43580 Bt. 1. Maribor, dne 4. januarja 1912. Tedaj XL't I. Ust ljudstvu ¥ in zabavo. /cfc&i* vsak četrtek in velja b poitnino vred in r Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto 1 K, pol leta 2 K in za če tri leta X K, Naročnina za Nemčijo S K, za droge IzvenavrtrfigSs SeSeki 6 K- Kdor hodi sam poni, plača na leto samo S Ka Naročnina se poSilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" r Mariboru, List se dopoSilja do odpovedi. — Udje »Kato^, Sefcomega društva" dobivajo list brez posebne narožninej >-. Eosamezni listi stanejo 10 vin« en Uredništvo: Koroška cesta i ter, — Bokopisi se ne vračajo, i-i UpravniStvo: KoroUs cesta štev. 5, vsprejema naročnino, lnserate in reklamacije, 35« kuserate m plačuje oŠ enostopne petitvrste za enkral 15 ris®, za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin« Za večkratno oglase primeren popusta InfleratI bo Bpro]oma|t Bq sroSo zjutraj mi Sp zaprte reklamacije so poštnino proste^ vq. j—l' ■ „Slovenski Gospodar" izhaja vsak četrtek na 10 straneh. Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K., za Četrt leta 1 K. Naslov: Dpravništvo ,.S1. Gospodar",Maribor. Obtožujemo! Po mnogih časnikih smo čitali preteklo leto ve-lezanimiv dogodek: Na obtožni klopi je sedel pred porotnim sodiščem v Assisi di Lilla mladenič 17 let star z imenom Emilij Gaudot, Bil je vzor skrajno pokvarjenega človeka. Obravnava je vzbujala splošno pozornost, galerija poslušalcev je bila nabito polna. Predsednik sodnega dvora reče zatožencu: „Gaudot, Vi ste ubili Rozino Menie, da bi ji ukradli 40 kr. Gotovo bi tega ne bili storili, Če bi vedeli, da boste imeli tako majhen plen." — Gaudot: „Zakaj pa ne! Kaj mi je mar, če je ena starka več ali manj na svetu? Jaz delam za vsak' denar!" — Predsednik: „Vaša zlobna ravnodušnost bi se gabila celo ljudožrcem. Komaj 17 let stari, pa ste že na jJotu do vislic; kdo Vas je učil take hudobije?" — Gaudot: „Kaj jaz vem, kdo!" — Predsednik: „Ali se pripoznate krivega vsega, kar ste obdolženi?" — Gaudot: „Pripoznam, pa se k vsemu temu le smejem.." — Predsednik: „Gospodje porotniki bodo sodili, dam besedo zagovorniku." ZagovorniŠtvo je bilo poverjeno slavnemu advokatu Saint Appert, ki je začel tako-le: ¡„Gospodje, moj posel je zelo lahek. Zatoženec je vse priznal. Nimam torej zagovora, ki bi kaj veljal. Vendar hočem podati par besed. Pravica zahteva eedaj o«l topa obtoženca račun zavoljo njegovega zločina; dovolite pa, da povprašam jaz vas, kakšna bo vaša sodba glede tega zatoženca. Kakšna bo? Tega ne vem, vem pa prav dobro, da je nekdo drugi mnogo tolj kriv, kot je ta zatoženec. Tega krivca, ali bolje, te krivce, vam hočem naznaniti . . . Ti krivci ste vi, gospodje, ki sedaj zastopate človeško družbo, prisiljeno, da sedaj kaznuje zločin. In ta družba s svojo brezbrižnostjo — in, kar je Še slabše — naravnost zavoljo svojega po-hujševanja ni znala zločina zabraniti, ampak ga je celo sramotno podpirala. (Velika razburjenost med porotniki in občinstvom.) Dvigam svoj pogled tja na nasprotno steno in pozdravljam znamenje sv. križa. To znamenje stoji tu v sodni dvorani, kjer obsojajo zločince. Zakaj pa tega znamenja ni v Šoli, kamor kličete otroke k vzgoji? Zakaj se drznete kaznovati zločince pred očmi in v imenu Boga, ko vendar na vsak način poskušate z vašimi nauki in z vašimi najslabšimi vzgledi ravno tega Boga zapoditi iz nežnih src nedolžnih otrok? In zakaj kažete Gaudotu križanega Jezusa prvikrat danes, danes, ko stoji tu, da bo obsojen po postavi? Ako bi pokazali križ temu revežu takrat, ko je sedel v šolski klopi, ne bi sedel danes na klopi sramote! Kdo je kedaj povedal Gaudotu, da živi Bog, ki hudo kaznuje? Kdo mu je kedaj govoril o duši, o ljubezni do bližnjega in o ljubezni do Boga? Kdo ga je učil in mu kedaj zabičeval, izpolnjevanje božje zapovedi: „ne ubijaj!" Nasprotno, vi ste prepustili to dušo groznim in pogubnim strastem, in on, nesrečni mladenič, je živel, kakor živi zver v puščavi, snm in zapuščen v sredi te Človeške družbe, ki ga hoče sedaj ubiti kot tigra, med tem ko bi ga mogla in morala vzgojevati ter voditi kot jagnje. Da, vas o gospodje, vas tožim; vas, ki se hvalite z omiko, pa niste drugega kot barbari; vas, ki Širite med ljudstvo pohujšanje, umazane Časnike, podobe in sploh vse, kar vodi mlade ljudi k nečistosti, pa se potem še čudite. Če odgovarja ljudstvo vašim naukom z zločini in nezaslišanimi hudobijami. Le obsodite mojega varovanca, človeška postava vam daje pravico. Jaz pa vas obtožujem v imenu božje postave!" Tem besedam je sledilo burno in dolgotrajno o-dobravanje prisotnega občinstva. Predsednik sodišča je moral nastopiti z grožnjo, da je utihnilo — porotniki so se odstranili k posvetovanju. Pol ure pozneje je bila prebrana obsodba: Gaudot je bil obsojen k smrti. Advokat pa je stegnil desnico proti znamenju sv. križa in z resnim glasom, ki se je v svečani tihoti zdel Se bolj resen, ikriknil: ,Bog bo sodil sodnike!" To dogodbo prinašamo v prvem listu novega letnika, ker na najzgovornejši način priporoča naročanje v katoliškem duhu pisanih časnikov, Oče, ki naroča slab Časnik, zastruplja oelo svojo družino; mati, ki pripušča v krog svojih ljubih otrok pohujš-Ijivo berivo, je njih morilka; učitelj in duhovnik, ki ne skrbita za dobre časnike v svojem kraju, zanemarjata svojo dolžnost; mladina, ki čita svobodomiselne in umazane časnike, jemlje strup in si pokon-Čuje svoje moči. Slabi časniki, slaba družba. "Slaba družba je še povsod in vselej pokvarila najboljše može. Zato boj slabemu Časopisju in na delo za katoliško časopisje! Kdor ne dela v tem smislu, obtožujejo ga z vso pravico zločina na Človeški družbi. Nečuveno! Kakor izvemo, je c. kr. kmetijska družba štajerska izdala za leto 1912 „Koledar z a k m e t o -v a 1 c e", Imela je namen, izdati ga \ obeh deželnih jezikih; toda ker se za slovensko izdajo baje ni oglasilo dovolj naročnikov, je le-ta izostala ter se samo priredil koledar v nemškem jeziku, torej koledar za nemške kmetovalce na Štajerskem. Pred naslovno stranjo ima knjiga sliko nadvojvode Ivana, utemeljitelja in prvega predsednika c. kr, kmetijske družbe, za njo pa slika udov sedanjega osrednjega odbora, razvrščenih okoli tačasnega predsednika družbe, grofa Edmunda Attemsa. Tretji list prinaša potem one stvari, ki je vsak koledar v začetku navadno ima: godovinsko število, premakljive praznike, letne Čase itd., in med tem drobižem stoji tudi odstavek z velikim rudečim nadpisom ,„A vi s t r i j -sko-ogrske deželne barv e". V tem odstavku se navajajo avs+^sko-oprske dežele s svojimi de-ielnimrTsi >"oost da šote barve pri Kr nski Knjiga namreč navaja kot krart>U rfrk'.' 1 e le foJo-moiJro, dočim je star zi leča trobojnica. Nočem* UU, a za narodni znak, česar pri-prosti Novna seveda vedo; in čo si kot znak Kranjske razglaša bc't ir V.lra Švobojnica, je potem nemškim pu :rile - '.¡v o našo 1 elo-modro-rudečo trobojn /''j su^ sko ali sploh ve-leizdaj . Ka.'.v :u. tc ju prav radi delajo. \To, pa ■ i 'a:l Vi o.ax? s' nnitev vajeni, ne bilo dalo povoda, a smo radi kolo 'arja vzeli pero v roko. Ono, kfr je lezasiisano,pride. Kot avstrij-sko-ogrske deželne barve se namreč Še tudi navajajo: .„trobojnica V s e -n e m Č i j e : č r n o - r u d e č e - z 1 a t o" in „b a r -re Nemške države: Črna-bela-rude-č a". Človek ne veruje svojim očem, ko to čita v koledarju, ki ga je izdala „cesarsko-kraljeva" kmetijska družba štajerska, družba, k,i bi morala biti takorekoč desna roka državne in deželne vlade, ki živi ob davčnem denarju, koje prvi predsednik je bil prastric sedanjega našega cesarja in koje tažasni predsednik je štajerski deželni glavar■ grof Attems. [Nezaslišano! Ah smo še v Avstriji, ali pa že živimo na vsenemški luni? In potem: To se*ponuja ne menda vsenemškim blaznencem, ampak štajerskemu kmetskemu ljudstvu, in ne v kakem casniškem članku, ki se- aji danes čita, do jutri pa pozabi, ampak v kijigi, ki jo kmetski človek vsak dan vzame v roke. In končno: Kdor ve, da se je nadvojvoda Ivan bridko branil ravno zoper ono neavstrijsko in protihabsburšk.o stremljenje, ki ga je stranka te struje označevala s črno-rudečo-zla-lo trobojnico ali frapkfurtarico, kakor ji pravimo, mora nehote misliti, da se kmetijska družba velikemu avstrijskemu patriotu in preblagemu Habsburžanu d&nes roga na ta način, in svojemu roganju še krono postavlja na glavo s tem, da pridružuje frankfur-tarici trobojnico Nemške države. C. kr. kmetijski družbi smo slovenski kmetje prav hvaležni, da je enkrat tako odkrito govorila, da je enkrat brez ovinkov povedala, kaj nosi v srcu. bala pa nam je zopet dokaz, kako upravičen je klic slovenskih štajerskih kmetov po ločitvi od te nemške kmetijske družbe: Slovenskemu Stajerju lastno kmetijsko družbo! Slovenci! za „Slov. Stražo". Politični ogled. Dne 28, decembra: Danes so začele zborovati na Dunaju delegacije.. Za predsednika avstrijske delegacije je bil izvoljen koroški poslanec Dober-nig, za ogrsko delegacijo pa baron Lang. Ko so se izvolili različni odseki, sta govorila minister grof E-rental in vojni minister vitez Auffenberg, — Kranjski deželni zbor je imel danes sejo. Sprejel se je začasni deželni proračun. Nato se je seja zaključila. — Hrvaški ban Tomašič je došel na Dunaj, kjer se je posvetoval z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Khuenom. Dne 29. decembra:! V današnji seji avstrijske delegacije je govoril slovenski delegat dr. Korošec. Njegova izvajanja o političnem položaju so vzbudila splošno pozornost. — Cesar je sprejel danes v avdijenci hrvatskega bana Tomašiča. — Zborovati so začeli sledeči deželni zbori: nižjeavstrijski, gornje-avstrijski in Šlezijski. — Nevarno je obolel bavarski princ-vladar Luitpold. — Prekucuhi so baje proglasili Kitajsko za ljudovlado. Za predsednika je, kakor se poroča, izvoljen dr. Sunjatsen. Dne 30. decembra: Kranjski deželni glavar pl. Suklje je radi bolehnosti odstopil. Govori se, da bo mesto njega baje imenovan za deželnega glavarja državni in deželni poslanec PovŠe. — Cesar je sprejel ministrskega predsednika Stiirgkha v avdijenci. D n e 31. decembra: Cesarju se je obrnilo zdravje na bolje. Tudi kašlja zelo malo. — Za dalmatinskega cesarskega namestnika bo uaje v kratkem imenovan grof Attems, nekdanji mariborski okrajni glavar. — Volilni boj za državni zbor na Nemškem se je zelo razvnel. Socialni demokratje, liberalci In drugi svobodomiselci so se združili, da bi porazili katoliško stranko. A ta ima zelo dobro organizacijo. — V Ameriki se bo vršila leta 1912 volitev predsednika ljudovlade. Stranke se že sedaj pripravljajo na v olilni ples. Dne 1. j a n u a r j a 1912: Državni zbor bo baje sklican zopet dne 27. februarja k zasedanju. — V Dalmaciji se je z današnjim dnem uvedla hrvaščina kot notranji uradni jezik državnih oblasti. — Od-stopivši kranjski deželni glavar Suklje bo baje imenovan za Člana'gosposke zbornice. — Nemiri na Kitajskem so izbruhnili zopet z vso silo na dan. Dne 2. januarja: Cesar je popolnoma o-zdravel. Zdravniki zatrjujejo, da ni nobene nevarnosti. — Obolela je nadvojvodinja Žita, ki se je pred kratkim poročila. — Odseki delegacij bodo imeli koncem januarja svoje seje. Delegacije pa bodo sklicane še-le meseca marca. — Spor med nemškim cesarjem in prestolonaslednikom se Še vedno ni poravnal. — Razmere na Kitajskem so vedno bolj nejasne. Več pokrajin se je izjavilo proti ljudovladi. Razne novice. * Novo leto. S to številko začenja „Slovenski Gospodar" svoj 46, letnik. Dolgo Časa, ko je bilo tre-balo ža probujo slovenskega ljudstva veliko delati in žrtvovati, ie moral naš list sam opravljati to delo in se bojevatiina vse strani. Kakor hitro pa je bila ledina razorana in seme posejano, že je prišel nemšku-tar „Stajerc" s svojo krošnjo, svobodomiselni „Narodni List" z drznostjo in nesramnostjo liberalnih advokatov ter dvorezna „Sloga" z nedosegljivo hinavšči-no. Nekaj pa jih je v boju za obstanek kmalu obležalo na bojišču, tako „Domovina", „Narodni Dnevnik" in prvotno glasilo nemškutarjev, ki je dobilo med ljudstvom ime „Štajerski kajhar". Kakor viharje narodnostnih bojev, v prvem času naše probuje, tako je „Slovenski Gospodar" srečno in zmagovito prestal tudi zahrbtne in odkrite napade svojih tekmecev. S to številko lahko rečemo: „Slovenski Gospodar" se je povspel po vsebini, obsegu in Številu naročnikov visoko nad svoje tekmece, ki še komaj životarijo kot ponižni pritlikovci. Svoje 46. leto nastopamo z zavestjo, da smo z neumornim in vestnim delom daleko nadkri-liII vse svoje nasprotnike. V takem uolu je tudi naša bodočnost. * Napredujemo. Že samo zadnji teden, ko se Še ni začela agitacija za nag list, se je oglasilo nad 500 novih naročnikov. To zaupanje, ki ga izkazuje slovensko ljudstvo našemu listu, nas navdaja s ponosom in nas vspodbuja za nadaljno vestno izvrševanje naših časnikarskih dolžnosti. * Umrl je gospod Gregor Hrastel, župnik v Selnici ob Dravi, po kratki in mučni bolezni, v 62. letu svoje dobe. Rojen dne 6. marca 1850 v Podgorju blizu Slovenjega Gradca, v mašnika. posvečen" v Mariboru dne 25. julija 1875, je služil kot kaplan v Mar renbergn, pri Sv. Štefanu blizu Žusma, v Olimju (tudi kot provizor), v Pišecah, v Rajhenburgu, v Hočali, \ Slivnici, in od avgusta 1893 kot župnik v Selnici. Pogreb se vrši danes ob 10. uri dopoldne. N. v m. P-! Deželne doklade. Nemška večina noee slovenskim volilcem pripoznati nobenih pravic. Sedaj hoče zvišati deželne doklade za 25 odstotkov, a vkljub ie-mu se še brani, dovoliti Slovencem njih prosvetne in gospodarske zahteve. To postopanje pač najbolje opravičuje obstrukcijo slovenskih" poslancev ter pobija vse ugovore naših nemškutarjev in liberalcev. Samo davke plačevati, a nič dobiti, za tako politiko sedanji slovenski deželni poslanci, razven dr. Kukovca, res nimajo nobenega smisla. * Razmerje do Italije. V delegacijah na Dunaju je govoril tudi naš poslanec dr. Korošec. Njegove besede so vzbudile mnogo pozornosti. Med drugim je rekel: Nasproti Avstriji se z nami zvezana T-talija izkazuje vedno bolj nezanesljivo. Pet korov vojaštva je že postavila Italija na mejo proti Avstriji. V zadnjem mesecu je sklenila., postaviti še Šesti kor. V Vidmu slavijo Oberdanka, ki je hotel umoriti našega cesarja, v italijanskih izložbah se nahajajo zemljevidi bodočega italijanskega kraljestva, na katerih sta tudi Dalmacija in Primorska zaznamovani kot italijanski deželi, v Tripolisu se italijanski Častniki glasno pogovarjajo, da bo prihodnja vojska z Avstrija. Mi nočemo, in to je soglasno mnenje vseh prebivalcev avstro-ogrske države, niti koščeka zemlje od italijanskega kraljestva. Noben Človek v Avstriji si ne želi-vojske z Italijo, toda v sedanjem položaju, ko se Italija proti nam oborožuje, se zamore ohraniti m-r le tedaj, ako smo mi pripravljeni. Za mir skrbimo, ako zavarujemo svoje meje proti Italiji. Nevarnost za vojsko bi bila tedaj, ako se kažemo slabe, nepripravljene, prezaupljive nasproti Italiji. — Iz teh besedi se razvidi, kako socialno-demokraški in liberalni listi govorijo veliko neresnico, ako napadajo dr. K orosca, češ, da hujska na vojsko, * Narodne občine. Vesela poročila prihajajo iz •a> Jer se je dosedaj še ošabno šopirilo nemšku- -itvo. iaši pristaši so iztrgali zadnji Čas celo vr-oio ob nemškutarjem iz rok. Trdnjava pada za trd-t o 'esnica, Št., Ilj, Polička vas, Sv. Jakob, Sv. Zerkovci, Slemen, IloČe, Pivola in druge važ-ie postojanke imajo slov. obČ. odbore. Naši pri-. \ši t- vzorni Slovenci, so se tako dolgo ftorili, da tem občinam prejšnje slovensko lice. Libe-. seveda niso zmeniti za to, da bi prišle obmej-ie • ie v slovenske roke. Veže jih sorodstvo do nem tarjev, preleni so, da bi storili kaj resnega zj tev narodne meje; ljubše jim je, da janičar in ;jec .sedita v občinskem odboru, kakor pa da bi se l o •! /ali za razne volitve. , Liberalec pozna sloven-fck. arod le pri kupici vina, sicer pa je največja nesreča za istega! * Naše zmage. Naši pristaši ne zmagujejo samo na Štajerskem, ampak Slovenska Ljudska Stranka koraka zadnji Čas na Goriškem in Kranjskem od zmage do zmage. Pred kratkim so naši somišljeniki sijajno zmagali pri občinskih volitvah v mestu Radovljica, nadalje na Jesenicah, Tržiču in drugih važnih kranjskih občinah. V soboto, dne 30. decembra si je po vročem volilnem boju priborila Slovenska Ljudska Stranka tudi mesto Krško. Zmagala je v I. in III. razredu. Tudi z Goriškega prihajajo vesela poročila o zaporednih lepih zmagah naših mož. Pri volitvah v okrajni šolski svet goriški so sijajno zmagali pristaši Slovenske Ljudske Stranke, da celo na Krasu se močno majejo liberalne trdnjave. Mi smo zmagujoča stranka, naši pristaši korakajo od zmage do zmage, za liberalce pa nikdo ne mara. V novem letu po nove zmage! Prva dolžnost pristašev Slovenske kmečke zveze in Vseslovenske Ljudske Stranke je, da se pri nakupovanju vseh svojih potrebščin ozirajo na svoje somišljenike. Bojujemo se skupaj, zmagujemo skupaj, zato tudi v mirnih' časih delujmo skupaj in se podpi-rajmo. * Velika malomarnost je, ako trgovci, obrtniki in gostilničarji, pri katerih kupujejo naši'pristaši, ne naročajo naših časopisov in ne inserirajo v njih. Izzivanje pa je, ako si naročajo celo nasprotno Časopisje. Proti taki malomarnosti in takemu izzivanju nastopite odločno in možato. Posebno pa ne trpite, da bi viselo v gostilnah liberalno in nemško časopisje. Kdor ni z nami, je proti nam. * Kaj boš postal? Ako hočeš postati v sedanjih časih koristen ud človeške družbe, odpovej se vsem opojnim pijačam in vstopi v družbo istih mož, ki so zapisali na svojo zastavo: boj proti vsakemu pijančevanju! Naš narod se bo vzdržal, ako mu ohranimo njegove dušne in telesne moči neskvarjene. Alkohol uničuje te moči. * Vse urade, ki jih vodijo Slovenci, pozivamo, da se poslužujejo edino-le slovenskega uradnega jezika in da od c. kr, uradov ne sprejmejo nobenega nemškega dopisa, temveč pošljejo vsakega nazaj v prestavo. Uradniki so uslužbenci slovenskega ljudstva in nikjer na svetu ne komandirajo uslužbenci nadigospodarji. * To ni prav. Kjer se ustanovi izobraževalno društvo, se navadno drušitveniki po vzorcu liberalnih čiialnic zadovoljujejo z listi v hralnicah. To ni prav! ..Slovenskega Gospodarja" naj ima vsaka družina doma, V bralnici ga berejo samo člani in še ti navadno ne dobro. To nas uči izkušnja. Stari liberalni na^ čin, ustanavljati društva, ni za kmečko ljudstvo. Zato kličemo: „Slov, Gospodar" naj se bere po družinah! Citajo naj ga stariši in otroci, moški in ženske! Kakor doslej, kazati hočemo v njem katoliško-narodni stranki na Štajerskem pravo pot. Začrtovati hočemo v uvodnih člankih smer vsemu krščansko-socialnemu delovanju, v ostalih predalih pa podajati od tedna do tedna natančno sliko najnovejšega položaja v cerkvenem, političnem, gospodarskem, narodnem in društvenem oziru. Širite torej „Slov. Gospodarja" po družinah! Slovenci! Božični „Slovenski Gospodar" poživlja katoliško slovensko ljudstvo, naj si vtisne v večen spomin, kdo je glasoval za ločitev zakona, Pa še nekdo bi si naj zapisal to v spomin, namreč vsi listi uradi, ki nemškim uradnikom na ljubo nemšk'-uiadujejo. Nemščina se šopiri ošabno za mizo, slovenščina pa skromno za vratmi gloda kosti. Nam prihaja pri tem na misel graja sv, Jakoba: „Ali vas ne zatirajo bogati po mogočnosti? Ne preklinjajo b oni dobrega imena, po katerem site imenovani?" In vendar daste tem v svojem uradu prvo mesto, rekoč: ..Ti se tukaj složno vsedi", katoliškemu slovenskemu ljudstvu pa zadnje, rekoč: „Ti tamkaj Stoj, ali pa se vsedi k podnožju mojih nog." Slovenci, na dan! * Umrl je v Kandiji pri Novem mestu na Kranjskem usmiljeni brat Teodozij Potrč, Rajni je bil rojen dne 22. novembra leta 1880. pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V red usmiljenih bratov je vstopil v Gradcu in je bil prestavljen v Kandijo na Dolenjsko. Bolan je bil že več let, a je vkljub vsemu temu opravljal službo pri bolnikih do predzadnjega dneva svojega življenja. Dne 29.. decembra lanskega leta se mu je vlila kri iz ust in je moral v postelj; drugo jutro je prejel sv. popotnico in bil ves dopoldne nenavadno vesel. Ob 1. uri popoldne pa se mu zopet vlije kri ter je v nekaterih minutah končal svoje življenje. N. v m, p.! * Prijatelj, kam greš? — Na poŠto, da si naročim „Slovenskega Gospodarja". Živio! * Cenjenim naročnikom S vse tiste, ki so si Slov. Gospodarja naročili po dopisnici ali po pismu in še niso poslali denarja, uljudno opozarjamo, da bodo ? prihodnjo številko dobili položnic- kater nu bodo lahko plačali naroč '"no. ."prav- štvo. Narod zaupj-.. ; sera. Nakana nemških In sloveošk"ii> ftberalcev, da bi Šli naši poslanci brezpogojno deželni zbor štajerski ter tamkaj zvišali r ;jf" ej m. .»•< ••trii. hišni in obrtni davek, p -.tem pa dal učiteljem nove plače, se je menda izjalovil Kakor vselej, ' An I- '>; odloČit* taku so tudi tokrat stopili Istvo ter ga vprašali, ka' m di. o • e. , bo 1 ršilo se je zadnjo nedeljo 13 ljudskih ; itd{r<\ Ljudstvo se je izreklo, da naj giedo »osli: C: ;• •. ako je sklican deželni zi or, ,.oda delovanja a :V:oao slovenskega ljudstva n, j i ) ¡>u. ;ju. Vstrajajo naj v boju, dokler nemška.večina ne da zahtevanih pravic spodnještajerskim Slovencem. Zvišanje deželnih doklad za 25% naj ne dovolijo. Moč naših poslancev leži v tem, da se opirajo na zaupanje svojega ljudstva. Tako so tudi stordi v tem slučaju in sedaj imajo .v Gradcu jasno začrtano pot. Kakor se sliši, bo deželni zbor sklican že dne 15. ali 16. januarja. Najprej so ga nameravali sklicati za dne 9. januarja, la, jim je že upadel pogum. Sedaj so se umaknili za en teden nazaj. Slovensko ljudstvo stoji trdno za svojimi poslanci in jim popolnoma zaupa. Buče. Na Silvestrovo popoldne je imel pri nas državni in deželni poslanec g. dr. J a n k o v i Č zelo dobro obiskan shod. Razložil nam je v poljudni besedi usodo našega deželnega zbora, ki že od dne 8. svečana 1910 sem več ne deluje, ker so morali naši slovenski poslanci stopiti v obstrukcijo, da tako preprečijo krivične nakane naših, nam skrajno sovražnih nasprotnikov. Nad vse ogorčeni pa so bili zboroval-ci, ko so slišali, kako je nam sovražna nemška večina odklonila dva predloga naših poslancev, ki sta se tikala revščine i.n bede našega slovenskega ljudstva, da je finančni odsek enoglasno Črtal 100.000 K, katerih nekaj bi prišlo v podporo našim slovenskim vinorodnim pokrajinam, da se na Spodnjem Štajerskem zanemarja uravnava rek in potokov, da naši slovenski pogorelci ne dobijo več nobene podpore, dobijo jo pa pogorelci po Zgornjem Štajerskem, in vendar mora naše slovensko ljudstvo plačevati enake, če ne večje davke, kakor nemško. To je krivica brez primere! Zborovalci so se svojemu zastopniku, ki brani odločno pravice teptanega slovenskega ljudstva, udano zahvalili, mu izrekli popolno zaupanje, ga pozivali, da vstrajajo naši slovenski poslanci v obstrukciji in sklenili naslednjo resolucijo: „Mnogoštevilni zborovalci S. K. Z. na Bučah ogorčeno protestirajo proti nakani zvišati deželne doklade na 25%, odobravajo dosedanje postopanje slovenskih poslancev S. K. Z. in prosijo, da bi v s t r a j a 1 i v obstrukoiji tako dolgo, dokler ne bi nemška večina prišla do prepričanja, da ima slovensko ljudstvo iudi pravieo zahtevati, kar mu gre po božjih in cesarskih postavah. Sv. Jurij v Slov. gor. Shodu, ki se je vršil v nedeljo, dne 81. decembra pri Krajncu, je predsedoval g. okrajni načelnik Wella. Državni in deželni poslanec g. R o š k a r je poročal o delovanju naših poslancev v državnem in deželnem zboru. Jasno nam je razložil g. poslanec, kako gospodari nemško-nacional-na večina v deželnem zboru štajerskem. Skoraj ves denar, ki ga plačujemo kot deželne doklade, dobe Srednje- in Gornještajerei, nam pa Črtajo še brezobrestna posojila. Krivica se nam godi tudi pri regulaciji rek in potokov. Mnogoštevilni možje so glasno odobravali nastop naših poslancev in izjavili, da naj vodijo naši voditelji zapričeti boj in naj vstrajajo do končne zmage. JDolič. Shod dne 31. decembra 1911 je zelo lepo vspel. Vsi smo pazno sledili izbornim besedam gosp. posl., Pi š e k a in g. Po t n i k a ter izražali svoje ogorčenje nad slabim nemško-nacionalnim deželnim gospodarstvom in pristranostjo vlade ter vladajočih strank na Dunaju in v Gradcu. Navdušenje za našo stranko je izredno veliko. Soglasno se je sprejela resolucija, v kateri izrekajo volilci g. Pišeku in vsem poslancem Kmečke zveze zahvalo in zaupanje ter jih pozivajo, da zastavijo vse moči in porabijo vsa sredstva, dokler ne dosežejo izboljšanja in pravice za spodnje-štajersko slovensko ljudstvo. Šmartno pri Velenji. V nedeljo, dne 31. dec. po večernicah je bil v Društvenem Domu shod, katerega je vodil vlč. g, župnik C i z e j. Poslanec d r. V e r s t o v š e k je poročal obširno volilcem, ki so prišli iz občin Velenje, Št. Ilj, Skale in Št. Janž. o državnem zboru in zlasti pojasnil stališče glede ob-strukcije v deželnem zboru. Poročilo je navzoče jako zanimalo; sklenili so popolno zaupanje poslancem S. K. Z., in jim dali prosto roko v postopanju, toda s prošnjo, da vstrajajo v hudem boju. C. g. kaplan Žgank je prav toplo priporočal naročitev listov „SI. Gospodarja", „.Straže" in „Našega Doma". Voščili smo si srečno novo leto in se zadovoljno razšli. Sv. Lovrenc, na Dravskem polju. Lažnjivi in hinavski posilinemci in v zadnjem Času tudi liberalci, dan na dan trobijo v svet, da je obstrukcija kriva,, da niso na Spodnjem Štajerskem reke regulirane, ceste napravljene itd.; skratka, da se Še niso nebesa preselila na Spodnje Štajersko, da nam ne letajo golobi, purani itd. kar pečeni v usta., tega so krivi edino-le naši poslanci. Ce ne bi bilo te preklicane obstrukcije, bi imeli raj na Štajerskem, a žalibog ne mi spodnještajerski kmetje, ampak nemški nacionalci, ker bi lahko še nadalje zapravljali deželni (tudi naš) denar, sipali ga na Zg. in Sr. Štajersko, nam pa vrgli vsakih 10 let kako drohtino, sicer pa kazali — figo. O tem smo se prepričali na shodu K. Z. dne 31. decembra, ko nam je na podlagi številk dokazal g. deželni poslanec O z m e c krivično, slabo, zapravljivo gospodarstvo nemške večine v deželi. Nobene meščanske Šole nimamo (Nemci pa 26), slovenski učitelji se zapostavljajo, od 20 milijonov deželnih izdatkov ne pride na Spodnji Štajer niti 1 milijon, da smo torej vsako leto prikrajšani za kakih 6 do 7 milijonov, od 600 deželnih uradnikov je le kakih 25 slovenskih, podpore za vinograde črta veČina, za poioke na Zg. in Srednjem Štajerskem je vrgla dežela in hoče zdaj zopet Še 6 milijonov, za regulacijo Drave, Dravinje, Pesnice itd. pa ni niti vinarja v proračunu! Deželni dolg je vsled nespametnega gospodarstva narastel na 10 milijonov. In da bi nemška veČina mogla pokriti svoje grehe, za to bi bili mi dobri? Naši poslanci naj bi Šli v deželni zbor, da bi dovolili zvišanje dež. doklad za 25%! Nikakor ne, smo soglasno zaklicali, dokler se ne vstvari podlaga v deželnem zboru, da se bodo deželni izdatki pravično razdelili bodisi v razmerju Števila prebivalcev davčne moči Spodnje Štajerske, dokler bode večina tako pristranska in krivična, ostanite poslanci v neizprosnem boju zoper njo. Nočemo delati nobene krivice Nemcem, mi hočemo samo svojo pravico — to^ kar nam gre! Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo, dne 31. decembra lanskega leta je priredil tukajšnji vrli domačin, g. dež. poslanec Ant. M e š k o v gostilni Caf volilni shod. Vreme je bilo neugodno, a vendar se je zbralo do 300 mož in mladeničev, ki so z vidnim zanimanjem sledili poročilu g. poslanca. Ta je v jeder-natem in poljudnem govoru naslikal hude krivice, ki se godijo Slovencem na Spodnjem Štajerskem od strani ohole nemško-nacionalne večine. Ves denar se iz-meČe za Nemce, a sedaj hoče še nemška večina 25% doklad! Zborovalci so bili po pravici ogorfeeni nad takim postopanjem Nemcev ter so enoglasno in z navdušenjem sprejeli to-le resolucijo: „Volilci, zbrani na shodu pri Sv. Tomažu, odločno obsojajo postopanje večine nemških poslancev v deželnem zboru v Gradcu napram slovenskemu ljudstvu, odobravajo pa postopanje poslancev S. K. Z. v obče, posebej pa Še izražajo zaupanje svojemu rojaku, g. Ant. MeŠko. Odločno zahtevajo, da njih zastopniki ne odstopijo od svojih opravičenih zahtev in nadaljujejo obstrukcijo, dokler se ne da Slovencem, kar jim gre." Sv. Peter v Savinjski dolini. Shod v novem Društvenem Domu dne 31. decembra je krasno uspel. (K dr. Jančič pozdravi navzoče ter da besedo poslancu T e r g 1 a v u , kateri v jedernatih besedah razloži pomen obstrukcije ter dokaže s številkami goro-stasne krivice, katere zavdaja nam Slovencem ohola nemška večina v Gradcu. Zborovalci, sami zavedni in razumni možje volilci, so glasno pritrjevali besedam govornika ter soglasno odobravali korajžen in odločen nastop poslancev S. K. Z. v Gradcu. Med drugimi so posebno naglašali ugledni posestniki Martin Divjak, GaŠpar Košak in Franc Cetina, naj vstrajajo poslanci K. Z. v obstrukciji tako dolgo, da se izpolnijo Slovencem njih pravične zahteve. Poljčane. Nedeljski shod je bil zelo dobro obiskan. Posl. Novak je poročati o položaju v deželnem zboru in o krivicah, ki najn jih posebno v gospodarskem oziru zadaja nemško nacionalna veČina. Za celih 25% hočejo zvišati deželne doklade. Možje so navdušeno ploskali govorniku in odobravali postopanje naših poslancev, Mozirje. V nedeljo, dne 31. decembra 1911. je imelo naše izobraževalno društvo občni zbor. Udeležba je bila velika. Počastil nas je g. d r. H o h -n j e o iz Maribora, kateri nam je v ljubenjivem govoru razložil delovanje državnega zbora in nam povedal, zakaj naši poslanci obstruirajo v deželnem zboru. Pojasnil nam je namen in pomen krščanske organizacije mladeniških in dekliških zvez. Govor je napravi! velik vtis pri ljudstvu, katero ga je pazno poslušal«., V odbor so bili voljeni stari odborniki. Poročilu so se vzela z odobravanjem na znanje. Nato Anton Breznik spodbuja odbornike kakor posamezne u-de, naj še za naprej tako vstrajno delujejo za blagor in napredek društva. K besedi se oglasi tudi predsednica Dekliške zveze, Helena Matko, katera je v jedrnatih besedah vabila vsa dekleta pod okrilje Dekliške zveze. Tamburaši in pevci so nas še kratkočasili z lepo ubranimi glasovi, potem pa smo se razšli, želeč si kmalu na svidenje in srečno novo leto. Jarenlna. Na shod, ki ga je sklicala K. Z. v nedeljo, dne 31. decembra, je došlo veliko Število najuglednejših mož naše župnije. Govoril je g. dr. Lesi k o v a r iz Maribora, ki je razpravljal o slabem deželnem gospodarstvu in o krivicah, ki se gode nam Slovencem na Štajerskem od nemško-nacionalne večine. Zborovalci so navdušeno pritrjevali govorniko-vim izvajanjem in soglasno odobrili postopanje naših poslancev. G«>r. Radgona. Dasiravno je bilo malo časa za agitacijo, vendar se je nedeljski shod povoljno obnese!. Zborovalci, najuglednejši možje naše župnije, so pazno sledili izvajanjem govornika g. P u š e n j a k a, ki nam je pojasnil, kako slabo gospodari nemsko-na-cionalna večina v deželnem zboru, ki še hoče sedaj naložiti 25;% deželnih doklad na rame davkoplačevalcev. Odobrili smo nastop naših poslancev 111 jih prosimo, naj vstrajajo v pravičnem boju. Ljutomer. Lepo smo zaključili staro leto. Zbo-rovanje S. K. Z. zadnjo nedeljo v prostorih Severje-ve gostilne se je obneslo prav dobro. Zbralo se je nad vse pričakovanje lepo število odličnih mož, ki so jasno in samozavestno odkazali smer politiki v novem letu. Shodu je predsedoval g, J. Karba. Urednik g. K e m p e r 1 e je živo naslikal krivice, ki se nam go-do in se nam jih še hoče prizadjati v deželi. Zborovalci so govorniku večkrat pritrjevali in mu končno z živahnim ploskanjem pokazali, da povsem odobra^ vajo politiko poslancev S. K. Z, in zahtevajo od njih, da vstrajajo v neustrašenem boju. Tudi tozadevna resolucija je bila enoglasno sprejeta, Zborovalci so so razšli z zavestjo, da je treba v 'težkih bojih sloge in odločnosti in da je zato treba skrbeti tudi za razširjanje našega Časopisja, kar je govornik tudi toplo priporočal. Ribnica na Pohorju. Zborovanje, ki se je priredilo v nedeljo, dne 31. decembra popoldne pri nas, je lepo uspelo. Udeležilo se je shoda mnogo domačinov in sosedov. Najprvo se je vršil občni zbor Bralnega društva. Zborovanje je otvoril in vodil Č. gosp. župnik Fišer. Po poročilu o delovanju društva je govoril Fr. Želx)t iz Maribora o važnosti naših organizacij, mladinski, izobraževalni, gospodarski in politični. Posebej je omenjal govornik potrebo čitanja naših časnikov. Opozarjal je zborovalce na to, kako gospodari nemško-nacionalna veČina na Štajerskem z davčnim denarjem in kako se hoče zvišati deželne doklade za celih 25%, Ljudstvo je z zanimanjem sledilo govoru in odobravalo postopanje naših poslancev. Po shodu se je vršila veselica, pri kateri je mladina v splošno zadovoljnost predstavljala igri „Cašica kave" in „Junaki". Mariborski okraj. m Maribor. Občni zbor in zabavni večer podružnice Slovenske Straže, ki se je vršil v nedeljo, dno 31, decembra pret. leta zvečer, se je dobro obne-sel. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Lesko-v a r. Iz poročil posnamemo, da je podružnica res vr-io delovala. Posredovala je pri prodaji slovenskih posestev v okolici, nabrala lepo svoto in jo poslala v Ljubljano, uvedla družinske večere, ki so središče naših somišljenikov, posebno v zimskem Času. Na vse strani se je podružnica vrlo gibala, Moški odbor je ostal stari, kot zastopnici ženstva pa ste bili izvoženi gospa Z. Pograjc kot podpredsednica in gospa J. Pušenjak kot odbornica. Srečolov je marsikaterega gosta zadovoljil, pa tudi tiste, ki niso nič dobili. O polnoči nas je urednik Kemperle v Šaljivem govoru vodil iz starega leta v novo. Dr,' Leskovar nas je končno pozival k novemu delu v novem letu. m Maribor. (Novoletni sprejem.) Na novega leta dan se je poleg katoliških društev in zastopnikov raznih stanov tudi duhovščina mariborskega mesta in okolice poklonila prevzvišenemu Nadpastirju, da jim izrazi svoje novoletne čestitke ter obnovi svojo vda- nost in pokorščino, Visokoisti so na nagovor g. stolnega prošta milostno odgovorili ter želeč duhovščini svoje Škofije vse dobro v novem letu poudarjali, da bo prineslo to, enako prejšnjemu, mnogo težavnega, pa vzveličavnega dela. Ker pa je leto 1912 za Avstrijo izredno pomenljivo kot evharistično leto — na Dunaju bo namreč meseca septembra 23. mednarodni ev-haristični kongres, to je shod v proslavo najsvetejšega zakramenta — se naj vrši vse delovanje duhovščine v počeščenje najsvetejšega zakramenta: vse z Jezusom, za njega in zavoljo njega. Kakor je geslo neke plemenitaške rodbine „Le za Boga", tako naj bo geslo lavantinskih duhovnikov v letu 1&12 „ves trud le za Boga, za Zveličarja v zakramentu altarja." Iz-podbujevalne besede so napravile na vse pričujoče mogočen vtis. Nadpastirski blagoslov, ki so ga pre-vzvišeni g. knezoškof podelili svoji duhovščini, preden so jo odpustili, naj ji bo zastava božjega blagoslova, ki bo spremljal njeno delovanje v novem letu! m V cerkvi sv. Alojzija v Mariboru ima sale. zijanee g. Al. Val. Kovačič iz Ljubljane dne 7. januarja ob 4. uri popoldne konferenco. m Maribor. „Marburger Zeitung", list, ki zastopa proti nam Slovencem in katoličanom med vsemi nemškimi listi menda najbolj sovražno stališče, izhaja že 50 let. Zadnjo soboto je izšla „Marburgerea" v slavnostni obliki. Kljub temu, da nemški in nemš-kutarski agitatorji vsilijo list skoraj vsaki gostilni v mariborski okolici, vendar je ostala „Marburgerca" kljub svoji starosti le zakoten listič in tudi število naročnikov se ji ni povzdignilo niti na 2000. „Slovenski Gospodar" pa, ki izhaja še-le 46. leto, pa se tiska danes že v 11.000 izvodih. V novem letni Še bolj vstrajno razširjajmo naše priljubljeno katoliško-sloverisko glasilo. ni Št. ilj v Slov. gor. V petek, dne 29. dec. p. 1. je nenadoma umrl veleposestnik, občinski odbornik in cerkveni ključar Jožef Ferk, p. d. Ciper. Rajni je bil star 75 let. Iznenadita nas je njegova smi\t, saj je bil do zadnjega še tako čil in zdrav ter poln svojih šal. Pokojnik je bil steber obmejnega slovenstva, zvest do smrti slovenskemu narodu. Zqi noben denar se rajni Ciper ni dal odvrniti od svojih katoli-Ško-narodnih načel. Še pri zadnjih volitvah v mariborski okrajni zastop je čvrsto volil z nami. „Slov. Gospodarju" je bil zvest naročnik celih 44 let. Radi njegove Šaljivosti in prijaznosti ga je vse rado imelo. Pogreb je bil dne 31. decembra pret. leta popoldne, ki je bil naravnost velikanski. Gotovo čez tisoč ljudi ga je spremljalo na zadnji poti. Sprevod je vodil ja- i eninski dekan č. g. Cižek. v spremstvu treh gospodov duhovnikov, ter mu je govoril na grobu tudi zadnji pozdrav. Blagi mož, ki si tako^vroče ljubil slovenski narod, naj ti bo žemljica lahka! m Selnica ob Muri. V torek, dne 2. januarja, je umrla v starosti 68 let kmetica Genovefa Hercog. Bila je vrla slovenska gospodinja. Pogreb se je vršil danes. Naj počiva v miru! m Jarenlna. Dne 2. prosinca je umrla, sprevi-dena s sv. zakramenti za umirajoče, blaga gospa in dobra mati Julijana Sekol, Ostalim žalujočim kličemo v tolažbo: „Vidimo se nad zvezdami". Nepozabni materi bodi lahka žemljica! m iioče. Na Štefanovo je priredilo naše Bralno društvo veselico. Fantje MladeniŠke zveze so predstavljali šaloigro „Kmet — Herod". Vsi so svojo nalogo rešili izvrstno. Nastopili so tudi kot pevci. Fantje, le tako naprej! Oklenite in držite se Bralnega društva in MladeniŠke zveze! Udeležujte se zvesto vseh društvenih prireditev! Prebirajte društvene knjige, vsi, ki imate posluh in veselje, se učite petja in delajte na to, da bo naša organizacija vedno močnejša.. Tako boste čas zlate mladosti lepo porabili, in sadovi vašega dela in truda se bodo pokazali prej a- ii slej in ne bovam žal.Kar zdaj sejete,boste pozneje želi. m biov. gleuaiisue v MariDeru. Na Kraljevo dne 6. jan. ob 4. uri pop. se bo uprizorila otroška spevoigra v 2 dej. „Betlehemski pastirji". m Št. Ilj v Slo», gor. Nada dekleta nam bodo v nedeljo dne 7. januarja priredile igro „Na Marijinem Srcu" in sicer popoldne takoj po večern cah v Slov. Domu. Pojdimo vsi, domačini in sosedje gledat, kaj znajo .naša vrla dekleta. m Št 1 fj v Slov. gor. Dež. poslanec in odbornik g. Robič ima na Kraljevo v Slov, Domu 'akoj po rani božji službi shod. Možje in fantje pridite vsi! m Jaren na. Na praznik sv. Treh Kraljev, po večernieah ima bralno društvo svoj občni zbor. Ob tej priliki govori priljubljen govornik. Vse prav prijazno vabi odbor. m Ruie. Dne 6. januarja na praznik sv. Treh Kraljev se vrši ustanovni shod J. S. Z. v Rušah popoldne po večernieah. Delavci, delavke, kmetje in posli in tudi mladina, vsi ta dan na shod. Govori odposlanec J. 8. Z. Vekoslav Zaje iz Skal. m PuSčava. Trikratni „Zivio" kliče Kat. delavsko društvo v Puščavi č. g. župniku, predsedniku, podpornemu članu kat. del. društva Gašparju Zrnku k njihovemu slavnemu godovnemu dnevu dne 6. jan. ter jim kliče: ljubi Bog naj jih še ohrani na mnoga, leta Odbor. 38 m Slivnica pri Mariboru. Igra „Mojstra Križnika božični večer", ki je bila napovedana za Štefanovo, se bo predstavljala na Kraljevo po večernieah v stari šoli. Domačini in Bosedje, posebno mladina pridite v obilnem številu. m Studenioe pri Poljčanah. „Kmet. podružnica" ima v nedeljo dne 7. prosinca t. 1. po zjutrajnem sv. opravilu v samostanski sobi svoj redni občni zbor. Popoldne po večernieah pa uprizorijo mladeniči lepo in zanimivo igro rRepoštev". Tudi ta se uprizori v samostanski sobi. Pridite. Sv. Jurij v Slov. gor. Št. .Turška kmet. godružnica priredi v nedeljo dne 7. januarja 19i 2 svoj redni občni zbor v gostilni g. Franc grajnea in sicer po rani maši z običajnim dnevnim redom. Govori Fr. Zebot iz Maribora. Na dnevnem redu bo tudi pobiranje ndnine za leto 1912 in sprejem novih udov, kakor tudi naročitev deteljoih in travnih semen itd. Razpravljale se bodo zelo važne reči, zatorej je občinstvo povabljeno, da se tega zborovanja v prav obilnem številu udeleži. Ptujski okraji p Ptuj. Vitez Alfonz Premerstein je imenovan za namestniškega koncipista pri ptujskem okrajnem glavarstvu. P Sv. Barbara v Halozah. Pri podiranju je drevo smrtno ranilo Jožefa Kolednik iz Okiča. Bil je Še sprevideli, a kmalu nalio jo umrl. Zdrobilo mu je hrbtenico, Na sušici je umrl posestnik Miha Štumberger, dober pristaš naše stranke, ki je bil posebno za agitacijo spreten. Naj v miru počivata! Sv. Barbara v Halozah. Dne 22. decembra je nagloma umrl premožni in obče spoštovani posestnik Anton Hvaleč iz Pristave. V trenotku je bil zdrav in mrtev. Zgrabil ga je najbrž srčni krč. Kako je bil priljubljen pokojni Hvaleč, to je pokazal njegov pogreb v nedeljo, dne 24. decembra. Lahk.o rečemo, da takega pogreba naša fara že ni videla dolga leta. Nad 1000 ljudi je spremljalo dragega rajnega k večnemu počitku. Na grobu je spregovoril ganljive besede domaČi g. župnik, cerkveni pevci pa so zapeli pretresljivo žalostinko. Rajni je zapustil vdovo in dvoje otrok, hčerko in sina, ki bo njegov naslednik v gospodarstvu. Rajni Hvaleč je bil zvest pristaš Kmečke zveze, dolgoletni naročnik „Slovenskega Gospodarja"; zanimal se je posebno za zadnje državnozborske volitve in s svojim uplivom pripomogel, da je v njegovi domači občini Slatina sijajno zmagal naš kandidat Brenčič. Bil je nadalje marljiv obiskovalec cerkve, nikdar ga ni v nedeljo in praznik manjkalo pri sveti maši in pridigi. Vsi poskusi naših liberalcev, dobiti tako premožnega in uglednega moža na svojo stran, so se odbili ob njegovem kremenitem značaju. Prav lepo je vzgojil tudi sina Jakeca, Doslužil je že vojake, nikdar ga ne vidiš brez znaka naše mladinske organizacije, je član mladeniške Marijine družbe in Izobraževalnega društva, vrli somišljenik Kmečke zveze. Bog daj rajnemu Antonu večni mir in pokoj, tolaži zaostale, a mladi Jakec naj bo povsod vreden naslednik svojega očeta. p Velika Nedelja. Letos so imeli pri Sokovih v Senežičih žalostne praznike, ker ravno na Božič smo spravili gospodinjo Matildo Sok k zadnjemu počitku. Pogreba se je udeležil tudi brat pokojnice, g. dr. Er-hatič, sodnik v Celju. Vsem sorodnikom naše sožalje. Ormož. Tukajšnja kmetijska podružnica je priredila v času od 27. do 30. decembra pretočenega leta v ormoški okoliški šoli tečajj za kmetijsko knjigovodstvo. Udeležencev je bilo 19, in med temi, kar je pohvale vredno, 0 deklet. To dejstvo kaže, da so se tudi naša dekleta začela zanimati za napredek kmetijstva, ker so izprevidele, da se po starem kopitu ne da več gospodariti. Kolike neprecenljive važnosti je knjigovodstvo za gospodarje, ne bodemo opisovali, ker je to že vsakemu kolikor toliko znano. Želeti je, da si istega tudi vsak po možnosti doma vpelje. Pač pa še tem potom izrekamo iskreno zahvalo tajniku C. kr. kmetijske družbe za njegova navodila in predavanja, kakor tudi. za vsa pojasnila, kajtera je na stavljena mu vprašanja dajal. Hvala tudi podružnici za prireditev istega tečaja. — Udeleženec. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnje orožništvo je po končanih državnozborskih volitvah naznanilo 1,7 somišljenikov K, Z., da so se pri agitaciji pregrešili zoper postavo. Med obtoženimi sta bila tudi naš č. g. kaplan Močnik in g. Žebot iz Maribora. Te dni pa se nam je poročalo, da smo vsi obtoženci o p r o š Č e. n i. SlogaŠi in liberalci, ki so se tako silno trudili, da bi prizadejali našim možem in fantom škodo, so dobili s tem — zelo dolg nos. Ploj, ali po njihovem Pluj, je propadel, zmagal naš Brenčič, sedaj pa še ta smola. Ubogi liberalci in slogaŠi. p Sv. Križ tik Slatine. Pred Božičem je dobilo 144 slovenskih šolarjev obleko, kar stane nad 650 K. Božje dete vsem dobrotnikom obilno povrni. Naši Mo-horjani so zložili dvojni Slomškov dar za Slovensko Stražo, to je 40K. Vsa Čast! Ni pet takih vrlih župnij na Slovenskem, Naša posojilnica uraduje do 1. aprila vsak ponedeljek in vsak Četrtek dopoldne. p S». Lfc>reho na Dravskem polju. Kmetijska podružnica vabi vse člane in sploh vse gospodarje, vnete za gospodarsko izobrazbo, na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 7. januarja 1912 po rani službi božji (ob pol 8. uri) v Sv. Lovrencu na Drav. polju v sobi bralnega društva. Na dnevnem redu je poročilo odbora, volitev novega odbora in delegatov za občni zbor v Gradcu, določitev predlogov za občni zbor, pobiranje udnine itd. Poučno gospodarsko predavanje bo imel kmetijski učitelj gospod J. Zidanšek iz St. Jurja ob juž. žel. Sprejemala se br.do tudi naročila deteljnega in travnega semena, galice itd. Kdor ni do konca leta prijavil svojega izstopa iz podrnžnice, ostane ud tudi za prihodnje leto. kakor to določajo pravila. Vsak zaveden gospodar dne 7. jan. na občni zbor in k predavanju g. Zidanšeka. p MajSperg. V nedeljo, dne 7. jan. ob 3. uri popoldne priredi Kmet. podružnica gospodarsko zborovanje v šoli. Poučni govor o travnikih bo imel učitelj kmet. šole v Št. Jurju ob juž. žel. g. Zidanšek. Govoril bo tudi g. dež. poslanec Ozmcc, sprejemali se bodo novi udje, pobirala udnina za leto 1912, sprejemala naročila za seme (deteljno in travno), galice itd. Gospodarji, udeležite se v obilnem številu zborovanja. p Vabilo na občni zbor Kmet. podružnice Velika Nedelja, ki bo dne 6. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne v Altovi gostilni pri Veliki Nedelji. Spored: 1 Poročilo načelnika 2. Volitev novepa cdbora z na-čelstvom. 3. Pobiranje udnine 4. Gospodarsko predavanje g. Vič&nskega Škrleca. 5. Volitev podruž. odposlancev za občni zbor c. kr. kmet. družbe. 6. Naročevanje deteljnih in travnih semen. 7. Razni predlogi. Na noge, komur je mar za gospodarski napredek. Pripomni se, da se sme udeležiti tega zborovanja vsak kmetovalec, ter bo zborovanje pri vsakem številu udov Bklepčno. Načelstvo. p Sv. Bolfsnk v Slov. gor. Tukajšnje bralno društvo priredi dne 7. prosinca veselico. Vspored: Gledališka predstava: „Prisiljen stan je zaničevan". Igra v treh dejanjih. „Sokratov god". Igra v dveh dejanjih. Igri se vršita na novo predelanem odru. Prosta zabava s petjem, šaljivo pošto itd. itd. v gostilni gospoda Horvata. Igri se vršita v šolskih prostorih. Ker imata igri mnogo zdravega humorja v sebi, zato se pričakuje vsestranske udeležbe od sosedov in domačinov. K obilni udeležbi vabi ODBOR. p Hum. „Vojaško bojno društvo" za Hum in okolico priredi v nedeljo dne 7. januarja 1912 ob 6. uri zvečer v prostorih g. Ant Skor-čiča v Ormožu veselico s tombolo in drugim zanimivim sporedom. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Večkrat smo slišali o modrosti in učenosti liberalnih nemškutarjev, in mi nismo tega razumeli. Zdaj nam je posvetil in odprl oči nek mož, kateri se je Šolal več let na nemški strokovni šoli z ilonarjem svojih slovenskih starišev. iSvojo nemško izobraženost je nedavno pokazal pri tukajšnji sodniji, kjer je govoril tako „nemščino", da se Bog; usmiii. Zakaj pa ne govori svojega materinega jezika, katerega zna ? Kdor svoj materni jezik zataji, on svoje matere vreden ni. 1 Gor. Radgona. Cenjeni g. urednik! Oprostite, že zopet Vas nadlegujem; rad bi se opravičil zaradi mojega dopisa o Bralnem društvu, ker me je g. copisnik.. ki zagovarja Bralno društvo, hudo prijel. Pravi, da je neznosna vročina tako vplivala na mojo domišljijo, da nisem našel pravega vzroka nedelavnosti Bralnega društva. Priznam, da sem res nepremišljeno ravnal. Poizvedel sem in se prepričal, da je edino-le krivo to, da nima Bralno društvo za svoje prireditve primernih prostorov. Zato se tem bolj je-v, m na one, ki nam ne dajo prostora* Saj bi imel do-tičnik vendar največji dobiček od tega, ako bi Bralno društvo priredilo večkrat kako veselico. Zakaj tedaj ne dobi društvo prostora? Izjavim torej, da nisem Imel namena, napadati društvo, temveč sem hotel isto le vspodbuditi, da bi priredilo kako veselico, toda nisem pomislil, da sem mu s svojo lahkomišljenostjo delal krivico, kar mi je v resnici žal. Nasprotno sem društvu prav hvaležen, da nam je priredilo na Štefanovo tombolo v gostilni g. Osojnika; sicer so majhni prostori, bil je vsak kotiček zaseden, vendar se je obnesla tombola prav dobro, kajti z dobitkom je bil vsak, ki je imel srečo, da je zadel, prav zadovoljen. Torej nam le v kratkem zopet kaj priredite; saj smo tudi z malim prostorom zadovoljni, če le zahajajo »je zavedni, pošteni, krščanski Slovenci. Ni nam mar pijančevanje, nam je le za pošteno zabavo, kjer se Človek po težkem delu odpočije in si v veseli družbi privošči malo razvedrila. 1 Mala Ntdelja. Kmet. podružnica priredi v nedeljo dne 7. prosinca 1912 gospodarsko predavanje o živinozdravništvu; govori okrajni živinozdravnik g. Supančič iz Žalca, o ravnanju z bolano živino. Živinorejci se vabijo k mnogobrojni udeležbi. 1 Sv. Krii na Murskem polju. Kakor se je že poročalo, priredi naše Bralno društvo veselico, in sicer dne 7. prosinca t. 1. ob 4. uri stemle vsporedom: petje, igra „Mojstra Križnika božični večer", šaljiv srečolov in šaljiva pošta. 1 Kmet. bralno društvo v Gornji Radgoni ima svoj redni občni cbor v nedeljo dne 7. januarja 1912 ob 8. uri zjutraj v bralni sobi. Na dnevnem redu je poročilo odbora, volitev novega odbora, naročevanje knjig in časnikov ter slučajnosti K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. _-__. *___ ¥1 »i • Slovenj graski okraj« s Slovenji Gradec. Našim posilinemcem ni ljubo, da tudi mi kmetje pišemo v „Slov. Gospodarja". Pa pišejo ti naši prijatelji sedaj v nemških listih, da izvirajo dopisi iz neke druge, nekmečke roke. Ali mislite, da smo kmetje tako zabiti, da ne bi znali zastaviti pero, Če je treba. Se pošteno motite. — Kmet. s Marenberg. Tukaj imamo prav milo zimo; na pokopališču cveto prav lepo vrtnice. V nedeljo, dne 3. decembra pret. leta so polagali temeljni kamen pro-testantovskemu farovžu. Denar za njega je neki nabral Mahnert, ko je hodil v Nemčijo na božjo pot. s Marenberg. Božični večer Mladeniške zveze pri Sv. Janezu se je prav povoljno obnesel, soba je bila natlačena občinstva» Najprej je bil pozdra % potem se je predstavljala igra: „;Mojstra Križnika božični večer". Vsi igralci so prav dobro izvršili svoje vioge, na koncu so še pevci zapeli par narodnih' pesmi. Igra se bo ponovila na sv. Treh Kjraljev dan v Marenbergu v gostilni „Pri stari pošti" ob %3. uri popoldne. Vabimo vse naše prijatelje, da.pridejo. Vstopnina se porabi za zastavo mladeniške Marijine družbe. s Šoštanj. Bralno drušfcvo v Šoštanju je imelo na novega leta dan svoj letni občni zbor, pri Katerem so je vršila tudi volitev odbora. Izvoljeni so bili: Ko-privšek Val., predsednik,; Zaje Jože!, podpredsednik: Koren Martin, tajnik; Stanovšek Neža, tajnika namestnica,; Ravljen Pavlina blagajničarka; Turk Jernej in Hrastnik Ana, knjižničarja; Hriberšek \ a-lentin in Golob Ana, odbornika. Za, računska pregle-dovalca sta bila izbrana Č. g. Krošelj Franc in Koren Jožef. Poslali smo lani S. K. S. Z. v LjuMiano poročilo o stanju našega društva, pa se je menda kje izgubilo, ker društveni koledarček o društvu jiima nikakih podatkov. Društvo šteje 18(3 članov, ima mla-deniško in dekliško zvezo, je priredilo preteklo leto dve predavanji s skioptikom, 15 poučnih predavanj in 2 predstavi. Knjig ima društvo 251, časopise pa sledeče: rSlov» Gospodar", „Straža", „Slovenec", „Naš Dom", „Naša Moč", „Mir", „Domoljub", „Bogpljub", „Glasnik najsvetejših Src", „Afrikanski "odmevi", .Kmetovalec", „Zlata Doba" in „Občinska uprava". V društvu obstoji tudi mešani pevski zbor in odsek družbe treznosti. s Bralno tirnštvo v bk&lah ima dne 6. prosinca, popoldne svoj občni zbor. Vspored navaden. Konjiški okraj. k Konjice. Bra-lno društvo je priredilo preteklo nedeljo, dne 31. decembra, dve igri s petjem ter napravilo obiskovalcem dve veseli in zabavni urici za slovo od starega leta. Igralci in igralke ter pevke, vsi žanjejo priznanje. G. pevovodji gre iskrena zahvala za trud. Želeti bi bilo, da bi tudi fantje poča-si spravili pevski zbor skupaj. Da je izgledala cela prireditev bolj mestjio, je tudi godba prav dobro izpolnjevala odmore. Gotovo je bil vsakdo zadovoljen ni bode zopet Še prišel, kadar bode društvo zopet vabilo. Društvo je prav hvaležno merotlajnim osebam in o-blastim, ki so mu dale za prireditve na razpolago prostorno telovadnico. Pokazalo se bode hvaležno s iem, da bode kolikor mogoče, skušalo izvrševati svoj namen in izobraževati ljudstvo po načelih tistega katerega mladostna leta smo v slikah na silvestrovi prireditvi opazovali, in ki naj vse društveno delovanje v novem letu blagoslavlja in mu nakloni veliko prijateljev. Celjski okraj. c Celje. Tudi celjsko mestno gospodarstvo je res „vzorno". Iz letnega proračuna je razvideti, da znaša primanjklaj 178.751 K. Ta primainjklaj se bo pokril seveda z višjimi dokladami. Ko bi posilinemški Celjani raje pometali pred svojim pragom, ne pa da zabavljajo Čez slovensko gospodarstvo v okolici, c Celje. Celjski posilinemci nočejo komandirati slovenskim denarnim zavodom. Pred novim letom pride v slovenski denarni zavod v Celju mož, kateri je poprej poplačal svoj dolg, zahteval je, da, se mu izplača malenkostni delež 2 K. Ko se mu je mirno in prijazno povedalo in razložilo, da se mu clelež pred gotovo določenim časom ne more izplačati, se mladi mož začne hudovati, rekoč: Slovenci so dosti hujši kakor Nemci in da se mu ta svota mora izplačati, saj so g. Jabornik rekli. Se-le, ko se mu je naznanilo, da g. dr. Jabornik tukaj nima nič komandirati in da naj gleda na svojo pisarno in vsak drugi na svojo, se je mož pomiril in odšel. Tako tedaj celjski posilinemci nastopajo proti slovenskim denarnim zavodom» c Sv. Miklavž nad Laškim. Na novega leta, dne L januarja je imelo naše Katoliško in gospodarsko ter izobraževalno društvo svoj občni zbor, Pri tej priliki je imel č. g. župnik Ivan Zakošek govor o pomenu izobraževalnih društev» Naj bi prelepe besede g. župnika obrodile stoteren sad» Posebno važna so danes izobraževalna društva za kmečko ljudstvo. V kmečki hiši se Še najbolj spoštujejo svetinje naroda in vere, kmečka hiša je dala našemu narodu največ učenih mož, bodisi duhovskega ali svetnega ^tanu. Resnične so besede slovenskega pesnika Gregorčiča, kakor so dejali gc župnik: „Ta liiša nam je mati krušna — do-movju steber je častit, — iz kmetskili hiš nam hrana dušna, — iz kmetskili Jiiš omike svit."--Društvo si je naročilo 15 iztisov „Slovenskega Gospodarja" in več drugih listov. Naše geslo v novem letu mora biti: „V vsako hišo katoliške liste", posebno sedaj, ko nasprotniki s svojim Časopisjem hočejo zastrupiti ves svet. Loka pri Zidanem mostu. Ker so se liberalci pri občinskih volitvah posluževali pri agitaciji nedovoljenih sredstev, se je vložil rekurz. ki bo gotovo u-godno rešen. c Od Savinje. Liberalci, kaj bo? Vrste vaših volilcev se vedno manjšajo. Kadar pridem v Brasiov-če, vselej izvem kaj novega. Iz tamkajšnje okolice so v teku pol leta trije veliki alkoholiki pustili posestva, žene in otroke in se podali v Ameriko. Kakor se samo ob sebi razume, so bili vsi liberalci. Drugi trije so se pred volitvami zarekovali, da bodo, ako zmaga dr. Korošec, prodali svoja posestva in se izselili drugam, pa dosedaj še niso tega izvršili. Muhasti ljudje pa pravijo, da so zgoraj omenjene tri namesto sebe poslali. Kazalo bi pačt , postavo zoper pijančevanje vpeljati; ta bi bila menda potrebnejša, nego ona za prisilno zavarovanje. c Nova Cerkev. Naš g. župan Ivan Pinter do-hi častno občanstvo, tako se govori. To je hvalevredno. A o naših občinskih cestah pa niti nočem govoriti, ker se ne bi pomnožilo število zaslug nekaterih oseb v naši občini» c Nova Cerkev. Na Štefanovo so imeli Novo-cerkovčani kakor tudi drugi sosedje zopet enkrat lepa priliko javno pokazati, da znajo ceniti poštene veselice. Naša požrtvovalna dekleta igrala so igro dvo-dejanko: .„Oh ta Polona" zelo pohvalno. Tudi petje in deklamacije so se vršile izborno. Toliko veselja pa tako poceni se nikjer drugje ne dobi. Zato se pa le pridno oklepajmo našega krščanskega slovenskega Bralnega društva! c Sv. Frančišek na Stražah. Tukajšnje Katoliško Bralno in izobraževalno društvo je priredilo na starega leta dan gledališko predstavo: „Mojstra Križnika božični večer", ki se je obnesla na splošno za-dovoljnost občinstva. Predstava se bode ponovila dne 7. t. m. Vsi, kateri niste imeli zadnjič prilike, se u-deležiti prireditve, ste uljudno vabljeni, tla sedaj pri-hitite, c Polzela. Tudi mi polzelski možje hočemo nekoliko izpregovoriti o naših učiteljih^ ker je predzadnja Številka „Narodnega Lista" napadala našega u-čitelja g. Lapornika. Polzelski kmetje pa tega ne moremo mirno prenesti, zato odločno ugovarjamo. Ni naš namen, braniti g. Lapornika, saj dobro vemo, da je tisti, ki ga kak liberalen list napada, dober in pošten človek. Samo to omenimo, da imamo sedem učiteljev v polzelski občini, pa ako bi kdo vprašal, kateri izmed njih je najboljši, mislimo, da bo vsak rad odgovoril, g. Lapornik. Tista dva, ki mu nasprotujeta, ne bosta nič opravila, ker sta pri nas kakor kapljica na veji. Ce bo treba, govorimo Še dalje. Polzelski kmetje. c Polzela. Na Polzeli se bo tovarna za merila opustila; večino delavcev so že odpustili. c Vransko. Pri seji okr, zastopa 11. grudna se je sklenilo, napraviti okrajno cesto II. vrste od dr- žavne ceste pri Bočaku do pošte pri BorŠtnarju; potem vsprejeti med okrajne ceste občinsko cesto v Bra-slovčah od trga do okrajne ceste pri Krancu v progi na kolodvor Polzela. Priklad se bo pobiralo po 55%. Potrosilo se je za leto 1911 za gramoz 13.528 K, za orodje 138 K, za delavce 1,789 K, za cestarje 2244 K, za objekte 1126 K, za ceste torej okroglo 18.226 K. Občine bodo pobirale sledeče doklade: Vransko, Jero-nim, Gomilska in Grajska vas po 60% ; Braslovče in Prekopa po 100%; Polzela 99%; St. Jur ob Taboru po 105%; Reka 120%. c Sv. Vid pri Grobelnem. Maham jo od Grobel-nega proti Sv. Vidu in se razgledujem okoli. Ni ravno zadnji kot ta fara na svetu, kraj je še dosti lep in tudi ljudje niso napačni. Tudi napredni so. Posta-vili so si novo šolo in imajo celo postajališče. Ustanovili so si Bralno društvo in posojilnico, kar mi je povedala neka ženica, ki sem jo ravno srečal. Vprašam jo nato, zakaj si pa potem nove cerkve ne sezidajo, če so si že toliko novih reči napravili. Kdo bi pa rajši imel novo cerkev, kakor mi Šentvidčani, mi odgovori. In da se ne trudimo za-njo, tudi nihče ne more trditi. Kamenje smo navozili že pred 10. leti, in tudi denarce zbiramo za novo stavbo. Vsak posestnik da vsake kvatre groš, in tako pravijo, bomo začeli z zidanjem Čez leta. Da se cerkev med tem ne podre, smo jo pa podprli, in da se ob nedeljah zidovi med sv. mašo ne zrušijo, ko je cerkev polna ljudi, jo pa nekateri moški podpirajo zunaj s svojimi lirbti. Seveda cerkev se vkljub temu lahko podere in zato bi najrajši že takoj jutri začeli staviti novo cerkev, pa nam ni mogoče, ko je toliko nasprotnikov. Povedala mi je tudi, kdo je najhujši nasprotnik, pa jaz ga nočem izdati, da ne bo kdo rekel, da obrekujem, c Ponikva ob juiž. žel. Žalostno so pri nas v praznike peli zvonovi, kar naenkrat smo imeli štiri mrliče. Med drugim je tudi bela žena smrt kruto posegla po mladem življenju 191etnega mladeniča Jožefa Zdolšek, veleposestnikovega sina v Hotunju. Neusmiljena morilka sušica mu je po dolgotrajnem trpljenju pretrgala nit življenja in ga spravila v prezgodnji grob. Pogreb se je ob obilni udeležbi ljudstva, posebno mladine, vršil v sredo, dne 27. t. m. Izprevod je vodil domaČi č. g. župnik, ki je tucli ob odprtem grobu govoril v srce segajoče besede v slovo in v tolažbo staršem, nam mladini pa je sitavil pred oči besede: „Smrt ne izbira in ne mori samo staro, ampak kosi tudi mlado," Domači mešani pevski zbor pa mu je pod vodstvom č. g. kaplana zapel v slovo dve ganljivi žalostinki. Žalujočim starišem, bratom in sestri naše sožalje, tebi, dragi Jožek, pa: Na svidenje nad zvezdami! c Izobraževalno društvo v Celju priredi igro „Divji lovec" na praznik sv. treh Kraljev popoldne ob 3. uri t vrtni dvorani „Pri belem volu" t Celju. c Sv. Pavel pri Preboldu. V nedeljo 7. prosinca priredi Kat. zobraževalno društvo v prostorih stare šole ob 3. uri popoldne veselico. Na sporedu je deklamacija, gled. igra: „Mojstra Križnika božični v čer," barka rZamorec" in šaljiva dražba božičnega drevesca. Prijatelji poštene zabave prijazno vabljeni. e Rečica ob Savinji. V nedeljo dne 7. januarja priredi podružnica c. kr. km. dražbe Sv. Mihael poučno zborovanje na Rečici. Predaval bode gosp. A. Peršah, iivinezdravnik in Braslovč o živinoreji in bolezni. Takrat sprejemala bodo se tudi naročila na drevesne sadeže po 70 vin. od deželnega odbora. Brežiški okraj. b Brežice. Podpora vsled Škode po toči je dovoljena v Rajhenburgu in Dobovi v znesku 5000 K; spisi za podporo vsled škode po suši so tudi že predloženi višjim oblastim. b Zakot pri Brežicah, v „Slov. Gospodarju" je bilo omenjeno, da je neki uzmoviČ pri g. VolČanšeku ukradel zlato uro ter nekaj denarja. A uzmoviČ ni iz Zagreba, temveč je pristojen v občino Imeno pri Podčetrtku, z imenom Ferdo Veršec. UzmoviČa je prijel občinski tajnik g Josip Gorišek ter ga potem izročil sodniji. Za svoje delo je dobil Veršec 12. dec. tri mesece zapora pri c. kr. okrožni sodniji v Celju. b Planina. Zvedeli smo, da je naš župan (seveda samo še za to dobo) naprosil nemškega poslanca Marckhla, da je vložil kratek predlog za podporo posestnikom. Zvedeli pa smo . tudi, da se poslanec Marcklil ni udeležil nobene seje pomožnega odbora v Brežicah, Ji katerim je bil povabljen kot zastopnik Brežic in Sevnice v državnem zboru, da za to zadevo nikamor ni storil kakega koraka; pač pa je bil naš poslanec dr. Benkovič pri sejah v Brežicah, vladi predložil obširno utemeljeno spomenico o bednem stanju prebivalstva v Posavju, posebno vsled suše in vinske krize, opetovano posredoval pri več oblastih, in za Rajhenburg ter Dobovo že dosegel podporo vsled toče, 5000 K, tako, da tudi mi mirno Čakamo, da se reši poročilo, katero je glavarstvo že pred Marckhlo-vim predlogom predložilo višjim oblastim. Skrb našega župana za nas tedaj ni prava ljubezen, ampak samo sredstvo, da bo mogel zopet za svojo osebo agiti-rati pri prihodnjih volitvah. Toliko na znanje prizadetim. b Rajhenburg. Od blizu in daleč so prišli gledat našo prireditev, ki se je vršila prvič na Štefanovo, drugič pa na dan novega leta. Kar smo videli pri teh prireditvah, to poročamo. Uprizorila se je igra, pri kateri so se gledalci prisrčno smejali, a pri drugi igri „Fabiola in Neža" pa tudi videli, kako si je marsikdo brisal solze iz oči, ko je gledal ginljive prizore iz Časa preganjanja kristjanov. Res, vsa čast našim pridnim in v resnici požrtvovalnim mladenkam, ki so si s svojim krasnim nastopom pridobile srca vseh. Zakaj , bi jih našteval in hvalil posamezno, splošna sodba vseh gledalcev od blizu in daleč je: vse so svoje vloge izvrstno rešile. V naši fari je zavelo novo življenje. Niso se namreč udeležili te prireditve samo naši naklonjeni tržani in bližnji okoličani, ampak tudi ugledne družine iz najbolj oddaljenih vasi naše obširne fare, da celo iz sosednjih far, za kar se jim prisrčno zahvaljujemo. Ohranite nam 'še svojo srčno naklonjenost tudi za, naprej, saj nas združuje pri t,em le ena misel, ki je tako lepo izražena v besedah: Za naroda blagor, korist in prosveto, deluj-rno vsi skupaj z ljubeznijo vneto! b Rojhenburg. Politični shod, na katerem govorita dr. Benkovič in dr. Jankovič, se vrši v soboto, na praznik sv. Treh Kraljev takoj po prvem sv. opravilu. b Videm, V nedeljo, dne 7. t. m. se vrši zjutraj po prvem sv. opravilu v bralni sobi občni zbor tukajšnjega bralnega društva. Udeležite se tega, za Videm zelo pomembnega zborovanja v obilnem številu I b PišecB. Tukajšnjo izobraževalno društvo priredi na Kraljevo igrokaz na „Betlehemskih poljanah" božična igra v treh dejanjih. Prijatelji društva se uljudno vabijo, da se udeležijo v obilnem številu te prireditve, posebno mladina. Vestnik mlad. organizacij e. Telovadni tečaj v Celju. Okrog 50 mladeničev iz Spodnjega Stajerja se je udeležilo telovadnega tečaja, ki ga je priredila Štajerska podzveza Orlov« Tečaj sta vodila brata Jeločnik iz Ljubljane in Culk iz St. Jurja ob Taboru. Mladeniči so z veseljem sledili pouku. Upamo, da bo uspeh tečaja ta, da se ustanovi v kratkem na Spodnjem Štajerskem več novih telovadnih odsekov. St. Janž na Dravskem polju. Dne 24. decembra preteklega leta so imela tukajšnja dekleta svoj sestanek v dvorani Bralnega društva. Pri tej priložnosti je imela Anica Greil krasen govor, in sicer o „snagi in varčnosti gospodinje".. Želimo več sličnih govorov. Pomenile smo se tudi, da bomo v novem letu tekmovale med seboj, katera bi pridobila „Slovenskemu Gospodarju" čim več novih' naročnikov. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naga mladina nam je priredila na Štefanovo prav prijeten večer, podala lepo božično zabavo, katere se je udeležilo mnogo domačinov, a tudi lepo 'število gostov iz Cir-kovc, Črne gore, MajŠperga, celo iz Zetal. Posebno so nas razveselile zastopnice Krčevinskega bralnega društva in ptujske Dekliške zveze, v imenu katere nas je pozdravila in v lepem govoru vspodbujala, na delo v mladinskih zvezah A. Horvat. Dekleta so nam vzbudile s Šaljivo igro: ,„Luknja v namiznem prtu" ¡mnogo smeha; v prizoru iz življenja: „Dom in tujina", so nam vzbujala z besedami in pesmimi ljubezen do mile domovine in materinega jezika. V krasni božični igri: „Mojstra Križnika božični večer pa so pokazali mladeniči svojo spretnost, ko so tudi težke vloge rešili prav dobro. K. Napast je lepo govorila pred krasnim božičnim drevescem deklamacijo: „V sveti noči". Med posameznimi točkami je nastopal ženski in moški pevski zbor s prisrčnimi narodnimi pesmicami. Naj bi v novem letu naša mladina napredovala v izobrazbi ter sebi in nam Še večkrat poskrbela pošteno in zdravo zabavo. Sv. Peter na Medvedovem selu. MladeniŠka zveza KatoliŠko-slovenskega izobraževalnega društva priredi na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo po večernicah predstavo pretresljive igre v treh dejanjih: „Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta." DomaŽini in sosedje, pridite pogledat, ne bo vam žal! "Pridite v velikem številu! Teharje. Naša dekliška Marijina družbh, je priredila v nedeljo, dne 10. t. m. igro z deklamacijami in srečolovom, ki je izvrstno uspela.. Udeležba je bila za naše razmere povoljna, Čeravno se nekatere, drugače vrle Članice, naših prireditev nekako bojijo. Vsa čast ŠentlovrenČankam, ki so se posebno odlikovale s svojo — odsotnostjo! Malo več zanimanja bi bilo želeti. Šaljivi srečolov nam je napravil dosti zabave in naklonil mnogo lepih dobitkov. Posebno pa je igra: .„Oh ta Micka" vzbujala splošno veselost. Tudi v gmotnem oziru smo lahko zadovoljni. Vsem darovalcem lepih dobitkov, kakor tudi prirediteljicam, izrekamo v imenu Marijine družbe tisočeri: Bog plačaj. Videm ob Savi, Naša Dekliška zveza je spala skoro leto dni. V tem Času se je do dobra odpočila in meseca septembra t. 1. je v veliko začudenje zopet stopila na dan, Pokrepčana je začela zopet delovati krepko in vstrajno. Radi kratkega Časa smo imeli razun par odborovih sej le tri večje shode, ki pa pričajo, da se pravo navdušenje še ni poleglo, temveč sili na dan s podvojeno silo in si daje duška v neumornem delovanju. Na teh 'treh shodih smo se kosale v raznih govorih in deklamacijah. Posebno naj o-menimo našo vrlo predsednico Terezijo Knez. Nič ne zaostajajo za njo: tajnica Minka Resnik, Liza Bar-bič, Frančiška Dular, Neža Knez, Antonija Radič, Marija UrŠič, Antonija Čolnar in druge. Začele smo delovati krepko in začrtale smo si pot, po kateri hočemo hoditi v novem letu. Upamo, da bomo ob koncu prihodnjega leta lahko objavile obširno in zanimivo poročilo našega delovanja. Te dni pa bomo pridno agitirale za nove naročnike, za naše katoliško-slo-vensko glasilo „Slovenski Gospodar". Več je še takih hiš, ki bi si ga laliko naročile. Naj najde v vsako hišo naše župnije „Slov. Gospodar" svoj vi10a, «i ^ ¥ladenka. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Tukajšnja, MlademSka zveza priredi dne 7. januarja t. 1. po cerkvenem opravilu shod v prostorih gost. Alojzija Meško. Glavni govornik je g. Alojz Zaje, predsednik z. S. M. iz Sual Mladeniči, dekleta, možje in žene pridite v obilnem številu 1 Vabimo tndi mladeniče iz sosednjih župnij. Italijansko—turška vojska* Lahi poročajo, da so se Turki in Arabci dne 26. decembra pri Bengaziju umaknili, (Dne 22. dec. se je vršila krvava bitka v bližini sela Tobrasu* Padlo je na stotine Lahov in tudi Turkov. Dasiravno so bili Turki v manjšini, vendar so po krvavem boju premagali Lahe, ki so izgubili 200 mož. Pri tej bitki so vdrli Arabci in Turki celo v laške utrdbe, Lahi imajo zdaj v Tripolisu veliko več vojakov, kakor se je splošno sodilo. Do 140,000 laških vojakov se nahaja v Tripolisu, 20,000 mož je pa še pripravljenih v Italiji, da odrinejo na bojišče. Kljub tej primeroma velikanski sili so dosedanji uspehi laške armade zelo majhni. Lahi so izgubili pri Tripolisu zvezo s sovražnikom in ne vedo, kam so Turki in Arabci izginili. Lahi sami priznavajo, da vlada pri Tobrasu in Derni mir pred viharjem i.n da sovražnik najbrže namerava izpremeniti bojni načrt. Laškim generalom ni čestitati, ker so prisiljeni, da čakajo na to, kar bo storil sovražnik, Pri Tobrasu so Lahe arabski vodniki zapeljali v past, ki jim je bila nastavljena. Lahi so o-besili štiri arabske vodnike, ker so izdali pri Tobrasu Lahe. Pri Tripolisu, a tudi pri Tobrasu in Derni, se pričakujejo novi, hudi boji, kakor se sklepa iz laških poročil. Po uradnih turških poročilih turškemu vojnemu ministrstvu se je posrečilo Lahom v boju, v katerem so imeli Lahi veliko izgub, zasesti dne 26. decembra del turških postojank na vznožju gorovja pri Sidi Sajdu. Turki so se morali umakniti močni laški artiljeriji. Italijanski račun o stroških za vojsko kaže sledečo sliko: 25. oktobra 40,000.000, 5. novembra 5 milijonov, 15, novembra 20,000.000, 30. novembra 20 milijonov, 10. decembra 5,000.000, 26.. decembra 20 milijonov lir. Te vsote je nakazal državni zaklad vojnemu ministrstvu. Skupaj znaša to 110,000.000 lir. Izvzeti pa so stroški za izpopolnitev orožja, popravo vojnih ladij, za nabavo premoga in razni izdatki. Vse dosedanje vojne izdatke cenijo na 200,000,000 lir. Bosanski mohamedanci so začeli pridno pobirati za svoje tripolitanske verske brate. Naravnost Čuditi se je treba, s kako požrtvovalnostjo darujejo bosenski in hercegovski mohamedanci v te namene. Tudi žene darujejo tisoče in tisoče v dobrodelne namene. V samem mestecu Ljutuški so darovale ženske nad 2,100 kron za turške ranjence. Peščica bosansko-hercegov-skih mohamedaneev bo nabrala okrog 150.000 kron za svoje brate._ Cenjenim naročnikom. Pred durmi je zopet novo leto in trebabo zopet obnoviti naročnino na „Slov. e^upodarja" z a leto 1812. Nedavno smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino,. Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno izpolni. Ime in stanmoratabiti razločno pisana, ravno tako tudi p o -Š t a. Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedo „Položnica", besedi: Star naročnik; novi naročniki pa naj na istem mestu zapišejo besedi: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo pošlje denar po nakaznici. Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti; vsak naj se trudi, da dobi vsaj Še enega novega naročnika! Na delo torej in žilavo agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski hiši! _ Uredništvo in upravništvo. Najnovejše. Deželni zbor bo na vsak način sklican za dne 10. januarja, ne glede na to, ali slovenski poslanci obstruirajo ali ne. Regulacija rek. Včeraj, dne 3, januarja, je bilo v Gradcu posvetovanje zaradi regulacije rek na Štajerskem, li kateremu so prišli zastopniki vlade, kot zastopniki slovenskih poslancev dr. Korošec in Robič, ter zastopniki nemških poslancev. Razgovor je pokaral, cla deželni odbor za Slovenski Staj|er ni izdelal nobenih natančnih, ampak; samo takozvane splošne načrte, s katerimi se ne more regulirati. Naša zastopnika sta opozarjala na to malomarnost in zapostavljanje. Je pa tudi res, da se prejšnji poslanci za take reči niso nikdar brigali. Poslanec Vrečko ima v nedeljo, dne 7. januarja, shod po rani službi božji pri Sv. Križu tik Slatine, v Čitalnici, po večernicah pa v S m a r j u pri 'Jelšah, pri Habjanu. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo. Vsi na shode! Laški trg. Po zborovanju S. K. Z. na Laškem, ki se vrši prihodnjo nedeljo po prvem opravilu v pivnici, vršil se bode občni zbor Slov, katoliškega političnega društva za laški okraj. Na shod pride tudi državni poslanec dr. Benkovič, Zadružna zveza v Mariboru priredi v Času od 22. do 27. januarja 1912 zaxlružni tečaj v Mariboru. Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj to javi do 8. januarja 1912 Zadružni zvezi v Mariboru. Cadram. Društvo „Sloga" ima v nedeljo po večernicah dne 7. januarja občni zbor. Pridite vsi! Zavrč. Gospodarsko bralno društvo v ZavrČu bode imelo svoj redni letni občni zbor dne 14. t. mi. po rani službi božji v mežnariji, Z e tale. Katoliško bralno in izobraževalno društvo v Žetalah priredi na praznik sv. Treh kraljev, dne 6. januarja po večernicah igro: „Mojstra Križnika božični večer" v stari Šoli, Ce bo treba, bomo ponovili igro tudi v nedeljo po sv. Treh kraljih. — Na domači veselici je nabral g. Janez Vogrinc, kmet v N.adolah, med svojimi gosti 3 K 20 vin. za Slovensko Stražo. Posnemanja vredno! Tudi na „furežili" ne smemo pozabiti svojih obmejnih slovenskih bratov. Skale. . Z novim letom je tu na veliko veselje mladine z nova oživela dekliška zveza. Na Štefanovo po večernicah se je vršil v to svrho poučen shod, na katerem je č. g, kaplan Kompolšek mnogoštevilne zbo-rovalke v lepi besedi navduševal k pristopu, na kar se je opisalo 53 vrlih deklet. Ker so vse tudi članice Bralnega društva, se je nadjati, da pride z novim letom tudi več živahnosti v našo bralno sobo, ter več zanimanja za dobro berilo med naše ljudstvo. Ne pozabite! Te dni še prav pridno uporabite za razširjanje našega časopisja. „Naš teden" se je že riosedaj izborno obnesel. „Slov, Gospodar", „Straža" in „Naš Dom" dobivajo zelo mnogo novih naročnikov. Somišljeniki, razvrstite si delo! Vsak zaveden mladenič, mož, mladenka ali žena, naj si šteje v čast, če razširja poštene liste. Vsako prosto urico porabite, da pridobite našim listom nove naročnike. Jurklošter. V nedeljo dne 7. t. m. se bo po sv. opravilu, ki je ob 8. uri zjutraj, ustanovila v jvur-kloštru inladeniška zveza. Govorit pride veleČL CD K T o -o •S a K v 50 20 50 06 9 ? O K v 50 K ČO 80 60 K 11 i 25 10 | 76 9 9 9 12 13 S 8 9 „Za 10 vinarjev liter" najboljšega jaboljčmia, skoraj jednako pristnemu lahkemn vinu se napravi sama iz najnovejše iznajdbe „Jablus". Iz „Jablusa" napravljena pijača zdigne (vre), kakor naravni mošt, je zdrava in krepiina. 1 zavoj „Jablus" a navodilom vred samo K 5 30 po poštnem povzetju Prekapci odstotke. Zastopniki se iščejo. Glavno fisi§»sJl8C46 ?odPlat> ^ zastopstvo f|«OyiU9 Štajersko g Pojasnila zastonj in frsnko. Listnica uredništva. Z*bukovjf>, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Hamborn, Loka, Sv. Tomaž, Rečica, Razbor, Dobje, Parižlje, Mala Nedelja, Šoštanj, Čad ram, Očeslavci, Sv. Marjeta: Pride prihodnjič. — Prosimo kratkih poročil. Poročilo o sejma goveje živine v Gradcn, dne 28. dec. 1911. Prignalo se je 84 volov, 41 bikov, 106 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 94 do 102 K, srednje debeli 84 do 92, suhi 72 do 82, biki 72 do 90, lepe pitane krave 72 do 80, srednjedebele 52 do 70, suhe 46 do 50 K. Tendenca: Pripeljalo se je 109 komadov manj kot prejšni teden Cene trdne. Promet slab. Na svinjski sejem se je pripeljalo 1329 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 132 do 178 K. Cene višje Kuharica, ki zastopi najfinejšo in iudi kmetovsko kuhinjo, išče službo v k*kem žnpaišču. Pismene po nudbe pod naslov: Kuharic* pri g Br&nčiček v gradu (Burg) v Mariboru. 22 Zdrav in priden uilensc, zmožen slovenščine in nemščine, Be sprejme v moji trgovini s Špecerijskim blagom. Oto Svari nik, Majšperg p i Ptuju. 28 Orgsnist (Cecilijsncc) in cerkovnik, ožecjec, žena je šivilja, želi službo nastopiti v ve'ji župniji. Sprejme tudi občinsko tajništ.o. Naslov v upravništvu Slov. Gospodarju. 20 Viničar, pride ■>, pošten in trezen, ožeujen, ki ima več delavskih moii in navsjiD amerikanakemu nasadu, se takoj sprejme pri Oto'Svsrši!ik v Majšperga pri Ptuju. 24 pri Sv. Križu ima z novim letom 1912 in sicer prve tri mesce ako ni praznik, vsak pondeJjek in vsak četrtek od 8. do 12. ure dopoldne ti j rad sil «lan. Druge dni se nič ne opravi NACELSTVO. m m penzijonistu. Za naše odre! Pojasnila o inseratih doji ijHW&tiQ »ms tisti», hI pritótjfr spatanjt znanih» m m». 1 1 umrlega gospoda župnika v Velenju s tremi sobami in vrteča se ponudi v najem duhovniku. ŽUPNIJSKI URAD SKALE. Svoji k svojim! IMletantJe pozor! V iiko z&Iogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih lss od K 6 - višje, za posojilo po K —.70 višje; raznh lepotil, mastiksa, klep, brade in drngih potrebščin za predstave; nad lje kite za dame iz pravih (domačil) lai od K 5 — \<šje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem času ter se priporoča Jon i |» Holy, brivec in diplomiram I&sulj&r. v Brežicah ob Havi odlikovan z zlato kolfjno na Dnnsju in v Pragi. Cene zmerne! Postrežba solidna in točna! Zahvala. Povodom smrti nepozabnega nam očeta, oziroma svaka in t-trica, Jakob-a S veni izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsetu zcarcem in piijateljera, ki so rajnemu v življenju delili tolažbo ga spremili na zadnjem potu in nam izrazili fiofcslje. V prvi vrsti oe sahvaljojtmo častiti duhov-fič s>i va častno spremstvo, skvoita občinskim odbornikom, ki so radovoljno nosili ostanke rajrega, potem vsem pevcem za ganljivo ža'ostinko na groba in sl-dnj č vsem udeležencem za nas tužnega sprevoda. Dobrna, dne 25. grudua 1911. HUrija roj Felicij«n, žena. Jakob, Ferdinand, J -žef, Ivan, «novi. Marija, Alojzija, hčere. Franc, nečak. Marija, svakinja. 28 Loterijske številke: Ihi« 3<_'. decembra 1911. Tret . 84 39 17 82 63 Line . 83 77 38 59 86 Pridnn deček, kateri je ljudske šole dovršil, močan, poštenih sta-rišev, se sprejme za hlapca k enemu konju in ako ima veselje, se tudi v trgovini porabi; b tem si svojo prihodnjost zboljša. Ponudbe naj se pošiljajo na g. Trauu J., na Črni gori pri Ptuju, ki pove naslov dotičnega gospodarja. 1262 Učenca od poštenih stariaev sprejme na 3 letno dobo Ivan Grizold, slikar, Studenci pri Maribora, Schasteritschstr. št. 18. 1259 Lepa hiša, pripravna ¿a trgovino s tremi sianovanji, gnspodarsko poslopje, lep vrt, se redi odpoto-vanja posestnika takoj po ceni proda. Nova vas št. 21, pri Mariboru. 1142 V.li podobna hiša in pol orala njive se pod lahkimi pogoji kuui. Vpraša se pri Ivanu Mramor v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica 9. 1283 Najemninska hiša, enonadstropna k hišo na dvorišču, v prometni Fr*nc-Jožefovi ulici v Mariboru se radi preselitve posestnik» po ceni proda Vpraša se pod naslov „Novi most" v uprav. 1280 Kuharica išče službo v kako žup-nišče. Naslov pove upravništvo. 1286 Trgovec i. Traun na Ptujski gori sprejme učenca poštenih katoliških starišev, kateri ima veselje do trgovine; pri onih, kateri imajo že dovršene kake razredu gimna zije ali realke, se učna doba skrajša ponudbe naj se takej vpošliejo. _________1188 Lepa hišo na najlepšem prostoru Sv Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom pred hišo ter lepo njivo, zelo pripravno z& stavbišče in dva sloga, se po ceni proda. Več pove Itana Pivec v Sv. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Kaain-ska ulica štev. 2. 1249 Velika nova blagajna se z man;šo zamenja eventuelno jo tudi proda Andrej Oset, posestoik, Tolsti vrh, p. Guštanj (Koroško.) ______________1305 Gostil'-a s posestvom ca Voseku blizu Maribora, dtbroidoča, se takoj proda. Več se izve v Mariboru Miihlgasse 15. 1292 Dobro ohranjen lep gosposki voz, dvovprežen se takoj prida. Miihlgasse 15. Maribor. 1293 Štefan Kaufmann trgovina i ieleznlno v Rodgoni, priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, peči in vsakovrstno posodo po najnižji ceni in solidni postrežbi. Dobro doča gostilna na prodaj, ki je na starem slovesu. Zraven je gospodarsko poslopje, kegljišče, lep vrt za goste, velik zelenjadni vrt. Gostilna je biku ko odbora v Marib' r i. P> oda se radi družinskih razmer. Vpraša se Miihlgasse 15. Maribor.: 1291 Lepo posestvo pol ure od Maribora obsto eče okroglo 6 in pol oral* vin'grad», drugo obstoji i/, sadonosnika njiv in travnika in je dvojno hišno poslopje vse z opeko krito. Več se izve pri Janezu Welt v Poberžu, Fraustaudenstrasse št. 280._ Učenca 1& let starega za podo-barsko ia pozlatarsko obrt sprejme pod ugodnimi pogoji van Cigar, podob« in pozlatar v Mozirju. _____ _ __ 1299 Vinogradniki oezorI Kdor potrebuje močno, trpei»o smolnato smrekovo kolje za vinograde? Po nizki ceni ima isto na prodaj v veliki množini Franc Vogrinec, p. Sv. Andraž v Slov. gor. železniška postaja Ptuj. 1116 Trgovci! Sveža jajca kupujem vedno po najvišji cooi. Ponudbe Da: Anton Prah, Dunaj IV, Scbonbrnn-nerstrasse 7, Na željo pešiljsm reier. Dopisuje se lahko slovensko. Na prodaj je v Vitanju pri Celju enonadstropna hiša, na voglju z vttom in hlevom, je pripravna za vsako obrt ter prav krasna za stanovanje Več pove oskrbništvo vi tanjske grajščine v Vitanju. 41 V trgovino z modnim in špecerijskim blagom ter u-injem se sprejnse takoj krepek učenec iz p; štere hiše in z dobrim Šolskim spričevalom pri Franc SUrčič, Sv. Barbara v Halozah. 16 Iščem mizarskega pomočnika, izkušenega v prhištvenem iu sta» benem delu. Martin Sotoše t, mizarski mojster v Petrovčah. 36 Lepa vlnidarlja v Nbo strežnika pri boljših ljudeh Zmožen je slovenskega in ner; škrga jezika. Naslov: ,Peter Korifmk pri g. A. Reichar, Čret, Štorč. SO Dekle, ki je zmožno slo>e skega in nemškega jezika, ima velje do trgovine, je ljubeznivo z otroci, s.e pod zelo ti godni ni pogoii sprijme. Ponudbe na nsslov; „W. S. p u " Ilumer, Bilichberg pošta Litija, Krargsko. Si Kovačnšca s stanovanjem, na dobrem prostoru se da v najem Oto Svaršnik v Majšperga pri Ptuja. 25 543 oseb je bilo po Remmeljevlh rastlinskih kapljicah fnotranje bolezni) ozdravljenih, trgavlja v udih, po-dagre, išijanin sklepn'h bolezni ter protina in reemstizma oproščenih, kar se lahko dokaže. Laskava priznanja. 1 steklenica 6 kron. Laboratorij Kari Remmel, Landshut na M.-.va'rskem. F . . . 1261 Naznanilo. Sprejmem 2 kovaška učenca, ki imata veselje za izdelovanje težkega orodja in sekir, sta za tri leta z vsem primernim pre-krbljena, tako da so stariši čisto prosti. Factje morajo biti močni, od 16 do 20 let stari. Nailov F. Pristovnik v Oplotnici pri Poljča-nah. 1294 Trsje na prod&j: Lsški rizling, Sil-vanec in traminec, cepljeno na Rip. portalis. Tudi korenjaki na Rip. portalis se dobijo. Cena po dogovoru. Anton Tuiin, Globoko, pošta Studenice pri Poljčanah. 1179 Novi koroški siadki hrušoveo po 32 vin. liter dobi se pod naslovom L. D.nau. Glavni trg 10, Celje. 1151 Nenavadno hiter razvoj sopara. Se pošilja na poskušajo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. narejeni iz kovanega železa in kovinaste pločevina, torej trpežni Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. drv se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titama-Werke", Weis 136, Zgor. Avstrijsko Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc As©n, Gradec, Mariengasse 22. cepljeno trsje. o<>oeoeeeooeooeo0ooe€H>oeoooeoe8oo roda se 7 različnih posestev v « ko' ci Gnštanj, Kotlje in Tolsti vrh na Koroškem. Pri treh ju grstilna pri »nem v trgu tudi trgo ina. Cene cd b- — 440CO K. Več pove g. Andrej Oset, poteetnik, Tolsti vrh, p. Guštanj Koroško. 1304 Vinogradnikom naznanjam d.«, imam veliko množino amerikanskih cepljenih trt na prodaj. Seznan trt: Moslec, Bnrgurd c, b. Muskatflee, Trsn!nec, Rii.fal. Rulaniec, Muškat Silvaner. Laški risbng Gut-edel, b. r. Portfgiser, Prnnta, Kapčina iu več tisoč korenjakov Rip-Porfalis na zeleno cepit, in več tisoč klučev Rip Portalis za suho cepljenje. Niročniki ss naj blagovolijo pismeno ali ustmeno oglasiti doklc-r je kaj zalege. Cena po degovom Janez Verbnjak, posestnik in trtničar na Bregu pti Ptuju. Enonadstropna hiša se preda zavoljo starosti posistnic*. Maribor, Schmidplatz. Vpraša se pri Ivanu Mramor, Stndenci, Šolska nI. 9. 1983 Proda se po ugodni ceni: M»la zidana hiša, katera obBtoj; h dv«h sob, kuhinje, kamre, spedrje kleti, hleva za kravo, hlevček zi svinje, skedenj, stndenec z dobro vodo na dvorišču, lep in rodoviten vrt; hUa je 10 let davka prosta, leži za veliko cesto, 10 minut od farne cerkve, 25 minut do Ptuja, posebno pripravna za penzijonista ali rokodelca. Antonija Drozg na Sp. Hajdini št. 39 pri Ptuju. -3*3 bnopariinikl ia krmo so najboljši Hov izboSIšan sestav! Močna izpeljali popolnoma iz ia-vanega želeja ia železi e pločevin» I Svari se pred cenejšimi ¡n siabS^mi ponaredbami iz litega železa l Zahtevajte cenike. Dopisuje se slov. Delniška družba Alfa Separator Dunaj XII,3. 'mmmmmmmmmmmm eeoooo3oeooeeoGoooooooooooeoo0oe Iz celega sveta«, Tisočaki v peči. Star nemški kmet Ganglber-aer v Mareinu na Solnograškem je iz straliu pred tatovi shranil 8200 K v bankovcih' v peč, v kateri niso še nikdar kurili. Slučajno pa se je zgodilo, da je prišel v hišo gost, ko kmeta ni bilo doma. Peč, v kateri so bili bankovci, so pošteno zakurili. Ko se je vrnil kmet domov, ni bilo niti enega bankovca več celega. Vseh 3200 kron je zgorelo. Rudniška nesreča v Severni Ameriki. Od 207 rudarjev, ki so se nahajali v rovih rudnika, v Knox-villu, koder se ]e zgodila strašna eksplozija, so rešili le tri delavce, o ostalih je gotovo, da so se zadušili. Kako rastejo nohti. Nohti zrastejo za § tisočink milimetra na teden ali eno stotinko milimetra na dan. Torej 4 cm na leto. Poleti rastejo bolj kot pozimi. Najhitreje raste sredinec, najbolj počasi pa palec. Tudi imajo nohti desne roke večjo rast, kot oni leve. Da noht znova zraste, potrebuje 140 dni, 70 M star človek bi mogel torej svoje nohtove lSGkrat prenoviti. Čudovita operacija. Ameriški listi poročajo: V bolniSnici v Filadelfiji je izvršil dr. Hammond operacijo, kakršna se je prej samo enkrat izvršila. Nadomestil je namreč bolne ledvice z zdravimi. Tako operacijo je izvršil pred tem dr. Karel v Novem iorku, ki je dal bolniku namesto njegovih ledvic ledvice ravnokar zaklanega psa. Dr. Hammond je pa vzel v to svrho človeške ledvice. Dan pred operacijo je namreč povozil avtomobil nekega moža, ki je par ur nato u-mrl, Z dovoljenjem sorodnikov ponesrenega in oblasti je dr. Hammond izrezal ponesrečencu Še gorke ledvice, katere je dal potem bolniku namesto njegovih, ki so bile že gnile, operacija se je baje popolnoma po- Cestni tlak iz usnja. V Handfelworthu pri Bir-minghamu na Angleškem so pra l letom napravili novo cesto in jo potlakali z usnjem. Sedaj ;po razmer-no dolgem času ne kaže ta novodobni tlak, kakor je u-gotovila strokovnjaška preiskajva, tajkorekoč še nika-kih sledov obrabljeni a/O dpadke usnja, Id so jih porabili, so s stroji zrezali na prav male koščeke in jih skupno zmešali z asfaltom in kiatramom. Preiskava je pokazala, da je tvarina, ki prihaja iz mešanice usnja in omenjenih tvarin, izborno sredstvo za tlakovanje cest. Ta tlak ne dela prahu, je prožen, tako, da tudi težki vozovi ne puščajo nikakih razorov, konji lahko stopajo in tudi človek hokft, ne da bi se slišalo njegovih stopinj. Šestero najbogatejših mož nia svetu. V zadnji, novemberski Številki angleškega lista „jStrand Magazine" se nahaja članek, ki označa kakor šest najbogatejši?} mož na "svetu: Rockefeller j a, Pierpont Morgana, Astorja, lorda Strahtcona, Andrew Carnegie in lorda Rothschildai. List ceni njih premoženje, premično in nepremično, na 1000,000.000 funtov šterlingov (1 funt Sterling = 24 K) in našteva vse reči, kar bi jih mogli ti gospodje storiti, če bi se ztfružili v skupno podjetje in tudi združili svoje glavnice. Najprej bi mogli plačati ves dolg Velike Britanije in Irske, ki znaša 750,000.000 funtov šterlingov in ostalo bi jim Še dovolj, da bi kupili narodno galerijo v Londonu, muzej South Kensington in bojne ladije I. razreda angleške mornarice.Mogli bi kupiti vso angleško floto za 200,000.000 funtov šterlingov; in ker je pomorska sila danes v prvi vrsti stvar denarja, bi si mogli za 500,000.000 funtov šierlingov nabaviti še mnogo močnejše brodovje in ž njim ogroževatives svet,Če I3i se 'ini zljubilo. Ce bi ti velebogatini hoteli biti milosrčni. bi nakupili vse zemljiško posestvo in nepremičnine Velike Britanije in mogli bi najemnikom odpustiti vse najemnine. To bi bila pa zanje le malenkost, iker so vse nepremičnine na Angleškem vredne 220.000.000 funtov šterlingov, in je hiše v Londonu možno kupiti za 44,000.000 funtov šterlingov. Ce bi PODLISTEK. Spornimi iz mojih vojaških dni. Spisal M. J. Dolenjski. Bilo je leta 189., ko sem služil na Ogrskem v mestu B. pri vojakih. Imel sem zadnje leto in vsak, ki je bil kedaj pri vojakih, si lahko misli, kako veselje sem občutil, ko sem se spomnil, da pojdem v kratkem na dopust. V preobilici mojega veselja jo mahnem v eno onih zakotnih gostiln, kojih je najti v velikih mestih v obilici. NaroČim si vrček piva in se vsedem v kot. Ogledal sem si sobo in motril posamezne reči: nisem si se vsega ogledal, ko stopijo v sobo štirje Cibesi, to so znani pretepači, ki pridejo v gostilno, se ga prav pošteno nalezejo, naredijo potem kraval in jo popihajo, ne da bi plačali. Štirje te vrste stopijo torej v sobo in se vsedejo k moji mizi. Meni ni bilo ljubo, da so se vsedli k meni, kajti moja sablja je visela precej daleč od mene in kaj, ako se spoprimemo. Take in enake misli so mi švigale po glavi. Dolgo nisem imel miru, kajti kmalu eden vstane, gre k moji sablji, potegne jo iz nožnice in jo jame ogledovati. „Pusti sabljo pri miru!" zavpijem nanj. Zasmejal se je na glas in mi odgovoril: ,.Saj ti je ne bom snedel." „Sabljo nazaj!" so hoteli sami nastaniti v kakem kraljestvu, kjer bi imeli dovolj prostora, ne (bi jim bilo treba drugega», nego nakupiti škotsko kraljestvo, ki je vredno skupaj 930,000.000 funtov Šterlingov. Ženske oblegalo pivnice. Pred kratkim ]e prišla v Rigi na Ruskem okoli sedmih zvečer množica, broječa skoraj 2000 žensk, pred najbolj obiskane pivnice ter burno zahtevala, naj se pivnice zapro. Zastonj so skušali v piVnicali sedeči možje pomiriti razjarjeno ženstvo. Eno pivnico so razljučene ženske skoraj popolnoma razbile s kamenjem. Navzlic temu, da je oolicija posredovala, se niso ženske poprej umaiknile, dokler niso vsi možje odšli iz pivnic ter zaprli pivnice. Ženske so zahtevale, naj se pivnice ob' sedmih zapirajo ter obljubile, da bodo v nasprotnem sjučaju ponovile nemire. Star vojak. Iz Peterburga poročajo: V telesnem gardnem "kirasirskem polku cesarske matere v Ga čini je umrl te dni neki aktivni podčastnik v starosti 100 let. Do dneva svoje smrti je opravljal vojaško službo, nazadnje kot nadzornik polkovne cerkve. Leta 1805, kmalu po nastopu vlaote Aleksatndra I., rojen, je vstopil leta 1825, ¡ko je zasedel prostol Nikolaj I., v polk, v katerem je služil 86 let. Za njegovim pogrebom je korakfal ves polk. Pasja steklina. V bolnišnici v Kraljevem Gradcu je umrl gospodar Bouček, katerega je ugriznil stekel pes. Kmalu potem so oboleli njegov sin, njegova hči, en služabnik, tri strežnice in okrajni zdravnik. Vse so poslali na Dunaj v Pasterjev zavod, kjer se zdravijo taki nesrečneži. Padanje prebivalstva na Francoskem. Pariški uradni list je nedavno objavil seznam o gibanju prebivalstva na Francoskem za prvo polletje 1911. Iz tega seznama je razvidno, da je Število smrtnih slučajev za 18.279 večje, nego Število porodov: zabeleženo je 404.277 smrtnih slučajev nasproti 385.999 porodov. Ta rezultat je tem neugodneji, ker je bilo w prvem polletju minolega leta 2LS19 porodov več nego smrtnih slučajev. Med drugim pokazuje seznam, da. je skupno prebivalstvo v prvem polletju t. 1. Štelo na Francoskem 30,252.245 duš; zakonov je bilo sklenjenih 153 tisoč 931. ločenih pa 6374. Svobodomiselstvo na Francoskem je krivo padanju Števila prebivalstva. Kjer ni vere, tudi ni sreče in blagoslova. Pes rešil 200 ljudi. Kapitan nekega ponesrečenega parnika je pripovedoval o Čudoviti rešitvi 200 ljudi na njegovi ladji. Vse te ljudi je rešil njegov pes. Parnik „Jockey" je zadel ob morsko skalovje. Vsled velikanskega valovja ljudje niso mogli priti v rešilne čolne ter se prepeljati na kopno. Končno se je vendar posrečilo, priti štirim mornarjem na obrežje, Na Čolnu so injelj^ vrv,, s pomočjo katere naj bi se rešili ljudje na párniku. Komaj so dosegli mornarji obal, je odneslo valovje vrv. Drugemu rešilnemu čolnu se pa navzlic vsemu trudu ni posrečilo priti do obrežja. In tako so bili vsi ljudje v največji nevarnosti, da se vsak trenotek potope. Tedaj pa je prišel kapitan Radway na rešilno misel, izvesti rešitev s pomočjo svojega psa. Konec vrvi je privezal psu o-koli vratu, ki je z veselim lajanjem skočil v morje. Tri četrt ure se je boril pes z valovjem, končno je pa vendar le priplaval do obrežja. Ljudje na kopnem so potem s pomočjo vrvi potegnili parnik bližje obrežju v mirnejšo vodo, na kar so se vsi lahko na ladji rešili. Nek bogat Amerikanec, ki je bil na ladji med potniki, je izročil kapitanu 25,000 dolarjev, s katerimi naj skrbno preživlja nemega rešitelja 200 ljudi. Velikanski viharji so divjali te praznike po raznih krajih Evrope. Posebno hudo je bilo na Portugalskem. Reka'Tajo je narastla za 9, Duero pa za 10 metrov: obe reki, kakor tudi veliko manjših rek, je preplavilo obrežje. V Lizboni se je podrlo veliko hiš. V Santnrenu je odnesla voda dva mosta. Ljudje so bežali na strehe. Veliko vlakov je radi povodnji skočilo s tira. Vtonilo je veliko ljudi. Dozdaj so do- Pogledal me je zaničljivo, potem pa vendar obesil sabljo nazaj. Jaz vstanem, si jo pripašem in sedem zopet nazaj v kot. S temi sem sedaj gotov, sem si mislil; toda delal sem račun brez krčmarja. Kajti odpro se vrata in v sobo stopi do deset honvedcev (ogrski pešci), bivših Cibesov in znancev teh štirih, ki so sedeli pri moji mizi. Pozdravijo se ž njimi in se vsedejo k. bližnji mizi. Za-me je bilo sedaj zelo slabo, kajti ako me skuiino napadejo, Šla bi mi slaba. Nisem se motil, kajti komaj se vsedejo, že vrže eden vrček piva proti meni, da se mi razlije pivo po mojih hlačah. Jaz si obrišem hlače ter mu rečem: „Gospod, jaz plačam svoje pivo, ali ga plačate Vi?" ,.,Poberi se, ali ti pa vržem moj vrček v glavo!" Komaj, da je te besede izgovoril, je že priletel po zraku vrček in treščil ravno zraven mere v zid. „Krčmar, prinesite revolver!" Toda on si ni upal k moji mizi. Pač pa so te besede razkadile mojo okolico. Steklenice, vrčki, ča-Še in druge enake stvari, to je kar deževalo po zraku proti meni, „Mir, ali potegnem sabljo!" Te besede pa niso prav nič pomagale, le glasen smeh mi je bil v odgovor. Jaz vstanem, zagrabim mizo ter jo prevržem, in kakor so sedeli okoli nje, tako so sedaj ležali na tleh. Potegnem sabljo ter začnem mahati okoli sebe; skočil sem naprej ter u-daril enega na ramo, da se je zvrnil po tleh. Pri tem sem prišel vedno daljo od zida, in to je bil moj pogin. Začutil sem strašno bolečino v hrbtu, kakor da bi me bil kdo s strašansko močjo udaril po njem. Sli- bili 23 vtopljencev. Grozno je divjal vihar tudi na Francoskem, kjer je ruval drevje, podiral dimnike in poškodoval hiše. Ubitih je tudi tu več oseb, V francoskem obmorskem mestu Häver je vihar poškodoval francoski podmorski čoln. Doslej pogrešajo 9 ribiški Ji ladij, ki jih je vihar najbrže potopil. Na njih je bilo skupno 600 mož. Predrzni roparji v Parizu. V predmestju Montmartre se je pred prazniki zgodil drze" roparski zločin. Pred neko banko v ulici, kjer je blfo polno ljtldi, so se v samodrču pripeljali štirje roparji, ki so na-padli slugo Gabya, Izstopili so iz samodrča, eden je dvakrat ustrelil na Gabya, ki se je zgrudil ves krvav na zemljo, ostali trije pa so vzeli ranjeutu 15 tisoč frankov denarja in za 200.000 frankov vrednotnih papirjev. Roparji so nato skočili v samodrč nazaj in se hoteli odpeljati, a ljudje so jih poskušali ustaviti, pa roparji so streljali nazaj, — Med bojem je bil Gaby zopet zadet s kroglo in je obležal mrtev. Roparji, ki so najbrže ruski anarhisti, so ušli na Angleško. Grozen umor na Sveto jutro. V župniji Lesko-vec pri Krškem na. Dolenjskem se je zgodil na Sveto jutro grozen zločin. Pri podružnični cerkvi na Gorici pri Leskovcu je bila kakor po navadi na božično jutro sv, maša. K sv. maši so prišli tudi bratje Franc, Anton in Janez Zarn, doma iz Vel. MraŠevega pri Cerkljah. Med mašo se je začel mlajši brat Fr, Zarn na koru prepirati z oženjenim posestnikom Meketom in mu pripeljal med prepirom tudi zaušnico, Meke potegne nož in Itežko rani Zarna, ki ves s krvjo oblit zapusti kor. Zarn ima težke telesne poškodbe in se bori doma s smrtjo. Ko sta Anton in Janez Zarn izvedela, da je njun mlajši brat Franc težko ranjen, sta šla po maši za Meketom na njegov dom, da bi ga pozvala na odgovor. Tiščala sta v vrata in hotela na vsak način vdreti v hišo. Meke se je nekaj časa u-stavljal in upiral, nazadnje pa je potegnil nož, odprl vrata in oba brata zaklal. Anton je bil na mestu mrtev, Janez je pa, umrl par ur kasneje po strašnih mukah. Trupli zaklanih bratov izkazujeta rane na prsih in trebuhu, Meke, katerega so odpeljali orožniki v Krško, trdi, da je storil to v silobranu. Jasnost v to žalostno zadevo bo prinesla še-le sodnijska obravnava. Sedaj se še ne more reči, na kateri strani je krivda. Zaklana fanta so prenesli v mrtvašnico v Cerklje, kjer se bo vršilo raztelesenje. Cerkev so zaprli, ker je na koru in po stopnicah vse polno krvi. Prevarjeni Rotšild. Ko je pred kratkim umrl glavar francoskih Rotšildov, je priobčil nek list zanimiv dogodek iz življenja umrlega. Nek mlad mož, ki je bil v posesti dragocenega čajnega servica, je prišel v denarne stiske ter je bil prisiljen, da proda podedovano družinsko dragocenost. Trgovec, kateremu je ponudil svoj zaklad na prodaj, mu je svetoval, naj porcelanske service, ki ga je cenil na 50 tisoč frankov, ponudi baronu Rotšildu, edini osebi, od katere bi mogel dobiti primerno ceno. Mož se je ravnal po nasvetu ter šel s posodo v baronovo palačo. V ta namen si je nadel masko napol živega starca ter ,b9 je tudi primerno preoblekel. Rotšild mu je ponudil za čajni servic 15,000 frankov, a starček ga je prosil s tresočim glasom, naj, namesto da bi mu izplačal gotovo svoto, določi dosmrtno mesečno rento 400 frankov. Z ozirom na starčkovo slabost, se Rotšild niti trenotek ni obotavljal, da ne bi sprejel ponudbe, in iznajdljivi mož je leta in leta vsak mesec vlekel svojo pokojnino. Cez leta pa je dobil nekoč povabilo, naj se oglasi pri Rotšildu. Igralec je prišel zopet maski-ran kot slaboten starček, ko pa ga je vprašal Rotšild, kako se počuti in koliko je ^¡.ar, je potegnil mož, ki si je med tem časom v svetu pridobil že mnogo ugleda, sivo lasuljo z glave ter pojasnil celo zadevo, ki je danes 50 let staremu možu prinesla namesto ponu-janih 15.000 frankov čistih 80.000 frankov, ki se mu jih je v teku let izplačalo v mesečnih obrokih pri blagajni bogatega bankirja. šal sem tri ali štiri strele in videl, kako so pridni1; policaji v sobo, potem sem se nezavesten zgrudil.• • * • Ko se zopet prebudim, ležal sem v postelji; zrem se po sobi ter zapazim, da sem v bolnišnici, v hrbtu sem začutil žgečo bolečino, da se nisem mogel ganiti. Zraven mene je stala usmiljena sestra, ter me potolažila: „Bo kmalu boljše, kajti ni Vas nevarno zabodel!" Zaboden, to je bilo torej ondi, ko sem začutil oni hud udarec. Pljuča so mi bila prebodena, ležal sem tri tedne v bolnišnici, potem sem jo zapustil in kmalu nato tudi vojaško službo. Vsedel sem se na vlak ter se odpeljal v naročje mojih dragih doli na zeleno Štajersko. SmeSnice. Mesar se je hudoval, da prihaja k njemu tako malo ljudi kupovat. Opozoril sem ga, da ima premajhen ščit (desko z napisom) nad svojo mesnico. Da si torej poklicati slikarja ter mu naroči: „Naslikajte mi na Ščit velikega vola, da bo vsak znal, kdo da sem!" A.: „Kako vendar moreš mirno spati, ko imaš toliko dolgov?" — B.: „Temu se jaz ne čudim, temveč temu, kako morejo oni spati, katerim sem dolžen." A'.: „Pa zakaj si danes tako strašno jezen?" B.: „Kdo bi se ne hudoval! ? Pomisli samo, moj stric hoče vse moje dolgove poplačati!" A,: „Bodi vesel!" ; B.: „Jaz se samo jezim, da jih nisem več jia pravil." Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D. priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-'*sse. Zaloge: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno. Z odličnim spoštovanjem Franc Derwuschek, mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru. Sukno i___sv p volnevo i» Vs® XJ ^ i ■sssri» JMOSU*»0*** i ft, »ecft ; v Celju 1 Vzorci ZMW»1- erati vlečei m || a || ■ 11 ■ || a || Iat® inserirajte v Slov. Gospodarju. Slovenski Gospodar šteje že malone 10.000 naročnikov. Novi naročniki se vedno oglašajo. Zato se najbolj izplača inserirati v našem listu. Posebno se obnesejo letni inserati. — Za inserate računimo od enostopne petit vrste 15 vin. ali bolj razumljivo povedano, za 1 cm2 prostora, ki ga zavzema inserat, se računi 10 vin.. Pri 2 kratni objavi se da 15% popusta pri 3 do 5 » » » > 20% pri 6 do 10 » » » » 30% pri 11 do 20 » » » » 40% » pri 21 do 30 » » » » 50% pri celoletni » » » 60% » če se inserat enkrat natisne. Pri veijih in stalnih in-seratih so cene po dogovoru. Inserati se navadno plačujejo naprej, obilno inserentov pričakuje Upravništvo Slov. Gospodarja. Kdor inserirá, ¡i uspehe! Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. 41 O Vloge na tekoči račun obratuje naikuBantneie. Snažno se oblači vsa rodovina, ki »i naroči vzorce iz češke tkanilnice v Novem Hradku 6. 3. Češko (dobaviteljica dežel, osrednje zveze učit. društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 metrov dolgih odreskov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvahteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavojev za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. 1247 Ne pozabite o M & "m a Volno, sukno (stole), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kapite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. losca Burgplatz. 0 N 9) i a a» © Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno ! Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina Leshov Celje : GraSka ulica štev. 7. | | Celje, RotovSka ulica Stev. (Goričar l LeshoušEh) 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. Svet in pomoč za tiste, ki trpijo na slabem prebavljeiyu vsake vrste, zgagi, kise-lici, vtrpnelosti in želodčnih boleznih in vsem, s tem zvezanimi slabosti, dobro uplivajo že 30 let dobro-spoznan«!, prave Bradyjeve ielodč. kapljice poprej Marijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varat-reno znamko s podpisom C. Brady. — Se dobi v vseh lekarnah. Pošilja lekarnar C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2. 1156 6 steklenic K 5'30, 3 dvojne steklenice E 5'60 franko. \m _ Blvega puljenega K 2—, pol belega K s.SO, belega K 4,—.pri-ma perje mehkega kakor puh K 6.—, veleprima ohlajenega najbolj lega K 8.—, mehkega perja (puha) 8i Tega K 8.—, belega K 10.—, 84» prsnega puha K 12.— od 5 kg. naprej poštnine prosto Narejene postelje 1» gostonitega rdečega, modrega, rnmenega alt belega lnleta («au-kinga), pernica, velikost 170 krat 116 cm s dvema zglavnieama, te dve 80 krat 56 ora, zadosti napolnjene, z novim, sivim, očiščenim, košatim In stanovltalni perjem K 16"—, napol maha K 20 —, maha K M'—, pernica sama K li-—, 14 —, 16—, zglavnioa K 3-—, 9 50, 4-—, pernice 180 om krat 14« em, velike K 15 —, 18 —, 20 —, »glavnice 90 krat 70 ali 80 krat 80 em, K 4 50, 5'—, 5'50, blazine U gradla 180 krat 116 .m K IS'—, K 15, razpošilja po povzetju, zavojnina ta-stoaj, od K 10-— aaprej poštnine prosto. M*ks Berger v Deš«oiou štev. 345/a, Sumava. Kar ne «gaja, se zameni ali denar naiaj. Ceniki oblazinah, odejah prevlekah in dragem posteljnem blagu zastonj in poštnino prosto LJUDSKA HRANILNICA regtetrevana zadruga m POSOJILNICA V ÇELJU z neom«i«no zavezo ▼ lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graska cesta št. 9, I. nadstropje aawwtUMWOwwiwaniiMiiiiiai—i obrestuje hnuitoa vi*«« h *'/■>% tirM ettttka rentneg» davka. Bpre- zavodov kot vloge, ne da bi vfo&nikom na dom bmpMao po gqfaem «Mapa vlage na od <1m vložitve do dn« vadlga. IU-MHM Vitf« p§ 47,'/. orez jem braofW kngiHœ Jrtipib a* efcaartesNUje prekimío. Dije > nabiralnike, »koti račun in Jih ote mm ur&duje vaak teaak ta petek dajeMn«. Proâqje m i ranila «e dajejo vaak dan, irvwraii «najo ta S 8. do IS. ter od 8. do 6. ore popeMne. Za VftadÜa ff> it dajejo xxtnnj piritno-kreoitaiíae polodnk», Hm Telefon ima it. 8. Za bn«ja»s xad«Btqj« naMov: Izteka » jKieejfbrica Celje. pocote rtpo wQ^MÉM fcíín n sa mem Lepa zidana hiša z sadaim in zelenjadnim vrtom v Št. Ilju v Slov. goricah se po eeni in zelo ugodnimi pogoji preda. Dobi se v neposredni bližini dovolj posestva v najem. Pripravno za obrtnike. Oglasiti se je pri apravništvu Slov. Gogp. 1266 Cepljeno trsje! Podpisani naznanja, da ima sledeča suho cepljene trte c» prodaj in sicer: 10.000 L«6ki rilček, 5000 Beli bur-gundio. 3 X)0 ilahtnine (mešane), 2000 Izabele. 500 Sipona i« 500 silvanca Vse trte so cepljene na Rip Portalis, dobro ..arasčene in popolBoma v korenin jene zakar se jamči. Cen - sa 100 komadov 13 K. Oglasiti sa je pismeno ali D*tmfn;i .ri Franc« Slodnj»k, trsničarju, paSta: Juršin-ci p?i Piuiu Kupujem okrogel hrastov les14 v dolžini od 2 m. in v debelosti od 30 cm naprej. Ponudbe za I. vrsto brez grč za II. vrsto deloma grčav, za vsako posebej pr. 1 m3 prosto državni kolodvor Ljubljana ozir. mojo tovarno. Kupim tudi suhe iuže hrastove in bukove, ponudbe kakor zgoraj. V. Scagnetti, parketna tovarna Ljubljana. rami Električno razsvetljavo za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali druga poslopja daje mali motor (l4/, PH) z dinamo na skupni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 80 električnih žarnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje pove 1165 upravništvo „Slov. Gospodarja". u Ženini, - neveste, svatje, k «Banko Artman> v Šerst Jur ob jul. žel. po svatovsko obleko in druge na novo nabavljene svatovske potrebščine! naznanja, da zviša s 1. prosincem 1912 obrestno mero hranilnih vlog zadružnikov proti štirimesečni odpovedi za 74%, to Je- od 4 72% na 43/4°/o< hranilne vloge brez odpovedi pa se obrestujejo tudi za naprej kakor do sedaj po 472%- Obrestna mera pri posojilih se zviša za 1/40/o, to je, od 574% na BV,% ^r od 572% na 53/4%. 21 RAVNATELJSTVO. Naznanilo. Na dežilni sadje in nnorejskš šoli v Mariboru se bo v času od 22. do 27. januarja 1912 »ršil tečaj za kletarstvo, ki je namenjen za vinogradnike in druge, ki se za umno kletarstvo zanimajo. Na tena tečaju se bodo razpravljale vse točke, ki se tičejo tega predmeta in sicer praktično in teoretično. 26 Poučevalo se bo o sestavi va okrajni sodniji soba št 4. Ponudbe pod vzklicno ceno se ne bodo vpoštevale Na posestvu za varovanim upnikom ostanejo Djih pravice nedotaknjene. Kupe: si lahko izberejo 3 dni časa za pomislek, ali kno vzdržujejo ali ne. Pogoji o rokih in krsju plačila kupne srote, so pri tukajšnji sodniji na vpogied. C. kr. okrajna sodnija Maribor, oddelek VI, dne 29. decembra 1911. se imenuje ! 9 najboljši pridatek za kavo; Pravi „Franck" z kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne. Poskus dokaže resnico zgoraj navedenega in vsakogar prepriča o vrlinah tega pridatka, ki se kažejo v slasti, moči, barvi, izbornem okusu in nizki ceni. 117Ô m Koroška cesta 5 MARIBOR lastna hiša ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor: časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd. Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi. Vsa naročila se najhitreje in ceno izvrSujejo. Poštn. hran. št. 25010 rodajalnica tiskarne sv. Cirila i priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notaije, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor: Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunetorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence. užnim srcem naznanjam v svojem in v imenu župljanov vsem znancem in prijateljem zelo žalostno vest, da je prečastiti gospod Gregor Hrastels župnik v Selnici ob Dravi, v torek, dne 2. januarja 1912 ob 3/4 6. uri zjutraj v 62. letu svoje starosti nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki blagega rajnkega so se danes v četrtek, dne 4. jan. ob 10. uri predpoldne slovesno blagoslovili in po slovesni sv. maši zadušnici v Selnici položili v grob k zadnjemu počitku. V Selnici ob Dravi, dne 4. januarja 1912. Franc Božiček, kaplan. ■ m m m m m ■» Na novo offorjen* prodajalna pohiifra Karola Preis v Mariboru, Stolni frj štev. 6. prodaja po ngcdnostnih cenah popolno, lakirano hišno opravo .... 90 K popolno, poliraso hišno opravo . . . . 150 K popolno staronemško hišnii opravo . . . 190 K Žimnice, vložnice 8 K, lepe postelje na valjar, postelje s nastevkom 15 K; mize 9 K; trde pobrane stole K 2.80; kuhinjska kredenca, predalčno omare 28 K• trde, polirane postelje s nastavki 24 K; spalni divani, otomani 28 K; pristni usnjati stoli 9 K; jedilna miza na poteg 32 K; vse vrste lesnega in ta-pecirarskega pohištva, knkor za spalne in jedilne sobe v največji izberi. Edina zalaga itajersk® tovarne za železno in meslngasto pohištvo Val. Bergman. Ž caste podloge iz najboljše štajerske čice iz jekla 8 K; železuo-okrižno postelje 16 K; postelje na jeklen oboj 22 K; pristne postelje iz mesinga s podlogo 65 K; železne umivalo* mize 5 K. Slobodno na o&ed. SSobdert scup, Razpošilja se na deželo. Dovoz na vse strani brezplačno, ilufitrovani ceniki pohištva franko. 874 lica lili ¡■¿■.iftïi&œ "•«♦SbéSSSü''' Ëigiccu f»*stRTfa Dunk] 1806. E/ržara», oA-:: lika m fegt») diplom fc slsti kclafsi. r; ■ Síspilno gredßtyo ss slabníae, hs»í&-krvÉv ¡ti ï®kcfi?aïiôeeikiiîi. Fevsrofo ro|jo do jedi, '«tatjtge Sivee i» popt&TÍ feri. kbore». Naá 7000 som~ niükífc «prifieva!. rrawal% t i?, &m\ äsiärtüf Sap m y Mttnufc v gteklsaicafc po 1 ž K is g» MI i i & K «-at. Prva štajerska trsničarska zadruga poŠta JurSinct pri Ptuju ima na prodaj cf pijač« trt« najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste ca običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so biespl&ftna na razpolag». 1057 Rane • in lečilno mazilo = „SIGMA". = Izvrstno učinkajoče za vsakovrstne rane, opekline, otiake in tv<5re na nogah. Natančao navodilo o vporabi je priloženo vsaki tubi. Originaltnba: l K 20 h. — poštnina 20 h. Le pristna z varstveno znamko Pos Inaca m r jP« F, Naroča in dobi se pri deželni lekarni v Slovenski Bistrici. v Slov. Bistrici obrestuje s 1. prosincem 1912 hranilne vloge od 5000 K naprej po 5 odstotkov proti šestmesečni odpovedi, druge hranilne vloge, katere se izplačujejo brez odpovedi, pa po 41/2°/0. Posojila na vknjižbo s pupilarno varnostjo se dajejo po 5V2%; na osebni kredit pa po 6%. Rent-ni davek plačuje posojilnica sama. 1282 Smrekovo storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, sulie cešplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi vedno letina Knlem Celje» GraSka cesta 22. Istotam se dobijo tudi vsi deželni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd,, sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po najnižjih cenah na debelo in drobno. Izjava. Ratnašajo se od meni očividno sovražna strani testi, kakor da ¿»eni boleien, na kateri sem trpel pred šestim;, mesec zakrivil sam in da trpim še sedaj na prakdicah iste Na podlagi enoglasne izjave gospodov v-dravnikov dr Ant. Sahwab-a in dr. Janko Semec-a v Ueija, dr. Benjamin Ipavic a v Ljubljani in dr. Raaehmann a, ki so me zd> avili, iijailjam, da so vse Uke govorice popolnoma neosnovane in zatorej svarim vsacega širiti jih daSje. Poiskal bi si si cer zadoščenje pred sodiščem. Za sedaj pa imenujem tiste, ki so se samenema v rešenem oziru ¿¿regrešili proti meni, javno lažnike in ebre-kovaice. Bled, nniv 31 dr, Josip Ipavic, praktičen zdravnik v Št. Jnrjn ob j. ž. ■«SUMI m Našim gospodinjam prlparetéftwe le edino Pfeiier-jero milo, ker le to napravi brez truda snežno belo perilo 1 Pazite na vtis Piei-fer in znamko :: :: tiger 926 8 tà'mmmmÊmmmÊmmÊMSsmiimmmmœœmœsmZr si injBs Stolna ulica štev. 6 reg. zadruga z neomejeno zavezo ariboru (med Glavnim trgom in stol. cerkvijo]. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4,/»°/o» proti 3 mesečni odpovedi po 4,/«V* Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obresto-vanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rent ni davek plača posojilnica sama. Posojila ss dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5%., na vknjižbo sploh po B'M°/o, na vknjižbo in poroštvo po 5'/»°/o in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plnča le koleke. Uradne ure se vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. rre dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. -i— KatolMko ti»k*TM dntètve. Odgovorni urednik: L. Koncerte. Tlak tiskarne IT, Cirila t Mftrfboro.