7* y w £• mii$iJz Amer iranski List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. * 1. številka Joliet, Illinois, 13. decembra 1007 Letnik XVII V PREMOGOVNIKU, V dveh rovih pri Monongah, West Virginia, so eksplodirali tre-ekavi plini. DO 400 RUDARJEV MRTVIH. Že teden dni spravljajo na površje trupla nonesrečencev. Monongah, W. Va., 11. dec. — Razburjenje, ki je tukaj vladalo prve dni po eksploziji v rovih št. 6 in 8, se je nekoliko poleglo in reševanje se lahko mirno vrši in neovirano po sorodnikih nesrečnih žrtev. Do danes opoludne je bilo 181 trupel spravljenih na površje in ker se je reševalcem pridružilo še več druzih izkušenih rudarjev, je upati, da se do večera spravijo vsa trupla na površje. Bivanje v rovih sedaj ni več tako nevarno, kakor prve dni, ker od vseh strani uvajajo svež zrak. Tudi so podporna dela urejena. Podporni sklad je narastel na $45,000 in od vseh strani dohajajo živila, obleke itd. Napravljenih je 6 postaj, v katerih se dele podpore družinam ponesrečenih rudarjev. Na vprašanje clevelandske kupčijske zbornice, je tukajšnji župan Arnett sporočil, da je vsled katastrofe izgubilo 300 žen svoje može in 1000 otrok svojega očeta in da je beda prav velika. Prvo poročilo. Monongah, W. Va., 6. dec. — V premogovih rovih št. 6 in 8 “Consolidated Coal”-kompanije, ki se nahajata v tukajšnji bližini, se je davi pripetila strašna eksplozija, vsled katere je storilo smrt na stotine rudarjev. Pred rovi so se odigravali strašni prizori. Superintendent jamski John Malone pravi, da je najmanj 500 premogarjev pod razvalinami pokopanih. Eksplozija se je čula osem milj naokoli. "Consolidated Coal Company” je ena največjih premogovniških družb eksplozije. Družba, ki lastuje oba rova, je izdala danes izjavo, po kateri je število usmrčencev mnogo previsoko cenjeno, češ, skrbna preiskava je dognala, da je bilo začasa eksplozije samo 260 oseb v rovih. A prerno-garji trde, da je šlo v petek zjutraj nič manj nego 406 rudarjev v jamo, ne-vštevši tistih, ki so delali v jami brez vhodnega nadzorstva. Izgubil 14 sorodnikov. Danes se je spet dodalo $25,000 podpornemu skladu za vdove in sirote usmrčencev. Pred vhodi v rudnik se še vedno odigravajo presunljivi prizori. Na stotine žensk stoji v skupinah in joče in javka. Neki inozemec, zaposlen v deset milj od tukaj oddaljeni jami, je danes prišel semkaj in sporočil, da je eksplozija usmrtila njegovega brata in 13 njegovih sorodnikov, tako da je sedaj sam v tej deželi. Žrtve večjidel inozemci. Monongah, 10. dec. — Že 96 ur se trudi na stotine vrlih rudarjev, da spra vijo trupla svojih ponesrečenih tovarišev na površje. Dvakrat se je reševanje moralo prenehati radi novih izbruhov ognja v rovih. Sedaj pa se dovaja svež zrak in reševanje se vrši hitreje. Od sinoči neprestano dežuje in okolica je podobna močvirju. Dež je ženske in otroke pregnal v stanovanja. Katoliški škof iz Wheelinga, F. E. Donahue, je tukaj, da se udeleži no-greba ponesrečenih katoličanov in da skrbi za vdove in sirote, katerih je koj našel na stotine. Med ponesrečenci je mnogo Američanov, a največ pa inozemcev. (In bojimo se, da'je vmes tudi več naših rojakov. Op. por.) Pravijo, da je eksplozijo povzročila iskra električnega voza za premog, ki je zažgala treskave pline. Štrajk premogarjev? Madisonville, Ky., 11.dec.—Danes se ima tukaj vršiti konferenca med premogovniškimi posestniki in uradniki premogarskih zvez v okrajih Hopkins, Webster, Union in Crittenden v svrho v deželi, in ima glavnice nad $20,000,-1 določenja plačilne lestvice. Ker je do 000 a rudnikov do 100. | spelo samo malo rudniških posestni- kov, je pričakovati, da, se enakomer- SPOR MED DELAVCI IN DELODAJALGI. V Goldfieldu, Nev., ne dobe dela člani zveze “Western Federation of Miners”. ROOSEVELT POSLAL KOMISIJO V preiskavo položaja. Vsepolno vojakov na licu mesta. Podrobnosti. Monongah, 7. dec. — V obeh rovih št. 6 in 8 se je skoraj istočasno pripetila razstrelba premogovega prahu, in sicer ko so bili podnevni premogarji, 403 po številu, na^delu. Skoraj vsi so bili ubiti ali so se pa zadušili vsled strupenih plinov in danes leže pred vhodi imenovanih rovov dolge vrste trupel nesrečnih premogarjev. Le štiri smrtno ranjene premogarje so prinesli na površje, vsi ostali so najbrže že mrtvi. Zakopani so namreč pod premogom in skalovjem, katero se je vsled razstrelbe na nje podrlo. Na vseh gričih v bližini, kjer stoje hišice nesrečnikov, vlada nepopisna žalost in jok žen ter otrok, kateri so izgubili svoje očete in može. Ta katastrofa je zahtevala več žrtev, nego katerakoli druga, kar se jih je pripetilo v premogovnih jamah v Združenih državah. Boj za življenje. Razstrelba se je pripetila malo po- 10. uri dopoludne in jo je bilo več milj daleč slišati in čutiti. Malo preje je odšlo v imenovana rova 500 premogarjev na delo. Oba rova imata različne vhode, toda pod zemljo sta združena. Takoj po razstrelbi se je pričelo z rešilnimi deli, toda na površje so prinesli le tri mrtvece in štiri smrtno ranjeno. Ranjenci se ne vedo ničesar spominjati o katastrofi, pač pa vedo, da je v rovih nastal obupen boj, kajti vsakdo se je skušal rešiti. V rovu je bilo tudi mnogo ljudi, kateri niti vedeli niso, kaj se je pripetilo. Rešenci najbrže še niso prišli tako daleč v rove, kakor njihovi tovariši, katerim je skalovje zaprlo pot proti izhodom. Onstran tega skalovja in premoga so se brezdvomno nabrali strupeni plini, kateri so nesrečnike zadušili, tako da ni upati, da bi še koga prinesli na površje živega. Število ubitih in v rovih zaprtih bode znašalo brezdvomno 500 in število mrtvih bade doseglo najmanj 300. Rešilna dela se vrše hitro noč in dan, dasiravno ni mnogo nade, da bi bilo mogoče še koga prinesti živega na površje. Okoli 400 mrtvih. Monongah, W. Va., 8. dec. — Doslej je šele 53 trupel spravljenih na površje. Sedaj mislijo, da število usmrčencev ne bo presegalo 400. Kmalu po 3. uri popoludne je v rovu št. 8 spet izbruhnil ogenj in reševanje se je moralo ustaviti. Iz okolice se je danes zbralo na licu mesta na tisoče ljudi. Na površje spravljena trupla so v tako groznem stanju, da so se iz zdravstvenih ozirov morala takoj pokopati. O številu usmrčencev. Monongah, 9. dec. — Reševanje se vrši le počasi ker se je bati nadaljnje na plačilna lestvica ne doseže in posledica utegne biti štrajk. Topilnica spet zaposlovala. Butte, Mont., 11. dec. — Velika topilnica “American Smelting & Refin-ing”-kompanije v East Heleni naznanja, da spet kupuje vso rudo, ki jo je dobiti na trgu. To pomenja, da omenjena topilnica, ki je pred petimi tedni vsled denarne stiske delo ustavila, spet zaposluje s polnim parom. Nesreča v jeklarni. Cleveland, O., 10. dec. — V strojnici tovarne, pripadajoče “American Steel Wire”-kompaniji se je davi prelomilo gonilno kolo. Kos istega je razdejal parno cev, vsled česar je para puhnila iz iste in hudo opekla 14 delavcev. “Plava nedelja”. New York, 8. dec. — New York je imel konečno svojo “plavo nedeljo”, nekaj, česar se ni mogel spominjati “najstarejši prebivalec”. Bolj ali manj “suhih” nedelj smo doživeli tu že vsepolno, ampak še nikdar tako “plave”, da nisi mogel nikamor, razun v cerkve in parke. Vsi saluni, vsa zabavišča in gledišča in pogodbišča, vse je bilo za prto. Ampak pravijo, da si občinstvo ne bo dalo ponoviti tako suhoparne nedelje. Vlada in narodne banke. Washington, 10. dec. — Danes je bila na dnevnem redu resolucija senatorja Clay, ki zahteva od zakladniške-ga tajnika pojasnila o tem, koliko in v katerih narodnih bankah so vladni denarji naloženi. Clay je izjavil, da je danes naloženih $250,000,000 vladnih denarjev in tudi bilo večjidel tekočega leta. Spričo tako ogromnih svot v bankah izposojati denar na bonde, je skrajno neupravičeno. Preiskava bi se morala vsekakor vršiti. Resolucija je bila odkazana finančnemu odboru. Pismonoše. Washington, 10. dec. — Kako ogromno se je razvilo podeželno pismo-noštvo naše poštne uprave, kaže letno poročilo 4. pomožnega glavnega poštarja De Grawa. Leta 1897., ko se je uvedlo podeželno pismonoštvo, je bilo skuoaj 82 podeželnih pismo-noscev, ki so prejeli plače $14,840. Leta 1907. na je 37,582 pismonoš s skupno dovolitvijo zanje v znesku $28, 350,000. Največ podeželnih pismono-scev ima država Illinois in sicer 2771; potem slede Ohio z 2493, Iowa 2314, Indiana 2113, Pennsylvania 2058 itd. Washington, D. C., 11. dec. — Pomožni tajnik za kupčijo' in obrt, Murray, zvezni komisar za delo, Ch. F. Neill in komisar za korporacije H. L. Smith so se danes podali v Goldfield, Nev., da tamkaj podrobno preiščejo razprtije, ki so izbruhnile med rudniškimi posestniki in rudarji. Pred svojim odhodom so se vsi trije dlje časa posvetovali s predsednikom Rooseveltom. San Francisco, 11. dec. — General Funston, poveljnik vojaškega distrikta kalifornskega, se je podal davi v Goldfield, kjer se nahaja že osem stotnij podstavljenih mu čet. Denver, Colo., 11. dec. — Izvrševal-no oblastvo zveze “Western Federation of Miners” je odobrilo v svoji današnji seji premogarski štrajk v Goldfieldu in obljubilo štrajkarjem vsako nravstveno in denarno podporo. Vojaštvo ostane nepristransko. Goldfield, Nev., 11. dec. — Po odredbi vojnega urada je generalni adjutant Ainsworth naročil polkovniku Alfredu Reynoldsu, ki poveljuje tu nahajajoče se zvezne čete, javno razglasiti, da je prejel od vojnega urada povelje, pri sedanji razprtiji ostati nad strankami in ne prav nikogar nadlegovati, razun, če bi se vršila nasil-stva in bi bilo treba ljudi ščititi. Ta razglas je ob tukajšnjih glavnih cestah nabit, kjer je vsem najbolj viden. Rudniški posestniki bodo imeli nocoj zborovanje. Mogoče je, da z ozirom na oznanjeni prihod po predsedniku imenovane preiskovalne komisije in vsled določnega zagotovila, da se ne proglasi obležno stanje, operatorji izpremene svoj sklep, jutri spet začeti s poslovanjem v rudnikih. Kriza prestana? Goldfield, Nev., 11. dec. — Jutri je odločilen dan. Z gotovostjo se je te dni zatrjevalo, da v četrtek, t. j. jutri tukajšnji rudniki spet zaposlujejo in da se obenem zniža plača. Člani zveze “Western Federation of Miners” baje nikakor ne dobe dela. Začeti se ima poslovanje najprej s 500 štrajkolomci, ki pridejo od zunaj. “Western Federation of Labor”. Denver, Colo., 10. dec. — Izvrševal-ni odbor zveze “Western Federation of Labor” je danes proglasil dne 12. avgusta 1903 začeti štrajk premogarjev v Cripple Creek distriktu končanim. Kakor znano, so bile posledice tega štrajka: proglasitev obležnega stanja čez to krajino in izgon unijskih rudarjev iz Cripple Creeka in soseščine. Izvrševalno oblastvo je prejelo brzojavko iz British Columbije, po kateri nameravajo tamošnji rudniški posestniki delavske plače znižati. Uradnikom tamošnjih rudarskih unij je/na-ročeno, naj se znižanju ne podvržejo in naj v potrebi zaštrajkajo. To bi prizadelo 6000 delavcev. Eksplozija v plinarni. White Pigeon, Mich., 10. dec. — Eksplozija je danes popolnoma razdejala tovarno “White Pigeon Car-bonite and Gas”-kompanije. Več delavcev v bližini je bilo hudo ranjenih. Luknja v plinojemu je baje povzročila eksplozijo. Chicaški salunarji. Chicago, 111., 11. dec. — Veliki boj za pravice ljudske, boj, po katerem se ima določiti, ali naj se Chicažanom prepove, po trudapolnem tednu na nedeljo svobodno in odkrito piti svojo čašo piva ali vina, se je včeraj začel. Pravda proti enemu izmed krčmarjev, mijetih na ovadbo nedeljskih prena-petežev, se je pričela pred sodnikom Fake, a doslej se prave obravnave še niso mogle otvoriti, ker je izbor porotnikov zelo počasen. Izbranih je šele osem porotnikov. Bombaža dosti. Washington, D. C., 10. dec. — Poljedelski department ceni naš skupni bombažev pridelek za 1. 1907—1908 na 5.581.968.000 funtov; to je enako 11,- 678.000 balam bombaža po 500 funtov. Roosevelt kandidat? Ne. Washington, 12. dec. — Predsednik Roosevelt ne bo več kandidiral za predsednika. Vsak dvom v tem oziru je bil sinoči odstranjen, ko je iz Bele hiše naravnost po predsedniku izdana izjava ponovila, da gospod Roosevelt-ostane pri svoji izjavi, ki jo je izdal pred tremi leti na večer po svoji izvolitvi. Takrat je izjavil: “Prav nikakor ne bom več kandidiral ali sprejel nadaljnje nominacije.” In sinoči je izjavil: "Tega svojega razglašenega mišljenja nisem izpremenil in ga ne bom.” Republikanska konvencija. Washington, D. C., 7. dec. — Republikanska narodna konvencija je davi spet začela z delom. Po dovršitvi ostalih poslov, so se predlagala mesta za republikansko narodno konvencijo v prihodnjem letu. In katero mesto je zmagalo? Chicago. Ogromen bankrot. Kansas City, Mo., 6. dec. — “National Bank of Commerce”, ena najstarejših in največjih narodnih bank na zapadu, je včeraj ustavila plačevanje in se nahaja pod varstvom bančnega preskuševalca James T. Blad-leya. Banka je stala na slabih nogah že izza dne 22. avgusta. Takrat je dolgovala “Clearing Housu” že $1,-000,000, in ker si ni mogla pomagati, je začelo nezaupanje hranilcev rasti in umaknili so iz banke na milijone dolarjev. Vsega skupaj so hranilci u-maknili $35,000,000, in tako je banka prišla počasi na boben. Upor na Formozi. Victoria, Kanada, 10. dec. — Na otoku Formoza so se uprle kitajske pomožne čete, ki so jih Japonci zbrali v. pobijanje divjakov. Uporniki so v Hokupu ujeli krajevne žandarje in njihove družine, jih usmrtili, požgali vladna poslopja in umorili nadaljnjih 63 Japoncev, ki so se jim zoperstavili. Samo 3 Japonci so utekli v Taiheh, odkoder je bila takoj odposlana kaznilna ekspedicija v Hokupo. Pšenica za Evropo. Tacomah, Wash., 10. dec. — Britanski parnik “Aparina” odpluje danes v Evropo z nakladom 273,636 bušljev pšenice v vrednosti $250,000. Odkar se je letos začelo žito razpošiljati, je odplulo v Evropo od tukajšnje luke 5 velikih parnikov z žitom v vrednosti $1,107,913. Hrvatje se ne udajo. Budimpešta, 9. dec. — Hrvatski člani poslanske zbornice vztrajajo vkljub otvoritvi hrvatskega sabora pri svojem sklepu, nadaljevati obstrukcijo' (oviranje državnozborskega poslovanja). S tem stavijo v nevarnost pravočasno uveljavljene avstro-ogrske na-godbe. Ogrski ministrski predsednik je vsled tega v največji zadregi, ker doslej prav nikakor ni mogel užugati trdovratnih Hrvatov. (Živili! Op. st.) Grozovit čin. Dunaj, 9. dec. — Pred kratkim se je vrnil v Krakovo rokodelec Peter Kallina iz Amerike. Tu se je seznanil z rokodelcem Boguckijem ter se zagledal v njegovo 181etno hčer. Toda ta ga ni hotela uslišati, zato jo je pred par dnevi Kallina napadel na ulici in streljal na njo. Ranil jo je le lahko. Od tedaj pa je Kallina izginil in vsak je mislil, da jo je v Ameriko popihal. Toda dne 7. t. m. se je nenadoma prikazal v stanovanju Boguckijevem in je oddal več strelov na njegovo hčer, ki so bili pa to pot seveda smrtonosni. Nato je ustrelil še njeno mater, ki ji je hotela pomagati, skočil na dvorišče, kjer si je tudi sam sebi zadal smrt s krogljo. Zarota proti Nikoli. Trst, 8. dec. — Bivši ministrski pred sednik črnogorski Andrej Radovič, ki so ga v Trstu zaprli, je stanoval v hotelu Volpich. Policija je pri hišni preiskavi našla mnogo pisem v cirilici. Radovič taji krivdo in pravi, da je prišel ukaz zapreti ga z Dunaja, kjer se hočejo baje prikupiti črnogorski vladi. O bombah, ki so jih našli pri tiskarju Rajčeviču, trdi, da niso čisto nič nevarne in da ni- srbski kralj Peter v zvezi z nobenim komplotom. Cenj. dopisnikom. Prejeli smo toliko dopisov in društvenih vesti te dni, da jih ne moremo vseh priobčiti v tej številki. Prosimo cenj. dopisnike malo potrpljenja — vse pride na vrsto! S pozdravom Upr. A. S. POVODENJ V PENNSVLVANIJI. V vzhodnem in srednjem delu države napravilo vodovje veliko škodo. POPLAVA PREMOGOVNIKOV, Sedem mrtvih, mnogo ranjenih. Mostovi se rušili. Bloomburg, Pa., 11. dec.—Povodenj je povzročila včeraj zrušenje mostu, ki ga grade pri Mifflinvillu čez zapad-ni tok reke Susquehanna. Sedem moških je storilo smrt in skoro dvajset je hudo ranjenih, dva izmed njih smrtno. Začasa nezgode je bilo 40 moških zaposlenih na srednjem oboku in vsi so strmoglavili v narastlo reko. Vsled močnih valov je plavalo po reki navzdoli mnogo podrtin, ki so treskale ob mostni oder in ga polagoma zrahljale, tako da se je nazadnje zrušil, ko je zadel obenj velik tram. Nezgoda se je pripetila proti večeru in temota je ovirala reševanje. Most je gradila država in bi imel nadomestiti onega, ki ga je leta 1903 razdejala povodenj. Velika škoda vsled povodnji. Philadelphia, Pa., 10. dec. — Po poročilih iz srednjega in vzhodnega dela države so tamkaj napravile povodnji veliko škodo na življenju in lastnini. Reke Delaware, Susquehanna in Schuylkill so čez dan hitro narastle in vsepolno potokov in manjših vodovodov v premogovem okolišu je stopilo čez svoje brege in napravilo škode za stotisoče dolarjev. Iz Wilkesbarra prihaja vest, da je tamkaj reka Susquehanna izza opoldne naraščala za čevelj na uro in daje položaj skrajno nevaren. Tamošnje svilarne in druge tovarne so morale delo ustaviti. V Hazletonu in Jeansvillu so premogovi rudniki deloma pod vodo, Na mnogih mestih so' železniški tiri iz-podprani, da je železniški promet deloma pretrgan. Pri Scrantonu je reka Lackawanna stopila čez svoje bregove in od Car-bondala do Old Forge je napravljena velika škoda. Fishing Creek v Columbia county-ju je tako hitro narastel, da je bilo vkratkem odplavljenih 15 mostov "Pennsylvania Lumber”-kompanije. Paxinos, v spodnjem okolišu trdega premoga, je povodenj zaprla od dru-zega sveta in v Gilbertonu je moralo kacih šest premogovih jam delo ustaviti. Slovanski shod v Petrogradu. Petrograd, 8. dec. — “Novoje Vrem-ja” priporoča, da bi se dne 19. februarja kot na obletnico svetoštefanskega miru vršil v Peterburgu slovanski shod, ki se ga naj bi udeležile vojaške deputacije balkanskih narodov. Razni slovanski listi pa s tem niso zadovoljni, kajti ne ugaja jim vojaški značaj tega shoda. Bolj bi Slovanom ugajal tak vseslovanski shod, kakor je bil leta 1867 v Moskvi, ki so se ga udeležili vsi stanovi, zlasti inteligenca, in ki bi imel bolj splošno kulturni značaj. Srbi so zoper proslavo svetoštefanskega miru, ki njim ni prinesel tega, kar so želeli, saj je srbski kralj Milan ravno ta mir vzel za povod svoji protiruski politiki. Bolgari bi se shoda gotovo udeležili, na udeležbo Srbov pa ni misliti. Čehom bi pa bolj ugajala misel vseslovanske razstave. Franc Jožef in anarhisti. Dunaj, 8. dec. — Uradno se zanikajo vsa senzačna poročila ogrskih časopisov, da se je odkrila anarhi-ška zarota proti cesarju Francu Jožefu in nadvojvodi prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Občinstvo se je silno razburilo, ko so ogrski časopisi razširili poročila o zaroti, navidezno verjetna. Kako so nastale grozne govorice? Ogrska policija je bila zadnjič obvešče na, da pridejo štirje dobroznani anarhisti iz Švice na Ogrsko, da izvedejo naklep na življenje avstrijskega prestolonaslednika. Ampak anarhistov ni bilo na Ogrsko. Kralj Oskar II. mrtev. Stockholm, Švedija, 8. dec. — Kralj Oskar je umrl davi ob 9:15. Umrl je v palači v navzočnosti članov kraljevske družine in ministrov, dočim je bila pred palačo ogromna množica sočutnih podanikov, ker .je bilo smrti že dlje časa pričakovati vsak hip. Cela dežela žaluje, kajti kralj Oskat je bil svojemu narodu več nego samo vladar, bil mu je deželni oče in prijatelj. Ko se je smrt razglasila, so ljudje po cestah jokali. Oskar II., kralj švedski, je bil rojefi dne 21. jan. 1829. Bil je velik pokrovitelj znanosti in leposlovja, sam odlikovan pesnik, ljubitelj napredka ift svobode itd. Prestolonaslednik Oskar Gustav Adolf je danes popoludne v seji ministrskega sveta prisegel kot kralj in sicer kot “Gustav V.” in si je izbral geslo: “Z ljudstvom za domovino.” Steselj pred sodniki. Petrograd, 10. dec. —- Generallajt-nant Steselj se ima danes zagovarjati pred vojnim sodiščem, obstoječim iz generalov, bivših vojnih tovarišev, in sicer zaradi obtožbe, da je predal Port Artur japonskemu generalu Nogiju, dasi bi bil še dolgo lahko branil to trdnjavo. Steselj je krepko izjavil, da “ni kriv”. Med sodniki, pričami in gle-dajci.so generali, ki so v rusko-japon-ski vojni imeli važna poveljstva, med njimi Kuropatkin, Linjevič, Rennen-kampf, kot i podadmiral Viren in stoteri drugi visoki častniki ruske armade. S Stesljem so obtoženi generali Fok, Reiss in Smirnov. Zadnji je bil in je hud sovražnik Stesljev. Ko je general Kuropatkin danes srečal generala Steslja, je rekel: “Upam na srečen izid.” Med obleganjem Port Arturja je bil baje car brzojavil Steslju: “Nikar se upirati do skrajnosti.” --------------- jtS i -n- ■' Na prodaj: J Radi smrti moje soproge prodam gostilno in prodajalno z mešanim blagom (grocery store); saloon je na 1000 N. Chicago St., a prodajalna na 1002 N. Chicago St., vse v enem poslopju. Odda se v najem to poslopje od 5 do 10 let. V prodajalni je vsak mesec od $2500 do $2700 prometa. V hiši je vse prav novourejeno, kef je hiša še nova. Poslopje je na najlepšem vogalu v mestu; nova pocestna železnica drdra pred hišo. Hiša stoji en block od slovenske cerkve. | Kdor želi kupiti naj se oglasi pred božičem. Za nadalnje podrobnosti se je obrniti na: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. Ljubezen do življenja. Vsi radi živimo in se veselimo življenja. Le malo ljudi je, ki so izgubili to veselje in ki mrzijo vsako družbo in vsako zabavo, ki so čemerni in dražljivi. Taki ljudje so bolni in jim ni zameriti. Njihova kri ni čista, obtok je počasen, živci so slabi. Dobre, rastlinske tonike potrebujejo, da dovede prebavila do naravne delavno- j sti. Taka tonika je Trinerjevo ameriško zdraviln'o grenko vino, izdelano iz čistega kalifornijskega vina in sta-rokrajskih zelišč. Deluje dvojnim načinom: zelišča zdravijo vneto mrenico želodca in črevesja, a vino krepi te organe in jih usposoblja izvrševati svojo dolžnost. Presenetil te bo učinek v začel boš redno jesti in prebavljati; živci in mišice se ti okrepe, kri očisti, glava zbistri in ves prenovljen boš, čestihlepen, energičen in vesel življenja. Rabi to zdravilo, kadar začutiš kako nerednost. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago. — Pisma na jolietski pošti imajo: Bučar Geo., Kufner Mate, Rus Geo., Sluga John, potem Lakovič Katarina in Požek Mary. Čista barva obraza. Ako želite imeti lepo naravno obrazno barvo rabite milo, katero čisti in gladi kožo. Tako milo je Severovo Zdravilno milo za kožo. Vsakdo, ki ga rabi pripozna kako je zdravilno in izvrstno. Poskušajte ga in se prepričajte. To milo je iako dobro za kopanje malih otrok- tudi se rabi pri britju, ker mehča kožo in jo dela glad ko. Cena 25c v vseh lekarnah. Vprašajte svojega lekarnarja za SeveroV Almanac, katerega dobite breplačno, W. F. Severa Co., Cedar Rapids-, Ia> Razprodaja mesa v soboto dne 14. decembra 1907. Svinjska stegna, funt po...........9č Sveža plečeta, funt po........ ...7c Sveža svinjina, funt po...........lOc Najboljša govedina, funt po........7č Sirloin Steak, funt po............lOc Round Steak, funt po..............10č Svinjske klobase, funt po..........8C Fine šunke, funt po.:.............lOc Teletina za pečenko, funt po......lOc Teletina za kuhanje, funt po.......8c BUEHLER BROS. CO. 104 N. Chicago St. Joliet, 111. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., H. dec. — V sedemnajsto svoje leto je prestopil A. S. s to številko. To dejstvo je pač vredno, da se ga spominjamo tudi na tem mestu, kjer skušamo resnično in vestno poročati o vseh veselih in žalostnih pojavih sredi naše napredne naselbine. Radi pomanjkanja prostora pa se moramo omejiti na golo omembo, da se je A. S. spet postaral za eno leto, ampak čil in čvrst in zdrav je vedno bolj, in tega se gotovo z nami vesele vsi naši cenj. naročniki in či-talci, ki jih z listom vred Bog živi še mnogo mnogo let! __ “Jeklarna v Mihvauke, ki so jo zaprli zadnji teden, sedaj posluje s tremi četrtinami svoje polne sile in pravijo, da ima polno izdelkov. Jeklai--na v Jolietu še ‘rona’ s polno silo in videti je, kakor da bo ta jeklarna nadaljevala z delom. Mnoge manjše jeklarne v drugih mestih, katere so zaprli za kratko dobo, so spet zaposlovale, a bodo bržkone delale s prestanki.”... Tako je izjavil George Baker, glavni poslovodja prodajnega departmenta ‘Illinois Steel’-kompanije, in sicer v ponedeljek popoludne v Chicagi. Potemtakem doslej še lahko upamo, da bo naša jeklarna ‘ronala’ neprestano čez celo zimo. Pred več tedni je dal isto zagotovilo predsednik Buffing-ton. Vsa poročila kažejo, da so razmere v jeklarskih krogih popolnoma zadovoljive in dejstvo, da spet začenjajo z delom mnoge jeklarne, ki so bile zaprte nekaj časa, smatrajo vobče za dobro znamenje. 7 — Nedavno smo pokopali prerano umrlo soprogo našega aldermana, Mrs. Anton Nemanich roj. Nemec. In za hčerjo je sedaj šla v večnost tudi mati. Iz Chicage je namreč dospela vest, da je tamkaj umrla Mrs. Mary Nemec v ponedeljek zjutraj v svojem domovanju, 4S0—19. cesta. Pokojnica je bila rojena v Budejevicah na Češkem pred kacimi 80. leti in je prišla v Chicago pred 31. leti. Za njo žalujejo sin Mike v Madisonu, Nebraska in dve hčeri, Mrs .Anna Brush in Mrs. Katie Čelesnik; a tretja hči, Mrs. Nemanich, je umrla zadnjič. Pogreb se bo vršil jutri, t. j. v četrtek dopoludne od hiše žalosti na “St. Albert ceme-tary”; udeleži se ga tudi sožalujoča rodbina Nemanicheva. Blagi pokojnici svetila večna luč1 besede in nauki v spominu in v srcu. — Od ponedeljka vozi nova kara na. pocestni železnici “Joliet & Southern Traction,’-kompanije in sicer od Van Buren in Ottawa cest pa gori do Mason Place na Plainfield cesti, in sicer vsake pol ure; in ker vozi redna plain-fieldska kara tudi vsake pol ure iz mesta navzgori in obratno, zatorej se lahko pelješ vsakih petnajst minut v mesto ali pa “na hrib” po novi progi, ki drži mimo naše cerkve. — Župan John R. Cronin je policiji naročil, obvestiti vse salunarje v mestu, da ne smejo več prodajati pijače otrokom, ki so doslej hodili za svoje starše po pivo ali žganje. Ta odredba prizadeva vso nedoletno mladino, to je , fante do 21. starostnega leta in deklice do 18. Salunar, ki se ne bo strogo držal te odredbe, bo občutno kaznovan vprvič in vdrugič se mu odvzame licenca. Č. gosp A. Soj ar, odkritosrčna zahvala Vam za trud m delo! Pridite še večkrat med nas za nekaj dni. Prepričali se bodefe še bolj, kakor ste se sedaj, kje je pravo katoličanstvo. Vemo, da Vas je zelo iznenadilo, kar ste sami v cerkvi priznali, ko ste ugledali pred seboj toliko množico ljudstva. Še smo katoličani in ostanemo. Še bomo pomagali po svojih močeh za svojo cerkev. Še spoštujemo svoje duhovnike. Ostanemo zvesti svoji cerkvi sv. Vida, zvesti in neustrašeni katoličani. Marsikdo je sprevidel, da je v katoliški cerkvi sv. vera vse drugje, kakor v medsebojnem prepiranju za osebo. Toliko v pojasnilo slovenskim rojakom drugih naselbin Lorene Suhadolnik, Frank Smolič, Frank Zakrajšek, Jožef Glavič, John Rus, J. Starič, John Germ, John Bele, Matija Dule, John Baznik, Ant. Kmet, John Levstek, Anton Pižem, Fr. Prme, Fr. Pucelj. Kansas City, Kans., S. dec. — Slavno uredništvo A. S., vljudno prosim, da bi priobčili teh mojih par vrstic v nam priljubljenem listu, ker omeniti imam neprijetno novico, katera sei tiče tukajšnjih Slovencev. Najprvo naznanjam rojakom po šir-nej Americi, kako se kaj pri nas napreduje, kar se tiče dela. Še ni preslabo v tem oziru, ker klavnice seveda vse delajo, a ne tako, kakor je bilo navadno. A kar se pa tiče duševnega napredka, žalibog da moram omeniti, da ni prevelik. Kakor je že znano rojakom, imamo tukaj slovensko cerkveno društvo sv. Jožefa, katero ima namen, ustanoviti nam lastno župnijo. Tukaj nas je 80 družin, a še dvakrat toliko samskih, tako da bi si lahko zgradili svojo cerkvico — cerkve ne morem reči, ker se ne moremo primerjati z našimi velikimi naselbinami, kakor recimo v Calumetu, Jolietu i. t. d., kjer imajo vrli rojaki krasne cerkve. Za nas bi zadostovala mala cerkvica, katero si lahko postavimo, če le hočemo. Zatorej, predragi rojaki, prosim vas tem potom, ne bodite tako nemarni za vašo lastno korist: zakaj kar se daruje v čast božjo, to ni nikoli izgubljeno, našli bomo shranjeno v bukvah življenja pred ojstrim sodnikom na dan poslednji. Saj društvo sv. Jožefa še obstoji in še ne bo razpadlo tako zlahka. Pridite in podpirajte ga vsi v složnosti in napredovali bodemo, da bo veselje in v naš ponos. Stopimo v kolo, predragi rojaki! Delajmo složno kot pravi sobrati, potem nam bo možno naprej delovati. Pozdrav vsem rojakom po širnej A-merici, a tebi, nam vrli list A. S., obilo naročnikov, ozir. predplačnikov. Udan Slovenec in član. cerkv. dr. sv. Jožefa. Buffalo, N. Y., 3. dec. — Slavno u-redništvo Amerikanskega Slovenca, prihranjene denarje domu pošiljal, ir. ona je s tem kupila doma nekaj zemljišča in s svojo pridnostjo dala na- praviti hišo. Lansko leto je prišel sem k njemu njegov prvi sin Janez, ki je bil šele IS let star, letos-pa je pred tremi meseci sem prišla tudi njegova žena Johana. Takoj je on potem kupil lepo pohištvo, oba sta imela dobro službo, in bili so vsi prav veseli in zadovoljni, ter so imeli pred seboj dobro prihodnost. Toda tako nagla in nepričakovana smrt napravila je veliko žalost. Rajnki Jakop je bil prav miroljuben človek in pri vseh, ki so ga poznali, jako priljubljena oseba. To se je pokazalo, ko je ležal na mrtvaškem odru. Prijatelji in znanci darovali in prinesli so krasne vence, da je bilo lepo viditi. V “Planing Mills”, kjer je on delal, ko so zvedeli o njegovi smrti, so delavci takoj zložili 25 dolarjev in kupili za njegov grob toliko rož in cvetic, da je toliko malokdaj videti. Ker je bil takrat, ko je on mrtev ležal, Zahvalni dan in zapovedan delavski pfaznik, videlo in pokropilo ga je jako dosti ljudi. Pogreb je bil v petek 29. novembra ob 9. uri s peto sv. mašo. Poleg mnogo njegovih prijateljev in znancev sip bili tudi pri pogrebu gospodje uradniki od društva C. M. B. A., h kateremu je tudi on pripadal uže mnogo let. Njegova žena dobi od društva 500 dolarjev, kar bo mnogo polajšalo njeno žalost. Lahka mu zemlja bodi! Franc Kozina. Ako ne morete dobiti Severovih zdravil pri Vašemu lekarnarju pišite nam, mi Vam povemo, kako jih dobiti. Silver Springs, N. Y., 10. dec. — Slavno uredništvo “A. S.”, prosim nekaj prostora v kolonah lista, da naznanim rojakom, da sem bival par mesecev v mestecu Bradley, 111. Dopadlo se mi ni posebno, ker tam nima nobeden človek veliko zaupanja; vse kar si človek kupi, mora plačati kar vnaprej. Toraj, ako bi ne imel denarja v žepu, bi bilo bolje sedeti doma, kakor iti v prodajalno. Rekel bi, da je Bradley jako revno mesto ako se primerja drugim. Tu v Silver Springs, N. Y., je pa vse drugače; ako človek le izgleda pošten, pa ima kredit za kolikor hoče. Dela je tu dosti in vsaka stvar je bolj po ceni, kot v zapadnih mestih. Ljudi je pa tudi prišlo veliko, ker so razne tovarne v okolici vstavile delo. Slovencev je tu le par družin in vendar se lahko pohvalimo, da smo vsi stalni in zvesti naročniki “A. S.”, katerega priporočam vsem' rojakom. Vsaka družina bi morala biti naročena na ta list, katerega vsakdo sigurno v hiši naglas čita tudi ženskam in dru- gim nežnim osebam in ni se bati, da prosim dovolite malo prostora za dopis v vašem slavno uredovanem in nam priljubljenem listu, katerega mi nekateri že ves čas njegovega obstanka z veseljem in radovednostjo bere-). Redkokdaj je kaj dopisov iz na- — Alderman sedme warde, g. H. T. Keltie, je predzadnji ponedeljek izginil iz mesta neznano kam. Svojčas je ustanovil neko podjetje (The Washington & Joliet Mining & Milling Co.) ki pa se ni izplačavalo. Zato so dotič-ni podjetniki vzeli na posodo $14,500. In ko je bilo sedaj treba plačati to svotico, je glavni zadolženec izginil. — Umrla je ponedeljek gdčna. Mary Kapsch, stara 25 let, v hiši svoje matere, 911 N. Broadway. Pokopali so jo davi na nemškem kat. pokopališču. — Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102. Cleveland, O., 8. dec. — Veseli nas in vsakega dobrega katoličana, ker vidimo, da je 40urna pobožnost rodila toliko dobrega sadu. Vera je poživljena v srci onih, ki so omahovali. Poprej je bila cerkev napolnjena ob nedeljah pri deseti sv. maši, zadnjo nedeljo pa niti vsi niso mogli notri, marveč so od zunaj opravili svojo po božnost. Že delj časa imamo po ‘ sv. maše ob nedeljah. Sijajno se je pokazalo zadnjo nedeljo, da je sv, Vida cerkev še vedno zbirališče vernega slov. ljudstva. Udeležba je bila res dobra in lahko rečemo, da je to bila najlepša pobožnost, odkar le katoličani v cerkev hodimo. Tako kras nih govorov, priličnifj za to naselbino in naše razmere, nismo pričakovali. Zato se je marsikomu milo storilo, ker je č.g. A. Sojar znal ubrati pravo struno. Pri vseh govorih je ljudstvo č g. govorniku s pozornostjo sledilo, ko je razvijal resnice sv. vere in jih primerno obračal na tukajšnje dejanske razmere. Nobenega pa ni mogel žaliti, ker je govoril resnico in to na naj-dobrohotnejši način in z najboljšimi nameni. Ni grajal samo ene ali druge napake, ampak nas je tudi primerno poučil o dolžnostih katoličana. Kazal nam je pogled v večnost, kjer se bomo, zbrali skupno brez razlike. Ostanejo šega mesta, in žal mi je, da tudi zdaj tem kritičnem času ne morem kaj veselega naznaniti. Denarni polom ali kriza tudi tukaj na tisoče delavcev težko občuti Omenjam najprvo železno in jekleno obrt in njene delavce. V “Lacka wana Steel Plant”, kjer je delalo 9000 mož, zgubilo je začasno svoj zaslužek 4000 mož. Pri železniških kompani jah je v “carshopih”, kjer se železniški vozovi popravljajo, mnogo delavcev odslovljenih. Od Erie-železnice jih je 175 mož zgubilo svoje službe. Pri vseh drugih železnicah je le nekoliko od loženih delavcev, a povsod pa je zmanjšan delavni čas na 9 in celo samo 8 ur na dan. Zvečer 2. decem bra je v Pullmanovem “carshopu”, kjer se popravljajo in delajo novi železniški spalni vozovi, pogorel ves “paint shop”, in ž njim vred 22 vozov vreden vsak po 18 tisoč dolarjev. Vsa skupna škoda znaša do pol miljona dolarjev. Ob službo je za več mesecev 400 mož. Pri tvrdki “Thomas Automobile Wor^s” je delalo 1300 mož ostalo jih je le 300 v službi. V Shel-kopf-strojarni je delalo 750\ mož/lzgu-bilo jih je nad polovico svoje službe V “Larkin Soap & Parfume Works je za nedoločen čas ob službo do 500 oseb. Kakor navadno po zimi, so po vsod zmanjšali delavni čas, a o znižanju plače v našem mestu ni slišati. Vse denarne banke so redno poslovale tukaj, ali so tudi imeli dela, da so se kar čudili, ker so ljudje hoteli svoje denarje venkaj imeti. Toda strah o denarnem polomu je zdaj že popolnoma minil in bankirji zdaj kažejo bolj vesele in zadovoljne obraze. Tukaj je že zdaj jako majhno število Kranjcev, ker se je že več družin od tukaj premaknilo v druga mesta. Minoli teden imeli smo tukaj žalosten slučaj. Po kratki ali zelo mučni bolezni vzela nam je nemila smrt Jakopa Pintar, po domače “Ogradnikov” od Nove Štifte pri Sodražici. On je bil petnajst let v Ameriki in skušal tudi hude čase, zatorej ni hotel svoje žene semkaj imeti, rajši ji je večkrat svoje Bil je le navadni prehlad, vendar-” ? 4* Pogostoma slišimo mater, ki se tožj: “Ako bi jaz bila vedela! Mislila sem, da je bil samo navaden prehlad, ki.se je pa spremenil v davico in otrok je moral umreti!” 1 Pomnite, da bolečine v grlu, hripa, davica in tudi jetika se začne z prehladom, in da je prehlad jako nevaren pljučam. Vzemite včasih in zdravite prehlad z Severovim balzam za pljuča. % To zdravilo je eno najboljših v Severovi lekarni, ker vedno uspešno deluje. Čitajte kaj pove g. J. Blaszcak, Springvalley, 111., kako je ozdravilo njegovih 4 dečkov: “Moji štiri dečki so trpeli na prehladu. Čital sem pa o Severovem Balzamu za pljuča, katerega sem naročil eno steklenico za 50c, ki jih je naenkrat ozdravil. Nisem mogel verjeti, da bi katero zdravilo tako hitro pomagati, za to z drugimi, ki so bili potolaženi z pomočjo tega zdravila, kličem vedno hvalo istemu. To je najboljše zdravilo za pljuča, ker je ozdravilo našega soseda Ba-toni Petlik, ki je imel nerede v pljučih tri leta, in je rabil zdravnike tu in v Chicagi brez pomoči.” Cena za Severov Balzam za pljuča 25c in 50c. Prodaja se v vseh lekarnah. Navod zdravljenja zastonj. ^ Petnajst kapljic ¿p dokonča delo. Vzemite petnajst kapljic Seve-rovega Življenskega Balzama tri krat na dan in videli bodete o-krepčilo okusa, pokrepča življenje ter daje moč pri delu in veselje. To je dobra tonika za spomlad in jesen. Cena 75c. Zdravilo vsak glavobol. Marko Sodja iz Crested Butte, Colorado piše nam, kot sledi: “Ni zdravila, ki bi prekosilo Se-verove Praške zoper glavobol in nevralgijo, ki zdravijo vsak glavobol in se je zanesti na nje. Priporočam jih vsem svojim pri jateljem. Pošljem ob enem naročilo za nekaj več teh Praškov, ker nočem biti brez njih.” Cena 25 centov. Pop. Etčen obraz di spuščajev. ra Pogostoma je videti moškega ali žensko, drugače lepega lica, popačenega od spuščajev ali kožnih boleznij. Vse to pa povzroča slaba kri. Ako Vas kaj podobnega nadleguje je najbolje, da začnete rabiti Severov Kričistilec in spoznali bodete hitro premembo. Cena $1.00. Kamenček v mehurju. Ako Vaše obisti in jetra ne delujejo redno je to znamenje, da imate kamenček v mehurju. Bolečina pride jako hitro, a odstraniti je pa ni tako hitro mogoče. Ohranite tako imenitne organe v pravem redu, ako rabite v takih slučajih slučajih Severovo Zdravilo za obisti in jetra. To stori več kot zdravniki. Cena 75c in $1.25. bode rudečica oblila nežno lice. Novic in drugih vesti pa tudi doprinaša dovolj, posebno dopisi so jako zanimivi. Tudi sem čital “Glas Svobode” in to samo eno številko, ker me je zanimalo, kaj da vendar takega piše, ker je bilo toliko boja. Ker pa me čtivo ni preveč veselilo, se nisem hotel naročiti, ker bi tak list onečastil hišo. Saj ga vendar le na skrivnem bero, in se ga vsak sramuje pokazati. Chicaškim in drugim socijalistom priporočam “A. S.”, da ga čitajo in se poboljšajo, ker potem še le bodo posta li pravi socijalisti ter dajali dobre vzglede, katere bodemo vsi posnemali, ako nam bodo v korist. Predno končam, pozdravljam vse dobravške korenjaške fante širom sveta, posebno pa one v Jolietu in v So. Chicagi, zahvaljujoč se jim za gostoljubnost, ter jim želim vesel Božič, isto tudi vsem zvestim predplačnikom in sotrudnikom Am. Slovenca. Amer. Slovenecu pa želim, kot prvemu jugoslovanskemu listu tukaj v Ameriki, da bi v prihodnje bil čitan v vsaki slovenski hiši širom velike ljudovlade; saj vendar je list dost poceni, samo $1.00, pa imaš list celo leto. Edini vzrok je, da ga še vsak ne čita, ker se naš narod premalo zanima za napredek dobrega časopisja. V vsakem mestu bi moral biti en zastopnik za ‘A. S.’, kakor so v starem kraju za slov. liste; ta naj bi skrbel, da bi ifnel vsak rojak priliko se naročiti. Na ta način bi lahko naredili veliko v napredek lista, Jednote in naroda. Kaj takega pa najložje oskrbe društva in farni predstojniki, kot to delajo na Slovenskem, ker isti imajo več dotike z ljudstvom. Na delo torej! Upati je, da bode imel ‘A. S.’ v prihodnjem letu še petkrat toliko naročnikov in tudi veliko sotrudnikov, ki bodo delovali v korist lista ter tako pospeševali splošni blagor naroda in edino prave stranke. ‘A. S.’ pa kot najstarejšemu listu pošiljam najiskrenejše čestitanje k njegovej sedemnajstletnici. Anton Stefanich. Vprašajte Vašega lekarnarja za Severov Almanac. Dobite ga zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Obenem pravi, da je že 18 slovenskih posestnikov v Ripley, Butter in Wayne okrajih, (Koliko imate naročnikov v onih krajih g. ured. A. S.?) Jaz dobro vem da bi vsak z veseljem bral in se še zanimal za kraje, ko bi se čitalo več dopisov od naših slovenskih farmarjev. Kaj mislite, g. urednik, ko bi se A. Sl. dodal poseben predal kakor imajo to nekateri drugi narodi v pouk in dopisovanje za slov. farmar je? V katerem naj bi poročali in do- Bradley, 111., 9. dec. — Prosim, g. urednik, sprejmite par vrstic v Vaš ce njeni list, kateri nam redno poroča vsak teden novice iz naselbin širom Združenih držav. Sedanja kriza tudi nam tukaj v Bradley ni prizanesla, ker večina naših rojakov počiva in željno pričakuje, da se jim zopet vrne delo; najbolj to občutijo oni, kateri so se pred kratkim tu naselili. Nekateri smo že tu po 10 let in še več, imamo vsi svoje domove, vendar smo začeli mi šiiti in se pogovarjati, kako bi si položaj izboljšali, da nam ne bi treba poslušati piščalk tukajšnjih tovaren. Ker je tukaj v Združenih državah še na 100 tisoče oralov dobre neobdelane zemlje, katera čaka pridnih rok, da svojega gospodarja pošteno preživi in tako postane kapital, kateri nosi velike dohodke umnemu kmetovalcu. Zadnje dni dobil sem tudi v roke “Na-selnik”, oglas Franka Grama, kateri prav poceni prodaja farme v Missouri. pisovali slov. farmarji, oziroma naročniki lista A. Slov. o stanju in razmerah posameznih krajev in tako dali pojasnilo in svet onim, kateri se mislijo naseliti v njihovi bližini. Jaz sicer nisem poučen o številu naročnikov farmarjev na A. Slov., vendar mislim, da jih je precej, dopisa pa skorej nobenega. A. Slovenec si je že stekel neprecenljivih zaslug v družabnem živ ljenju med našimi rojaki, stanujočimi po mestih. Upam, da v prihodnje pride še na pomoč onim, ki si želijo mirnega in neodvisnega življenja na kmetijah. Vem, da bi imel list s tem velike stroške, morebiti se bo kaj v tej stvari ukrenilo v bodoče; za sedaj bi bilo želeti, da bi se opozorili sedanji naročniki farmarji, da bi se lotili dopisovanja v list A. Slov. (Sedaj ko je zima imajo časa dovolj.) S tem bi na-rastlo največje zanimanje za njihove kraje in bi lahko dobili dobre sosede in tako zvišati ceno svojemu zemljišču, kar bode gotovo v njihovo korist in še komu drugemu. H koncu pozdravljam vse cenjene naročnike A. Slov., posebno pa slovenske farmarje. Vesele božične praznike in zdravo in veselo novo leto! V imenu več tukajšnjih rojakov Math. Stefanič. Denare v staro domovino pošiljamo: ............ za $ 10.30 50 kron, za $ 20.40 ............... 100 kron, za $ 40.80 ............... 200 kron, za $ 101.75 .............. 500 kron, za. $ 203.50 ............ 1000 kron, za $1016.00 ............. 5000 kron. FRANK SAKSER CO., log Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O. Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. na Exchange St. JOLIET. ILL. BRAY-ETA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.;::::: Velika zaloga. Nizke cene. ... X04 Jefferson St., blizu mosta- Pozor, Rojaki! ---Naznanjamo, da smo otvorili— GOSTILN.O. v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. Collins Street Wine and Liquor House Žgane, galon po $1.75, $3, $3.50, $3. $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene.. G. W. KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone ggg. Chicago algi. Ant. Kirinčič • v; Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. Etna, Pa., 9. dec. — Slavno airedni-štvo A. S., prosim malo prostora v nam priljubljenem listu. Malokdaj se sliši kak dopis iz našega mesta. Tako ni danes nimam nič posebnega. Ampak časa imam zadosti, da kaj napišem, ker nimamo kaj delati. V našem mestu so ustavile delo vse tovarne za nedoločen čas, tako da je par tisoč delavcev za “krizmus” brez dela. Kedaj pričnemo z delom, se ne zna. Pravijo, da 1. jan. 1908, toda Bog ve, če bo res ali ne, ker kompanija jako malo gleda na delavce, če jih vara ali ne. Tudi jih gre dosti v domovino božiče-vat, posebno Hrvatov, ki se radi vozijo, še po petkrat v Ameriko in nazaj, da ne zabijo potov v domovino. K sklepu voščim vsem rojakom in naročnikom A. S. vesele božične praznike in pa srečno novo leto, tebi pa, Amerikanski Slovenec, obilo dobrih čitateljev. S pozdravom John Škof. (Nadaljevanje na 7. strani.) JOHN MAHKOVEC & GO. 208 Jackson St. MATH. STEFANICH, MANAGER. Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča ßod ugodnimi pogoji. Munroe Bros otin Stefanie' na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, 111. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT. blagainik. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, Phoenix Bnffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. .A-zrt. SfeiofT, N. W. Phone 60g. 1137 N. Hickory St., Joliet Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Pozor, Rojaki Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje Tli.© Oentreil Rojakom se priporočam v obilen poset Ignac Verbich rao Moen Ave. Rockdale. UL — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 19. novembra 37 Makedoncev, 20 Bolgarov, 40 Hrvatov in 115 Slovencev, a nazaj je prišlo 160 Hrvatov in Slovencev. — Noč ga je vzela. Ključavničarski mojster Jakob Valant, roj. 26. julija 1882 v Zasipu, pristojen v Gorje pri Radovljici, je napravil po raznih trgovinah več tisoč dolga na železu, zapustil svojo ženo in pobegnil v Ameriko. — Aretovan je bil na južnem kolodvoru Ivan Kocjan, rojen 1887 leta v Zagradi, pristojen v Šmarjeto, ker jo je hotel popihati v Ameriko, preden je zadostil vojaški dolžnosti. Zagovarjati se bode moral pri c. kr. deželnem sodišču. —Sneg je pobelil triglavsko in kamniško pogorje dne 19. nov. — lOOletnico rojstva Janeza Blei-vveisa bo “Slovenska Matica” proslavila s posebno spomenico. — Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Praga, 10. nov. Včeraj so imeli tu shod vsi slovenski in češki dijaki, na katerem so zahtevali ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. — Vina se je pridelalo letos na Kranjskem na 10.452 ha 389.071 hi katero je vredno nad 10 milijonov kron. Največ se ga je pridelalo v črnomaljskem okrajnem glavarstvu, namreč. 119.178 hi. — Vinska kupčija na Vipavskem je zadnje dni silno živahni. V kranjskem delu Vipavske doline se je od trgatve vže nad tisoč hektolitrov vina odprodalo. Največ vina se je odposlalo na Dunaj, ker je vzlasti letos zaslovela dobrota vipavskega vina. j Tvrdka Weber iz Dunaja pokupila je po Vipavskem vže blizu 4000 hi vina in še vedno nakupuje vipavska vina. Vsak dan odpošlje ta tvrdka več vago-1 -nov vina na Dunaj. Vsled tega pa, ker sc letos prav lahko odprodaja vipavska vina in je izvoz nepričakovano silno velik, so pričele tudi cene rasti vipavskim vinom. — Kamniška železnica. \ «yjneder ljek 18. nov. se je pričel komisijski pre gled proge Kamnik-Polzeia. Da je ta proga za nas izrednega pomena, je jasno.Zdaj, ko se pripravlja tudi preko Ljubljane zveza z Dalmacijo, je-.ta zadeva tem važnejša, ne samo v gospodarskem, marveč tudi v narodnem oziru. Biser naših mest, ljubki Kamnik, stopi iz svoje osamelosti na dan, Ljubljana se vzdigne kot križišče velikih prog. '— Merjenje za podaljšanje železniške proge Novo mesto-Karlovec se je, kakor se poroča, pričelo v Bršljinu na koncu Dolenjske železnice pod novo žensko bolnico in nad bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Kakor se je poizvedelo iz gotovega vira, bo šla železnica iz Bršljina, kjer bo glavni kolodvor pod državno cesto ob Krki do ženske bolnice in od tod čez Krko i skozi Šmihel, Poganice, Laze na Pod-ljuben, odkoder bo predor čez Gorjance na Metliko. Ta proga je najcenejša, najbližja in najlažje izpeljiva. Dobro bi bilo, ako bi se Novomeščani toliko potrudili, da bi dobili v mestu vsaj postajico, kajti v zimskem času hoditi na' kolodvor v Bršljin, kamor je pol ure hoda, je jako težavno. — Novo trasiranje Belokranjske železnice? Iz Gradca poroča “Tagespost”: Odkar se nahaja v Novem 'mestu oddelek za trasiranje Belokranjske železnice, so ljudje zelo radovedni v kateri smeri bodo pravzaprav trasi-rali. Zlasti Novomeščani tekmujejo s prebivalci Kandije, kje naj se prične nova proga. Vsak kraj si prizadeva, da bi šla skozi njegovo ozemlje. V tem oziru je bila do'sedaj še na-najboljšem Kandija. Nova proga bi imela namreč iti mimo bolnišnice usmiljenih bratov k Sv. Mihaelu, dalje skozi soteske po ozemlju Gorjancev do Semiča, kjer bi bilo treba napraviti manjši predor. Kakor se pa sedaj poroča, je v zadnjem času dobil šef gradbenega vodstva v Novem mestu od kompetentne strani telegrafičen ukaz sledeče vsebine: Trasirati se mora najkrajša proga v smeri proti Metliki, na kraje in stroške se ni treba ozirati, pač pa je treba pred očmi imeti samo strategi-čne smotre. V kratkem bode prišel najbrže nov oddelek za trasiranje v Novo mesto. Ta bo imel nalogo, najkrajšo progo čez Gorjance v smeri proti Metliki trasirati. Čez Gorjance bodo napravili daljši predor. To bi bi-'la najkrajša proga in pripravna za strategične smotre. Precej verjetno je, da se to tudi uresniči. Seveda bodo najbrže prizadeti krogi onkraj Krke pravočasno vložili ugovor, da se ta projekt ne uresniči. Preddela bodo do konca januarja 1908 končana, grad-ba sama pa je preložena na pozno poletje 1908. — Nesreča na kamniški železnici. Dne 10. nov. zjutraj so našli na tiru kamniške železnice pri Tavčarjevem dvoru povoženega delavca Luko To-mina. Vlak mu je odtrgal roko in nogo poškodoval. — Dunaj, 19. novembra. Danes je bila deputacija Rafaelove družbe pod vodstvom poslancev dr. Kreka in Go-st:nčarja, obstoječa iz gg. dr. Kara iz Lvova in tajnika Fischerja pri ministru dr. Gessmannu ter je nastopila za realiziranje samostojnega izselni-škega urada. — Mlekarska zveza” je bila ustanovljena v Ljubljani dne 11. nov. Udeležba je bila obilna. Shod so počastili s svojo navzočnostjo Charouska, kot zastopnik c. kr. poljedelskega ministrstva, gg. deželni glavar pl. Detela, drž. odbornika Povše in grof Barbo. Deželni glavar je pozdravil v imenu kmetijske družbe snovanje nove organizacije. G. mlekarski nadzornik Leg-vart je v obširnem poročilu pojasnil nastanek zveze. Na Kranjskem je že 80 mlekarskih zadrug, ki imajo pa še razne nedostatke. “Zveza” bo skrbela za dober trg, za sklepanje pogodb, za zanesljivo plačilo, dalje za stroje in bo nastavila tudi strojnika. Povabil je g. govornik vse zadružnike na skupno delo. VPodbor so izvoljeni: Matija Kump, c. kr. stotnik v - načelnik; A. Mulley. podnačelnik; odborniki: F. Tršar, grof Barbo, A. Oblak, I. Valenčič, Fr. Demšar, Svetoslav Pre-mrou, J. Legvart. mlekarski nadzornik. — Na Jesenicah ste sklenili obe slovenski stranki za župansko volitev kompromis proti nemški tovarniški stranki. — Gosp. Betetto, bivši basist slovenskega gledališča, je sklenil pogodbo z dvorno opero na Dunaju. Po kon čanih študijah na konservatoriju, za katere dobi od dvorne opere redni prispevek, postane gosp. Betetto 1. 1909 član dunajske opere. Pogodba sč glasi na pet let, v kateri dobi končno gazo letnih 12,000 K. Našemu rojaku se obeta lepa in slavna bodočnost! ni sv< vodil nice. i Umrl je v Gradcu 631etni stavbe-tnik baron Oskar Lazarini, ki je dela ob gradbi Kamniške želez- Novi Lipi, v župniji viniški, ki je v kratkem času štirim gospodarjem uničil hiše in razun ene kleti in dveh senikov, vse drugo poslopje. Ker so bili ljudje v tisti dobi odsotni pri svojih opravilih po njivah, loži itd., je umetno, da jim je razun tega, kar so imeli na sebi, zgorela vsa obleka, pohištvo, orodje, vozovi, živež in klaja in en prešič, vreden do 120 kron. — Pogorelci so tem bolj milovanja in usmiljenja vredni, ker jih je nesreča zdaj zadela, ko so bili že spravili domu vse pridelke. Trije posestniki so zavarovani pri banki “Slaviji” za 2900 K, od te svote bode odtegnjenih 200 K za en otet senik, četrti gospodar je bil tudi pri “Slaviji” zavarovan 10 let, a je bil pred nekaj leti odstopil od zavarovanja. Vsi štirje pogorelci imajo 30,000 Jcron škode. Po nekoliko so bili že do-zdaj zadolženi, zlasti bode jako trda nezavarovanemu, ki ima petero majhnih otrok, a siromaki so vsi tem bolj, ker je zima pred durmi, letina za krmo in otavo je bila letos jako slaba, tako da ljudje ne bodo mogli v tem pomagati. Naj bodo pogorelci toplo priporočeni usmiljenim dobrotnikom, vsak kakoršenkoli dar, bode dobro do-šel, Mile darove sta pripravljena sprejemati: župni in občinski urad na Vinici. Vas Nova Lipa šteje 45 hiš in podružnico sv. Duha. Vsa poslopja bi bila žrtev požara, ko bi ne bili prišli nekateri pogumni posestniki iz drugih vasi, eden iz Nove Lipe, vsi trije o-rožniki in prostovoljno gasilno društvo iz Vinice. Požrtvovalno in srčno so vsi ti v grozni burji delovali od 4. bra ter so postavili v nevarnost svoje bra ter so postavili v nemarnosti svoje zdravje in življenje in tako odvrnili, da ni vsa vas pogorela. Zaslužijo vsi, županom vred, očitno pohvalo. Vzrok požaru, kakor navadno, otroci, ki so si delal} in pušili cigarete, napravljene iz seM in krm?, — Radovljica dobi oddelek finančne straže in sicer je imenovan za nadpaz-nika gosp. Peter Držaj iz Novega mesta. — Povozil je vlak na kamniški železnici delavca Tanisa iz Lukovice. Od trgal mu je desno roko. — V najem je vzela solkanska mizarska zadruga žago kranjskega verskega zaklada v Bohinju. Žaga seža-ga na leto 9000 kubičnih metrov lesa. Had vom v Rudnik -ijanosti. i^nc l/. nov. | fr je umrl vsled pre-1 rče pred nekim lile- ! 31 let stari Jože Ci- stnn me rman. Telesnih poškodb ni bilo opaziti na njem. — Na svatbi zastrupljen. Pred mesecem je bil po nesreči na neki svatbi v Medvodah zastrupljen Alojzij Božič. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. — Umrl je dne 12. nov. pri svojem sinu župniku gospodu Janezu Kunaverju na Golem gospod Franc Kunaver, meščan in bivši posestnik ljubljanski, v 82. letu svoje starosti. — Nezgoda s smrtnim koncem pri sekanju drv. Dne 5. nov. so podirali drvarji Anton Kikelj iz Smuke, Tomaž Campelj iz Hinj in Ivan Hrovat iz Stranj pri Žužemberku > knez Auerspergovem gozdu “Kamnapeč” drevesa. Ko so posekali in podrli prav veliko orjaško bukev, je delavca Ivana Hrovata vulgo Weisbergerjeve-ga Janeza, udarila močna veja tako po glavi, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Mrtvo truplo ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico v Kočevje. — Umrl je v Ljubljani osmošolec II. državne gimnazije Uran, star 20 let. — Kap je zadela Josipa Grosa v Rakitniku. — Umrl je znani ljubljanski urarski mojster g. Matevž Rasberger, star 79 let. —• Lesni trgovec gosp. Mankoč na lovu ustreljen. Iz Št. Petra na Krasu se poroča: Ustrelil je po nesreči na lovu nad vasjo Narin 16. nov. g. Karol Spiegel, natakar v restavraciji v Št. Petru, gospoda Josipa Mankoč, splošno znanega lesnega trgovca. G. Mankoč je bil mrtev v četrt ure. Prenesli so ga v mrtvašnico v Šmihel ob Nada-njem Selu. Pokojni je bil strasten lovec in na lovu ga je našla tudi smrt.— Z druge strani se pa poroča, da je natakarju Spiegelnu na lovu izpodrs-nilo. Spiegel je padel, pri tem se mu je pa puška izprožila in strel je zadel pet metrov proč stoječega Mankoča v trebuh. — Strop se je vdrl. Jožef Leskovec, 13inpol let stari posestnikov sin na Vrhniki je šel dne 7. nov. okoli 11. ure na podstrešje hleva v listje spat. Okoli pol šeste ure zjutraj druzega dne je prišla gospodinja Neža Leskovec v hlev, a s strahom zapazi, da se je strop udrl in pokril kravo in tele, vendar tako, da je imela žival glave proste. Mati je klicala svojega sina in ker se ni oglasil, prosila je sosede, da so ji pomagali listje z hleva znositi, v občni strah navzočih, so našli fanta med listjem zadušenega. — Umrl je Anton Tomšič, bivši župan v Ilirski Bistrici. — Umrl je v deželni bolnišnici Jo žef Zaplotnik, dijak četrte šole na Kranjski gimnaziji. — Velik požar. Dne 4. nov. ob 3. uri popoldan nastal je silovit požar na izpo in o mos prêt vsakega ju bo v po •nil, in Kokalj, 18 gomelju, si je fšeta na Viču pri črnuškem eno kolo pod Plešetovo ko- io je Kokalj prodal, Janežičevo pa v seno skril. Obsojen je bil na dva meseca ječe, — Malo moder krčmar. Dne 7. nov. zvečer okolu 9. ure je prišlo v neko krčmo, nahajajočo se v Gledališčni ulici v Gorici, neznan človek. Ko se je nekaj časa razgovarjal s krčmarjem, preslepil ga je s ponudbo, da mu v pol uri časa prinese 600 italijanskih lir, ako mu krčmar poprej da 90 K, katere bi neznanec rabil za nakup lir. Seveda je krčmar zastonj čakal neznanca z lirami. — Dezertiral je iz goriške topničar-ske vojašnice topničar Valentin Kocijančič. Kam je pobegnil, se ne ve. — Trst, 13. novembra. “Independente” je poročal o cesarjevi bolezni na tak način, da ga je državni pravdnih zaplenil. Pri vzklicni obravnavi je bila zaplemba ene polovice potrjena, češ, da se v članku namenoma žali spoštovanje do vladarja. — Usodepolna naglica. Posestnik Švegelj iz Štanjela se je peljal v Gorico nakupovat. V mestu se je zamudil in je v zadnjem trenutku letel na kolodvor, da bi dosegel vlak. Ko je pa vstopil v voz, se je vsled silnega napora nezavesten zgrudil in bil na mestu mrtev. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Denarne pošiijatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuj© in prodaj© av«trijsk:e d^rierje pod najusjodriejšimi pogoji. W Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4^ odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo » od dnevš. vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. ’’kfc» 1 • —**¿1, «-»*> • tir : 1 1 . > ‘ • ‘S/ Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilniee Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodn© listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO.s 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y Henrik H. & Menno H. S T S SEN VSAKDO "VE? Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti n >am in boleznim. lje vsakovrstna v notarko ko spadajoča pisanja. — Občni zbor celjske “Čitalnice” je imenoval 301etnega mnogozasluž-nega predsednika, g. dr. Josipa Ser-ncca, čast. članom “Čitalnice” v Celju. —- Umrl je na Dunaju 56 let stari Arnold Damian, bivši veleposestnik v Št. Juriju na Pesnici. — Umrl je v Konjiški vasi nekdanji posestnik Matevž Dimnik, star 82 let. —- V Mariboru je umrla gospa Magdalena Kmetič, rojena Vogrin. — V graški bolnici je umrl g. Alojzij Majcen, hišni posestnik v Mariboru. — Gradec, 11. novembra. Včeraj je bil tu v prepiru v srce zaboden ključavničarski pomočnik Alojzij Vezen-šek. — Obsojen je bil v Celju posestnik Podgoršek iz Terziš k trimesečni težki ječi, ker je zaradi malenkostnega prepira z revolverjem streljal na svojo ženo, katere pa ni zadel. — Nesreča z revolverjem. Posest nikov sin Sušnik v Trbovljah je hotel svoj revolver izstreliti. Pri tem pa je tako neprevidno ravnal, da mu je kro-glja predrla desno roko. (Nadaljevanje na 7. strani.) Gov nemško in angleško. ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam. POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno Moderno g-ostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše porter j evo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, III DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI 910 N. Ohietg ) skr-i» JOLIET, ILL B. BERKOWITZ, Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosat £o. 719 High St., West Hoboken, N. J. Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa_ Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, ceder ne stebre, deske in iinglne vsake vrste. Nas prostor je na Despioines uRcj blizu novega kanala. Pred »o kupiš LUMBER, oglasi s» pri nas «i oglej si našo zalogo! Mi t« bočno zadovoljili ts ti pHbrinili denar John Golob 608 N. Broadway Joliet, Illinois W. J. LYONS, Naš Oiftce in Lamber Yard na vogle DESP LAINES IN CLINTON OVO* Izdelujem Kranjske harmonike najboljše vrste in sicer. 2, 3, i do 5 glasne. Cena od $35 do $100 Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. .....TELEFON 2252.. 'oia N. Broadway..JOLIET, ILL. PosoiQjimoflinariaposestvi German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, 122 N. Bluff St. JOLIET. ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo ¡C. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOTEMSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridayr by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 15. dec. Nedelja Jarnej, škof. 16. “ Pondeljek Albina, m. 17. “ Torek Lazar, škof. 18. “ Sreda Gracijan, škof. 19. a Četrtek Nemezij, muč. 20. n Petek Eiberat, muč. 21. a Sobota Tomaž, apostol. KAKO DRAGOCENA JE VERA. Francoski pisatelj Hugo Le Roux, ki ni nič manj nego veren, in čegar spisi dostikrat greše proti veri in nravnosti, je o priliki prvega sv. obhajila svojega sina pisal sledeče vrste: “Sina imam, ki se pripravlja na prvo ■sv. obhajilo. Občutki in gibljeji srčni, ki jih opazujem na njem, me živo spominjajo na čas mojega dvanajstega starostnega leta. To mi daje povod, malo resneje nego navadno premišljati o zadevah moje duše—kajti o pričujočnosti duše sem popolnoma gotov — in dasi sem bil po vzgoji "zaveden na krivo pot, vendar čutim v sebi svobodo voliti med dobrim in zlim, kadarkoli sem pred kako volitvijo. Te dni sem se torej resno vprašal, kako je danes z mojimi prejšnjimi krščanskimi nadami, in ali me je zatajitev moje vére napravila v resnici srečnejšega. Priznati sem si moral, da nikakor nisem postal srečnejši. Takrat, ko je bilo moje srce še verno, ko me je moja vera učila, da življenja bridkosti in težave niso izgubljene, ko ¡sem še veroval, da si človek, potrpežljivo in udano prenašajoč trpljenje, lahko pridobi na zemlji mnogo zakladov za posmrtno življenje, takrat sem lože in bolje prenašal mar-sikaka trpljenja, strašne ločitve, ki jih povzroča smrt, so mi bile videti manj grozne, in krivičnosti človeške so moji duši narejale manj bolečin. Zatorej lahko kličem svojemu sinu in njegovim tovarišem kakor tudi vsem v beli obleki nedolžnosti hodečim deklicam: Ljubi moji otroci; sko ro vsi vi imate v tej uri morda mnogo preotročjo vero, a ta vera čudovito odgovarja gibljejem in potrebam človeškega srca. Skrbite za to, dajo ohranite in je ne izgubite. Držite se trdno vere in nravnosti, ki sta nam danes odeli belo obleko. Človeku zadoščata za prehod iz tega življenja v drugo. In še posebno besedo bi rad naslovil na deklice:'“Prav imate,1 moje male, da se zajedno s svojimi ljubimi starši veselite, ker je vaše srce isto-tako čisto in brezmadežno kakor vaša bela obleka. Nedolžnost in čistost srca, to je najlepši kras ženski. To dragotino morate skrbno čuvati.”— Ali ne čituš pri čitanju teh vrst, kako prazna in pusta morajo biti srca, v katerih vera več ne živi, da se dajo zvoditi k takim izjavam. Da, neizmerno dragocena je naša sv. katoliška vera. Blagor nam vsem, ki smo jo ohranili neoskrunjeno. Namesto z otožnostjo mislimo vedno z veseljem nazaj na lepi dan našega prvega sv. obhajila. Hvalimo Boga vsak dan za neprecenljivo milost sv. vere in uravnavajmo vedno svoje življenje, svoje dejanje in nehanje po predpisih naše vere, potem bomo tudi lože hodili po tej dolini solz in žalosti ter ugodneje prišli v blaženo večnost. vilo usmrčencev vsled raznih rudniških nezgod bo letos približno 2,000. Tako visoko ni bilo še nikdar poprej. V štirinajstih slučajih, o katerih se je poročalo v Združ. državah do zadnje sobote, je bilo 274 usmrčencev. Nesreča v Monongah bo še več nego podvojila td število, tako da bo ta dežela prispevala s tretjino k skupnemu številu smrtnih slučajev letos. Naravno vprašanje, ki se vsakemu čitalcu vsiljuje, je: Ali se ni dala grozna nesreča preprečiti? Teoretično so rudarji dobro začuvani v svojem nevarnem delu. Postave so številne in natančne, ki se tičejo rudnikov in rudarstva. Kadarkoli je izkušnja odkrila kako novo nevarnost, je postavoda-ja skrbela za odpravo iste po novi odredbi. Zakonite določbe o rudarstvu so brezštevilne in kažejo, koliko se je storilo postavnim potom za varstvo rudarjev, Vkljub temu pa se je vsak letošnji mesec pripetila kaka rudniška nesreča, bodisi v tej deželi'ali v inozemstvu. Država West Virginia ima žalostno čast, da prednjači v tem oziru: v njej so se pripetili vsi smrtni slučaji razun 106. Vzrok za te pogostne nezgode tiči morda v tem, da se zaščitne postave nemarno izvajajo. Biti utegne brezskrbnost kacega delavca, ki stori sam smrt in jo donese svojim tovarišem. Nikdar ni lahko odkriti vzrok nesrečam. V nekem nedavnem slučaju je bilo izjavljeno, da je neki rudar odprl svojo varnostno svetilnico in tako povzročil nesrečo. Ampak po navadi v takih slučajih tajnost umre z rudarjem. Prevetrovanje, primerne strešne pod pore, zadostni izhodi, varnostna sve-tiljka, pazljivost pri oskrbovanju razstreliva in vse druge opreznosti ne pomagajo nič, če ni neprestane brige na strani delavcev. Nasprotno pa povzročajo mnoge nesreče tudi operatorji, če zanemarjajo postavne predpise. Preiskava, ki se bo vršila v Monongah, morda dožene vzrok grozne nesreče. Morda pokaže, da postave v West Virginiji niso zadostne v zaščito premogarjev. Morda odkrije, da je bila odgovorna brezbrižnost kacega delavca. Morda bo nemogoče izvršiti kakršnokoli preiskavo, ker sta dva rova docela zrušena. Ampak nevarnost rudarstva, ki se izvršuje s tolikimi nezgodami, da pretresajo svet, se je spet enkrat prav očitno pokazala. Rudarsko strojstvo je boljše nego kdaj. Postave so obsežnejše v svojih podrobnostih. Nadzorovanje bolj pogosto in skrbnejše. Vendar kaže letošnja izkušnja, da človeštvo ni vstanu popolnoma zaščititi obrtnije, ki je tako važna za novodobno življenje. voimenovanih profesorjev sedem Judov. Govornik bi rad doživel čas, ko bo med devetimi profesorji vsaj sedem kristjanov! Ta boj bo težak, a z združenimi močmi ga bodo katoličani izvojevali. Govorili so še razni govorniki. Pri večernem sestanku so govorili govorniki raznih narodov in v svoji materinščini pozdravili shod. RAZMERE NA RUSKEM. KATOLIŠKI SHOD NA DUNAJU. RUDARSKE NESREČE. Presunljivo število rudarskihjnesreč leta 1907. spet vzbuja splošno pozornost vsled zadnje grozne nezgode v West Virginiji, ki je zahtevala nad petsto človeških žrtev. Skupno šte- Pod tem naslovom je priobčil ljubljanski “Slovenec” z dne 18. m. m. uvodnik, iz katerega posnemamo sledeče vrste: Ob velikanski udeležbi se je otvo-ril v soboto 16. nov. zvečer šesti avstrijski katoliški shod. Napredek katoliške misli se je pokazal tudi v napredku udeležbe. Ideje, ki so se na-glašale na otvoritvenem shodu, so sledeče: Boj proti združenemu sovražniku krščanstva na vseh poljih, kajti sovražniki krščanske vere so pozabili na vse medsebojne razlike. Navzoči so bili pri prvem zborovanju kardinali Gruscha, Katschthaler in Skrbensky, seveda tudi nova kr-ščansko-socialna ministra Gessmann in Ebenhoch — prva ministra, ki sta prišla na kak avstrijski katoliški shod, mnogo škofov in poslancev in udeleženci iz cele države, med njimi mnogo Slovencev. — Predsednikom je bil izvoljen dr. Viktor pl. Fuchs, med podpredsedniki je bil Slovenec Povše. Med poročili je zanimivo zlasti poročilo barona Spinetta o organizač-nem delu katoličanov od zadnjega katoliškega shoda sem. Častno se imenuje slovenska kàtol. organizacija. Poleg družbe sv. Mohorja je generalni tajnik avstrijskega centralnega odbora baron Spinette častno omenjal društveno organizacijo, Slovensko krščan-sko-socialno zvezo, Zadružno zvezo itd. Kakor je bil glavni sad zadnjega katoliškega shoda Pijevo društvo, tako bodi sad šestega avstrijskega katoliškega shoda državna katoliška ženska zveza! Sveti oče Pij X. je shodu poslal daljše lastnoročno pismo, v katerem prav programatično razpravlja o javnih dolžnostih avstrijskih katoličanov. Princ Alojzij Liechtenstein pozdravi shod kot deželni maršal nižjeavštrij-ski. Prej so nas imeli za mračnjake in liberalno časopisje nas je tako očrnilo, da so se nas celo oficielno izogibali. Zdaj pa je katoliška stranka po združitvi najmočnejša stranka, in ona kaže javno, da je prišel čas in da je zmožna, da odločuje o usodi države. Gessmann in Ebenhoch sta ministra, dr. Lueger, “prvi patriot avstrijski”, je župan, in jaz pozdravljam katoličane kot deželni maršal v imenu dobrega katoliškega nižjeavstrijskega ljudstva. Dr. Lueger, pozdravljen z burnimi ovacijami, se dvigne. Dunajski župan je bolan, komaj se drži pokonci. Med govorom pa se mu vrne mladeniška moč; za nekaj trenutkov je zopet stari, mladeniški govornik s svežim humorjem. Ljudska šola na Dunaju, pravi, je krščanska, za to je že preskrbljeno. A zdaj bo treba započeti veliki boj za pokristjanjenje vseučilišč, ki so prava gnezda brezverstva in revolucijskih teorij. Na Dunaju je od devet no- Popolnoma drugačno sliko o ruskih razmerah nego iz poročil in brzojavk židovskih in nemških listov si moremo napraviti iz poročila, ki ga je poslal svojim prijateljem abbe Meunier, fran coski učenjak, ki sedaj biva na Ruskem že nekoliko mesecev radi študij. Četudi v popotnem listu abbeja Meu-niera izrecno stoji, da je katoliški duhovnik, vendar se mu je dozdaj povsod zelo blagohotno ustreglo, celo tudi pri ruskih uradih. Mogel je brez vseh ovir in zaprek mirno študirati. Tako n. pr. je mogel mirno proučevati knjižnico v kijevski akademiji, celo tudi Kremelska sobana, ki je sicer vsakemu nepristopna in kjer se blagoslovi sv. olje, je bila abbeju odprta, da si je mogel ogledati tamošnje stare ikone. A Meunier nima dosti besedi, da bi pohvalil ne le blagohotno ravnanje uradov, ampak tudi ruskega ljudstva. Zdi se, pravi, da baš radi njegovega duhovskega stanu se mu je povsod tako blagohotno ustreglo. Bil je pripravljen na popolnoma kaj drugega. Glede na razmere v državi je našel povsod lep mir in varnost. Za svojega trimesečnega bivanja v Peterburgu, Moskvi in Kijevu ni zapazil nobenega aretiranja, nobenega napada. Samo dvakrat je videl, kako so gnali nekoliko jetnikov kam drugam. Vsi ti jetniki pa so bili judje in prebivalci so bili z njihovo kaznijo zelo zadovoljni. Po poročilu, ki ga je učenjak dobil iz dobro informiranih krogov, je tako povsod. Židje so največja nevarnost za Rusijo; največji del listov in tiska je v njihovih rokah. Po revolucionarnih in uničevalnih idejah, ki jih med ljudstvom razširjajo, hočejo spraviti ruski narod v prepad. Samo njihov upliv je povzročil, da je druga duma v svojih zadevah šla tako daleč, da se je morala zatvoriti. Židje na Ruskem se hočejo oprostiti od za nje izjemnih postav, hočejo doseči pravico imeti posestva, da bi se ves židovski veliki kapital vrgel na Rusijo. Hočejo dalje v tujini kredit Rusije omajati, ker tudi to jim je v korist. Na ta način so nastali nemiri, v katerih je ljudstvo dalo duška svojemu sovraštvu in pride še k daljši katastrofi. Zanašajoč se na svoj denar, so Židje slepi za znamenje dobe ter ne vidijo, da se splošno sovraštvo obrača zoper nje vsled njihove pogubne delavnosti. stopih nositi puško. Veteranska društva bodo odslej imenovana “vojaški zbori” (Kriegerkorps). Tudi še druge udobnosti daje veterancem ta nova predloga, med drugim določa oskrbovanje veterancev s hrano v slučaju obolenja po vojaških sanitarnih napravah. Dunaj, 16. nov. Danes so nemški dijaki na tukajšnjem vseučilišču povzročili velike izgrede. Nemški dijaki so se v velikem številu zbrali v avli ter so zapeli “Die Wacht am Rhein”. Nekaj navzočih jugoslovanskih ¡dijakov se pri petju te pesmi ni odkrilo. Nemci so radi tega s palicami napadli jugoslovanske dijake, bili po njih in celo kamenje metali nanje. Konečno so Nemci jugoslovanske dijake izrinili iz avle. Jugoslovanski dijaki so bežali v kavarno nasproti vseučilišču, Nemci so jim sledili in so hoteli naskočiti tudi kavarno, kar pa je preprečila policija. Pri tem je bilo več dijakov ranjenih na glavi. PjHMOS Hfi®®S^roroE^^HE®roSiBlEIEiEj ZEMANOVO “GRENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo zelodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Posebne ure, ki se navijajo samo enkrat v 400 dneh, se zdaj izdelujejo v Monakovu (Muenchen) na Bavarskem. Britanski konzul v ‘Chungkingu na Kitajskem je poslal kupčijski zbornici v Londonu vzorec rastlinskega asbe-sta, ki ga ne prodre krogla. Popis ljudstva v Združ. državah leta 1900 je naštel 39,059,242 moških in 37,-244,145 že^isk. Požar j^ uničil predzadnjo soboto v Covingtonu, La., katoliško cerkev sv. Jožefa in samostan in šolo ter napravil škode nad $100,000. Zgorel je tudi Rev. Jos. Block v svoji knjižnici, ki je štela nad 8,000 dragocenih knjig. Izmed dijakov so se mnogi komaj rešili. Nov stroj za letanje. Iz Londona poročajo o izumu novega stroja za letanje, ki je od vseh dosedanjih različen in ki se je pri poskušnji zelo dobro obnesel. Izumitelj je stroj nazval “Aeroway” in temelji na oponašanju ptičjega letanja. “Aeroway” zamore nesti šest oseb, ima dva bencin-motor-ja, vsak po sto konjskih sil. Izumitelj, ki je do sedaj delal poskuse samo z modelom, bode napravil v kratkem poskusne vožnje. Žrtve divjih zveri v Indiji. Amerika-nec si skoro ne more misliti, koliko ljudi pade v Indiji kot žrtev divjih zveri. Statistični podatki kažejo, da je 1. 1906 padlo 2084 ljudi kot žrtva divjih zveri. L. 1905 je bilo 2051 žrtev. Sami volkovi so raztrgali 178 ljudi. V distriktu Modesu so tigri največji človeški sovražniki. V Sholapunu in Bronhoyu je besen volk raztrgal šestnajst ljudi. V Bengolski so usmrtili sloni osemnajst ljudi, a 1. 1905 v isti provinciji 9. Največje žrtve pa zahtevajo velike kače. Krščansko - socialno gospodarstvo. Mestna občina Dunajska bo letošnje leto imela deset milijonov kron prebitka. Smodke je prepovedano izbirati na Ogrskem. Ogrski tobačni erar je določil, da se odslej vsaka smodka posebej prodaja zavita v tenak papir. Velikodušen gospodar. V Budimpešti je te dni umrli zasebnik Keczer svoji uslužbenki, ki mu je več let gospodarila, zapustil en milijon 600 tisoč kron. Katoliško vseučilišče v Avstriji. Ško fijski vseučiliščni odbor je odobril sklep otvoriti prihodnje leto v Solno-gradu eno fakulteto. Iz Aten se poroča: Kakor tukajšnji listi poročajo, se bode pripravil grad Achilleion na Korfu za cesarja Wil-helma, ki namerava se ondi muditi od konca januarja do konca aprila 1908. Zdravje nemškega cesarja ni nič kaj povoljno. Ponočna mavrica. Potniki iz Londona v New York došlega parnika Minnehaha od Atlantic Transport Line, pripovedujejo, da so ponoči videli krasno mavrico, kar tudi kapitan Jack Robinson potrjuje. Mavrica se je pojavila v sredo, malo pred polnočjo. Vso sredo je deževalo in ko se je zjasnilo, pojavila se je na nebu lepa mavrica. Ponoči je zopet postalo nekoliko oblačno. Ponočna mavrica se je pojavila na zapadu. Oba njena konca sta se dotikala morja in prizor je bil nepopisno krasen. Mavrica je stala 20 minut na nebu, na kar je izginila. Kapitan Robinson trdi, da je videl že več nočnih mavric, da pa še nobena ni bil. v ... .. , I pot, saj nimam moči — pa rada umr- j jem, če treb:^ da se le Ivan ne pogu- ! bi.” Ob teli besedah vstane in se napravi na pot. jžolga in mučna je bila. . Popoldansko solnce je pripekalo in žgalo suho zemljo. Uboga mati je hitela po prašni cesti, debele potne kaplje so polzele po nagubanem čelu in srce ji je močno bilo. Že je v podnožju hriba. ■ Skoro ji upada pogmn, ko vidi, kako daleč mora še iti, pa ljubezen jo znova okrepča in urnih korakov stopa po strmini navzgor. Pot se vije pred,njo, toda ta pot vodi po ovinkih in trajalo bi dolgo, clolgo, da bi prišla k sinu. Tega pa materinska ljubezen ne dopušča, hitro, hitro mora k Ivanu. Brez premisleka stopi raz' pot, lazi čez skalovje in bodičevje in — ubogi ma*teri ne krvavi samo srce, krvave ji tudi noge, ki jih reže ostri kamen, krvave ji roke, ki so polne bodic in trnja. Že ji pojema sapa, noge se ji šibe — pa ljubezen jo priganja. Še pol ure ji je hoditi, pa saj ne mot£ več... Tudi pet minut ji ne da počivati. Vzravna se, poljubi rožni venec, ki je orošen s krvjo njenih rok. "Vse za njega! O, Marja, reši ga! Ako zagleda ta rožni venec, ki ga je pokropila in posvetila kri njegove matere, mora uslišati mojo prošnjo.” To so bile njene misli, to njeno upanje. Kar zagleda duhovna, ki hiti po hribu navzgor. Tudi njega je huda pot že utrudila. Tudi njemu krvave roke, saj se mora oprijemati ob bodeče grmovje, da se ne zvrne v prepad. Toda, kaj je/vse to, da le dušo reši. Ob pogledu na gorečega duhovna zbere mati zadnje moči. Noge je več ne nosijo. Spusti se na kolena in se drsa po ostrem kamenju naprej. Medtem je prišel duhoven do ranjenca. Ko ga ta zagleda, se obrne od njega in zopet se vsipljejo kletve iz njegovih ust. Duhoven mu prigovarja; ko pa vidi, da ničesar ne opravi, se vsede na bližnjo skalo in moli za ubogo dušo. Naenkrat se ranjenec vzravna.... “Kaj vidim?” “Kdo leze po skalovju navzgor?” Zadnja beseda se strese... pot in kri, ki sem jo prelila, bodi v zadostilo za njegove grehe. Reši ga in vzemi ga v nebesa, kjer se v kratkem snideva.” Sladek smchMaj je priplaval na materino lice. Tudi van seje smehljal... bil je srečen. Sedaj je pristopil duhoven. Ivan se je skesano spovedal in je prejel zakrament sv. poslednjega olja. Nato so prišli ljudje, da bi odnesli ranjenca na dom. Hvaležno je pogledal Ivan svojo mater in ji poljubil roko, rekoč: "Mati, tvoja pokora me je rešila. Bog ti povrni!” Nosilci so ga hoteli položiti na nosila, pa v istem hipu se je pojavil smrtni boj. Trajal ni dolgo... Še en hvaležen pogled, še enkrat je zatrepetalo krog bledih ustnic “Mati!” in Ivana ni bilo več. Uboga mati je jokala, pa njene solze niso bile več trpke in grenke, saj je njen sin umrl smrt pravičnih. ’ Solnce se je nagibalo k zatonu, ko se je pomikal žalostni sprevod s hriba navzdol. Pred nosilci je stopal duhovnik, za sinom pa je molila mati in ! močila z vročimi solzami krvavi rožni venec. Čez mes mater iz s ško pokop; pod istim svojega očeta nadaljevati na svojo roko. Mladi mojster j eimel veliko dela, še več naročil. Nihče ni bil tega poleg njega bol vesel, kot njegova mati, ki je za Janeza edino še želela pametne gospodinje. Ali kaj se zgo-roko. Mladi mojster je imel veliko varišico za življenje, je v svoji znani lahkomiselnosti, neglede na materin svet, pripeljal v hišo mlado in lepo gospodinjo, ki ni bila na najboljšem glasu v okolici, povrh pa še potratna in nestrpna. Zastonj so bile vse materine dobrohotne besede in prošnje; zato jo vidimo objokano mej veselimi svati. In ni zastonj jokala stara ženica. Njene slutnje so se namreč vresničile. Mlada gospodinja je le na to gledala, kako bi se oblačila in pohajkovala, za delo ni znala prijeti nobeno, še kuha ji ni šla od vok. Bog varuj pa, če se je stara mati le kaj oglasila, da bi svetovala, ali vsaj svoje misli povedala! Kolikrat je bil kreg in prepir mej ženskama! Kaj pa, da je Janez potegnil vselej s svojo ženo, četudi zoper lastno mater. Veliki teden menda je bilo, da sta obe ženi stali pred pečjo. Mlada gospodinja je belila mast. Kar se nekako nerodno zasuče, mast se ji razlije in vname se ji vsa obleka. Ona pa strahu omedli. Na njuno vpitje priteče Janez iz delavnice, začne zmerjati lastno mater, češ, da ni za drugo pri hiši, kakor le za zlo, da bi najraje videl sploh, da bi šla kamor hoče. “Vi ste krivi, da ni miru pri nas!” tako je vpil razjarjeni sin. Prestrašena mati ni vedela kaj odgovoriti. Bila je sicer vajena sinovih sirovosti, ali da bi jo on, njen nekdanji ljubljenec, od hiše podil, to si ji je zdelo preveč. “Grem, kakor hočeš,” odgovori mirno slednjič, “ali bojim se, da boš kdaj bridko obžaloval, da tako ravnaš s svojo materjo. Tvoji otroci”, pristavi resno, “ti bodo vse povrnili, kar si meni storil.” In šla je starka, še tisti popoldan je šla — od domače hiše, in njene edine spremljevalke so bile vroče solze... Še enkrat se je ozrla z bližnjega hribčka na domačo hišo, še enkrat zaihtela: Tvoji otroci ti bodo povrnili... in ni je bilo več. Umrla je v bolnišnici, In njeno smrt so ji lajšale pobožne usmiljenke — sina pa ni bilo ne k njeni bolniški postelji, ne k njenemu pogrebu. — Nepopisno veselje je bilo v Janeze vi hiši. ko mu je bil prvi sinček rojen Kaj lepo se je razvijal ¿vrst ■ jeneek. Bil jc že šest mesa da že eno celo leto. ali niko zapazd na njem, da bi sc bil U F\xVčen s/z ^ V vobbtb TEpraava M V *EGJSTCRBfr Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj je storiti, y slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da J . ' m Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da -------------- izgubite okus se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah, U. S. Serial No. 346. ali kako veselje iv ni še tako prijazen c kini so prenesli tudi staro a; otne gorske koče na va-lišče. Mati in sin počivata aenikom. Dobra spe rc je zapisala njuni imeni, ki ju oklepa s krvjo orc.šen rožni venec. TVOJI OTROCI TI BODO VSE POVRNILI. V bližnji vasi šo imeli ženitnina. Ženin, mlad mizar, je pripeljal brhko deklico izpred oltarja na dom. Veselo so se zabavali znanci in sorodniki pri obloženi mizi, ter navdušeno nazdravljali novoporočencema. Toda gjtej tam na koncu mize, si je obrisala postarna ženica dve vroči solzi. Nihče je sicer ni zapazil, toda jokala je pa le na ti hem •— mati ženinova. Oglejmo si natančneje našo mamico. Precej nad sedemdeset let je že štela postarna ženica. Izmed teh jih je preživela največ v revščini, pomanjkanju, zlasti ko je po smrti moževi ostala sama, revna vdova. Toda kar ji je bilo v edino tolažbo, to je bil njen edini sin, Janez. Vso svojo materino ljubezen je darovala temu otroku. Rajši je bila sama pri-prosto oblečena, da je le Janezek nosil kaj boljšega. Rajši si je sama kaj pri trgala, da je le sinček ni zastonj kruha prosil. Ko je bil deček nekoliko od rasel, je dobra ženica mislila ¡n mislila, kako bi poskrbela za njegovo bodočnost. “Mizar naj bo,” je slednjič rekla, “saj je bil oče tudi.” In ker je dečka tudi mizarstvo veselilo, ga je mati spremila k znanemu mojstru v bližnje mesto. Več let se je Janez učil mizarstva. Bil je sicer dober delavec, le to je mater v srce žalostilo, da ga je mojster vedno tožil, da je preveč lahkomiseln mladenič. O, s kako lepimi, ljubez-njivimi besedami ga je mati ob takih prilikah svarila, učila, prosila! Včasih je pomagala materina dobra beseda, velikokrat pa tudi ne. Janez je bil namreč tudi svojeglav, vsaj včasih. Kot večletni pomočnik se je Janez naveličal le za druge delati. Zapustil je mesto, prišel domov in je začel obrt zasmeji:: tudi ah očetov klic razveselil, in ko je o-trok celo drugo leto že spolnil ni dru-zega glasu bilo od nje^a slišati kakor — jok. Starše je začelo skrbeti. Kaj pa če bi bil otrok... nem in mutast, ali celo zmešane pameti...? In tako je bilo. Mali Franček, tako mu je bilo ime, je dobil zdravniško spričevalo duševnega in telesnega revčeta. Ubogi starši! kaj tako hitro sledi kazen božja?... Oba zakonska sta šla, nedeljo je bilo, od doma. Doma sta pustila le nadložnega Francka. Ko se popoldne vračata domov, zapazita prestrašena velikanski dim, ki se vzdiguje ravno nad njihovim do-movjem, “Kaj paf” ne upata se zgovorni grozne misrv“kaj ko bi pri nas gorelo?” Hitita proti domu. Tu jima že sosedje naproti hite z obupnim kli com, da je otrok zažgal hišo, 'iri se sam ponesrečil, da so vsega opečerieg potegnili iz plamena. Kdo popiše obupno žalost nesrečnih staršev!V eni sapi sta prihitela na kraj nesreče. Prav nič niso mogli rešiti pred požrešnim plamenom, le obžga-nega otroka sta slišala še enkrat zaihteti, in tudi on ji zdihnil v' groznih bolečinah. “Oh, kaj tudi ti revno dete moraš pokoro delati za nesrečnega očeta,1 je zaklical Janez, potem se je pa nezavesten zgrudil na tla____ Bridke ure so prišle sedaj na nesre čna zakonska. Kakor bi nebo hotelo do zadnjega maščevati zaničevanje ne srečne matere, tako je .šlo v Janezo vem gospodarstvu vse rakovo pot. Res, da si je za silo pozidal stanje, ali obrt njegova je tako opešala, da mu ni drugega kazalo, kakor vse popustiti Sel je v mesto in se je ponudil za pomočnika. Njegova žena ga je popusti la, ter šla k svojim staršem. A še ni bilo dovolj sv. božji Pravičnosti Janez je nevarno zbolel. Moral je v bolnišnico, a ker mu tam niso mogli pomagati, so ga prenesli v mestno sirotišnico, in tu je končal spokorjen in skesan svoje bedno življenje. Umrl je, in pokopali so ga, ne da bi kdo solze za njim potočil. Vračalo se mu je tako, kakor se je pregrešil nad svojo materjo. Upajmo, da je Gospod milostno sprejel njegovo pokoro. Blagoslov materin mu je prinesel srečo, njena kletev mu odvzela ves blagoslov. “Tvoji otroci ti bodo vse povrnili, kar si meni storil” — na to naj ne pozabi noben sin — nobena hči Čistost garantirana. S. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL Trinerjcva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel STENSKI PAPIR j§ “ anton nemanich, 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Zakaj ga ni otel. Blazen človek skoči v vodo. Kmet to vidi, skoči za njirp in ga srečno privleče iz vode. Ko pa vzame blaznež vrv ter se na bližnjem drevesi obesi, tedaj mu kmet tega ne zabrani. Ko so pozneje kmeta vprašali, zakaj ga ni otel tudi tam, odreže se jim: “I kajl Mislil sem, da se je obesil le zato, da bi si obleko posušil!” D3™^ 1 Prvi slovenski pogretmški POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici ; J..& A. Pasdertz se dohijo najboljše sveže ¡n prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite Ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 ' ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 11— Crockett, Contra Costa Co.,Cal S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St, Joliet, IH Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni FRANK MEDOSH 5>478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja Sil-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago E.PORTER BREWING COMPANY eagle brewery izdelovalci ULEŽANE FIVE pale ale in LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stokal ____________ avstr »o. Bluff Strest, JOLIET, ILL. POZOR GOSTILNIČARJI! N< plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške. v Prodajam starokrajski brinjevec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni. “Higlife Bitters” in grenčec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daj a telesu moč. Prodajam tudi “Old Country Tre-ster” ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar. Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse “Union Made”. A. HORVAT, Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer, 600 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. IZ STARE DOMOVINE. (Nadaljevanje s 3. strani.) Filip Hibler 1014 N. Chicago St, Joliet, 111. priporoča rojakom svojo Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno' pri roki. Northwestern Phone 1422. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "m D. r lOurleerscbaum" 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet. Ills. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno gostil,ust o kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. iiltii pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA ti.oo do $5-°°* LEXER & REICHMANN LEKARNARJA r. Bluff nad Exchange Streets JOLIET. ILL. 0. W. Brown, preds Robt. PUober, podpreda W. G. WUoox, kasir. Urns’ Rational Bit. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak« vsote, ki je bila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju. Ta banka je odprta od 9- “te ZJU‘ traj. pa do 4. ute pop._______ Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Youug Buildlag ....JOLIET. ILLINOIS.. J. F. KINO Lesni trgovec. Cor. DesPlaine« in Clinton St«. Oba telefon 8. Joliet. — Užgala se je obleka šestletni hčerki Mariji posestnice Mikše v Rajn kovcu pri Slatini. Dekle je na opeklinah umrlo. — Uboj. Blizu Hlaponc pri Ptuju je neznan zločinec ubil posestnikovega sina Kokala. Sodijo, da se je uboj zgodil iz maščevanja. Dobil je tako težko rano, da je umrl. — Pogorel je pri Konjicah mlad posestnik Anton Sadek. Zgorela so vsa gospodarska poslopja s poljskimi pridelki. Škode je okolu 15,000 kron, posestnik pa je bil zavarovan le za 1400 kron. — Žrtev svojega poklica. Pri Ponikvah je prišel železniški pomožni paznik Ferdinand Dernovšek pod kolesa tlaka. Vsled dobljenih poškodb je Dernovšek v celjski bolnici umrl. — Slikar Tratnik, zgornjesavinjski rojak, priobčuje svoje duhovite pero-risbe v “Zlati Prahi”, monakovskem “Simplicissimu” in dunajskem humo-ristično-satiričnem listu “Muskette”. — Ušel je iz zapora v Stainzu na Štajerskem delavec Ocvirk, pristojen v Petrovče pri Celju. — Nemško šolo v Velenju so otvo-rili. Nemci jo imenujejo “trdnjavo nemštva” v lepi Šaleški dolini. — Gospod dr. Mueller je izvoljen v odbor političnega društva. Podal je izjavo, da se hoče vedno in povsod ravnati po Einspielerjevem geslu:“Naj nas napadajo, kakor hočejo, mi smo in ostanemo Slovenci”. — Iz Zilske doline. (Prosti zakon.) Dne 6. julija 1890 oženil se je dninar Ojcinger z Magd. Unc v Gorjah. Po treh letih je ženo in dvoje otrok zapustil in izginil. Minulo je 13 let, predno se je izvedelo, da mož živi v Žitbahu pri Spitalu. Tam je živel poprej z neko Leno Rubentaler v konkubinam, dne 19. septembra 1904 pa se je z njo oženil in ima dvoje otrok tudi z njo. Ženi seveda ni povedal, da je oženjen in v župnišču v Liesereku je -napovedal, da je neoženjen. Zdaj, ko je prišlo vse na dan, je sodnija Oj-cingerja obsodila na 6 mesecev zapora. — Z regulacijo Save na Hrvaškem od Mičevca do Rugovice so pričeli. Dela bodo trajala 20 let. Stroški so proračun j eni na 3,600,000 kron. —Zagreb, 16. nov. Govori se, da ban Rakodczay odstopi in da bo na njegovo mesto imenovan grof Dioniz Draškovič, ki živi na Dunaju. Potrjena ta vest še ni. — Strela ga je ubila v postelji. V Sirotovcu v Dalmaciji je strela po noči udarila v hišo Ivana Vukečiča. Strela je ubila Vukečičevega sina, ki je ležal v ppstelji. — Oropana pošta. Na progi Ogu-lin-Gospič je bila železna skrinja, v kateri je bila shranjena pošta, razstreljena z dinamitom in iz nje ukradenih 30,000 do 40,000 kron. Mnogo oropanega denarja je bilo od izseljencev Amerikancev. — Platneni čoln za vožnjo po vodi sta izumila v Zagrebu Mihael Mercep in Vladimir Ferenčina. Čoln se da zložiti in se ga lahko nosi s seboj v malem kovčegu. To je dosedaj najbolj praktičen platneni čoln. Poizkusi na Savi so izborno uspeli. — Urednik g. Karol Cankar obsojen. Iz Sarajeva poročajo, da je radi več člankov, ki bosanski vladi niso bili povolji, obsojen urednik “Hrvat-skega Dnevnika” naš rojak g. Karol Cankar v 20-dnevni zapor. Slovencem v pogled. Cenj. direktor Collins, N. Y. M. Institute! Vaše pismo sem prejel ter Vam sporočujem, da sem vsa Vaša zdravila v redu prejel, katera so me tudi popolnoma ozdravi.a, za kar se Vam najtopleje zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam. Vaš hvaležni . Mihael Kršinar, Box 68, Tyre, Pa. POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 S. Center Ave., Chicago, 111. Brez skrbi. Sestra: “Ljubi bratec! Ali se nič ne bojiš vožnje v Ameriko? Če nastane hud vihar in se vam ladja pogrezne?” Brat: “Nič se ne boj, ljuba sestrica! Mene so še povsod ven vrgli, pa me bo še morje!” DOPISI. (Nadaljevanje s 2. strani.) Brockway, Minn., 5. dec. — Prosim, vrlo spoštovani urednik A. S., da mi dovolite zopet nekoliko prostora v vašem cenjenem listu za malo sporočilo od tukaj. Vsled hudega prehlajenja je bil naš čast. župnik John Trobec obolel, tako da je bil primoran se vleči in dobiti namestnika ob nedeljah. V nedeljo 24. nov. je imel mil. gosp. škof Jakob Trobec službo božjo, za kar, kakor tudi za mnoge druge dobrote, ki nam jih je skazal, se mu iz srca zahvaljujemo. Upamo, da bode naš župnik kmalu okreval. Velikokrat je bilo rečeno od ljudi, domačih kakor tudi ptujfh, da je cerkev sv. Štefana ena najlepših na daleč ¡okoli. Še veliko krasnejša pa bode o prihodnjem Božiču, ko jo bodo krasil^ prelepe nove jaslice, dva kipa, namreč Srce Jezusovo in sv. Jožef, in dva zelo krasna velika svečnika ali kandclabra, kakor tudi več druzega krasotičja za oltarje. Vse to je stalo precejšno svotico, ki jo je nabral naš priljubljeni župnik med farani na en ali drug način. Kjer se gre za čast božjo, tam so naši pošteni slovenski farmarji vedno pripravljeni storiti vsak po svoji moči. To dokazuje tudi precejšna svota čistega dobička, ki ga so napravili pri zadnjem cerkvenem fairu. Tako je prav. Ne bodimo skopi, kjer se gre za čast božjo, in tudi Bog ne bode obrnil v stran svojega usmiljenega očesa, kadar ga bodemo v stiski prosili. Vreme imamo tukaj nenavadno krasno. Le zadnje dni je začel tu in tam po malo sneg naletavati; drugače je bilo toplo in suho cel pretečeni mesec. Farmarji se poslužujejo tega s tem, da trebijo gozde, razširjajo njive in travnike ter pripravljajo drva za zimo. Gospa Terezija Oman je bila primorana se podati v bolnišnico v St.Cloud, kjer se podvrže operaciji radi bolnih nog, vsled katerih je že delj časa mnogo trpela. Dasiravno ni mraza, vendar pogine tukaj vsak dan dosti prašičev, posebno pitancev, radi strašne zime. Temu se ne bodete čudili, ako vam povem da je zima — naša klalka in klobasar-ka. Mnogokrat poprašujejo ljudje o Mlinar j ovem Janezu, kje je, kako se mu godi i. t. d. Da njim ustrežem kar v moji moči, hočem prositi gosp. ured. A. S., da priobči pismo, ki mi ga je Janez sam pisal pred kratkim. Pismo se glasi: ......5. nov. 1907. Ljub Boštjan: Venda s firbčen če sna, pa kaj de-vom. Zato se pa vsedem, vzamem per v svojo desno roko in pišem ane par vrstic. Preden pa začnem, te lpo pozdravm, tebe pa tojo držino. Gotov se čudi da sem co sm per-rajžov. Rajža je bva dovel dobra, al kriš je pa če čvok nezastop englš. Veš takat ksme ti rešu da nisem v Missis-sippo pvanu, sm brš letu na dipoh, pa glih ksem če prletu joj pa ajzenpon odtegnu. Ti šment, sms mislu, to pa nabo nč dab sem ti tokle spred nosa zmuzvo. Vžjem jo zanim. Ksreč me zagleda an po sodašk napravlen gospod kje zadg gor stov, menda na sore, cukne zon štrk, in pr t prič se ajznpon vstavi. Jest letim še hujše. Toda, kdr set mudi, takat t vse nagaja! Kar naankat sem utrga pr hvačah knof in odleti dove kam če preč. Jes skočem za nim dab ga brš pobrav — pa knofa nčer. Ja, tud za psa ga nisem mogu dobit! Ta sodašč gospod, ktermo, koker sem šlišov, se prav ko-nokter, se je sprederov kana sraka, gospoda je pomalova gvale skoz vok-na, al knofa pa nisem mogu dobit. Ti tajks, ti! Sms mislu. Z žavastnim vzdiham sm pustu knof in sem začev gledat po vostrah dabiu na kvišk zlezu. Veš, jes sem večkrat šlišov kso naš ta star voča pravle da gospoda namara za farmarja, zato sms pa mislu “namara imajo pa na bagono kakšno kop, al kakšn žecel. Stopu sem bliže dabiu pobarav gospoda če se gre na kvišk in sm se glih prkvonu in mislu reč, “Pite, bo uf štajgen”, kar me za-grab to pr pruštas za kolor, potegne me na soro, in me putisne v bagon. Pa komej sem skoz dur pršu, me že zagrab en majhen pes ud zadej in trese in trga kor brez vsga premislka moje nove hvače. Skačem, tresem, beam, pa vse za ston. Kar naankat pa cukne ajzenpon napre — štrbunk in jes se vsedem stako sivo na psa da ta še zaječov nč ni. Prestrašen in ud vličga smeha gospode zbegan, s nisem upav ustat, čem prav ta zic ni biv nč povole. Konokter me prime spet za kolor in me posadi na nekij tok me-ščga da sm se kaj zavzev in nisem upov pogledat dol misleč “dove na kaj zan žval pa zdej zdim”. Šele ksm se enkrat nmav prebrihov, sem začev po-čas pogledvat ukol sebe. Psa j konokter pomedu ukep na smetišneo in ga skoz dur zadgov, mne pa prgmah pustu. Začev sm gledat po bagono. Haaa, to j lpo! Vse polakerano pa stol vse podfutrane. Žiher m vrjameš, Boštjan, daše doma v farovž nimajo ta-čph. Well, (toj englš beseda, sem se jo tie nauču) ksm se komej dobr pomiru, pride spet konokter hmn, toda to raj-žo j biv pa prjazen. Smejav sem je ž napre. Pomoli roko in govori nekej po englš od kar sm zastopu samo besedo “fer.” “Gotovo bse rad sprjaz-nu zmano”, sms mislu, “zato pa basa koko sej kej fer obnesu”. Pomolim mo tud jes roko in rečem, "Bar gut, fil gelt, šeen” Toda von se spet zadere, seže v varžat in m pomoli en tiket če pod nos. Ti hvadnik ti. Zej sm vidu COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Dr. R. Mielke, Medical Director. ^ko Je vIovek bo,an> takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravie j naj večja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega da za- vi za-se h^svolo2družino6razkošnosti’ za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega m življenja za njega. . Skr, za Vašue. zdravie je \Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše oseb^k-r°isfo ne s^nd^ S ^v° P0^1110™1 zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni S’’^ 0 Spada sam° Varp, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako coraj zdravje zanemarite ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja. si oni, ateri so trosili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako bolezni o imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. J nakUP°Va”iU 'n Pnpravljan]uzdravilne šledam0 na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavzitju pravi uspeh pri bolniku. zdra -i n!SmaL’ kat.era ^sakI dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem m kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. kateri =e Jte/Cka] taClh fa,hval“lh Pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, , morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, Kar je za druge storil. ’ Cenjeni Collins M. I.! Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 812—6. St. Racine, Wis. Martin Krivic ZATORAJ ROJAKI Directorju Collins N. Y. M. I. 1 Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vejn, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. - ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi posilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: L The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, NEW YORK. L i3.dne L re od io 5 v tednu m ij 1 oh nedel(:h in praznikih. ■ ■ t.,'.. .i... —r-— ' ■ i■ .i ______ --- rjzmnm koga voče. Cerengo! Jes pa karte nč. Doma smo imel ano v omar spravleno kso jo še star voča s kransk prnesle, pa kapa sm mogu? Dnar sm mo pomolu, nej pa vzame kar voče. To pa še nibo dovel. Votu je vedt kam grem. Povedov sm mo da grem na zidane. “Kam nazidane!” se zadere. Mne pa že le jeza posmodi, dab von mogli za use vedt, mo pa antvert nisem votu dat. Ancajt me gleda, namigne nej mo dam dnar, vzame an petak pa gre. “Tot j firbc”, sms mislu, “bo saj gmoh zdej.” Pelov sm se ancajt brez vse skrbi, prov brhko. Vidu sm vlik novga. Kar-naankat m pa pade v gvavo da nism nč južne s sabo uzev. Lej, pa kako biv uhka nabasov v moj ronc, kma več tošnov, kakšno kobaso al danko al kej tačga. Kaj sm votu? “Nč drujga mna kaže,” sms mislu, “kokr na ta prv-mo dipoh ženerja — veš Boštjan, toj tist, k mašino za rep drži — prosit da bo majhn počakov da sbom ano kobaso pa mau kruha kupu. Hmau smo bli v mesto. Jes brš letim če pred. “Toj še moja sreča da dobo nemšk znam”, sms mislu. Žener je glih nekej mažo. Jes stopm hnmo in rečem: “Pite bort, ih pučer šap, buršt.” “O jes, jes”, reče ta in se nasmeja. “Tot j ga-lant moš”, sms mislu in sm začev letet vmest. Pa komej sm biv an plok od aznpona, joj že ta šment odpelov. “Na, sdej sm pa tlel” Pisov bše dale, pa nimam več pa-pira pa tud ne več cajta dons. Če boš votu vedt koko sem je še udtam napre godiv, tbom pa andrugkat pisov. Z Bogom toj Janes. To pismo, g. urednik, je res daljši kakor sem mislil, torej lepa hvala za prostor. Konečno pozdravljam vse čitalce Amer. Slovenca in jim voščim vesele božične praznike, tebi, Amer. ^Slovenec, pa obilo naročnikov. Ž. B. Pittsburg, Pa., 7. dec. — Znano rili je, da nastopi Amerikanski Slovenec se svojo prvo številko prihodnjega letnika svoje sedemnajsto leto neumornega delovanja za sv. vero in narod slovenski; zato si usojam, da ne bo preveč, ako mu pošljem kot njegov zvesti naročnik in sotrudnik tem potom iskreno častitko kot sledi: Kar si storil narodu v prid, proti sovragom trden je zid. Težko res bilo Tvoje je delo; da ni propadlo, zdaj gledaš veselo. Društva, Jednota, naše trdnjave, priča sigurna tvoje so slave. Srečno dočakal si sedemnajst let: Bog te ohrani nam sedemdeset! Znano je mnogim Slovencem, da je A. S. prvi jugoslovanski list v Ameriki, in edini list, ki se je vedno držal svojega programa, in značajno s premislekom zagovarjal katoliške principe do današnjega dne, in trdno upajmo, da se bode gotovo tudi za naprej držal svojih obljub in načel. Tu mi ni treba posebej omenjati, koliko je že ta list dobrega napravil in slabega odvrnil, to vsak naročnik zna, kateri pazno prebira in čita list A. S. Od začetka svojega obstanka se je boril za vero in narod slovenski, ni štedil ne časa ne prostora, kadar se je šlo in se gre za pravice katoliških Slovencev. Posebno zadnje leto se je krepko potegnil za naše čiste pravice, ki so nam jih kradli brezverci, in so duhovne in vse katoličanstvo hoteli onečastiti z njihovo grdo lažnjivo bljuzgo, ki so je zajemali v svojih bučah. In glejte, naš vrli list A. S. je vzel podani mu bič, in vdarjal po lažnjivih brezvercih in jih zagnal v kot v njihovo sramoto in so padli v ono jamo, ki so jo za nas kopali. Tako se je boril naš ljubljeni list leto za letom do danes, vedno je srečno zmagal, kajti Bog je močan, in kdor je pravičen, je Bog ž njim na vseh potih. Opazil sem na svojem potovanju, da se veliko število Slovencev zanima za A. S., in zato mislim, da je priljubljen tudi po drugih državah; to se vidi iz krasno prisrčnih dopisov iz vseh dežel od vseh krajev sveta. Ker ga sami ljubimo, zato ga priporočamo slovenskemu narodu širom sveta, da si ga naročajo in priporočajo Slovencem, svojim prijateljem in znancem, ker jih imamo veliko v naši bližini, ki ne znajo za dober katoliški list, in si naročajo kar jim kdo prinese, ter se tako mamijo z nič koristnim, pač škodljivim berilom. Zatorej širite med ljudi dobri katoliški list A. S. in ga priporočajte po vseh družinah in posameznim, kajti ta list ne bo okužil nikogar in ne bo povzročil nereda; ampak vsak čitatelj naj pazno čita, gotovo se ga bode primil z največjo vnemo in ljubeznijo, in če se bode po njegovih naukih ravnal, gotovo bode vladal največji red, doma v družini, na potu, ali v vsakovrstnih druščinah. Vsak Slovenec bi moral biti naročnik tega neprecenljivega lista, posebno pa člani K. S. K. Jednote so dolžni pazljivo citati glasilo svoje organizacije, in ga podpirati. Mala svota, samo en tolar na leto nam prinese vsak teden lepo podučno berilo in vsakovrstnih novic iz raznih krajev. Slovenci, posebno tu v Ameriki premislimo, kaj in kdo nam v resnici koristi, in glejmo, da dobimo v prihodnjem sedemnajstem letu vsak vsaj e-nega novega naročnika; in če bodemo složno delovali, se bodemo prav kmalu veselili največjega in najlepšega napredka. Iskreni pozdrav vsem zvestim naročnikom A. S. in članom K. S. K. Jednote. Amerik. Slovencu pa srčno želim v prihodnjem letu največjega uspeha, in še toliko zvestih naročnikov kolikor jih ima zdaj. Sinovi in hčerke majke Jednote, veselo zakličimo: Tu ni pomote! Amerikanski Slovenec, ti naša dika, tvoje berilo naj vsakega mika! Veselo naj kliče ti celo Slovenstvo: Le napreduj nam ti, naše prvenstvo! Jeli nam sličica ktera bolj krasna, ko tiskovina tvoja prejasna? John Verbiščar. Buffalo, N. Y., 4. dec. — Naznanjam rojakom po širni Ameriki, da je umrl Jakob Pintar dne 26. nov. t. 1. in sicer za srčno kapjo. Pokojnik je bil član društva sv. Ane in zvest naročnik Am, Slovenca. Dne 29. nov. smo ga spremili k večnemu počitku. V Ameriki je bival 15 let in 6 mesecev. Njegova soproga Johana je prišla semkaj šele pred meseci, ravno toliko, da mu je oči zatisnila. Poleg nje zapušča rajnki dva sina, Johna in Franka. N. p. v m.l J. P- V slučajih nesreče izvijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno domain skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-. j . keti. V vseh lekarnah po ^Br 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER &C0. 215 Pearl Street, New York. Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, Hi. Slovanski tvorničar društvenih od* znakov (badges), regalij, kap, baadaf in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. K»* tolog na zahtevanje zastonj. 8 — (Nadaljevanje s 5. strani.) sečno sejo in obenem volitev novega odbora. Izvoljeni so sledeči gospodje: John Okoren, predsednik, Josip Šuštar, podpredsednik, Jerry J. Marentič, I. tajnik, Valentin Pirc, II. tajnik, Frank Bolte, blagajnik, Anton Pirc, zastopnik, Frank Lesh, vratar, Ignac Verbič, John Dcrnul,© in John Pirc, nadzorniki. Seje se vrše vsako prvo nedeljo V mesecu. Vsi dopisi in kar se tiče I. tajnika naj se blagovolijo pošiljati na Jerry J. Marentiča, 109 Moen Ave, Rockdale, P. O. Joliet, 111. S pozdravom na vse sobrate K. S. K. J., a tebi, vrli nam list A. S., željm obilo naročnikov in predplačnikov. \ Jerry J. Marentič, I. tajnik. \ South Chicago, 111., 9. dec. — Opominjam vse člane dr. Vitezov sv. Florijana št. 44. K. S. K. Jedrpte, ako ima kateri član kako pomoto zavoljo asesmentov in neplačevanja kazni, katera jim je pripisana in določena plačati, da bi vsaki član svojo napako poravnal do prihodnje seje pri sedanjem tajniku A. Skalu. Zakaj po novem letu nastopi drugi tajnik izvoljen za leto 1908 in kar sprejme novi tajnik bodisi dolg, aseshrent ali kazni, mora se ponašati po naših zakonih, drugači ravna proti postavi in preneha biti ud našega društva in K. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom Matija Černetič, prih. tajnik, 9384 Kreiter Ave. La Salle, 111., 10. dec. — Tem potom naznanjam članom dr. vit. sv. Martina št. 75, K. S. K. J., da bode naša redna mesečna seja mesto 3. nedeljo v mesecu preložena na 4. nedeljo, to je 22. dec. Pričetek seje bode 12:30 popoldan. Zato vabim vse člane zgoraj omenjenega društva, da se kolikor mogoče vsak udeleži te seje. Kajti na tej seji se imamo pogovoriti o važnih rečeh. In obenem bode tudi volitev novega odbora za leto 1908. Volitev odbora je zelo važnega pomena za društvo, kajti od društvenega odbora je odvisen tudi društveni napredek in dobro ime. Toraj cenjeni mi sobratje, udeležite se te glavne seje, in volite si može s katerimi bodete zadovoljni, in da bodejo obenem tudi sposobni za ta posel, res vneti za blagor in pro-cvit društva. Kajti želja moja je, da bi naše društvo postalo v resnici viteško društvo. Kdor se ne udeleži te seje brez posebnega vzroka, zapade kazni po pravilih. Zato še enkrat o-pozarjam vse cenjene sobrate, da se prav gotovo udeležite te seje in obenem tdi poravnate svoj stari dolg za leto 1907, tako da bodemo z novim le-t|&m pričeli z nova delovati za naš dušni in društveni blagor. Konečno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Tebi, A. Sl., pa obilo napredka. Beležim z bratskim pozdravom John Novak, tajnik. Nikolaj Satovšek, predsednik bolniškega odseka, John Baljkovec, nadzornik, Josip Starešinič, John Filipčič in Peter Baljkovec, odborniki, Josip Vranešič in Jurij Čadonič, maršala, Anton Mišica, Mihael Tutič, zastavonoši. Pri isti seji je sklenilo društvo, da bode imelo v nedeljo dne 22. dec. svojo društveno skupno sv. spoved. Zatorej je vsaki član dolžan opraviti to svojo dolžnost po naši sveti veri. Zatoraj opozarjam vse člane zgoraj omenjenega društva, da se naj zberejo v cerkveno dvorano točno ob pol 8. uri zjutraj, odkoder bodemo odkorakali v cerkev k osmi sveti maši. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice naše/mile matere K. S. K. Jednote, a tebi, nam vrli list A. S., pa želim še enkrat toliko sreče, kolikor je imaš. Voščim srečno novo leto vsem Slovencem po širni Ameriki. Frank Cvetaš, I. tajnik. Sharpsburg, Pa., 9. dec. — Naznanjam članom društva Jezus Dober Pastir št. 49. K. S. K. Jednote, da bode društvo imelo svojo glavno leSio sejo in obenem volitev novega ali starega odbora dne 22. dec. ob 1. uri popoldne. Ker se glavna seja vrši le enkrat na leto, zatoraj so člani naprošeni, da se iste polnoštevilno udeleže. Kateri bi isto brez vzroka opustil, zapade kazni, kakor mu je društvo na zadnji mesečni seji določilo. Ker pride več drugih važnih stvari na vrsto v korist društva in v procvit naše slavne K. S. K. Jednote, se začne zborovanje točno ob 1. uri pop. Volitev odbora je zelo važna med društvenimi uradniki, od predsednika do vratarja, vsaki mora biti sposoben za delovanje na korist društva. Toraj, dragi sobratje, volite si v odbor poštene in trezne može, vsak po svoji volji. Žalibog, dostikrat se pripeti, da izvolijo uradnike “iz špa-sa”, kateri ne ve “ce” niti “be”, potem prihaja sama sitnost med odborom. Mogoče v prihodnjem ne bodem imel priložnosti, zatoraj želim zdaj opisati, v kakšnem položaju se nahaja naše vrlo društvo. Ne diči ga veliko število članov, tudi ga ne diči krasna uniforma”, ampak me veseli naznaniti, da ga diči medsebojna sloga med sobrati. Dne 20. marca bode naše dru štvo obvršavalo lOletnico svojega obstanka. In ko o tej priliki pogledamo v tajniške knjige, koliko je bilo dohodka v teh 10 letih, sem naštel dohodka $8,248.30; v K. S. K. Jednoto se je izplačala svota $3,335.20; razni drugi stroški društva $675.97. Dragi bratec, premisli kam je šla ostala svota zgoraj omenjenega dohodka. Ti, kateri še nisi v društvu, ne v našem društvu, ali v nobenem drugem slovenskem podpornem društvu, premisli, kako je društvo koristno in skrbi za svoje bolne brate. Naše društvo v obstanku 10 let ni štelo več ko 60 članov, ali je izplačalo svojim bratom bolne podpore $4,237.13! Res lep znesek, kaj ne? A ti, kateri še nisi v društvu, praviš: “O, jaz sem tukaj že 3 ali 4 leta, pa me ni še pobilo. Tudi nisem bil bolan. Če bi bil zašel v društvo, koliko bi bil več plačal vanj—pa zastonj!" Prijatelj! oh kako se motiš, če to govoriš! Poglej, jaz sem že 7 let član zgoraj 'omenjenega društva, pa hvala Bogu sem bil zdrav vsa leta do 19. nov. t. 1. In ko sem zbolel, sem se naznanil v društvo. V veliki bolezni sem se veselil, ko so mi društveniki dajali tolažbe. Nikoli ne morem prehvaliti č. g.' J. C. Mertla za njegov trud, kateri me je obiskal v pozni noči, ko je zaslišal, da sem bolan. Neutrujeni gospod, dasi-ravno je bilo slabo vreme, je prišel k meni na obisk. Še enkrat mu izrekam srčno zahvalo za recnije, katere mi je on nasvetoval, ker so mi veliko pomagale za oteklino. Bog živi trudapol-nega in skrbnega našega dušnega pastirja! Nadalje se zahvaljujem bratu predsedniku g. Rudolf Požeku in bratu blagajniku g. Nikolaj Veseliču, za njihov obilni obisk v moji hvala Bogu kratki a hudi bolezni. Zdaj mi se je že roka utrudila, preveč je prekapanja po knjigah. Gospodom tajnikom svetujem, da naj ne pre-kapajo kakor sem se jaz lotil, zakaj tega dela je preveč; prej bi 5 vagonov premoga izmetal, kakor ta račun sklenil. K sklepu dopisa pozdravljam člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote, posebno člane društva Jezus Dober Pastir št. 49. Na veselo svidenje 22. dec.! George Veselič, tajnik. Etna, Pa., 9. dec. — Društvo sv. Jurija št. 64. K. S. K. J. je imelo svojo redno sejo dne 8. t. m. in obenem volitev uradnikov za leto 1908. Izvoljeni so sledeči: Jurij Novak, predsednik, Štefan Vinski, podpredsednik, Luka Skradsky, I. tajnik, Marko Škof, II. tajnik, John Škof, blagajnik in zastopnik, Martin Šavor, Josip Čemos in John Flajnik, nadzorniki. Z bratskim pozdravom na vse člane slavne K. S. K. Jednote. John Škof, zastopnik. Halo, Johny! Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI. JOHN KOŠIČEK, 590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL zn božič Mount Olive, 111., 4. dec. — Društvo sv. Barbare št. 97. K. S. K. J. si je pri letni seji 1. dec. izvolilo sledeči odbor: Predsednik Viktor Meran, podpredsednik Bartol Kajtna, I. tajnik Math Gaishek, II. tajnik John Spudič, blagajnik Anton Knez, zastopnik John Knez, nadzorniki Viljem Thissen, Otorl Kirbach in Marko Trgovčič, poslanec Viljem Knez, reditelj Vincenc Mladenič. Moramo tudi omeniti, da naše društvo dobro napreduje in vabim vse rojake v okolici, naj pristopijo k nam, ker mi plačamo v bolezni pa $6.00 podpore na teden. Pozdravljam vse rojake in sobrate po širni Ameriki,' tebi, A. S., pa želim veliko uspeha. Math Gaishek, Box 518, in NOVO LETO pošiljajo Slovenci _____________________ kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSERo, Pittsburg, Pa., 5. dec. — Društvo Matere Božje št. 33. K. S. K. J. je imelo svojo mesečno redno sejo dne 1. t. m. in obenem je bil voljen novi društveni odbor za prihodnje leto 1908. Ali na sožalje celemu našemu društvu nam se je odpovedal pred sedništva naš bivši predsednik brat Nikolaj Satovšek, ker on je bil hvale in spoštovanja vreden pri našem slavnem društvu. On je tudi vsakega člana spodbujal za katoličana in za trdega korenjaka za društvo in za Jednoto. Naš bivši predsednik je marsikaj dobrega storil za naše društvo, posebno mu je vsaki mesec društvo štelo več članov, ker je on neutrudno služboval pri društvu, ker je on bil jako miroljuben med člani in tudi je dobro skrbel za reveže. Kdor ga je hotel poslušati, nagovarjal ga je na dober nasvet. Zatoraj mu iz globočine srca kličemo: Bog mu daj še mnogo let na svet’ živet’—Živijo! Novemu predsedniku kličemo: Na dober pospeh! Da bi mu društvo napredovalo na korist in procvit med katoliškim narodom v Ameriki. Pri tej glavni seji so bili izvoljeni novi uradniki zgoraj omenjenega društva, ki so sledeči: Josip Ivanošič, predsednik, Frank Stegne, podpredsednik, Frank Cvetaš, I. tajnik, Mihael Adlešič, II. tajnik, Josip Pavlakovič, delegat in blagajnik, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. 1778 ST. CLAIRj ST., CLEVELAND, C. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Slovensko- Amerikanslti KOLEDAR za leto 1908 je dobiti po ‘30 ct. poštnine prosto. Koledar je zelo zanimiv ter ima o-bilo slik. Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar ^otovo znači, da je Koledar zelo priljubljen. Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tudi le 30 ct. Dobiti je pri Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, 6104' St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. Joliet, ill. FINO PIVO V STEKLENICAE. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. •«. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to ;e? Dr. Struzinsky. N. Chicago St NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, lil. POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela. Plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111. 17.2 Rojaki, 0 priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. — Roiaki! Naročajte se na Ameri-kanskega Slovenca. JOSIP JONTES 801 N. Chicago St N. W. Phone I2i| Priporoča rojakom vojedobrozalože no MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso. ČISTIMO OBLEKO. Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta. Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Tke Joliet National Ml RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. Dobra portrežba n nizke cene A A A A A A A A A.t AAA* VTVv%' ▼ V W V W V W V W V W V W V W V W V W VTVv%” KAPITAL $100,00 0.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic | J. J. KUKAR, $ ZASTOPNIK fvseh parobrodnih družb. ❖ Pošiljam denar v staro domovitio po najnižjem * dnevnem kurzu. S Priporočam se rojakom. | J. «J. 2 536 Belvedere St, Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. Naznanilo! Jaz spodaj podpisani naznanjam, da bodem sprejemal tudi novi jolietski de nar in čeke korporacij, kot plačilo za prodane lote. Ček, nov denar ali pa čisto zlato je pri nas enako cenjeno. C. E. Robinson, A-uditorium Building, Joliet, lil. Naznanilo 1 Nižje podpisani tem potom naznanjam občinstvu, da sem sprejel kandidaturo na republikanskem tiketu za oglednika mrličev (County Coroner) za okraj ^ill (County). Dr. E. J. Higgins. Joliet, 111. 46-10 Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnicah. COMPAGNIJE GENERALE TRANSALANTIQUE FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St, Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, ill. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, 110 South 17th St, St Louis, Mo. Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.^HS Kranjska hranilnica v Ljubljani USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je ‘bilo koncem leta 1906. nad 69,milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve....37,877,422 K Posojila občinam in korporacijam ... 1,979.582 K Menice.......... 738,000 K Vrednostni papirji.32.977.286 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin .... 2,920,893 K Čisti upravni dobiček—razea vsot, U se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Amerikanski Slovenec ----------- Božič 1907 ___________ aXT Božična. (Iz belokranjskih “Bisernic”.) 1. Necoj ne morem spati, Ne vem kako je to, Prav hitro moram vstati, Bom videl, kaj je to. 2. V ljuhtu se močno svetli, Jaz mislim, da nebo gori, Oj čuda prevelika Zagvišno se godi! 3. Oh gor’ poglej, okno odpri, Prot’ Betlehemu se ozri, Boš videl, kak’ pastirci Z veseljem tje grejo. 4. “Kaj imate, ljubi bratci, Nocoj za en prepir? Jaz mislim, da so sanje, Še cajta stati ni.” 5. Med oslom in med vol’kom Eno dete leži, Svet’ Jožef in Marija Pa zraven stoji. 6. Kaj prav’te, bratci, kaj je to, Kaj je to za eno dete b’lo? Jaz mislim prav zares, Da je Jezus iz nebes. 7. O Jezus, ti nam gnado daj, Da pridemo v sveti raj! Da bomo glor’jo peli S teboj na vekomaj. NAS NOVI DOM. raranettsN iä, K Z veseljem naznanjamo vsem našim prijateljem, da je naše novo poslopje, v katerem se bode izdelovalo dobroznano Trinerjevo vino, dodelano. Pred osemnajstimi leti je bilo prvič začeto prodajanje naših preparatov. Velik napredek v trgovini je najboljši dokaz, da so isti vredni upoštevanja. Trgovina je v začetku polagoma rastla. Ko smo se pred nekoliko leti preselili v naše poslopje na 977 So. Ashland Ave. si nismo mislili, da bode isto v tako kratkem času postalo pretesno; rast naše trgovine nas je prisilila, da smo morali postaviti novo in moderno poslopje, ki bode služilo kot tovarna naših preparacij. Kleti obsegajo 8,400 čeljev prostora. S5gl5I«5 american^elixirof Uradi in laboratorij obsegajo nad 25,000 čevljev prostora. Samo čisto domače in impor-tirano blago. Laboratorij je dobro ozračen in jasno razsvetljen. Največja čistoča v vseh oddelkih poslopja. Čistoča vsega blaga je jam- cena. NOVO TRGOVSKO POSLOPJE JOSIPA TRINER, COR. ASHLAND AVE. & HASTINGS ST., CHICAGO. NAJVEČJI USPEH Eden naših pripravkov, ki je dobroznan v vsaki hiši, in ki je prinesel zdravje in veselje tisočerim trpinom, je bil v svoji starosti največji napredek. Na tisoče pisem poslanih izdelovalcu istega pričajo o njega vrednosti. Ako bi ne bil ta pripravek t^ko vrednosten, bi ne bilo mogoče izjaviti tako velikanski narastek. Ta pripravek pa je: TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO Ob času ko je postava zahtevala “Pure Food Law” je bil Josip Triner med prvimi, ki so jamčili vladi Združenih držav za čistost svojega izdelka, kateri se razprodaja med svet. Številka njegovega jamstva je U. S. Serial, No. 346. Trinerjevo zdravilno grenko vino je izvrstno zdravilo proti vsem boleznim prebavnega sestava, ali onih organov, ki delujejo v okrepčilo telesa in onih skozi katere dobiva kri svoje okrepčilo. Prvo znamenje neredno- sti je zguba okusa in slabost telesa. Kdor odstrani te nerede preč ob njih pojavu, ta prav gotovo odstrani smrtno nevarnost. V takih slučajih ne prekosi nobeno zdravilo Trinerjevega zdravilnega grenkega vina, ki deluje naravnost na prebavne organe. Lahko spoznate kje je sestav v neredu; vsak tu navedenih ali pa vse spodaj navedene bolezni so vzrok boleznij: Zguba okusa, deloma ali pepolncrra, bljuunje. rcfrfUucst kclila, bledost, tel jezik, slabost telesa, nemožnost dela in otožnost. V takih slučajih se lahko zanesete edino le na sigurno zdravilo, ki je Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki ne vsebuje nobenih nevarnih snovij; obstoji iz čistega in naravnega kalifornijskega grozdja in izbranih rož. Ne more popačiti najnežnejši želodec. TUDI ZDRAVI LJUDJE naj rabijo to zdravilo, ki jih bode okrepčalo. To je zdravilo, ki ohrani vsakogar v dobrem zdravju in veselju. Navadna doza bode koristila vsakomur. VPllkn II n II Q r 0 i Q n i Q istega priča, da je originalno vino res veliko vredno, ker edino najboljše reči se sčasom začno ponarejevati. Opozarjamo čitalce proti takim ponaredbam. VEDNO VPRAŠAJTE PO PRA-lUllnU (JUlIdl GjdlijC VEM TRINERJEVEM VINU. V VSEH LEKARNAH. «J-^ ^HSTEKIO ZDPtTJGrO ZIDPl je tudi pokazalo velik uspeh. Nekateri ljudje, ki niso posebno bolni, tako da bi ne mogli delati, vendar se ne počutijo tako dobro kot bi se morali Taki ljudje potrebujejo nekako toniko, ki jim bode okrepčala zdravje in povrnila moč; poskusijo naj — GRENČEC ANGELIKA To zdravilo se že navadno imenuje “Želodčni grenčeč”, ima ista svojstva kakor Angelika Arhangelika, ker jo importiramo iz osrednje Evrope. Prodaje se v vseh krajih Združenih držav in ima prednost pred drugimi pijačam» radi izvrstnega okusa in hitrega delovanja. Angelika se pripravlja iz raznih grenkih rož, ki so znane radi njih medicinske vrednosti, ter se zmeša med belo kalifornijsko vino, ker inače ne more koristiti bolnemu želodcu. Vino zdravi, a alkohol pa kolje. Trinerjev grenčec Angelika: Ogreva telo; daje okus; odstrani koliko; odstrani krč in ženske bolezni; vstavi malarijo; odstrani prehlad, nepreba\nost, nerede telesa in otožnost. Doza Trinerjevega grenčeca Angelika pred jedjo vam bode dala zdrav okus in bo utrdila prebavnost, ker daje želodcu več tvarine, ki pomaga k rednem prebavljanju. Doza istega pred spanjem bo pospešila sladko, nemoteno spanje, in navadna doza med dnevom vam bode zbistrila um in telo. Ker je narejen iz vina, za to Trinerjev grenčec Angelika nikdar ne povzroči tesnobe v želodcu kakor druge alkoholične pijače, raditega je rabljen kot zdravilo, in se priporoča v potrebi. NAŠI PRIJATELJI ki poznajo naš napredek vedo, da je naša postava dati odjemalcem dobro nravno blago, ki je perfektno čisto brez kakih nevarnih svojstev; tudi je naša postava, da spoštujemo vse naše odjemalce enako, tako da vsaki dobi za svoj denar kar mu gre. Ker želimo vedno, da imamo v zalogi dobro nepopačeno blago in čisto zdravo vino in druge pijače, ki so domače ali pa importirane, zato smo si sedaj omislili LT-A.JLaiOIDEPliTBJŠE KULETI "V CHICAGI ki so napolnjene z blagom, katero čaka naročil naših odjemalcev. Mi limo, da vam pošljejo naši prijatelji samo eno naročilo, da jih prepričamo o našem blagu. ZDRAVNIKI IN LEKARNARJI so vabljeni, da nam pošljejo svoja naročila za izvrstni ogrski tokajec in rust, špansko in portugalsko port vino in razno francosko vino “Burgundy”. GOSTILNIČARJEM priporočamo tudi razne druge tuje likerje, kakor fino žganje “Brandy, Antiblend Rye, Grappa Brandy” in drugo. Cenik pošljemo na zahtevo. IMPORTIRANO direktno najboljšo hrvaško slivovico “Plum Berry” in borovičko “Juniper Brandy”. Ameriška slivovica in brinjevec nista tako dobra, kot hrvaška. Mi edini imamo agencijo teh pijač v Ameriki. :NEKAJ NOVEGA^ Opozorili smo naše odjemalce in čitalce raznih listov, da je g. Jos. Tiiner oskrbel za prijatelje njegove trgovine lepe koledarje za leto 1908, ki stanejo ogromno vsoto denarja. Koledarji so IZVIRNO BARVANI PO slavnem umetniku g. A.. nVETTCEEA. Veliko prošenj smo že prejeli za to umetno delo, ker ime “Mucha” garantira izvrstnost. On dela najimenitneje slike in to njegovo delo ali barvanje je eno najboljših. Privatnim osebam pošljemo ta koledar za lSc, to da se plača poštnina in zavitek. Potrudite se dobiti en koledar v vaš dom. Pisma naslovite na: JOS. TRINER, 616 S. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. .. se za^valiti svojim prijateljem za izkazane mi dobrote in jim tem potom zagotavljam, da bodem tudi v bodoče gledal, da bodejo vsi zadovoljni. Lahko ste si vsvesti, da bodete vedno prejeli od mene to kar želite m mc rugega. Pri nas ni napake in ne goljufije! Ime Triner na zaboju mora jamčiti vse pošiljatve za čistočo in edino pravo blago. Upam, da me bodete tudi v bodoče počastili z naročili; vsako naročilo, tudi najmanjše se bode odposlalo najhitreje. Cene pošljem na zahtevo. VSE PRIJATELJE VABIM, DA ME POSETIJO V MOJEM NOVEM POSLOPJU, JOSEPH TRINER, 616-618-620-622 S. ASHLAND AVE. & HASTINGS ST., CHICAGO, ILLINOIS