101
Danilov prvi nastop
Cfolsko ieto se je bližalo koneu in vsa šolska mladina "^ je ie težko pričakovala tega tako zaželenega zad-njega dne. Pa kakor se zaključSi vsako delo s kako večjo aii manjšo slavnostjo. tako naj bi se tudi šolsko leto zaključilo z majhno veselico, v kateri naj bi nastopili učenci sami ter tako pokazali, v koliko so napredovali v letošnjem letu. Tako se je sklonilo, in povabljeni sq bili k veselici gospod nadzornik, bližnji in daljni znanci, iti stariši učencev.
Priprave so bile ze skoraj gotove, in pri zadn\i poskušnji so se dokaj dobro sponesle vse točke. Na programu so bile različne pesmice, še celo igra se bode predstavljala, in ker ee sploh spodobi, da nagovori kdo pri taki slavnosti došle poslusalce, pozdravil jih bo Da-nilo, in aicer — kar se razume že samo ob sebi — takoj v začetku veselice.
To pa je delalo Danilu take skrbi, kakor nobenemu drugemu ne. Že preoej v zadetku se je branil sprejeti to nalogo, toda ufiitelj sam ga je prisiHl k temu, čes, ti boS še najbolje opravil. Ako pa ne pojdc, pa ne pojde, si je mislil Danilo in se začel učiti oni govorček, ki je bil za to voselico nalašč zložen v verzih! Se ve, da ga je učitelj tolažil tudi s tem, da mu bode že po-magal izza odra, ako bi se slučajno kje spodtaknil, na kar ee je Uidi najbolj zanašal naš Dajiilo.
Ura, za katoro je napovedan začetek veselice, se bliža, in gostje se mnogobrojno shajajo v za to odme-njeni dvorani. Danilu, ki ire ves preplašen skozi neko čpranjo z odra na prihajajoče Ijudi, postaja kar vroče in čuti vedno bolj in bolj, da danes ni takšen, kakoršen bi ravno moral biti. Slednjič je dvorana polna, in učitelj Veli DaniEu, naj nastopi. Ta vslrepeta po vsem životu in prosi učitelja, naj bi vsaj jeden Irenutek še blagovolil poiakati.
Seveda je bila njegova prošnja zaman. kajti ljud-stvo je že nestrpno čakalo začetka. Ako ne pojde, pa ne pojde, mrmra zopet Danilo sam pri sebi in se po-stavi na sredo odra, ie predno ae js vzdignilo zagrinjalo.
_J08_
Učitelj ga izza odra ie jedenkrat opominja, naj se nikar ne vstraši ter naj govori glasno in razloino, na kar mu Danilo mo\ti prikima in — zvonček napravi mir v dvorani.
Zagrinjalo se začne dvigati in Danilo se pri tem tako spozabi, da zre nepremično za dvigajočim se za-gTinjalom, dokler se ne ustavi na stropu. Potem pa pogleda naravnost tja k učitelju za oder. ne da bi se priklonil občinstvu, iti opazuje s tihim smehom njegovo čudno vedenje. Toda kaj je Danilu do ljudstva! Zda} se grc za to, da on deklamuje, in v prvi vrsti, da še-peta učitelj dovolj razločno.
To ti je sitna Btvar! Ravno v tem odločilnem tre-nutku mu je ušel iz spomina začetek deklamacije. in sedaj stoji pred občinstvom na odru — sam! Učitelj mu daje z roko znamenje, naj se prikloni, a. Danilo misleč, da ga kliče k aebi, ste^e urno za oder vesel, da se je rešil ncprijetnega položaja. Po dvorani se za-fiuje amejanje, katero pa takoj utihne, ko se zopet pri-kaže Danilo izza odra, kjer mu je povedal učitelj v naglici začetne verze.
Sedaj šele pogleda po dvorani, in vroč pot ga oblije ob pogledu na tako mnogoštevilno ljudstvo. Plašno pogleda še jedenkrat na učitelja, in ko mu ta že skoraj jezno zakriči: »Srčnu pozdravljeni —!« tedaj šele se zravna in kakor deroč potok se inu udero iz ust besede :
Srčn6 pozdra-vljeni bodite, Kar vas je fc nam privedja pot, (Da % nami lu se veselite) — Učenja vslrajnega dobrot!
Te besede izgovori kar v jedni sapi in se po zadnjem verzu globoko oddahne, ne zmeneč se za to, da je v naglici izpustil tretjo vrsto. P» kaj bo to pri tolikih vrstah! Oddahnil se je pa tako močno, da ga je bilo slišati skoraj po vsi dvorani, kjer se je ljudstvo dobro-hotno smejalo prestrašenemu deklamovalcu.
Vroče mu poBtaja vedno bolj in bolj, in kar je še najhujše — Danilo že zopet ne zna dalje. Ves potan se torej ozre k učitelju za oder, kjer si ta na vso mo6 priiadeva. da bi prižla deklamacija zopet \ tir. Pa Da-nilo je že tako zmešan, da bi kar najrajši uiel in se
103
skril vsaj za ta dan vsemu svetu. — Kar se mu hipoma zasveti zopet nekaj v glavi in izpu&tivši nič manj kakor dve kitici nadaljuje glasno:
Nikar Daj delo aas ne plaSi, Lahkk nam z tfelom vsab je boj, V ponos delujmo Šoli naši, In curkom naj nam teče znoj! —
Dovolj! Do tu, in — nobene besede več! Pri zadnjih besedah je dosegla vročina v njem svoj vrhunec, in ne zmeneč se za nikogar potegne iz žepa rudečo ruto in si raz obraz briše znoj, ki se mu res kar cur-koma udira izpod Čela. Se ve, da je imela tukaj tudi njegova deklamacija svoj vrliunec. Kajti Živahno obfiin-stvo prične kaj burno ploskati k temu prizoru. v kojem ae je Danilu nehote posrečilo pokazati pomen svojih besed. Ker noče biti ploskanju konca, se Danilo kar odstrani za oder, dasi ni bila deklamacija Še dovršena. Ljudstvo me je pohvalilo. navadno se pa tudi ploska samo na koncu, tako si je mislil in — odšel! Ploskanje mu je sledilo še celo za oder, kjer si je vnovič pričel brisati znoj z obraza.
Tak6 je kon6al svoj prvi nastop, koii mu ne pojde menda nikdar iz spomina. Prvi točki so stedile druge, koje so se pa vse dokaj posreCile. Toda največ živah-nosti in veselja je povzročila vendarle Danilova dekla-macija, o koji se je še dolgo potem razgovarjalo veselo obfiinstvo.
Precej potem je sicer Danila vsa stvar nekoliko jezila, in nejevoljen je bil, ako ga, je kdo spomnil nje-gove deklamacije. V svoji jezici je večkrat oelo trdil, da ne bode nikdar vež javno nastopil; toda, sedaj, ko je se davno tega, se še celo sam rad ponorčuje iz svoje deklamacije, in stavim, da bi ga še jedenkrat spravili na oder, ako bi jitn ga bilo ravno treba.
Ciril Vuga