D o p i s L Sv. Janž na Drav. poljn. (R e s a i c o- ljubnost »Št ajer č eva«.) »Štajerc« vedao trdi, da reaaico ijubi, v resaici p?« je Bjegova vsebiaa aavadno le zavijaaje reaaice laži na Ijubo. Zato mu tudi več-ina njegovih narodaikov hrbet obrača, ker vedao bolj »Štajerca« apoznava kot lažajivega kljukea. V dokaz, da se »Štajerc« resnice boji kakor budič križa, aaj služi tadi aledeče: V št. 1. od 10. jaa. t. 1. v poročilu »Vojak na božičaem dopustu uamrten« blati »Štajerc^ oaSe čč. gg. duhovaike ia našega župana. Gospoda župana dolii, da je dal na smrt raajenega vojaka preaesti v hlev, kar je nearamaa laž, ker župan in krCmar Le3nik niti doma ai bil, ko ao uaiirajočega vojaka njegovi tovariSi v hlev prenesli. Zupan je medtem iakal zločiaca, ki jo je takoj po atorjeaem zločinu domov pobriaal. Še z večjo nearamnoatio blati »Štajerc« duhovaika, kateri je bil k raajeflcu poklicaa. »Štajere« trdi, da je duhovnik kmalu priSel ter pri Bvoiem prihodu zahteval, naj se ran|enec prej aa kak primeraejsi proator spravi. Ker se pa mašnikovi zahtevi ni vatreglo, je ta 8 sv. popotaico zopet oddel in ranjeaec je moral brez tolažbe sv. vere umreti. Ta cela »Štajerčeva« trditev je od začetka do koBca velikanska nesramaa laž. V reaaici ie preteklo BajmaBj tri četrt ure predno je duhovnik priSel, ker ga namreč aiao prej poklicali. Ljadje so pač hoteli najprej telesu pomagati, ker se Biso aadejali, da je raajenec tako blizu smrti. Še le potem, ko se je raajeaec umirajoč zgrudil, so poklicali dubovaika, ki se je takoj podal na kraj nesreče. Res je, da je duhovaik med potjo svetoval, naj se ranjenec na primerne]3i proator apravi. nearamna laž pa je, da je duhovnik pri svojem prihodu zahteval, kakor »Štajerc« trdi. Saj je duhovnik koj pri svojem prihodu sprevidel, da je doSel prepozao ia ne more več duSi pomagati, ker je ni več v telesu. To so spoznali tudi navzoči, med katerimi je bil tudi pisec teh vrat in drugi dan je potrdila tudi uradna komiaija. Ta je namreč konetatirala, da je morala smrt najpozneje čez 10—15 miaut nastopiti, ker je imel ranjenec prerezaao srčno žilo 5 cm nad srcem, dubovnik pa je doSel Se le čez dobre tri Cetrt ure. Torej le iz navedeaih vzrokov je duhovnik zopet odšel, ker mrliču oi raogel in tudi ni smel ay. zakramentov podeliti. — Trikrat se je moral poslati reanicoljubnemu (?) »Štajercu« popravek, predno ga je sprejel. Seveda jo v zadaji Stevilki celo laž preklical, sicer bi bil tožen. Naslov temu liatu aaj bi bil »Lažajivec« pa ne »Štajerc«. Sr. Lovrenc v Slov. gor. (Ptujski »Štajerc« in kmet«) Kolikokrat je le »Štajerc< kvagil, kmet Baj kmeta voli. Sedaj pa so si »Štajerčevi« kmeti velepoaestBiki 13. t. mes. v okrajai zastop ptujaki izvoliii same grajSčake, katerih zajci in fazaai povzročsjo ubogemu kmetu na poljib lato za letom ogromno škodo. Zaslepljeac. obžalovanja vredao Ijudstvo, ki ai volis take Ijudi za svoje zaatopnike, kedaj se bo3 apametovalo? Bratovsko želimo, da bi ti skoraj prisijalo solace apoznaaja svojib pravih prijateljev, kar tudi za gotovo pričakujemo ter upamo, da pri prihodnjih volitvab madež, ki ste ga tokrat atorili, popolnoma izbrišete. V pohvalo lovrengkib ia aadra8evakih veleposestaikov pa bodi vaemu svetu povedano, da med njimi ni poturics, pa tudi ne izdajalca. Vkljub slabemu vremenu so se volitve vai udeležili ter oddali svoje glasove le za kmečke može. Ptujski >Štajerc«, ki se v ogromaih Stevilkah tiaka ter brezplačao ijudem poSiija, aaj nič prehudo ne kriči, ker le majhao število je zapeljaaih ia Se ti bodo v kratkem sprevideli. Veseli dokaz je slavna in častaa zmaga dae 17. marca, ker je od 142 volileev bilo le 3e 17 bolnib. Izptujskegaokraja. (»Štajerčeva« politika.) Ne taalo smo ae začudili narodni volilai možje iz kmetske skupiae, ko amo na daa volitve r ptujski okrajBi zastop na liati naaprotnih kandidatov videli se blesteti tudi ime Jaaeza LeSaika, žapana in krčmarja v Št. Janžu na Drav. polju. >Štajerc« vedno povdarja in pri vsaki priliki na vse pretege kriči, naj kmet nikar ne voli v javae zastope kierikalcev, ker so baje BajveSji aasprotniki kmečkih težeflj. Toda glej ga čuka! Stranka, kalere glasilo \e ptujski listič, |e med avojo kandidate sprejela tudi klerikalnega žapana v Št. Jaažu aa Drav. polju. »Štajerc« je namreč pred aedavaem tega goapoda aa jako nesramea aačin opaoval in ga proglaail za BajhujSega klerikalca, zdaj pa ga je prijateljsko vsprejel v svoje okrilje. »Stajerc« ae je torej spreobrail iz Savla v Pavla, ali kali? Pozaeje se aatn je povedalo, odkod prihaja ta ajegov nenadni preobrat in njegova ljubezen do gosp. Janeza Lešaik, župaaa v Št. Janža na Drav. polju in nam je aedaj tudi urnljivo, zakaj g. župaaa kot zaatopaika aarodae Jaaževske občiae na daa volitve nismo videli na voIiSčn. Mala Nedelja. (Popotnik.) »Daaes takaj, jutri tam, drugi kraji, draga me3ta, če mi v3eč ni, pa dragam, urno me popelje ceata,« Te beaede pesaikove se mi zbudijo v spomia, ko sem se pretekli teden vračal z mojega potovaaja od Malo Nedelje proti domu. Pa, dragi uredaik, ae mislite ai Bog ve kako imenitae ceste. Ko napravim nekoliko korakov od cerkve pri Mali Nedelji proti stop- njicam, zagledal sem grozno blato, da sem se ga kar vstraSil. V blato si nisem upal, ker sem šibkega telesa, Med tem je prižla od druge stranž stara tnamica in mi pokazala pot po KuršenSčaku. Ko dospem do Špindlerjevega miina, vidim 3e straSnejSi prizor. Kmet je ravno peljal steljo iz gozda. Ko bi ga vi, gospod urednik, sliSali, kako se je hudoval nad županom in občiuo. Jaz mu tudi tega nisem zameril. Kajti to ni vožnja, ampak mučenje živali. Hvala Bogu, jaz sem srečno prišel na okrajno cesto in tukaj moram pohvaliti okrajn. načelnika kakor tudi eestarja, kateri je neki jako vesten. Ko tako zamisijen korakam, zagledam na tretji hiSi v Sitarovcih firno tablo. Kaj Sment, tukaj je gotovo župan. Hitro sežem v žep, če je mcj potni list v redu. Eajti pri Mali Nedelji seni že zvedel, da je »rihtar« hud človek. Vendar pa si tega nisem mogel tclmaciti, da bi bil gospod župan v takem blatu doma, njegova hiSa stoji kcmaj streljaj cddaljena od okrajne ceste. Pridem v lepo narodno vas Radislavci. Sredi vasi zapazim napis »Gostilna pri *6okolu«. To je iepc! Tukaj moram osminko vina izpiti in se prepričati, ali je gostilničar v resnici naredujak. Nisem se motil; kmalu sva bila s priijudnim gostilničarjem v živahnem pcgovoru. Govonla s?a mnogo, posebno o ob&nah in njih gospodarstvu. VpraSal sem ga, kaj pomeni ona črna tabla v Sitarovcih. Nakar izvem, da tam »rihtar« uraduje. Zdaj mi je bilo jasno, da mora imeti »rihtar« »ptujsko žabo« naročeno, kajti ta zalega živi najrajši v blatu in močvirju. Tako narodna občina in župan »Štajerčev« pristaš! Od gostilničarja sem izvedel, da bodo imeli prihodnje leto občinske volitve Dragi narodnjaki, tedaj vsi na voliSCe! Proč s »Štajercem« in njegovimi pristaSi!