informativni glasilo ravenskih železarjev Leto 43 Ravne na Koroškem, oktober 2006 št. 10 Naprodaj je 55 odstotkov SIJ Slovenske industrije jekla UVODNA DEJANJA Vlada Republike Slovenije je 11. maja 2005 imenovala Komisijo za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice oziroma deleži v SIJ - Slovenski industriji jekla, d. d., s prodajo odvisnih družb SIJ -Slovenske industrije jekla, d. d., (v nadaljevanju komisija). Komisija je 28. 11. 2005 sprejela nov Program prodaje deležev RS v kapitalski naložbi SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., ki ga je 22. 12. 2005 potrdila tudi Vlada RS. V okviru postavljenih ciljev prodaje je Komisija sprejela stališče, da je pomembno pridobiti lastnika, ki bo pripomogel h krepitvi učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega jeklarstva ter izboljšanju poslovanja in ki bo sposoben prevzeti širšo odgovornost do slovenskega družbenoekonomskega okolja. Pomemben je tudi cilj doseganja največje možne kupnine ob predpostavki izpolnjevanja nekaterih kriterijev, kot so širitev prodajnega trga, pripravljenost za dodatna vlaganja, ohranjanje obstoječih ter zagotavljanje novih delovnih mest. Lastniška struktura Republika Slovenija ima v družbi SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., 80,35-odstotni delež, drugi lastniki pa so tudi prikazani v naslednji tabeli: DELNIČARJI Št. delnic % lastništva Republika Slovenija 799.166 80,3492 D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. 85.600 8,6063 D.P.R., d. d., Ravne 11.468 1,1530 Lameta, d. d., Jesenice 10.437 1,0493 Železar Štore D.P., d. d. 7.639 0,7680 Merkur, d. d., Kranj 20 0,0020 Rotomatika, d. o. o., Spodnja Idrija 10 0,0010 Elektro Slovenija, d. o. o. 61.658 6,1992 Unior, d. d., Zreče 10 0,0010 Holding Slovenske železnice, d. o. o. 2.338 0,2351 Stanovanjsko podjetje Ravne, d. o. o. 8.205 0,8249 Žična, d. o. o., Celje 60 0,0060 Lastne delnice 7.975 0,8018 Skupaj 994.616 100,00 Izkaznica družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d. Firma: Sedež: Registracija: Številka vložka: Datum vpisa: Registriran osnovni kapital: Lastništvo: Organizacijska oblika: Matična številka: Davčna številka: Davčni zavezanec: Šifra dejavnosti: Število zaposlenih: Poslovno leto: SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., Ljubljana Gerbičeva 98, Ljubljana Okrožno sodišče v Ljubljani 1/03550/00 22.2. 1995 34.811.560.000,00 SIT 80,3492 % državna last delniška družba 5046432 51018535 po ZDDPO -1, po Zakonu o DDV 74.150 17 koledarsko Osnovni kapital družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., znaša 34.811.560 TSIT, razdeljen je na 994.616 delnic, nominalna vrednost ene delnice je 35.000,00 SIT. Skupino SIJ sestavlja 15 družb, poleg matične družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., še devet hčerinskih družb, ki so pretežno v 100-odstotni lasti matične družbe (razen STO), in pet vnukinj, ki so v večinski lasti družb skupine SIJ. Organizacijska shema skupine SIJ JE0RNE DRUŽBE I Acroni Jesenice Acroni Ital v ZV Acroni Deutschland Ntetai Ra\ne ZT ZV luenna Stahl Plib KOPO Int. NY Noži Rarvne SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLA, D. D. 31.12.2005 DRUGE PROIZ. DRUŽBE SUZ Jesenice Elektrode Jes Šerpa Ravne INVALIDSKA PODJETJA ZIP Ravne OSTALE DRUŽBE I žJ J es e n ice STO Ravne 89,23 % lastništvo SIJ d.d. Žična Celje PRIPRAVLJALNA DEJANJA Podlaga za izvedbo prodaje sta Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007 (Uradni list RS 116/2005) ter Uredba o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 123/2003). Skladno z Uredbo so bila pred pripravo Poziva za javno zbiranje ponudb za nakup delnic družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., Gerbičeva 98, Ljubljana, izvedena potrebna pripravljalna dejanja, in sicer: • skrbni pravni pregledi družbe SIJ -Slovenska industrija jekla, d. d., ter njenih hčerinskih družb, • skrbni finančni in organizacijski pregledi družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., ter njenih hčerinskih družb, • cenitev družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., • pripravljen informacijski memorandum, • pripravljena ostala spremljajoča dokumentacija, ki bo omogočila transparentno vodenje postopka prodaje poslovnega deleža družbe SIJ -Slovenska industrija jekla, d. d., s strani komisije. Komisija je vse zgoraj omenjene dokumente potrdila in na svoji zadnji seji 21. 9. 2006 sprejela sklep, da se objavi javni poziv za zbiranje ponudb za nakup delnic družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d. INFORMACIJE O RAZPISU OZ. POZIVU ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB V petek, 29. 9. 2006, je Republika Slovenija, Gregorčičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju Prodajalec), ki jo v postopku prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije zastopa Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije (v nadaljevanju -Komisija), na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007 (Uradni list RS 116/2005), Uredbe o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin (Uradni list RS 123/2003) in Programa prodaje deležev Republike Slovenije v kapitalski naložbi SIJ -Slovenska industrija jekla, d. d., in prodaje posameznih poslovnih deležev odvisnih družb SIJ - Slovenske industrije jekla, d. d., objavila razpis oz. poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 55,35 % vseh delnic družbe SIJ -Slovenska industrija jekla, d. d., v Uradnem listu RS in časopisu Delo ter informacijo o pozivu za javno zbiranje ponudb v časopisu The Financial Times. V objavi so ponudniki natančno seznanjeni z vsemi pravili in pogoji razpisa - t. j. ponudniki bodo morali svoje zavezujoče ponudbe pripraviti in oddati skladno z določili in zahtevami informacijskega memoranduma, ki ga bodo lahko na podlagi plačila pridobili osebno na sedežu družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, d.d. Zavezujoča ponudba bo morala vsebovati elemente, kot so: • okvirni poslovni načrt ponudnika za družbo, katere delnice so predmet prodaje, za najmanj naslednja tri poslovna leta, • v okviru načrta mora biti podrobneje opredeljeno tudi bodoče nameravano poslovanje v dveh največjih odvisnih družbah - Acroniju in Metalu Ravne, • navedba kupnine, ki jo ponudnik ponuja za predmet prodaje po tem pozivu, • navedba načina in roka plačila kupnine, • navedba vrste zavarovanj za plačilo kupnine. (Vir: gradivo za medije z novinarske konference Komisije za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice oziroma deleži v SIJ - Slovenski industriji jekla, d. d., s prodajo odvisnih družb SIJ -Slovenske industrije jekla, d. d.) Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice oziroma deleži v SIJ - Slovenski industriji jekla, d. d., s prodajo odvisnih družb SIJ - Slovenske industrije jekla, d. d., je strokovni organ in dela v skladu z Uredbo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 123/2003). Javni poziv za zbiranje ponudb za nakup delnic družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., opredeljuje predmet prodaje 55,35 % vseh delnic, Republika Slovenija ohranja v lasti 25 % + 1 delnico in s tem vpliv na sistem SIJ - Slovensko industrijo jekla. Položaj družb pooblaščenk se ne bo spremenil z javnim pozivom in le-ta v ničemer ne ogroža položaja družb pooblaščenk. Odkar posluje SIJ - Slovenska industrija jekla z dobičkom, država kot večinski lastnik le-tega ne črpa, temveč ga zavestno pušča v družbah, ki dobiček usmerjajo v razvoj in investicije. Težko sprejmemo namigovanja o namernem oškodovanju ali celo goljufivih potezah državnih pogajalcev, saj so prav ti zelo prispevali k temu, da se je premoženje SIJ -Slovenske industrije jekla in s tem tudi vrednost delnic družb pooblaščenk z negativne vrednosti leta 1999 povečalo na 14.000 SIT za delnico leta 2001 oziroma na današnjo okoli 52.000 SIT (knjigovodsko) vredno delnico. Rešitev obstaja in našli jo bomo. Pogoj za to je volja in čas obeh partnerjev. Prepričana sem, da imamo oboje - voljo in čas, da stvari rešimo z dogovorom. Predsednica komisije Marija Zagožen Obisk železarjev iz Nikšiča v Metalu Ravne Sodelavci Železarne Nikšič iz Črne gore so si septembra ogledali vsa tri jeklarska središča v Sloveniji. Po ogledu jeseniškega Acronija in pred ekskurzijo v Štorah so 20. septembra obiskali Metal Ravne. Glavni direktor mag. Darko Mikec jim je predstavil podjetje, potem pa so posamezniki, glede na svoje delovno področje, obiskali različne službe (prodaja, nabava, marketing, kadri ipd.), drugi gostje pa so si ogledali proizvodnjo. Med ogledom jeklarne. Foto: Andreja Čibron - Kodrin Razžarjeni pogled Tihomirja Pinterja V razstavišču na ravenskem gradu so 4. oktobra odprli pregledno razstavo železarskih fotografij Tihomirja Pinterja. Izbor 70 črno-belih fotografij, posnetih med letoma 1966 in 2006, ob katerem je nastala tudi monografska publikacija, je skupni projekt Koroškega pokrajinskega muzeja in Gornjesavskega muzeja na Jesenicah. Tihomir Pinter fotografira od leta 1956. Leta 1966 je dobil v Sisku prvo nagrado na razstavi Čelik i nafta, kar ga je spodbudilo k fotografskemu prikazu železarjev ter detajlov iz železa. V štirih desetletjih je nastal impozanten opus črno-belih fotografij v vseh jugoslovanskih železarnah, predvsem pa na Ravnah na Koroškem in Jesenicah. Tematsko je njegove fotografije mogoče razdeliti na: ilustracije delovnega procesa, portrete delavcev in abstraktne kompozicije tekstur železarskih materialov. »V oko kamere ujeti 'portreti' fužinarske obdelave železa in jekla na podobah Tihomirja Pinterja prinašajo nostalgične zgodbe iz šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja, ki so danes le še spomin, a kljub temu resnični, v poetično kopreno mojstrskega kadriranja odeti odsev minulega, včerajšnjega sveta. Črno-bele fotografske podobe, zaslepljene s svetlobo razžarjenih peči in stopljene v tekočo jekleno magmo, se kot čudoviti ekspresivni prividi dvigajo iz zgodbe večstoletnega utripanja jeklarskega življenja, ki nepreklicno ugaša in se staplja z novimi oblikami postmodernega občutja sodobnega časa, v katerem je zven težkih kovaških kladiv utišan in manj neusmiljen,« je zapisal avtor razstave Marko Košan. Razstava del 68-letnega dr. farmacevtskih znanosti Tihomirja Pinterja, ki se ponaša z nekaj laskavimi nazivi in nagradami (npr. mojster fotografije, excellence, nagrada Fotografske zveze Slovenije za življenjsko delo), je bila uvod v mednarodni strokovni posvet Med železom in kulturo, o katerem bomo poročali v naslednji številki. A. Č. Črno-bele fotografije iz preteklosti so pritegnile obiskovalce. Marko Košan, v. d. direktorja Koroškega pokrajinskega muzeja, je predstavil fotografski opus Tihomirja Pinterja (desno). Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin V Sistemski tehniki so prepričani: VAROVANJE OKOLJA JE NAŠA PRIHODNOST! V Sistemski tehniki so pripravili knjižico Varovanje okolja je naša prihodnost, s katero zaposlene seznanjajo z okoljsko politiko podjetja, vplivi človekovega delovanja na okolje in s prizadevanji Sistemske tehnike, da čim bolj obvladuje vse vidike vplivov na okolje. Izhodišče okoljske politike podjetja je, da strategija razvoja temelji na celovitem obvladovanju kakovosti in sistema ravnanja z okoljem. Le-ta je pomemben del poslovanja. V Sistemski tehniki izvajajo sistem ravnanja z okoljem, ki je skladen s standardom ISO 14001. Upoštevajo okoljsko zakonodajo, pri poslovnih odločitvah pretehtajo tudi vpliv proizvodnje na okolje in skrbijo za preprečevanje onesnaženja, izvajajo usposabljanja vseh zaposlenih o ravnanju z okoljem, s svojo okoljsko politiko seznanjajo tudi dobavitelje... Najpomembnejši cilji okoljske politike so: ločeno zbiranje odpadkov, zmanjšanje onesnaženja vode, varno ravnanje z nevarnimi kemikalijami, zmanjševanje porabe vode, energentov in tehničnih plinov, ozaveščanje in usposabljanje vseh zaposlenih za ravnanje z okoljem. V podjetju se zavedajo odgovornosti do okolja Leta 2005 so v Sistemski tehniki na novo ocenili okoljske vidike vseh dejavnosti v podjetju in njihov vpliv na okolje ter izdelali registre pomembnih okoljskih vidikov. Upoštevali so naslednja področja obvladovanja: ravnanje z odpadki, ravnanje z odpadnimi olji, ravnanje z nevarnimi kemikalijami, emisije v vode, zrak in hrupa, ionizirajoče sevanje, porabo vode, energentov in tekočih plinov, dejavnosti pogodbenikov v podjetju. Monitoringi odpadnih vod: Pooblaščeno podjetje opravlja zakonsko določen monitoring odpadnih vod v kalilnicah. Rezultati meritev kažejo, da so izmerjeni parametri daleč pod zakonsko dovoljeno mejo. Poraba energentov: Poraba energentov se znižuje, kar prispeva k manjši obremenitvi okolja in k zmanjševanju stroškov poslovanja podjetja. Upoštevanje zakonodaje: V podjetju upoštevajo okoljsko zakonodajo in jo vključujejo v sistem ravnanja z okoljem. Redno potekajo pregledi plinske inštalacije in preizkusi sistema za kontrolo eksplozivnih hlapov v Kalilnici I, pooblaščeni izvajalci pa opravljajo monitoringe odpadnih vod v obeh kalilnicah in emisij v zrak v lakirnici TSD in Kalilnici I. Agenciji RS za okolje podjetje pošilja letna poročila o ravnanju z okoljem, skrbi pa tudi, da so delavci usposobljeni za varno delo s kemikalijami. Delo z nevarnimi snovmi: Poraba strupenih barijevih kalilnih snovi, za katero je podjetje sicer pridobilo stalno uporabno dovoljenje Ministrstva za okolje RS, iz leta v leto pada. Drugi ukrepi za čim manjši vpliv nevarnih snovi na zdravje zaposlenih in okolje so še: izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter pridobitev varnostnih listov kot podlage za varno rokovanje s kemikalijami. Usposabljanje: Teme, ki jim v podjetju namenjajo največ pozornosti, so: ravnanje s kemikalijami in z odpadki ter v primeru nesreč in usposabljanje notranjih presojevalcev. Ločevanje odpadkov: V Sistemski tehniki ločeno zbirajo papir, baterije, zaoljene odpadke, plastiko, odpadno embalažo, kartuše, računalniško opremo, odpadna olja in emulzije ter kemikalije, uporabljene v procesu preizkušanja. Vse odpadke ločeno zbirajo v posebnih sodih ali kontejnerjih. V podjetju ugotavljajo, da sta na področju sistema ravnanja z okoljem opazna nenehen napredek in pozitiven odnos do okolja, tako pri smotrni porabi energije kot pri ločenem zbiranju in oddaji odpadkov ali pri vplivih proizvodne dejavnosti na okolje. A. Č. Plakat z namigi za varovanje okolja. okolja je naša VARČUJMO S SUROVINAMI. Z VODO IN ENERGIJO ZBIRAJMO ODPADNI PAPIR ZA RECIKLAŽO OHRANJAJMO GOZDOVE ZNIŽUJMO PORABO VODE ZNIŽUJMO PORABO ENERGIJE ZMANJŠUJMO KOLIČINE ODPADKOV. ZMANJŠUJMO KOLIČINO _ ODPADKOV OHRANJAJMO NEOBNOVLJIVE VIRE PRIHRANIMO DENAR 'T •: f ? 1 NE RAZLIVAJMO OLJA PAZLJIVO RAVNAJMO PO TLEH Z NEVARNIMI SNOVMI IN NEVARNIMI ODPADKI 1 KG MINERALNEGA OLJA ONESNAŽI 1.000.000 LITROV VODE PRAVILNO JIH SKLADIŠČIMO PRAVILNO JIH OZNAČIMO UPORABLJAJMO ZAŠČITNA SREDSTVA NE RAZSIPAVAJMO ALI RAZLIVAJMO JIH PO TLEH LOČENO ZBIRAJMO NEVARNE ODPADKE RAZLITO OLJE ODSTRANIMO Z ABSORBENTOM ZAOLJEN ABSORBENT ODLOŽIMO V SOD Z ZAOLJENIM! ODPADKI SOO ODDAMO POOBLAŠČENEMU ZBIRALCU SISTEMSKA Sli TEHNIKA d o.o. SKUPINA VIATOR S VEKTOR Foto: Stanko Mravljak Foto: Andreja Čibron - Kodrin Zaključila seje letošnja sezona planinskih pohodov 111. pohod na Tosc (2275 m) V organizaciji Društva metalurških inženirjev in tehnikov Jesenice je 2. septembra potekal 3. letošnji pohod jeklarjev SIJ, in sicer na 2275 m visoki Tosc, s katerega je najlepši pogled na Triglavzjuga. Zanimanje za napovedani pohod je bilo veliko, saj so pohodi v triglavsko pogorje vedno privabili številne pohodnike. Priljubljena doživetja s prvih pohodov so ostajala v neizbrisnem spominu. Po dolgih letih so se želje po vrnitvi na prehojene poti spet prebudile. Za pohod na Tosc seje na Ravnah takoj prijavilo zadosti planincev in planink za en avtobus, za napolnitev drugega pa je bilo prijav premalo. V soboto, 2. avgusta, smo ob 5. uri zapustili Ravne in se odpeljali po Mislinjski dolini in sproti vkrcali še druge pohodnike, nadaljevali pot po Savinjski dolini in se priključili na hitro cesto ter se preko Domžal, mimo letališča Brnik in Kranja kaj kmalu približali Bledu ter preko Gorij zavili v košate gozdove Pokljuke, kamor smo s polurno zamudo prispeli na zborno mesto na Rudnem polju. Ura je bila osem, ko smo krenili na pot. Udeleženci z dobro kondicijo so se odločili za daljšo in zahtevnejšo pot. Za predhodniki iz jeklarske družbe je tako odhitelo 30 naših pohodnikov. Kmalu so prispeli na stezo, ki vodi nad Konjščico, do doline Jezerca in se povzpeli na Studorsko sedlo, na višino 1892 m. Od tam je bil na desni strani lepo viden naš cilj Tosc, ki nas je vabil 2275 m visoko. S Studorskega sedla je steza najprej vodila nekoliko navzdol, nato pa strmo navzgor. Trud je bil poplačan z izjemnim razgledom in kot na dlani seje pred pohodniki košatil mogočni Triglav. Po počitku, uživanju v razgledu in pomenkovanju so se po isti poti vračali v dolino. V dolinici Jezerca so zavili proti planini Konjščica, kjer so se srečali z drugo skupino pohodnikov. Ta se je z Rudnega polja ob obronkih Uskovnice podala na Konjščico, kjer se pasejo konji in živina. Prijeten počitek na planini Konjščica je bil zanimiv, saj smo se srečali tudi z drugimi skupinami, ki so pot prehodile pred nami. Prijetno utrujeni smo počakali na avtobus, ki nas je popeljal do Rudnega polja, kjer je bilo ob stavbi biatlonskega centra poskrbljeno za okrepčilo. Sledili so klepet o prehojenih poteh, ohladitev vročih nog in pomenkovanje o prihodnjih pohodih. Čeprav so tisti, ki so se odločili za daljšo turo, hodili kar sedem ur, ni manjkalo dobre volje in tudi plesišče ob vižah ansambla 3 K band ni samevalo. Čas je priganjal. Zato smo se ob 17. uri zopet zbrali na našem avtobusu, se prijateljsko poslovili in povabili vse na četrti pohod na Pohorje. Veseli zaradi lepo preživetega dne v okolici Triglava smo se poslovili od sopohodnikov in odbrzeli proti Ravnam, kamor smo prispeli ob 21. uri. Na pohodu je vse potekalo v redu, vsi pohodniki so se domov vrnili zdravi in zadovoljni. Od pokrovitelja pohoda (Acronija Jesenice) so prejeli tudi spominske majice. Pohoda se je udeležilo 239 udeležencev: 121 z Jesenic, 58 z Raven, 46 iz Celja, 10 iz Ljubljane ter 4 iz Krope. Med njimi je bilo tudi 23 planinskih vodnikov in 6 gorskih reševalcev. 112. pohod na Črni vrh (1543 m) Četrti letošnji pohod jeklarjev SIJ je bil v soboto, 23. septembra, na Črni vrh (1543 m) na Pohorju. Organizatorji pohoda, Ravenčani, smo pohod temeljito pripravili. Pravočasno smo obvestili vse pohodnike, tako domače kot tudi iz drugih podjetij. Poskrbeli smo tudi za pridobitev finančnih sredstev za prehrano. Metal Ravne, d. o. o., je velikodušno daroval spominske majice za vse pohodnike, kar je zelo pozitivno vplivalo zlasti na organizatorje. Določili smo tudi, kje se bo odvijal veseli zaključek. Z zadovoljstvom ob množični prijavi udeležencev pohoda smo pričakali dan odhoda. Črni vrh na Pohorju V soboto, 23. septembra, smo se zbrali na avtobusni postaji na Ravnah in se odpeljali proti Mislinjski dolini. V Mislinjo so kmalu prispeli še trije avtobusi iz Štor in z Jesenic. Številna planinska družba se je zbrala do 8. ure in se razdelila v dve skupini. Številčnejša skupina se je na čelu s planinskimi vodniki podala na daljšo pot: mimo Pirševega doma seje povzpela do najvišje ležeče kmetije na tem območju in proti Črnemu vrhu 1543 m visoko. Od tam so pohodniki in pohodnice pot nadaljevali po zanimivih pohorskih gozdovih in travnatih jasah proti Ribniški koči, kjer so se srečali z drugo skupino, ki je tja prišla od Grmovškovega doma. Druga skupina se je podala na krajši pohod. Avtobus je pohodnike pripeljal do Grmovškovega doma na Kopah, od koder so se odpravili na planinski pohod do Ribniške koče. Pohodniki so skupaj nadaljevali pot do Grmovškovega doma, kamor so prispeli okrog 14. ure. Organizatorji smo uredili, da je bilo za vse poskrbljeno: pohodnikom smo postregli z dobro malico, golažem in kruhom. Po sedemurni hoji seje okrepčilo še kako prileglo! Po malici in krajšem počitku so se razlegli zvoki prijetne glasbe, ki je ustvarila veselo razpoloženje in odgnala vso utrujenost iz nog. Rajanje so za kratek čas prekinili le pozdravni govori organizatorjev in predstavnikov podjetij iz drugih krajev. Veseli smo bili priznanj in pohval. Izrazi zadovoljstva s stiski rok in besedami zahvale ter želje po ponovnem srečanju so se vrstile vse do odhoda avtobusov med 18. in 19. uro. Pohod na Pohorje je bil najmnožičnejši letos in je dobro uspel, kar je zasluga vseh, ki so pomagali pri organizacijskih opravilih in vodniškem delu, ter vseh podjetij, ki so darovala denarne prispevke, še posebej pa Metala Ravne, ki je poskrbel za spominske majice. Na pohodu je sodelovalo 259 pohodnikov: 130 z Raven, 79 z Jesenic, 37 iz Štor, 7 iz Krope in 6 iz Ljubljane. Za vodenje in varnost je skrbelo 22 planinskih vodnikov ter štirje gorski reševalci. Za Organizacijski odbor Ravne Fr. Telcer Ob Ribniškem jezeru. Grmovškov dom na Pungartu. Foto: Andreja Čibron - Kodrin Foto: Andreja Čibron - Kodrin Fantje iz Akers valjev smo navdušeni kolesarski potepuhi Kolesar - kdor se vozi s kolesom (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Pred tremi leti se je med zaposlenimi v podjetju Akers valji Ravne porodila ideja o ustanovitvi kolesarske sekcije. Šteje približno 15 članov in se financira z lastnimi sredstvi članov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo našim manjšim sponzorjem, predvsem sodelavcem, ki nas na kolesarskih turah pogostijo s prigrizkom in pijačo ali pa poskrbijo za prevoz koles. Poimenovali smo se »POTEPUHI« in si v prejšnji sezoni kupili še enotne kolesarske drese, po Pred tradicionalno turo preko Pohorja. katerih smo že dokaj prepoznavni. Vsako leto organiziramo nekaj kolesarskih tur. Tako je kolesarjenje preko Pohorja postalo že tradicionalno, saj smo ga letos opravili že tretjič. Potem so tu še kolesarske ture preko Ledin, Slemena, Smrekovca in Črne na Ravne, do Klopinjskega jezera v Avstriji in v širši okolici Raven. V povprečju se vsakega kolesarjenja udeleži okrog deset kolesarjev, za traso pa se predhodno dogovorimo. Za servisiranje koles pred in med kolesarjenjem skrbi naš nepogrešljivi član Robi, najmočnejši člen naše ekipe. Udeležujemo se tudi drugih kolesarskih prireditev, predvsem v okviru Koroškega pokala, seveda pa je vsako leto največja udeležba na Krejanovem memorialu na Prevaljah. Ker z rekreacijo zaposleni skrbijo predvsem za telesno kondicijo in dobro počutje, spoznavanje novih krajev in prelepe slovenske pokrajine, je naša želja, da bi se še kdo od zaposlenih, morda tudi kakšna sodelavka, odločil za sodelovanje v sekciji. Prav zadnja naša želja pa je, da bi nas v matičnem podjetju vzeli pod svoje okrilje ter bi na dresih zasijalo ime dobrega in zelo uspešnega podjetja. V zavetju planinskega doma na Slemenu. M. R. Počitek med kolesarjenjem čez Smrekovec. Fotografije: arhiv M. ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA. Z uvodno tekmo proti ekipi Galex Mir iz Murske Sobote so odbojkarji Fužinarja Metala 7. oktobra startali v letošnjo prvenstveno sezono 1. DOL. Ekipa, ki jo po odhodu trenerja Bojana Ivartnika znova vodi Branko Golob, je doživela precej sprememb. Ravenčane sta zapustila najboljša odbojkarja Tine Urnaut, ki je okrepil Blejce, in kapetan Nejc Pušnik, ki seje preselil k avstrijski prvoligaški ekipi Posojilnici Dob. Poleg njiju sta odšla še Primož Dirntiš v Kamnik in mladi Robi Krajnc k Olimpiji, medtem ko sta Legan in Drevenšek prenehala z aktivnim igranjem odbojke. Vrzeli so na Ravnah »zakrpali« z novimi, predvsem pa mladimi igralci. Tako sta Fužinarjevo vrsto okrepila bivša odbojkarja Šoštanja Zoran Pavič in Robi Sovinek, k članom pa je trener Golob pritegnil še nekaj mlajših igralcev. Tako se je iz Avstrije vrnil Til Mlakar. Iz mladinskih vrst so prišli Jure Jež, Tilen Mlinar in Jan Pokeršnik, medtem ko je mladinski reprezentant Denis Valentan že v pretekli sezoni nastopal za člansko ekipo. V ekipi poleg omenjenih odbojkarjev igrajo še: Savo Radjenovič, Gregor Slatinšek, Jan Magdič in Azis Lesnik. ATLETIKA. Tekmovalka KAK Ravne Nika Dolar vse bolj opozarja nase z odličnimi dosežki v troskoku. Tako je oktobra odlično nastopila na treh uglednih tekmovanjih. Na mitingu mednarodne lige Atletske zveze Slovenije v Brežicah je z novim osebnim rekordom 12,71 metra osvojila 1. mesto med članicami pred Avstrijko Eggerjevo in Brežičanko Deržaničevo. Kasneje je v finalu Atletskega pokala Slovenije zasedla med članicami 3. mesto z rezultatom 12,50 metra: Pred njo so se uvrstile Ljubljančanka Šestakova in Celjanka Valantova. Na državnem prvenstvu mlajših članic v Domžalah je Dolarjeva zmagala s skokom 12,63 metra. Urška Hudrap je prav tako v troskoku zasedla 6. mesto. Absolutno mladinsko prvenstvo Slovenije je bilo v Celju. Od atletov ravenskega kluba so si druga mesta pritekli: Gašper Kogelnik in Nina Močivnik na 800 m, Tim Petrovič na 1500 m in Tadej Grilc na 3000 m. Tretji mesti sta osvojila Ožbi Žalig na 200 m ter Tilen Ramšak na 2000 m z zaprekami. Smučarski klub Pohorje - Hoče je bil 9. septembra organizator 32. pohorskega gozdnega teka, na progi dolžine 12 km za moške in 8 km za ženske. Absolutno prvo mesto je pri moških osvojil David Valenti iz Selnice pred Jožetom Morijem z Mute in Milanom Zupancem iz Mislinje. Absolutno tretje mesto si je med ženskami pritekla Ravenčanka Šnajderjeva, ki je v svoji starostni kategoriji zmagala, medtem ko je Ravenčan Ante Bilobrk zasedel 4. mesto. Na Kundijevem teku na Prevaljah, na progi dolžine 9650 m in z višinsko razliko 270 m, je pri moških zmagal Mariborčan Igor Šalamun pred Jožetom Morijem z Mute. Pri ženskah so prva tri mesta osvojile rekreativne tekačice z Raven. Najhitrejša je bila Natalija Lesnik pred Karolino Šnajder in Veroniko Viltužnik. Na spominskem teku Borisa Keršbaumerja v Mežici so od tekačev z Raven osvojili v teku na 6 km v svojih starostnih skupinah: 1. mesto Štefan Robač, 2. Beno Jelen in 3. Vili Možgan. Štiriinsedemdesetletni Robač je bil tudi najstarejši udeleženec 21. Borisovih tekov. KEGLJANJE. Član Konstruktorja iz Maribora Hary Steržaj je s podrtimi 652 keglji zmagal na drugem memorialnem turnirju Borisa Šlebnika v Dravogradu. Drugo in tretje mesto je pripadlo kegljačema hrvaškega državnega prvaka Zadra, Luki Ukaloviču in Borisu Benediku. Najboljšo koroško uvrstitev je dosegel kegljač Fužinarja Petrola Energetike Miran Kopmajer, ki je s 625 keglji osvojil 9. mesto. Med neregistriranimi tekmovalci je bil najboljši domačin Marko Golob. V okviru Ravenskih dnevov je na odprtem prvenstvu Raven nastopilo 92 kegljačev in kegljačic. Med registriranimi tekmovalci so bili najboljši: Bojan Golob (Korotan) pred Vojkom in Silvom Belajem (oba Interokno) ter Andreja Pečovnik (Fužinar PE) pred Majdo Verbole (Korotan) in Nado Žvikart (Fužinar PE). Med neregistriranimi je 1. mesto osvojil Jakob Cedula iz Mislinje, med upokojenci pa sta zmagala Horst Parotat in Anica Abraham (oba DU Ravne). KOLESARJENJE. Prizadevni delavci Kolesarskega kluba Ravne, na čelu z Danilom Golobom in Miranom Klančnikom, so uvodnega dne tradicionalnih Jesenskih srečanj izpeljali na Prevaljah šesti Krejanov memorial. Nastopilo je kar 223 rekreativnih kolesarjev in kolesark. Najhitreje sta zahtevno progo prevozila domačin Rok Kolar in Klavdija Cehner Oblak iz Libelič. V posameznih kategorijah so bili poleg zmagovalcev najboljši: Vid Tancer z Raven, Nace Krivonog iz Kotelj, Jure Kovač - Mynt iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, Marko Čretnik iz Črešnjice, Jani Grilc iz Slovenj Gradca, Jože Rogina iz Radelj ter Lea Kos s Prevalj in Cilka Jontes iz Slovenj Gradca. Med najboljše tri so se v svojih starostnih skupinah poleg omenjenih uvrstili še nekateri kolesarji z Raven, iz Kotelj in s Prevalj: Luka Pušnik, Dušan Krejan, Emil Makan, Mirko Krančan, Rosvita Verovnik in Bojana Tancer. NAMIZNI TENIS. 30. septembra se je začelo prvenstvo v vseh slovenskih namiznoteniških ligah. Igralke Inter diskonta, ki letos, okrepljene z bolgarsko igralko Asyo Kasabovo in Melito Verhnjak z Mute, štartajo na eno od prvih treh mest v najvišji državni ligi, so v uvodni tekmi na Ravnah premagale ekipo Rakeka, v tekmi 2. kroga pa v Ljubljani ekipo Kajuha Slovana. 21. oktobra bodo Lužarjeva, Fajmutova, Verhnjakova, Župančeva in Kasabova nastopile doma proti ekipi Preventa Radlje. Sicer pa seje nova namiznoteniška sezona začela že v septembru z odprtimi turnirji. Tako sta na turnirju članov in članic na Galjevici v Ljubljani zmagala Velenjčan Uroš Slatinšek, ki igra za novomeško Krko, ter Kitajka Ting Yang, ki nastopa za Iskro iz Vrtojbe. Kitajka je v finalu s 4 : 0 porazila igralko Inter diskonta Natalijo Lužar. Od 5. do 8. mesta se je uvrstila Manca Fajmut. Na prvem odprtem turnirju mladincev in mladink v Zalogu pri Ljubljani sta zmagala Jan Žibrat iz Murske Sobote in Ravenčanka Manca Fajmut. Druga Inter diskontova igralka Polona Župane je dosegla uvrstitev od 5. do 8. mesta. Nadarjeni Jan Žibrat je bil, poleg Anje Garmut iz Preventa Radlje, tudi zmagovalec prvega odprtega turnirja kadetov in kadetinj, ki je bil v dvorani na Kodeljevem v Ljubljani. Med dekleti si je drugo mesto priigrala Metka Zupančič z Mute, na 3. do 4. mesto seje uvrstila Katja Šapek iz Inter diskonta. ŠPORTNO PLEZANJE. V Slovenj Gradcu je ob koncu septembra potekala dvodnevna zaključna tekma državnega prvenstva v balvanskem plezanju. Med članicami je Ravenčanka Katja Planinc osvojila 7. mesto, v skupnem seštevku vseh letošnjih nastopov pa je bila prav tako sedma. V mlajših kategorijah so plezalci AK Ravne dosegli naslednje končne uvrstitve - cicibani: 7. Gregor Vezonik, 11. Živa Ledinek, 14. Klemen Dretnik; mlajši dečki in deklice: 4. Andraž Karničnik, 14. Polona Pušnik; starejši dečki: 1. Ciril Vezonik. ŠAH. V spomin na Ivana Dufta, mentorja mnogih koroških šahistov, so na Prevaljah, s pomočjo šahovskega kluba Fužinar Flapro, izpeljali prvi hitropotezni turnir v okviru Jesenskih srečanj. Med 36 udeleženci je zmagal Branko Špalir iz Podgorja pred Danilom Perušem (oba Fužinar Hapro). Na naslednjih mestih so se zvrstili: Vlado Turičnik, Janez Poberžnik, Marko Vrečič in Vlado Čahuk. Sedmega odprtega turnirja Koroške v pospešenem šahu se je na Ravnah udeležilo 21 igralcev. Največ točk je zbral Branko Špalir pred Hubertom Ipavcem iz Črne. Tretji je bil Zdeno Oderlap iz Dravograda, četrti Vlado Čahuk (A lizing Slovenj Gradec) in peti Gregor Šmon (Fužinar Hapro). Po sedmih turnirjih je v vodstvu Špalir. Ivo Mlakar Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v septembru Na ZGO: 4. 9. 2006 so poklicni gasilci po vklopu javljalnika požara pregledali poslovne prostore Metala Ravne in sodelovali pri delovni nezgodi v Styrii Vzmeteh, 18. 9. 2006 so po vklopu javljalnika požara pregledali kemijski laboratorij, 19. 9. 2006 so črpali hidravlično olje iz lovilnega bazena v valjarni in po vklopu javljalnika požarov pregledali in prezračili prostore v objektu Metala Ravne, 23. 9. 2006 so sodelovali pri delovni nezgodi v Termomehaniki, 26. 9. 20006 so po vklopu javljalnika, zaradi okvare na eni od črpalk, pregledali nivo vode v valjarni in 29. 9. 2006 so sodelovali pri delovni nezgodi v Šerpi. Druga pomoč in intervencije: 1. 9. 2006 pri delovni nesreči na Ošvenu, 6. 9. 2006 so na zaprosilo Veterinarske izpostave Dravograd vlomili v stanovanje, 7. 9. 2006 pri požaru v stanovanjski zgradbi na Trgu svobode na Ravnah, 8. 9. 2006 ob onesnaženju ceste Poljana-Mežica z nevarno snovjo, 14. 9. 2006 so odstranili nevarne živali v Dobji vasi, 15. 9. 2006 pri prometni nesreči v Dravogradu, 19. 9. 2006 so pomagali reševalcem pri prenosu pacienta v Mežici, 21. 9. 2006 pri uhajanju plina iz jeklenke v plinski postaji vrtca na Ravnah in 24. 9. 2006 pri prometni nesreči v Črnečah. Društvo energetikov usposabljalo upravljavce ogrevalnih sistemov Društvo energetikov Ravne je 12. septembra v dvorani upravne zgradbe Metala Ravne pripravilo poldnevni seminar Znižanje temperature v prostoru za 1 °C pomeni 6 % prihranka. Namen seminarja je bil upravljavce ogrevalnih sistemov seznaniti z ukrepi, ki bodo pripomogli k znižanju stroškov za centralno ogrevanje, vendar ne na račun ugodnega počutja v bivalnem prostoru. Seminarja seje udeležilo 28 slušateljev iz celotne Koroške: upravljavci ogrevalnih sistemov v šolah, vrtcih in zavodih, upravljavci ogrevalnih sistemov, ki so vezani na organiziran sistem centralnega ogrevanja, in vzdrževalci ogrevalnih sistemov. Dolgoletni in izkušeni predavatelj Robert Jamšek, upokojeni sodelavec Petrola Energetike, je spregovoril o naslednjih temah: Kaj vse je treba storiti, da bomo na kurilno sezono dobro pripravljeni?, Najpogostejše težave, ki se pojavijo na začetku kurilne sezone in med njo, Varčevalni ukrepi, Varnost obratovanja pri plinski kurjavi, Ukrepi ob klicu uporabnika zaradi neustreznega ogrevanja itd. Kot je pokazala anketa ob koncu seminarja, so bili udeleženci s seminarjem zelo zadovoljni, saj so izvedeli mnogo koristnega, kar bodo s pridom uporabili ob začetku kurilne sezone. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. KADROVSKA GIBANJA V AVGUSTU Konec avgusta 2006 je v ravenskem delu skupine SIJ (Slovenska industrija jekla) delalo 1.411 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 8. 2006 zaposlenih 1.098 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH 31. 8. 2006 METAL RAVNE 970 ŠERPA 140 STO 2 NOŽI RAVNE 191 ZIP CENTER 108 PETROL ENERGETIKA 116 RAVNE 78 ŠTORE 38 PETROL TEHNOLOGIJA 16 STYRIA VZMETI 211 TRANSKOR 46 T. K. RAVNE 2 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 44 SISTEMSKA TEHNIKA 310 STROJI 136 Akers valji 77 SŽ-OPREMA RAVNE 126 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih družbah Slovenske industrije jekla so avgusta sklenili dve delovni razmerji za določen čas (v Metalu Ravne in Nožih Ravne). Poročilo iz drugih družb: v Strojih so za določen čas zaposlili 4 iskalce dela, novega sodelavca za določen čas pa so dobili tudi v družbah Akers valji in Styria Vzmeti. Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb v skupini SIJ na Ravnah je avgusta prišlo v Nožih Ravne in ZIP centru (v obeh podjetjih je delavcu po pogodbi potekla zaposlitev za določen čas), v Metalu Ravne (zabeležili so po dve upokojitvi in sporazumni prekinitvi pogodbe ter razporeditev v SIJ) in v Šerpi (odšla sta dva sodelavca; prvi se je upokojil, drugi pa je dobil izredno odpoved). Poročilo iz drugih družb: sodelavcema Styrie Vzmeti je bila sporazumno prekinjena pogodba o zaposlitvi, prav tako delavcu iz Strojev, od koder so odšli še štirje zaposleni, ki jim je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. In memoriam JOŽE KOTNIK Sodelavce je tistega turobnega petka pretresla žalostna vest, da je Jože omagal v svoji borbi za življenje. Zavladal je hlad, ki ga povzroči zavedanje, da je vse minljivo in krhko. Spogledali smo se brez besed in začeli brskati po spominu. Po končanem šolanju na šolskem centru leta 1972 se je Jože zaposlil v takratnem strojnem remontu Železarne Ravne. Kot večina fantov je leta 1974 odslužil svoj dolg do takratne domovine. Zmagoval je na srečanjih kovinarjev, in sicer kot najboljši strugar. S svojim poštenim delom je prehajal iz podjetja v podjetje, ostajal pa na istem delovnem mestu. Od leta 1994, ko je bila ustanovljena Šerpa, je v tem podjetju pomagal s svojim znanjem in z izkušnjami. Mogoče smo sodelavci v naglici, ki je prisotna na vsakem koraku, spregledali težave, katerim sam ni bil kos. Bolezen, ki gaje ugrabila od nas, ga ni hotela vrniti za nobeno ceno. Sodelavci in vodstvo Šerpe smo Jožetu hvaležni za njegov prispevek in pomoč. Sorodnikom in prijateljem pa izrekamo iskreno sožalje. Mitja Laure ZAHVALI Ob boleči izgubi sina in brata JOŽETA KOTNIKA se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče, najlepše zahvaljujemo. Mama Rozina, sestra in brata z družinami Ob nenadnMn boleči izgubi očeta, dedka in pradedka ŠTEFANA PIKALA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Metala Ravne -kontrole, valjarne in MR za izrečeno sožalje, darovane sveče ter denarno pomoč. Cirila z družino Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof. Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o.. Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. NAGRADNA KRIŽANKA št. 127 Nagradna križanka št. 126; rešitev vodoravno: KAVALIRSTVO, LJUTOMERČAN, ODKOPEK, RE, BA, NAN, TON, ARKA, IKAROS, SEL, SKI, AST, ADAMO, KOLT, SRD, LA, NK, KRIVILO, AIS, ROKA, OPANKI, IKA, TISK (I). Popravek in opravičilo: pri postavitvi križanke je prišlo do napake (zadnje desno spodnje polje je bilo odveč); upoštevali smo vse rešitve. Žreb je odločil, da majice prejmejo: Darja Krivograd, Stroji; Ivan Vauče, Noži Ravne, in Srečko Marin, Stroji. ČESTITAMO! Nagradna križanka št. 127: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 10. 2006 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IF STROKOVNJAK ZA BAKTERIJE GOJENJE ŽIVALI V AKVARIJU REKA V FRANCIJI TRI- NITRO- TULUOL MESTO V BRAZILIJI SONČEV SIJ IKO SMUČI ORIGI- NALNO VRSTA IGRE S KARTAMI ORANJE JANKO KERSNIK BALTIŠKO MORJE I SPOJITEV, ZVEZA PREDU- JEM, AKON- TACIJA T PLUTA KEMIJSKI ELEMENT Na SLO. FILOZOF FRANC E VEDA O GIBANJU IN SILAH SADNA PIJAČA MESTO PRI POREČU KUBAN. POLITIK RAUL R PIVSKI VZKLIK GERMANSKI OREL DOLGO ČASOVNO OBDOBJE, VEK MESTO IN JEZERO V KANADI O AVT. OZNAKA RIJEKE VRSTA ANTI- LOPE Ž. LIK IZ DR.ŽIVAGA L NOGOMETNI KLUB RONALD KLONIRAN ZARODEK REKA SKOZI MUNCHEN A OPICA IZ FILMA TARZAN PREBI- VALKE IRSKE ATA, OČE MAJHEN OTROK R LOJZE TRUBAR SLO. NOVINARKA LADA RIBIŠKA MREŽA VRSTA PREMOGA G SLO. BARON ŽIGA KONEC POLOTOKA REKA V SIBIRIJI A DELAVKA NA TERENU MOŠKO IME L URADNI SPISI ANDREJ KORBAR Žreb bo med reševalce križanke razdelil tri pesniške zbirke: dve knjižici Mavrica nad Šentanelom avtorice Majde Senica Vujanovič in Klice stopal pesnika Frančka Anželaka. IME IN PRIIMEK:........................................................................... PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: