PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu' 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 48 (13.878) Trst, torek, 5. marca 1991 Konec zalivske vojne ne ogroža več samo Sadama Huseina, temveč celo iraško enotnost V Damasku se sestaja iraška opozicija, ki je baje dosegla dogovor med šiitsko in kurdsko gverilo V IVashingtonu zaskrbljeni ob nepredvidenem razvoju dogodkov - Uporniki ubili tudi Sadamovega sina Tudi Cocciolone med osvobojenimi BAGDAD — V znak dobre volje je Irak včeraj osvobodil deset zavezniških vojnih ujetnikov, med katerimi je tudi kapetan Maurizio Cocciolone, Navigator italijanskega tornada, ki so 9a Iračani sestrelili 19. januarja nad ^hvajtom. Coccioloneju je že v Bagdadu uspelo novinarjem povedati, da je major Gianmarco Bellini živ. S \em so bile dokončno potrjene ne-'isljske vesti s sestanka zavezniških Setieralov z iraškimi. , Med desetimi vojnimi ujetniki je Sest Američanov, med katerimi tudi ',(?jakinja Melissa Tathbun-Nealy, rri)e Britanci in Cocciolone. V konvoja Rdečega križa je skupina vojnih jRetnikov sinoči prispela v Jordanijo, S?r so jih dočakali veleposlaniki ^UA, Velike Britanije in Italije. (telefoto AP): kapetan z drugimi ujetniki v Cocciolone “agdadu. TEHERAN, DAMASK — Nedvomno niso bili krivi preroki tisti, ki so zadnje dni zalivske vojne napovedovali, da bo mir težji od spopada. Včerajšnje vesti iz Iraka so potrejevale te črnoglede napovedi. Hodžatoleslam Mohamed Bahr al Hakim je včeraj v Teheranu sporočil, da sta iraški mesti Basra in Amarah v rokah šiitskih upornikov. Begunci, ki so pribežali v Kuvajt in Iran pa navajajo, da je v roke upornikov padlo že pet južnoiraških mest (Basra, Nasirjah, Amarah, Suk Aš Šujuh, Tar, Fuhud in Ali al-Garbi), v katerih so se že začeli uboji funkcionarjev bivšega režima. V Basri naj bi ubili pet režimskih voditeljev, med katerimi vojaškega guvernerja pokrajine in tudi 27-letnega Sadamovega sina Udija. To vest je včeraj potrdil predstavnik šiitskega fun-damentalističnega gibanja Al Dava v Damasku Abu Adel. Prav v teh urah se v Damasku sestajajo predstavniki iraške opozicije, ki skušajo vskladiti svoje napore pri rušenju režima Sadama Huseina. Po zadnjih vesteh sta se nekje v severnem Iranu sestala vodja Kurdov Masud Barzani in Mohamed Bahr al Hakim, ki sta baje našla skupni jezik. Da pa bi bila mera polna, z južnega Iraka že prihajajo vesti o vdoru z iranskega na iraško ozemlje kakih 3.000 iraških šiitov (bivših vojnih ujetnikov v osemletni zalivski vpjni), ki so se že združili s šiitskimi uporniki. Uresničuje se torej zamisel pokojnega imama Homeinija, da bi iraški šiiti (55 odstotkov prebivalstva) ustanovili svojo državo v južnem Iraku. V osemletni zalivski vojni Irancem ta manever ni uspel, ker je Sadam Husein zaigral na arbske nacionalistične strune. Ker pa je Sadam Husein v sedanjem spopadu do skrajnosti razpihal verska čustva v upanju, da bi sprožil pravo versko vojno proti nevernikom, se mu sedaj to vrača kot bumerang. Tak razvoj dogodkov pa do skrajnosti skrbi Američane, ker je na dlani, da upor v južnem Iraku vodijo šiitski verski skrajneži. Vesti o spopadih in manifestacijah potrjujejo tudi satelitski posnetki, da pa bi bila mera polna, iz Damaska prihajajo vesti, da so bile protestne, manifestacije v skoraj vseh iraških mestih in tudi v Bagdadu. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sporočilo delavcev ZTT delavcev ZTT se je včeraj sestal z Direkcijo, da bi razjasnil vpra-vQ^/e o 41 odpustih. Direkcija je predložila program, š katerim uničevalno krči ečino produkcijskih oddelkov v podjetju. S temi ukrepi bi po našem mnenju Direkcija privedla časopis na še nižjo a^n: tak° da bi se postavilo vprašanje, ali ima sploh smisel, da Dnevnik še * .Pole9 političnega vprašanja se postavlja še socialno, saj bi toliko naših džin ostalo brez vsakdanjega kruha. Sindikat je z obupom vzel na znanje te ukrepe in povabil Direkcijo na stanek, ki bo danes na Deželnem uradu za delo (Uflicio Regionale del Lavo-J' Za preučitev možnosti podaljšanja dopolnilne blagajne za nadaljnjih 24 j^secev. Ta možnost bi začasno ustavila predvidene odpuste, a ne bi rešila ,?ne situacije, ki je nastala v podjetju. tj Zato se bo sindikat delavcev boril z vsemi močmi, da bi preprečil odpuste Qvcev in umiranje našega lista. TOVARNIŠKI SVET Sindikalno sporočilo novinarjev titie ^ .okviru redukcijskega načrta sta glavni in odgovorni urednik Primorskega Umnika sporočila redakciji, da dajjes omejita obseg časopisa na 12 strani (na-'šk v. običaiHih 16) in da bodo odslej odpadle priloge oziroma posebne strani; 0 bo na primer že v soboto odpadla redna tedenska televizijska priloga. WKl^.Ub temu da Pomeni sklep glavnega in odgovornega urednika začetek Odo anja redukcijskega načrta, so novinarji vseeno sklenili, da na ukrep ne dogorijo s stavko in da torej omogočijo izid časopisa v okvirih, ki so jim bili eni- Novinarji se namreč dobro zavedajo, da stavke oškodujejo v prvi vrsti čeprav so v boju za obstoj dnevnika in za ohranitev delovnih mest, ki tJr)rr, i0 kakovost proizvoda, potrebna tudi takšna drastična dejanja. Odločilnega ObraeVa bo namreč v tem boju prav zavzetost bralcev in vseh Slovencev za arutev njihovega dnevnika. p bkupščma novinarjev bo o takih in drugih ukrepih in problemih zavzela °bnejša stališča v naslednjih dneh. Konkretna solidarnost zamejstva ob novembrskih poplavah v Sloveniji V Ljubljani so izročili sredstva zbrana na pobudo našega dnevnika RADO GRUDEN LJUBLJANA — V prisotnosti predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, članov predsedstva Cirila Zlobca in Matjaža Kmecla, podpredsednika slovenske vlade Lea Šešerka in generalnega konzula SFRJ v Trstu Jožeta Šušmelja je včeraj v Ljubljani potekala svečana predaja sredstev, ki so bila na pobudo Primorskega dnevnika zbrana na računih slovenskih denarnih zavodov v Italiji kot solidarnostna pomoč ob katastrofalnih novembrskih poplavah v Sloveniji. V nekajmesečni akciji, katere potek je podrobneje obrazložil glavni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, je bilo zbranih približno 142 milijonov lir, ki bodo šli za obnovo Vzgojno-varstvene organizacije Anice Černejeve iz Celja. V svojem zahvalnem nagovoru je ravnateljica Četkovičeva poudarila izreden pomen te pomoči, ki je zanje v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Film video monitor v Gorici $ Ig JERICA — Danes se s popoldan-Sl0v Pregledom TV produkcije o 6ncih v Italiji in zvečer s predvaja ? ,najnovejšega slovenskega fil-ječarji v goriškem Kulturnem sklene letošnji 6. Film video 'taijptQr' ki je v dneh od 1. marca V (..Ponudil bogat pregled sloven-•14 g.uhske televizijske ustvarjalnosti jcijv10Venskem v letu 1990. Manifes-sta v petek odprla goriški in pk. H^ki župan Scarano in Pel-lVoi, b Predvajanjih vseh lanskih ■'j v ln izbora televizijskih oddaj je j ndedeljo okrogla miza o stanju h kat R®ktivah slovenskega filma, Prava eri se je razvila zanimiva raz-fv4riaib?ed slovenskimi filmskimi us-iz n ln kritiki tako iz Slovenije lbe- (h (foto Marinčič): sodelujo- 'Sg °krogli mizi o slovenskem VEČ NA 8. STRANI PANA01/4 Novi Opel Kadett Station Wagon Club. Ponovno uspešen. OREL O pcuzdutd- FINANSIRANJE 24 MESECEV BREZ OBRESTI • Ponudba ni združljiva z drugimi promocijami. Velja za modele na bencin, bencin CAT, diesel in turbodiesel razen za posebne različice m je namenjena klientom, ki so kreditno primerni po mnenju GMAC Italia spa. • VGRAJENO OGRODJE ZA PRTLJAŽNIK • CENTRALNA KLJUČAVNICA • ELEKTRIČNO VODENE ŠIPE • MEGLENKE • VERTIKALNO PRILAGODLJIV VOZNIŠKI SEDEŽ. Cesta della Rosandra 2 - tel. (040) 820256 - Trst Napetost v Pakracu del v Beogradu skrbno zrežiranega scenarija Treznost hrvaškega in srbskega prebivalstva za sedaj preprečila nadaljnje zaostrovanje Slovenska skupščina obravnava proračun LJUBLJANA — V Pakracu je danes mirno. V soboto in nedeljo je bilo v središču hrvaško-srbskega spopada, razširile so se govorice o desetini mrtvih, vendar se je za sedaj vse končalo dokaj mirno. Na tem predelu Hrvaške je bila nekdaj Vojna krajina in tam še vedno živi srbsko prebivalstvo. Občina je sklenila, da se priključi avtonomni srbski oblasti s sedežem v Kninu, s čimer bi tudi ta predel postal sestavni del velike Srbije in ne bi več priznaval hrvaške oblasti. Ta sklep so v praksi izvedli tako, da so vdrli v poslopje miličniške postaje in srbski miličniki so s pomočjo srbskega oboroženega prebivalstva in dopolnilnih odredov milice, sestavljenih iz Srbov, razorožili 16.članov hrvaške policije. Sledila je intervencija posebnih odredov ministrstva za notranje zadeve, pred katerimi so »srbski borci« zbežali na bližnji hrib. Celo noč in deloma tudi v nedeljo se je veselo puškarilo. Takrat pa je svojo pomoč ponudila JLA, katere tankovski odred se je »slučajno« znašel v Pakracu, kar je predsednik predsedstva Jovič takoj dovolil. V tem postopku je najbrž tudi ključ za razumevanje zadeve: JLA je predlagala posredovanje, predsednik predsedstva pa ga je brez sklepa predsedstva odobril. V Pakracu so se v nedeljo pojavili tanki, ki so še vedno tam. Stojijo na vseh vogalih, res pa je tudi, da JLA ni izstrelila niti enega strela, da se ni brutalno vmešala in da so oficirji sodelovali in se dogovarjali s funkcionarji hrvaškega notranjega ministrstva. O vsej zadevi je v nedeljo zvečer razpravljalo zvezno predsedstvo, ki je sklenilo, da se morajo stvari vrniti v prejšnje stanje. Hkrati s temi dogodki se je zaostrila medijska vojna. Sobotni in nedeljski srbski časopisi so izšli z mastnimi naslovi, da do zob oboroženi hadezejevci ubijajo goloroko srbsko prebivalstvo, otroke, ženske. V nedeljo je v Beogradu potekal velik miting, na katerem so zahtevali takojšnjo intervencijo JLA in obrambo Srbov, aretacijo Tudj-mana. Taki mitingi so se vrstili po vsej Srbiji, Bosni in drugje. Pri vseh teh incidentih pa ni bil nihče ubit, niti ni bil ranjen, še lažje ne, en sam Srb; ranjena sta bila dva miličnika: eden huje, drugi lažje. Podpredsednik zveznega predsedstva Mesič je duhovito pripomnil, da gre za scenarij, po katerem bi se morali Srbi in Hrvati med seboj pobiti, da bi lahko z oboroženo silo intervenirali, toda ljudstvo je pametno in so vsi streljali v zrak, da ne bi povzročili škode. Včeraj je o dogodkih govoril hrvaški predsednik Tudjman, ki jih je ocenil kot poskus nasilnega spreminjanja demokratične ureditve na Hrvaškem. Ta scenarij se je za zdaj ponesrečil. Uperjen je bil samo proti Hrvaški, ker bi po Tudjmanovem mnenju nato zelo lahko opravili še s Slovenijo. V Pakracu je bilo včeraj mirno. Vendar so bile vse šole zaprte, posebni oddelki hrvaške milice so še navzoči, predvsem pa je tam še JLA; povsod so tanki in oklepna vozila. Srbski rezervni odredi niso vrnili niti enega kosa orožja in hrvaški specialci še vedno opozarjajo ljudi, naj ne hodijo po sredi ceste, da jih ne bi ustrelil kakšen srbski bojevnik za svobodo in demokracijo. Vsa zadeva je zapletena tudi zaradi zadnjega neuspelega zasedanja zveznega predsedstva, na katerem ni bilo Tudjmana. Zvezni tožilec ga je namreč inkriminiral, ker je pisal predsedniku ZDA Bushu in ga prosil za pomoč v primeru vojaškega spopada. Kaj lahko se zgodi, da ga srbska policija zapre in pošlje pred sodišče, če se pojavi v Beogradu. Vse to seveda še dodatno zapleta jugoslovanske odnose in priprave na novo zasedanje predsedstva, ki bi po napovedih moralo biti prihodnji teden, v ponedeljek. BOGO SAMSA Vojaški tank sredi Pakraca: vojsko je brez posvetovanja s predsedstvom poslal predsednik Jovič (Telefoto AP) LJUBLJANA — Danes se prične tridnevno zasedanje slovenske skupščine, ki bo obravnavalo sveženj gospodarskih zakonov, med njimi predvsem osnutek proračuna Republike Slovenije za to leto. Dopoldne ob H-uri bo predsednik slovenske vlade Lojze Peterle govoril o proračunu, seveda pa predvsem o celotnem gospodarskem in socialnem položaju. Proračun bo namreč ostro zarezal v razne dejavnosti in pomeni preokret v celotnem finančnem sistemu, predvsem pa kaže padec proizvodnje, goS' podarsko krizo in z njo povezano slabo konjukturo za vse dejavnosti, tudi za šolstvo, zdravstvo, pokojnine itd. O proračunu in drugih problemih j® dva dni zasedal Demos. V soboto zve; čer so na tiskovni konferenci poudarih posebno enotnost, ki gre v smer' nadaljnjega zniževanja proračuna za o do 10 odstotkov. Premostili so razlik® glede oboroževanja Slovenije, ki več sporno ob nenehnih grožnjah in pritiskih. Toda prišle so na dan tudi logične razlike med raznimi strankami, lobiji in stališči. Predvsem je neu; rejeno vprašanje cestnega dinarja, k> ga sedaj, tako kot vse davke, vklju®u' jejo v bilančni sistem. (BS) Latvija in Estonija z referendumom dokazali željo po neodvisnosti MOSKVA — Z včerajšnjo objavo rezultatov nedeljskega referenduma o samostojnosti Latvije in Estonije je bilo vsem jasno, da je sovjetski predsednik Mihail Gorbačov zgubil še eno bitko v svoji unitaristični vojni. Plebiscitarna odločitev za samostojno Litvo na februarskem referendumu ni presenetila nikogar, ker je Litovcev kar 80 odstotkov, da pa so podobne rezultate v nedeljo zabeležili tudi v Latviji in Estoniji, je za marsikoga presenetljivo. Latvijcev je namreč le 54 odstotkov, Estoncev pa 65 odstotkov, ostalo prebivalstvo sestavljajo ruskogovoreči priseljenci, poljska in beloruska manjšina. Kljub taki neugodni nacionalni sestavi je v Latviji podprlo neodvisnost 73,63 odstotka volilcev (udeležba na referendumu 87,56%), v Estoniji 77,83 odstotka (udeležba na referendumu 82,86%). Iz tega nesporno izhaja, da so za samostojnost glasovali tudi številni nedomačini, ki zaupajo več pribaltskemu kot kremeljskemu vodstvu. Ob takem rezultatu vsi z zanimanjem pričakujejo vse-sovjetski referendum 17. marca, ko bi se morali sovjetski državljani izreči o usodi federacije. Proti temu referendumu se je izreklo kar sedem od 15 zveznih republik (tri pribaltske, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan in Moldova). Po mnenju večine opazovalcev se bo na tem referendumu odločalo o usodi Mihaila Gorbačova, ki skuša s tem referendumom zaustaviti centrifugalne sile v SZ. ZDA hočejo samostojneje reševati vprašanje Palestine JERUZALEM — Po oklicanem premirju v Zalivu je mednarodna javnost usmerila pozornost na palestinsko vprašanje. Izraelski parlament ga bo obravnaval še ta teden, vendar so že danes vidna precejšnja razhajanja v vladni koaliciji. Premier Jichak Šamir je zunanjega ministra Davida Levija pred njegovim odhodom v Veliko Britanijo opozoril, naj se v pogovorih z britanskim kolegom Hurdom ne oddaljuje od izraelskega načrta za reševanje palestinskega vprašanja. Parlament je ta načrt odobril maja 1989, minister Levi pa odločno podpira razširitev pogajalske palete ter večjo finančno podporo iz ZDA. Precej sporen pa je nenadoma postal tudi odnos Busheve uprave do Izraela. Bush naj bi zahteval spremembo zakonskega osnutka o finančni podpori za izraelsko vojsko in klavzule, ki prepoveduje washingtonskim funkcionarjem kakršno koli pogajanje s PLO. Washington bi torej rad imel čim bolj proste roke tudi pri upravljanju palestinskega vprašanja. Vojna odprla prepad med Arabci in Zahodom RIM — Na vatikanskem vrhu katoliških patriarhov^ Vzhoda, ki ga je sklical papež, so udeleženci dali ve ^ poudarek vzrokom, ki naj bi dejansko povzročili vojno Zalivu. V pogovoru z novinarji je na primer patriarh ira kih kaldejskih katolikov Raphael I Bidawid izjavil, da s°^ vojno hoteli protiarabski zavezniki, ki hočejo braniti m rese Izraela in naftne politike in ne samo interese Patriarha sta podprla tudi grški melhitski patriarh Ha in alžirski nadškof Henri Teissier. . ■ r do Cerkveni dostojanstveniki so se v glavnem strinjali' je med arabskim in zahodnim svetom zazijal globok P --- • pad, ki ga bo težko zapolniti, še zlasti, ker ZDA in ne. ,^0 zahodne vlade brezpogojno podpirajo izraelsko po'1 a Po njihovem mnenju to sploh ne bo privedlo do l[a^n nju miru, še najmanj pa bo prispevalo k ustreznemu rešev palestinskega vprašanja. Patriarh Bidawid je med ^ra~.jta prepričan, da je bil eden od ciljev iraške zasedbe KuV pray razrešitev tega vozla. • Irak pretresajo manifestacije NADALJEVANJE S 1. STRANI Iz Damaska pa prihaja vest, da so Kurdi zavzeli mesto Sulemaniah in da se je začel splošni upor iraških Kurdov. Konec vojne v Zalivu bo torej ponovno postavil v ospredje kurdsko vprašanje. Ob tem je zgovorno, da že štiri dni dobesedno vre med turškimi Kurdi. Včeraj pa je prišlo do prvih oboroženih spopadov, v katerih je bila v jugovzhodni Turčiji ena oseba ubita več ducatov pa ranjenih. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna prednaročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Če bi morali po koncu zalivskega spopada rešiti palestinsko in libanonsko vprašanje, Kurdi pripominjajo, da imajo tudi oni neodtujljivo pravico do lastne države, saj jih je kar 25 milijonov. Po palestinskem bo sedaj bližnjevzhodno vprašanje zapletel še kurdski problem. Iz Was-hingtona še ne prihajajo vesti, da bi proučevali še ta problem, saj jim je že dovolj palestinski in južnoiraški. Pentagon je sinoči sporočil, da so dosegli sporazum o razmejitvi sil v Zalivu. V bistvu gre za neke vrste »sanitetni kordon«, ki je širok dva kilometra in na katerega ne sme stopiti noben vojak. V Washingtonu se je zunanji minister Baker sestal z italijanskim kolegom De Micheli-som, s katerim je izmenjal mnenja o bodočnosti Bližnjega vzhoda. Po tem srečanju bo Baker odpotoval na Bližnji vzhod, kjer bo proučil novonastali položaj. Busheva zamisel, da bi bodoče odnose z vsemi državami tega območja pogojevali glede na stopnjo demokracije, je po vsem sodeč obsojena na propad. Včeraj se je v Kuvajt vrnil prvi minister in prestolonaslednik Saad Abdulah al Sabah, ki je le potrdil, da bo vojaški zakonik v državi trajal še nekaj mesecev. Medtem pa še nadaljuje v Kuvajtu lov na Jordance in Palestince, ki so sodelovali z iraškimi okupatorji. Položaj je torej do skrajnosti nejasen. Danes se bodo v Damasku sestali zunanji ministri arabskih držav, ki so sodelovale v protiiraški koaliciji. Kaj bodo tu sklenili, ni povsem jasno. Nesporno je le dejstvo, da Iraku že grozi razkosanje na šiitski in kurdski del. Trenutno nihče ne ve, kdo se zavzema za enotni Irak in kdo je za njegovo razkosanje. Vsem pa je jasno, da bodo prihodnji meseci do skrajnosti kočljivi. Slepo nasilje protestantov v Severni Irski LONDON — V noči na ponedeljek je skupina oboroženih protestantskih skrajnežev v neki severnoirski katoliški vasi ubila štiri osebe, eno pa težko ranila. Občina Cappagh v grofiji Tyro-ne je po splošnem mnenju prava trdnjava Irske republikanske armade (IRA). Lani je tu prišlo do pravega spopada med irskimi separatisti in elitnimi oddelki britanske vojske. Kasneje so tajni agenti ubili občinskega svetovalca Martina McCaugheyja in nekega krajevnega voditelja irskih separatistov. Tokrat pa so protestantski teroristi, ki po vsej verjetnosti pripadajo zloglasnim Ulstrskim prostovoljnim silam (UVF), »neselektivno« napadli navadne ljudi iz enostavnega razloga, ker so katoličani. Pod rafali protestantskih skrajnežev sta izgubila življenje dva 21-letnika, 17-letni fant, krogle pa so bile usodne tudi za 50-letnega kmeta. Položaj albanskih beguncev povzroča skrbi upraviteljen1 OTRANTO — V malih pristaniščih južne Italije, predvsem v Brindisiju in Otrantu skoraj neprekinjeno pristajajo ladje z albanskimi prebežniki. V petih dneh je zaprosilo za politično zatočišče nekaj manj kot sedemsto Albancev. Begunci se za beg poslužujejo najrazličnejših plovil, od starih ribiških ladij in čolnov brez vsakršnega plovnega pripomočka, do hitrih, sodobno opremljenih vlačilcev. S takim je včeraj ob zoripriplulo v Otranto še drugih trinajst oseb. Neustavljiva reka albanskih prebež-nikov povzroča upraviteljem iz Otran-ta velike skrbi. Obmorsko mesto je namreč majhno in ne razpolaga s primernimi strukturami, kjer bi lahko namestili bagunce. Občinska uprava je zato začasno prevzela dve šoli v mestu in večji kamping ob morju, kjer bodo begunci dobili zasilno zatočišče. Upravitelji se zavedajo, da taka rešitev ne ustreza dejanskim potrebam prebežni-kov, vendar zaenkrat nima alternative, tudi za to, ker je birokratski postopek za ureditev statusa prebežnikov precej Lat' dolg. Minister za civilno zaščito^g-tanzio je medtem sporočil, da j® srg-dil ponovno odprtje begunskeS . so diSča v Restincu pri Brindisi]^ rg-ga lani uredili prav za albansk ® je ' ' V tednih zalivske vojn® k ti. bežnike. v leonin zaiivsite »^j- .r0u bila v njem nameščena posebna teroristična operativna enota, rišču je prostora za tri tisoč ^u,dl0tova' Včeraj zjutraj je v Tirano odPeptaf' la delegacija italijanskih parlan* ^e. cev, ki jo vodi Flaminio PicC°Uik; Pa' gacijo je sprejel tudi predsedir se(j-miz Alija ter novoimenovani p . jpi-nik vlade Fatos Nano. ltali)anz nistri so se v teku dneva srkc)0p0' vsemi albanskimi političninu^ s® nentami, od predsednika Ah] ,eInok' dobili zagotovilo, da procesa ^ po-ratizacije ne bo oviral, vendar F aI1jU gojem, da bo potekal v sp° zagot°' obstoječih zakonov. P0dodnn SgZQve, v kateri živimo, do naše manjšinske skupnosti f02V VecJa vprašanje našega gospodarskega in kulturnega t*ciye Ja' ki je v teh dneh zaradi izredno zaskrbljujoče situ-^Pten^ega edinega dnevnika, skoraj brutalno stopilo v % Sg J6'« je omenila Nives Košuta, ki je izrazila občutek, 'iQr0rtPr°sJor, ki je predstavljal našo teritorialno, družbeno, Zpu^jPostno, skratka duhovno identiteto, polagoma krči. so (^.'-‘dtujevanja, nejasnosti, negotovosti, neidentifikacije kfj af/e zaznavnejši, je poudarila in nadaljevala: »Neka-0 Prepričani, da so tržna pravila prava rešitev za ^egg^j°t>lem, torej tudi za kulturo. Mislim, da je tako (-h,jQ>/e eno izmed najboj neutemeljenimi in nevarnimi , Kfl*1*'" ie menila Nives Košuta. %ior i,'- ki ta čas pesti Založništvo tržaškega tiska in Kj ski dnevnik, je odmevala nadalje na sobotni Prešer-proslavi v KD Rovte-Kolonkovec. Pesnik Marij Cuk je v svojem govoru izhajal iz žalostne ugotovitve, da grozi Primorskemu dnevniku pravzaprav molk, kar bi bilo za celotno slovensko narodno skupnost v Italiji smrten udarec. Ko narod izgubi svojo besedo, pa naj bo govorjena ali tiskana, je obsojen na propad, saj nima več osnovnega elementa, ki označuje nacionalno in posameznikovo bit. Slovenci smo se v svoji zgodovini ohranjevali prav na temelju besede, ki je izraz ustvarjalnega duha, utemeljevali smo se s kulturo sporočila od takrat, ko se je sprožil zapis na Brižinskih spomenikih pa vse do danes. Ukinitev ali okrnjeno izhajanje Primorskega dnevnika bi pomenilo korak v anonimnost in močvirje životarjenja, prekinitev komunikacijskega toka med Slovenci, kar bi imelo za našo manjšino katastrofalne posledice. Na nedeljski Prešernovi proslavi v Domu Alberta Sirka je Miran Košuta »povezal« krizo Primorskega dnevnika z vprašanjem kulture in kulturnosti: »Če bi bili kulturni, ne bi odpuščali ljudi, ki ustvarjajo, ne bi ukinjali Glasbene matice, Primorskega dnevnika, založb, in ne bi nalagali kulturi plačila za gospodarske grehe. Če bi bili kulturni, bi naposled namenili kulturi veliko več pozornosti, spoštovanja in denarja, da bi lahko prebrodila izziv tržnošti ter ohranila svojo kreativno samostojnost. Pa smo jo in jo še vedno kličemo pepelko, duhovno nadstavbo, privesek, družbeno breme, bruto procent...,« je opomnil prepolno dvorano kriški ustvarjalec. Srečanja s predstavniki strank in organizacij Sindikalni predstavniki in novinarji PD so iznesli svoja stališča o krizi na ZTT komponentam slovenske manjšine. Najprej so se srečali s predstavniki Slovenske skupnosti... ... sledila so srečanja s slovensko komponento Demokratične stranke levice ... ... s predstavnikoma Sveta slovenskih organizacij... ... in Slovenske kulturno-gospodarske zveze Od sobote na nabrežju Navtični salon v novih okvirih V soboto se bo na tržaškem nabrežju začel 14. Nauti-camp, ki so ga prireditelji letos preimenovali v Mitelevrop-ski navtični salon in mu s tem začrtali nov, modernejši in popolnejši okvir. Prireditev naj bi namreč iz dosedanje, sicer priznane izložbe italijanske, jadranske in krajevne navtične proizvodnje postala prava »zgodovinska« sklicna točka ne samo za italijanske sosede, ampak tudi za ves srednjeevropski prostor, za katerega je Trst najbližje izhodišče na morje. S temi nameni je pripravljalni odbor - in še posebej predsednika Trgovinske zbornice Tombesi in Velese-jemske ustanove Marchio - zaupal organizacijsko nalogo beneški družbi East Coast Yacht Brokers in sprejel poudarek na specializaciji, ki bo v največji možni meri promovirala vse sektorje, ki so vezani na navtični turizem. Povrhu pa sodi ta prenova v okvir novih možnosti, ki jih odpira zakon za obmejna območja in ki obetajo Trstu vlogo mednarodnega komercialnega in finančnega središča. Razstavni prostor Mitelevropskega navtičnega salona bo kot rečeno na mestnem nabrežju in bo obsegal bazen Sv. Marka v starem pristanišču, kjer bodo plovila razstavljena v vodi in bodo mogoče tudi njihove preizkušnje, Nabrežje Sauro pred Pomorsko postajo, pomola Bersaglieri in Pes-cheria, kjer bodo postavili primerne pokrite razstavne prostore, in končno še notranjost Pomorske postaje, kjer bo-navtični salon zasedel tako pritličje kot prostore Kongresnega centra. Pač pa tokratna prireditev ne bo zajela področja kampiranja in torej razstave stanovanjskih prikolic, kamperjev in druge opreme, ki je bila ponavadi na razstavišču pod Montebellom. Razlog je iskati v popolnem nezanimanju razstavljalcev za ta sektor, zaradi česar je Velese-jemska ustanova, ki je bila pripravljena prevzeti organizacijsko breme, izrazila veliko obžalovanje. Največ pozornosti bo razstava - katere častnemu odboru predseduje predsednik deželnega odbora FJK Adriano Bia-sutti - seveda posvetila jadrnicam in motornim plovilom, zelo bogata pa bo tudi ponudba najrazličnejše navtične opreme. Prireditev bo ponudila tudi prodajno razstavo rabljenih eksponatov, spremljal pa jo bo pester program kulturnih srečanj, razprav in drugih spremnih prireditev. Sindikat CGIL poziva k večstranskemu dogovarjanju Potrebna je preudarnost pri nameščanju nevarnih industrijskih dejavnosti Glavni svet tržaškega sindikata CGIL je pred kratkim zavzel stališče do raznih novih projektov za namestitev nevarnih industrijskih dejavnosti na Tržaškem, kot so plinska skladišča družb Monteshell v Žavljah ter Sea Stock in Alu-suisse v Trstu, podvojitev naftnega terminala SIOT, obrat za proizvajanje kisika v škedenjski železarni itd. Glavni svet meni, da bi morali te projekte preučiti in oceniti, upoštevajoč razvojne možnosti in potrebe celotnega tržaškega gospodarskega življenja, v katerem odigravajo poleg industrije strateško vlogo pristaniške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Po mnenju CGIL bi vse to morali skupno poglobiti Ustanova za tržaško industrijsko cono, Center za raziskave, združenja industrijcev in sindikalne organizacije. Glavni svet tržaške CGIL vsekakor meni, da bi spričo že obstoječih načrtov na Tržaškem ne smeli dovoljevati namestitev dodatnih nevarnih industrijskih dejavnosti. Krajevne uprave se v tem smislu v odnosih do podjetnikov vedejo preveč popustljivo, zaradi česar bi po mnenju CGIL kazalo okrepiti razne organizme, ki lahko jamčijo za večji socialni nadzor. Mimo deželne komisije za nevarne gospodarske dejavnosti je tu mišljena predvsem okrepitev službe za medicino dela, struktur civilne zaščite ipd. Kar zadeva že predložene projekte, glavna skupščina tržaškega sindikata CGIL meni, da bi morali nekatere zavrniti, med temi projekt Sea Stock, druge pa odobriti, a pod strogo določenimi pogoji in upoštevajoč širši kontekst. Tako bi lahko odobrili plinsko skladišče družbe Monteshell, toda ob jasnih obvezah varnostnega značaja, ki bi morala zadevati ne samo obratovanje podjetja, ampak tudi njegove povezave z zunanjim svetom, zlasti prevozne. Podobno bi morali urediti cestne povezave tudi v primeru škedenjske železarne. Vse te aspekte bi lahko obravnavali »programski sporazumi« med podjetji, krajevnimi upravami in sindikalnimi organizacijami, o katerih govori zakon 142 iz leta 1990 v svojem 27. členu. O vseh teh zadevah bi po mnenju tržaške CGIL kazalo razpravljati na pokrajinski konferenci o servisih, ki bi jo morali prirediti pred ekonomsko. Nedeljska svečanost ob zaključku obnovitvenih del v bazovski cerkvi Z jutranjo mašo, ki jo je daroval tržaški škof Bellomi in nato še s popoldansko slovesnostjo, povezano z bogatim kulturnim programom, so v Bazovici v nedeljo počastili konec obnovitvenih del v domači cerkvi, predvsem pa postavitev novih barvnih oken, ki dajejo notranjosti cerkve posebno luč in svetlobne efekte. Na popoldanski slovesnosti, ki sta jo v slovenščini in italijanščini napovedovala Aleksander Mužina in prof. Ra-valico, so nastopili trije zbori: mešani zbor Skala iz Gropade, ki je pod vodstvom Anastazije Purič in ob sodelovanju kontrabasista Michele Veronesi-ja izvedel tri pesmi; otroški zbor A.M. Slomšek (na sliki Marija Magajne), ki je pod vodstvom Bojane Kralj zapel pravtako tri pesmi in zbor "Pueri can-tores" od Sv. Ivana, ki ga vodi Edoar-do Hribar. Slednja zbora sta na koncu programa skupno zapela še skladbo Franceta Gačnika "Ko bi ljudje ljubili se". V bazovski cerkvi so obnovljena tri okna pred oltarjem, kot tudi okroglo okno, za katerega obnovo je prispevala openska Hranilnica in posojilnica. Delo domačega umetnika Edija Žerjala (ob pomoči ateljeja Guido Farina-ti iz Benetk) je pa šest barvnih oken na cerkveni ladji. Prvi dve predstavljata farno zavetnico Marijo Magdaleno, drugi dve sv. Roka, patrona Gropade, in sv. Cirila in Metoda, patrona Padrič, zadnji okni pa sta namenjeni škofu A. M. Slomšku in njegovi knjigi "Drobtinice". Pri obnovi cerkve so prenovili tudi stopnice, ki vodijo v zvonik. Številne goste, med katerimi so bili: župan Richetti, poslanec Coloni, deželni odbornik Rinaldi, deželni svetovalec Brezigar, Marija Ferletič za SSO in Piergiorgio Ragazzoni kot predstavnik škofa, je pozdravil domači župnik Marjan Živec. O zgodovini Bazovice, domače cerkve, o tem, kaj je bilo v cerkvi storjenega pri tokratni obnovi in o pomenu barvnih oken, je na slovesnosti govoril Mužina, ki je, med drugim povedal, da je bila cerkev v Bazovici postavljena že leta 1336, leta 1862 je bila posvečena spominu Marije Magdalene. Leta 1902-1903 jo je poslikal goriški slikar Clemente Delneri. Slovesnosti je sledila še bogata zakuska v Slomškovem domu. (ni) Slovesna umestitev nadzornega organa za tržaško borzo S seje odbora Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem Zaskrbljenost zaradi nerednega izplačevanja pokojnin in invalidnin Tudi v Trstu so te dni uradno umestili tako imenovano borzno deputacijo, nadzorno telo borzne ustanove, ki ga je z dekretom ustanovil zakladni minister. Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predstavnik ustanove CONSOB Capitani, izrazil veliko zaskrbljenost zaradi predvidene obdavčitve borznih zaslužkov (t.im. capital-gain), še jDosebno glede na težave, ki jih preživlja borzno tržišče. Le-to je od lanskega julija zabeležilo občuten padec, ki je dosegel konice tudi do minus 24%. Zapletenost izvajanja novega normativa in negotovosti v zvezi z njim (tačas smo že pri četrti verziji zakonskega odloka) bi skupaj s težavami v gibanju borznega tržišča namreč lahko negativno vplivala na borzna vlaganja, to pa bi seveda ogrozilo ekonomski trend v celoti. Kar zadeva krajevno borzo, je le-ta po Tombesijevih besedah lani zabeležila le malo nižje vrednosti od tistih iz leta 1989 in se torej ohranila na sorazmerno mnogo bolj zadovoljujoči ravni kot druge italijanske borze. Zakladni minister je za člane novoustanovljene tržaške borzne deputaci-je imenoval Maura Boscola, Callista Gerolimicha Cosulicha, Corrada Le-ombruna, Carmela Mollico, Alfreda Sacchettija, Giuseppa Vizzinija in Maria Zerbinata. Tajniške posle bo opravljal Nardelli, deputaciji pa bo predsedoval direktor tržaškega sedeža Bance d ltalia Corrado Leombruno. Na seji odbora Združenja aktivistov in invalidov NOB je predsednik Srečko Colja seznanil člane širšega odbora z vsebino razgovorov z delegacijo ZZB Slovenije na srečanju v okviru Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je bilo 15. februarja. Šlo je za medsebojno informacijo o sedanjem družbeno političnem trenutku v Sloveniji in Jugoslaviji na eni ter o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji na drugi strani. Posebej pa je bil govor tudi o aktualnih vprašanjih, ki neposredno zadevajo vprašanja vojaških vojnih invalidov, oz. nerednega izplačevanja invalidnin in pokojnin SPIZ v okviru meddržavnega dogovora. V tej zvezi je vodja pisarne Zveze vojnih invalidov NOB na Tržaškem, Nevenka Pečar, seznanila odbor s svojimi stiki in razgovori na pristojnih mestih v Ljubljani, Beogradu in tudi na gen. konzulatu SFRJ v Trstu. Iz teh stikov in informacij je izšla ugotovitev, da je izplačevanje teh invalidnin in pokojnin urejeno z mednarodnim sporazumom in da se stvari niso spremenile. Glede tega je republiški sekretar sekretariata za vprašanja borcev in vojaških invalidov Slovenije, Franc Go-deša, tako na srečanju v Trstu kot na razgovoru v Ljubljani in nato še pismeno povedal, da je federacija SFRJ še vedno pripravljena izpolniti to svojo zakonsko obveznost in da je edini razlog za neizplačevanje nelikvidnost proračuna federacije ter da se trudijo čimprej izvršiti svojo obveznost. Re- sorni minister vlade Republike Slovenije, Franc Godeša, je k temu še dodal, da se preučuje možnost, da bi sedanje obveznosti federacije prevzela republika Slovenija, ko bo sprejet dogovor v tem smislu. Na seji odbora Združenja aktivistov in invalidov NOV je prišla ponovno do izraza zaskrbljenost zaradi hudih zamud pri izplačevanju invalidnin, ki življenjsko prizadevajo prizadete. Odbor Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem se je tudi seznanil s pripravami na proslavljanje letošnje 50-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in Dneva vstaje. Osrednja proslava bo 27. aprila na Trgu Republike v Ljubljani s sodelovanjem partizanskih pevskih zborov iz Ljubljane, Trsta in Celovca. Odbor je sklenil povabiti svoje člane, da se po možnosti v čimvečjem številu udeležijo te proslave, obenem pa je sklenil, da se bo aktivno vključil tudi v priprave na proslavljanje teh dveh za svobodo slovenskega naroda odločilnih zgodovinskih obletnic, pri nas v zamejstvu. Odbor je tudi razpravljal o zadnjih primerih mazanja spomenikov in drugih obeležij NOB na Tržaškem, ta dejanja ostro obsodil in tudi zastavil javno vprašanje, kdaj namerava občina poskrbeti, da se oskrunjeni spomeniki očistijo. Nazadnje je odbor naslovil čestitke svojim članicam ob praznovanju letošnjega 8. marca - dneva žena. (jk) Proslave v Križu, Boljuncu in na Kolonkovcu Zelo živa aktualnost Prešernove kreativnosti V preteklih dneh je bilo po naših društvih in po naših vaseh več Prešernovih proslav oziroma prireditev, ki so na razne načine obeležile Dan slovenske kulture. Neredno izhajanje Primorskega dnevnika nam je žal onemogočilo, da bi o vseh poročali ali jih vsaj s fotografijo zabeležili. Zaradi skrčenega števila strani pa poročamo danes samo o proslavah, ki so bile na koncu preteklega tedna. V Domu Alberta Sirka v Križu že dosti časa niso doživeli tako množičnega obiska kot v nedeljo popoldne na proslavi, ki jo je KD Vesna pripravilo s pomočjo izključno domačih skupin in osnovne šole Albert Sirk. Velik uspeh prireditve bo morda v spodbudo kulturnemu društvu, da premosti zelo hude težave, ki v tem trenutku zelo negativno pogojujejo njeno delovanje. V to smer gre razumeti tudi slavnostni govor domačega književnika Mirana Košute, ki je izpadel kot neke vrste poziv kulturnikov, da kultura ne sme biti več pepelka našega družbenega vsakdana. »Ce bi bili kulturni, bi naposled namenili kulturi veliko več pozornosti, spoštovanja in denarja, da bi lahko prebredla izziv tr-žnosti ter ohranila svojo kreativno samostojnost«, je med drugim dejal Košuta. Kriško Prešernovo proslavo je uvedel moški zbor Vesna, ki ga je v odsotnosti obolelega Iva Lešnika za to priložnost vodil Bogdan Kralj, dirigent dekliškega zbora. Zborovskemu nastopu je sledil nastop plesne šole ŠD Mladina, ki jo uspešno vodi koreografinja Anka Kocjančič. Mlade baletke so izvedle splet narodnih in folklornih plesov ter tarantello, Ingrid Sedmak pa je zaplesala preludij »V vrtincu« ob glasbi Giorgia Winstona. Občinstvu se je nato predstavila vaška osnovna šola (na sliki zgoraj), ki je na svojevrsten način podala Prešernov življenjepis, sledil je nastop dekliškega zbora Vesna. Program, ki ga je napovedovala Sanja Sedmak, je sklenila skupna izvedba Zdravljice, (st) Sicer šele prvi dan marca je letošnji dan slovenske kulture proslavilo tudi KD France Prešeren iz Boljunca. Petkov večer v društveni dvorani pa je -kot večino tovrstnih prireditev v Bregu - ob glasbi popestril nastop učencev vaške osnovne šole. Ob marljivem povezovanju Samoe Mauro so pred občinstvom najprej nastopili tamburaši. Ansambel že vrsto let vztrajno deluje v okviru boljunskega društva in je še med redkimi, ki na tržaškem koncu zamejstva goji tovrstno instrumentalno glasbo. Domačemu občinstvu pa je predstavil niz dalmatinskih melodij, priredb slovenskih ljuC£aS-pesmi in pa zimzelenih motivov. ^ tni gost boljunske proslave je b“a kjji ves Košuta, tajnica Zveze slovenjLin kulturnih društev. V svojem razmišljanju se je dotaknila najakt nejših dogodkov tako na svetovni na ožje slovenski ravni. Ob vojni v livu, ki je boleče posegla v naS°0 v vest in prizadela našo trdno ^e,tur-človeka, njegovo civilizacijsko, kuvorii no in razumsko razvitost, je v g° posvetila pozornost dogodkoiT' . otipljivo vnašajo novosti in spren^j be v naše življenjsko okolje. »Sl° ^ je v zamejstvu smo najbrž tisti ni®.11'vgst, najbolj neposredno občuti vso ši 0 ■ značilno za obdobja, v katerih s <( izumira, "novo" pa se šele Pora^rIjeri posebej je govornica naglasila P o(jj-Ijubiteljske kulture, ki od vedno grava izredno važno vlogo v skupnosti. Zatem so se občinstvu Preat,,rini: učenci boljunske COŠ Fran Yen0 pfld najprej učenci 3. razreda, ki ierjala mentorstvom učitelja Fredija f- Qrff zaigrali dve ljudski s flavtami ?. pjna glasbili,'nato pa še folklorna s š ju 4. in 5. razreda (na sliki na sr. ^j0ri' je ob harmonikarski spremljaj spjet ne Dobrila zaplesala in zapel jesOv' belokranjskih in gorenjskih P gjl-skupino pa je pripravila učitelj pre-l Dobrila. Proslavo KD Fran„Tioka' šeren je sklenil nastop MoPZ a^vodi :____ 1 , n aa Sob°t0 jencev dolinske občine, ki 9 Cveto Marc. (dam) Dan slovenske kulture so obeležili tudi pri KD Rovte-K zprala vec. V društveni dvoranici se 1. jpfiiii11 kar nekaj krajanov, ki so pr violi11' zvokom kitare Igorja Rolica veslia skemu kvartetu, ki ga sestavlffnSetti l0 Kranjec, Taisja Kodrič, Sara M peS' Raffaella Petronio (na sliki sp regoS°' nik Marij Čuk pa je prisotnim sp ril nekaj priložnostnih t>esed.'- :re v S?" V dvorani občinske knjiznlC dbi KP »ažu pa je bila v nede],n v p . i~nn Rdeča zvezda in ŠK ležu pa je bila v nedeljo v PJ^^ieph8 Rdeča zvezda in ŠK Kras sloVerl, prej je vso svojo sPreuu' :Ttrsko >zv tarist Marko Feri, ki je m J sle(jiJ pr del nekaj skladb, nakar J je p kaz barvnih diapozitvov, KJ Kova snel fotografski ljubitelj vsebia Čič. V smiselni povezavi jur®' sodobnih avtori®Y .B raV gotovo za ap„sri.s»o&.Vi Spet neuspelo srečanje tajnikov morebitne nove koalicije Vse večja nevarnost komisarjev Danes morda odločilni sestanek Nevarnost predčasnih upravnih volitev na Tržaškem je iz dneva v dan večja. Sinočnji politični vrh, na katerem naj bi podpisali sporazum o tako imenovani štafeti, se je namreč ne samo končal brez stvarnih rezultatov, ampak je še dodatno zaostril itak že Precej napete odnose med strankami, ki na tihem že razmišljajo o razpustu občinskega in pokrajinskega sveta in torej o volitvah. Danes pozno popoldne bo vsekakor na sporedu novo srebanje, neke vrste poslednji poskus, da se preprečita komisarski upravi. Ce na kratko obnovimo dogodke, moramo izhajati iz dejstva, da so demokristjani in socialisti konec prejšnjega tedna dosegli okvirni politični sporazum za izvolitev obeh uprav. Za župana naj bi bil izvoljen sedanji podžupan, socialist Augusto Seghene, za predsednika Pokrajine pa demokris-tjan Manfredi Poillucci, ki je trenutno svetovalec, svojčas pa je bil že odbornik. KD bi na osnovi tega dogovora dobila sedem občinskih odbornikov, tri resorji bi šli PSI, po enega odbornika pa naj bi dobili republikanci in liberalci. Pokrajinska uprava pa bi bila takole sestavljena: trije odborniki PSI, Po enega odbornika pa bi dobili KD, PRI, PLI in Slovenska skupnost. Iz občinske uprave bi tako izpadli socialde-niokrati, ki v pokrajinskem svetu niso zastopani. Taka koalicija pa bi uživala Podporo le polovice pokrajinske skupščine. PSDI je zaradi te izključitve takoj dvignila vik in krik. Njeni predstavni- ki niso samo glasno protestirali, ampak so tudi javno zagrozili, da bodo spričo tega dogodka izstopili iz deželne vlade. Malokdo pa verjame, da bodo to res naredili. Za presenečenje pa so poskrbeli liberalci. V včerajšnjih dopoldanskih urah je njihov pokrajinski tajnik Aldo Pampanin izdal zelo ostro tiskovno noto, v kateri očita demokristjanom in socialistom, da so sklenili dogovor pravzaprav na koži laičnih strank. Program nove koalicije je po mnenju liberalcev pomanjkljiv in nepopolen, zaradi tega se njihov predstavnik iz protesta ni udeležil sinočnjega srečanja. Svoje zahteve pa je postavila tudi delegacija Slovenske skupnosti. Tajniki strank so sicer sprejeli večji del njenih političnih in programskih zahtev (tudi tiste, ki od blizu zadevajo našo narodno manjšino), niso pa odgovorili na zahtevo SSk, da bi poleg pokrajinskega odbornika dobila tudi mesto v tržaški občinski upravi. Sinočnje srečanje se je tako ob odsotnosti liberalcev, jezi socialdemokratov in dvomih Slovenske skupnosti končalo brez rezultatov. Položaj je skrajno zapleten in nejasen, možnosti, da se preprečijo predčasne volitve, je vsekakor v tem trenutku zelo malo. Končna odločitev o tem bo verjetno padla že danes popoldne. S. T. EGS podaljšala italijanski vladi rok za odgovore v zvezi z zakonom za obmejna območja Evropska gospodarska skupnost je italijanski vladi podaljšala rok, do katerega bo morala odgovoriti na vprašanja, ki ji jih je evropska komisija za vprašanja konkurence zastavila v zvezi z zakonom za obmejna območja. Vest je iz Bruslja posredoval evropski poslanec Giorgio Rossetti. Za podaljšanje tega roka je zaprosila sama italijanska vlada, ker v teku 20 delovnih dni ne bi bila mogla zbrati vso potrebno dokumentacijo, ki jo je zahtevala omenjena komisija. Po Ros-settijevem mnenju pa na nekatera vprašanja v nobenem primeru ne bo lahko odgovoriti, ker še niso pripravljene izvajalne norme tega zakona. Ostaja pa tudi nerešen politični problem - nadaljuje Rossetti - kako naj bi koordinirali odgovor Bruslju. Vsi dosedanji posegi so namreč v glavnem na osebni ravni, medtem ko EGS pričakuje uradne sogovornike. O skupnih sestankih parlamentarcev in predstavnikov političnih sil, skratka vseh tistih, ki so hoteli zakon za obmejna območja - zaključuje tržaški zastopnik v evropskem parlamentu - pa se v tem trenutku sploh ne govori ne v Trstu in niti v Benetkah. ■ Občinsko prevozno podjetje ACT sporoča, da so odprli urade za prodajo vozovnic in rezervacije na sedežu ACT na Trgu Gioberti. Uradi so bili do sedaj v prostorih avtobusne postaje na Trgu Liberta. Urad bo tudi na Trgu Gioberti posloval ob delavnikih od 8. ure do poldne. Vzhodnokraški rajonski svet o načrtih za naselitev Romov Vzhodnokraški rajonski svet je na eni izmed svojih zadnjih sej obravnaval občinski načrt za naselitev Romov, ki med drugim predvideva tudi ureditev dveh romskih taborišč na Opčinah. Rajonski svetovalci so soglasno odobrili naselitev 37 oseb, ki trenutno stanujejo v Naselju sv. Sergija pri Trstu, na območje med openskim pesjakom in železniško progo, prav tako soglasno pa so zavrnili predlog, da bi drugo taborišče na Opčinah za skupino 6 Romov uredili na nekem zemljišču ob Narodni ulici. Ta drugi predlog je po mnenju vzhodnok-raških rajonskih svetovalcev nesprejemljiv med drugim tudi zato, ker predvideva ureditev taborišča na izredno vidnem mestu, saj bi taborišče stalo ob glavni cesti iz Jugoslavije. Vzhodnokraški rajonski svet je poleg tega poudaril, da bi morala občinska uprava poskrbeti za potrebne infrastrukture, zlasti za napeljavo vode in elektrike, preden izda katero koli dovoljenje za naselitev Romov. Slovenski predstavniki v Gibanju za komunistično prenovo se zavzemajo za enotno nastopanje levičarskih sil V občinskih svetih jo bodo predstavili izvoljeni predstavniki SSk Resolucija o kraškem parku in obvezah do narave in ljudi V .prejšnjih dneh se je sestala skupila slovenskih pripadnikov Gibanja za komunistično prenovo, da bi pripravi- osnutek besedila o slovenskih vpra-jSnjih za pokrajinski program gibanja. Udeleženci so izrazili mnenje, kot be-remo v tiskovnem poročilu s srečanja, nai bi bila skupina dostopna vsem Qnim slovenskim pripadnikom giba-ki bi želeli sodelovati pri obrav-'Rvi slovenske tematike in pri izdela-^ stališč glede na vsa vprašanja, ki se 'oejo slovenske manjšine, da bi premostili stare oblike delovanja v okviru Oprtih" komisij. Prisotni so poudarili potrebo po bolj dločni akciji, da bi se pospešila raz-Ptava o globalnem zakonu v parla-Rontu in da bi podprli prizadevanje etl' Spetiča, ki je tudi pred kratkim Rstopil v tej zvezi pri predsedniku Rde in pri predsedniku ustavne ko-Risije v senatu. . Skupina slovenskih pripadnikov Gi-. atija za komunistično prenovo je tudi 2razila željo, da bi se uresničil enoten a?stop vseh bivših slovenskih pripad-Pkov KPI, četudi so sedaj vključeni v Mičnih strankinih organizacijah, gle-ve Pa vsa vprašanja, ki se tičejo sionske manjšine, ter da bi se dalo po-P^o za enoten nastop vseh sil na le-llCl in vseh Slovencev v Italiji. Skupi-a si je zadala v tej zvezi nalogo, da bo delovala za to, piše dalje v tiskovni noti, da se premostijo nesporazumi in da se najdejo skupne poti za učinkovite posege v obrambo slovenskih pravic in za dosego globalnega zakona. Specifično se je skupina obvezala, da bo vložila vse napore za sodelovanje v okviru Kluba naprednih slovenskih predstavnikov, za to da bi se uveljavil in razširil Zbor slovenskih izvoljenih, za to da bi se obudila dejavnost krožka Tomažič, ki naj bi postal središče politično-kulturne dejavnosti in razprave sil na slovenski levici ter za to, da bi postalo dosedanje glasilo KPI v slovenskem jeziku Delo učinkovito sredstvo obveščanja in povezovanja slovenske levice. V soboto so se v Devinu sestali deželno tajništvo in izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti. Na seji, ki je bila sicer v glavnem posvečena vprašanju novih statutov krajevnih uprav, so sprejeli besedilo resolucije o kraškem parku, ki jo bodo vložili strankini svetovalci v vseh občinah, katerih ozemlje je vključeno v kraški park. Resolucija se nanaša na zakonsko besedilo o zaščiti in razvoju kraškega ozemlja, ki ga je napovedala deželna uprava in naglaša predvsem dejstvi, da je Kras gosto obljudeno področje, na katerem je približno dvajset vasi, in da živi na ozemlju avtohtona slovenska manjšina, ki veže mnoge svoje gospodarske dejavnosti in svoje kul- Posledice staranja prebivalstva V priredbi kulturnega društva Rosselli je bil pred dnevi v hotelu Savoia Exceslsior‘v Trstu posvet na temo »Gospodarski problemi družbe, ki se stara«. Uvodno poročilo je podala profesorica finančnih ved na tržaški univerzi Clara Busana Banterle in v strnjeni obliki prikazala najpomembnejše ugotovitve raziskovalcev, ki se ukvarjajo s problemi staranja prebivalstva, zlasti od od začetka sedemdesetih let dalje. V razpravi so sodelovali tržaški občinski odbornik Mario Berce, predsednik komisije za zdravstvo PSI Gabriele Renzulli ter pokrajinska tajnika CGIL Roberto Treu in UIL Fabio Ortolani. Razpravljale! so med drugim poudarili, da predstavljajo stari tudi bogastvo, ki ga je treba primerno ovrednotiti. To seveda velja posebno za Trst, ki je eno izmed najstarejših mest v Italiji. Mariji Bernetičevi r^ki župan Franco Richetti je včeraj dopoldne slo-Podelil znani slovenski politični delavki Mariji Ber-%rc v?jni križ za zasluge. Slovesnost se je odvijala v sinji razumno s Kraško gorsko skupnostjo. Prav tako naj bo poverjeno KG S upravljanje parka in naj se za to zagotovijo finančna sredstva. Kraški gorski skupnosti naj bo poverjeno tudi to, da upravlja sredstva za gospodarske posege na območju parka v imenu Dežele FJK. Po pogrebu naznanjamo, da nas je zapustila naša draga Zofija Comari vd. Paoli Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. SVOJCI Ricmanje, 5. marca 1991 t Zapustila nas je naša draga Marija Macor por. Ciacchi Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Korošcih. Žalujoči mož Francesco, sin Fedor z družino in drugo sorodstvo. Korošci, 5. marca 1991 4. 3. 1976 4. 3. 1991 Minilo je 15 let, odkar nas je zapustil naš predragi prof. Jože Peterlin Z neizmerno ljubeznijo in hvaležnostjo se ga spominjajo hčere Matejka, Lučka in Anka ter sin Joži Trst, 5. marca 1991 5. 3. 1983 5. 3. 1991 Ob 8. obletnici smrti Virgila Tula (Zilkaj se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Mačkolje, 5. marca 1991 3. 3. 1989 3. 3. 1991 Dve leti sta minili, odkar sta nas zapustila naša draga Sergij in Gabri Husu Z ljubeznijo se ju spominjajo ženi, otroci, mama in tata Najlepša hvala vsem, ki krasijo njun grob. Prosek, 5. marca 1991 4. 3. 1988 4. 3. 1991 Ob 3. obletnici smrti Albine - Zorke Ferluge (ČOPIČE VE) Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. Z ljubeznijo se te vedno spominjajo tvoj Romano in drugi Ferlugi, 5. marca 1991 6. 3. 1990 6. 3. 1991 Leto dni je minilo, odkar nas je zapustila naša draga Ivanka Furlan Z ljubeznijo se je spominjajo mož, hči, sin in vsi, ki so jo imeli radi. Dolina, 5. marca 1991 Ansambel TPPZ izreka globoko sožalje rednemu članu Marinu Dovganu ob izgubi dragega očeta. Ob izgubi dragega očeta izreka Marinu in svojcem iskreno sožalje ŠD Zarja Pomlad skozi gib Plesne delavnice in seminar ZSKD Po uspešnem jesenskem ciklusu se bo te dni v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev začelo še spomladansko nadaljevanje plesnih delavnic in seminarja pod skupnim naslovom Pomlad skozi gib. Prve bodo na vrsti sobotne plesne delavnice, namenjene otrokom od 5. do 10. leta (z urnikom od 16. do 17. ure) in posebej mladim od 12. do 18. leta, ki se bodo (od 17. do 18. ure) lahko ukvarjali s sodobno plesno tehniko, jazz baletom in ustvarjalnim gibom. Prvo srečanje za udeležence obeh tečajev je napovedano že za soboto, 9. marca, tečaj se bo zaključil 25. maja, iz koledarja pa je izvzeta velikonočna sobota. Vse informacije in prijave sprejemajo še do petka, 8. marca, v uradu ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/11, tudi telefonsko na številko 767303) vsak dan, razen ob sobotah. Z geslom Pomlad skozi gib se bo od 19. do 23. marca (vsak dan ob 17. do 21. ure) odvijal tudi plesni seminar, ki prav tako kot delavnice nadaljuje jesenski ciklus ZSKD. Tudi ta srečanja bodo v Gregorčičevi dvorani, vodil pa jih bo koreograf Igor Jelen, član celjskega plesnega studia. Seminar je namenjen voditeljem skupin, animatorjem, vzgojiteljem in vsem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Vse dni, vključno z zadnjim srečanjem, ko je predvideno delo z otroki, pa bo predavatelj povezano obravnaval gib, likovnost in ples. Za podrobnejše informacije se lahko zglasite od ponedeljka do petka v uradu ZSKD, rok za prijave pa zapade v petek, 15. marca. Založba EstLibris izdala novo knjigo Jožeta Pirjevca Zbirka EstLibris, ki izhaja pri založniku ZTT, je bogatejša za nov naslov. Jutri ob 18. uri bodo v Konferenčni dvorani Trgovinske zbornice na Ul. S. Nicolo 5, predstavili knjigo Jožeta Pirjevca II gran rifiuto - Guerra fredda e calda tra Tito, Stalin e 1'Occidente. Novo knjižno delo bo predstavila prof. Bianca Valota Cavallotti, docent za zgodovino Vzhodne Evrope na Univerzi v Milanu. Poleg nje bosta na predstavitvi prisotna tudi avtor in urednik zbirke EstLibris Miran Košuta. Nova Pirjevčeva knjiga je zgodovinska raziskava, ki ne sloni izključno na izjavah protagonistov, pač pa črpa iz številnih diplomatskih virov, ki še niso bili objavljeni. Na sliki naslovna stran nove knjige Jožeta Pirjevca. gledališča GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 V četrtek ob 20. uri bo na sporedu ponovitev Massenetove opere WER-THER (red C), v postavitvi gledališča Massimo Bellini iz Catanie. Dirigent Ti-ziano Severini, režiser Fausto Cosentino. GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo A. Neumann International predstavil THE BEST OF MUMMENSCHANZ. V abonmaju odrezek št. 8 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo V soboto, 16. marca, ob 20.30 bo gledališka skupina Maria Chiocchia predstavila delo L. Pirandella MA NON E UNA COSA SERIA. Režija Alvaro Pic-cardi. V glavni vlogi Ugo Pagliai in Paola Gassman. koncerti GLEDALIŠČE ROSSETTI V soboto, 16. marca, in v nedeljo, 17. marca, bo na sporedu koncert skupine POOH z naslovom »Venticingue anni«. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni gledališča v Pasaži Protti. GLEDALIŠČE G. VERDI Simfonična sezona 1990/91 V sredo, 13. marca, ob 20.30 bo na sporedu koncert orkestra in zbora gledališča Verdi (red A). Glasba: G. Puccini; dirigent: Tiziano Severini; tenor: Orfeo Zanetti; bariton: Marco Camastra; bas: Ivan Sancin. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča ne-učno osebje, da zapade dne 11. marca rok za vložitev prošnje za premestitev. Obrazci in informacije so na razpolago na sedežu SSŠ v Ul. Carducci 8, tel. 370301. IZJAVA O DOMNEVNI SMRTI S prošnjo z dne 11. januarja 1991 naslovljeno na Civilno in Kazensko sodišče v Trstu je gospa Guerrina ŠKABAR por. MARTINE zaprosila, da se izda izjava o domnevni smrti Alessandra SCA-BARJA rojenega v Trstu dne, 23. maja 1932, za katerim ni več nobenega sledu od 25. oktobra 1969. Kdorkoli ima vesti o njem, jih mora sporočiti tržaškemu sodišču v roku 6 (šestih) mesecev od zadnje objave tega obvestila. Trst, 3. marca 1991 razstave V TK Galeriji so do 13. marca na ogled slike in risbe slikarja RUDIJA SKOČIRJA. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito - je do 21. aprila na ogled razstava pod naslovom SKRIVNOST NARAVE - BARVE, LEPOTA IN SKRIVNOST ŽIVALSKEGA SVETA. Urnik razstave: vsak dan od 9. do 13. ure in od 14.30 do 19.30. V galeriji Cartesius bo do 10. marca na ogled retrospektivna razstava GIAN-NIJA BRUMATTIJA. V galeriji JULIET’S ROOM - Ul. della Guardia 16 je na ogled do 15. t. m. razstava slikarke ZITE NOE'. V galeriji Baassanese - Trg Giotti 8 -je do 5. aprila na ogled razstava PAOLA PATELLIJA. Otvoritev razstave je danes ob 18. uri. kino ARISTON - 16.00, 19.30, 22.00 Green Gard - Matrimoni di convenienza, r. Peter Weir, . Gerard Depardieu. EKCELSIOR - 16.00, 22.00 Paprika, r. Tinto Brass. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La časa Ru-sia, i. Sean Connery, K.M. Brandauer. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Highlan-der II - II ritorno, i. Sean Connery, ^ Christopher Lambert. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Violenza erotica, porn. □□ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Drugstore cowboy, i. Matt Dillon, Kelly Linch. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 A letto con il nemico, i. P. Bergin, K. Ander-som. MIGNON - 16.30, 22.15 La časa del sor-riso,' r. Marco Ferreri, i. I. Thulin. EDEN - 15.30, 22.00 Vizi bestiali, porn., □ □ CAPITOL - 16.15, 22.10 Nikita, i. A. Pa-rillaud, J. Hungues Anglade. LUMIERE - 16.30, 22.15 Daddy nostal-gie, i. Dirk Bogart, Jane Birkin. ALCIONE - 17.00, 22.00 II tempo dei gi-tani, r. Emir Kusturica. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razna obvestila V Dolini bomo ženske praznovale mednarodni dan žena v petek, 8. marca, ob 19. uri v gostilni pri’Studencu. Dolin-čanke, ki želijo skupno preživeti večer, naj se prijavijo danes, 5. marca,_ v trgovinah Tedesco in Kos ter pri Štefki tel. 228168. ŠKD Cerovlje-Mavhinje ■ priredi 8. marca večerjo z glasbo v gostilni AL CARSO v Mavhinjah. Vabljene! Za morebitne informacije lahko telefonirate na št. 291130 vsak dan od 17. do 19. ure. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja v sredo, 20. marca, izlet v Zagreb, ker je muzej v Bistri zaprt. Vpisovanje danes, 5. marca od 9. ure v Ul. Cicerone 8. Združenje aktivistov in invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prirejajo enotedensko bivanje v Moravskih Toplicah od 28. aprila do 5. maja. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 360324 od ponedeljka, 11. t.m. Berite »Novi Matajur« DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja PROSLAVO MEDNARODNEGA DNEVA ŽENSK 8. MAREC 8. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, UL sv. Frančiška 20. Na programu predvajanje slovenskega filma "Vdovstvo Karoline Žašler", nato se bomo zadržali v prijetnem pomenku. Vabljeni! včeraj - danes Danes, TOREK, 5. marca 1991 EVZEBIJ Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.56 - Dolžina dneva 11.19 - Luna vzide ob 23.42 in zatone ob 8.11. Jutri, SREDA, 6. marca 1991 .STANKA PLIMOVANJE DANES: ob 5.49 najnižja -33 cm,'ob 11.38 najvišja 15 cm, ob 17.05 najnižja -23 cm, ob 23.33 najvišja 38 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1030,5 mb, ustaljen, brezvetrje, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja_8 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Marco Fracasso, Mat-teo Calligaris, Gabriele Massaria, Martina Defalco, Matteo Cingerla, Marco Ac-cordini, Andrea Petretic, Giuseppe An-drea Seguenzia, Francesca Coronica, Jernej Legiša. UMRLI SO: 84-letna Rosa Milanovich, 75-letna Giusta Starc, 83-letna Bianca Lupi, 95-letna Pia Miniussi, 81-letna Da-lia Skerian, 72-letna Antonia Muolo, 77-letni Natale Coslovich, 57-letna Rocca Patruno, 87-letna Maria Carli, 85-letna Anna Pivetta, 90:letni Marcello Ravalico, 94-letni Virgilio Mirandola, 76-letna Ni-dia Schwarz, 73-letni Pietro Cerneccy, 69-letni Giorgio Paolucci, 83-letni Borto-lo Petronio, 78-letna Cesira Fabiani, 79-letna Francesca Grzina, 28-letni Alessan-dro Perich, 74-letni Mario Andri, 88-letna Maria Rebec, 66-letna Renata Maurich, 25-letni Gianfranco lazbar, 84-letna Au-gusta Codiglia, 86-letni Enrico Clameri, 68-letna Teresa Navarra, 85-letna Antonia De Tullio, 89-letni Ernesto Verdec-chia, 84-letna Concetta Derin, 81-letni Giordano Blazevich, 76-letna Maria Tre-visan, 83-letna Maria Kastelic, 81-letna Elvira De Santi, 90-letna Agnela Zonta, 75-letni Bruno Marini, 77-letni Erminio Zerovec, 84-letna Rosa Maria Giannella, 92-letna Pierina Lanza, 27-letni Angelo Caniglia. OKLICI: reklamni agent Mario Taglia-reni in Ortoptik Paola Slanisca, šofer Alessandro Piemonte in uradnica Donata Franza, analist-programer Giuseppe Su-race in uradnica Nadia Mozenich, kovinar Paolo Cinerari in uradnica Alina Ca-sali, televizijski operater Giulio Rovere in učiteljica Gabriella Bassi, kemik Massimo Bresciani in gospodinja Gabriella Orbanich, trgovec Davide Zotti in učiteljica Manuela Poropat, podčastnik Do-menico Salzillo in v pričakovanju zaposlitve Stefania Sella, bolničar Roberto Plisco in bolničarka Anna Negro, šofer Roberto Codia in gospodinja Claudia Doz, točaj VValter Scaramelli in prodajalka Monica Rabusin, mehanik Eugenio Sabo in asistentka za ostarele Elisabetta Starc, delavec Fabio Angelo Andriolo in prodajalka Alessandra Salvi, finančni stražnik Andrea Gonella in delavka Claudia Bazzeo, študent Massimiliano Viti in študentka Mimma Romano, uradnik Orlando Brivio in učiteljica Marina Tamburriello, uradnik Bruno Romeo in knjigovodkinja Antonella Ascioti, uradnik Giovanni Bordon in uradnica Emanuela Mattiussi, uradnik Mauro Roffanin in uradnica Maria Daneluzzi, vulkanizer Giampaolo Cavalli in- čistilka Giovanna Debernardi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4., do sobote, 10. marca 1991 Urnik lekarn: Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje, Ul. Oriani 2). Lekarne odprte do 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramrski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2. INFORMACIJE SIP 192. ' SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1990/91 V četrtek, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Simfonični orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE Eva Novšak - Houška - mezzosopran, Črtomir Šiškovič - violina, dirigent Marko Munih (Mozart, Krek in Brahms) Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat razne prireditve Radijski oder in Marijin dom pri Sv. Ivanu vabita na 3. SREČANJE NA VRVICAH: KOZLE, po J. Bitencu, Lutkovna skupina ZOOM, Ljubljana v nedeljo, 10. t. m., ob 11. in 17. uri - dvorana v Ul. Brandesia 27 pri Sv. Ivanu. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12 prireja POKUŠNJO VINA soboto, 16. t. m. Društvo sprejema vzorce vina v ponedeljek, 11. in torek, 12. t. m., ob 19. do 21. ure.. ___________prispevki__________________ V spomin na Izidorja Zobca darujeta Marija in Srečko Žerjal 25.000 lir za popravilo cerkve v Boljuncu. Namesto cvetja na grob Viktorja Cor-battija daruje Dorina Komar 20.000 lir za KD Slavec. V spomin Nade Briščak darujeta Ivanka Škerk in Marta Zidarič z družino 50.000 lir za Smučarski klub Devin. Ob 4. obletnici smrti dragega brata Alojzija Kosmača daruje Marija 30.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim Boršt-Zabrežec. Ob 5. obletnici smrti (28. 2.) Barbare Opeka darujeta Rudi in Marta 20.000 lir za KD Lipa in 20.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Ivana Bana darujejo Ida, Palmira in Anica Bukavec 50.000 lir za FC Primorje. Ob 2. obletnici smrti bratov Sergija in Gabrija darujejo družine Husu 100.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Viktorja Cor-battija daruje Florijan Korošec 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Ivana Bana daruje Živko 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Vittorio Bogatez darujeta Breda in Ladko Lozar 20.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna. V spomin na Mario Žerjal daruje Fani Sedmak 25.000 lir za ŠD Vesna. V spomin na Anico Pertot darujeta Ada in Rado Briščik 50.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na pok. Ivana Bana daruje Marjetica Grilanc z družino 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Ivana Bana darujeta Marija in Egon Bukavec z družino 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Ivana Bana daruje Srečko Verša z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Ivana Bana darujejo Ida, Anica in Palmira Bukavec 25.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. V spomin na Gigita Grmeka darujeta Boženka in Marjo Rustja 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Franca (Lucia-nota) Košute darujeta družini Grom in Sedmak z Brišč 100.000 lir za ŠK Kras in 100.000 lir za ŠD Mladina. Ob 29. obletnici smrti Zdenka Colje darujejo žena in hčerki 20.000 lir za SZ Sloga in 30.000 lir za Društvo slov. upokojencev. V počastitev spomina pok. Viktorja Hrvatiča daruje Bazilij Hrvatič 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Ob obnovitvi izkaznice darujeta podporni član Vera Žužek 15.000 lir in Anton Maar 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na malo Irino Bavčar daruje oš J. Abram - Pevma 70.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka. V spomin na pok. moža Franckota Antončiča daruje žena Marija 20.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Cuka. N. N. daruje 50.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka. Namesto cvetja na grob pok. Franca Antončiča daruje Rinaldo Vremec 50.000 lir za popravilo župne cerkve na Opčinah. SLOVENSKO fSTALNO _ > GLEDALIŠČE Ivan Cankar HLAPCI Režija BORIS KOBAL Jutri, 6. t. m., ob 20. uri Narodna in študijska knjižnica Ciklus otroške urice v NŠK POVEDALA BI PRAVLJICO Lučka Počkaj, mlada tržaška igralka bo z nami v četrtek, 7. t. m., ob 17. uri v NŠK, UL sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci mali oglasi OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-Ije 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Lupine v PraprotU' Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran. ARNALDO KUKUKOV je v Doberdobu sredi vasi odprl osmico. Gostom strez domače vino in prigrizek jesenskih kO' lin. OSMICO je odprl Pepi Žigon v Ul. Fla' via di Stramare 78/a - Žavlje. . DAJEM lekcije iz angleščine. Tel. v jm' ranjih ali večernih urah na št. 28057 20-LETNO DEKLE išče kakršnokoli za' posliteV. Tel. 228826. IŠČEMO par za oskrbo in vzdrževanj turističnega naselja v severnem Jadra nu. Stanovanje je priskrbljeno. Curr culum vitae poslati v italijanščini f Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 341 Trst, pod geslo "Severni Jadran "■ , PRODAM klavir za 800.000 lir. Tel' 910140. , PRODAM 3.000 kv. m nezazidljivega z mljišča v Bazovici. Tel. 818182 v vece nih urah. GOLF GL 1600 marec '90 rdeče barve s v garanciji prodajamo za 13.000.000 Tel. na št. 421508 - 363054. VOLVO 740 GLT, december '88 v fektnem stanju zaradi službenih gov prodajamo po zelo ugodni cenll,o) informacije poklicati na tel. št. ( 764596 od 8.30 do 16. ure. PRODAM Al 12 abarth bele barve, letn '83 v dobrem stanju. Tel. 393955 uradnih urah ali na št. 212571 p° uri (Tamhra). j-na- MEDNARODNO PODJETJE išče d1^ mične in komunikativne osebe v ..^p) goslaviji. Interesenti naj tel. na št. ( 327281 od 10. do 12. ure ter od 13- 16. ure. i nski KUPIM zazidljivo zemljišče v doli občini. Tel. 814723. .raje DELO IŠČE pridna in poštena, naj;. „ lav-c priona m poštena, _ v pomoč gospodinjstvu, v trgovini baru, nega starejših ljudi in P0,!?.c -Dogovor po tel. št. (003867) Alenka. za PROSIM POSOJILO 150 milijonov dobo enega leta. Obresti po dog0 na oz. lahko oddam poslovni P^iCatiji Reki. Informacije na tel. št. V OP 271002. neiU' PROSIM POSOJILO 20.000 DEM - " za ške marke, oz. protivrednost v in jp dobo šestih mesecev. Informacij ^ ponudbe na naslov: Maja Stanič, drije Meduliča 1, Reka. nnati)* POZNANA parfumerija MAJA v f Ja-in na Reki išče partnerja iz ItaW jrij® vite se v Parfumeriji Maja, A Meduliča 1, Reka. cloVI,:‘ NA OPČINAH prodajamo nov P0^.enii prostor za različne dejavnosti z udobnostmi. Tel. št. 44871. uve^3, SALON BERNARDA v Borštu n® -aO da danes, 5. marca prične obr ^ j?, od 8. do 15. ure, ob sobotah od o-ure. Tel. 228850. 33S v PRODAM avtomobil alfa romeo rati odličnem stanju. Tel. ob večern na št. 229224. pridna' IMATE restavracijo ali gostilno- tu poštena in čista ženska srednj1 ^ št. rada pomagala v kuhinji. Te ■ (040) 225973 - zvečer. od 1. do 31. marca TK T R Ž A Š K J knjigarn^ Ul. sv. Frančiška 20 Prihodnji četrtek v goriškem Kulturnem domu G. Zigaina o Pasoliniju Pred časom je izšla pri založbi Grafiški zavod Hrvatske iz Zagreba knjiga »Pasolini i smrt« (Mit, alkemi-ja i semantika "blistajučeg ništavi-la") delo znanega italijanskega pisatelja in slikarja Giuseppeja Zigaine. Delo je že takoj ob samem izdidu želo v okviru hrvaških kulturnih krogov precej odobravanj, saj se je Zigaina ponovno izkazal kot nadvse dober poznavalec Pasolinija in njegove misli, oziroma njegovega ko-zmosa. Zigaina je namreč zavzet in živ Posredovalec Pasolinijevih izkušenj tn umetnosti, ki pa ne teži po novem tolmačenju Pasolinijeve osebnosti, ornpak se le na strpen in minuciozen način poglablja v temelje njegovih del, tako da nam dodatno razkriva izvore njihovega izoblikovanja. Zigaina ravno na podlagi novih dokazov ter mnogih doselj še nepoz- nanih Pasolinijevih tekstov odkriva nov Pasolinijev portret, ki se bistveno razlikuje od vseh dosedanjih stereotipov, ki so nam bili doslej predstavljeni s strani različnih medijev. Zigaina pa nam razkriva duhovne skrivnosti Pasolinijevega življenja, tiste skrivnosti, ki postopno odkrivajo smrt velikega italijanskega vsestranskega umetnika in misleca. Pasolinijev trajni in temeljit interes za dlkemijo in orientalno mistiko igra prav gotovo ključno vlogo v njegovi duhovni »bitnosti«, kar se nato tudi neposredno odraža pri njegovi nasilni smrti. Pasolinijeva smrt, oziroma umor, v noči med vsemi Svetimi in dnevom Vseh mrtvih, 2. novembra 1975, sodi prav gotovo v »čudežni« doživljaj njegovega življenja, oziroma kot izraz neke življenjske strategije, ki si jo je umetnik sam izbral. Pasolinijeva smrt je torej le simbol določene bitnosti in vloge življenja, katero le umetnik kot Giuseppe Zigaina zna na svojevrsten in prepričljiv način prikazati. K zgornjemu naj dodamo, da bo Giuseppe Zigaina v četrtek, 14. marca 1991 ob 18.30 gost »srečanj z avto-rij«, ki jih prireja Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici. Na srečanju, na katerem bo sodeloval tudi Klavdij Palčič, bo Zigaina še posebej prikazal in dopolnjeval z novimi dokazi lik Pier Paola Pasolinija. Večer se nam predstavlja prav gotovo kot svojevrsten in zanimiv, in ga ne gre zamuditi. G. Zigaina je namreč dober poznavalec Pasolinija, saj sta si bila dobra prijatelja in sodelavca. Zigaina (rojen leta 1924 v Cervinjanu) je slikar in grafik svetovnega slovesa, saj je razstavljal svoja dela ne le v Italiji, ampak tudi na vseh kontinentih sveta. Leta 1946 je spoznal Pier Paola Pasolinija, nato pa sta skupno sodelovala pri snemanju raznih filmov kot n.pr.: Medea (1962), Decameron (1071), Teorema (1968) itd. Zigaina je kot likovni mojster ilustriral več Pasolinijevih knjig pesmi (Dov'e la mia patria), kot pisatelj pa se je posvetil v veliki meri ravno Pasolinijevemu liku. Izdal je namreč najprej eseje »Pasolini e il dialetto« (1980), nato pa leta 1984 »Total Contamination in Pasolini«. Leta 1987 pa je objavil delo »Pasolini e la morte«, leta 1989 pa njegovo zadnje delo »Pasolini tra enigma e profezia«. Njegova dela so bila prevedena v razne svetovne jezike, med katere sodi tudi zgoraj omenjena izdaja v srbohrvaškem jeziku »Pasolini i smrt« (1990). Na četrtkovem srečanju (14. 3.) v goriškem Kulturnem domu bodo ob tej priložnosti predstavili tudi zadnji publikaciji avtorja Zigaine, in sicer v italijanskem jeziku »Pasolini tra enigma e profezia« ter delo v srbohrvaškem jeziku »Pasolini i smrt«. Skupina Mummenschanz drevi v gledališču Rossetti Znani švicarski ansambel Mummenschanz prihaja prvič v svoji zgodovini v Trst. S predstavo »Mummenschanz Encore« bo nastopil drevi ob 20.30 v gledališču Rossetti v okviru abonmajske sezone Teatra slabile. Po skupinah Momix in akrobatih Philippa Gentyja, ki jih je tržaško občinstvo spoznalo v prejšnjih sezonah, je torej tokrat na vrsti predstava, ki sodi med najzanimivejše podvige sodobnega teatra. Skupina Mummenschanz se je uveljavila v mednarodni javnosti predvsem z izraznostjo svojih uprizoritev. Člani skupine namreč govorijo brez besed in brez glasbe in posredujejo prav zaradi tega univerzalno govorico, v kateri soživijo fantazija in zabava, mimika in ples, poezija in skulptura. Poslužujejo se tako imenovanih »revnih materialov« in »premične forme«, ki se preoblikujejo v nevsakdanjo izpovednost. Vse skupaj ustvarja kaleidoskop različnosti, ki sloni na agilnosti, ironiji in naravni nežnosti. Pri tem skupina posreduje drobne zgodbe vsakdanjosti, ki pa se izostrijo v dramatične katarzične končnice. Gibalo vsega je humanistično jedro. »Mummenschanz Encore«, ki so ga realizirali in ga interpretirajo Andres Bossard, Floriana Frassetta in Bernie Schruch ob sodelovanju Petra Schellinga, bodo ponavljali v Rossettiju do 12. marca. V četrtek zaključni koncert GM Violinist Č. Šiškovič in veliki orkester SF Kljub grozeči nevarnosti iz finančnih razlogov, bomo v četrtek zvečer le dočakali zaključni koncert letošnje abonmajske sezone Glasbene matice, ko se bo ljubiteljem glasbe v Kulturnem domu predstavil simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane s solistom violinistom Črtomirom Šiško-vičem. Razen naporom vodstva GM, se je treba za izvedbo koncerta zahvaliti uvidevnosti v matični Sloveniji s prevzemom dela finančnega bremena, posebej pa našemu priljubljenemu violinskemu mojstru Črtomiru Šiškoviču, ki se je odpovedal svojemu honorarju in s tem še enkrat pokazal svojo navezanost na našo glasbeno ustanovo, pri kateri je začel svoje prve violinske korake, in svoje razumevanje in upoštevanje hudih finančnih težav, v katerih se je ta znašla. Prepričani smo, da bo vsa naša javnost s tem, da bo napolnila dvorano Kulturnega doma, znala pravilno ovrednotiti to lepo gesto našega simpatičnega virtuoza. • današnji televizijski in radijski sporedi L€ RAI 1 ^ RAI 2 ^ RAI 3 || fr TV Slovenija 1 | TV Koper .6-55 Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Fuorilegge | 00 Jutranji dnevnik J-05 Nan.: Cuori senza eta MO Variete: Occhio al bi-. glietto 1-55 Vreme in kratke vesti •‘•05 Variete: Piacere Raiuno ^■30 Dnevnik > Š.00 Kvarkov svet 4.3q Kronika motorjev 5-00 Aktualno: 40. vzpored-iq nik - Severno in južno MO Otroški variete: L albero lR azzurro £00 Mladinska oddaja: Big! ia M Iz parlamenta in vesti Aktualno: Italia ore 6 Nanizanka: Missione Eureka '40 Almanah, vreme in dnevnik Tednik: TG 1 - Sette Variete: Raimondo e le altre Dnevnik Dokumentarna oddaja: Cinema e - Ameriški mit Dnevnik, vreme in vesti iz parlamenta Rubrika: Mezzanotte e dintorni Dok.: Lega del filo d'oro * ll 7.00 Risanke, nan. in variete 8.30 Nanizanka: La famiglia Drombusch 9.30 Aktualno: Radio anch io 10.20 Španščina in nemščina 10.50 Nadaljevanka: Destini 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Beautiful, 14.15 Ouando si ama 15.10 Varieteja: Detto tra noi, 16.15 La TV degli ani-mali 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock čafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Politična tribuna 20.40 TV film: Solo (dram., It. 1989, r. Sandro Bolchi, i. Daniela Poggi, Jacgues Perrin, 1. del) 22.10 Nan.: Llspettore Sarti 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop 0.20 Film: Dottor Jekyll e Mr. Hyde (dram., ZDA 1941, r. Victor Fleming, i. Spencer Tracy, Ingrid Bergman) 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Krožek ob 12. (2. del) 15.30 Šport: sabljanje - SP v moškem floretu, 16.00 turnir v judoju 16.40 Odprti prostor 17.00 Drobci 17.15 Nanizanki: I mostri - La scappatella, 17.40 Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Dokumentarec: Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefone giallo (vodi Corrado Augias) 22.45 Nočni dnevnik 23.30 Film: Germania anno zero (dram., It. 1947, r. Roberto Rossellini, i. Edmund Miescka, Franz Kruger, Barbara Hin Manys) 9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz Školjke 10.00 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti 10.55 Tečaj angleščine 11.20 Oddaja o športu: Sedma steza 11.40 O kulturi: Osmi dan 12.25 Omizje (pon.) 15.10 Tečaj angleščine (pon.) 15.35 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti, 18.00 Že veste? 18.15 Spored za otroke: nanizanka Novinarske zgodbe, 18.25 Kositrni vojaček, 18.45 Periskopov raček 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Včerajšnje sanje (2. del) 21.00 Novosti založb: Nove Žale Marka Mušiča 21.10 Jazz festival v Montrea-uxu (3. del) 22.10 Dnevnik in vreme 22.35 Nočni program Sova, vmes nan. Haggard in nad. Twin Peaks 23.50 Video strani 16.00 Športni pregled 16.30 Zamejski šport: 6. krog 17.30 Studio 2 Koper 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica in risanke 20.00 Film: Rapsodia nuziale (ZDA 1978, r. Russ May-berry, i. Jack Albertson, Deborah Baltzell) 21.30 Nanizanka: Dottori con le ali 22.15 Loto in TVD Novice 22.30 Rubrika o športu | TV Slovenija 2 16.00 Satelitski prenosi 17.30 Studio 2 Koper 19.00 Folklorna skupina Emona - Štajerski in pustni plesi, nato tamburaški orkester PD Artiče 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: dok. o Davidu Lynchu, 21.30 film Dune (fant., ZDA 1984, r. D. Lynch, i. Francesca Annis) 23.45 Yutel CANALE5 Nanizanka: La famiglia Film: Tutti pazzi in co-Perta (kom., ZDA 1961, r. Norman Taurog, i. Pat Kb, Boone) ll J: Rubrika: Gente comune ^ Kviza: II pranzo e servito, 12.35 Tris, vmes (12.55) l3?f. Canale5News Kviza: O.K. II prezzo e 9iusto!, 14.20 II gioco del->5.00 le coppie ^Ktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti Ifi On am°- parliamone Otroški variete: Bim IS.u bum bam in risanke ljunizanka: I Robinson I8.45 Sanale5News Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e mari- 20.1S o° 20.2s ^adio Londra 2Q.4q r,triscia la notizia ariete: Simpaticissima 23.10 v,.odi Gerry Scotti) ariete: Maurizio Co-Janz° Show, vmes 1.2q kvPO) Canale 5 News I.35 jMscia la notizia Nan.: Marcus Welby, "15 Operazione ladro RETE 4________________ 8.15 Nad.: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Se-nora, 11.50 Topazio 12.50 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.10 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Il padrino (dram., ZDA 1972, r. Francis Ford Coppola, i. Marlon Bran-do, Al Pacino) 23.55 Aktualnosti: Ciak 0.40 Šport: Veliki golf 1.45 Film: Scelte difficili (dram., ZDA 1986, r. Rick King, i. John Sayles, Gary Mac Lerry) ITALIA 1_____________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia 11.45 Odprti studio 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka! (vodi Paolo Bonolis) 15.45 Nanizanki: Compagni di scuola, 16.15 Simon & Simon 17.30 Odprti studio 18.05 Nanizanki: Mai dire si -La formula segreta, 19.00 MacGyver 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: ... e poi lo chiama-rono il Magnifico (vestern, It. 1972, r. E. B. Cluc-her, i. Terence Hill, Gre-gory VValcott), vmes Odprti studio 23.00 Šport: Torkov priziv 0.30 Odprti studio 1.00 Nanizanki: Kung Fu, 2.00 Samurai ODEON________________ 13.00 Risanke 14.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Fra Manisco cerca guai (kom., It. 1961, r. A. W. Tamburella, i. Aldo Fabrizi, Maurizio Arena) 19.30 Risanke 20.30 Film: Luomo dagli occhi di ghiaccio (krim., It. 1971, r. Alberto De Martino, i. Antonio Sabata, Barbara Bouchet) 22.00 Variete: Sportacus 22.30 Film: Basta con la guer-ra... facciamo Famore (kom., It. 1974, r. Andrea Bianchi, i. Jacgues Dufil-ho) TMC___________________ 8.30 Nanizanki: Le spte, 9.30 Sceriffo Lobo 10.30 Nadaljevanki: Diadorim, 11.20 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris DayShow 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Donne allo spec-chio (kom., ZDA 1979, r. Joanna Lee, i. Robert Va-ughn, Loretta Swit) 16.50 Rubrika: Ženska TV 17.30 Aktualno: Moda solo moda 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Kviz: Ho fatto 13!!! 22.30 Rubrika: Crono 23.10 Nočne vesti 23.30 Koncert Hugha Harrisa and Rachelle Ferrel 0.30 Film: Il buio (krim., ZDA 1979, r. John Cardos, i. William Devane, Cathy Lee Crosby) TELEFRIULI___________ 11.00 Dok.: Gradovi in graščine v Varesottu 11.30 Nad.: Vite rubate 12.30 Dnevnik 13.05 Nadaljevanke: Rosa, 13.40 Tra l amore e il potere, 14.15 Cuori nella tempesta 15.05 Nanizanka: A sud dei tropici 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Zelena dežela 20.30 Dok.: Veliki planet 21.30 Šport in šport 22.30 Nočne vesti 23.00 Film: Il console onorario (dram., VB 1983, r. John Mac Kenzie, i. Richard Gere, Michael Caine) 0.30 Nočne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Coun-try club; 9.30 Ženska v ospredju; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj: Sence; 11.45 Italijanski kantavtorji; 12.00 Starost danes; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, il.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.30 Radio danes;. 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.; 18.05 I,ahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski šansoni; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh,-14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; .6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Glasba; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka; 15.00 Glasba; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.00 Glasba; 18.32 Souvenir d ltaly; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddaja o modi: Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. Na 6, Film video monitorju, ki se zaključi nocoj Preverjanje stanja in perspektiv filmske kulture na Slovenskem V Kulturnem domu se nocoj zaključi 6. Film video monitor, pregled slovenskega filma in tv videa v letu 1990. Kljub ekonomski, producentski in idejni krizi slovenske kinematografije je dosedanji obračun manifestacije uspešen. Lahko bi celo rekli, da je bil FVM letos še posebno zanimiv prav zaradi te krize. Nedeljska okrogla miza med slovenskimi ustvarjalci, filmskimi delavci in vsemi, ki imajo kako zvezo s televizijo in filmom (vključno s predstavnikom ministrstva za kulturo), ter italijanskimi filmskimi kritiki, je če že ne odgovore na dileme slovenske kinematografije nudila vsaj. jasne analize stanja in ključnih problemov, ki jih bo treba reševati. Med temi bi izpostavili predvsem dilemo o zasnovi produkcije (v krizi, ki jo povzroča prehod z "monopolne" državne produkcije v smer privatizacije, so še najbolj prepričljiva bila stališča zagovornikov neke vmesne poti, ki pa še mora biti dodatno definirana) in dilemo o identiteti slovenskega filma. Pri tem so zlasti italijanski opazovalci svarili pred skušnjavo komercializacije, ki bi močno osiromašila slovenski film in pustila na žrtveniku tržnih pravil specifiko in kakovost slovenskega filma, ki sta doselj bili njegovo glavno bogastvo. S tem je FVM povsem utemeljil svoj smisel in pomen v skupnem slovenskem prostoru. Srečanje v Gorici se je namreč ponovno izkazalo kot edinstveno opazovališče in priložnost za kritično preverjanje vse slovenske filmske in vizualne kulture. Ob tem ohranja manifestacija tudi drugo nadvse pomembno vlogo posrednika med dvema kulturama, kot sta na otvoritvenem večeru naglasila župana Gorice in Nove Gorice dr. Antonio Scarano in Sergij Pelhan. Z vsakoletnim pregledom izbora slovenskega filma in televizije v Gorici in načrtovanim festivalom italijanskih filmskih prvencev, ki naj bi po letošnji pokušnji zaživel prihodnje leto v Novi Gorici, Kinoatelje uspešno zbližuje dva kulturna svetova in poglablja medsebojno spoznavanje, ki je predpogoj za poglabljanje sodelovanja med mestoma. Župana sta pozitivno ocenila to vlogo in zaželela, da bi obrodila čim plodnejše sadove. Če je v navedenih pogledih letošnji FVM povsem zadostil pričakovanjem, ne moremo trditi isto glede odziva občinstva, ki je bil razmeroma skromen. Vzrokov je najbrž več in gredo od skopega informiranja zaradi krize našega dnevnika pa do sanremske popevkarske mrzlice, ki je očitno obsedla tudi slovensko občinstvo in ga prilepila pred televizijske sprejemnike. Mnogi so tako zamudili priložnost, da bi odpravili ali pa vsaj popravili precej razširjeni predsodek o težkih in morečih slovenskih filmih. Na otvoritvenem večeru smo namreč lahko gledali sproščeno in zabavno policijsko komedijo o "slovenskem Arzenu Lupi-nu", ki najbrž res ni velik umetniški dosežek, je pa vsekakor dopadljiv in pri občinstvu zelo dobro sprejet film. Nekoliko "težji" je naslednji večer bil Umetni raj Karpa Godine, ki pa je zadovoljil mnoge zahtevnejše gledalce. Prav predvajanje v Gorici je ovrednotilo ta film in postavilo pod vprašaj nekatere dosedanje preostre kritiške ocene. Nedeljski večer je bil posvečen retrospektivnemu pregledu kratko-metražcev Jožeta Pogačnika, s čemer je FVM po lanskem "odkritju" Jožeta Babiča spet prispeval k temu, da se postavi v pravo luč velikega slovenskega ustvarjalca. Ob sinočnjem Decembrskem dežju Boža Šprajca smo vse te dni lahko gledali tudi bogat in tako kulturno kot družbeno zanimiv izbor iz lanskih oddaj TV Slovenija. Današnji zadnji od slovenskih filmskih dni v Gorici ponuja še nekaj pomembnih dogodkov, ki bi jih bilo res škoda spregledati. Popoldanski spored v mali dvorani ponuja pregled nekaterih med najboljšimi dokumentarci iz delovanja agencije Alpe Adria in pregled produkcije o Slovencih v Italiji v realizaciji RAI, Ponteca in Videoesta. Od 15. ure dalje bodo predvajali oddaje Oj Doberdob, Narodni dom, Družina ob meji, Timav, Bila je umobolnica, Avgust Černigoj in Potres. Ob 18. uri je napovedano srečanje z avtorji. Zvečer bo v veliki dvorani ob 20.45 na sporedu še zadnji od Pogačnikovih kratkih filmov takoj zatem pa najnovejši slovenski celovečerni film Ječarji režiserja Marjana Cigliča. Znanstve-no-fantastični film pripoveduje zgodbo o skrivnostni loži starcev, ki obnavlja svojo življenjsko energijo na račun mladih. Nocoj bodo tudi predstavili revijo Jadro Večer ob dnevu kulture v knjižnici v Ronkah V prostorih občinske knjižnice v Ronkah - obnovljene prostore so odprli pred kratkim - bo drevi ob 20. uri prireditev ob letošnjem prazniku slovenske kulture. Kulturni večer pripravlja Javno večnamensko kulturno središče v sodelovanju z društvom Slovencev v Laškem Jadro. Gre za pomemben dogodek v življenju naših rojakov v Laškem. Ob tej priložnosti se bosta občinstvu predstavili dve ustvarjalki: Lilijana Visintin, ki piše pesmi, in Bruna de Fabris, ki svoje občutke prenaša na slikarsko platno. O njiju bodo spregovorili Milko Rener, Silvio Cumpeta in Nataša Paulin. Udeleženci prireditve pa se bodo nocoj lahko seznanili tudi z vsebino Jadra, glasila istoimenskega društva. Gre za publikacijo, ki skuša utrjevati in ohranjati vezi med našimi rojaki, ki živijo na območju Tržiča ter sosednjih občin. Nova številka, ki jo je uredil Karlo Mučič, prinaša kopico podatkov in beležk iz življenja Slovencev v Laškem. V njej so nato še spomini Mirka Stante, pesmi Lilijane Visintin, vrsta krajših člankov o delovanju društev in organizacij v Laškem, daljši zapis o ovčarstvu v Laškem ter zanimiv članek o poitalijančevanju slovenskih priimkov. KIJLTUBNI DOM 8. marec dan žena Vabljene vse žene in dekleta! Prijave v pisarni Kulturnega doma, Ul. Brass 20 (tel. 33288). Protest delavcev tovarne Safica iz Gradeža Delavci tovarne ribjih konzerv Safica iz Gradeža so včeraj dopoldne demonstrirali v Gorici, kjer so imeli tudi vrsto srečanj s političnimi predstavniki. Skoraj 200 delavcev gradeške tovarne je s 1. marcem izgubilo delovna mesta. Družba, ki je v njem proizvajala znane konzerve tune "nostromo", je namreč v okviru redukcije dejavnosti odločila, da privilegira svojo drugo tovarno v Kalabriji. Izguba delovnih mest je za Gradež težak udarec, saj razen sezonskega dela v turizmu ni drugih dejavnosti, ki bi lahko absorbirale odvečno delovno silo. Še posebno prizadetih je 111 žensk, ki predstavljajo večino zaposlenih v Safici in bi je še težje dobile alternativno zaposlitev. S pokrajinskima tajnikoma CGIL Bonom in ČISL Brancatijem je delegacija delavcev obiskala predsednika Pokrajine Criscija, prefekta Roso in popoldne tudi predsednika deželne uprave Biasuttija, ki je bil na obisku v Gorici. Vsi so izrekli solidarnost de-.lavcem ter obljubili posredovanje in pomoč za rešitev krize. Predsednik Dežele Biasutti zagotovil da bo Center za dokumentacijo v Gorici Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti je bil včeraj popoldne na obisku v Gorici. Na županstvu se je srečal z županom Scaranom in člani občinskega odbora, takoj zatem pa je sodeloval še na javni razpravi krožka Frontiera aperta o perpsektivah in novi vlogi naše dežele in goriške pokrajine, ki jih odpira zakon za obmejna področja. Župan Scarano je predsednika deželnega odbora seznanil z najbolj nujnimi vprašanji in za reševanje katerih je potrebno sodelovanje in pomoč Dežele, bodisi v obliki finančnih prispevkov, bodisi v obliki posredovanja pri pristojnih institucijah. Tako je župan Scarano prosil, da bi na Deželi pospešili postopek za formalno priznanje Sklada Coronini—Čron-berg, za finančni prispevek Dežele (od 200 do 300 milijonov lir) za prilagoditev dvorane Unione Ginnastica Goriziana, soudeležbo Dežele pri gradnji skupne 'čistilne naprave za Gorico in Novo Gorico, posredovanje pri državnem podjetju za ceste, da se vendarle začne rekonstrukcija avtocestnega odseka Gorica—Vileš, upoštevanje potreb univerzitetnih ustanov v Gorici. Govor je bil tudi o polemikah glede bolnišnic in o deželnem načrtu javne zdravstrvene službe ter o Centru za storitve in dokumentacijo v okviru zakona za obmejna področja. Biasutti je glede Centra dejal, da ostaja veljavna izbira lokacije v Gorici, od koder je predlog po taki instituciji prišel. Glede polemik o eni ali dveh bolnišnicah, je Biasutti dejal, da nima kaj povedati. Bile so opravljene določene izbire in pri teh tudi ostaja, čeprav bo glede reševanja vprašanj s področja zdravstva v prihodnje zelo verjetno še veliko težav. Reševanje ekološke problematike, zlasti kar zadeva urejanje Korna je nekoliko zastalo, ker ni na razpolago finančnih sredstev ustanove FIO. Potrkati bo treba na vrata EGS. Vsekakor pa bi bilo dobro, ko bi z načrtovanjem, oziroma ažurniranjem načrtov že takoj začeli. Glede izpopolnjevanja, oziroma dopolnjevanja univerze in struktur, ki sodijo v ta okvir, pa je predsednik deželne vlade dejal, da je treba problematiki slediti zelo pozorno in univerzo povezati z gospodarskim in družbenim utripom mesta. Predsednik deželne vlade, ki je bil v spremstvu odbornika Brancatija, je na županstvu povedal tudi, da je Dežela poverila izdelavo načrta za cesto Gorica — Videm družbi Autovie servizi. Na Trgovinski zbornici kjer je bilo javno srečanje o perspektivah in novi vlogi dežele in goriške pokrajine, ki jih odpira zakon za obmejna področja je Biasutti imel končni poseg. Tudi tu je znova zagotovil, da bo Center za dokumentacijo dobil sedež v Gorici, predvsem pa je skušal pojasniti filozofijo zakona za obmejna področja. Pravilno razumevanje filozofije zakona bo omogočilo tudi trajnejše pozitivne učinke. Srečanje je vodil deželni odbornik Brancati. Na srečanju je najprej spregovoril poslanec Luciano Rebulla, za njim pa predsednik pokrajinskega združenja industrijcev German in nato še predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevi-lacgua. Slednji je nakazal tudi osnovne cilje in smeri delovanja bodočega Centra za dokumentacijo. Društveno tekmovanje SPDG R. Makucu trofeja Faganel Ob koncu tedna tatovi spet na pohodu Kraji v baru in stanovanju Na s pomladnim soncem obsijanem Nevejskem sedlu je bilo v nedeljo 24. februarja društveno tekmovanje SPD Gorica v spustu. Športno rekreacijska prireditev, ki je zaključila letošnjo, nadvse uspešno sezono društva, je bila združena s podelitvijo trofeje Renca Faganela. Posebno priznanje, ki so ga letos tretjič zapored podelili sodelavci in prijatelji pred petimi leti tragično preminulega športnega delavca in organizatorja v Standrežu, je prejel 18-letni Robert Makuc, za njegovo vsestransko angažiranost na področju te-lesnokulturne dejavnosti. Priznanje je Robertu Makucu izročila g. Mirjam Gergolet, Rencova vdova. Trofeja e podeljuje na podlagi izbire posebne komisije in sicer med tekmovalci na društvenem prvenstvu SPD starejšimi od štirinajst let in mlajšimi od trideset let. Osnovni element presoje ni toliko na tekmovanju doseženi rezultat, kakor njihova angažiranost na področju telesnokulturne dejavnosti. Kar zadeva tekmovanje velja zabeležiti, da se je zanj prijavilo skoraj sto tekmovalcev v različnih starostnih skupinah. Na startu se jih je predstavilo devetdeset. Največ jih je bilo v kategoriji članov, 23, kjer je Silvano Grendene dosegel tudi najboljši absolutni čas 44"60, pred Liviom Rožičem (44"69) in Damjanom Lutmanom 45"68. Med tekmovalkami je bila najuspešnejša Katja Culot s časom 52"16 v kategoriji medvedk. Na sliki - foto Klemše - podelitev trofeje Renco Faganel. Konec prejšnjega tedna so bili tatovi ponovno na delu. Najizdatnejši plen (gre za več milijonov lir) so neznanci odnesli iz stanovanja Livia Fonde na Korzu Italia 119. Tatovi so izkoristili nekajdnevno odsotnost zakoncev Fonda, da so se povzpeli po zidarskem odru bližnje stavbe, ki jo prenavljajo, vse do četrtega nadstropja in vdrli skozi okno v stanovanje. Tam so temeljito prebrskali vse predale ter odnesli več dragocenih in srebrnih predmetov. Tatvino je odkrila hčerka Maura v nedeljo dopoldne, ko je prišla v stanovanje staršev, da bi zalila rože,- V noči na soboto je neznanec vrdl skozi okno stranišča v bar "Rosy" v Ulici del Carso. Med podvigom se je tudi ranil, saj so preiskovalci našli nekaj madežev krvi. V predalu pri okencu za športne stave - tega upravlja Ada Stival - je pobral milijon 800 tisoč lir. Nato se je lotil še blagajne bara, ki ga upravlja Maria Giovanna Papež. Našel je le nekaj drobiža. Mimogrede je odnesel še pršut, dve salami in štiri steklenice žgane pijače. Vrednost plena znaša kakih 600 tisoč lir. Manj sreče so imeli neznanci, ki so vdrli v stanovanje župnika Nina Bear-zota v Šlovrencu. Razmetali so vse predale in omare, vendar brezuspešno. • V nedeljo popoldne je v trenutku duševne stiske je 30-letni Giorgio Ni-cosia iz Ulice dei Gelsi 19 zaman poskusil samomor. V Ul. Lungo Isonzo, pri železniškem mostu, je namreč skočil proti Soči. Mladenič je pristal nekoliko nižje v drevju. Rešili so ga ga- silci. Nato so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v psihiatričnem oddelku. Konec februarja je v Vidmu z uspehom doktoriral iz tujih jezikov in književnosti MARKO JARC Čestitajo mu starši in sestra. čestitke Novopečenemu doktorju Marku Jarcu, ki je uspešno zagovarjal diplomsko nalogo na fakultueti za tuje jezike in književnosti na Univerzi v Vidmu, z zadovoljstvom čestitajo prijatelji iz KD Jezero in sekcije DSL Jože Srebrnič. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev javlja urnik odhoda za izlet na Gardsko jezero v petek, 8. marca. Prvi avtobus bo odšel s Travnika ob 6.30 s postanki pred ostilno Primožič, v Pevmi, na Oslavju, v teverjanu in Podgori. Drugi avtobus odpelje ob 7. uri iz Standreža in tretji prav tako ob 7. uri iz Sovodenj. Društvo slovenskih upokojencev prireja od 16. do 25. junija izlet na Sardinijo in Korziko. Zaradi rezervacije hotelov naj interesenti javijo udeležbo čimprej poverjenikom in odbornikom društva. V okviru teoloških predavanj bo v četrtek v Katoliškem domu ob 20.30 Renato Podveršič govoril na temo Nova družina za nov čas. Številne prireditve ob 8. marcu Zaradi nerednega izhajanja naseg dnevnika smo o številnih prireditva ' ki jih ob 8. marcu pripravljajo v raz)11 krajih na Goriškem, doslej le bezn poročali. g Osrednja prireditev bo v petek, ^ marca, ob 20.30 v Kulturnem domu ^ Gorici s pestrim zabavnim progr mom. Vendar pa bodo v Kulturne ^ domu praznik žena obeležili tuc11 u kulturnim dogodkom. V četrtek 18.30 bodo v galeriji Kulturnega n®"1 odprli razstavo slik Marie Grazie F solja. Razstava bo odprta do 17. t. m: ^ Osmi marec bodo obeležili tudi raznih drugih krajih na Goriške Družabnost pripravljajo 8. marca . niče KD Briški grič, ki so si za izbrale znano gostišče pri Bračanu-Sovodenjke bodo praznovale v v boto, 9. marca, v domači gostilni- * tako v soboto, 9. marca, pa napov® jejo družabnost ob dnevu žena v c tru Danica na Vrhu. Gorica KULTURNI DOM 20.30 »46. vzporedn1*. in »Ječarji«. Filma v okviru 6. Fu deo monitorja. CORSO 18.00-22.00 »Air America«. ^ VERDI 16.30-22.00 »Quei bravi ragaZi Prep. ml. pod 14. letom. «3 VITTORIA 17.30-22,00 »Paprika«. Re T. Brass. Prep. ml. pod 18. letom- Tržič EKCELSIOR 17.30-22.00 »Scuola ceri proibiti«. Prep. ml. pod 1°- COMUNALE Zaprto. Nova Gorica #v SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20 zaporu«. DEŽURNA LEKARNA V Občinska lekarna v Štandrežu tel. 210?4' nale) — Ul. sv. Mihaela •— -— _ DEŽURNA LEKARNA V TRŽ1^ 23 Ul. FratelU R° Al Redentore — tel. 410340. pogrebi anes v Gorici ob 9.30 qla'- diol iz bolnišnice sv. Justa Vejvj > opališče, ob 11. uri Al*rtiavno P° opansce, ou n. uu -lavno rj lišnice Janeza od Boga na 9 -arli vd; »H4čp nh 12.30 Teresa ^ gog3 g 'l4prboW*' ob 12.30 Teresa __j iz bolnišnice Janeza ev in na pokopališče v S “--- b0 ) Giuseppe Turus iz splošn® v Šlovrenc, ob 14. ur. Aldo iz splošne bolnišnice v c a glavno pokopališče. -rjSjPi. Ob smrti očeta JANEs^alje £lan! zbora rekajo Miri iskreno mešanega pevskega Župančič. Oton Veneto o zakonu za obmejna območja Izrabiti priložnost TREVISO — Italijanska vlada mora zaščititi pravkar odobreni normativ o sodelovanju med obmejnimi območji z enako nepopustljivostjo, kakršno znajo pokazati druge države, ko morajo braniti lastne interese. To je poudaril predsednik deželnega odbora Veneta Franco Cremgnese ob zaključku posveta na temo "Severovzhod in zakon za obmejna območja", ki je bilo v Motti di Livenza. Govornik je izrecno Podčrtal politične učinke odobritve omenjenega zakona, saj priznava ta severovzhodnim deželam poseben statut na področju odnosov s srednjevz-hodnimi evropskimi državami, Balkanom in Sovjetsko zvezo. Zakon daje na razpolago gotova finančna sredstva za skoraj 800 milijard lir in še druga, ki jih bo treba opredeliti v sklopu vladnega programa o ustreznih pose-gih; obenem zakon obvezuje k takšni zunanji politiki, ki naj ovrednoti možnosti sodelovanja s širšim srednjeevropskim zaledjem, z druge strani pa Predstavlja premiso za to, da bodo igrale italijanske severovzhodne dežele neposredno in prednostno vlogo v okviru vladnih dvostranskih sporazu-rnov s tujimi partnerji. Glede odnosov z Evropsko skupnostjo je predsednik Veneta naglasil, da Problem usklajenosti zakona za obmejna območja z zadevnimi predpisi EGS seveda zadeva deželne uprave, toda v prvi vrsti zadeva rimsko vlado, kajti ni mogoče misliti, da bi deželne uprave reagirale na opazke iz vrst bruseljske birokracije posamično, neurejeno. Kvaliteta zakona je namreč povezana s prehodno evropsko stvarnostjo, ki jo označujejo tri scenariji: težavni položaj v Jugoslaviji: bližnji vstop Avstrije v Evropsko skupnost; dokončno zapečatenje spora Italija-EGS — vse to vpričo velikanskih sprememb, kakršno pomeni zlasti nova, združena Nemčija. Gornje, je dodal Franco Cremonese, je tisti pravi okvir, v katerega se vklaplja italijanski zakon za obmejna območja z vsemi izvajalnimi normami. Ta zakon mora postati, skratka, sredstvo za utrditev celovitega italijanskega severovzhoda, a naloga, da do tega pride, pritiče vsem tukajšnjim deželnim stvarnostim ne glede na stopnjo ugodnosti, ki bodo šle vsaki posamezni deželi. Problem je v tem, da se ustvari skupna, enotna strategija. Zaradi tega je Franco Cremonese predlagal periodična srečanja med predsedniki deželnih vlad v znamenju načela, da je bil zakon zasnovan za internacionalizacijo tega dela Italije, za potrditev njegove vloge v sodelovanju z naravnim evropskim zaledjem. Gre za izziv, ki terja največjo solidarnost med institucijami in finančnimi ter gospodarskimi organizmi. J. Tedeško oTVKPC KOPER — Direktor TV Koper-Ca-podistria Janko Tedeško nam je poslal v objavo sledečo izjavo v zvezi s sporočilom redakcijskega odbora iz dne 28. februarja: Izjava redakcijskega odbora programa v italijanskem jeziku je prece-dens brez primere, saj se postavlja nad odločitve zakonito izvoljenih organov, delavskega sveta in disciplinske komisije. Izjava je poskus pritiska na delo internih organov. To seveda pomeni, da je delo disciplinske komisije moteno, kar lahko vpliva na končni sklep organa, ki je kompetenten za obravnavo primera. Takšni pritiski so protizakoniti. Direktor poziva vse delavce kolektiva TV KPC, naj omogočijo nemoteno delo zakonito izvoljenih organov. Disciplinski postopek proti odgovornemu uredniku, gospodu Silvanu Sauu, nima nobene povezave z uresničevanjem temeljne vsebinske usmeritve TV KPC in z vlogo italijanske narodnosti v programih TV KPC. Trditev, da gre za "politično odločitev", je odraz povsem zgrešene ocene s strani redakcijskega odbora glede predloga za disciplinski postopek. Takšne ocene sprožajo v večnacionalnem kolektivu nelagodje in razdore ter so zato skrajno neodgovorne. Njihovi avtorji se očitno ne zavedajo škode, ki jo s tem povzročajo kolektivu koprske televizije. CIEST širi odnose z Vzhodom VIDEM — Bivši parlamentarec Arnaldo Baracetti, ki je zdaj konzulent za stike s tujino pri konzorciju za poslovanje z vzhodnoevropskimi državami CIEST (Consorzio Imprese Est Europa), je imel te dni v Rimu, niz delovnih sestankov z Ambasadorji in trgovskimi atašeji Sovjetske zveze, Poljske Bolgarije. Namen teh srečanj je bil še utrditi sodelovanje ^ed podjetji iz Furlanije-Julijske krajine in partnerji iz °menjenih treh držav. S sovjetskim veleposlanikom Anatolijem Adamišinom in tr9ovskim svetnikom Bogoradom je Baracetti poglobil pro-9ram razširjenih sestankov in neposrednih pogajanj med Podjetji iz FJK in SZ, ki bi se jih dalo vključiti v sklop Podna italijansko-sovjetskega prijateljstva; zamisel o tednu Prijateljstva je iznesel predsednik deželnega odbora Adria-f10 Biasutti na srečanju s sovjetskim veleposlanikom, ko je ‘e'ta decembra lani obiskal Trst. Na snidenju z novim poljskim ambasadorjem dr. Bolesla-Michalekom in trgovskim svetnikom dr. Marianom "iinkiewiczem je bil govor o pobudah, ki jih bo podvzelo Poljsko veleposlaništvo za to, da bi čimbolj pospešilo gospodarsko sodelovanje med VVielsko Polsko in FJK, potem je prišlo lani do izmenjave političnih in gospodarskih 'mlegacij. Poljski veleposlanik Boleslaw Michalek je naglasil poslancu, da smatra odnose s Furlanijo-Julijsko krajino pa tudi z deželo Veneto kot strateško izjemno pomembne. Pri tem se je navezal na okoliščino, da je rimski parlament pred kratkim odobril zakon o sodelovanju med severovzhodnim delom Italije in srednjo ter vzhodno Evropo; ta zakon, je pripomnil poljski veleposlanik, daje na razpolago podjetjem v Venetu in v Furlaniji-Julijski krajini zajetna finančna sredstva, ki bi jih bilo treba s pridom izkoristiti tudi za raztegnitev in poglobitev gospodarskega sodelovanja s Poljsko. Podobno voljo po razširitvi in utrditvi sodelovanja s tukajšnjimi podjetniškimi krogi je pokazal med srečanjem s poslancem Baracettijem novi bolgarski veleposlanik v Rimu Liutmiu Popov, ki sta ga na srečanje pospremila trgovski svetnik Kondon in načelnik bolgarskega urada za trgovino inž. Rusev. Bolgarsko odposlanstvo se je s predstavnikom konzorcija CIEST tudi dogovorilo za točno določen delovni program. V konzorciju CIEST je včlanjenih več kot 60 podjetij, ki delujejo tako v Furlaniji-Julijski krajini kakor v Venetu, predseduje pa mu znani podjetnik Andrea Pittini. gospodarski dopis iz Slovenije Prikrojen devizni trg 3 3 3 dinarjev za eno marko. Črni trg se JOŽE PETROVČIČ je zato začel zelo hitro širiti. Z Kakor hitro se je zaradi monetarnega razbojništva začel podirati jugoslovanski devizni sistem, je morala država ukrepati. Ko je namreč Srbija (v manjših količinah pa tudi drugi) vzela iz primarne emisije precejšnje količine dinarjev in jih hitro zamenjala na jugoslovanskem deviznem trgu v devize, je država ukinila devizni trg. Če tega ne bi storila, bi ves "izmišljen" denar, ki nima nikakršnega denarnega kritja, pretopili v devize. Zaradi tega bi se devizne rezerve države zmanjšale na kritično raven, država bi postala nesolven-tna, torej ne bi več mogla sproti poravnavati svojih finančnih obveznosti do tujine. Nesolventnost pa povzroči blokado na drugi strani, saj s tako državo, ki ne more tekoče plačevati svojih obveznosti, nihče noče več sodelovati in z njo prekine vse finančne in trgovske vezi. Nekaj podobnega pa se je vendarle zgodilo v ožjih okvirih. Na povsem enak način, kot so hotele v začetku leta republike manj vreden jugoslovanski denar zamenjati v trdne tuje devize, so to že celo drugo polovico leta počeli občani. Svoje povečane (dinarske) plače so hiteli zamenjavati v devize, ki so jih nato puščali na svojih deviznih računih ali pa so jih spravili v nogavice. Država jim je to dopuščala, ker je stavila na konvertibilni dinar, ki je bil glavna opora vladnega gospodarskega programa. Toda ko je uvidela, da ji na ta način devizne rezerve hitro kopnijo, je menjavo začela oteževati. Ko so hotele zamenjati denar še republike, je menjavo, kot smo že ugotovili, morala povsem zaustaviti. Kakor hitro pa se je to zgodilo, je bilo pričakovati, da se bodo pojavile težave pri utečenem gospodarskem sodelovanju s tujino. Vsi tisti, ki so za uvoz potrebovali devize in so jih dobili na jugoslovanskem deviznem trgu, so kar naenkrat ostali brez njih. Pravzaprav devize lahko še dobijo, vendar le na črnem trgu, kjer pa so precej dražje, kot so bile na jugoslovanskem deviznem trgu. Na jugoslovanskem deviznem trgu je namreč država jamčila, da bo z devizami odkupila vse dinarje po tečaju 12 njim pa si nikakor ne morejo pomagati republike, saj same ne morejo kupovati deviz na njem za poravnavo vseh svojih obveznosti do tujine. Slovenija se je zaradi tega odločila, da bo organizirala svoj devizni trg, ki pa bo drugačen od prej omenjenega jugoslovanskega. Na tem republiškem deviznem trgu naj bi prodajali devize po takem tečaju, kakršnega bo določil sam trg, torej ponudba in povpraševanje po zdaj sila redkem blagu - devizah. Gre torej za samosvoje priznanje črnega deviznega trga. Če bo res tako, potem je to že lahko dobra zasnova novega finančnega sistema v republiki, saj na takšen način delujejo devizni trgi tudi v tujem tržnem gospodarstvu. Če pa bodo na tem trgu spet uveljavljene določene pravice, ki si jih lahko predpiše sama republika, potem tak trg ne bo učinkovit, saj bo voden, dirigiran od republike. Kako bo ta trg organiziran, namreč še ni povsem jasno, nekaj znakov pa že kaže, da bo prikrojen. Organizacijo tega trga bodo na primer zaupali Ljubljanski banki. Razumljivejše bi bilo, če bi se na primer s tem trgom ukvarjala borza ali pa narodna banka Slovenije, kajti Ljubljanska banka je poslovna banka, ki si bo, kar bi bilo povsem normalno, skušala na tem trgu zagotoviti določene prednosti. Moti tudi to, da so prav pred kratkim v to poslovno banko vključili drugo največjo poslovno banko v Sloveniji, tako da ima Ljubljanska banka zdaj v Sloveniji dokaj močan bančni monopol. Takrat, ko določenega blaga najbolj primanjkuje, je treba najbolj sprostiti trgovanje s tem blagom, je staro pravilo, ki ga zdaj skuša za svoje razmere uporabiti pri devizah tudi Slovenija. Seveda pa ji je jasno, da se bo zaradi tega denar pri nas najbrž strahovito podražil. Zaradi močnega pomanjkanja najbrž celo tako zelo, da bi povzročil izjemno hudo gospodarsko recesijo. To se da preprečiti samo tako, da ima sama republika svoje dovolj velike devizne rezerve, ki bodo preprečevale pretirano tečajno poskočnost. To pa je zelo zahteven pogoj. Porabski Slovenci končno izdali lasten časopis murska sobota — v pre-,eklih dneh je izšla prva številka časopisa "Porabje". Gre za glasilo 2yeze Slovencev na Madžarskem, k* bo izhajalo vsakih štirinajst dni. Končno, se pravi po dolgolet-nem pričakovanju, so torej tudi Porabski Slovenci prišli do las-tnega glasila, za kar se gre zavaliti med drugim tudi dokaj dobremu sodelovanju med njimi ln Slovenijo. Glavna urednica štirinaj-sidnevnika "Porabje" je Marjana ^nkič, časopis pa bodo tiskali v Oskarni Solidarnosti v Murski Soboti. Stroške za tisk, kakor tudi en dfl uredniških stroškov bo krila v‘oda Republike Slovenije in si-Cer s sredstvi iz republiškega Proračuna. Tekmovanje harmonikarjev s Primorskega in Notranjskega POSTOJNA — V soboto, 9. marca, bo ob 19. uri v srednješolskem centru Postojna tekmovanje harmonikarjev na diatonično harmoniko. K sodelovanju so vabljeni harmonikarji z Notranjskega in Primorskega. Organizacijski odbor je podobno srečanje godcev na diatonično harmoniko priredil konec lanskega leta in udeležili so se ga tudi harmonikarji z onkraj meje; ti so tudi tokrat vabljeni k sodelovanju na tekmovanju, ki je organizirano v počastitev 8. marca -dneva žena. Najboljše harmonikarje čakajo mikavne nagrade. Posebna strokovna komisija bo ocenjevala tekmovalce; pr-vouvrščeni bo prejel pršut, 2. nagrada je mortadela, 3. pa vino. Interesenti se lahko prijavijo uro pred začetkom tekmovanja. O. K. S. Čedajske jeklarne lani vzpodbudno poslovale VIDEM — Jeklarska skupina Cividale, znana po naše kot Čedajske jeklarne oz. kot subjekt, ki naj bi z novo lastno tovarno zapolnil vrzel po zaprtju rabeljskega rudnika, se uspešno razvija. Grupa, ki zaposluje 1.230 uslužbencev, se bavi z vlivanjem jekla in gize ter z izdelovanjem sklopk in sesalk in ima v svojem sklopu več podjetij, tako da se razteza njen delokrog poleg na Furlanijo-Julijsko krajino še na Veneto, Lombardijo in Emilijo-Romagno, je v letu 1990 povečala za 40% svoj konsolidirani poslovni promet; njegova vrednost se je vzpela s 140 milijard lir v 1. 1989 na 200 milijard. To gre pripisati prvenstveno razvoju komponentne proizvodnje, sicer pa posrednemu učinku naložb, ki jih je opravila družba v zadnjih dveh letih na področju črne metalurgije. Pooblaščeni upravnik grupe inž. Adalberto Valduga je k temu dodal še povoljno gospodarsko konjunkturo, ki se letos ne bi smela poslabšati kljub negotovosti zaradi zalivske vojne. Že zdaj imajo npr. toliko naročil, da lahko z njimi pokrijejo eno tretjino za letos predvidenega letnega prometa, ki naj bi dosegel okoli 235 milijard lir. Čedajske jeklarne so z odkupovanjem kapitalnih deležev pri sorodnih družbah še utrdile svoj položaj v sklopu evropskega livarstva, kar je značilno glede na dejstvo, da gre za tako imenovano zasičeno panogo; to je bilo mogoče tako z izboljšanjem kakovosti proizvodov kakor z investicijami za racionalizacijo proizvajalnih postopkov, kar vse navaja vodstvo, da zre v prihodnost z "razumnim optimizmom". V šolstvu je potrebna najprvo ustvarjalnost PORTOROŽ Ne glede na morebitne spremembe v strategiji razvoja našega šolstva, bi morala Slovenija na tem področju stalno dajati prednost stroki in znanju, je med drugim poudaril slovenski šolski minister dr. Peter Vencelj na sklepni prireditvi tedna obalnih pedagoških delavcev, ki se je je v portoroškem Avditorju udeležil tudi namestnik hrvaškega ministra za šolstvo, dr. Milan Rajkovič. Dr. Peter Vencelj je med drugim še opozoril, da bo treba z podpiranjem dopolnilnega izobraževanja čimprej popraviti slabo izobrazbeno strukturo pedagoškega kadra. Šoli naj bi po novem predpisovali čim manj receptov in pri tem spodbujali ustvarjalno delo učiteljev. Seveda naj bi delovali na neprofitnih načelih, vzpodbujali tudi večjo odgovornost in strokovnost, ki naj bi jo med drugim dosegli tudi z sprejetjem kodeksa ravnanja pedagoških delavcev. Čimprej bo treba končati tudi anarhijo pri plačevanju delavcev v šolstvu ter z večjimi razlikami v plačah šolnike spodbuditi k višji izobrazbi ter boljšemu delu. Končali naj bi tudi neproduktivno prepiranje o organiziranosti ter prerivanje za stolčke ter se začeli pogovarjati predvsem o vsebinskih vprašanjih. Tudi v šolskih zbornicah bi bilo treba marsikje izboljšati skaljene odnose, je še dodal dr. Peter Vencelj in nagovor šolnikom končal z mislijo, da se vsakdo spominja predvsem tistih učiteljev, ki so se ob strokovnosti potrdili tudi v človečnosti. JANEZ ODAR O čakajočih na delo in »gnilem jajcu« KOPER — Na obalnem območju je ,renutno okrog 3.000 delavcev, ki so 2 različnih razlogov na t. i. čakanju, , 0lha z znižanim osebnim dohod-. 0ttl- "Jedro" te velike skupine tvori-delavci v turizmu, pa tisti iz Me-,aha in Tomosa, zadnje čase pa se 1111 pridružujejo tudi delavci 2. ok-obra, Ferotehne, KIO Šmarje, pa atne, IMP-jeve montaže, Gradisa, ^esnine, na nek način tudi Iplasa, ki , Podobno kot Tomos v stečaju, j n°9i delavci "na čakanju" se spra-Jejo, slučajno ne čakajo v ne-v k^ni predsobi, iz katere se lahko ^.Pi samo še v tisto pisarno, kjer ti taW° obP°ved oziroma oznako, da si S1 Jli drugačen "višek", kaj pa temu oh i InarsiKdo že ve, saj se je na hih 116111 °':,lno^ju število brezposel-z lanskih 2.000 že povzpelo na 3.500 (skupaj s sežansko občino jih je že skoraj 4.000, smo slišali te dni na pogovoru gospodarstvenikov v Kopru) in do konca leta naj bi se, po črnogledih, a žal dokaj utemeljenih napovedih sindikalistov in še koga, ta številka povzpela do 5 ali celo 6 tisoč brezposelnih delavcev. Kako zadevo ocenjujejo v Obalni sindikalni organizaciji? Kakšne so možnosti, da bi se izognili večji krizi, socialnim nemirom? Boris Mazalin, predsednik, pravi: »Vprašanje je, če so vsi delavci res višek. Danes niso potrebni, jutri pa bodo, če bo gospodarstvo spet oživelo. Zatorej je o trajnih presežkih težko govoriti. Težko pa je, ker danes vodilne strukture v podjetjih, pa tudi višje, rešitve iščejo samo v zmanjševanju stroškov. To je najlažje pričeti z zmanjšanjem osebnih dohodkov, pošiljanjem delavcev na čakanje, omejevanjem proizvodnje. O programih za večjo proizvodnjo, prodajo, novih programih je malo govora. Zato v sindikatih zahtevamo ukrepanje od vlade in drugih odgovornih za razvoj (gospodarstvenikov, občinskih vlad)«. Pristojnosti, možnosti občinskih vlad za "vtikanje" v odločitve gospodarskih subjektov so se korenito zmanjšale, podobno se izgovarjajo tudi drugi. Odgovornost se vali z ene na drugo ramo. Vlada govori po svoje, v občinah pravijo, da so nemočni, v GZS trdijo, da se njihove zahteve premalo upošteva in bo gospodarstvo zato skrahiralo, v sindikatih imate spet svoja stališča za zaščito delavcev. Kaj se lahko zgodi? Ping- ponga, ko se je vedelo, kdo si stoji nasproti, ni več! »Drži! Ping-ponga ni več, vse skupaj, kar se dogaja iz dneva v dan, bolj spominja na gnilo jajce in posledice tega so lahko zelo hude. Programi prestrukturiranja pri nas so nujni, vendar temu, kar se zdaj dogaja, prestrukturiranje ne moremo reči. Veča se samo armada brezposelnih. V podjetjih imajo glavno besedo tisti, ki se ukvarjajo z denarjem (pridobivanjem sredstev za plače), ne pa tisti, ki lahko največ pomagajo k vsebinski spremembi zadev. Finančniki so seveda pomembni ljudje, toda danes so vstran porinjeni strokovnjaki s področja tehnologije, organizacije, komercialisti. Vse to ne obeta nič lepo prihodnost,« je dejal Boris Mazalin. DUŠAN GRČA Pri koprski GM sta koncertirala Šiškovič in Lazko KOPER — Koprsko društvo prijateljev glasbe je za najnovejši koncert v tej sezoni povabilo na gostovanje Črtomirja Šiškovjča, violinista doma iz Trsta, med drugim tudi diplomanta na Akademiji za glasbo v Kblnu, študenta na Univerzi Indiana v ZDA, pa tudi glasbenika, ki je svoje znanje izpopolnjeval v Celovcu. Ob njem pa je nastopil še Igor Lazko, Leningrajčan, diplomant moskovskega konservatorija Čajkovski, pianist, ki je že pri štirinajstih letih dobil prvo nagrado na Bachovem tekmovanju v Leipzigu. Koncert je bil včeraj v Glasbeni šoli v Kopru. Znana gosta z obilo mednarodnimi nastopi in priznanji sja izvajala dela Bacha, Beethovna, Švare in Griega. D. G. Slalom za svetovni pokal Tomba spet praznih rok LILLEHAMMER (NORVEŠKA) — Z nedeljskim moškim slalomom v Lille-hammerju na Norveškem se je končal »evropski del« tekme za letošnji svetovni pokal. Beli cirkus sedaj čaka ameriška turneja. V nedeljo je zmagal avstrijski slalomski specialist Michael Tritscher, ki je prehitel rojaka Thomasa Stangas-singerja. Eden od favoritov, Italijan Alberto Tomba pa je bil diskvalificiran in si je tako zapravil še zadnje možnosti za osvojitev pokala. VRSTNI RED SLALOMA: 1. Tritscher (Av.) T52"93; 2. Stangassinger (Av.) T53"41; 3. Accola (Švi.) 1'54'TO; 4. Girardelli (Luks.) 1'54"84; 5. Grerosa (it.) T55"16. LESTVICA ZA SP V SLALOMU: 1. Girardelli (Luks.) 98; 2. Furuseth (Nor.) 93; 3. Stangassinger (Av.) 73; 4. Tritscher (Av.) 65; 5. Nierlich (Av.) in Accola (Švi.) 55. LESTVICA ZA SP: 1. Girardelli (Luks.) 215; 2. Tomba (It.) 142; 3. Hein-zer (Švi.) 129; 4. Nierlich (Av.) 121; 5. Furuseth (Nor.) 119. V Lahtiju dvojno slavje A. Felderja LAHTI — Avstrijec Andreas Felder je v Lahtiju za SP zmagal tako na srednji kot veliki skakalnici. Na srednji je prehitel rojaka Kuttina in Haima (Jugoslovan Franci Petek je bil osmi), V nedeljo na veliki pa je bil boljši od rojaka Horngacherja in Nemca Thome. Petek pa je bil tokrat enajsti. V nedeljo na 15. mednarodni amaterski kolesarski dirki za Trofejo ZSŠDI Biagio Conte najhitrejši v sprintu Kolesarji nedeljske dirke na startu v Lonjerju. (Foto Magajna) 22-letni kolesar iz Veneta Biagio Conte je v sprintu osvojil 15. mednarodno kolesarsko dirko za Trofejo ZSŠDI, ki jo je tudi letos odlično pripravil KK Adria Rešim, seveda ob sodelovanju vsega Lonjerja. Conte je presenetil vse favorite, med katerimi naj omenimo svetovnega prvaka Mirka Gualdija, italijanskega prvaka Roberta Menegatta in dokaj kakovostno mednarodno konkurenco. Na startu je bilo namreč kar 231 kolesarjev iz Italije, Jugoslavije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Av- strije, prijavljenih pa celo 261, kar je seveda naložilo organizatorju še dodatne težave, ki pa jih je odlično premostil. Letošnja dirka je bila zelo hitra, kar kaže tudi visoka poprečna hitrost (kar 44,423 km na uro). Ze po startu se je vnel oster boj in predvsem so bili aktivni v tem delu jugoslovanski predstavniki. Pri vsakem begu pa se glavnina ni dala presenetiti. Dirka se je končala s šprintom, pri katerem je bil najprisebnejši Biagio Conte, ki je prehitel Lombardija (Ča- Zmagovalec Biagio Conte neva) in Pagona (Sava Kranj). Sicer Contejeva zmaga na lonjerski dirki ni pravzaprav tako presenetljiva, saj se je ta kolesar odlično izkazal že na mednarodnih dirkah v Montecarlu in Diani Marini, kjer je osvojil tretje mesto. VRSTNI RED 1. Biagio Conte (Mg Boys Caerano Treviso), ki je prevozil 137 km v 3.05' s poprečno hitrostjo 44,423 km na uro; 2. Giovanni Lombardi (Caneva Rekord Trento); 3. Aleš Pagon (Sava Kranj); 4. Luca Pianegonda (Cavirivest Iranina Loom Benetke); 5. Gianni Simionatto (Supermercati Vicenza); 6. Ivan Luna (GS Domus Bergamo); 7. Mariano Pic-coli (SC Bata Moser); 8. Mauro Bettin (SC Caneva Rekord Trento); 9. Mirko Fedrizzi ( SC Bata Moser); 10. Simone Biasci ( GS Domus Bergamo). Mariu Cipoliiniju dirka okoli Etne CATANIA — Italijan Mario Cipolli-ni je zmagal na včerajšnji 12. mednarodni kolesarski dirki okoli Etne. Na cilju je prehitel rojaka Giuseppeja Citteria in Adriana Baffija. Camporese premagal Ivana Lendla ROTTERDAM — V finalu za 1. mesto na mednarodnem teniškem turnirju v Rotterdamu je Italijan Omar Camporese premagal kar Čehoslovaka Ivana Lendla s 3:6, 7:6, 7:6. Camporese se je 5 tem uspehom povzpel z 42. na 28. mesto na svetovni teniški lestvici. Izola - Koper 6:5 (0:0) IZOLA — V uvodni tekmi nadalej' vanja prvenstva v 3. jugolsovanski nogometni ligi je Izola v obalnem derbiju pred okrog 4.000 gledalci po enajstmetrovkah premgala favoriziram Koper, potem ko se je tekma v regularnem času končala z 0:0. Maribor je izgubil s Splitom v Sph' tu z 0:1. Po 18 kolih je v vodstvu zadat s 25 točkami, Maribor je z 18 točkam1 šesti, Koper s 14 točkami 12 in Izola 5 točko manj 16. (Kreft) totip 1. — 1. Lop di Casei X Atalanta - Sampdoria X 2. Giardello 2 Cesena - Bologna 1 2. — 1. Graceful Sud X Genoa - Bari 1 2. lolli 1 Lazio - Juventus 1 3. — 1. Luverna 2 Lecce - Roma X 2. Edeavour 1 Milan - Napoli 1 4. — 1. Leonacco Jet 2 Parma - Fiorentina 1 2. Grease Gar 2 Piša - Inter 2 5. — 1. Day Cm 1 Torino - Cagliari X 2. Gerry Cala X Barletta - Verona 2 6. — 1. Arissa 1 Cosenza - Taranto 1 2. Frozen Look 2 Carrarese - Monza X KVOTE Nola - Catania 1 12 (12 dobitnikov) 70.160.000 lir KVOTE 11 (395 dobitnikov) 2.100.000 lir 13 (606 dobitnikov) 26.696.000 lir 10 (4.404 dobitnikov) 184.000 lir 12 (18.280 dobitnikov) 883.000 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (10. 3.): Atalanta - Lecce, Bari - Lazio, Bologna - Genoa, Cagliari - Piša, Fiorentina - Napoli, Inter - Juventus, Roma - Parma, Sampdoria - Milan, Torino - Cesena, Modena - Triestina, Reggina -Ascoli, Taranto - Lucchese, Udinese - Reggiana. Jugoslovanski nogomet: senzacija poraz C. zvezde Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ V 22. kolu jugoslovanske 1. lige je senzacionalno odjeknil poraz Crvene zvezde doma s Proleterjem. To se je zgodilo prav pred evropskim startom v novi sezoni v Beogradu z dressdenskim Dy-namom, zato je vznemirjenje toliko večje, saj so Beograjčani računali na zanesljivo uvrstitev v polfinale. Crvena zvezda je povedla z golom Pančeva v 14. minuti, nato pa se ji je "ustavilo". Proleter je še v prvem delu izenačil, tri minute pa si je z golom z enajstmetrovke zagotovil presenetljivo zmago. »Skrbi me tekma z Dynamom. Nemci bodo igrali podobno kot Proleter, seveda pa so precej močnejši,« je dejal po tekmi Zvezdin trener Ljupko Petrovič. Olimpija je tokrat gostovala v Splitu, 0:2 je še kar sprejemljiv poraz, toda igra Ljubljančanov je bila spet izredno skromna. Splitčani so igrali brez bolnega Bokšiča, drugi reprezentant Jami pa je na igrišče stopil iz postelje, a je bil kljub temu najboljši igralec in strelec gola (drugega je dosegel Čerkič). Ljubljančane je spet reševal odlični vratar Varvodič, ki je nekoč branil za Hajduka. Splitski navijači so "Rombu" po tekmi priredili prave ovacije, njegovi soigralci pa so vsi po vrsti razočarali, saj so si ustvarili eno samo priložnost, ki jo je zamudil novinec Pantič. IZIDI 22. KOLA 1. ZNL: C. zvezda -Proleter 1:2 (1:1); Vojvodina - Rad 2:1 (1:0); Sloboda - Spartak 1:0 (1:0); Spartak -Zeljezničar 1:2 (0:1); Hajduk - Olimpija 2:0 (1:0); Sarajevo - Budučnost 1:0 (0:0); Osijek - Velež 2:1 (1:1); Dinamo - Rijeka 3:1 (2:1); Zemun - Partizan 6:4 (2:2, 1:1)-P° llm. . LESTVICA: C. zvezda 32; Partizan, Lunarno in Proleter 25; Osijek in RadničK 21; Velež, Vojvodina, Zemun in Sloboda 18; Olimpija 17; Rijeka, Rad, Željeznic in Borac 16; Hajduk in Budučnost 15; Sarajevo 14; Spartak 4. PRIHODNJE KOLO (10. t. m.): Zemun - Vojvodina, Borac - Dinamo, Rijelcf Osijek, Velež - Sarajevo, Hajduk - B dučnost, Olimpija - Spartak, Željezničat ^ Sloboda, Radnički - Č. zvezda, Proletm Rad, Partizan prost. REZULTATI 20. KOLA II. ZNL: Borac Bor 2:4 (1:1, l:0)-po llm; Iskra - Beogra 1:0 (1:0); GOŠK Jug - Vardar 0:1 i0-1^ lister - Mačva 3:1 (1:0); Kikinda - Budv 0:1 (0:0); Sloboda - Šibenik 4:6 (2:2, 2:0)'P llm; Sutjeska - Priština 2:0 (1:0); Zagren Leotar 4:0 (2:0); Radnički - NapredaK (1:1, 0:l)-po llm; prosta Cibalia. nogomet ITALIJANSKA A LIGA IZIDI 23. KOLA Genoa - Bari 3:1, Cesena - Bologna 3:2, Torino - Cagliari 1:1, Parma - Fiorentina 1:0, Piša - Inter 0:1, Lazio - Juventus 1:0, Milan - Napoli 4:1, Lecce -Roma 1:1, Atalanta - Sampdoria 1:1. LESTVICA Inter in Sampdoria 33 točk, Milan 32, Juventus 28, Parma 27, Genoa in Lazio 26, Torino in Roma 24, Napoli 22, Bari 21, Fiorentina in Atalanta 20, Lecce 19, Piša 17, Cagliari 15, Bologna 14, Cesena 13. PRIHODNJE KOLO Torino - Cesena, Bologna - Genoa, Inter - Juventus, Bari - Lazio, Atalanta - Lecce, Sampdoria - Milan, Fiorentina - Napoli, Roma - Parma, Cagliari -Piša. ITALIJANSKA B LIGA IZIDI 24. KOLA Reggiana - Ancona 1:2, Salernitana -Avellino 1:1, Udinese - Cremonese 1:1, Messina - Foggia 0:2, Barletta - Verona 1:5, Padova - Modena 1:1, Lucchese - Pescara 0:0, Brescia - Reggina 0:0, Cosenza - Taranto 2:0, Ascoli - Triestina 1:0. LESTVICA Foggia 33 točk, Ascoli 30, Verona 28, Reggiana 27, Lucchese in Messina 26, Padova 25, Čremonese in Avellino 24, Udinese, Ancona, Salernitana in Taranto 23, Barletta 22, Reggina , Brescia in Cosenza 21, Pescara 20, Modena 18, Triestina 17. MEDDEŽELNA LIGA IZIDI 25. KOLA Monfalcone - Bassano 2:2, Venezia -Caerano 1:1, Giorgione - Centro Mobi-le odi., Montebelluna - Fulgor 2:0, S. Giovanni - Mira 0:0, Inabeiluno - P. Piave 2:1, Conegliano - Pro Gorizia 0:0, Opitergina - Sevegliano 1:2, Saci-lese - S. Dona odi. LESTVICA Giorgione 39 točk, Centro Mobile 30, Venezia, Pro Gorizia in Caerano 28, Mira, Conegliano in P. Piave 27, Sevegliano, Bassano in Inabeiluno 26, Sacilese 25, Monfalcone 24, S. Dona 23, Opitergina in Montebelluna 21, Fulgor 14, S. Giovanni 6. PRIHODNJE KOLO Sevegliano - Venezia, Mira - Fulgor, Inabeiluno - Giorgione, Centro Mobi- le - Monfalcone, Pro Gorizia - Montebelluna, P. Piave - Opitergina, Bassano - S. Dona, Caerano - San Giovanni, Conegliano - Sacilese. ITALIJANSKA A-1 LIGA STEFANEL - SIDIS 63:68 STEFANEL: Middleton 14, Pilutti 22, Fučka 7, De Pol, Bianchi 8, Gray 7, Meneghin 5, Sartori. SIDIS: londero 7, Boesso 30, Ottavia-ni, Cavazzon 3, Glučkov 2, Bryant 21, Vicinelli 5. SODNIKA: Cazzaro iz Benetk in Re-atto iz Feltra. PM: Stefanel 12:17, Sidis 15:21. 3 TOČKE: Stefanel 5:24, Sidis 5:12. PON: Boesso. GLEDALCEV 4.100. OSTALI IZIDI 25. KOLA Forli - Scavolini 94:105, Ranger -Clear 97:84, Reggio Calabria - Messag-gero 89:87, Phonola - Livorno 78:73, Knorr - Philips 93:82, Benetton - Napoli 91:99, Torino - Firenze 107:89. LESTVICA Philips 34 točk, Messaggero, Benetton in Phonola 32, Knorr, Livorno in Clear 30, Stefanel in Ranger 26, Scavolini 24, Torino 22, Reggio Calabria in Forli 20, Napoli in Sidis 18, Firenze 6. PRIHODNJE KOLO Messaggero - Scavolini, Ranger -Phonola, Benetton - Knorr, Clear -Reggio Calabria, Napoli - Philips, Livorno - Stefanel, Sidis - Firenze, Torino - Forli. ITALIJANSKA A-2 LIGA IZIDI 25. KOLA Turbo Air - Aprimatic 87:69, Billy -Glaxoo 91:101, Livorno - Kleenex 119:89, Lotus - Fernet Branca 94:92, Cremona - Emmezeta 76:80, Arese -Telemarke! 77:81, Venezia - Banco di Sardegna 84:79, Birra Messina - Ticino 68:70. LESTVICA Glaxo 42 točk, Lotus in Ticino 36, Fernet Branca 34, Kleenex 30, Livorno 26, Birra Messina 24, Emmezeta, Arese, Telemarket in Billy 22, Aprimatic, Turbo Air in Banco di Sardegna 20, Venezia 18, Cremona 6. PRIHODNJE KOLO Billv - Lotus, Fernet Branca - Turbo Air, Telemarket - Livorno, Ticino -Arese, Aprimatic - Venezia, Kleenex -Emmezeta, Banco di Sardegna - Cremona, Glaxo - Birra Messina. ITALIJANSKA B -1 LIGA BENATIIMOLA - DIANA GORICA 88:77 BENATI: Marchi 17, Cavicchioli 8, Cattabiani 6, Ferracini, Recchia 4, So-nego 16, Ravaglia 24, Longo 13. DIANA: Pieri 13, Trisciani, Mašini 22, Magro 11, Spagnoli 4, Borsi 6, Pas-sarelli 11, Colmani 10. SODNIKA: Capurso in Corrias iz Pize. PON: Borsi, Passarelli, Magro. PM: Benati 18: 24, Diana 23:29. OSTALI IZIDI 22. KOLA Ragusa - Avellino 77:73, Sangiorgio - Cagliari 92:89, Gorlese - Campobasso 90:97, Bergamo - Maršala 95:79, Raven-na - Padova 64:63, Modena - Pesaro 94:81, Ferrara - Rimini 82:77. LESTVICA Ragusa in Rimini 30 točk, Campobasso, Modena in Ferrara 28, Cagliari in Avellino 26, Bergamo, Maršala, Ra-venna in Diana Gorica 22, Imola 20, Sangiorgio 18, Padova 14, Gorlese 10, Pesaro 6. PRIHODNJE KOLO Campobasso - Bergamo, Pesaro -Ferrara, Rimini - Gorlese, Avellino -Imola, Padova - Maršala, Modena -Ragusa, Cagliari - Ravenna, Diana Gorica - Sangiorgio. JUGOSLOVANSKA 1. ZKL CRVENA ZVEZDA - SMELT OLIMPIJA 86:102 CRVENA ZVEZDA: Dabič 9, Nikolič 18, Cvetkovič 19, Šilobad 15, Dali-pagič 19, Ilič 2. SMELT OLIMPIJA: Daneu 4, Zdovc 13, Hauptman 31, Kraljevič 2, Trunič 4, Kotnik 20, Djurišič 28. SODNIKA: Bubalo iz Bihača in Vukovič iz Novega Sada. PM: Crvena zvezda 13:23, SMELT OLIMPIJA 14:16. ON: Cr. zvezda 20, Smelt Olimpija 24. OSTALI IZIDI 18. KOLA Gibona - Zadar 98:88, Vojvodina -Šibenka 89:87, Budučnost' - Partizan 89:98, IMT - Bosna 70:63, Čelik - POP 84 78:85. LESTVICA POP 84 32 točk, Partizan 30, Cibona 26, Zadar 20, IMT in Smelt Olimpia 18, Vojvodina, Crvena zvezda in Bosna 14, Šibenka, Čelik in Budučnost 10. PRIHODNJE KOLO Smelt Olimpija - IMT, Bosna - Zadar, POP 84 - Crvena zvezda, Partizan - Čelik, Šibenka - Budučnost, Vojvodina - Cibona. Neposredna prodaja od proizvajalca do jtolrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka Pršut »SAN DANIELE« sušen Pršut »PARMA« sušen Pršut »SAURIS« sušen Pršut »NAZIONALE« Parma sušen Pršut »MEC« sušen Pršut v kosih sušen nad 12 mesecev nad 12 mesecev nad 12 mesecev nad 12 mesecev nad 9 mesecev nad 7 mesecev PLEČE - KOTLET! - JETRA - SRCE - LEDVICE - JEZIK ' TACE - REP! - REBRCA - SVEŽE SVINJSKE KLOBASE - KUHAN PRŠUT PRAGA - HRENOVKE - KRANJSKE KLOBASE - VSE VRSTE KUHANIH IN SUROVIH SALAM DUkE grandi marche L INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel. 820334/5/6 - Tlx 460237 ODPRTO TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 15 ure PROSTORNO PARKIRIŠČE Avtobusne povezave štev. 23 - 40 - 41 V 21. kolu košarkarskega prvenstva C lige poraz jadranovcev Prenasičeni z igranjem Končni izid sobotnega srečanja v Tržiču med Solvayem in Jadranom TKB (96:67) je dovolj zgovoren. Vsem tistim, ki so sledili prvemu spopadu med Jadranom TKB in Solvayem, pa se vsiljuje vprašanje: »Kako je mogoče utrpeti poraz takšnih razsežnosti od tako slabega nasprotnika?« Odgovorov je verjetno več. Najprej bi se osredotočili na dejstvo, da so Vatovčevi fantje za spremembo že spet Porazno igrali pod obema košema. V obrambi so jadranovci ulovili vsega 15 odbitih žog, gostitelji pa so si pod njihovim košem (to je v napadu) zagotovili kar 16 odbitih žog. Nasplošno sta se oba centra domačinov Oblach in Mazzoli v primerjavi z Jadranovimi visokimi igralci zdela prava marsovca, nedosegljiva in neustavljiva za vso zadnjo linijo Jadrana, ki je že spet nastopila zelo bledo in z dvema besedama, daleč izpod svoje zmogljivosti. Sodeč po besedah pomožnega trenerja Marija in po učinku naših košarkarjev v teh zadnjih nesrečnih štirih kolih, je Videti, da so jadranovci utrujeni in Prenasičeni. To velja za vseh sedem mladincev, ki so zaposleni na dveh za- htevnih frontah, kot sta C liga in državno mladinsko prvenstvo in so v bistvu brez svobodnega dne od začetka priprav. Gre za psihično utrujenost in preobremenitev, oziroma prenasiče-nost, ki ima lahko ravno tako pogubne učinke, kot jih ima včasih pretrenira-nost. Vsemu temu je treba seveda prišteti še prisilno odsotnost Merlina in slika zadobiva popolnejše obrise. Sedaj bo treba nekaj ukreniti v smeri razbremenitve in obnovitve sil, vsaj v smislu umske osvežitve mlajše linije Jadranovih košarkarjev, preden bo situacija še slabša kot sicer, ko so že zmanjkale vse predpostavke za zadovoljstvo in brezskrbnost ter za boljšo uvrstitev. Trenutno je Jadran na 6. mestu v razpredelnici. Dejstvo je, da ga 'od ekip, ki se še vedno krčevito borijo za obstanek v ligi, ločijo samo štiri točke. In to je tudi v tem trenutku edini podatek, nad katerim se je vredno zamisliti. V prihodnjem kolu bodo jadranovci pred zelo težkim gostovanjem, saj bodo odpotovali v San Dona, kjer se bodo pomerili z drugouvrščenim Pro-metheusom. CANCIA JADRAN V ŠTEVILKAH JADRANOVI STRELCI: Crisma 16 (4:8), Oberdan 12 (0:2), Čuk 14 (2:2), Pregare 12, Stanissa 2, Sosič 4, Pertot 2, Paulina, Škerk 3 (0:5), Smotlak 2. METI ZA 2 TOČKI: Crisma 6:9, Oberdan 3:4, Čuk 6:13, Pregare 3:7, Stanissa 1:3, Sosič 2:3, Pertot 1:4, Paulina 0:1, Škerk 0:1, Smotlak 1:1. METI ZA 3 TOČKE: Crisma 0:2, Oberdan 2:3, Pregare 2:4,- Stanissa 0:1, Paulina 0:1, Skerk 1:1. SKOKI: Crisma 0 v obrambi, 2 v napadu; Oberdan 1, 1; Čuk 6, 0; Pregare 2, 0; Stanissa 0, 0; Sosič 1, 1; Pertot 2, 3; Paulina 1, 0; Škerk 0, 0; Smotlak 2, 0. IZGUBLJENE-PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 2, 1; Oberdan 3, 1; Čuk 2, 3; Pregare 2, 0; Stanissa 0, 1; Sosič 2, 1; Pertot 0, 1; Škerk 0, 3; Smotlak 3, 2. ASISTENCE: Crisma 1, Pregare 1, Sosič 1. SKUPNO: Met 2 točki: 23:46. Met 3 točke: 5:12. Skoki obramba: 15, skoki napad: 7. Izgubljene žoge: 14, pridobljene žoge 13. Asistence 3. 17. kolo košarkarske promocijske lige na Tržaškem Borovci presenetili Santos prav v poslednjih sekundah BOR RADENSKA - SANTOS 81:80 (39:45) BOR RADENSKA: Debeljuh 9 (4:6), Kovačič 6, Jogan 4 (2:2), Franceschin 13 (0:1), Smotlak 19 (5:6), Semen 14 (2:2), Furlan 6 (2:2), Pieri 10 (2:2), Tul (0:2). PM: 17:23. ON: 40. PON: Kovačič (40), Smotlak (40). TRI TOČKE: Debeljuh 1, Franceschin 1. Res neverjetna zmaga Borove postave, ki je z izredno borbenostjo vseh posameznikov dokončno odrezala iz boja za D ligo ekipo Santosa, kljub odsotnosti treh igralcev (Ivan Peršič, Fabrizio Korošec in David Barini). Belo-zeleni so dobro začeli (11:5), kmalu pa so gostje s Tommasinom na čelu povedli ter sklenili polčas v vodstvu. Kljub dobri obrambi so borovci stalno zasledovali goste, saj so zgrešili mnogo lažjih metov in izgubili veliko število žog. V 34. min. so naši izenačili (61:61), gostje pa so z delnim izidom 8:2 spet povedli in so kljub Borovi reakciji vodili za 5 točk, 5 sekund pred koncem. Marko Debeljuh je izkoristil neumno osebno napako nasprotnika in zadel prosta meta 1 za 1, borovci pa so še vedno zaostajali za 3 točke. Gostje so ob izvajanju stranske podaje vrgli žogo v out, zatem pa je Debeljuh spet imel na razpolago met 1 za 1, dve sekundi pred koncem. Zadel je prvega, drugega je zgrešil nalašč, sodnika pa sta dosodila žogo Santosu, ki je spet slabo izvedel stransko podajo. Na žogo so se vrgli igralec Santosa in trije borovci, žogo pa je ujel Furio Franceschin, ki je ob zvoku sirene zadel odločilno trojko. Razočaranje gostov, ki so na neverjeten način izgubili vsako možnost napredovanja, je bilo res veliko, borovci pa so reagirali po porazni tekmi proti Fincan-tieriju in krepko pomagali Kontovelu, ki se bo sedaj branil le še Stelle Azzurre. Na dnu lestvice je veliko razočaranja doživel Sokol. Nabrežine! so se v soboto zvečer predstavili v telovadnici v Ul. Della Valle ob 19.15, saj je bila tekma najavljena za 20. uro, Libertasovi igralci in sodnika pa so bili pripravljeni na tekmo ob 18. uri, saj so domačini vprašali za anticipiranje tekme. Sokolovci trdijo, da niso dobili nobenega obvestila, tako da bo o tem odločala košarkarska zveza. V tem kolu pa je Cicibona izgubila proti Ferroviariu in tako ostaja njen položaj dokaj zaskrbljujoč. (V. Jogan) Uspele Zimske športne igre v organizaciji SO SPDT Lep sončen dan in kar odlično urejena tekmovalna proga, kljub odjugi zadnjih tednov, sta bili kroni nedeljskega tekmovanja zamejskih mladih in manj mladih smučark in smučarjev v okviru 24. Zimskih športnih iger, ki jih prireja Smučarski odsek SPDT. Prireditelji so tekmovanje v veleslalomu pripravili na progi Pas-cut v Ravasclettu kot vsa prejšnja leta. Zbralo se je veliko število ljudi, predvsem mladih smučarjev. V posameznih kategorijah je nastopilo 180 tekmovalcev, ki so se zagrizeno potegovali za najboljše čase, kolajne in pokale. Po enoletnem premoru je bil odziv izreden, saj so Zimske športne igre zelo priljubljene med našimi smučarji, ki so bili Prikrajšani za lanskoletno tekmovanje zaradi pomanjkanja snega. V nedeljo je v Ravasclettu vse potekalo brezhibno v splošno zadovoljstvo bodisi tekmovalcev, ki so imeli spet priložnost, da pokažejo svoje smučarsko znanje in tekmovalne sposobnosti, pa čeprav na takem razmočenem snegu, da je bilo otrebno dvakrat popraviti progo, odisi organizatorjev, ki so tudi v pripravo 24. Zimskih športnih iger vložili veliko truda, znanja in izkušenj iz preteklosti. Zaradi pomanjkanja prostora bomo imena zmagovalcev in udeležencev v posameznih kategorijah objavili v eni naših prihodnjih številk. V tem kratkem zapisu omenimo le, da je v ekipni konkurenci na prvem mestu smučarski klub »Devin«, ki je z masovno udeležbo tekmovalcev in številnimi zmagami odnesel pokal 24. Zimskih športnih iger. (L. A.) V L amaterski nogometni ligi Točka za Juventino PERCOTO - JUVENTINA 0:0 JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Capotorto, Trevisan, Klanjšček, Černigoj (v 64' Krpan), Travagin, Maso, Kavs, Cin-gherli, Del Negro. PERCOTO: Martina, Zoppe, Stefanuto, Muschione, Puzzolo, Fabbro, Valentino, Pišu, Corubilo (v 64' A. Fabbro), Benozzi, Bordignon, Turco. SODNIK: Zaninotto iz Pordenona. PERCOTO — Juventina je tudi na gostovanju v Percotu iztržila le točko. Campijevi varovanci so igrali dokaj preudarno v obrambi, žal pa si v napadu niso znali ustvariti prave priložnosti za gol. V prvem delu srečanja so gostje bili vsekakor boljši nasprotnik, saj so imeli lažjo terensko premoč. V 13. minuti je Kavs izvedel prosti strel, ki je le za meter zgrešil domača vrata. Lepo priložnost je v 34. minuti imel Trevisan, ko je z ostrim strelom izven kazenskega prostora resneje angažiral vratarja Martino. V 2. polčasu so domačini začeli nekoliko bolj poletavno. Štandrežci so le pazili, da ohranijo neodločen izid. Vratar Pascolat je sicer moral nekajkrat odločneje poseči, vendar ekipi nista uspeli izpeljati nevarnejših akcij. Juventina je sedaj zdrknila na tretje mesto lestvice, saj je drugouvrščeni Pro Cervignano na tujem prepričljivo zmagal, vodeči Tamai pa je še bolj utrdil vodstvo, (mar) V nedeljskem kolu v 2. amaterski nogometni ligi (skupina F) Zarja zdržala, Primorje zdrknilo na 3. mesto ViLLANOVA - ZARJA 0:0 , ZARJA: Kočevar, Antonič, Ridolfo, Monzoni (v J Tognetti), Fonda, Germani, Auber, Varljen, *alc, Mauro, Grgič. Zdesetkana Zarja je tudi z drugega zapored-gostovanja odnesla pozitiven rezultat in P°rnembno točko. Zarjani, ki so bili brez cele t ste igralcev, so tekmo vzeli zelo resno in s Jetično razporeditvijo, ki je prepuščala zelo j al° manevrskega prostora domačinom, so z re-j^ivno lahkoto odnesli celo kožo. O tem govori eistvo, da je moral Kočevar le enkrat resneje p°seči. - ^ Prvem polčasu se je igra odvijala predvsem ® sredini. Le od časa do časa so imeli domačini sir ^ več od igre, toda vsi njihovi streli so bili J^ajno netočni. Le enkrat, v 28. minuti, je do-‘aači napadalec, ki se je nerazumljivo znašel V “ v kazenskem prstom, silovito streljal, toda kot ~ar z efektnim Posegom odbil žogo t,, To je bilo p^aljevanju je Zarja po prvih minutah, prvem polčasu tudi vse. — ---:u —‘-1- ki so ^'Padle domačinom, prevzela pobudo in s hitri-*' 'o duhovitimi akcijami večkrat popolnoma v edla domačine, ki so se branili z veliko teža-Z vključitvijo Tognettija so zarjani pridobili Pr i rosti in že po nekaj minutah imeli izredno ^'mžnost prav s Tognettijem, vendar je domači jeatar usnje odbil v kot. Le nekaj minut zatem sk s°dnik spregledal očiten prekršek v kazen-raj111 Proštom domačinov: Mauro je lepo preig-Peposrednega čuvaja, le-ta pa ga je prijel za in 9a povlekel na tla. Malo pred koncem Ujg e je Mauro imel novo lepo priložnost, toda g0,®0v diagonalni strel je končal za las mimo (Big) PRIMORJE - CORNO 0:1 (0:1) STRELEC: Dilena v 21' PRIMORJE: Coronica, Trampuš, Milani, Štoka (v 46’ Sullini), Pipan, Savarin, De Marco, Miclau-cich, Ussai, Crevatin, Livan (v 62' Lukša). Prosečani so zelo nerodno izgubili dmgo mesto na lestvici. Tekma ni bila lepa in gostje so izpeljali le nekaj boljših akcij v napadu. Zadetek pa so dosegli po nesporazumu branilcev Primorja, ko je spretni Dilena potisnil žogo v mrežo med tremi domačini. Ta dogodek je odločil izid tekme, ki je slonela na občasnih trenutkih dobre igre in pa dolgih pavzah. Rdeče-rumeni so srečanje začeli zelo dobro, saj je Savarin že v prvi minuti imel odlično priložnost, vendar mu je vratar strel ubranil. Kmalu zatem je Miclaucich odlično podal do Ussaia, ki je prodrl v kazenski prostor in streljal mimo vrat. Gostje so se prvič nevarno pokazali v kazenskem proštom domačinov prav ob priložnosti zadetka. Prosečani so se tako nepričakovano znašli z golom zaostanka. Do konca polčasa so kljub terenski premoči imeli le dve boljši priložnosti, in sicer po zaslugi Miclaucicha, ki je s strelom ob kazenskem proštom zadel vratnico, a takoj zatem je strel De Marca končal za las ob vrata. V drugem polčasu so domačini spet potisnili Como v obrambo, gostje pa so pokazali zelo urejeno igro v obrambi in hitre protinapade. Do 40. minute pa ni bilo nobenega nevarnejšega strela na vrata. Tedaj je vratar gostov spet z odličnim posegom odbil strel Miclaucicha. Slednji je tudi dosegel zadetek, ki pa ga je sodnik razveljavil, češ da je prišlo v kazenskem prostoru do prekrška Prosečanov in tekma se je končala z zmago Corna. (Š. M.) MORARO - GAJA 1:1 (1:0) STRELCA: Calvani v 30', Ghiotto v 75'. GAJA: Zemanek, Dallagiacoma (v d.p. Šuc), Loi, Bullo, Vengust, Gabrielli, Ghiotto, Križman, Kelemen, Čermelj, Kalc. Nadaljuje se serija pozitivnih rezultatov »zele-no-rumenih«. V nedeljo je Gaja kar na tujem iztržila točko proti visoko uvrščenemu Moram. Taktično je naša ekipa predvajala zrelo in inteligentno igro in skozi vso tekmo je bila kos bolj kotiranemu nasprotniku. V začetku je tudi imela nekaj več od igre in je za las zgrešila gol s Križmanom. Domačini so povedli v sredini prvega polčasa, gol pa naših fantov ni potrl, strnili so svoje vrste in začeli napadati. Do konca prvega polčasa pa je ostal rezultat nespremenjen. V dmgem polčasu je trener Čermelj poslal na teren Šuca. Naši so bili stalno v napadu in so večkrat nevarno zaposlili vratarja domačinov, čeprav so skoraj ves dmgi polčas bili v desetih zaradi izključitve Vengusta. Izključitev je bila popolnoma utemeljena. Petnajst minut pred koncem so gajevci vendarle dosegli lep gol in s tem izenačili. Neodločen rezultat pa je vsekakor pravičen po 90 minutah napete igre. V nedeljo prihaja na Padriče Pro Farra in upamo, da točki ne bosta izostali. (Tjaša) PRO FARRA - VESNA 1:1 (1:1) STRELCA: Brumat Luka v 5', Pertan v 40' VESNA: Messina, Soavi, Massai, Sedmak, Gi-raldi, Pichierri, Pertan, Venturini, Puntin, Kris-cjak, Leonardi. Kriška Vesna je po petih tekmah brez danega gola končno zatresla nasprotnikovo mrežo. Vseeno pa ta zadetek ni zadostoval, da bi Vesna odnesla domov obe točki, čeprav je imela terensko premoč in številne priložnosti za zadetek. Vesna se je takoj znašla v težavah, saj so domačini povedli že po petih minutah z Bruma-tom, ki je odlično izkoristil prosti strel izven kazanskega prostora. Križani so odločno reagirali in bili nevarni z Leonardijem, vendar je moral takoj zatem Messina poseči po močnem strelu. Vesni se je nato ponudila cela vrsta priložnosti: najprej sta Leonardi in Pertan streljala čez prečko, nakar je Kriscjak z glavo udaril žogo mimo vrat. V 40. minuti pa je Pertan z glavo končno usmeril žogo v vrata in izenačil. V drugem polčasu se je igra nekoliko bolj umirila, a Križani so še naprej ogrožali nasprotnikova vrata. Korak pred vrati je Kriscjak z glavo streljal mimo vratnice, Sedmakov strel pa je vratar Čeccot spretno odbil. Le tri minute pred koncem tekme bi Vesna lahko spet zatresla mrežo, vendar je močan Venturinijev strel Ceccot odbil v vratnico, žoga se je spet zakotalila na igrišče, dokončno pa se bila nevarnost mimo, ko jo je branilec poslal v kot. Kljub dobri igri Vesna že dolgo ni dosegla zaželjene zmage, ki bi ji vlila nekaj moči in upanja za napredovanje v višjo ligo. Pohvale za dober nastop- si tokrat zaslužijo vsi igralci, še posebej pa Leonardi in Venturini. (S. K.) Na sliki Maria Magajne: akcija z derbija Primorje - Zarja, ki je bil pred tednom dni in ki je minil s pretepom. V 3. amaterski nogometni ligi Ugodno za nase SKUPINA H SOVODNJE - MEDEA 4:2 (2:0) STRELCI: Butkovič v 25', Bicciato v 43', Luisa v 48' in 79' (11-metrovka), Pontel v 50' in 69' (obakrat 11-metrovka) SOVODNJE: Mastroianni, Hmeljak, Tomšič, Bicciato, Grillo, Čevdek (Mrak v 20’), Butkovič, Fajt, Luisa, Agosto, Modula (Sambo v 87'). Sovodenjci so zasluženo premagali močno enajsterico iz Medee in nedeljskega nasprotnika dohiteli na vrhu lestvice. Naši so bili vseskozi boljši nasprotnik, saj so bili izredno agresivni v napadu, le v obrambi so v drugem delu srečanja nekoliko popustili. Po vodstvu s 3:0 je nerazpoloženi sodnik dosodil še tri enajstmetrovke. V končnici so domačini imeli še nekaj lepih priložnosti, vendar se rezultat ni več izpremenil. CUS - MLADOST 0:0 MLADOST: Gergolet, Černič, M. Argentin, Falcicchia, A. Devetta, Colja, Zoff, Kobal, R. Devetta, D. Argentin, Frandolič. Mladost je v Trstu iztržila le točko proti skromni ekipi Cus. Naši so sicer bili v nekoliko popolnejši postavi, saj sta spet nastopila' Colja in Kobal, a kljub temu jim ni uspelo izvajati učinkovitejše igre. Že v naslednjem kolu bodo Kraševci pred težko preiskušnjo, saj bo v goste prišla solidna Azzurra. KRAS - S. LORENZO 2:1 (0:0) STRELCA za Kras: Spazzapan v 75’ (11-metrovka), Božič v 85'. KRAS: Caputo, Fadda, D. Škabar, Spazzapan, Candotti (v 87' Fabbris), Škerk, Cucarich, Lepore, Pischianz, Božič, Parma (v 46' Alberetini). SKUPINA I BREG - GIARIZZOLE 2:2 (0:1) STRELCA za Breg: Prašel v 71’, Olenik v 79' BREG: Fidel (Petronio), Pavletič, Pečar, Prašel, Paoli, Rocchetti, Slavec, Lacalamita (Buzzi), Castellano, Udovi-cich, Olenik. Sancin, Švab. Kot pred tednom dni, so se Brežani tudi tokrat znašli kar z dvema zadetkoma v zaostanku, vendar so zatem zasluženo izenačili. Tekma ni bila lepa. Breg je nastopil v okrnjeni postavi in njegova igra, predvsem v spopadu, ni bila učinkovita. Gostje so povedli že v deveti minuti, ko je vratar Fidel sicer odbil močan strel, vendar se je napadalec Giarizzol polastil žoge in realiziral. Modri so predvajali grdo igro, saj niso uspeli prebiti obrambnega zida gostov, ki pa so s svoje strani s hitrimi protinapadi večkrat spravili v težave Brežane. Ob koncu polčasa pa sta se kar dva igralca domačega moštva, Lacalamita in vratar Fidel, poškodovala in sta ju zamenjala mladi Buzzi in Petronio. V uvodnih minutah drugega polčasa so gostje podvojili, potem ko je igralec Giarizzol izkoristil nepazljivost Bregovih branilcev ter podal v kazenski prostor, kjer je soigralec nemoteno podvojil. Zadetek je končno prebudil Brežane, ki so se s Prašljem na čelu podali v napad in prav strel Prašlja je branilec Giarizzola. odbil na gol črti. Modri so znižali zaostanek v 71. minuti: Slavec je z desne podal v kazenski prostor, kjer je sprva zadel žogo Pavletič, nakar jo je Prašel le poslal v mrežo. Deset minut pred koncem tekme je bil trud Brežanov poplačan: Pečar je zadel prečko, žoga se je odbila do Olenika, ki je z lepim udarcem premagal nasprotnikovega vratarja. Povejmo še, da je ekipo tokrat vodil dolgoletni igralec Brega Ivo Strnad, ker je trener Colavecchia zbolel. (E. B.) S. VITO - PRIMOREC 1:4 (0:0) STRELCI za Primorca: Bracco v 48', Pitacco v 59’, Smilo-vich v 77' in 85'. PRIMOREC: Leone, Coppola, Sardiello, Purič, Rados, Santi, Pitacco (v 65' Kralj), Carli, Bracco, Canziani, Smilo-vich. Na sliki (M. Magajna): v nedavnem derbiju je Primorec zasluženo z 1:0 premagal Breg. V moškem odbojkarskem deželnem finalu mladincev Val Teknoprogres za naslov V članskih prvenstvih Slavje borovk Sokol spet upa V ospredju odbojkarske sobote je bil ženski derbi C-l lige, v katerem so borovke prepričljivo premagale sloga-šice. Prva dva niza sta bila pravi monolog domačih igralk, ki so nasprotnicam prepustile le šest točk. Slogašice so reagirale šele v tretjem nizu po vodstvu borovk z 10:0. Njihova reakcija je bila silovita, saj so celo povedle s 13:11, a napor je bil le prehud, domačih igralk pa le niso povsem iztirile in tako so borovke obvarovale prestižno zmago, po kateri še naprej vodijo na skupni lestvici v družbi Sarmeole in Latisane (s katero bodo igrale v prihodnjem kolu), slogašice pa so zdaj na začelju »vodilne osmerice« v ligi. V deželnih ligah se je še najbolj spremenil položaj sokolovk. S 3:0 so premagale tržiški Peroni (17:15, 15:6, 15:4) in se zaradi porazov Martignacca in Casarse nepričakovano spet polnopravno vključile v boj za napredovanje. Casarsa je padla v Sovodnjah, kjer je zdaj Agorest Posojilnica Sovod-nje postavil pravcato trdnjavo. Gori-čanke so zmagale z zgovornim 3:0 (15:4, 15:9, 15:12). V moški C-2 ligi je Bor Agrimpex brez večjih težav premostil mestni derbi z Rozzolom (3:1 - 15:7, 8:15,'15:8, 15:11), obe paši goriški ekipi pa sta izgubili. 01ympia CDR je vodilnemu Vi-vilu nudila močan odpor in izgubila s 3:1 (10:15, 13:15, 15:13, 9:15). Bolj je razočaral Valprapor Imsa, ki je v Prati izgubil s 3:1 (10:15, 15:8, 15:6, 15:9). Na vrhu lestvice se ni nič spremenilo, položaj Bora pa je še naprej trden. 01ym-pia in Valprapor pa morata paziti, da se ne vpleteta v boj za obstanek. V ženski D ligi so Kontovelke v mestnem derbiju z OMA osvojile drugi niz (končni izidi je bil namreč 15:9, 6:15, 15:12, 15:6), več pa niso zmogle in se še naprej nahajajo v zelo slabih vodah. Njihove možnosti, da si direktno zagotovijo obstanek v ligi so majhne. V nedeljo je bil v Gorici in Pordenonu prvi dan odbojkarskega deželnega finala mladincev in mladink. Moči so merili štirje pokrajinski prvaki po sistemu vsak proti vsakemu. Odigrali so tri tekme, preostale tri pa bodo odigrali prihodnjo nedeljo. Finalnih tekmovanj so se udeležile tudi tri slovenske ekipe, od katerih je najboljši uspeh požela moška vrsta Vala Teknoprogres, ki ima realne možnosti, da v drugem dnevu osvoji naslov deželnega prvaka, Sloga in ženska vrsta Bora Friulexport pa se bosta morali zadovoljiti z igranjem največ za 3. mesto. * * * GORICA — Moški finale je bil v priredbi odbojkarskih delavcev OK Val, ki so se resnično potrudili, da bi tekmovanjem vsem ostalo v spominu, saj so poskrbeli za celo vrsto priznanj za ekipe in posameznike, ki jih bodo razdelili po končanem tekmovanju. V prvem srečanju dneva je bil na sporedu slovenski derbi, v katerem je po pričakovanjih slavil zmago Val Teknoprogres, a slogaši so Goričanom nudili veliko močnejši odpor, kot je bilo pričakovati. Osrednji protagonist tekme je bil slogaš Riolino, ki je bil za nasprotnike resnično nerešljiva uganka od začetka do konca tekme. Val Teknoprogres je prva dva niza osvojil razmeroma gladko, a nato je nekoliko popustil, kar so Tržačani pridno izkoristili in pp izenačenem boju osvojili tretji niz in le malo je manjkalo, da bi po četrtem izsilili še tie break. Slogaši so zatem spet stopili na igrišče tudi v prvi tekmi popoldanskega sporeda in so brez dobljenega niza izgubili proti ekipi videmskega VBU. Nasprotnik je bil objektivno boljši, čeprav je pokazal manj, kot bi pričakovali od mladinske vrste videmskega B-l ligaša, pri slogaših pa je po napornem jutranjem nastopu nastopila tudi določena utrujenost. V zadnjem srečanju dneva pa je Val Teknoprogres prepričljivo strl odpor Maniaga, ki razpolaga s telesno močnimi igralci, a je kot ekipa dokaj nehomogen in neuigran. Ob predpostavki, da bi moral VBU premagati Maniaga, se prihodnjo nedeljo obeta izredno zanimiv popoldanski spored. Slogaši naj bi ob 15. uri odigrali tekmo za 3. mesto (v kateri niso brez možnosti za uspeh), nato pa naj bi bil na sporedu veliki finale med VBU in Valom Teknoprogres. Sodeč po razpletu v prvem dnevu se Goričanom ponuja lepa priložnost, da osvojijo naslov, kar bi bil res izjemen uspeh, če vemo, da ogrodje ekipe sestavljajo v bistvu igralci garniture "dečkov", starejša pa sta le Mitja Koršič in Denis Uršič. IZIDI PRVEGA DNE Val Teknoprogres - Sloga Sagor 3:1 (15:6, 15:8, 15:17, 15:13): Volley Bali Videm - Sloga Sagor 3:0 (15:7, 15:8, 15:5); Val Teknoprogres - Maniago 3:0. LESTVICA Val Teknoprogres 4, VBU Videm 2, Maniago in Sloga Sagor 0. SPORED DRUGEGA DNE 10.00 Volley Bali Videm - Maniago; 15.00 Sloga Sagor - Maniago; sledi Val Teknoprogres - Volley Bali Videm. VAL TEKNOPROGRES: Paoletti, Florenin, Koršič, Uršič, Gravner, Kore-čič, Sfiligoj, Brisco, Ferfolja. SLOGA SAGOR: Kralj, Andrej in Martin Maver, Riolino, Miot, Rupel, Stoper. Finale žensk v Pordenonu Borovke brez zmage PORDENONE — »Objektivno gledano bi lahko obe tekmi tudi dobili, a igrati bi bili morali po svojih najboljših močeh, kar pa nam žal ni uspelo.« Takole je dvojni poraz borovk v prvem dnevu ženskega finala komentiral športni direktor OD Bor Igor Može. Plave so se zjutraj pomerile s Fin-cantierijem. Računale so, da ga bodo premagale in v prvem nizu je vse že kazalo, da jim bo to tudi uspelo, saj so že vodile s 13:8, nato pa še s 14:11, a jim je niz vendarle uspelo... izgubiti. Spodrsljaj je plave šokiral, da so si opomogle šele v 3. nizu, a so pri rezultatu 12:12 spet popustile in Fincantie-ri, ki je s svojim nastopom (z močno podajačico Ahmedovo na čelu) dejansko presenetil, je imel prosto pot do zmage. Popoldne so plave po štirih nizih klonile še pred Sangiorgino. Za razliko od jutra so se v tem srečanju izkazale zlasti nekatere mlajše igralke, izkušenejšim pa so nekoliko pošle moči. Treba je reči, da formula plavim ni bila najbolj naklonjena, kajti morale so odigrati dve tekmi, dolgo čakanje na začetek popoldanske tekme pa jih je skoncentriralo. Kakorkoli že, je treba priznati, da bi se plave na tem finalu le s težavo lahko potegovale za naslov, kajti Pordenone je v srečanju s Tržičankami dokazal, da je verjetno najboljši finalist, kar je tudi razumljivo, če vemo, da je celotna standartna šesterka sestavni del ekipe, ki se na članski ravni bori za napredovanje v B-l ligo. IZIDI PRVEGA DNE Fincantieri - Bor Friulexport 3:0 (17:15, 15:2, 15:12); Pordenone - Fincantieri 3:1, Sangiorgina - Bor Friulexport 3:1 (15:5, 15:10, 12:15, 15:10). LESTVICA Pordenone, Sangiorgina in'Fincantieri 2, Bor Friulexport 0. SPORED DRUGEGA DNE 10.00 Sangiorgina - Pordenone, 15.00 Bor Friulexport - Pordenone, sledi Fincantieri - Sangiorgina. BOR FRIULEKPORT: Grbec, Fučka, Vidali, Ažman, Gregori, Vitez, Vodopivec, Flego, Legovich, Neubauer, Čok. 1 košarkarski prvenstvi MOŠKA C LIGA IZIDI 21. KOLA Solvay Tržit - Jadran TKB 96:67 Giganti - Consulsped prelož. Latte Carso - Pierobon PD 82:92 Soteco - CBU Videm 78:87 Bassano - Conegliano 106:72 Di Lenardo - Goccia Carnia 65:60 Roncade - Prometheus 80:89 Jesolo - Crup Pordenon 85:91 LESTVICA Crup Pordenon 21 19 2 Prometheus 21 17 4 Consulsped 20 13 7 Roncade 21 13 8 Di Lenardo 21 12 9 Bassano 21 11 10 Jadran TKB 21 11 10 Latte Carso 21 11 10 Soteco 21 10 11 Goccia Carnia 21 10 11 Solvay 21 9 12 Pierobon PD 21 9 12 Jesolo 21 9 12 CBU Videm 21 8 13 Giganti 20 4 16 Conegliano 21 1 20 1934:1595 38 1963:1702 34 1771:1715 26 1743:1714 26 1683:1618 24 1837:1782 22 1691:1713 22 1709:1800 22 1711:1759 20 1636:1688 20 1734:1708 1» 1680:1709 18 1800:1803 1» 1705:1758 16 1495:1666 8 1494:1856 2 PRIHODNJE KOLO (9. IN 10. 3.) Prometheus San Dona - Jadran TKB: Pierobon Padova - Giganti Mestrel Goccia di Carnia Videm - Roncade; Crup Pordenon - Soteco Gradišče; Consulsped Mestre - Jesolo; Latte Carso - Solvay Tržič; CBU Videm ' Bassano; Conegliano - Di Lenardo Solesino. JADRANOVI STRELCI Čuk 447; Pregare 344; Merlin 267: Oberdan 166; Smotlak 132; Crisma 100; Sosič 98; Paulina 94; Škerk 24: Stanisa 13; Pertot 9. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem IZIDI 17. KOLA Orient Ex. - Fincantieri Cicibona - Ferroviario 66:79 Bor Radenska - Santos 81:80 Libertas - Sokol prelož- Stella Azzurra - Barcolan « Scoglietto - CUS Trst 90:8« Kontovel prost nogometna prvenstva - nogometna prvenstva - nogometna prvenstva 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 19. KOLA Tamai - Costalunga 1:0 Ponziana - Lauzacco 0:0 San Canzian - Aguileia 2:2 Fiumicello - Sangiorgina 1:0 Fortitudo - Aviano 0:0 Cordenonese - Trivignano 0:0 Ruda - Cervignano 1:4 Percoto - JUVENTINA 0:0 LESTVICA Tamai 21 11 6 4 35:17 28 Cervignano 21 7 12 2 25:11 26 JUVENTINA 21 5 15 1 10:5 25 Costalunga 21 8 8 5 23:15 24 San Canzian 21 7 9 5 18:16 23 Fortitudo 21 6 10 5 11:14 22 Aguileia 21 7 7 7 18:16 21 Aviano 21 5 11 5 17:15 21 Percoto 21 6 9 6 15:20 21 Cordenonese 21 5 10 6 14:19 20 Ponziana 21 5 9 7 13:19 19 Sangiorgina 21 4 10 7 15:16 18 Fiumicello 21 4 10 7 17:23 18 Trivignano 21 5 8 8 10:19 18 Ruda 21 3 11 7 14:22 17 Lauzacco 21 5 5 11 19:27 15 PRIHODNJE (22.) KOLO Ruda - Cordenonese, JUVENTINA -Fortitudo, Pro Cervignano - Pro Fiumicello, Trivignano - San Canzian, Pro Aviano - Ponziana, Sangiorgina - Tamai Aguileia - Costalunga, Lauzacco -Percoto. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 19. KOLA Audax - Fogliano 0:0 Moraro - GAJA 1:1 Villesse - Mossa 0:0 PRIMORJE - Corno 0:1 Pro Romans - Capriva 5:0 Villanova J. - ZARJA 0:0 Piedimonte - Mariano 2:1 Pro Farra - VESNA 1:1 LESTVICA LESTVICA ZARJA 21 14 6 1 31:8 34 Corno 21 10 8 3 23:15 28 PRIMORJE 21 10 7 4 29:16 27 Pro Romans 21 9 8 4 35:22 26 Moraro 21 7 11 3 23:11 25 Mossa 21 5 13 3 13:8 23 VESNA 21 7 7 7 22:16 21 Piedimonte 21 7 7 7 17:16 21 Villanova J. 21 6 9 6 13:13 21 Audax 21 6 8 7 16:22 20 Villesse 21 6 7 8 21:28 19 Pro Farra 21 3 11 7 18:18 17 GAJA 21 4 9 8 14:21 17 Mariano 21 2 10 9 13:22 14 Fogliano 21 4 5 12 23:42 13 Capriva 21 4 2 15 12:45 10 PRIHODNJE (22.) KOLO Piedimonte - Villanova J., VESNA -Pro Romans, Mariano - PRIMORJE, ZARJA - Villesse, Capriva - Moraro, Corno - Audax, Mossa - Fogliano, GAJA - Pro Farra. 3. AMATERSKA LIGA Skupina H IZIDI 16. KOLA KRAS - S. Lorenzo 2:1 Azzurra - SanfAnna 0:2 Vermegliano - Isonzo 0:1 SOVODNJE - Medea 4:2 CUS Ts - MLADOST 0:0 Begliano - Poggio 0:1 Junior - Sagrado 2:1 LESTVICA SOVODNJE 18 10 6 2 43:20 26 Medea 18 10 6 2 32:11 26 KRAS 18 9 6 3 31:20 24 Isonzo 18 8 8 2 24:14 24 Poggio 18 9 4 5 28:19 22 S. Lorenzo 18 9 4 5 22:15 22 Junior 18 5 9 4 28:25 19 Azzurra 18 6 6 6 15:17 18 Sagrado 18 5 5 8 19:24 15 Begliano 18 2 10 6 11:17 14 MLADOST 18 2 8 8 13:29 12 CUS Ts 18 3 5 10 14:26 11 SanfAnna 18 4 3 11 13:33 11 Vermegliano 18 2 4 12 15:38 8 PRIHODNJE (19.) KOLO Begliano - CUS Ts, Sagrado - SOVODNJE, Poggio - Vermegliano, MLADOST - Azzurra, Medea - KRAS, Isonzo S. Pier - S. Lorenzo, Junior - SanFAn-na. Skupina I IZIDI 17. KOLA BREG - Giarizzole 2:2 S. Vito - PRIMOREC 1:4 Fincantieri TS - Opicina 1:2 Chiarbola - Montebello 0:0 Exner - S. Andrea 2:2 CGS - Stock 0:2 Roianese - Union 3:0 Počitek: Don Bosco LESTVICA LESTVICA Chiarbola 19 11 5 3 34:13 27 Opicina 19 11 5 3 37:18 27 S. Andrea 19 8 8 3 21:17 24 PRIMOREC 19 8 7 4 34:18 23 BREG 18 6 10 2 31:18 22 S. Vito 19 8 6 5 28:24 22 Roianese 18 7 6 5 28:20 20 CGS 19 6 8 5 22:17 20 Stock 18 8 4 6 26:22 20 Fincantieri 19 6 8 5 21:19 20 Giarizzole 18 7 5 6 27:23 19 Montebello 19 3 9 7 18:22 15 Exner 19 4 3 12 14:34 11 Don Bosco 17 1 3 13 15:38 5 Union 18 1 1 16 11:64 3 PRIHODNJE (21.) KOLO Roianese - CGS, Don Bosco - Exner, Union - Chiarbola, Stock - Fincantieri Ts, S. Andrea - S. Vito, Montebello - BREG, Opicina - Giarizzole, počitek: PRIMOREC. Contovel itella Azzurra tarcolana :incantieri icoglietto ;US Trst iantos :erroviario lor Radenska )rient Express Tcibona .ibertas okol LESTVICA 16 14 2 1533:1325 28 17 13 4 1316:1235 26 17 11 6 1582:1444 22 16 11 5 1272:1215 22 16 10 6 1299:1263 20 17 10 7 1275:1211 20 14 9 5 1260:1185 1» 16 8 8 1277:1261 l® 17 8 9 1503:1457 l® 16 4 12 1334:1503 » 17 3 14 1313:1479 ® 15 3 12 1230:1393 » 16 1 15 1212:1435 PRIHODNJE KOLO (9. IN 10. 3 ) jntovel - Cicibona; Barcolana - S®. »I; Stella Azzurra - Orient Expr®s ' mtos - Ferroviario; Fincantieri oglietto; CUS Trst - Libertas; B tdenska prost. obvestili 3 SK BRDINA vt0. organizira v nedeljo, 10. t. m- ® v. bušni izlet v Sappado 2000. Odhod j tobusa z Opčin ob 5.45 in nato 5 p, Prosek, Križ, Nabrežino in Ses*l , Vpiovanje na sedežu kluba jutri- ^ m., od 19. do 20. ure. Informacije na št. 212859, 299573 in 226271. ZSŠD! uri obvešča, da bo danes, 5. t. m., oh j. ar-v Koči pod Rupo v Repnu seja ba*1 ske komisije. odbojkarska prvenstva - odbojkarska prvenstva - odbojkarska prvenstva ŽENSKA C-1 LIGA Moška C-2 liga Ženska C-2 liga Moška D liga Ženska D liga IZIDI 17. KOLA Tregarofani PD - Latisana 1:3 (15:9, 5:15, 10:15, 7:15), Dolo - Gamatex 3:1 (15:8, 15:7, 11:15, 16:14), Ghemar - Mon-tecchio 3:0 (15:6, 15:3, 15:4), Cervignano - Vicenza Tre 3:2 (11:15, 16:14, 14:16, 15:13, 15:11), Conad - Pandacolor 0:3 (10:15, 5:15, 12:15), Fincantieri - Kenne-dy 1:3 (13:15, 15:5, 11:15, 14:16), Bor El-pro Cunja - Sloga Koimpex 3:0 (15:1, 15:5, 15:13) LESTVICA Bor El. Cunja 17 13 4 42:21 26 Latisana 17 13 4 45:24 26 Pandacolor 17 13 4 44:26 26 Ghemar 17 12 5 42:25 24 Kennedy 17 11 6 41:29 22 Vicenza Tre 17 11 6 41:29 22 Conad 17 10 7 37:32 20 Sloga Koimpex 17 10 7 37:32 20 Dolo 17 7 10 24:36 14 Fincantieri 17 5 12 26:41 10 Gamatex 17 5 12 25:43 10 Tregarofani PD 17 4 13 26:45 8 Cervignano 17 4 13 19:44 8 Montecchio 17 1 16 18:50 2 PRIHODNJE KOLO (9.3) Montecchio - Tregarofani, Latisana - Bor Elpro Cunja, Sloga Koimpex - Ghemar, Kennedy - Conad, Vicenza tre - Fincantieri, Gamatex - Cervignano, Pandacolor - Dolo IZIDI 17. KOLA Bor Agrimpex - Rozzol 3:1, Prata -Valprapor Imsa 3:1, Itely Faedis - Re-manzacco 0:3, 01ympia ČDR - Sistema Credito 1:3, Torriana - Friuli Povoletto 0:3, Brotto Gorica - Libertas Turriaco 3:0, Volley Bali Udine - Cremcaffe Tržič 1:3 LESTVICA Bor Agrimpex 17 15 2 48:21 30 Sistema Vivil 17 15 2 48:22 30 Friuli Pov. 17 12 5 40:29 24 Remanzacco 17 11 6 41:27 22 Torriana 17 9 8 32:29 18 Cremcaffe 17 9 8 35:36 18 Prata 17 8 9 36:36 16 Valprapor Imsa 17 8 9 35:37 16 01ympia Gorica 17 7 10 35:38 14 Itely Faedis 17 7 10 29:41 14 Rozzol 17 6 11 31:36 12 Brotto Gorica 17 6 11 30:39 12 Volley Bali UD 17 5 12 23:41 10 Lib. Turriaco 17 1 16 18:49 2 PRIHODNJE KOLO (9.3) Sistema Credito - Prata, Valprapor Imsa - Bor Agrimpex, Rozzol - 01ym-pia CDR, Cremcaffe - Brotto, Friuli Povoletto - Volley Bali UD, Remanzacco - Torriana, Libertas Turriaco -Itely Faedis IZIDI 17. KOLA Fontanafredda - Promovolley 1:3, Cordenons - Prata 3:0, Altura -ASGFJR Čedad 3:0 Agorest Posojilnica Sovodnje - Casarsa 3:0, Libertas Martignacco - CUS Udine 1:3, Banca Popolare Tarcento - Danone Rivigna-no 3:0, Sokol Indules - Peroni Tržič 3:0 LESTVICA Cordenons 17 14 3 48:21 28 CUS Videm 17 13 4 41:18 26 Martignacco 17 13 4 43:22 26 Casarsa 17 12 5 39:21 24 Sokol Indules 17 12 5 39:23 24 Tarcento 16 10 6 38:20 20 Altura 17 9 8 33:30 18 Agorest Pos. 17 9 8 31:33 18 Promovolley 17 6 11 28:35 12 Peroni 17 6 11 23:41 12 Danone Riv. 17 5 12 28:37 10 Solvepi Prata 16 4 12 21:42 8 ASFJR Čedad 17 4 13 19:42 8 Fontanafredda 17 0 17 6:51 0 PRIHODNJE KOLO (9.3) ASFJR Čedad - Fontanafredda, Pro-movolley - Banca Popolare Tarcento, Danone Rivignano - Altura, Peroni Tržič - Martignacco, Casarsa - Sokol Indules, CUS Udine - Cordenons, Prata - Agorest Posojilnica Sovodnje IZIDI 17. KOLA Arniči del Cuore - Prevenire 1:3, Carnia - Volley Club Trieste 3:2, Pro-melco Buia - Caldini Gorica 3:0, Pa-nizzo San Vito - Carmone Ruote 3:0, Bo Frost Fiume Veneto - CUS Trieste 1:3 LESTVICA Promelco Buia 15 13 2 42:9 26 Prevenire 15 11 4 37:18 22 VB Carnia 15 11 4 37:18 22 Panizzo 15 10 5 38:20 20 Volley Club TS 14 8 6 31:28 16 CUS Trieste 16 8 6 26:25 16 Fiume Veneto 15 7 8 24:32 14 Soča Sobema 14 5 9 24:29 10 Carmone Ruote 15 5 10 24:36 10 Caldini GO 14 5 9 21:33 10 Amici Cuore 15 4 11 19:38 8 Pallavolo TS 15 0 15 5:42 0 PRIHODNJE KOLO (9.3) Soča Sobema - Bo Frost Fiume Veneto, CUS Trieste - Volley Bali Carnia, Carmone Ruote Porcia - Pallavolo TS, Caldini Gorica - San Vito, Prevenire - Promelco Buia, počivata Volley Club TS in Amici del Čuore • IZIDI 17. KOLA A . Socopel - Torriana 3:1, O 0-.3, Kontovel 3:1, Pieris - Virtus paV Al Ledra - Lavoratore Fiera 2: ' ^gto natisonia - Mossa 3:2, Fiume uja- - Carrozzeria Emiliana 3:1, ^ legno Cecchini - Celinia 3:1 LESTVICA 3 32 Martignacco 17 16 1 2® Fiume Veneto 16 13 3 . „3 Torriana 17 12 5 '34 2^ Carr. Emiliana 17 12 5 'g 20 OMA 16 10 6 33-2 l8 Celinia 17 9 ® Socopel 17 8 9 /32 1® Al Ledra Humin l? 3 9 '33 U Mossa 16 7 9 3M ^ Gammalegno 17 7 JO 3^ tO Virtus 17 5 §42 1 Natisonia 17 5 J 43 » sr ž “ »• “ PRIHODNJE KOLO Virtus Trst - Socopel, Tr^i, Gradišče - Gammalegno zZe- Celinia Maniago - Pieris, JoraW:e ria Emiliana - Natisoma, La Veneto, Fiera Martignacco - Fium sa Kontovel - Al Ledra Humin, - OMA *