Let3 m, št. 47 („jatro" xiv.,št.27,ia) Ljubljana, ponedeljek 29. novembra I933	s « ^
Praznik petnajstletnice, odkar so bile zdrobljene verige suženjstva Nepopisne ovacije generalu Maistru in njegovim borcem Krepka pobuda zvestim stražarjem severne meje
c^iavmaivo. Ljuoijana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Lnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova olftta št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št- 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v htSl dr. Baum-
gartnerja.
Poneddjska izdaja

PoneueijbKa u oa.ja »Jutra« izaaja vsak poneaeijeK zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po po&u prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knatljeva ulica 5. TelefoD Št. 3122, 3123. 3124, 312', in 3126
Maribor: Josposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Zbor množic na Glavnem trgu
I
Maribor, 19. novembra.
Kakor je bila veličastna sinočnja manifestacija z impozantnim sprevodom po glavnih cestah in ulicah Maribora, prav tako mogočno se je v zavesti jugoslovenske misli prebudil davi naš obmejni Maribor in dihnil s svojimi svežimi močmi v toplo jesensko jutro. Ovenčan z zelenjem in neštetimi jugoslovenskimi trobojnica-mi je pokazal, da je središče jugosloven-skega življa na severu naše ljubljene Jugoslavije. Resna, skoraj mrka čela zvestih Maistrovih borcev so se zjasnila v mladem jutru ob proslavi 15 letnice bojev, trpljenja, zmage.
Naravnost sijajno je uspelo današnje slavje. Številna udeležba, navzočnost številnih uglednih predstavnikov, navdušenje, ki so ga izzvali govorniki, zlasti še general Maister sam s svojim krepkim obrisom usodnih dogodkov pred 15 leti, izročitev ščita osvoboditelju Maribora — vse to bo ostalo Mariboru v trajnem sp >-minu, v še krepkejšo pobudo za delo v prid njegovemu lastnemu napredku in v obrambo za vselej proti vsakomur, ki bi ga znova zamamil pohlep po naši sveti zemlji.
kljub sptošni železrvičarski stavki s svojimi borci zasedel našo zapadno mejo in imel 1. decembra že zastraženo vse naše ozemlje od Radgone čez Špllje in Lučane do Ve&ikovca. Gradec in Dunaj sta pred vsem svetom protestirala, a moji borci so stali kakor vkopani na svojih postojankah in sovražni oddelki so zastonj butali ob ta živi •zid. Zaradi svojih neuspehov je grašlka vlada zahtevala od ameriške komisije na Dunaju, naj prouči, kako krivična je naša zasedba. V prvi polovici jaguarja 1919 je res prišel ameriški polkovnik Miles, kj se je na naših postojankah prepričal o vsem in •sporočil na Dunaj, da se od nas zasedena črta v splošnem uiema z našo narodnostno mejo. Miles je določil tudi premirje med mojimi in nemškimi oddelki. V Gradcu s to rešitvijo niso bili zadovoljni, zato so se-
Prostrani Glavni trg, svečano ozaljšan, se ie začel polniti fcmalu po 8. zjutraj. Sredi trga ob Marijinem spomeniku je bil postavljen lep oltar. Redi te i j skd odbor ie imel mnogo dela, da je razmestil v velikem k adranu vso neizmerno množico trdnega iugcslovenstva prekipevajočih bivših in bodočih borcev. Ves trg .ie sli čil mozaiku.
V strnjenih vrstah so staii poleg kraljevega zastopnika, po vel in jk a 32. mariborskega artilerijskega polka polkovnika Popadiča, predstavniki oblastev. med njimi mestni župan dr. Llpold, podpredsednik senata dr. Ploj, sreski načelnik dr. Sene-kovič kot zastopnik bana, sreski načelnik za Maribor - desni breg g. Makar z vsem ostalim uradništvom, zbor aktivnih jo rezervnih častnikov z mestnim poveljnikom generalom Hadžlčem na čelu, nepregledne vrste gasilcev, celotni občinski svet mesta Maribora, varaždlnska meščanska garda v slikovitih uniformah. Narodna Odbrana, starešinstvo mariborske sokolske župe z župnim ki matičnim praporom. Jadranska Straža s polnoštevilmo mornarsko sekcijo, nacionalni železničarji, mnogoštevilne delegacije vseh mariborskih nacionalnih, kulturni in drugih društev, šolska mladina s svojimi vzgojitelji ln še mnogi, mnogi
Na prehodu z glavnega prostora v Gosposko ulico, pa je bila na iskrih konjičih v strnjeni vrsti sokolska konjenica s praporom in je tako vzorno zaključevala velikanski štlrikot Glavnega trga. Vse naokrog ie bila strnjena nepregledna množica mestnega in okoliškega prebivalstva. Naval ie policija kar s težavo vzdrževala. V obsežnem štirikotni so bili zbrani mariborski borci Ln pa številni mariborski moški zbori Ipavčeve župe, ki so s krasno ubranim petjem spremljali službo božjo.
Maša in čestitke
Takoj po prihodu kraljevega odposlanca ie pristopil k oltarju stolni župnik msgr. dr. Umek in opravil daritev. Po maši je imel dr. Umek še v ornatu na zbrano množico lep domoljuben govor, v katerem je izra-zil tudi veselje cerkve in njenih tukajšnjih najvišjih predstavnikov nad lepim procvi-tom Maribora in širšega jugosiovenskega ozemlja, ki ga je rešil Sloveniji general Rudolf Maister s svojimi junaki.
Nato so se romali vsi predstavniki oblasti v županovo sobo v I. nadstropju mest-
nega magistrata, kjer je najprej mestni poveljnik general Hadžič izročil svoje in pismene čestitke zagrebškega armijskega generala Marica navzočemu generalu Maistru, nakar so čestitali rešitelni Maribora še pomočnik poveljnika savske divizijske oblasti general Panta Draškič, zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Popadle, mestni župan dr. Ljpold, polkovnik Boža Putniko-vič v imenu ministra vojske in mornarice, sreski načelnik dr. Senekovič v svojem in v imenu bana dr. Marušiča, predstavnik mestne polieje dr. Guštin, nadalje starosta mariborske sokolske župe dr. Milan Gori-šek, v imenu predsedstva in celotnega senata njegov podpredsednik senator dr. Miroslav Ploj, v imenu vsega okraja Maribor-desni breg. narodna poslanca gosp. Krejči in g. Vek osi a v Spindler. okrajn' pod-načelnik za Maribor-desni breg Ajlec, v imenu lavantinske škofije msgr. dr. Umek in še drugi.
Na balkonu
Nato ie stopil prvi na balkon mestne palače kraljev zastopnik polkovnik Popadič, ki je b:l od množice burno pozdravljen. Za njim pa je nagovoril silno množico, ki je prekipevala navdušenja, poslevodeči podpredsednik Zveze Maistrovih borcev, upokojen' podpolkovnik g. Avgust Skrabar, ki ■je med drugim dejal:
— Dragi navzoči! Na današnji praznik je zade'a Zvezo Maistrovih fcorcev najvišja čast. ki si jo more želeti kaka organizacija. Nj. Vel naš presvetli kralj Aleksander I. je Izvolil poslati na proslavo svojega zastopnika polkovnika Popadiča, ki ga v imenu naše Zveze prav prisrčno pozdravljam in ga prosim, da soproči Nj. Vel. kralju izraz neomajne zvestobe in udanosti v imenu vseh članov Zveze Maistrovih borcev. Kakor leta 1918. bomo vedno pripravljeni braniti našega kralja in našo domovino!
V nadaljnjem govoru je govornik še posebej toplo pozdravil tudi vse ostale predstavnike javnosti, zlasti, generala Maistra. Ni se še poleglo nepopisno burno spremlie-vanje govornika Skrabarja, ko se je dvignil silen, uprav uglušujoč aplavz, ki je sprejel osvoboditelja Maribora in naše severne meje, generala Rudolfa Maistra. S krepkimi besedami, ki so segale vsem v dušo, da so se neprestano odzivali z odobravanjem. je general Maister nagovoril množico:
General Maister o tistih usodnih dneh •.,
— 15 let je že od prevrata in v 15 letih se marsikaj pozabi. Zato je dobro, da pogledamo danes nazaj na te zgodovinske čase in na naše takratno narodno delo. 1. novembra 1918 nas je bilo v Mariboru na evem bregu Drave kakih 100 slovenskih častnikov in moštva, na desnem bregu pa niti polovica. Pa smo se vendar proti desetkratni premoči vrgli v boj za Maribor. Nobene pomoči in nobenega povelja nismo imeli za to, ne od domačih oblasti, ne od antante. Kar samo je prišlo, zakaj bili smo sami neustrašeni možje, polni ljubezni do naše zemlje in do našega naroda, polni hrepenenja po dejanjih. 1. novembra je bil Mnribor že v naš;h rokah, istega dne pa tudi že postavljen iz prvih borcev temelj za mariborski pešpolk, ki je bil prvi novi pr": v Jugoslaviji, sedanji naš 45. pešpolk. c -.ui majhnimi vojaškimi začetki smo ob-
varovali naš Maribor, da ga niso pustošili in ropali tuji vojaški transporti, ki so se v prvih dnevih novembra valili noč in dan skozi mesto. Za naše nadaljnje delo pa nas je bilo seveda premalo. Zato sem 9. novembra za Spodnjo Štajersko napovedal ■mobilizacijo, ki nam je dala toliko zavednih mož i-n mladeničev, da smo 23. novembra ob 4. zjutraj razorožili nemško mestno zeleno gardo, ki je štela skoro 1500 glav. S tem smo podrli našim naspro-tinikom zadnje upanje, da nam bodo iztrgal; iz rok naš Maribor. Za rešitev Maribora pa Se je naše delo šele začelo. Treba je bilo sovražnim oddelkom, ki so se zibirali v Llpnici, zapreti pot proti Jugoslaviji. Saj je b!!o takrat geslo naših nasprotnikov, zlasti nemških železničarjev, da mora biti avstrijska meja proti Jugoslaviji vsaj pri Zidanem mostu. Zato sem od 25. novembra dalje
verno od Maribora začeli zbirati oborožene kmete, ki so vsak dan napadali naše •postojanke in v začetku februarja s treh strani z močnimi silami navalili na Radgono, a so bili po tridnevnem boju odločno odbiti. Ker so Nemci kljub dogovoru nasproti nam kršili premirje, smo prosili fancosko komisijo v Zagrebu, naj določi demarkac'jsko črto. Ze drugi dan so poslali majorja Montegua, ki je ugotovi! vse podrobnosti o nemških napadih. Pod vodstvom tega francoskega odposlanca smo imeli potem zastopniki ljubljanske in gra-ške vlade v Aiariboru konferenco, na kateri nai bi se sporazumeli za pomOrjenje.
Po triurnem srditem besednem boju je do končne odločitve v Parizu obveljala moja zasedena črta za demarkacijsko črto in sklenilo se je stalno premirje. To našo pogodbo sta kmalu potrdila beograjska in dunajska vlada in od mojih borcev zasedena črta je odločila, da so bila potem vse štajersko ozemlje južno od nje im posredno tudi Prekmurje ter Mežiška dolina na mirovni konferenci v Parizu prisojene Jugoslaviji.
To je hiter in kratek pregled najvažnejših dejanj, s katerimi smo našemu tukajšnjemu narodu rešili svobodo in dedno zemljo. Zdaj je ta lepa zemlja trdno naša, toda veliko, veliko jih je, ki žive na njej in od nje, pa ne vedo, koliko prestraženih in prečutih noč.;, koliko junaštva in ljubezni, koliko ran pa tudi smrti, je terjala ta lepa zemlja, da je ostala naša. Najbolj vedo to moji zvesti borci. Ce bi teh ne bilo, potem ne ibi bil Maribor danes naš. Doletela bi ga ista usoda kakor slovensko Podravje.
Današnji praznik pa je tudi dan tihih spominov. Hvaležno se spominjam predsednika našega prvega narodnega sveta dr. Ver-stovška, podpredsednika dr. Rosine, tajnika ravnatelja Vcglarja, dr. Jerovška, brezen-škega župnika Volčiča in vseh drugih velikih borcev za našo svobodo, ki jih U krije naša svobodna zemMa. Zlasti pa se danes spominjam onih mojih zvestih borcev, ki so v ijubezni do rodne zemlje s krvjo zarisa!i in s smrtjo zapečatili njene svete meje. Vsako leto, kadar se v novembru in decembru spominjam naših obrambnih bojev, vidlim v duhu svoje mrtve junake, ki se kakor senca pretipajo do državnih mejnikov, jih preizkušajo, če stoje še tako trdno, kakor leta 1918., ko smo jih združeni postavljali. In slišim jih, kako me med s&boj v strahu tehtajo: »Alti bo Maister z našimi zvestimi tovariši vedno branil te naše mejnike?« In jaz jim odgovarjam, kakor da b; bil kakor nekdaj med njimi: »Ne bojte se bratje! Bom jih branil, jaz in moji borci, z njimi pa vsi oni, ki so od nas prevzel! sveto dedščino stražarjev naše meje. In to Je vsa slavna jugosloven-ska vojska, na čelu Ji sam naš presvitli junaški vladar. In temu navdušenemu stražarju naših meja v našem Mariboru zakličlmo: Živel Nj. Vel kralj Aleksander!«
Ta sugestBvni pozvv je žel gromek odmev. Množica je vzikipela kakor razburkano morje in za-bučala v izjavi zvestobe in vdanosti svojemu viteškemu vladarju in
vojskovodji. Godba je zaigrala državno himno, ki je prekrila vse veličastne ovacije kralju, kraljevskemu dormi in domovini, krona vsega navdušenja.
Častil ščit osvoboditelja Maribora
Nato je stopil na balkon mariborski župan dr. Fran Lipold. V uvodu je pozdravil kraljevega zastc-pnika, nadalje generala Maistra in vse navzoče. Nato je nagla sil pomembnost velikega dne pred 15 leti, ko je postal Maribor s širno zemljo okrog njega naša nacionalna last za vedno. Prežeti nacionalnega duha so stopili takrat v odločilnem trenutku v službo domovine general Maister in njegovi vrli, zaslužni borci. Svetovna vojna se je bližala koncu. Zmago in lavorike so odnašali na raznih bojnih frontah vrli srbski vojaki obenem z jugoslovenskimi dobrovoljci Takratna silna borba teh junakov nam bo ostala v trajnem in častnem spominu. Večno slavno delo srbske in jugoslovenske dobro-voljske vojske, ki jo je vodil naš svetli vladar Nj. Vel. kralj Aleksander, je bil preboj solunske fronte. V odločilnem tre-notku, ko so se krojile meje naše države na severu, pa so stopili na plan general Maister in njegovi odlični borci, ki so, prežeti z domoljubno ljubeznijo, s svojimi strnjenimi vrstami postavili današnje severne državne mejnike in priborili v težkih. krvavih bojih in silnem požrtvovalnem trpljenju Jugoslaviji njen Maribor ter vse njegove prelepe okoliške kraje, od Radgone do Guštanja ^n še dalje. Izkušenemu nastopu, odličnemu junaštvu generala Maistra ter njegovih borcev dolgujemo zahvalo za današnji severni svet naše domovine.
Maister _ zaključil z iskreno, močno poudarjeno željo, naj cvete naša obdravska prestolnica in naj Vsevišnji čuva prelepi Maribor, njegove dobre meščane in njegovega narodnega zaslužnega župana ... Na trdnem hrastovem ščitu je med bakrenimi okovi izrezan pod mariborskim mestnim grbom naslednji posvetilni napis:
»Generalu Rudolfu Maistru, častnemu meščanu mesta Maribora, 11. maja 1933.«
Ves potek slavnosti je prenašala ljubljanska radio-postaja, za katero je po končani slovesnosti prečital velezanimiv del iz zapiskov generala Maistra o prevratnih dneh v Mariboru, zlasti o 1. novembru 1918, njegov soborec g. Julij Guštin.
Ob izročitvi častnega meščanstva in pomembnega ščita so združeni pevci Ipavčeve župe na trgu pred magistratom zapeli pretresujočo »Molitev«, množica pa kar ni mogla prenehati s spontanimi dokazi navdušenja.
V pieteti se snominjamo vseh onili vrlih mož, ki se jih je že spomnil v svojem govoru general Maister in ki so z vsemi svojimi silami skrbeli, da pride naša obmejna severna dežela pod okrilje svoje težko zaslužene in s hrepenenjem pričakovane Jugoslavije. Čast in s>ava vsem vam, ki ste s svojim velikim delom in žrtvami dosegli osvobojenje Maribora i in prelepega Podravja. Neizbrisno je dej- \ stvo, da Slovencem še ničesar ni padlo v j roke brez borbe in žrtev ter brez lastnega truda. Zato je naša sveta dolžnost, da vse to, kar imamo in kar so nam priborili naši junaki v svoji brezmejni ljubezni do domovine in do nas, globoko spoštujemo in obvarujemo v lepši bodočnosti pod umnim, preizkušenim vodstvom našega prevzviše-nega vladarja kralja Aleksandra I. V zahvalo za ogromno delo pa je mariborski mestni občinski svet odlikoval generala Maistra z mariborskim častnim meščanstvom in mu ob tej priliki izročam p^ejj diplome v znak trajnega priznanja hrastov, z mogočnimi bakren, m i okovi okovan ščit, ki naj ga za vedno veže z nacionalnim Mariborom, kateremu je bil v naj-odločilnejših dneh mogočen ščit m varstvo. Pod tem simbolom zvestobe in hvaležnosti stopa danes jugoslovenski Maribor na svojo novo pot procvita in vsesplošnega napredka...
Globoko ginjen se je general Maister zahvalil županu in vsemu občinskemu svetu za odlikovanje. Vso zahvalo pa je v svoji široki skromnosti takoj prenesel tudi na vse one, ki so sodelovali z njim v osvobodilnih dneh za naš Maribor in naše severne kraje. Svojo zahvalo je general
~ <j-«i»u..i,a ti^a »c jc razvid uiogocuii sprevod vseh udeležencev slavnosti po Gosposka ki Slovenski ulici ter po Aleksandrovi cesti mimo Trga svobode, kjer je defiliral pred generalom Maistrom in ostalimi odličnimi predstavniki mariborskega javnega življenja. Posebno velike ovacije je priredila v avtomobilu sedečemu generalu Maistru v mimohodu s)koI-ska mladina. Od več godb spremljani so defilirali pred generalom v vzornih vrstah sokolska konjenica, nacionalni poštarji in železničarji, generalovi borci, varaž dmsika mestna garda, sokofetvo, mladina, gasilci ter na tisoče članov mariborskih društev in ostalega občinstva.
Nadvse ginljivo in prisrčno pi je bi'o snidenje generala Maistra ob cerkvi z njegovimi borci, s katerimi se je pozdravil res prav očetovsko in s slehernim ob čvrstem stisku desnice izpregovoril nekaj toplih besed. Nato so vsi predstavnik' oblasti in povabljeni gosti odšli v veliko dvorano Narodnega aoma, kjer jim je mestna občina priredila bogato zakusko. Ob tej priliki so se obudili marsikateri svetli spomini na velike dneve.
O j spomeniku osvobojenja v mariOorsnem parku
Volitve v Španiji
Včerajšnje volitve v španski parlament so potekle ▼ splošnem mirno - Končni izid bo znan šele čez nekaj dni
Madrid, 19. novembra, d. Volilna borba, ki je bila končana z današnjim dnem, je bila zelo razburljiva. Zahtevala je 32 mrtvih žrtev, dočim je bilo 40 Ijiudi ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je vštetih tudi 24 socialistov, ki so se ponesrečili z avtomobilom pri Hueszl Za današnje volitve je vlada izvedla obširne varnostne ukrepe, da bi preprečila nemire, ker se je zvedelo, da nameravajo radikalni elementi prirediti demonstracije. Ministrski predsednik Barrios je pozval prebivalstvo v posebnem proglasu. naj izvrši svojo volilno dolžnost.
Kakšen bo končni volilni izid, se za sedaj še ne more prerokovati. Mnogo je odvisno od glasovanja žensk, ki so danes v Španiji prvič volile v parlament in katerih število prekaša moške volilce za 70.000. Kakor znano, je socialistični minister Prieto imenoval svoječasno uvedbo ženske volilne pravice, ko jo je sklenil parlament, sunek z bodalom v hrbet republike, ker je znano, da je vpliv duhovščine na ženske mnogo večjj kakor pri moškjh.
Za 473 mandatov se je danes borilo 7000 kandidatov. Nobenega dvoma ni, da bo izšla iz volitev znatno ojačena desnica, ki je bila poražena pri parlamentarnih volitvah meseca aprila 1. 1931, katere so dovedle do packa monarhije. Napovedujejo, da si bo
desnica, ki je imela doslej 38 poslancev,
priborila 150 mandatov.
Lerrouxova republikanska stranka pričakuje z nekaterimi sorodnimi strankami, da bo postala v novem parlamentu najmočnejša skupina in da bo odvzela levicj njeno odločilno vlogo v državi.
Radikalna stranka je računala na glasove mnogoštevilnih monarhistično mislečih konservativcev. V mnogih pokrajinah je prišlo do volilnih zvez repuMikairsike stranke z desničarskimi agrarci. Socialisti so sklenilj v nekaterih pokrajinah zveze s komunisti in sindikalisti, pričakujejo pa, da komunisti številčno ne bodo dosegli pomembnega uspeha. Končni jzid volitev bo bržkone znan šele ob koncu tedna.
Volitve so se pričele ob 7. zjutraj. 2e v dopoldanskih urah je bila udeležba volilcev zelo velika. Velika je tudi udeležba žensk, ki so tudi v volilnih borbah samih zastopane. Najbolj številno je bila po ženskah zastopana v teh odborih socialistična stranka.
Mesto samo je mirno. Snoči so bile ponekod burne manifestacije, ki pa so ostale krajevno omejene in niso vplivale na potek današnjih volitev.
Ob 10. dopoldne Je notranji minister govoril po radiju i.n izjavil, da vlada povsod v Španiji mir.
Cilji nemške propagande
„Petit Parisien" vztraja na avtentičnosti svojih odkritij o hltlerjevski propagandi za nemške imperialistične
cilje
Pariz, 19. novembra, d. Glavni urednik »Petit Parisiena« E. J. Bois vztraja kljub ponovnim nemškim demantijem, da je dokument, ki je bil objavljen v listu o ciljih in sredstvih nemške propagande, popolnoma avtentičen. Te izjava je tem bolj pomembna, ker se je »Petit Parisien«, ki je eden najbolj razširjenih francoskih li-rtov, vsa leta odkritosrčno zavzemal za politiko Siprave msd Francijo in Nemčijo in sta glavni urednik E. J. Bois kakor tudi diplomatski urednik Jullien, ki se je podpisal pod odkritja, objavljena v listu, ena izmed najbolj znanih novinarjev Francije in sploh na svetu. Bois piše v »Petit Pariš? enu«:
Če je kdo vodil pošteno mirovno politiko, ni bila Nemčija, temveč Francija. Če bi bil še na svetu mož, bodisi v vladi ali pa izven nje, ki je predstavljal to francosko politiko in čegar spominu bomo ostali zvesti (Briand), bi gotovo danes dvignil svoj mogočni glas ter postavil hltlerjevski imperializem na sramotni oder, kakor je to storil 1. 1929. s tribune Društva narodov. Ta imperializem se zrcali v dokumentu, ki odkriva pravi obraz sedanjih vladarjev Nemčije. Francija se ne pusti z nobenimi demantlji, temveč samo * resničnimi dejstvi prepričati, v kolikor pa gre za deistvo. poznamo zelo dobro »amo eno — beg Nemčije iz Društva na-
rodov. To je zelo zgovorno dejstvo in sicer v enaki meri, kakor so navodila hi-
tlerjevske propagande.
Berlin, 19. novembra d. Nemški poslanik v Parizu je naprosil francosko vlado za posredovanje, da bi ji bili predloženi dokumenti oziroma njihov faksimile, ki jih je priobčil »Petit Parisien«. Nemška vlada trdi, da so ti dokumenti ponarejeni.
Pariz, 19. novembra, g. Predsednik zunanjega političnega odbora v senatu, bivši poslanik Henry Berenger, je imel včeraj senzacionalen govor o Hitlerju in židovskem vprašanju ter je izjavil med drugim: Nemčija je s svojimi židovskimi državljani ravnala z nenavadno brutalnostjo ter postavila 600.000 nemških Židov na sramotni oder ali pa jih izgnala iz države. Zato je izzvala ogorčenje vsega kulturnega sveta. Na vprašanje, zakaj je ravnala tako, niso mogli niti dr. Gobbels niti drugi narodno-socialistični voditelji dati konkretnega odgovora. Kot edini vzrok so navajali, da so židje nearijci, pri čemer pa je treba ugotoviti, da sploh ni čistega nemškega plemena, ker je nemški narod mešanica vseh mogočih plemen. V resnici je prišlo do spora med dvema civilizacijama in do boja med nasiljem in duhom. Nemška civilizacija sloni na sirovi sili, židovska pa na dušev.ni sili in mesijanizmu pravičnosti.
Razorožitvena pogajanja
Sestanek glavnih delegatov v svrho razčiščenja in omo-gočenja nadaljnjih pogajanj
ženeva, 19. novembra, d. Tajništvo Društva narodov je izdalo o včerajšnjih razgovorih naslednji ikomunike:
»Predsednik razorožitvene konference Henderaon je imel včeraj dopoldne razgovore s Johnom Simonom in Edenom. Popoldne je sprejel Paula Bonoourja in Mas-siglia, nato pa italijanska delegata Di So-ragno in Ruspolija. Predsednik Henderaon je s svojimi posetniki podrobno proučil sedanji položaj. Zvečer se je sestal z zastopniki držav, v katerih imenu je John Simon podal svoje izjave 14. oktobra.«
Francoski zunanji minister Paul Bon-cour se je včeraj popoldne sestal s poljskim delegatom grofom Raszinskim, angleški zunanji minister John Simon pa je imel daljši razgovor z ameriškim poslanikom v Bernu Wilsonom in italijanskim delegatom Di Soragno.
Davi se je najprej sestal angleški zunanji minister Simon s predsednikom razorožitvene konference Hendersonom, kasneje pa sta se sestala italijanski delegat Di Soragna in francoski delegat Massigli. Ob 16. so se zbrali pri Hendersonu Simon, Eden, Paul Boncour, Di Soragna, dr. Beneš ln generalni tajnik Društva narodov Avenol. Gre za to, da razčistijo položaj. Stališče angleškega zunanjega mini-»tra je težavno. Angleška vlada bo vztrajala pri svojem razorožitvenem načrtu Prav tako je razumljivo stališče italijanske vlade, ki smatra, da so pogajanja v ženevi brezpredmetna, dokler se ne vrne Nemčija. Francosko stališče je jasno to popolno. Francija se bo držala svojih obveznosti in bo vztrajala pri svoji dosedanji razorožitveni politiki. Angleška delegacija bo skušala izpremeniti svoje predloge, ki jih je razorožitvena konferenca soglasno odobrila dne 14. oktobra. Po najnovejših poročilih iz Berlina odklanja nemška vlada angleško konvencijo v celoti, zaradi česar nastaja vprašanje, ko mu bo koristilo, če bo angleška delegacija izpremenila svoje stališče.
Pariz, 19. novembra. AA. V današnji številki »Journala« poroča Saint Brice o položaju v ženevi ln pravi med drugim:
Francija smatra kot obvezen sporazum, ki je bil sklenjen 25. septembra med Francijo, Italijo in Anglijo in ki ga je sprejelo predsedništvo razorožitvene kon ference na svoji seji 14. oktobra glede nadaljnje razprave o Macdonaldovem načrtu razorožitvene konvencije. Zato zadošča, da o njem razpravljajo posamezni poročevalci in ožji ogbor in da predlože svo ja poročila seji splošnega odbora, ki bo 4. decembra.
Kaže, da je predsednik razorožitvene konference Henderson drugega mnenja In da zato zagovarja, naj bi se vršila nova pogajanja.
Mi bomo na ta njegov predlog glede novih pogajanj pristali, pravi daU« Saint
Brice, treba pa je vedeti, da smatra Francija sporazum z dne 25. septembra kot otvezen za vse države, ki so nanj pristale, in da bo zaradi tega treba nvesti preizkusno dobo glede enakopravnosti. V tem smislu bodo morale prizadete delegacije uravnati svoje zadržanje.
Iz Rima poročajo, da je predsednik italijanske vlade Mussolini snoči obiskal francoskega poslanika v Rimu De Chambruna. Njun razgovor je trajal nad eno uro. čeprav molče poučeni krogi o vsebini tega razgovora, se je vendar doznalo, da sta predsednik italijanske vlade in francoski poslanik pretresla vsa aktualna mednarodna vprašanja. V ospredju bo bila predvsem razorožitvena vprašanja in vprašanja, kako naj bi se ublažila sedanja mednarodna naipetost s ponovnimi pogajanji z Nemčijo.
V Parizu doslej še niso Izdali uradnega komunikeja o tem sestanku med Mnssoll-nijem in francoskim poslanikom r Rimu.
Nesoglasja v angleški vladi
London, 19. novembra. AA. Angleški H. beralni krogi smatrajo, da je položaj zunanjega ministra Johna Simona postal v zadnjem času slafr, zaradi česar ni izključeno, da bo izpadel iz sedanje vlade.
Lista >Sunday Referee< ki >Šunday DI-spatsh« trdita, da je položaj zunanjega ministra ogrožen zaradi nesoglasja med njim in drugimi člani Macdooaldove vlade, ki »o nastala zaradi raaoroiitvenega vprašanja Ln glede nadaljnjega zadržanja angleške vlade v tej zadevi.
»Sunday Dispatsh« pravi, da uživa Simon v svoji stranki neomejeno zaupanje. Zato bi ta stranka, če bi Simon izpadel iz vlade, takoj prešla v najstrožjo opozicijo. V tem primeru bi bil ogrožen položaj Mac-donaldove vlade same.
Tudi »Observer« govori o možnosti Simonove ostavke. List naglaša, da bi Simonov odhod iz vlade imel v sedanjih okoliščinah velike posledice. Javnoet bi smatrala, da je bil Simon žrtvovan samo zato, da bi vlada zadostila zahtevam nemških narodno-socialističnih krogov. To pa ne bi bilo združljivo z ugledom Velike Britanije. S tem v zvezi opozarjajo poučeni krogi na primer nekdanjega francoskega zunanjega ministra Delcasseja.
Velika rudniška nesreča
Grasmoor, 19. novembra. AA. V tukajšnjem rudniku se je danes dogodila eksplozija. Vodstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da je bilo ab času eksplozije v rovih 31 rudarjev. Pri nesreči je naSlo smrt 15 rudarjev.
Gospodarsko sodelovanje s Češkoslovaško
Beograd, 19. novembra, p. Kakor poročajo iz Prage, se je vršila tamkaj pod predsedstvom g. Dvofačka druga glavna skup-Jčina češkoslovaško-jugoslovenske gospodarske zbornice, ki so se je udeležili tudi častni predsednik poslanik dr. Grisogono in mnogi ugledni predstavniki gospodarskega življenja. V debati so razpravljali o ureditvi plačitoih odnošajev med obema državama. Na skupščini so bili izvoljeni za častne člane zaradi zaslug, ki so si jih zlasti pridobili za osnovanje zbornice, minister dr. Albert Kramer, direktor zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič, narodni poslanec in bivši minister Ivan Mo-foorič. načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Pilja ter univerzitetni profesor dr. Milan Todorovič.
Bolgarski novinarji v Topoli
Beograd, 19. novembra. Danes so bolgarski novinarji obiskali grob Neznanega junaka r.a A vali. Spremljali so jih predsednik Jugoslovenskega novinarskega udruženja v Beogradu Kitzmič, zastopniki jugoslovenskih listov, predstavniki jugoslov.-bolgarske lige, dr. Ceda Djurdjevič in šef publicističnega odseka centralnega presbi-roja Parežanin. V imenu bolgarskih novinarjev je položil na grob Neznanega junaka krasen šop cvetja predsednik bolgarskega novinarskega udruženja Stanev, ki je s kratkim ali ganljivim govorom pozval prisotne, naj počaste Neznanega junaka z dva-minutnim molkom. Bolgarskim novinarjem je bila nato prirejena zakuska v hotelu na Avali. Zatem so odpotovali v Oplenac, kjer so si ogledali kraljevo ustanovo in njene znamenitosti. V Topoli jim je bilo prirejeno kosilo, po katerem so si ogledati tamošnjo vinogradniško zadrugo.
Kongres dentistov
Zagreb, 19. novembra, n. Danes se je vršil v Zagrebu kongres dentistov iz Jugoslavije. Udeležiti so se ga tudi podpredsednik iige der.tistov Evrope Novak iiz Prage ter tajnik te lige Hajek, zastopnik organizacije češkoslovaških dentistov Urban, zastopnik avstrijskih dentistov Shetscheny in tudi delegati iz Ljubljane. Predsednik Ugrinič je najprej predlagal, da se odpošijejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade ter ministru za socialno politiko in narodno zdravje, nato pa je v svojem pozdravnem govoru poudarjal, da sta najstarejši organizaciji dentistov v Ljubljani in Zagrebu, ker drugod ne obstoje. Ti dve organizaciji sta smatrali za svojo doiž-nost, da sta sklenili na konferenci v Rimskih Toplicah sklicanje današnjega kongresa v proslavo 201etmice svojega obstoja. iNato je govoril podpredsednik lige dentistov Novak. Sklenjeno je bilo, da se osnuje izveza organizacij dentistov in zobnih tehnikov za vso državo. V začasni odibor so bili izvoljeni Ugrinič, Latinčič, Golob, Jed-iiaka, Ogrič. Radovan in Prank. Po kongresu so si udeleženci ogledali dentlstično .razstavo.
Seja poslanskega khiba JNS
Beograd, 19. noveiribra. p. Poslanski ktub JNS ibo imel svojo sejo v četrtek 23. t m. ob 5. popoldne.
Proslava osvoboditve Sente Beograd, 19. novembra, p. Iz Sente poročajo, da so tamkaj slovesno proslavili 15-•letoico prihoda srbske osvobodilne vojske. Obenem se je proslavilo osnovanje tamoš-njega četniškega udruženja. Na proslavi je zastopal Nj. Vel. kralja general Belimarko-vič. Razvitju četmiške zastave je kumoval general Jovan Nanmovič. Slovesnosti se je udeležilo večje število četnikov iz Beograda.
Volitve v beograjski odvetniški zbornici
Beograd, 19. novembra, p. Danes ie j«
zopet sestala beograjska odvetniška zbornica k volitvi predsedništva. Za predsednika je bil ponovno izbran beograjski odvetnik Dragotin Jankovič.
Zborovanje beograjskih zasebnih
nameščencev Beograd, 19. novembra, p. Beograjski zasebni nameščenci so imeli danes dotbro uspelo zborovanje, na katerem so izvolili akcijski odbor, ki naj bi započel intenzivno akcijo za ureditev njihovih zadev, zlasti pa pokojninskega zavarovanja. V sprejeti resoluciji zahtevajo, naj se zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, ki je veljaven v dravski banovini in Dalmaciji, razširi na vso državo. Obenem naj se izvede revizija tega zakona ter znižajo službena leta, potrebna za pridobitev popolne pokojnine, od 40 na 30 let_
Naše tališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 20. novembra: »V agoniji*. A. Torek, 21. novembra: Zaprto (»Pravica do
greha«. Gostovanje v Celju.)
*
Drevi ob 20. uri se vprizori po daljšem presledku Krleževa drama »V agoniji« za red A. Ker Je to poslednja vpriznritev tega dela, opozarjamo nanjo vse on", ki doslej niso utegnili posetiti te predstave.
Ljubljanska drama pristopi v tem tednu k študiju dveh novitet, ln sicer prve mladinske igre v tej sezoni Fbrsterjeve igre v osmih slikah »Robinzon ne sme umreti« ln pa prvega izvirnega dela, Jolieve »Kulturne prireditve v črni mlaki«. Premieri obeh del bosta prve dni decembra. Režijo ima prof. O. Sest.
OPERA.
Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 20. novembra: Zaprto
Torek, 21. novembra: »Pikova dama«. C. *
čajkovskega »Pikova dama« se ponovi v operi jutri, v torek, za red C. Vlogo Lize poje kot gost ga. Kunčeva,
Ameriško-mski sporazum
Ukrajinske demonstracije v New Yorku — češkoslovaški industrije! za zbližanje z Rusijo
Washlngton, 19. novembra AA. Za prvega sovjetskega poslanika v Washingtonu bo bržkone imenovan bivši ruski poslanik na Japonskem Trovanovskij.
Znani član senata in nasprotnik Sovjetske Rusije Fich je opozoril vlado na delovanje komunistov v Zedinjenih državah in zahteval primerne ukrepe proti temu rovar-jenju.
V	Newyorku Je včeraj kakih 7000 Ukrajincev priredilo prav bučne demonstracije v protest proti ameriškemu priznanju Sovjetske unije. Med demonstracijami je prišlo do spopada Ukrajincev s komunisti. Veliko število oseb je bilo ranjenih, med njimi trije policisti.
V	Washingtonu so komunisti demonstrirali pred nemškim poslaništvom. 14 komunistov je bilo aretiranih.
Moskva, 19. novembra. AA. Sovjetska vlada je pristala na imenovanje Bullitta za ameriškega poslanika v Moskvi.
Praga, 19. novembra. AA. CeSkoslovaškl listi komentirajo obširno ameriško priznanje Sovjetske unije.
»Venkov« pravi, da sta Amerika in Rusija po naravi navezani druga na drugo. Zato lahko postaneta dobra prijatelja. Ničesar jih ne deli, pač pa je mnogo stvari, ki jih družijo. Obe imata razen vsega še skupnega, močnega in trdovratnega sovražnika.
»Narodny Osvobozeni« smatra, da je storila Rusija velik korak v mednarodno politiko, ker je okrepila svojo veljavo, obenem pa mir, kajti skupna politika Amerike in Rusije bo omejila vojaško ekspanzijo Japonske.
Na borzi se je vršil sestanek, na katerem so gospodarstveniki zahtevali, naj bi se začasna pogodba z dne 6. junija 1922 med Češkoslovaško in Rusijo izpremenila v pogodbo o priznanju Sovjetske unije de jure in v trgovinsko konvencijo. To so zahtevali zlasti češkoslovaški industrijci.
Kako se Amerika brani priseljencev
Zanimivi povodi deportacij — Vsak priseljenec je 5 let na preizkušnji
Cleveland, novembra 2e prej, predno so Zedinjene države tako močno omejile priseljevanje, so že poskrbele za zakonita sredstva, da se lahko neljubih priseljencev iznebijo. Sprejeta so bila namreč zelo zamotana določila o vrnitvi priseljencev ali o deportacijah. Lahko se reče, da je vsak priseljenec v Zedinjenih državah prvih pet let svojega bivanja na preizkušnji. Ko mine ta doba in če ni nikdar prišel v nasprotstva z določili priseljenskih oblasti, je glavnih skrbi seveda konec. So pa vendarle še določila, po katerih se nekatere priseljence lahko odpošlje v staro domovino ne glede na to, koliko časa že prebivajo v Ameriki. Izženejo se lahko v prvi vrsti seveda osebe, ki so bile kaznovane zaradi zločinov iz sebičnih namenov, v enaki nevarnosti pa so tudi pristaši gotovih političnih programov. To je seveda zelo raztegljivo, ker se lahko razna naziranja od časa do časa smatrajo za nevarna obstoječemu redu. Nobenega jamstva za stalno bivanje na področju Zedinjenih držav pa nimajo oni, ki so po prvem juliju 1. 1924. po kakih ovinkih, torej nepostavno prišli na področje Zedinjenih držav, ali pa če jim je bilo bivanje dovoljeno samo začasno. Bilo je že nešteto primerov, da so po dolgih letih izgnali priseljence, ki so se priselili iz Južne Amerike z vednostjo vseh priseljenskih oblasti. Ko so dobili dovoljenje za začasno bivanje, niso niti mislili, da bo tako dovoljenje po dolgih letih kar naenkrat preklicano. Taki priseljenci so se zamerili kaki lokalni oblasti in ko se je ta spomnila, da so dobili pred dolgimi leti le začasno dovoljenje bivanja, je takoj izposlo-vala izgon. Po raznih mezdnih bojih je na tisoče takih primerov.
Za priseljence so zelo nevarni tudi vsi še tako kratki presledki stalnega bivanja na področju Zedinjenih držav. Pod takimi presledki se razumejo celo kratki izleti — recimo — nekam v Kanado. Če bi se ga oblasti rade iznebile, je priseljenec s takim izletom izgubil vse pravice, ki si jih je pridobil tekom dolgih let.
Ce ga po izletu sploh še sprejmejo, ga sprejmejo samo začasno z novo dobo petletne preizkušnje. Za vzroke deportacij v tej petletni preizkusni dobi so navedene v zakonu tudi razne bolezni. Če n. p. kdo v dobi prvih pet let svojega bivanja v Ameriki zblazni. ga kratkomalo izženejo, ker se mu prav gotovo ne bo posrečil dokaz, da segajo vzroki njegove duševne bolezni v dobo po prihodu v Ameriko.
Osnovni priseljenski zakon od leta 1917. določa, da inozemec, ki je bil po pomoti ali po malomarnosti kake priseljenske oblasti pripuščen na področje Zedinjenih držav, lahko takoj, kadar bodo druga
Pod zastavo iredentizma
Pula, 19. novembra.
Pula in ž njo vsa Istra je od zadnjih dni meseca oktobra sem živela celih štirinajst dni v omotici fašističnega navdušenja, kakor ga menda še ni bilo tu, odkar je nad našo kršno Istro zavladal fašizem. Najprej obletnica fašističnega pohoda na Rim, potem obletnica italijanske »zmage« v svetovni vojni z »osvobojenjem« dotlej »neodrešenih« pokrajin, nato proslava »odkritja največjega spomenika skrbi in ljubezni fašističnega režima napram Istri«, slavnostna otvoritev istrskega vodovoda in naposled kraljev rojstni dan z velikimi vojaškimi paradami, pri katerih je seveda v celoti sodelovala tudi fašistična milica Pri vseh teh hrupnih slavnostih je moralo sodelovati tudi podeželsko prebivalstvo jugoslovenske narodnosti, kajti drugače bi okusilo na lastni koži in le prebridko vso to toliko proslavljano skrb in ljubezen fašističnega režima Zlasti k otvoritvi vodovoda je moralo vse, kar leze ino gre, dasi je vse, kar se je storilo doslej, komaj začetek in bo imelo svojo korist od naprave skoraj izključno le prebivalstvo starih italijanskih gnezd, ki leže ob zapadni morski obali in samo par občin z našim prebivalstvom med Buzetom in Porečem. Vsa notranja Istra pa bo morala čakati boljših časov. Pa je vendar vse moralo k slav-aostim, čeprav z zelo pritegnjenim jermenom okoli pasu, ker prebivalstvo zlasti v notranjih delih Istre že danes dobesedno strada. S kakim navdušenjem se je naše ljudstvo udeleževalo teh slavnosti, si je po vsem tem pač lahko misliti.
Zato pa so se s tem hrupnejšim navdušenjem udeleževali vseh teh svečanosti naši »neodrešenci«, katerih imamo v Puli dve skupini: dalmatinsko in krško. Dalma-tinoi imajo svojo podružnico »Dalmatinska akcije« in nastopajo z »dalmatinsko zastavo« (tri leopardove glave na modrem polju). Krški »neodrešenci« pa se doslej niso preveč kazali v javnosti, čemur je bil pač glavni vzrok dejstvo, da niso imeli svoje zastave. Ta nedostatek so sedaj odpravili in ob priliki proslavo »zmage« so dobili tudi oni svojo zastavo Tukajšnji »Corriere Istriano« je poročal o tem dobesedno tako-le:
»Krški begunci imajo svoj prapor. — O priliki XV.' obletnice zmage se je Društvo beguncev s Krka, ki ima svoj sedež * Puli, udeleževalo proslave, nastopajoč
oblastva izvedela za okoliščine njegove vselitve izgubi vse pravice do naselitve, pa naj si jih je pridobil že pred mnogimi leti. Jasno je, da se da tako določilo izkoriščati proti neljubim priseljencem na vse mogoče načine. Posebna določba zakona o deportacijah pa določa, da se lahko odstrani iz zvezne države vsakega tujca, ki je tekom prvih let svojega bivanja padel v breme javne dobrodelnosti. Kakor pri bolnikih, so tudi v tem primeru seveda izvzeti oni, ki lahko predložijo, vsa dokazila, da so vzroki njegovega siromaštva nastali po prihodu v Ameriko. Takega dokaza seveda ne bo mogel podati niti eden od priseljencev, ko je vendarle znano, da se od priseljencev zahteva samo minimalna vsota ameriškega denarja in da večjih zneskov, ki jih je kdo prinesel s seboj iz stare domovine, oblastva pri vselitvi sploh ne beležijo. Izganjajo pa naposled tudi one, o katerih se je šele pozneje dognalo, da so bili, če tudi samo za kratek čas, v dobi prvih petih let deležni javne dobrodelnosti. To določilo odpira vrata velikim zlorabam. Po 10, 15 letih se lahko ugotovi, da je bil kak priseljenec v nekem kraju deležen javne pomoči zaradi kake prometne nesreče in to zadostuje, da ga izženejo, če se je zameril s svojim političnim udejstvovanjem ali na kak drug način lokalnim oblastnikom. Tako zadostuje, če se najdejo zapiski kake javne ambulance o skromni zdravniški pomoči, ki mu je bila pred dolgimi leti izkazana. Kakor duševne bolezni, tako tvorijo povod deportacije še razne druge bolezni, ki prehajajo od roda do roda in ki so sploh nalezljive. Celo jetika, ki jo dobijo mnogi priseljenci pri težkem delu in v slabih življenjskih razmerah, je všteta med take bolezni. Revež, ki skuša dokazati, da je dobil že v Ameriki kali te bolezni, pa je seveda, če je želela to lokalna oblast, zavrnjen od vsake zdravniške komisije, češ. da je prinesel bolezen že s seboj.
Iz vsega tega je razvidno, da se lahko ameriške oblasti na podlagi raznih predpisov odkrižajo vsakega priseljenca ne samo v prvih petih letih njegovega bivanja, temveč tudi pozneje, dokler si ne pridooi državljanstva. Državljanstva pa mnogi ne dobijo, ker ne morejo plačati pristojbin, ali Da ker imajo oblasti kake pomisleke v prej označenih smereh. Direktor državljanskih zavodov v državi Ohio, George A. Green. ki je iskren zagovornik tuje-zemcev in je že tisočerim pomaga' do državljanskih pravic, je nedavno izjavil, da je v Qeve'andu okrog 150.000 oseb brez državljanstva. Po njegovem mnenju je ta-ito v glavnem zaradi tega, ker se državljanske pravice prodajajo za denar, namesto da bi se dajale na podlagi postav.
prvič z društvenim praporom, darilom tukajšnjega someščana Avrelija Brussija (Brusa). Prapor je najfineje izdelan, ves >z svetlomodre svile, na njem pa je grb mesta Krka, predstavljajoč uharico na treh pečinah. Odbor Društva beguncev s Krka se iz vsega srca zahvaljuje inž. Brussiju in izraža željo, da bi prapor mogel ie v bližnji bodočnosti zaplapolati v svojem naravnem sedežu.«
Tako se torej vse fašistične slavnosti, pa naj so že kakršnekoli, ob kakršnihkoli prilikah, vedno pretvarjajo v iredentistič-ne manifestacije in si lahko mislite, s kakimi vzkliki so množice v omotici svojega navdušenja pozdravljale »neodrešene« kr-čane in njihov sovji prapor!
Objave
Polkovnik Mihajlo Golubovič v Celju slavi 21. novembra svojo slavo.
Jarmila Novotna poje v filmu »Noč velike ljubezni« samo še danes ob 16. Nadaljnji predstavi odpadeta zaradi koncerta Slovenskega kvinteta.
»Sv. Gora«. , ZKD bo predvajala svoj film darnes ob pol 15. ter točno ob 18. Ker je film danes zadnjič na sporedu, opozarjamo zlasti naše smučarje.
Nocojšnji koncert Slovenskega vokalnega kvinteta v Filharmonični dvorani ima naslednji spored: 1. Josip Pavčič: Kmečka balada, Risto Savin: Kosa in Anton Lajo-vic: Megle. Poje kvintet. 2. Risto Savin: Skala v Savinji, Ludvik Zepič: Poljska pesem in Gazela, poje Jug Milan. 3. Gallus-Petelin Jakob: Preparate corda vestra, Ci-vitatem istam Tu circunda Domine in Ascendi Deus in jubilatione. Poje kvintet. 4. Risto Savin: Maškerada, Niko štritof: Priša je cesarski pot in Hodi da, Minka! Poje Petrovčič Tone. 6. Stevo Mokranjac: Prva rukovet: Iz moje domovine, Emil Adamič: Za plotom. Poje kvintet. Oba solista spremlja na klavirju g. Gallatia. Na koncert, ki je po svojem sporedu izredno zanimiv, in bo po izvajanju priznanega Slovenskega vokalnega kvinteta prav gotovo odličen, opozarjamo m vabimo k obilnemu posetu.
Sokol I. Ljubijana-Tabor sporoča svojemu članstvu, da je preminul zvesti član br. Mlakar, profesor državnega učiteljišča. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek 20. t. m. ob 16. iz hiše žalosti, Prisojna ulica 3. Uprava vabi bratsko članstvo, da ga v čim večjem žtevilu spremimo na njegovi zadnji pot! v clTllu z znakom. Zdravo! Uprava.
Dostojanstven pogreb Petra Grasseilija
Ljubljana je na izredno lep način počastila zadnjo pot svojega prvega slovenskega župana — Po številnih predstavnikih je bil pri pogrebu zastopan ves narod
Ljubljana, 13. novembra SreSi žalostnega, z oblaki in z meglo z* strtega novembrskega dneva je danos po poldne Ljubljana pospremila svojega prvega slovenskega župana na njegovo poaled-□ je domovanje. Davi so truplo Petra GrasselliJa prepeljali I* hiše žalosti v mestno hišo, kjer »o ga sredi zelenja, cvetja in veneer položili r avli na mrtvaški oder.
Ozadje prostora ie krasil portret pokojnega župana, ovit x mrtvaškim (lorom, ob vznožju krste pa Je stala častna straža dveh mestnih uslužbencev v uniformah. Sem je ves dan prihajala množica prebivalstva, da izkaže poslednjo čast ve-likrmu mož u, s čigar imenom in delom je z rezano vstajenje nacionalne Ljubljane. AranJtoan mrtvaškega odra je bil zares krasen, zlasti pa je občinstvo občudovalo »•ino lepe in številne vence, razložene o<rog odra
Za poltretjo popoldansko uro je bil napovedan pogreb, že dosti prej so se pričele pred mestno hišo zgrinjati maožice narodnega občinstva, da v sprevodu ali vsaj v Spalirju pospremijo Petra Grassel-lija. Ko so krsto dvignili z odra, Je pevski abor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča ubrano zapel žalostinKO. Z njo se je poslovil od soustanovitelj« našega osrednjesa glasbenega zavoda.
županovo slovo
Nato je župan dr. Puc tepregovoril prvemu svojemu slovenskemu predhodniku n.a stolu mestnega župana nekaj iskrenih, toplih besed. Peter Grasseili je bil tisti ljubljanski župan, ki je z njim naša metropola prvikrat v zgodovini glasno manife-s;ira!a, da je njeno prebivalstvo žo od zdavnaj po večini slovensko. In zgodovina je Petru Grasselliju in njegovemu delu dala vse zadoščenje. On, s čigar delom in zmago je Ljubljana pred 50 leti pokazala, da je slovanska, je učakal osvoboje-e in združitev vsega naroda in dane6 aliko rečemo, da bo prvi slovenski župan lahko miino spal v svobodni zemlji.
Za županom je izpregovoril prvi podsfea-rosta SKJ Gangl te-le ponosne besede v poslednji pozdrav enemu prvih in naj-• eCjih borcev nadega sokolstva.
Poslednjemu iz „ Južnega Sokola14
Brat Peter Grasseili! Pristopam k tvoji krsti, da t: v imenu jugoslovenskega Sokolstva n v irrenu vsega slovanskega Sokolstva izrečem bratko besedo v poslednje slovo, ko odhajaš sedaj za vedno od nas.
Tvoje življenje se je nagnilo k zatonu, ko ti je dobrotno nebo naklonilo visoko število let in ko si z radostnim srcem uča-ku.1 uresničenje in izpolnitev mnogih upov, sanj in želja, ki so te že v mladeniških letih silile, da si se ves ognjevit, uporen, borben, navaušen in ustvarjajoč posvetil i!i'.žbi naroda in domovine. Takrat sta oba — narod in domovina — ječala pod tujčevo peto, in naše belo mesto, to poji ivitno torišče tvojega rodoljubnega delovanja, se je potapljalo v valovih tujeoa, ram sovražnega gospostva.
Dobrih sedemdeset let je od tedaj, ko s je iz zlate sJovanske Prage v Tyrševi duši spočeta sokolska ideja utrla preko vrsh umetno in nasilno postavljenih mej zmagovito na slovanski jug Evrope in se je najprej ustavila v tem našem belem mestu. Jn kakor so se tej ideji, znanilki novega na-c onalne^a življenja, početnici največjo« naporov in najljutejših borb za preporod ča^t in svobodo naroda, odpirale duše češkega sveta in jo sprejemale vase, tako si tudi ti, brat Peter Grasseili — eden intelektualno najjačjih med svojimi so borci in vrstniki — to idejo prestregel v svoje prsi, jo spojil kot sestavni in bistveni del s svojo duševnostjo in ji ostal zvest io vdan do poslednjega trenutka svojega življenja. Južni Sokol in njegov naslednik Ljubljanski Sokol sta te sprejela v zgodovino svojih bojev in naporov, a s tem si r*e predal vsemu slovanskemu Sokolstvu. ki s častjo in ponosom ponavlja tvoje ime v vrsti onih bratov, ki so se prvi zgrinjali ob zmagovitem in neoskrunjenem sokolskem praporu.
Vedno si nam bil zgled iskrenega in značajnega Sokola, ki si s stalno pozornostjo in z veliko ljubeznijo spremljal naša prizadevanja in si se z največjo radostjo navduševal ob vsakem uspehu sokolskega požrtvovalnega delovanja. Le majhno je bilo število bratov, ki so s teboj vred kumovali Južnemu Sokolu A danes? Danes nas je v Jugoslaviji na stotisoče, in v vsakem našem srcu odzvanja tvoje ime kakor pozdravni glas iz davne prošlosti, kakor klic novega, v viharjih razgibanega n ojeklenelega življenja i<n kakor poziv k
novim najvišjim naporom, posvečenim mogočnosti domovine in veličini naroda!
In šele nekaj mesecev je od tedaj, kar je tkočglava naša reka lila mimo tvojega stanovanja. Gledal »i nas z okna s solznimi očmi, tvoja sokolska duša pa je hitela z nami, veseleč se našega silnega razmaha.
Hvala ti, brat Peter, za vse, kar sn storil za nas! Od našega debla se je odkrhnila zadnja najstarejša veja, ki je pila svoj življenjski sok iz živega vrelca prvega navdušenega m zmagovitega zaleta sokolske misli! Sedaj legaš med vrste onih, ki so prvi orali in obdelavah našo njivo — v pokoj ti, a mi v nove borbe tlo novih zmag!
Ob tvoji krsti se je ustavil naš sokolski pohod le toliko, da ti izrečemo svoje globoko spoštovanje in ti izpričamo svojo bratsko ljubezen. In ko od tod stopimo zopet na staro pot truda in dela, ponese-mo s seboj spomin na tebe, ki nas bodreče in dvigajoče sipremliaj v bodočnost!
Brat Peter Grasseili, slava tvojemu imenu in spominu!
Žalni sprevod
Po teh spominskih besedah, ki Jih je vsa množica s tiho pobožnostjo poslušala, se je med gostim špalirjem formiral žalni sprevod, kakršne Ljubljana zelo redko vidi. Dostojanstven je bil! Na čelu četa ?okolskih jezdecev, za njimi godba Sokola I. z dirigentom Svajgerjem, nato dolga vrsta Sokolov in Sokolic s podstarosto Gangloni in starosto pokojnikovega matičnega društva, Sokola Ljubljane, Kajzeljem, Za Sokoli so se zvrstili gasilci, za njimi ves Matični zbor. Sledil je voz, do vrha naložen cvetja, nato voz z duhovščino, na kar so sledila v sprevodu pokojnikova odlikovanja. Ob mrtvaškem vozu, ki sta bi-
la vanj vprežena dva para konj, Je korakala častna straža Sokolov in mestnih uslužbencev. Za krsto je stopalo najožje sorodstvo, nato so se vrstili predstavniki oblastev, korporacij in društev v tolikem številu, da ne moremo našteti imen. Med drugimi so bili v sprevodu konzul francoske republike Neuvllle, konzul ©SR Sev-čik, inšpektor dr. Guštin za bana in bansio upravo, župan dr. Puc, predsednik RK, MžD in občinski svetnik dr. Fettich, pod-starešina Jugoslovenske gasilske zveze Turk, predsednik Glasbene Matice senator dr. Ravnihar in ravnatelj H mlad, načelnik konzorcija »Jutra« Ribnikar, senatorji dr. Gregcrin, Hribar in dr. Rožič, kranjski župan Pire, skoro vsi ljubljanski občinski svetniki in magistratnl nameščenci, zastopstvo Narodne tiskarne, veliko število narodnega ženstva z go. Tavčarjevo in Pucovo na čelu itd. itd.
Bil je to pogrebni sprevod, ki je sam po sebi pokazal, kako s pokojnim županom lega r grob pomemben kos naše zgodovine: toliko je bilo za kirsto najodlidnejSih predstavnikov, zastopnikov tn odposlancev, da lahko rečemo, da Je za pogrebom nekdanjega voditelja šel ves narod.
Sredi turobnega popoldneva so med ža. lostinkami in iskrenimi poslovilnimi besedami pri Sv. Križu položili truplo Petra Grassellija v grob. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika še enkrat poslovila predsednik Glasbene Matice senator dr. Ravnihar in starosta Ljubljanskega Sokola Kajzelj, zbor Matice pa je zapel >Blagor mu, ki se spočije«. Lahak bodi pokojnika počitek po dolgi poti življenja! Narod dolguje Petru Grasselliju toplo hvaležnost, ki mu jo bo tudi ohranil s častnifia, vedno svetlim spominom.
Noše gledališče v borbi s krizo:
Rekord dramskih predstav
Igralci so borbo s krizo sami vzeli v roke — Lep dokaz uspešnega požrtvovalnega dela - V dveh hišah naenkrat
Ljubljana, 19. novembra.
Sofoota Ln nedelja sta v borbi našega Narodnega gledališča za obstanek dva pomembna dneva. Gledališče je pod novim vodstvom v sporazumu s članstvom sklenilo, da. obrat ln produkcijo poveča na maksimum, in tako je LJubljana danes doživela senzacijo, da je gledališče popoldne i<n zvečer dalo kar štiri predstave izven abommana — in izmed teh štirih so bile kar tri dramske.
Uprava je računala čisto prav: če ljudje preveč po redkem zahajajo v teater, jih je treba bolj pogosto vabiti ln jim je treba dati čim večjo priliko izbire. Ce se jim ne zdi vredno, da bi prišli v eno hišo, Jim kar obe odprim-o na stežaj. Današnjo nedeljo so napravili prvi poizkus _ in lahko rečemo: poizkus se je obnesel.
V soboto zvečer sta drama in opera dali dve pomembni umetniški predstavi. V drami so prvikrat igrali čudovito Klabun-dovo japonsko igro »Praznik cvetočih češenj« v režiji Cirila Debevca. Klabunda ima naše občinstvo v nepozabnem spominu izza »Kroga s kredo«, in dasi je za anočnjo premiero običajna reklama v listih izostala, se je gledališče vendarle zadosti dobro napolnilo. »Praznik cvetočih češenj« pa tudi zasluži, da tako zavoljo pretresljive vsebine kakor zavoljo svoje visoke umetniške lepote in zavoljo lepe vprizoritve na našem odru postane Igra našega širokega občinstva. Zgodba, ki Jo tragedija pripoveduje, je stara več ko tisoč let in nam govori o ljubezni, kakršne še ni videl svet: mala Komachi (Vida Ju-vanova) žrtvuje svojo glavo rabeljskemu meču, da bi rešila pregnanega, skritega princa, božjega vnuka Kwana, po katerem naj vstane svoboda in pravica na Japonskem (Jan), toda oteti princ ne sprejme zase te žrtve in se zabode še sam. Juva-nova in Jan sta za svojo lepo igro prejela mnogo cvetja, mnogo zahvale pa so želi
tudi vsi ostali igralci. _ V operi, pa so
snoči dali »Tosco« z gostoma Kunčevo in Franclom. Gledališče je bilo do dobre mere polno in občinstvo ni štedllo z aplavzom tako za umetnost gostov, kakor tudi naših pevcev.
Danes pa so igralci naše drame pokazali, da zmorejo še nekaj več, kakor bi si kdo iz publike ali pa od kritike drznil pričakovati od njih. Za isto uro popoldne ob treh sta bili napovedani kar dve dramski predstavi naenkrat: v dramski hiši
»Okence« — zadnjikrat v seziji _ v operi
pa »Turške kumare«. Za ljudi, ki jim je kaj do smeha, ne pretežka izbira: kome. dija odlične češke pisateljice in igralke
Scheinpflugove je za bolj skromne, ne prepovršne ljudi, ki jim mora tudi humor imeti ostrine smisla in sentence, »Turške kumare« pa za vse nas, ki morda nimamo nobenega razloga, da bi se kdaj v svojem življenju zasmejali, pa bi se prav zato radi enkrat široko nasmejali brez vsakega razloga. Pri globoko znižanih, konkurenčnih cenah od 5 do 15 Din — pomislite, kakšna slast, 6edeti enkrat za počenih 15 Din tam, kjer bi sicer (bi podčrtal por.) lahko sedeli samo generalni direktorji, samo gospodje iz gornjih 10.000 — Je »Okence« privabilo lepo število občinstva. In kar je največ vredno: med gledalci Je bilo zlasti mnogo preprostih, delovnih ljudi, ki Jih bodo tako lepa dela kakor »Okence« prav gotovo za stalno navezali na gledališče in umetnost. _ Se večji obisk so seveda doživele »Turške kumare« v operi im smeha ni bilo ne konca ne kraja In nobenega dvoma ni, da si bodo ljudje 6e kdaj želeli videti lepo, dostojno veseloigro v gledališču. »In kar Je glavno: gledališki blagajni se inkaso prileže.
še bolj kakor ta javni, vidni uspeh potencialnega gledališkega obrata pa je zanimiva in vsega priznanja vredna do vi-šika pritirana produktivnost, požrtvovalna delavnost naših igralcev. Narodno gledališče ni kakor kakšno dobičkanosno podjetje, ki ga je treba sanirati, in zato razumemo, s koliko ljubeznijo se člani teatra zalagajo za gmotni obstanek in prospeh svoje hiše. Za gledalca je bilo danes težko rešljivo vprašanje, kako bo drama ob istem času spravila čez deske dve igri, v katerih imata večje značilne vloge kar gva igralca: železnik in Potokar. želez-nik igra v »Turških kumarah« tistega vnetega, neuklonljivega ljubimca, ki prihaja skoraj v v vsaki sceni z drugačno masko na oder, da bi si priboril svojo iz-voljenko, v »Okencu« pa igra Diviška, slušatelja filozofske fakultete in brez njegovega sijajnega nastopa bi si te komedije ne mogli misliti, železnik je napravil čudež in je bil na obeh mestih naenkrat. Ko je v operi odigral kot glasbeni učitelj in kot znameniti slikar, Je v hipu planil iz kostuma v civil in v avto, ki je čakal pripravljen, pa v dramo, kjer se je v hipu prelevil v študenta Diviška, stopil na oder, odigral to nepozabno vlogo, pa spet v civil in v avto in v opero, kjer je trenutek nato kot imeniten turški mogotec presekal vse vozle v »Turških kumarah«. To je delo, ki ga lahko izvrši samo človek z živim ognjem v duši _ in nič čudnega, da
je publika aklamirala svojega igralca na odprtem odru. Enako Je vreden vse po-
Vinko Bitenc:
Župai
mja m spe
Tam doli nekje — menda ▼ deželi Španski — so v neki vasi volili župana. Vas se je imenovala Salamander in je ležala tako, da so jo lahko od vseh strani božali solnčni žarki. Torej je bila lepa, prijazna vas, obilo božjega blagoslova se je zlivalo nad njo ob vsakem času. Samo vaščani niso bili nič kaj zadovoljni. Venomer so se pritoževali nad tem in onim, jadikovali o slabih časih, godrnjali čez davke ln se za vsake prazne marnje prepirali med seboj.
Župan Garbas je imel obilo posla, da je miril in tolažil nezadovoljneže. Na vse načine se je prizadeval, da bi zavladalo v njegovi občini vsesplošno blagostanje, gruntal je, kaj bi ukrenil, da bi bil že enkrat mir med vročekrvnimi občani.
Pa vse skupaj ni nič pomagalo.
Slednjič se je župan naveličal večnih tožbš. in prepirov, pa je kar čez noč iz-tuhtal tale:
Zaprosil da bo oblast, naj v njegovi občini razpiše volitve za novega župana.
»Bom le videl,« je dejal, »koliko je tistih, ki mi nasprotujejo in sejejo razdor v občini.«
Komaj so bile volitve razpisane, že
sta nastali v vasi dve stranki.
Desničarji so bili za župana Garbasa, levičarji pa so si izbrali za županskega kandidata nekega dona Andraža, bogatega posestnika, katerega enonadstrop-na hiša je stala sredi vasi.
Hud volilni boj se je obetal med strankama. Desničarji so bili trdno prepričani, da obdrže starega župana, levičarji pa si sploh predstavljati niso mogli, da bi ne zmagal don Andraž. Posebno njegova žena, dona Peregrina, je komaj čakala, da postane županja.
»Ti, Andraž,« je rekla svojemu možu teden dni pred volitvami, »za bodočo županjo se ne spodobi, da bi mešala po-minke; kar brž Se eno deklo k hiši.«
Mož ni prav nič oporekal. Kar ponosen je bil, da ima tako ženo, ki zna ceniti župansko čast. Čez dva dni je udinjal novo deklo.
Dona Pp^egrina naenkrat še kuhati ni znala več.
»Županje ne kuhajo same,« je pravila možu. »Kaj pa misliš! Treba bo sprejemati goste, povabljena bova zdaj sem, zdaj tja, jaz pa naj, grem v družbo z razpokanimi rokami? Ne, dragi moj; kuharico morava najeti.«
Mož se je popraskal za ušesi, rekel pa ni ne bev ne mev. Že drugi dan je prišla kuharica v hišo, neka daljnja ženina sorodnica.
Dona Peregrina je imela še vse polno skrbi in želja. Volitve so se bližale bolj in bolj, še nekaj dni, pa bo zablestela nad glavo Peregrine županska glorijola.
Sobe se morajo preurediti, brez jedilnice in spalnice pri županu ne gre. Oprava mora biti nova, obleke županje tudi. Z eno besedo: vse, kar je pri hiši, se mora prenoviti, da bo gospa županja lahko ponosna na tak dom. — Zidarji so belili, mizar je pripeljal novo opravo, pleskar je prepleskal hišo znotraj in zunaj, sobni slikar je preslikal vse stene z najmodernejšimi vzorci. Nato je prišla šivilja.
Od jutra do večera je dona Peregrina pomerjala obleke, posvetovala se s šiviljo, kakšen kroj bi ji kot županji bolje pristojal.
Don Andraž, kandidat na županski stol, je sicer nekoliko zmajeval z glavo, češ, da bo zaradi teh novotarij zlezel v dolgove; pa ga je brž potolažila njegova brihtna zakonska družica:
»Andraž, ali si tako kratke pameti? Ko postaneš župan, boš lahko te izdatke pripisal k občinskim stroškom. Tako bo — pa nič drugače. Razumeš?«
Dona Peregrina na žalost ni bila vešča pisanja. Zato je najela svojega bratranca — bodočega občinskega tajnika — da je napisal povabila za slavnostno
hvale Potomka r, ki Je moral prav tako t
obeh komadih postaviti dva moža _ in
v obeh komedijah podaja Potokar prav značilne like.
Zvečer so dali v drami še »Sveto Ivano«, v kateri oba igralca prav tako nastopata v prav vidnih rlogah: to je pač najvišji rekord, ki ga Je kdaj dosegel slovenski
igralec. V operi pa so zvečer igrali »Tra-viato*. Obe predstavi sta bili izven in sta enako privabili številno občinstvo.
Takšna je približna teatrska bilanca današnjega dne. In lahko rečemo: če bo naše Narodno gledališče v resnici kdaj sanirano, bo to predvsem zasluga naših igralcev in njihovega žilavega dela.
Uloga izseljencev
v naši nacionalni revoluciji
Pomen arhiva Ju gos lo venske narodne obrane v Splitu
LJubljana, 19. novembra.
Nedavno j j objavilo »Jutro«, da je v varstvo splitske mestne občine izročen arhiv Jugoslovenske narodne obrane, ki vsebuje zanimive zgodovinsko važne dokumente o sodelovanju naših rojakov v Južni Ameriki pri jugoeiovenskem narodnem in državnem osvobojenju. Ta arhiv je plod in pregled dolgoletnega dela. sestavil pa ga je odbor, ki je bil izvoljen lani v Splitu. Odbor tvorijo dr. Ljubo Leontič, dr. Ivo Stalio, Zivko Ve-karič in Ivo Lupis-Vukič. ki je že leta 1931. začel zbirati gradivo po vseh naselbinah naših rojakov v Južni Ameriki. Mnogo materiala pa je bilo že poprej donešenega v domovino in je prei omenjeni odbor torej le zaključil velikaneko zbirko. O bistvu in pomenu arhiva naj sledi nekaj podatkov:
Jugoslovenska nacionalistična mladina je imela že pred vojno dobre zveze z našimi izseljenci v Severni in Južni Ameriki, in ko so se ugledni Člani te nacionalno revolucionarna organizacije v začetku svetovne vojne podali v inozemstvo, je bila pod okriljem Jugoslovenskega odbora v Rimu, Parizu in pozneje v Londonu uvedena akcija za politično organizacijo naših številnih naselbin v Ameriki. Vodilna ideja te akciji je bilo osvoboditev V9eh jugoslovenskih dežel od tuje vladavine in aedinjenje v nacionalno državo socialno naprednega duha in visokega kulturnega stremljenja. Lata 1915. in 1916. jhi bila v Antofagasti (Cbile) ustanovljena velika politična organizacija Jugoslovenov v Južni Ameriki pod imenom Jugoslovanska narodna obrana. Sedež t? organizacije je bil v Valparaisu, kjer je bil duša pokreta naš ugledni lojak, industrijec Pasko Baburizza. Naglo se je širilo delovanje nacionalno revolucionarne organizacije po vseh južnoameriških državah in je tako dosegla JNO do konta leta 1922. 65 podr.ižnic, mnogo članov pa je imela tudi v mestih, kjer organizacija sicer ni bila izvedena.
Med nacionalno revolucionarnimi pokriti
vseh dob zavzema JNO nenavadno« mesto. Pomisliti je treba, da je bila to prva enotna politična organizacija med našimi rojaki, raztresenimi širom daljnega tujega sveta. Nadalje se je ta organizacija ustanovila v dobi največje negotovosti, ko se je vojna sreča nagibala zdaj na eno. zdaj na drugo stran, in ko se je pri prebivalstvu dežel, ki niso bile zavlečene v vojni vrtinec, kot izraz sebičnosti in tudi samoobrambe najbolj očitovala odpornost proti vojnim homatijam. Pomisliti pa je treba naposled tudi to, da 60 spadali naši rojaki med mlajše priseljence južno-ameriških držav in da so morali posvečati največ skrbi svojemu obstanku. A kljub tem j so se naši rojaki, pripadniki vseh poklicev, živeč v najrazličnejših sorialnih položajih, od agilnih podjetnikov, poljedelskih pionirjev v pustinjah, kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev v najrazličnejših tovarnah pa do težakov na farmah in v pristaniščih, trdno oklenili nacionalno revolucionarne organizacije. V njenih vrstah eo naj-sijajnejše manifestirali svoje najtesnejše vezi s staro domovino ter v tujem svetu svojo nacionalno individualnost.
Člani JNO so z večjo pozornostjo kakor mnogi v domovini spremljali vse izraze pro-bujajoče se narodue zavednosti pod avstro-ogrekim jarmom ter vse faze gigantske borbe, ki jo je vodila Srbija. Posredovali so s tisočerimi brzojavkami in spomenicami v Londonu in Parizu, poleg tega pa so od svojega zaslužka prispevali za Jugoslovenski odbor v Londonu, za srbske vojne ujetnike, za vojne sirote, za Rdeči križ ter za vse dobrodelne in kulturne ustanove v stari domovini.
O vsem tem svedoči arhiv JNO, ki pa je važen tudi zaradi tega, da nas bo vedno z največjo prepričevalnostjo pozival ter nam dokazoval, da »o naši rojaki, raztreseni gi-rom Amerike, važen del našega narodnega telesa, da jim stara domovina dolguje mnogo hvale in da jih ne sme nikdar pozabiti.
Ljubljanska kronika
Ljubljana, 19. novembra.
Megla. Megla od jutra do večera. Lahko bi bila krila skrivnostne dogodke, vendar pa je tudi tokrat bilo v Ljubljani kakor običajno ob takihle jesenskih nedeljah, ko se mesec nagiba h kraju: v drobnem nič novega! Niti niso turisti pohiteli na planine, samo redki smučarji so se drznili iskat prvi sneg na Gorenjsko, lovci pa so že re-signirali, saj ni bilo videti niti sto korakov daleč. Seveda, izostali pa vendarle niso dogodki večjega pomena, o katerih pa poročamo posebej.
Policija je spet imela mir, izvzemši oni spopad na igrišču Primorja. Enako reševalna postaja. V ljubljansko bolnico so sprejeli: predvsem poškodovanca pri današnji nogometni tekmi novinarja Borivoja Ke-siča, urednika beograjskega »Vremena«, ki ima nogo poškodovano v kolenu. Zvečer so ga beograjski fantje hoteli vzeti seboj v Beograd, pa so zdravniki odsvetovali in tako ostane Kesič do okrevanja v Ljubljani. Nikakor pa poškodba ni nevarna, ker je ranjeno samo meso, ne pa kost. želimo to-variSu skorajšnje zdravje!
Nadalje je bolnica sprejela v oskrbo naslednje poškodovance:
Davi ob 3. so našli na Poljanski cesti poškodovanega zidarja Ivana Debernardija. Pravi, da so ga napadli štirje neznanci. V Ljubnem na Gorenjskem je 20 letni hlapec France Vodnik sinoči doma spodrsnil, udaril pri tem z desenico ob šipo in se močno porezal. Pri prevažanju drv pa je padel pod voz France Mali, sin posestnika iz 2abč (občina Vače) in si zlomil desno nogo. Po nesreči pa je bila s kamnom zadeta v levico dninarica Ana Brajdičeva iz Zakotja pri Dragatušu. V mraku je šla domov. Tam blizu je nekdo stražil hišo in ker se na njegov poziv ni odzvala, je zagnal kamen. Drugih nesreč za enkrat ni bilo. Lahko pa bi se ponoči primerile prav tik pri bolnišnici, ker je ob tamošnjem vrtu od regulacije tramvaja ostalo nekaj starih tračnic ln kandelabrov, ki jih pasanti ponoči ne vidijo in se ta ali oni utegne čez nje prekucniti. Čeprav je tik zraven špital, prav gotovo nikdo nima veselja da bi ga kar s ceste prinesli vanj s polomljenimi nogami.
Pristopajte k
pojedino, ki naj bi bila na čast novo-pečenemu županu Andražu. Povabljena je bila predvsem vsa žlahta do devetega kolena nazaj. Izvzeti so bili samo tisti, ki so trobili v desničarski rog.
Dona Peregrina ponoči še spati ni mogla, od same nestrpnosti in od skrbi. Ko pa je proti jutru malo zadremala, so se ji mahoma pritaknile vesele sanje: videla se je, kako stopa, vsa ponosna, v židani obleki, poleg svojega moža, župana Andraža.
Napočil je dan volitev.
Silna nervoznost se je polaščala done Peregrine. Čeprav je za trdno upala, da bo zmagal Andraž, bi bila že ob sami misli na zmago desničarjev kmalu omedlela.
Salamandrovci so se bili za žive in za mrtve. Zdaj so imeli levičarji večino, čez eno uro pa so jih spet posekali glasovi desničarjev.
Vas Salamander je bila španska vas pa vseeno napredna. Zato se razume, da je bil vsekrižem napeljan radio.
Dona Peregrina je vse popoldne presedela ob zvočniku, v gala obleki seveda, kakor se za županjo in spe vsekakor spodobi. Pobledevala je in zardevala, kakršna so bila pač poročila z volišča.
Ob petih popoldne: levičarji imajo večino.
Lovska pravda zaradi fazanov
Marca letos so postali lovski krogi po naših krajih pozorni na potek zanimive lovske pravde, ki se je pričela v Kamniku, kjer ima tamošnje lovsko društvo v zakupu lovišče v Mekinjah, lastnik gozda pa je g. škofic iz Vrhpolj pri Kamniku. Slo Je za domnevno škodo, ki naj (bi jo napravili fazani na kakih 5000 jelkah, kjer da so trgali jelove vršič/ke. Skoda je bila ocenjena na 3000 Din. Vsi poizkusi mirne porav-i nave med društvom Ln g. škoficem »o se izjalovili.
Iz raznih krajev, kjer so fazani doma so poslali mnenja glede škode, vsa pa so bila edina, da šikode niso povzročili fazani. Zaslišali »o razne izvedence v tu- in inozemstvu, soglasna sodfoa pa je bila, da je popolnoma izključeno, da bi fazani (mogoče jih je bilo kakih 30), tako poškodovali jelov gozd. Sresko načelstvo je 2. t. m. pritožbo g. Skofica ovrglo kot n ©osnovano, opirajoč se pri tem na izjave ornitologov.
Vzroki odklonitve eo bili naslednji:
Fazan zaradi majhnega in šibkega kljuna ne more ščipati jelkovih vršičkov. Poškodovanih je okrog 5000 do 10 let starih jelk z višino 1 do 6 m, pri vseh pa je od-griz ali odščip gladek in zalit s srmolo. Vršički so bili odščLpljeni po 1 cm pod vrhom; nemogoče je tudi pripisovati mrazu odlom vršičkov pri kljuvanju zaradi tega, ker je bilo drevje zmrznjeno, posebno, ker je v februarju vladal le nekaj dni hujši mraz. Fazan je do 1 kg težka ptica, ki že zaradi sroje ,tež9 n« more čepeti na zadnjem koncu vej, ker bi »e te pod težo zlomile, kar pa ni (bilo nikjer opaziti. Fazan živi od mrčesa, predvsem pa od semenja ter se dosedaj še ni ugotovila poškodba po fazanih z odščipljenjem vršičkov, niti v najmočnejše zasedenih lovskih revirjih. V prizadetem lovišču je le okrog 30 fazanov, katerim se je pokladala krma. Proti taki poškodbi jelk govori tudi dejstvo, da Je bila letošnja zima mila. V poster n« pride pri poškodbi tudi nobena druga lovna žival in bi bilo škodo pripisovati kvečjemu vevericam, krlvokljunu ali šogi, ki pa niso lovne živali.
Zahtevek tožitelja po odškodnini je bil torej ovržen, stroške postopanja n06i toži-telj. Ako se g. Skofic ne bo pritožil na bansko upravo, bo zanimivi spor dokončno likvidiran.
Ob petih trideset minut: glasovi obeh strank so v ravnovesju.
Dona Peregrina je zadrževala sapo, toliko da ni omedlela.
V hiši so se že zbirali povabljeni
gostje.
Zvočnik je kričal naprej:
Ob petih petdeset minut: desničarski glasovi naraščajo.
Ob petih petinpetdeset minut: desničarji imajo še vedno večino.
Ob šestih: zmaga desničarjev. Ena tretjina več glasov.
Dona Peregrina je skočila s stola, pograbila pod klopjo ležeči možev čevelj in ga v sveti ogorčenosti treščila naravnost v zvočnik.
Zaropotalo je in se zakotalilo po tleh. Nato je dona Peregrina planila k durim in odprla vrata v sosedno sobo.
Veseli obrazi povabljenih gostov so se ji zarezali nasproti.
»Poberite se, svojat levičarska!« je zakričala nad presenečenimi gostL »živijo desničarji! Od danes naprej bo vsa naša hiša desničarska!« In dona Peregrina je debelo zijajoči žlahti pokazala španske osle, nato pa je zaloputnila duri za seboj.
Vse to se je dogodilo v vasi Salamander, tam daleč nekje, po vsej priliki v deželi Španski.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
V spomin Jeana Jauresa
Pariški socialisti manifestirajo pred Pantheonom proti fašizma in vojni
„Marseill$ka tolpa" v Parizu
»Marseilleska tolpa« je vlomilska družba v Franciji, pred katero trepeta vsa dežela. Zdaj je prišla v prestolnico in začela izvrševati svoje delo s takšno verzira-nostjo, da se loteva vseh pariških prebivalcev strah in groza. Samo pri vlomu v banko »Lyon AUemand« je uplenila 600.000 frankov.
Ta vlom je bil izvršen med polnočjo in peto uro zjutraj, ko so policijski organi ugotovili dejanje. Vrata banke, ki drže na ulico, so našli odprta. Detektivi so takoj alarmirali vse policijske straže, komisija pa je ugotovila, da so vlomilci prevrtali strop nad blagajno in se spustili skozi odprtino v prostor. Ni dvoma, da so se že dan pred vlomom skrivali v poslopju, kajti tako premetenega vloma ni mogoče izvesti v nekaj urah.
Vlomilci so delali z največjo previdnostjo. Najprej so odstranili parketne deščice nad blagajniško sobo, potem so izvrtali skozi strop kakšnih 5 cm široko luknjo, vtaknili skozi njo dežnik, da so lovili vanj omet in delali tako dolgo, da so mogli zlezti skozi odprtino k blagajni, katero so navrtali od spodaj ter odnesli iz nje za 600.000 frankov zlata v palicah. Vrečic s srebrnim novcem se niso niti dotaknili. Orodje so po vlomu pustili pri blagajni, vrata so odklenili z vetrihi, na vlomišču pa so pustili tudi časnik, v katerem je bilo zavito vlomilsko orodje. Iz vsega tega sklepa pariška policija, da ni izvršil tega vloma nihče drugi kakor »marseillska tolpa«, ki je na popolnoma enak način pred nekaj tedni oplenila podružnico banke »Lvon Allemand« v Maršeilleu.
Novi newyorški župan
Zadnja pot prof. Rouxa
V Parizu so položili k večnemu počitku slavnega direktorja Pasteurjevega zavoda prof. Rouxa. Slika nam kaže krsto z njegovimi zemskimi ostanki pred cerkvijo No-tre Dame
Za newyorškega župana je bil izvoljen republikanski fuzionist La Guardia
Igralska strast ga je spravila v umobolnico
Pri nedavnem žrebanju obnovljene Francoske nar. loterije v pariškem Trocadero-ju je prosil neki dobro oblečeni moški policijo za varstvo, da bi mogel spraviti domov glavni dobitek v znesku 5 milijonov frankov.
Policijski komisar je prosilca debelo pogledal, saj je bilo znano, da je glavni dobitek zadel neki brivec iz Tarascona. Kljub temu so gospoda peljali na bližnjo policijsko stražnico. Tam se je izkazalo, da se revežu blede. Mož, po stanu imovit trgovec, je nakupil velikanske množine srečk in je živel v veri, da bo zadel glavni dobitek. Zadel pa ni niti najmanjšega dobitka in to je njegove živce tako pretreslo in razrvalo, da so ga odpeljali v umobolnico.
Goreče letalo na ulici
Neko privatno letalo je treščilo v Brook-lynu na ulico. Trije potniki so se na mestu ubili, četrtega so prepeljali hudo ranjenega v bolnišnico. Komisija je dognala, da so si privoščili izlet z aeroplanom štirje ponočnjaki, ki so se dvignili v veselem vinskem razpoloženju. Pilotiral je neki devet-najstletni mladenič, ki je najel letalo na podlagi pilotske izkaznice, dasi ni imel pilotske skušnje.
PomiloSčeni Jetniki
V Jacksonu (Mississippi) Je ondotni guverner pomilostil deset zločincev, ki so bili obsojeni na dolgo robijo, ker so prostovoljno ponudili svoje življenje za raziskovanje spalne bolezni.
Zločinci so se dali skozi 30 dni pikati moskitom, da bi na ta način dognali, kakšna zveza je med moskitovlm pikom in spalno boleznijo.
Na koncu so ugotovili, da ni med pikom moskitov in spalno boleznijo nobene zveze, kajti zločinci so bili kljub številnim pikom po 30 dnevni muki zdravi ter so jih na podlagi obljube guvernerja odpustili iz ječe.
Sledovi za morilcem Vranske
PraSko policijsko ravnateljstvo Je nedavno poslalo v Pariz vzorec rjuhe, v katero je bilo zavito truplo umorjene Vranske. Poleg tega Je posialo še dva druga vzorca blaga, ki so ga našli v kovčegih. Pariško policijsko ravnateljstvo Je odgovorilo, da izvirajo vsi trije blagovni vzorci iz neke francoske industrije za platno.
Po tem sklepa praška policija, da se je moral muditi morilec Vranske vsekako v Franciji. Da bi lažje dognala sled. Je dala kriminalna policija pregledati kartoteko vseh v zadnjem času v Pragi mudečih se inozemcev, toda doslej se še ne more pohvaliti s pozitivnim uspehom.
Kače napadle letalca
Letalec, ki prevaža pošto med glavno naselbino v Novi Gvineji in njenim zaledjem, je pred kratkim med poletom čez gorski masiv občutil hladen pritisk na svojem ramenu. Ozrl se Je za trenutek in videl, da se izteguje po njem velika kača.
Izprva se je hotel spustiti na tla, ker pa je bil pristanek nemogoč, je prijel klešče, ki jih je imel pri rokah ter pobil z njimi kačo do smrti. Ko je pozneje pristal, je moral ugotoviti, da je vozil s seboj še nekaj sličnih sopotnic, kakor je bila ubita kača. Toda te plazilke ga niso napadle, marveč so se z zadovoljstvom kretale po poštnih vrečah in zavojih v letalu. Po pristanku so kače pobili uslužbenci letališča.
Osleparjeni cirkus
Lastnik cirKusa Kludsky Karel Kludsky Je te dni v Uherskem Hradištu ugotovil, da mu je njegova glavna blagajničarka Ana Kočkova poneverila večjo vsoto denarja. Kočkova je bila pri podjetju nad deset let in je. kakor je ugotovila sedanja preiskava, vedno zadrževala del vstopnine zase.
šele po aretaciji je blagajničarka priznala, da je sleparila v dogovoru z Arabcem Abd el Miro, ki je bil tudi uslužben pri podjetju in pobiral vstopnice od občinstva. Blagajničarka je zahtevala večkrat od Arabca vstopnice nazaj in jih je ponovno prodala ljudem. Cirkus je bil na ta način vedno poln. blagajna pa je izkazovala premalo vstopnine. Nepošteno blagajničarko so zaprli, z njo vred se bo moral zagovarjati zaradi goljufije tudi Arabec in še nekaj drugih oseb.
Smrtna nesreča Vanderblltovega sina
Tretji sin znanega ameriškega milijonarja Vanderbiita, 241etni William Vander-bilt, se je v sredo smrtno ponesrečil na nekem avtomobilskem izletu v Ridgelandu (Južna Karolina).
Kanibali požrli dva letalca
»Petit Journal« poroča iz Dakarja v Afriki, da sta postala dva francoska letalca, ki ju pogrešajo letos že od 30. junija, žrtev afriških ljudožerov.
Vojaška letalca Gatet in Bree sta morala zaradi orkana nad Portugiško Gvinejo zasilno pristati v divjaških predelih. Spustila sta se na zemljo v močvirnatih krajih in preiskava je dognala, da so ju ujeli afriški kanibali, ju s pekli in pojedli. Pojedina ljudožerov je bila združena z velikimi svečanostmi, kakršne so običajne pri divjih rodovih.
Takole se bore v Ameriki
Zanimiv prizor s tekme v ameriškem rugby med znanimi moštvi vseučilišč Kalifornija in San Francisco
Izposojevalnica za avtomobile
V	vzhodnem delu Pariza se dviga osemnadstropno poslopje, ki so ga pravkar spravili pod streho. To poslopje ni navadna hiša, ampak tx> rabilo kot zastavljalnica in izposojevalnica avtomobilov.
V	hiši je prostora za 2000 voz, ki Jih s posebnimi dvigali spravljajo v razna nadstropja, kjer čakajo, da jih lastniki zopet odkupijo, kar se v Parizu kaj često dogaja. Posebni prezračilniki skrbijo za to, da so vozila vedno v enaki temperaturi. Za shrambo plača lastnik avtomobila mesečno 200 Din.
Strašna muzejska goljufija
Iz Kalre poročajo; v nekem mestecu blizu Kaire so oblasti razkrile umor, ki je po svojem poteku in zaključku brez primere v kriminalni zgodovini. Neki starinar Je umoril svojega lastnega brata in dal preparirati mrliča v mumijo, ki jo je od starina rja kupila neka angleška zanstvena družba ln poslala »mumijo« v Britski muzej, kjer so jo obiskovalci občudovali kot primerek iz davne egiptske zgodovine.
Zadnji krvnik Rosne in Hercegovine
V Brunnu am Gebirge v Avstriji preživlja svoje zadnje dneve Alojz Seyfried, mož 78 let. Nedavno so ga obiskali reporterji, katerim je pripovedoval;
Prestar sem, da bi se prostovoljno javil za krvniški posel, dasi sem ga opravljal dolga leta. Poslal sem na drugi svet 40 zločincev. Dolgo sem delal z znamenitim rabljem Langom, po katerem sem postal glavni krynik za Bosno in Hercegovino.
Zadnjo smrtno obsodbo sem izvršil pred desetimi leti, zdaj pa ne bom nobene več, ker sem za to prestar. Tudi moja dva brata Rudolf in Jožef, ki sta mi svoj čas pomagala pri obešanju zločincev, nista več za to delo, ker sta kakor jaz v letih, poklic krvnika pa zahteva mladih in svežih moči.
Medicina med divjaki
Divjaški rodovi Afrike, Azije in drugih delov sveta imajo razne zdravilne načine, ki so sicer prežeti s čarovništvom in vražami, a jim uspeha včasih le ni oporekati.
Vedi na Cejlonu n. pr. nimajo čarovnikov, temveč prave zdravnike. Iz raznih zeli pripravljajo čaje, ki dosežejo pogostoma svoj zdravilni namen. Zamorci v ekvatorialni pragozdni Afriki uporabljajo z uspehom znojenje in puščanje krvi proti mrzlicam in revmatizmu, ki so jim v ta-mošnjem vlažnem podnebju zelo podvrženi.
V ostalem je tu vsak svoj zdravnik in medicinsko znanje se podeduje od roda v rod. Sloviti Mnedicinarji«, orači, ki jih dobimo skoraj pri vseh divjaških rodovih, uporabljajo čestokrat tudi zdravilne načine ki spominjajo na prakso civiliziranih ljudstev. Njih posebnost je le ta, da dajejo prednost čarovniškemu hokuspokusu in da tudi svoje uspehe razlagajo s čarov-niškega stališča, kot posledico napoditve zlih duhov itd.
Stedljivci
Po neki novi statistiki si je na Japonskem 38 milijonov štedljivcev prihranilo 3.877,711.739 jenov, v Argentiniji poldrug milijon oseb 99,992.927 pezov, v čileju 1 milijon 554.501 oseb 465,020.843 pezov, v Avstraliji 5,105045 oseb 217,510.000 funtov šterlingov, na Novem Zelandu 498 oseb 55,600.000 funtov šterlingov, v Zedi-njenih državah 13,241.893 oseb 9.640 milijonov 40.178 dolarjev, na Angleškem in Irskem 2,547.945 oseb 175,493.945 funtov šterlingov, na Holandskem 2,144.026 oseb 756,165.521 goldinarjev, v Belgiji 4 milijone 966.604 oseb 7.768.177.259 fr., na Francoskem 18.269.219 oseb 38.423,302.000 frankov, v Italiji 12,863.555 oseb 30.031 milijonov 120.652 lir, v Španiji 2,931.142 oseb 2.174,019.630 pezet, v Nemčiji 18 milijonov 250.000 oseb 10 850,000.000 mark, na češkoslovaškem 3.818.403 oseb 19.630 milijonov 802.727 kron, v Švici pa so znašale hranilne vloge 4.893,759.288 fr. V naši državi Je okrog 200.000 štedljivcev imelo v hranilnicah 15.273,076 604 Din.
Za najlepšo brado v Franciji
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravnava naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dekle, ki jo kaže slika, Je staro 35 let ter ima po naravi veliko brado, s katero hoče
konkurirati za najlepšo francosko brado
Iz akvaristove torbe
O hitrosti rib.
če si pogledamo ribe znotraj, se moramo čuditi, da eo v razmeroma majhni telesni duplini želodec, čreva, jetra, slezena, mehur. ledvice, sečni mehur in semenske vrečice. Srce, kakor znano, je pa v vratu. To vse eamo zaradi tega, da bi se mogel rep, ki služi ribi za plavanje, čim bolj razviti. Vsakdo, ki se bavi z vodožitjem, je pri opazovanju ribic lahko ugotovil, da si riba, ki hoče hitro na kako drugo mesto, pomaga z naglimi gibljaji repa. kjer je mišičevje najmočnejše razvito. Ves rep je namreč ena sama mišica, zlasti pri ribah roparicah, kakor n. pr. pri sulcih, postrvih, lipanih, ščukah in ostrižih opazimo, da je zgradba vsega života ustvarjena za hitro plavanje. Pri teh ribah je život bolj stisnjen, glava pa je-nja v loku navzdol v obliki klina, ki premaga z lahkoto vodni odpor.
Mnogi mislijo, da pomagajo pri naglem plavanju tudi plavuti, kar pa ni točno, ker služijo te samo za bolj počasne spremembe mesta. Pri naglem pla%-anju so prsne in trebušne plavuti pretegnjene k telesu, hrbtna in podrepna plavut služita za vzdrževanje smeri, repna plavut je pa izrazito krmilo in ji je dodeljena z repom vred pri plavanju glavna vloga. Akvarist, ki je moral odrezati ribi del repne plavuti, zaradi tvorb ali pa zaradi parazitov, je gotovo opazil, da ie riba brez repne plavuti silno nerodna. — Ribe iz roda krapovcev, zlasti one, ki so visokega života, ne dosežejo nikdar brzine lososa, vendar utegnejo tudi one plavati na krajšo razdaljo e precejšnjo naglico, zlasti če jim je roparica za' petami.
V sladkih vodah so lososi, sulec, postrvi in lipani najboljši plavači, kajti oni dosežejo brzino 6 do 10 metrov v sekundi, kar je, upoštevajoč odpor vode, silna hitrost. Akvaristi, ki so često na prostem, in ribiči so mnogokrat priče zelo zanimivih prizorov, ki se odigravajo pod vodo, v borbi za obstanek, pri čemer igra brzina glavno vlogo — Stal sem nekoč na obali Ljubljanice pod kašelj-6kim hribom in lovil iipane. Nekaj metrov više je ležalo vejnato deblo v vodi, s koreninami je bilo pa zasidrano v obali. Za deblom je nastala precejšnja vdolbina v vodi, na dnu je stal večji lipan, oddaljen okoli 8 metrov od debla. Hipoma, kakor strela, švig-ene lipan k deblu in skoči čezenj, za njim pa meter dolg sulec, ki je moral deblo tudi preskočiti. Naenkrat se je zalesketalo, ko 6ta ribi skoraj istočasno preskočili deblo, a ve6 prizor ni trajal dve sekundi. Neumni sulec si je izbral lipana, ki ga gotovo ni dobil, namestu podusta. katerih je v dolnji Ljubljanici nič koliko
Drugi prizor, ki sem ga videl, je tudi zelo zanimiv. Lovil sem postrvi in stal pri tolmunu nekega potočka, v katerega je padala voda navpično z višine 2Vs metra. Ko sem vlovil drugo postrv, sem pogledal na slapčič in videlo se mi je, kakor da bi šinil kak srebrno se lesketajoč, podolgovat predmet po slapu navzgor. Ko sem vrgel trnek ponovno, sem zagledal na mesta, kjer se je slapič dotikal gladine tolmuna, postrv, ki se je baš pognala z bliskovito naglico v slap in — smuk! — je bila že v 21/* metra višjem koritu. Bržkone so me postrvi opazile, in ker je bil potočič od tolmuna navzdol plitek, so si izbrale pot po slapu navzgor v višje korito. Da je za premaganje takih slapov potrebna bliskovita brzina in zelo jake mišice, bo jasno vsakomur.
Tudi doma v večjih akvarijih utegnemo opazovati brzino manjših ribic. Kleni, zele-nike, pisanci, blistavci so silno nagle ribe in tudi linj, naš največji bojazljivec, ne zaostane za njimi. Takih prizorov ne bodo videli oni. ki goje v majhnih akvarijih prevelike ribe. Neprirodno je in tudi smešni, če stoji velika riba v premajhni posodi, nalile vrani v kletki kanarčka.	0. S.
Boris Olenin:
Ruske plantaže kaučukovih nasadov
(Zmaga tau-sagyza.)*
Dvajset zadnjih let Edisonovega življenja je bilo posvečenih neposrečenim poizkusom, pomagati Ameriki pred uvozom angleškega kaučuka. Niegovi laboratoriji in profesorji so veljali tri mil i ione dolarjev in tisoče dragocenih .ir ljudskega dela. Preizkusili so 18/00 (osemnai9t tisoč) rastlin in našli samo eno. ki daje 10 odstotkov kaučuka.
Nedolgo pr^d Edisonovo smrtjo je prišel k njemu r<»porter velikih ameriških novin. Dvajset let porazov je vstalo r>red Edisonom, ko je zaslišal reporlerjevo opombo. A Edison je poražpno odgovoril novinarju:
— Vi me vprašate, kai pravim o vesteh, da so ba;e našli v sovjetski Rusiji sintetični in obenem istotoko nrirodni kaučuk? To je slab in nemogoč trik'
Spomin mi je obudil te besede baš v trenutku, ko sem premeril na tovornem avtu »Jaz« deset kilometrov zaprašene ceste in ko sem se znašel pred nizkim, neuglednim grmovjem z zaprašenimi, sivimi, tenkimi
* Ta reportaža sovjetskega žurnalista je bila nedavno objavljena v »Večerni Moskvi«. Končuje 6e na agitacijski način, drugače dandanes itak ni mogočp v sovjetskih listih-Ne glede na aoitacijo pa vsebuje zanimivo dejstvo, ki samo po sebi pomeni prevrat na trgu ene najpotrebnejših sirovin sodobne ;ndustrije. Ta zanimiva reportaža je izšla v •-»»vodil tudi v praškem dnevniku »Narod-i Osvobozeni«.
listi. To grmovje je raslo pred menoj v ravnih vrstah na površini mnogih hektarjev. Na tem grmovju, na tej neugledni in na pogled nepomembni rastlini sem bral pre-čudno zgodovino ljudi, poizkusov, ekspedi-cij, porazov ljudskega dela in truda genijev.
Pozimi 1922 je uslužbenec »Rezinotresta« (državnih tovarn gumijastih izdelkov), demobilizirani rdečearmijec Zareckij ujel razgovor dveh kozakov o dragoceni rastlini, ki raste v gorah in rodi prožno žvečilno zme9. Takoj se je odpravil v gore. Potepal se je tam gori mesce in mesce. V kruto mrzli burji so mu zmrznili prsti na nogah in rokah. Ni imel kaj jesti. Rudo ie gladoval. A naenkrat je našel grm s sivimi tankimi listi. Poslal je najdbo v Mosfevo. Potekli eo dnevi, tedni, meseci. Nobenega odgovora. Pošiljal ie brzojavko za brzojavko. Nobenega odgovora.
Ko bo nekoč sestavljen muzej, bo mogel r>osetnik v njem razgledati pod steklom blankete telegramov, v katerih ie gladni. obupani demobilizirani rdečearmijec vpil:
— Smatram vaš molk za kontrarevolucijo-narno sabotažo stop tau-sagyz ima trideset nrocentov kaučuka stoo ako ne pošljete in-strukcij pridem sam peš po železnici stop telegrafisti nočejo sprejeti moje zadnje besede stop drjgače bi vam razložil ostalo Zareckij.
Svojo grožnjo je izpolnil. Prišel je naravnost v Moskvo. In tu v »Rezinotrestu« čuje. da sp je njegova pošiljka tainsagvza — izgubila. K temu se je š? jradnik »Rezinotreeta« Dosmehnil: »Tau-sagyz sploh ne more rasti v Kazakstanu to je zmota !<
Tedaj je Zareckij preiskal žepe svojega
raztrganega plašča in izvlekel iz njih zmečkano korenje in listje. Podprla ga je strokovna zveza in vsa delavska organizacija. Izvršila se ie druga analiza tau-sagyza. La borant, ki je analizo izvršil, je izbuljil oči in kriknil: »Saj to ni mogoče! V tem je trideset odstotkov kaučuka!«
Tako se začenja zgodovina tai-sagrza!
Severni Kavkaz ie bil priznam za enega najpripravnejših krajev za povzdigo plantaž kaučukovih rastlin. Sedaj ima že plantaže v rejonih Majkopekem. Taraeovskem. Armavir-skem, Kropotkinskem. Krasnodarefcem; v rejonih Čeone, Matvejeve, v Kurganu in v Priazovu.
Trajalo bi zelo dolgo, ako bi hotel pripovedovati zgodovino triletnih porazov in zmag na poskusnih nlantažah. na koščkih zemljišč velikosti enega ali dveh hektarjev. Množica poljedelskih inženjerjev in delavcev, pod vodstvom polnomočnega zastopnika organizacije izdelkov »Kaučukonos«, Soroki-nom, se je tresla za vsako seme tau-sagvza. Njim se je dovolila, da v vsako jamico, odkoder je imel vzrasti grm, vsade tri zrna semena. Vse oči so buljile v to zemljo. Ali bo zraslo ali ne? Ali bo zmaga ali poraz?
Topli maj Maikopskega kraja ie izvlekel iz zemlje prve poganjke nove rastline. Na po skusnib poljih se je zazelenil tau-sagyz Vzklil je! Ni ee izgubilo niti eno dragoceno seme.
Ali v juliju je solnee vso 9ejatev zažgalo. Poskisna polja, gojena s silno napornim delom, so zgorela. Sočni trsi rastline eo posta teli krhki, sušili so 9e. veneli. Bili so po dobni pogrnjajočim živalim, zvitim v agoniji Profesorji so bili mračni. Laboranti kemir akih laboratorijev so majali z glavami. Pro-
fesorji so tolažili brigade komsomolskih udarnikov: »Kaj na tem, prvi poskusi so vedno nesrečni!«
Poskusna polja tau-sagvza so bila podobna pokopališčem. Tako so ostala ves julij in avgust. A naenkrat, ob koncu avgusta, je mrtvo, opustošeno polje zopet oživelo.
Presenečeni profesorji, poljedelski inže-njerji, komsomolci iz delavskih brigad so opazili, da vršički taj-eagvza znova zelene. Pokazalo se je, da tau-sagyz igra prečudno igro s solncem. Tega ljudje dotlej niso vedeli. V vročem letu suši listje, v jeseni poganja novo, regenerira se, vpodablja ee v novo življenje, jesen je pomlad tau-sagyza.
Trije študentje poljedelske fakultete nepretrgano motre košček zemlje, ne večji od poldrugega četvornega metra. Znameniti profesor Sorokin je med njimi pomlajen, vedno bolje razpoložen. Narezali so korenje tau-sagvza na koščke, posadili jih namestj semenja. Kadarkoli se jim zazdi, da bi to že pričenjalo rasti, dobivajo 6koro vročico. Z urami v rokah čakajo, ali bo že skoraj prišel vroče zaželeni trenutek! In naenkrat res, glej: med grudicami črne zemlje začne kliti prvo brstje rastlin, razgrinjale prst nad seboj. Koščki korenja so se prijeli in vzklili. To pomeni, da se da tau-sagyz gojiti ne samo iz dragocenega semena, katerega ie v državi tako malo, nego tudi iz odrezkov korenja 1
Sorokin ima svetle oči. ki morejo tako prodirno gledati, da jih ne užene srečanje z nobenimi drugimi očmi- Potrkava s evinč nikom po mizi in govjri brez posebnega naglasa:
>To vse imamo že za seboj. Sedaj moremo že prav lahko pričeti plantažno razmnoževa-
nje. Poleg tega imamo 34 ha kok-sagyza, 12 ha krim-sagvza. Tu imamo v Majkopskem rejonu plantažo dveletnih drevesc gjtaper-ke, ejgomije in ezge, po poreklu iz Mehike. Ko jim bo šest let, jih začnemo molsiti, kakor 6e molze krava, ko 9e vrne 9 paše.«
Sorokin 6e ne more obvladati, z obraza mn pade maska njegove hladnokrvnosti. Skoči e stola in kriči:
»Tau-sagvz se ustvarja! Da se pridelavati! Kratko rečeno, lahko poveste vsem, da začnemo dajati kaučuk ne po posameznih kilogramih e poskusnih grmov, nego ga začnemo dajati svetu v lonah. Leta" 193* bomo imeli posejano s tau-sagyzom 10 tisoč ha, a ko bomo imeli za seboj 1935. leto. začnemo gospodariti na plantaži 100.000 ha. Z njim bomo umeli opravljati tako sigurno kakor s stroji. Pojmite vi to? To bi se moralo telegrafirati na vse strani, a sploh ...«
Pri tem 6e učeni profesor spomni, da ni primerno, če se on, odgovorni delavec, z nečim navdušuje. Znova si nadene masko hladnokrvnosti in njegove oči 6e zopet zledene. Je kova onih ljudi kakor Zareckij. kakor on sam in njegovi poljedelski strokovnjaki in njegove komeomolske brigade.
Vsi iz tistega mesa, iz kakršnega je pač vrsta tistih ljudi, ki ustvarjajo današnjo dobo brez tuje pomoči.
Če postavimo neugledni nizki grmič z njegovimi zaprašenimi sivimi, trdimi listi v nrimerjavo z Jaroslavskim. Gorkovskim in Stalinogradskim zavodom za traktorje in po leg Stalinovih tvornic avtomobilov — na pravlja ta grmiček skoro smešen vtis. Ali ne verujte, ljudje, samo tema. kar vidite Pri vsej svoji neuglednesti ima grmič praviro da stoji z onimi v eni vrstil
SK Ilirija, smučarske gtmnastične raje
za dame se vršijo danes ob 18.15 v garderobi na drsališču. Vstop k vajam, ki so brezplačne, je dovoljen vsem smučarkam, članicam in nečlanicam Ilirije. K vajam vabimo zlasti vse neorganizirane mlajše smu-
čarke, ki se nameravajo rano posvetiti tej športni panogi. — Hazenska sekcija. Današnjih gimnastičnih vaj v drsališčnl garderobi naj se udeležijo vse članice sekcije. Joža, Zajec I ln II sigurno.
• . . izven nevarnosti!
V zelo razburkani tekmi se je Primorje s tesno zmago rešilo pred izpadom iz lige — Po dve točki sta dobila BSK in Hajduk terdeHnitivno zasedla prvo in drugo mesto
Šport v Turčiji
S temi tremi tekmami smo se približali že samemu koncu liginega tekmovanja. Svoje sta dopolnila sedaj še Hajduk in Gradjanski, ki imata že vseb 20 tekem pod streho. Preostane še pet tekem, in sicer BSK : Vojvodina, Primorje : Jugoslavija, Hašk : Concordia, Hašk : Jugoslavija in Hašk : Vojvodina.
Z današnjimi rezultati se je končno ustvaril toliko pričakovan jasen položaj na vrhu ln na koncu tablice. BSK se je z 28 pikami povzpel na nedosegljivo prvo mesto, ki mu ga tudi Hajduk z istim številom točk ne more več odvzeti, preostane mu pa še tekma z Vojvodino, ki jo bo predvidoma odločil v svojo korist in pomnožil število točk na 30. Hajduk pa se je usidral tudi za ostale nedosegljivo na drugo mesto.
Jugoslavija Je sicer še na petem mestu, v preostalih dveh tekmah pa ima šanse še za tretje mesto, de odloči obe v svoj prid. Do osmega mesta Je položaj sploh še v pregibanju, tekme Jugoslavije in Concordije, predvsem pa Haškove, bodo še močno vplivale na končno obliko tablice.
V spodnjem delu pa je slika kakor v vrhu povsem jasna. Vojvodina ima sicer še teoretično možnost, da doseže še dve točki, ki je pa ne bi spravili s predzadnjega mesta. Veliko večja je verjetnost, da si bo v obeh tekmah še toliko pokvarila količnik, da bo padla prav na zadnje mesto.
Ljubljanski dogodek je spravil dokončno jasnost v osmo in deveto mesto v tablici. Zdaj si lahko ljubljanski živci odpočijejo, FTimorjaši so si z več kot zasluženo zmago priborili obstanek v ligi in pahnili s svojim uspehom Sarajevčane v pogubo. Tako je na svetu: »mors tua vita mea«.	.
Sedaj Je v ligtnem prvenstvu tak položaj :
BSK	19	12	4	3	64:23	28
Hajduk	20	13	2	5	41:19	28
BASK	20	10	S	7	42:37	23
Gradjanski	20	10	1	9	32:31	21
Jugoslavija	18	9	2	7	29:26	20
Hašk	17	8	3	6	34:33	19
Concordia	19	7	4	8	38:37	18
Primorje	19	7	3	9	38:42	17
Slavija S.	20	7	2	11	37:48	16
Vojvodina	18	3	4	11	22:49	10
Slavija O.	20	4	2	14	22:54	10
Primorje : Jugoslavija
1:0 (1:0)
Tudi ta tekma Je bila vsa po tem, da ne bo še dolgo prešla iz spomina onih, ki so bili zraven. Odigrala se je v morečem ozračju neizvestnosti od začetka do konca in je stavila na živce prisotnih nemale zahteve. Že sama okolnost, pod katero se je tekma vršila, je dala naslutiti težaven potek, poleg tega pa je v zadnjih časih prišla beograjska Jugoslavija do slovesa ostrega moštva in je vse to vplivalo na vsebino igre, ki gotovo ni bila propagandna, niti od daleč ni nalikovala oni lepi tekmi, ki jo je dal v Ljubljani Hajduk. Mirne vesti lahko rečemo, da poleg beograjskega Baska, ki je tudi pretirano ostro zaigral, nI bilo v Ljubljani toliko surovosti na igrišču tekom vsega liginega tekmovanja.
Občinstvo se je zopet zbralo polnoštevilno na igrišču; bilo je okoli 2500 gledalcev, čeprav niso gledali prvovrstnega in lepega nogometa, so vendar sprejeli uspeh domačega moštva z razumljivim zadoščenjem in navdušenjem. Omeniti je tudi treba, da se je skoro vsa publika zavzela za domače moštvo in ga bodrila v borbi, pojav, ki ga je treba pozdraviti!
Primorje: Starec, Hassl, Bertoncelj I., Zemljak, Slamič, Boncelj, Jež, Erman, Rudi, Bertoncelj II, Zemljič.
Jugoslavija: Spasič, Dimitrijevič, Luklč, Tubič, Radovanovič, Mitrovič, Nešič, Milo-ševič, Lojančič, Popovič, Kesič.
Igro so otvorili gostje, prve poteze so bile na obeh straneh zelo nervozne. Prve minute so prinesle par nevarnih napadov Jugoslavije, nevarnih, ker se je pojavila v obrambi Primorja mala zbeganost. Potem v 4. min. lep in krepak napad Primorja, ki U3tvari veliko šanso, toda nikogar ni na mestu, da bi potisnil v prazno mrežo. V 6. minuti mora sodnik prekiniti igro zaradi publike za vzhodnim golom, ki se noče odstraniti izza gola. šele intervencija policije pomaga. V nadaljevanju igre se napadi naglo menjavajo, oba vratarja imata delo in opravljata sigurno. Obramba Jugoslavije je močna in ne da priti do čistega strela, kar pa gre vendar na gol, postane siguren plen nepremagljivega Spašiča. Igra je povsem odprta, Starec lovi sigurno. V 16. minuti zaključi Rudi napadalno akcijo z ostro bombo, ki jo Spašič utegne samo odbiti z nogo, tvegano pa sigurno in ubere aplavz zato! Nešič je ponovno v ofsidu, nato v 19. min. krasen centerpas Ježa in zopet ni nikogar na mestu. V 22. min. izredno kočljiv položaj na golovi črti Primorja, toda Starec pokrije žogo in nevarnost je minila. Nato je zopet P. v napadu, Erman se možato bori za žogo in jo lepo predloži Ježu, ali ugodna šansa ostane brez haska. V 26. min. nevarnejši incident Slamič-Miloševič, zaradi katerega gre Miloševič do konca polčasa z igrišča. Po parminutnem prestanku se igra nadaljuje z nezmanjšano vehemenco, Primorje si počasi pribori prilično premoč v polju, toda pred golom je obramba Jugoslavije nepremagljiva. V 36. min. napad P. po desni strani, Jež pripelje do gola, kjer ga Lukič v skrajni obrambi surovo zruši, nakar da sodnik enajstko. Moštvo Jugoslavije se pri tem pokaže zelo nedisciplinirano, skoro dve minuti potečeta v prigovarjanju! predno pride do izvajanja. Slamič sigurno plasira žogo v mrežo in občinstvo burno aklamira uspeh domačega moštva. Do konca polčasa je igra zelo nervozna, kombinacija Boncelj-Erman ustvari lepo situacijo, toda o polčasi* je samo 1:0 za P.
Po odmoru Je sprva P. močno v napadu in si pribori v 3. min. prvi kot igre. Toda že v naslednji minuti je J. pred golom P., Starec se znajde na tleh, a Miloševič hoče menda efektno izenačiti, pa doseže prečko in tako pokvari največjo Jugoslavijino šanso v tekmi. V naslednji minuti zopet kot za P. in igra se povrne v svoj stil. V 7. min. mora Pep<!*k po trčenju z Radovanovičem ven (n se vrne šele po petih minu-tr.h, burno pozdravljan od občinstva. Jugo-
slavija začne močno pritiskati in doseže v 16. min. prvi kot. Počasi se uveljavljajo kombinatorne poteze Jugoslavijinega napada, Lojančič in Miloševič imata ponovno priliko, da pokažeta svoje tehnično znanje. P. se počasi omejuje čedalje bolj samo na obrambo in začenja zavlačevati igro. V 29. min. drugi kot za. J., ki ostane tudi neizkoriščen; v 29. min. starta Hassl malo preostro na Kesiča, ki ga potem odvedejo z igrišča in menda v bolnico. Sodnik Hassla za ta prestopek izključi, in moštvi igrata vsako samo z desetimi igrači do konca. Odslej se P. posveti samo obrambnem delu, Jugoslavija popolnoma obvlada teren. Dose že še dva kota, a publika komaj pričakuje konca. Ob poslednjem sodnikovem žvižgu si občinstvo da duška in ponese posamezne igrače P. v garderobo.
Moštvo P. je zadovoljilo. Vseh 11 se je od začetka do konca borilo z brezprimer no žilavostjo in vztrajnostjo, kakor je prav pri našem moštvu nismo vajeni. Poudariti je treba, da naši v splošnem niso reagirali na nasprotne surovosti, razen par primerov v obrambi, dočim je napad kljub neprijaznostim nasprotne obrambe igral do konca fair. Moštvo je zmago zaslužilo, ker ni zaostajalo za svojim protivnikom niti po elanu niti po zagrizeni volji, da zmaga, v tehničnem pogledu pa sta si bila protivni ka v splošnem tudi enaka. Mal plus je imela Jugoslavija v ožji obrambi, kjer so tvorili vsi trije naravnost nepremagljivo trdnjavo, dočim se je pokazala v tem delu primorjanskega moštva od časa do časa neka nesigurnoat, ki je dajala nasprotnemu napadu realizatorske možnosti, črno-beli so bili zato neprimerno močnejši v srednji vr sti, kjer je zlasti Slamič igral v prvem polčasu kot v svojih najboljših časih. Pozneje je popustil, toda ker so potegnili tudi iz napada moči v obrambo, se to ni tonko poznalo. Oba stranska halfa sta Slamiču delo zelo olajšala, ker sta bila oba zelo zanesljiva v obe smeri. Vse pohvale je vreden tudi napadalni kvintet. V malo spremenjeni postavi se je prav dobro razigral, Rudi se je na mestu vodje napada dobro obnesel: pošiljal je uporabljive žoge na krila in dobro harmoniral v napadalnem triu. Kljub temu je bil spiritus movens v napadu Pep-ček, ki je tudi z leve zveze mestoma dirigiral napad, zlasti pozneje, ko se je Rudi izčrpal. Jež je na nevajenem mestu na desnem krilu, čeprav ni bil pretirano zaposlen, postavil svojega moža, s svojimi centri je ustvaril nekaj kočljivih situacij pred golom, ki jih pa ni nihče izkoristil. Tudi Zemljič je bil boljši kot v zadnjih tekmah, nemara mu je Pepčkova bližina prijala. Streljal je preveč na gol iz velikih razdalj.
Jugoslavija boleha na dvojem: prvič je moštvo potrdilo, da goji pretirano ostro igro in je k temu še nedisciplinirano; potem pa ji manjka uspešne srednje vrste. V tem delu moštva je zadovoljil samo srednji krilec Radovanovič, pa tudi ta se ni mogel povzpeti do Slamičeve višine. V napadu sta najboljša tehničarja Miloševič in Lojančič, ki sta dajala domači obrambi največ posla, obe krili sta brzi in zelo sposobni moči ter sta naglo prenašali igro. V splošnem se je moštvo mnogo posluževalo igre po krilih in le razpoloženosti obeh stranskih halfov se imajo Primorjaši zahvaliti, da ni prišlo odondod več zla.
Po tekmi se je na žalost zopet pojavila nedisciplina gotovega dela občinstva. Nekaj zainteresiranih študentov in drugih mladih ljudi se je dalo zanesti po svojem južnja-škem temperamentu, in na to so nekateri reagirali. Do težjih stvari sicer ni prišlo, vendar so ti incidenti napravili neprijeten vtis.
Sodil je g. Viler iz Zagreba, ker je naposled tudi g. Rosenfeld odpovedal. Bil je korekten in nepristranski, še čudo, da ni izgubil živcev! Le tako ostre igre ne bi bil smel dopustiti.
Hajduk : Concordia
2:1 (1:1)
Zagreb, 19. novembra. Danes se je odigirala na igrišču Ccecor-die prvenstvena tekma med splitskim Hajdukom tn Concordio. Na igrišču se je zfcra-lo okoli 3000 ljudi, ki pa niso mogli do konca zasledovati poteka igre, ker je padla gosta megla, tako da se je videlo le nekoliko koranov naprej.
Igra je pričela z ostrimi napadi Concor-die, bila je pa kmalu nato precej odprta. Hajduk ni imel najboljšega dne. Pri Hajduku je bil najboljši mož Radovnikovič, tudi Marušič je bil dober. V obrambi pa je najbolje opravil svoj posel Ferič, ki je večkrat rešil Hajdukova vrata. Slab in izven forme je bil Deškovič.
Con-cordia je bila kot celota bolja kot Hajduk. Samo napad je bil premalo energičen. Ko je tbilo treba pokazati dober start, je Concordia popustila. Vratar De-mič je bil dober, čeprav gre prvi gol Hajduka na njegov račun.
V	4. min. je Jazbec lepo dodal Pichler-Ju, ki je poslal žogo s icrila pred gol. Tukaj jo ujame Lollč ter doseže z lepim strelom vodstvo za domače. Do 16. min. je bila Concordia sigurno v vodstvu. Kmalu nato pa Kragič iz daljave 20 m nepričakovano strelja. Demič se prekasno vrže in izenačenje je doseženo.
V	drugem polčasu je Concordia vse do 28. min. v napadu, toda brez uspeha. V 28. min. strelja lepo Kragič, . Demič odbije oster strel v korner, ki ga zelo dobro strelja Lin. Mikačič ujame z glavo ter postavi na 2:1 za Hajduka. Od sedaj naprej se Hajduk potegne v obrambo. Kragič gre med branilce. Concordia je v premoči, toda ne more doseči niti izenačenja.
Sodil je g. dr Padjen.
ki pa
ni
nevarni napadi Grad jonskega, mogel povečati rezultata.
V	drugem polčasu je Gradjanski igral proti vetru. V 3. min. dobi Marjenovič v kazenskem prostoru žogo, ki se odbije od njegove desne noge. On teče za njo. toda Rajkovič se mu postavi nasproti. Marja-novič pade, zaradi česar odredi sodnik enajstmetrovko, ki jo strelja Šurdonja precej slabo, vendar pa v mrežo. Bratulič bi mogel ta strei obraniti Gradjanski je v lahki premoč L V mrim. prosti strel proti Gradjanskemu. Radovanovič strelja nad glavo Brat ulica v mrežo Gradjanske-ga in postavi končni rezultat 2:1 za BSK.
Niti eden od nasprotnikov ni dal svoje običajne tere. Zlasti velja to za BSK, ki je igral zelo raztrgano.
Prvenstvo podsavezne lige
V	podsaveznem prvenstvu se je včeraj odigrala samo ena tekma, in sicer mariborski »derby« med podsaveznim prvakom Mariborom in Železničarjem. Tudi to pot podsaveznemu prvaku ni uspelo rešiti se žalostne ničle. Tudi njegova goldiferenca je zelo slaba, tako da se zdi, da se letos ne bo premaknil z zadnjega mesta. Železničar je z včerajšnjo zmago prehitel zaradi boljše goldiference Hermesa ter se
povzpel na tretje	mesto.	Tablica je sedaj
naslednja:		
Ilirija 5	4 0	1 25:11 8
OSK 6	3 2	1 20:18 8
Železničar 5	3 0	2 18:12 6
Hermes 5	2 2	1 11:14 6
Celje 5	1 2	2 12:15 4
Rapid 2	1 0	1 6:5 2
Maribor 5	0 0	5 6:23 0
BSK : Gradjanski 2:1 (0:1)
Beograd. 19. novembra.
Pred 4000 gledalci je beograjski sodn;k g. Mika Popovič na igrišču BSK sodil prvenstveno tekfno med BSK in zagrebškim Gradjanskim.
BSK je nastopil brez Tirneniča. V 23. min. je Živkovič lepo oddal šipošu, ki ie z zelo ostrim in preciznim strelom v desni kot dosegel vodstvo za Gradjanskega. Skoraj do konca prvega polčasa se vrstijo
Železničar : Maribor 3:1 (1:1)
Maribor, 19. novembra. Danes se je vršil na igrišču Železničarja takozvani mariborski »derby«. Tekma ni bila na posebni višini in se je na zunaj precej razlikovala od nekdanjih srečanj Maribora in Železničarja. Te tiKjnc smo že od nekdaj smatrali za neketcšen višek v nogometni sezoni, in če naj po pravici povemo, so bile včasih prvenstvene tekme med lokalnimi tekmeci s športnega stališča res pravi už;te'«c.
Predtekma rezerv je p-jd vodstvom g. Nemca potekla zelo mirno in prinesla Železničarju zasluženo zrnato 1:0 (0:0).
Pri glavni tekmi sta nastopili moštvi v naslednjih postavah:
Železničar: Mahajnc, Frangeš III, \Vag-ner, Ronjak, Frangeš I, Škof, Vlado, Pez-diček II, Efferl, Pavlin, Habiht.
Maribor: Zelan, Oven, Kukanja, Kokot, Gomolj, Peklar, Miloš, Ruško, Žaro, Konic, Hreščak.
Igra ni bila od začetka pa prav do poslednje sekunde niti najmanj prijateljska. Bila je v Tesnici prava tipična prvenstvena borba, ostra in ogorčena. Obe moštvi sta predvajali zelo skromen nogomet, predvsem pa Železničar, ki se ni mogel povzpeti do skupne igre. Edina formacija, ki je odgovarjala, je bila krilsk« vrsta, dočim obramba ni bila preveč sigurna. Napadalci so pokazali obupno nerazumevanje svoje naloge in če so zabili tri gole, jih prav gotovo niso zaslužili. Igra Maribora prav tako ni bila ničesar posebnega. Bila pa je vsaj za kak odstotek v taktiki bolj smotrena in v izvajanju pametnejša. Napad Maribora je s požrtvovalnostjo in smislom igral in zlasti s krili prihajal mnogokrat v nevarno bližino nasprotnikovega gola, kjer je imela obramba polne roke ali noge posla. Tudi v drugem polčasu, ko je nastopil Maribor z 10 ljudmi, je igral taktično superiorno igro. V moštvu je prišla predvsem do veljave dobra igra ožje obrambe, čeprav je parkrat pokazal« znaike slabosti in dovolila nasprotnemu napadu ugoden položaj. Napad je v polju dobro zaigral, pred golom pa ni bilo moža, ki bi poslal žogo v mrežo.
O poseku igre bi samo to omenili, da je bila skoro brez vsake vsebine, tako da pravi ljubitelji lepe nogometne igre niso mogli biti vzhičeni. Pri tekmi se je pripetila tudi obžalovanja vredna nezgoda. 5 minut pred koncem prvega polčasa si je po nesrečnem naključju desni krilec Maribora Kokot zlomil desno nogo pod kolenom in so ga morali mariborski reševalci prepeljati v bolnišnico. Maribor je moral seveda tekmo nadaljevati z 10 ljudmi. Tudi Železničar je izgubil v drugem polčasu enega igralca, in sicer Pavlina, ki ga je sodnik zaradi nevarnega foula pred vrati Maribora poslal predčasno na oddih.
Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane. Bil ie vsekakor objektiven, ni pa znel preostre igre v kali zatreti.
Ostale nojroinetne tekme
Ljubljana: Na igrišču Hermesa sta se včeraj odigrali dve drugorazredni prvenstveni tekmi. Korotan : Mars 4:2 (3:0), sodil g. Zupan. Reka : Jadran 7:1 (3:11, sodil g. Dolinar. — Na prvenstveni tekmi Domžale : Sloga so zmagali Domžalčani z 2:1 (l.-l). Gole so zabili za Domžale Jovič in Amon, za Slogo Praunseis. Sodil je g. Pevalek. Po tej zmagi je SK Domžale postal jesenski prvak.
Celje: Prvenstvena tekma n. razreda Jugoslavija : Atletiki 1:1 (0:0). Jugoslavija ni znala izrabiti dveh enajstmetrovk. Sodil je g. Oberlindner iz Laškega.
Dunaj: Admlra : Snortkhib 3:1 (1:0). FAC : Vietina 2:0 (1:0), WAC : Donau 4:2 (2:1), Hakoah : Wacker 4:1 (2:0), Ra^nid : FC Wien 3:0 (1:0).
Praga: Viktorija Žižkov : Bohemians 4:0, Viktorija Plzen : Soarta 2:0. Klad-no : Slavija 2:0, Teplitzer FC : Cechie Karlin 5:0.
Budimpešta: Booskav : Ferencv^ros 2:1. KI. okraj : Hunsaria 2:1, Ujnest : Forao-gvi 7:2, Nemzeti : Budai 1:1, Szeged : Phobus 1:0.
Pariz: reprezentanca Pariza : enajsto-rica Južne Amerike 2:2, Arsenal (London) : Racing Club 1:0, Red Star 01ym. pioue : Attila (Miskole) 4:1. Curih: Nemčija : Švica 2:0 (0:01. Hamburg: Hamburg : Berlin 2:2 (2:0) Bologna: Ambrosiana : Bolosrna 1:0. Turin: Juventus : Genova 8:1
Športno živi j en je Turčije ima glavna torišča kot povsod po svetu v industrijskih središčih in večjih mestih. Na deželi gojijo še ma-rsikje samo preprosto roko-borbo, ka se pričenja vselej z dolgotrajnimi tradicionalnimi pripravami. V bistvu so te fizične preizkušnje nekaikšna prosta ro-koborba, v kateri se na medsebojni poziv merijo najmočnejši mošfci posameznih krajev. V gostejše naseljenih predelih tekmuje v tej rekoborbi več naselbin, ki si končno izberejo svojega prvaka.
Razen rokoborbe je v Turčiji zelo razširjeno jahanje, ki ga v mestih, posebno v Ankari, gojijo popolnoma športno. Tur-šikti poljedelski minister :n več visokih uradnikov tega resora je navdušenih za jahalni šport Minister je dal v Ankari zgraditi prvovrstno dirkališče z vsemi potrebnimi drugimi napravami ter hlevi za 70 do 100 konj. Zanimivo je, da za vse to državi ni bilo treba prispevati niti beliča, ker so vse žrtvoval zasebniki. Bo4j proti vzhodu se radd vežbaijo v metanju dolgih nožev ali kamenja, kar je za te kraje že po naravi najbolj prikladno.
V	mestih so seveda moderna športna društva, ki gojijo vse panoge. V premoči je vsekakor nogomet, toda ne zaradi tega, ker bi vsem najbolj ugajal, temveč mnogo bolj zato, ker je najbolj poceni in najbolj enostaven. Splošna je namreč tožb« onih, ki jfcm je razmah športa v Tu-rčiji na srcu, da zaostaja vse zaradi tega, ker manjka orodja, obleke, najbolj pa strokovnih učiteljev. To velj« za nogomet, tenis, boks kt lahko atletiko enako. V Ankari so zdaj že ustanovili prvo visoko šolo za telesno vzgojo, tako da se lahko upa, da bo odslej po Turčiji zmesem lažje doma&iti šport tudi med širokimi množicam«. V Ankari sami pa bodo že tako v kratkem dogradili moderno športno areno
V	plavalnem športu v deželi, kjer povsod primanjkuje vode, ni mogoče računati z velikim napredkom. Sicer pa gradijo
zdaj vsepovsod x gora velike vodovode, ob katerih se lahko postavljajo krit« kopališč« ali p« uporabljajo za kopanje n« prostem. Sam Kemsi je v svojem parku zgradil veliko javno poletno kopališče »K«r« Deniz« (t j. Orno morje). V ostalem je prebivalstvo zelo navdušeno za plavalni šport in povsod tam, kjer 6e mu nudi prilika, je leto za letom živahno kopaiiščno življenje. Najlepša kopališča ima Turčija ob Bosporu in Črnem morju.
Smisla za higieno imajo častilci korana najmanj tofcko kot ostali narodi v zapad-ni Evropi. Turška kopališča so še prav posebno dobr«, ker so skora j povsod n« razpolago pannc kopeli jn masaž«.
Končno je omembe vredno, da imajo za tenis prav dobra igrišča, medtem ko so v zimskih športih komaj zaCetn ki. Dovolj je tamkaj višje ležečih krajev in gora, toda sneg ee na njih zaradi toplega sonca nikoli ne obdrži prav dolgo. Raze^ tega p« so tu<fc odaljenosti, slabe zveze in pomanjkanje primernih bivališč na zimskem terenu velike ovire za razvoj smučarstva. Kljub temu pa so Turki rek) navdušeni za »dilce«. med njimi posebno mlaja, ki »o v Evropi ridedi, kako zdravo in prijetno je smučanje.
Drobiž iz starih časov
Vse st spreminja, pa vendar ni nič novega pod soncem! Tudi v športu ne!
Gotovo sitrmimo, če slišimo, da gradijo ponekod športne arene, ki imajo prostor« zn SO. W0 ali celo 150.000 gledalcev. Tod« takšne naprave je imel tudi Že stari vek Stara rimska Kartagina na severnoafrišk; obali je imel« n. pr. ogromno cirkuško areno z« 300.000 gledalcev. Prostor se ie dal po žlebovih napolniti z vodo, tako da so v areni uprizarjali cele bitke na morju. Pri tem pa je zanimivo, d« je bil« K«r-tagina neznatno mestece v Afriki, ne ps kot milijonski Los Angeles ali Berlin, prizorišče modernih olimpiad.
JUTRI PRIDE
MAHIENE DIETRICH žena v sodobnem svetu
Tudi za dekleta bi bila potrebna poklicna posvetovalnica
Nedavno ie neko elektrotehnično pod j H je v Ljubljani iskalo vajenko preko veSkratrie-2a oglasa v novinah. Toda na vse oglase 66 je odzvala samo ena učenca, pa še ta je odpovedala. ker je obolela, še preden je nastopila svoje mesto. Če pa išče vajenko modno ali špecerijsko podjetje, ie pa dotok znatno večji. Sicer se vajenci in vajenke razmeroma še lahko namesti pri raznih mojstrih in podjetjih. zlasti dokler delajo brezplačno. Mnogo težf? pa ie s plačanimi pomočniki in pomočnicami, kajti namestu njih si mnoga podjetja pomagajo z vajenci, ker pa g mnogo manj stanejo podjetji. Zalo so čedalje redkejši tisti. ki po dovršeni učni dobi ostanejo trajno v ptroki, za katero so s? izučili. Pri nas o tem sicer nimamo točnega pregleda, v Nemčiji pa so napravili lansko leto statistiko. ki je dognala. da opravlja la neka i nad 25 odstotkov bivših vajencev svoj prvotni poklic. 6 odstotkov jih ie v tuiih poklicih, drugi so pa brezposelni. To poročilo tudi omenja, da vajenec prav lahko dobi zaposlitev — dokler je pač vaienec in dela brezplačno. Hitler obljubi ia sicer, da bo v »prerojeni Nemčiji« to strašno brezposelnost odpravil. Prvi korak k temu ie storil z »zakonom o zmanjšan iu brezposelnosti«. Po tem zakonu novo za-posleni dela"vec (torej vsi mladi pomočniki) nima pravice na večji zaslužek kot je njeeova brezposelna podpora: enkrat na dan dobi toplo hrano, kakršno mu pač ho5e dati delodajalec. Pod temi pogoji nihče ne ame odkloniti dela in ker ie tak delavec za podjetje cenejši, odpušča io stare, bolje plačane delovne moči. To bodi mimogrede omenjeno v dokaz, kako fašizem rešuje delavsko vprašanje in brezposelnost!
Gotovo ima — vsaj navidezno — poklicna posvetovalnica bolj hvaležno delo v dobi uo-snodarske koniunkture. ko so mlademu človeku odprta vsa pota in je treba mladeniči ali dekletu Ip svetovati, da si izbere pravo not glede na njegove telesne in duševne spodobnosti. Kajti tudi to je važno in bi moralo biti v življenju človeka predvsem merodajno, k^r le tiko delo prinaša srečo in zadovoljstvo v njegovo življenje. Danes je milijone liudi, ki bi bili srečni, ko bi ftploh dobili delo, pa nai odgovarja njihovim nagnjenjem in fi^io^obnostim ali ne. In v tem času ima poklicna posvetovalnica sicer težavno, a zelo hvaležno polje dela. Danes stopa v ospredje predvsem vprašanje: kj* naj starši šolajo svojeca otroka, da bo dobil zaposlitev, ko dovrši študije: v katero obrtniško stroko nai vstopi kot vaienec, da pa bo pozneje tudi preživljala, ko ee bo izučil
To vprašanje v tesni zvezi z današniim gospodarskim položajem postavlja pokbe-no posvetovalnico pred mnogovrstne, dasi težke naloge, ki so nujno potrebne rešitve. (Seveda ni treba poudari«ti. da ie ta rešitev samo zasilna, ker za trajno rešitev bi b:lo trebi začeti pri gospodarskih temeljih. ) Predvsem bi bilo treba natančno proučiti delovni trg, dobiti pregled o vseh možnostih zaposlitve v posameznih panogah ter proučiti zahteve, ki jih stavljajo posamezni poklici v duševnem in fizičnem pogledu r.o človeka \'a drugi strani bi bil ootreben točen ores^ed vseh brezposelnih, ki so dovršili u<"no dobo ter vseh onih, ki so že bili v ookl;cu. e so f?a izgubili zaradi zaEtoia prometa v dotični stroki Poleg tega bi bilo trebi isknt; možnost nove zaposlitve v d-"<?'h poklicih in noskrbeti z« potrebno nod^oo v novem poklicu potom strokovnih tečaiev
Pokl;cna posvetovalnic«, ki bi z drugimi usto"ovimi. predvcem z delavsko zborni ico. s TOl ter s =n!«k;nv vodstvi smotrr-no delovale bi gotovo vsaj deloma regu-
' lirala dotok v službe, tako da bi ne bil na nekatere stroke prevelik naval, druge bi morale iskati p« delovnih moči iz tujine. Posebni izobraževalni tečaji za spopolnitev v primeru merjave poklica bi bili pa tudi nujno potrebni posebno za tako zvane umske delavce, ki jim bo čedalje mani omogočeno, da se bodo mogli takoj udej-»tvovati v tisti službi, z« katero so se izučili. Že pred par leti sem govorila z mlado učiteljico iz Švice, ki je rekla, da jih je tam le mak), ki bi bile tako srečne, da-bi bila njihova prv« služba učiteljska. Tudi pri nas je že približno 1000 učiteljev in učiteljic brezposelnih. Kdaj bodo vsi ti nameščeni, je vprašanje. In koliko jih je, ki bodo lahko čak«li, ne d« bi jim bilo treba iskati kakršnegakoli zaslužka? Vsem tem bo treb« pomagati, d« se bodo mogli drugje uveljaviti in preživeti.
Brezposelnost je posebno hudo zadela dekleta. Mnogo je temu krivo tudi to, da so zanje postali nekateri poklici kar nekako tradicijonalni, dočim se za nove poti ne morejo odločiti ne starši, ne one same. Tako n. pr. gredo dekleta iz delavskih in polmeščanskih družin, ki se sl^bo uče, kar po vrsti vse za šivi4je, one, ki so pa bolj nadarjene, pa v pisarne. Marsikatero žensko delo je sicer bolje plačano kot pisarniško delo, a je v duhu meščanske tradicije bolj poniževalno, ker spada v nižjo kategorijo. A edina težnja mnogih revnej-ših deklet, pa tudi njihovih staršev je, dvigniti se rz miljeja, v katerem žive. In tako gre dekle raie v pisarno, četudi dostikrat samo za 300 Din mesečne plače, sedaj mnogokrat že samo za brezplačno praktikantinjo! Ponekod jo odpuste, čim poteče pogodbena doba in jo bi bilo treba pl«č<iti — prav kakor mojstri vajence. Tako bi bila prav hvaležna naloga poklicne posvetovalnice, da bi z vzgojnimi članki vplivala na starše glede pojmovanja v vrednosti del« ter pokazala zlasti za dekleta nove vidike.
Poklicne posvetovalnice imajo že po vseh večjih mestih. Posebno v Ameriki je metoda za določitev poklicne sposobnosti izvedena do viška. Uporabljajo različne aparate za ugotovitev vrste spomina in drugih duševnih sposobnosti ter se poslužujejo v ta namen tudi raznih testov. Gotovo pripomorejo tudi take metode za spoznanje otrokovih sposobnosti, toda važno je predvsem, da poklicna posvetovalnica deluje skupno z učiteljstvom, ki naj posveča skozi vso učno dobo posebno pozornost vrsti in značaju otrokove nadarjenosti ter dviga njegove specijalne sposobnosti in tako pripomore, da se bo otrok odločil za tak poklic, kier bo skupnosti in sebi največ koristil. Individualni psihologi trdijo, da je vsak normalen človek več ali manj sposoben za vsako povprečno delo. treba je le prave vzgoje, ki otrokovih sposobnosti ne zanemarja, temveč ga osrčuje in mu vceplja samozavest. Žal današnja šola pogosto ne vrši tega.
Tudi pri nas je na vidiku ustanovitev poklicne posvetovalnice, in sicer si je to prevažno nalogo nadelo društvo »Sol« in dom«, ki po svoji agilnosti in po smotrnem delu, katerega vrši od svoje ustano vitve, obet«, da bomo dobili v tem pogle du primerno in res sodobno institucijo Zamisel, v kolikor jo je društvo prikaza lo javnosti v nekaterih člankih, je aktu«! na: da se bo realiziral«, četudi po ovirah, pa jamčijo njeni propagetorji Seveda j^ njen prospeh v znatni meri odvisen od uvidevnosti z merodajnih strani, kajti tudi za to ustanovo je potrebna gmotna ba 7«. Dober vpogled, kako važnn nalogo vrše poklicna posvetovalnica, nudi knjig* »Die Schule itn Dienste der Berufsrr ziehung und Berufsberatung«. ki jo ie dal centralni institut z« vzgojo v Beri ' l. 1030. (Reimar Hobling Rerlin )
TEDEN DNI FILMA
Pri Pavlu Abrahamu v
Se v Berlinu, ko je odhajal za vedno — mojster Abraham se je moral namreč tudi izseliti iz Nemčije zaradi znanih političnih razmer — me je bil povabil, če me pot nanese skozi Budimpešto, da ga obiščem.
V njegovem berlinskem »kraljestvu«, v tihi in gosposki palači, ki se nahaja v modernem Westenu v Fasanenstrasse, kjer je komponiral in vladal ta operetni kralj, sem imela srečo preživeti tudi jaz precej lepih in koristnih uric.
To pot, v Pešti, sem imela pa precej tru da, preden sem prišla do njega. Ima novega osebnega tajnika in kadar sem tele foDirala, me je ta vedno s kakim izgovo rom na kratko .odpravil. V Grand hotelu »Royal«, kjer je po navadi stanoval, so mi pa povedali, da se nahaja zdaj po večini v filmskem ateljeju »Huma« izven Pe-šte, kjer vrtijo njegov najnovejši film »Ra-koczi marš«.
Po enourni vožnji smo na cilju. Na dvorišče ne smemo, ker dajejo vsi signali rdečo luč. To pomeni, da znotraj pravkar fil-majo. Vsa vozila se morajo ustaviti, tudi motorji avtomobilov, sploh vsak ropot, vprašam vratarja, če je mojster še v ateljeju. Ta pokliče telefonično zopet — oseb-neara tajnika, pasja noga! — in po kratkem razgovoru z njim mi pove, da se je mojster Abraham že odpeljal. Je že tako pri zvezdnikih; time is money. Mene bi bili torej to pot zopet odpravili, da nisem k sreči od daleč zagledala v avtomobilskem parku Abrahamov avto z znano mi nemško številko IA 50—666.
Tako, zdaj smo prav za prav šele na cilju! Po polurnem čakanju se prično odpirati na vseh straneh vrata in vratca in tudi mi smemo naprej. Vtihotapim se v hodnik med kornparze in se prerinem do širokega okna z debelo šipo, kjer zagledam v prvi dvorani Abrahama sredi številnega orkestra. Dirigira ga s samo njemu lastno eleganco in vervo. Vidim, kako zdaj tu kakšno noto v glasovih popravlja, da s tem okrepi harmonijo, tam zopet kak instrument »zabašejo«, da doseže želeni zvočni efekt. Abraham je trmast; »jaha« na svojih šestnajstinkah in ne da temperamentu svoje glasbe, da se poleni...
Ura bo že pet in za danes se delo ustavi. Pričelo se je zjutraj ob sedmih in je trajalo z malim opoldanskim premorom deset ur. Ob šestih zvečer namreč prične delo druea družba in konča zjutraj ob štirih. »Universal« vrti »Beneško noč« s Ti-nom Pattiero v glavni vlogi. Berlinski filmski ateljeji pa večji del samevajo...
Paul Abraham se pojavi z veliko suito sodfelujočih. Vse govori vprek, kar jaz slabo razumem. Madžarski jezik je težko razumljiv, za petje pa nenavadno prijeten. Korajža pa šnajt — in že stojim pred njim. Nagovorim ga nemški in ko me spozna, me prijazno pozdravi. »Tako sem zbit,
veste, komaj čakam, da pridem na zrak. Ali ne bi hoteli popiti z menoj čašico čaja?« In že sva v vozu, ki oddrdra v veliko Pešto, nad katero se polagoma spušča jesenski mrak.
Skozi predmestja drvi avto, ceste so tukaj posebno široke in lepe, tu smo v središču. Krasne palače švigajo mimo nas, zavijemo na mogočni most Lanchid in že smo v Budi, starem delu Budimpešte, ki je nenavadno slikovit in aristokratski. Tu
donu, ki ste ga Imeli z uprizoritvijo vaše poslednje veleoperete — »Ples v Savojru«. A propos, zdaj ga je tudi naše zagrebško gledališče uprizorilo...
— Krstna predstava v Berlinu — gotovo se še spominjate lanskega božiča — je bila velik uspeh. Ampak London se je bolje odrezal, z nemalo skepso sem Sel na pult — premiero navadno po vseh velikih teatrih sam dirigiram. — Angleži so hladni, težki, pa sem se bal za svoje ritme... Povem vam, da smo eno uro po predstavi stali Se vsi med publiko in da sem jokal kakor otrok... čutil sem takoj, ko sem od libretistov zvedel naslov operete, ko še pojma nisem imel o vsebini, da bo »Bali im Savoy« mogoče moja najmočnejša stvar. Naslov že sam na sebi me je nenavadno razvnel, v kratkem času je bila na
je kraljev grad in vse polno malih dvorcev, kjer so danes nastanjena ministrstva in poslaništva. Po udobnih serpentinah do-spemo na prijazi trg Disz in smo na cilju. Mala, a nad vse okusna, v starinskem empire slogu urejena hišica je torej sedanje bivališče slavnega komponista, kjer se rodijo velika operetna in filmska glasbena dela, za katera se potegujejo danes vsa svetovna gledališča.
Seveda na terasi v udobna naslanjača, čaj mi razvozlja jezik in s pogumom se spustim v razgovor.
— Brala sem o velikem uspehu v Lon-
papirju velika valčkova uvertura: v eni sapi, brez velikega pomišljanja, iz veselega razpoloženja, kakor sploh nastajajo vse moje kompozicije. Brez špekulacije, točno kakor mi jih narekuje Inspiracija minute, sekunde... Zdaj so proslavili stoto uprizoritev. Za božič jo uprizorita Pariz in Dunaj. Pomladi pa New York, kjer bo igrala glavno žensko vlogo Jeanette Mac-Donald. Te dni bom moral zopet v Pariz. Do Novega leta sem obvezan skomponira-ti glasbo za tri pariške filme. Vprežen sem čez glavo, »naročil« imam za dve leti naprej. Srce me boli, ker imam tako malo
časa za svojo najnovejšo opereto, ki pa je v glavnem že skicirana. In še eno veseloigro za dunajski »Theater in der Josef-stadt« bi rad opremil z godbo, pa kdaj ? —
Verno poslušam. Pavza. Paul Abraham se zamisli. Njegov profil, mehak in pro-fin jen, se jasno odraža od večernega ozadja. Pod nami leži Pešta, razsvetljena s sto m sto lučicami, ki trepetajo v temni Donavi...
Prijeten razgovor se žalibog konča, ko siluga prinese depešo, ki najavlja obisk ve-leproducenta »Fox-filma« iz Pariza.
Bil je lep večer. Eden mojih najlepših v Budimpešti.
Budimpešta, Vsi sveti 1933.
Anta Kovačičeva.
Tarzan
Kadar se je filmska produkcija ojunači-la za snemanje filmov narave, se je pri tem skoro vedno posluževala več ali manj ukročenih zveri. Le redki so bili posnetki iz narave in še to večinoma od daleč Celo vrsto takih filmov smo že imeli, a izmed vseh nam je najbolj ostal v spominu »Trader Horn«. Ta film nam je pokazal samo nekaj kratkih prizorov iz džungle. »Tarzan« pa se odigrava od početka do konca v džungli. Metro-Goldwin, ki ima Se mnogo takšnih filmov, je poverila nalogo za snemanje »Tarzana« režiserju W S. Van Dykeju. Film je sneman po znanem romanu Edgarja Ricea Burroughsa. Po tem delu so že razni režiserji poizkusili ustvariti film, ki bi vsaj nekoliko pokazal življenje Tarzana v pragozdu. Vsi ti filmi »o bili preračunani predvsem na publiko, ki ljubi senzacijo in pustolovščine. Ta film im* umetniško vrednost.
W. S. Van Dyke je že koj v začetku naletel na hude ovire. Manjkalo mu je ljudi, ki bi bili sposobni igrati vlogo Tarzana. Predvsem je moral iskati ljudi za to vlogo med belci. Imeti mora gotove telesne ln duševne vrline. Po večtedenskih poiz-kusnih snemanjih se je odločil za Jonnyja WeissmtiUerja, svetovnega šampijona" v plavanju, človeka izredne telesne sile in lepo razvitega telesa. Za žensko glavno vlogo je izbral mlado igralko Maureen O' Sullivan.
Ko so bile vse priprave v popolnem redu, je krenila filmska ekspedicija pod vodstvom Van Dykeja v Afriko. Tu" so snemali prizore, ki daleč nadkriljujejo one iz »Trader Horna«. Ena največjih scen je gotovo ona, ko beli ljudje prodirajo skozi pragozd, da najdejo tako imenovano »gro-bovje slonov«. Divja je scena, kjer lačni levi napadejo Satore ekspedicije, kakor tudi oni prizor, ko morajo čez reko, polno povodnih konj. Dalje: Boj med Tarzanom in gorilo. Tarzana napadejo krvoločni Pigmejci. on se jih reši, kakor reši s krdelom slonov bele ljudi iz smrtne nevarnosti.
Snemanja so se vršila predvsem okrog Albertovega jezera. Med filmom Tarzan in Trader Horn je ta razlika, da pri Tarzanu igra glavne vlogo človek, medtem' ko je bil pri Trader Hornu človek v ozadju in so bile glavni akterji zveri.
Da je film »Tarzan« umetniške vrednosti, je to samo zasluga W. S. Van Dykeja.
Bil je nekoč muzikant
V režiji Friderika Zelnika je bil izdelan nov film . Za to delo je angažiral samo prvovrstne moči, ki so res ustvarile delo, kakršnega dosedaj še nismo videli. Ne samo po vsebini in režiji, predvsem se film odlikuje po prvovrstni arhitekturi ter nepre-kosljivih popevkah. Manuskript za to delo sta napisala Alfred Hahn in Leo Laske. Popevke so delo Friderika Schwarza.
Film nam predstavlja dva mlada, revna študenta, ki ne zmoreta plačevati drage šolnine. Da kaj zaslužita, igrata na cesti nove popevke. Pozneje sta svojo meščansko kariero nadaljevala kot godca v kavarniški kapeli. Eden izmed njiju je iznašel aparat, ki onemogoča tatvine avtomobilov ter ga ponuja povsod, kjer misli, da bi bili lastniki avtomobilov varni pred tatovi. Drugi pa postane pravi pravcati družabnik kavarnarja in povrh dobi še njegovo mlado in lepo hčerko za zakonsko ženo.
Viktor de Kowa je tu na mestu. Ves svet se vrti okrog njega, vendar pa se je v svoji vlogi znal obvarovati pred pretirano romantiko operete. Enakovreden mu je Ernest Verebes, mlad, vesel in razigran, Szoke Szakall je tak, da ga še nismo videli enakega. Mogoče, da ga je režiser Zelnik malo preveč potiskal v ospredje, vendar pa celoti filma to nič ne škoduje! Nasprotno, še povzdigne veselo razpoloženje. Obe ženski vlogi (Marija Sorensen in Trude Berliner) sta ljubki in dovršeni v predvajanju. Film obeta biti privlačna sila za vse ljubitelje smeha in veselih popevk.
Szoke Szakall goji goske
Malo čudno zveni ta naslov, a I:aj pomaga, ko je vse resnica. Znana vam je ona pravljica o kmetici, ki je nesla jajca v mesto in med potoma sanjala, kako lahko obogati z njimi. Za. izkupiček kupi kokoš, kokoš bo nesla jajca, iz vsakega jajca se zvali pišče, iz te postane kokoš, ki bo spet nesla jajca, iz teh se zvale spet piščeta itd. itd. Sredi najlepšega računa ji spodrsne, jajca so se razbila, zbogom kure in bogastvo.
Kupil je devet gosk in že vnaprej izračunal, kdaj in kako bo bogat. Računal je tako: jajc, ki jih znesejo goske, ne bo prodal, ampak iz njih se morajo zvaliti mlade goske. Na ta način bo kmalu imel 400 gosk. Vse te goske bodo nesle jajca, iz katerih se zvali kar 4000 gosk. Vse to bo šlo tako naprej, dokler Szoke Szakall ne postane največji in najbogatejši trgovec z goskami v Evropi, ako že ne na vsem svetu. Ko to doseže, bo imel lastno pisarno, telefon na pet gumbov in kar je glavno, imel bo mlado rdečelaso tajnico z velikimi sinjimi očmi.
Nu, predstavljajte si Szoke Szakalla v tej pozi. v tej vlogi je tako naraven in mu tako pristoja, da se smatra to kot njegova najboljša kreacija dosedaj. Kot tak nastopa v filmu »Bil je nekoč muzikant«.
Službo dobi
Vaai» beaeda 60 par; ! za dajani« naslov« ali tt Slfr« o» 3 Din. 01
Kuharico
rrednje starosti, čisto ln ?'36teuo, katera bi oprav Jala tudi druga hišna iela, sprejmem. Gajeva al. 5/V., vrata 516. pred-itavitl od 10 do 12.
42393-1
Skladiščnika
sprejme trgovina deželnih pridelkov, v večjem mestu Potrebno 20—30.000 Din ksveije v gotovini. P!ača dobra, trgovska nepotMib 'jenost ni posroj. Ponudbe i« oglasu: odd e lok »Jutr*« pjd značko »Maga-ciner«.
41907-1
Lesni strokovnjak
kemercijelno naobrežen — r-e išče z« vodstvo večje žage ter pripre — b!-iiu Ljubljane ca Gorenjskem. Podrobne ponudbe t na-vedbo do«ed<a>njih služb na < rlas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Zaupno in sta-lno«.
4:915-1
Dobro zaposlitev
takojšnjo. mid;m osebi z vlogo 2000 Din. vseeno kakšen poklic im«. Ponudbe pod »Zimska sezona« na oglasni oddelek »Jutra c.	42305-1
Kuharico
ki je vešča finega kuhali'« in ki opravlja tm duga hišna opravilo, iščem 7a takoj aH ?a 1. december k mali obitelji. Ponudbe na osr!as.ni oddelek »Jutra« pod s Dobra. ptača«.
42289-1
Ključavničar
neomenjen. ve«č v popra v-llanju in gradbi novih av 'irna.Tvv, z večletno praksi naj pošlje svo:o ponudibe » popisom d.oseda-■: j b služb in z zahtevkom na oglasni oddelek »Jutra« ood S:fro »Ključavničar«.
420-27-1
Gostilničarja
išč?m za samostojno vodstvo g>-»t;'ne no Jeseni-cah-Sava. S-oči ge letno ca 1'30 bi. Najemnima ma-•ki. Potreben kapital ®ft.'#m> Din. Po-nudbe na podmž-nVo »Jutra« J"en:c« r>"d »Takoj«.	4e®56-J
Stalno službo
i lepo mesečno p'«č.n dob: oseba. ki vloži v solidno •podjetje več;: znesek go ■tovrne. za nabavo sezij-s-kega blag«. — Ponudbe z navedbo višine zneska na «<r'js. oddelek »Jutra« pod značko »Brez vsake neva.r eoe&i«.	«5192-1
Perfektna kuharica
hitra ;n snažna. dob! sltiž hi> pri mali rod.binf r.a de-?.ei'i. Ponu-dbe iti spričev* la na ogla*. oddelek »Jutra« pod »Gorenjsko RS«.
42258-1
Medij in akrobatinjo
sprejmem. Ponudbe s g lito :n znamko za odgovoir na ogla*, oddelek »Jutra« pod «na>&kio »A 45«. 43289-1
Prodajalko
in blagajničarko
sprejmem v manufakt. hi modno trgovino. Obširne ponudbe a sliko poslati pod »Vesela i.n prijazna« na oglasni oddelek »Ju-tna«.	421-203-1
Uradnico
stonofcipistko i v e J I e t-n o prakso v odvetniški »U gospodarski pisarni, zmotno nemškega in italijanskega jeziika. sprejmem. — Ponudbe na poštni preda*!
Ljubljana.
42122-1
Tri ugledne
v Ljubljani pognane gospode, sprejme za obiskovanje strank velika zava rova! ni ca. Pvmudbe s mit pwmi! um vitae na oglasni oddelek ».Tutre« pod Šifro »Fiksna nagrada«.
42208-1
Tr&. sotrudnico
starejšo, popolnoma samostojno v vseh panogah trgovine mešanega blaga — sprejme Zanier & sin, St. Peter v Sa v i.n jok! dolini. Reflektira se samo na prvovrstno mo3. Ponudbi je priloiiti sliko k) spričeval« 42094-1
Službe išče
Vsaka besed« 30 par; : xs dajenje b®sJov» »Jj
i ML iifr® pa S Dan. (i)
Pozor — posestniki vrtov in drevoredov
Pniporoča m »e za vs« vrt narska del«, kakor: pre urejevanje in na novo de 'ane v-t.>ve. obpe7<w3nje Iti pomlajevanje drevoredom, štucanje akacije, tor vsa v to stroko spadajoča dela Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Vrtnar«.	41983-?
Železnmar
z I« refer., starejša mož, vsestranski strokovnjak, umoSeo več jezikov, resnega značaja, želi mesto poslovodje, opore Šefa, prodajalca, sk'ediščraika, ko-mie/ij<marj<a, pcntoika, a!< v tovarno želez, in kov. izdelkov. Ceti-j. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »2elominar 1994«.
43D86-2
Gospodična
mrtertigemta« in izobražena, simpatična im prijazna, prosi naroeičenja v kaki pif»wwi, bnffetn kot bla-ga-jničarfca a-M podobno. — Cenj. bvrdike v slučaju potrebe res dobre vn vestne moči sporočite ras lov n« očesni oddelek »Jutra« pod Šifro »Poštena moč«.
4t207--?
Trgovski pomočnik
mešane etroke, s kavcijo v gotovimi, iš&e kjerkoli na-meščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šfro »Bo*j£a moč«. 43130-2
Vrtnar
samski, s petnajstletno prakso, ifče staltvo "službo. Nastopi lahko s 1. januar jem 1934. Naslov r oglas, oddelka »Jutra«. 4S101-2
Službo hišnika
i S 6 e zakonskf par brrr. »»tpok. Mož je nrnar. žena pa kuharica. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod znaSko »HiSnik«. 43199-2
Starejša gospa
lJče kakoiršnekoli zai;vosln-tve v Liiihlia.ni. najraje
kot samostojna moč v ®pe-
ceriji; zmof.na nekaj kavcije. Ponudbe na oglasni nd Vlek »Jutra« pod šifro »Verzi rana«.	4cfi0£-2
Maserka
dobro :zvežbana. se pripona. Na o v v og'«s>ne.m oddelku »Jutra«. "4S293-2
Slaščičar, pomočnik
in kuhar išče »lit.žbe. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«.	45966-2
Šoier
trezen za.ne^ljiT, vojaščine pnost. s triletno prakso na vsakem »vt.om-obrlu. žeM. kjerkoli službo. Cenj. ponudbe na podmž. Jutra v Celju pod značko »Tipn«
4bsolventinia
trgovske šole
lieli kakrSnokoli zaposlitev Sprejme tud^i instrnkeijo. Ponudbe na	oddelek
»Jutra« pod Sifrv> »Vestna« 4S900 2
Gospodinjska
pomočnica
vajena kuhe in vs»h h'5-nih d-eJ. išče ®?«žbo s 1. d-ecembrom. Xa»!<*v pove oglasni oddedek »JiM-a«. _42311-2
Tkalski mo»s+er
dobro feve5ba.fi. želi plemeniti shrabo. Oeniene pn-miiil>e pm»s.i na oelastv' od-deVk »Jutra« pod zneič-kn ».Tugosilovsn«.	42S9! -2
Izurjena šivilja
za obleke in plaSče gre na dom za dmevn.o 20 Dim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43259-2
Kot varuhinja otrok
čez dan, bi šla doki«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43201-2
ESSSSS
Kdor 116« u^lužka, plač« M reok« be»«do 50 par; za naslov ali iilro S Din. — Kdor a a d I zasjužek. p« ta vsak« besed« 1 Din, u dajanj« naslov« al! aa Sifr« pa 5 Din. (3)
Entlanje 1 m I nin ažur I m 2 Din
p.ioiranje. montaža bndge štor, pranj« in likanje Te lenia. ročno vozenje. mo nogrami, stiroioo retenje in predtok najmodornejšib vzorcev. — Dunajsk« oesta St. la/TV.	155-3
Maserka in babica
srednjih let, se priporoča. Ostrelič. Gosposretska cesta 18/1».	42312-8
Vezalke za čevlje
svilene, za moderne ženske čevlje, za skl, za gojzerice ln vse ostale vrste po najnižji ceni se dobe edino pri družbi »Triurni«, skladišče Kolodvorska 11.
42419-6
Plinsko peč
popolnoma dobro prodam. Naslov v oglaenean oddelku »Jutra«.	43363-6
Spalnico
orehovo, vezaajo (Spermo) proda Vara!t Ignacij, mizarstvo, Viimarje 96 (pred tovarno Hriberaik). 42314-12
Besed« 1 Dto; s« dajanj« naslona	n Šifro S Din. Dijaki, ki iščejo tagtrukcije, plačajo vsako besed« 50 par; sa šifro aji z« da-naslova 3 Din. (4)
Maturanti realne gimnazije!
Iščem resnega maturanta, da mi razloži snov za viš je 4 razrede. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delo nagradim«. ^119-4
Angleščino
francoščino
poučrnje profesor dr. Pa-vel Breinik, Dvofakova 10/111.
42477-4
11' f*
Ogiasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta. da jaaje naslova aii ta ! »ifr« 5 Din. — Oglasi ' *ooialn«iga značaja vsa ka b»»«i» 50 par; t* dajanje m*!ots aii za šiftio 3 Din. (fi
Mlad kliučavničsr
strojnik im kurjač, -roiašči-ne prost, trezen im poS'en. ■t letnimi spr:č,eva'H. išče službo v primernem pod-jet'ii. Naslov pod zn a oko »St.nolnifc« se dtofoj v osrias. •odd elk n »Jutra «. 421 SI -2
Natakarica
vesel« na ra ve, poltena, vajena fttdi v kuhin;i. želi službe tak o i. Angela Majcen, Hom, Št. Ruoert, DMenjeko.	43271-2
Pekov, pomočnik
skmprrf delaivee. t.rezem. Išče »luJbe za takoj. Raz naša! bi tudi kruih. Naslov pod »Dober delavec« na ogla sin i od delek » J ti.hr n«.
42370-2
Gojzerje
rabljene št.. 37 in 35, prodam La 70 »o 50 Din. — 0g!edatii od 5.—6. pop. Ilirska Sl/IIl levo. 42£9"2-€
Plinsko rišo
skoro nov. na 2 plamena, ugodno naprodaj. I. S. Prisojna 3/1 levo. 42313 6
Pisalna omara
s pisalnim p-edalom se po ceni proda. Naslov v ogl. oddelku »Jutm«. 4I29j3 6
30 človeških ribic
in rame sts.rnske stvari proda Albin Hnast. Stična Vw.	43105 6
3 visoke stelaže
dobro ohranjene, 2 s steklenima zaporoma im 1 navadno, dolgo prodam. Dopise na Roklcim Rozman. Ljubljana, Miklošičev« cesta 13 — telefon i970.
42050 6
Poceni prodam:
belo otroško posteljo in štiriioevni radioa.pa.rat. vse v najboljšem sfanjn. Va-do Klemenč-iič. učitelj. Velika Nedolja.	4.3265-6
Smučarski dres
za velikega gospoda — ter gojzerje St. 44 po ugodni ceni prodam. Naslnv pove oglasni oddelek »Jutra«.
4336-1-6
Inštruktorja
akademika novinca za maturo Iščem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«, pod šifro »Matura«.
42370-4
Poučujem nemščino
italijanščino in francoščino. Začetnike tudi od 6. leta naprej. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
42373-4
Radio
Pohištvo
vsakovrstno, ia trdega in mehkega lesa, kaikor tudi tapetniišk« izdelke d-o l ■'■ po konkurenčni coni v Zalogi pohištva, Vegova 6. Sprejemajo »e tudi naročila.	42320-12
Vsaka beaeda 1 Din: za dajanj« naaiova ali ta Šifro pa 5 Ka,
Vojno škodo
in investicijsko posojil« kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« poi značka »Vrednost *8«. 43126-j6
Družabnika (co)
iščem za večjo, dobro Močo brezkonknTenčno trgovino i mešanim blagnim na Štajerskem, v lastni hiši — vsled smrti dosedanjega družabnika. Vložiti bi bilo oca 50.000 Din. Resni r«-flekta-nSi naj se izvolijo javiti' pod »Družabnik« na oglasni oddelek »Jutra«.
4S31846
Izvanredna prilika
se Vam nudi za naložitev denarja v znesku 120.000 Din proti dobrim obrestlm na hipoteko I. mesto velepose-stva, ki je vredno preko 1 milijona. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zlata valuta«. 42411-16
Ka) Vam |e potrebne
da dobite
raozA
Vsaka beseda 1 Din; ui dajanje naslova ali Š!fre Da 5 Din.
i
(9V|
Radio aparate
v strokovno popravijo sprejema H. Suttner. Ljubljana, Aleksandrov« 6.' _43308-9
Radio
dobro ohranjen, Stiriceven,
poceni ivaprodaj. Zadružna lhlrea S. Kodeljevo. 43eSH?-9
Radio-aparat
trocevnl »Eumig«, 220 volt za 900 Din proda Hešlk, Sp. Šiška, Sv. Jerneja 53.	42428-9
Pohišt VO
1	besed« 1 Din-
j ta dajanj* naslova ali
I » "fro pa 5 Din. (12)
Novo spalnico
za 1600 Din prodam. — Naslov v ogl. odd »Jutra«.	42378 12
Spalnice
moderne orehove korenine, različne iz trdega in mehkega lesa. kuhinje in drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovlc. Komenskega tli. 34.	42436-12
i Vsak« beseda 1 Din: ! <a dajanj« naslova ali
j va Mfro p« 5 Din. (17)
Se li želite dobro poročiti še to leto? Potem morate r naprej točno vedeti, s čim boste pritegnili nase človeka svojih sanj. Govoril sem z več sto moškim, od katerih je bilo več milijonarjev. Opazil sem, da je dalo devet desetin teh moških prednost ženam z belo, nežno in baržunasto kožo. Zdaj ve že vsaka ženska, kako more uresničiti svoje želje s malimi stroški in brez truda. Jamčimo, da nova krema Tokalon vsebuje primesi, ki polepšavajo in jačajo kožo. Teb primesi ce vsebuje noben drug proizvod, pa naj stane kolikor hoče. Ta krema ni nikoli poznala neuspehov. Vzemite kremo Tokalon, hrano za kožo rožnate barve, in to na večer pred spanjem. Hranila in pomlajevala bo Vašo kožo med spanjem. A kremo Tokalon bele barve (brez maščobe) uporabljajte zjutraj, kei daje belino, prožnost in odpornost, zožuje razširjene celice in odstranjuje zajedavce. Začnite še danes uporabljati kremo Tokalon: če sta še tako nežna Vaša polt in Vaša koža, tispeh Vas bo iznenadil in navdušil. Za uspeli jamčimo ali pa vrnemo denar.
Gostilno
na Bregu pri Celju oddam v zekuip. Pon-uidbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dobro idoča«.
43147-19

Trgovski lokal
* skladiščem in stanova njem oddam « 1. januar jem v trgu v najem. Po ludbe na <><r'asn.i oddel k »Jutra« pod šifro »Dober promet«.	411566 17
Boljšo gostilno
ali trgovino
iščem v najem n« prometni točki na d-eželi aH v mestu Ponudbe na 0£r'a«. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Gostilničar in trg^"'"'«
«091-17
Lokali
; Vm.ka beseda 1 Din. [ i ia dajanj« naslova ali [ ! za Šifro p« 6 Din. (19 t
Brivnica
dobro idoča, na prometni točki Ljubljane, naprodaj samo radi odpotovanja. — Ponudbe pod »Brivnica« na oglasni oddelek »Jutra«.
42C97-19
Modno trgovino
za gospode oddam v sredini Ljubljane 1« resnim interesentom. Ponudbe na ogVisni oddelek »Jutra« pod »Uspeh 19&4«. 42801-19
Vsaka beseda 50 par: m dajanj« naslova ali sa Šifro S Din. (23-a)
Delikates. trgovina
s točilnico, na prometnem kraju v Mariboru poceni naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Dober promet«.
42332-19
Prazno sobo
s Stedidmrjkom aJi za postaviti, iščem. — Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 1933«. 42316-23*
Trisob. stanovanje
odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na AleksaindroTi cesti. Informacije se dobijo ietotam v družbeni pisarni. 43288-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam za 1. december. Streliška ulica 31/111.	42390-21
I Vsak« beseda 1 Din: aa dajanj« naslova aH ta totr* pa 5 Din. (20)
Več lepih travnikov
njiv in sta.vbn.il parcel v Dol. Logatcu pod ugodnimi pogoji naprodaj. Poizve se v trafiki S. Smole — Dol. Logatec. 41590-30
Manjše posestvo
>b glavni cesoi v Savinjski dolini, pripravno za kakega obrtnika ali upokojenca 'igodno prodam. Naslov pri pod.ružoiei »Jutra« v Celju 43150.20
Hišo
z 1000 m1 zemlje prodam za 72.000 Dim na Ježici St. 82.	4i3303-i20
Hišico
z S sobami in pritiklinami in nekoliko vrt« vzamem v najem. Ponudbe pod šifro »Dober plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«.
42810-2°
Prazno sobo
s posebnim vhodom iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazna soba«.
42&*>-VZa
2 prazni sobi
rabin od 1. januarja. Ponudbe z op-'som in navedli« cene po-J »Samsko stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 42277-23a
Stanovanje
Vsaka be*eda 1 Din: a« dajanj« naslov« aH
u Šifro p« 5 Din. (21)
Stanovanje
sobe, kuhinje, shrambe ln drvarnice oddam po nizki ceai. leto ta m oddam tudi
sobo
« postelj« aJi brez. Pavel Pohleven. Cesta v Mestni log (nova hiša). 40109-21
Stanovanja
2 dvosobni im 1 enosobno oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 42S07 21
Trisob. stanovanje
z in brez kopalnice oddam v bližini banske uprave. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj a!i 1. februar«.	42352-21
mnzm
Vsaka beseda 50 par «a dajanje naslov« m iitro 8 Dan. (28)
Opremljeno sobo
separirano — tudi z vso oskrbo oddam. Klavir in .telefon na ra.ipolego. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.	42011-38
Veliko sobo
prazno, s Štedilnikom, pripravno za obrtaika, v pritličju oddam. Aleševčeva 18, Sp. Šiška, od V>.1—V>2.
43304 "33
Boljša trg. obitelj
sprejme mlajšo boljšo gospodično dijakinjo ali uradnico k svoji hčerk! v vso oskrbo. Cena 700 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »MlaJSa«.	42403-23
Vsaka beseda l Din: za dajanje naaiova aii ia Šifro pa S Din. (58)
Trivrst. harmoniko
zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
42038-36
Kratek klavir
(Wirt BSsendiorfer) skn-aj nov. proda Dobrajc v lla-ribo-ru, Ta.ttenbe-chova 31.
433S9-26
Altsaxophon
dobro ohranjen, u g o d r o proda Stanko \VeixT v Ma-
riboru.
42238-26
ia btoedo. Oglasi oo-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ala za šifro S Din, oziroma o Din.	fl,l)
Kolo
dobro ohranjeno, za 550 Din proda V. Kavčič. Koseze št. 42, Ljubljana VII 43340-11
Kolo
dobro ohranjeno, za vsako sprejemljivo ceno proda Grašek, Masar?-kova 12.	42441-11
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja ca toozorcij »Jutra« Adoit Kitmikar. Za Natuono tiskarno d. d. kot uakarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani-