211. številka. Trst. v petek dne 18. septembra 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna*a: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 £ in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naroćbe Drez priložene naročnine ae upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične : evilke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega Društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi le ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema aprav-ništvo v ulici Molin plocolo št. 7. II. n&dstr. 55 aročnino in ogiase je plačevati loco Trat. Uredništvo In tlakama ; ulica TorreBianca 12. Armaflno povelje - u adreso Mafljarov. Dne 16. septembra ostane gotovo naj« potnembneji med vtenai dogodki novejib časov v poLtičneru življenju monarhije avstro- fgrske. Iz Cn'opov v Galiciji dne 16. septembra j^ datirano armadno pjvelje, kakor je itda^e cesar običajno po vsakoletnih velikih vojaških vajah. Ali : kako se letošnje povelje razlikuje od svojih prednikov po ▼•tbini, tendenciji in tudi — obbki ! Običajno so taka povelja sircgo in jedino mili-tarično strokovne naravi. Cesar sporoča do-trnim č»tano, ki so se udeležiš vaj, in njihovim poveljnike m evojo sodbo, sodbo vojaškega strokovnjaka in vrhnega poveljn ka v«jške. To je b:l vsikdar jedini namen takim poveijem. To pot fa je z vojaško-Hrokov-d tu »poroč loon vojsk) spojeno epohalno sport čilo veej javnosti, izlasti vsemu političnemu svetu. Z armadnim poveljem je ppojena p o 1 i t i a k a manifestacija s prestola doli. Vsebina in oblika te manifestacije cesarjeve volje delujeti naravnost senzacijo nelco. V hipu niti ni možno računati niti z naj ie a njo verojetnostjo, kakove bodo daljnje posiedicetej manifestaciji. Čitatelji sojo čitali v siaočojem izdanju našega lista. Gotovo so tudi eni tega uverjeaja, da je to dokument nedo-gndne vfcžnosti. Mejaik bi mogel biti to v razv ju polit čnih d< god kov v monarhiji, izla-^ i pa se v življenju nemadjarskih narodnosti ni Ogrskem. Kajti dejstvo imamo tu, dejstvo, v katero človek skoro ne more prav verovati, slučaj, ki nima precedenčnih slučajev v politični zgodovini monarhije v zadnjih desetletjih: daje ostrina cesarjevih besed obrnena proti Madjarom! Težo tega dejstva ni težko < ceniti, ako imamo pred očmi notorično osebno naklonjenost monarha do madjarskega plemera, ako ukazujemo notorično, vsem znano resnico, da se imfcjo Madjari zahvaliti največ naklonjenosti in dobrohotnosti s prestola doli, da bo postali gospodovalen narod ne le v cgr-ki polovici, ampak v vsej monarhiji, da so dobili pod noge ne le neoca-djarske narodnosti v Translitvaniji, ampak da so p sls i faktor, kateremu je podrejen razvoj pi litičn'h stvari tudi v naši polovici, in da je madjarsba pol lična moč postala eltmect, ki daje direktivo vnanji politiki monarhije, tako, da se je nje p Ltično in go- PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poal>venil K. Z. I. Prvi grehi. Njena družba je postala g< spej de Li-stomere tako prijetna in lju>a, da se je slepo zaijuhila v svojo nečakinjo in je ni hotela več zapustiti Mt*sec je zadostoval, da se je sklenilo mt-j dj ma trt-jno prijateljstvo. Ne brez presenečenja je zapaz la stara dama iz-premembe, ki so se izvršile na licu gospe a' Aiglernont. Z vahna barva njen'g* obraza se je bila polagoma zgubila in njeno obličje je postalo bledo in medlo. Zgubivši avoj prvoten čar je postala Julija manj žalo3tna. •Vči s h je zbudila vdova v ?voji nečakinji vesele občutke ali razj>o«ajen smeh, katere je pa kmalu zadušila kaka neprijetna misel. Slutila je, da nista niti spomin na očeta niti Vikiorjeva odsotnost vzrok njene globoke oUiiaoati, ki je potegnila zastor čez nečaki-njino življenje. Razven tega pa je imela tudi toliko hudih slut<-nj, da jej je bilo težko najti pravi vzrok bolesti ; kajti resnico zvemo morda le po kakem naključju. Ne Koč pa je spodarsko razmerje do druzih držav urejevalo vedno dosedaj s posebnim ozirom na madjarske interese. Velik je tirej d jlg, ki obremenja madjarsko pleme dinastiji na dobro. Nobeno nenemško pleme v monarhiji ni dolžno dinastiji toliko h va?ežno^t", kakor je je dolžno madjarsko pleme. Došlo je do na rodne in politične moči, ki ni v nobenem rezmerju z njega kulturo, z njega ekonomsko vspoaobijenosrjo in et čno vrednostjo in številom. Po svojth lastnih kvalitetah bi bilo ostalo gotovo v razmerju podrejenosti, ali bi bilo k večemu ostalo enako poleg eaakih, a nikdar ne bi bilo postalo gospodovalno pleme. Eno edino sredstvo je, s katerim se je madjarsko pleme tud' iz sebe povspelo v vi-š ne : to je brezprimerca — drznost. Ali tudi ta bi se bila razbila ob naravnih etno-grtfičnih odo< šaj h, ob pomanjkanju vsakega sorodstva med Madjari in drugimi plemeni, da jim ni prihajala v prilog ugodnost drugih odnošajev, med katere je prištevati ravno naklonjenost dinastije do madjarskega plemena. Vse to treba uvaževati, ako hočemo prav oceniti težo dejstva, da se je ostrina kronine manifestacije obrnila proti istim Ma* djarom. In res : Madjari so tirali do skrajnosti svojo brezobzirnost do svrjega dobrotnika in zaščitnika na prestolu. Politika sploh ne pozna sentimentalnosti in besede hvaležnost ni v slovarju političnega življenja. Ali tolike brezobzirnosti ne bi bilo zmožno bržkone nobeno drugo pleme, če tudi ne iz hvaležnosti, pa iz d bro proračunjenega lastnega interesa in tiste politiške dalekovidnosti, ki računa tudi s tem, kaj bi moglo biti — jutri in pojutrsnjim. V veliko presenečenje j a došla tudi vest, da je državni zbor sklican na dan 23. t. m. Ta odredba je presenetila tembo j, ker je vlada še nedavno temu odločno odklon la zahtevo Nemcev, naj se nemudoma skliče državni zbor, da bo mogel tudi ta zastop označiti svoje stališče nasproti pridržanju tretjeletnikov in nasproti dogodkom na Ogrskem; in še pred par dnevi so zastopniki vlade v dež. zborih izjavljali v nje imenu, da ne bi bilo umestno sklicati sedaj državni zbor. Kaj je moglo nakloniti vlado do tako nagle in v oči bodeče spremembe stališča ? Vesti z Dunaja hočejo vedeti, da je nenadno sklicanje državnega zbora tudi v zvezi s cesarjevim aimad-nim poveljem. In res ni izključeno, da se je sedaj hotelo navlašč dati prilike avstrijskemu parlamentu, da se postavi — na stran krone in da ustvari protitežje divjim agitacijam, dala konečno Julija svoji teti spoznati, da ja popolnoma pozabna na svoj zakon in vrh tega še neko lahkomisel.no dekliško nerazsodnost, neko odkritosrčnost, neko otročnost, vredno prve mladosti, s kratka: t3 fiao in pogosto globoko duhovitost, ki je lastna mladim francoskim dekletom. Gospa de LiBto-mere se je torej odločila razkriti tajnosti te duša, katere čudovita lastnost je bila podobna neprešinljivemu hlinjenju. Že se je temnilo, ko sta sedeli dami pri nekem oknu, obrnjenem na ulico. Julija se je bila zopet zamislila, ko je prijezdil mimo nek gospod. »Ta je jeina Vaših žrtev«, je rekla stara gospa. Gospa d' Aiglernont je pogledala teto z nekim nemirnim začudenjem. »To je mlad angležki kavalir, častivredni Artur Armand, najstarejši sin lorda Grenviila. Njegova preteklost je zanimiva. Leta 1802. je prišel v Montpellier, kamor so ga bili poslali zdravniki, z nado, da mu on-dotni zrak ozdravi prsno bolezen, kateri je ža skoro podlegel. Kakor vse njegove rojake, tako je bil dal Napoleon tudi njega pred izbruhom vrjne ujeti, kajti ta mogotec ne more biti nikdar brez boja. Da bi se razvedril je začel proučevati mladi Anglež svojo baje smrt3nosno bolezen. Neopaženo sta ae mu katerih je pričakovati in katere že napovedujejo madjarski šovinistiski listi, katerih eden že kliče : Alea jacta est ! Mi smo že povdarili nedavno temu, kako se dogodki v krizi na Ogrskem razvijajo v smeri, ki ima na svoji zaključni točki konflikt med Madjari in krono. In konfl kt je tu. Saj besede cesarjeve zadevljejo — vseh. In sicer huje njih, ki slepč se svojo lojalnostjo, nego pa srditeže Barabassove vrste, ki rohne vedno, ker imajo v tem svojo edino politiško raison d' etre. KolH kt je tu. Armadno povelje akcen-tuira nalogo skupne vojske nasproti >vsem sovražnikom«, a popred kliče cesar onim, ki hočejo porušiti jedinstvenost vojske, da se svojim pravicam in oblastim kakor vrhni poveljnik vojske ne odpove nikdar! Ali ni možno, da je hotel cesar tudi te »rušitelje« označiti za sovražnike ? ! Ali ni morda ravno zato združil politično manifestacijo z milita-ričnim činom ?! Ni-li morda to apel na vojsko za vse možne — politične slučaje ? ! Kriza na Ogrskem je po manifestaciji volje cesarjeve stopila v najakutneji stadij, ki pomenja morda prag do dogodkov, katerim bi mogle slediti usodne epohalne politične, ali cel6 državnopravne spremembe v monarhiji. Z našega slovanskega stališča ne treba obžalovati, da je prišlo tako. Saj je to polom, pravi Sedan, za protislovaneki zistem v monarhiji. Ne obžaljujemo že iz sokrvnih simpatij do nemadjarskih narodov na Ogrskem. Madjari sa igrajo z ognjem in čim bolj si opečžno je to. Ali zelo verjetno je, da bodo te posle lice rezale tudi v madjarsko , meso. Ma ijari ne smejo pozabiti, da v petdesetih letih ša ai bilo duvaliztna in da niso imeli še svoje neodvisne države in Bvoje viade. Če so tedaj tirali »pasivno rezidenco« »o delali neprilike ukupni avstrijski državi ; če pa bodo sedaj nekako obstruirali z odrekanjem davkov, bodo svoji lastni drž. z nje madjarskim označe-njem delali neprilike in jo slabili! Madjari so postali debeli in mastni v svoji macijar^ki državi, ali hoteli bi postati se delte eji. M< glo bi pa priti, da &e udušev svoji lastni masti. Kongres nemških socijaliatov. — Na posvetovanju doe 16. t. m. so rešili dve vprašanji, ki sti provzri čali precej viharja v taboru nemške socijalne demokrat-'je. To se pravi : eno so rešili, preko drugega pa so prešli na dnevni red. Prvo vprašanje je bilo, ali smejo socialistični uredniki sodelovati pri nes cjalističnih listih? Saoi je vsprejel resolucijo, ki pravi, da socijalisticaim urednikom ni dovoljeno sodelovati pri takih meščanskih listih, ki prinašajo zlobne napade ali zlohotne kritike o socijalno - demokratični stranki. Dovo jeno pa jim je sodelovati pri drug h listih, ki ne prinašajo takih napadov ali z'ohotnih kritik, ali položaj dotični ka mora biti tak, da ni siljen pisati ali vspreje-mati napadov na socijalno - demokratično stranko. V interesu siranke in v interesu do-t čnikov pa je, da se ne postavljajo na posebna zaupna mesta, ker bi isti prej ali slej morali priti v krt ti kt se stranko. Drugo vprašanje, preko katerega pa so prešli na dnevni red, je bilo poljsko vprašanje. Poljaki socijalni demokratje tvor jo svojo posebno organizacijo, s katero o zadnjih drž&vnozborskih volitvah ni moglo priti do s;>orazuml;enja radi narodnega vprašanja. Zabeleženja vredno je, da se je sedaj na fchodu v Draždanih par govornikov najodlcčneje potegnilo za Poljake in za njihovo pravico do tega, da so tudi narodni. Sodrug Katzen^tein je iz, a vil n. pr.f da je vzpostavljanje poljske na-cijonalne države možno spraviti v sklad s so-cj*lno-demokratičnim programom in zato da so sodrugi poljske narodnosti vredni in potrebni podpore v vsakem pogledu. S o -drug Ledebur pa je izjavil celo da bi bili narodni Poljaki i o • ; povi, ako ne bi zasledovali na* rodnih ciljev. Načelst,vo da ne sma podcenjati n a - je sanjarila pri vsakem stavku. Hipno pa se je mlada žena razjokala in prenehala s pisanjem. Ure v stolp;h so bile dve. Njena glava, težka kakor glava umirajoče, se jej je nagnila na prsi. Ko se je pa zopet vzravnala je nenadoma zagledala pred seboj teto, ki se je prikazala liki postavi, ki izstopi iz stenskih tapet. >Kaj Vam pa je, draga moja ?« jej je rekla teta. »Zakaj bedite tako dolgo in zakaj pred vsem plakate tako sama in to v Vaši starosti ?« Meni nič, tebi nič se je vsedla k nečakinji in kar hlastala z očmi po začetem pismu. »Pišete-li svojemu možu?« »Mari vem, kje da je?« je odvrnila grofica. Teta je vzela papir v roko ter ga jela brati. Siut la je bila nekaj podobnega in zato je tudi prinesla naočnike s seboj. Nedolžno bitje si je dalo vzeti pismo brez vsacega najmanjšega odpora. Ni jej vzel vso energijo nedostatek dostojanstva ali zavest kake tajne krivde ; ne, ampak teta jo je zasačila v tem odločilnem trenotju, ko je duh brez vsake prožnosti, ko se ne zmeni ne za dobro, ne za hudo, ko mu je vredno molčanje tako, kakor zaupno3t. (Pride še.) rodno - poljskega stranki. krila — Včeraj je prinesla debata najvažneji dogodek tega kongresa. Vršila ee je debata o parlamentaričnem delovanju socijalno drmo-krat čne stranke in je s tem prišlo v razpravo vprašanje, da-li naj bo stranka zastopana v prtdsedoištvu zbornice in pa vprašanje revizije programa. Dogode s včerajšnje debate je bil govor voditelja stare protirevizijonistiške struje. Tekom vse pope lud. seje, ki je trajala 3 in pol ure, govoril je Bebel, ki je pobijal Einsteinovo revizijonistično strujo. Njegovemu govoru so vsi sledili z veliko pozornostjo. Bebel je pobijal spremembe v strankinej taktiki in dejal, da, ako se že hoče kaj spreme niti, zgoditi Be more to le na ta način, da bo strankina taktika še bolj energična, nego je bila do sedaj ; to da je dejal tudi narod s tem, da je poslal večje števil > socijalistov v državni zbor. To pomnoženje socialističnih p »slancev pa ne spremeni parlamentarnega p »ložaja. Vlada ima svojo večino v cen-trumu in desnici, vsled Česar je potrebno, da se socijalisti držijo stare poti. Govornik je' ojstro napadal Bernsteina, ker se je upal ! priti na dan s predlogom, naj bi šel socija-lifctični poslanec kakor zbornični podpredsednik na dvor. Kdor misli — vskliknil je govornik — da je proletarijat pozabil na cesarjevo povelje vojakom, naj, če je treba, streljajo tudi na očeta in brate, ne bi smel več mešati Be v polit ko. Potem se je Bebel obrnil proti Vollmarju, o katfrem je dejal, da bi bil lahko nemški Millerand t. j. socijalist'čni minister. A kaj bi s tem pridobili? N,č ! Morali bi glasovati za vojni proračun in bi se na ta način raznaravili. Slednjič je Bebel ojstro kritiziral ves revizijonizem in njegovo bojazen, da socijalizem prehitro napreduje ter da proletarijat ni še dovolj zrel, da bi ustvaril novo državo. Slednjič je omenil, da bi iz proletarijata vznikli možje z občudovanja vrednimi prednostmi, ako bi slučaj socija!!-stiČni stranki dal v roke državo, kakor se je dogodilo to tudi o meščanski revoluciji. Ustaja na Balkanu. Te dni vihra ustaja najhuje v saudžakatu Sares, kjer vedi ustaške čete C.raČev. I sto ta ko se tudi v sand-žakatu Bitolj dan za dnevom vrše krvavi sp.>padi med Turki in Bolgari. V teh bitkah sta bila ubita ustaška načelnika Pečov in Karožov. V vilajetu Bitolj poveljuje turškim četam Našir paša. Tudi v vilajetu Solun vršile so se te dni bitke med Turki in ustaš', ki se nahajajo v perčin*k;h gorah. V Carigrad dcšlo je te dni kakih 200 Grkov, ki so se ponudili turški vladi, da se bodo bojevali proti bolgarskim ustaše m. Sultan je vsprejel njih ponudbo. Javlja se, da se nabirajo nove čete grških dobrovoljcev v maloazijskih vilajetih. Iz Sredca se poroča, da je bolg. vlada pozvala pod orožje tri divizije. Turški komisar je proti temu protestiral. Bolgarski minister-ski predsednik pa je angležkemu dplornatič-nemu odposlancu izjavil, da ima ta odredba defenziven in ne ofenziven značaj. Vojaška atašeja pri angležkem in italijanskem poslaništvu v Carigradu sta, z ozirom na vesti o splošni mobilizaciji bolgarske voj Bke, odpotovala iz Carigrada v Sredec. Na italijanskem vojnem ministerstvu v Rimu se oporeka vesti, da je italijanska vlada odredila ekspedic jo 10.000 mož v Ma cedoni jo. italijanske šole pa ne pošljem jaz svojih - največi dobrotnik tržaškim neimovitim slo-otročičev nikdar. Tako misli na stotine 1 jem. To je vedela gospodovalna stranka in slovenskih starišev. Vlada naj le vzame ta na j ustanovila je rečeno družbo, da si za zadnje znanje. I volitve osveži popularnost. Bila je torej Avstrijska politika. »Slovenec« piše :|le grda špekulacij a z revščino V spodnji trž ški okolici mora plačati vsak j v politično-agitacijske n a -vinogradnik od vsakega hektolitra vina 10 m e n e ! Na resnično pomoč siromakom z goldinarjev in 80 novčičev. To vino mu ce-j malimi in cenenimi stanovanji pa ne misli njo finančni organi, ko grozdje ni še niti nikdo v gospodovalni stranki ! Ni mislila in zrelo, skoro jeden mesec pred trgatvijo. To ne more misliti že po svoji naravi, ker je svoto 10 gld. 80 nč. plačati mora tudi oni oligarhična v eminetnem pomenu te besede in vinogradnik, ki ima potem vino za domačo buržoazijska v najslabšem pomenu besede ! rabo in ga ne proda. Če pa pripelje Italijan Pa tudi ne sme, ker so jej glavni stebri 1 hektoliter laškega vina v Trst ali spodnjo : ravno denarni aristokrati in bogataši, kateri okolico, plača od tega hektolitra 3 gld. 80 imajo največi interes na tem, da — stane., celih 7 gld. torej manj, nego slovenski n o v a n j a niso v ceno! To so tisti domačin. In ob takih razmerah naj bi se ljudje, ki porabljajo, ali bolje: zlorabljajo človek čudil, če vinogradniki že premišljujejo, ali bi sem jim pod Italijo boljše ali slabše vsako priliko, ko so se jim troski pri hiši pomnožili, recimo, le za en odstotek, da vi- godilj ?! Toda tiho o tem, ker to je »avstrij- šajo stanarino siromakom za najmanje 5 od-ska politika« iz »višjih ozirov !« \ stotkov, ki imajo torej od naraščanja davkov Ali naj res ostanemo — »Janezi«?! in javnih doklad vsikdar le — dobiček! Pišejo nam: Ko dobivamo tako razne doku- Da ti niso navdušeni za mala in cenena mente iz raznih krajev naša slovenske domo- stanovanja, to je torej umevno. In po takem vine, imamo priliko za opazovanje, kako slo- je tudi več nego umevno, da niso navdušeni venščino pišejo naša posvetna in cerkvena zanje možje, ki vodijo v Tr*tu gospodo\alno oblfcstva. Premnogokrat nas zaliva rudečica stranko. Gori rečena družba je bila torej srama, ko vidimo, kako po nekod pačijo ntš ustanovljena le kakor limanica, na katero naj jezik, da ni podoben niti kitajščini 1 — O^o- bi se lovili volilni glasovi, je bila ustanov-bito nekatera županstva (hvala B »gu, da so Ijena le v volilno-agitacijske politične svrhe, že bolj redka !) pošiljajo v svet žalostna spri- Ni šlo torej za to, da se odpomore krvavo Čevala, ki postavljajo ves naš napredek v kaj čutjeni potrebi, siromašnim slojem v prilog, žalostno luč! Pustimo za sedaj na stran vee ampak da Be podaljsn gospodarstvo stranke, diuge napake in govorimo le o slovenskih— sedaj gospodujoče v občini. Da je ta naša Janezih! Devetindevedeset odstotkov Slo- trditev oprav.čen8, priča ravno dejstvo, da se vencev in vsi Slovani pišejo : Ivan (ali Jan, družba že razpušča, ne da bi wbila sploh za-Janko) mesto latinskega Joanesa. Čela delovati. Vse to pa ne more spreobrniti en del! To je vendar tako očito, da mora videti naših »Janezov«, da bi ne pisali še vedno tudi slepec in prijeti z roko. Radovedni smo * Janez« s trdovratnostjo, ki bi bila vredna le, koliko časa še si bo tržaško občinstvo pu-bolje stvari. ščalo trositi v oči takov pesek ?! Kakor pa da bi ne bilo dovolj »Jane- Kam T nedeljo ? ! T^ga nima n hea zov« že med omenjenimi oblastvi, pa jih po- vpraševati. Vsakdo ve že: kara! Mi t'ždšsi množuje še neke vrste novinstvo, ki dela to, Slovenci se še spominjamo krasnih izletov, ne iz nevednosti, ampak z namenom, da kiju- ki smo jih prirejali svoje dni v D vin po bujejo onim, ki bi radi, da bi bil naš jezik morju in vČ-isih tudi po suhem. Po suhem čim bolj uglajen in — slovanski ! Ali hočejo j.h prav za prav nismo preveč marali; pa dotičniki res, da nas bodo drugorodci za vse včasih sila koK lomi ! In če smo hoteli ostati večne čase sma'rali za — »Janeze«? zvesti svojim obljubam, morali smo se poslu- Lep »narodnjak« ! Prejelismo.V Kja- žiti tudi izletov po suhem. Enkrat seje zdel dinu na številki 54 stanuje nek Rebula Fr., takov iz'et po suhem kakor kako selienje katerega smo smatrali do sedaj za dobrega narodov. Najprej smo Be zbrali na tižaš.em narodnjaka. pomolu ter nestrpno pričakovali parnika, ki Ta človek, ki je doma iz Vale pri Voj- bi nas imel preploviti na namenjeni kraj. ščici, ima pri sebi 6 letno hčerko svojega Km&lu smo zagledali prihajati pr< ti našemu brata, katero je vzel »za svojo«, ker nima obrežju brod, ki je lezel z naglico svoječas-avojih otrok. nega nepuzabljenpg* tržaškega — »Povža«. Te dni je bila tu mati deklice in je pro- >Risano« je počil! Razlegalo se je naenkrat sila Rebulo, v svojem, v imenu domačega po obrežju. — Nagajivci bo trd li, da je »Risano« dan poprej vedel, da drugi dan peči in kmalu smo bili vsi istega mnanja z nagajivci. Ni torej estalo druzega, nego da srn., jo udarili na pessajo, s p tako! Ca šemu smrtnemu sovragu. smo bili tedaj leta 1896. tako navdušeni za Društvo, ki se — razpušča ! Društvo naš Devin, kako moramo biti se le danes ? ! »Unione cooperativa per la costruzione di Saj imamo vendar vsakako več eg» povoda čase a quartieri minimi« (Družba za zidanje nego tedaj ! Tedaj ni bilo se v Devinu t ste hiš z malimi stanovanji) je sklenilo na svo- lepe palače, ki je provzrečila t-.liko srla in jem občnem zboru dne 30. m. m., da se gorja, takrat niso še držala devinsba tla tisto raziđe. Ker se pa tega zborovanja ni udele- tugoklicne stavbe, tiste zapeljive zanjke, tiste žilo zadostno število zadružnikov, je sklep pasti, v katero lovijo — oj narode mili! — neveljaven. Silicuje se torej novo zborovanje tvoj zaklad, tvojo kri! Povoda imamo pač za torek dne 22. t. m. z isto točko dnevnega reda: razpušcenje družbe in imenovanje odbora za likvidacijo, eventuelno : volitev novega predsednika in odbornikov. Ta družba se torej razpušča, predno je začela delovati. Onemu, ki ne pozna tržaških dogodkov, se bo to čudno zdelo. Nam ne — vsi, da se odzovemo vabilu devinske »Lidije«, katera priredi v nedeljo slavn^st na korist naše protitrdnjave : Ciril Aletodijeve šole v Devinu. Z veliko udeležbo moramo vspodbuditi naše zavedne Deviačane in jih ohrabriti za nadaljnje vstrajno del >, ki jiii čaka na njih klasičnih zgodovinskih tleh. ker vemo, k d o je spočel to družbo. Ista se Pokazati moramo naš^m Devineanom, da tudi ni ustanovila v namen, da se odpomore potrebi, ki faktično obstoji, ampak ustanovila Bejelevnamene volilne agitacije! Gospodovalna stranka je čutila o zadnjih volitvah krvavo potrebo, da stopi pred p. n. občinstvo tržaško z dokazom, kako jej je na srcu javni blagor in kako da izlasti mi čutimo žnjimi, tla čuti za nje vse Slovenstvo Trsta in okolice ! Zatorej : dvignimo se v nedeljo v skupni falaogi v lepi nt>š Devin, ki je in mora ofatati naš. Splošna deviza bodi: v nedeljo v Devin ! Zavod sv. Nikolaja. VspDred vdselic posveča vbo svojo skrb potrebam najnižih 1 prihodnje nedelj« bo nastopni : revnih slojev. j 1. V. Parma: »M adi vojakic, godba. 2. V to jej je prišlo kakor navlašč poznanj- ; I. pl. Zaje: »C.*n< gorac crnogorki«, m žici kanje malih stanovanj, ki jo v pravo kala-miteto za revne sloje tržaškega prebivalstva. Draginja stanovanj, nerazmerno viaoke stana- zbor, p<>je pevsko društvo »Kolo«. 3. Vnla-rič : »Miruj arce moje«, g »dba. 4. S. Grego-rič: »O posvtčenju doma zavoda sv. Niko- rine ravno za mala stanovanja najbolje ote- laja», deklamacija. 5. Farkas: »Sla^čeva žujejo ekzistenčne pogoje delavskim slojem, pesem«, godba. 6. I. Labarnar : »Posdrav«, Kdor bi odpomoget tej kalamiteti, bil bi re3 poje pevsko društvo »Kolo«. 7. S netaaa : »Prodana nevesta«, fantaz ja gsdba. 8. A H. »Čudežno jezero«, deklamacija g. Mišic. 9. Waldtaufel: »DrsaSi na ledu«, godba. 10. A. Kedved : »Naša zvezda«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Kolo«. 11. I. pl. Zaje: »Duett in F nale opere Nikola Sub:<5 Zrinski«, godba. 12. H. I.: »Slovenija in n ena hčerka Slovenka«, dvogovor. 13. Titi : »Slovanska ouvertura«, godba. 14. F. S. V'lhar : ,B >jna pjesma«, mož ki zb »r, poje pevsko društvo »Kolo«. 15. Le^p ld : »Hrvat-tki do^n«, godba. 16. »Dva gospoda in eden sluga«, šaioigra v enem de anja. Razpis službe. Predsedniško podružnice družt>e b^. C rila in M-todija na Greti razp'soje službo p strežoice za otroški vrtec na Greti. Pismene ponudbe je doposlati pred sedništ\ u do nedelje, dne 20 t. m. (rodba na velikem trg*. Nocoj bo evirala vojaška godoa na velikem trgu in s cer prične ob 6. uri in pol zrečer. — Na pr< gramu med drugimi tačkami eta tudi i n-termezzoiz opere »Ksenija« našega skladatelja Parme in Z a j -čev duet in finale iz opere »Nikola ŠubićZrinjskv«. Štipendij. Z zač< tkom i< lskega leta 1903 —1904 je razpie-an letni štipendij 300 K iz ust nove »I. B. Moser« za tukajšnje dijbke, ki -»e posvečajo glasbi ali umetnostnemu slikarstvu. Št peodij podeli mun ci-patna delegacija. — Prošnje je ulužiti do 10. oktobra. Iz-pred uašili sodišč. Mesar Apgelo R >della odgovarjati je moral včeraj pred tukajšnjim d-želnem eo i šč m radi s epatjenja na tehta ci v svoji mesnici. Dne 4. junija t. 1. je namreč magistratoa ogledovalna komisija prišla v R > leliovo mesnico in našla pod tehtnico prilepljen 52 gramov težak košček mesa, vsled česar je bil vsak ku^čevalec, kateremu je bilo na do'ičnej tehtnici tehtano mes za 52 gramov opeharjen. Komisija je o tej sleptnji sestavila ztpisiik ter ga izročila dižđvaemu pravdništvu v mdaljnje s< dno [fO^topanje. Pred preiskovalnim sodnikom se j** Ro tella opravičeval, da se je dotični k šček mesa slučajno prilepil, bom sija pa je ko-st tirala, da je bil« me-o tako previđao iz eztno in pod tehtuicj prilep'jeno. da kupčeva c niso mogli tega zapaziti. Veled tega je R *del!a i a včerajšnji razpravi spre-mt-n l nač n obrimbe in dejal, da je dotični kovček mesa prilepil ru >rda njegov vajenec o njegovi i dso.nost , kar je pa državni pravd-nik pobijal z motivacijo, da ^aienec ni mogel t?ga storit', ker od slepar eaja s tehtn co ni imel kon-ti vajenec, marveč gospodar in ker se je g ^podar nabajal pri t htnici, ko je k< mi ija zasledila sleparijo. S »dni dvor je R de.to bim znal krivm in gaobsoiil na dva-mes^čin j» čo. — Branitelj dr. Breitner je pr«.ti rauolbi prijavil n čnos^no pritožbo. Tajnostna smrt nekega Tržacaua na Nemškem. V ieki Isar na Bavarskem našli so dL:e 29. a\gusta t. 1. truplo nekega gospoda. ki -e je tri dni poprej na policiji v M nakovem izdal za Jakoba Mattili, tovarnarja pi^a, rojenega v Trstu. Dodal je še, da govori talijansko, nemško, angUžko in španijolsko ter da je bil 15 let v Ameriki, kjer s je prid«.b i veliko bogastvo. Monakov-ska p lici a d podala je dotične 1 stine tu-kajš ji poLciji, da bi poiskala Mattiljeve soromke. Mrtvo trupeiee v plamenu. V hiši 6. v u ici Donota se je pripetil včeraj pre-tret-ujoč d- g »dek, kateremu so sledili grozni prizori. Tam »»i ajoftima ZiM) iskima Kari-* je umrl i 4-m^sečno dete m žkega Sjiola. Tru-j>elc»- oir«.č ča je bilo |K>loženo na mal mrtvaški i der in čuvala je je mati v svtji veliki žid sti. Slednj č pa je morala tudi ona dati naravi, kar zahteva ista od vsacega b.t.a : premagal jo je spanec. M j tem pase je zgodiio, da je od ene sveče, ki je dogo-revala in se je menda tudi nagnila, pala ipkrtt na pajčtjlan, ki je pokrival mrtvo dete. V tem se je mati zbud.la in videla je — truplo v plamenu! Z 4Čela je neznanski kričati. Prihitel so bližnjiki. Eni so skušali ugasiti o tren , drugi pa so bežali klicat gasilce. Mej ttm pa s _> zgorele ena roka i a ena n< ga in ena stran obraza. Bil je res grozen pr z r. V svojem obupu se je mati hotela vreči skozi okno. Prih teli gasilci so pogasili ogenj. Vest o tem dogodku je silno razburila prebivalstvo v onem delu mesta. Nabralo se je toliko ljudij, da je moralo posredovati redarg'vo. Tihotapljenje tobaka. Vest o kaznih radi t hotapljeuja sva čic, priobčeno v včerajšnji številki našega lista, popraviti moramo v toliko, da kavarnar Fran Zakrajšek ni bil kaznovan, marveč je v slučaju neiztirljivosti od natakarjev Gobbo-ta, Pasuttija in Zalakoste proglašen odgovornim za poplač lo 8000 K globe za vsakega od prvih dveh Ler 598*40 K globe za tretjega. Tatovi so ulomili m:nolo noč v neko stanovanje h še št. 5. na Barriera vecchia. Tatovi (ali tat) so odnesli le 20 K iz neke miznice. Nekoga, na katerega leti sum, je redarstvo že prijelo. Vesti iz ostale Primorske. X »Los vom Apfel!« Minuli teden ao hodili po Dornbergu na Vipavskem nemški inženirji. E len iz,med njih je zleiel na jablano obirat jabolka. O pogledu na lepa j jabolka se je pa tako razvnel da je začel kar na ves glas klicati : »Heil ! Los von Rim!« A v tistem hipu, ko je to izgovoril, se mu je ulomila veja, in »heilovec« je pal kakor je dolg in širok na tla ! Ko so priču-| joči tr> videli, so se smejali, eden pa je za-i kričal: Ne »los von R>m«, ampak: »Los vom Apfel!« Hcil ! Vesti iz Kranjske. * »Slovensko planinsko društvo v Ljubljani«. To veležas užno, res delavno in po pravici mnogo hvaljeno društvo bo dne 10. in 11. oktobra praznovalo desetletnice Bvojegra obstanka. * Katoliški dom t Ljubljani bo dne 7. oktobra prodin na dražbi. Cenjen je na 136 000 K. Najmanjši ponudek. pod katerim se poslopje ne proda, znaša 68000 rC. * V prvi razred mestne realko y Idriji se je vpisalo letos 55 dijakov, v pripravni razred pa kakih 40. Zavod bo imel, letos tri razrede in pripravljalni tečaj. Poučevalo bo 10 učn h močij. Danes se je vršilo otvorienje novega poslopja. Naj povemo še, da Idrija skoro dobi električno razsvetljavo. Do konca tega meseca že bo dovršeno instaliranje in napeljava žic. * Neme! v Ljubljano, Slovenci iz Ljubljane. »Slovenec« pripovedaje, da pride k ne&i znani ljubljanski tvrdki — ki (če se ne motimo) mnogo inserira tudi po slovenskih list.h, ki torej tudi Slovencem ponuja sv je blago — kakor poslovodja nekov fanatični Nemec, ki se je o poslavljanju iz Ma-rib >ra ponašal, da bo znal biti tudi v Ljubljani »liiekensteif«, to je: neuklonljivega nemšsega hrbta. »Slovenec« vsklika : »Slovenski trgovski pomočniki morajo na tuje, nemški pa se vabijo v Ljubljano, da mno žjo nemški živelj ! L3 tako naprej ! Ljub-1 anske tvrdke naj vsprejemajo nemške pomočnike in bela Ljubljana bo kmalu črno-rude^e rumena«. Ne bo tako hudo ne. Ljubljanski Slovenci imajo izborno zdravilo za take tvrdke, samo rabijo naj je vedno in dosledno. V evidenci naj imajo take tvrdke in izogib ljejo naj se j h previdno. Bjdo kmalu videli, za koga se odločijo te tvrdke : ali za hei-lovske poslovodje, ali za slovenske — odjemalce. Pa vsaj smo Slovenci sploh veliko premehki v tem pogledu ! Vesti iz Štajerske. — Odbor »Slovenskega društva«, tega političnega društva za Spodnje Štajersko, je sklenil v svoji zadnji seji resolucijo, ki poživlja deželne poslance, naj pridržanje tretje-letnikov spravijo v lazgovor v deželnem zboru. Protestujejo naj najostreje proti tej odredbi, ker je po istej nase ljudstvo na Štajarskem — ker se sestavlja iz poljedelcev in vinogradnikov — najhuje prizadeto. Vtisi iz Hrvatske. Bilo je za časa, ko so ravno jenjavali hrvatski nemiri, ko sem bil šel na Hrvatsko. V Zagrebu obiskal sem prijatelja, katerega sem dobro poznal iz gimnazije, da je »nemiren« duh, pa sem mislil, da mi bode znal veliko povedati, ker bil sem prepričan, da je bil med prvimi (pozneje sem zvedel, da je bil med prvimi, ki so bežali!), ali vse, kar mi je pripovedoval, so bili sami izbruhi sovraštva proti Srbom in zasmehoval je one, ki so govorili o bratski ljubezni, one, ki so hoteli delovati skupno proti Mongolom in z vso silo mi je dokazoval, da so Srbi Hrvatom večji sovražniki, nego Nemci in Madjari, da je tukaj o slogi neumno govoriti itd. Ker takega klepetanja nisem mogel poslušati, poslovil sem se na kratko in odšel v neko kavarno v Ilici. Mislil sem, da bom slišal kje kako pametno besedo, ali bilo je isto r Zabavljali so na Srbe ! Vlak me je vozil proti jugu in skozi okno sem gledal iz vagona na Zagreb, ki se je svetil v plinskem svetiti. Gledal sem na kulturno in politično Bredišče naših bratov, kjer je vse navdušeno za Franka. — Zagreb je trdnjava prodanega Franka - in zato ga tudi ima vladina etranka v rokah ! Ali ni to žalostno, da Hrvati niti glavnega svojega mesta, svojega kulturnega in političnega središča, ne morejo osvojiti ? — — — A kedo je kriv? Frank, oziroma one male dušice, ki ga imajo za Boga, ki ga drž jo za najpoštene jega politika hrvatskega in kateri se zadovoljujejo s praznim kričanjem ter bo srečni, da imajo človeka, a ki tako brezobzirno« napada na Srbe in na one »izdajalce« realist9 in Sla- vosrbe, ki ne znajo za narodni ponoB--- Za Franka sem rabil izraz : prodan, ali mislim, da to ni prav, ker Z d ne more zatajiti take narodnosti, ker hrvatske nima. Frank je premenil svojo vero, ker mu to nosi, on se drži za opozicijonalca in za Hrvata, ker mu to nosi, a z vlado piha zopet po tiho v sti rog, ker mu to no?i — — — Zid je povsod Zid, kamor pride ! Na Ogrskem so bili nemški atebri, dokler je zladala tam Avstrija, a sedaj so stebri Madjarstva. Pride Schwarz v Budimpešto in \ praša, kako se pravi besedi >schwarz« ma-djarsko. Ko mu povejo >fjkete«, kupi za krono kolek in prosi, da bi se mu ime spremenilo v Fekete. In hrvatski »čisti« se ne morejo dovolj načuditi Frankovi bistroumnosti, njegovi »kraBni ideji«, da more biti tudi Ž d Hrvat — — — Neki prijatelj, realist, mi je pozneje enkrat rekel: »Pa tako bagažo (Žide) da bi mi vspre-jeli v naš narod — — —? !« Pristaši »čiste« stranke prava niti slišati ne morejo o slovanstvu. Oni poznajo samo Hrvate, ali Slovanov ne marajo. Ruse zaničujejo bolj, kakor Nemci in Madjari —Sploh, njim je glavno, da imajo Hrvati slavno zgodovino in da imajo, svoje državno pravo. — Kako pozitivno delo — Bog obvari ! V Go-sp ću je nekdo hotel VBtanoviti posojilnico (ki bi bila vel.ke koristi za kmetsko prebivalstvo) in na enkrat ao bili po koncu vsi ,čisti' patrijotje, ker imajo nekako posojilnico, katera jim nosi lep dobiček. Malo je čudno, ali tudi resnično je, da so tukaj naravnost rekli, da se s tem ne marajo pečati, da tega ni treba, da treba izvojevati najprej financijalno samostalnost in potem bo Hrvatom dobro — kdo bi še tu za kmeta skrbel — — — ? ! Mora se vedeti, da so v Gospiću tudi sami »čisti« in da tam izhaja »Hrvat«, njihovo glasilo, ki zna zelo glasno vpiti na Srbe, a na one uboge kmete (tam je grozna mizerija), ki bedo trpijo, ne misli — — — Ni ga hrvatskega društva, kjer ne bi bilo Židov, a posebno v Zagrebu in v Karlovacu je vse polno takih »s krivimi nožicami in zakrivljenim nosom«. V sokolskih društvih so Židje, ki potem na javnih slavnostih v sokolski obleki nemško kramljajo. — — — Sokoli in nemško govorjenje ! Niti opozicija hrvaška ni dovolj delavna ! Drugod imajo poslanci navado, polagati pred volilce račun o svojem delovanju, a hrvaški opozicijonalci stopijo pred narod, kadar potrebujejo mandat in potem se 5 let ne zmenijo za volilce, dokler ni treba zopet po mandat — in potem se čudijo, da je narod tako malo zaveden, da proda svoj glas za golaš in eno pivo — — Poučevali bi ga naj, da bo vedel, za kaj se gre. Razun tega je med opozicijonalci tako servil ih ljudij, da izročajo banu take adrese, kakoršnih mu niti madjaroni ne marajo izročati — — Opozicija je obljub.la delati shode po celi zemlji, pa kaj je storila ? — Na Hrvaškem se nihče ne makne, gospoda poslanci so pre več komodni, da bi zahajali med narod in ga učili. — — Pojavila se je nova, mlada struja (realisti, katerim je organ reški »Novi list«), katera zahteva pozitivnega dela, a ne praznega govoričenja in sedaj napada na-njo »Hrvatsko pravo«, to glasilo — »najradikalneje« stranke, da so izdajalci in Bog ve kaj, a Radiću, temu navstrašenemu učitelju naroda, ki je zaradi svojega patrijotizma več zaprt nego na svobodi, ne pravijo drugače, kakor »onaj zloglasni Rad d« — — — —m—p. uri je dospel cesar Fran Jo3ip na kolodvor. Mejpotoma je bil predmetam prisrčnih ova-ctj množice. Cesar Fran Josip je nosil uniformo nemškega generalfeldmaršila. Cesar Viljelm pa je imel na sebi uniformo c. kr. generala konjice. Ko jo vlak vozil na postajo, je g)dba svirala prusko himno. Vladarja sta se pozdravila nenavadno prisrčno, Be objela in poljubila trikrat in si stiskala roke. Na to je cesar Viljelm pozdravil navzoče nadvojvode in so mu bili predstavljeni razni dostojanstveniki. Ko sta se vladarja pojavila pred kolodvorom, ju je ogromna množica viharno pozdravljala. Stopila sta v voz in ee odpeljala v cesarski dvorec. Po vsej poti so čete, z zastavami in godbami, tvorile špalir. Bilo jih je vsega skupaj : 233/4 bataljona pešcev, 18 eskadron konj ce in 10 baterij. Me^to je bilo praznično odičeno. Na trgu pred južnim kolodvorom, na Karlovem trgu in pred vnanjimi vratmi cesarskega dvorca eo bili prirejeni slavoloki. Po vsej p )ti so bili postavljeni drogi, oviti lovorjem. Monarha sta se vozila na cesarski dvorec ob viharnih hoch klicih množice. Cesar Viljelm se je zahvaljeval neprestano. Ko je sprevod dospel do vnanjih vrat dvorca, sta bila razobešena praporja obeh vladarjev in gromeli so topovi. Na cesarskem dvorcu so p zdravili cesarja Viljelma : na d voj vodi nje, minister za vnanje stvari grof Goluchowski, členi avstrijskega ministerstva z dr. Koerberjem na čelu, grof Khuen-He-dervary in razni drugi civilni in vojaški dostojanstveniki. DUNAJ 18. (B.) V članku, posvečenem nemškemu cesarju izvaja »Fremden-blatt«, da je zveza med Nemčijo in Avstro-ogrsko postala v tradicijo in da je prijateljstvu mej obema vladarskima hišama zahvaliti blagoslovljena mirovna leta. — Splošno je pripoznana pomembnost tega prijateljstva in trozveze za svetovni mir. Sedanji obiBk nima nikiicega oficijelnega značaja. Samo ob sebi umevno pa je, da oba vladarja porabita ta sestanek za razgovor o sedanjem položaju. To dokazuje tudi navzočnost nemškega kan-celarja grofa Bii'owa. Dve mesti v plamenu. LVOV 18. (B.) Mesti Zlooz. \v in Mo-nasterszvđka sti od včeraj v plamenu. V Zlo-; cz wu je zgorelo 500 hiš in več liudii. (Gospodinje, pozor! Velika priljubljenost Kaihreinerjeve Kneippove sladne kave, ki Be je že leta in leta izborno obnesla povsod, provzrnčuje vedno nove, manj vredne posnemke. Da se jih obranite in se izognete škodi, zahtevajte vedno le »pristno« Kath-reinerjego kavo in m pri nakupovanju natanko oglejte vsak zavoj, ali sta na niem slika župn'ka Kneippa kot varstvena znamka in ime Kathreiner. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsti HHKHHU mU*t*$tt*X & X X X Svoji k nvojim! ZALOGA »pohištva X X X X X X X X X KI X m M X X X X x m X dobro poznane tovarne mizarsSe zadruge y Borici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Nanečja tovarna poiiištra primorste ttie. SolidnOBt zajamčena, kajti les ae osuSi - - v"to nalašč pripravljenih prostorih s tem-^ff peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-rJ dernl sestav. Konkurenčne cene. y BV Album pohlitev brezpl&Sen, xxxxx*x*kk* ***** * * Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ■ ulica Tesa št. 52. A. = (v laatni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati ni kake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi DUNAJ 18. (B) Cesar Viljelm je do- po posebnih načrtih, epel danes predpoludne ob 9. ari 30 minut Ha«rtovan oenlk bre.pladno in predpoludne na južni kolodvor. Proti 9. XXXXXXXXXXXXXXXa Brzojavna poročila. Cesar Viljelm n* Dunaj o. Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnejSih tombinaci-jah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z rmanjšujoćimi se vplačili. VuLk član ima po preteku petih let pravico do dividende „SLAVI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. = Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikost! droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prio^ požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „yffla citta 3i fon&ra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiš ) --M--- Izgotovljene obleke za moike, dečke in otroke. Mo>ke obleke od 6.50 do 24 gld : za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči is gnovij od 3 do S gld. Hlače i« snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4 50 do 8 gld. Velik izl>or finih uovršnikov v barvah od H do 24 sild. Volnene obleke za obroke od 3—12 let od 2-T/i do 9 gld ; isti i« platna od 1 do 5 gli- Haveloki (Loien) za mo^ke, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleSkina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne »rajce lastoega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orlean?, platna, črnega in barvanega satena za pisarni- k o oso bje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri. koje se izvrže v slučaju potrebe v 24 urah. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jali j, vsakovrstnega olja, navadnega in najlinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, o vso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. _ _ _ Gospodarsko društvo na Konto ve Iju - -- -- -- -- sprejme krčmarja nastop 28. oktobra 1.1. n;t tanene jša p o j a s n i 1 a pismeno ali ust meno pri odboru. Tržaško podjetje Vacuum Cleaner Telefon 1735. Via Seli' 3$titlltO 1. Telefon 1735. Edino korenito čiščenje tapetov, nazidnih snovij, prevlečenega pohištva itd., ne da bi bilo treba izfepsti vsled česar za blago večje trpežnosti. Čiščenje se vrši se sesaljko VACUUM. Sprejemajo se čišćenja za cela stanovanja, ne da bi bilo treba blago prenašati; v slučaju potrebe se čiščenje izvrši v lastnem skladišču. Jako ugodne cene tudi z naročbo. r* POTNIKOM V GORICO se prii>onx*a v obisk KAVARNA -- CENTRAL v Gorici Da Travaito (Piazza Grande.) ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Casernia štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma št v. 6. (Posredovalci izključeni). Rudolf Aleks. Varbinek zaloga giasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn === Borzni trg* št. 2. II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Naznanilo. P< dp usni nazoj-nja cenj. ol činsivu, - 28 nvč. Jtdiino « lj«...... » 34 » » 36 » » na fi<>«je II. . » » 40 > » ' » L . > > 44 Nam zno oie...... > 48 » » bo' e . . . . . » » 52 » » z Ženeve . . > » 48 » » iz Bar: . . . . » » 48 » > iz Aixa . . > 60 > » iz N ce . . . » • 68 M lo za kuhinjo .... od 18- 22 > » pranje..... . > 26 30 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! -«— Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. 30 maiih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odd& v ulici lnilustriii iu ul. Guurdia v LiSah Stolfa. Pisarna v ul. GJiuliuui št: 20 A, i. na istr. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Periot l rst ulica delle Poste 1, vogal ul. Carin ti a. Prodaja rrebine ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 tel K naprfj. Izl>i>r sten-dhili ur, regolatoijev i. t d. Popravlja vsako-vratne ure jio jako zmerni ceni. Enoletni prostovoljci niči N meth ulica Geppa stev. 15. I n:idst. po vojaških predpisih oblečeni. Za rt n 11!/ v neškem in francoskem je- KjUUI\ ziku diplomirana gospodična priporoča se za učenje teh dveh jez kov kakor tudi slovenščine in glaso irja. Govori tudi italijansko. Naslov pove uredništvo „Edinosti". Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delPIudustrla št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, se3tvogaine plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikuke konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Sodar prodaja veliko partijo novih in rabljenih sodov o