I viu I TELEFON UREDNIŠTVA: 2ZSI i • • Leto XIV. I TELEFON UPRAVE: 25 -67 in 28-67 I .. .. . , I „ NAROČNINA NA MESEC I Cona - I TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 I MaNDOr, Detek 20. decembra 1940 I Preleman * oorsvl til 00 nošti H din. I v>Bnd StSV. 290 I Poslovalnica Llubliana. Pranfiiikan. 6. tel. 46—91 I ' I „ Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. I _«*_ 4. I »Poslovalnica Celie. Prešernova 3 telefon 280 I I POŠTNI CPKOVNI PACUNr 11.409 I CHII 1’*— Bitka za Bardije še ni končana Po soglasnih poročilih iz različnih virov je bitka za zavzetje ali obrambo italijanskega, močno utrjenega libijskega obmorskega mesta Bardije najbolj krvav izmed vseh spopadov v Afriki v leku sedanje vojne — Angleži so pritegnili k napadom nove čete iz Egipta RIM, 20. dec. Ass. Press. Italjiansko vrhovno poveljstvo sporoča, da se bijejo v okilici Bardije bitke in da so italijanske čete napadle neko britansko kolono pred tem mestom. To je prvo italijansko poročilo, ki omenja, da se bijejo bitke za Bardijo. KAHIRA, 20. dec. CBS. Angleži so privedli nove čete pred Bardijo in se pripravljajo na zadnji napad. Zadnje italijansko krilo stoji pred uničenjem ali pa predajo. Cesta, ki pelje iz Bardije proti Tobruku, je pod neprestanim topovskim ognjem angleških ladij. KAHIRA, 20. dec. DPV. Bitka za Bardijo, katero so Angleži, kakor so tudi uradno poročali, popolnoma obkolili in odrezali od stika z ostalo italijansko vojsko, ki se je umaknila v smeri proti Tobruku, se spreminja v doslej najbolj kr. vavo med vsemi, kar jih je bilo v tej vojni v Afriki. AngleSke čete napadajo moč. no utrjeno mesto s kopnega in z morja, obenem pa mečejo na italijanske utrjene položaje tudi težke letalske bombe. Noč »n dan je v teku silno bombardiranje utrdb s strani angleškega topništva, kateremu pdgovarja italijansko iz Bardije. Angleži so pritegnili k boj«m za zavzetje Bardije nove čete, ki so prispele izza ozadja sedanje fronte v Egiptu. Kakor se je izvedelo, se je posrečilo Angležem do sinoči prebiti nekatere italijanske trdnjavske položaje, vendar doslej še ni nobene Boji za Klisuro in Tepeleni Italijanska In grška poročila no omonjaio nobonih krajev bitk, tuji poročevalci pa pravijo, da so mesta, KHsura, Tepeleni In Porto Palermo Italijani že izpraznili — Silen mraz, v katerem vojaki zmrzujejo — Razmerje sil ob začetku grSko-italijanskega spopada ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 20. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo iz Albanije: Na grškem bojišču delovanje topništva na odseku devete armade. Naše pomorske enote so včeraj učinkovito bombardirale sovražnikove naprave v pristanišču LuHova. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikova zbirališča blizu Argirokastra ter v Margoni in Coloniji. GRŠKO URADNO POROČILO ATENE, 20. dec. At. Ag. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva št. 54 javlja, da se boji nadaljujejo z uspehom za Grke. Po močnem odporu so bile sovražne Čete vržene iz dosedanjih položajev. Ujetih je bil 600 sovražnih vojakov In zaplenjen vojni material. Grško letalstvo je napad!© sovražne vojaške Objekte. POROČILA TUJIH AGENCIJ ATENE, 20. dec. CBS. Še nepotrjene vesti zatrjujejo, da so se Italijanska čete umaknile iz Klisure In Tepelenlja. Druge vesti pa pravijo, da bosta mesti kmalu okupirani. ATENE, 20. dec. United. Pričakuje se takojšen padec Klisure In Tepelenlja. — Okoli Porto Palerma se bijejo strašne bitke. Včeraj so grške čete že znova predrle v mesto, nakar so jih pa Italijani s protinapadom vrgli ven. Padec Parta Palerma pa je neizbežen ter se pričakuje še v teku današnjega dneva. ATENE, 20. dec. CBS. Nemška letala »Junkers« z nemškimi piloti prevažajo italijansko vojaštvo v Albanijo. V Alba ruji je tak mraz, da so Grki našli na stotine italijanskih vojakov In častnikov zmrznjenih, ko so zapuščali Ktfsuro, Tepeleni In Porto Palermo. TRENUTNI POLOŽAJ CARIGRAD, 20. dec. Ass.cPress. Zo sem dospelih vesteh iz Albanije se spopadi med Italijani m Grki še vedno nadaljujejo, kljub velikemu mrazu »n snežnim viharjem. Na severnem odseku se je posrečilo zavzeti Grkom nekaj novih italijanskih gorskih položajev. Na osrednji fronti se bijejo topniški dvoboji, na hižnozahodni fronti se pa vrše stalni premiki. Tam se bijejo zaključni boji za posest Klisure, Tepelenija in s protinapadom zavzetega Parta Palerma. Grško zavzetje vrha SklvOvIka pa predstavlja za Italijane nevarnost tako vzhodno, kakor tudi zahodno proti morju, zto je treta pričkovti tu v prihodnjih 24 urh večje spremembe. ALBANSKE ČETE LONDON, 20. dec. Reuter. V začetku vojne z Grčijo je tiranski rmrfti izjavil, da šteje albanska vojska 100.000 mož. V operacijah proti Grčiji sta sodelovala 2 albanska bataljona. Uradne' liste padlih kažejo, da je bil ubit 1 albanski vojak na 98 italijanskih in 1 ranjen v primeri s 43. italijanskimi. RAZMERJE SIL OB ZAČETKU ATENE, 20. dec. Reuter. Uradno javljajo, da so imeli Italijani v začetku vojne z Grčijo štirikrat več čet kot Grki, premoč v materialu pa je bila še veliko večja. V pindskem rektorju so imeli Grki en sam polk ter eno topniško baterijo. V sektorju Korice pa 1 divizijo in 1 brL gado. Skupaj so imeli Grki 2 in pol divizije na albanski meji. Italijani so imeli 7 divizij, 3 konjeniške polke, 1 polk grenadirjev, okoli 30 baterij težžkeg« topništva, 2 odreda albanskih graničarjev in tankovsko sekcijo. vesti, da bi bila bitka za Bardijo že od* ločena. Italijani so v Bardiji močni in do. bro oboroženi ter se odločno branijo, ker se zavedajo, da bodo sicer ujeti. KAHIRA, 20. dec. Reuter. Po neuradnem sporočilu nudijo Italijani zelo močan odpor, uporabljajoč tankovske zanke, spretno razporejene topove in mine. An. gleško vrhovno poveljstvo je koncentriralo vse svoje sile na Bardijo. Operacije se razvijajo na zadovoljiv način. neveljavnih. Novi finski prezident je znan daleč čez meje države kot finančni strokovnjak. Kot predsednik državne banke je nadziral izvajanje petletke in postavil finske finance na zdrave temelje. Pravo je študiral deloma tudi v Londonu, kjer se je seznanil z angleškimi finančnimi nauki in finančno organizacijo. Njegova politična kariera se je pričela I. 1919,, ko je bi! prvič izvoljen za državnega poslanca. Od leta 1921. do 1924. je bil finančni minister. Potem je postal predsednik Državne banke. Leta 1939, ob izbruhu finsko-šfvvjetske vojne, je postal ministrski predsednik. mši Za tri milijarde dolarjev orožja Pred uresničenjem Rooseveltovega načrta za indirekno efektivno pomoč Angliji — V obsegu dobav je vračunanih tudi 12.000 novih letal — Gradnja 60 ladij za Anglijo — Prvi odmev v Nemčiji WASHINGTON, 20. dec. CBS. VeHka Britanija se je začela pogajati z USA za naročilo vojnega materiala v vrednosti 3 niUiiard dolarjev. Po vsej verjetnosti bodo USA to orožje Angliji brez plačila — &o Rooseveltovem načrtu — »posodile«. Finančni minister Morgenthau je obve-stil angleško delegacijo, da je treba podajanja nadaljevati. Pogodbe pa ne bodo podpisane, preden ne bo kongres pridal na Rooseveltov načrt. Kakor znano, •^■stoji Rooseveltov načrt v naslednjem: USA bodo namesto VeL Britanije prevzele naročila, plačale bodo orožje vojnim industrijam >z svojega, nato pa ga Dosodile brez takojšnjega plačila Veliki Britaniji. Po voini bo Anglija orožje vrnila, kar ga bo pa uničenega, ga bo plavala. Roosevelt Je pri tej priliki izjavil, potrebuje Anglija danes orožje, ne pa dolarje. NVASHINGTON, 20. dec. DNB. 1/. Bele •lise javljajo, da študira Roosevelt štiri ali pet načrtov za čimbolj pospešeno pomoč Angliji v oboroževanju. Predvidena Je ustanovitev vrhovnega poveljstva za izvajanje programa oborožitve pod vodstvom vojnega ministra Stimsona, mornariškega ministra Knoxa In predsednika odbora za državno obrambo Ktpidsena. Roosevelt se nadeja, da bo Anglija v najkrajšem času sestavila svoje želje, tako da bo kongres imel ves material zbran, ko lx> zaprošen za polnomoč Rooseveltu v izvedbi čim pospešenejše pomopi Vel. Britaniji. Vojni minister Sttmson je izjavil, da je ou osebno za koncentracijo pol-nomoči. NEW YORK, 20. dec, United Press. Angleška komisija za nabavo je predložila listo orožja, ki ga bodo USA naročile za Anglijo pri svojih vojnih indu- strijah. Vrednost orožja je ocenjena na 3 milijarde dolarjev. Nova naročila vsebu-jeto tudi za 1 milijardo In 200 miiiionov dolarjev letel znamke »Condor«, ki jih bo AngHja dobila 12.000. NEW YORK, 20. dec. Reuter. Ameriške ladjedelnice so dobile nalog za izdelavo 60 ladij po 9.500 ton za Veliko Britanijo. BERLIN, 20. dec. CBS. Uradno niso v Berlinu še ničesar izjavili o Rooseveltovem načrtu za pomoč Angliji, privatno pa zatrjujejo, da »Je načrt tehnično sicer lahko še vedno v okviru nevtralnostnega zakona, praktično pa že zdavnaj ni več nevtralen«. Ryti izvoljen, Kallio umrl HELSINKI, 20. dec. DNB. Za novega j predsednik Risto Ryti. Ob priliki prve finskega predsednika republike je bil iz-1 volitve je dobil 288 od skupnih 300. Štiri voljen dosedanji, provizorično imenovani j glasove je dobil Helo, po enega pa Svin-vršilec dolžnosti prezldenta,- ministrski I huivud in Kivimaki. Sest glasov je bilo HELSINKI. 20. dec. Unit. Press. Komaj 5 ur po Izvolitvi novega tinskega predsednika Rysta Rytija, je umrl dosedanji pred sednik Kyosti Kallio. Zadela ga je kap, ko je pregledoval častno četo, ki ga je počastila pri njegovem odhodu iz političnega življenja. Kallio, ki je star 67 let ter voditelj finskih kmetov, je umrl na rokah svojega starega prijatelja maršala barona Gustava Mannerheima. Pred tremi tedni je odstopil, ker je bil bolan. HELSINKI, 20. dec. DNB. K nenadni smrti bivšega predsednika Finske, Ka-lia, poročajo naslednje: Kalio se je vozil s svojega gradu na železniško postajo, od koder je hotel potovati na svoje posestvo v Nivall. Ker je bil istega dne izvoljen novi predsednik Rytl, je ljudstvo pripravilo bivšemu p rezidentu prisrčno slovo. Od gradu do postaje je bil špalir množic po vsem mestu, koder bi se imel voziti Kalio z družino. Povsod je bilo polno ljudi. Na postaji so se zbrali najvišji dostojanstveniki prestolnice z maršalom Mannerhehnont na čelu, Kalio je na postaji obšel najprej častno četo vojakov, ko se je pa vzpenjal v vagon, ga je zgrabil krč okrog srca in je kmalu nato izdihnil. Novi državni poglavar Riti je ob 22.30 sporočil po radiu vest v Ka-lievl smrti. Ves finski narod se v globoki bolesti klanja spominu velikega državnika, ki je vodil Finsko v najtežjih dneh trezno in preudarno. Ryti bo sprejemal danes poklone deputadj, vse predstave in prireditve so pa prepovedane HELSINKI, 20. dec. DNB. Vlada ie sklenila, pokopati Kalila na državne stroške. Svečani pogreb bo najbrže v nedeljo. Krsto bodo izpostavili v katedrali na oder. Iz prestolnice bodo prenesli posmrtne ostanke bivšega prezidenta na njegovo posestvo v Nivali. FILOV PRI KRALJU BORISU SOFIJA, 20. dec. Stefani. Kralj Boris je sprejel predsednika vlade dr. Filova; ki mu je poročal o mednarodnem položaju. Prvi napad na London po 68 urah Sicer pa poročajo tako Nemci kakor Angleži, da ni bilo zaradi slabega vremena izvršenih nobenih pomembnih letalskih operacij pač pa so Angleži znova bombardirali Mannheim in nekatere druge centre ter v Italiji Milan in Genovo VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 20. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Zaradi slabega vremena so nemške letalske sile včeraj in ponoči med sredo in četrtkom izvedle samo ogledniške polete. V severnem delu Rokavskega preliva se je nemškim letalom posrečilo zadeti neko tovorno ladjo. Neka bomba je hudo poškodovala neko drugo trgovsko ladjo. Posadka te ladje se je rešila s čolni. Angleška letala so metala v noči med 18. in 19. decembrom btombe na jugozahodno Nemčijo. Povzročena je bila samo majhna škoda. Ena oseba je bila ubita. DOPOLNILNO POROČILO BERLIN, 20. dec. DNB. Dopolnilno po- ročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi, da nemški zračni napadi zelo otež-kočujejo angleško pomorsko plovbo. Zaradi velikega akcijskega radija se bombardirajo transportni parniki daleč na Atlantiku. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 20. dec. Reuter. Letalski minister javlja, da je aktivnost sovražnika bila tudi včeraj zelo majhna. Niti z enega področja niso sporočili, da bi bile odvržene bombe. LONDON, 20. dec. ’ CBS. Po 68 urah popolnega miru nad Londonom so včeraj priletela nemška letala nad glavno mesto ter izvršila kratek napad. LONDON, 20. dec. Reuter. Letalski minister sporoča, da je bilo ponoči le na vzhodnem in južnem delu Anglije vrženih nekaj bomb, ki niso napravile večje škode in terjale le malo ljudskih žrtev. ANGLEŠKI NAPADI LONDON, 20. dec. CBS. Angleška letala so včeraj ponoči tretjič napadla Mannheim. Videti je, da imajo namen poškodovati zveze med Nemč jo in Italijo. Mannheim je važno pristanišče ob Renu in prekladališče za premog, ki je namenjen v Italijo. TAKTIKA ANGLEŠKIH NAPADOV LONDON, 20. dec. Ass. Press. Med tem ko Nemci že delj časa ne napadajo Anglije, ali se pa pojavljajo nad njo le izvidniška ali posamezna bombna letala, je angleška letalska aktivnost še vedno precejšnja. Vzrok bo v tem, da je vreme nad Nemčijo in po njenih četah zasedenih deželah na zahodu, posebno pa nad Italijo, za letalske napade ugodno, dočim nad Anglijo ni. Iz podrobnejših poročil, ki so bila objavljena, je razvidno, da so bili posebno vsi trije angleški bombni napadi na Mannheim feredno siloviti in so se Angleži s tem pričeli posluževati sedaj nemške napadalne taktike, to pravi, da odgovore na vsak koncentrični napad na kako angleško industrijsko mesto z enakim koncentričnim bombnim napadom na eno izmed nemških mest-Za Diisseldorfom, ki je doživel več koncentričnih napadov, je prišel na vrsto Mannheim, ki je utrpel zlasti v industrijskih obratih veliko škodo. Znova so pa pričeli Angleži napadati tudi italijanska mesta in so napadli zlasti Milan in Genovo. Na obe mesti, oziroma razne tamkajšnje industrijske, pristaniške in ostale vojaške objekte so zmetali več ton bomb- , Položaj je za nas zadovoljiv Izjava angleškega ministrskega predsednika Churchilla o položaju na bo’iščih, oboroževanju Anglije in o še vedno aktualni možnosti nemškega generalndga napada čez Kanal M| Karambol na morju LONDON, 20. dec. Rcutr. Pred parlamentom, ki bo odšel na božične počitnice, je podal predsednik vlade . Churchill poročilo o trenutnem položaju ter dejal med drugim, da angleške bojne sile vedno hujše napadajo Bardijo v Cire-najki. Do ponedeljka je bilo ujetih nad 30.000 Italijanov. To število je pa še znatno prenizko vzeto v primeri z dejanskim stanjem. Pri zavzetju Sidi Omara v iorek je bilo .zajetih 800 Italijanov in zaplenjena baterija topov. Avstralska konjenica je s sabljami napadla oazo Sivah in Galabah ter zajela več topov in transportnih vozil. V roke je padlo 100 uporabljivih topov, 50 tankov in velike množine neprecenljivega vojnega materiala. Naše izgube so znašale 1000 mož imperialne in kolonialne vojske, ki so ali mrtvi ali ranjeni. Položaj je za nas zadovoljiv. Nočem prerokovati, kako se bodo boji v Libiji dalje razvijali. Hvaležni smo, da je naša vojska dobila priliko, dokazati svoje kvalitete. Sedanja ofenziva še nikakor ni končana. Na smele operacije v Egiptu smo lahko upravičeno ponosni, Anglija mora imeti veliko suhozerano vojsko ne le za obrambo Anglije saine, temveč tudi za to, da v primernem trenutku nastopi na drugih bojiščih. Zaenkrat smo napol oboroženi v primeri z ostalimi državami. Za popolno oborožitev je treba tri do štiri leta. Nemčija je dosegla svoj višek oborožitve že lani, mi smo pa šele v drugem letu oboroževanja. Z združenimi napori in povečano pomočjo iz USA bomo L 1941. že dobro oboroženi. Zima nikakor ne izključuje možnosti poizkusa vdora v Anglijo. Zločin bi bil, če bi zato opustili svojo pozornost. Naša obala je sicer vsa zavarovana s strojnicami in topovi ter dobro oboroženimi stra žarni, ne smemo pa kljub temu napraviti napake, kakor so jo francoski generali, ko so mislili, da je storjeno že vse, če ima Francija Maginotovo črto. Hkler bo naj-brže moral s svojo ogromno vojaško silo v prihodnjih mesecih nekaj ukreniti proti Angliji. Po porazu Francije je bil prepričan, da je tudi Anglija uničena. Letalski napadi so popustili, morda zaradi vremena, morda pa kuje sovražnik nov način napadov. Naše letalstvo prizadeva Nemcem hude udarce. Sovražne podmornice potapljajo angleške ladje v zek) vznemirljivi meri. Čeravno ta ni taka, kot je bila 1. 1917, vendar jo moramo na prvem mestu upoštevati. ZgradiB bomo vedno več HotHj in drugih obrambnih sredstev proti podmornicam. Morsko pot moramo držati odprto, to je naša prva vojaška naloga.« LONDON, 20. CBS. Churchill je v parlamentu opozoril Angleže, da morajo od ure do ure paziti na nemško nevarnost invazije. »Pomenilo bi katastrofo, če bi biH prepričani, da }e najvlšia, smrtna nevarnost za nas že minila!« Dejal je, da je »Anglija še vedno le napol oborožena v boju s popolnoma oboroženo Nemčijo«, Nadeja se, da bo 1. 1941. tudi Anglija duhdifjiborožcna z ameriško pomočjo. LONDON, 20. dec. United Press. Churchill je v parlamentu dejal, da mora biti Anglija I. 1941. pripravljena in dobro oborožena, da bo lahko prešla v ofenzivo. PRVI ITALIJANSKI ODGOVOR RIM, 20. dec. Stefani. V svojem govoru je Churchill naglasil pomen afriške bitke. Po njegovih izjavah bi bilo soditi, da Italijani niso razvili borbeni duh visoke kvalitete. V svoji polemiki je morda pozabil na pohvalo italijanskih vojakov po navodilu vojaških kritikov Reuterja. Italijanski vojak se ponaša v bojih na kopnem, na morju in v zraku s tradicijami, ki izhajajo iz njegove krvi in vere. So to vajaki, ki ustvarjajo zgodovino, NEV/ YORK, 20. dec. CBS. Ameriška 26.100 tonska oklopnica »Arkansas« je zadela ob 3. zjutraj na odprtem morju v neki manjši parnik, ki je bil tako poškodovan, da ga je morala odvleči v pristanišče. Nihče ni bil ranjen. »Arkansas«, ki je najstarejša ladja tega tipa, je ostala popolnoma nepoškodovana. ANGLEŠKI PARNIK NASEDEL NEW YORK, 20. dec. CBS. Nemški ra. dio je včeraj sporočil, da je 19.118-ton* Churchilla. Proti izstradanju Evrope MILAN, 20. dec. Stefani. »Popolo d’ Italia« piše, da predstavlja angleška odklonitev pošiljanja živil iz Amerike v Francijo, Belgijo, Holandsko, Norveško in Poljsko kršitev mednarodnega prava. Sile osi vodijo zato proti njej vse večje represalije z blokado. Anglija misli, da bo z izstradanjem sprožila v okupiranih krajih revolucije. Videla bo posledice, kadar bodo lačni postavljeni v stanje sestradanih. Treba pa je še poudariti, da je angleško stališče naletelo v Ameriki na odobravanje, posebno pri protestantsk h škofih in univerzitetnih krogih, ki so podpisali celo manifest, da je dolžnost Amerike, izstradati Evropo, da bi tako rešili skj britanski parnik »Arundel Castle« na seveda pa ne velikih nad za Winstona! moriu izgubljen, ker je nasedel ob avstralski obali na pečine. Moštvo in potniki so ladjo zapustili. PRINCESA JULIJANA PRI GOSPE ROOSEVELTOVI WASHINGTON, 20. dec. Reuter. Gospa Rooseveltova je s soprogom priredila sinoči svečano večerjo v počastitev holandske prestolonaslednice Julijane. Navzoči 'so bili tudi norveška princesa Marta, zunanji minister Hull ter drugi odličniki diplomatskega zbora. LEACHY ODPOTOVAL V VICHV \VASHlNGTON, 20., dec. Reuter. Novi demokratsko plutokracijo. To je sistem plutokracije. SANTIAGO DE CHILE, 20. dec. DNB. Katoliški list »Diario Uustrado« se bavi P9d naslovom »Božič in vojna« s papeževim govorom, ki ga je imel v novembru. Ugotavlja, da je Churchill odklonil stra Crossa, ki je nastopil proti Hooverjevemu načrtu preskrbe prehrane za evropske države, ki so pod okupacijo. Čilski socialisti proti komunistom SANTIAGO DE CHILE, 20. dec. Unp. I front. Izhaja še iz časov, preden je Mos-Glavni odibor socialistične stranke je skle-j kva porpisala palkt z Nemčijo, torej iz nil, da predlaga izključitev komunistov.) časov, ko je še priporočala kolektivno iz ljudske fronte, »ker delujejo proti inter- varnost. Socialistični minister je že dru esom domovine«. Cilenška ljudska fronta, ki je na vladi, je zadnji ostanetk ljudskih Irski ukrepi proti invaziji DUBLIN, 20. dec. Reuter. Po ukazu irskega vojnega ministra so irske luke Gal-wey in Sligo z zalivom vred postavljene pod vojaško kontrolo. Varnostne priprave v teh zahodnoirskih lukah so prvi obrambni ukrepi proti eventualni sovražni invaziji. Tudi drugod ob obali so uvedli vse za primer poizkusa izkrcavanja. ZAJETA PODMORNICA LONDON, 20. dec. Reuter. V neki zajeti italijanski podmornici so bila najdena povelja, ki pravijo, da morajo italijanske podmornice potapljati tudi španske ladje. NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ DANSKE LONDON, 20. dec. Reuter. Dva nemška lista napadata danskega predsednika vlade Stauninga, da igra dvojno vlogo. Očitata mu, da je nasproten danskim narodnim socialistom ter da še ni znal prelomiti s preteklostjo. Zatrjujeta, da je notranjepolitični položaj Danske vedno slabši. SOUDELEŽBA JUŽNE AFRIKE V VOJNI PRETORIA, 20. dec. Predsednik južno, afriške vlade Smuts je dejal, da je 5% belega prebivalstva Unije v vojni. božični mir in s tem prispeval k neuspehu papeževega poziva. List kritizira sklep poslanik USA v Franciji Leachy je s kri' angleške vlade, da ne dovoli uvoza žive- \ žarko »Tuscaloso«' odpotoval v Evropo> ža v okupirane evropske dežele. Prinaša ! Dali so mu na razpolago križarko, ker tudi izjavo angleškega blokadnega mini-' žele, da bi čimprej dospel v Lisbono, od' 'nosno Vichy. Obenem smatrajo, da je izročitev križarke »Tuscaloze« za prevoz novega poslanika v Franciji znamenje Roseveltove želje, da daje temu dejanju poseben značaj. ROMUNSKA POLITIKA NESPREMENJENA BUKAREŠTA, 20. dec. Stefani. Lis« objavljajo brez vsakega komentarja vest o spremembah v ministrstvih. Na odl°' čujočem mestu pa izjavljajo k temu, d» sprememba v kakem ministrstvu v tota* litami državi ne more pomeniti preoriefl' tacije v zunanji politiki, temmanj v R°' muniji, ki je dokončno stopila v sest&v zveze sil osi, in to zaradi dejanskih ifl' teresov države ter v soglasju z legi0" narsko ideologijo. Kar pa tiče princ* Sturdze, se zatrjuje, da mu bo najbrzc poverjena neka misija v tujini. ^ Borza. Curih,,20. dec. Devize. Beograd 10, Pariz 8.60, London 16.55, Newyoff1^ 4.31, Milan 21.75, Berlin 172.50, Budi«1' pešta 85. Mariborska napoved: Pretežno jasno> mrzlo in stanovitno vreme. Včeraj je bi*3 maksimalna temperatura —5, danes n11' nimalna ■—18.2, opoldne —11. gič napadel komuniste ter jim očital, da so izdajalci domovine. Konec izseljevanja iz Alzacije STRASSBURG, 20. dec. DNB. Listi so objavili sporočilo te uradnega vira, ki pravi, da je bilo z včerajšnjim dnem ustavljeno »odseljevanje tujerodnih elementov« (Francozov) iz Alzacije. S tem je, kakor pravi poročilo, ustvarjen pogoj, da morejo vsi Alzačani dobre volje v okviru nemške narodne skupnosti sodelovati pri obnavljalnem delu vodje Nemčije, >n to neomejeno In enakopravno. Sestanek županov v Mariboru ze banovinski uradnik g. Janko Lesar ^ Ljubljane. Mestno posvetovalnico so 11 . polnili gosti iz najrazličnejših krajev S° navedenih okrajev. . je Ob otvoritvi sestanka je imel natPre g. minister Snoj spominski govor za P® ' ministrom dr. Antonom Korošcem, n. 0 Ije pa bo imel isti govornik predavam6 organizaciji'prehrane prebivalstva, Pr^ sednik zveze g. Novak o splošnih z3® vah, ki se tičejo vsake občine in kon«" tajnik zveze g. Lesar predavanje o Pr računu občinskih uslužbencev. Zborovanje v času poročila še traja Maribor, 20. decembra. Županska zveza v Ljubljani prireja ta te*vi tri županske sestanke, danes v Mariboru, jutri v Celju, 28. decembra pa v Ljubljani. K današnjemu sestanku v Mariboru so povabljeni člani banskega sveta in župani okrajev Maribor levi in desni breg. Dravograd, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Lendava in iz onega dela konjiškega in slovenjgraškega okraja, ki mu je prikladnejša zveza v Maribor. Zborovanju prisostvuje tudi predsednik Prevoda minister g. Snoj, sklicatelj zborovanja predsednik Županske zveze g. Nande Novak iz Kamnika ter tajnik zve- Poglavje iz usodnih dni pred zlomom Poljske Kaj piše varšavski list o smrt. polkovnika Siavveka, na‘ožjega sodeavca P.lsudskoga O bivšem poljskem ministrskem predsedniku, polkovniku Valeryju Slawe-k u so svojčas poročali listi, da je napravil samomor. Zdaj piše o tem »Nowy Kurier Warzsawski« in pravi, da je bil S’.awek, velik prijatelj maršala Pilsud-skega, ki se pa ni strinjal s politiko predsednika Moscickega, maršala Rydz Smiglyja, Becka m Skladkowskega v dneh, ko je šlo za usodo Poljske. Zato da je bil zahrbtno ustreljen. »Maršal P i 1 s u d s k i je zapustil gle- de vodstva poljske republike po njegovi smrti posebno oporoko, ki je dala novim možem v vladi mnogo opravka, piše list in nadaljuje: »Glavna ofenziva vladne skupine je bila tedaj usmerjena proti polkovniku Slavveku, ki je bil najožji sodelavec in prijatelj pok. Pilsudskega. Vedeli so, da je mož brezkompromisen. — Umakniti se je moral iz politike, ignorirali so ga in zapostavili. Vodja propagandne akcije proti S1awe-ku je bil predsednik vlade S k I a d k o w-ski. Slawek je ponovno ostro kritiziral zunanjo politiko Becka, ki da jo je vodil proti interesom Poljske in smernicam maršalove zapuščine. Proti Slaweku so se zarotili celo v parlamentu, kjer so mu po vrsti pripravili politične poraze. Celo leto je zaman čakal na izplačilo pokoj-1 nine. Dne 22. marca 1939 je pisal Slawek maršalu Rydz Smiglyju posebno pismo, v katerem je zahteval, naj Poljska ki je nezmožna, postaviti se po robu nemški oboroženi sili, izpremeni svojo zunanjo politiko. Maršal je postal zaradi tega pisma ves besen. Na kraju marca je prišel k Slavveku poveljnik 2. polka, polkovnik Smolinsky, z njim polkovnik Banach. Pod izgovorom, da je kompromitiral maršala, je zahteval, naj podpiše neko pismo na Rydz Smiglyja. Slavvek je to kategorično odklonil. Dne 2. aprila 1939 je šel polkovnik Slavvek k ministrskemu predsedniku Sklad-kovvskemu. Zahteval je od njega, naj mu omogoči avdienco pri predsedniku republike. Dan na to je Skladkovvski poklical Siavveka k telefonu ter mu javil, da ne vidi M o s c i c k i nobenih potreb, ra-zgovarjati se z njim o zunanjepolitičnih prilikah. Odločno mu je prepovedal, vtikati se v politiko vlade. Slavvek je moral opustiti tudi vse stike s starim prijate- ljem, senatorjem Prystorjem. V večernih urah istega dne, 3. aprila 1939 je bil Slavvek iz revolverja zahrbtno ustreljen. Tako varšavski list. Koliko je na vsem resnice, bo pokazala bodočnost. Prinašamo kot kronisti te poglede na tragične dni, ko se je odigravala usoda poljskega naroda. MOSCTCKI bivši prezliivBt Poljske Manevri ameriških mehaniziranih edinic »New York Herald« poroča o zadnjih manevrih ameriških mehaniziranih enot ter pravi, da so zelo dobro uspeli. Nad 10.000 mož, 2500 tankov in motociklov, veliko število letal je izvedlo neverjeten podvig. Prvega dne je ta mehanizirana armija prešla 115 milj po nočni vaji. Tanki so se pomikali s hitrostjo 40 milj na uro. List pravi, da ni tem edinicam na svetu nihče kos, ker so izdelane iz naj- boljšega materiala. General Paton, ki je vodil manevre, je dejal, da so ti motorizirani oddelki pripravljeni na vojno in da se lahko angažirajo v kakršni koli priliki. Med edinicami je bila ves čas manevrov vzdržana popolna zveza, čeprav so bili posamezni tanki oddaljeni osem milj na širino. Ti manevri so pokazali, da imajo USA najboljšo tovrstno vojsko na svetu, je zaključil general Oče in sin združena v Pantheonu 1 N Z dovoljenjem nemške vlade je bila z Dunaja prepeljana v Pariz krsta z ostanki vojvode Reichstadtskega, sina Napoleona I. in avstrijske nadvojvodinje Marije Luize. Nemški vojaki so prenesli krsto z lafete v Pantheon, kjer so bili zbrani poleg francoskih orožnikov v pa-randnih uniformah nemški poslanik Abetz, poveljnik Pariza, general v. Schaumburg, francoski admiral Darlan m drugi. Abetz je Darlanu dejal: »Na posebno željo vodje Nemčije je bila ob stoletnici prevoza Napoleonovih ostankov s Sv. Helene v Pariz prepeljana tudi krsta njegovega sina z Dunaja v Pantheon. Tu naj počiva ob strani svojega očeta, čast mi je, izročiti v imenu Hitlerja pozemske ostanke vojvode Reichstadtskega vam, g. admiral v varstvo.« Med glasovi tromb in bobnov je bila krsta prenešena na oltar, okrašen s francosko trikoloro, odtod pa v grobnico. Oddelek francoskega orožništva je prevzel častno stražo. Junaška smrt industrrca Lawrencea Med bombardiranjem Shefielda je bi! ubit od sovražne letalske bombe angleški industrijec George Lawrehce Svojo kariero je začel kot brivski pomočnik. Prišel je na idejo, da ustvari praktičnej-še britve. Odprl je majhno delavnico t». začel izdelovati britvice in brivske aparate. Posel mu je šel naglo izpod rok, postal je ugleden industrijec. Poznali so ga po vsej Angliji kot »kralja britvic«. Ko so pred dnevi sovražna letala bombardirala Shefield, je Lawrence bil v skrbi za svoje delavce. Naložil je na avtomobil živeža in se odpeljal v tovarno. Tu je v zakloniščih razdelil delavcem hrano in toplo pijačo ter se veselo raz- K un ura Letošnje kn*ige Mohoreve družbe Družba sv. Mohorja v Celju, ki je praznovala letos 80 letnico svojega plodonosnc-ga delovanja za razširitev slovenskih knjig med najširše plasti v domovini in izven nje, je izdala nedavno svojo novo zbirko pet knjig. Koledar za leto 1941., ki ga je z risbami opremil S. Pengov, vsebuje j>oleg običajnega koledarskega gradiva članek o osemdesetletnici družbe, nato pa poučno in belelristlčno gradivo, med katerim zasluži pozornost zlasti dr. Oskarja Reye poljudna razprava o vprašanju, kako nastane vreme, opremljena s potrebnimi risbami: Vilka Novaka spis ..Slovenski možje v tujini''; Viktorja Smoleja spis ..Slovaška in njeni ljudje : Mirka Adlešiča prispevki o sodobni vojni in pregled o lani umrlih pomembnih možeh. V Mohorjevi knjižnici je izšla kot 115. zvezek dr. Stanka Cajnkarja povesi „V »1 a n i n a h", ki se dogaja na našem Po-iorju, ki je s tem stopilo tudi v bele-trijo Mohorjeve družbe in ga bodo na ta način spoznali Slovenci po vsem svetu. Zgodba .ki se, razpreda med dvema človekoma v lem gorskem okolju, kaže vse, značilnosti Cujnsarjeve pisateljske misel-; nosli in bomo morda o njej še posebej. govorili. Slovenskih večernic 91 zvezek napolnjuje Antona Anžiča prevod fantastični'! Povesti .Inlesa Vernea ..Južna zvezda', j •S tem smo dobili Slovenci novo delo iz zakladnice tega velikega francoskega utopista. Povesi lx> s svoj ) eksotiko vzbudila zanimanje tako pri preprostih kakor R tudi pri drugih bravcih, če je morda že poznajo iz originala ali kakega tujega prevoda. Tretje lejx)slovno delo je namenjeno mladim. To je četrti zvezek Ksa-verja Meška mladinskih poveslic „M 1 a-d i m srce m“. Pisane so s tisto mehkobo, ki je bila vedno značilna poteza Ksa-verja Meška in ji je ostal zvest vse doslej. Knjigo je lepo ilustriral Saša Sah-tcl. Zadnje delo letošnje zbirke je 15 zvezek „Z i v 1 j e n j e s v c t n i k o v“, ki ga je Mohorjeva družba začela izdajati že pred vojno in tudi s tem snopičem še ni zaključeno. V njem je opisano življenje svetnikov, katerih god praznujemo v času od 1. do 18. oktobra. —r. k Kresalov« novele. Pod skupnim na-dovom ..Vejica španskega bezga je izšla v založbi ..Slovensko delo" v Ljubljani rasno opremljena in 296 strani obsegajoča .birka novel Rudolfa Kresala. V štiri dele azdeljena zbirka vsebuje 22 novel,ki so ile deloma že znane iz naših revij, med alerimi je ..Vejica španskega l>ezgai!, ki ■ dala knjigi naslov, postavljena kot za-juček. Knjigi je oskrbel ilustracije Ni-) Pirnat. 0 delu, ki se lahko naroči tudi knjigarni Tiskovne založbe v Mariboru, mkarjeva ul. 1., bomo še poročali, k Lirika Mirana Jarca. Za letošnji Rožič je izdal pesnik Miran Jarc v Ljubljani >vojo najnovejšo pesemsko zbirko „Lirv-ka“, 20 pesmi ua 38 straneh. Knjižica, na katero opozarjamo ljubitelje poezije.stane 20 dinarjev, podrobneje pa bomo spregovorili o njej enkrat prihodnjič. k Pozorišni listv ki ga izdaja že nekaj let gledališč« v Skopju, je v svoji letošnji 8.. številki posvečen francoskemu pisatelju Viktorju Hugoju ob priliki uprizoritve ene izmed _ njegovih dram v Skoplju. Ostalo izpolnjujejo razni aktualni sestavki. k. Sovjetsko kazalište. Hrvatska naklada v Zagrebu, Frankopanska 7, je izdala v hrvat-skem prevodu Ivana Moskvina spis »Sovjetsko kazalište« v brošuri na 36 straneh osmer-ke. Cena 7 dinarjev, s poštnino vred 7 50. — Ruska gledališka umetnost: drama, opera in balet, kakor ruska dramatika, je znana že davno po vsem svetu in tudi pri nas. Zato bo gotovo marsikoga zanimalo izvedeti, kako se je ta umetnost razvijala in se razvija v Sovjetski zvezi. Iz spisa spoznamo, da je tudi novi čas nadaljeval staro tradicijo velike in resne ljubezni do gledališča in ustvaril v teh zadnjih dveh desetletjih nove razvoje. Avtor je sam dolgoletni član Umetniškega gleda-išča Maksima Gorkega v Moskvi in član sovjeta, zato so njegovi prikazi še tembolj zanimivi. Moskvin daje pregled čez razvoj gledališke umtenosti pri vseh narodih SSSR. nalazira razv-- posameznih umetniških struj navaja karakteristike posameznih vodilnih igralcev in igralk, govori o klasičnem m modernem repertoarju, uspehih gledališč in tudi o troških gledališčih. Prav tako pa govori tud' o igralskih šolah, društvih itd. Vmes je mnogo sta'’’ '*'čne<»a materiala, ki bo tudi zanimal 'z spisa se ■ -remo res o marsičem poučiti Na naslovni strani je slika x avtorja v vlogi "■tarča Luke v Gorkega drami »Na dnu«, ki jo le ob letošnji naši uprizoritvi v Mariboru igral g. Pavle Kovič. govarjal z njimi. Po bombardiranju se je odpeljal domov. Naključje je hotelo, da je padla še ena, zadnja nemška bomba blizu njegovega avtomobila in ga smrtno ranila. Zadnje njegove besede so bile: »Umiram zadovoljen, ker sem izpolnil svojo dolžnost. V težkih trenutkih je bilo moje mesto pri delavcih...« Na podoben način je trmri B. Kason,. šofer v Londonu. Ko se je umival, so začele padati bombe na hišo, kjer je stanoval. Naglo se je vrgel nad svoje male nečake, ki so ležali še v postelji, da bi jih obvaroval pred ruševinami. Ko so malo kasneje prišli gasilci, so našli Ka-sona mrtvega nad otroki. Ti so ostali nepoškodovani, vrli šofer se je žrtvoval zanje. »Naš položaj je bil zelo izpostavljen«, je dejal ujeti italijanski general Cerio ob prihodu v Aleksandrijo dopisnikom lista. »Nismo vedeli, do kakšne višine so Angleži mehanizirali svoje čete. Italijani so se borih hrabro. Celih 17 ur so se upirali angleškim napadom s tanki. Toda, kaj so mogK storiti s strojnicami in bombami proti tankom?« General Cerio se je boril južno od Sidi el Barranija skupaj z generalom Malettijem, ki je padel. Boj za Capuzzo In Solium je trajal tri dni. Pravijo, da je bila to ena najhujših bitk modernega bojevanja. Zahtevo po polni mobilizaciji ameriškega naroda je poslalo s podpisi 34 profesorjev univerze v Princetownu predsedniku Rooseveltu. »Mi Američani moramo prevzeti iniciativo!« zaključujejo svojo poslanioo. »Kljub vojni ofenzivi v Afriki prihaja angleška pomoč v letalih Grčiji redno dalje«, pišejo atenski listi. Prvak SDS, prota Podunavec je umrl v Pakracu. Na pogrebu sta bila v imenu SDS senator Sava Kosanovič in zastopnik dr. Mačka, Ljudevit Tomašič. Na krsto so položili tudi lep venec dr. Mačka. Dr. Cincar Markovič bo v prvi polovici januarja potoval v Budimpešto ter vrnil obisk Csakyju. V predsedništvu senata bo zastopal pok. dr. Korošca predsednik vlade Cvetkovič. O novem propagandnem ministrstvu piše »Hrvatski Ddnevnik«, da mu ni znano, če je ustanovitev tega res pereča. Do majhne rekonstrukcije v resorih vlade bo prišlo le zaradi smrti dr. Korošca. Dosedanja smer državne politike ostane ne-izpremenjena. Odmevi izvolitve dr. Ku'ovca Naslednik dr. Korošca, dr. Fran Kulovec je dobil z vseh strani vrsto brzojavnih čestitk. Listi v državi so prinesli več komentarjev, posebno značilen je pa članek, ki ga ptfnaša o sodelovanju med slovenskim in hrvatskim vodstvom »Hrvatski Dnevnik«. Ta piše med drugim: »Ko se je naslednik dr. Korošca zahvaljeval za izkazano zaupanje je v prvi vrsti naglasil vprašanje slovenske avtonomije. Mladini je dejal, da je avtonomija velik ideal, ki se bo zanj vedno bojeval. Ponovil je stvojo staro misel, da je zahteva po slovenski avtonomiji v popolnem soglasju z državnimi koncepcijami Jugoslavije. S tem je potrdil tisto, kar smo mi zapisali že pred njegovo izvolitvijo. V posebni izjavi, ki jo je sinoči dal našemu uredniku, je dr. Kulovec še to rekel: »Ko bom potoval v Beograd, kajpada bom obiskal tudi Zagreb, ki sem ga že poprej po svoji navadi večkrat obiskaval.« Potem je še dejal, da si bo >rizadeval ohraniti svoje zveze s Hrvati. To zadnje bo dr. Kulovcu toliko lažje, cer je vprav rajni dr. Korošec še pred Kratkim obiskal Zagreb zgolj za to, da bi prišel v st'ke s hrvatskimi narodnimi prvaki Dr. Korošec je to napravil na svojo pobudo, namen obiska je pa bil, ikrepiti vezi slovenskega in hrvatskega 'taroda. Slovenci se zdaj znova obračajo '»roti Zagrebu, ker vidijo, da prihajajo >dtod glavni impulzi za tako preureditev lugoslavije. ki bo tudi slovenskemu narodu zagotovila življenje, dostojno naroda. Naslednik dr Korošca naj bo prepričan. da bo med nami Hrvati našel popolno razumevanje, kadar koli bo šlo za pravice slovenskega naroda.« % Gospodarske vesti iz tobačnih semen in koruznih klic Oije Opozorili smo že na uspehe, ki so jih dosegli na Bolgarskem s, proizvajanjem jedilnega olja iz tobačnih semen. Omenili smo pri tem tudi veliko možnosti* ki bi jik imela proizvodnja takega olja na razpolago v naši državi. In to je danes za naše gospodarstvo in prehrano, celo nujna potreba. L. 1939. fe znašal domač pridelek semen, ki so jih pri nas doslej uporabljali za proizvodnjo olj (laneno, rici* novo. sončnino, makovo, repičino, bombažno, sezamovo in konopljino) skupno 4323.2 vagonov. Uvozili smo teh semen še za 957.2 vagonov. Približno 5477 vagonov oljnih semen je torej zadostovalo za domače potrebe: za olje* setev in za jelo. Pridelek in uvoz _ letos pa bo znašal komaj 3500 vagonov Treba nadomestiti za reden koti.sum 2000 vagonov. Člankar v »Hrv; dnevniku«, ki razpravlja o tem vprašanju, je mnenja, da je ta dificit prt oljnih semenih samo navidezen. Upošteva samo semena, ki so na- vedena v uredbah o oljnih semenih. Manjka pa tobačno seme in klice koruze, iz katerih bi lahko pridobili manjkajoče količine olja. In letos je bila tako koruzna kot tobačna letina prav dobra! Pri proizvodnji škroba in alkohola iz koruze odstranijo klice od škrobnega dela semena. Iz takih klic lahko pridobimo 15% olja, ki je uporabljivo kot jedilno ali pa za izdelavo mila. Odstranjevanje koruznih bilo treba uvesti obvezno ter uporabljati za olje. Uprava državnih monopolov je doslej uporabljala samo potrebno količino tobačnih semen za setvo tobaka, ostale ogromne količine pa je pustila propasti. Iz njih niso pridelovali olja ter so tako propadali težki milijoni ljudskih muk. Težko stanje v našem gospodarstvu pa narekuje tudi v teh pogledih racionalizacijo. Tobačno seme in koruzne klic ne bi pri mletju koruze povzročalo l klice nam omogočajo produkcijo olja še mlinom nikaklh posebnih težav in bi ga j čez potrebe domačega konsuma. Zveza zadrug za zavarovanje živine Letos je pristopilo v hrvatsko Zvezo za zavarovanje živine 31 novih zadrug in šteje Zveza danes že 228 krajevnih zadrug. Po poročilih iz Zagreba je poslovanje letos ponekod malo. zastajalo zaradi vojnih vpoklicev, vendar so prihajale premije redno. Člani zadrug prejme-j svete iz živalske higiene, jo odškodnino za vsako škodo, ki jo utr-i pe pri svoji živini in to takoj po nastali škodi brez večjih formalnosti. Večinoma zdravijo člani živali skupno. Zveza je priredila tudi tečaj za zadružni in živinorejski higienski pouk. Izdaja tudi posebno živinorejsko glasilo, ki prinaša na- Stanje Narodne banke 15. dec. 1940 Obtok bankovcev znaša 13.432 milijonov ter se je povečal od, lani za 4.141 milijonov, od 8. t. m. pa se je zmanjšal za 21 milijonov* Obveznosti na pofeaž so narasle v zadnjem času za 188 na 3322 milijonov, od lani pa za 1534 milijonov. Zlati zaklad se je povečal za 27.7 na 2648 milijonov stabilizacijskih din, dočim je bil lani 1988.1 milijonov. Devizeiz-ven podlage so narasle za 11 na 646 milijo- nov, lani pa so bile 742 milijonov. Posojila so se znižala za 2.3 milijone na 1860, lani pa so znašala 2292 milijonov. Eskont_ bonov za državno obrambo znaša 6.460 milijonov ter se je dvignil za 132 milijonov. Celokupna podlaga predstavlja po stvarni vrednosti kritje 25.29%, zlato kritje v blagajnah pa znaša ,25.29 °/i vino. Havnateljstvo za zunanjo trabviuo jih 1k> namestilo namreč še 50 k sedanjim 280. 50 novih pa namerava namestiti tudi hrvatski urad za zunanjo trgovino. g Kuk za vlaganje prošenj za pomoč pri gradnji sufillnle, ki jo lm nudil Pri- zad .je podaljSan do 1. marca 1941. VIŠJE CENI; OLJARIC /.a I. 1911 so določene nove cene oljaricam. ki šo večinoma višje od dosedanjih. * Tako naj s bi izenačili cene vseli oljaric v odnosu na enoto olja. Ta enota bi bila pri raznih vrstah od 11 do 16 din. Cene oljaric se (v oklepaju lanske): banatska drobna repica* 500 (370), debela repica 520 (370), seme sončnic 350 (300), beli mak (510 (040;. sezamovo seme 750 (730;, bučne koščice 100 (400;, bombaževo seme 210 (210) .laneno seme 650 (1550) in ricinovo seme 715 '500\ g ltok z« prijavo inozemskega kapitala po navodilih devaznega ravnateljstva Nar. banke je podaljšan do 15. jan. 1911. g Svoje bankovce emlllru nankinška vlada. Začasno bo veljal kol plačilno sredstvo tudi šangajski dolar,. pozneje pa ga bodo zamenili al pari z novimi bankovci, ki bodo notirali po islem lairso. kot japonski vojni jen. g Največja električna centrala v Italiji je bila te dni blagoslovljena v Briksenu. To je električna centrala državne železnice. Za gradbena tlela je bilo potrebnih 3.5 milijona delovnih dni, izkopati so morali 800.000 m" zemlje, porabili so pa 100.000 m3 železa in 1 milijon ni" cementa. Kapaciteta centrale je 500 milijonov kwh letno. Skupno s sosednjimi centralami bo dosegla kapaciteto 1.1 milijardo kwh. Proizvodnja kož srebrnih lisic je znašala v sezoni 1939-40 na Norveškem 1.35 milijona komadov. Od tega je dala Norveška 450.000, USA in Kanada po 300.000, Švedska 110.000 komadov. Širite ..Večernik"! Naši kliringi f g. Da se prepreči gozdne tatvine in tlho-■ tapstvo lesa ter uredi izvoz lesa iz dravske ^ f.. Hu m iii.nl.i banovine v banovino Hrvatsko, je izdala Z inozernsivorn I banska uprava okrožnico, v kateri zahteva od vseh voznikov, ki izvažajo les ali druge gozdne proizvode v banovino Hrvatsko, pismene objave glede lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov. Te objave bodo do nadaljnjega izdajale občine, v katerih je bil les posekan, ozir. V katerih je bit les po kupcu spravljen v skladišče, največ z rokom do 14 dni in se smejo podaljšati samo, ako je ugotovljeno, da les ali gozdni proizvodi še niso bili izvoženi. Od 8. t. m. do 15. t, m. se je spet povečal klirinški dolg v Nemčiji od 45.92 na 50.37 milijonov mark. Italiji smo dolžni 18.9 milijonov din (dolg narasel za 6.6), Madžarski 73.9 milijonov (zmanjšanje za 1.3), Romuniji 4.1 (zmanjšanje za 0.2), Ceškomoravskemu protektoratu smo dolžni 51.8 milijonov Kč (narasel dolg za 2.2), dolg Slovaški pa znaša 28.4 milijonov Ks (povečanje za 1.2). PRIJAVLJANJE ŽITNIH ZALOG NA HRVATSKEM Pogod je sporočil, da vsi producenti žita, ki zaradi neinformiranosti ali iz drugih razlogov doslej zalog še niso prijavili, lahko to storijo brez vsakih posledic tudi po preteku določenega roka, do konca tega leta. g (> znižanju cen za olja so razpravljali v kabinetu trgovinskega ministrstvu na konferenci, ki so ji prisostvovali zastopniki oljnih tovarn in urada za kontrolo c<*n g Poslovna sredstva Dr?., hipotekarna bunke so se v novembru zvišala za 677 milijonov din ter so znašala 11 milijard! 825 milijonov din. Vsota bilanc za no* veinber znaša 27 milijard 257 mlliiottov dinarjev. i< Seja posvetovalnega odbora za ihe- taturglčno Industrijo je obravnavala novi načrt uredbe o železu in jeklu. Sklenjeno je bilo, da la načrt prouči ožji odbor ter bo nato predložen ministrstvu v podpis. Posvetovalni odbor se je bavll tudi s preskrbo jeklarn in livarn s starim Slezom, z zbiranjem starega železa, z nabavo In uvozom surovega, starega m litega železa iz inozemstva in s preskrbo metalurgi Cne industrije s koksom. g IM uradnikov se bo bavilo od no- vega letu naprej pri nas z zunanjo Irgo Iz gompo Jarskmgm tlBkm »Gozdarski vestnik štev. 10 Pravkar je izšla 10., zaključna števil-1bru. Med drugim ugotavlja, da mesečno- ka III. letnika »Gozdarskega vestnika«, ki ga vzorno urejuje znani gozdarski strokovnjak inž. Stanko S o to še k. Prinaša zaključek razprave dr. inž. Rudolfa Pipana o gozdnem prirastku, ki po svoji aktualni vsebini zasluži, da se seznani z njo čim širše občinstvo ter bomo o njej poročali še obširneje. Zaključen je tudi daljši članek inž. Antona Šivi c a »Razvoj in organizacija občetrpravne gozdarske službe v Sloveniji«. »Dopisna go zdairska posvetovalnica« prinaša odgovore In pojasnila o nekaterih vprašanjih drv (Sotošek), pobiranju kostanja in mejah zakupnega lovišča (Gabrovšek). — Aktualen drobiž prinašajo »Dopisi« hi rubrika »Zakoniti predpisi in okrožnice«. »Književnost« prinaša inž. Sotoškovo oceno knjige inž. Ivana Klemenčiča »Optimalna gustoča šumskih premetala«, v kateri avtor ugotavlja, da je odprema lesa od poseke pa do gozdne meje najee-nejša tedaj, ko so stroški izvlačevunja enaki stroškom za gradnjo spravil in spravljanje. Posebni dopisnik razpravlja še o lesni trgovini Slovenije v novem- vember tli prinesel nobenega olajšanja. Zunanje in notranje težave so ostale. Gospodarski stiki ne gredo preko meja osi. »Nujno pit je potrebna popolna notranja organizacija, s stališča lesne trgovine zlasti zato, da se prepreči šušmarstvo, s strokovnega gozdarskega stališča še posebej zato, da se uvede v gozdno produkcijo red in racionalno delo, ter da se normalizira trajno gospodarstvo v oni obliki, ki jo predpisuje moderna gozdarska veda.« »Gozdarski vestnik« je v svojem 3. letu izpričal svoj vsestranski napredek. Močno se je dvignilo število sodelujočih. Obsežno in pestro gradivo od strokovnih razprav do nasvetov in dopisov pa dokazuje, da sri stvarno prizadeva dvigniti slovensko gozdarstvo na moderno višino ter iztrebiti iz te izredno važne slovenske gospodarske panoge vse, kar bi moglo ogražati trajnost njenih koristi za celokupno slovensko gospodarsko življenje. Prav zato zasluži pri tem splošno podporo. W. E. Barthell: ŽENA V DŽUNGLI Bksotlinl rommn iz IMOfiE Beata je ostala sama. Njene misli *so se oklepale njenega moža In prosile pomoči za Agnes. Ah, da, stari bo imel prav — igra se kje in je pozabila na čas — o, da bi prišla ... Njeni pogledi so se izgubljali tja čez k ostalim praznim letnim hišicam. Nobenega lastnika ni bilo tu niti Oskrbnikov ni bilo. Mogoče pleza tamkaj kje okoli. Sledila je z očmi iščočim. Stari Bengalec je stopal k hišicam in obkrožil drugo za drugo. Mawasa je hitela proti jugu in klicala med dlani. Ghagira in konjevodec sta se razšla na križišču steze v dolino. Več ko uro dolgo je stala prestrašena mati, ne da bi se ganila, s krčevito zvitimi rokami. Končno se ni inogla več obvladati. Ne oziraje se na oster veter, ki je pihal s hribov, je stopila pred hišo, da bi iskala kakor drugi. Tedaj se je prva vrnila Mavvasa in kmalu za njo tudi Bengalec. >Nič!« je vzdihnila Mawasa. »O mem-saliib, jaz sem kriva!« Nič!« pravi stari Bengalec in pokaže prazne roke stezi. Stari in dekle se ji nista drznila ugovairjati, V svojih lahkih hišnih čevljih je korakala Beata po kamenju. Že po nekaj korakih so jo bolele noge. Malo od psti so našli Ghaglro Musim-\vallija; z raztrgano obleko in od trnja ranjeno kožo je stopil iz gozda. »Nič, o mem-sahib. V tem gozdu ne more biti tnissahibl« Pri tem je s tožnim zgibom pokazal na svoje rane. Beata je stisnila zobe, da ne bi zakričala. Kajti tam spodaj se je pojavil tudi vodnik — sam. Molče je razširil roke in jih zopet povesil. Stali so potrti in pričakujoči ob svoji gospodarici. Neizmeren val skrbi se je dvignil v Beati. Rdečica ji je planila v obraz; oblil jo je pot in se zalesketal na jasnem čelu. Plavi lasje na sencih so se ovlažili. Pritisnila je roko na srce. Z vso silo svojega temnega, polnega glasu je zakričala še enkrat ime svojega obroka v ozračje. »Agnes!« Najgloblji molk. Bilo je, kakor da ne prisluškujejo tišini samo ljudje, temveč da poslušata z njimi nebo in zemlja... Nekaj trenutkov so čakali tako — pol »Poidimo obema nasproti,« ukaže Bea- j pritajeno in tedaj so se štirje Indijci ta l zamolklim glasom in pokaže proti! zopet predramili. Mati se je zgrudila od slabosti na kolena. Toda hkrati je planila kvišku kakor platnen. »Iščite! Iščite naprej!« »Mem-sahib čakati — miss-sahtb sama priti!« se je usodil reči stari Bengalec. Beata je zmajala z glavo, krčevito, da so ji zaplapolali lasje. »Ne. Agnes ne pozna teh krajev. Mogoče je zašla. Mogoče je v nevarnosti. Na vsak način ji moramo na pomoč. Z Ma\vaso preiščem še enkrat dolino. Ti« — to je veljalo staremu Bengalcu — pojdi po poti navzgor čez trato do prelaza, ki vodi tja čez v Sikkim. Ti« — obrnila se je na Ghaglro Musiimvallija — »pojdi še enkrat v gozd. Prosim te, stori to! Vzemi hran^ s seboj — da ne boš stradal in išči — išči! In ti« — vodnik se ji prikloni — »vzemi dva svoja konja in jezdi tja doli po stezi. Jezdi do budistične vasice, ki smo jo včeraj zapustili. Delj vendar ne more biti!« Prekinila se je obupno in pritisnila roko na čelo. »Morate mi jo prinesti — slišite! Morate!« Brez besede so se priklonili štirje Indijci in poslušali. Poldanski žar je želi tel z višav; omi-Ijevall so ga sveži vetrovi. Zlata krogla jc počasi, počasi črtala svoj daljni lok po modrini neba. Polagoma se je zalesketala vsa dolina v opalnem svetu, prve sence so se nagnile, daljni vrhovi Himalaje so zažareli v nežnem, rožnatem dihu. Ko je ugasnila vsaka svetloba, se je Beata vrnila z ranjenimi nogami, oprta na Mavvaso, domov v letno hišo. Brezglasno, s srepim pogledom, se ie pogreznila na stol. Mavvasa je klečala strastno stokajoč poleg nje in objemala njena kolena. »O, mene tepsti — mene nagnati, mem sahib! Jaz sem kriva — jaz nisem pazila na mlss-sahib!« Beata ni poslušala oebrnanja svoj^ služabnice. Negibno je bolščala v vrata — saj mora vendar priti! Saj mora vendar priti! In potem se odprejo vrata — plaho se je splazil stari Bengalec v sobo in povesil pred svojo gospo pogled. In vdrti-gič koraki zunaj — izčrpan se je opotekal Ghagira Musinnvalli v sobo — brez besede — s povešenimi očmi. Beatim zobje so se zagrizli v spodnjo ustnico, da je potekla kri. In potem so se vrata tretjič odprla — zasopel, poten plane vodnik v sobo — pot, za katero je včeraj potreboval jezdec devet ur, je prejezdil v istem času sem in tja. Planil je kako' nekdo, ki pričakuje dobro sporočilo, ker ga sam ne more prinesti — strmi v drugega » KKVgSSS I irnmt smisel in voljo za pošteno delo in se udajajo beračenju, pri čemer jim otopi čut ponosa in časti. Pomoč je nujna! Predvsem bi bilo potrebno, da sprejmejo trboveljska, industrijska podjetja v delo prvenstveno domačo mladino. Z ustanovitvijo posredovalnice za delo bi marsikateremu dečku ali deklici ugladili pot v svet, da bi šla mladina za službo in kruhom tudi' iz Trbovelj. Pismo od Sv. Pavla pri Preboldu Naročnik našega lista nam piše: »Tudi v našem industrijskem in letoviškem kraju je letošnja zima prebivalstvo hudo prizadela. Tem huje, ker se pozna tekstilna kriza tudi v šentpavelski tovarni, še bolj pa, ker imajo skoraj vsi hmeljarji še letošnji pridelek doma. Kakor so bili pred leti srečni tisti, ki so hmelj držali do zadnjega doma in ga potem prodali po mnogo višjih cenah kakor pri prvih kupčijah, tako so prizadeti letos oni, ki hmelja niso hoteli dati prvim kupcem. Sedaj pa kupcev sploh ni v Savinjsko dolino. Mnogi kmetje so se na račun letošnje kupčije znatno zadolžili. Upniki terjajo voje iti kmetje zapadajo v nove dolgove. Mnogi so sedaj pred božičem v obupnem stanju, saj marsikdo še za sol nima. Drugih deželnih pridelkov ni, da bi jih prodajali. Savinjsko dolino je zadela letos huda elementarna katastrofa. Toča je uničila skoraj vsa polja. K sreči se je našega kraja izognila, ker bi bila revščina sicer še mnogo večja. Tudi sadja ni bilo in so morali kmetje jabolka kupiti za pijačo, da bodo imeli spomladi in poleti za delavce. Prav bi bilo, če bi naši tujskoprometm činitelji poskrbeli za to, da bi letoviščarji prihajali tudi pozimi k nam, saj so v okolici lepi smuški tereni in krasni sprehodi. Na letnem kopališču naj bi uredili drsališče, kar bi bilo za zimski tujski promet gotovo velikega pomena.« V Sloveniji nafmanj rojstev Trboveljski drobiž Rudnik bo obratoval zaradi obilnih naročil tudi v nedeljo na vseh obratovališčih v polnem obsegu. Tečaj zu esperanto priredi esperaniski klub na vodenski šoli. Vpisnina 0 din. učnina 15 din mesečno . Iz strahu pred kaznijo je šel prostovoljno v sinrl 20 letni J. Š. iz Terezij*. Orožniki so ga zasledovali radi neke tatvine. Koncert pevca Slavka Lukmana bo v nedeljo, ob 16. pri Forlelu. Pokroviteljstvo koncerta ima delavsko [>evsko društvo ..Zarja". Pri klavirju gdč. Krištof Vika. Jezik inu je priniracnil. Učenec Naglav Viktor ie po prigovarjanju svojega tovariša pritisnil jezik na železni drog na ograji mosta. 01> hudem mrazu, ki vlada te dni, mu je jezik primrznil. Okoli stoječi tovariši mu niso vedeli pomoči. Sele odrasli, ki so prišli mimo so s segrevanjem droga odtajali dečkov jezik, ki pa je že močno krvavel. Brezposelni delavci, ki jiii občina zaposluje pri svojih delih, so dobili povišane mezde. Samcem je povišano s 3'75 ma 4 Idili, oženjenim po od 1*25 na 1*30 din. Poslopje stare občim* bodo preuredili da pridobijo s tem Štiri nova slšmovsmja. Časnik »Socialni arhiv« objavlja zelo zanimivo statistiko o številu rojstev v naši državi v razmerju s številom prebivalstva. Upoštevajoč zadnja tri leta je naj večja rodnost v vroaski banovini, ki j c najbolj siromašna v državi, najmanjša rodnost pa je v Sloveniji, ki je gospodarsko na precej visoki stopnji. V vrbati-ski banOvihi’ pride na 1000 prebivalcev 48.8, v drinski 43.3, v vardarski 42.9, vj primorski 36.5, v moravski 34.1. v zet-' ski 33.6, v banovini Hrvatski. 29.4, v donavski 27.2, v dravski pa 26.7 rojstev na leto. Slabše v-pogledu števila, rojstev je od Slovenije samo še upravno področje mesta Beograda, kjer je na 1000 prebivalcev samo 19.rojstev na leto. Donava fe zaledenela Zaradi silnega mraza je Donava pri j Novem Sadu popolnoma zaledenela. Za- j inrznjene je 80% njene površine. Vodo-: staj je v stalnem upadanju. Ves promet j na Donavi je ustavljen. V Novem Sadu i so naši, nemški, romunski in slovaški { Plovni objekti. Obratna glavnica znaša samo 50 din, vendar pa tnu zadošča za preživljanje. Mladi trgovec prodaja malenkostne potrebščine. PtU! p V ,,Ljudski univerzi" v ,,Mladiki" i«) drevi ob 20. predaval prof. Petkovšek Viktor iz Maribora o lemi ,,Po Dalmaciji in Orni gori“. Skioptične slike. p Oddelek kontrole mer pri okrajnem načelstvu v Mariboru sporoča, da bo pregledovanje in žigosanje sodov pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju v prvem tromesečju 1911 21., 22., '£i. in 24. januarja; 20.. 21.. 22. in 24. februarja in 21.. 22., 24. in 25. marca. p Trgovine, bodo v. nedeljo pred prazniki odprle od pol M. do tl. o Promoviral je za doktorja prava Jakob IlodŽar iz Celja. ** 14 krasnih sulcev, ki so tehtali skupaj nad 70 kg. so ujeli v Savi mod Hotičem in Litijo g rol' Csakv in spremstvo. o Xa .Icsenieah je zagorela ob navzočnosti zuslopnika trgovinskega ministra in bana dr. Natlačena druga visoka peč v jeseniški železarni. Slovesnosti so se ude- i ležili mnogi zastopniki gospodarskega življenja. Predsednik KID g. Weslen je ob j tej priliki poklonil poldrugi milijon za do-I graditev moderne bolnišnice v delavskem j revirju. o Skupinska potovanja |>o železnici so ; v času od 22. dec. do 10. januarja ukinjena. o I/. Bolgarije se ji* vrnil znani karikii-! turist Kondor, ki bo januarja razstavil i najnovejša dola v Murski Soboti. o Smrt slure sumoturke. Pri Dolgem Brdu blizu Zagorja .so našli v samotni 'hiši mrtvo 80letno posestnico Marijo Po-travščico. Umrla je zaradi starosti in je bila že od sobote mrtva v hiši ,v kateri je čisto sama živela. o f/. Gornjega grada nam poročajo, U;i lam na splošno začudenje ni zapadel sneg, čeprav ji' pred dnevi snežilo v vsej Sloveniji. Pač pa je pritisnil hud mraz. o Nad 4110 zabavišč za mesliie otroku imamo- v naši državi, gospodinjskih šol za kmetska dekletu pa samo 13. o Nastop gluhonemih v Žalcu. Gluhonemi iz Ljubljane priredi' v soboto 21. dec. ob 20. v Žalcu v dvorani Sokolskega »loma 29. javni nastop. o Sokolsko društvo Selnica ob Dravi obvešča članstvo in darovalec žebljev za naraščajski prapor obmejnega Kobauske-ga naraščaja, da bo zabijanje spominskih žebljev ob priliki akademije na Stefanovo, ob 15. v prostorih staroste Grahorja na Fali. o Z naraščajočim mrazom se vedno bolj gosli po Muri jdaVajoči led in je nevarnost, da 1») pri enakem stopnjevanju reka kmalu popobiomu zamrznila in utihnilo bo ropotanje mlinov. o Oddaja petrolejskih kart preko polj-canskih občinskih odbornikov. Osebe, ki še niso dvignite kart za petrolej, naj stor.; to čimprej, da se morejo naložiti nakaznice za drugi mesec. Januarja IkhIo delili, nakaznice za petrolej občinski odborniki, in sicer za Modraže, Novake iil Globoko g. Pukl; za Hrastovec, Krasino, Bre zje, Studenice m ivrižečo vas g. Kolar Janez v ■Studenicah, za Lušečko vas in osebe, ki kupujejo pri Skalelu g. Pihlar, za Lovnili, Ljubiču o in Poljčane g. Žnidar, ostali pa na občii\i o Pri poštni upravi v Poljčanah je j Iškega pismonoše.*in je pisano mesit) selskega pismonošem je natečaj razviden na pošli, kakor tudi na občini. CIGANI NAPADLI DOLENJSKE KMETE V okolici Crmošnjic na Dolenjskem se Dotika tolpa ciganov, ki krade kar jim oride pod roke. Cigani so kmetom še tem bolj nadležni, ker jim je dostop v Novo mesto oblastveno prepovedan. Zato so se spravili na podeželje. Kmetje so se jim Postavili po robu, kar pa ciganom ni Šlo v račun. Pričel se je pretep, v katerem ie bilo več kipetov lažje in težje ranjenih. Končno so napravili orožniki red ter nekaj ciganov vklenili in odpeljali v sodne zapore v Novo mesto. Kraj, kjer ne marajo vdovcev V planinski vasici Morihovo so vdovci v velikih' škripcih, zlasti mlajši, ker je tani večstoletna tradicija, da sc vdove ne omožijo v drugo. Prav tako dekleta fie marajo vdovcev, čeprav nudijo ti za-t: ie visoke odkupnine. NAJMLAJŠI TRGOVEC V DRŽAVI ie gotovo 10 letni Hasan 1 vrtkovič iz Višegrada Svojo »trgovino« odpira samo dvakrat na teden ob sejmskih dneh. Liublimna a Umrl jo v šiški g Fran Planince, upokojeni višji revident drž. železnic, eden najstarejših Ljubljančanov Na ljubljanski gimnaziji je bil sošolec škofa Jegliča. Njegova j>okojua žena je bila sorodnica pisatelja Janeza Trdine. u Božično razstavo krilatih pevcev priredi Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v ženski učiteljski šoli na Resljevi cesti. Z razstavo bo združena tekma kanarčkov ,katere se bodo z najboljšimi pev-ci udeležili poleg ljubljanskih tudi rejci iz Maribora, Celja, Trbovelj in Zagreba. Na božič bodo prvenstveni pevci med 17‘20 in 17'3() prepevali tudi po radiu Ljubljana a Božične smrečici! na Kongresnem trgu-Teden dni pred svetim večerom pripeljejo kmetje iz okolice Ljublajne na Kongresni trg cele vozove božičnih drevesc. Kar cel gozd zrase od Nunske cerkve do kina Matice. Tako je tudi letos. Smrečice so prav lepe in jih prodajajo po velikosti od 2 din dalje. Zanimivo pa je ,da je vsako leto večje povpraševanje po majhnih, umetno narejenih drevescih iz smrekovih vej, na katerih je samo par voščenih svečic brez vsakega drugega okrasja. a Kino Matica. Veliki zgodovinski film ,,Grbasti vitez Lagarder". Nastopajo prvaki francoske komedije Hoberl Vididin. Samson FaitisiJber in josseline Goel. a Kino Sloga predvaja na splošno željo vnovič senzacionalni film ..Tarzan in njegov sin'. a Kino L’nion. ,,Resignacija", življenjska tragedija klavirskega virtuoza. V glavnih vlogah Charles Bo.ver in Irene Dumie, Klavirski koncert Schubertove ,,Serenade'. C elf« Idejni tečai sokolske iupe Prosvetni odbor sokolske župe Celje je izda! razpis za dvodnevni idejni tečaj, ki bo v Celju v nedeljo 5. in na praznik sv. Treh kraljev C. januarja 1941. Predavali bodo priznani predavatelji, ki bodo v 11 predavanjih udeležencem osvetlili odnos sokolstva do vseh sodobnih problemov. Prijave za tečaj .ie poslati preko društev na župni prosvetni odbor do 12. t, nii Antona Korošca .ob 9. v veliki c V počastitev pok dr. bo v nedeljo. 22. I. m. dvorani Ljudske posojilnice v Celju žalna slavnost. c Itazsiavo Prešernovih »lel in Prešernove literature je v posvetovalnici Mestne hranilnice vzorno uredil g učitelj 15. Gerlanc. Hazslava. ki bo brezdvonmo vzbudit:! zanimanje vseh Prešernovih častilcev je odprla samo še nocoj. Vstopnine ni. c Umrl ju v bolnišnici v Cel ju 19 letni orožniški narednik Ivan Otorepec iz Celja c Za božičnico sokolske »leče in naraščaja je podaril g. Drago Sirec. trg. zastopnik v Celju, 50(1 din. c Obrtniki in industrijska pod.iclja, ki so zaprosili za izkaznice za petrolej, naj jih dvignejo v soboto od 10. do 12. pri mestnem' tržnem nadzorstvu v sobi šl. 24. e Krušne moke je v Celju popolnonif zmanjkalo. Primanjkuje- pa tuui že 1>—; pšenične moke in sladkorja. Ce oboje pravočasno ne prispe v Celje, trgovci za praznike strankam ne bodo mogli postreči a moko in sladkorjem. c Posipajte hodnike! Posipanje, hodnikov sc v Celju zelo zanemarja. V hudem mrazu so hodniki gladki kakor steklo, da je hoja jk> njih naravnost nevarno. c Sokol Celje I. ima v nedeljo, 22. t. m., ob 15. božičnico v Sokolskem domu v Gaberju z obdaritvijo revnih sokolskih otrok. c Zaradi hudega mraza, ki je dosegel v Celju in okolici 21 stopinj, sta deblo zamrznili roki Savinja in Voglajna. Zamrznjeni so tudi vsi potoki v celjski Oku-llci. c Nesrečen padec. ."U letni delavec.Ferdo Orlčnik je v šl. Juriju nakladal seno v vagon. Pri tem je padel in si zlomil rebra. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. e Mestno poglavarstvo celjsko je izdalo razglas glede prekomernega izkoriščanja gozdov*. Prosilcem se bodo dovolile sečnje pod gotovimi pogoji. Kder se ne bi ravnal po predpisih .bo strogo kaznovan. Verje razvidno iz uradnega razglasa nabitega na deski mestnega poglavarstva celjskega c V samomorilnem namenu si je z britvijo prerezal vrat 3« letni Mihael G, iz Gabrovca pri Vojniku. c Nesreča v rudniku v Pečovniku. V torek zvečer se je zgodila v rudniku v Pečovniku pri Celju težja nesreča. Dva vozička .ki sla ju vozila 20letni Hugo Krci. tag iz Gaberja in Jože Vrečer, sla trčila skupaj. Pri tem se je zabodla svetllJča n1-i a§u v *l *11 ‘u f*!l ležko poškodovali! I oškodovanca so pripeljali v celjsko bolnišnico e Požar. Na IJabnem v celjski okolici je ponoči zgorel pri Gostilni Janič cvetličnjak. Škode je okrog 30.000 diri. Ogenj jo bil najbrž podtaknjen. Zammi^osti Gibraltar je pripravljen na vse Napadalec, ki bi poskušal namasti G.braltar, bi b i spre.et tako, da b< si za vse ej piem.slil'' Dopisnik »United Fress-a«, ki se je pretekli teden mudil nekaj dni v Gibraltarju, poroča o svojih vtisih takole: »Gibraltar, četudi je utrjen in pripravljen za vsak slučaj, proži vtis najprijetnejšega mesta na svetu. Civilno prebivalstvo in vojna posadka mirno in radostno živijo ter na vsakem koraku kažejo svoje zaupanje v tradicionalno nepremagljivost Gibraltarja. V slučaju nevarnosti se lahko branilci popolnoma izolirajo pred vsakim napadom ter zavarujejo pristop s kopnega in morja. Napadalec, ki bi skušal napasti Gibraltar, bi bil sprejet tako, da bi se za vselej odrekel tej nameri. Poti in dohodi, ki vodijo h gibraltarski pečini so tako dobro zavarovani, da bi bile motorizirane edi-nice prej uničene, predno bi sploh mogle stopiti v pravo akcijo. Sovražno brodov-je pa bi uničila trdnjavska artilerija prej kot bi se sploh moglo približati utrjeni pečini. Seveda bi mesto samo moglo silno trpeti’ zaradi sovražnega bombardiranja, kar pa bi bilo v vojaškem oziru brez večjega pomena. Zdi se, da bi morale operacije proti Gibraltarju dobiti značaj blokade, kot se je zgodilo leta 1799, ko so Francozi in Španci poskušali zavzeti to strašno trdnjavo. Takrat je 5000 članska gibraltar-ska posadka štiri leta uspešno odbijala ogorčene napade sovražne vojske, ki je štela nad 60.000 ljudi,, Tudi danes si je, kljub silovitosti moderne artilerije in letalskih bomb, težko zamisliti, kako bi mogel sovražnik prebiti ogromne mase jekla, železa, betona in apnenca, pod katerimi so skrite trdnjavske zaloge in stanovanja za posadko in prebivalstvo. Prebivalci Gibraltarja Živijo v popolnem miru. Vsak dan se odigravajo tradicionalne vojaške ceremonije. Vojaška godba gre pred nosilci starih trdnjavskih ključev, ki izvirajo iz leta 1799, ko sta Francija in Španija blokirali Gibraltar. Po koncertu vojaške godbe, ki igra vsak dan, gredo gibraltarski »klj-učenosci* s svojim spremstvom proti enim izmed trdnjavskih vrat, kamor jih je poklicala straža. Svečano pristopijo nato k zaprtim končani službi prost izhod v mesto. Takrat so ulice polne nasmejanih in vedrih ljudi. Kljub temu da je trdnjava pripravljena Nikar se ne pehajte za lepoto! Žena, ki je na zunaj manj mikavna, ima tem več notranjih prikupnosti. (H. Haldane) — Dragi sinko, trije smo preveč za navkreber, izstopi raje! Utrjena in zavarovana gibraltarska pečina, ki varuje vhod v Sredozemsko morje vratom v navzočnosti guvernerja sira Clive Lidlle-a in general-majorja Mac Farlana, poveljnika gibraltarske posadke. Vojna v prav ničemer ni izpremenila življenja gibraltarskega prebivalstva. Vsi kinematografi so odprti. Pred nedavnim pa je prišla iz Londona neka umetniška skupina, ki vsak dan zabava vojake Oficirske jedilnice so urejene kot londonski klubi v mirnem času. Vojaki imajo po na vsak napad, vendar poveljstvo ne drži križem rok. Obrambna dela se neprestano nadaljujejo in izpopolnjujejo. Vršijo jih vojaki in delavci, ki vsak dan prihajajo v kolonah iz mesta. Nenehoma gradijo nove in nove ovire proti tankom, postavljajo vrsto za vrsto bodeče žice, izgrajujejo položaje za artilerijske baterije in vrtajo v živo skalo podzemeljske prostore, zaklonišča in velika skladišča.« Božični prazniki v zakloniščih LONDONČANI BODO KLJUB BOMBNIM NAPADOM RADOSTNO »BOŽICE- VALI« V Londonu so v teku živahne pripra-1 ve, da bi tudi letošnji Božič proslavili čim svečanejše in radostnejše. »Naš Božič bo lep kljub bombam!«, pravijo in ga jedva pričakujejo. Vse letošnje božične proslave bodo v zakloniščih, več metrov pod zemljo, in sicer na številnih postajah podzemeljske železnice Ravnateljstvo londonske podzemeljske železnice je izdalo proglas, v katerem vabi vse Lon- dončane na »božičevanje«. Posamezne podzemeljske postaje bodo ob tej priliki okrašene iri razsvetljene v najraznovrst-nejših barvah. Vsi. šefi podzemeljskih postaj so dobili potrebna navodila. Na božični večer se bodo pojavili na svojih postajah kot »božički« ter bodo razdeljevali med. prebivalstvo božične darove. Mimo tega bodo na vseh postajah prirejene božične zabave z godbami in plesi. Tekma med ženinom in nevesto Laponci imajo čudovit običaj. Ko se fant in dekle spoznata ter postaneta ženin in nevesta, še ni rečeno, da se bosta tudi poročila. Predno je med njima sklenjena življenjska zveza za vedno, morata tekmovati na okoli 100 metrov dolgi progi. Tekmo, ki ji prisostvujejo starši ženina in neveste, priredijo na izredno svečan način. Na »startu« dobi nevesta precejšen naskok do 30 metrov, tako da bi je ženin Verjetno ne mogel dohiteti, če bi tega sama ne hotela. Če pride nevesta prej na cilj kot ženin, pomeni to, da si je premislila ter ženina končnoveljavno odbila. Ce pa nevesta dopusti, da jo v tekmi ženin prehiti ter pride prvi na cilj, pomeni, da je pripravljena z njim stopiti v zakonski jarem. Ta njena volja je potem končnoveljavna ter ji nihče nima pravice oporekati, niti njeni starši ne. Danska Krai ica Aleksandrma, žena kralja Kristijana X., se je v svojem 60. letu odločila da se nauči strojepisja. Kraljica je. kot pravi poročilo, zelo potrpežljiva ter se uč) hkrati z vsemi desetimi prsti. Kralj ji je kupil majhen pisalni stroj, ki je neprestano v teku kajti kraljica se je odločila, da se mora čim preje priučiti stvari, ki jo obvlada vsaka povprečna ženska in dekle na Danskem. POZNO SE JE SPOMNIL 83 letni Italijan Romano Garaldo. ki stalno živi v Buenos Airesu v Argentini, da bi bilo vendarle pametno, če bi skočil v zakonski jarem Poiskal si je 65 letno Roso Chieso in se z njo oženil. Svatba, ki je bila pred nedavnim v glavnem mestu Argentine, je bila nenavadno svečana ter je zbudila v velemestu pravcat^ senzacijo. l/ubeznivmrarai nogometnemu sodniku Novopečeni nogometni sodnik je bil delegiran, da sodi tekmo dveh mestnih rivalov Ko je pr.šel na igrišče, in sicer dve uri pred pričetkom tekme, ga je kapetan moštva predstavil svojemu bratu. Jure, — je dejal kapitan bratu, — pred stavljam ti sodnika današnje tekme. Pro-sinj te, popelji ga nekoliko po našem mestu. Najprej mu pokaži našo opekarno, potem ga popelji k ribniku, pa ne pozabi mn pokazati bolnišnice in pokopališča! Stekleni lonci so poveznjeni po angleških vrtovih, kjer so jeli gojiti intenzivno vrtnarstvo, da n« bo treba prevažati zelenjave čez nevar* no morje. Dragocen poljub v temi V mestu Buffalu v USA sc jc neke noči vračal 2-1 letni tesar John Bethlej’ močno nakresan proti domu. Čeprav ga je v glavi kuhala precejšnja „vroeina“, je Se dokaj ravno meril pot proti domu. Možakar bi verjetno prišel prav spodobno žena. Ko jo je tesar zagledal, je v tr^ nutku pozabil, nakresan kakor jc bil, da ga doma čaka žena, ki ji je bil namenu lep poljub, ko bi prišel domov. Cim jc avlo taksi odbrzel, je tesar stopil k neznani ženi, jo pograbil za obe roki ter domov, če bi se na vogalu ulice ne bilo ;0 1>0ijubil na usta. Zena je zagnala stra-primerilo nekaj, kar ga jc povsem spravilo hovit jn že se je stražnik presenel' iz ravnotežja. Tik ob njem je zavrl avto- i™! iz teme. John Bethlcy Fran Trdko Ostal /e doma Ko se v vrbovini oglase prve piščali, ko j z juga zavejejo prvi mlačni vetrovi in poližejo še zadnji vseseden sneg v senčnih globelih, takrat Antoni Kopač ve, da je pred njegovo bajto prav toplo in prijetno. Zakaj, takrat j« že pomlad in si Antoni želi samote, da pod prijetnim soncem lahko nemoteno misli o minulih dneh in o vsem, kar je količkaj vplivalo na njegovo petinštiridesetletno življenje. »Še to leto, pa bi bilo vse dobro,« si je dejal in se spomnil vseh let nazaj, katere je zvičine prebil tu ali tam v tujini. Nekam prazno mu jc postalo pri srcu, da mu je pogled divje usel po neskončni ravnini raztegnjeni pod plavim pomladanskim nebom. Od nekje je kakor blask'švignila lastavica mimo ograda in se zagnala nad jarino, ki se je še lagodno upogibala pod mlačnim jugom. Gledal je za to lastavico, gledal je to neskončno, pisano polje in v prsi mu je čedalje postajalo tesneje in težje. »Tudi ta se je že priselil in jaz sem še vedno tu.« Neka čudna nestopnost mu je objela srce. šele sedaj, ko je videl lastavico, se je prav za prav zavedel, da je pomlad, in videti lastavico doma, to res ni bila prijetna slika za Antonija Kopača, ki je vse svoje žive dni prebil take pozne pomladi daleč v tujini, kjer morda te čudne pomladanske ptice sploh ni, ali pa je ni imel prilike tako natančno ogledati. Toda Antoni je mahnil z roko, zakaj to sedaj ni bilo važno; važno je le to, kako dolgo bo še sedel doma tako (brez dela in naposled brez koščka črnega kruha? Še nekaj stotakov pa bi dogradil hišo, kupil krpico njive, da bi na stara leta lahko živel mirno, kakor živijo drugi, katerim je bog naklonil več kakor njemu. Sicer o božji naklonjenosti ni imel kaj oporekati, kajti v hiši mu je brečalo pet nepreskrbljenih, raztrganih otrok, žena, povrhu pa še babica! Sezonec je bil, in to je bilo nekaj o čemer se je dalo misliti. Selil se je kakor ptica selivka, samo on se ni selil pred pomladjo ali pa pred zimo, temveč pred življenjem, ki ga je z neznosno silo tiščala k tlom. Spoznal je, da domača gruda zanj nima prostora, da ne mara njegovega kluga ne motike. Koliko let že živi v sporu s to zemljo, koliko trpljenja in bridkosti je šlo mimo in vendar si je vselej prigovarjal: moram, moram! Vztrajal je ker.je verjel v veliko resnico, da bo nekoč boljše in lepše. Samo zemlja, ta poteptana zemlja! Do zemlje je čutil največ ljubezni, do žrmlje na kateri je živel in umiral njegov ' pozni rod: praded, ded, oče in mati. Zakaj mu bog ni dal zemlje, zakaj ga je ustvaril za večnega hlapca tujine? 1 E, kako grenke so bile te misli, kljub temu da mu je r>npled piaval na visokem ažurnem nebu,na katerem so se podili beli razcapani oblaki in se polagoma izgubljali za horizou- notežja. Tik ob njem je zavrl avto- ijivo llagi0 izvil jz teme. John Bethlcy taksi, iz katerega je izstopila lepa mlada jJc bliskovito odskočil ter hotel zbežati. toda stražnik ga jc pograbil in odvedel v zapor. tom. Hotel je vstati pa ga je nenadoma prešinil ženin jokavi glas: »Antoni!« O kako rad je slišal ta glas, zakaj čutil je v njem nekaj nadnaravnega, nekaj kar je zastrlo vse skrbi, ki so ga vedno tako neusmiljeno bodle v utrujeno §rce. »Antoni, dragi Antoni! Zakaj tako misliš, zakaj si tako potrt?« In sedla je k njemu, ga objela okoii vratu in ga pritisnila k svojini prsim. »Kaj mislim?« je dahnil in se ves prepustil njenim močnim rokam. Nekam toplo mu je postalo, kajti na licih je čutil tople in mehke grudi svoje Jolanke. »Mislim, da ni pravice na svetu. Letos bom ostal doma, mene več ne rabijo. In sedaj nas bo začel glodati glad in glodal bo, dokler nas ne zgloda. Star sen:, zglodan in gnil. Pravijo: take ne rabi tujinat-c »In kaj sedaj?« »Sedaj? Gremo, moramo. Morda pod vlak, v Muro in potlej v nebo. Tam nam bo morda boljše.« Stresel sc je, še enkrat pogledal po ravnini potem je povesil glavo in se močno oddahnil. Žena je molčala. Pogledala ga je v oči in čez hip so ji privrele grenke, otroške solze. »Zakaj pa to? se je nasmehnil on. »Morda se bojiš?« Sklonil se je na njo, jo objel okoli pasu z isto nežnostjo in strastjo kakor vsaki-krat ko je odhajal, in se ves prepustil v njeno ihtenje. — Medtem pa je nekje daleč žvižgal vlak, še dalje je šumela pomladanska burja, v mlaki blizu ograda pa je petero Kopačevih otrol žvižgalo na prve pomladanske piščali. — Sodnik, ki je nato vodil razpravo prot1 obtoženemu Johnu Berthlerju, ni hote' verjeti, da jc imel tesar zgolj namero, neznano ženo samo poljubi in nič drugega. Vztrajal je pri domnevi, da tesarja niso zvabiti čari neznane žene., ampafc jc hotel 'ženo oropati. Četudi se jc Jon' branil na vse kriplje, ga je sodnik ram poskušenega ropa obsodit na štiri meseca strogega zapora. . . • Vsa zadeva pa je imela ža tesarja, * si je v temi privoščil nedolžen P9*j!v\ na usla neznane lepe žene, še temeljitejs‘-posledice. Najhuje je bila seveda ogorčen® njegova zakonska polovica, ki se je šc us dan vrnila k svojim staršem. Toda tutj* delodajalec je izvajal posledice ter Jo n n odpovedal službo. John je bil na ta nacu ob ženo ,službo in svobodo. Vsega jen pa ni mogel mirne, duše prenesli. J®1 L protestirali. Slednjič mu je pri vlsJt'.. sodišču zares uspelo, da jo bil prooei® novljen. Kot priči sta morali na sodi:s. tudi njegova žena in ona neznanka ki J jc v temi poljubil. Obe sta si premislili i pri ponovni razpravi izpovedali v nje« vo korist. Odločilna je bila predvsem » poved neznane žene, ki je izjavila, oa J prepričana, da John ni imel namena, bi jo oropal. Zakonska žena pa je izlaV* n da jc Johnu v srcu oprostila ter °ben .. sklenila, da ga 1k> v bodoče, ko l>o sj šel v gostilno, spremljala na vsak kor -Glavne obtožbe j > bil John oproščen, sojen pa je bil na 5 dol r' v glope polletno prepoved zahajanja v gos.ilnc. Nar &or Nezdravi pojavi v kulturnem življenju Samoobsodba nepoklicanega kritika Vsako leto se otvarjajo v Mariboru razstave različnih avtorjev, včasih kvalitativno boljše, včasih slabše in mariborska javnost je o njih poučena tudi posredno s strokovno kritiko, katere so se naši časniki vedno posluževali v svr-ho informacije javnosti in ocenitve razstavljenih del. Tudi ob priliki lanske razstave kluba »Brazde«, pri kateri je podpisani »kot gost« razstavil pet svojih del, ki so šla mimo kritičnih oči društvene žirije, je mariborsko časopisje priobčilo strokovne ocene. Slučaj je nanesel, da sta se otvo-rili letos v Mariboru skoro istočasno dve razstavi, kar je dalo pisatelju g. Potrču, ki ni bil toliko oprezen, da bi se poučil o vzrokih, zakaj dve in zakaj ne ena razstava, povod za neokusen napad na moje delo. Izzvan sem in zaradi tega polagam gospodu, ki se zavzema za našega ustvarjajočega umetnika, nekaj besed na srce. Razstavil sem svoje slike s polno odgovornostjo pred kritiko in javnostjo. Ta Pravica mi je dana. Če je bilo lansko leto želeno moje sodelovanje na razstavi »Brazde«, zakaj bi letos ne smel pred javnost? Razstavno dvorano sem' imel rezervirano in termin otvoritve določen, še preden je klub »Brazda« povzel korake za razstavne prostore. Pričakoval sem stroge in objektivne kritike javnosti, da se ni naenkrat zna-šel gospod Potrč, ki se je postavil za * Ne pozabi v nedeljo na plesno Solo v Sokolskem domu. varuha našega slikarskega ustvarjanja in Si je v svojem članku v »Večerniku« z dne 13. XII. 1*940 prisvojil tisti nesrečni način javne gonje, ki se je bila pri nas že tolikokrat razbrstela, a so jo vselej pametni javni delavci izobčili iz svojega kulturnega kroga. G. Potrč si muči možgane, odkod sem dobil legitimacijo za razstavljanje? To mu je čudno in nezdravo. Javno stavim g. pisatelju vprašanje: »Kdo je dal njemu legitimacijo, da kali javno mnenje? Kdo ga je spravil na to opolzko pot? Sam pravi dobesedno: »Nisem poklican, da bi napisal strokovno sodbo o stvareh, ki so razobešene v Sok. j domu, to naj store drugi, zato poklicani . . .« i Ni zato poklican, a vendar kriči v isti sapi: ». . . znašel se je umetnostni kritik, ki je otvoril likovno razstavo, ter ob navzočnosti tiste obupne slikarske revščine, ki je visela — in še vedno visi! — upal izpregovoriti besede o iskanju lepote in resnice. To ni potem nič drugega, kakor profanacija umetnosti, norčevanje iz umetnosti, iz tistega kar bi moralo biti naša kulturna manifestacija.« Tako ocenjuje g. kritik, ki mu tli do kritike. Glavno mu je, da je izlil golido pomij na moje delo, da bi me onemogočil Pred javnostjo. Ne čudim se njegovemu načelnemu zanikanju mojega slikarskega dela, katerro mu najbrže ni pri srcu in ga najbrže niti ne pozna. Čudim se le njegovim drznim namigavanjem »o raznih samozvancih, ki jim gre pšenica v klasje, o krami, ki se razstavlja pod plaščem umetniškega ustvarjanja, o pacanji« in mnogih sličnih sumničenjih, ki jih spravlja v zvezo s svojim odklonilnim stališčem do mojih razstavljenih del. Brez najmanjšega stvarnega argumenta, brez ocene, brez vestnega poudarka .ie vrgel v javnost pavšalne trditve in s tem opravil roboto kritiki, za katero po lastni zatrditvi ni poklican. Prozorno je, da se je lotil pisatelj Potrč nehvaležne naloge, ko je začel na tak način odpravljati »nezdrave pojave« v našem kultur-hem življenju Zamahnil je po nevšečne-žih in jih javnosti prikazal kot snetljive Pleve, ki so skozi slaba rešeta »brez prave legitimacije« zašle v razstavno dvorano. Nihče ne more oporekati osebnemu rnne-hju g. kritika Kadar pa gre za javna podtikanja in pocestno gonjo, ki ima prozoren namen mimo stvarne kritike in brez nje javno onemogočati prizadevanja na oolju ustvarjanja, tedaj odgovorja avtor za vsako napisano besedo. Njegov čla- nek, s katerim si je napisal nezadostno lahko klical g. pisatelja na odgovor k so- izpričcvalo za kulturnega poročevalca, je profanacija umetnostne kritike, norčevanje iz objektivne strpnosti, iz- tistega kar bi se moralo manifestirati pri razlaganju naših kulturnih stremljenj. Za vse neutemeljene javne izpade bi dišču, ko bi mi šlo zgolj za osebno čast. Ker pa gre pred vsem za pravo gledanje na umetnost, za utemeljeno javno kritiko, bi tak korak stvari nič ne hasnil. Obtožbo predajem rajši javnosti — naj ona sodi. Primožič Tošo. Nočni požar v Taborski ulici Ponoči proti 3. je opazil stražnik na Kralja Petra trg, da se vali dim iz oljarne Ivana Hochmiillerja v Taborski ulici skozi okna in vrata. Obvestil je o tem gasilce, ki so vdrli v oljarno ter kmalu pogasili ogenj, ki bi bil lahko imel težke posledice, ako ga ne bi bili pravočasno opazili. Ugotovljeno je bilo, da so se v sušilnici vnele bučnice zaradi prevelike vročine, ker so se sušile v vrečah preblizu dimnika, škoda, ki znaša po prvi cenitvi okrog 80.000 din. ie krita z zavarovalnino. * Darila za vsakogar pisemski papir — zadnje novitete pri Zlafi BRIŠNIK. m Odlikovani so z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje upokojeni profesorji Alfonz Vales, Filip Gasparin in Franc r in k, red sv. Save V. s-topnjc pa sta dobila upokojena profesorja Adolf Šaup in Franc Govekar, vsi iz Maribora. * Ne pozabi v nedeljo na plesno šolo v Sokolskem domu. > Najlepši nakil za božično drevo pri Zlali BRIŠNIK. m Mesnice bodo na „z!ato nedeljo** odprte dopoldne do 11. m Mariborski trgovci so poslali ob smrti dr. A. Korošca poseben sožalni dopis poslevodečemu podžupanu Franju 2e- * Sokol Maribor I. nc pozabi v nedeljo na plesno šolo Sokola Maribor-ma- tice. m. Ljudska univerza v Mariboru. V petek 20. decembra bo predaval dr. Vanko Kanoni, šef-zdravnik bolnice za duševne bolezni v Studencu, o duševnih boleznih in njih sodobnem zdravljenju. Prikazal bo razvoj psihiatrije od njenih začetkov do danes in označil vzroke duševnih anomalij. Med takozvanimi endogenimi duševnimi boleznimi bo opisal zlasti shicofrenijo in ciklofrenijo, od eksogenih psihoz pa bo prikazal podrobneje progresivno paralizo. Predavanje bo zaključil opis sodobnih metod lečenja duševnih bolezni v duhu kolektivne psihoterapije. * Tudi letos najizbranejša darila v svinčenem kristalu in umetnem porcelanu pri Zlali BRIŠNIK. m štiri prosta mesta selskih pismonoš so razpisana pri pošti Mariborl kjer je treba vložiti prošnje najkasneje do 22. januarja 1941. Istotam sc dobijo tudi podrobna navodila. Oglase za božično številko sprejemamo samo še v soboto do 12. ure opoldne * Sokol Pobrežje ne pozabi v nedeljo na plesno šolo Maribor-matlce. * Božične fotografije, bfletke, knjižno vizitke C. M. razglednice v najvefii izbiri vam nudi knjigarna in papirnica „Tiskov-ue“, Maribor, Cankarjeva 1. Tel. 25-45. m Božične remuncracije že izplačujejo. Kakor znano, so zasebni delodajalci letos priznali svojim nameščencem takozvano trinajsto plačo, oziroto« božično reniu-neracijo v višini enomesečne plače. Kakor čujemo, so v zadnjih dneh šlevilnr odvetniki svojemu uradništvu izplačali božične remuncracije. — Iz Gomjc Radgone poročajo, da so mestna podjetja sklenila izplačati svojim nameščenoem trinajsto plačo. Nastavljene! mestne občine pa bodo prejeli božične remuncracije v višini 75 odst. plače. % * Kot darilo — polnilna peresa v naj-večji izbiri po najnižjih cenah pri Zlati BRIŠNIK. m. Mariborski upokojenci bodo imeli v nedeljo 22. decembra ob pol 12. uri v frančiškanski cerkvi mašo zadušnico za društvene člane, ki so umrli v letu 1940. Iz prijaznosti bo sodeloval pevski zbor »Maribor«. m Sokol Maribor II Pobrežje sc prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem za božične darove siromašni sokolski deci. Obdaritev malih sokolic. in sokoličev bo v soboto, 21. dec., ob 15. v sokolski telovadnici na Pobrežju. Vabljeni. * Staniol papir v vseh barvali, božični papir za zavijanje daril, angeljske lase, papir za zavijanje sladkorčkov kupujte v knjigarni in papirnici „Tlskovoe“, Maribor, Cankarjeva 1. Tel. 25-45. * TOPLE RUTE, modne kape, zelo ugodno iz modne trgovine MIRKO BREČKO, Maribor, Aleksandrova c. 23. * Sokol Maribor II Pobrežje bo priredil dne 22. dec., ob 7. uri II. naraščajsko akademijo. Po akademiji družabni večer. Vljudno vabljeni. Zdravo. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 14. do vključno 20. decembra lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, in lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, telefon 22-13. ■btobbiiii ' mm«) umnnui »■•»■»•»Tau———bk: Narodno gledaliiia Petek, 20. dec.: zaprto. Sobota, 21. dec., ob 20.: „Na cesaričin ukaz“. Znižane cene, Nedelja, 22. dec., ob 15.: »Peterčkov« poslednje sanje**. — Ob 20.: „Na dnu“. Znižane cene. Za igralski pokojninski sklad. Mino * Grajski kino. Danes biser češke filmske umetnosti. „Skušnjava*. Naš božični spored „Dva divja goloba**. * Esplanade kino. Odličen nemški velc-napeli film „Trije Kodont**. Najboljši akrobatski svetovnoznani trio izvaja v filmu vratolomne akrobacije. * Kino Union. Četrtek in petek „Peseni strasti** napeta vsebina, chvna muzika Poje slavrn tenorist Tito Schipa. Sledi vesela opereta „Trlje siromašni bratje** z znamenitimi brali Ritz. * Zvočni kino Pobrežje, dne 21. dec. „Tfha noč, sveta noč“. 24., 25 dec. „Sestra Marija". in 22. in 29. Ureditev Tezenske ceste preloiena V posebni sobi gostilne Rozman na Pobrežju je bila sinoči seja občinskega odbora pobreške občine, ki jo je otvoril in vodil župan Karel Stržina, ki je poročal o stanju raznih akcij, ki so tudi za jav nost zanimive. Po praznikih bodo začeli graditi v kleti ljudske šole zaklonišče za najmanj 300 otrok, ker jih je toliko pri dopoldanskem, oziroma popoldanskem pouku. Akcija za preureditev in razširjenje Tezenske ceste je trenutno na mrtvi točki, ker se nekateri posestniki branijo dati brezplačno na razpolago potrebno zemljišče. Pogajanja se nadaljujejo, medtem pa bo občina takoj, čim bo prejela že dovoljeni znesek 20.000 din, pričela % regulacijskimi deli pri brodu ob Dravi. Dosedanji zaščitni ukrepi pred deročo reko ne zadoščajo več, tako da je na tem mestu nujno potrebna regulacija, ker bi bila sicer sčasoma ogrožena Zrkovska cesta in hiše ob njej. Dovoljeni sta dve parcelaciji za postavitev enodružinskih hiš v Zrkovcih in Dogošah. Ker je v mestu vedno manj parcel naprodaj in ker so dražje, je v tem okolišu živahno gradbeno gibanje ter nastajajo nova naselja. Predlagana kolek-rivna pogodba je bila v principu sprejeta. V pogledu zimske šolske kuhinje je bilo sklenjeno, da bo začela poslovati, ko se bo obnovil pouk na treh pobreških ljudskih šolah po počitnicah. Občina bo prispevala za to znesek 100.000 din, iz katerega pa se bodo tudi krili stroški za božičnico. Na vseh treh šolah pride za Ker se vedno bolj množijo gozdne tatvine in odvažajo ljudje les že kar z vozovi, je občina sklenila, nastaviti posebnega gozdnega čuvaja. Mestni stolni župniji je bilo dovoljeno ograditev njenega zemljišča na Teznem. Določen je bil urad za preskrbovanje, ki ga bo vodil poseben odbor, katerega sestavljajo župan Stržina kot predsednik, podžupan Kovačič kot podpredsednik ter Ivan Štok za trgovce, knjigovodja »Tekste« Franc Nekrep za industrijo, Jože Melaher za Nabavljalno zadrugo in Maher, Pojdi terGašparič za konsumente. Cerkveni konkurenčni odbor liočke župnije je ponovno zahteval prispevek 12.000 din za vzdrževanje nadarbine hoč-ke župnije, kateri pripadajo tudi občine Brezje, Dogoše in Zrkovci. Zahtevek je bil odklonjen, vendar pa je občinski odbor pripravljen ta znesek plačati, ako bi občani prizadetih treh občin plačali sedanji upravi dolg 20.000 din, tako da bi se ta denar porabil za plačilo. Občinskim slugam, dostavljalcem in delavcem je dovoljena s 1. XII. druga povišica v znesku dm 100. Občinskim revežem, delavcem in slugam bo prirejena tudi božičnica. V ta namen je votiranih 8000 din, za katere so nakupili belo moko, ki se bo razdelila med okoli 80 oseb. ki pridejo v poštev. Izfava Umetniškega kluba Umetniški klub podaja glede na polemični članek g, Ivana Potrče sledečo načelno in stvarno izjavo: Slikarstvo je kot umetnost svobodna profesija; tu ne zaleže samo akademska izobrazba ampak talent in sposobnost; vendar ima prav ta značaj slikarske umetnosti za kupujoče občinstvo precej nevarnosti. Zato skuša Umetniški klub pri vseh javnih razstavah z uvedbo stroge strokovne žirije izločiti po možnosti vsa začetniška dela. Seveda je v umetnostnih zadevah zadnji sodnik dobri okus občinstva. Mariborski slikarji prirejajo vsako leto, po presoji stroge žirije, ki jo tvorijo slikarji, umetnostni kritiki in arhitekti v beli dvorani Sokolskega doma svojo raz- šolsko kuhinjo v poštev okoli 600 otrok, stavo. Teh vsakoletnih razstav v isti dvorani sta se ponovno udeležila gg. Tošo Primožič in Zlatko Zei. Letos pa sta brez vednosti slikarjev najela razstavni prostor zase in ostali slikarji so se morali umakniti v Narodni dom. Ker bi tudi letos bila mogla oba imenovana razstaviti skupno z.ostalimi slikarji, se zdi, da sta se hotela izogniti žiriji. Takega postopanja ne moremo odobravati, ker ne more biti v korist niti njunemu umetniškemu razvoju niti okusu občinstva. S samim člankom g. Ivana Potrča pa nismo v nobeni zvezi. Ker so tudi med našimi člani in sli-karj; Sokoli, je odveč še posebej zavračati sum, da bi nasprotoval! gg. Primožiču in Zeiju radi njune sokolske pripadnosti. Umetniški khil. „1. božični »Večernikov« šahovski turnir" Turnir se je nadaljeval s j. m 5. kolom, :i sta prinesla nekaj presenetljivih rezultatov. \’a vodstvu vlada trenutno še nejasen položaj radi nekaterih prekinjenih partij. Z vso verjetnostjo pa je pričakovati, da bo vodstvo irevzel z naskokom najmanj ene točke Ivan o«*te »UMI • lini« Zahtevajte brezplačne sezname Šofer tovornega avtomobila, ki bo odpeljal Iz Maribora v Lhibliano nonodellek. 23. t. m. okroe 11. do 12. ure, nal se blatovoM Javiti v upravi »Večernika« ZLATO IN URE so darovi trajne vrednosti v bogati izbiri in poceni pri MJLGER^SIN Maribor, Gosposka ulica it. 15 Vkljub obročnemu odplačevanju, strog2 strokovna in solidna postrežba m Izdala in urejuje ADOLF R1UMKAR v Mariboru Tiska Mariborsko tiskarna d dl. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru - Oglasi po ceniku - Rokopisi »e ne vračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67, - Poštni čekovni račun štev. II 409.