M
Xck oliko iz |>i*nia misijonarja Kocianeftca.
Iz obšimiga popisa popotvanja naših slovenskih niisjnnarjcv proti Afriki, kakor g. Koeiančič iz Aleksandrije H. uniga mesca piše, hi utegnilo marsikaj našim bravenm prijetno hiti, zlasti tistim, ki so hili ž njimi v kaki zavezi.
Nar pred g. misjonar popisuje, s kakošnimi čutili se je od svojih rodovineov in prijatlov ločil iu kako sc do Tersta peljal med ljudmi, v kterih se je precej babilonska zmotnjava jezikov razodevala, ker štiroje oseb je sedem jezikov govorilo, kterih nobeniga on ni prav razumel, ter je mogel svoje gluhoniuške vednosti v pomoč vzeti, kterih se je k sreči ob svojim času učil. Ko v Terstu iz voza stopi, ga dva gospoda poprašata. če ni on kdo zmed tistih gospodov, ki so se v Afriko namenili? Ko je odgovoril, de, mu povesta, de tudi ona čakata g. namestnika lir. Knoblchcrja ter mislita z njim se v Afriko podati: in precej je bilo prijatclstvo sklenjeno med tremi tovarši, ki sc poprej nikoli niso vidili. V tem priderdra tudi kočija z g. namest-nikani, in kmal po tem tudi una z g. Dovjakam: in tako so bili vsi skupej. U. Milharčič je namreč šc le drugi dan pcršcl v Terst, in pervo pot g. namestnik ni nikogar zmed duhovnov seboj vzel. razun treh znanih Krajncov. Potlej sta za njim šla še gg. Trabant in M ožgan: tedaj jc vsili skupej pet Slovenskih duhovnov seboj vzel, in pa tri ne-duhovne iz druzih krajev. Neduhovni so: g. l)a-ninger, mlad in čverst človek, učenik v Hrumi pri Dunaju: potlej g. Hruška rojen Ceh, bivši cesarsk vertnar, in pa g. Hudaj rojen iz Alcpa v mali Azii, ki jc že 10 let v Evropi služil za popravnika (korektorja) pri natisu vanju bukev jutrovskili jezikov, zdaj pa se je z gosp. namestnikam za 5 let pogodil, za domača ali tolmača (ki jim bo tuje jezike domačil) in pa učenika v ju t rovih jezicih. Leta tri nove mišjo na rje že precej po poti arabsko uči. V Terstu so se v mornarsko obleko preoblekli in 27. uniga mesca iz Tersta odrinili ter se na parniku ~ltaliau podali pod mornarnikam Vcrona-m naravnost proti AIcksandrii. ..Ladija — piše g. K. dalje.

je bila zal nov Llojdov parnik z dvema drevesama. s posebno lepim in močnim hlapilam (parno uiasi-no), na kteri so bili slovanski vodji iu slovanski mornarji, torej meni dvakrat ljuba in draga. Nehote mi v misel pride pesem našiga domorodniga pesnika: „Slo\cnec na morji že močenje bil. — k' se Itimce je ladijc lesa f "učil- i. t. d. Priljudnost in post režij i vost od perviga mornarnika do poslednjima mornarskiga strežeta mi je sosebno veselje delala, ter me prepričala, de pravi mornar vselej pravi človek ostane, (»ovorili so dalmatinsko (ilirsko) in laško: vodji tudi francosko in angleško. Na ladii vlada nar veči red in pokoršina: z zvonca in se k vsaki reči znamnje da. zvonce ure pravi, in vsako ločino skupej k jedi kliče. Misi-onska družba, razun g. namestnika, smo bili v ločini, v le ti vclj« vožnja z živežem vred do Aleksandrije 140 gold. za osebo. To jc za res odveč, za to je pa tudi postrežba, de je kej. I*a kaj pomaga vsa postrežba, ker morje svojo vctec-nost vganja (morska bolezin) in slelicrn svojiga kotička iše, in se ni* zmeni za postrežbo! Vsak dan zjutraj se vsa ladija umije, in vender je zvečer vsa umazana.u
r5£K vel. serp. ob 8. zjutraj sini pervikrat vidil otok na morji iu sim se spomnil lepiga otoka Blejskiga jezera. — 29. smo zagledali kamnitni breg greške dežele: zgodovina tega vojaškiga ljudstva se mi je pred očmi nehote razgernila. in spomnil sim se, kako minljivo je vse človeško djanje in prizadevanje! Ko zamišljen pred seboj gledam, me neprevidama zbudi veseli klic: „Korfii!- Ob iOili po spušenih sidrili nam vodja naznani, de imamo 2 uri časa se v mestu muditi, »le sc s premogom založi- in pisma /menjajo. Ta otok je angleško posestvo. Hiše v primeri z našimi niso kar nič lepe: ravno tako tudi velika katoliška cerkev ne, vsa je revna, umazana in temotna in nima klopi. Ko smo vanjo stopili, je bila ravno sv. maša, pa lc malo ljudi jc cunčlo na zemlji. Skorej bi ne hil verjel, dc smo v katoliški in pa šc v stolni cerkvi. Pa dobro de jc toliko, zakaj mesto jc angleško.
31ogli smo do Gib zvečer čakati: po tem pa so mornarji, mačke dvigaje, posebno pesem zapeli:
V četertik kozoperska.
\idili je bilo, de lloga ž njo srečniga mornarenja čez obširno srednje morje prosijo. Viža je bila sicer priprosta in neobdelana, ali čakanje prihodnjih dogodb je v nas nepopisljivo čutilo obudilo. — 30. ob 5*ih zjutrej smo jadrili lepimu otoku Zante nasprot: ob dveh smo šli meni Vavarina, in ob štirih meni otoka Sapienca. — 31. vel. serp. zjutraj smo jadrali nicmo otoka Kandia. — 1. kimovca smo prihrodarili do pol ure od Ah-ksandrije, in smo jutra pričakovali, ho je bilo morje popolnama iuirno. na enkrat pa silu veter perbuči iu žuga naš pamik v glohočino pokopati. Parostroga začne pihati iu delati, in kmalo smo bili <£0 morskih milj nazaj v morji, de .^mo odšli nevarnim robovam pred Mcksandrijo, na kterih hi se barka razsula, ako bi na nje zadela. To je bila noč, de si ne vošini enake. Proti jutru je vihar potihnil, in smo naprej jadrili proti zavetju. Ko so handero izpeli, pride iz Aleksandriie pomorec ( Lotse) nasproti in je kazal. kodi naj p.iruik jadri, de in- bo oh robove ter-eil, zakaj morje pri Alcksandrijskini zavetniku je polno tako ir. varnih robov, dr tudi nar bolj vajen mornarnik hr.-z Aleksnndrijskiga pomorca ne more varno barke skoz peljati. • kimovca >o tedaj dosegli \ leksandrio. in berz ko so barke spustili, jc e. k. vesol|iii poslanec ( gcucral-konsul) barko obiskal. \ si -»u persli srcem v Mcksandrijo. desi-ra. !>•• sn. razun g. n irncstriika iu 3 nediihovnov. iniLn.si več ali manj morsko bi.lezin. Verh te bolezni s.j tudi morski komarji velika nadloga, kteri sti nase po{iotnike opikali. dc so hili, kakor d»- hi hili polni knz. .\leksandrijci. tem nadležnim komarjem onaknili. spe na posteljah, ki so po vsili straneh od zagrinjal preprežene. —
Aleddrugim pise so g. K., de jc posebna zelja prečast. g. pr^vikarja. naj hi dobili z Dunaja podob .Marijin* bratovšinc v Ljubljano, pa brez nemški ga natisa, na kteriga mesto naj Iii sc slovenska ra/.laga «• bratovšinc natisnila. Ta list. iz kteriga sni«- zavoljo njv govc ohširuosti le nrktere bolj imenitni reci naznanili. jc iz Alcksandrijc od ki-iieivca. \jeii.a naslednje lisi g. Dovjaka misjonarja i/ K.»i»v n.] 17. kimovca kakor daljni popis po-iov.ii.ja naših misjonarjev.
miHjoiiiirja Dovjaka iz Haire.
Predragi prijatel!
Pišem ti pene verstice iz piujine. tebi in drugim i.u- ii il Mirotnikani in prijatlam naznanilu našiga popot-\ usiju Uti. K -i je pa /.l g. Kociančič <>bširin popis poslal. kteri jo mtiide tudi tubi zuan. bom tebi iu svojim prijatiam le kratek obris popotvanja napravil, t Vasled-va kraick pjpi.s d> Aleksandrijc, kar je žc iz g. Ko-ciantičcviga pisma znano, in reče dalje:J Poslednjič se za>:uava šesti iliu našiga popotovanja, 2. kimovca, ki nas jc prepeljal v Aieksaicirijski pristan, po eni ko smo bili poslednjo noč precej hud vihar prestali. - --C-J» i. e.si:* ^AitksaadrijaJ dobiva vodo pj vodotočih iz .VJjviij vodit j. a. kitra sc potlej pi boljših hišah v pe.-lenih v^rcili frjišuje. t. kimovca zvečer jc bila lran-tiska:.ska ccrfc-.v z-volj) naslednji ga praznika Matcie bo/jc od zunaj raz it!je:.a. Tj etike, je posebno zala. ima O ai.arjev ii j'_ ^ » enim stolna cerkev tukaj stanu vajci iga škofa iz reda sv. Fianiiška. Tudi l.acaria-ni imajo tukaj en* cuikev in usmiljene sestre eno napravo. .Milo .-e mi je storili, ko sini ogledoval siano-vau> zc.naj mesta, in sim se nadjal bolj ua deželi boljši
najti, vender sim se bil v tem, kolikor dosihmal, zlo zmotil, in večkrat sim mislil: vi ubogi Krajnci. ktere je Previdnost bolj na pičlo oskerbela, pridite tu doli , poglejte, preudarite, primerite, in se bote potolaženi vernili domu v svojo hišo. — V Aleksandrii smo deset dni ostali, se s potrebnimi rečmi oskerbeti. \aš delavni in previdni gospod namestnik se z vsem previdijo, česar k tako daljnimu popotovanju potrebujemo. Vse mora in o seboj vzeti, ako hočemo jesti, piti in se oblačiti. In misli si, ljubi perjatel! koliko odpravljanje vsiga tega stane. Večkrat sim slišal, kdor hoče popotovati, mora denar imeti, zdaj pa sim tega sceloma prepričan, in le samo z vašo djansko pomočjo se nam zamore v-srečiti, misjon začeti in srečno izpeljati. Upanje imamo, de bo previdnost Bižja verne iu pobožne serca .Slovcncov veduo goreče v podporo našiga misjona ohranila, iu tako mi sj na rje m mogoče storila, vseoblaživno vero med divjaki razširjati To je ediua želja, od ktere sino vsi presunjeni, in zavoljo ktere smo svojo domovino in vse zapustili: radi bi v časno in večno srečo človeštva po svoji slabi moči kej pripomogli. —
12. kimovca okoli zjutraj smo zapustili Alck-sandrijo, se na posebni barki proti Kairi peljati; zavoljo nekakih zaderžkov smo pa šc Ic ob dveh popoldne odplavili. Pred nami je šla druga ladija, ki našo robo vozi, ker nismo mogli vsiga na našo ladijo spraviti. 12 m brodarivši smo dospeli do Nila; ker se pa vodotočni izliv zapera, smo mogii obstati, in smo zainogli še ic ob 8. zjutraj t. je 13. kimnvci v Nil zavoziti. Nil je zdaj zlo kalil in je z bregovaina vštric visok. 14. kini. >b desetih sinu zagledali tri visoke pilce ali piramide blizo Kairc. in zvečer ob šestih smo dosegli verhunec Delte. ali raztočje \ila v dve strugi. Ondi smo obetali iu na ladji prenočili IV kini. okoli osmih nam ju sapa postregla, in smo se peljali pri mostu po enim raztočju Nila. Mostova je Mehiued Ali jel velikansko zidati, pa do zdaj se nista prav dodelana. Ravno ta •lan. namreč 15. smo pcr.šli o p ildne v Kairo, imevši skorej skoz in skoz dober veter Vožnja po Nilu za me ni bila kej posebno mikavna, ker bregovi so zlo enoteri. dokler okvi seže. vseskozi ravnina, obdelana iu neobdelana obseljena in ueobseljena. 1'čili smo se arabskiga jezika, in tako iii i jc bila pot od Alcksandrijc do Kairc prav kratkočasna in prijetna. V Kairi saio pervo noč v ladii ostali, in še le drugi dan smo zainogli v neki stranski hiši stanovanje dobiti, kjer se rdaj znajdemo.
Danes. 17. t. m. sta ima dva mašnika g. Trabant iu g. Možgan za nami per.sla: srečno sta popotovala in srečno peršla. Naša družba je tedaj zdaj: Gosp. namestnik. pet duhovnov in trije neduhovni, skupej devet oseb, vsi zdravi in veseli.
Ladije za daljno popotovanje se bodo se le tukaj v Kairi kupile: g. namestnik so že nektere ogledali, pa so jim bile predrage, boje se. dc bi ne mogli z de-naram izhajali. Kako dolgo de bomo tukej še ostali, ti ne morem povedati, po vsaki ceni dotle, de bodo vse reči vravnane. in po tem bomo pod božjo obrambo in vodslvam našiga g. namestnika daljno pot v Karturn nastopili. Naš gospod namestnik so tako znani, dc mi ni treba k njih hvali nič perdevati, samo toliko tc za-morem zagotoviti, de jih mora človek toliko bolj spoštovati. kolikor delj časa je bliz njih. in kolikor del j ima srečo, njih obnašanje viditi in njih govorjenje slišati. ---Pervo pismo, ki mi iz Evrope pride, za -
morem še le v Kariumu prejeti, ako mi Bog srečo da ^
lianira vedno sprejema dobrotne dan za afrikanski nii«jon,
kteriga ?ioven?ki verni dobroserčno?ti posebno viivo priporoči.
zdravo tje priti. (Nasledvajo pozdravi in priporočila.)
--Perporočim vas (vse prijatle) v seree Jezusa in
Marije, \ikar ne pozabite, se vsak dan ubozih nezna-božeov spomniti, in njih spreobernjenja od preusmiljc-nih Sere prositi.
V Kajri 17. kini 1851.
Pr ista vek. Ravno pridejo g. namestnik od pogovora z namestnim kraljem in enim ministrant; — peršli so veseli — pomoč jim je obljubljena. — dobro znamnje tega jc, dc je pristauski vodja (kapitan) povelje prejel, nam dveh ladij poiskati. Namestui kralj bo v zgornji Rgipt in Sudan ukaz poslal, našimu tovarštvu potrebno obrambo dati; — veliki poslance (generalkon-sul) v Aleksandrii jc g. Knibleherja namestnimu kral u skazal.
Dopis iz Gradca.
V Gradcu 28. kimovca. L. J. Ch. Pretečeni teden od pondelka do petka srno duhovniki iz Sekov-ske in Lujbcnskc školije v l.iačkem semenišči duhovne vaje imeli, kterih sc veselimo, ko malo dete maternica siza, in kterim smo že privajeni kot vsakdanjimu kruhu. Vodja so nam bili častiti g. Kr llciker iz reda S. Li-gorja. učenimu svetu po svoji pastirski knjigi * ), svojim bližnim znancam po svoji bogoslovski učenosti do-bro poznan. Ne bom se prederznil s svojim slabim peresom temu možu hvale šteti, ali zamolčali nc morem, da je njegov govor bil mili prosti, da se jc v serca vsedoval. kot debele kaplje dežja v suho zemljo. S čim pak se ti gospod posebno odlikuje, je njegova iskrena ljubezen do matere božje, njegova zvedenost, to ljubezen svojim poslušavcom v seree naliti, iu njih duše na koncu vsakiga premišljevanja v bogoljubnih nagibanjih na vrelo pobožnost obudili. — Pripadajoče branja so sc jemale iz bukvic: ..Jožef Righctti Be-trachtungen auf allc Tage des Monats," vrednih, da naj bi bilo v rokah vsakiga duhovnika. Te bukvice vest drobno prerašijo, in mešnika h svetim strahom do opravil božje službe navdehnejo. Kksercitantov je bilo 136. Kdar človek vidi tclko duhovnikov v večne re-snicc zamišljenih, kdar vidi njih solzne oči, njih k nebu moleče roke: kdar čuje njih tihe globoke zdihlaje. njih glasno vkupuo molitvo: „l'ridi sveti duh, napolni serca tvojih vernih z ognjem tvoje ljubezni, in sc spomni gospodove obljube, da bo on v sredi med njimi, ki so v njegovim imenu zbrani; kdar jim iz očes bere izplam-teno ljubezen, mu seree od veselja poskakuje, ker jc šc veliko število gorečih ozuanovavcov vere perpravljc-nih za božjo čast sc boriti, za Hoga krize, težave nositi, liodi Hog zahvaljen, da nam je spet odkril studenec milost božjih, kteri je od mlačuosti, nehajuosti za vero dolgo časa bil zasul, da nam jc odkril studenec dušne obnove, in podaril duhovne vaje. Kardelo niašui-kov po duhovnih vajah s svetim duhom napojenih, vam je strahovita propaganda, vredna, da se jc svet uplaši, ki bo nar silncjši propagando posvetnjakov, neznabož-cov v strah postavila, pred ali poznej čisto razdcrla. To srcčojjso nam preskerbeli rajni obče ljubljeni oča Roman, in njihov naslednik nas v ti navadi ztnirom okrep-Ijajo. Razšli smo se slednjič od višiga pastirja J. Ot-mara s to novico razveseljeni. da se od strani vlade marno potrebne priprave delajo z rimsko stolico davno zaželjen koukordat pogoditi.
Ne davno — pred tremi tjedni so pri s. Štefanu
•i Heikerova pasioral jc r.a Bcčkcm vseučelišu za čkolno
knjigo vpeljana
blizo Stainz očetje redemptoristi naredili misjou z uspehom, kakiga jim usmiljeni Bog ni povsod podelil. Vse kar se je moglo na noge postaviti, mladi in stari so na rečeni dan inisjonarjem proti šii, jih z veseljem sprejeli. Kar je fantov pu fari, nobeden ni per poduku, ne per obhajilu izostal, tudi nc od možev, od pobožnih de-kličev in žen pak še manj. Idi zdaj po vsi fari cez konce iu kraje, in ne boš čul grobe, menj še zarot-Ijive besede; kereme so prazne, cerkev uaphana, ljudje na delu tihi in mirni, po večerah pak sc kmalo iz vsakiga hrama rožcukrančna molitva zasliši. Ali kdo je uzrok temu keršanskimu zaderžauju po vsi fari* Saj domači pastirji, ki so misjonarje poklicali* l)a. in šc drugi. — Cuj. v eni fari živita bogaboječi mož in žena v zakoni lepo diviško. Nikamur nista v šolo hodila, ko v domačo ccrkvo, nar ljubši bukvice so jima sveti roženkrane. Prideta nek dan obadva k svojimu fajmoštru iu pobarata: Gospod! slišimo, da misjonarji drugod cele fare na pokoro perpravijo, kaj - bi ne bilo mogoče, misjonarje k nam napotiti, ko bi bilo močno lepo. da bi se vsa fara spokorila v Naj i je llog s premoženjem obdaril, ne veva kai boljiga storiti, ko da ga za tako obhajilo darujeva. I 'cz neklere tedne pridejo misjonarji. posebic naj a hiša se jim ponudi, cerkva je ziiolra iu zunaj zalo okinčana. kar se kol troškov per tem obhajilu nabere, za cerkvo. za pridgarje, vse je na tenko pla-til ti zvoljeni par ljudi; razžalil jii je. kdor jc hotel pripomagati. — O kaj premore prosta Bo m vdana duša. v kteri sv. Duh prebiva! Kdo se per ti priliki ne spomni besed Zvelitarja: .,Zahvalim ti oča ucbes iu zemlje, da si modrim iu učenim ie reči zakril. pak o-trokam iu prostim dušam odkril'"
Kino uro za Gracom na zelenem hribu visoka prostorna cerkva stoji posvečena materi Hožji, pravi «>e ji: Marija naša uteha t Marija Trosi. • <><1 ouJod matic H o/j a milo po Štajerskem gleda, iz vseh strani verne k sebi navablia. Sila dosti romarjev čez leto k njej priteče. sc ve. da k nji pobo/.ni Slovenci radi perltajajo Na male maše dan perromajo oni v velikem številu iz Vo-gerskiga in medjimorja. Letos, ker je cel teden vtrlo dežovalo. se je njihova čoha dezja debelo napila. ženskim je prosta obleka po dolgem potu do slednc niti bila pre-močena. Ali tako hudourno vreme Slovenca od bo/iiga pota nc ostraši. Her/. ko so Marijo pozdravili, so se k slovenski spovcdnici tlačili, da bi si božjiga mira zajeli; le kratko so okol polnoči s trudno glavo na mokrem kamnu zadremali, ovači pak v svoji mokri opravi vso noč hvalo nebeške kraljice prepevali. Preden od Marije slovo vzemejo, ic vsak eniga ali dva groša. ktera jc gleštal, na prošnje ali v iruzico zalozil; zakaj glad iu žejo si s kruhom, ki ga v torbi nosijo, in s hladno vodo pri mcrzlctn studenci tola/ijo. rekel bi — uni s svojim romanjem očitno pokoro delajo. Kn ino-stranski duhovnik opazivši to izvanredno pobožnost prostih Slovcucov ne more ino. ko da ves začudjen izjavi: Ako ima tudi prave žive vere, resnično so Slovenci to ljudstvo.
Itazglc«! i»o kcr*aii*kiiu *vefn.
Afrika. V Abisiuii so večkrat ze začeli sv. evangeli sprejemati, pa se nikoJi še ni zainoglo prav uterditi. ker je v ti deželi vedno prekucovanjc, ktero vse razdere, kar koli doseže. Vender imajo l.azariani vnovič že vet redivnic in očitnih učilnic. V nar boljših greških samostanih v Abisinii jc več mnihov. ki so perpravljcni, katoliško vero prejeti. Pripoveduje se tudi od 150 katoliških občin, ki Ic katoliških pridigarjev čakajo, iu ka*oliškiga škofa, in sc bodo kar naravnost v katoliško cerkev veruile. — Lazarianski red
velike dobrote človeštvu skazuje po Evropi, Azii in Ameriki. Samo v Carjigradu imajo I.azariani 10 dobrotnih naprav za otroke, bolnike in ubožne. V Smirni vzivajo Armenci. Grcki in Protestanti njih dobrote. Kavno tako imajo svoje dobrotne vstave v AIcksandrii in po celi severni Ameriki. Na Katajskim so njih posebniši z domačimi in evropejskimi duhovni, v Makao. Ilo-nan. Kiang-si, Tche-kiang. škofijstvo v Pekingu z 20 duhovni. več cerkvami in solatni, in s 30.000 kristjani, itd. V llonan-u ho sc v letu 1849 celi kraji na trume h katoličanstvu spreobracali. bil jc tako rekoč punt za sv. vero Mile sestre so bile od Kitaicov posebno prijazno sprejete. Skupaj po turških deželah, v Afriki, na kitajskim in severni Ameriki imajo I.azariani 144 duhovnov. (»3 šolskih bratov in 130 milih sester vmisjonu.
Amerika O zadevah otoka Kube piše .lour-ual des Dcbats. de ..otok Kuba je nar bolj katolški. in to je zanj imenitin razlog, dc bi ostal španiolski. Zvezane deržave »o temu nasprot v svoji podstavi prote-stanške. Ze pred 7O leti je rekel Burke: Veskolikor-šin protestantizem je razkolništvo. opor: tudi njegova naj iiiiruiši namera je vstavljena na izvirne misli opora. Severna Amerika pa je obseljena z ljudmi, kteri so naj bujsi razkolniki zmed vsih razkolnikov. oporovajoči ( pro-testajoči) ob enim pa spet še v naročju proteststva. Njih domovinsko pravilo je opor. Kako se čejo ti vejnati puritani s Havanskimi katoličani razumeti? i. t. d. Duh katolištva mkaj vse prešinva Kakor angelovo češenje zazvoni, odjenja koncert iu bal molitvi." Ta otok. na kterim je zdaj punt zoper Spaniolce. ima z druzimi ostrovi okoli vred 2309 štirjaških milj in 1.008 000 prebivaveov, med kterimi je 418.300 belih. 152.850 svobodnih larbanih. in 13K.500 sužnov. ki stanujejo v 12 mestih. 10 tergih in 108 vecih in % manjših vaseh. Španiolski veliki vodja ima svoj sedež v Havani. Otok ima eno nad-kdijo v Kubi iu skotijo v Havani. Spaniolam verže na leto 1» milionov tolarjev. Najden je bil po Kolumbu v I. 1492.
Spaniolsko. Po dogovoru z rimskim sedežem se je cerkveno posestvo, kar ga še ni razprodaniga, duhovstvu povernilo. in z letam 1852 prevzame vsak skof v svoje roke vladbo cerkvenih posestnij. ktere so v njegovi škofii — Na vsem Spaniolskim z otoki naselstva v Afriki vred je 8 nadskotij in 54 školij. — Ob času punta jc bilo več semeni* zapušenih: more-bit samo Valadoiidsko semenišč, ki ima 12 profesorjev dobro plačanih in več od 200 mladenčev, se je po skerbljivosti in darežljivosti prečast. škofa g. Riva-dcncira skoz in skoz nepretreseno ohranilo. Tudi kraljica prehrani 150 duhov nov, kteri sc k tako imenovani kraljevski ccrkvi štejejo, in so tudi v nar hujših časih svojo odmeno zredama dobivali. Njih prednik je In-dianski patriarh Med španskim duhovstvam je mnogo visoko zobraženih iu v svoji službi gorečih mož. Kakor zlato v ognji, tako se je očistila cerkev na Spaniolskim skoz teh deset let terpljcnja in preganjanja.
Parsko. rAugsb. Postzt." pravi, de se je na Parskim od strani deržavne oblasti za cerkev hudiga bati. Zakaj iz tega. kar sc od nekaj časa sem godi, se ne razodevajo posamezne deržavne pomote, temuč duh. kteri cerkvi s prevdarkam nasprot dela. V tem ko jc cerkev na Austrianskim in Pruskim svoje pravice dosegla, je na Parskim zatirana in terpežena. kakor na Picmouteškiin. Nar pred so bili vsi katoliški zbori in misjoni. brez posebniga kralj, pervoljenja, prepovedani: pa to še ni bilo zadosti, temuč, de bi katoliško duhovstvo bilo popolnama vklenjeno, mu hočejo perse-go, od nekiga prenapetiga pruskiga protestanta skova-
no, vsiliti, ktera bi duhovne takorekoč v deržavske nad-zirnike ali policaje spremenila, in ki je katoliško duhovstvo po svoji vesti ne more sprejeti in po nji prisegati.
S t ud eni c e na Ceskim 27. kim. (Dopis.) Po Vaši volji Vam pošljem tukje popis misjona, kakor jc bil v Studenicah na Češkim.
Večer 16. kiniovca so se misjonarji njih čvetero perbližali farni cerkvi med zvonjenjem. Pri velikih vratih so jih sprejeli domači g. fajmošter s podeljenjein blagoslovljene vode. Ko se jc do velikiga altarja prišlo, je bilo presveto rešuje Telo izpostavljeno, in zapeli so pesem: Veni sanete Spiritus (Pridi sv. Duh !). Na to so g. fajmošter zročili svojo faro vodju misjonskimu na 8 dni. so mu podali v to znamnje bridko Martro. ki jo jc svojim tovaršem podal kušniti. II koncu jc bila pridiga in razkazal sc je red pri sv. mis-jonu. — Razun mene ni misjonarjeni nihče pomagal, in tudi jaz samo v spovednici. ker v češki besedi še nisim zadosti zuajden. Prepričal sim se. de je 5 misjo-narjev čisto zadosti, fari kakih 2000 duš veliki popolnama vstreči, ako sc po postavah misjona lc farmani spovedujejo, iu ljudem iz drugih fara le dovoli pridge poslušati. Tega smo se tukje na tanko derzali, in smo vsakimu stanu vselej popolnama postregli, dc si jih jc lc silno malo bilo. ki k sv. Zakramcntani pristopili niso, kakor g. fajmošter pravijo.
Ko je bil misjon še le poprejšni dan oznanjen, jc ljudi iz drugih fara še le poslednja dva dni veliko privrelo; kar nam pa ni več na poti bilo. ker so stanovi sosebne nauke in občno sveto obhajilo žc prejeli bili. Ljudstvo je bilo tukje inisjonam silno nasprot: zakaj sovražniki vsake vere so zoper misjon in misjonarje čudo marnov raztrosili, pa zmaga zoper vse blebetanje je bila za toliko častitiši, ko so se ljudje sami prepričali, kaj de jc misjon. Kmali na koncu misjona ste sc oglasile dve fari za misjon, in berž ko ne, bo en misjon drugimu stezo delal : zakaj ljudstvo tukje jc za misjonc vse vneto, in je perpravljeno, stroške samo nositi. In ako se misjou opravi kakor tukje, ne vzame še 100 goldinarjev ne; zakaj ker sim jaz sam rajten-go imel. Vas zamoreni zagotoviti, de stroški tukejšni-ga misjona ne znesejo več ko samih 82 goldinarjev; s tem se je plačala oskerb misjonarje v tukje in na poti sem in nazaj. Tudi se tako ložcj lep red ohrani, vernu se ložej v duhu zbirajo, pobožnost je bolj goreča, in misjonske opravila bolj eno k drugimu prištjejo.
Iz Celja. Milostljivi knezo-škof g. S1 o m še k so, hvala Bogii! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko.
Zmes.
* rVidensky Dennik" piše, de je Fiister v Bostonu založil svobodno nemško (nezbožno ali ateistiško) občino, ktere pridigar je, pa vender pri vsem tem zlo revno živi. — Tako deleč človeka napiih perpravi! V takini zanikernim stanu so tudi drugi neverci in slaboverci. (ioldmark v neki ločivniški (kemiški) delavnici dela; Violand zvija smodke (cigare) v Virginii, ter si s po-tam v obrazu kruha služi; Fenner iz Fenneberga je bil vrednik, pa je vredništvo zgubil in živi v revšini v nekim kmetškim posestvu zunaj noviga Jorka; Pra-gav je ko poveljnik dobrovoljcov no otoku Kuba bil vstreljen; grof Vav, vrednik v Kalifornii, se misli pred sodbo v Pesti skazati; Garibaldi v San-F-ancisku barari-tujc. Sic transit gloria mundi.