Slavko Mihalić (1928)
PRIBLIŽEVANJE    Poglej oblake Vera le zakaj molčiš
NEVIHTE    Pa saj sem človek ne žival o glej dežuje Kako se je nanagloma shladilo Daleč sva od mesta
V redu Vera saj ne bom pozabil kaj si
darovala mi Zdaj sva eno in čemu bi govorila Rumeni oblaki po navadi prineso nam točo Vse je utihnilo kobilice in žito
Če ti želiš lahko ostaneva
Bojim se zate zame je vseeno
Strele v polju so nevarne
Midva pa sva zdaj najvišja (in tako prekleto sama)
Marsikateri kmet bo danes stokal nad osutim
klasjem Ne mogel bi pristati da bi bil tako odvisen od
menjav Ne joči Vera to je vse zaradi živcev Tudi oni slutijo nevihto
Pravim ti življenje je v vsem bolj preprosto Glej padle so že prve kaplje zdaj zdaj se bo usulo Zapni si obleko glej zdaj tudi cvetje se zapira Ne bi si odpustil če bi se ti kaj zgodilo
Kajpada spomin na ta kotiček mi bo
zmerom svet Prosim te pohiti in nikar se ne obračaj
888
Stavko Mihalič