I GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD Leto: Vlil., SEPTEMBER 68 ŠTEV. 6 (62) CENA: 40 par (40 Sdin) OBČANOV I ČSSR in mi 16. seja občinske skupščine Krediti" in ..davki" Odborniki so razpravljali o dveh »vročih zadevah« • O kreditih za gradnjo stanovanj, ki so jih dobili nekateri uslužbenci Splošne gospodarske banke, so časopisi obširno pisali in ljudje veliko razpravljali. Kredite sta med drugimi dobila uslužbenca te banke Ivo Sever in Miloš Hočevar, ki sta tudi odbornika bežigrajske občinske skupščine. • Obrtnik Franc Boc iz Stožic je po približnih računih utajil v zadnjih treh letih za deset milijonov starih dinarjev davkov. • KREDITI Občinska skupščina je Potrdila sklep mandatno-hnunitelne komisije ob-emskega zbora o privolit-vi za uvedbo kazenskega Postopka zoper odbornika Severja. Okrožno sodišče je namreč uvedlo bazensko preiskavo, ker je Ivo Sever kot član kre-ditnega odbora bivše Splo-*ne gospodarske banke Sklepi o obrtništvu Svet za gospodarstvo je ha zadnji seji občinske skupščine predložil poročilo o izvajanju sklepov s področja obrti in gostinstva, ki jih je občinska Skupščina sprejela febru-arja letos. Na j večja ovira, da bi vse sklepe, kolikor je mogoče Uresničili, so največkrat ke vedno pomamokljivi Predpisi oziroma zakoni. Predpisi, ki jih je repub-Irka letos že sprejela, so marsikaj spremenili: obrt-hiki morajo ^ zdaj voditi Poslovne knjige ipd., ven-hhrle pa še marsikje ni posežena enotnost v šir-Sem merilu. . Med drugim v Ljubljani mSpakcijske službe prema-10 sodelujejo z upravnimi ?rKani občin. Inšpektorjev j® tudi premalo, da bi muko uspešno opravili vse Preglede. Sprememba ustave Žveaiia skupščina je pred-“■Sala, da bi spremenili ne-J^tera določila ustave SFRJ. predlogih teče zdaj javna azprava Za Bežigradom so ^renske organizacije SZDL rKan:zirale osem sestankov, so razpravljali o spre-embah ustave. Pripombe in ‘unenja bo zbrala občinska konferenca SZDL. Nova pošta v Stožicah Ob Titovi cesti v Stožicah ea Lampičem in Gregorin-_ cm) je gradbeno podjetje supije pričelo pripravlja, zemljišče, kjer bodo zgra- br! ^to.V poslopju telefonska centrala in po-rtJ, lfa4. Centrala bo imela tetetonslkih priključkov. . Prvi fazi (do leta 1970) bo usposobffl 2000 priklVjč- tlUi ^ ^ osumljen, da je zlorabil svoj položaj. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pa je predlagala, da razrešijo Iva Severja dolžnosti predsednika in člana sveta za finance ter Miloša Hočevarja dolžnosti predsednika in člana sveta za prosveto in telesno vzgojo. Komisija je svoj predlog utemeljila takole: Ivo Sever in Miloš Hočevar sta bila soudeležena pri odobravanju kreditov za stanovanjsko gradnjo pri bivši Splošni gospodarski banki; odobravanje teh kreditov je na osnovi člankov v časopisu povzročilo v javnosti razpravo in negodovanja. Na osnovi gradiva, ki je bilo na razpolago predsedstvu skupščine in komisiji, Iva Severja in Miloša Hočevarja ni mogoče bremeniti z materialno in kazensko odgovornostjo, dokler ne bo preiskovalni in sodniški postopek končan; vsekakor pa obstoja njihova družbena politična odgovornost, z razpravo v javnosti pa je orna jan njihov družbeno politični ugled. Komisija je zato predlagala, da se imenovana razrešita kot predsednika in člana svetov. Iz poročil Službe družbenega knjigovodstva in Kreditne banke in hranilnice, kamor je zdaj priključena bivša Splošna gospodarska banka, je razvidno, da je kreditni odbor bivše Splošne gospodarske banke odobril več uslužbencem te banke posojila za gradnjo stanovanj, vendar se pri tem ni držal določil pravilnika o kreditiranju in varčevanju. Prosilci niso predložili ustrezne dokumentacije (gradbeno dovoljenje, gradbeni načrt, predra- čun stroškov itd), odobrili so višji kredit, kot je določen v varčevalni pogodbi, niso določili roka vračila posojila, obrestne mere in drugih pogojev, da hi zavarovali namensko uporabo posojila. Okrožno javno tožilstvo je pri okrožnem sodišču v Ljubljani zahtevalo preiskavo zoper člane kreditnega odlbora bivše splošne gospodarske banke, ker je podan utemeljen sum, da so z zlorabo uradnega položaja pridobili sebi in drugim protipravno premoženjsko korist. Nova predsednika svetov Občinska skupščina je na zadnji seji imenovala Staneta Ocvirka za novega pred-seflmka sveta za finance ob-cinike skupščine. Stanc Ocvirk je dipl, ekonomist, zaposlen v podjetju »Termika«. Za predsednika sveta za prosveto in telesno vzgojo so imenovali Olgo štefulo, dipl. i ženlrko agronomije, zaposleno v kmetijskem inštitutu SRS. Obč'nska skupščina je na zadnji seji spreje'a ostavko dosedanjega člnna sveta za gospodarstvo Igorja Stiškov-skega In namesto njega ime. novala Marjana Kobentarja. Počitnice v Umagu STRAN 6 Kat rečeno je bil Ivo Sever član kreditnega odbora, njemu in Milošu Hočevarju pa so tudi odobrili posojila za gradnjo hiš. »Prosil sem za posojilo in ga dobil,« je dejal Ivo Sever v razpravi na seji občinske skupščine. Želim, da nepristransko telo ugotovi, ali obstaja krivda ali ne.« Poudaril je, da mu ne more biti odvzet družbeni ugled, dokler ni ugotovljena resnica. Ivo Sever je podal ostavko na položaj predsednika sveta za finance občinske skupščine; ostavko na položaj predsednika sveta za prosveto in telesno vzgojo je dal tudi Miloš Hočevar. Občinska skupščina je njimi ostavki sprejela. • ZADEVA BOC Odborniki so dobili tudi obsežno gradivo o »zadevi Boc«. Ljubljanska Uprava javne varnosti je letos poleti odkrila več nepravilnosti in kršitev zakonodaje pri poslovanju izdelovalca rolet Franca Boca in njegovih sinov. Med fcršitvaani je tudi utaja davkov. Franc Boc v letih 1965., 1966. in 1967. nikoli ni prijavil več kot 18 st. milijonov prometa letno. Ker promet ni presegel 20. st., milijonov na leto, po takratnih predpisih mi bil dolžan vaditi poslovne knjige. Odsek za dohodke bežigrajske občinske skupščine ni mogel ugotoviti dejanskega prometa in je bil, kot je rečeno v gradivu zase- NADAU. NA 3. STRANI Čeprav v našem časopisu običajno ne pišemo o mednarodnih dogodkih, n,aj tokrat naredimo izjemo. Vse od januarskega plenuma Centralnega komiteja KP ČSSR smo prizadeto spremljali 'družbeni razvoj na Češkoslovaškem, napore češkega in slovaškega naroda, da bi pod novim partijskim vodstvom z Dubčkom na čelu razbili ostanke stalinizma in državno-birokratske ovire ter zgradili temelje novega sistema, v katerem bi bil v ospredju delovni človek. Veselili smo se vsake vesti, iz katere smo razbrali, da se na češkoslovaškem — kljub odporu nekaterih starih politikov, za katere je bil dober socialistični sistem lahko samo kopija sistema Sovjetske zveze — vedno bolj kažejo obrisi novega socialističnega sistema, ki naj bi s svojo demokratičnostjo in človečnostjo zagotovil široke možnosti za hitrejši razvoj družbe in posameznikov. Soglašali smo s tem razvojem, saj je rastel iz želje po napredku, iz potrebe po graditvi novega sistema v skladu z željami vseh Čehov in Slovakov. Zdelo se nam je edino prav, da gradijo svoj socializem na podlagi lastnih pogojev in izkušenj. Prepričani smo bili, da je taka pot pravilna, saj je upoštevala bogato demokratično tradicijo teh narodov in izredno gospodarsko moč države, ki v starem načinu vodenja gospodarstva ni mogla priti do izraza. Pričakovali smo, da bo naletel češkoslovaški socializem na odpor pri Sovjetski zvezi in ostalih »bratskih državah«, ker je bil za njihove pojme preveč ljudski in preveč demokratičen, pa tudi preveč svoboden in zato kot zgled preveč nevaren za okostenele, nedemokratične sisteme v teh državah. Vendar pa po razgovorih v Čiemi in v Bratislavi skorajda nismo več računali na najhujše. Doživeli pa smo nekaj nezaslišanega. V imenu obrambe socialističnega sistema so napadli in okupirali socialistično češkoslovaško. Poteptali so vse svečane izjave o samostojnosti in neodvisnosti, zavrgli so leninsko načelo, da gradi vsaka dežele socializem v skladu s svojimi pogoji. »Razredni bratje« so sicer vojaško zasedli ČSSR, doživeli pa so moralni poraz, saj zaradi skoraj neverjetne enotnosti češkoslovaškega ljudstva v odporu proti okupatorju niso mogli najti nobene lakajske garniture, ki bi si upala zamenjati demokratično izvoljene partijske in državne organe. Moralen poraz okupatorja pa pomeni tudi splošna obsodba komunističnih in demokratičnih gibanj v svetu, ki globoko obsojajo kršenje osnovnih socialističnih načel. Državljani Jugoslavije smo skupno s svojim partijskim vodstvom enotno obsodili agresijo Sovjetske zveze in njenih satelitov na češkoslovaško. Brez zavijanja in zavlačevanja smo rekli bobu bob in popu pop in zato sprožili poplavo napadov, ki so polni znanega stalinističnega besednega zaklada, ki nam je dobro poznan že iz časov informbiroja. Toda nismo bili enotni samo v obsodbi; tudi v pomoči Čehom in Slovakom, ki so bili pri nas ob tragičnih dogodkih, so se v praksi izražale simpatije do nove socialistične poti v ČSSR in protest proti okupatorju. Lahko rečemo, da so oh tem tudi delovne organizacije in občani naše občine pokazali visoko socialistično zavest. Okupacija se nadaljuje. Kompromis, ki je bil dosežen v Moskvi pod neenakopravnimi pogoji, je v bistvu diktat, ki bo zavrl novo socialistično smer češkoslovaške, ne bo pa je mogel ustaviti. Naša dolžnost je, da Čehe in Slovake na tej poti še naprej nedeljivo podpiramo. Agresija na češkoslovaško nas je opozorila, da je neostalinizem lahko nevaren tudi za nas. Tudi vse bolj pogoste razprave v bolgarskih časopisih, v katerih proglašajo Makedonce za Bolgare, najbrž nimajo samo akademskega značaja. Budnost in pripravljenost je zato tudi za nas ena glavnih nalog v današnjem položaju. Pripravljeni pa bomo le, če se bomo še močneje zavzeli za reševanje vseh nalog, ki jih zajemajo smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, če bomo enotni in če bomo še naprej razvijali samoupravljanje, kot enega Izmed temeljev našega družbenega sistema. JOŠKO PIRNAR Košarkarski praznik na Ježici Sobote 14. septembra košarkarji in košarkarice Partizana Ježica ne bodo tako kmalu pozabili To je bil njihov veliki veter: košarkarice so premagale »Slovana«, ekipo večkratnih slovenskih prvakinj in si zagotovile visoko mesto v republiški ligi; košarkarjem pa se je z zmago nad »Triglavom« ponudila priložnost, da se uvrstijo v I. romibliško ligo. DRllGR ŠPORTNE NOVICE NA STRANI 7. V KUMROVCU BODO GRADILI DOM BORCEV — Pred dvema letoma je krajevna organizacija Zveze borcev »Danile Kumar« Stožjce-Ježica predlagala, da bi v Kumrovcu zgradili dom borcev Jugoslavije. Zdaj se je akcija začela: ustanovili so centralni odbor za Jugoslavijo, takšnemu odboru v Sloveniji pa načeljuje general Jaka Avšič. Zbirali bodo prispevke, pri gradnji bo pomagala tudi mladina in jugoslovanska armada. Na sliki: predstavniki Zveze borcev iz Stožic in Kumrovca pri predsedniku Zveze združenj I^skošk u-Luki. Akcija »DINOSA« Nagrade pionirjem CSSR - odmevi PROTEST Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Bežigrad je 22. avgusta organizirala zborovanje, ki so se ga udeležili člani občinske konference SZDL, odborniki občinske skupščine, predstavniki dražbeno-političnih organizacij in društev, predstavniki krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti ter predstavniki samoupravnih organov in sindikalnih podružnic večjih delovnih kolektivov iz bežigrajske občine. Ž zborovanja so poslali Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije naslednje pismo: »Protestiramo proti grobi kršitvi suverenosti češkoslovaške socialistične republike in nedopustnemu vmešavanju v notranje razmere te socialistične države. Okupacijo, ki so jo izvedle armade Sovjetske zveze, Nemške demokratične republike, LR Madžarske, LR Poljske : i : z uavbolj grobo kršitev osnovnega načela v socialističnem raz-vojti, da lainco vsaka država išče svoje poti v graditvi socializma, v skladu s posebnimi pogoji, v katerih živi. Izražamo .svojo solidarnost z borbo državljanov CSSR in njihovih državnih in partijskih vodstev v prizadevanjih za nadaljnji socialistični, demokratični razvoj OSSR. Pridružujemo se splošnemu protestu vseh jugoslovanskih narodov proti ukrepom, ki pomenijo najhujši udarec socialistifinčiinu gibanju v svetu in podpiramo vse ukrepe, ki jih bo v zvezi s tem storilo naše vodstvo.« borcev NOV Slovenije Francu PISMA BRALCEV Dragi tovariši, V vašem listu čestitate raznim že priletnim osebam; ali ste že čestitali zaslužnim veteranom iz bojev v veliki Oktobrski revoluciji: Metelko, Jerasu in Kalinu? Alkohol nad družino! Zakaj je tako radodarna naša občina pri podelitvi koncesij za gostilne, bifeje in druge izkoriščevalce? Od podvoza do stadiona je sedem uniče-\ .ilnic zdravja! Menda niste objavili vseh imen nagrajenih pionirjev z bralno značko?! • Objavljamo vaše pismo, ki smo ga dobili kmalu po izidu naše zadnje številke, čeprav se niste podpisali, sot je navada v takšnih primerih, vam to štejemo za hudo napako le, če ste mislili, da ne sprejemamo nikakršne kritike bralcev in ste se zato zatekli k anonimnosti. Udeležencem Oktobrske revolucije, ki stanujejo "za Bežigradom, smo posebej čestitali v lanski 7. številki našega časopisa (novembra meseca). Lokalov, kjer točijo alkohol in kjer se da uničevati tudi zdravje, je na omenjeni razdalji še več kot ste jih našteli. Vaše pismo nas je vzpodbudilo, da bomo o tem pisali, naše izhodišče pa je: ali je zares nujno, da alkohol točijo tudi v zajtrkovalnicah ter v bifejih trgovin; ali borbo proti alkoholizmu podpiramo s takšnim delovnim časom v lokalih, da se je mogoče napiti že Ob 5. uri zjutraj. Objavili smo imena vseli pionirjev, nagrajenih z bralno značko, razen tistih z osnovne šole Dol, kjer značk (takrat) še niso podelili. ZBOR OBČANOV 1 glasilo občinske konference SZDL Lju-3 bljana—Bežigrad. Iz- 3 3 haja vsak mesec. I Ureja uredniški od- Jj i bor. Predsednik ure- j i dniškega odbora; J p Joško Pirnar. Odgo- : y vorni urednik: Ja- j J nez Snoj — Gena | 1 izvodu: 40 starih di- j: 3 narjev, letna naroč- | | nina 300 starih dl- = 3 narjev, za delovne J 1 organizacije tisoč S -a starih dinarjev — i i Tekoči račun pri i I NB 501-8-319/2 - Ro- 3 I kopise in slike po- J 1 šiljajte na naslov: | »Z b o r o b č a n o v«, | Ljubljana, Parmova 1 | 41—Tiska CP »Delo«, j V' akciji za zbiiramje čašo pisnega papirja in steklenic, ki jo je organiziralo podjetje »Dinos« ob pomoči mestne Zveze prijateljev mladine in občinskim DPM, je letos sodelovalo 18 osnovnih šol iz Ljubljane. Najboljši rezultat je dosegel pionirski odred z bežigrajske osnovne šole »Vita Kraigherja«. Za zbrani papir in steklenice je dobil odred 202.172 starih dinarjev, posamezni pionirji in pionir- Počitniška zamenjava Kumrovec -Stožice Otroci iz Stožic so bili tudi letošnje počitnice gostje pri član Ul Zveze borcev v Kum rovcu. Organizaciji Zveze borcev krajevne skupnosti »Posavje« in Kumrovca že nekaj let tesno sodelujeta, ena od oblik tega sodelova nja pa je tudi izmenjava ot-brok. Letos jih je bilo v Kumrovcu 15 in tam so jih sprejeli za »svoje«. Med drugim so obiskali tudi muzej maršala Tita, bili pa so še na sprejemu pri predsedniku občinske skupščine Klanjec. Domov so se vrnili skupaj s svojimi prijatelji: otroci iz Kumrovca so bili osem dni gostje pri družinah članov ZB krajevne organizacije »Danila Kumar« Stožice—Ježica. Pripravili so jim bogat program: obiskali so več tovarn, muzej NOB na Črnučah, ogledali so si Ljubljano in odšli na izlet na Veliko planino. Sprejel jih Je tudi predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, predsednik občinske skupščine Bežigrad, predsednik ZZB občine Bežigrad in predsednik krajevne skupnosti »Posavje«. VODIČ Kino MLADINSKI KINO »SOČA« »Akademski kolegij, Trg VII. kongresa, za Gospodarskim razstaviščem Predstave vsak petek, soboto, nedeljo in ponedeljek ob 15.. 17. in 11).30 uri, ob nedeljah matineja ob 10. uri. Od 20. do 23. septembra angleški barvni Ii!m »LADJA ZA IZPOSOJANJE« Od 27. do 30. septembra ameriški barvni Ulm »LORD JIM«. KINO SAVLJE (Prosvetni dom) Predstave, v sobotah ob 20. uri in v nedeljah ob 18. uri. 21. in 22. septembra danski barvni film »ROKE KVIŠKU, FREDOV« 28. in 29. septembra rkmSto-jugasiovanaki barvni CS film »PESEM PRERIJE«. ke pa še nagrade po 10.000 starih dinarjev, vloženih na hranilno knjižico. Vsi udeleženci akcije so zbrali 45 ton starega papirja in 18.832 steklenic v skupni vrednosti 1.288.435 starih dinarjev. Na zaključni prireditvi so poleg prejemnikov nagrad po 10.000 starih dinarjev izžrebali še 40 pionirjev in pionirk, za katere je podjetje »Dinos« priredilo izlet v papirnico Količevo in Steklar; no Straža pri Rogatcu. Predstavniki, papirnice Količevo so izletnikom najprej razložili potek proizvodnje papirja, nato pa sta jih dva tehnika popeljala mimo strojev skozi vse proizvodne oddelke. Tudi v steklarni Straža so pionirje in pionirke lepo sprejeli. Tudi tam jim je tehnik razložil kako delajo steklenice, še prej pa jim je povedal, kako je nastala in koliko je staja njihova stek larna. Avtomatsko strojno oblikovanje vseh vrst steklenic je bilo za izletnike izredno zanimivo. Tudi celo uro bi opazovali, kako mike rdeče kaplje steklene mase neprestano kapljajo v stroj iz katerega po tekočem traku prihajajo na dan nove. še vse žareče steklenice. V obeh tovarnah so izlet nike, ki so bili disciplinirani in hvaležni opazovalci, tudi lepo pogostili. Med potjo domov so pionirji in pionirke obiskali še zdravilišče Rogaška Slatina, kjer so se nekateri pomerili tudi v igranju minigolfa. K. Pomoč Rdečega križa Republiški odbor Rdečega križa je v Ljubljani organiziral pomoč Cehom in Slovakom. Bežigrajski odbor jo takoj organiziral dežurno službo, ponudil pa je tudi dom Rdečega križa v Stopniku pri Vranskem. Dajal je tudi informacije in zbiral prispevke. Bežigrajčani so pokazali veliko solidarnost, saj je 113 družin ponudilo Cehom in Slovakom prenočišče in hrano tudi za več dni. Delovne organizacije so dale na razpolago svoje počitniške 'ali samske domove (Častno podjetje, Terminka, Astra, gradbeno podjetje Obnova, Avtoob-nova, Gradbeni šolski center, Visoka politična šola, Akademski kolegij). Denarno pomoč prispevali: gradbeno podjetje Bežigrad 200 tisoč starih dinarjev. Geološki zavod 115.350 starih dinarjev, Industrijski biro 134.500 starih dinarjev, Gra-mex 100.000 starih dinarjev, Zavod za rehabilitacijo invalidov 500.000 starih dinarjev, Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev 200.000 starih dinarjev, Astra 1,003.000 starih dinarjev, Commerce 1,000.000 starih dinarjev^ Popravi jalnica pisarniških strojev Bežigrad 50.000 starih dinarjev. Termika 500.000 starih dinarjev, Zavod za varjenje 32.000 starih din in Agroobnova 250 tisoč starih dinarjev. Prispevala sta še Ivan Strgule in Franc Dejak vsak po 5000 sta- rih dinarjev. Vseh denarnih prispevkov za pomoč Cehom in Slovakom • se je nabralo za Bežigradom za več kot 4 milijone starih dinarjev. V knmpingu na Ježici pa so »Ljubljanske mlekarne« nudile Čehom in Slovakom za več kot 700.000 starih dularjev svojih izdelkov. Občinski odbor Rdečega križa se v imenu vseh Čehov in Slovakov zahvaljuje za pomoč. V kampingu 2e prvi dan žalostno-prese-netljivih dogodkov, ko so tanki varšavskega pakta s Sov-jetakimi na čelu okupirali Češkoslovaško, se je v kamping pri Šternu zateklo 104 Cehov in Slovakov. Do konca avgusta. sta gostišče Ih kamping sprejela skupaj 1.459 gostov iz Češkoslovaške. Posamezniki in družine so prihajale tudi po prvem septembru.med njimi tudi nekaj Poljakov in Madžarov. Kakor srno izvedeli pri Sonji Vrščajevi, direktorici go-stinsjega podjetja Bežigrad, ki ima v svojem sklopu tudi kamping in gostišče Štern, so samo v prvem tednu zabeležili 2.057 nočitev Cehov in Slovakov. Med slabim vremenom so posebno družine z otroki poslali v center gradbenih šol, na visoko šolo za politične vede in k nekaterim zasebnikom. Prispevek gostinskega podjetja Bežigrad, kot pomoč je znašal milijon sto tisoč starih dinarjev. Za - ČSSR brezplačno prehrano, ki so jo dobivali predvsem v gostišču ob kampingu na Ježici, sta poskrbela Mestni svet ljubljanski in Rdeči križ. V osmih dneh smo poskrbeli za 10.800 obrokov. Čeprav so bili v kampin-gu razen Cehov in Slovakov tudi njihovi »sovražniki« Madžari in Poljaki, so malodane družno poslušali radijska poročila o razvoju dohodkov. Cehi in Slovaki so pokazali izredno politično zrelost in treznost ob tragičnih dogodkih, ki so pretresali ne samo nas, temveč ves demokratični svet. Najmanjšo pozornost in pomoč so sprejemali z izredno hvaležnostjo ter s prene-katerim izmed nas navezali kar najtesnejše stike. Cehi in Slovaki so se kar dobro sporazumevali z našimi ljudmi. Takoj v začetku so organizirali svoj odbor, ki je sprejemal delegacije delovnih kolektivov in posameznike. Kot prevajalec je sam od sebe prihajal znani slovenski publicist in kritik Božidar Borko. številni člani kolektivov in politične organizacije so jim prinašale razno pomoč v materialu in denarju ter se zanimali za njihovo počutje. Štab v Stožicah se isti dan, ko so v Stožicah in na Ježici zvedeli za agresijo n« Češkoslovaško, so v krajevni skupnosti u-staifrOvili štab za pomoč državljanom ČSSR. Na podpičju krajevne skupnosti »Posavje« je namreč tudi kamping na Ježici, kjer je bilo že prvi dan nekaj sto Cehov in Slovakov- V krajevni skupnosti so organizirali dežurno službo in se povezali z Rdečim križem. Pozvali so občane in takoj začeli zbirati pomoč; odziv je bil neverjetno velik, mnogo prebivalcev je sprejelo Cehe in Slovake na svoje domove. Izkazal se je tudi kolektiv bencinske črpalke »Petrola«-, kjer so Cehi in Slovaki dobili bencin brezplačno. »Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga,« je dejal predsednik krajevne skupnosti »Posavje« Janez Dremelj in poudaril, da so storili vse, kar se je dalo narediti. V Stožice prihajajo zdaj pisma, kjer se Cehi in Slovaki zahvaljujejo za gostoljubje :m prijateljsko pomoč. Protestna zborovanja Ob dogodkih na češkoslovaškem so bila protestna zborovanja v številnih bežigrajskih delovnih kolektivih ter v krajevnih skupnostih Savsko naselje, »Boris Kidrič«, Sta; dion in Bežigrad. Občani so odločno obsodili agresijo sil varšavskega pakta. Pohod pionirjev 30. avgusta so se v Pionirskem domu v Ljubljani zbrali pionirji iz vseh republik in formirali odred »Bratstva 'n enotnosti«, ki jo šel na pohod »Po stopinjah odposTn-cev II. zasedanja AVNOJ«-Ta pohod je trajal 10 dni, organizirala pa sta ga uprava »Pionirskega lista« in »Malih novin« za svoje nagrajence v letošnjem nagradnem natečaju. Pionirje je na po-hodu spremljal generalmajor Jaka Avšič, ki je tudi P’-'ecl 25. leti vodil slovensko d< le-gači jo na II. zasedanj« AVNOJ. Pionirski odred »Bratstva in enotnosti« so v imenu lju‘ bljanskih pionirjev pozdravih bežigrajski pionirji. Pozdrav je bil zelo prisrčen. Ob zaključku kratke slovesnosti so vsakemu udeležencu P0-hoda pripeli rdeč nagelj zaželeli srečno pot 2 ZBOR OBČANOV SEPltMBER 16. seja občinske skupščine „Krediti" in ^davki^ Drugačna ureditev prometa na Titovi cesti NADALJ. S 1. STKANI jo skupščine, »nekako primoran verjeti davčnim prijavam«. Prometa, kd ga ni pri-jafvil, ni bilo mogoče ugotoviti in še manj dokazati. Po podatkih, ki jih j.e zdaj zbrala Uprava javne varnosti, so ugotovili, da Franc Boc 1965. leta ni prijavil za odmero davkov 6,2 milijona st. dinarjev prometa, 1966. leta 16,9 milijona st. din in lani 68.2 milijona st. dinarjev prometa. Po približnih računih bi znašala utaja davkov v zadnjih treh letih približno 10 milijonov st. dinarjev. Branko Boc v zadnjih treh letih ni prijavil več kot 8,5 milijona st. dinarjev prometa na leto, Slavko Boc pa največ 9,7 milijona st. din prometa na leto. Po podatkih Uprave javne varnosti so ugotovili, da Branko Boc v Kidnjih treh letih ni prijavil 6.2 milijona st. din prometa, Slavko Boc pa 18 milijonov starih dinarjev prometa, Francu, Branku in Slavku Uocu so obrtna dovoljenja za izdelovanje lesenih in plastičnih rolet izdali 1960. in 1961. teta na oddelku za gospodarstvo in finance občine Beži- grad. Franc Boc je bil prej obrtnik v občini Moste in je tudi tam plačeval davke. Pristojni organi so v letih 1956., 1957., 1958. in 1959. ugotovili večji’ premet, kot ga je imel zabeleženega v poslovnih knjigah in so mu zato zvišali davčne obveznosti. Vendar pa je po pritožbi Franca Boca, sodišče vedno ugodilo — Francu Bocu. Letos morajo obrtniki spet voditi poslovne knjige. Ugotovili so, da jih Boci sicer vodijo, vendar niso prikazali vsega prometa. Franc Boc je za prvo polovico tega leta prijavil 18 milijonov st. dinarjev prometa; ugotovili pa so, da je v tem čaisu prejel 133 milijonov st. dinarjev gotovine in so mu zato povečali akontacijo. Boci imajo v Stožicah stanovanjske hiše in delavnice. Dokumentacija za te gradnje ni pomanjkljiva in posamezniki ali organi občinske skupščine pri izdaji odločb niso kršili zakonitih predpisov. Nejasen je edinole položaj v zvezi s skladiščem lesa oziroma žago na Ježici. Ugotovili so še, da je imel Prano Boc zaposlenih sedem delavcev in dva vajenca; z nji- mi nd imel sklenjenih pismenih delovnih pogodb. Glede števila zaposlenih in pogodb je kršil zakonska določila. Zadeva Boc se je razpletla, ko se je na njihovi žagi na Ježici smrtno ponesrečil tamkaj zaposleni delavec. V preiskavi so ugotovili, da ponesrečeni delavec ni bil prijavljen na zavodu za socialno zavarovanje. Ob pregledu so organi Uprave javne varnosti takrat našli v stanovanju Boca 32 rmlijotnov st. dinarjev in jih ziačasno zasegli. Časopisi so o tem obširno pisali, zlasti še »Ljubljanski dnevnik«. Članek o Bocih je priobčila tudi beograjska »Ekonomska politika«, ponatisnilo pa ga je ljubljansko »Delo«. Razprava v občinski skupščini o »zadevi Boc« se je precej časa vrtela okrog pisanja časopisov o tej zadevi. Spričo očitkov na račun občinske uprave in skupščine je predsenik Kerel Kušar tudi predlagal, naj skupščina glasuje o zaupnici upravi in predsedstvu. Nekateri odborniki so na novinarje sprožili nekaj ostrih puščic. Slišati je bilo mnenje, da bi morali takoj po objavi spornih člankov v časopisih sklicati sestanek z novinarji ter stvari pojasniti in razčistiti. Na koncu so poudarili, da skupščina protestira zoper neodgovorno in tendenciozno pisanje nekaterih novinarjev; o tem bodo sestavili posebno pismo in ga predložili skupščini v odobritev na naslednji seji. Odborniki so menili, da glasovanje o zaupnici občinski upravi in predsedstvu ni potrebno. Skupščina je sprejela na-slednje sklepe: zagotoviti je treba boljše sodelovanje z inšpekcijskimi službami mestnega sveta in povečati je treba število inšpektorjev; organizirali naj bi skupno, moderno opremljeno d tvčno upravo; spremenili naj bi zakonodajo glede določil o tistih, ki opravljajo obrt brez potrebnih kvalifikacij; zagotoviti je treba enotno davčno politiko v vsej republiki; republiška skupščina naj spremeni zakon, da bi bila dovoljena javna objava o pripravljenem premetu in odmerjenem divšu. Črnuški kmetje protestirajo Lastnika njiv in travnikov, ki imajo svojo zemljo pri novi tovarni »Eneagoinvest« na Črnučah, energično protestirajo, ker jim je tovarna z novim industrijskim tirom presekala občinsko pot, tako da tod ne morejo več voziti z vpregami. »Energoinvest« je enostransko brez potrebnega dovoljenja zaprl občinsko pot, tako da je dovoz do zemljišč praktično nemogoč. Izdana je bila ustrezna odločba, da mora investitor (»Energoinvest«) narediti primeren nadvoz, kar pa ni storil. Minevajo meseci in nihče se ne zgane. S takim enostranskim in močno samovoljnim dejanjem se ne strinja tudi Krajevna skupnost Črnuče. Prizadeti kmetje se sprašujejo, kdo je v takih primerih dolžan skrbeti za zakonitost, posebno pri gradnjah, pri katerih gre za večje družbene investicije, (nova tovarna, železniški tir). Ukrep »Energoinvesta« . je protizakonit. Nastala je škoda in motenje posesti. Kljub obljubam, »Energoinvest« ni doslej še ničesar ukrenil, podobno kot slovita Asfaltna baza. Slabi vzgledi menda vlečejo, posebno če ni kazini! To stanje je prizadete črnuške občane prisililo, da se morajo za zaščito zakonitosti zateči na redno sodišče. Žalostno, mar ne!? Kolesarji na pločnik, avtomobili na desno Na Titovi cesti od Linhartove ulice do Ruskega carja bodo odslej 4 vozišča za avtomobile. Kolesarji bodo imeli svoj prostor na pločniku. Da se bo promet hitreje odvijal, bodo avtomobili lahko zavijali v levo le na križiščih, ki jih kaže naša skica. Iz vseh dingih ulic bodo morali avtomobilisti zavijati le v desno — se pravi, da ne bodo smeli čez cesto; nekatere ulice ne bodo imele več priključka na Titovo cesto. Preureditev prometa na Titovi cesti je predlagal prometni urad mesta Ljubljane, denar pa je prispeval mestni svet in občinska skupščina Bežigrad. Novo podjetje »Soseska« Sektor za urejanje mestnih zemljišč pri Stanovanjskem podjetju Bežigrad-Mo-ste je postal samostojno podjetje. Imenuje se »Soseska«, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč. Za vršilca dolžnosti direktorja so imenovali inž. Julijana Žnidaršiča. Podjetje bo urejalo stavbna zemljišča na območju občini Bežigrad in Moste. V imenu občin bo oddajalo stavbna zemljišča, ki so v družbeni lasti, za gradnjo industrijskih, poslovnih in stanovanjskih objektov. Naročalo bo urbanistično dokumentacijo in dokumentacijo za gradnjo komunalnih naprav. ; !. i 131 HOMOGENIZTRANO- . l*|\y IITOMIUIII Fl \ TETRAPAK embalaže nii 2 *, ne-« Ker i« alpsko mleko* g alpsko MLEKO ostane sveže dva meseca brei hladilnika, obstojno dva meseca, pri-* {£ ker je sterilizirano. de majhna zaloga vedno* | ALPSKO MLEKO je v zelo higieničnem in praktičnem gostVlnifTestavracijMn^ho-S i* tetrapaku. je|Ui n 9999999»99»999»99999»»99»99999»SS»»»9»»9»939999999»9»9»99S»»S9»9»99 ZftOft OBČANOV 3 Sladek, sladek — sladoled Za zdravo prehrano in pomoč gospodinjam Ž otvoritvijo nove sladole-dame in oddelka za sterilizacijo v »Ljubljanskih mlekarnah«, se je to podjetje postavilo tik ob bok podjetjem v mlekarsko razvitejših državah. Novi izdelki so privlačni za potroSnike: popestrili bodo zdravo prehrano, nove oblike embaliranja mlečnih proizvodov pa bodo gospodinjam olajšale delo. Proizvode iz sterilizacijskega oddelka »Ljubljanskih mlekarn« potrošniki mlečnih izdelkov poznajo že iz lanske jeseni. Novi stroji za steriliziranje omogočajo trajnost mlečnim proizvodom. Tako- na primer, se je trajnost mleka, ki je sterilizirano, povečala od dveh dni kolikor je obstojno pasterizirane) mleko, na tri mesece. S tako podaljšanim rokom uporabnosti mleka in mlečnih izdelkov je mogoče pakirati mleko za zalogo in tako izravnavati viške in primanjkljaje v proizvodnji mleka. Ker ima sterilizirano mleko daljši rok uporabno- sti, tudi potrošnikom ni več treba kupovati mleka vsak dan, ker si lahko napravijo malo zalogo steriliziranega mlekav tetrapaku. Zaenkrat v sterilizacijskem oddelku »Ljubljanskih mlekarn« sterilizirajo in polnijo v tetrapak le mleko, ki ga prodajajo pod imenom Alpsko mleko in Kakao mleko. Alpsko mleko in Kakao mleko med potrošniki še nista priljubljena tako, kot so v »Ljubljanskih mlekarnah pričakovali. Predvsem pa potrošniki radi zamenjujejo pasterizirano mleko v tetrapaku ter Alpsko mleko, kd je tudi polnjeno v tetrapaku. Pasterizirano mleko v tetrapaku ni sterilizirano in je zato trajno le toliko kot mleko v steklenicah. »Ljubljanske mlekarne« polnijo navadno pasterizirano mleko v tetrapak, ker je ta embalaža mnogo bolj higienična od steklenic. Tetrapak tudi ne prepušča svetlobe in se tako ohranijo vitamini, ki se sicer na svetlobi razgradijo. Seveda ne smemo pozabiti tudi na izredno praktičnost tetrapak embalaže, saj - gospodinjam ni več treba pomivati in prinašati steklenic. V »ljubljanskih mlekarnah« pripravljajo tudi proizvodnjo mlečne kave v tetrapaku. Tudi mlečna kava bo sterilizirana in obstojna več mesecev. Za gospodinje bodo gotovo zanimivi tudi sterilizirani pudingi v tetrapaku. Puding bo že skuhan in pripravljen za na mizo, gospodinja ga bo le stisnila iz tetrapaka v skodelice. Se še spomnite dobre stare Lučke, ki je točno deset let razveseljevala, predvsem v vročih dneh, male in velike sladkosnedneže. Zdaj se jo Lučka modernizirala: njeno mini krilo so podaljšali v maksi in jo hermetično zaprli v najsodobnejšo embalažo. Dobila je tudi lepo vrsto sorodnikov. Po ceniku »Ljubljanskih mlekarn« nameravajo v novi sladoledami izdelovati okoli trideset vrst sladoledov različnih okusov in različnih oblik. Ze sladole- dov na palčkah je šest vrst. so šdrše oblike in lepše opremljeni ter v zaprti embalaži. Ježek je oblit s čokolado in posut z lešniki. Eskim je sladoledna kombina-Podobni so stari Lučki, le da cija dveh različnih okusov: vanilija — jagoda, vanilija — kakao, vanilija — limona. Split je prav tako podoben nekdanji Lučki, le da je oblit z ribezovim, malinovim ali oranžnim oblivom. Cene naštetih sladoledov se sučejo od 70 do 100 starih dinarjev. Sladoledi v lončkih se imenujejo Janko, Kekec in Krpan. Janko je lahko vanilijev sladoled, vanilijev punč coc-tail ah pa vanilijev sladoled s kandiranim sadjem. Kekec je sladoled v lončkih, kjer sta polnjena po dva različna okusa: vanilija — kakao, vanilija — kava, vanilija — jagoda, vanilija — lešniki itd. Krpan je sladoled v lončkih, ki so precej večji od Janka in Kekca. Kornet ima obliko roga, v »Ljubljanskih mlekarnah so ga pozlatili in mu dali ime Zlatorog. Embalaža je iz alu folije, v ta tulec je vložen sladek komet, ki je pripravljen iz posebne mešanice testa in je tako krhek, da se v ustih raztopi. Sladki komet je polit s čokolado, napolnjen s smetanovim ali sadnim sladoledom, prelit s čokoladnim oblivom in posut z lešniki. Za tiste, ki se radi posladkajo s sladoledom doma po kosilu, so v »Ljubljanskih mlekarnah« pripravili sladoled v trikotnih škatlah. Bled je kombinacija dveh ali treh vrst sladolednih mas, Otočec pa je sladoled v trikotni škatli z vanilijevim ali ka-kaovim okusom. Ves opisani sladoled ima povsem naravno barvo in je napravljen iz najboljše smetane. Seveda ni nemogoče najti v enem hladilniku vse te vrste sladoleda, saj je nova sladoledarna začela obratovati šele v aprilu, za prodajo tolikih vrst sladoledov pa je že potrebna zaloga ne-kaerih vrst sladoledov. Nova sladoledarna »Ljubljanskih mlekarn« ima dva stroja, ki imata sicer velike proizvodne zmogljivosti, delata pa lahko le po eno vrsto sladoleda naenkrat. TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN če želite še prijetnejši dom, ga opremite s priznanimi pohištvenimi tkaninami, zavesami, dekorativnimi zavesami, ročno tkanimi preprogami, blazinami in prtiči TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN Ljubljana, Celovška 280 telefon 51-101, 51-866, 51-173 Ob Savi na Ježici Vendarle: n»ze veljal 45 milijonov din. , Gradnjo oziroma njefl ^ tek zaenkrat zavira šari 1 urbanistični inšpektor, 11 di, da bi morali imeti n® 'ftam banistično programski za zazidavo tega koinP-M Dolgoročni. Kakor v«#11'J občinska skupščina tafcaf: j črt pred leti že spreje‘J odobrila in ... Ker ga ® ■ še nihče ni preklical. t0 Stanovanja za upokojence Kot povsod v mestu Ljubljani, tako je tudi v občini Bežigrad še več ljudi, ki so brez stanovanj, oziroma žive v nezdravih kletnih ali podstrešnih prostorih. Zato sta društvo upokojencev in občinski odbor ZZB NOV Bežigrad v soglasju s komisijo za upravljanje s stanovanjskim skladom, s katerim razpolaga občinski odbor društva upokojencev, pričela reševati ta problem tako, da sta dala 26 članom teh organizacij 27 milijonov starih dinarjev z namenom, da dograde svoje stanovanjske prostore. Za potrebe ostalih članov, borcev in upokojencev pa je bil sklenjen dogovor s Stanovanjskim podjetjem, po katerem je le-ta že nakupil nad 30 stanovanj za potrebe članov, od katerih je 10 stanovanj zasedlo že 10 najpotrebnejših nosilcev stanovanjske pra- vice iz vrst upokojen® J oziroma upokojenk. ostala stanovanja ž« ~j^m de ter bodo vseljiva 1970. Komisija za upravi)® s skladom iz 4 odst. spevka, katere na „ od pokojnin repub* ^ , zavod za socialno ‘Sj varovanje, se je la za tak način reše stanovanjske stiske tega, ker je proti v.id „ kasarn za upokoj®*,^ | Leti naj živijo v oK01ip| kjer so živeli do]gft4) in Jih ne gre odtrgatf^B njihovih znancev in P„—® teljov. Tako bodo na ^ ra leta, kolikor so jinVjll odmerjena, lahko P ,.,<1) ik1'1' znanem okolju in \,j|) v primeru potrebe pomoč dobrih ljudi. a. mo, da bo tudi p&tz° ^ na služba vedno bolj® pevala in ostareli ne ostali brez pomoči v ko jim bodo te'®*11®.., či povsem odpoveda* ' gs, s* > * S Mil, k a ja uter mpi) *i velja. Zato lahko j pl! «10 upamo, da bodo najin * « Urbanistične in dol-ot® ** težave hitro prebre-ie® « da bomo prva dva stit U pri gternu dobili že i**1 i~1Je leto, tretjega pa v oltif »J sezoni 1970 leta. > tv • Mini golf 'až 1 ^ini-golfu so letos do-nielt “l0eležili 22.133 iger, la-ra) •stein času pa 29.500, iz m1 L?1*0 sklepamo, da so -ejji nekoliko unesli ozi-,e4 p0' stit* 3* 17-518 f S a ' ^etka septembra so v JII'8U 113 naSteli 'hoj m Julija meseca ne9 ? 700 nočitev manj kot 'l, mesecu. Pred- p0 pogrešali večje sku-I ^noozov za razliko od sez<>ne. Zanimivo pa i ais 50 ^Snsta zabeležili MF*Pingu kar 7.918 nočitev 5°7 500 več kot lani v is- en ^eou. (Cehov in Slo-^Pri teh podatkih niso b tri leta se je po po-; sodeč število gostov It la^P®00 streho ob Savi l0° Ustalilo, zato ne mo-Pričakovati bistvenega id ta v prihodnjih letih. noči Sodelovanje borcev Reke in Ljubljane V okviru teženj za bližanje mest Reke in Ljubljane so se sešli v Ljubljani predstavniki Zveze združenj borcev NOV z Reke, ki jih je vodil Josip Haramdja s predstavniki borčevskih organizacij občine Ljubljana-Bežigrad pod vodstvom predsednika združenja Ivana Kunov.irja. V razgovoru so goste z Reke seznanili z dosedanjimi izkušnjami in rezultati tri delu in s programom za naprej. Gostje so se posebej zanimali za način dela borčevskih organizacij pri reševanju socialnih, zdravstvenih in stanovanjskih vprašanj svojih članov, pravtako pa Tudi za izkušnje pri delu sekcije vojaških vojnih invalidov in sekcije rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki jih bedo s pridom uporabili pri delu svojega združenja. Pri tem so predstavniki Združenja borcev iz Bež'grada ugodno ocenili tudi razumevanje in pomoč občinske skupščine pni reševanju njihove problematike. Gostje z Reke so si ogledali še spominska obeležja v Gramozni jami in v Stoži-cah. Predstavniki obeh organizacij so izazili željo, da medsebojne stike nadaljujejo tudi v prihodnje. S. K. Dopisujte ! Triglav-film snema Podjetje »Triglav film«, ki ima zadnje čase samo devet redno zasposlenih ljudi, uspešno snema filme, čeprav so mu vsi prerokovali skorajšen konec. Letos je posnel dva celovečerna filma z Amerikan-ci in en televizijski film za zahodno nemško televizijo iz Miinchna. Trenutno »Triglav film« pripravlja vse potrebno za snemanje serije devetih filmov, ki jih bodo začeli uresničevati konec septembra za zahod-nenemško firmo Intertel iz Miinchna, Devetčlanski kolektiv bo s temi novimi posli letos ustvaril za 200.000 dolarjev de viznega preliva. Kdaj pa sedežnica? Delavci pravkar dokončujejo nov prehod za pešce — za Sosesko 6, in sicer v podalj šku Grintovške ulice. Prehod je menda poteben zato, da bedo otroci iz tega naselja hodili v ravni liniji proti osnovni šoli v Stožicah. Kakš na skrb, da sodobni otroci ne bi naredili kakšen korak preveč. Doslej so morali namreč hoditi po pločniku oh Ti tovi (groza pa tak promet!) šali pa po ulici Pohorskega ba1 aljona. Zdaj imajo pred seboj ravno pot .. Ker pa bodo kjub temu še morali nekajkrat prekoračiti prečne ulice, nevarnost ni odstranjena, zato prizadeti občani pred lagamo (denarja imamo očitno preveč da čez zimo zgradimo iz Soseske 6 do šole sedežnico, po možnosti v ka ki novi smen. N. ji bežigrajskih / MLADINCEV NA DELOVNI AKCIJI — Dijaki I. gimnazije, »Avtoob- mladinske ji/*, so 1 centra, Centra strokovnih šol, Poklicne šole Iskra in mladinci iz iTNi« a, .skupaj z brigadirji iz drugih ljubljanskih občin tudi letos udeležili i na(|a|J-e *,Sava •>*« v agrebu in letos še akcije »Novi Beograd 68«. V Zagrebu so bri-( ^ h''ali dela pri gradnji savskega nasipa, ki bo varoval mesto preti morebitnimi lLt_ Beogradu so se pridružili jugoslovanski mladini pri gradnji Novega Beogra- »Ane Ziherl« in »Borisa Kidriča«, sta dobili priznanje za uspešno opravlje-za uspešno organizirano življenje v naselju na vzgojnem in izo-Letos je bilo več brigadirjev iz bežigrajske občine kot prejšnja leta, "lovišču i„ -( jbo jjj, l^drocju. Lt,w(s j,, i,...r i,» ,»»i», j»-v »x ,i brirari'1”1 ^ ^ t,to mesto, vendar ima za to opravičilo, saj so v glavnem nastopali mladi fantje, ki so biu lani še pionirji. Tudi dve mladinki II. razreda sta se lepo odrezali, saj sta 'zrsedli deseto in dvanajsto mesto. Vrsta pionirk in 3 vrste? pionirjev so bile solidne Predvsem pa je treba pohvaliti najboljšo bežigrajsko pionirsko vrsto, ki je med BADMINTON Turnir ob prazniku V počastitev krajevnega prpznika je TVD Partizan Ježica priredil v osnovni šoli ■»Danile Kumar« turnir parov, ki se ga je udeležilo 50 tekmovalcev. Nekaterim vrhun- stopal mnogo obetajoči Janea u- dvajsetimi vrstami zasedla odlično skim tekmovalcem Olimpije se Je peica. Zaradi smole se m uvrstil ----. . ... . ^ tako, kot smo pričakovali. Na bradlji mu je spodletelo in je prav zaradi tega zasedel peto mesto. Pri mladincih II. razreda sta tekmovala dva; čeprav sta še nova telovadca, saj se s tem ukvarjata v društvu manj kot leto dni, sta se uvrstila na. sredo tabele med nastopajočimi. Vrsta mladincev III. razreda je čotrto mesto ooznalo, da poleti niso trenirali Poleg lega J. julija vrsta ila- ’n J™ bili ato mlaji! lekmo-uov a mladinkami nastopila na a- valci Partizana Ježica onakovreden katlemijl TVD Partizan Moetc, nasprotnik. Se posebej sta se Iz- it jer je požela veliko priznanje In kazala Koprivšek In Frankovifi, ki je bila hkrati povabljena na pri- = ostro in natančno igro spra ATLETIKA Vse bolj priljubljena 1 n V aadujih jetih je ziiživela Atletika wi Bežigradom tako, “pt i-nalo kje. Stadion »Olim-Po««, žarišče bežigrajske at-,(*tsk9 dejavnosti, ima korehi-ra^roistrte precej na široko n t° predvsem v šolah. Občinska zveza za telesno kulturo Bežigrad in AK »O-hinpija« si vneto prizadevata Jfphditi zanimanje mladine za AUetski šport 7. raznimi prijeli1 kot npr. šoLskimi tekmova-Ln atletskimi krožki po •jU-ah. Ta dejavnost je dose-”tlJ pokazala dobre rezultate, večina kvalitetnih atletov »Olimpije« izhaja prav iz J°Lsklh atletkih skrožkov. Ta-je aktivnost občinske ‘zveze »ežigrad v organizacijskem jAhlslu na eni strani in strokovni kader AK »Olimpije« na strani, doprinesla k se-jAnji kvaliteti AK »Olimpije«, JltefA je brez dvoma eden naj-^očnejšin atletskih kolektivov v državi. Letos »o atlell In atletinje »Olimpije« dosegli vrsto r°pieinbnih uspehov v tejcmo-jjAu^ih arenali. Naj omenimo nekaj najpomembnejših: ^ starejši mladinci so osvoji-11 ekipno prvenstvo šRS mlajši mladinci in mladinke osvojile 7 naslovov pr-^ vakov SRS c tuni so osvojili naslov dr-^uvnega prvaka v štafeti 4 x 400 m, v času novega republiškega rekorda. Poleg tega je to eden na j več j ih uspehov kluba, saj je letos Pn/ič v zgodovini povojne Atletike uspelo slovenskemu klubu osvojiti državno ^ fJ‘v®ustvo v tej disciplini, starejši mladinci so o;/oJi-vak nasl°V0v republiških pr. starejši mladinci so prav ta-(>?*vojlli 5 naslovov dr-^ »avnih mlalii^kiii prvakov, ua članskem prvenstvu SRS — »m °SV0J^i fi prvih mest, ateti Mele. Pencn, IMsič, n< *ec tornadu so staL m tlani mladinske državne reprezentance itd Uučr e na to» J® do aak-atletske sezone šo doda kUS500, limk0 pričakujemo, atleti AK »Olimpije« KiMtei?e4l0,n dodali Sc nove. J* eta aUelov »Olimpije« mori?, la v medno rodnem vsem Je aaslu8a Pred* d® ^»admeev Meletn, Zoma- ki' »o tSCR' Peirw:0 10 pislCa- , u^davnem atletskem troboju Italija- PremA^nUsoslaviju v Livoriub cviiT^Sall svoje sovrstnik« z deiku^j?1 napredek tudi pri te, kar je levja zasluga ne.imornega Vita Turka, ki se skupaj z drugimi »rudi dvigniti žen&ko eivipo na nekdanjo raven — najboljše v državi. Sedanja ekipa je mlada, zelo mlada, a vendar že precej kvalitetna. kar je najboljše zagotovilo za bodoči uspeh. Atletinje Jurčič, Zinka Tavzes, Ta tjana Tavzes, Puc, Golubovič Vojevec, Švajger, Učakar, Pir nar, Cimerman in druge v družbi naših najboljših metalk Hudobivnikove in Celesnikcve, imajo vse pogoje, da že v bližnji prihodnosti posežejo v vrh slovenske in Jugoslovan-ske atletike Pot za bodoče delo je bolj ali manj začrtana ter prvenstveno sloni na delu z šolsko in izvenšolsko mladino. Oblika dela se razumljivo spreminja in prilagaja možnostim in pogojean Za reševanje teh vprašanj pa je še potrebno veliko razumevanja, da bo pri nas končno le prevladalo mnenje in mdslenost, da je atletika resnično »kraljica športa« ne samo v besedi, temveč je s svojimi raznovrstnimi možnostmi gibanja zares vodilna športna zv^st posebno za mladino Ta miselno«! pri članih občinske zveze za telesno kulturo Bežigrad prevladuje zahvaljujoč Shivotu Čebulju in Janezu Pavčiču, in prav v tem je treba iskati lahko rečemo — odlično sodelovanje med občinsko zvezo Bežigrad in AK »Olimpijo«, kar je dalo že do-sedaj tako odlično rezultate. AK »Olimpija« si s svojim odborom, ki ga neumorno vodi Franjo Lesjak s pomočjo prekaljenih sodelavcev Dušanom Povhom, Boškonj. Klobučarjem in kvalitetnim trenerskim kadrom, nenehno prizadeva dosoči čim večjo popularnost atletike mtd mladino, istočasno pa iz množičnosti vzgojiti kvalitetne atlete. To je AK »Olimpiji« že precej uspelo, kljub temu pa bo potrebno dejavnost Šc povečati tn oredvsem organizacijsko utrditi S takimi oerspektivomi, s pomočjo občinske zveze za telesno kulturo Bežigrad in že dokazano prizadevnostjo in predanostjo delavcev AK »Olimpije«, lahko trdimo, da je mogoče, da «e bo na stadionu za Bežigradom že v bližnji prihodnosti pojavil atlet ali atletinja, ki bo ponesel slavo slovenske atletike 9 vrh svetovnih dosežkov in tako dokazal, kaj je sposoben dosoči tudi pripadnik majhnega naroda kot je naš, če sta delo in trud povezana z idealizmom in strokovnim vodstvom. MARJAN SKUŠEK hodnjo podobno prireditev stah. Teh nekaj (ikopih podatkov o uvrstitvah članov TVD Partizan Bežigrad na tekmovanjih kaže, da društvo kljub vsem težavam uspešno deluje. Zlasti uspelo pa mu je vzgojiti mnogo cionirjev in pionirk, ki že živijo z društvom in vzljubijajo gimnastiko. Za nagrado za prizadevnost je društvo boljšim pionirjem in mladincem omogočilo prijetno taborjenje v Pre. manturi, starejši člani društva in mladinke pa so s taborniki »Bičkove skale« letovali na Osorju. Hvalevredno je, da člani sami s prostovoljnim delom pomagajo reševati nekatere težave in s tem prispevajo, da društvu ni treba izdajati denarja za popravila in podobno. Tako so nedavno uredili notranje pomožne prostore, jih prepleskali in počistili. Ker je društvo podnajemnik v šolski te ovadnici »Dr. Vita Kraigherja«, mora pač svoj urnik pri .agajati šolskemu. Cim bo to zna no, bodo v »jami« spet začeli red no vadbo. Za novo sezono so po pravili tudi stare blazine, poleg tega pa naročili nekaj novega o-rodja. Tu je treba omeniti »grba-čo«. To je najnovejše orodje za razgibavanje hrbta in ramenskega obroča. Za jesen pripravlja društvo akademijo. da bi pokazalo Svoje delo in dosežke vsem Beograjčanom, ljubiteljem orodne telovadbe. Želimo le, da bi se načrti čimbolj uresničili in da bi pritegnili še več mladih k telovadbi ANDREJ PREGELJ vila izkušena brata Poharja na rob poraza, škof in Prošek sta igrala po svojih zmožnostih in do-egla 3. mesto. Vrstni red — moški pari: 1. 2orgu-2upančič (Ohm), 2. D. Pohar-J. Pohar (O), 3. Prošek-škof (Jež); ženski pari: 1. L. Kri-žman-Mariča Amf, 2. Marta Amf-Bohino (vse Olimpija), 3. T. Her-nja-Rav nikar (Jež); mešani pari: 1. Marta Amf-2orga, 2. L. Križ-man-župančič, 3. Mariča Amf-D. Pohar (vsi Olimpija). M. P je tudi letošnji republiški prvak Kava« iz Beltincev, vendar je skupino spet ujel in v končnem sprintu tudi zmagal. Ognjeni krst med kolesarji je dobro prestal tudi domačin, znani smučarski tekač Tone Premaže, k: je v skupni razvrstitvi zasedel šesto mesto, v o-cenjevanju za občinsko prvenstvo pa je bil prvi. Rezultati — dirkači: 1. T Kunaver 1:23,50, 2. F. Škerlj 1:26.30, 3. Pete’inkar, 4. S. Božičnik (vsi Rog), 5. B. Povh (Hrastnik) 8. T. Božičnik (Rog) vsi s časom Škerlja Leteči cilj: Kunaver, gorski cilj: Škerlj. Ekipno: 1. Rog. Turisti: 1. J. Kavaš (Beltinci) 1:34,10, 2. S Žagar (Kranj), 3. J. Ribnikar (Kranj, 4. A Vrenjak (Rog), 5. M. K a vaš (Beltinci), 6. T. Premaže (Dol) vsi v času zmagovalca, ... 10. J. Jagodic (Dol 1:33,05, 14. M Ložar (Dol) 1:38,05. Loteči cdlj: Žagar, gorski cilj: Ka-vaš. Ekipno: 1. Kranj. Občinsko prvenstvo: 1. T. Premože, 2. J. Jagodic, 3. M. Ložar (vsi Dol). Organizacija dirke je bila v rokah prizadevnih funkcionarjev Par-tlzanu iz Dola, ob sodelovanju drugih družbenih organizacij, gasilcev, Zveze borcev, krajevne skupnosti, šole in tovarne »Juto«, postaje milice Črnuče in Litija, občinske zveze za telesno kulturo Bežigrad in Kolesarske zveze Slovenije. Materialno so dirko podprli tovarna »Juh« iz Dola. »Rog«. Izpolnjene norme Na strelišču ob Dolejski (x*r bodo v prihodnje prav gotovo pogosteje zahajali, saj bodo imeli tam primerno postojanko. Hkrati ■ B pa bodo v družbi gostoljubnih planincev preživeli en dan | na svežem zraku, v medsebojnem spoznavanju in pomenku- B B vanju in morda opravili kakšno urico ali dve prostovoljnega dela pri domu. JJ Izletniki se bodo odpeljali v nedeljo 22. septembra aju-B traj z avtobusi do spodnje postaje žičnice. Potegnili se bodo ■ B do Zelenega roba od tam pa peš (približno tričetrt ure) do novega črnuškega doma. Proti večeru se bodo vrnili z Male ^ B planine v C mo (približno uro hoda), kjer jih bodo poča-B kali avtobusi in jih odpeljali domov. ■ Prevoz bo plačala občinska zveza za telesno kulturo, za hrano pa morajo poskrbeti udeleženci sami ali pa njihove B organizacije. | Na izlet vabijo člane vseh bežigrajskih športnih in tele-B snovagojnih organizacij, šolarje in druge občane. ■ J. P. I Taborniki bežigrajskega odreda »Bičkova skala« so letos poleti prvikrat pripravili dva, ločena tabora: v Sevnici in na Osorju. V Sevnici je bilo 30 najmlajših tabornikov. Pod platneno streho so preživeli 12 dni v drugi polovici meseca julija. Vsakdo je moral prispevati deset starih tisočakov, svoj delež pa je prispeval tudi odred. Vodstvo »Bičkove sira le« se je odločilo za poseben tabor medvedkov in čebelic zato, ker je njihovo geslo letos: pritegniti čim več novih članov in pomladiti svoje vrste. Na taborjeinju so izvajali vnaprej pripravljen program. Bodoči taborniki so se učili v »gozdni šoli« v naravi in na koncu napravili tudi izpite. Redno eo hodili na izlete m se kopali v bližnjem potoku. Spoprijateljili so se tudi s sevniškimd taborniki, ki so bili zelo gostoljubni »Veliki« tabor, kakor mu pravijo, je oil, kot že tri leta poprej, v prijaznem mestecu Osorju na otoku Cresu. 60 tabornikov je bilo na morju od 1. do 17. avgusta. Pred njimi so imeli samostojno izmeno še člani Partizana Ježica. Za taborjenje je moral vsakdo plačati 17 starih tisočakov — to so prav gotovo ene najcenejših po. čitnic. Med letovanjem so priredili izlet z ladjo na sosednji zapuščeni otok Zečevo, kjer so Imeli piknik. Nekajkrat so obiskali plesišče v sosednjih Nerezinah ter priredili dva družabno-zabavna večera, enkrat tudi s tabornim ognjem ob morju. Taborniki so imeli letos nekoliko smole z vremenom, sicer pa so se zadovoljni vrnili domov D B Taborniki »Bičkove skale« pred odhodom na izlet ‘»tMBER ZBOR OBČANOV Pomembna obletnica Pred 25 leti so ustanovili Slovensko protifašistično žensko zvezo Letos bomo proslavili 25-letnico ustanovitve Slovenske protifašistične ženske zveze. V Ljubljani bo slovesnost skupaj s proslavo ustanovitve ljubljanske brigade. Proslava bo v nedeljo 29. septembra v Mostecu, če bo vreme slabo pa teden dni kas-sneje, 6. oktobra, v dvorani Tivoli. Prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze je zasedal 16. in 17. oktob. 1943 o Dobrniču na Dolenjskem-Udeležilo se ga je 180 delegatk, med gosti pa so bili Tone Fajfar, Lidija Sentjurc, Jaka Avšič, dr. Metod Mikuž in britanski major Jones-Po referatih in razpravi so izvolili glavni odbor za Slovenijo, ki ga je sestavljalo 30 članic iz vse Slovenije, ožji odbor je štel šest članic, vodila pa ga je predsednica Angela Dovč-Ocepek. V resoluciji, ki jo je sprejel kongres, so nakazali naloge Slovenske protifašistične ženske zveze. Delo kongresa je kmalu rodilo sadove na terenu. Organizacija se je naglo širila in utrjevala. Prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze je bil logična posledica čedalje širšega in pomembnejšega delovanja slovenskih žena v narodnoosvobodilnem gibanju. Osvobodilna fronta je v Ljubljani prve mesece 1942. leta še bolj sistematično delala z ženami in jih vse bolj množično vključevala v narodnoosvobodilno gibanje. Okupator je zaradi izrednega razmaha Osvobodilne fronte in čedalje bolj odločnih in uspešnih nastopov partizanske vojske, podeseteril nasilje v Ljubljani in močno razredčil n-s*e li-ih. Ijanskih aktivistov. Zato so morale funkcije v odborih prevzemati v vse večji meri žnske. Zametki ženske protifašistične organizacije segajo v jesen 1942- leta. Takrat so ustanovili iniciativni odbor, ženske pa so ustanavljale svoje odbore po ulicah, terenih, podjetjih in ustanovah. Decembra tistega leta so začeli v Ljubljani izdajati list »Naša žena«. Zenske so zbirale denar, sanitetni material, živila, obleko in obutev za partizansko vojsko, internirance in ilegal-galce. skrbele so za ranjence in zapornike, bile so kurirke in obveščevalke. Zlasti močna je bila organizacija v I-jub-Ijani, H je prednjačila v aktivnosti in borbenosti. Vso požrtvovalnost in junaštvo so ženske pokazale v znanih demonstracijah za zapornike in internirance. Prve ženske demonstracije so bile v Ljubljani v začetku februarja 1943 leta, potlej pa aprila, maja, junija in avgusta. Zenske so zahtevale, da lahko prinašajo hrano zapornikom in izboljšanje življenjskih pogojev v zaporih. Zenske so demonstrirale pred štabom italijanskega armadnega zbora, pred uradom visokega komisarja, pred škofijo in sodiščem. Fašisti jih niso mogli razgnati ne z gumijevkami in ne z aretacijami. Mogočne demonstracije 1. avgusta 1943. leta. ko se je pred sodiščem zbralo 10.000 Ljubljančanov, so bile dokaz moči osvobodilnega gibanja, hkrati pa so ženskam, ki so demonstracije organizirale in vodile, pomenile bogate izkušnje za nadaljne delo pri vodenju odpora proti okupa- frivhi d TAnhUf+r'* Dopolnilni zazidalni načrt za Sosesko 5 Ceste, zelenice in garaže Dopolnilni zazidalni načrt zajema predel Soseske 5 med stadionom na jugu ter Tolstojevo ulico na severu ter med Titovo cesto na vzhodu in Podmilščakovo ulico oziroma Vodovodno cesto na zahodu. Načrt zajema prometno ureditev, dopolnilno zazidavo in ureditev zelenega pasu pri stadionu. Prometna ureditev Titova cesta bo imela 4 do 6 vozišč, tri metre široko zelenico, kolesarsko stezo 'n hodnik za pešce. Semaforji bodo na križišču s Samovo ulico. Posavskega ulico in Tolstojevo ulico. Vodovodna cesta bo imela vozišče, široko 5 metrov, parkirni pas, drevored in pločnik za pešce. Samova ulica. Posavskega ulica in Triglavska ulica so večjidei že urejene. Predvideni so še drevoredi. Glavar, jeva ulica bo široka 5 metrov, przvtako tudi Dravska, Velikovška, Žclgerjeva, Der-motova in Koroška ulica. Kjer je mogoče, so predvideni drevoredi. Podmilščakova ulica bo široka 7 metrov. Večji parkirni prostori so predvideni v trikotniku med Vodovodno, Samovo in Titovo cesto (150 parkirnih mest), vzdolž Vodovodne ceste (170), med Glavarjevo in PotkniIščakovo ulico ter oh novih objektih med Podmil-ščakovo in Vodovodno cesto (140 parkirnih mest). Dopolnilna zazidava Predel, ki ga zajema dopolnilni zazidalni načrt, je večjidei že pozidan. Večja nova gradnja je predvidena le na križišču Vodovodne, Triglavske in Glavarjeve ulice. V novih objektih naj bi bilo približno 300 stanovanj, zra- ven pa parkirne površine, zelenice, otroška igrišča in garaže. Tam bi porušili nekaj starih mestnih hiš. Severno od Posavskega ulice je predviden še nov stanovanjski stolpič z 20 stanovanji. Garaže Tripleks garaže bodo oh Triglavski ulici (66) in oh Posavskega ulici (144), garaže v nizih pa oh Rožanski ulici (38) in ob Pegamovi ulici (13). V tripleks garažah med Podmilščakovo in Vodovodno cesto bo prostora ® 200 avtomobilov. Okrog stadiona in osnovo* Sode »Vita Kraigherja« načrt predvideva ureditev večje zelene površine z živo mejo, drevoredom in skupinami drevja. Zazidalni načrt je razstavljen na občinski skupščini Bež:grad (odsek za gradben* in komunalne zadeve, Parmova 41, II. nadstropje) do 24. septembra. Potlej bo o njem razpravljala občinske skupščina, dokončno pa sprejme mestni svet. Takšno bo v prihodnosti križišče Vodovodne ceste in novega podaljška PodmilSo*' kove ulice proti severu. V novih objektih bo približno 300 stanovanj.