SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) XLV (39) Štev. (No.) 36
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 11. septembra 1986
Rudolf Smersu
Dve štiridesetletnici
Enotno izseljenstvo
V zadnjem času je opaže® ponov-
Pred štiridesetimi leti sta bila v Ljubljani umorjena general Leon Rupnik in policijski upravnik dr. Lovro Hacin — dva velika Slovenca in borca proti komunistični revoluciji na slovenskih tleh. Slovenski protikomunistični borci v Argentini se ju vsako leto še posebej spominjajo na prvo nedeljo v mesecu septembru.
Po končanem divjanju komunističnih zločincev z vrnjenimi domobranci in številnimi civilisti junija 1945, se je zdelo, da se je pobijanje protikomunistov končalo. Toda temu ni bilo tako. Komunistični vodje so začeli iskati svoje nasprotnike po begunskih taboriščih in drugod po svetu ter so zahtevali — opirajoč se na jaltsko pogodbo — od zahodnih zaveznikov, da jim izročijo vodilne protikomunistične osebnosti, ki so šle v begunstvo. Zlasti so vztrajno zahtevali, da jim izroče generala Rupnika in upravnika dr. Hacina.
Še vedno zaslepljeni in do resnice brezbrižni zahodni zavezniki so jugoslovanskim komunističnim o-blastem ugodili in jim izročili oba moža, in sicer generala Rupnika iz Italije, dr. Hacina pa s Koroške. Z obema so komunisti sramotno postopali in mučili ter ju sodili in obsodili v procesu, ki je bil tako pripravljen, da naj bi
Že nekaj let je tega, ka:r je po Ljubljani krožila, šala, ki bi kdaj u-»tegniia postati zelo resna : šala o tem, kaj da bo rekel zadnji Slovenec, pred smrtjo. Zavzdihnil bo : „E odoh i ja...“
Zelo je verjetno in iskreno upamo, da ta šala vsaj še nekaj stoletij ne bo uresničljiva — v sedanji gonji centralistov, unitaristov, federalistov im (Srbov nasploh, pa se vendarle zdi, da' bi iminOigi naši sodržavljani po Jugoslaviji radi čimprej doživeli uresničitev omenjene šale.
Vsi vemo, kako južnoslovanski narodi gledajo na demokratično' prebujanje v 'Sloveniji; prebujanje, to je posebej treba podčrtati, do katerega prihaja kljub temu, da je še danes tudi v Sloveniji na oblasti Partija. (Ob tern ni kaj prida sprejemljiva razlaga, da je komunizem naj-večje zlo. Ko pa vendar Vidimo, da ljudstvo v končni fazi morda' celo lahko vsili »demokratične volitve, pa naj bo Partija še 'tako „na oblasti“.)
Partija je dejansko na oblasti samo še formalno; nikakor pa ni predstavnik ljudstva, ker želje ljudi, zlasti mladine iin izobražencev, se kažejo v zahtevah slovenskih delegatov na zveznih kongresih in ne v govorih slovenskih političnih voditeljev.
in; ker južnoslovanski narodi reagirajo na slovenske demokratične težnje tako, da Slovence označujejo za rušilce revolucije, bi se takih Slovencev radi čimprej na nek način rešili.
Da bi ne bilo posploševanja: razgledani im demokratično osveščeni so tudi mnogi Srbi, Hrvati in drugi; njihovi voditelji pa tiiste (razgledane potegnejo na svojo stran s svojimi govorniškimi tiradami, in to v slogu: „pa kaj hočejo ti Slovenci!“
Pravil je prijatelj oni dan, kako so se peljali z vlakom z Jesenic v Ljubljano. V oddelku je sedela tudi ženska srednjih let, ki je po njegovi presoji govorila nek južnosrbski dialekt. Za sogovornika je imela dva Hrvata (po narečju iz Hrvat-skega Zagorja). Ženska je bila „nacionalno silno aktivna“, Hrvata pa sta v glavnem molčala ob njenih nairodinostnih modrostih.
Ob pogledu na gorenjsko pokra-
služil predvsem utrjevanju komunističnih laži v naivnem svetu, podžiganju sovraštva ter desinfor-maciji med rojaki.
V procesu je nastopala komunistična partija kot tožnik in sodnik obenem. Kdor danes bere obširni komunistični obtožnici in ves sodni postopek, more videti, da je bila vsa obtožba zlonamerno sestavljena, polna laži in obrekovanj in v pravi posmeh vsakemu resničnemu in pravičnemu pravosodju.
General Rupnik in upravnik dr. Hacin sta bila na tem procesu obsojena na smrt, in smrtna obsodba se je izvršila dne 4. septembra 1946 v Ljubljani — pri generalu Rupniku z ustrelitvijo, pri upravniku dr. Hacinu z obešen jem.
Od tistega trenutka dalje sta o-ba moža skupaj s pobitimi domobranci in ostalimi po komunistih umorjenimi Slovenci kos naše težke pa vendar slavne zgodovine ; sta žrtvi revolucije, sta mučenca svojega prepričanja, na katera smo ponosni.
Prelita kri zavednih in svobodoljubnih Slovencev je poroštvo našega upanja na boljšo prihodnost naše domovine in naroda, pa tudi poroštvo zmage svobodne družbe nad totalitarnim komunizmom.
jino se ni mogla premagati, da bi ne kritizirala, kako so Slovenci zapravljali denar za zidanje tolike-rih cerkvic ; po vseh gričkih so posejane! In je pristavila: „po Jugoslaviji pa ljudje službe ne dobijo! Tu pa iso cerkve zidali!“
Ženska po vsej verjetnosti ne ve za njihove „Obrovce“ pa „Fenije“ im druge „gospodarske“ naložbe, ki jih mora zdaj plačevati predvsem razviti del Jugoslavije; tudi tisti, ki njegovo krajino krasijo cerkvice.
In pri tem ne le ženska iz vlaka; še mnogi drugi ne vodo, da nihče od tiisltih, ki iso; „Obrovac“ im „Feni“ zagrešili, ni šel v zapor. Denar za nerazvite1 je pa pritekal tudi. iz „■dežele mnogih cerkvic“.
Potem, je pripovedal prijatelj, so ob progi gledali napise na postajah. Omenjena ženska je »čutila neustavljivo potrebo po takemle komentarju: „Po vsej' Jugoslaviji lahko prebereš ime postaje v cirilici., samo Slovenci so nekaj posebnega, samo oni se obnašajo, kot »bi cirilice ne bilo.
Da' ženska o (Sloveniji, o njeni zgodovini in kulturi ni vedela ničesar, j'e sicer očitno...
Ampak !
O zgodovini 'Slovenije tudi Mussolini in Hitler nista vedela kaj dosti, pa sta vseeno ukrepala „po svoje“.
Tako po svoje ukrepajo tisti delavci iz drugih jugoslovanskih republik, ki v (Sloveniji zahtevajo, da: se z njimi govori v srbohrvaščini; češ da so v „svoji 'državi“ in da ne bodo govorili „'lokalnih jezikov“...
In marsikateri Slovenec je res moral »sredi Slovenije govoriti v južnoslovanskih jezikih, ker bi sicer po „lepi“ južnoslovans'ki navadi o-kusil ostrino balkanskega1 bodala. Prav zanimivo bi bilo nekega »dne povezati šopek takih zgodbic ; lepo a-iranžirainih z vsemi dokazi in argumenti, kakopak!
In prav to bomo nekega dne tudi naredili...
Vrnimo se spet na vlak! Torej: bomo napise na železniških postajah pisali v cirilici?
»Nemščino, 'kot je znano, se »slovenski »srednješolci že učijo iz »srbohrvaških učbenikov.
Ni bojazni!
ni poudarek »s strani režima (SIM ■— Slovenska izseljenska matica) na delitev emigracije v politične in ekonomske. Še posebej se skuša poudariti številčna »nepomembnost politične. To je jasno razvidno» iz člankov prof. mag. Rada Genoria, ki je »pri SIM strokovnjak za emigracijo.
V Rodni grudi, angleški del — 6. 86, kvotira marsikake tendenciozne trditve in nepravilne statistike, število izseljencev v »obdobju 1857-1971 postavi na 544.328 in nadaljuje, da je več kot polovica teh emigrirala pred 1945. To nekako potrjuje cenitve emigrantov na »dobo» po 1945 na četrt milijona. Porazna slika in statistika za' SFRJ in slovenski režim, da. z vso diktatorsko oblastjo po» uspešni revoluciji niso preskrbeli za primerno »družbeno ekonomsko stanje! Ako pustimo ob strani o-»sebne in politične svoboščine, s (katerimi je pometla revolucija, celo ekonomija (slabo odnese primerjavo s staro Avstrijo» m še slabše s prvo Jugoslavijo.
Na povsem mitičnem in propagandnem polju se znajde Genorio-, ko pravi: „Proti koncu štiridesetih let in v dobi 1950-60 je »oživel nov val emigracije zaradi ekonomskih razmer, podedovanih iz preteklosti... “ Povsem nestvarna ! Do 1. 1957 je e-migraeija »bila majhna', prehod meje je bil možen »samo ilegalno in je bil smrtno nevaren. Večji val tolerirane emigracije je začel šele 1957. To je 12 let po revoluciji! Absurdno se je izgovarjati v tej pozni, »dobi na predvojhe razmere! Velja si tudi zapomniti, da prva Jugoslavija v zadnjem desetletju obstoja skoraj mi imela emigracije! Genorio išče krivca za polomijo» 'SFRJ in slovenskega režima »tam, kjer ga ni!
Na raven primitivnega in lažnega etiketirainjia se spusti pisec, ko opiše (politično emigracijo kot: sodelavci. »okupatorja, izdajalci, zapeljan, ci, člani buržujskih strank in »seveda reakcionarji. Število političnih emigrantov postavi na 9 do 13 tisoč, od tega' »slabša polovica v Ar-
Nemška zvezna vlada v Bonnu namerava preučiti obseg gospodarske pomoči, katero» je dosedaj nudila Jugoslaviji. Vzrok tem ukrepom naj hi bilo veliko začudenje nemških vladnih krogov zaradi napadalnih člankov (nekaterih beograjskih časopisov. Posebno »partijska „Borba:“ priobčuje v zadnjem času metočna in celo neresnična poročila o razmerah v Nemčiji.
Razočaranje Nemcev nad Jugoslavijo obstaja že nekaj let, zlasti po letu 1978, ko so se zatekli v Jugoslavi j»o 'štirje nemški teroristi, katerih Jugoslovani niso izročili Nemcem, temveč so jih preko Iraka po-
»Slovenska. zavest, tudi državna, pa državotvorna1, se prebuja! Mladinski zvezni kongres je bil le prvi poskus predstavitve te zavesti »dirugim jugoslovanskim ljudstvom. Četudi so bili slovenski mladinci na kongresu „popljuvani“, so jih idejnopolitično in naro»dnostnozgo»d»ovin-»sfeo osveščeni Beograjčani objemali, taksisti pa menda brezplačno prevažali po Beogradu.
In — še »kar naprej bomo» »pisali v latinici...
In — navkljub zahtevam črnogorskega delegata na partijskem kongresu, naj se v vsej Jugoslaviji uve-, de enoten, jugoslovanski, to je, »srbski jezik. Pa navkljub enako pobožnim Bulatovićevim željam...
Je pa prav, »da »Slovenci cirilico poznamo»; vsaj lahko preberemo »kaj „cirilski narodi,“ načrtujejo z nami...
Hotimir
gentini, p»otem ZIDA, Kanada, Avstrija itd. Kot je znano in Genorio sam pravi, je v Argentini sredi 1950 »bilo 7000 političnih, Kanada je prevzela 6000, ZDA 3000, Avstralija pa 1500, »ostale prekomorske »dežele v»saj 1000 (»Venezuela 250), dočim »s»o tisoči »ostali v Evropi, predvsem v Avstriji, Nemčiji in» Franciji. Število političnih emigrantov iz leta 1945 (po končanem zločinu Vetrinja) ise je vrtelo nekje med 23 do 25 tisoč ose»b. K temu številu se lahko mirno prištejejo tisoči, ki so vse do 1957 tvegajoč življenje prebegli (na Zapad. In -seveda še 11.000 vrnjenih in pobitih beguncev.
Ekonomski emigranti, tako s»o jih imenovali, so šli masovno v Nemčijo, Švico, Francijo, Avstrijo in Kanado. To so bili v »glavnem »osebe nekje med 18 in 30 letom. Ti revolucije niso osebno »doživljali. Bili -so» nezadovoljivi doma, odgovarjala jim ni nova »družbena ureditev in še manj jim je »odgovarjalo »goispo-darstvo. 12 let po zmagi revolucije, po težkih žrtvah in pomanjkanju je bodočnost zgledala črno. Pod vplivom vzgoje doma in že istrahu -pred diktatu roje nova emigracija kazala v začetku nek odklon in strah pre»d politično emigracijo. K »temu »dodajmo še silno ambicijo novih ustvariti si dober ekonomski položaj, tako je razumljivo, da so nekaj čaisa stali, ob strani. To so bili še časi, ko smo imeli tri »emigracije, staro izpred 1929, politično iz 1945-67 in najnovejšo od 1957 naprej. Partiji je seveda prijalo ločevati te tri vrste emigrantov.
Počasi je le prišlo do združevanja in sodelovanja. V Kanadi te razlike niso bile nikdar »tako p»o»u-darjene ko»t v ZDA in drugod. Stari priseljenci, številčno in ekonomsko- slabotni. s»o se» v -glavnem držali »ob strani. Njihovo začetno »navdušenje za SFRJ in revolucijo je hitro splahnelo. Prišlo je do tragičnega povratka nekaj stotin leta 1947. Namesto v močno, demokratsko »državo so odkrili radikalno levičarsko diktaturo. Vs»o njeno radikalnost in
slali v Južni Jemen. Poleg tega očita Nemčija Jugoslaviji, da nudi indirektno politično zaščito številnim arabsko-palestinsikim in drugim evropskim teroristom, katerim nudi vso vojaško in »obveščevalno izobrazbo.
Jugoslovani te trditve zanikujejo, Nemci pa kljub »teinu zatrjujejo-, »da obstajajo konta‘kti »med palestinskimi terorističnimi skupinami in jugoslovanskimi Vojaškimi obveščevalnimi krogi. Tudi naj bi se po» nemškem mnenju nahajali v Jugoslaviji pristaši „japonske revolucionarne vojske“.
Po »obisku »nemškega »kanclerja in gospodarskega ministra v lanskem letu iso Nemci sestavili pregled vojaških vezi z Jugoslavijo. Kot je splošno znain-o», .ima Jugoslavija 20 milijard: d»olarjev zunanjega »dolga ob 100% inflaciji in visoki brezposelnosti ter stalnem upadanju irealnih oisebnih »dohodkov. Bo»nn naj bi »si v»s»e doslej prizadeval, da bi. z ugodnim trgovskim in »gospodarskim sodelovanjem pomagal Beogradu, »da bi le-ta doiS;egel čim večj'o gospodarsko neodvisnost. Po nemških -poročilih naj bi Bonn omogočil, da je Jugoslavija »prodajala, svoje produkte državam, ki so »članice Evropske -gosp'odarske unije, in po» v 1980. letu sklenjeni pogodbi o medsebojnem trgovanju na'j' bi J»ugosla»vija dobila tako -ugodne »pogoje, kakor nobeima, »druga država! v iSiredo»zemlju razen Izraela. Nemčija naj bi leta 1983 rnu-»dila Jugoslaviji posojilo» v višini ene milijarde maink. Prav tako- naj bi bila najvažnejši kupec jugoslovanskih produktov in to v višini 11 milijard mark samo v letu 1983. Tudi
'brutalnost so odkrili ob izkrcanju, ko so jim zaplenili -traktorje in avtomobile in za nameček so vse njihove prihranke zamenjali po tečaju 50 din proti 1 USA -dol. Mnogi povratniki in mnogi, ki so ostali v Kanadi, so tudi počasi zvedeli za težko usodo bratov i»n. drugih sorodnikov, ki jih je pobila revolucija! Stara slovenska emigracija je spregledala, nobene politično pomembne akcije nisio več priredili, časopisje je propadlo».
Nova slove»nska emigracija’ po 1. 1957 je našla, v Kanadi uspešno slo-vein:s»ko kolonijo, skoraj izključno same politične begunce. Že v tisti dobi so imeli veliko število lastnih podjetij. Novi so bili sprejeti korektno, »sodelovanje na ekonomskem polju je bilo obširno, ni »se zaznalo ka»ke omejitve zaradi političnih razlik. 'Teh pa itak ni bilo pomembnih! Kdo »bo» hvalil režim 'in revolucijo, če si prisiljen, da greš v tujino za kruhom. Bivši partizani — in teh je bilo dokaj — ;so bili tiho, partizanske pesmi Kanada še ni slišala1. V številnih laičnih -in cerkvenih organizacijah so se dobro počutili tudi, novi. »O kaki ideološki razliki ni bilo »govora takrat, še manj je to primer danes. Sedaj, 40 let po revoluciji, so tudi novi Informirani o revoluciji in o njenem groznem zaključku v pokolu vojaške in civilne opozicije v juniju in juliju 1945. Sami »so doživljali gospodarsko krizo in »danes še kako dobro vidijo družbeni ekonomski inazpad »nove družbe. Naivno bi bilo misliti, da so oni manj kritični do razmer -doma.
Celotno izseljenstvo si je danes edino v nujnosti temeljitih sprememb doma. Povsem tako kot narod doma. Enak razvoj ;s»e opazi v vseh »slovenskih »skupinah po svetu. Delitev diaspore» po izvoru na: staro», politično in ekonomsko emigracijo je bila do neke» mere opravičljiva za prvo P'Orevolucijsko obdo»bje. Ta’ porazdelitev pa dalnes v -smislu neke razlike v odnosu do» režimske Slovenije ne obstaja več.
je bila v zadnjem času me»d -obema državama (sklenjena pogodba', po »kateri bi Jugoslavija izdelovala in izvažala oblačila za nemško vojsko. Nemško obrambno ministrstvo je sicer imelo »pomisleke, da bi neka’ ko», munistična država 'dobila ta»kšno naročilo, toda vlada »ga je kljub temu izvršila, v višini 3 milijard mark.
P. D-ova.
Draga 86
Letošnja Draga je spet zbrala o-fcolii sebe -Slovence od vsepovsod, tako- da lahko- po pravici nO»si -ime »stične točke »treh Sloveni j. Letos je tja prišlo» — prvič — tudi večje število Slovencev iz Argentine; med njimi predsednik SKA Lado Lenček CM, ki je imel tudi nedeljsko mašo; predsednik (Slovenskega »katoliškega aka-
dem.	starešinstva arh. Marjan Ei-letz in še vrsta drugih obiskovalcev, preidv-sem mlajših.
O podrobnem poteku Drage bomo še1 zvedeli od naših obiskovalcev, ko se vrnejo. Za sedaj lahko» objavimo le imena predavateljev, katera is,o bila — že tradicioinalnio- — dana: v javnost šele prvi večer, v petek, 5. septembra. To so:
dr. Franc Miklavčič (sodnik in e-sejist) : Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem;
idr. Predrag Matvejević (Hrvat): Matične dileme »med narodnostjo» im »državljanstvom ;
idr. Drago Ocvirk CM (univ. prof. na teološki »fakulteti v Ljubljani in Parizu) : Blagodejna odvečnost krščanstva ;
Milan Apih (etično prizadet marksist): Po plovbi čez rdeče vode.

Kdaj bomo Slovenci pisali v cirilici?

dr. Peter Urbanc
Odnosi med Jugoslavijo in ZRN
Dve zanimivi knjigi
V Jugoslaviji, sta izšli dve knjigi, ki. naj bi bili po svoji vsebini nekaj novega na jugoslovanskem knjižnem trgu.
Prva je knjiga slovenskega žurnal ista Janeza Staniča, ki je senzacionalna, ker namreč v neki komunistični državi kritično ocenjuje sam komunizem. Avtor te knjige je živel več let kot dopisnik ljubljanskega' „Dela“ v Rusiji. Knjiga je izšla pod naslovom „Bijele pjege socializma“ v .založbi „Globus“ v Zagrebu, razgovor o njej pa je imel avtoir Stanič z uredniki zagrebškega študentovskega lista. Stanič je poročal o različnih obdobjih komunističnega vladanja in je odkrito analiziral valujoče spreminjanje njegove taktike. Pravi: „Pravilno je le to, kar smatra partija za pravilno. Tako na primer bi bil še pred 20 leti, vsakdo osumljen kot državi sovražen element, kdor bi v (Sovjetski zvezi bral Pasternaka ali Bulgakova. Danes pa velja za neizobraženega, če teh dveh avtorjev ne bere.“
'Na vprašanje, kako se more komunistični -sistem še vzdrževati v Vzhodni Evropi, je odgovoril: „Zgolj z vojaško .silo ! To smo videli leta 1950 v Vzhodni Nemčiji, leta 1956 na Madžarskem iin, danes na Poljskem!“
Pio njegovem mnenju so vzhodnem bloku 'ljndska .zastopstva zgolj zbirališče mas, ki morajo navdušeno ploskati vsaki uradni odredbi. V Jugoslaviji ima 'komunistična partija monopol nad ustvarjanjem mišljenja na področju politične informatike. V Sloveniji je seveda laže precenjevati vladne ukrepe ali pa poročila v raznih režimskih časopisih, ker lahko Slovenci iz televizijskih ali. radijskih oddaj iz Avstrije in I-talije zvedo resnična dejstva. Vendar sta slovenski reviji „Mladina“ in
„Nova revija“, ki si upata kritično presojati vladno delovanje, postali partiji trn v peti. Vsak (komunistični sistem ima namreč paničen stralh pred kakršnokoli 'demokratično reformo. In to tudi v Sloveniji.
Druga knjiga, ki je povzročila začudenje v Beogradu, v Moskvi pa nezadovoljstvo, so pred kratkim i,zi-šli Spomini nekdanjega jugoslovanskega poslanika v Moskvi, Veljka Micunovića.
Mieunović opisuje razne1 dogodke za časa svojega bivanja v Moskvi in zlasti o taktiki ruske diplomacije in sovjetske vlade. 'Omenja, da hočejo Sovjeti vedno vsiliti svoj model socializma vsaki državi, kjer vlada komunistična partija, in vztrajajo' na prioriteti ideološkega, faktorja. Dokaz temu naj bi bile vojaške intervencije na češkem, Madžarskem in Poljskem. Edina izjema naj bi bila Jugoslavija, katere 'Stalin v letu 1948 iz gotovih vzrokov ni nasilno podvrgel. Pisec knjige poudarja, da je treba vedno imeti pred očmi ruske cilje po teritorialni in 'ideološki ekspanziji — od leta 1939 naprej, po dogovoru med Ribbentropom in Molotovom, preko druge svetovne vojne do leta 1945, ko je Rusija „popravila“ svoje meje v takšni meri, da se je razširila za celih 600.000 fcmi2.
V knjigi poroča tudi. O' življenju jugoslovanskih diplomatov v Sovjetski zvezi, kjer jim je dovoljeno prosto gibanje le v območju 30 km. Zveze in stike imajo le z gotovimi vladnimi funkcionarji in uradniki zunanjega ministrstva. Sovjeti, ki živijo v Jugoslaviji, pa se lahko prosto gibljejo po vsej državi, imajo prost dostop v vse ustanove v vseh republikah v Jugoslaviji kakor tudi do vseh osebnosti vlade aii partije.
P. D-ova.
1' Kipar France Gorše
'Dne 3. avgusta je umrl na Golniku splošno znani in priznani slovenski kipar France Gorše v 87. letu življenja. In po več kot polstoletnem delovanju tudi v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Rojen 26. septembra 1897 v 12-članski družini v Zamostecu pri (Sodražici kot sin knjigoveza, se je uveljavil v Sloveniji, potem v Italiji in v zdomstvu, v Severni Ameriki im Kanadi ter umrl v 'Svečah na Koroškem, kjer si je ustanovil svoj dom in kjer je tudi pokopan, kot si je želel.
Dr. Zerzer je prise] naravnost od njegove bolniške postelje iin prinesel njegove zadnje pozdrave nam, argentinskim prijateljem.
Nekaj tednov pred njegovo smrtjo smo v Svobodni Slo verni ji poročali. podrobneje o njegovem življenju, o zadnji že peti njegovi knjigi-monografiji, ki s'o jo* njegovi sovaščani izdali pri Mohorjevi družbi v Celovcu septembra 1985.
Od omenjenih monografij je (izšla prva leta 1936, ki jo je napisal mladi, letos v (Severni. Ameriki umrli, dr. .Rajko Ložar, druga (Večerim) 'v Washingtonu leta 1971, tretja v Gorici leta 1982, medtem pa še posebni katalogi z orisi njegovega' življenja in dela ob priliki zamišljene kolektivne razstave v Kostanjevici, ki pa je bila tik pred začetkom prepovedana in ki j'O je pripravil vseuč. prof. dr. France (Stele; in pozneje še v izdaji katalogov Lada Smrekarja. V Gorici leta 1981 je napisala posebno štuđij'o o njem Verena Koršič pod. naslovom „Gorše ina Primorskem“. Iz vseh teh razprav iz vseh delov Slovenije nam je dobro poznano vse njegovo razgibano umetniško in 'življenjsko delo tega izrazito vseslovenskega begunskega ustvarjalca.
Znane so njegove stvaritve izpred vojnega časa v 'Sloveniji, tako javne kot „Kopalka“ v kopališču Ilirija v Ljubljani, spomenik prof. Prijatelja pred Univerzo, razni Križevi' poti (ekumenski Križev pot v Poljanah nad Škofjo Loko) in druge, predvsem veliko privatnih nagrobnih spomenikov. Najbolj reprezentativni so njegovi monumentalni liki v javnih stavbalh ministrstva v Beogradu, kakor kneza Koclja v parlamentu in skupine v ministrstvu industrije (itd. V Ameriki, kamor se je doselil po letu 1952 v Washington,
se je uveljavil z reliefi v mednarodni kapeli v Marijinem (svetišču. To umetniško reprezentativno delo je nadaljeval v Kanadi z okrasitvijo slovenskih cerkva v Torontu, ki so ga tamkajšnji slovenski rojaki o-vekovečili v dveh filmih o njem in iki so j.i.h predvajali tudi med nami v Argentini (SKA). V evidenci je nad 600 njegovih umetniških del, ne vštevši njegovih impozantnih likov koroških narodnih buditeljev v parku njegove ihiše v .Svečah. Veliko je tudi njegovih del v privatnih zbirkah njegovih častilcev v ZDA in v Kanadi in idrugod po svetu, tako v Argentini, kjer je znan njegov doprsni kip škofa dr. Rožmana, ki je stal nekoč v Adrogueju.
Poleg tega pomembnega kiparskega dela je bil eden tistih likovnih umetnikov, ki je znal sukati tudi pero in mas seznanil z umetnostjo tudi v svojih tiskanih prispevkih v revijah in v dnevnem tisku, tako je že v Ljubljani bil sourednik revije Umetnost (Males), pa: tudi. ilustrator pomembnih knjig (Jalnovi Bobri in druge). V Ameriki je sodeloval kot poročevalec in ilustrator slavnostnih božičnih, velikonočnih številk, tako npr. v Ameriški domovini, kjer je redno priobčeval tudi polstransfce grafične doneske. S takim delom je obogatil tudi naš tednik Svobodno Slovenijo', predvsem pa is sodelovanjem in opremo Zbornikov Svobodne Slovenije s (svojimi že klasičnimi slikami (Romarji) na platnicah in drugimi. Za to sodelovanji je bil vedno pripravljen in naročeno v roku točno izvršil. O tem hi pričala zapuščina Miloša Stareta, kakor tudi vodstvo SKA, kjer so celotna oprema in ilustracije v knjigah Križev pot prosečih in Spev rodni grudi njegovo delo.
Njegov je tudi Križev pot v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi, kakor tudi še več manjših .ilustracij v časopisih, revijah in knjigah.
Vsa ta njegova velika kiparska' in rezbarska ljubezen do knjige pa je imela svoj izvor v domačem krogu tipične slovenske ribniške doline, ko mu je bilo rezbarstvo lesa iin (suhe robe že prirojeno. Pa tudi duhovna globina v njegovih delih je imela osnovo v religioznosti domačega kroga, in je bila več ali manj prisotna v vseh njegovih delih, kakor u.
B/l
I
Tone Mizerit
V zadnjem našem oip.isu argentinskega 'političnega življenja 'smo prerokovali, da bodo bralci že vedeli za mesečno inflacijo, ko bodo imeli v rokah naš list. Opekli smo se, kot se ponavadi opečemo1, kadar prerokujemo o vremein.u tukajšnje politike. Vendar to pot ozadje ni bilo v kakem strankarskem ali vladnem zakulisnem manevru, marveč v enostavnem razlogu, da1 so uradniki državnega instituta za statistike napovedali stavko, ker jim niso povišali plač. Dogodek, ki je postal vsakodnevna' izkušnja v zadnjem času, je sijajna podoba tragike argentinske sedanjosti. Načrtujemo in računamo, pa vedno v zadnjem hipu nekaj „sfali“, ker nam vedno manjka „pet cemtavov do pesa“. Nikdar ini' vse predvideno; nasprotno: del improvizacije je tolikšen, da ponavadi prav zaradi tega ni resnosti, potem ni odgovornosti, iin, seveda zaman i-ščemo sadov napora, ki je itak tako manjši, 'kot pa bi moral biti.
KUJ ME, ŽIVLJENJE, TISOČKRAT KUJ
Ko so radikali leta 1983 izredno (bistro vodili volilno kampanjo (tedaj je bilo malo improvizacije), je bilo eno izmed njihovih gesel: „Mi »mo življenje.“ Prav te dtni vlada in •radikali obhajajo tisoč dni na oblasti. Zato so pričeli izvajati široko propagandno akcijo, pod geslom „1000 dni 'življenja“.
Ni da bi tu pisali kako bilanco teh preteklih tisoč dni. Povzemimo le splošno idejo, da je bilo mm.ogo načrtovanega ia malo izpolnjenega. Ne da se pokriti z bombastičnimi parolami prevarane upe preteklih treh let.
gotavlja Družina ob njegovi osmrtnici: 10. 'avgusta je odločno napisala: Gorše je bil vse svoje življenje globoko veren kristjan. Tudi ljubljanski komunisti ugotavljajo v Delu 7. avgusta: „Tam je bila doma njegova vernost, ki ji je posvetil obsežen kiparski program-“
Pogreb tega velikega umetnika naj opišem po poročilu v Katoliškem glasu: V soboto, 9. avgusta: je ob krsti, ki je stala pred vhodom v Gor-šetovo galerijo, zapel najprej domači zbor Kočna žalosti n-ske, nato pa je sledila v bližnji cerkvi maša, ki jo je daroval ljubljanski, pomožni škof dr. Lenič, mnogo duhovnikov, med. njimi tudi celovški, škof Kape-llari. Na grobu so .se od pokojnika poslovili bistriški župan Baurecht, dr. Drago Štoka, Marij Maver, Marija Ferletič, dr. Valentin Inzk-o- im kapucin Jakob Vučina. Prisotni so bili tudi, predstavniki iz Slovenije V. Kavčič in J. Osterman.
S smrtjo Franceta Goršeta smo izgubili najstarejšega slovenskega ustvarjalca v zdomstvu in morda tudi v domovini, ostala pa bodo njegova dela, ki bodo pričala o kulturnem delu slovenskega zdomca — begunca.	td
Vendar priznajmo, da tudi strogi pregled: pokaže pozitiven, rezultat. Važno j;e, s katerega vidika gledamo, in kaj smo pričakovali. Vsak vsaj nekoliko resen državljan, ine bi smel verjeti v obljube, ki so bile dane brez .podlage. Nekajkrat smo o-menili, da so programi . argen timskih političnih 'Strank pravzaprav volilni propagandni lističi, ne pa resni načrti za bodoče delo. To se je jasno videlo, zlasti na gospodarskem področju, pod novim ministrom Grins,punom. In potem, glede namena Avstralnega plana, 'ki je znova obstal bolj pri pobožnih željah, kot pa pri resni izvedbi zastavljenih ciljev.
Posebej je treba omeniti pozitiven 'rezultat teh 1000 dni. Ko je nastopila radikalna vlada, je bilo mnogo ljudi, ki so napovedovali kaj kratek rok vladanja. Neštetokrat s-o se potem te pesimi stične napovedi ponovile. Znova poudarjamo', da bo največji uspeh dr. Alfonsina, da bo predal vlado svobodno in ustavno izvoljenemu predsedniku. Le življenje v demokracji nas uči demokratično živeti, im marsikateri padec, negativen sam po sebi, je za. mnoge, je za ves narod pozitivna izkušnja. Tako počasi, zelo počasi rastemo- v demokratičnem razumevanju, in spoznamo, da je mnogo odvisno od nas isamih, ne pa od zgoraj razsojene odredbe.
Kot izredno negativen rezultat pa zapišimo anarhijo v vzgoji in razkrajajočo 'kulturo. Tabo- v splošno kulturnem delovanju, nekaterem tisku in masovnih obveščevalnih (sredstvih je zaslediti hudo negativne pojave, levičarsko masifikacijo in grobo pomanjkanje vsaj (spoštovanja do drugega. Zlonamernost v 'ideološkem izkoriščanju položajev v vzgojni strukturi je tako jasna, in tako groba, da jo smemo postaviti kot vzorec, kako bi. res ne smeli delati, če se proglašamo za demokrate.
IZ STAVKE V STAVKO
Znova smo zašli v ž,e znam položaj, ko glavna delavska konfederacija OGT ne ve kaj bi pravzaprav storila, in namesto skupnega nastopa doživljamo nenehne sektorialne stavke, ki motijo maše vsakdanje življenje bolj kot pa ena ali dve splošni stavki.
Omenimo le stavko bančnih uradnikov, osebja zdravstvenega področja, ali pa zadnji podvig transportnih gremijev. CGT pa je ostala' brez odločitve iz dveh razlogov. Po 'eni strani je vrsta gremijev dosegla kaj u-godne pogoje piri zadnjih pogajanjih glede poviš'ic. Ti sedaj niso preveč navdušeni za splošne stavke. Nekateri imajo- celo podpisane pogodbe, da za določen rok ne bodo (stavkali, ali kako drugače motili, miren razvoj proizvodnjega življenja. Po drugi strani pa je OGT končno dosegla od vlade pogoje1 za normalizacijo.
Glavna delavska konfederacija, od vojaškega udara leta 1976 ni legal-
t Janez Brula
V ponedeljek, 25. avgusta so telefoni naznanjali vest, da je nenadoma odšel od nas. Še v soboto in nedeljo se je pogovarjal «sodelavci. Bil je živahen in prijeten -sobesednik. Svoje misli je povedal jasno in brez ovinkov. Zlasti slovenska, srenja 'Slomškovega doma je z njim zgubila vnetega -sodelavca in -graditelja, saj je bil duša akcije za Slomškov dom in njegov prvi predsednik. Dolga leta je bil tudi na vrhu .našega1 političnega delovanja kot član načelstva SLS.
Pokojni Janez se je rodil 28. marca 1921 v Talčjem vrhu piri Črnomlju v Beli Krajini. Tam je obiskoval šolo, že v mladosti sodeloval pri Orlu, pozneje pa že kot voditelj pri Fantovskih odsekih. Seveda je bil tudi član mladinske SLS, Kmečke zveze in Fantovske zveze. Ko iso rdeči pričeli z revolucijo, se je boril v Vaški straži, 'ki je imela postojanko v 'Semiču. Ob razsulu italijanske zasedbe se je rešil v Ljubljano, kjer je vstopil v domobransko
vojsko. Po krajši dobi v prestolnici, se je prijavil k udarnemu bataljonu v Velikih laščah, in se boril do u-sodnega konca. Maja 1945 je bil tudi on vrnjen in izročen partizanom ipri Pliberku. Pri Velenju je zbežal iz transporta, in po mnogih nevarnostih prišel do svojega doma v Beli Krajini. Po devetmesečnem skrivanju ma domu se je rešil v Italijo v begunsko taborišče v Servi-gliamo. Tam je spoznal svojo družico Vladi roj. Vitrih, s katero se je
no obstajala.. Vse njeno delovanje je bilo pogojno, in celo po nastopu demokratične vlade ni prišlo do- legalne ureditve njenega delovanja. V iprvem obdobju (minister za delo Mucci) je vlada skušala uzakoniti novo zakonodajo, po kateri bi mogia nadzorovati najmočnejše -sindikate v deželi. Po preteklih izkušnjah so ise vladni možje vdali v usodo1 peronisti čine narave argentinskih .sindikatov, in po dolgem odlašanju najprej vrnili Konfederaciji n jemo staro stavbo, sedaj pa pristali na dokončno’ normalizacijo te delavske sindikalne ustanove.
V tem postopnem popuščanju, kateremu je pristaviti še zadevo- zakonodaje socialnega skrbstva, in vsedržavnega zdravstvenega zavarovanja, vlada kaže po eni strani svojo nemoč; po drugi -pa tudi rastočo vživljanje v irealnost, 'ki. je prve dni oblasti mi kazala. Začetni zanos popušča, 'in po tisočih dneh Alfonsin in njegov krog spoznavajo-, da je edini način vladanja pravzaprav sprejeti dejstva takšna kakršna so, ne takšna, kakršna bi želeli, da bi bila. Le počasi, in ne po odlokih, jih moremo (spremeniti. Greh radikalov je bil v tem enak greh-om vseh -dosedanjih vojaških vlad, da ne govorimo o preteklih peroni-stičnih .izkušnjah.
KAM PLUJEMO?
Tako se sprašujejo v mnogih strankah, ki te dni skušajo razčistiti svoje položaje. Le na kratko o-menimo nekaj primerov za boljše razumevanje naših bralcev določenih dogodkov:
Peronisti : Polemika v provinci (Buenos Aires se nadaljuje. Sedaj šu, šljajo, da bodo prestavili notranje volitve, ker ni več denarja', da bi jih pripeljali do konca. Res je, da stranka nima denarja; a res je tudi, da zakon o podpori strankam spi -v senatu, ker ni sporazuma med radikali in peronisti. Ima tukaj res vlada tudi (svoje prste vmes. Vladnim 'kandidatom ne prija peromlstič-in,a enotnost.
Intransigenti: Ideološki spor počasi prehaja na vse ravni. Ni mogoče spojiti, vode z oljem. Zato je tudi v provinci Santa Fe prišlo do razkola. 'Odstop treh najvišjih funkcionarjev stranke je naravna posledica trenja -med demokratično vejo in (skrajno levimi sektorji. Prej ali slej bo- to peljalo do razkola, in morda do strnjene povezave levičar-iskih skupin v novo levičarsko- politično formacijo.
Komunisti: Huda je polemika v argentinski KP. Sedaj so prilepili strog ukor bivšemu vodji in predsedniškemu kandidatu Rubenu Iska-ru. Ta je javno kritiziral „strankarski kanibalizem“, po katerem so njega izločili, mnogi drugi krivci strankinih porazov pa ostali na vodstvu. Pač v klasičnem slogu tovariških čistk. Kar pa je jasno, je hitro drsenje proti skrajni, levici te -argentinske KP. Sedaj je postala „revolucionarna“ formacija. Zapušča dosedanje jasno' -buržujstv-o, čeprav ga -ohranjajo posamezno njeni člani. Tuldi to kameleonstvo1 bo vredno po-tankega opazovanja. Res, kadar gre za argentinsko- politiko, se človek nikdar ne dolgočasi.
1. 1948, kmalu po prihodu v Argentino, poročil in ustvaril svoje ognjišče v Be-razategui, leta 1953 pa ,se je preselil v mesto Ramos Mejia.
Tak-oj je 'poprijel pri javnem delu. Na povabilo' Anice Šemrov je pristopil k šolskemu odboru v Ramos Mejia, na povabilo pok. žpk. Janeza Kalana pa še k farnemu odboru slovenske srenje'. V tistih časih se je morala slovenska šola seliti iz enega prostora v drugega, želja po lastnih prostorih Slomškove šole pa je' kmalu dobila širši obseg. Zlasti poko j ni Janez Brula j'e ide jo o .slovenskem -domu 'odločilno podprl, saj se je zavedal pomena pravega in živega središče Doma za skupno življenje v kraju v naravnim zaledjem. Skupno- s sodelavci je dosegel nakup parcele -s -staro hišo na Castelli 28 in dine 12. junija' 1961 se je Slomškova šola že preselila pod slovensko -streho1. Na ustanovnem občnem zboru je prevzel mesto predsednika Slomškovega doma. 17. septembra 1961 je -bil pri slavju blagoslovitve slavnostni govornik. V vsej dobi je pokojnik odločilno vplival, prepričeval in garal kot motor srenje. Dosegel je, da je Slomškov
NOVICE IZ SLOVENIJE
'K mmr
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice [MEDNO
ŽUŽEMBERK — Mladinsko prostovoljno delo (brigadirje) je treba začeti organizirati ne maja, pač pa že septembra, so ugotovili načrtovalci teh akcij. Kljub velikim težavam, pravijo, so uspehi zadovoljivi. To delo je v globoki krizi, zato skušajo izboljšati naselja, v katerih stanujejo, izboljšati motivacijo in pripraviti bolj zanimiv program.
ŠKOFJA LOKA —- Za kulturni spomenik mislijo preglasiti stari del mesta. Ožje območje sestavlja Mestni in Spodnji trg, grad in kapucinski samostan, širše pa Puštal. Karlove in drugi deli. Posebej bodo varovali 9 naravnih znamenitosti in čez 1'30 arhitektonskih spomenikov.
DUBROVNIK — Ljubljanska opera
se je dobro odrezala na letošnjem dubrovniškem festivalu. Posebej so pohvalili orkester, dirigenta Lovrenca Arniča in operni zbor (pripravil Jože Hanc); soliste so pa kritiki kar po vrsti strgali. — Tudi pri drugih predstavah so se uveljavili Slovenci: pianistka Dubravka Tomšič-iSrebotnjak, oboistka Breda Jerič in pa Slovenski oktet. Sicer pa festival ni nič posebnega, le za cene pravijo, da so bile prvovrstno zasoljene.
ROGATEC — Iskanje zanimivosti za turiste je privedlo Rogatčane, da so zamislili muzej na prostem: poleg stare tipične panonske hiše s hlevom in kozolcem, ki že (še) stojijo, mislijo postaviti tudi čebelnjak, vodnjak in svinjak, da .bo domačija kompletna.
KOČEVJE — Reja jagnjedi se stalno širi po Kočevskem. Lani je bilo vsega skupaj okoli 1.100 jagenjčkov, do leta 2000 pa, načrtujejo preiti do 2500, s čemer bi porast bil precej večji od druge živine.
JAVORNIK — Mladi astronomi so
se zbrali na taboru in odkrivali skrivnosti neba. Štiri noči so raziskovali s pomočjo teleskopov med drugim Jupiter, Mars in Saturn, potem pa podatke urejali z računalniki.
LJUBLJANA — Višje sodišče je zvišalo kazen tovarni celuloze in papirja v Medvodah, ker je spuščala v reko Soro „nekondicionirane odpadne vode, ki so imele znišan ‘pH’ in povečano vsebnost suspendiranih celuloznih vlaken“. Kazen so zvišali od 600 na 900 tisoč din.
LJUBLJANA — V Križankah so poleti že znani festivali, med šolskim letom pa tam domuje srednja šola za o-blikovanje in fotografijo. Ker pa je stavba iz šestnajstega stoletja, ima že precej „bolezni“, katere hočejo odpraviti do začetka naslednjega učnega le-
dom postal živahno središče z vsem raznolikim življenjem. Pestra kronika zanimivih prireditev je tudi njegova zasluga.
Bil je odličen .soprog, družinski o-ee petih otrok in ded šestih vnukov. Ko je pred leti resno zbolel na srcu, je svoje javno delo- zmanjšal, a kljub temu z vso ljubeznijo spremljal življenje v skupnosti- Umrl je nepričakovano, 25. avgusta 1986 dopoldne. Izredno velika množica kropilcev na njegovem domu je pričala o njegovi osebnosti. V Itorek, 26. avgusta, so krsto s slovenskim šopkom, ovito s slovensko zastavo njegovi ožji sodelavci ponesli v gornjo .dvorano Slomškovega doma, kjer je žpk. Jože Škeirbec 'daroval pogrebno sv. mašo ob izredni udeležbi. Po »pravilu so se od pokojnika z izbranimi besedami poslovili še Jernej Tomazin, predsednik Slomškovega doma, načelnik SLS dr. Marko Kremžar, pisatelj dr. Jože Krivec in dr. Miha Benedičič. Množica je pokojnika spremila ma pokopališče v San Justo, kjer je »h grobu opravil cerkvene obrede delegat dr. Alojzij Starc.
Vsem žalujočim, 'zlasti gasipe Vladi z družino, naj' dobri Bog olajša težo velike izgube.
—Šič
GOVOR DR. MARKA KREMŽARJA OP POKOJNIKOVI KRSTI
Poslavljamo se od moža, ki je bil trden Slovenec in globok kristjan.
S pokojnim Janezom Bruto mas zapušča goreč nosilec narodne prosve-
ta: vlažne stene, posedajoča se streha, zastareli odtočni kanali, itd.
LJUBLJANA — Harlekin v Nagla-sovi hiši na Novem trgu se je vrnil. Kamniti sklepnik iz druge polovice o-semnajstega stoletja je potreboval restavracije in bi — po predvidenem roku moral na svoje mesto priti konec lanskega leta, v .resnici se je vrnil pa šele konec julija letos.
MURSKA SOBOTA — Nafto in zemeljski plin iščejo na treh krajih. V Lipi ju bodo iskali do globine 3.200 m, v Noršincih in Rakičanu pa do 1.2001 oz. 1.600' m. Letno v teh krajih izčrpajo 2.400 ton nafte in 6 milijonov kuib. metrov plina.
SEIÖA — školjkarji so v mesecu juliju prodali čez sto ton klapavic (al-mejas) iz nasadov v Seči in Strunjanu. Veliko teh gre v izvoz, predvsem na, italijanski trg. Letos računajo postaviti nove školjkarske nasade na Debelem rtiču in s tem doseči 2000 ton vzgojenih školjk.
LJUBLJANA '— Pocenitev so zapovedali po odloku. Odlok določa, da morajo tiste tvrdke, ki so med 9. in 24. junijem podražile cene svojim izdelkom za več kot 5%, vrniti cene na raven, ki se je uporabljala do 8. junija. Ni pa odlok navedel seznama izdelkov; pocenitev morajo sami ozdi sporočiti javnosti ali odjemalcem: za koliko se je pocenilo in katera je zdaj cena.
'LJUBLJANA — V stolnici je bil
koncert za orgle in trobento. Igrala sta Stanko Arnold na, trobento in orglar Kurt Neuhauser iz Gradca. Oba sta pokazala, da obvladata svoj inštrument in zadovoljila občinstvo. Le za orgle so se pritožili, da so že precej razglašene.
UMRLI 'SO OD 2. do 8. avgusta 1986:
LJUBLJANA — Boris Režek; Pavle 'Cerovac; Frančiška Erbežnik roj. Zorman, 84; Marija, Kovač roj. Žukovec; Rudolf Eržen; Jožefa Marič roj. Tratar; Bernard Božak; Frančiška Janša roj. Gostiša; Jože Polutnik; Ana Somrak roj. Pleško; Berta Merganthaler; inž. Dore Martin jek st.; Marija Oblak roj. Oigrič; Martin iStarec; Karel Jagrič; Franc Avbelj, 78; Jože Lakner.
RAZNI KRAJI — Franc Jeromen, Stožice; Franc Pajtler, Murska Sobota; Marija Žibert, 80, Mali Rakitovec; Rezka Čižman, 95, Šmartno; Jože Cerk, 82, Trbovlje; Alojz Hribar, Celje; Slavica Kunej roj. Škrbec, 80, Podsreda; Anton ištimec; Alojzija Dolanc roj. Žabkar, Trbovlje; Doroteja črtalič roj. Ravnihar, 94, Škofja Loka; Ivan Marc, 74, Kranj; Viktorija Ladiha roj. Covniik, Celje; Urška Lederer, Količevo; Jožefa Klemenc, Tržič; Karel Bernard, Celje; Marija Tollazzi roj. Lenarčič, Logatec, 87; mag. dr. Jože Križnič, Velenje; Antonija Gorše, 106, Sostro; Karolina Jer-molj roj. Fresi, Hrastnik; Pavla Pin-
te — že v domovini — in nato med nami v begunstvu; odhaja borec proti komunizmu iz dobe Vaških straž, soborec iz vrst domobrancev in sodelavec v načelstvu stranke, ki širi v našem narodu krščanska in demokratska načela.
Preteklo predo smo še sedeli v družbi pokojnega Janeza in razpravljali s koroškima gostoma o naši preteklosti in sedanjosti pa skušali odkriti pogled v narodovo prihodnost.
Krepko je posegal v debato, z o-gnjem in zavzetostjo, ki sta ga spremljala vse življenje. Jasnih misli in jasnih besed je bil kot vedno vzor slovenskega svobodnjaka.
Bil je eden prvih, ki so segli med našim jnarodom v boj proti okupatorju in proti nasilju komunistične revolucije; kot živa priča teh sfra-šnih, a tudi velikih dani, se je zavedal svoje dolžnosti in pričal — dio konca. Ko ga je zadela smrt, je bila ob njem knjiga „Zgodovina stalinistične revolucije na Slovenskem“. Vedel je, da se vsa naša osebna in narodna usoda še vedno suče okrog tistih dni.
Jasno je razločil med krščansko velikodušnostjo, ki zna odpustiti in prav tako krščansko zvestobo resnici. Že dolgo je vedel, da ni več trdnega zdravja* a kadar je videl priložnost, da bi storil kaj v obrambo slovenskih vrednot, za čast pobitih soborcev, za resnico o komunistični revoluciji, takrat ni mislil na svoje zdravje — temveč le na svojo doL žnost.
Rajni Janez je bil iskreno odprt
Smrt: V Bariločah je umrl 3. sept. Albin Skopec. Naj počiva v miru!
Nova diplomanta: Dokončal je svoje študije in postal stavbni inženir na Katoliški univerzi l(UCA) Danijel Iglič iz Slovenske vasi.
Na Institutu 'Superior de Arte del Teatro Colon je dokončal svoje pevske študije Janez Vasle.
Obema diplomantoma čestitamo in jima želimo veliko uspehov !
Duhovnik JOŽE ROTT — umrl
V torek, 26. avgusta je umrl najstarejši slovenski duhovnik v Argentini — Jože Roht. Pri svojih 87 letih je bil še vedno aktiven pomočnik na buenoairešld fari sv. Janeza Marije Vianneya nasproti agronomske fakultete na Av. 'Sam, Martin 4460. Zadnje 3 tedne je bil interniran v sanatoriju ‘San Jos zavoljo oslabelosti na srcu in tam je tudi umrl za srčno kapjo.
Rojen je bil 29. maj!a v Dolu pri Ljubljani in bil v ljubljanski stolnici posvečen 29. junija 1923. V Sloveniji je služboval kot kaplan v Podzemlju pri Metliki, Radečah pri Zidanem mostu, Višnji gori, Dolu pri Ljubljani in nazadnje kot ekspozit pri sv. Joštu nad Kranjem.
Maja 1945 se je umaknil iz Slovenije, preživel 3 leta v begunskih taboriščih v Ve trim ju in Judenburgu v Avstriji, potem pa se preselil v Argentino. Tu je bil od leta 1949 do 1961 'kaplan v buemosaireški župniji sv. Jakoba, od 1961 do smrti pa na fari sv. Janeza Vianneya. Vestno je vodil župnijsko pisarno, spovedoval, krščeval in opravljal druga dušnopastirska opravila. Bil je glasbeno nadarjen in šolan in je skrbel tudi za cerkveno petje.
Po naravi je bil zelo zadržan, zato tudi ni maral nobene slovesnosti in .niti omembe v listih oh zlati in biserni maši. Rad pa je veliko bral. Čeprav se je v Argentini ves posvetil dušnemu pastirstvu med 'domačini, j'e naročal in bral vse slovenske liste in knjige, ki izhajajo v Argentini. Na mesečne sestanke .slovenskih duhovnikov je redno prihajal vsa leta in bil med nami tudi še na julijskem sestanku.
Na parah je ležal v cerkvi, kjer je zadnjih 25 let deloval. Na dan pogreba je somaševanje duhovniških slovenskih in argentinskih sobratov vodil buemosaireški pomožni škof E-duardo Miràs. Pogrebno opravilo na pokopališču Reeoleta je zmolil delegat dr. Alojzij Starc.
tar, Lipica; Alojz Fricelj, 91, Mengeš; Jože Škofič, 'Srednje Jarše; Marija Pečnik roj. Jenko, 85, Mirna; Ema Kosi, Maribor.
da slehernega rojaka, a čeprav globoko čuteč Slovenec ni nikoli dopustil, da bi ga čustva zanesla na pot, ki bi bila v opreki z njegovimi demokratičnim prepričanjem.
Slovenija, naša domovina, je bila zanj, kakor za toliko njegovih vrstnikov — tiha in skrita bolečina. Ni govoril o domotožju — a strahotne usode, iki je doletela naš narod, ni ■mogel nikdar preboleti.
Srčno je želel, da bi bila domovina spet svobodna. Ni dvomil, da se bo to zgodilo, a upal' je — da bo ta svoj skriti sen — dočakal. Ni mu bio dano. Bog ga je poklical k sebi, da bo iz mirne večnosti spremljal slovensko pot — in nas, ki še stopamo po njej.
Zapušča nas rojak, sodelavec, prijatelj; iz kroga preskušene družine pa odhaja vzoren mož in ljubeč oče.
Ne v družini, ne v skupnosti ga ne bo mogoče nadomestiti; a Janez Brala ne zapušča za seboj praznine, temveč posejano polje svojih dejanj in zgleda.
Polni hvaležnosti stojimo ob njegovi krsti. Veliko pmo prejel od rajnega prijatelja, od tega ponosnega sina Bele Krajine. ln prav je, da ob tej uri slovesa izrečemo na glas, kar čutimo v Svojih srcih in obljubimo, da bomo nadaljevali z delom, ki ga je Opravljal on, da bomo' upali, kakor je zaupal on, da bomo verovali brez Oklevanja pa ljubili svetinje slovenstva in krščanstva tako, kakor jih je možato a iskreno — ljubil on.
KOROŠKI OBISK V MENDOZI
Predsednik Slovenske kulturne akcije L. Lenček CM je pripeljal oba povabljena gosta s Koroške tudi k nam v Mendozo.
Prileteli iso v sredo, 20. avgusta popoldne. Pa je usoda hotela, da so se spotoma še .seznanili v zračnih višinah z našim vetrom „zondo“, ki se je „poigraval“ z avionom; pa so le srečno pristali v Mendozi.
Vkljub 'delavniku se je vabilu na srečanje 'odzvalo kar lepo število rojakov v dvorani. Zbor je pod vodstvom. lic. Marka Bajuka ml. zapel pozdrav „Zadoni nam, zadoni!“ Ker je bil predsednik Društva arh. B. Bajuk 'pod vplivom klimati činih težav „brez glasu“, je .njegove pozdravne besede .prebral brat inž. agr. Marko Bajuk. Nato je sledil oris našega slovenskega življenja kot manjše skupine v notranjosti dežele, nato pa predstavitev problemov naših treh rodov: prvega, ki je moral v najtežjih razmerah v begunstvo; drugega, ki je prišel v Argentino z le medlimi .spomini na matično' domovino, in tretjega, ki je že tu rojen in mu je pač ta dežela — domovina. Zraven pridejo še mešani zakoni, ki tudi .slabijo korenine naše narodne tradicije.
Po kratkih besedah razlage Rudija Hiirscheggerja so trije fantje menjaje recitirali Aškerčevo pesnitev „Kralj Matjaž“, ki nas je močno prevzela. Zbor je nato še zapel P.re-mrlovo „V Korotan!“ in Kem jakovo „Rož, Podjuna, Žila“.
Koroška gosta sta živahno pozdravljena sedla za mizo pred oL dnom. Prvi je povzel 'besedo dir. Vospernik. V podrobnih obrisih nam je -predstavljal položaj šolstva na Koroškem in. nam v zanimivi obliki predstavil rojstvo in deto' slovenske celovške gimnazije in skrbi slovenskega vodstva, zlasti Mohorjeve družbe za dijaške domove.
Končno nam je še kot glavni urednik predstavil priprave, ustanovitev in namene, ki si jih je zastavil „Celovški Zvon“, ki hoče biti „vseslo-
XVIII. Pevsko-
'Sedemnajstič sta' Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza organizirali večer, ina katerem naj pride na površje naše 'skupnosti gojenje glasbe. Letos sta se večera udeležila — poleg -drugih uglednih gostov — tudi obiskovalca s Koroške 'dr. Janko 'Zerzer in dr. Reginald Vospernik.
Naj' takoj v začetku povem, da je bila organizacija in. potek večera brez večjih ali vidnih problemov. Scena in lučni efekti (Tone Oblak, Bogdan Magister in Pavel Malovrh) so okusimo izpolnjevali sliko, v ‘kateri iso nastopajoči imeli seveda glavno besedo. 'Tudi napovedovanje posameznih točk (Andreja Vombergar in Marjan Loboda, ml.) je bilo- diskretno. In končno je treba še pripomniti, 'da je tudi publika (predvsem ona mlajša, ki se ponavadi vgnezdi na balkonu) znala' poslušati z zaprtimi usti.
Občutki udeleženca so bili seveda že siamo z -opisanim uvodom pozitivno predisponirani. 'In bolj' ko ,so se nastopi vrstili, je raslo zadovoljstvo.
■Na kitaro je Evgen Klemenčič zaigral Ad el ita (Tärrega), La patoma (Yradier) in Z-orba, el griego (Theo-dorakis). Na teh večerih smo ga prvič videli, zato mu ni šteti v zlo, če ga pri zadnji skladbi prsti leve roke miso čisto- dosledno ubogali.
Dva 'pianista ista se predstavila. Eden, Andrej Jan, je že dolgoletni znanec teh večerov. Za-igral je Asturias (Albeniz), Vals op. 39 št. 15 (Brahms) in La danza de la moža donosa (Ginastera). Drugi, Ivan Vombergar, pa je bil presenečenje večera, ko je z Rondo op. 51 št. 1 (Beethoven) izzval iz publike naj-iburnejši aplavz.
Edina instrumentalna skupina, trio Jožeta Beltrama pri bateriji in Ivija Korošca ter Marka Ranta is kitarama, je zaigrala 'Sólo para' vi vir (avtor Marko Rant) in Zasidran (Prizma). Zaradi tehničnih ali vo-
vensfca revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družabna in verska vprašanja“.
Za njim se je dvignil in sprego'-voril dr. Zerzer. V nazornih izvajanjih -nam je predočil zgodovinski potek dogodkov v prosvetnem ter pevskem življenju na Koroškem še pod prvotno Slovensko krščansko socialno zvezo, katere idejna dedinja in naslednica je sedanja Krščanska kulturna zveza. Ta je danes v vsestranskem delovnem razmahu.
Navzoči so stavili še nekaj informativnih vprašanj. Oba govornika pa ©o nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Za sklep večera so vsi navzoči v preddverju dvorane posedli za' mize in se pridružili iskupni ve-
V	četrtek je bil na .sporedu izlet gostov v naše gore, da bi po možnosti pozdravili našega orjaka Acon-caguo in obiskali grob ponesrečenega župnika Kastelica. Pa Pavle Bajda na žalost ni mogel z gosti do cilja. ‘Sredi pota ista' jim nadaljevanje onemogočila dež ;i,n -sineg.
Zvečer je bila spet na programu .skupina 'večerja v Domu — nadvse Okusen asado. Proti koncu se je o-glasil društveni predsednik in se vsakemu od treh gostov poisehej zahvalil za obisk; koroškima rojakoma pa je obljubil, da se bomo po svojih močeh din. z vso dobro voljo zanimali in zasledovali življenje naših koroških bratov. Nekaj besed o pomenu obiska je spregovori tudi predsednik Slovenske kulturne akcije Lado Lenček CM. Koroška gosta pa sta se zahvalila za gostoljuben sprejem. Jaka Bajda jima je v imenu Društva vsakemu podaril garnituro za mate čaj in vrečico mateja. Pripomnil je, da za naše 'slovenske priseljence - zdomce veljajo besede: „Kdor pije mate čaj, ne pojde več nazaj.“ Dr. Zerzer pa je ob 'slovesu pri vratih zaklical: „Bomo pridno .pili mate čaj, da pridemo še nazaj!“
V	petek dopoldne so se pa gostje v spremstvu Jake Bajda in predsednika arh. B. Bajuka odpeljali še ima obisk cerkve na El Clballao, nato1 k veličastnemu spomeniku na Cerro de la Gloria in po velikem parku.
Popoldne pa so' spet odleteli proti Buenos Airesu. Zapustila sta nam koroška gosta majlepše vtise in 'spomine; upamo, 'da sta podobne odnesla tudi onadva.
glasbeni večer
kalnih razlogov ni imela pričakovanega uspeha. Ravnotežje glasov in instrumentov v ojačevalnih napravah je pač težko doseči.
Basista Luka Debevca smo slišali z Kdor zlate strune brati zna (iSmetama.), Jaz bi rad rdečih rož (slovenska narodna) in Luka in smrt (slovenska narodna). Pri prvih dveh ga je s klavirjem spremljala Anka Gaserjeva, pri zadnji se je pa. sam s ‘kitaro. Njegov globoki glas je napolnil dvorano.
Dve skupinici, kvartet iz San Justa (Nežka: Markovič, Magda Skvarča, Stanko Jelen, Marko Malovrh) in tercet s Pristave (Vilma Mare-schi, Marta Skvarča, Vinko Lazar) sta izbrali različna programa. Kvartet se je posvetil polifoniji s petjem Wacht auf, ihr sehoenen voegeiein (von iSupee), Chacarera mendoeina (Boero) in Majeva (’Tomc) ; Pristav-čanl pa. so se s solom ali dueti odločili za 'črnsko- duhovno Were you 'there?, koroško narodno Dober ve1-čer, lubo dakle in popevko' Dolina Trente. 'Oba ansambla sta vzbudila navdušenje poslušalcev.
Medtem ko je drugi-m pevsko-gla-'sbeni večer skoraj edinstvena prilika. za -nastope, imajo zbori še svoje koncerte in prireditve. Zato je ta večer zanje manj važen iz-pit, saj 'imajo hujše preizkušnje na samostojnih koncertih. Sanhuški, iki ga vodi Andrej Selan itn: praznuje letos petnaj'st let obstoja, je zapel Naše gore (G. Ipavec), I coudn’t hear nobody pray (črnska duhovna), Planinsko (Foerster) in Potrkam, ples (Hubad) ; Briistavski (dirigira Anka Gaserjeva) je sodeloval s Škrjan-čkom (Hubad), Rio, rio (čilska narodna), 'So še rož’ce u hartelnu (Mirk) in Kolo (Simomitti) ; iz Slomškovega doma (Tine Selan) je interpretiral Pustno (Jarnik), Las ma nanitais (Noble) im Godca pod lipo (Fleišman). Vsak s svojo karakteristiko, to solidno odpeli naštudira:-na dela.
MALI OGLASI
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-män 1455, 9. nadstr. E. - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Jure Vombergar —• Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad, “5” - R. Mejfa - Tel. 054-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Moron - Tel. 628-7515.
OBRTNIKI
Modno krojaštvo — Tone Bidovec - nove obleke in popravila starih - Av. de Mayo 2416 - Ramos Mejia - Tel. 651-1245.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Elscalada - T. E. 248-4021.
“TIElMPO LIBRE” — vse za ribolov, kamping in športna oiprema - Av. de Mayo 1903 - (nasproti Don Bosca) -Ramos Mejia - Maruša in Andrej Šimenc.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438, Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Sistecom — Orieta-Rodriguez-Grohar —
davčni, finančno-družbeni svetovalci; kompjuterizirano knjigovodstvo in delavske plače — Rauch 874 - 2° B - Morón - T. EL 629-6794/769-1547i/ 659-2506.
Zavarovanja — lic. Tomaž Rant in lic. Marija Kristina Breznikar — Villanueva 1880 - Gas telar - Tel. 629-2979
Med .Slovenci v 'Chicagu je precej zanimanja za mesečne kulturne ure, iki so vsako četrto nedeljo v mesecu po slovenski deseti maši v cerkveni dvorani.
V eni zadnjih ur, ;ki je bila posvečena pomladi, je Corine Leskovar, ki že mnogo let vodi in uči mladino v okviru Ameriško-,slovenskega radio kluba, predstavila izvedbo gorenjskih plesov.
Slovenski «lom
■	■
v San Martinu
:	:
• V soboto, 13, septembra, ob 20 ■
11	f . !
gostovanje
SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA j BUENOS AIRES
i	■
z zaba,vno in veselo igro
:
Leopolda Suhadolcana
[ Narobe stvari v mestu j Petpedi
Režija: Maks Borštnik
: :
Vsi lepo vabljeni!
:......................iiiiiiiiniiin|
HRVATSKI DAN
41. HRVATSKI DAN je priredila H9S (Hrvatska seljačka1 stranka) ina hrvaškem cerkvenem letovišču v Mississauga, Kanada, dne 13. julija letošnjega leta. Povabljeni so bili tudi (Slovenci. Dr. Peter Urbanc, tajnik SN'0, je imel kratek nagovor, kjer je mašim sosedom izrazil našo slovensko solidarnost. Oba naroda si bosta prizadevala, da se ‘bo ustvaril trenutek, ko bodo narodi današnje SFRJ lahko v miru določili
OBVCSTILG
ČETRTEK, 11. septembra:
Seja Izvršnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri.
SOBOTA, 13. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20 gostovanje Slovenskega gledališča z igro: „Narobe stvari v mestu Petpedi“.
Visokošolski tečaj v Slovenski hiši od 16. do 19. ure.
NEDELJA, 14. septembra:
25. mladinski dan v San Justu. SREDA, 17. septembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30.
PETEK, 19. septembra:
Seja Medorganizacijskega sveta ob 20. uri v prostorih Slomškovega doma.
SOBOTA, 20. septembra:
V	Slomškovem domu slavnostni koncert ob 25-letnici doma, Sodelujejo trije slovenski zbori.
bodočo družbeno in državno ureditev 'brez vsakih predpogojev vezainih na današnjo Jugoslavijo. Prof. M. Meštrović od HNV je ob tej priliki napovedal organizacijo velike manifestacije v letu 1987 zaradi hrvaške tragedije v Pliberku.
NAŠ DOM	S'A N JUSTO
25. mladinski dan
8.00: sv. maša 9.15 : tekme v odbojki 13.00: kosilo
18.30: kulturni program z raznimi nastopi
Sodeluje “MAGNUM”
V nedeljo, 14. septembra 1986
KRIŽANKA
Vodoravno: 1) Premik z vozilom. 6) Prijetnemu za oko, postavnemu. 11) Lansko leto. 12) Oče. 14) Kazalni zaimek (5. sklon). 15) Veznik. 16) Gmota, ki se vali po strmini (3. klon). 18) Mati Devica Marije. 19) Ne obstaja. 20) Izročimo proti plačilu. 22) Predlog, ki izraža izvor. 23) Železniško križišče v iSloveniji. 25) Ki pripada nekdanjemu ruskemu vladarju. 27) Suh, brez vode. 29) Ovoj. 31) Pokriti z vodo. 32) Nemški naziv za ameriškega, vojaka. 33) Kazalni zaimek. 35) Hoditi. 36) Tekoča sestavina našega telesa. 37) Nedoločni zaimek. 39) Ženski glas. 41) 'Predlog, ki izraža mejo. 43) Spravljeno v red. 44) Predlog, ki izraža prehod na zgornji del. 45) Spravim v podzavest. 46) Sie razvijam.
Navpično:	1) Važno
smučarsko središče v Sloveniji (četrti sklon). 2) Vodne živali s škar-
1	2	3 '	4		11	6	7	8	9	10
11			J	r	13		Hi14			
15		£	m				u n|			
19		■	20				21	■	22	
	■	23							■	
25	26			■	■	■			28	
29				30						
m	32		J	1”	34		gggšš			
36			■f				38 Bfll39			40
«1		■					43		44	
45					■					
jami 3) ištevnik. 4) O sebni zaimek. 5) Kraj vzhodno od Ljubljane. 6) Polž brez hišice. 7) Predlog, ki izraža čas, ki mu sledi dogajanje. 8) ištevnik. 9) Je mnenja,. 10) O-nesnažen. 13) Eden apostolov. 16) Neponarejene. 17) Razumsko. 20) Predlog, ki izraža nasprotje. 21) Prislov kraja. 23) Za-
grabi! 24) Upijanjena. 26) Obrom. 28) Alkoholne v širokem pojmu. 30) Skupina snežink ali bombažnih vlaken. 31) Zbadljiv, strupen. 34) Prislov, ki izraša (željo ali ukaz. 36) Vprašalnica, 37) Ogrej do vrelišča. 38) Osebni zaimek. 40) Na tistem kraju. 42) Pamet. 43) Središče vrtenja.
NEDELJA, 21. septembra:
V Slomškovem domu celodnevno slavje ob srebrnem jubileju.
SOBOTA, 27. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Nadaljevanje Filozofskega tečaja s predavanjem prof. dr. Milana Komarja v Slovenski hiši ob 16. uri v priredbi SKAS-a in Visokošolskega tečaja.
XIII. kulturni večer SKA ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Predava Tone Mizerit: „Družbena, občila — zdravilo. ali strup?“
NEDELJA, 28. septembra:
35. Mladinski dan v Slovenski vasi.
5. oktobra
XIX. PRISTAVSKI DAN
posvečen spominu Goriškega slavčka ob 80-letnici njegove smrti
in
zaradi slabega vremena preloženi
XVII. MLADINSKI DAN
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
E Registro Nacional de la Propieđad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1986:
Za Argentino A 30 pri pošiljanju po pošti À 32; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
Ljubimo'svoj rod — spoštujmo svoj jezik!
Anton Martin Slomšek
25 LET SLOMŠKOVEGA DOMA
Sobota, 20. septembra, ob 20:
Slavnostni koncert. Nastopijo slovenski pevski zbor iz Mendoze in mladinski zbor iz San Justa in Slomškovega doma'.
Vstopnice v predprodaji.
Nedelja, 21. septembra:
ob 10. uri: zbiranje narodnih noš, gostov in občinstva;
ob 11. uri: pozdrav in dviganje zastav; v dvorani odkritje reliefa1 A. M. .Slomška z Bla-žetom in Nežico ;-
SLOVESNA SV. MASA za vse žive in umrle člane; sledi skupno kosilo ; ob 17. uri: slavnostna beseda;
pozdrava iz Mendoze in Z. Slovenije; dramski prizor Pastirček s Sloma. Sledi prosta zabava. Za: postrežbo bo poskrbljeno! Prisrčno vabljeni, posebno narodne noše!
Zahvala
'Ob nenadni težki izgubi ljubljenega moža in ata nas je tolažilo toplo sočustvovanje slovenske skupnosti ; še posebej' ra-imoške in berazateške, ki 'sta se v tako velikem številu prišli po^ slovit od mrtvega prijatelja.
Prisrčna hvala duhovnikom: žup. Jožetu Skerbcu za opravljene molitve in daritev sv. maše, dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti in dr. Alojziju Starcu za vodstvo pogreba.
Prav iskrena hvala govornikom dr. Marku Kremžarju, dr. Jožetu Krivcu, dr. Mihu Benedičiču in g. Jerneju Tomazinu za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi 'Slomškovi šoli in Slomškovemu domu za lepo cvetje.
Naj Bog poplača vsem, ki ste ga: 'kropili, zanj' molili in ga spremili na njegovi zadnji poti!
Družima Brula
■ Ul
FRAN MILČINSKI	(28)
Ptički brez gnezda
„H-ola, peli bodo,“ je rekel Milan, „pojdiva gledat!“ 'Oče Pirc jima je blar gobotno dovolil in ju spremil s potrebnimi nauki — in šla sta. Prerila sta se do odra in tam najprej občudovala gospoda, ki je imel kup not v rokah in je vpil kakor jesihar in se jezil, kje je Frtačnik. Klicali so ga, in iskali in ko so ga našli, gospoda Frtačnika, so začeli peti.
Milan in Tonček sta se usedla na rob odra in ker sta prišla petje gledat in ne poslušat, sta se zabavala izvrstno. Jesihar je vodil petje z rokami in nogami, tudi zmerjal je vmes. Najbolj se je napenjal gospod Frtačnik; stresal je grivo, kadar pa je dal od sebe kak glas, je stopil na prste in pogledal kar z belim. Bilo je precej lepo in sta Milan in Tonček h koncu ploskala tako besno, da so pesem ponovili. Ko pa se je ponavljanje pričelo, sta odšla, mikalo ju je, stikati še po ostalem veseličnem prostoru.
Vrt je bil ograjen z živo mejo. Zunaj so postajali radovedneži, zlasti ljuba mladina, stegali so vratove in napenjali oči, da ujemo skozi gosto zelenje vsaj majhen pogled v veselo vrvenje tam notri. Milan in Tonček sta jih z zadovoljno prezirljivostjo merila; prijetno ju je ogrevala zavest, da stojita notri, oni pa zunaj. In ko se je v kotu, kjer je bila meja bolj redka, pri
tleh prikazala gllava, očjtni začetek dečka, ki namerava ,,zunaj“ spremeniti v „notri“, ne da bi plačal vstopnino, sta mu obadva napovedala boj z enodušnim vzklikom: „Ali ne greš, pobalin!“ in njun ugodni strategični položaj bi ju bil gotovo zapeljal v dejanske sovražnosti, da se ni dvignila glava na tleh in izjavila,: „Zapik!“ in se izkazala kot glava Kocmurjevega Stanka.
Tonček je nemo strmel, Milan se je glasno zočudil: „Joj!“ in dobrohotno dostavil: „Te bodo!“
Stanko pa je z bistrim preudarkom uporabil njuno bližino v svoje namene: „Zid mi delajta!“* in ju podil, da stopita predenj in ga prikrijeta, nepoklicanim očem, ko se je zvijal skozi mejo v vrt. Njegovemu zgledu je hotel slediti še drug nadobudnik; ali čim je bil Stanko v vrtu, že je bil tudi on prepojen z zavestjo globokega prepada med „znotraj“ in „zunaj“, zarenčal je nad svojim posnemalceim: „Ali ne greš!“ in mu zapretil z obuto nogo, da je glava kar izginila. Stanko se je s preudarnim očesom ozrl po vrtu. „Kaj pa delata?“ je vprašal.
„Pene sva pila,“ je povedal Tonček in Milan je razložil podrobnosti tega važnega, njunega početja.
Stanko je z rolkami v žepih poslušal vneto pripovedovanje mlajših tovarišev, potem pa izrazil svoje strokov-
njaško mnenje: „Pivo se najlepše speni,“ je rekel, „ako ga vzameš požirek v usta in ga skozi zobe zopet nazaj stakneš v čašo. Toda, piva ne maram,“ je dostavil, „je pregrenko, imam rajši vino.“
išli so naprej proti šotorom.
Hej, slaščice! Milanu in Tončku so se kar zbirale sline, ko sta gledala skladanice okusnih dobrot vsake vrste, oblike in barve. Mlad gospod z narodnim znakom se je gugal pred bogato obloženo mizo, smejoča se gospodična v beli obleki z makovim cvetom v laseh mu je natakala nekaj rjavega v majhen kozarček. Gospod je zamižal in izpil — menda ni bilo posebno dobro, ker je stresel glavo in zahrkal. Ukazal je pa le: „še enkrat!“ Druga, nič manj ljubezniva gospodična mu je ponudila sladkarij, pa jih je odklonil z vljudno utemeljitvijo: „iSitna bodi, kavka! Take reči so le za babnice in za otročaje!“ Stanko je preudaril položaj. S strumnim korakom je stopil pred srečnega gospoda med prelepima gospodičnama in ga z rokami ob boku in z očmi, uprtimi vanj, pozdravil: „Na zdar!“ Potem je obstal nepremičen kakor kip, le z ušesi je migal. Zastran miganja z ušesi je bil (Stanko prvi v vsem razredu in gospod in gospodični so prasnili v glasen smeh. Zdaj je Stanko o-pustil vojaško stojo in je z onim mehkužnim, tožečim glasom, ki je značilen za ljubljanske srajce, ogovoril gospoda: „Dajte no, gospod, in mi kupite fistole torto, ki je sami ne marate!“
Druga gospodična, vneta za kupči-
jo, je kar hotela postreči fantu, gospod pa ji je zabranil in je najprej stavil svoje pogoje. Ti pogoji pa so bili taki, da je moral Stanko trikrat robato zakleti — slovenski, laški in madžarski, potem šele je dobil na papirnati krožnik zaželeno torto. Gospodični sta si od smeha brisali solze, obcudujé sta zrli v dovtipnega mladega gospoda, ki si je, ponosen na svoj uspeh, privoščil koj še en konjak in še enega, in z njim pravico do tretjega, ki je foil zastonj.
'Stanko je moško odkorakal z lahko zasluženo torto, spotoma si je vzel prazen stol in ga vlekel s sabo. V kotu pri ograji je sedel, desno nogo si je položil čez levo koleno in si zadovoljno mazal sladko jed v usta,. Milan in Tonček pa sta ga spoštljivo gledala, mokra o-koli ust od globokih simpatij do torte — da, ko bi znala migati z ušesi in kleti v treh jezikih!
„Dokorej pa ostaneta tukaj?“ je vprašal Stanko.
Milan je rekel, da ne ve; Tonček pa je odgovoril: „Ata so dejali, da gremo o mraku domov; moram se še učiti za jutri!“
„'0 jej,“ se je namrdnil Stanko in dal prazni papir Milanu, da ga je polizal, „zvečer bo šele življenje, tako 'bomo pijani kakor muhe.“
„Kdo ti bo dal?“ je vprašal Tonček.
„Mize same ponujajo,“ ga je poučil (Stanko,. „Zvečer vsega dobiš — tukaj ostani, boš videl!“
„Ko se pa moram še učiti!“ je u-govarjal Tonček.
„Kako si neumen!“ ga je navajal izkušeni Stanko. „Reci staremu, da že vse znaš! saj ne boš vprašan!“
Tonček je imel pomisleke, „če pa bom in dobim štirko, me bodo tako z jermenom, da bom ves črn.“
Stanko se je posmehnil. „Nikar se ne pusti, jaz se že ne bi! Uidi!“
Tonček je razložil, da čuti še posledice prvega bega,, kadar sede. In sploh, kam naj bi bežal; teta ga ne mara več, zaradi očeta ne...
Oglasil se je Milan, ki je bil končal s papirjem. „Jaz ne bi šel nikamor drugam kakor v Trst.“
Stanko ga je postrani pogledal. „Ti da greš v Trst? Spat, pa ne v Trst! Jaz pa — in ne bo nikoli dolgo, da grem. Bosta že videla!“
„Kje je pa Trst?“ je ponižno vprašal Tonček.
„Ali ne veš? Ob morju!“ sta soglasno odgovorila tovaria in Milan je vnetega lica hitel praviti: „Tam so ladje tako velike kakor hiše. In morja ni ne konca ne kraja!“
„Pa kaj bi v Trstu?“ je vprašal Tonček.
„Jaz bi se peljal kar čez morje,“ je razkladal Milan, „v Ameriko, v deželo, ki ji pravijo Kalifornija. Tam bi kopal zlato; če najdeš kepo zlata, ga imaš dovolj za vse življenje. Kupiš si lahko haciendo, to je španska beseda in pomeni hišo. Takole širok klobuk moraš imeti in pisan pas in za pasom samokrese in bodala.“
Tonček ni razumel teh reči. „Pa kako bi prišel čez morje?“