bodo še v vlečenju vrvi. To bo razburljiva točka, vendar izhod ne bo vplival na vrstni red ekip. Potem bodo podelili pokale ekipam in priznanja najboljšim posameznikom. M. JAZBEC PREMALO PRIKLJUČKOV Z Jesenic na Dolenjskem je po telefonu težko priklicati kogarkoli v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji. Pravijo, da v Brežice pridejo prej peš, kot pričakajo zvezo po žici, čeprav je med obema krajema 12 km razdalje. V zadregi so zlasti pri Kovinoplastu, saj imajo poslovne partnerje po vsej državi. Nič boljše ni na Veliki Dolini. Tam imajo en sam telefonski priključek, zato se s pošto dogovarjajo, da bi v jeseni začeli investirati v telefonijo. Obe krajevni skupnosti, Jesenice in Velika Dolina, imata možnost, da dobita 100 številk, in za toliko je interesentov že zdaj. Ti bodo morali globoko poseči v žep, saj podjetje PTT ne bo dalo nič | drugega kot centralo. »Dolenjski list« v vsako družino V KOSTANJEVICI SPET ŽIVAHNEJE - Nedavna otvoritev obnovljenega Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici je napovedala plodno kulturno leto v tern kraju. Letošnje prireditve bodo potekale s proslavljanjem 25-letnice Dolenjskega kulturnega I festivala. Danes sprejem »vlaka 80”, jutri podelitev priznanj Slavja in pridobitve ob letošnjem prazniku krške občine — v goste pridejo tudi delegacije iz SR Srbije Jutri ob 1930 se bo začela v Delavskem domu osrednja prireditev ob letošnjem praznicu krške občine.’ To bo javua slavnostna akademija, na kateri bodo podelili najvišja občinska priznanja, v kulturnem delu pa bosta sodelovala moški pevski zbor iz Brestanice in Kosta-njeviški oktet, ki slavita letos 35. oziroma 10. obletnico delovanja Po sklepu, ki ga je sprejela občinska skupščina> 30. maja, bodo častno priznanje z medaljo Ja neza V. Valvasotja najvišje odličje v krški občini, dobili: upokojeni profesor agronomije Franc Vardjan iz Leskovca za uspešno pedagoško in strokovno-znanstveno delo na področju vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva; direktor Šentjernej ske Iskre tozda Upori Ludvik Simonič iz Šentjerneja za uspehe pri razvoju industrije na manj razvitih območjih (krške občine); direktor LB — Temeljne posavske banke Kr3co Ivan Glogovšek iz Krškega za uspešno organiziranje in vodenje dela na področju bančništva. V občinsko praznovanje je vključen tudi slavnostni sprejem vlaka bratstva in enotnosti, ki se bo ustavil danes ob 10.45 na krški železniški postaji — prvič na slovenskih tleh. Potnike - gostitelje v Srbijo izgnanih Slovencev, uradne de- legacije in druge - bodo pričakali pred Delavskim domom, kjer bo obsežen kulturni program s sodelovanjem odraslih in šolskih pevskih zborov, se novskega in krškega pihalnega orkestra, akademske folklorne skupine .France Marolt” iz Ljubljane, ^ nastopil pa bo tudi znani gledališki igralec Andrej Kurent. Z vlakom bo prispela tudi delegacija pobratene občine Ba-jina Bašta in bo ostala v Krškem do 8. junija. Jutri pa bo v krški občini v gosteh tudi uradna delegacija SR Srbije, ki si bo med drugim ogledala Muzej, izgnancev v Brestanici in jedr-deo elektrarno v Krškem. Zadnje slovesnosti ob občinskem prazniku, ki je posvečen izgnancem, bodo v soboto, 7. junija. Ta dan bodo ob 9. uri odprli nov otroški vrtec v Krškem (na levem bregu Save), dve uri kasneje pa v Brestanici! novo tovarno embalaže. Po Soldne bo na kegljišču Hotela remič tradicionalni kegljaški turnir. I. Z. NOVO VODSTVO VZK Za sekretarja komiteja OK ZK Krško z dveletnim mandatom so izvolili JOŽETA PETERKOCA, za predsednika konference z enoletnim mandatom pa JO ZETA HABINCA. Ob prvem prazniku KS Leskovec praznuje 1-junija v spomin na vrnitev izgnancev Krajevna skupnost Le*0-vec pri Krškem ie bila tehnologijo proiz-monj® do take stopnje, da jo je 8°če z manjšim dodatnim vlaga-Jem rentabilno nadaljevati. Za P oizvodnjo uporabljajo domače su-/^•ne. Jugoslovanski porabniki ta-a ln furfurala bi morali v primeru renehanja proizvodnje Jugotanina ozitj vsako leto za preko 150 1 Uonov dinarjev. Seveda bi posegli P° dragocenih devizah. I(. 0 naročilu Belinke iz Ljubljane, 1 naj bi postala sanator Jugotanina, ra ■'!b*janski Inštitut za ekonomske z>skave izdelal oceno možnosti »ozdravitve” najtežjega „bolnika” vniškega gospodarstva. Ocena, ki Predvideva drastične ukrepe, in tisti ePi, ki jih predlaga Jugotanin nijo pa predvsem na zahtevah po novih kreditih in nekaterih notra-J“i organizacijskih postopkih), bo-0 v torek, 10. junija spet predmet Pogovora. Občinski izvršni svet je k eniU pogovoru, ki naj bi odločilno Prispeval k odločitvi o končni usodi Ugotanina, povabil vse pomembnej-republiške, posavske in občinske inštitucije in organizacije. Delovna skupina CK ZKS je po nedavnem obisku v Jugotaninu j^nila, da je edini izhod v dogodkovni, tehnološki in strokovni furala na tujem trgu sploh ne gre iskati pri vodilnih v tovarni. Če nato še domislimo neuspešnost pri ureditvi maloprodajne cene tanina na domačem trgu, ki so še zamrznjene, nikakor ne kaže prezreti neučinkovitosti pri vodenju tako zahtevne naložbe. Ob tem, da je javno mnenje, še zlasti v Sevnici in Boštanju, izrazito nenaklonjeno Jugotaninu, zavoljo slabih izkušenj z varstvom okolja, in ker ljudje dobro vedo, kaj to pomeni, da Jugotanin „pobira” vso občinsko akumulacijo, je toliko manj razumljiv odnos tovarne do obveščanja javnosti. Celo občinski sindikalni svet je ugotovil, da je obveščanje o uresničevanju sanacije glede na dogovor med OS ZSS in osnovno organizacijo ZS v Jugotaninu na nezadovoljivi ravni. Za uspešno sanacijo bi morala republiški sklad skupnih rezerv in Ljubljanska banka kriti izgubo in s posojilom 31 milijonov dinarjev omogočiti dokončanje naložbe. Jugotanin pa bi moral doseči količinski obseg proizvodnje in od dneva usposobitve ne bi smel imeti izgube. Sicer pa so to zadeve za bodočnost, danes je vprašanje, kako preživeti! PAVEL PERC Nočejo biti brigadirji? Zakaj v sevniški občini ni večjega zanimanja za udeležbo na MDA? — V KS je prostovoljno delo uspešno ^liko Ski ZADETKOV - Sevni- zadn°bčinski odbor ZRVS Je jaiv s°b°t0 pripravil prever-d. Je znanja s področja orien tari L: ,re2ervni starešine pa so se WUSili ** v streli •e: perc) streljanju z in dosegi rezultate. (Foto: P. Občinska konferenca ZSDL je na drugi konferenci o problematiki mladih v sevniški občini 28. maja razgrnila vrsto odprtih vprašanj. , Iz dobre tri ure dolge živahne razprave bi lahko izluščili kot nekakšno rdečo nit večkrat izraženo mnenje, da je mladina preveč potisnjena na rob družbenih dogajanj. Pa ne zato, ker bi to sama hotela, temveč zavoljo neenakopravnega položaja mladinske organizacije (v primerjavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami) že pri gmotnih pogojih dela. Očitno je imela socialistična zveza, ko se je odločila govoriti o težavah mladih, pred očmi zaskrbljujoče dejst o, da sama OK ZSMS ne more zagotoviti 40 mladincev za republiško mladinsko delovno akcijo ..Slovenske gorice 80”. Doslej je prijavljenih komaj 30 mladincev, ker pa je računati še z osipom, je stanje porazno. Ze lani je bilo podobno. Sevniška OK ZSMS bi morala zagotoviti sodelovanje petdesetih brigadirjev, na MDA Slovenske gorice pa je le 38 Sevničanov vseeno dosegjo skoraj povsem enake rezultate kot polnoštevilne brigade iz drugih občin. Se pred časom je pomenilo sodelovati na jdDA čast, nagrado, stvari pa so se razvile tako daleč, da nekateri predlagajo celo denarno nadomestilo. Jasno je, da bi bilo tako načelo družbeno nesprejemljivo. Prostovoljno delo, ki razvija telesne zmogljivosti, krepi du(ia samoupravljanja in plemeniti tovarištvo, je, žal, uspešno le še v krajevnih skupnostih, kjer žive občani z manjšimi dohodku Z vso resnostjo bo potrebno proučiti, zakaj prav mestni mladinci, kar velja predvsem za Sevnico in manj za Krmelj, ne kažejo pravega zanimanja za delo in življenje brigadirjev. Z neudeležbo ne bi smeli zatemniti leska številnih naj- višjih brigadirskih priznanj, ki sojih z žuljavimi rokami priborili sevniški mladi v minulih letih. O siceršnjem delu mladih več prihodnjič. P. PERC / x Pičle možnosti za telefone Nepregledni seznami tistih, ki čakajo na telefon, dovolj zgovorno potrjujejo dejstvo, daje ta naprava postala tako rekoč nepogrešljiv del vsakdanjika. Zlasti so po njej velike zahteve v mestih, za priključitev na telefonsko omrežje oz. razširitev slednjega pa se čedalje bolj zavzemajo tudi na podeželju, kjer je zaradi odmaknjenosti od urbanih središč telefonska povezava domala nujna potreba. Možnosti za pridobitev telefona pa so po vaseh še zmeraj manjše ko v mestih in tako je tudi na Bučku „Okoli 600 ljudi ima na voljo le dva telefona,” pojasnjuje tajnik KS Bučka Anton Uaš. ..Blizu šestdeset gospodinjstev je že izrazilo željo po telefonu, zato je prednostna naloga v letošnjem razvojnem programu krajevne skupnosti prav razširitev telefonskega omrežja. Možnosti za uresničitev tega pa so pičli.” SEVNIŠKI PABERKI * bos^ ‘N METALNA KRMELJ V.. VeriAtn/N :i; j . • 7 bosta J • KKMbLJ jkupn0 .,'^crJetno dogovorili, da bi jfajevnp JD°80Čili.zaposlitcv tajnika v Mi. Pn°sti Krmelj. Pri sose-1, 'i v Šentjanžu in [Podobnr, * . krajevnih uradov ?*ievnih urejeno tudi v drugih 5° opravi; ^^“tih v občini) vest-^ajevne f|„ !. koPico opravil za tac,ie in .^žbencipolitične organi-i H-Tneij «ajevno sTcupnost Ker pa '*rada, s£!J?a. tajnika krajevnega 2?d.°mestiti T3 PpmanjUjivost 1 h iakuiein j Poklicnim tajnikom, danega ^ bodo dobili razgle-d,elavca> ki b° Hudega inn ^hitrejšemu razvoju °bž'ni _ £dustrijskega središča v vasi. Krmelja in vseh okoliških SITA VRANA LAČNI NE VERJAME, bi lahko dejali za obrtnona-bavno-prodajno zadrugo Bohor Sevnica. Namreč prav zaradi ONPZ Bohor in POZD Marija Vidic Sevnica je moral občinski izvršni svet na zadnji seji sprejeti predlog odloka o plačilu prispevka v sklad skupnih rezerv gospodarstva sevniške občine za leto 1979 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v omenjeni sklad. Delegati občinske skupščine bodo odlok brez dvoma sprejeli. Ostaja pa odprto vprašanje, če sc bodo morda v Bohorju, ki resda beleži zadnji leti dobro poslovne rezultate, nekateri samoupravljal-ci le spomnili, da jih je pred leti prav ta sklad rešil iz silne stiske. Vi:STNII Anton llaš Pred leti bi ljudje z Bučke lahko dobili 20 telefonskih priključkov v škocjanski centrali, vendar ni bilo denarja. „Zdaj odvajamo za telefon od krajevnega samoprispevka kar 40 odst., 270.000 pa nam bo predvidoma nakazala tudi občinska komunalna skupnost. Z denarjem in prostovoljnim delom so pripravljeni prispevati tudi krajani, a vse to ne bo dosti pomagalo. Centrala v Škocjanu je namreč premajhna, zdaj omogoča le sto telefonskih priključkov, do 1982 pa bi jo bilo mogoče razširiti samo še za šestdeset. Za Bučko bi bilo to dovolj, toda tovrstne potrebe imajo tudi Skocjanci. Llpamo, da se bomo med krajevnima skupnostma lahko dogovorili, zato na Bučki nestrpno čakamo na predračun, ki naj bi nam ga za razširitev telefonskega omrežja izdelali poštarji," pravi llaš. . D. R. Od nekaterih prezrto srečanje Trebanjski klub samoupravljalcev priredil razpravo o splošnem ljudskem odporu Uspehi in težave ne smejo uspavati — Zakaj se „veliki" niso odzvali? Trebanjski klub samoupravljalcev je zaživel, saj je priredil že drugo „okroglo mizo”, na kateri so razpravljali o obrambnih pripravah ter o vlogi SLO in družbeni samozaščiti v združenem delu. Na tej razpravi o splošnem ljudskem odporu je bil govor tako o dosedanjih doseženih uspehih na tem področju, kot o nekaterih težavah. Zlasti je pomembno, da doseženi uspehi ne bi koga uspavali. Na tem področju je potrebno še nadaljnje delo. Zlasti bo treba veliko moči posvetili razreševanju kadrovskih in finančnih vprašanj. Vsa ta vprašanja pa bo treba vnesti tudi v srednjeročne načrte. Žal je bila udeležba za „okroglo mizo”, ki so jo »Dolenjski list« v vsako družino RAZSTAVA V IZLOŽBAH V okviru inokronoške folklorne prireditve, ki bo 7. junija, bodo v tem.kraju pripravili tudi razstavo ročnih del odraslih in malo manj odraslih krajanov. Razstavo bodo pripravili v izložbah mokronoskih trgovin, s čimer bodo to prireditev še dodatno popestrili. Grenčina v kmetovi zgodbi Pri Žnidaršičevih v Dobrniču se čas ni ustavil PRAZNIK V VELIKEM GABRU Krajevna skupnost Veliki Gaber praznuje svoj krajevni praznik 25. maja. Proslava tega dne, ki jo vsako leto praznujejo na obletnico partizanskega napada na železniško progo, je bila že v soboto, 24. maja. Na njej je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Veliki Gaber Peter Podobnik, ki je med drugim opisal dosedanje uspehe in načrte za prihodnost. ZEMELJSKA DELA SO KONČANA V krajevni skupnosti Velika Loka so se že začela dela iz sredstev krajevnega samoprispevka. Trenutno so končana zemeljska dela za vodovod med Malo Loko in Mačkovcem v dolžini 1400 metrov. Pri izkopu ie pomagala tudi mladina. Ta vodovod bo veljal 500.000 dinaijev. priredili 28. maja, zelo slaba. In pri tem so bili v prednosti predstavniki manjših organizacij združenega dela. Pisec poročila v „Informacijah” o tem srečanju samoupravljalcev se sprašuje, kako je mogoče, da predsedniki komitejev za SLO in družbeno samozaščito laliko prezrejo tako srečanje. Prav o tem bo veijetno treba spregovoriti na enem izmed naslednjih razgovorov. In za pogum nekaterim bodočim udeležencem teh razgovorov je treba dodati, da na teh razgovorih ne gre za izpraševanje in odgovarjanje, gre za odkrit razgovor o najbolj aktualnih vprašanjih, ki ta trenutek zadevajo samoupravljalce. NOVI STROJI ZA ISKRO - V mokronoški Iskri že dalj časa montira nove stroje skupina japonskih monterjev. Nova tovarna, v kateri bodo izdelovali kondenzatoije, bo začela poskusno obratovati še letos. „Kdor govori, da trpi pomanjkanje, laže,” pravi šestdesetletni kmet Avgust Žnidar ši<* iz Dobrniča. Potem pa doda, da to velja samo za tiste, ki hočejo delati, dela pa nikoli ne zmanjka. Se posebej velja to za ^mete. In prav v tem delu, ki ga nikoli ne zmanjka, je tudi jedro kmetovih derbi. Za veliko del je sam, oddiha pa skoraj ne pozna. Toda ali je vse drugo eno samo zadovoljstvo? Žnidaršič ima doma 20 hektarov zemlje, od tega 8 hektarov obdelovalne. To pa je za petčlansko družino, ki jo sestavljajo 75-letna mati, ki dela že ne zmore več, hči, ki obiskuje 7. razred osnovne šole, in sin, ki je že v službi, kar precej velika kmetija. In Žnidaršič prizna, da si veliko pomaga s traktorjem, do traktorja pa mu je pomagala zadruga. Brez obeh pa dela na kmetiji ne bi zmogel. Pa tudi sicer z ženo obvladujeta kar široko paleto kmetijskih del, saj na kmetiji redita 18 govedi, precej mleka tudi oddajata kmetijski zadrugi. Se veda onaeiuje> ta tudi krompir, ki ga prodasta vsako leto Kolinski na Mimo. „Da, dela je res dosti. Pa kaj bi, nanj smo navajeni. Bolj kot delo nas skrbi prihodnost kmetov in naših kmetij. Mladi namreč kljub strojem' nočejo več ostati na kmetiji. Vztrajamo samo še stari, ki bomo zdržali do konca, kaj pa bo potem, ne vemo. Res pa je, da bo treba mladim za delo na kmetiji ponuditi nulo drugačne pogoje. Treba bo urediti pokojninsko zavarovanje, pravico do dopusta in oddiha, izenačiti položaj kmečke žene z delavsko. To so vprašanja, kijih bomo morali rešiti. Vse to ostaja resnica, čeprav je treba reči tudi, da so se delovni pogoji na kmetijah v zadnjih desetih letih spremenili za 90 odstotkov.” Na srečanju folklornih skupin v Mokronogu bo sodelovalo okoli 300 plesalcev in plesalk iz treh republik V Mokronogu se te dni pospešeno pripravljajo na medrepubliško srečanje folklornih skupin „Igraj kolo”, ki bo 7. junija v mokronoš-kem letnem gledališču. Na tem tradicionalnem srečanju, ki je že četrto po vrsti, bodo sodelovale skupine iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Pri organizaciji srečanja, ki je tudi v programu trebanjskih V „Dnevov kulture in umetnosti”, sodelujejo medrepubliška kulturna zveza Bratstvo in enotnost, občinska kulturna skupnost, Zveza kulturnih organizacij Trebnje in mokronoško KUD Emil Adamič. Medtem ko je število odraslih skupin že znano — iz Slovenije naj bi sodelovale tri, iz Hrvaške dve in iz Bosne in Hercegovine tudi dve — pa število otroških skupin še ni znano. Predsednica pripravljalnega odbora Lučka Dreža, ki ima z organizacijo polne roke delaje povedala še, da se bodo vse skupine najprej zbrale v osnovni šoli Mokronog, potem se bodo seznanile s krajem, njegovo okolico ter njegovo zgodovino. V popoldanskih urah bodo skupine obiskale večje kraje po trebanjski občini. Nastop otroških skupin se bo začel ob 16. uri v letnem gledališču na mokronoškem gradu, kjer je prostora za okoli 1000 gledalcev. Nastop folklornih skupin ki jih sestavljajo odrasli, pa se bo začel ob 19. uri, predtem pa bodo vse skupine opravile še pohod skozi kraj. Na srečanju folklornih skupin, kije največja kulturna prireditev v Mokronogu, žal ne bodo sodelovali domači plesalci. Pri nekem krojaču, ki jun je šival narodne noše, so bili odrinjeni, in tako bo prireditev minila brez nastopa domačinov. Kljub temu bo nastop folklornih skupin v Mokronogu prava paša za oči, si;, bo na njem sodelovalo okoli 300 plesalcev in plesalk. 7 vse, ki jih zanimajo ljudsk' plesi, pa bo na mokrom škem gradu tudi dobo prostora. IZ KRAJA V KRAJ PRAZNA PRITOŽNA KNJIGA - V ,,Dolenjkini” blagovnici v Trebnjem se hvalijo, da imajo prazno pritožno knjigo, trebanjski kupci pa govore, da je preskrba v Trebnjem slaba. Očitno trgovci tudi pritožne knjige ne znajo prav ponuditi. Če bojo, bi se tudi v njej našel kakšen ocvirek o „trgovščini”. ASFALTA JE VSE VEC - V mokronoški krajevni skupnosti intenzivno nadaljujejo z asfaltiranjem cest, pri čemer jih ovira le nekoliko počasno zbiranje sredstev. Zdaj je že pripravljena cesta proti Trebelnemu, ki bo v kratkem dobila asfaltno prevleko. Kako pa bo naprej, v tej krajevni skupnosti še ne vedo. ZDRAVJE ZA TISOČ TRAKTORJEV - Čeprav je v trebanjski občini registriranih preko 1000 traktorjev, je za njihovo vzdrževanje zelo slabo poskrbljeno. Vendar pa zdaj za traktorje kaže nekoliko bolje. Na Veliki Loki bo menda vmalu zrastel servis za njihovo vzdrževanje. Do tedaj, to je do ,,kmalu”, pa si bodo morali kmetovalci pomagati sami. IZBRAL SI JE DRUGO POT -Spodaj nepodpisani je že večkrat širil slavo mirenskih lovcev. Baje so ti zaradi tega že uvedli dežurno službo ob cesti proti Mimi. Namen ie povsem jasen: takega razširjevalca slave odstreliti. Ker pa sc nepodpisani boji, da ne bi odstrelili koga drugega, si je pot za potovanje na Mimo izbral drugod. Kljub vsemu pa hvala lepa za dosedanjo pozornost. TREBANJSKE NOVICE junija 1980 Rudnik še brez družbenega varstva Kljub prizadevanjem se težko stanje v kanižarskem rudniku ni izboljšalo — Oceniti vodilne in vodstvene delavce, brez omahovanja uresničevati sprejeta stališča — IGM h ____________________Goku, sam rudnik k Elektrogospodarski skupnosti Dalj časa že trajajo prizadevanja, da bi se stanje v kanižarskem nidniku — tako kar se tiče težav pri poslovanju, kot tistih, ki izvirajo iz neurejenih medsebojnih odnosov — uredilo. Očitno pa vsa ta prizadevanja niso dosti pomagala, saj je rudnik po lanski veliki izgubi tudi v prvem letošnjem trimesečju posloval z izgubo, ki znaša več kot šest milijonov dinarjev. Očitno tudi pomoč delovne odnosi, zrahljana delovna disci- skupine, ki jo je pred časom imenoval komite občinske konference Zveze komunistov, ni dovolj zalegla in se stanje v rudniku ni izboljšalo. Da pa je več kot potrebno to urediti, in sicer korenito, o tem je tekla beseda na nedavnem sestanku predstavnikov črnomaljskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in izvršnega sveta z vodstvom Rudnika in piedstavniki tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij. Čeprav so za izgubo tudi objektivni vzroki, je nesporno re s, da je zanjo krivo tudi precej drugih okoliščin, ki bi se jih dr lo odpraviti: slabi medsebojni plina, slabo poslovanje, zlasti v obratu Industrija gradbenega materiala. Družbenopolitične organizacije v Rudniku, zlasti Zveza komunistov, so premalo naredile, da bi se stanje izboljšalo. Na zadnjem sestanku so ugotovili, da so razmere v Rudniku res težke, vendar ne tako, da bi bilo potrebno družbeno varstvo in da jih je moč popraviti z večjo aktivnostjo progresivnih sil v Rudniku. Tako bo Zveza komunistov ocenila vse vodilne in vodstvene delavce, na podlagi te ocene pa bodo predlagali možne kadrov- dce spremembe. Že sedaj pa je jasno, da je v obratu IGM Deloy cesta, most Le tako bo napredovala KS Stari trg V spomin na 1. junij 1942, ko o partizani napadli italijansko 'ostojanko, praznujejo krajani CS Stari trg svoj praznik. Na lavnostni seji skupščine krajev-le skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij v nedeljo je govoril predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Janko Gladek. Obete za hitrejši napre-lek te nerazvite obkolpske krajevne skupnosti vidijo v novem ibratu za moško delovno silo -o tem tečejo pogovori z Uniorjem iz Zreč - in v čim hitrejši posodobitvi ceste, ki povezuje te kraje s Črnomljem. Za te kraje bi veliko pomenil tudi most čez Kolpo med Sodevci in Blaževci, za katerega so že pred leti položili temeljni kamen. potrebno novo vodstvo. Eden Uspelo srečanje elanov ZRVS V nedeljo je Zveza rezervnih vojaških starešin Črnomelj priredila tradicionalno srečanje članov ZRVS iz občin Duga Resa, Ozalj, Metlika in Črnomelj. V Dragatušu se je zbralo 20 ekip. Po streljanju z zračno puško so odšli na orientacijski pohod do Vinice. Med pohodom so tekmovalce čakale praktične naloge iz vojaškega znanja, odgovarjati pa so morali tudi na vprašanja iz zgodovine NOV. V Vinici so tekmovalcem in gostom iz vseh štirih obkolpskih občin pripravili kulturni program; tu so tudi razglasili rezultate. V skupni razvrstitvi so se najbolje odrezali Metličani, med ekipami rezervnih vojaških starešin je bila najboljša črnomaljska, med mladinskimi pa metliška. Tudi to srečanje, kot vsa prejšnja, je potrdilo bratstvo in enotnost ljudi z obeh strani Kolpe. S* rd*:-. STARO ŽELEZO — Pred časom so črnomaljski šolarji dodobra pr čistili domače kleti in druge ,,skrite“ kraje, ko so zbirali staro že ezo. Od te akcije je dvojna korist: počistili so kleti in za to na Dinosu dobOi kar lepe denarce. ČRNOMALJSKI DROBIR SPET GLAS MLADIH - Jutri bo v črnomaljskem kulturnem domu tradicionalna glasbeno-zabavna prireditev „Glas mladih**, ki jo že trt tjič zapored organizirata osnovna organizacija mladine Dolenjke in občinska mladinska organizacija. Prireditev, na kateri nastopajo mladi talenti iz Bele krajine, si je pridobila širok krog gledalcev, ki bodo tudi jutri gotovo do zadnjega kotička napolnili dvorano. DOBROTE NISO PROPADLE -Čeprav so Ajdovci za pripravljene domače specialitete v televizijskem tekmovanju dobili točko več kot črnomaljske kuharice, so tudi v Črnomlju po končanem prenosu sodelujoči v oddaji s slastjo pojedli dobrote. Sicer pa so Ajdovci po izjavi strokovnjakinje dobili tisto točko predvsem zaradi originalnih posod. Posode pa so v Črnomlju pustili... ZMAGOSLAVJE ČRNOMLJA -V televizijski oddaji ..Slovenski kraji med seboj” so pri merjenju moči z lih laljc' je prireditev prvič 'onemogočil dež Ajdovščino na raznih področjih nagali. Ker VESELJE MED NAVIJAČI - Da je nogomet še vedno šport, ki privabi ob igrišče največ gorečih navijačev, je pokazala tudi zadn.a Črnomaljci prepričljivo zmagali, j tekma med enajstericama Bele kraji-' ~ ’ Po in slabo vreme tako v Črnomlju, kot v Ajdovščini, so tokrat prizorišče pripravili tudi v dvorani kulturnega doma. In res je bil tudi tokrat dež, kot da bi ga s seboj prinašala številna televizijska ekipa. ne in Tabora. Po vodstvu gostov z 2:0 so ob navdušenem navijanju domači najprej izenačili, potem pa zabili zmagoviti gol. Gledalci so v znak veselja metali v zrak dežnike, najbolj vneti pa so se celo povaljali po-mokri in delno blatni travi. Kako bo šele v naslednji sezoni v višji ligi! pomembnih ukrepov za sanacijo izgube je priključitev tega obrata h Goku. Ko bo to speljano, se bo sam tudnik lahko povezal i Elektrogospodarsko skupnostjo Slovenije in bil deležen raznih ugodnosti. Vsekakor je treba razmeije med iamskimi in zunanjimi delavci popraviti v prid jamskih. Za uresničitev teh in drugih stališč s sestanka so določili nosilce in roke, delavskemu svetu Rudnika pa predlagajo, naj tudi on sprejme ta stališča, katerih uresničevanje bodo sproti preveijali, kajti, kot so poudarili, se vsa zadeva predolgo vleče, od številnih sestankov, sprejetih dogovorov in obljub pa je bilo kaj malo haska. Tokrat pa gre zares. A. BARTELJ Kaj je pokazala skrita kamera? Star pregovor pravi, da nihče ni prerok v domovini. To pa ne velja samo za preroke, marveč tudi za kritike in sploh tiste, ki opozarajo na napake. Ko je skrita kamera Ajdovcev ..odkrivala”in vsej Sloveniji pokazala bedno stanje Kobetičevega gradu in cerkvice sv. Duha, je človek lahko dobil vtis, da nekateri Črnomaljci v teh letih sploh niso opazili, da se jim Kobetičev grad podira pred očmi in da to čaka tudi spomeniško zaščiteno cerkvico. Poleg tega je ta cerkvica, ki naj bi jo preuredili za kulturne potrebe, že dvakrat ali celo trikrat izpadla iz programa del, ki se financirajo iz samoprispevka. Po drugi strani pa je ob vsaki priložnosti moč slišati, kako v Črnomlju ni primernega prostora za koncerte, razstave in druge kulturne prireditve. Na nedavni seji zborov občinske skupščine so se delegati tako rekoč soglasno izrekli proti predlogu kulturne skupnosti, da bi namenili 400 tisočakov za odkup najstarejše črnomaljske hiše - viniškega dvorca ali Bal-kovčeve hiše. Lastnik pa hišo namerava prodati in tako bo najverjetneje spet prišla v zasebne roke ali pa bo dobila celo več lastnikov. Morda pa bo še naprej propadala. Kaj lahko se zgodi, da bodo Črnomaljci to propadanje opazili in vso zadevo obsodili, ko jim jo bodo (njim in ostalim gledalcem po Sloveniji) prikazali v kakšni taki ali podobni oddaji In tudi, če tak „sunek” sproži reševanje teh stvari, to govori o precej mačehovskem odnosu do-lastne kulturne dediščine, ki bi jo povrhu vsega še s pridom uporabili za sedanjost in jo ohranili prihodnjim rodovom. Tisto, kar je vsem na očeh, jasno pokaže šele ..skrita” kamera. A. BARTELJ č PROGRAMI SO JO OBŠLI — Cerkvica sv- Duha je izpadla že iz več programov dd, ki so jih opravili s pomočjo samoprispevka. Skopuški odnos do kmetijstva Lani so podpisniki samoupravnega sporazuma o pospeševanju kmetijstva nakazali le 38 odst. sredstev — Največ za pospeševanje živinoreje — Letos komasacija Pred dvema letoma podpisan samoupravni sporazum o pospeševanju kmetijstva v metliški občini očitno nima take »veljave**, da bi podpisnike oziroma vse, ki so ga dolžni spoštovati, v to tudi prisOfl, saj je več kot jasno, da jih je precej, ki so na svoje obveznosti »pozabili**. Lani se je tako od predvidene vsote zbralo komaj borih 38 odstotkov. Teh slabih 40 odstotkov pa je zneslo 750 tisočakov, k čemer je še občina primaknila 300.000 dinarjev iz proračuna. Seveda zaradi tako velikega izpada dohodka ni bilo moč izpeljati zastavljenega programa skupnosti za pospeševanje kmetijstva, panoge, ki so ji v občini določili prednost. Vendar to očitno ni dovolj, kajti zgolj od namenjene prioritete se kmetijstvo gotovo ne bo razvijalo, najmanj, kar bi morali za to prednostno panogo storiti, je, da bi spoštovali s podpisom potrjene obveznosti. Redni plačniki tistih 0,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov, ki pa jih plačujejo iz sklada skupne porabe, so Ko- Združenje za razvoj obrtništva V Metliki so v začetku prejšnjega leta med prvimi v Sloveniji ustanovili obrtno združenje, katerega člani so vsi obrtniki v občini. Pred dobrimi štirimi meseci je metliško združenje dobilo prvega redno zaposlenega, to je tajnica združenja Jožica Kozjan, ki je sicer članica delovne skupnosti Zveze obrtnih združenj Slovenije. Metliško združenje ima svoj izvršilni odbor, predsednik pa je Jože Bajuk. »Članstvo v združenju je za vse obrtnike obvezno, v naši občini pa je prijavljenih 370 obrtnikov, od tega je 250 avtoprevoznikov,‘‘ je povedala Kozjanova. »Čeprav je naše združenje komaj dobro začelo delati, je njegovo dejavnost v občini že čutiti.** Delovni program združenja je zelo širok, saj sega od vključevanja v pripravo razvojnih planov krajevne skupnosti in občine preko prizadevanj za čim boljše obrtniške storitve do razvijanja družabnega in rekreativnega življenja svojih članov. V kratkem času, kolikor je Kozjanova tajnica združenja, je med drugim navezala stik z metliško osnovno šolo. »Najprej smo med našimi člani izvedli anketo, s pomočjo katere smo dobili pregled njihovih potreb po vajencih; to smo posredovali šoli in to sodelovanje je dalo zelo . dobre rezultate, saj je marsikateri obrtnik tako dobil svojega bodočega vajenca. Seveda, ko bo steklo usmerjeno izobraževanje, tak način ne bo več potreben,** je dejala Kozjanova. Združenje je navezalo stike tudi z metliškim sindikatom, za sedaj predvsem zaradi sodelovanja pri dopolnilnem izobraževanju delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih. Prav tako je združenje v tem času organiziralo tečaj o varstvu pri delu, ki se ga je udeležilo več kot 40 obrtnikov. Kozjanova je naredila tudi pregled gibanja obrtništva v občini v zadnjih petih letih. »Od 1974 do 1978 se je število obrtnikov v metliški občini - tu pa niso všteti avtoprevozniki -povečalo od 68 na 109; zanimivo pa je, da je gostincev ves čas enako - 13. Storitvena obrt, ki je od 1976 upadala, sije v letu od 1977 do 1978 močno opomogla, saj je število teh obrtnikov v tem času naraslo od 27 na 41.“ A.B. met, Kmetijska zadruga, zdravstveni dom in še nekaj manjših delovnih organizacij, delno so svoje obveznosti poravnali TGP in Beti; nobenega dinarja pa niso do sedaj nakazali: metliški tozd Novoteksa in Novolesa, suhorski obrat IMV in še kdo. Za letos bi morali podpisniki za pospeševanje kmetijstva prispevati 1,30 milijona dinarjev, občina je spet dala 300 tisočakov. In spet je od podpisnikov NAPAČNO SKLEPANJE Pred nedavnim je na enega od sestankov delegat iz krajevne skupnosti prišel sredi razprave, dve uri po začetku sestanka, ki je bil sklican ob 12. uri Ko se je usedel, je sosedu zamomljal: „Mislil sem, da ima večina udeležencev sestanka do dveh popoldne službo in da šele potem sestankujejo!" KAVNI SOZD Gostišče na Dragah v Metliki je bilo nekaj časa brez kave. V bifeju samopostrežne trgovine pa je bilo te opojne pijače v obilici Tako bi bilo najbolje, ko bi se ta dva lokala združila v SOZD. Viator, ki upravlja z Dragami, bi zalagal samopostrežbo s pijačo, Mercator pa bi Viatorju, če že ne prodajal, pa vsaj posojal kavo. Tako bi bili zadovoljni predvsem potrošniki, če je sploh še komu kaj do tega. V. ________________________________ odvisno, v kolikšni meri bo skupnost lahko izpolnila zastavljeni program. V lanskem l®tu so več kot pol zbranega denarja namenili za pospeševanje živinoreje; samo pri gradnji silosov skupnost kmetu prispeva 300 dinarjev za kubični meter, ža kar so lani porabili več kot 100.000 dinaijev. Skupaj pa j® šlo za pospeševanje živinoreje v lanskem letu dobrih 730 tisočakov. Ena pomembnejših nalog, ki letos čakajo skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini, j® izvedba komasacijskega postopka na Krasincu. Gre za komasacijo na ravninskem predelu, zajema pa 50 hektarjev; pristopne izjave je podpisalo že 95 odstotkov lastnikov. Če ne bo denarja, lahko ta pomembna naloga propade. A. BARTELJ PRODALI DOM V SEČI »Beti” bo po sklepu samouprav, nih organov prodala počitniški d on v Seči pri Portorožu. Tako so st odločili zato, ker je dom precej oddaljen od kopališča, poleg tega p: so imeli z njim velike stroške, saj jf svojemu namenu služil le približni dva meseca na leto. Sedaj namerava jo kupiti vzdolž jadranske obali nekaj garsonjer ter počitniških pri kolic. Pravijo, da bodo poslej: letovanja za njihove delavce cenejši in pestrejša. PO NJIVAH JE VIDETI MARLJIVE LJUDI z motikami v rokah, a so v glavnem to starejši ljudje, kajti mladi so več ali manj zaposleni v belokranjskih delovnih organizacijah. No, po opravljenem delu v tovarni se tudi ti pridnižijo staršem, da bo jeseni kaj krompirja, repe, S:se, koruze in drugega. Na terasi otela Bela krajina je videti le krajane, ki nimajo obdelovalne zem- lje, ali pa posameznike, ki so postali že gostdniski inventar. Slednji pripa- dajo »sončni upravi**, kot imenuje ukajš; tukajšnje prebivalstvo brezdelneže. KONČNO NA ZRAKU — Tik pred koncem šolskega leta, ko j® zakasnelo toplo vreme le napovedalo pravi prihod pSetja, so t*® šolarji lahko pri pouku telovadbe odšli iz telovadnic na svež zr®*j Na Suh oiju, od kjer je ta posnetek, so se šolarji razgibavali kar pt®“ šolo. SPREHOD PO METLIKI KONEC MAJA SO SE POSAMEZNI iročekrvneži kljub slabemu in ne preveč toplemu vremenu že zabrisali v Kolpo. Iz vode je bilo slišati tuljenje, ki je izražalo prisotnost hladne vode, hkrati pa tudi navdušenje in mladostno razigranost. Kopalci in tisti, ki so se zgolj sončili na metliškem kopališču, so si bili edini v ugotovitvi, da ne bi bilo odveč, če bi kdo prijel za koso in bi porezal precej visoko travo. To bo storjeno prepozno in bose noge bodo ječale, stopajoč na trde štrclje. zanimivi in seveda koristni. Pre(*” vsem za zdravje. MARSIKDO VPRAŠUJE, naredil design za plakate, ki vabJJ ogledu 1. belokranjskega knjizne ogledu 1. belokranjskega sejma. Da bi se izognili posamič ^ pojasnjevanjem, zapišimo p priimek ustvarjalca. Lične Izdelal Ljubo Žagar_ u mesta, natisnil pa jih je Knjig^^j pla km TVD PARTIZAN PA JE pripravil kolesarski izlet v okolico Metlike. Na bicikle se je zvleklo devetnajst mladih in manj mladih krajanov, ki so gonili kolesa do Drašičev in dalje proti Kamanju ter domov. Marsikdo sc je pošteno preznojil, morda med potjo preklel človeka, ki si je izmislil napravo za poganjanje, na cilju pa je bilo vse to pozabljeno. Se več; slišati je bilo celo obljube, da bo takšnih izletov več in da so sila Preslica ob robu plakata pa je »ega v preteklosti tkalkam d01?? n* iatna. Našli jo boste še *J p, letih, najzanesljiveje pa v m TRENUTNO STA METU^ BIFE, ki odtehta tudi avto ^ postajo, ter Železnina naspro cinske črpalke kot bi * nj eksplodirala bomba: ni y oken, in več kot jasno je, “ dobo. dobila lokala sodobnejšo P .vsem Skrajni čas, saj je bila zanr Železnina zastarela, oguljen > {0. marjena, a kljub temu <*iet gotovo obdržala zveste K“Pjjnove-dvoma pa si bo pridobila metliški tednik bazen bo plačan leta 1983 Zadnji obroki posojila za plavalni ““en in telovadnico v Kočevju “do plačani do leta 1983. Letos bosta plačana dva obroka v zneskih i t-k 'n ^0.000 din, v naslednjih din!1 Pa 56 dVa obroka P° 584.391 KDAJ združitev? Konferenca delegacij zdravstvene-■L.1™ 23 zbor združenega dela skupščine Kočevje je na gonj' seji vprašala, kdaj bo v Ko-VIu prišlo do združitve srednjih hi ,1}eni °dgovor se glasi, da je a akcija za združitev začeta, a ne o ončana, ker so bili različni pie-“gi o organizacijski obliki bodoče-centra usmerjenega izobraže-Ja- Izkušnje iz drugih središč enJ 50 Z(*xu^evali šole, v glavnem ne 1 ,ore v prid združevanju. Zato je e a vse zadeve v zvezi z zdraže-nJem podrobneje proučiti. S PODOBE OTROK 1 KOK V PRETEKLOSTI - Razstavo pod tem naslovom so odprli 23. maja v Pokrajinskem muzeju v Kočevju. Trajala bo še do IS. junija. Posvečena je dnevu mladosti. ~ ‘ jo Pokrajinski muzej Kočevje in Narodna galerija iz — Razstavo pod tem i rajata oo se uo 13. junija, rosvecena Organizirala stajo Pokrajinski muzej Kočevjf Ljubljane. (Foto: Primc) »Svoboda” izvolila novo vodstvo Dovniki in pevci uspešni — Oživiti dramsko sekcijo, folkloro, ples za odrasle, lutke in _ kulturnih delavcev — Novi predsednik svobode je Alojz Sešek iz Melamina So j3 nle^avnem izrednem občnem zboru DKUDSvoboda Kočevje tani i 22 nove8a predsednika Alojza Šeška (iz Melamina), za Edva°H no Trobentar (Center poklicnih šol), za blagajnka pa CVgj 1c^^usa- V upravni odbor so bili izvoljeni vsi vodje sekcij in •zredni ZKO občni zbor je sklicala nek zato’ ker zaradi bolezni v°dij Svoboda ni uspešno kluh^ Nekatere njene sekcije oz. 1 so celo prenehali delati. Med e sodi klub kulturnih delavcev, ki C | 0^h°du predsednice Marjance bod^ *z Kočevja ne dela več- Zdaj kfol° *zvo*^' riovo vodstvo tega . a’ za katerega nekateri predla-J°> naj bi se imenoval po pokoj-™ * onetu Ožboltu, ki je bil tudi titev Hudniki 23 njegovo ustano- nJ>*esna sekcija, v kateri so gojili za odrasle, je lani štela 40 ?*?v> 'e*os pa za to dejavnost ni nimanja. Dramska sekcija ne dela J več let, čeprav je igralcev dovolj. nJka organizator! Folklora deluje J’okviru šole (CPS), internata, ne pa KUD. Zdaj pripravljajo obnovitev 'oklomc skupine v I.ivoldu, ki bo delala v okviru Svobode. Tudi lutkovna sekcija pri Svobodi ne dela, ampak le pri kočevski šoli. Ugotovili pa so, da je več sekcij delalo zelo uspešno. Mednje sodita moški pevski zbor in nonet „Rog” iz Željn. Uspešno in načrtno dela likovna sekcija, saj je več njenih članov poželo ugodne Kritike doma in bilo lagodno sprejetih tudi na mednarodnih razstavah. Udeleženci občnega zbora so menili, naj bi sekcije bolj sodelovale. Zdaj dela vsaka zase, ni pa usklajenega dela. Predvsem pa bi bilo prav, da bi vse sekcije vsaj enkrat na leto - morda ob kulturnem tednu -prikazale občanom svoje delo in s tem tudi vso dejavnost DKUD Svoboda Kočevje. J. P. Čistilna naprava nared Še letos se mesta, ki bo Kočevje uvrstilo imajo čistilne naprave dinarjev med redka slovenska - Dražja za 4 milijone Čistilno napravo za mesto Kočevje, ki jo grade že peto leto, zdaj dokončujejo. Delati bo začela predvidoma avgusta, najkasneje pa do konca leta. Te dni poteka montaža dveh gnilišč (primarnega in sekundar- j^Čf NA PROSTOVOLJNEM DELU - Zadnji dve soboti so jfcteev5k' ribiči izkoristili za gradnjo svojega doma pri rudni&em j ni- Takih delovnih akcij bo potrebnih letos še precej, preden bo bteg P°stavljen. Ribiči bodo organizirali tudi akcije za čiščenje DROBNE IZ KOČEVJA žajmo Čebel v i°*ezer, ,^AJE! - Zajedalska čebeiarij ebel se širi. Zato naj v drupl t.6 Prevažajo čebel na pašo Prvič nni $e' Na Kočevskem so aija let,« !.1 ,0 bolezen 18. febru-* je že „ .d* v okolici Črnomlja ^Pojavila. Največ škode pa je lidvad odgovarja vse noči 'tdno z^pg ” prihajaš v službo t*telin:Zr?k ni alkohol, ampak . J.u^ občinskemu VSe (jQ j ^^kajo od polnoči pa jutra. naredila v Dalmaciji, kjer so prvič odkrili leta 1978; od takrat do danes pa je poginilo čebelarjem kar dve tretjini vseh čebel. STEKLINA PRIHAJA - Steklina se nezadržno približuje tudi našim krajem. Psi potepenci pa se kljub temu nemoteno podijo po vsem mestu, največ okoli sole. „ Pasji” odlok in odredba o steklini sta za območje občine sprejeta. Treba ju bo pč izvajati ali pa bomo kmalu imeli velike stroške in težave s steklino. ČUDNA UGIBANJA - Časopisje je vsak dan polno predvidevanj in ugibanj, česa vse ne bo, od kave do praškov in še cele vrste Gospodinjskih potrebščin in živiL Človek ima vtis, da si mora nakupiti zalog. Kaj pa tisti, ki nimajo toliko denarja? Seveda pa bi bilo bolje, £e bi vsi skupaj dobro, pametno in odgovoi-no delali, pa bo- vsega dovolj in denarja tudi PREDLOG: RAZSTAVA KAKTEJ - V Kočevju je že toliko gojiteljev kaktej, da bi lahko organizirali razstavo teh lepih lončnic. KO&EUSKE novice nega). Energijo za ogrevanje gnilišč bodo pridobivali iz lastnega plina iz gnilišča. Zato so zdaj dogradili še dodatni plino-hram. To bo seveda prispevalo k varčevanju z energijo. Zaradi novih investicij in nekaterih drugih podražitev bo gradnja dražja za okoli 4 milijone. Denar za kritje te podražitve bodo dobili kot premostitveno posojilo. Odplačali ga bodo z denarjem, ki ga dobe v obliki prispevka za gradnjo čistilnih naprav od občanov - graditeljev hiš in OZD, ki grade nove obrate. Ob otvoritvi čistilne naprave bo delal blok za 20.000 enot in gnilišči za 50.000 enot. Med .obratovanjem bodo čistilno napravo še dograjevali, in sicer čistilne bloke, pa tudi drugo. J. PRIMC K TITOVEMU GROBU Grob predsednika Tita obiskujejo tudi skupine iz kočevske občine. Prav za dan mladosti od 23. do 25. maja se je poklonila spominu tovariša Tita na njegovem grobu tudi skupina vaščanov iz Klinje vasi in Željn pri Kočevju skupaj z nonetom „Rog". Ogledali sc si tudi muzej „25. maj”. KMALU SEJE ZBOROV OS Na prihodnji sqi občinske skupščine Kočevje, ki bo 13. junija, bodo vsi zbori razpravljali o delu delegatov iz SRS v zveznem zboru skupščine SFRJ lani, o delu inšpekcijskih služb in SDK-podružnica Kočevje, o oceni dela na pripravi družbenega plana za prihodnjih pet let, o zakonih s področja stano-v anjskega gospodarstva in drugih zadevah. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razen tega razpravljala o zaključnem računu proračuna občine za lani, sklepala o predlogu odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za dograditev in razširitev pošte itd. Samo zbor združenega dela pa bo razpravljal še o gospodarjenju lani ter o poročilu o oblikovanju in razdeljevanju dohodka in osebnih dohodkov. PEVSKO SREČANJE Dan pred pevskim taborom v Šentvidu, se pravi 21. junija, bo v Kočevju pevsko srečanje. V Seškovem domu se bo predstavilo več pevskih skupin, ki bodo naslednji dan nastopile v Šentvidu. Dogovarjajo se, da bi pevci isti dan gostovali šc v Fari. Načrt na osnovi svojega denarja Investicije pokrivati s svojo akumulacijo — Tudi OZD bodo morale namensko varčevati — Prednost bodo imeli tudi strojegradnje, kmetijstvo in obrt „S pripravo samoupravnega sporazuma in srednjeročnega načrta kasnimo, a tudi v združenem delu ni vse narejeno. Sicer pa morajo biti načrti banke odraz načrtov gospodarstva in vsega združenega dela,” je na zadnji seji izvršnega sveta občine Ribnica med razpravo o srednjeročnih planskih dokumentih LB - Gospodarske banke Ljubljana poudaril predstavnik te banke. V odgovorih na vprašanja članov IS in predstavnikov gospodarstva je dejal še, da bodo imele pri kreditiranju prednost panoge in dejavnosti, ki so prednostne po zveznem in republiškem načrtu (agroživilstvo, energetika, surovine). Tako so na primer zmogljivosti lesne in ust rije v Sloveniji že prevelike, zato ne bodo usmerjali preveč denarja v to panogo. Denar bo le za dobre načrte te panoge. Bančni načrt posojil bo temeljil na stabilizacijskih osnovah, sc pravi, da bo v skladu z rastjo družbenega proizvoda. Investicije bo treba pokrivati iz akumulacije in ne s tiskanjem novega denarja. Le tako ne bodo nekateri neupravičeno prihajali do dohodka. OZD bodo morale pred investiranjem namensko varčevati in združevati sredstva, saj bodo za investicije dobile povprečno le okoli 30 odstotkov bančnih posojil. Potrošniška posojila bodo naraščala za okoli 1S odstotkov na leto. Samoupravne interesne skupnosti ne bodo dobivale posojil, razen premostitvenih. Podobno velja tudi za ceste in druge infrastiuktume objekte. Denar pa bo za nedokončane investicije. Kmetijstvo in malo gospodarstvo bosta imela pri posojilih prednost. Žal, denar za ti dve panogi ni vedno izkoriščen, ker ni dobrih pro- gramov. Zasebni in družbeni sektor kmetijstva in obrti bo obravnavan enako, vendar pod pogojem, da zasebniki pogodbeno sodelujejo z družbenim sektorjem. Pogoji za posojila bodo ostali isti kirt doslej, se pravi dolgi odplačilni roki posojil ] in majhna obrestna mera. H kredi- tiranju razvoja kmetijstva pa je treba pritegniti vse, ki so zaiteresirani za hrano. Razvoj kmetijstva ni le stvar kmetov in kmetijskih OZD, ampak vse družbe. Osnutki planskih dokumentov banke bodo pripravljeni že te dni, v javni razpravi pa bodo od junija do septembra. Srednjeročni načrt bo banka uskladila z načrti delovnih organizacij in SOZD, ne pa s tozdi. Zato naj tozdi že prej v okviru svoje delovne organizacije ali SOZD uskta-de načrte. J. P. Malo denarja, velike potrebe Škodo delajo tudi „neznani storilci" Turistično društvo Ribnica ima težave z vzdrževanjem in urejanjem ribniškega gradu. Za vdrževanje dobi premalo denarja od KS Ribnica, čeprav so ob prevzemu gradu sklenili ustrezno pogodbo. Ko se je vodstvo KS zamenjalo, so „novi” znižali prispevek za vzdrževanje na polovico; odkar se je zamenjalo še naslednje vodstvo KS, pa pomoči skoraj ni več. Letos bodo dobili le del denarja, ki je potreben za zamenjavo žlebov. V gradu so potrebna še mnoga vzdrževalna dela, saj ta kulturni objekt propada. Streho bo treba prekriti, marsikaj zacementirati, narediti nov oder za godbo pri letnem gledališču, ker se je sedanji podrl; potrebno je gnojilo za drevje in cvetje; zamenjati je treba polomljeno ključavnico na vratih itd. Pri nekaterih delih pomagajo gozdarji, predvsem pri sajenju dreves. Tudi učenci osnovne šole pomagajo vzdrževati grad in njegovo okolje v okviru svojih možnosti. Na območju gradu pa se preprosto zadržujejo nekateri mladinci in mladinke, ki delajo tu škodo. Za manjše prekrške je prijavila postaja milice nekatere mlade socialnemu skrbstvu. Prav zdaj pa zaključujejo primer, ko so nekateri lani napravili na območju gradu kar za 40.000 din škode. Kultura pomaga živeti Če se človek, posebno še mlad, ne zanima za nobeno področje kulture, nujno pride v nasprotje z življenjem „Veliko mladih se tudi pri nas, v Kliničnem centru v Ljubljani, udejstvuje v raznih kulturnih sekcijah. Obsojam pa tiste mlade, ki se ne zanimajo za nobeno kulturno dejavnost in ki jim je vse le gostilna. Tak človek nujno pride v nasprotje z življenjem SZDL ie tista organizacija, ki bi morala mlade bolj privabljati tudi na kulturno področje." To je osnovna misel iz rezgovoia z" zdravnico-slikarko Danico Bem-Gala ob otvoritvi razstave njenih slik v Domu JLA v Ribnici. Pokrovitelj razstave sta občinska konferenca SZDL Ribnica ir. Zdravstveni dom Ribnica. Odprta bo še do sobote, 7. junija. Borka, zdravnica in slikarka Danica Bem-Gala pravi: „Že Man; je dejal, da bi vsak človek moral imeti poleg osnovnega poklica še nekaj, kar bi ga razveseljevalo. Jaz se po delu razvedrim s čopičem in prav slikarstvo mi pomaga ohranjati veder pogled na svet. To je za zdravnika še posebno pomembno, saj prihaja v hude duševne stiske, posebno takrat, ko vidi, da bolniku ne more z ničimer več pomagati." Slike, ki jih razstavna v Ribnici, to so olja, akvareli in pasteli, jt ustvarila v zadnjih dveh letih. V tem obdobju sc 'e udeležila več slikarskih kolonij. Pred kratkim je slikala tudi v Loškem potoku in pri Belih vodah, kjer je njen mož Aleksander Gala-Pc ter leta 1942 organiziral partizansko bolnišnico Ogenjca. „Te kraje sva s Petrom rada obiskovala. Ob prostem času je tudi rezljaL Dejal je, da bi rad postavil v spomin na dogodke iz NOB osem spomenikov, pa je prej umrl" Danica Bem-Gala ie po rodu Kočevka, Mrakova. Prve tri slike je naredila pri osemnajstih letih, še pred vojno. Med vojno jih je videl v Logatcu neki slikar, ki je pred Italijani pribežal sem iz Ljubljane. Dejal je, da inti Danica talent. Tiste slike so ostale v Logatcu, Danica pa je šla v partizane. Povojni pa študij, otroci. Vendar je vedno mislila na slikanje. Po spodbudnih besedah slikarja Berganta jc leta 1964 naredila četrto sliko, ki je bila nato' na neki razstavi nagrajena in odku- -pije na. Na to jc slikala, slikala. Vključila se je najprej v jeseniški DO LIK, zdaj pa je članica likovne sekcije Kliničnega centra. Do danes jc sodelovala že na 120 skupinskih razstavah, imela pa ji- tudi 15 samostojnih razstav. ..Kultura je nujno potrebna vsakemu človeku. Razvedri te, razveseli in plemeniti", je povedala za zaključek Danica Bem-Gala. ki je bila nekaj pred koncem vojne v Celovcu celo obsojena na smrt, vendar je to koroško mesto prej osvobodila partizanska vojska. JOŽE PRIMC ŽRTEV — Tudi ta svetilka na območju ribniškega gradu je b3a nekaterim na poti, pa sojo razbili. Z objestneži in namernimi uničevalci (družbene) lastnine ravnamo v naši družbi še preveč v rokavicah. SLIKARKA-ZDRA VNIC A V RIBNICI - V domu JLA v Ribnici razstavlja te dni svoja dela slikarka Danica Bem-Gala. Pokrovitelj razstave, ki bo trajala še do sobote, je Zdravstveni dom Ribnica. (Foto: J. Primc) RIBNIŠKI Z0B0TREBC VODE PREVEC IN PREMALO - V aprilu in maju je pogosto deževalo, da so imeli v spodnjem koncu Dolenje vasi že običajne poplave. Prebivalci zgornjega dela vasi pa so imeli večkrat sušo, in sicer v vodovodnih pipah. SODRA ŽANI IN TENIS - So-dražani so znani kot dobri igralci namiznega tenisa. Za svoj krajevni praznik in dan mladosti so se pomerili najprej med seboj. Prvi je bil Partizan, 2. Donit, 3. osnovna šola. Nato so pripravili v Loškem potoku še dvoboj po treh ekip: osnovne šole Loški potok in Sodražica. Srečanje je imelo tudi namen propagirati namizni tenis v Lo9cem potoku. Zmagali so gostje iz Sodražice z rezultatom 21. Tekmovanje ekip Sodražice v balinanju pa so zaradi dežja preložili. BOLNE ČEBELE - Zaradi vse pogostejšega pojava kužnih in zaje-dalskih bolezni čebel pripravljajo v občini Ribnica posebno odredbo o obveznem prijavljanju čebelarjenja. Večina čebelarjev je vključena v čebelarsko družino in tako organizirano skrbe za preprečevanje in zatiranje bolezni čebel. Precej čebelarjev na v družino še ni včlanje- nih in predvsem njihove čebele so običajno leglo kužnih bolezni ZASMETENO OKOLJE - V Ribnici si že dolgo prizadevajo, da bi uvedli kontejnerje za zbiranje in odvažanje odpadkov in smeti. Mnogi namreč menijo, da bi bila potem tako struga Bistrice kot Ribnica in njena okolica bolj čista. Za tak odvoz pa je treba kupiti kontejnerje in poseben avto, za kar pa še niso zbrali, oz. združili potrebnega denarja. Zakaj grade poljan&o cesto Ijubljančani, ko pa imate v občini podjetje, ki je že gradilo ceste? — Ker so bfli Ljubljančani mnogo mnogo cenejši, čeprav so morali prepeljati stroje mnogo mnogo dalj. REŠETO a- junija 1980 DOLENJSKI LIST \9 PRODAM novo prikolico za osebni avto. Slak, Šmihel 11, Novo mesto. PRODAM fotoaparat Pentax MX 1,7/50 mm in objektiva Tamron 2,5/24 mm, SMC 3,5/135 .■vrv Bojan Radovič, Prisojna pot 20, Novo mesto, tel. 21 — 289. tedenske 6. ameriški barvni film Mož na moža. 10. in 11. 6. ameriški barvni film Dekle za slovo. Četrtek, 5. junija - Bonifacij Petek, 6. junija - Zdenka Sobota, 7. junija - Robert Nedelja, 8. junija - Medard Ponedeljek, 9. junija - Primož Torek, 10. junija - Marjeta Sreda, 11. junija - Barnaba Četrtek, 12. junija - Flora LUNINE MENE KOSTANJEVICA: 7. 6. zahodno nemški film Kralj petroleja. 8. 6. angleški film 39 stopnic. 11. 6. francoski film Belmondo v poslanstvu pravice. KRŠKO: 7. in 8. 6. francoski film Žepni ljubimec. 11. 6. ameriški film Romanca na Rivier. 12. 6. ameriški film Obsedenost. 6. junija ob 3.53 - zadnji krajec 12. junija ob 21.38 - mlaj MIRNA: 7. 6. film Harmagedon. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 6. do 8. 6. ameriški barvni film Visoka tarča. 9. in 10. 6. italijanski barvni film Nevarna igrača. 11. in 12. 6. italijanski barvni film Taxi Giri. BRESTANICA : 7. in 8. 6. ameriški barvni film Alaja prekletstva. BREŽICE: 6. in 7. 6. angleški barvni film Noč generalov. 8. in 9. RIBNICA: 7. in 8. 6. italijanski barvni film Petorica žigosanih. SEVNICA: 5. in 6. 6. francoski barvni film Podivjana ovca. 7. in 8. 6. ameriški barvni film Ptiči. 11. in 12. 6. ameriški barvni film Dvoboj na Missouriju. Ki SLUŽBO DOBI Motorna vozila DVA KV in ENEGA VKV ELEKTROINSTALA TERJA za dela na področju Krškega, Brežic in Novega mesta sprejmemo. Mesečni OD od 9570 do 12550 din, stimulacija in terenski dodatek še posebej. Pismene ponudbe z opisom osebnih podatkov in dosedanjih izkušenj pošljite na UGODNO PRODAM osebni avto 125 PZ, na novo registriran ter obnovljen, ali zamenjam za ka-rambolirano Z 101 ali zastavo 430 K - osebni kombi, novejši tip. Vrtnarstvo Kristina Klobasa, Brestanica 2 pri Krškem. PRODAM OBNOVLJENO Z 101, oglasni oddelek pod šifro „VEST-NOST - KVALITETA”. ZAPOSLIMO 2 KV MIZARJA pohištvene ali stavbne stroke ter več vajencev za uk ali priučitev. Samsko stanovanje preskrbljeno, OD po dogovoru, možnost nadurnega dela. Neda in Bojan Gerden, 61295 Ivančna Gorica 92. IŠČEM VAJENCA ALI ZA PRIUČITEV PKV ALI KV SOBO- letnik 1974. Tel. 32-109, Vite-zič, Ragovska 6 a, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam pony ekspres in Tomos avtomatik. Martin Hočevar, Mačkovec 21, Novo mesta SLIKARJA. Stanjovanje zagotovljeno, OD po dogovoru. Grjco-vič, Kolezijska 7, Ljubljana, ali pri Lukman, Cesta herojev 13, Novo mesto, po 19. uri. SPREJMEM NA DELO 15-16 let starega fanta ali dekle. Oskrba je zagotovljena. Avtopralna steza, Vilharjeva 25, Ljubljana. PRIDNO IN POŠTENO DEKLE z veseljem do gostinstva, lahko začetnica, dobi zaposlitev v dobrem kolektivu. Začetna plača 5000 ND. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pošljite na Doienj- )ole niški list, Novo mesto, Glavni trg 5, pod šifro „NE BO VAM ŽAL”. V DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM LIKARICO. Kemična čistilnica Oberč, Komandanta Staneta 3, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM SOBO V KRŠKEM dvema fantoma ali dekletoma. Katič, Kajuhova 17, Krška DVOSOBNO družbeno stanovanje z vrtom v Piranu na lepem kraju 100 m od morja, zamenjam za podobno v Metliki ali okolici. Vesnik, Brezovica 4, 68331 Suhor. Viktor Vovko, Ratež 39*3, DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto —_ USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T tebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. anteo baje i IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS ene skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne ......................imeta pr * IN pri Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon sKups alačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN ' ‘ 52100-603-30624 podružnici SDK v Novem mestu: 365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 20 DOLENJSKI LIST ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Pšeničnik, Ragovska 16, Novo mesto. UGODNO PRODAM R 16. Cena po dogovoru. Oyen, Kettejev drevored 39, Novo mesto. TAM 5500 kasonar ugodno prodam. Ivan Rebselj, Prekopa 11, Kostanjevica na Krki. PRODAM R 4 TLS, november 1978. Jože Kralj, Pristavica 2, Šmarješke Toplice. ZASTAVO 750 prodam. Marjetič, Zagrebška 13, Novo mesto. PRODAM FIAT 850 special, dobro ohranjen. Silvo Koželj, Loka 3 a, 68310 Šentjernej. NSU 1200 C, letnik 1970, registriran, po delih ali skupaj poceni prodam. Jože Urajnar, Hudeje 8, Trebnje. PRODAM FIAT 1100 K za rezervne dele. Branko Strahan, Jugorje 9, Brusnice. PRODAM Z 750 letnik 1977. Informacije po tel. (068) 76 - 225 v večernih urah. PRODAM Z 430 kombi furgon, brez omejitve, letnik 1974. Anton Brili, Brezje 27, Senovo. PRODAM DIANO 6, letnik 1977. Ogled od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista. (2099/80). UGODNO PRODAM BMW ali zamenjam za manjšega in vikend prikolico, staro eno leto, menjam za večjo. Krevs, Črmošnjice 4 a, Stopiče. NSU 1200 C, letnik 1972, prodam. AUDI 72, odlično ohranjen, registri-ažiran, ran do aprila 1981, garažir ugodno prodam. Tel. (066) 24-180 Koper. PRODAM Z 750 de Lux, letnik 1973. Franc Longo, Vel. Podlog i Leskovec. PRODAM LADO 1200, letnik 1972 po ugodni ceni. Franc Pribovšek, Pot na Polšco 67, Krško, tel. 71-721. FIAT P 126, letnik 1980 in Z 101, letnik 1977, ugodno prodam. Kos, Odrga, Trebnje, tel. 83-166. PRODAM FIAT 124, letnik 1970, registriran do februarja 1981. Drago Novak, Jurkoškova 27, Bregana. PRODAM osebni avtomobil Polonez ali zamenjam za manjšega. Informacije na tel. 23-614 po 15. uri. PRODAM 125 P, oktober 1976 za 55.000 din. Baškovič, Lebanova 19, Novo mesto, tel. 22,-864. PRODAM nov \vartburg. Naslov v PR upravi listm. (2101 uprt OD. >AM JAWO ČZ 250 po ugodni i s kombinezonom m čelado. Janez Mrgole, Zbure 32, Šmarje-ške Toplice. PRODAM ŠKODO 110 L, letnik 1976, registrirano do konca leta. Jože Luzar, Gor. Dole 6, Škocjan. PRODAM ZASTAVO 750 lux, letnik 1977, prevoženih 24.000 km, dodatno opremljen, garancija. Račič, Jel. 77-355 od 14. do 15. ure. PRODAM moskvič rdeč, letnik 1979. Tel. (068) 61-937 od 20. ure dalje. 40 PF UGODNO PRODAM VVARTBURG, starejši letnik, registriran še sedem mesecev. Vinico Grilc, Selce 18,68283 Blanca. , PRODAM ŠKODO 110 L, letnik Ogled v četrtek in petek po 19. uri. Lukman, Herojeva 13, Novo mesto. PRODAM WATBURG, letnik 1975, ali novo Z 750 LC. Informacije na tel. 24-773. PRODAM P 126, letnik 1978. Branko Božič, Otočec 54. PRODAM ŠKODO 100 L, 1972, reg. do 4.4. ,1981. Plačilo možno tudi na kredit. Bobič, Grajska 1 a, Kostanjevica. PRODAM VW 1200 in opel karavan. Martin Junko, Kostanjevica, tel. (068) 69-716. PRODAM R 4, letnik 1968, registriran, in Z 750, letnik 1971, neregistrirana Franc Grabnar, Razdrto 8, Šentjernej. PRODAM Z 101, letnik 1974. Tel. 1_976, registriran do aprila 1981. ■tek in Ogled možen v četrtek in petek od 14. ure dalje. Mrzlava vas 4, Krška vas. PRODAM TOVORNI AVTO Bed-ford, letnik 1978, nosilnost 2 t, vozi se z B kategorijo. Tel. (068) 71-302. Omerzel, Kamnoseštvo CKŽ 100, Krško. PRODAM Z 750 lux, letnik 1973. Cena po dogovoru. Jože Krašovec, Žužemberk 106. PRODAM WILYS - JEPP vozen. Peter Štefanič, Župančičeva 3, Metlika, tel. 77,-332. PRODAM MINI 1275 GT, letnik 1974. Pot na Gorjance 9c. PRODAM (068) 21-853, od 15. ure dalje. LIO PRODAM ALFA ROMEO JULIi 1300 TI. Informacije po tel. 23—817 popoldne. ' popo PRODAM FIAT 850 po delih. UGODNO PRODAM trofazni hidro-for 120 1. Dol. Kamence 32, Novo nesto. PRODAM NOVOLESOVO JEDILNICO (mizo, 6 stolov in stekleno vitrino, za 8.000 ND). Ogled možen vsak dan od 16. do 18. ure ali po tel. 23-974, Danica Kovač, Partizanska 8, Novo mesto. UGODNO PRODAM 25 m2 standardne oblike jesenovega parketa. Bračika, Milana Majcna 11, Novo mesto. POCENI PRODAM dobro ohranjeno pomivalno mizo. Milan Ver-tuš, Drejčeva pot 11, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Tement, Šegova 99, Novo mesto. PRODAM dve leti stara pava (samca in samico). Kocjan, Butoraj 1, Črnomelj. UGODNO - PRODAM dvoposteljno ilnicp. Vili kompletno rabljeno spalnico. Vidanič, Sadjarska 1, Krško -Grič. PRODAM HARMONIKO ADG dur Mengeš Slovenija, dva meseca staro. Naslov v upravi lista. (2102/80). UGODNO PRODAM nov betonski mešalec 150 1 in spalnico. Tei. 62-344 Brežice. Naslov v upravi lista. (2103/80). GRADBENO BARAKO v Bučni vasi prodam. BaBič, Kristanova 24, tel. 21.-688. HRASTOVE PLOHE 5 cm, 3 leta Ktare, 7 m 3 prodam. Informacije po tel. (068) 77-332. KOKOŠI resnice rjave in bele prodam po ugodni ceni. Franc Humek Irča vas 18, Novo mesto. BOHRER nekompletno, prodam, lahko tudi po delih, gume 11,00-20. Jože Rom, Ručetna vas 19, Črnomelj. PRODAM gumi voz, skoraj nov (16 col). Janez Kobetič, Mali ” 6, Draga tuš. Nerajec PRODAM košnjo sena in otave na lepem kraju in borove plohe 5 in 8 cm debeline. Naslov v upravi lista (2100/80). PRODAM sivorjavo kravo s teletom. Vimpolšek, Šentlenart 96, Brežice. DRAGI MAMI BARBARI ŠEGINA iz Tribuč 52 pri Črnomlju za /u' rojstni dan veliko zdravja, sre« in zadovoljstva, želijo sinovi i hčerke z družinami. Kmetijski stroji j MALO RABLJEN ŠTEDILNIK .JSKRA VENERA” in skoraj novo dvokrilno garderobno omaro ,,Katarina” prodam. Cesta herojev 15, Novo mesta PRODAM gumi voz (15 col) in trifazni števec. Franc Kralj, Plcm-berk 6, Stopiče. PRODAM 2 čebelji družini na AŽ satih. Jože Smolič, Šentjernej 47. 12-13-14—15 in 16-colske gumi vozove nove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Brulc, Jurčkova 73, Ljubljana—Rakovnik. PRODAM nov čoln ..Maestral 9” za 4 osebe in nov motor Tomos 4 KM - elektronik. Vinko Gramc, Brestanica 209, Brestanica. PRODAM malo rabljeno avtomobilsko prikolico za 500 tisoč starih din. Anton Cvelbar, Male Poljane K U P I M KUPIM zapuščeno hišo ali poslopje z nekaj zemlje. Pismene ponudbe pošljite pod šifro „JUŽNA DOLENJSKA" KUPIM nov R 14 TL ali 18 TL. Ponudbe ob sobotah in nedeljah na tel. (051) 39-365. KUPIM dva otroška sedeža za v avta Kostrevc, tel. 25-002. POSEST PRODAM hram-brunarico v Vinjem vrhu. Mrhole, Šentjernej. PRODAM 300 let staro hišo bruna- PRODAM obračalnik za BCS. Emil Rifelj, Lešnica 12, Otočec. PRODAM grablje za BCS zna®« SIP. Ivan Brudar, Daljni vrn Novo mesta PRODAM skoraj novo škropdn>«° (200 1) za traktor Pasauah m * Tomo Vinkovič. Slavko OmeizUi Pavlova vas 82, 68255 Pišece. UGODNO PRODAM traktor Kramar 18 KM s hidravliko ui kosilnico. Drmaž, Dol. Prekopa v> Kostanjevica. „ PRODAM mešalec za BCS. Metelko, Dol 9, Trebnje. _ PRODAM FERGUSONOV PLUG Franc Gruden, Dobruška vas lo, 68275 Škocjan. ,n PRODAM obračalnik Favorit 1°° za TV 418 s kardansko grednjo in puhalnik Tajfun. Oboje je malo rabljeno. Alojz Kastelic, Dol-Ponikve 29, Trebnje. PRODAM obračalnik za BCS. Janez 10, Škocjan. Dejan ZARADI SELITVE POCENI PRO- rico (muzejska vrednost). Albin Jevnikar, i Šentjernej. evnikar, 68310 Veliki Ban 5, I\UL>rtl»l UUldCdllllK Zd DČJ* , XV. Medja, Gorenja vas 15, Šmarješke Toplice. PRODAM grablje-obračalnik za DAM francosko posteljo 200 X vi. 160 cm in kavč. Tel. 71-439 dopoldne. op PRODAM trajno žarečo peč Kuc-perbusch. Informacije po tel. 22-*............. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem primernim za obrtno dejavnost v bližini Novega mesta. Tel. (68) 24 - 232. -365 dopoldne. MANJŠI KOZOLEC prodam na Trdinovi cesti v Novem mestu. Emilija Fon, 68311 Kostanjevica, Ul. Talcev 20. PRODAM šivalni stroj. Terezija Beber, 61282 Panoviče, Sava pri Litiji PRODAM dobro ohranjen globok voziček Tribuna in otroško košaro za dojenčka. Tel. 23-600. PRODAM kuhinjo Petunija, oranž. Cesta herojev 33/a, Novo mesto. PRODAM menjalnik za fiat 850. Ivan Bohte, Vinja vas 38, Stopiče. PRODAM domače grlice, sive in bele, ter kletke. Zglasite se lahko vsak dan od 15. ure dalje in v nedeljo dopoldan. Stanko Luzar, Šentjernej 208 (novi blok). GOSTINCI, POZOR! PRODAM hladilno vitrino hladilnik (1000 1) ter šank. Gostilna Junko, tel. (068)69-716. PRODAM gumi čoln „Macstral-9” z motorjem „Tomos—4“ (kratka os). Kupljen, Kettejev drevored 36, Novo mesto. ZARADI SELITVE PRODAM kuhinjsko opremo. Srečko Kumer, Mestne njive 10, Novo mesto. RAZNO IZGUBIL SE JE NEMŠKI OVČAR. Prosim najditelja naj javi na naslov: Štangelj, Volčičeva 8, 68000 Novo mesto. BCS. Berus, Kal 7, Novo mesto, tel. 23-290. UGODNO PRODAM 1 leto staro samonakladalno, prikolico SIP Šempeter (25 m ). Anton Bučar, Ostrog 39, Šentjernej. PRODAM obračalnik za BCS. Doberdrug, Prečna 30, Novo mesto. PRODAM TRAKTOR „FERGU-SON” 35, kosilnico „BERTOLI-NI” in „LOMBARDINI” motor za kosilnica Jože Felicijan, Veliki Podlog 37, 68273 Leskovec pn Krškem. PRODAM malo rabljeno kosilnico .3EČESKO” širine 1,10 m- TEREZIJA KOŠMRLJ z Vel. Slatni-ka 28 prepovedujem kakršno koli vožnjo po moji parceli na starinah, pare. št. 1182/1-njiva. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. , ANTONIJA RUPERŠIČ iz Dol. Maharovca 5 a, Šentjernej, prepo- Anton Šime, Pristava 6, Stopiče. avlif UGODNO PRODAM hidravlični traktor DEUTZ 19 PS s koso. Anton Šular, Piršenberg 28, Globoko. UGODNO PRODAM žitni kombajn Zmaj 650. Judež, Velika Čikava 10, Novo mesta vedujem hojo skozi moj vrt. Kdor val, tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JANEZ VOVK iz Smarjete 19 strogo prepovedujem spuščanje vode na moj vrt, hojo po vrtu in delanje kakršnekoli škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. o.; DOPOLNILO K OSMRTNICI PRODAM košnjo sena v Regerči vasi in avtoradio. Oven, Kettejev ’ drevored 39, Novo mesto. PRODAM košnjo (85 a) v Bršljinu. Hrastar, Bršljin 17, Novo mesto. Prepovedujem pristop in pašo sosedove perutnine na mojin parcelah rerutnine na moju 11/1 (vrt)„ 2526' (sadovnjak) in 17 (njiva). V nasprotnem primeru bom prisiljena sodno preganjati Katica Guštin, Pirče 5, 61336 Vas. V osmrtnici za pokojnim JOŽE-. TOM KUZMO z žorencev. l je V prišlo do neljube pomote. Izpadla je zahvala tovarni lMV, Športnemu društvu Butoraj ter mladinski organizaciji iz Butoraja za izražen« sožalje in podarjene vence. Še enkrat vsem iskrena hvala! Zorenci, dne 1. junija 1980 TONČKA KUZM* ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage LJUBICE BOŽIČ šolske ravnateljice v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem občanom z obeh strani Kolpe, ki so pospremili žaro s posmrtnimi ostanki na pokopališče v Žakanje v tako velikem številu in pokojnici prinesli lepo cvetje. n po Posebno se zahvaljujemo tov. Antonu Rehoriču, ki je položil žaro v domačo zemljo. Topla zahvala velja tudi tov. Antonu Petrušiču za besede slovesa pred domačo hišo, tov. Ivanu Želetu, ravnatelju osnovne šole v Metliki, in tov. Regini Firovi za tople besede, s katerimi sta *.t». i„— —1 1- ln- —-- - ;-------------------------------------.-=■ Dlitičnih . Za Vladki Škof, Šolski nadzornici, za organizacijo pogreba. Za izraze sožalja naša iskrena zahvala! Žalujoča sestra Minka iu nečak Mišo z družino Ljubljana, Jurovski Brod TOVORNO PRIKOLICO KAS- ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega sina, bratca in vnuka BORISA VUJOVIČA Ki nas je v rosni mladosti, star Komaj 5 let, po dolgi in težki bolezni zapustil, se isKreiiu zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu darovali prelepo cvetje, k‘ ste namesto cvetja darovali denar v humane namene, ste v neizmerni bolečini čutili z nami in nam ustno ah pismeno izrazili sožalje, ter vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega sina na njegovi zadnji poti. Posebno zalivalo dolgujemo prof. dr. Benedikovi. dr. Mihevec in dr. Anžič, njegovi sestri T ilki in drugemu čudovitemu osebju Otroške bolnice - hematološki oddelek v Ljubljani-Najlepšo zahvalo dolgujemo pevskemu zboru OŠ Mirana Jarca v Črnomlju, njegovi voditelji« Lidiji Saje in godbi na pihala za žalostinke. Enaka zahvala tudi mladincem, ki so dvignili krsto z našim sinom, Bebi in Bojanu Lcvaj za globoko občutene poslovilne besede. Posebno zahvalo dolgujemo tov. Faniki Malerič in Borisu Raztrcsenu, Šlavu Jankoviču in družinam Lekič, Dornuž, Brodarič, sosedom iz bloka 21. okrober 15 ter delavcem ŠAP-V LA TOR Promet in delavnice Črnomelj za vsestransko in nesebično pomoč ter vzorno organizacijo pogrebnih svečanosti. Neutolažljivi: mamica Jožica, ati Diofdje, sestrica Biljana,baka Ana,deda Trip°in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in skrbne mame, stare mame, none, tašče, sestre, svakinje iti tete MARIJE MEŽNAR s Cankarjeve 29 *Do*cvp?e^e Mhvaliujem° v»em sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno bolni™ m’ M vso pomoč in za izrečeno sožaye. Hvala zdravnikom in ostalemu osebju kiiurške boleli,,,, nVO ,mes*° ~ Ž'lni oddelek, ki so našo drago mamo zdravili, negovali in ji lajšali strani 7ov,0Sr • 0 dolgujemo dr. Sajetu, ki ji je vsa dolga leta bolezni pomagal in stal ob uevskpmf i jenJ? * tU(*' ^delavcem in učencem OS Dragotin Kette za podarjene vence, ki st p n,s„r0i.U »^usan Jereb ’ za zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste in JU'?°..IIlamo imeli radi, jo spoštovali, ki sedaj delite z nami tiho bolečino, in vsem, bolečin - iskrena 1 ^sPrem^ v nJen zadnji tihi dom, kjer bo mimo počivala, brez trpljenja in Vsi njeni ' Novo mesto, 2, 6. 1980 Zacelile »e še niso rane po smrti ljubljenih sinov, zdaj postale so še večje, je smrt hotela davek nov, sedaj še tebe nam je vzela, a duh tvoj vedno z nami bo ostaL Z A IIV A L A Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta JANEZA UCMANA iz Vel. Cerovca 12 pri Stopičah se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožaye ter nudili vsestransko pomoč. Lepa hvala GG No”o mesto, očesnemu oddelku Splošne bolnišnice v Novem mestu, župniku—dekanu iz Stopič za opravljeni obred ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pepca, hči Rezka s Petro, brata Franc in Tone z družinama ter snaha Ivanka s Sašo . ZAHVALA V 84. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in teta MARJETA KOCJAN Anzukova mama iz Jerneje vasi v Beli krajini iglr«£ in™,0* zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem “ pomoč V ‘em t^nutku, za izrečeno £ P0SC,bej Se zahvaljujemo «* kaplanu - *’evkam “ Doblič Žalujoči; sin Tone in hčerka Lojzka z družinama ter ostalo sorodstvo M v SPOMIN Boleč je spomin na 9. junij, ko bo minilo leto dni, odkar je v cvetu mladosti, star komaj 14 let, s svojo tragično smrtjo zarezal neizbrisno globoko rano v naša srca naš nepozabni sin in brat LOJZE CVELBAR iz Zameškega P*leč si, a vendar živiš z nami, mi pa se tiho sprašujemo, zakaj te JS llSnHn _________________ i___j_____ i < _t________... i.i:. :' iztrgala sredi neutrudnega*dela, polnega načrtov, želia i L °fzni po življenju. Ne moremo verjeti, da te ni. Tvoji koraki USlIO^ tVOJ A/lmom /\X< -__ .. —i — 1..1 .___!! ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi našega dragega očeta, moža, brata in starega očeta JOSIPA MARJANOVIČA z Gor. Laz 6 ■ >*kren Čečene ?^valjujemo družini Avsec, Ivančevim, tov Hutarju za ^Ovo mes»'SOVilne besede, PTT podjetju in sodelavccm, GG vsem, ki m0.2* c*arovane vence, Iskri Semič za izvršen prevoz in Zadnji potj6 1 nami čustvovali in dragega pokojnika spremili na kujoči; Gor. »n Tone z družino, sin Jože, žena Vida in ostalo sorodstvo Laze, Hamburg, Bjelovar, Ovčar banja, Dubica 26. S. 1980 v £1*1608) 5 junija 1980 ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti dragega moža, očeta in dedka UROŠA IVANOVIČA . i se zahvaljujemo, vsem, ki ste nam pomagali v težkem trenutku. Zahvaljujemo sc zdravnikom in medicini;im sestram otorinolaringološkega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, ki so mu lajšali trpljenje v času bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavccm iz KZ BELSAD Črnomelj, pevskemu zboru iz Adlešičev, godbi iz Črnomlja, tov. Cvitkoviču in Horvatu za poslovilne besede, vsem sosedom, posebno Švajgerjevim, tov. Enici Škofovi ter številnim sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali vence in cvetje. Žalujoči: žena Bernarda, sin Branko in hčerka Vanica z družino / Črnomelj,23. 5. 1980 V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 9. junij, ko nas je komaj v 41. letu tragično zapustil in zarezal neizbrisno rano v naša srca naš dragi nepozabni mož, očka, brat, svak m stric JOŽE IRT s Čateža pri Brežicah Minilo bo žalostno leto, odkar te je kruta usoda prezgodaj iztrgala od nas. Zelo tiho in prazno je brez tebe, ne moremo verjeti, da te ni, toda tvoj grob nam govori, da te za večno ni. Vsi tvoji lik P°fovil za _ _____________________________ Drrn? obiskujemo. Ti pa molčiš in ne slišiš naših klicev, ne čutiš r»Pk j- solz> ne vidi^ potrtih «c, vonj tisočih cvetov te ne »*ei>udi, ker je usoda tako kruta. Vsem, ki prihajate na njegov “K>go prerani grob in se ga spominjate ter mu prinašate cvetje in ^e, najlepša hvala ^ "edno neutolažljivi: mama, ate Darko in Toni ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi drage žene, mame, hčerke, sestre in tete MARIJE MIHALIČ z Rateža se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nas v najtežjih trenutkih tolažili, darovali pokojni cvetje in vence ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala delovnemu kolektivu SGP Pionir Novo mesto, Mladinskemu aktivu Ratež in učencem ter razredničarki 4. b ekonomske srednje šole Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož France, Tinka in Trand ter ostalo sorodstvo Ratež,2L 5. 1980 ZAHVA1A Po dolgi in težki bolezni nas je v 75. letu starosti zapustila naša ljuba mama, stara mama in prastara mama JOŽEFA HROVAT Fištrova mama iz Reber pri Žužemberku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč, izrazili sožalje in pokojni darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili v njen prerani dom. Posebna hvala duhovnikoma za lepo opravljeni obred ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči vsi njeni L” TA V ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, ata, oče, brat in stric MARTIN LUŽAR iz Mrčiuh sel 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ___ in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom ter strežnemu osebju internega oddelka bolnice Brežice in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Anica, sin Martin, hčerka Martina in Marija ter Slavica, Anica, Angelca, Zinka z družinami in ostalo sorodstvo. Posebno družine Muhič, Bobnar, Kajba in Kovaljov, Mrčna sela, Dd. Toplice,Obrh,Gabrijele Ljubljana, 10. S. 1980 ZAHVALA 20. maja nas je v 48. letu starosti zapustil naš dragi in nadvse skrbni sin, mož, oče, brat in stric 'I JOŽE KRALJ iz Dol. Medvedjega sela pri Trebnjem Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, pry«teljem, znancem ter sosedom, ki so ob tem težkem trenutku sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje. Se posebej se zahvaljujemo ŽTP Ljubljana, ŠOG Novo mesto, TRELES-u Trebnje, VVZ Naidihojca Ljubljana, godbi na pihala ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na ijegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi MLADI KEGLJAČI DEVETI V Pulju se je pred dnevi končalo državno ekipno prvenstvo mladincev v kegljanju. Sodelovalo je IS ekip, med njimi tudi NovomeščanL Dolenjci so s svojim nastopom povsem zadovoljili, s Slavkom Drarincem na čelu pa so dosegli deveto mesto s poprečjem 843 podrtih kegljev. ŠPORTNO SREČANJE UČENČEV OS V Kočevju bo v soboto 18. tradicionalno srečanje učencev osnovnih šol: Delnice, Kočevja in Ribnice. Mladi športniki se bodo pomerili v atletiki, odbojki, nogometu, košarki, streljanju z zračno puško, rokometu, šahu in namiznem tenisu. NAJBOLJŠI UCENCI IZ KOČEVJA Minulo soboto je bilo v Kočevju 18. srečanje učenccv osnovnih šol: Ribnice, Kočevja in Delnice. Po deževnem vremenu so bili doseženi dobri rezultati, največ pa so imeli sreče učenci OS Kočevje. To tradicionalno prireditev ie tokrat pripravila ZKO iz Kočevja. UTRUJENI VOZNIK Zaradi utrujenosti je 24. maja ob 6.20 29-letni Franc Oberstar iz Brega pri Kočevju zapeljal na Jasnici s ceste in v skalni vsek. Od tam se je avto prevrnil na cesto. Voznika in oba sopotnika so zaradi hudih poškodb prepeljali v klinični center v Ljubljano. Na avtu je za okoli 50.000 din škode. DOLENJSKI LIST 23 ZA CELA - RibiSca sezona lova lipanov na Kolpi ičda že 15. maja, zaradi slabega in razmeroma i pa se le redki ribiči odpravijo na ribolov. Na i Sindikat mu je bil šola //»*»» c m bi m i Ttinlr o i viri L. Ir tir im c /i t/tAzj/i St n/>lrs>- i 0 '0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 ? 0 0 I 0 0 0 \ 0 \ Lani je srebrni znak sindikatov dobila kot priznanje za uspešno delo osnovna organizacija v IMV - TOZD Tovarna opreme na Mimi, Letos je enako priznanje dobil njen dosedanji predsednik Jože Bartolj. Ta okoliščina kaže na tesno povezanost med organizacijo in njenim predsednikom. Njegovi sodelavci bi verjetno radi priznali, da njihova osnovna organizacija ne bi bila tako močna, če vanjo svoje prizadevnosti in vztrajnosti ne bi vgradil tudi Bartolj. Hkrati Bartolj tudi sam priznava, da je z delom v sindikatu politično dozorel, česar ni spet vgrajeval samo nazaj v rast sindikata, marveč je to zrelost uporabljal v tovani Zato Jože Bartolj na nekoliko izzivalno vprašanje, čemu sindikat, ko pa imamo za delavce vrsto drugih sistemsko rešenih ugodnosti, odgovarja: „Za nas tu na Mimi lahko rečem, da ima sindikat vlogo prave delavske organizacije, ki uživa zaupanje slehernega delavca. Pri delu namreč nismo težili samo za politizacijo te organizacije, marveč smo reševali povsem določene težave in probleme, ki so se nam pojavljali med delom. Ker so v našem tozdu težki delovni pogoji, smo precej svojih moči posvetili njihovemu izboljšanju. Prav tako nam ni bilo žal naših moči za organizacijo ozimnice, izleta ali kakšne druge akcije. S femi akcijami smo delavcem približali tudi druge akcije. Predvsem smo zelo oživili delo v sindikalnih skupinah, kjer je razprava o zaključnih računih še kako živa. Prav tako iz teh skupin prihajajo opozorila na stabilizacijske ukrepe. Te smo že uvedli pri odvažanju smeti, kjer bomo prihranili 18 starih milijonov. Pred kratkim smo začeli iz nekega odpadka izdelovati izdelek za neki drug tozd. ” Zdaj je Bartolj v sindikatu nekoliko izpregel. Dolga leta je bil predsednik osnovne organizacije, član predsedstva občinskega sveta, pa tudi v drugih organizacijah je bil delaven. Kot pravi Mirenčan je delaven tudi v krajevni skupnosti Zaradi vse bolj zahtevnega dela v tovarni, kjer je potrebna vse večja strokovnost, vse več znanja, se je odločil, da se prijavi za vpis na prvo stopnjo strojne fakultete, ki jo za svoje delavce organizira IMV. Kljub letom meni, da lahko še veliko prispeva k delu v tovarni, kjer vodi tehnološki oddelek. In tako hoče Jože Bartolj, nekdanji strojni ključavničar, zdajšnji delovodja, postati še strojni inženir. Pa ne zaradi naslova ali česa podobnega: k temu so ga prignale potrebe tovarne, kjer že več kot dvajset let združuje svoje delo, pridnost in vztrajnost. In žena včasih pravi na to, da je preveč ,Jabriški”. A te obtožbe nihče ne jemlje pretirano resno. V mirenskem IMV je namreč zaposlena tudi ona, sin, najstarejši izmed treh njunih otrok, pa dobiva za šolanje na srednji tehniški strojni šoli štipendijo njunega kolektiva. In vsega, kar je Bartolj vgradil v tovarniški sindikat, sta tako ali drugačne deležna tudi njegova žena in sin. In po Bartoljevem življenjskem ravnanju, kateremu daje smer skromnost, bi lahko rekli, da priznanja nista zaslužila samo osnovna organizacija in on sam, marveč tudi sin in žena. Ko sva začenjala ta razgovor, je namreč rekel, da sam, brez sodelovanja drugih, ne bi mogel ničesar narediti JO ZE SIMČIČ i i I I % H * % * % % S s 1 % % s % % i * H i % H % •i S s s K S S Zakaj poginjajo lipani? Strokovnjaki za zdravje rib in čebel bodo skušali ugotoviti vzrok za poletne pogine rib v Kolpi V Kolpi že več let poginjajo med poletjem, ko je najbolj vroče, lipani pa tudi mrtve velike sulce so že našli. Zakaj prihaja do poginov, še ni ugotovljeno. Institut za gojitev in zdravstveno varstvo rib in čebel iz Ljubljane je tel dni zaprosil Ribiško družino Kočevje, če lahko poleti odlovi več vzorcev rib. Ribe, predvsem lipane, med katerimi je pogin največji, bodo nato v inštitutu temeljito preiskali in skušali odkriti vzrok pogina. Ribiška družina Kočevje - pa tudi sosednji hrvatski ribiški družini Na jurjevanju vseh 10 skupin V soboto in nedeljo tradicionalno belokranjsko kresovanje in jurjevanje opisana vsa belokranjska kola in drugi ljudski običaji, izdali so tudi novo značko. V soboto in nedeljo bo v Črnomlju v jurjevski dragi že osemnajstič po vrsti največja folklorna prireditev na širSem Dolenjskem, znano juijevanje, ki vsako leto znova privabi več tisoč . w gledalcev in prijateljev živega ljudskega izročila iz vse Bele krajine, |llf O tohflHliclf 9 Slovenije in sosednje Hrvaške. U W <1 1011111II19110 Medtem ko je v zadnjem letu, dveh kazalo, da vezi, ki povezujejo belokranjske folklorne skupine, organizatorje in številno občinstvo popuščajo, da prvotni zagon pojema, bo letošnje jurjevanje take bojazni zanikalo. V sobotnem kresovanju in nedeljskem jurjevanju bodo nastopile prav vse belokranjske folklorne skupine z več kot 340 plesalci, V soboto ob 20.30 bodo prikazali belokranjske kresne običaje; nastopile bodo kresnice iz Vinice, Prclo-ke, Adlešičev in Črnomlja, poleg njih pa še skupina iz Dragatuša in Semiška ohcet. Nedeljsko juijevanje se bo začelo ob 9.30. Kot rečeno, bodo nastopile KDAJ BO KONEC ZDRAH? Glede na razmere v žužember-ški zadrugi, kjer je le 5 komunistov, imajo pa precej težav z medsebojnimi odnosi, bo tričlanska delovna skupina (inž. Stane 2unič, predsednik občinskih sindikatov; inž. Niko Rihar, kot agronom in družbenopolitični delavec, in Nace Štamcar, pravnik in član izvršnega sveta občinske skupščine) obiskala kolektiv in ugotovila stanje.. Obravnavali bodo gospodarske razmere in medsebojne odnose in skušali pomagati kolektivu, da bi se lahko bolj posvečal rednim delovnim nalogam in da bi se že nehalo zdraharstvo, ki vpliva tudi na celotno politično življenje kraja. vse belokranjske folklorne skupine: iz Vinice, Bojancev, Starega trga, Predgrada, Vinice, Preloke, Adlešičev, Dragatuša, Metlike in Črnomlja. Na prireditveni prostor v jurjevski dragi se bodo pripeljali na vozovih. Tu si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi izdelke domače obrti, na prodaj bodo značilni domači spominki. Za letošnje jurjevanje so prireditelji izdali novo brošuro, v kateri so v Brodu na Kolpi in v Cabru - je gotovo zainteresirana, da se ugotovi vzroke pogina. Zato bodo institutu dovolili zaprošeni odlov. Zdaj je poleti na Kolpi zelo žalostno. Ribiči vidijo mrtve ribe v globoki vodi, na plitvinah, najdejo pa jih tudi na bregovih. Poginjajo predvsem največji primerki lipanov. Doslej ribiči in ribiški čuvaji ne vedo in ne morejo drugače ukrepati, kot da mrtve ribe pobirajo iz vode in jih mečejo na breg. J. PRIMC KMALU ŽIVAHNO V SUHI KRAJINI Letos bo v akciji Suha krajina sodelovalo 600 brigadirjev v 15 brigadah, ki bodo delale v treh izmenah. Brigadirji bodo nastanjeni na Prevolah, kjer bivajo v avtomobilskih prikolicah, in v Dobrniču. Delovna akcija mladih se začne 7. junija in bo zaključena 28. avgusta. V prvi izmeni, ki pride na traso prihodnji teden, bo mladina iz Kamnika, Maribora, Bosne, Hrvaške in Makedonije. Kot vsako leto imajo brigade poleg fizičnega dela še vrsto interesnih dejavnosti, za. katere so že izdelani obsežni programi. ODLIČJA KRČANOM - Na festivalu filatelistične mladine Jugoslavije” v Mostarju so bili s svojimi zbirkami znamk uspešni tudi mladi člani krškega FD. Matjaž Sribar je prejel zlato in dve bronasti priznanji, Alenka Šribar srebrno, bronasta pa še Lipovž Vesna in Božena Trupi ter dvakrat Alenka Šribar. mnogoboja V soboto, 31. maja, so se v Smarjeti srečali dolenjski taborniki iz treh občin: Odred belih brez iz Cmomlja, Odred sivih jelš iz Trebnjega, Odred Milana Majcna iz Smarjcte, Odred samotni hrast iz Šentjerneja in Odred gorjanskih tabornikov iz Novega mesta. V mnogoboju za mlajše in starejše tabornike se je pomerilo II ekip, organizacijo srečanja pa so uspešno prevzeli in speljali domačini, člani OMM. Na vrsti so bile tekmovalne panoge, ki zdržujejo v sebi celoletno delo tabornikov: orientacijski pohod, signalizacija v semaforu in morseju, postavljanje šotora iz šo-tork, lokostrelstvo in spretnostno tekmovanje v vezanju in razdiranju vozlov. Nekaj nad 50 tabornikov in tabornic je zjutraj motil dež, ki je tudi sicer podrl nekaj letošnjih vaj in priprav za to srečanje, ni pa mogel porušiti zavzete tekmovalne vneme članov posameznih ekip. Orientacijski pohod jih je vodil od Prinovca do šole v Smarjeti, okoli katere so sc ekipe zvrstile še v drugih panogah. Po skoraj šestumem delu je Milan Obradinovič, načelnik OMM, razglasil zmagovalce: ml. tabornice: 1. Smarjeta, 2. Šentjernej, 3. Novo mesto; ml. taborniki: 1. Šmaijeta, 2. Trebnje, 3. Črnomelj, 4. Šentjernej, 5. Novo mesto; st. tabornice: 1. Smarjeta, 2. Novo mesto; st. taborniki: 1. Trebnje. V soboto, 6. junija, pa se bodo v Črnomlju pomerili najmlajši taborniki - medvedki in čebelice iz Bršlina, Šentjerneja, Novega mesta, Trebnjega, Smaijete in Črnomlja. Na vrsti je njihov področni mnogoboj, ki se bo odvijal pri ccntru srednjih šol in na nogometnem stadionu. SLOVENSKI GOBAF V RIBNICI V soboto, 7. junija, bo v JI* občni zbor Zveze gobarskih 1 Slovenije. Udeležile se ga tričlanske delegacije štirinajstih! barskih družin iz vse Slovenija občnem zboru, na katerem podale poročilo o svojem delu * gobarske druž ine, bodo izvolili • vodstvo Zveze gobarskih , Slovenije. NA MOKRI CESTI GA JE ZANESLO Ljubljančan Husein Catič sel* nedeljo popoldne peljal z osel* avtomobilom po obvoznici, Medvedjeku. Zaradi nepriffl® hitrosti gaje na mokri cesti za*1’ na levo v osebni avtomobil, ki?j nasproti pripeljal Martin PrenU’1 Gruče pri Šentjerneju. Premij sopotnica Ana sta bila laže raflj* materialne Scode pa je bilo 28.000 din. NABOJ JE eksplodiral V delavnici zasebnega elek°‘ mehanika Ivana Priselca v Br9j“)j je 22. maja ob 13.00, poško< 18-letni vajenec Alojz Avs** Dolža. Verjetno se je ‘P3 manevrskim nabojem, ki 8* razneslo, tako da je Avsec poškodbe po rokah. S. H. Dogorela poslednja Antonova kopa Anton Jakše, zadnji kovač pod Trško goro — V soboto pospravil zadnjo kopo Veliko avtomobilov domačih pa tudi tujih registracij sc je konec preteklega tedna za hipec zaustavljalo na avtomobilski cesti nedaleč od Otočca v smeri proti Novemu mestu, saj so bili priča nevsakdanjemu prizoru. Na prostoru, kjer so pred dvajsetimi leti stale brigadirske barake, si je 77-letni kovač iz Otočca Anton lakše uredil pravo taborišče. Iz vojaške ccradc je napravil zasilni šotor, pred njim pa se je kadila ogljena kopa, prava redkost današnjih dni. Pravzaprav je bilo kuhanje oglja tudi za Antona prvovrsten dogodek v njegovi 60-lctni kovaški praksi. Vse od zadnje vojne je oglje kupoval, sedaj, po tridesetih letih, pa se je spet odločil, da zakuri svojo zadnjo kopo, ki mu je dala toliko oglja, da bo zadostovalo za vse njegovo kovaško delo, kolikor ga bo še zmogel. „Nič koliko kop smo skuhali pred vojno, sedaj pa je tudi oglje postalo problem,” pove Anton, ki TRČILA NA GOZDNI POTI Na gozdni poti v Trsteniku, ki se sicer ne more pohvaliti z velikim prometom, je prišlo 26. maja do prometne nesreče, ko sta si nasproti pripeljala traktorist Stanko Starič z Brinja in Janez Triep iz Breze na kolesu z motorjem. Slednji je v nepreglednem ovinku vozil po sredini poti in trčil v prednje kolo traktorja. Poškodovanega Trlepa so odpeljali v novomeško bolnišnico. svojo obrt že od leta 1928 opravlja v najetih prostorih pri Vidrihovi gostilni. Svojo poslednjo kopo je sestavil in zakuril v četrtek iz kostanjevih vej, ki so mu jih prinesli vaščani, in čeprav je sprva mislil narediti nekaj malega, se je nabralo veliko, tako da je v soboto, ko je kopo odprl, nabral skoraj 600 kg črnega oglja. Kopo mu je pomagal čuvati zet, saj jo je bilo treba paziti noč in dan, da ni ugasnila ali preveč ne zagorela. Ze trideset let je sam v kovačnici, čeprav je izučil Jest vajencev, za poklic kovača pa se ni nobeden odločil. „Najbrž zato, ker ie poklic črn in težak, pa še ljudem moraš ustreči ob vnki eri, kot v gostilni," do koncu pristavi kovač Jakše, ki je po smrti Jožeta Gregorčiča iz Ždinje vasi ostal edini poznavalec kovaške obrti na tem delu dolenjske zemlje. J. PAVLIN POMAHAL ZNANCU IN PADEL V soboto popoldne se je _ Rozman iz Regerče vasi kolesu od Mihovega v Vrhpolje. Tu je na vrtu °P^ znanca in mu pomahal, pri tem f izgubil ravnotežje in padel. se je pri tem poškodoval in *0* odpeljali v novomeško bolni'1"^ STEKLENICA ZAŠLA MED ŠPICE KOLESA V petek popoldne se je 54-1 Alojz Livk iz Brinja peljal na od Slovenske vasi proti Rakovm*!! Na krmilu je imel obešeno tof‘, . . * :V,’. -.V,, Wr'-Tv«i>X:^l . i Pr^mestju Krškega raste sodoben nakupovalni center širšega regijskega pomena. ' Občina Krško Je izbrala za svoj praznik 7. junij, dan slovenskih izgnancev in v spomin na prve padle borce s področja krške občine leta 1941 ter na pričetek vrnitve konfinirancev, internirancev in izgnancev iz taborišč leta 1945. Na območju krške občine so beda in krivice pod vplivom oktobrske socialistične revolucije že pred vojno netile upornost in revolucionarnost. Revolucionarno delavsko gibanje se je izkazovalo zlasti ob stavkah, praznovanjih prvega maja in ob volitvah. Sredi tridesetih let je tudi Krško in okolico zajelo ljudsko frontno gibanje. Posledica tako prebujene razredne zavesti je bila tudi udeležba 15 prostovoljcev iz Krškega in okolice v španski državljanski vojni. Zadnja leta pred vojno je Komunistična partija Slovenije v Spodnjem Posavju organizirala svoje okrožje, dejavnost partije in število njenih članov pa sta tako narasla, da so ustanovili tudi okrožni komite KPS za Posavje. Partijske organizacije so nastale v vseh večjih krajih Spodnjega Posavja in neposredno pred okupacijo jih je bilo že devet, poleg njih pa še štiri skojevske. Kljub orožniškemu preganjanju je tukajšnja organizacija nadaljevala s svojim ilegalnim delom ter ohranjala stalne stike s člani Centralnega komiteja KPS v Ljubljani. Ob koncu julija 1941 je bila zaradi izdajalstva uničena skupina krških komunistov — partizanov. Tako je bila razbita partijska organizacija in priprave na upor pretrgane. To je bila prva partizanska skupina, ki jo je okupator uničil v Sloveniji. Nemška odločnost pri iztrebljanju komunistov in partizanov pa upornega duha ni povsem zavrla in akcije so se nadaljevale. Močan udarec pa je osvobodilno gibanje doživelo zaradi množične izselitve prebivalstva v Srbijo in Nemčijo. Da bi napravili prostor za naselitev nekaj deset tiso-čev Nemcev, ki naj bi tvorili tako imenovani „nemški ljudski branik" v jugovzhodnem kotu rajha, so nacisti iz Posavja izgnali 37.000 Slovencev. Večina jih je na prisilno pot v tujino odšla skozi zbiralno taborišče na brestaniškem gradu. Izgnani rodoljubi so se iz poražene Nemčije lahko vrnili na uničene domove šele proti koncu vojne. Nemški pokol prvih partizanov in njihov teror nad prebivalstvom pa ni preprečil nastajanja novih oboroženih skupin. Te so se rojevale v zavetju bohorskih in gorjanskih gozdov, kjer sta delovala Kozjanski odred in Gorjanski bataljon. 10. februarja 1944 je legandarna XIV. divizija na svojem borbeno-propagandnem pohodu na štajersko ponoči napadla in uničila naprave senovškega rudnika. S tem je zadala dokajšen udarec okupatorjevi oskrbi z energijo obenem pa podkrepila narodno zavest prebivalcev in utrdila vero v skorajšnjo osvoboditev. UsPeinega sodelovanja med Agrokombinatom in kmetovalci: nasad jabolk v Gorici pri Brestanici Spodaj: Tovarna embalaže v Brestanici in novi del otroškega vrtca v Krškem. Dom XIV. divizije v Senovem Novi del Sole s športno dvorano v Kostanjevici PUNSKO - PARN; ELEKTRARNA BRESTANICA ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM KOLEK TIVOM IN VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KRŠKO IN PRIPO ROCAMO NASE KVALITETNE PREVOZNE USLUGE! HM IZDELUJEMO: — steznike — korzete — nedrčke Priporočamo naše vrhunske modne izdelke ženskega intimnega perila. IGM „SAVA" KRŠKO Cesta Krških žrtev 59 KRŠKO PROIZVAJA za gradbeništvo: Opažno betonske plošče za stropove vseh dimenzij in koristne obtežbe po Pr0/f*^ Betonske zidake modularnih dimenzij debeline 7, 20, 25 in 30 cm. Betonske robnii ^ cestoiradnjo in vrtove. Razne tlakovalne in travne plošče in mejnike. Opažno plohe za ročno montažo stropov. Razne betonske elemente po posebnih naročilih* gramozne frakcije, pesek za malto in omete, kamen. PROIZVAJA za elektrogospodarstvo: Betonske podstavke „Univerzal" za sanacijo in novogradnjo lesenih daljnovodov. Beto montažne trafopostaje za „Rade Končar" in „IMP". Betonske ozerhljitvene jaške, ito. I n . PROJEKTIRA: Izdelava vseh vrst urbanistične in investicijsko tehnične dokumentacije. Gradbeni nadzor. CESTE: Vzdrževanje, rekonstrukcija, modernizacija in novogradnja lokalnih in občinskih cest ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! _____ VSEM OBČANOM OBČINE KRŠKO IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! SOP KRŠKO 1. TOZD IKON SOP KRŠKO 2. TOZD KLEPAR 3. TOZD OPREMA 4. TOZD STORITVE S svojimi poslovnimi enotami ČESTITAMO ZA PRAZNIK ORČINE KRŠKO! 'i fe1. m m- TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „0JURO SALAJ” KRŠKO ffj hi . ..‘l ČESTITAMO ZA PRAZNIK dolfnjski list Togrel« ^radilj za Labod — tozd notranie strani stadiona Matije Gubca, V Veliki Gorici pri Zagrebu je tozd Togrel zgradil veliko halo za naročnika Agrariacop Zagreb - sistem dvokapne hale. Pogled na konstrukcijo novii tribun z zunanje in ... nega agregata obsega: določanje vlažnosti, granulometrijsko sestavo, delež finih delcev in njihova granulometrijska sestava, nasipno gostoto v nasutem in zbitem stanju, gostoto zrn in vsebnost organskih primesi. 4. Tekoča kontrola cementa obsega preiskave prostorninske obstojnosti cementa, določanje standardne konsistence in časa vezanja, vodno potrebo in vodovpojnost. Poleg izvajanja tekoče kontrole pripravljamo še nove re- Stanovaniski bloki v novem stanovanjskem kompleksu Spodnji grič v Krškem. cepture za beton in preverjamo že obstoječe. Naše delo poteka pod strokovnim nadzorstvom Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK), s katerim je SGP ,,Pionir" pogodbeno vezan. Na osnovi zbranih rezultatov tekoče kontrole in rezultatov tesnih kock, ki jih preiščejo na ZRMK, le-ta izda atest (potrdilo o kvaliteti) za beton. Dodati moramo še, da so TOZD SGP „Pionir", v Krškem in Novem mestu že prešle na Nakupovalni center v Krškem gradi tozd Gradbeni sektor KrSco, konstrukcijo pa so naredili v tozd Togrel. dokazovanje kvalitete betona po statistični metodi. V času delovanja tekoče kontrole v naših laboratorijih so že vidni uspehi, kvaliteta proizvodnje betona postaja vse bolj enakomerna, predvsem pa že lahko govorimo o določenih prihrankih v proizvodnji betona. Na Dolenjskem smo prvi dovolj opremljeni laboratorij te vrste, zato bomo lahko nudili svoje usluge tudi ostalim izvajalcem gradbenih del in tako še razširili svojo dejavnost. nMWn«i> CENTRALNI LABORATORIJ KORAK H KVALITETI IN BOLJŠI PROIZVODNJI Čeprav je v gradbeništvu ravno beton glavni proizvod, na katerega kvaliteto lahko kreativno vplivamo, se je tehnologiji betona posvečalo vse premalo pozornosti. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton predpisuje tekočo kontrolo s strani proizvajalca za sveži in otrdeli beton. Glede na te zahteve je SGP „PIONIR" dokaj pozno pristopil k organizaciji tekoče kontrole proizvodnje betona in vseh sestavnih materialov za beton. Bistvo tekoče kontrole je predvsem v tem, da je možno na osnovi meritev v zelo kratkem času reagirati in odpraviti eventuelno napako. V končnem pa to vodi do enakomerne kvalitete proizvodnje betona ob minimalni, vendar zadostni količini cementa. OBJEKT TRIBUNA KRŠKO Velikost tribune: dolž. 81,60 m in 10 vrst klopi za gledalce. V sredini je zgrajena tudi sodniška tribuna 30 x 5 m. Predvideno je za 1.200 ljudi. Osnovna nosilna konstrukcija je armirani beton, sedeži pa so na arm. bet. montažnih stopnicah. Pokrita je s samonosilno jekleno pločevino. Dostop na tribuno je z dveh strani po arm. bet hodniku. Pod tribuno so predvideni prostori za lokale in prostori, kateri so potrebni za vzdrževanje stadiona in garderobe športnega društva. Z gradnjo tribune smo pričeli 1. II. 1980 in dokončali z glavnimi deli (arm. bet nosil, konstrukcijami) 5. V. 1980. Trenutno se dokončujejo dela na strehi in na zunanji ureditvi. so lokali (banka, potovalna agencija, cvetličarna). Iz pasaže je dostop v omenjene lokale, v bife, v prodajni prostor klasične prodaje in samopostrežbe ter v drugo prodajno etažo, v vrtec in garderobe za uslužence. Južni del objekta je namenjen prodajnim prostorom, zahodni del prodaji na veliko (discorent), v severnem delu pa so skladišča. Prvo nadstropje, ki je dostopno preko dveh stopnišč, obsega: prodajni prostor, prostore uprave ter otroški vrtec za 15 otrok, skupno 2950 m2. armiranega z 200.000 kg različne armature. Gradbena dela so potekala v glavnem po planu z eno prekinitvijo zaradi zimskih pogojev v januarju, kar je povzročilo zamudo od cca 3 tedne. Zamudo smo v glavnem uspeli nadoknaditi. Predvideni rok dovršitve gradbenih del je 1. avgust 1980. Po vgraditvi opreme in oblogi sten bo ta objekt predvidoma odprt v novembru letos. Drugo nadstropje se razteza le nad srednjim delom objekta in so v njem predvideni prostori za službence, strojnice in delavnica. (490 m2) Konstrukcija objekta je montažna armirano betonska po sistemu SGP „Pionir". Zunanji zidovi nadstropja in podstrešja so iz siporexa, v pritličju so pa iz silikatne in navadne opeke z vmesnim slojem termoizolacije. Predelne stene so iz modularne opeke ali perolita. Fasada in streha so oblikovane združeno z al. pločevino. Tlaki so predvideni iz betona, keramike in terazzo plošč. Tla nadstropja, garderob, pisarn in ostalih prostorov bodo obložena z linolejem. Zaklonišče za 200 oseb je locirano na severozahodnem delu parcele kot samostojen objekt delno vkopan v zemljo. Z gradbenimi deli so pričeli v drugi polovici septembra 1979 in sicer z zemeljskimi deli. Skupaj je širokega izkopa bilo čez 20.000 mm3, nasipa z gramozom pa 15.000 m3. Za klasični del objekta je , porabljeno cca 2500 m3 betona SPODNJI GRIC Obsega: — 7 stan. stolpičev P+4 — dvonamensko zaklonišče — zunanjo ureditev Pričetek del je bil 1. VI. 1978. Skupna pogodbena vrednost je 111.670.918,80 din. V stan. stolpičih je 172 stanovanj z 10.153,30 m2 stanovanjske površine. Od teh je 28 garsonjer, 37 eno in pol sobnih stanovanj, 37 enosobnih, 35 dvoinpol sobnih in 35 trosobnih stanovanj. Za izgradnjo stanovanjske soseske je bilo potrebno izkopati 16.782,00 m3 zemlje, vgraditi je bilo treba 7.513,00 m3 betona, 483 ton betonskega železa, 14.000 m2 opažno bet plošč. Za to vgraditev pa je bilo potrebno 48.742,00 m2 opaža. Kompletna soseska ima 3.700.00 m2 asfaltnih površin in okoli 14.000,00 m2 zelenic. Na zelenice je posajenih okoli 1.000 kom raznih dreves in 487 m2 grmičevja. NAKUPOVALNI CENTER Uradni naziv objekta je Nakupovalni center Kliko. Investitor je MERCATOR DO PRESKRBA, Krško, (vrednost 103.000.000,00 din) Nakupovalni center ima regionalni karakter, zato je lociran izven centra mesta ob cesti, ki povezuje Krško z avtocesto. Obenem bo služil tudi prebivalcem soseske Leskovec za osnovno preskrbo. Objekt je izveden v dveh etažah ter deloma v tretji etaži. Pritličje, skupne površine 3125 m2, deli pasaža na prodajni del s skladišči ter trakt, kjer V okras mestu je tudi revna hala ibna. Krško. Centralni laboratorij organizacijsko spada v TOZD tovarna „TOGREL" in ima zelo posrečeno lokacijo v neposredni bližini betonarn TOZD »TOGREL" in TOZD Gr. sektor Krško. Za omenjeni TOZD opravljamo vse potrebne preiskave in kontrolo, delamo pa še za TOZD Gr. sektor Novo mesto, TOZD Gr. sektor Ljubljana in TOZD Gr. sektor Zagreb. Centralni laboratorij, kjer združujejo delo trije laboranti in en tehnolog vodi dipl. ing. kemije, tako da smo kadrovsko in glede opreme usposobljeni za naslednja opravila in preiskave: 1. Tekoča kontrola svežega betona, ki obsega določanja konsistence svežega betona, vsebnost vode in s tem vodo-cementno vrednost, ter prostor-ninsko težo svežega betona. 2. Tekoča kontrola otrdelega betona obsega preiskave betonskih kalupnih preiskušancev dimenzije 20 x 20 x 20 cm na tlačno trdnost, natezno trdnost in vodotesnost. 3. Tekoča kontrola mineral- IMOV0 ^ESTO tozd Meni sektorsko tozd KOVINARSKA KRŠKO nz< Z 250»85 BUc.nVS 1979/15 TOVARNA OBUTVE TR/II* TOVARNA OBUTVE TR/II* DOLENJSKI LIST Kovinarska je eno od podjetij, ki je svojo razvojno pot p*ičela z majhnimi obrtniškimi sodstvi a je od vsega začetka o* js to ja od leta 1954 pa do dines rasla v veliko organizacije . Kovinarska se je prebijata in r.- zvijala kljub včasih neugod-n m pogojem, prebila se je p eko vseh težav, tako da danes p edstavlja pomembno podjetje v strojegradnji in je dosegla sljves tako doma kot tudi d ugod po svetu. Trenuten razvoj Kovinarske gre danes v treh smereh. 1 Oprema za gradbeništvo V proizvodnjo opreme za gradbeništvo se Kovinarska vključuje z izdelavo asfaltnih baz kapacitete od 80 do 300 ton na uro. Te baze izdeluje po licenci VVibau, obenem pa je s tem programom osvojila tudi sistem elektronskih tehtnic in sistem filterskega odpraševanja. V tem programu se Kovinarska pojavjja tudi kot močan izvoznik. Poleg asfaltnih baz je Kovinarska pričela za gradbeništvo izdelovati v sodelovanju s firmo VVibau tudi črpalke za beton. Poseben uspeh pričakujejo pri rotorskih črpalkah, ki se lahko uporabljajo tudi v procesni tehniki za črpanje muljev, kao-lina, sadre in podobno. Izdelujejo prevozne in stabilne črpalke. 2. Zaščita okolja Za zaščito okolja Kovinarska izdeluje multiciklonske, mokre . in filtrske odpraševalce za sušilnice. Prevozna črpalka za beton — izdelek Kovinarske. OPREMA ZA ZAKLONIŠČA 3. Procesna tehnika Za procesno tehniko izdeluje Kovinarska tlačne in netlačne posode, avtoklave, reaktorje iz črne pločevine in iz nerjavečih materialov. V sodelovanju s kupcem izdelajo tudi kompletne linije vključno z sistemi za doziranje, transport in upravljanje. ZAKLONIŠCNA OPREMA Kot nov proizvodni program predstavlja Kovinarska opremo za zaklonišča. Jeseni letos bodo pričeli z redno dobavo kompletne opreme za zaklonišča civilne zaščite. V ta program sodi: a) Oprema za zapiranje odprtin, b) Oprema za prezračevanje, c) Ostala oprema, kot so ležišča, stranišča, posode in reševalna oprema. Kombinirani in regulacijski ventili Ventilacijske naprave Kolektiv KOVINARSKE — Tovarne industrijske opreme in konstrukcij, Krško čestita vsem občanom, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik občine! salon pohištva novoles NOVO MESTO VAM NUDI IZ SVOJEGA PROGRAMA: • STILNO POHIŠTVO »MONACO« • MODERNO POHIŠTVO »GOTA« • KOPALNIŠKI PROGRAM »KOLPA« Programe drugih proizvajalcev za opremo stanovanjskih prostorov, kuhinj, belo tehniko in notranjo dekoracijo. novoles-novomesto, Komandanta Staneta 38, telefon (068)25-091 ^JTnovi modeli > _ _ - so OD 23. 5. ’80 DALJE V PRENOVLJENI PRODA. IAI NI OBUTVE KRŠKO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE KRŠKO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE Rudnik rjavega premoga SENOVO NON STOP AVTO T A X I ZVONE PAVEG © telefon 22-744 Berite »Dolenjski list« DODATNI razpis kadrovskih štipendij in PROSTIH UČNIH MEST za šolsko leto 1980/81 Mladino in starše obveščamo, da je prišlo pri razpisu kadrovskih štipendij za šol. leto 1980/81 za občino Črnomelj, Metliko in Novo mesto v časopisu „DELO" do nekaterih napak, izpadov, sprememb, kar s tem dodatnim ^zpisom popravljamo. so se zbirali podatki za razpis kadrovskih štipendij, je predvideno, da bo v šolskem letu 1980/81 že uvedeno usmerjeno izobraževanje. Če bi se to uvedlo, ne bi bilo več učnih mest, ampak bi se tudi za poklice širokega profila Podeljevale kadrovske štipendije. V razpisu so učna mesta objavljena kot štipendije. Ker poteka letošnji vpis še po starem, bodo poleg kadrovskih štipendij za poklicne šole OZD še sklepale učne pogodbe. Zato bo večina kadrovskih štipendij, ki so razpisane za Poklicne šole, spremenjenih v učna mesta. Zaradi vseh teh sPrememb so nastale v razpisu pomanjkljivosti, ki jih s tem Popravljamo. OBČINA ČRNOMELJ — Spremembe: & SAP - VIATOR - Golf Turist Ljubljana TOZD Gostinstvo „BELA KRAJINA" Črnomelj — kuharjev 10, namesto 12 — dodatno: GOK Črnomelj — DO za gradb., obrt in komunalo Črnomelj — gradbeni tehnik 3 OBČINA METLIKA: -Spremembe: ..Novoteks" — TOZD Predilnica Metlika — diplomirani tekstilni tehnolog, namesto ing. tekstilne tehnologije OBČINA NOVO MESTO ~ Spremembe: "KRKA" — obrat steklene volne IN IS Novo mesto — strojni ključavničar 2, namesto 8 — strugar 2, namesto 5 obratni električar 2, namesto 7 ..ISKRA" - ELA Novo mesto j* strojni ključavničar 2, namesto 4 (vpisano 2 x) llvlv — TOZD Tehnoservis Novo mesto — strojni ključavničar 3, namesto 2 ..NOVOTEKS" - DSSS Novo mesto " ekonomski tehnik 6, namesto 4 jyi0V0LES" - DSSS STRAŽA diplomirani ekonomist 1, namesto 2 diplomiranih ekonomistov " diplomirani pravnik 1 D°DATNO: ^ ^£na mesta: N " Prodajalec 2 ..NOVOTEKS" — TO Trgovina Novo mesto _ Prodajalec 2 „NOVOLES" — TOZD Blagovni promet Pl ?ohiitveni "lizar 1 ..NOVOLES" - TOZD Tov. ^°skoynega pohištva Novo mesto -Pohištveni mizar 1 ..NOVOLES" - TOZD Tov. stilnega Pohištva Straža Piesto°mehanik 1 "KRKA” “ TOZD Tehnoservis Novo M-^h^tovni električar 8 IMV — TOZD Tovarna avtomobilov V“J.0jnesto k V — TOZD Tehnoservis Novo mesto " kuh °VSke štipendije: — elr Gostinski šolski center Novo mesto K°nomist 4 ..NOVOTEKS" DSSS Novo mesto v 446/23-80 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge: 1 RECEPTORJA 2. UPRAVLJALCA TRANSPORTNIH SREDSTEV Pogoji: pod 1.: — opravljena 4-letna srednja šola — 18 mesecev delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 2.: — KV delavec z opravljeno poklicno šolo za voznike B, C kategorije — opravljen izpit za upravljalca transportnih sredstev — 12 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 444/23-80 Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško - TOZD Celuloza objavlja prosta dela in naloge za: v PRAZNJENJE SNOVNIH JAM - 5 delavcev Pogoji: — osnovna šola, priučitev — 3 — 6 mes. delovnih izkušenj — delo v treh izmenah POMOČ PRI POLNJENJU IN PRAZNJENJU KUHALNIKOV - 2 delavca Pogoji: nepopolna osnovna šola — priučitev 3—6 mes. del. izkušenj delo v treh izmenah Navedena dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku objave. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organiza-cije 15 dni po objavi. « 442/23-80 ^rv!?rna ce,uloze in papirja "uJUro Salaj" Krško - TOZD PAPIR ot>javlja 0sta in naloge za: Jo°ELavcEV v tozd papir k^enahOSnovna š°'a, lahko nedokončana, delo v treh Priučit«' 2a^®*en izpit za voznika viličarja, možnost We v Papirni stroki" delotnlH3**^13 in naloge so za nedoločen čas, s polnim KanSičha*°m- • °bjave Doa° o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku ciie Ir ,p.nlave sprejema kadrovska služba delovne organiza-‘0 dni po objavi. 443/23-80 J KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA pri LOTERIJSKEM ZAVODU SLOVENIJE LJUBLJANA, Beethovnova 11/V OBJ A VLJA dela in naloge - I. PRODAJALCA V POSLOVNEM MESTU V NOVEM MESTU - ZA NEDOLOČEN CAS Pogoji: — šola za blagovni promet — 1—letna praksa ali — osemletna osnovna šola — 5—letna praksa Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim časom za nedoločen čas ter s pogojem poskusnega dela, ki traja 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi splošna služba zavoda. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po zaključku objave. II. PRODAJALCA V POSLOVNEM MESTU V NOVEM MESTU - ZA DOLOČEN CAS (nadomeščanje prodajalcev v času letnih dopustov) Delo je primerno za študente ali dijake višjih razredov srednjih šol. Ponudbe sprejema splošna služba Loterijskega zavoda Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 11, tel. 24—211. 441/23-80 KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD"NOVO MESTO n. sub. o. objavlja na podlagi sklepa začasnega poslovodnega organa delovne organizacije prosta dela in naloge — V TOZD GRADBENIŠTVO IN STRANSKI OBRATI 1. PETIH PLESKARJEV 2. DVEH AVTOMEHANIKOV 3. ENEGA ELEKTROINŠTALATERJA 4. ENEGA POLAGALCA PODOV — V TOZD VODOVOD IN KANALIZACIJA 5. DVEH VODOVODNIH INŠTALATERJEV — V DEL O VNI SKUPNOSTI SKUPNIH SL UŽB 6. ENE KUHARICE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — imeti morajo poklicno šolo slikopleskarske smeri in 1 leto delovnih izkušenj pod 2: — imeti morajo poklicno avtomehanično šolo in 3 leta delovnih izkušenj pod 3: — imeti morajo poklicno šolo elektrikarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod 4: — imeti mora poklicno gradbeno šolo pečarske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 5: — imeti mora poklicno šolo ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 6: — imeti mora gostinsko šolo in 2 leti delovnih izkušenj Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, splošni sektor. Cikava. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 10 dneh po izbiri. 439/23-80 J JAVNA LICITACIJA 11. 6. 1980 ob 10h bo Novoteks - TOZD Konfekcija I Novo mesto odprodal na javni licitaciji 3 likalne preše 2 pasni likalni preši 1 šivalni stroj Singer 1 aparat za zalikavanje žepov _ 440/23-80 DO „TRANSPORT" KRŠKO Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge: 1. VEC voznikov tovornjakov 2. KV AVTOELEKTRIKAR - en delavec (za določen čas — nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka) Pogoji za sprejem: Pod 1.: končana šola za poklicne voznike motornih vozil, vozniško dovoljenje za kategorije C in E; prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Pod 2.: končana poklicna elektro šola, zaželeno je nekaj delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazi o strokovni izobrazbi na naslov: DO ..TRANSPORT" Krško, kadrovsko splošni sektor, 68270 Krško, Cesta krških žrtev 133, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku objave. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji. 427/22-80 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA „2IT0" LJUBLJANA TOZD PEKARNA DOLENJSKA NOVO MESTO. Ločna 21 objavlja prosta dela in naloge: 1. IZDELOVANJE KEKSOV IN KROFOV 2. ČIŠČENJE PROIZVODNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV Pogoj pod 1. točko: a) končana osemletka in priučitev za slaščičarja b) 1 leto delovnih izkušenj Pogoj pod 2. točko: a) smisel za red in čistočo Rok prijave je 15 dni po izidu oglasa na naslov: Komisiji za delovna razmerja, „ZITO" TOZD Pekarna Novo ' mesto. Ločna 21. 428/22-80 DOLENJSKI LIST polizdelkov ; planiranja Dva visoka jubileja bosta skozi vse leto 1980 obeleževala delo in življenje delavcev 3500-član-skega kolektiva Metalne. 60 let mineva od nastanka Splošne stavbene družbe, predhodnice današnje delovne organizacije. 22. januarja pred tridesetimi leti so v Metalni Maribor ustanovili prvi delavski svet kot najpomembnejši organ delavskega samoupravljanja in s tem postavili temelj, na katerem se je pričela gradnja samoupravnih odnosov, ki še vedno teče. Predvojno obdobje Prva zahtevnejša dela zametka današnje Metalne, Splošne stavbene družbe, so povezana z gradnjo najstarejše hidroelektrarne na Dravi — Fale. Jasno je, da so vse menice družbe imeli v rokah tudji kapitalisti ali domačini nemškega porekla. Spočetka je proizvodnja obsegala predvsem visoke gradnje, gradnjo železnic, mostov, jeklenih konstrukcij, vodnih in električnih naprav. Leta 1926 je bila zgrajena nova Tovarna vijakov in zakovic, katere proizvodnja je pomenila zanesljivo uveljavitev na tržišču. Ugodne tržne razmere v teh letih so omogočale nenehno rast obsega proizvodnje in tudi večanje števila zaposlenih delavcev. Splošna gospodarska kriza po letu 1929 pa se je seveda v veliki meri odražala tudi v razmerah v tovarni. Za to obdobje je značilno izredno močno delavsko gibanje v podjetju. Drug za drugim so si sledili štrajki in delavci so si priborili nekatere osnovne pravice, kot je osemurni delavnik, plačan letni dopust in nekoliko višje mezde. Vendar je bil pritisk na delavski razred iz leta v leto hujši, ves čas pa je bila prisotna tudi težnja po germanizaciji slovenskih delavcev. Toda tuji lastniki in vodstveni kader v tovarni je pri tem naletel na nepremostljiv odpor in na visoko narodno zavest. Med vojno uničen večji del opreme Po okupaciji Jugoslavije je tovarno zaplenila nemška vojska in jo leta 1942 priključila Kruppovemu koncernu. Računali so, da bo ta tovarna pomemben člen v industrijski verigi fašistične vojne industije. Vendar so se zmotili. Kljub številnim modernizacijam je proizvodnja, namesto da bi rastla, naglo padala. Hkrati s širjenjem plamena narodnoosvobodilne borbe je bil vse močnejši tudi odpor delavcev v tovarni. Pogosto je prihajalo do sabotaž, okupator pa z zastraševanjem in nasiljem ni mogel zaustaviti valov odpora. Dosegel je prav nasprotni učinek — vse več delavcev je odhajalo v partizane. Za svetle cilje je padlo mnogo žrtev, ki ostajajo vzor vsem kasnejšim generacijam. Vojna vihra je uničila pretežni del tovarne. Proizvodnja je bila v letu 1945 skoraj povsem ustavljena. Velik del proizvodnih prostorov so bombni napadi zravnali z zemljo, ob koncu vojne pa je okupator odpeljal s seboj mnogo strojev in orodja. Tovarna je dočakala osvoboditev povsem opustošena. Po treh desetletjih tovarna v rokah delavcev Svoboda je dala velik polet razvoju delovne organizacije. Praktično na ruševinah je bilo treba zgraditi novo tovarno. Partijska in sindikalna organizacija sta vodili množične prostovoljne delovne akcije. Nizala so se delovna tekmovanja, ki so še povečala delovni zagon kolektiva. Tako je dobila tovarna nove borce — številne udarnike, inovatorje in racionalizatorje. V zelo kratkem času so delavci Metalne obnovili porušene mostove in druge kovinske konstrukcije v Sloveniji, nekaj kasneje pa po celi domovini. Obveze so narekovale izgradnjo novih, proizvodnih obratov. Zaposlovali so se novi delavci in strokovnjaki. Širil se je program in obseg proizvodnih zmogljivosti. Tridesetletnica poslovanja — leto 1950 — se je združila z najljubšim praznikom delavcev Metalne — izvolili so svoj prvi delavski svet in tako prevzeli upravljanje tovarne v svoje roke. Pričelo se je novo obdobje v razvoju Metalne, za katere-_-ga je značilen hiter vzpon. Metalna je postala ena največjih jugoslovanskih specializiranih tovarn za težko investicijsko opremo. Z izgradnjo težke industrije se je močno povečala rast jugoslovanskega gospodarstva, k čemur je vsekakor ppmemben delež prispevala tudi Metalna. Proizvodni program je narekoval spremembo imena. Tako je leta 1954 tovarna dobila novo ime - METALNA, Tovarna konstrukcij in strojnih naprav. Konec petdesetih let se je tovarni priključila še tovarna poljedelskih strojev. Moderniziral se je tehnološki proces, med pomembnejše proizvodne uspehe iz tega časa pa spada izgradnja prve žarilne peči v Jugoslaviji. Oblikovali so moderen oddelek za varjenje, nič slabši od podobnih v tujini. Moderno so opremili in organizirali oddelek tehnične kontrole z laboratorijem za mehanična, rentgenografska in ultrazvočna raziskovanja materialov, prav tako pa tudi raziskovanje s pomočjo magnetof luksov in radioaktivnih izotopov Vključevanje v izgradnjo energetskih objektov v Jugoslaviji in tujini je zahtevalo osvajanje najmodernejših tehnoloških, konstrukcijskih in projektantskih rešitev pri izdelavi hidromehanske opreme. Hitro je v ostri mednarodni konkurenci dosegla visok ugled. V sodelovanju s priznanimi tujimi firmami in domačimi strojnimi tovarnami je Metalna nenehmoma širila proizvodni program. Obogatila ga je s proizvodnjo traktorskih prikolic in druge poljedelske opreme, ladijskih pokrovov, ladijskih in luških dvigal, gradbenih žerjavov in dvigal, hidro-mehanične in druge opreme. Širitev delovne organizacije V opuščenem rudniku premoga v Krmelju je 1963 leta Metalna odprla obrat — tovarno lahkih konstrukcij. V letu 1972 pa je bil v Senovem ustanovljen obrat gradbenih žerjavov. Metalna je bila pobudnica in soustanoviteljica ter kasneje tudi članica različnih poslovnih združenj: Ingre Zagreb, Rudisa Trbovlje, Smelta Ljubljana, pozneje pa je postala še članica SOZD Združena podjetja strojegradnje. Neprestano se je dograjeval tudi notranji sistem samoupravljanja. Ta proces se je še posebej razširil po sprejemu nove ustave in zakona o združenem delu. Tako je danes delovna organizacija Metalna sestavljena iz devetih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Organizacija tozdov je prilagojena proizvodni perspektivi. Prav zato je šest proizvodnih, trije so skupnega pomena, na vse pa se navezuje delovna skupnost skupnih služb. Izredno dinamična investicijska dejavnost posameznih tozdov in nenehno uvajanje novih proizvodov pa že narekuje razmišljanja o novih oblikah samoupravne organiziranosti Metalne. Kljub temu, da so bila ogromna sredstva vložena v razvoj delovne organizacije, v nabavo modemih strojev in opreme, v izgradnjo proizvodnih dvoran, so delavci Metalne neprestano skrbeli tudi za osebni in družbeni standard zaposlenih. Vemo, da lahko le zadovoljen in srečen delavec dosega dobre rezultate. Prodaja v petdeset držav na vseh petih kontinentih Metalna danes izvaža v petdeset držav in je prisotna na vseh kontinentih. Med prvimi se je usmerila v dežele v razvoju in s tem prispevala k hitrejši izgradnji nerazvitega sveta. Nasploh za Metalno velja, da 50 % izvoza plasira v dežele v razvoju. Tako usmeritev bo vodila še naprej in s tem prispevala k zbližanju Jugoslavije s temi deželami. To pomeni dobro perspektivo in obljublja nadalj-no rast delovne organizacije. Metalna je v lanskem letu ustvarila prihodek skoraj 2 milijardi dinarjev, kar je omogočalo dohodek 3500 delavcem. Nadaljni razvoj Metalne predvideva širitev proizvodnega programa. S tem ciljem je Metalna pravočasno začela obsežne jn* vesticije, ki znašajo 185 milijo* nov dinarjev. Pretežni del so to lastna sredstva, kar je zahtevalo veliko samoodrekanja. Doseganje zastavljene dinamike srednjeročnega pl8f18 1976 do 1980 je dalo spodbud* prizadevnemu kolektivu Metar ne, ki že pripravlja srednjeročn' plan do leta 1985. V zasnovan so zajete nadaljnje širitve, melječe na novih programih in doseženem ugledu na tržišč- TOZD Tovarna gradbene oprem«; Na Senovem sta se 2. junija 1972 v zgodovino zapisali dve slovenski podjetji, ki sta si po proizvodnji sicer zelo različni, a imata vendarle dosti skupnega: stvaren pogled v prihodnost, skrb za ljudi in težnjo po napredku. To sta Rudnik in Metalna. Že leta 1968 ob prvih pogovorih med predstavniki Rudnika Senovo in Metalne, posebej pa leto dni pozneje, ko se je izkazalo, da so tudi najvišji republiški organi zainteresirani za izgradnjo obrata na Senovem, so bile v Metalni že dokaj dognane predstave o tem, kaj bi naj v tem obratu izdelovali. Po pretehtanih študijah je bilo odločeno — proizvodnja gradbenih žerjavov, ki jih z ozirom na precejšnje povpraševanje jugoslovanskega trga v obratih Metalne ni bilo moč izdelati dovolj, zlasti za to ne, ker so obrati Metalne namenjeni predvsem za individualno proizvodnjo težkih konstrukcij in strojev s povsem drugačno tehnologijo, kakor pa je potrebna za moderno linijsko serijsko proizvodnjo. Do leta 1971 je bilo na 13 tečajih usposobljenih za kovinarje različnih poklicev skupaj 271 nekdanjih rudarjev, od katerih mnogi niso imeli popolne osnovnošolske izobrazbe. Za realizacijo investicijskega pro- grama je bil s strani Metalne imenovan investicijski odbor, ki je pričel z delom na izgradnji novega obrata. Ves kompleks na novo zgrajenega obrata meri 16.588 m, pokrite delavniške površine pa je 4400 m1. V preurejenih starih delavnicah in . novi proizvodni hali je pričelo z delom 344 delavcev, ki so v prvem letu obstoja ustvarili 45 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Temeljna organizacija je vsa ta leta še veliko vlagala v modernizacijo proizvodnje in razširitve delavniških površin. Dogradili smo južni del proizvodne hale in na ta način pridobili novih 1300 m2 pokritih delavniških površin. V prizidku pa smo zagotovili boljše delovne pogoje delavcem elek-tromontaže in tehničnim službam. Pred nami je nova investicijska naložba, in sicer podaljšanje severnega dela | proizvodne hale površine 1300 m^. Ta investicija bo omogočila premestitev obstoječe strojne opreme za predobdelavo iz glavne konstrukcijske hale. Takšno investicijo nam narekuje tehnologija v gradbeništvu, ki zahteva sodobnejše in po nosilnosti večje gradbene žerjave. V naši TOZD že več kot dve leti intenzivno uvajamo spremembe v poslovne funkcije. Povezali smo se z Zavodom za produktivnost iz Ljubljane, s katerim smo skupaj izdelali program racionalizacije proiz- vodnje. Na začetku akcije smo si postavili naslednje cilje: skrajšanje pretočnih časov za približno 30 %, znižanje stroškov za 20 %, povečanje vrednosti proizvodnje za 50 %, temu ustrezno stimulacijo z zvišanjem osebnih dohodkov. Kako pravilno je bila zastavljena ta akcija že sedaj ugotavljamo. Pretočni časi pri žerjavih so se zmanjšali za 45 %, prav tako se je zmanjšal oziroma skrajšal čas izdelave za 38 do 45 % glede na vrsto žerjavov. Vzporedno s povečanjem produktivnosti v proizvodnji se je spremenil sistem nagrajevanja po rezultatih dela. Ta sistem je bil uveden le v proizvodnji — za proizvodne delavce, kjer daje dobre rezultate. Za ostala dela pa še nismo v celoti uspeli realizirati nagrajevanje po rezultatih dela. V naslednjem srednjeročnem obdobju je po programu racionalizacije predvideno nadaljnje urejanje proizvodnega procesa, da bi dosegli potrebno kapaciteto ter izboljšali pogoje dela; konstrukcijsko izpopolnjevanje izdelkov, vrednostno analiziranje postopkov in izdelkov, ter reduciranje stroškov: oblikovanje orodne službe s konstrukcijo orodij in priprav za delo, skladiščem ter vzdrževanjem; organiziranje preventivnega vzdrževanja delovnih sredstev; manipuliranje, transportiranje in skladiščenje reprodukcijske- aenov ga materiala, sklopov; prenos terala in kapacitet na AOP; in ne nazadnje pospeševanje inovacijske nosti. . Ob sprejemanju letošni”, proizvodnega hkrati osvojili povsem cilje in načrtne stabilizacije, rezultat vsegf povečan fizični obseg ProizVj«K nje, njena vrednost, doh°' j ter zajetnejši skladi. ^0 so naša prizadevanja usm ^ v jutrišnji dan. Tako n a njah preteklosti zavest «en| mo prihodnost, trdno o jjji braniti ter še naprej a T,T°VO JUGOSLAVIJO^, III! metalna 1920 -1980 60 let obstoja - 30 let samoupravljanja