KRŠKO - Skupščina je v ponedeljek sklenila, da ne bo podpisala sporazuma za graditev medobčinskega pionirskega letovišča v Ankaranu. Poiskala bo raje možnosti za letovanje v Mate. idi pri Poreču.
METLIKA - Vse od Boža-kovega do Križevske vasi, se pravi krog in krog Metlike, je bilo v nedeljo ob Kolpi polno kopalcev. Vse več je avtomobilov tudi od drugod.
KRŠKO - V ponedeljek je odpotovalo na počitnice v Rovinj 166 otrok iz krške občine. Letovanje organizira občinska zveza prijateljev mladine za zdravstveno in socialno ogrožene šolske in predšolske otroke.
SENOVO - Prebivalci protestirajo, zaradi ukinitve nedeljske avtobusne proge Brestanica-Se-novo. Skupščina jih podpira v njihovi zahtevi, da bodo tudi med tednom iskali drugo avtobusno podjetje, če SAP ne bo vozil ob nedeljah.
ŽUŽEMBERK - Neljubo presenečenje so v nedeljo doživeli izletniki na žužemberški Loki. Prostor za taborjenje je bil pregrajen, ker ima menda nekaj košev mrve prednost pred turizmom. Ta samovoljni „ukrep“ je delo najemnika travnika.
Utopljenec pod mostom
Novomeški gasilci so v nedeljo, 18. julija dopoldne, našli pod mostom v Kandiji utopljenca. Iz osebne ’7kaznice, ki jo je imel pri sebi, so ugotovili, da gre za Antuna Dunaja, zaposlenega na gradbišču KRI® v Ločni, doma pa iz Orehovice pri Krapini. Ker pri zdravniškem pregledu na utopljencu niso našli nobenih znakov nasilja, domnevajo, da gre za samomor.
Jniti
Že tretjič rdeči petelin
Tokrat ‘strela v Kočariji: Franc Vegel ima za 10 milijonov starih dinarjev škode
Nevihtna fronta je na začetku tedna prešla Slovenijo. Za njo se krepi greben visokega zračnega pritiska, hkrati pa doteka hladnejši zrak. Proti koncu tedna bo topleje, vendar so veijetne popoldanske nevihte.
■BMHB
Že tri nedelje zaporedoma je strela povzročila v bližini Kostanjevice veliko gospodarsko škodo. V nedeljo, 18. julija zvečer, nekaj pred 21. uro je v hudi nevihti, ki je divjala nad Kostanjevico, strela udarila v drevo ter se od tam odbila v 18 metrov dolg kozolec kmeta Franca Vegla v Kočariji. V kozolcu je bilo 800 kg pšenice in* 5000 kg sena, zato se je v trenutku vzdignil velik plamen. Vaščani, ki so takoj pritekli na pomoč, iz goreče bakle niso mogli več reševati. Tudi kosta-njeviški gasilci, ki so zelo hitro prispeli na kraj nesreče, niso mogli z gašenjem več kaj pomagati. Zaradi pomanjkanja vode bi lahko prišlo še do večje nesreče. Edine štiri kapnice so že izpraznili, tako da so se lotili reševanja ostalih poslopij z lopatami in vilami. Ce bi se ogenj razširil, bi zgorela vsa domačija
KOLPA IMA 26 STOPINJ
Še takim, ki se jim morje poleti ne zdi toplo, je Kolpa te dni všeč. Vsa kopališča in bregovi po vsej Beli krajini so bila v nedeljo tako polna, da skoro nisi imel kam stopiti. Z avtomobili in Izletniki pa sta bili natrpani zlasti kopališči v Metliki in Podzemlju. Na urejenem metliškem kopališču računajo parkiranje avtomobila 3 din, medtem ko vstopnine za kopalce ni.
Pomoč republike sedmim občinafrn
Uradni list SRS prinaša 10. julija odlok izvršnega. sveta SRS o razde"-litvi namenskih v sredstev za socialne podpore. Izmed 30 občin, ki bodo skupaj prejele 5,000.000 din te pomoči, bodo dobile občine na našem območju: Krško 203.000 din, Brežice 144.000 din, Trebnje 133.500 din, Sevnica 109.800 din, Črnomelj 100.000 din, Ribnica 91.500 din in Metlika 27.600 din. Med pogoji, po katerih pripadajo občinam ta sredstva, je tudi ta, da mora znašati stalna denarna pomoč v primeru, če se daje kot edini vir preživljanja, vsaj 250 din na mesec in da se izplačuje že od 1. januarja 1971 dalje.
kakor tudi sosednje v neposredni bližini, gasilci pa bi bili brez vode brez moči.
Kozolec je popolnoma zgorel, v njem pa tudi nekaj poljedelskih strojev, les, pripravljen za gradnjo itd. Škodo cenijo na
100.000 din. Kmet Vegel ima vsa gospodarska poslopja zavarovana proti nesreči samo za
10.000 dinarjev.
ALENKA BURJA
PRI KRAJŠKOVIH JE GORELO
V nedeljo, 18. julija proti večeru, je strela udarila v električni drog v Ločni, od tam pa šinila na gospodarsko poslopje Rozike Krajšek. Nastal je velik požar, v katerem je popolnoma uničilo ostrešje, okoli 10 ton sena,^ nekaj kmečkega orodja in strojev. Škode je za okrog 70.000 din, medtem ko je bilo poslopje zavarovano. Da se ni ogenj še bolj razširil, je zasluga novomeških in šmi-helskih gasilcev.
POLOVICA
TEKMOVALCEV
Na viniški šoli so letos že četrtič tekmovali za Župančičevo bralno značko. Na zaključni slovesnosti, kjer so 247 učencem podelili značke in diplome, je bil v gosteh tudi pisatelj Leopold Suhodolčan. Na šoli je letos tekmovalo 58,8 odst. vseh učencev.
T.M.
STRELA ZAŽGALA SKEDENJ
V noči od 13. na 14. julij je izbruhnil požar v skednju Alojza Crni-ča iz Pribanjcev pri Adlešičih. Ves skedenj je zgorel, z njim pa tudi
8.000 kg sena in okrog 500 kg pšenice. Kot so ugotovili, je požar povzročila strela.
Jutri v Belo krajino!
Niko Pirnat: KOMANDANT STANE - FRANC ROZMAN (posnetek po zgorelem lesorezu znanega partizanskega umetnika). — V Lokvah pri Črnomlju, kjer se je komandant Stane 7. novembra 1944 pri preizkušanju novega orožja smrtno ponesrečil, bo jutri veliko zborovanje ob 30. obletnici začetka vstaje slovenskega naroda. — Bralce vabimo, da preberejo v sredini današnje številke nadaljevanje odlomka iz knjige „NAJBOLJŠI SO PADLI“ narodnega heroja Staneta Semiča-Dakija, ki opisuje prav na tem mestu smrt priljubljenega partizanskega komandanta, španskega borca in prvoborca NOV ter znanega junaka naše revolucije, komandanta Staneta.
DO 15. OKTOBRA JAVNA RAZPRAVA 0' POMEMBNEM VPRAŠANJU
Letos: kmečko starostno zavarovanje
Z novim letom naj bi začelo veljati kmečko starostno zavarovanje, ki naj pripomore k utrditvi kmetijstva in naše vasi
Poročali smo že večkrat, da tečejo obsežne in zanimive razprave o tem, da je treba v Sloveniji nujno uvesti kmečko starostno zavarovanje. Pred kratkim so poslanci republiškega in socialno-zdravstvenega zbora skupščine SRS sklenili, da je treba kmetom takoj omogočiti zavarovanje ,,za stare dni“, ki naj bi z zakonom začelo veljati že 1. januarja 1972. Javna razprava o tem pomembnem vprašanju bo tekla do 15. oktobra, do 15. novembra pa mora biti predložen osnutek novega zakona.
Zdaj je dokončno jasno, da smo tik pred uvedbo tega potrebnega zavarovanja, ki vključuje kmečko prebivalstvo*k pravicam drugih delovnih ljudi. S starostnim zavarovanjem kmetov v Sloveniji ne kaže več odlašati: kmetov imamo v republiki zdaj le še 23 odst. med vsem
prebivalstvom, povprečni dohodki med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom so zelo različni, starostno zavarovanje kmetov pa naj bi pripomoglo tudi k uspešnem razvoju kmetijstva in k socialistični preobrazbi na vasi. Razen tega moramo vedeti, da sosednje države že imajo -
ali pa uvajajo - kmečko starostno zavarovanje, kar vse potrjuje, da gre za nujne in potrebne korake.
Izhodišča za novo zavarovanje so v lemle:
- zakon uvaja obvezno starostno zavarovanje kmetov in določena bo minimalna (najmanjša) starostna pokojnina;
- zakon naj bi začel veljati s prihodnjim letom, pravice in obveznosti pa bi uresničevali postopoma;
- vstopna starost za pokojnino za oba spola je 65 let; eno gospodarstvo dobi le eno pokojnino.
(Nadaljevanje na 3. str.)
Jelko Lavrič smo v nedeljo s sanitetnim kombijem IMV pripeljali z zdravljenja v Nemčiji domov. V treh mesecih sta seji izboljšala vid in govor, na sliki pa je v zasebni kliniki dr. Selzerja z bolničarjem Karlom. Pred odhodom sta se poslovila kot dobra znanca. Več o Jelki prihodnjič. (Foto: Ria Bačer)
ČEPRAV SE PASJI DNEVI PO KOLEDARJU ZAČNO ŠELE JUTRI — niso zdržali ne ljudje, ne njihovi četveronožni prijatelji vročine minulih dni na suhem. Komur je morje ,,preslano“, se skuša ohladiti v domačem potočku ali reki; skušali smo zapisati zato. ker sta vsaj Kolpa in Krka topli tako, da razbeljena telesa sploh ne zacvrče več, če jih vržemo vanju .. .(Foto: M. Moškoii)
OB 30-LEfTNllCI VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
ni	■	m	m
# a mi	A
£JSt fl3SI!(6 - Qamn oilal
Jutri se bomo na kraju, kjer je bila v letih revolucije zadnja baza Glavnega poveljstva NOV in POS in kjer se je pri preizkušanju novega orožja smrtno ponesrečil narodni heroj ko-mandan t Stane, še bolj ko t sicer znova spomnili začetka vstaje in prehojene poti, bojev in zmag, padcev in vzponov ter rojstva slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije. Še bolj kpt sicer pravimo zato, ker se v času novih pritiskov na našo državo znova spominjamo dragocenih izkušenj, ki smo jih v praksi preteklih desetletij tolikokrat preverili in jim ostali zvesti.
Že spomladi in v avgustu 1941 je vrhovni plenum OF slovenskega naroda s 1. in 9. postavko temeljnih točk povedal:
1. Proti okupatorju je treba voditi neizprosno oboroženo akcijo.
9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi Slovenci
„ Temeljne točke so bile (tudi) preizkusni kamen za vsakogar, ki se je pridružil osvobodilnemu gibanju s kakimi postranskimi nameni ali ki je upal, da bo mogel gibanje izrabiti za krepitev lastnega položaja. Pristanek na temeljne točke je bil poslej edini pogoj posamezniku ali skupini za vstop v vrste Osvobodilne fronte, „je zapisal Tone Fajfar v svoji knjigi ODLOČITEV. Vodstvo OF se je, kot nadaljuje Tone Fajfar, od vsega začetka zavedalo, da je edino vojaška oblika odpora uspešna, ker je uporaba sile vsikdar najboljša obramba pred nasiljem! Hkrati je vodstvo O F pri tem pravilno sklepalo, da pride slovenski narod na tak način do svoje organizirane vojaške sile, brez katere bi bili prav gotovo zapisani zanesljivi smrti, v katero so nas okupatorji že tako obsodili in nam sodili Ni se smela več ponoviti napaka iz 1918, ko smo Slovenci zaradi pomanjkanja lastne
(Nadalj. na 4. str.)
Št. 29 (1112)	Leto	XXII
NOVO MESTO, sreda, ★★	21.	julija	1971
1 i i m s h	ili mm	i i I	r m	'mm	B	■	e S i	■ I
I II ■	U ii	LSI	ri	IH	Hi	L	^	U
lili! n	n k H	K |	11	H	BB	H
ll« ».hJLiim 'Ifdf ■■ ■ II—f.Malajki. BL	^ -^	ll T	Hraf	f	F	I ■«	iB
tedenski
mozaik
»Sindikat« kmetov
Kmetje so začeli ustanavljati svoje sekcije — Za skupni nastop so potrebna enotna stališča in pametno dogovarjanje
Še dolgo po sprejetju akcijskega programa za uresničevanje stališč in sklepov konference Zveze komunistov Slovenije o razvoju kmetijstva in vasi je prevladovalo mnenje, da kmečke sekcije niso potrebne. Nekateri so trdili, da so dovolj kmetijske sekcije pri občinskih konferencah Socialistične zveze, češ zakaj bi ločeno razpravljali o kmetijskih vprašanjih, ko je zasebno kmetijstvo tesno povezano z družbenim, to pa z vsem gospodarstvom.
Dogodek, ki je zasenčil Vietnam, Palestino, Pakistan, sudanski državni udar in druge politične dogodke: stisk ameriške in kitajske roke v Pekingu. Svetovalec predsednika Nixona dr. Henry Kissinger (levo) je na skrivaj obiskal premiera LR Kitajske Ču En Laja (desno). Kitajski premier je povabil predsednika ZDA na obisk in Nixon je v poslanici ameriškemu narodu označil svojo predvideno pot kot „zgodovinsko pot miru“. (Uradna kitajska fotografija, razvita v Beli hiši)
tedenski zunanjepolitični pregled
Brian Trubshaw, 47, poskusni pilot francosko-britanskega nadzvočnega letala concord, ki ga še vedno preizkušajo, je dobil nagrado Seagrave trophy za izredne zasluge pri razvijanju tega letala, ki je sicer zaradi izjemnih razvojnih težav daleč prekoračilo vse predvidene predračunske stroške in povzročilo ogorčene debate v Franciji in Veliki Britaniju Mnogi namreč menijo, da bi projekt morali opustiti... vsaj ena nagrada v morju skrbi in nasprotovanj...
„Hladnokrvno ste se odločili, da nekoga živega sežgete samo zato, da bi dobili 5000 funtov (nekaj več kot 16.000 dinarjev) zavarovalnine, “ je dejal sodnik, ki je obsodil Angleža Johna Pa-rotta. Ta je namreč najprej zavaroval svoje stanovanje, potem pa ga zažgal, da bi dobil zavarovanje ... pa je dobil le sedem let zapora...
Maor (domačin z Nove Zelandije), ki je sredi minulega stoletja iz lesa izdolbel glavo nekega božanstva in jo potem prodal za nekaj dinarjev misijonarju, si najbrž niti v sanjah ni mogel predstavljati, da bodo nekoč njegov izdelek prodali za okroglo 4000 dolarjev (približno 60.000 dinarjev) na javni dražbi - pa se je to kljub temu zgodilo minuli teden v Londonu ... bogatenje na račun revnih in neznanih...
Juan Corona, 37, ki ga sumijo, da je umoril nič manj kot 25 ljudi v Yuba Cityju v Kaliforniji, je bil uradno obtožen za doslej najbolj grozljiv zločin v zgodovini Združenih držav Amerike. Svoje žrtve naj bi grdo iznakazil in jih pokopal v nekem sadovnjaku, misleč, da ga ne bodo nikoli odkrili... ampak roka pravice je to pot segla zelo daleč...
Najbrž bi se kaj takega le stežka primerilo kje drugje kot v Veliki Britaniji, kjer so skorajda noro zaljubljeni v živali: ko je neki ostareli ovčarski pes padel 20 metrov globoko v prepad, so ga povsem neznani ljudje, ki so ga slučajno našli, odpeljali v bližnjo bolnišnico in plačali vse stroške zdravljenja, potem pa ga izpustili... srečni britanski psi...
Nekateri kmetje niso bili zadovoljni s takimi razlagami, vendar so le čakali, kdaj bo sekcijo ustanovila Socialistična zveza, torej njen odbor ali konferenca. Najbolj podjetni pa so začeli ustanavljati kmečke sekcije po vaseh, pri krajevnih odborih SZDL, zlasti na Gorenjskem. Zato so morali ustanoviti kmečko sekcijo tudi pri občinski konferenci SZDL v Kranju. Delegati za izvolitev skupščine zdravstvenega zavarovanja kme,-tov za mariborsko območje so na predlog sklicatelja sestanka, občinske konference SZDL v Mariboru, sklenili, da jih bodo začeli ustanavljati pri krajevnih odborih, nato pa bodo izvolili še člane za kmečke sekcije pri občinskih konferencah SZDL.
Pred kratkim je bila ustanovljena kmečka sekcija pri republiški konferenci SZDL. Zdaj bo več pobud tudi od zgoraj. Za ustanavljanje in dejavnost takih sekcij pa bo seveda najpomembnejše razpoloženje kmetov.
Morda se nekaterim kmetom take sekcije ne zdijo potrebne. Veijetno pa le takim, ki še ne vedo, kaj naj bi delale in kako bi jim koristile. Zaradi različnih razlag je še veliko nejasnosti.
Pred kratkim smo slišali mnenje — prišlo je z velikega kmetijskega . kombinata — naj bi kmetje bili organizirani v kooperaciji tako kot doslej, republiška zadružna zveza pa naj bi bila njihova stanovska organizacija, ki bi skrbela za druga, negospodarska vprašanja. Če bi bilo tako, potem kmečke sekcije res ne bi bile potrebne. Zadružne organizacije in njihova republiška zveza naj bi po dosedanjih predlogih skrbele predvsem za gospodarske dejavnosti kmetov, a kmečke sekcije naj bi bile nee vrste sindikat.
Take kmečke sekcije so gotovo potrebne poleg kmetijskih sekcij, ki imajo preredke sestanke in še takrat bolj obravnavajo splošna kmetijska vprašanja kot kmečka. Kmetje pa imajo veliko stvari, o katerih bi se morali pogovoriti. Delegati za izvolitev skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov so razpravljali, ko se jih je zbralo v Mariboru skoraj 200, veliko več o drugih težavah in potrebah kot o zdravstvenem zavarovanju. Kje naj se sicer menijo, ko jih nihče ne povabi na podobne, široke sestanke? Lahko pa bi jih kmečka sekcija, če bi jo že imeli.
Nekateri kmetje sicer menijo, da jim razprave med seboj ne koristijo veliko, ker oni že dolgo vedo, kje jih čevelj žuli. Svoje želje bi radi povedali zastopnikom tistih organov, ki odločajo o kmečkih vprašanjih. Razprava v Mariboru pa je pokazala, da tudi njihova mnenja o posameznih vprašanjih niso enaka in se morajo še pogovarjati in dogovarjati, če želijo nastopati enotno. Take pogovore pa bi najlaže pripravljala in sklicevala njihova sekcija — sindikat. Seveda ji morajo dati ustrezno organizacijsko obliko.
JOŽE PETEK
TELEGRAMI
BERLIN - Predsednik vlade in zunanji minister Nemške demokratične republike Willi Stoph in Otto Winzer bosta obiskala Sirijo. To so sporočili po obisku sirskega zunanjega ministra v Berlinu.
KAIRO - Britanski zunanji minister Alec Douglas-Home bo 12. septembra za tri dni obiskal Egipt. Pogovarjal se bo o položaju na Bližnjem vzhodu in britansko-egiptov-skih odnosih.
MOSKVA - Delegacija sirske stranke BAAS je na povabilo CK KP SZ prišla v Moskvo, kjer bo preučevala izzušnje sovjetske partije.
NEW DELHI - Po statističnih podatkih je v Indiji glede izvoza na prvem mestu Sovjetska zveza. Iz Indije je SZ uvozila za 1,6 milijarde rupij blaga. Na drugem mestu je Japonska, na tretjem pa so ZDA.
BRUSELJ — Vlade držav-članic Evropske gospodarske skupnosti ne bodo sprejele predloga o zvišanju cen kmetijskih proizvodov — je izjavil predstavnik izvršne komisije gospodarske organizacije.
BERLIN - Na ozemlju Nemške demokratične republike so bili skupni manevri sovjetskih, poljskih in vhodnonemških vojaških enot.
NEW YORK - ZDA so se sporazumele z Izraelom, da bodo ameriška vohunska letala U-2 in YR-71 operirala tudi v Izraelu. Izrael je te dni obiskal direktor organizacije Q A Helms.
BEOGRAD - V Beogradu se mudi bivši predsednik vrhovnega sodišča ZDA Lari Warren, ki se udeležuje V. svetovne konference „Svetovni mir po poti prava“
PEKING - Urednika New York Timesa Jamesa Restona so operirali v Bolnišnici antiimperializma v Pekingu. Operirali so mu slepič, bolečine pa blažili z zabadanjem igel, uspešno kitajsko metodo, imenovano akupunktura.
Kot v filmu se je odvijal verjetno 'eden izmed najbolj pomembnih dogodkov zadnjih let, če ne celo precej daljšega obdobja: konec minulega tedna je v svet planila novica — Nixonov svetovalec Henry Kissinger je obiskal v Pekingu Ču En Laja, predsednik Nixon je sprejel povabilo kitajskega premiera, naj obišče Kitajsko. Tisto Rdečo Kitajsko, s katero so bili odnosi doslej domala na ničli ali pa pod njo. S to novico in z nadaljnjimi ukrepi obeh vlad bodo nedvomno postavljena v precej drugačno luč tudi razna svetovna politična in gospodarska vprašanja (Vietnam, itd).
Kissinger je potoval iz Pakistana v Peking s komercialnim letalom družbe PIA, pod lažnim imenom in s tujim potnim listom. 9. in 11. julija se je Kissinger mudil v Pekingu, ko pa se je vrnil v ZDA, je predsednik Nixon po radiu in televiziji sporočil Američanom, da bo potoval na Kitajsko. Sovjetska zveza je zadržana do take nove diplomacije ZDA in LR Kitajske, Čang Kaj Šekova vlada pa je poslala ZDA oster protest zoper nameravani Nixonov obisk. Jasno, tla „prave“, otoške Kitajske — Formoze, so se s takim razvojem dogodkov močno zamajala.
Nixon sam je dejal, da bo njegova pot na Kitajsko „pot miru“, pomembna ne samo za sedanjo generacijo, ampak za nadaljnji tok zgodovine. Mike Mansfield, vodja demokratske večine v senatu, je dejal: „Osupel sem, navdušen in srečen!“ Demokratski senator George McGovern pa je označil Nixo-novo odločitev za obisk Kitajske in normalizacijo odnosov: „Upam, da to pomeni konec dolgega obdobja neumnosti v naših odnosih z LR Kitajsko in začetek novega obdobja v smislu skupnih interesov.44 Britanski premier Heath je jasno povedal, da LR Kitajska končno mora zavzeti svoje mesto v Združenih narodih.
V ponedeljek zvečer je bil v Sudanu državni udar, v trinajstih letih tretji po vrsti. Skupina častnikov pod vodstvom majorja Hašima el Ata je odstranila šefa države generala Džaferja el Nimeirija. Iraška vlada je novi režim že priznala. El Ata je star 35 let.
Sodišče v Stockholmu je izreklo sodbe petim ustaškim teroristom, ki so sodelovali pri umoru našega veleposlanika na Švedskem Rolovića:	prvo-
obtožena Brajković in Barešić sta bila obsojena na dosmrtno ječo, njuni pajdaši Stojanov na štiri, Miličevič in Lemo pa na dve leti zapora. Slednji bodo po restani kazni tudi izgnani iz vedske. Medtem ko je sodišče očitno sprejelo predlog tožilca za morilca Brajkovića in Bare-šiča, pa se to ni zgodilo z ostalimi tremi obtoženci. Opazo-
valci menijo, da so Miličevič, Lemo in Stojanov prejeli premilo kazen. Sodišče je sicer izreklo tako razmeroma milo sodbo zato, ker je, kot poročajo, prišlo do sklepa, da ni dovolj dokazov, da so ti trije teroristi pomagali prvoobtože-nima pri umoru. Sodišče pa je * sklenilo, da preiskovalnega zapora ne bo štelo v kazen, ker so obtoženi med preiskavo lagali. Rok za pritožbo je 4. avgust.
Libija je prekinila diplomatske odnose z Marokom in prosila Združeno arabsko republiko, naj zastopa njene interese v Rabatu. To je samo ena izmed posledic neuspelega državnega udara v Maroku, pri katerem se je Libija očitno postavila na stran prevratnikov. Železna roka generala Ufkirja, ki je postal dejansko prvi človek režima kralja Hasana 11. pa medtem nadaljuje s temeljito čistko: doslej so zaprli že več kot 1000 zarotnikov, mnoge med njimi pa tudi ustrelili, pri čemer so si dovolili neokusnost.
da so na radiu javno predvajali potek ustrelitve, med katero je bilo mogoče slišati povelja, krike zadetih in strele. To je pri opazovalcih — celo tistih, ki veljajo za nevtralne v tem primeru — zapustilo zelo mučen vtis. Mednarodno združenje pravnikov je protestiralo, ker ustreljeni zarotniki po njihovem mnenju niso imeli možnost legalne in zakonite obrambe. General Ufkir je povedal, da so zaroto pripravljali že več kot leto dni in da glavni vodja prevratnikov ni bil general Medbuh, marveč poveljnik podčastniške akademije polkovnik Ababu. Prevrat pa je po besedah generala Ufkirja spodletel zato, ker zarotniki niso koordinirali svojih akcij. Toda nedvomno bolj.kot to je pomembno vprašanje, kako se bodo posledice neuspelega prevrata poznale v odnosih arabskih držav? Zelo veijetno je, da bo prišlo do zaostritev (nekaterim, med Libijo in Marokom, smo že priča), ki bodo zopet razcepile sile in vnesle nadaljnjo negotovost na področje, ki ga oblivajo valovi Sredozemlja. Se posebej je to tragično zato, ker imajo te dežele tudi brez tega — namreč brez medsebojnih nesporazumov — dovolj problemov in mnogi med njimi so bili že doslej skorajda nerešljivi, sedaj pa se jim pridružujejo še novi!
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični^ pregled^
V našem vsakotedenskem notranje političnem in gospodarskem pregledu tokrat pač ne moremo mimo perečega problema, kije v zadnjih dneh dobil poseben poudarek: v mislih imamo pereče vprašanje ZUNANJE TRGOVINSKEGA PRIMANJKLJAJA, ki so o njem še posebej razpravljali na zasedanju gospodarskega zbora republiške skupščine minuli petek, ko so obravnavali zgoščeno oceno razmer v našem izvozu hkrati s predlogom (bolje rečeno: z nakazanimi temelji) za nujne ukrepe v zvezi s tem.
Resnično — razmere v naši blagovni menjavi s tujino, ki je bila vse doslej izrazito pasivna in je v vseh minulih letih izkazovala nenehni denarni primanjkljaj v razmerju prevelikega uvoza proti ne dovolj hitro naraščajočemu izvozu, so v zadnjem času vse prej kot rožnato, saj so, lahko rečemo, slabše kot kdajkoli doslej. Čeprav smo računali, da bomo po opravljeni DEVALVACIJI uspeli nekako zajeziti neugodna gibanja v naši blagovni menjavi s tujino ter da bomo slej ko prej le dosegli pričakovano RAVNOVESJE v naši zunanje trgovinski bilanci, nam podatki minulega prvega polletja letošnjega leta kažejo, da se ta pričakovanja ne le niso uresničila, ampak, da seje že prej dokaj kritično stanje v naši blagovni menjavi s tujino še celo poslabšalo v primerjavi s prejšnjim.
Da je to res, nam dokazujejo otipljivi podatki, ki so jih dobili (na njihovo zahtevo) v pregled republiški poslanci gospodarskega zbora, pa so kajpak ob tem tudi izrekli svojo veliko zaskrbljenost spričo takšnega stanja ter KRITIČNO ZAHTEVALI, naj vendarle že uvedemo napovedani nov sistem zunanje trgovinskega in deviznega poslovanja, ki ga paritetna komisija zveznega izvršnega sveta pripravlja že precej časa sredi obilnih razprav o raznih podrobnih vprašanjih v zvezi s tem (pri čemer se je naša republika s svojimi predlogi za napovedani sistem že odločila ter mu dala ustrezno podporo).
Omenjeni podatki nam kažejo zares dokaj KRITIČNO PODOBO sedanjega stanja v naši
zunanje trgovinski bilanci: čeprav smo po devalvaciji računali, da se bo vrednost našega izvoza začela vendarle višati (da bi tako nekako izravnali devizni primanjkljaj, ki ga imamo s preobilnim uvozom), je porast izvoza skorajda minimalen (komaj za 3 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta), medtem ko se je uvoz spet izredno povečal (kar za 28 % v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta — pri čemer veljata oba podatka le za našo republiko, za vso državo so te številke še precej slabše!). Še bolj otipljivo pa nam govorijo neposredni denarni podatki o našem tekočem primanjkljaju zunanje trgovinske bilance: ta primanjkljaj’ znaša za
Vijak naše stabilizacije
vso državo v prvem letošnjem polletju kar 848 milijonov dolarjev (od česar odpade samo na Slovenijo 155,5 milijona dolarjev primanjkljaja).
Vse ugotovitve v zvezi s tem kažejo, da bomo nujno morali ukrepati, če bomo hoteli zajeziti to nevarno drsenje v vedno globlje vode zunanje trgovinskega (in hkrati s tem deviznega) primanjkljaja. V republiški skupščini so poslanci zahtevali, da bo treba RAŽ-BREMENITI GOSPODARSTVO in ga spodbuditi z ustreznimi ukrepi (carinskimi olajšavami in drugim), da se bo čimprej le usmerilo v potrebni izvoz svojih izdelkov — za kar sedaj, lahko rečemo, skorajda nima nikakršne spodbude. Vse tudi kaže, da bo zvezna vlada pripravila nekatere restriktivne ukrepe, ki naj bi zajezili nezaustavljivo naraščanje uvoza (in kot je napovedano, naj bi te ukrepe pripravili že do konca tega meseca). Prav
gotovo pa je res že skrajni čas, da uvedemo nov sistem blagovne menjave s tujino, ki bo moral bolj spodbujati naše gospodarske izvoznike, kot pa jih spodbujajo okviri sedanjega sistema.
Iste probleme (vsaj v bistvu iste) so prejšnji petek obravnavali tudi na seji upravnega odbora republiške gospodarske zbornice, ko je tekla razprava okrog nalog v zvezi s stabilizacijo našega gospodarstva. Temeljna ugotovitev na seji upravnega odbora zbornice je bila, da se inflacija pri nas nezadržno nadaljuje in da so vsi dosedanji stabilizacijski uVrepi naše gospodarske politike doživeli resen neuspeh - to pa predvsem zaradi svoje nedorečenosti, še bolj pa zaradi NEDOSLEDNEGA IZVAJANJA. Torej še enkrat zahteva, naj vendar že začnemo ukrepati skladno (se pravi po vsej državi, ne pa samo ponekod), pa dosledno (naj torej stabilizacijski ukrepi veljajo za vse in vsakogar — naj upoštevajo, da je pravzaprav gospodarstvo tisto, ki ustvarja nove vrednosti, pa bo potemtakem treba malo bolj zategniti proračunske pasove), in pa naj stabilizacijski ukrepi privedejo do konca razna ključna vprašanja, ki jih za sedaj še kar puščamo odprta bodisi iz teh ali pa iz drugačnih razlogov. Vsa ta vprašanja — problemi likvidnosti našega gospodarstva, notranja stabilizacija in hkrati s tem uravnovešenje naše zunanje trgovinske bilance — so prav gotovo življenjskega pomena za naš nadaljnji razvoj, za našo trdnost in gospodarsko moč, pa jih bomo zategadelj morali rešiti, pa naj nas te rešitve veljajo še toliko.
Sredi minulega tedna (prejšnji četrtek) se je v Beogradu sestala prvič v novi sestavi zvezna konferenca SZDL, ki se je ob tem tudi KONSTITUIRALA po novem. Za predsednika zvezne konference SZDL je bil izvoljen Veljko Milatovič, za generalnega sekretarja pa Alija Šukrija. V novem pred sedstvu zvez le konference SZDL so iz Slovenije člani: Jože Božič, Božo Kovač, Zoran Polič, Vida Tomšič in Janez Vipotnik.
»Konec
obdobja
neumnosti«
MERITVE ZA NOVI MOST — Prejšnji teden je ekipa sektorja za urbanizem pri novomeškem Dominvestu na novomeški Loki pod strokovnim vodstvom geometra Ivana Hrovatiča opravila meritve za novi novomeški most, ki bo povezoval bregova Kriče od komande JLA do novomeške bolnišnice. (Foto: S. Dokl)
JE ŽE TESNO — Na naravnem kopališču na Mimi pri Boštanju, ki je narejeno po zaslugi krajevne skupnosti Sevnica, v teh pasjih julijskih dneh že zmanjkuje prostora za vse, ki bi se radi ohladili. Sevnica bo prej ali slej nujno potrebovala kopalni bazen. (Foto: Legan)
ŽETEV NA DOBOVŠKEM POLJU — Kombajn je last vaške strojne skupnosti z Velikega Obreža. Drago Jurkas in Zvonko Vučanjk (na sliki) žanjeta že tri tedne brez prestanka, v petek in svetek. Njuno področje sega od Rigonc do Župelevca in še na levi breg reke Sotle. (Foto: J. Teppey)
s prcrfiio j** *' zapisat*
Dolenjske občine pravkar obravnavajo družbeni dogovor o programu zdravstvenega varstva, financiranju zdravstvenih dejavnosti in o sredstvih za razširjeno reprodukcijo v zdravstvenih delovnih organizacijah za čas od 1971 do 1975.
Pri teme zlasti zanimivo pogledati, kaj družbeni dogovor obeta na področju vlaganj v zdravstvu. Navedenih je več del, ki naj bi jih podpisniki dogovora omogočili v naslednjih petih letih. Tako naj bi v tem času končali drugo fazo v dograditvi novomeške bolnišnice, na novo sezidali stavbe za potrebe novomeškega zdravstvenega doma v Novem mestu, Črnomlju in Semiču, pri
delovnih organizacijah, ki imajo več kot 1.000 zaposlenih pa uredili obratne ambulante. Po mnenju predsednikov občinskih skupščin naj bi v ta namen v skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev zbirali prispevek po stopnji 0,5 odstotka iz osebnih dohodkov.
Za druga dela (preureditev zavoda za zdravstveno varstvo, zidanje nove lekarne v Novem mestu, pomoč pri opremi zdravstvenih enot v zdraviliščih itd J bi bilo potrebno denar iskati druge.
Medtem je novomeška skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev sprejela sporazum, po katerem bo skupaj z republiškim izvršnim svetom, ljubljansko in kranjsko skupnostjo zdravstvenega zavarovanja delavcev ter seveda s kliničnimi bolnišnicami v Ljubljani pomagala pri dograditvi klinič-. nega centra v Ljubljani Po tem sporazumu bo novomeška skupnost do konca februarja 1975 prispevala
4,119.000	din
MOKRICE POSTAJAJO ZANIMIVE
„Majhen kolektiv v velikem objektu,“ tako je direktor Urek (na sliki) pred dnevi predstavil gostinsko podjetje grad Mokrice na srečanju brežiških gospodarstvenikov z direktorjem Ljubljanske kreditne banke Nikom Kavčičem. ,,V 20 letih nismo dobili niti dinaija posojila in zdaj šele postajamo zanimivi. Upam, da bo integracija z novomeškim gostinskim centrom in tovarno Krka uspela, pa tudi zagrebška Astra bi rade volje prevzela Mokrice, če bi ji občina prepustila grad,“ je dejal.
Odpreti vrata kapitalu
V	breži§kem hotelu Turist so se 8. julija srečali predstavniki podjetij, skupščine in družbenih organizacij z direktoijem Ljubljanske kreditne banke Nikom Kavčičem Seznanili so ga z načrti delovnih organizacij in občine za nadaljnji razvoj, za uspešnejši odriv iz zaostalosti, pri Čemer seveda niso zamolčali potreb po kreditih. Tov. Kavčič je povedal nekaj spodbudnih misli o iskanju novih poti in dal napotek, naj občina odpre svoje meje kapitalu znotraj in zunaj naših meja. Posebej se je zanimal za politiko vinogradništva in za investicije na tem področju, ki po njegovem mnenju niso dovolj usklajene, vsaj kar zadeva gradnjo kleti in predelovalne obrate.	j.	7
Razprave o sporazumih
Nekatere ustanove in delovni kolektivi so že sprejeli v razpravo osnutke samoupravnih sporazumov za delitev dohodka in osebnih dohodkov. V ribniški občini so o osnutkih teh sporazumov razpravljale sindikalne organizacije in delovni kolektivi v osnovnih šolah, delavski univerzi, STANGRADU in še nekaterih drugih delovnih organizacijah. Danih je bilo nekaj splošnih pripomb k osnutkom, ponekod pa so menili, da je izračun za ugotavljanje sredstev za osebne dohodke zelo zapleten.
KAJ BO
V	KRIŽIŠČU?
8b cestnem križišču Metli-rnomelj-Karlovac je bila škrbina nekdanje hiše, okoli nje pa vse razmetano, pred kratkim so začeli teren ravnati. Odpeljali so že na tisoče kubikov zemlje, ki jo potrebujejo pri gradnji Kometovih prostorov v Kosalnicah in za zasipavanje jezera za tovarno Beti. Obenem bo prostor ob križišču izravnan in lepši ter pripravljen za ureditev, kot predvidevajo načrti.
POTREBNA SO VEČJA) POOBILIASTILA IN BOLJŠI PREJEMKI
Halo, halo, inšpekcija, kje si?
Zakaj tisti, ki nadzorujej'o zakonitost, niso bolj odločni, kadar naletijo na kršitelje predpisov? Tožilstva želijo ukrepati!
Turistični barometer
Zveza komunistov že nekaj časa postavlja zahteve po ostrejšem ukrepanju sodišč, inšpekcij in vseh tistih organov, ki so dolžni bdeti nad spoštovanjem zakonov. Obdobje stabilizacije pa, je do napak še posebej občutljivo, saj so ponekod prešle v
navado in iskanje lukenj v predpisih štejejo marsikje med „spo-sobnosti“ in ne med „grehe“.
Med poglavitne ovire, zaradi katerih inšpekcije niso dovolj učinkovite, navajajo v Posavju premajhno strokovnost, do nje pa se ob sedanjih pogledih na to
So se odvadili kulture?
V Metliki pripravljajo korenito kulturno akcijo, v kateri bodo zlasti oživili amaterizem
Metliška konferenca Socialistične zveze je ugotovila, da je v tej belokranjski občini potrebna korenita kulturna akcija. Znova naj bi na trdne noge postavili amaterizem, kije bil pred leti dobro razvit, zadnje čase pa kot da ga ni več.	/
Ugotavljajo, da je podeželska kulturna dejavnost osredotočena v šolah, medtem ko društev ni čutiti. Poleg šolskih kulturnih skupin deluje še mladinska skupina „Osip Šest“, godba na pihala in seveda Belokranjski muzej, ki pa z amaterizmom nima skoraj nič skupnega. Tu je po mnenju Socialistične zveze glavni razlog, da se letošnjega natečaja za Župančičevo nagrado ni udeležila nobena kulturna skupina iz metliške občine.
Socialistična zveza ugotavlja, da za takšno mrtvilo ni razloga, čeprav je res, da niso že prej prekinili praznine, ki je predolgo trajala. Pogoji za kulturno dejavnost so, med drugim premore občina tri dvorane, ki niso izrabljene. Središče kulturne akcije naj bi bile po mnenju Socialistične zveze krajevne skupnosti, ki so do zdaj to področje zapostavljale.
Kmečko zavarovanje
(Nadaljevanje s 1. str.)
- Pravico do pokojnine dobi zavarovanec s pogojem, da je bil vsaj 5 let zavarovan in da pred uveljavitvijo pokojnine izročt gospodarstvo osebi, ki s tem pridobi položaj zava-rovanca-kmeta.
- Pokojnina znaša 250 din na mesec, vsako leto pa se bo povečala za odstotek, za kdterega se bodo povečali življenjski stroški.
Sredstva za zavarovanje naj bi zbirali s prispevki kmetov-zavarovancev in družbeno-političnih skupnosti (občin, republik) v razmerju 2:1. Kmet bi se lahko odločil tudi za prostovoljno razširjeno zavarovanje, po katerem bi za večje prispevke imel tudi višjo pokojnino.
Kulturna akcija bo po prepričanju Socialistične zveze uspešna le, če bo za kulturo tudi več denaija kot do zdaj. Zato mora kulturna skupnost čimprej zaživeti. Le tedaj lahko računajo, da bodo poleg rednih denarjev dobili pomoč z družbenim dogovarjanjem.
MILIJON KOPALK IZ BETI
Proizvodnja kopalnih oblek je v tovarni BETI za letošnjo sezono končana. Na domačem trgu so prodali 200.000 ženskih, 300.000 otroških in
150.000	moških kopalk, medtem ko je šlo v izvoz 350.000 kopalnih oblek, pretežno ženskih. Od letošnje proizvodnje kopalk ni nič ostalo, saj so kupci vse sproti pokupili. Nekaterih naročil tudi niso mogli uresničiti, ker so bile zmogljivosti premajhne. Ob taki prodaji je vsaka beseda o kvaliteti, ceni in skladnosti z modo odveč.
Sejmišča
V	BREŽICAH
Na sobotni jejem prašičev v Brežicah so rejci pripeljali naprodaj 412 pujskov v starosti od treh mesecev ter 17 starejših. Mlajših so prodali 295 po ceni do 10,50 dinarjev za kilogram žive teže, starejših pa 12. Njihova cena je znašala do 8 dinarjev za kilogram žive teže.
IN V NOVEM MESTU:
Kmetje so v ponedeljek pripeljali na novomeško sejmišče 300 pujskov, starih od šest do 12 tednov in 15 starih nad tri mesece. Prodali so samo 205 prašičev, mlajši so bili po 150 do 200 dinarjev, starejši pa od 210 do 330 dinarjev. Prodaja je bila slaba predvsem zaradi slabega vremena v zgodnjih jutranih urah, saj ni bilo kupcev iz oddaljenih krajev.
delo in ob nespodbudnih osebnih dohodkih ne bodo prikopali. Tudi več pooblastil bi morale imeti inšpekcije.
Učinkovitost inšpekcij pa je pogoj za uspešnost sodišč in javnih tožilstev. Tožilstvo ne okleva, če dobi prijavo, če pa prijaviteljev ni, ni postopka. Rajko Zupanc, sodnik iz Sevnice je pred dnevi dejal, da je treba sodiščem in inšpekcijam dati drugačno avtoriteto, daje treba v osnovi spremeniti pogled na te stvari.
O inšpekcijah v Posavju bo veijetno spregovoril tudi svet posavskih občin. Že ob ustanovitvi je bil nakazan predlog, naj te stvari občine preučijo in predlagajo skupne službe. Za nekatera področja jih že imajo in pokazalo se je, da to v redu teče. Skupščine bodo morale ugrizniti tudi v povečanje osebnih dohodkov za davčne in inšpekcijske službe, sicer bodo razpisi še naprej ostali brez odziva, strokovnjaki pa bodo raje odhajali v podjetja, kar se že dogaja.
J. TEPPEY
Motorizirani nomadi so v zadnjih toplih julijskih dneh preplavili tudi naše avto-kampinge. Še več jih pa divje tabori, največkrat ob prometnejših cestah, tako da lahko že v zgodnjih jutranjih urah hitro odrinejo v naročje morja. Avtomobilska kampinga v Novem mestu in na Otočcu sta za naše razmere kar dobro urejena, za tujce, ki so navajeni pa še marsičesa boljšega, je to premalo. Zato si marsikateri misli: travnik tu, travnik je tam, voda je tukaj, voda je tam! Torej se mi bolj splača taboriti na divje, kot da moram odšteti še nekaj denarcev. Saj za potujoče nomade tako vemo, da niso ravno preveč pri cvenku, drugače se ne bi šli takšen turizem.
Teh nekaj vrstic ni namenjenih kot kritika našim turističnim delavcem. Vemo, da so težave, saj v Novem mestu celo ne dobijo človeka, ki bi bil pripravljen sprejeti za tri mesece službo „prometnika44 v avto-kantpingu. Vendar vseeno v premislek ...
Na Dolenjskem je treba v najkrajšem času urediti primeren prostor, kjer bo preskrbljeno za vse, kar sodi v moderen avto-kamping.
Kmetijski nasveti
Strupi, ki morijo čebele
Zavedamo se, da je marsikateri dosedanji naziv izzvenel v prazno. Primeri morije se ponavljajo, iz leta v leto uporabljamo v kmetijstvu več strupenih škropiv in stalno se veča nevarnost za čebele, te drobne žuželke, ki opravljajo toliko koristnega dela. Nadvse žalosten je pogled na panjevo brado, na kateri se nabirajo mrtve živalce, ki jih je pokosila „modema“ smrt, kemični pripravki, s katerim so se okužile, ko so obletavale cvetove.
Vsi pripravki niso enako škodljivi. Delimo jih v šitri skupine: v prvo štejejo najbolj nevarne snovi; te so: sevin, paration, svinčev arzenat, lindan, aldrin, dieldrin, diazinon itd. V drugo skupino štejemo pripravke, ki so zelo strupeni, vendar jih lahko uporabljamo, če dosledno upoštevamo varnostne ukrepe. Sem spadata fosdrin in malation. V tretji skupini so strupeni pripravki, ki jih lahko uporabljamo, če ne pridejo v dotik s čebelami: DDT, endrin, tedion, tiodan, toksafen itd. V četrti skupini so nenevarni pripravki: bordojska brozga in druga bakrena sredstva, kaptan, keltan, maneb, žveplo, dithan in še nekatera.
To razporeditev moramo dosledno spoštovati. Upoštevati je treba tudi nekatere druge okolnosti, predvsem čas cvetenja, ki je lahko odločilnega pomena. V cvet lahko škropimo le s fungicidi, ki spadajo v četrto skupino, pa še takrat je bolje, če ^kropimo, ko v nasadu ni čebel.
Upoštevati je treba podrast in okolico nasada. Pri škropljenju z drobnim prahom ali škropivom lahko zanese strupeno snov na sosednje nasade in nesreča je kmalu tu. Celo kilometer in več lahko nese veter droben prah ali škropivo. Pri škropljenju je treba upoštevati tudi čas delovanja posebnega pripravka. Poznamo snovi, ki so še dva tedna po škropljenju čebelam hudo nevarne.
Da bi zmanjšali obseg ali povsem odpravili zastrupitve čebel, morajo sadjarji in čebelaiji kar najtesneje sodelovati. Značilno je, da so zadnje čase postali stalen izvor nevarnosti vrtičkaiji, ki škropijo z najrazličnejšimi pripravki, ne da bi dovolj upoštevali njihovo nevarnost za čebele.	jnž	ml
V AVSTRIJI LE TRETJINA »ČISTIH« KMETOV
Blaž Singer, kmetijski inšpektor pri koroški kmetijski zbornici:	»V
desetih letih je okolj 66.000 o kmetov opustilo kmetovanje kot glavni poklic in se zaposlilo drugod. Delo na kmetijah so prevzele v glavnem njihove žene in otroci. V Aystriji je po ugotovitvah ob koncu leta 1968 le še 116.822 kmetov, ki jim je kmetijstvo edini0 poklic, to pa je le še dobra tretjina vseh kmetijskih posestnikov. Preostali last-
niki zemljišč preživljajo svoje družine še z dohodki, ki jih dobijo z zaposlitvijo v drugih poklicih in z drugimi dejavnostmi. Pri nas smo prišli do prepričanja, da klasičnega kmetijstva v industrijski družbi ni mogoče ovekovečiti, brez njega pa tudi ni mogoče živeti. Slednja ugotovitev pa je važnejša, zakaj industrija zapušča podivjano okolje,0 kmet pa mu spet daje zdrav, naraven izraz. Pomagajmo mu, da ga bo v prihodnje oblikoval z enako vnemo kot doslej.«
VPRAŠANJ NE ZMANJKA. Marsikaj muči dolenjske kmete in od svojega vrstnika Franza Galloba'(v sredini) bi radi zvedeli, kako je s kmetijstvom pri Korošcih.
SiciidurthscNiH
, ''	'	'L
4000 Kg Miltl*
. J J.','	J
‘C ' ^ C*''
Stalfdurchschmtf VT
vfcf-	|W
5000 Kg Mtich j*
L 3f .it	Jsgjl
►j f.lt S
4000 Kg Mtsth
k V,	A
kj tfit jm
Za nasilje •samo sila!
(Nadalj. s 1. sir.j
vojaške sile in omahovanja v o- ■ iilnih narodnih činiteljev iz- g gubili tretjino narodnega ozem- ■ Ija, kot piše tovariš Fajfar. Sta- ■ lišče o potrebi neizprosne obo- ■ rožene akcije je zmagalo v ce- m loti Oboroženi upor je hkrati J pomenil tudi izhodišče za osvo- ■ boditev in združitev vseh Slo- J vencev. -	;
Oborožene sile Osvobodilne J fronte, naša narodna vojska, ■ orva resnično ljudska armada in ■ udarna pest slovenskega delav- ■ s tv a, kmetov in narodnega iz- m obraženstva, je začela rasti ■ 1941 iz ljudstva samega. „Njeni ■ temelji in duh so bili ljudski, J demokratični Nova vojska naj ■ zraste iz samega osvobodilnega J boja. Edino taka vojska lahko ■ postane braniteljica narodnih ■ pravic in osvoboditeljica vsega ■ slovenskega ozemlja. .. Poleg ■ oartizanskih čet se je jeseni J 1941 osnovala kot vojaška for- ■ •nacija OF tudi Narodna za- g ščita, ki je bila vojaško urejena ■ in je opravljala narodnoobrambno službo na terenu. Prek Narodne zaščite se je vršila tudi prostovoljna mobilizacija v partizanske čete. Obe ti vojaški organizaciji, partizanske čete in _ Narodna zaščita, sta postali ■ osnova poznejše Narodnoosvo- " bodilne vojske Slovenije in se- ■ stavni del NOV Jugoslavije..." h više tovariš Fajfar v svoji knjigi ■ ODLOČITEV,Zgodovinska na- m loga: osvoboditev vse slovenske J domovine, je bila 1945 ure sni- m čena.
Na dragocenih izkušnjah in ■ naukih preteklosti smo gradili * in utrjujemo samoupravljavsko ■ socialistično družbo. Bolj kot * kdajkoli doslej se ob tem zave- ■ damo, kaj pomeni danes čvrsta, g zanesljiva, vseljudska obramba ■ domovine.
ZA SVOBODO NI NOBENA g CENA PREVELIKA! Armada ■ oa smo spet - mi vsi
Na čigavih j
ramenih j
Izredno hiter razvoj gospodarstva v j novomeški občini so v veliki meri g omogočili slabo plačani delavci
Iz poročila, ki ga je o stanju go- J spodarstva posredovala pred ne- ■ davnim ObS Novo mesto v okviru ■ akcije za stabilizacijo, lahko posna J memo med drugim tudi naslednje J podatke o gospodarski rasti: druž- g beni proizvod se je v zadnjih petih ■ letih povečal v občini poprečno za J 22,8 odst., v SRS za 14,2 odst., lani g oa v občini kar za 45 odst. Družbeni g proizvod na zaposlenega se je hkrati ■ v naši občini povečal lani za 17,6 ■ i dst., v SRS pa za 10 odst. Lani g . "no porabili četrtino na novo g ustvarjene vrednosti za investicije. ■ Produktivnost na zaposlenega se je ■
1 ni povečala v občini za 14 odst. S bolj kot v republiki.
In osebni dohodki? Lani so se ■ nominalno povečali za 17,6 odst., Jj realno (glede na podražitve) pa za J 5,7 odst. in so bili v občini še vedno ■ za 6 odst. pod republiškim popreč- ■ jem. Konec novembra je bilo v ■ občini (po zbirniku, izdelanem na J osnovi obrazca RAD-10-letno po- g ročilo) 2759 PK delavcev s 1050 din ■ in 3219 NK delavcev z 978 din po- ■ prečnega OD ali drugače: 5978 de- g lavcev (42 odst. zaposlenih!) je imelo OD manjše od 1000 din ali pa na tej meji. Hkrati pa OD večine drugih kategorij niso prav nič za- 5 ostajali za poprečji v republiki in v J razvitih občinah. Po analizi MS Z K ■ Novo mesto so v 5 anketiranih de- ■ lovnih organizacijah v občini Novo ® mesto bih v I. poli. lani OD NK delavca in direktorja v razmerju 1:3,2 do 1:5,5 (NK delavec je v omenjenih primerih prejel 847 do = 1102 din na mesec, od tega v treh g delovnih organizacijah manj kot g 1000 din).
Gospodarstvo v občini se je raz- B vijalo veliko hitreje kot v republiki. J Na vprašanje, po čigavi zaslugi, hitijo v vodilnih strukturah zatrjevati, da zaradi njihove sposobnosti. Ob tehtanju pravkar naštetih podatkov o OD najnižih in hkrati njg-številnejših kategorij se ponuja še en odgovor: slabo plačani delavec je g dal največjr prispevek za tako hiter ■ razvoj. Ostale kategorije zaposlenih J so se na račun hitrega razvoja odpo- m vedovale zelo malo ali pa nič, vsaj fi pri osebnih dohodkih. Prav zato je ■ opozorilo ZK, da je prišel čas, ko J moramo izboljševati osebne do- ■ hodke nižjih kategorij, vredno premisleka in upoštevanja v vseh delovnih organizacijah!
M. JAKOPEC
Dežela mora živeti in kmet z njo!
Onkraj Karavank. Med potjo obujamo spomine na dogodek pred skoraj 51 leti, ko so z glasovanjem, ki nam ne bo nikoli dovolj doumljivo, odločili, da slovenska zemlja ne bo več slovenska, da se bodo naši ljudje utopili med tujd. Koroška mesta že kažejo to, mnogo počasneje pa gre z vasjo. Kmeta ne moreš odtrgati od zemlje, njen je, kot del rastlinske odeje, ki jo pokriva.
Kakšen je ta koroški kmet, kako občuti kmetski stan, ki povsod počasi umira, pa ne bo umrl, kako živi koroški kmet, ki še zna govoriti „po svovenje“, kako kmetuje, kaj lahko svetuje svojemu rojaku? To smo hoteli zvedeti, ko smo se ustavljali v okolici Vrbskega jezera.
■
i
MOZ HLEV, ŽENA SOBE
Ko spregovori gospodar Franz Galiob, na snažnem dvorišču, obdan od dolenjskih kmetov, s koroškim naglasom, a čisto slovensko besedo, ne skrivamo zadovoljstva. Kot dober gospodar je predsednik kmetijske zadruge v vasi Oberrain, male zadruge, ki ne pozna administracije, ima pa dva milijona avstrijskih šilingov prometa in ima pomembno pospeševalno vlogo.
Gallob, ki se mu že po prvih besedah pozna, da ima kmetijsko šolo, je lahko ponosen na svojo domačijo: 9 ha travnikov in 6 ha njih, na katerih seje ječmen in koruzo za kisal, preredi 35 do 40 glav govedi in 15 prašičev. Res je, dodaja močna krmila in pelje živino na pašo v planino, toda levji delež krme vendarle pridela sam. In ničesar drugega nima na kmetiji. Lotil se je tistega, za kar mu daje prednost njegov svet. Kmetijo obdelujeta sama z ženo, ki se, razen tega, peča še z oddajanjem turističnih sob, ki dajejo Gallobovim tretjino dohodka. Tako močna kmetija, kot je, ne more brez dodatnega zaslužka.
PRIMERJAVA NAŠIH CEN Z AVSTRIJSKIMI
Dolenjci gledamo sodoben hlev, nepredušen alkosilos, avtomatsko praznjenje kisali, zanimiv lesen silos, kakršnih pri nas sploh ni videti, strojno opremo, ki gospodarju lajša delo, da mu ni treba več prijeti za vile, povprašujemo ter primerjamo.
Predvsem primerjamo: v Avstriji stane kilogram umetnega gnojila približno 2 šilinga (en avstrijski šiling je 60,6 dinarjev), mleko proda kmet po 2,4 šilinga, če ima 4 odstotke tolšče. Razmerje ni tako ugodno, kot se pri nas govori. Drugače pa je pri tehničnih predmetih. Traktor kupi avstrijski kmet lažje kot naš. Letne dajatva za registracijo znašajo 180 dinarjev v našem denarju. Vozila imajo drugačne, zelene tablice. Za porabljeno gorivo je mogoče ob koncu leta dobiti nazaj ob nakupu vplačani prometni davek, ker kmečki traktorji le malo uporabljajo ceste in ne bi bilo pošteno, če bi morali enako kot avtomobilisti plačevati za njihovo gradnjo in vzdrževanje. Ne bi mogli kaj takega narediti tudi pri nas?
Z zanimanjem poslušamo, kako imajo urejeno pokojninsko zavarovanje, ki je pri nas zaenkrat še težko uresničljivo. Gallob plačuje 8.000 šilingov na leto, da bo, ko bo dopolnil 56 let starosti, dobival po 3.000 šilingov pokojnine. Avstrijski način se od naših zamisli razlikuje v tem, da imajo kmetje različne pokojnine, odvisne od tega, koliko so vplačevali. Tako je pri nas v pokojninskem zavarovanju delavcev, kar je na splošno bolj sprejemljivo.
Gallob je eden bolje stoječih kmetoy, o tem se prepričamo na vsakem koraku. Knjigovodstvo, ki se ga je naučil v šoli, mu pove vse; računi so mu pokazali, česa naj se loti, da se bo splačalo delati na kmetiji.
Teppanu. Slovenec je, pa že težko govori materin jezik, skorajda- povsod mora uporabljati nemškega. Sicer pa nam dajo v roke ciklostiran list, na katerem so vsi najvažnejši podatki o njegovi kmetiji: skupne površine 23,11 ha, kmetijsko uporabne površine 14,07 ha, gozda 9,04 ha, na njivah sejejo 3,50 ha silažne koruze (Avstrija dosega v pridelovanju koruze, ki se je zelo razširila, kljub manj ugodnim podnebnim razmeram rekordne pridelke v Evropi) in 0,20 ha krompirja, vse drugo zemljišče pa uporabljajo za pridelovanje krme. V hlevu imajo Teppanovi 14 krav, 8 telic, 4 bike, 2 telička in 5 prašičev. Poprečna molznost kravje 5,810 kg mleka na leto, kar pomeni ob 3,82-odstotni tolšči, da je dala vsaka krava 222 kg mlečne maščobe v enem letu. Če odštejemo domačo uporabo, ugotovimo, da je kmetija dobila za 71.540 kg mleka 164.542 Šilingov ali v našem denarju približno 10 milijonov S-din. Kmetija je delno aron-dirana in ima dva traktorja; še deset drugih večjih kmetijskih strojev ter dva silosa. Pravzaprav smo presenečeni, ker so kmetijske stavbe tako skromne. Pri gradnji je bilo gotovo glavno vodilo: čim ceneje!
POPUSTI,
KI SPODBUJAJO
Na Teppanovi kmetiji v Kosta-njah se pogovarjamo s kmetijskim inženirjem Nachbarom, kije študiral na ljubljanski univerzi. Zdaj je kmetijski svetovalec pri kmetijski zbornici. Dela v korist 64 kmetov; sam sicer v šali pravi, da pri njih pije mošt, v resnici pa je pospeševalec, kakršnega je treba z lučjo iskati. Ko bi pri nas mogli vzpostaviti tako zaupanje med kmeti in kmetijskimi strokovnjaki!
Inž. Nachbar razloži, kako v Avstriji pospešujejo razvoj kmetijstva:
„Najprej mora biti načrt. Gremo h kmetu in se z njim pogovarjamo, kakšne možnosti ima njegova kmetija. V nobeno stvar ga ne silimo, govorijo številke same. Zaupa nam, koliko denarja bi lahko sam spravil vkup, tehtamo tudi, koliko posojila bo sposoben vračati.
Na Koroškem je zaradi posebnih naravnih razmer težišče pospeševanja v živinoreji, v urejanju hlevov, pašnokosnega načina rabe travnikov in pašnikov. Za eno stojišče v hlevu dobi kmet 1.300 šilingov, ne da bi mu jih bilo treba vračati. Tako darilo lahko po naših določilih znaša največ 30.000 šilingov. Pri gradnji silosa dobi kmet 12 odst. popusta, pri urejanju gnojnične jame 40 odstotkov, pri gradnji izplakovalnih naprav 25 odstotkov, če si ureja hišo v stanovanjske namene, dobi 40 odstotkov popusta, pomoč dobi tudi, če preureja turistične sobe, ki so na naših kmetijah zelo pomemben dodatni dohodek. Ob vsem tem lahko dobi še posojilo, ki lahko znaša do 3-kratne (proizvodne) vrednosti kmetije. Teppanova kmetija na
primer ima to vrednost 66.000 šilingov in lahko dobi še skoraj 200.000 šilingov posojila po 3-odstotni obrestni meri. Seveda so za vse to potrebni evidenca in načrti, kar pa kmetom naredimo kar mi pospeševalci, ki se za njihove koristi potegujemo tudi takrat, ko na primer gradijo ceste ali daljnovode čez kmetijska zemljišča."
Tako je govoril inž. Nachbar, kije vmes nekajkrat naglasil, da vse to delajo v Avstriji predvsem zato, da bi ohranili poseljeno deželo, ki daje velike druge koristi. Turizem je samo del njih.
Se mar ne moremo pri tem tudi mi česa naučiti?
Inž. MARJAN LEGAN
Dva traktoija, skupin^ strojev za spravilo sena in še več drugih delovnih priprav, vse služi enemu samemu namenu: specializirani živinorejski kmetiji. V ozadju je na poseben način narejen lesen silos, ki zdrži tudi 50 let.
■
I
V HLEVU Z REKORDNO MOLZNOSTJO
Pot nadaljujemo v vas Kostanje pri Vrbskem jezeru h kmetu Adolfu
Priznanja koroške gospodarske zbornice, ki visijo na vratih Gallobovega hleva, kažejo poprečno molznost krav. Na Koroškem kmetje sami zagotovijo osnovni kapital za obratovanje mlekarne. V beljaški mlekarni ima Gallob svoj delež 24.000 šilingov. Na tisoč litrov mleka, oddanega v enem letu, mora lastnik krave prispevati 400 šilingov v investicijski sklad mlekarne. Seveda ostane denar njegov.
■ ■
To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami!
Obisk pri Križevi mami
Neobveščenost o pravicah
Mesec dni po končanem šolskem letu ugotavlja Izpostava Komunalnega zavoda za zaposlovanje Celje v Sevnici, da starši otrok, ki so končali redno osemletno šolsko obveznost, niso seznanjeni z zakonom o zdravstvenem zavarovanju.
Drugače si ni mogoče tolmačiti tako majhnega števila prijav teh učencev pri KZZ za zaposlitev. Pravočasna prijava pri KZZ daje po republiškem zakonu o zdravstvenm zavarovanju (Ur. list SRS 26/70) pravico do zdravstvenega zavarovanja do 18. leta starosti.
Na osnovi omenjenega zakona imajo p tavico do zdravstvenega varstva tudi zavarovančevi otroci od 15. do 18. leta starosti, ki se ne šolajo, če se v 60 dneh po končanem šolskem letu prijavijo pristojnemu zavodu za zaposlovanje, če se redno pri tem zavodu javljajo in ponuđene zaposlitve neupravičeno ne odklonijo. Za vse tiste, ki so že do / konca šolskega leta dopolnili 15 let starosti je le še dober mesec dni časa, da se prijavijo pri KZZ. Ostali otroci, ki so končali redno šolanje in še niso stari 15 let, pa se lahko prijavijo pri KZZ v roku 60 dni po dopolnjenem 15. letu starosti. Za prijavo pri KZZ je potrebna delovna knjižica, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravstvena izkaznica.
Vsi tisti, ki se ne bodo pravo-
Fozdrav z Niagarskih slapov
V uredništvo smo dobili kartico z barvnim posnetkom znanih Niagarskih slapov iz Kanade, na kateri piše:
DRAGI ROJAKI! - S prelepih Niagarskih slapov se vas spominjamo člani Belokranjskega kluba iz Clevelanda, Ohio, USA in Vam pošiljamo tople pozdrave: Olga Mauser, B. Dovič, Jurkovič, Čemas, Kmetec, F. V. Rupnik, T.R. Smuk, Sodja, Golobič, Emil.
Dragim rojakom v ZDA in drugod po svetu: lepa hvala za pozdrave, ki jih tudi sicer pošiljate našemu listu! Upamo, da ste z novicami iz starih krajev zadovoljni in da je Dolenjski list še vedno vsakotedensko pismo med vami in staro domovino! -Prisrčno pozdravljeni! Vaš ^	DOLENJSKI	UST
časno prijavili pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje oziroma pristojni izpostavi, ne bodo mogli koristiti pravice do ZZ, ki jim jih sicer daje zakon.
J. J.
Še o dobrem pretepu
Ne morem mimo tega, da ne bi odgovoril na neokusen člančič tov. J. Primca v predzanji številki Dolenjskega lista pod naslovbm’ „Končno le dober pretep”. Na naših prireditvah doslej še ni bilo pretepov. Ne vem, kdaj „v starih dobrih časih“ je tov. Primc videl pri nas tudi mrtve. Na neslano opazko „novi gasilski dom še stoji“ pa pripominjam: gasilski dom v Zapotoku je v ponos domačinom in vsej Ribniški dolini, gradili so ga vsi vaščani Vinic in Za-potoka, tudi ženske in otroci ter starčki. Dom je bil zgrajen v dobrem letu dni. Zgradba stoji in bo še stala, saj je bila zgrajena v znoju in trpljenju ljudi, ki so vedeli, da ga gradijo zase in bodoče rodove. Malokatera družbena organizacija, podobna našemu gasilskemu društvu, bi zmogla v tako kratkem času s prostovoljnim delom zgraditi stavbo, ki sodi med najlepše gasilske domove na Dolenjskem.
Ne vem, kje je dobil tov. Primc podatke o poškodovancih. Pri zdravniku zanesljivo ne. In kdo je naredil nered na naši veselici? Skupina ljudi, ki jih mi smatramo za razbijače naše družbene skupnosti in zavirače napredka.
Pa še nekaj! Čudimo se, kje je bil tov. Primc takrat, ko smo se iz nedelje v nedeljo zbirali na gradbišču gasilskega doma. Niti enkrat ga nismo videli tam. Zato tudi nima pravice, da nas sedaj, ko smo izvojevali veliko delovno zmago, s takim pisanjem blati v časopisu. To bi lahko prihranil zase.
Predsednik PGD - Vinice-Zapotok ALOJZ PAKIŽ
Kdo bo zasul jame?
Na novem cestnem odseku, ki je bil zgrajen zavoljo tega, da med Roviščem in Zavratcem (v sevniški občini) povezuje obe cesti tretjega reda, so zaradi vedno večjega avtomobilskega prometa nastale velike jame, in to navzlic temu da je bil pripravljen gramoz. Tudi obe cesti, Ki jih povezuje ta odsek, sta zelo slabi, ker opravljajo cestarji svoja dela zunaj svojih delovišč. Prav tako ne more en sam cestar od Jeršeta na Impoljci pa do Dol. Radulj opraviti vsega dela, ker je tam dela za dva človeka. Nujno bo treba za ceste bojje poskrbeti, saj so ponekod že prav obupne.
K. Z., Zavratec
Nikoli nisem pisal za honorar!
Zaradi ciničnih opazk, posmehovanja in netovarižkega odnosa posameznikov v Sevnici je Dolenjski list izgubil občasnega dopisnika — Čcfcnu taki odnosi do koristnega in nujno potrebnega dela, ki je sestavni del obveščanja v socialistični družbi? — Komu ni všeč pošteno obveščanje?
Uredništvu Dolenjskega lista!
Na očitke nekaterih posameznikov v Sevnici, da pišem le zaradi honorarja, moram javno povedati, da to ni res. V člankih in drugih sestavkih, ki sem vam jih pošiljal, sem opisoval predvsem razne novejše dogodke, glede katerih sem menil, da je prav, da jih nekdo zapiše, ker so s tem nekako registrirani. Občani in širša javnost so na ta način le seznanjeni z nekaterimi novicami, katerih poklicni novinar zaradi različnih vzrokov ni mogel vedno zajeti. Pri tem mislim na sevniško območje, kjer stalno živim.
Pisal sem tudi že o zadevah, o katerih imam svoje mišljenje in za katere sodim, da je družbeno koristno in potrebno, če o njih mirno izmenjamo nasprotujoča si mišljenja. To je v skladu s samoupravnim socializmom SFRJ, pa tudi s prizadevanji vseh socialističnih ter na prednih sil, ki res želijo osveščanje človeka v naši družbi. Sem bolj občasen dopisnik
Dolenjskega lista, le v športu sem stalni sodelavec. Za to, kar napišem, sem tudi osebno odgovoren, da je resnično, ne priznavam pa nobene diktature.
Članek, ki sem ga napisal za širšo javnost pod naslovom „Nerazumljivo — toda resnično44 in ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 28. 1. 1971, je bil vzrok, da so cinično zasmehovali mojo osebnost nekateri, ki bi morali bolj podpirati uradno obveščanje občanov. Če se kak politični funkcionar, ki se zavzema oziroma bi se moral povsod zavzemati za splošno in konkretno obveščanje, pa tega ne dela in si prizadeva samo tam, kjer je njemu ljubo ali kjer hoče izpeljati osebne ambicije za uveljavitev1 svojega „JAZA44, je to po mojem mnenju plitvo in puhlo. Zaradi dvoreznosti mišljenja o obveščanju bi tako njegovo obnašanje bilo vredno ciničnega zasmehovanja in pomilovanja, ki bi letelo na tako osebo, vendar tega ni.
V zvezi z omenjenim
člankom je v tem primeru zdaj od mene zaman pričakovati spokorniške izjave, čeprav sem samokritičen, kadar se moje misli in ideje ne ujemajo z mišljenjem drugih, ker vem, da se lahko zmotim tudi v oceni. V gornjem primeru pa nisem sam takega mišljenja glede stališč nekaterih ljudi do splošnega obveščanja občanov v sevniški občini.
Ne razumem očitkov, kot sem jih pred kratkim slišal: „Kdo te je pa naprosil, da si to napisal? Koliko si pa dobil za to? “ Vsiljuje se mi prepričanje, kako nekateri še mislijo (med njimi tudi tisti, ki tako nikakor ne bi smeli misliti!), da preprost bralec in občan ni sposoben misliti s svojo glavo in, čeprav z bolj nerodno roko, to misel prenesti tudi na papir za domači list.
Glede honorarja je res, da vsak, ki kaj napiše in je to potem objavljeno, dobi od uredništva honorar, saj ima do njega pravico po zakonu o avtorskih pravicah. Honorarji pri Dolenjskem listu pa
še zdaleč niso tako visoki, če o višini sploh lahko govorimo, da bi smel kdo komu kaj očitati. Stalni in občasni dopisniki, ki dopisujejo v ta naš priljubljeni domači pokrajinski list devetih konferenc SZDL, so v glavnem idealisti! Ne bom trdil, da vedno vse prav napišejo in da je brez pomanjkljivosti. O marsikaterem članku bi imel tudi sam precej pripomb, ker je resnica drugačna in jo dobro poznam toda zavedam se, da se ne da vse objavljati. Več kot jasno pa je, da večina piscev ne piše člankov zaradi honorarja, in tega tudi jaz nisem delal. Predvsem pišemo iz zavesti, ne pa zavoljo honorarja!
Spričo takega odnosa v enem delu sevniške javnosti do mene, sem sklenil, da člankov o nekaterih dogodkih, ki jih ne more zaobjeti stalni novinar Dolenjskega lista, za območje Sevnice ne bom več pisal. '
Tovariški pozdrav vsem bralcem Dolenjskega lista.
Sevnica JANKO BLAS, Naselje heroja Maroka 8,
Društvo šoferjev in avtomehanikov je 11. julija počastilo dan šoferjev. Sprevod avtomobilov je krenil s stadiona skozi mesto in nato v Brestanico, kjer so položili venec k spomeniku izgnancev. Popoldne so člani društva preživeli ob brestaniškem ribniku. (Foto: Martin Zupančič)
Druga za drugo se nizajo skrbi in težave C
Bodo Podgorci morali poslej sami po vsako pismo, dopisnico in časopis v Stopiče?
DOLENJSKI LIST V VSAKO DRUŽINO
Kar privadili so se že Podgorci, da bodo morali na trgovino še in še čakati. Dotlej se bodo pač mazali s tistim zdravilom: „Kdor čaka - dočaka", toda če moraš čakati na pismo, na list teden in več, ne, to ne gre!
Pa vendar tako je in trenutno ne kaže, da bi se kaj zaobrnilo. Na pošti v Stopičah so povedali, da je pismonoša, ki je dolga leta brusil pete po gmajnah in kamnitih poteh pod Gorjanci, obesil poštarsko torbo na klin in se zapisal „zdomcem". Kdo bi mu zameril; vsak je pač svojega življenja krojač in svoje sreče kovač!
Življenje Podgorcev pa je le dobilo še en vozal. Po vsako pismo, po
sleherno vest, tako ali drugačno, je treba dol v Stopiče. Košnja je, žetev bo, dela preveč, pa dan je prekratek, a vse skupaj nič ne pomaga: če hočeš pošto dobiti, moraš ponjo! Saj drugače ob nedeljah človek še branja ne bi mogel vzeti v roke. Podgorci se jeze na pošto, na pošti pa povedo takole:
„Poprej bi iztaknil šivanko v kopici kot poštarja za Podgorje. Zaman ga iščemo, nič nismo krivi!“
Od Dolža do Vinje vasi, pa ne po bližnjicah, ampak od številke do številke, v soncu in po dežju za okoli sto tisočakov! Težak bi bil dinar, res, ampak v kakšnem praznem žepu bi se udobno počutil.
JANJA KASTELIC
--------------------------N
Malomarnost, ki kliče po kazni
V četrtek, 15. julija, je ob 18.09 pripeljal tovornjak z registrsko številko NM 116-42 čez novomeški Glavni trg in zavil mimo Bergmanove hiše na Cesto komandanta Staneta. V ovinku je zaradi slabo naloženega blaga zdrknilo na cesto in pločnik pred cvetličarno kakih 25 do 30 velikih montažnih opek. Že ena je dovolj, da ubije otroka - in spet je bilo le srečno naključje, da opeka pri padanju s kamiona ni nikogar poškodovala.
Tovornjak je le za nekaj hipov obstal, njegov spremljevalec sije z vrha avtomobila „ogledal" kup črepinj na cesti, nato pa mimo odpeljal naprej. Cesto so počistili prebivalci Bergmanove . hiše sami.	,
Pred kratkim so Križevo mamo iz Gornje Brige nepričakovano obiskali njeni znani stari partizani Milan Škerlavaj-Petrač, Franc Plevel-Joki, inž. arh. Ignac Gregorač-Vid in dr. Vlado Jordan-Miro. Z obiskom so jo prijetno presenetili in dokazali, da niso pozabili ženice, ki jim je med vojno veliko pomagala.
Križeva mama je bila rojena 22. 4. 1895 v Bajtah - Goračih pri Čabru. Z možem sta pridno delala in varčevala ter se 1927. preselila na svoj dom na Kočevsko.
• Vsa družina je sodelovala v NOB. Sin Jure je šel v partizane aprila 1942., drugega sina, Toneta, pa so takrat zajeli Italijani in ga internirali. Po kapitulaciji Italije se je tudi on pridružil partizanom. Mož Jure je bU terenec, ona pa je od vsega začetka delala za partizane.
7. julija 1942. so ji Italijani zverinsko ubili moža. Tako je sredi vojne ostala popolnoma sama. S težkim srcem pripoveduje: „V zvezi s to tragedijo je bila izdaja. Vemo, trpimo in molčimo ...“
Križeva mama je bila zavedna, aktivna, vztrajna in dosledna. Tudi v najhujših težavah ni klonila. Sodelovala je z mnogimi partizani, ki so neštetokrat prestopili prag njene kmečke hiše. Dobila je tudi tri odli-
kovanja: medaljo za hrabrost že leta 1944, MZN in OZN III. stopnje pa pozneje.
Pri Križevi mami smo obujali spomine vse do večera, potem pa smo se poslovili z željo, da bi še dolgo zdrava in srečno živela.
TONE OŽBOLT
DAIVA
V Željnah pri Kočevju je 4. julija „boter44 Miro Hegler, predsednik občinske skupščine Kočevje, odprl novi, 2860 m dolgi vodovod za Zeljne in v del Salke ter Klinje vasi. Njegova gradnja bi morala po predračunu veljati preko milijon din, zaradi prostovoljnega dela domačinov pa je veljala le okoli 420.000 din. (Foto: Mohar)
kultura
o	•
in
izobra-
ževanje
F.S. Finžgar
STRIGI
„Kakšna beseda je to? Ne upam si, ne upam ... Ali si smrkavec, komaj za šolo goden, ali si mož? “
Gašper je bil ob tem ukazu ie» naenkrat majhen - kot deček - pred očetom. Plaho je izdal:
„Po brata je šla.“
Tedaj je Šimen planil, kot bi treščilo vanj:
„Lucija - po ta dva?. “
Pograbil je suknjič, segel po klobuku in odvihral iz hiše ter se kar skokoma spustil v dolino.
„Joža, koleselj in konja!“ je pri-grmel v hišo k Vodilju, mlinarju.
Kot bi trenil, so zapregli. Simen je odklonil hlapca, prijel sam za vajeti, dvignil bič in še rekel: „Če pade konj, pade meni!“ Nato je počil z bičem. Koleselj je zaropotal in kar odletoval na cesti, tako je vozil.
Medtem se je Lucija že bližala Lepi njivi. Ni slutila, da bo zanjo ta pot tako strašna. Včasih je celo postajala in razmišljevala, ali naj bi se vrnila ali nai bi šla naprej. Res je vselej zmagalo
to skromno srce, toda muka ji je bila nova misel in z njo nov strah: Če me zapodita? Pokleknila bom pred njiju in ju prosila s povzdignjenimi rokami, kakor Boga prosimo. Saj sta vendar človeka! — In se je spet opogumila ter šla naprej. Vso pot je molila. Prosila je svojo patrono, priprošnjico za oči, naj jima odpre oči srca, da spregledata, koliko trpi. In molila je k angelu va1 ruhu, naj ji prišepetava besede, ko bo prosila. In vendar je bila noga čezdalje težja, korak vse krajši in počasnejši. Ko je zagledala Mrzlikaijevo hišo in tesno okence, ki je gledalo iz strehe, ji je srce začelo tako tolči, da je pritiskala roko na srčno stran. Le še nekaj korakov je bila od hiše. In čudo, tedaj jo je nenadoma zapustil ves strah, nasmehnila se je sama sebi, potegnila si z rutico po čelu in se mirno zbrala.
Takrat je zaropotal na cesti koleselj. Lucija se je stisnila k plotu, da bi ji blato ne oškropilo krila. Tako je bila zatopljena vase, da se še ozrla ni po vozniku. Šele ko je koleselj obstal tik nje, je dvignila oči. Vsa trda je postala, ko je zagledala Podlogarja. Ta pa je že skočil z voza, stopil k njej in jo prijel za roko:
,,Za božjo voljo, Lucija, kaj si mi storila? “
„Še nič,“ je dahnila snaha.
,Rivala Bogu! Kar z menoj! In nazaj pojdeva.“
Lucija je šla kot ovčica za Šimnom. Vse je ji je vrtelo v glavi. Šimen je
obrnil, jo posadil poleg sebe in pognal.
Vso pot nista izpregovorila besedice. Ljudje pa, ki so ju videli, so sodili: „Lejte si no, kako ji streže! Starije bolj nor nanjo kot mož.“
Vil
Kaj zgodnja ’ pomlad je prišla. Podlogaijeva fanta sta se vrnila s polja, kamor mu je nezavedno vleko vsake nedelje. Bajtarske kozice so se že pasle po rebri in komur je šla trda za klajo, je prignal past voliča ali kravo. Po sprehodu sta šla v svoj borni kvartir. Mihor je legel, Boltežar pa je obsedel pri oknu in gledal v griče, za katerimi je bil Podlog. Ko se je nagledal in namislil, je odprl majhno skrinjico. Poiskal je v papir zavito klobaso, vzel trd vogel kruha in začel prigrizovati. Počasi je grudil trdo malico in skrbno pobiral vsako drobtinico, ki se je oddrobila od suhe skorje.
Kakor večkrat, mu je bilo tudi to pot skrajno pusto pri srcu. Ogledoval je to ubogo podstrešnico, kot bije ne bil še nikoli videl.
Za vrati sta viseli jamščarici, ki sta s kadečim se stenjem napisali vse polno črnih jezikov po steni. Poleg njiju je mahedrala s kluk črna, zamazana jamska obleka. Za koruzni strah bi bila na Podlogu pregrda. Po stropu, ki je imel križem kražem razpeljane rumene poke, so bile umazane, kakor hlebi velike lise od zamoka. Streha ni držala. Med revnima pogradoma — Mihoijev je imel novo, belo nogo - je
bila tesna soseska za enega človeka. In še skrinjici in mizica pod oknom, to je bilo vse.
Boltežar je obrisal nož ob papir in se globoko oddahnil, kot bi bil zdih-nil. Po sili se je spomnil na Podlog in na izbo in še na shrambo doma, kjer si je odtesal gnjati in kruha po mili volji brez obračuna.
„Mihor, ali spiš? “
,,Ne,“ je zagodrnjal brat, obrnjen v steno.
„Veš kaj, te grde luknje sem pa že res sit. Ali bi ne šla kam drugam na kvartir? “
„Tega sem poiskal jaz, išči ti drugega. Samo dobil ne boš nič, ko je vsaka luknja natlačena do vrha.“ Boltežar je utihnil in se igral z nožem. Mihor se je obrnil na ležišču vznak in gledal v poko na stropu.
„Veš, Boltežar, ne bo drugače, da poteijava očeta za doto.“
,,Ne bo dal.“
„Kako da ne? Imava že leta in gosposko, če ne pojde zlepa.“
„Z gosposko bi ne poskušal pri očetu. Poznava ga. Lej, Mihor, ali bi ne bilo rtiodro, če bi si kaj sezidala? Tamle v rebri majhno hišico. Za les pa bi rekla očetu.“
,,Hahaha!“ se je zasmejal Mihor. „Les — in oče! Niti prekle bi ti ne dal. Le doto, doto! Kar nama gre, nama gre.
„Zlepa ga poprosiva. Če ga zgrda, bi slabo opravila.44 Mihor je utihnil in dolgo razmišljal.
Slednjič se je hitro vzdignil z ležišča in rekel:
,,Noči se. Pojdiva v krčmo!“
Brata sta se molče odpravila po vegastih stopnicah. Ko sta bila že na vežnem pragu, jima je sitni gospodar zagodrnjal v hrbet: ,,Kako štorkljata, hribovca.“
Oba sta slišala, rekel pa ni nihče nič, čeprav je bolelo.
V	krčmi ,JPri živem srebru“, kamor so hodili jest samski rudarji, je bilo ta večer kaj živahno. Pela je harmonika, ženske so imeli med sabo in plesali so. 1 „V postu nore“, je omenil Boltežar Mihorju, ki seje rinil skozi plesalce do mize. Stisnila sta se, kjer sta imela sedež za obed in večerjo, ter gledala vrtež in-čakala, daje mogla točajka do njiju. Nekaj rudarjev ju je pozdravilo, večina se pa ni kdovekaj zmenila. Bili so hrupni in vinski. Ženskam so viseli od potu sprijeti lasje po sencih in silili na čelo. Zrak je bil neznosen od gneče in dima.
„Hitro opraviva/4 je silil Boltežar v Mihorja, ko sta dobila večerjo. „Nocoj se bodo še tepli.44
„Ne česnaj!44 gaje dregnil Mihor. Ko sta izpila pol litra in premišljevala, ali bi ga še ali bi šla, je prisedel" star samski rudar - Peter Pokora. „Če mi bosta napila, vama bom za druščino.44 Mihor je potrkal s steklenico. Koje točajka prinesla, mu je nalil in po- r nudil. Rudarje izpil.
Les - njegova ljubezen
Žeja po lepoti
Rudi Stopar iz Sevnice in Goce Kalajdžinski iz Jurkloštra na skupni razstavi v avstrijskem Beljaku, nato pa še na Dunaju in v tirolskem Innsbrucku
NASTOP PRELOČANOV V KOPRU
Na XII. folklornem festivalu so prejšnji teden nastopili v Kopru s starimi plesi in običaji tudi člani folklorne skupine iz Preloke v Beli krajini. Gledalci so Preločane toplo in prisrčno pozdravili, seznanili pa so se hkrati s koščkom slovenske zemlje, ki ga vse premalo poznajo.
Drago Košir ob MATIJI GUBCU, ki ga je izrezal za zbirko Ger-harda Ledića iz Zagreba za Gubčev muzej (Foto: Drago Mohar, Ribnica na Dol.)
Drevi bodo v Sodražici odprli skupno razstavo samorastnikov: kiparja Draga Koširja in slikarja Antona Plemlja
„Prvo srečanje z obsežno kiparsko produkcijo Draga Koširja je bilo zelo zanimivo, saj je ta nastajala na vasi, daleč od kateregakoli središča, ki bi bilo lahko pobudnik avtoijevi likovni vnemi ali njen vodnik. Podobne ustvarjalne težnje po oblikovanju' je moral nositi v sebi že tudi Koširjev sorodnik, v Ameriki delujoči in umrli slikar Gregor Perušek. Da je Košir v zrelih*moških letUi pričel rezljati v les, ni tako nenavadno in redko, posebno še, ker sodita slikanje in kiparjenje med izrazne možnosti, ki jih je lahko ustvariti kadarkoli, tudi v starejših letih, če talentu botruje močna volja.
Pogled na Koširjevo kiparsko pero, slogovno in motivno tako raznovrstno, nam pove, da je to kiparstvo fenomen, katerega pobude na moremo iskati v navezovanju na podobarsko izročilo, ampak v nenadnem uresničevanju kiparjeve notranje nuje."
S temi besedami je umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek prejšnji
mesec predstavil Draga (Karla) Koširja, zanimivega in klenega samorastnika iz tihega, nad Sodražico v samoti ležečega Jelovca, ko je raz-tavljal v Ribnici. Drevi bo Košir svoja dela pokazal tudi domačinom v Sodražici: skupaj s samoraslim slikarjem Antonom Plemljem iz Ljubljane bosta imela razstavo, ki bo med drugimi potrdila prijateljstvo dveh mož, ki ju je zbližal lanski delovni tabor v okviru samorastniških srečavanj v Trebnjem.
Pred meseci sem obiskal Koširja na njegovem domu v Jelovcu: tolikšne ljubezni, veselja in spoštovanja do lesa vseh vrst in oblik, pa naj gre za korenine, veje, plohe ah oblice, že zlepa nisem videl in doživel kot pri samoukem Koširju. Njegov poseg v fantastični svet mu je med ljubitelji naivne umetnosti in izvirnega, samoraslega kiparstva takoj pridobil vrsto prijateljev. Oboje, realizem in fantastiko, pre-pleta Košir z izrednim posluhom in smislom za soglasje materiala in oblike, v svojih spretnih rokah.
NAIVCI VSEGA SVETA
Posebno zanimivost obetata založbi Mladinske knjige iz Ljubljane in Mladosti iz Zagreba na letošnjem novemberskem sejmu knjige v Beogradu: skupno izdajo velike zbirke reprodukcij naivnih slikarjev. V knjigi bodo izšla dela številnih jugoslovanskih naivnih ustvarjalcev in mnogih najbolj znanih naivcev z vsega sveta. Izbor iz del naivcev je pripravil znani književnik in umetnostni kritik Oto Bihalji-Merin.
Knjiga bo izšla v sodelovanju z znano italijansko založniško hišo Mondadori, sodelovali pa bodo tudi nekateri založniki iz ZDA in drugih držav. V knjigi bodo poleg črno-belih slik tudi mnoge reprodukcije v barvah, kar bo vrednost dela samo dvignilo.
. RUDI STOPAR: DUET (baker, 1970, 6 cm)
V kočevski delavski godbi, naslednici nekdanje rudniške godbe, igrajo šolali, študentje, delavci, uslužbenci in upokojenci. Brez nje bi bilo Kočevje precej bolj pusto (Foto: J. Primc)
Ne dajo vsi »dinarja za godbo«
20.000din je kočevski godbi primaknila temeljna kulturna skupnost
V petek, 23. julija zvečer, bosta v eni izmed zasebnih galerij v avstrijskem Beljaku (Villach) odprla skupno razstavo kipar-samorastnik Rudi Stopar iz Sevnice in makedonski slikar Goce Kalajdžiski iz Jurkloštra pri Celju. Od tam bodo nekaj tednov kasneje njune kipe in slike poslali še na razstavi na Dunaj in v Innsbruck.
Ni kaj reči: lep uspeh in priznanje za doslej prehojeno pot! Rudija Stoparja smo spoznali na njegovih dosedanjih samostojnih razstavah v Sevnici in Konjicah (1969) ter v Ljubljani (1971), rad pa je sodeloval tudi na skupinskih razstavah v letih 1965 — 1971, ko smo ga videvali v Kozjem, Brežicah, Krškem, Sevnici,
Kostanjevici, Velenju, Trebnjem in Brestanici, ponekod tudi večkrat v tem času. Stopar kipari že od 1958, pred javnost pa je stopil šele šest let kasneje, ko se mu je zazdelo vredno, da velja pokazati ljubiteljem umetnosti in lepih reči to, kar je nastalo pod njegovimi nadarjenimi prsti kot plod tihega razmišljanja, iskanj in ^ napornega dela.
Rudi Stopar se slednjega nikoli ni branil, saj izhaja iz kovaške družine. " Je sin in vnuk kovačev, ki že šest rodov oblikujejo železo. V začetku j se je sam poskušal tudi v kovanju, pozneje pa ga je razširil z vpjenjem; njegovi kipi in kipci nastajajo z avtogenim in električnim varjenjem. Najraje posega v motive, ki mu jih po- : nuja slovenska folklora, pa samotne vasi in starine v njih, ki jih Rudi zbira že dolgo vrsto let. Užitek je pogledati v njegovo imenitno družinsko hišo na sevniškem Griču, v kateri vsaka stena posebej in harmonična ureditev hiše ter podkletja govorijo o sila sposobnem, razmišljajočem človeku. Njegov dom je hiša umetnosti ah pa to še postaja; na vsak način je v njem združeno to, : ‘kar si je Rudi Stopar zastavil za življenjski cilj:
„Rad bi z lepimi kipi dosegal, da bi ljudje imeli radi moja dela, da bi me razumel vsak otrok. V železu in j bakru, ki ju največ obdelujem, najdem potrebno težo in pristnost idej, . kijih poustvarjam.41
dikalnega sveta in občinske konference SZDL se naj bi financiranje godbe uredilo tako, da bi vsak zaposleni občan prispeval zanjo po dinar na mesec. Ta predlog pa ni bil v celoti uresničen, ker niso vse delovne organizacije pristale.
Vsi, ki plačujejo godbo, imajo tudi posebne ugodnosti. Tisti, ki ne plačujejo dinarja za godbo, pa ugodnosti nimajo in morijo usluge delavske godbe plačati.
J. PRIMC
Za financiranje delavske godbe Kočevje je temeljna kulturna skupnost (TKS) Kočevje zagotovila v svojem proračunu 20.000 din. Tako dotacijo je predlagala posebna ko-
misija, ki jo je imenovala TKS in je pregledala delo godbe ter proučila upravičenost zahteve za dotacijo. V delovnem programu TKS je tudi določeno, da mora godba teh 20.000 din dotacije porabiti za nakup instrumentov (13.200 din) in zaletne obleke godbenikov (7.500 din).
Delavska godba je naslednica nekdanje rudarske godbe. Ker je rudnik pred preusmeritvijo, je bilo treba najti nov način njenega financiranja. Na predlog godbe, občinskega sin-
Udeleženci tradicionalnih slikarskih kolonij v Izlakah in Škofji Loki so spet posedli pravšna ,mesta“ in že nekaj dni marljivo nanašajo motive iz on-dotne pokrajine na bele liste in napeta platna. Čez nekaj tednov se bodo tudi v Trebnjem zbrali slikarji samouki in samorastniki na podobnem srečanju. V Seči pri Portorožu bodo začeli odmevati udarci kladiv po dletih, ki bodo V rokah kiparjev iz „navadnega kamna“ oblikovala plastike na tradicionalnem mednarodnem simpoziju Forme vive.
Likovno ustvarjanje v „naravi" se je torej že začelo in čez mesec ali dva bodo galerije in likovni saloni, kakor tu in tam imenujejo hrame umetnosti, bogatejši za vrsto novih izvirnih del. Dobili bodo tako — mimogrede - tudi novo gradivo za razstave...
Novo mesto je od takega likovnega življenja odrezano, o tem sem nekajkrat že pisal, zato tokrat nć mislim pogrevati starih ugotovitev, ki veljajo zlasti za letos ,po zaslugi" nenačrtne razstavne politike v Dolenjski galeriji oziroma po neopravičljivi malomarnosti mož, ki jim je zaupano vodenje galerije od sezone do sezone. (Mimogrede naj tu sporočim, da se s sedanjo „po-litiko“ v Dolenjski galeriji ne strinjajo tudi nekateri člani njenega umetniškega sveta, ki - kot sem zvedel - pripravljajo kolektivni odstop).
Torej če imamo že tako nesrečno roko z galerijo, ni nujno, da bi bila podvržena mrtvilu tudi sleherna likovna dejavnost (tudi ustvarjalnost) zunaj galerije. Zato (osebno) z obema rokama podpiram pobudo, da bi - posnemajoč dobre zglede in kajpada izkušnje - tudi v Novem mestu osnovali neke vrste slikarsko kolonijo in ji hkrati že zagotovili tradicionalnost.
Kot je slišati, je nova dolenjska (pa tudi slovenske) slikarska kolonija tik pred uresničitvijo, kar bi naj pomenilo tudi preporod likovnih prizadevanj v okviru dosedanjih, a očitno preslabotnih in premalo domišljenih potenj._____________________________
METLIKA - Po posvetovanju v Črnomlju o vključevanju mladine v splošni ljudski odpor, so se v Metliki že resno lotili dela. Ustanovljena je mladinska komisija za SLO, ravno tako pa tudi mladinski odbori na vaseh. Ustanovili so tudi skupine za propagando v primeru vojne in izdelali načrte o vključevanju in delovanju mladine v času okupacije in ob podobnih stanjih.
ZILJE - Mladinski aktiv iz Zilj je organiziral enodnevni izlet na Plitvička jezera in na otok Rab, kjer so si ogledah pokopališče internirancev in taborišče iz vojnih časov. Denar so si mladinci zaslužili z igrami, ki so jih igrah v zimskem času. Izlet je zelo uspel, mladinci so se zelo zadovoljni vrnili domov in sklenili, da bodo podoben izlet organizirah vsako leto.
NOVO MESTO - Pionirji iz tabora Sutjeska so prejšnji teden bili na Gorenjskem. Obiskali so zanimive kraje, posebno pa jim je bil všeč gorenjski biser -Bled.
METLIKA - Z Nočjo na Kolpi je bilo zaključeno delo metliške mladine v tej sezoni. Mladi so odšli na počitnice ah pa se kopljejo v Kolpi. Občinska konferenca Zveze mladine že razmišlja o organiziranju podobnih turističnih prireditev, kot je bila Noč na Kolpi.
PODZEMELJ - Pionirji in mladinci iz Šentjerneja so več dni taborih ob Kolpi pri Podzemlju. Imeh so lepo vreme, Kolpa je bila topla, zato so se vrnili domov zelo zadovoljni.
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU — Posebna komisija, ki je pregledovala prošnje za sprejem v dijaški dom, je prejela blizu 400 prijav. Žal pa bo lahko sprejela samo 237 gojencev, od teh bo 180 deklet in 57 fantov. Vzdrževalnina se bo povečala. Od lanskih 330 din na mesec bo zdaj v Šmihelu treba odšteti 450, na Kapitlju pa 420 dinarjev. Gojenci, ki so v glavnem štipendisti, bodo morah za pomoč zaprositi svoje štipenditorje. LOKVE - V četrtek, 22. ju-
lija, bo krenila na pot večja skupina mladincev iz vse Slovenije, ki bo do 5. avgusta prispela v zgodovinsko mestece Jajce. Mia- .
dinci bodo hodili po poteh slovenske delegacije, kije leta 1943 šla na II. zasedanje AVNOJA. Med mladinci bo tudi nekaj udeležencev z Dolenjskega.
Klub je, kluba ni!
Dolga leta je trajalo, preden so brežiški mladinci dobili prostor, v katerem so si nameravali urediti klub. Po izselitvi osnovne šole iz starega poslopja so dobili streho nad ^lavo. „Klub je!“ so mislih! Minilo je pol leta, zdaj pa ugotavljajo, da kluba ni in je malo verjetnosti, da tudi bo. Prostori v osnovni šoli, zadnja leta popolnoma nevzdrževani, zahtevajo nujno preureditev, ki bj pa stala najmanj 5.000 din. Denarja pa nimajo! Niti za nekaj kilogramov barve, da bi prepleskali zidove. Medtem ko premišljujejo, kako priti do denarja, se že kažejo novi načrti za uporabo starega šolskega poslopja, če bo stavba dovolj trdna. Ah jo bodo preuredili v internat? S klubom pod streho dijaškega doma pa gotovo ne bo nič. Morda se bo našel kakšen drug prostor, gotovo pa je, da ne bo odveč, če bodo mladinci še naprej premišljevali, kje dobiti denar *za mavec in barvo.
Zanje ni počitnic
Obisk pri štirih brežiških praktikantih, ki opravljajo počitniško prakso — Z delom so zelo zadovoljni, naučili so se že precej koristnega
Čas počitnic je. Vendar ne za vse. Precej mladih se je odpravilo na obvezno in na neobvezno prakso. Tisti, ki bi si rad zaslužil kakšen behč, se je moral odpovedati počitnicam in prijeti za delo. Na vsakem koraku srečujemo mlade, povsem nove delavce, ki so se kar koristno vključih v delo. V množici praktikantov smo izbrskali tudi štiri mlade Brežičane, ki se trenutno še nahajajo na praksi, in se z njimi pomenih.
MOJCA DRNOVŠEK, 17 let, dijakinja brežiške gimnazije: „Nimam obvezne prakse, vendar sem šla delat k brežiški Agrarii. Delala bom ves mesec juhj, nabrala si bom nekaj izkušenj, ki vedno prav pridejo, razen tega bo nekaj zaslužka. Delo mi je zelo všeč, ljudje v podjetju so zelo prijazni.”
FRANCI VEBLE, 16 let, dijak gostinske šole iz Novega mesta: „Na praksi sem v brežiškem hotelu Turist. S prakso sem zelo zadovoljen, saj sem se marsikaj koristnega že naučil. Tudi prejemki so spodbudni. Denar hranim za šolske potrebščine. Zelo sem se vživel v gostinstvo. Po končani šoli bom študiral na višji hotelski šoli v Ljubljani.
VLADO CERJAK, 17 let, dijak strojne kmetijske šole v Mariboru: „V Brežicah sem pri Agraru na obvezni počitniški praksi, ki traja 21 dni. Z delom sem zelo zadovoljen. Tovariši, s katerimi delam, so uslužni, radi mi vse pokažejo. Že v teh nekaj dnevih sem se precej naučil. Najbolj me veseh voziti traktor, čeprav še nimam izpita zanj.
Komaj čakam, da bom star 18 let, tako rad bi imel vozniško dovoljenje v žepu. Na praksi dobim tudi nagrado. Navadno dajo 2,5 do 3 dinarje na uro.“
IVANKA POŽAR, 20 let, študentka visoke komercialne šole iz Maribora: „Že drugo leto sem na praksi, obveznost imam štirinajst dni. Čeprav delam komaj štiri dni pri brežiški Potrošnji, sem z delom zelo zadovoljna. Lani sem prakticirala v tovarni pohištva, bila sem tudi lepo sprejeta. Prejela sem nagrado 210 dinarjev, za letos pa ne vem, koliko bo. Zaslužek je odvisen od prizadevnosti in resnosti praktikanta, to pa je tudi prav.“
Tako torej! Naši praktikanti, ki smo jih slučajno našh na delovnih mestih v brežiških delovnih organizacijah, se počutijo zelo dobro. Prepričani smo, da bf njihov vtis tudi ob koncu enak sedanjemu.
Mladi gasilci tekmujejo
Na tekmovanju gasilskih enot kočevske občine so v skupini pionirskih enot zmagali mladi gasilci iz Vasi-Fare, v skupini moških desetin pa so bili najboljši gasilci iz Stare cerkve in Rudnika, ki so zbrali nad 80 odstotkov možnih točk.
Pionirji-gasilci iz Vasi-Fare so nato na republiškem tekmovanju v Novi Gorici zasedli 35. mesto. Obe moški desetini sta se udeležili tudi republiškega prvenstva, ki je bilo konec junija v Mariboru, in se uvrstili med 184 skupinami v prvo tretjino.
JUBILEJ SEVNIŠKIH TABORNIKOV
Polena namesto pomoči
Ob 20-letnici govori starešina taborniškega odreda »Treh smreka Alojz Derstvenšek
Sevnica je bila med prvimi kraji v Sloveniji, v katerem misel o zdravem taborniškem življenju v naravi ni padla na nerodovitna tla. Celo tako je bilo, da je to mesto ob Savi dobilo prvi taborniški dom, dom sevniških „Treh. smrek“.
Zdaj mineva 20 let od prvih začetkov. Jubilej bodo proslavili 23., 24. in delno še 25. juhja pod pokroviteljstvom Mira Gošnika, člana republiškega vodstva SZDL, ki je v času svojega bivanja v Sevnici veliko pripomogel k razvoju taborništva.
Kljub dolgoletni tradiciji' pa odred „Treh smrek“ dandanes ne združuje toliko mladih ljudi, kot bi jih lahko. Starešino Alojza Derstvenška, 23-letnega zidanja iz Kopitarne, smo povprašali, zakaj je tako. Odgovoril je:
„Načelno vsi soglašajo s pomenom taborništva, zlasti zdaj, ko organizirajo vseljudski odpor. V vsakdanjem življenju pa je drugače. Če nam že nočejo pomagati naj nam ne mečejo polen pod noge. Zakaj so vrgh iz snack bara, kjer se sestaja mladina, naš lepak o proslavljanju 20-letnice taborništva? Nimamo denarja, naredili smo ga ročno, vendar mislim, da je bil toliko dostojen, da bi lahko visel v lokalu. Oglejte si ga. In še drugi primer: ker učitelji nočejo sodelovati in za taborništvo navduševati mladino, smo sami poskušali z reklamnim panojem, vendar v šoli niso dovohh, da bi ga postavih.
Kljub temu ne mislimo vreči puške v koruzo. Mentorstvo nad našim odredom je prevzel Milan Jeraj. Letos smo izvedli že tri pohode k splomenikom NOB, 4 orientacijske pohode, taborjenje na Pohorju, v avgustu pa nameravamo tudi na Triglav."
Kjerkoli nastopi mandolinski orkester pionirjev iz Kotora (na sliki), je povsod lepo sprejet. Pionirji iz tabora Sutjeska v Šmihelu pri Novem mestu so ponosni na svoje vrstnike (Foto: S. Dokl)
NAŠ RAZGOVOR
 V Sevnici se vrtijo kolesa
Pri sevniškem Partizanu so ustanovili kolesarsko sekcijo, v kateri je osem mladeničev — Že na prvih dirkah so Sevničani opozorili nase
Upokojenec Stanko Štrucljin, ki živi v Sevnici je poleg Martina Kranjca najbolj zaslužen, da je v Sevnici v okviru TVD Partizan pričela delati kolesarska sekcija, v kateri je osem mladih, kolesarskemu športu predanih mladeničev. Vodja sekcije je Stanko Štrucljin, ki je bil tudi sam kolesar, dirkač pri kolesarskem klubu Perun v Mariboru. Da ga ni „ubila" gospodarska kriza 1933 - ostal je brez dela - bi bil Stanko lahko dosegel velike uspehe v športu.
- Ali je v Sevnici že kakšna kolesarska tradicija?
„Leto 1970 bo zapisano v	Vv <
zgodovini kolesarskega športa v	Jjpf	'%	%:
sevniški občini. Prej še nihče ni	jr	*
slišal za kakšne kolesarje-tekmo-
rišem Kranjcem lotila precej tež-	WI1IS
„Oba sva navdušena kolesaija,	JH
zato sva zbrala okrog sebe sev-niške fante, ki so se resno lotih	ljj9
dela. Nabavili smo jim pet dir-
kalpih koles in tri za dirkače—	^
Ludvik Žuraj, Darko Abram,
Jože Šivic, Bojan Lipoglavšek,
Tomaž Hribar, Marko Bregar in Tomo Jeraj.“
- So vaši varovanci že kje nastopih?
,,Na dveh dirkah. Fantje so dosegli presenetljive uspehe. Nekateri so se celo pognali v lov za najboljšimi in so na splošno presenetili. Ognjeni krst so doživeli v Hrastniku. “
- Kdo vam pomaga?
„Zaenkrat nam pomaga domači Partizan. Pred dnevi je Lisca prevzela pokroviteljstvo
nad dvema kolesarjema. Za začetek kar spodbudno!“
- Kaj veliko vadite?
„Fantje so zelo vestni in resni učenci, zato pričakujemo, da bodo iz njih kmalu poštah dobri dirkači/4
Pred leti je predsednik KZ J Lojze Šavom trdil, da bodo v Beli krajini s pomočjo Ljubljančanov ustanovili kolesarski klub. Sevničani stvari niso obešali na veliki zvon, enostavno so ustanovili klub, od Šavornovih besed pa ni kruha. SLAVKO DOKL
SEVNICA - Sevniški kolesarji, člani TVD Partizan, so sodelovali na mladinski mednarodni kolesarski dirki okoli Pohorja. Tekmovalna proga, ki je bila dolga 90 km in je peljala od Velenja do Maribora, je bila precej težka. Tekmovalo je 58 kolesarjev, med njimi tudi gostje iz Avstrije. Od vseh udeležencev jih je na cilj prispelo samo 36. Bilo je precej padcev, med drugimi sta padla tudi Sevničana Marko Bregar in Bojan Lipoglavšek. Sevničani so dosegli naslednjo uvrstitev:	22.
Abram, 24. Žuraj, 32- Hribar, 34. Jeraj. (A. K.)
LOKVE - Mladinski aktiv iz Lokev je priredil v počasitev 30. obletnice vstaje turnir v malem nogometu za prehodni pokal. Na turnir so prišle ekipe iz Gradca, Birčne vasi, Slamne vasi, Dobhč in Semiča. V p-edtekmovanju sta prvo mesto .osvojili ekipi Slamne vasi in Semiča. V finalnem srečanju pa je Semič porazil Slamno vas s 5:2 in osvojil pokal. Najboljši mož na turnirju je bil vratar iz Semiča, ki je imel res svoj dan. Organizacija je bila dobra, za vse udeležence pa so pripravili tudi mahco in pijačo. (K. P.) _
BREŽICE - Brežiški nogometaši imajo priložnost uvrstitve v vzhodno slovensko consko nogometno ligo. Vstop v višji razred so jim omogočile kvalifikacije. Najprej bodo igrah na tujem, potem pa doma. Srečah se bodo z zmagovalcem tekme Rakičan : Opekar. V prvem srečanju je bil rezultat 1:1. (V. P.)
NOVO MESTO - Te dni so na novem novomeškem rokometnem
Državna prvakinja v skokih s padalom Dara Krstič vadi mladeniče, ki se navdušujejo za padalstvo. Na sliki: bodoči padalci pri zlaganju padala na novomeškem letališču v Prečni (Foto: S. Dokl)
___	_ _ Vi v	■■■	igrišču na Loki postavih železno
Uhan in Kersic solidna
W	■■■	svetljavo, tako	da bodo igrah ko-
šarko, rokomet in mah nogomet
Dolenjska	letalca Jože	Uhan	in	Jože	Keršič	sta	tudi v večernih	urah. Posebno zani
, . . „.	.	.	_	mivo pa bo kotalkanje v jesenskih
v Lisičjem	jarku	pri	Beogradu	na	državnem	večerih. (R. s.)
prvenstvu osvojila sedmo in osmo mesto	špilarpeti
v CELJU
V soboto je bilo v Celju veliko mednarodno atletsko tekmovanje za Skokov memorial, na katerem je nastopilo tudi nekaj najboljših atletov sveta. V mednarodni konkurencije nastopil tudi Novomeščan Marjan Špilar, ki je bil v kopju peti z rezultatom 67,14 m.
Te dni sta se z 18. državnega prvenstva v jadralnem letenju, ki je bilo v juhju v Lisičjem jarku pri Beogradu, vrnila novomeška športna jadralca Jože Uhan in Jože Keršič. Naša tekmovalca sta se v zahtevni konkurenci dobro postavila. Nekaj časa je kazalo, da bo Jože Keršič osvojil celo peto mesto, vendar mu je v zadnjih tekmovalnih dnevih sreča obrnila hrbet. Če bi se Keršič bolje odrezal v deveti disciplini, ko so letalci leteh na liniji Lisičji ja-
Zaradi dobre uvrstitve naših letalcev na državnem prvenstvu v jadranju, ki se je pred dnevi končalo v Lisičjem jarku pri Beogradu, sta naša letalca Jože Uhan in Jože Keršič uvrščena v ožji izbor za državno reprezentanco. Z ostalimi jugoslovanskimi letalci se bosta v Beogradu pripravljala na bližnja zahtevnejša mednarodna tekmovanja.
ŠIMUNIČ 6,60 M V DALJAVO
Na internem atletskem mitingu, ki je bil sredi tedna v Novem mestu, so novomeški atleti dosegh nekaj dobrih rezultatov. Največ je vreden skok Milana Šimuniča v damino, ki znaša 6,60. Hribernik je tekel na 100 m 11,5 sekund, Retelj na 1500 m 4:29,4, Gazvodova je pretekla progo 100 m v času 12,8 itd.
rek-Perlez-Lističji jarek, bi verjetno osvojil eno boljših mest. V zadnji disciplini je bil Jože Uhan sedmi.
Končni vrstni red: 1. Gatolin (Titograd) 7.597 točk, 2. Peperko (Celje) 7.539, 3. Ivanuš (Ljubljana) 7.086, 7. Uhan (N. m.) 5.591, 8. Keršič (N. m.) 5.391 itd.
Na drugem mestu je torej naš znanec iz Prečne in letošnji republiški prvak Franc Peperko iz Celja. Na tretjem mestu pa je pristal Ljubljančan Branko Ivanuš, ki ni mogel ponoviti lanskega uspeha, ko je bil prvak Jugoslavije.
Spet mednarodna zmaga Molana
Jugoslovanski speedway prvak Krčan Ivan Molan je na nedeljski ju- j bilejni tekmi v Krškem požel lepo mednarodno zmago. V precej hudi in zahtevni konkurenci je med 15 vozači iz Madžarske, Avstrije in Jugoslavije zbral največ točk. Premagal je vse svoje nasprotnike, razen Avstrijca Scharla, ki pa je bil šele ( četrti.
Dobro se je uveljavil tudi mladi Evald Babič, ki je bil deseti in je bil drugi Jugoslovan. Tekme je spremljalo blizu 5.000 gledalcev, ki so bili navdušeni.
Končni vrstni red: 1. Molan (Krško) 14 točk, 2. Pereneyi (Madžarska) 14, 10. Babič (Krško) 5,11. Miler (TAM) _5 itd. L. HARTMAN
Delovni kolektiv BELT-COSMOS iz Črnomlja ima veliko razumevanja za želje in potrebe črnomaljskih športnikov. Znano nam je, da ima že precej časa pod svojim okriljem črnomaljski rokomet, zadnje čase podpira tudi prizadevne belokranjske atlete. Tako je kolektiv omogočil republiškemu mladinskemu prvaku v metu kopja Vojku Baumgartneiju, da je šel na državno prvenstvo v Šabac, in tam osvojil drugo mesto. Verjetno bodo zgledu črnomaljskih kovinarjev sledila tudi druga belokranjska podjetja, ker drugače šport v Beli krajini ne bo ^prišel na zeleno vejo.
IM
UGANKA — Kje je prodajalka sladoleda pred NAMO v Kočevju? Odgovor: Streže v NAMI	0
<► in čaka, da se bo zunaj nabralo dovolj vročih ljubiteljev sladoleda, nakar jim bo prišla postreč. (Foto: J. Primc)	o
V nedeljo, 18. julija, je gasilsko društvo v Šentjerneju slavilo 90-letnico obstoja. Prizadevni gasilci iz Šentjerneja so ob svojem jubileju pripravili bogat spored, ki je obsegal tekmovanje gasilskih enot, akademijo, povorko in veliko zabavo. Na sliki: šentjemejski gasilci iz leta 1901 s pripomočki, s katerimi so kljubovali rdečemu petelinu.
>oslalo folklori U
SPOMINOV
STANETA SEMIČA — DAKI J A
mesta, ker jim je branil pranje v Tež' ki vodi. Šušteršič je islcal pomoč v bolnišnici.
K mednarodnim zanimivostim lahko štejemo banano, ki je pognala cvet v prostorih pletilnice metliške BETI. Za naše kraje ie to prava redkost. Banano je posadil doma Lovro Ribič (na sliki), ko pa je bila prevelika, so jo namestili v veliki in visoki preoizvodni dvorani, kjer je zaposlen. Ob stalni temperaturi 24 stopinj je banana pred dnevi začela cveteti. (Foto: Ria Bačer)
V? *
O cesti in o županu
Ko je Jože Primc, kočevsko-ribniški novinar Dolenjskega lista, odhajal na dopust (mnogim bo za tri tedne odleglo!), je svojim namestnikom zabičal, naj skrbe, da bi bilo kočevsko-rib-niške pol straničke v časopisu kar najbolj zanimive. To bodo lahko dosegli tako, je dejal, da bodo vsak teden iz Kočevja napisali kaj o cesti, iz Ribnice pa nekaj malega, kakor ima on navado, o županu.
No, cesto proti Brodu bodo, kaže, pričeli graditi, ribniški žu-oan pa se pripravlja na dopust in ga pri tem ne kaže motiti.
F-c
Vedno več si upajo
Zadnje dni so imeli miličniki s gani precej opravka. Kmetje iz Irce vasi in Broda pri Novem mestu s° prijavili skupino Ciganov, ki jim je Z njiv pobrala skoro ves fižol in kroitf' pir.
Cigani, ki so taborili v Selih pr* Ajdovcu, so ponoči 17. julija prišli v Boršt ter Stanetu Zupevcu ukradi1 več zajcev in kur, nato pa so jo p o* brisali v neznano smer.
18. julija popoldne so Cigani pr«' tepli Milana Šušteršiča iz Novega
„Ne vmešavajte se v našo tehnično službo!“ so pismeno svetovali sevniškim gasilcem predstavniki železniškega transportnega podjetja iz Novega mesta. Gasilci so namreč ugotavljali, da ena izmed lokomotiv, ki vozijo na progi Trebnje-Sevnica neti požar, ker nima iskrolovca. Zanetila je tri večje požare in še več manjših, tako da je gašenje stalo skupno 2764 dinarjev. Sev-niška občinska gasilska zveza je račun poslala Gozdnemu gospodarstvu Brežice in zdaj čaka na plačilo. Ne bi gasilci .naredili bolje, če bi račun poslali v Novo mesto, če se že ne smejo vtikati v požarnovarnostne naprave na lokomotivah?
... „Lisca“ je opremila no-gometašice Olimpije. Zdaj bo morala začeti delati še moško perilo, da bo oblekla rokometaše Sevnice!
... Čudno, da Janez Rustja na tekmovanju pevcev ni zapel tudi „O sole mio!“, pravijo ljudje. Jasno: to pesem poje le, kadar mu 'ukradejo avto...
... Načelno me zanima: ali tudi direktor Laboda Zdravko Petan kupuje zavrnjene srajce iz izvoza, ki jih potem Labod doma prodaja po 20 dinarjev?
... Jože Colarič, ki vodi gostišče na Loki, ima od prvega januarja do zadnjega decembra na voljo odojka. Upam, da ga vsaj zdaj ne bo imel, ko bo na dopustu...
... V Novem mestu je res strahoten promet: novopečena voznica, novinarka Jožica Teppey, parkira za vsak primer kar pri Košakovi gostilni, ko se pripelje iz Brežic...
... Ivan' Žele, ki honorarno vodi metliško občino, ima zdaj na izbiro: ali da gre kot šolnik na dopust do začetka šolskega leta ali da kot župan pregleduje stabilizacijske programe!
... Revija Antena je razpisala bogate nagrade za fotografije nekaterih Slovencev v neverjetnih priložnostih. Predlagam še, naj bi za nagrado veljalo tudi to, če kdo uspe slikati Jurija Levič nika, direktorja IMV - brez kravate, bele srajce in suknjiča...
Tolovaji na cestah
Minuli torek mi je bilo jako vroče, pa sem s pota • med bregovi zavil v Jerkinov laz. Tam sem legel pod lipo, ki je že skoraj 'odcvetela, pa je vendar še ni nihče obiral. Menda nihče več ne pije lipovega čaja kot včasih, ko smo zgolj tega poznali. Tako sem ležal pod lipo v senci in gledal dol po bregu na cesto, pa mislil na tolovaje, ki so včasih tod kaj radi gospodarili. Živeli so v bližnjih gozdovih in stregli popotne. Jemali so jim, kar se je za-telo, pa tudi pobijali so jih. Ravno tukaj doli so bili triie ubiti.
Včasih je bilo na široko po slovenski zemlji v navadi, da so metali, kjer je kdo z nesrečno smrtjo umri, vejico ali kamen in govorili: „Bog se usmili tvoje duše!‘ Lepo je, da se miluje še po smrti človek, ki je moral neho-toma pustiti ta svet, a kaj, ko tega dandanes ne delajo več. Le tu in tam vidiš ob cesti na palici venec, ki so ga obesili domači rajnemu v žalosten spomin, a drugim v svarilo.
Iz teh misli me zdrami cviljenje in strašen pok. Brž pogledam in kaj vidim? Težak tovorni voz je presekal pot majhnemu in ga skoraj zdrobil. Od vsepovsod ,so kmalu pridrveli ljudje in pomagali nesrečnikom. Vendar je bilo še več zijal, ki so delali zgolj napoto. Nihče se ni brigal za razmetane reči, ki
sojih pustili nesrečniki, ko so‘jih odpeljali v.bolnico, pa sem jih moral sam ročno spraviti v razbiti voz. Ko nisem več vedel kaj početi, sem se vrnil nazaj v laz in gledal. Saj res. Danes imajo vozniki in popotni praznik, pa me zanima, kaj bodo storili.
Komaj se je gomila razšla, že se je ustavil prvi voznik. Hodil je okoli razbitega voza, nekaj brskal po njem in odšel. Vendar ni imel praznih rok. Tudi drugi so se ustavljali in jemali, kar se je vzeti dalo. Sele v mraku je prišel spet naokoli pogledat mož postave, pa je zatekel dva moža, ki sta snela z voza kolo, saj drugega tudi ni ostalo, ko so pred njima že vse pobrali.
Vidite, taki vozniki niso nič boljši kot tolovaji. Namesto da bi pomagali v nesreči, še poberejo, kar je po nesreči še vrednega ostalo. Zato pravim: taki ljudje niso vredni, da sonce sije nanje, da jih zemlja nosi, da jih veter piha, pa so vendar naši ljudje.
Vem, da mi ne bi smele te krute besede čez jezik priti, ali kaj hočem. Raje imam resnico, akoravno bi moral zato iti za križe v oknu in na slamo, kjer bi dobil le vrček vode in kraj ček črnega kruha za zadnji dan svojega življenja.
MARTIN KRPAN
Maloštevilni naši rojaki, ki so prišli v nedeljo v Dolenjske Toplice, so bili navdušeni nad prijetnim sprejemom. Najbolj so bili veseli poljskega cvetja, ki so jim ga darovali pioniiji iz Dolenjskih Toplic, in kulturnega nastopa, ki je bil odličen. Na sliki: srečanje so izkoristili za medsebojno spoznavanje, čeprav so redki, ki se ne poznajo. (Foto: S. Dokl)
mm
ni
Ul
im rojakom
Prisrčen sprejem za dolenjske rojake v Dol. Toplicah — Program je bil odličen, udeležba izseljencev pa žal ni bila najboljša
V Dolenjskih Toplicah so se v nedeljo na V. dolenjskem izseljeniškem pikniku zbrali naši rojaki, ki so na letnem dopustu v stari domovini. Zbrali so se izseljenci iz Francije, Belgije, Holandije, Zahodne Nemčije in Amerike. Občinska konferenca SZDL Novo mesto je v sodelovanju z ostalimi dolenjskimi občinskimi konferencami pripravila dragim gostom lep kulturni program, ki so ga pripravili novomeški kulturni delavci v sodelovanju z zabavnim ansamblom Henčka Burkata, godbo na pihala Novolesa iz Straže in ansambla Ameriških Slovencev Francke Sylvester.
24 slovenskih šol je poslalo ^ e^e ljudske obrti na razstavo, ki je bila na Vinici organizirana ob nedavnem pionirskem folklor^111 festivalu. Na fotografiji: viniški šolarji so z vso natančnostjo izdelali belokranjsko kmečko hišo in g^l^darsko poslopje. (Foto: Ria Bačer)
Zbrane rojake in ostale goste je najprej pozdravil Franci Beg, ki jim je zaželel prijetno bivanje v stari domovini. Nato je v imenu Izseljeniške matice govoril podpredsednik republiške skupščine SRS Marjan Orožen, kije z vseljem ugotovil, da se naši izseljenci vedno raje vračajo v staro domovino in da so nam vedno dragi in dobrodošli prijatelji.
Za prisrčen sprejem se je v imenu rojakov zahvalil eden najbolj znanih Slovencev v Ameriki, Franc Česen iz Clevelanda, ki je pohvalil iskrenost, ki jo gojimo do naših ljudi, ki so pred mnogomi leti za stalno morali v mrzlo tujino za kruhom.
Kulturni program je bil izvrsten, žal pa udeležba izseljencev ni bila tolikšna, kot so organizatorji pričakovali. Prihodnjič bo treba o novih organizacijskih oblikah bolje razmisliti.
S. DOKL
ČETVERČKI V FRANCIJI V La Mansu (zahodna Francija) je 34-letna Paulette Reg-nard prejšnji teden rodila četverčke. Po prvih poročilih zdravnikov se novorojenčki in mati zelo dobro počutijo. Upajmo, da se jim bo godilo bolje kot družinam, o katerih je zadnje tedne poročal svetovni tisk, da so namreč umrli vsi izmed šesterčkov, nekje drugje pa štirje izmed rojenih peterčkov.
Komandant Stane: »Pazite se, fantje!«
Takoj po mojem odhodu 8. oktobra okoli enajste ure seje položaj na Notranjskem povsem spremenil. Okoli dvanajste ure so nemške in belogardistične napadalne skupine zaprle cesto proti Hrvaški. VII. korpus je bil popolnoma obkoljen in se je začel umikati v smeri Račne gore, čez Petelinjek in Travno goro v Suho krajino. Med tem umikom je zavezniška komisija pri štabu VII, korpusa padla v zasedo belogardistov, ki so prodrli iz javomiških gozdov. Anglež, ki je vozil džip, ni izgubil poguma, čeprav je imel že vsa stekla razbita, pa tudi v pločevini že precej lukenj. Umikal se je za štabom korpusa kar po hosti. Ob tem umiku je samo v vrstah štaba padlo več kot dvajset ljudi.
Kako pa je bilo z XVIII. divizijo? To me je najbolj zanimalo. Takoj, ko je Luka-Tone Vidmar prevzel divizijo, se je začel spopadati z belogardisti in vzdržal na svojih položajih vse popoldne 8. in še ves dan 9. oktobra, končno pa je uvidel, da se ne bo mogel upirati številčno toliko močnejšemu sovražniku, in se je začel umikati v smeri južno od Kočevja proti reki Kolpi. Vse naše sile VII. korpusa so se strnile na sektorjih Suhe krajine, Trebnjega in Novega mesta, Kočevja ter Ribnice. Vse težišče borb se je preneslo na okolico Novega mesta in Kočevja. Belogardisti so se potegnili iz Notranjske, ki jo je nato obvladal Notranjski odred s svojimi tremi bataljoni in komando področja. Prve borbe so se začele z belogardisti okoli masiva Roga, a naši jim niso dopustih, da bi mogli prodreti v notranjost.
Te borbe so trajale vse do konca oktobra, v njih pa so se belogardisti izčrpavali, njihova udarnost je ugašala.
Tudi naš odhod v Rusijo se je zavlelcel. Od Slovencev bi morah oditi trije: Hribernik, Sekirnik in jaz. Dasi je bil predviden za 1. novembra, smo ostali še dvajset dni pri Glavnem štabu. Ker smo bili do odhoda odrejeni za operativne oficirje, je Glavni štab poslal mene na sektor Kočevja, kjer je predvideval napad XVIII. divizije na mesto Kočevje. Pri napadu naj bi sodelovalo tudi angleško letalstvo.
Ko sem prišel pred Kočevje in se tam sestal z Lukom, komandantom XVIII. divizije, mi je povedal, daje sicer obkolil mesto, a ne v bližini hiš, ker se je bal, da bi Angleži tolkli tudi po njihovih borcih. Vztrajal je na svoji zahtevi, naj zavezniki najprej bombardirajo mesto in uničijo nemške in belogardistične utrdbe, šele potem bo on šel s svojimi borci v napad.
A sodelovanje z angleškimi letali, ki so nadletavala Kočevje v skupinah po dvanajst bombnikov iz letalskih baz v Italiji, ni bilo najboljše, čeprav so jih usmerjali z radijskimi zvezami. Dobro se spominjam, kako je komandant Luka preklinjal, ko je videl, da je več bomb padlo v okolico mesta kot pa v mesto samo in da so se morale čete, ki so mesto obkolile, celo umikati, da jih ne bi zdesetkale angleške bombe. Še več, med umikom s položajev je bilo ubitih od zavezniških bomb pet naših borcev. Luka je v besni jezi svoje borce še bolj umaknil od Kočevja in opustil misel na vdor v mesto.
A v Kočevje so prihajale nove sile sovražnikov, tako Nemcev kot belogardistov, in okoli 4. novembra je bilo v mestu že okoli dva tisoč sovražnikovih vojakov, ki so se pripravljah na vdor na naše osvobojeno ozemlje v Beli krajini.
Pa tudi v Novem mestu so okrepili svojo posadko, ki se je prav tako pripravlja za napad. Za ta podvig so zbrali nad tri tisoč vojakov: osemsto Nemcev ter tri belogardistične udarne bataljone, Rupnikovega, Meničaninovega in Stamenkovićevega.
Medtem je boleče odjeknila ne samo med nami borci, temveč po vsej Sloveniji žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil komandant Glavnega štaba NOV in PO Slovenije general Franc Rozman-Stane. In to prav na dan obletnice oktobrske revolucije - 7. novembra 1944.
Tedaj je imel Glavni štab NOV Slovenije svoj sedež v gozdiču severno od Črnomlja, v katerem so bili zgradili več Učnih barak, v • katerih so prebivali in delali člani štaba, med njimi komandant Stane, politkomisar Boris Kidrič in drugi.
Sprva tem vestem nisem verjel, saj sem predobro poznal prijatelja Staneta, pa tudi ostale, o katerih so govorih, da so se ponesrečili skupaj s Stanetom, saj je komandant Stane preživel špansko revolucijo in je dobro poznal vse vrste orožja in vedel, kako je treba ravnati z eksplozivom.
Ko sem 8. novembra zjutraj prišel v Črnomelj, sem takoj pohitel v Kanižarico pri Črnomlju, kjer so v naši bolnišnici ležali smrtno ranjeni komandant in njegovi tovariši Anton Znidarič-Štefan, španski borec, ki je bil nekaj časa v XVIII. diviziji pri meni načelnik štaba, Lado Ambrožič-Novljan, načelnik Glavnega štaba, Jože Malnarič-Križevski in Franc Tavčar-Rok.
Ko sem prišel do Staneta, je bil kljub hudim ranam v trebuhu, saj se mu je ob eksploziji minometa zarilo več drobcev v črevesje, pri zavesti. Sklonil sem se k njemu, in ko mije rekel: „Daki, z menoj ne bo nič več! Pazite se, da se tudi vam ostalim ne pripeti kaj takega,“ so mi solze zalile oči. Priprl je oči, jaz pa sem potrt in ubit zapustil bolnišnico, odšel pod bližnje drevo, ker sem hotel biti sam s svojo žalostjo zaradi izgube svojega največjega, najbolj iskrenega prijatelja in bojnega tovariša, saj naju je borba za pravice delovnega človeka in za svobodo vezala že v Španiji, nato pa od prvih dni v domovini. Ljubil sem ga bolj kot brata, zaupal sem mu kot najboljšemu bojnemu tovarišu in slepo sledil njegovim ukazom, ker sem bil trdno prepričan, daje bil tudi najboljši komandant.
10. novembra 1944 je umrl in 13. novembra smo ga pokopali v Črnomlju. Na pogreb so prišli mnogi borci in ljudje iz bližnje in daljnje okolice Črnomlja.
Komandant Stane je padel v čudnih, nepojasnjenih okoliščinah, ki sicer tonejo v pozabo; on, ki ni bil samo komandant, temveč človek, vedno poln odločnosti, poguma in najtrših preizkušenj, in ki se je od pastirčka v Dolnjih Pirničah pri Medvodah, ki mu je oče padel v prvi svetovni vojni, povzpel do generala in komandanta slovenske osvobodilne vojske. Nekaj dni po smrti je bil imenovan za narodnega heroja.
Zatišje, ki je zavladalo na mejah osvobojenega ozemlja na Dolenjskem in v Beli krajini, je obetalo vihar. Komaj smo zasuli grob, v katerega smo položili truplo svojega komandanta, še so vihrale žalne zastave po vsej svobodni slovenski domovini, že so v noči od 13. na 14. november Nemci in domobranci-belogardisti z velikimi silami udarih na Belo krajino. Približevali so se od dveh strani: iz Novega mesta in iz Kočevja. Poslužili so se nemškega načina vojskovanja: hiter prodor, še hitrejše napredovanje. Po njihovem načrtu bi se morah obe koloni srečati v Črnomlju in šele od tam potem osvojiti vso Belo ktaiino.	(Nadalje™,je pnhodnjić)
BREZ BESED
— Slavko, ali veijameš v leteče ribe?
— Kako ste se vživeli v angleški način življenja?
„Dobra lastnost mladih ljudi je, da se hitro prilagodijo. Meni ni bilo težko, hitico sem ubrala najboljšo pot. Zaposlila sem se, delala sem v internatu in bolnišnici. Imela sem zastonj hrano, na teden pa sem dobila tudi po 5 do 6 funtov. Poleg tega sem obiskovala šolo angleškega jezika, ki mi je največ pomenila/1
— Kaj je najznačilnejša lastnost Angležev?
„Precej so zaprti, vsak živi za svoje delo, za svoj vrtiček in družino. Navzven so zelo zategnjeni, vendar, ko vas sprejmejo medse, so zelo prijetni/1
— Ah bi živeli v Angliji?
„Čeprav se mi dežela niti
ljudje niso zamerili, ne bi mogla dolgo vzdržati. Dolenjska je edinstvena, pri nas vedno čutiš prehode med letnimi časi, tam pa se vse drži skupaj.“
— Ah ste veliko videli in doživeli?
„Za svoja leta gotovo veliko. S prijateljico sva prepotovali z avtostopom Anglijo in Škotsko. To, kar sva na potovanju doživeli, je težko povedati. V Angliji je veselje štopati, vozniki zelo radi „pobirajo41. Ko vas sprejmejo v avtomobil, prevzamejo s tem vso odgovornost, da se vam kaj ne zgodi.
— Kaj pa jeseni?
• „Zdaj delam pri Agrarii, jeseni pa grem študirat v Ljubljano na pedagoško akademijo matematiko in fiziko. Sreča mi je bila tokrat bolj naklonjena: štipendijo sem dobila pri TIS v Bre-žicah.“
^__________________________S.	DOKL
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Žalostne reči iz Stopič
■
(Iz Stopič) Imam Vam danes le žalostne reči poročati. Pretečeni mesec bila sta dva požara tukaj. Prvi je bil na hribu, kjer je pogorelo par zidanic in par hramov. Škoda ni bila ravno, velika. Zažgali pa so otroci. Dne 26. junija bil pa je ogenj večji in sicer v Gabrijih, kjer je petim gospodarjem: Fr. Lužarju, J. Hrovatiku, Fr. Kramariču, A. Umek in Hel. Zebnik vse poslopje zgorelo; tudi nekaj drobnice in prašičev. Fr. Kramariču zgorel je celo dveletni otrok. Škoda je velika, posebno zato, ker ljudstvo ni premožno, a pogorelci, ki so bili le za male vsote zavarovani, si ne bodo zlahka opomogli. Tudi tu se pripoveduje, da so ogenj zanetili otroci, igraje se z žveplenkami.
(Iz Kostanjevice) nam poročajo: 5. julija smo imeli volitev župana; izvoljen je bil soglasno. Dosedanji gospod župan Otmar Sever, c. kr. nadporočnik v pokoju. Ker je gospod Sever že v tretje za župana izvoljen in to zdaj z vsemi glasovi razen njegovega, je dokaza dovolj, da je poštenjak in da mu ljudstvo zaupa. Bog ga živi!
(Trodržavna zveza) med Avstrijo, Nemčijo in Italijo se je ponovila. Videti je, da jej hoče polagoma pristopiti tudi Anglija.
(Državni zbor) — je zbor, o katerem skoraj ne vemo kaj bi rekli — nima še prave barve. Kaže se vendar, da se bodo, ali so se vže zvezali Poljaki z liberalnimi Nemci. Ako se to zgodi, bomo Slovenci sirote — zlasti še Korošci in Štajerci.
(Angleški bivši minister) Glad-stone, ki je res bil vselej pravičen irskim katoličanom, boleha; bati se je, da umrje stari mož.
(Nekdo prevzame službo) organista in Cerkvenika zmožen je siguralnega in koralnega petja s sopran glasom. Oženjen ter ima svoje pevce in svoje cerkvene pomočnike. Ne ozira se na bogato službo le na prosto stanovanje, ker je ob enem tudi izučeni izdelovalec orgelj. Več o tem se zve pri uredništvu „DOLENJSKIH NOVIC“.
(V Bajnofu pri Novem mestu) je izvrstno staro vino, kakor tudi prav stara črnina ter dobro novo vino, v vsaki množini in prav po nizki ceni naprodaj.
(Iz Bleda) dne 23. rožnika 1891. — Rad bi vam le kaj veselega sporočal, od tukajšnjega tako rekoč raja kranjske dežele; ali žal, le preveč smo z nesrečami obiskovani. Ni še minulo 15 dni, kar se je zgubil poltretjeletni deček posestnika Zupančiča, p. d. Pusta na Pokluki, župnije Gorje. Giblje se različno. Bodemo videli, kaj sodnija na dan spravi. Ako se ji bode posrečilo.
(Slovenska kuharica) ali navod okusno kuhati navadna in imetnina jedila. Spisala in na svitlo dala Magdalena Pleiweis. III. natis. Velja 1 gld. 50 kr., vezana 1 gld 80 kr. -ta kuharska knjiga je po vseh slovenskih krajih dokaj razširjena in povsod zelo priljubljena. Dobiva se v „Katoliški Bukvarni“ v Ljubljani, in po drugih bukvarnah.
(Šest voz gnone prsti) (humus) in velika množina ubitega strešnika, za zidanje porabiti, je dobiti pri Vinko Bučarju, glavni trg št.84.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1891)
BREZ BESED
MLADI POTUJEJO1
Zinka Požar, 23-letno dekle iz Globokega v brežiški občini, se je po končani maturi na brežiški gimnaziji odločila za študij. Vendar ni imela sreče, štipendije ni mogla nikjer dobiti, zato se je na prigovarjanje prijateljice odpravila v Anglijo. Vedela je, da se tam preveč dobro ne zasluži, želela se je izpopolniti v znanju jezika. V deželi na otoku je bila dve leti in doživela marsikaj lepega. Posebno so ji ostali v spominu hladni in vase zaprti Angleži, ki pa so po duši lahko vsem za vzgled. Posebno rada se spominja potovanja z avtostopom, kije svojevrstna britanska posebnost.
Krpanov kotičak
POTA Ii\ SUtf
Dežurni poročajo
1.000	DIN ZA POKVARJENO JAJCE? - Natanko toliko je zahteval J. D., mizar iz Opremalesa, kot odškodnino za pokvarjeno jajce, ki ga je dobil serviranega v restavraciji Metropol v Novem mestu. Zagrozil je, da bo jajce odnsel na analizo v živilski laboratorij, če mu ne bodo denarja takoj izplačali. Kajpak v Metropolu zahtevi niso ugodili, zato je J. D odnesel jajce k tržnim inšpektorjem. Ni znano, ali so inšpektorji sploh kaj posredovali v tem nevsakdanjem „sporu“, kaže pa, da si je Metropolov gost privoščil neslano šalo.
FANTJE VSEH VETROV - Pred kavarno na Glavnem trgu v Novem • mestu so se 10. julija ponoči stepli: Florjan Satošek iz Sadeža, Andrej Plevnik iz Črnomlja, Boris Brus iz Lj ubjjane in Stanislav Ivec iz Gradca S Slavkom Cečeličem iz Pogancev in Zlatkom Kaburjem iz Jedinščice. Poročilo ne navaja, katera stran je bila boljša, čeprav je očitno, da je bila premoč na strani Belokranjcev. Ker pa so fantje kalili nočni mir, so jih miličniki prijavili sodniku za pre-krške,
VLOMILEC NAD MLINI - Malo več kot pred tednom dni je neznanec Nad mlini v Novem mestu v nočnih urah vlomil v osebni avtomobil Ivana Brumata. Odnesel je 160 din, dokumente in transistor.
KAJ DELAJO MALIGANI? -Rudolf Zmaič iz Orjakovega pri Ozlju je te dni v Metliki pregloboko pogledal v kozarec. Pod vplivom maliganov je metal ob tla steklenice, ko pa so prišli ponj miličniki, se je nedostojno vedel tudi do njih. Za kazen je moral noč prebiti na hladnem.
KDO SE JE MASTIL? - Ni še znano, kdo je zaviTvrat štirim kokošim, ukradenim pred kratkim iz nezaklenjenega kokošnjaka Heleni Gašperšič iz Mirne peči. Za neznanim „ljubiteljem*1 tuje perutnine še nadalje poizvedujejo.
DO JUTRA SE JE TREZNIL -Novomeški miličniki so 12. juljja pridržali do iztreznitve Leopolda Kupljenika iz Ždinje vasi. V Novem mestu se je opil, nato pa okoli treh zjutraj razgrajal po ulicah.
TATVINA PRI BELEM DNEVU - Marija Krevs iz Brezovice' pri Šmaijeti je javila postaji milice, da ji je 14. julija opoldne izpred hiše nekdo odpeljal moško kolo zelene barve.
še Števce kradejo - Jože
Novak iž Novega mesta, Maistrova 3, je ugotovil, da mu je nekdo ukradel omarico s trofaznim števcem in kablom, vredno 1.200 din. To je imel spravljeno pri sorodniku v Stopičah.
NA TUJI NJIVI - V Bršlinu so prijeli dve Ciganki, ki sta kradli Krompir na tuji njivi. Po njivi sta brskali popoldne, da so ju videli in poklicali miličnike.
AVTO ŽE NAJDEN - Pred dnevi iz naselja Nad mlini v Novem mestu ukradeni osebni avtomobil, last Matkoviča, so našli v Varaždinu* Storilca so prijeli.
Ostrejše kazni več zaležejo
Sodnik za prekrške v Črnomlju je lani izrekel 1071 kazni, od tega 10 zapornih — Kar 14 šoferjem je bilo odvzeto vozniško dovoljenje
Skoro tako naglo kot cene naraščajo razni prekrški, s katerimi ima opravka črnomaljski sodnik za prekrške. Medtem ko je bilo v letu 1968 zadev v mapi, jih je bilo leta 1969 že 935 in lani 1038.
Ugotavljajo, da je nagel porast prekrškov pripisati večjemu številu motornih vozil ter bolj učinkovitemu nadzoru miličnikov ter inšpekcijskih služb, pa tudi ostrejši kaznovalni politiki. Prav slednje je pripomoglo, da se niso prekrški še bolj razbohotili, kot so se.
Najštevilnejši so cestnoprometni prekrški, ki pa imajo tudi vedno hujše posledice. Odkar je več moderniziranih cest, je tudi več nesreč, če se še tako čudno sliši. Še vedno je veliko takih, ki vozijo brez vozniškega izpita, zlasti mladoletnikov, pa tudi
POJASNILO
V zvezi s člankom „Bogati kradejo revnim“, ki smo ga objavili prejšnji teden v našem listu, se je v uredništvu zglasil Slavko Kušljan iz Šentjerneja ter povedal, da sam že skoraj dve leti nima več osebnega avtomobila, hišo pa zida skupaj z očetom, ki je lastnik žage. Dodal je še, da je les, ki je bil ukraden, ležal na njihovi žagi mesec dni in da ga on, Slavko Kušljan, ni hotel seža-gati, čeprav ga je Vinko Štemberger ik temu nagovarjal.
UREDNIŠTVO LISTA
vinjenih voznikov so našli precej. Lani je bilo izrečenih 14 varstvenih ukrepov, s katerimi so odvzeli vinjenim vozniško dovoljenje. Ostreje so bili kaznovani tudi tisti, ki so vozili samo vprego ali kolo, pa so bili pod vplivom alkohola.
Za rešetke je šlo v letu 1970 kar 6 občanov, ki so se pretepali in predrzno obnašali. Tudi pri teh je razmeroma ostra kazen dosegla namen, saj se nobeden od teh ni ponovno pojavil pred sodnikom za prekrške. V splošnem se tudi nedostojno vedenje na javnih mestih in predrzno obnašanje razraščata, vendar so s kaznovanjem težave, če gre za sezonce ali zapo-
Premile kazni?
Nekateri ljudje pri nas so prepričani, da sodišča izrekajo premile kazni in da preveč upoštevajo olajševalne okolnosti. Pripombe so zlasti k pogojnim obsodbam. Da pomisleki niso povsem iz trte zviti, dokazuje tudi pripomba medobčinskega javnega tožilca, ki je na skupščinski seji v Sevnici menil, da se mu odstotek pogojno izrečenih obsodb zdi malo previsok. Na območju trfeh spodnjeposavskih' občin je bilo namreč lani kar 48 odstotkov vseh obsodb pogojnih, kar je mnogo več kot leto dni prej, ko jih je bilo 36 odstotkov.
Nasilna sopotnica
Višja sila je hotela, da se je Trebnje letos že nekajkrat zapisalo med žalostne rekorderje: v minulih dneh so se na avtomobilski cesti pri tem kraju - v razmahu slabih dveh tednov - ubili štirje ljudje, ena prometna nesreča pa je bila malone tudi katastrofalna za vozila in tovor - škoda nad 300.000 din je največja, ki je nastala sploh kdaj na našem 75 km dolgem delu magistrale od Biča do Bregane.
Po nepopolnih podatkih je letos do sredine julija umrlo na tej cesti 14 ljudi, nekaj več kot lani v tem času. Sicer pa je bilo leto 1970 do zdaj najbolj krvavo - od otvoritve te ceste v letu 1958: 32 ljudi je umrlo, 348 pa je bilo ranjenih. Tudi po številu nesreč je bilo to leto rekordno: vseh obravnavanih nesreč je bilo kar 581.
Petletna bilanca z naše magistrale je zelo črna: ne upoštevaje leto 1971, se je med Bičem in Bregano v obdobju 1966 do letos zgodilo 2.159 prometnih ne-
sreč, v katerih je 126 ljudi umrlo, 1.129 pa je bilo ranjenih. Mrtvih je bilo torej toliko ljudi, kot jih šteje srednje velika dolenjska vas, ranjenih pa toliko, da bi bila dobra desetina Novomešča-nov na berglah, če bi bili vsi ranjeni iz Novega mesta.
Nesreča je postala nenehna spremljevalka na potovanjih z avtomobili in drugimi motornimi sredstvi, smrt pa nasibia sopotnica. Na zemljevidu bi lahko kot točke smrti označili kraje Mrtvice, Jezero, Krakovski gozd, Otočec, Podgračeno in, kajpak, Trebnje. Če bi podrobneje pogledali bilanco nesreč in kraje, kjer so se zgodile, bi mogli ugotoviti, da skoraj ni metra cestišča, kjer ne bi bilo trčenja, kjer ne bi tekla kri.
Popolnoma onemogočiti se ta nasilna sopotnica najbrž ne da, lahko pa bi zmanjšali število njenih hudih posegov: ne samo miličniki, ki jim je zaupana skrb za red, ampak vsi - s kubiki in brez njih. j z.
slene v tujini. Ko bi morali pred sodnika, jih ni, težko pa izsledijo njihovo novo bivališče.
Pred sodnikom za prekrške so bili tudi 104 mladoletniki, ki pa niso zagrešili hujših prestopkov. Največ je bilo zalotenih pri vožnji motornih vozil brez izpita. Mladoletnikom so bile izrečene milejše kazni, medtem ko so za 17 primerov postopek celo ustavili.
Kot nekateri vozijo brez dovoljenja, nekateri tudi opravljajo obrt brez dovoljenja, ne plačujejo družbenih obveznosti ter se na tak način okoriščajo. Pred sodnikom za prekrške je bilo precej takih primerov, toda hujše kazni so dobili samo tisti, ki so pri opravljanju obrti na črno pridobili večjo gmotno korist.
RIBE SO IZGINILE
17. julija popoldne so iz ribogojnic^ v Prečni sporočili, da je nekdo ukradel iz bazenov večjo količino rib. Skoda znaša kar 1500 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
Petek in svetek
Stalna služba pri UJV se oglasi, če zavrtite telefonsko številko 21-080 ah 92.
„Vsak dan, ob vsaki uri? “ sem vprašal Antona Jeriča, šefa novomeške stalne službe.
„Kakopak, v petek in svetek, saj smo nenehno tu in za to smo.“
„Kakšna je glavna naloga te službe? “
„Tu, v tem kotu naše stavbe lahko vidite najrazličnejše sodobne zveze: od telefona do teleprinterja. Po teh zvezah dobivamo informacije o kaznivih dejanjih, prometnih nesrečah in drugih pomembnih dogodkih. Naša naloga je te informacije zbrati in jih posredovati pristojnim, da ukrepajo. Če pride obvestilo o prometni nesreči, je seveda milica prva, ki dobi sporočilo od nas.‘
„Stalna služba je torej prva obveščena o vseh dogodkih/ „Tako je.“
„Kdo vas najčešče kliče? “ ..Prizadeti. Se pravi ljudje, ki so se znašli v težavah: bodisi zaradi prometne ah elementarne nesreče bodisi da so imeli dolgoprste nepovabljence v hiši.“ „Kajpak ljudje tudi sprašujejo, ne samo obveščajo ...“ „Zgodi se, da nas kličejo celo iz daljnjega Bitolja ali iz Kranjske gore. Sprašujejo nas, ah se je zgodla nesreča, češ da njihovega
znanca, ki je že davno odšel na pot, še ni k njim. Seveda je to samo drobec vsakdanjega utripa na naših linijah za zveze.“
„Kaj bi lahko sicer rekli o delu v stalni službi? “
„Doslednost in hitrost sta glavni značilnosti zanj. Če dodam še, da morajo biti ljudje iz-
kušeni, je že samo po sebi razumljivo, da smo tu sami starejši delavci. Glede na to, da stalna služba ne pozna počitka, da dela vsak dan nepretrgoma 24 ur, to pa ob delavnikih in praznikih ter nedeljah, delo v njej ni lahko.“ IVAN ZORAN
UBOJ NA BkANSKEM SFEfT PRED' SODNIKI OKROŽNEGA SODIŠČA
Martinu Oblaku zmanjšali kazen
Na ponovljeni razpravi je bil obsojen na 4 leta strogega zapora — Psihiater docent dr. Miloš Kobal potrdil, da je Oblak sprožil pištolo in ubil soseda takrat, ko je bila njegova prištevnost manjša
Malo manj kot dve leti je od takrat, ko je branski kmet Martin Oblak s pištolo ustrelil soseda Stanka Jakoša, in le nek<\j več kot leto dni, kar je bil Oblak zaradi tega dejanja pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen na pet let strogega zapora. Zagovornik se je zoper sodbo pritožil na vrhovno sodišče v Ljubljani, ki je razsodbo razveljavilo. Na ponovni razpravi 14. julija je bil Oblak obsojen na štiri leta strogega zapora.
Glede nerazčiščenega vprašanja	Vanjoša Breganta, ki- je trdil, da je
Oblakove prištevnosti sodišče lani ni	obtoženec storil dejanje, ko je bila
upoštevalo mnenja psihiatra dr.	njegova prištevnost bistveno manjša.
Se pred 10 leti smo se čudili, kadar je na novomeškem Glavnem trgu parkiralo hkrati 20 avtomobilov, danes pa je za parkirni prostor v mestu prav taka stiska kot v Ljubljani. Vozniki krožijo naokrog in čakajo, da se kak prostor izprazni. Tudi pešci se bolj in bolj podrejajo urejenemu prometu. Še tam, kjer je označen prehod z zebrami, je težko priti na drugo stran ceste. (Foto: Slavko Dokl)
ZALOKE: KER NI ZASENČIL LUČI - Ko se je Ljubo Cikurič 5. julija ponoči peljal iz Novega mesta proti Čatežu, mu je v Zalokah iz nasprotne smeri pripeljal naproti neznan voznik avtomobila z nezasenčenimi lučmi. Cikurič je zadnji trenutek zagledal pred seboj mopedista Željka Buša iz Zagreba in ga zadel. Na srečo mopedistu, ki je padel, ni bilo nič hudega, škode pa je za 500 din.
PRILIPE: TRIJE NA KUPU -Pod vasjo Prilipe je 5. julija ponoči ustavil avto zaradi okvare Ivan Gra-natir iz Zagreba. Ko je za njim privozil Drago Bradič, prav tako iz Zagreba, je začel zavirati, tedaj pa se je vanj zadel Miroslav Revold iz Volpova. Bradičev avto je porinil v Granatirevega, ki je zdrsel po nasipu in obstal na travniku. Na vseh treh vozilih je za 13.000 din škode.
DOL. BOŠTJAN:	KOMBI	V
KOLESARJA - 6. julija popoldne je voznik kombija Vlado Lovše prehiteval vprežni voz v Dol. Boštjanu. Ko je že prehitel, je pred njim nenadoma zavil na levo kolesar Franc R<jvinšek iz Srnarčne. Voznik kombija kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Nezavestnega kolesarja so odpeljali v celjsko bolnišnico.
ČATEŽ: ZAPRL JE POT Voznik Ivan Martinac iz Lisac je 6. julija malo pred polnočjo pripeljal po enosmerni cesti od črpalke proti Budiču ter v križišču zapeljal na prednostno cesto. Ker je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Francu Stanišk iz Podgrada, sta avtomobila trčila. Skoda znaša okoli
5.000	dinarjev.
DRNOVO:	KOLESARKA V
AVTO - R. julija dopoldne seje Karolina Cvelbar iz Gržeče vasi peljala s kolesom proti Drnovemu in prehitevala vprego. Ko je naproti pripeljal z avtom Alojz Novak iz Dolenje vasi, se je kolesarka vanj zaletela. Bila je laže poškodovana, tako da so ji prvo pomoč nudili v zdravstvenem domu.
MAČKOVEC:	PREKRATKA
RAZDALJA - 13. julija okoli poldne je Miha Jalovec iz Novega mesta z opel-recordom pejjal na priključek v Mačkovcu, za njim pa je v prekratki varnostni razdalji vozil Milan Dju-kič z audijem. Ko je Jalovec pred
Erometnim znakom ustavil, je Dju-ić vanj trčil. Škode je za okrog 900 din. iNasledr\ji dan sta se na istem cestnem priključku na podoben način poškodovali še vozili Gojka De-janovića in Alojza Mirta. Dejanovi-ćev tovorr\jak je zadel Mirtov volks-
vvagen.
KAF
RTELJEVO: NEPRIMERNA
HITROST - Vladimir Škrinjar iz Črešnjevca je 14. julija zjutraj z avtom v ostrem ovinku pri Kartelje-vem srečeval avtobus. Ker se je bal trčenja, je zavrl in zavil na desno neutrjeno bankino. Zaradi neprimerne hitrosti na mokrem cestišču avtomobila ni mogel zstaviti. zdrsel je po nasipu in se prevrnil. Škoda znaša
4.000	din.
BRSLIN: NA ROČNO JE POZABIL - Na dvorišču skladišča podjetja NOVOTEHNA je 13. julija 2jutraj parkiral avto, katerega lastnik ni zategnil ročne zavore. Avto je začel drseti in trčil v parkirano vozilo Alojza Beleta ter na njem napravil za 300 din škode.
METLIKA: IZSILJEVAL PREDNOST - Motorist Josip Zvonkovič se je z Jurovskega Broda 13. julija peljal v Metliko v službo, ko je pri odcepu na železniško postajo z nasprotne smeri pripekal kolesar Vlado Stariha. Ker je kolesar izsiljeval prednost, ga je motorist zadel. Zvonkovič se je pri nesreči laže poškodoval, škode pa je za okrog 500 din.
NOVO MESTO: NEPRAVILNO ZAVIJANJE - 13. julija je Novo-meščan Branko Suhy pripeljal po Cesti talcev in hotel zaviti na Cesto komandanta Staneta, misleč, da je pot prosta. Ni videl, da prihaja naproti mopedist Jože Knafelc. Pri trčenju je mopedist padel in si zlomil levo nogo. Gmotna škoda znaša okrog 1000 din.
STRAŽA: AVTO ZAPRL POT MOTORISTU - Na parkirnem prostoru pred gostilno Srebotnik je 13. julija okrog 13.30 obležal Alojz Sepaher, ko se je prevrnil z motorjem. Pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici. Do nesreče je prišlo, ker je Jože Kastelic z avtom zavijal na parkirni prostor v levo, naproti pa je precej hitro pripeljal motorist. Avto je zaprl pot motoristu, zato je prišlo do trčenja. Na vozilihje za 1.500 din škode.
LOČNA: PREMALO PREVIDNOSTI - Ivan Veble iz Brežic je 12. julya zjutraj vozil v koloni 4 avtomobilov skozi Ločno. Zaradi prekratke varnostne razdajje je trčil v avto Slavica Sutarja, ki je vozil pred r\jim, ko so avtomobili v koloni zavirali zaradi vprežnega voza. Na avtomobilih je za 1.500 din škode.
GOR. STRAŽA: VOZIL PO LEVI - Franc Rodič je 12. julija ponoči z motorjem prehiteval skupino pešcev, ko je z nasprotne strani prišel peš Mirko Zigman. Priprehi* tevanju skupine je motorist trčil v pešca in ga zbil na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Na kazen pet let strogega zapora je Oblaka obsodilo, kot da njegova pristevnost ne bi bila prizadeta.
Na ponovni razpravi je senat pod predsedstvom sodnika okrožnega sodišča Janeza Pirnata glede Oblakove prištevnosti zaslišal drugega psihiatra, docenta dr. Miloša Kobala, ki pa je v glavnem potrdil to, kar je sodišče leto dni prej slišalo od dr. Breganta.
Oblakov branilec je poskušal na tej razpravi doseči, da bi sodišče obtoženčevo dejanje prekvalificiralo od dejanja naklepnega uboja na uboj na mah ah uboj iz malomarnosti, oziroma celo na dejanje hude telesne poškodbe s smrtnim izidom.
Po prepričanju sodišča pa taka prekvalifikacija ne bi bila možna, saj se je Oblak, preden je sprožil v Jakoša smrtni strel, na to dejanje pripravil. S pištolo v roki je opozarjal žrtev, naj umakne kamne (razlog spora) z njegove njive, da bo sicer streljal, kar je naposled tudi storil. Glede na te in druge okoliščine je Oblak le streljal naklepno, zato mu je sodišče tudi tokrat sodilo po čl. 135/1 kazenskega zakonika. Pri odmeri kazni je tokrat upoštevalo psihiatrovo mnenje o obtožencu.
TUdi na cesti smo ljudje...
Med Plitvicami in Karlovcem se mi je sredi križišča nenadoma ustavil avto. Ročica, s katero sem hotela vozilo spraviti v prvo brzino, ni delovala. Kakih 10 m do črpalke sem avto zrinila, tam pa prosila za pomoč. Nisem imela dosti upanja, da mi bodo v tujem kr^ju in še sredi sezone res pomagali, a hudo sem se zmotila.
Menda ni bilo bolj presenečenega človeka od mene, ko mi je šef črpalke prijazno odgovoril, da bodo mehanika takoj poklicali in naj mirno počakam. Medtem je skuhal celo kavico in otroku ponudil oranžado. Ko je mehanik v nekaj minutah prišel in je po enournem pregledovanju izjavil, da okvare ni mogoče popraviti, sem bila obupana. Poln avto dopustniške prtljage je stal v opoldanski vročini 80 km od doma ...
Vdrugič mi je vzelo sapo, ko so na črpalki dejali:
„Ne tratite živcev, nič hudega ni. Z vrvjo vas bomo odvlekli do mtfbližjega servisa ali do doma.“
In prav zares so mi avto vlekli prav do Novega mesta. Ta primer na črpalki HEMA v Tušilo-viću opišem zato, ker v prijaznost, s kakršno tu poslujejo, dandanes človek težko verjame. Sef Branko Ivaniševič, kakor tudi drugi uslužbenci, pa niso pokazali izredne uslužnosti le do ženske, ki je ostala z avtom na cesti, temveč sem imela priložnost videti, da so enako postopali z vsako stranko.
Če bi vs^j kanček tuiiloviške prijaznosti pokazali drugod, zlasti v krqjih, kamor zalug^o tujci, bi imel marsikdo drugačno mnenje o jugoslovanskem turizmu.
RIA BAČ ER
»DANA«
tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna
razglaša prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA POLIZDELKOV
Pogoji:	.	.
KV delavec trgovske stroke z najmanj 1-letno prakso ali
dokončana osnovna šola, opravlejn izpit za skladiščnika in 3 leta prakse v skladiščni službi. Kandidati naj vložijo prošnje na upravo podjetja v 15 dneh po objavi prostega delovnega mesta.
Izbrani kandidat bo sprejet s poskusno dobo 1 meseca.
LEKARNA KOČEVJE poslovna enota Ribnica
obvešča,
da zaradi rednega letnega dopusta vodje poslovne enote ne bo stalne pripravljenosti v času od 26. julija do
1.	septembra 1971, in sicer vsak večer od 21.30 do 7.30 zjutraj, in v soboto popoldan od 14.30 do 18. ure.
EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
objavlja
razpis za šolsko leto 1971/72
ZA VPIS V 1. LETNIK
ekonomske srednje sole — oddelek za odrasle in upravno administrativne šole — oddelek za odrasle
Šolanje na obeh šolah bo trajalo 4 leta. *
Prošnjo, kolkovano s kolekom za 1 din, je treba oddati najkasneje do 31. avgusta 1971 in priložiti:
1. spričevalo 8. razreda osnovne šole;
2. izpisek iz rojstne matične knjige;
3. dopisnico.
Pogoj za sprejem je starost nad 18 let.
Prvi sestanek na novo vpisanih slušateljev bo 10. septembra 1971 ob 16. uri.
Sestanek slušateljev višjih letnikov bo prav tako 10. septembra 1971 ob 17. uri.
RAVNATELJSTVO
KMETIJSKO GOSPODARSTVO Škofja Loka
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
— več KV mesarjev — predelovalcev
— več NK delavk za mesno predelavo
— več NK delavcev za klavnico in kožarno
— 3 traktoristov
— več poljedelskih delavcev
— več NK delavcev za mešalnico močnih krmil
Nadalje objavlja prosta učna mesta za:
— vajence v prodajalnah v Kranju, Škofji Loki, na Jesenicah, na Bledu, Velenju in Bovcu
— vajence v mesni predelavi v Škofji Loki
— vajence v klavnici v Škofji Loki
Zagotavljamo solidne osebne dohodke, urejeno delo, možnost napredovanja in nadaljnjega izpopolnejvanja. Smo delovna organizacija z 31 prodajalnami na Je-nicah, Kranju in okolici, na Bledu, v Radovljici, v Škofji Loki in okolici, v Ljubljani, Velenju, Cerknem, Bovcu, Kobaridu in Divači.
Samska stanovanja zagotavljamo traktoristom, poljedelskim delavcem in delavcem v mešalnici.
Za vajence v mesni predelavi in v klavnici je minimalni pogoj uspešno končan 6. razred osemletke in končano osnovno šolanje.
Za vajence v prodajalnah je pogoj uspešno končana osemletka.
Vajencem plača podjetje vse stroške šolanja in pokriva v celoti prevoz na učno mesto.
Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mestni trg 20, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
Naučite se še vi leteti!'
na novomeškem športnem letališču V LETALSKI ŠOLI DOLENJSKEGA LETALSKEGA CENTRA
Prečna 46 pri Novem mestu
Tečaj za začetnike:
sestanek jutri 22. julija ob 8. uri na letališču. Vabljeni!
Komisija za-volitve in imenovanja občinske skupščine Brežice
razpisuje mesto
RAVNATELJA
internata Poklicne šole za kadre v blagovnem prometu Brežice.
Pogoji: kandidati morajo imeti najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri in najmanj pet let vzgojno-izobraževalne prakse.
Osebni dohodek po pravilniku Poklicne šole za kadre v blagovnem prometu, nastop službe 1. septembra 1971. Kandidat^ morajo biti splošno družbeno-politično razgledani; imeti morajo tudi organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda.
Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah komisiji za volitve in imenovanja pri občinski skupščini Brežice.
<^(AB)
'---' 'BREŽICE
Ste v zadregi za darilo4?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
ZŽTP — ZAVOD ZA INVESTICIJE LJUBLJANA, Robbova 2
obvešča
da bo od 6. ure 25. julija 1971 dalje stavljeno vozno omrežje železniške proge; elektrificirane z monofaz-nim sistemom 25.000 V od mosta na Sotli do postaje Dobova in vozno omrežje stičišča monofaznega sistema 25.000 V z enosmernim sistemom 3000 V na postaji Dobova
pod napetost.
Zato opozarjamo vse in vsakogar, da je dotikanje vseh elektrifikacijskih naprav in napeljav ob progi na postaji Dobova od tega dne dalje
smrtno nevarno.
OBVESTILO
Oddelek za upravno pravne zadeve občinske skupščine Novo mesto obvešča vse uporabnike javnih cest, da bo od 27. julija 1971
uveden nov poizkusni prometni režim v križišču Kandija v Novem mestu.
Sprememba je v tem, da postane prednostna Partizanska cesta namesto sedanje Zagrebške. Vhod in iztek Ragovske ceste pri mostu je zaprt in promet preusmerjen po rekonstruirani ulici Majde Sile.
Prosimo uporabnike javnih cest, da spremenjen prometni režim upoštevajo.
Novo mesto, 16. 7. 1971.
Oddelek za upravno pravne zadeve SOb Novo mesto
— Vidiš, Lizika, tole je pa spomin na najin zadnji dopust: pri potapljanju je Adolfa velika školjka potegnila vase — in potlej je nismo mogli več odpreti!
V ______________________________ ■____________________________  J
Komisija za delovna razmerja pri delovni * enoti ŽELEZNIŠKE POSTAJE Ljubljana-Moste
razpisuje-
20 prostih delovnih mest ZA PREMI KAČE
Pogoji: I. zdravstvena skupina, odsluženi vojaški rok. Tri do štirimesečni tečaj med katerim prejema udeležene osebni dohodek 800 dan, po uspešno opravljenem izpitu za postajnega delavca pa 1450 din in dodatek za nočno delo in delovne pogoje.
Samske sobe s štirimi posteljami so zagotovljene. Prijave sprejema delovna enota Železniška postaja
Ljubljana-Moste.
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
vam nudimo v servisu in obratu:
# servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi:
ZASTAVA, RENAULT, TAM
# vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL
# kleparska in avtoličarska dela
# lastnikom osebnih vozil priporočamo optični pregled podvozja in uravnoteženje koles
# nudimo ključavničarske, strugarske in varilske storitve
PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243
Št. 29 (112 ★ - 21. julija
DOLENJSKI LIST
111
Vodovod dograjen, na vrsti je cesta
Zaradi dela v lastni režiji je veljal željnski vodovod »le« 420.000 (novih) din — Cesta bi veljala okoli 690.000 din
Movo: klubi odbornikom
Ustanovitev takih klubov SZDL podpira — Pred lagajo družbeni dogovor za razrešitev vprašanje socialnih podpor — Sekcije naj zaživijo
Na nedavni seji občinske konference SZDL v Metliki so podprli zamisel < ustanovitvi odborniških klubov. Podobno kot poslanci bi se tudi odborniki; območja krajevnih skupnosti sestajali pred sejami občinske skupščine in predstavniki SZDL ter drugih družbeno-političnih organizacij pretresali vpra sanja, o katerih bi kasneje mnogo laže glasovali.
Ko so 4. julija v Željnah pri Kočevju odpirali novi vodovod, je prizadevni predsednik krajevne skupnosti Rudnik-Šlaka vas Nace Kam-šek seznanil v svojem govoru vse navzoče z bodočimi načrti krajevne skupnosti.
DROBNE IZ KOČEVJA
MAJICE Z MOTIVI BIKOBORBE nosi že precej kočevskih šolarjev. Seveda motivi, ki predstavljajo mučenje živali, niso primerni za te otroške majice. Žal se proizvajalci, trgovci in kupci tega premalo zavedajo.
VELIKO STEZIC skozi parke in nasade so si utrli meščani. Ne pomagajo niti napisne table „Prehod prepovedan”, kaj hujšega pa se tistim, ki hodijo po bližnjicah, tudi ne primerL
RINŽA je spet visoka. Urejanje dela brežine nasproti nove osnovne šole je Vodna skupnost zaključila, zato so zapornice spet lahko zaprte.
POSTRV je še vedno v Rinži. Večkrat sO jo opazili z ene ali druge strani mostu pri cerkvi. Zadržuje se skoraj vedno na istem mestu.
VSE ORGANIZACIJE (SZDL, ZZB, ZVRS, ZM ZK občinski sindikalni svet) bodo predlagale svojim članom, naj se 22. julija udeleže proslave v Lokvah v Beli krajini.
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji 12. julija imenovala nove direktorje izobraževalnih ustanov. Dolžnosti je bila razrešena dosedanja direktorica osnovne šole Kočevje Tilka Kovačevič, kateri je potekel mandat in odhaja v pokoj, za novo direktorico pa je skupščina imenovala Dano Jerše. Dolžnosti je bil razrešen tudi Matija Cetinski, direktor delavske univerze „Jože Šeško44, na njegovo mesto pa je bil imenovan Peter Šobar ml. Skupščina je za ravnateljico vzgojno-var-stvenega zavoda imenovala Silvo Vesel.
Najpomembnejši je vsekakor načrt - zanj pa morajo reči svoj ,,da“ tudi domačini in verjetno še kdo -o obnovitvi in asfaltiranju ceste na tem območju.
Približni izračuni so pokazali, da bi preureditev in asfaltiranje 3795 m ceste veljalo največ 690.000 din. Ta številka bi se precej zmanjšala, ko bi vsa dela, ki jih lahko izvrše domačini, opravili prostovoljno. Z e doslej se je pokazalo, da so taka dela približno 4-krat cenejša.
Na zboru volilcev se bodo morali ljudje z glasovanjem odločiti tudi, di bo vsaka družina prispevala za cesto 1.200 din. Tako bi zbrali okoli
180.000	din. Za cesto, ki naj bi bila predvidoma dograjena že do 3. oktobra 1973, ko bo v Kočevju-proslava 30-letnice Kočevskega zbora, naj bi po sedanjem predlogu prispevale še nekatere delovne organizacije in občinska skupščina.
J. PRIMC
Turistov je v Kočevju letos izredno malo, posebno takih, ki bi v mestu tudi prenočevali. Vse je bolj enodnevno - izletniško, pa še to pojenjuje, ker šolskih izletnikov ni več.
Nekaznovano
V	prvih mesecih in letih po otvoritvi METKA BARA v Kočevju, ki je uradno otroška restavracija, so se starejši občani na raznih sestankih (zborih volilcev, sestankih SZDL, sejah občinske skupščine) neštetokrat pritoževali, zakaj v tem lokalu točijo mladini alkoholne pijače. Pritožbe niso zalegle, tako da pride zdaj METKA BAR na vrsto za kritiko le še vsak november, ki je mesec boja proti alkoholizmu, ali izjemoma morda na dnevni red seje sveta za splošne in notranje zadeve, kot se je zgodilo nedavno.
Nekateri predlagajo, naj se METKA BAR preimenuje iz otroške restavracije v navadno gostilno. Vendar s tem zadeva ne bi bila rešena. Drugi spet zahtevajo, da je treba strogo kaznovati tiste.4ci točijormla-
CIGANI BREZ VODE
Čeprav so Željne pri Kočevju pred kratkim dobile vodo, je ostal del naselja, kjer imajo bivališče Cigani oziroma Romi, brez vode. V ciganskem naselju je bila predvidena vodovodna pipa, vendar je niso postavili. Vzrok je preprost: Zeljnčani so si vodo napeljevali s prostovoljnim delom, Cigani pa niso za delo kazah nobenega navdušenja. Željn-čani jim seveda niso hoteli podpirati lenobe. Ciganov ni pripravil do dela niti obisk predsednika občine.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V	juniju letos se je na območju matičnega urada Kočevje rodila deklica. Poročili so se trije pari. Umrli so: Franc Požun, upokojenec iz Kočevja, Rudnik 28, star 69 let; Ana Kastelic, preužitkarica iz Ti-sovca 5, stara 96 let; Gizela Rozman, družinska upokojenka iz Kočevja, Trg svobode 11, stara 71 let; Jože Rojc, PTT monter, iz Livolda 57, star 31 let in Pavlina Kovačič, družinska upokojenka iz Kočevja, Kidričeva 9, stara 56 let.
Ljudje se še vedno pritožujejo, da je na polju in v gozdu veliko kač. Bilo je že nekaj slučajev pika, torej je previdnost na izletih še vedno potrebna.
zastrupljanje
dini alkoholne pijače. Tretji trdijo, da kaznovanje točajk ne bi bilo vzgojno in učinkovito in da je treba najti še kaj drugega.
Vendar drži zelo preprosto dejstvo, da METKA BAR lahko toči tudi alkoholne pijače, ker ima dovoljenje občinske skupščine; miličniki in ostali pa tudi morajo prijavljati sodniku točajke, ki točijo mladini alkoholne pijače, saj jih za to delo zavezuje občinski odlok o javnem redu in miru.
Druge rešitve v naši vedno hujši komercializaciji ni, saj smo prišli že tako daleč, da bi za dinar storili še kaj hujšega, čeprav je že to hudo, da z alkoholom zastrupljamo mladino in otroke.
J. PRIMC
26. julija spet v Gradac
Običaj je, da na vsakoletni krajevni praznik Gradca počastijo praznik z delovnim in slavnostnim zasedanjem občinske skupščine Metlika, nato pa odborniki in gostje prisostvujejo slavju pred spomenikom. Tudi letos je program praznovanja podoben. Občinska seja, na kateri bo v razpravi več poročil, se začne ob. 9.30 v prosvetnem domu, slediio pa bo slavnostno zasedanje skupno z občinskim odborom ZZB NOV.
Dopustniški načrti
Poletje seje razbohotilo v vsej svoji moči. Čas oddiha, počitnic in dopustov ljudje različno izkoristijo. Nekateri se sončijo, kopajo in uživajo na morju, drugi počivajo na deželi ah v gorah, mnogi pa ostajajo kar doma, kjer morajo opraviti poljska dela, popraviti hišo ipd. Zanimalo nas je, kako nameravajo svoj"dopust preživeti nekateri Metličani.
MILAN PREDOVIC, 27-letni trgovski pomočnik: „Nekaj dopusta sem letos že porabil, drugi del pa bi rad preživel na morju. Žal kaže, da mi ne bo uspelo, ker bom dopust verjetno nastopil šele jeseni.“
ANTON DOLTAR, čevljar, 55 let: „Na dopust? Denarja ni/ denarja! Ostal bom kar doma in se namakal v Kolpi, ki je poceni moije. Lahko bi šel na morje s pomočjo Zveze borcev, a je tudi to predrago."
KARLINA STUPAR, 43, prodajalka v Pekarni: „Letos bom ostala kar doma. Imamo kmetijo in se bom morala med dopustom posvetiti domačemu delu. Če bi mi le čas dopuščal, pa^bi zelo rada šla na morje ah kam drugam."
MIRKO ILENIČ, 41-letni miličnik: „Svoj dopust sem že izkoristil. Prebil sem ga doma v Butoraju pri Črnomlju. Tam imam nekaj zemlje, pa sem jo obdeloval, kosil travo, škropil vinograd, skratka, med dopustom sem opravljal domača dela.“
TONILATERNER
Socialistična zveza zahteva, da čimprej zaživijo komisije za razna področja dejavnosti: za socialo, turizem in kulturo. Komisije morajo takoj izdelati delovne načrte, te pa prikrojiti tako, da bodo dejavnosti zajele čimveč ljudi. Ker bo delo osredotočeno v krajevnih skupnostih, bi bilo po mnenju SZDL prav, da bi občinska skupščina poslej v ta namen primaknila več denarja.
Na seji so mnogo govorih o social-nozdravstvenih vprašanjih v občini. Dejali so, da bodo z vsemi močmi podprli združevanje delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Zavzeli so se za to, da bi v občini povečali število socialnih podpirancev za 40 in vsem podpirancem zagotovili zdravstveno varstvo. Konferenca SZDL je predlagala, naj bi to vprašanje razrešili z družbenim dogovorom.
 -------------------------------
BETI: podpora športnikom
V	soboto, 10. julija, je Peter Vujčjč, direktor tovarne BETI, priredil sprejem za udeležence Tekstiliade, kjer so ekipe podjetja v državnem merilu zasedle tretje mesto. V govoru je poudaril, da bo podjetje poslej bolj skrbelo za primerno razvedrilo in oddih zaposlenih ter obljubil domačim 'športnikom vso podporo.
Uspeh, dosežen na Tekstiliadi, je spodbudil tudi organe upravljanja k odločitvi, da bodo v bližini tovarne zgradili rekreacijsko središče. Veliko športno igrišče za košarko in rokomet je že zgrajeno, manjka le še asfalt, ki pa bo v kratkem gotov. V BETI razmišljajo tudi o gradnji telovadnice in drugih športnih objektov z bazenom, ker računajo, da bo prihodnja Teksti-liada v Metliki.
V______________________________-/
Prav tako je bilo na seji slišati pripombe na račun varstva borcev NOB, saj bi za razrešitev tega vprašanja potrebovali za začetek več kot *■
130.000	din.
SPREHOD PO METLIKI
KRVODAJALSKI AKCIJI V METLIKI se je 2. in 3. julija odzvalo 445 krvodajalcev, kar je najvišje število, ki so ga v podobni akciji izvedli v našem mestu.
TEČAJ IN IZPIT IZ PRVE POMOČI, ki ga mora obvezno opraviti vsak amaterski voznik motornega vozila, je doslej v Metliki uspešno opravilo čez 200 kandidatov. Zadnje čase pa je malo prijav, ker ljudje menda ne vedo, da ti tečaji še trajajo. Zato občinski odbor RK v Metliki sporoča, naj se interesenti prijavijo tov. Bajukovi v prostorih SZDL ah pa tov. Flajšmanovi v trafiki na Mestnem trgu. Brž ko bo zbranih 15 prijavljencev, se bo tečaj
CESTO, KI DRŽI MIMO TOVARNE BETI na železniško postajo, je pretekli teden asfaltiralo cestno podjetje iz Karlovca. Tako imajo zlasti tisti delavci in delavke tovarne BETI, ki se z vlakom pripeljajo v Metliko, lepo bližnjico do svojega delovnega mesta.
TEMELJE NOVEGA DEVE-TORČKA ob Tovarniški cesti so pričeli prejšnji teden betonirati delavci metliškega komunalnega podjetja. Zgradba bo imela 9 stanovanj in 6 samskih sob in naj bi bila vseljiva že	^
letos do konca novembra.
PREDSEDNIK IN TAJNIK občinske gasilske zveze pobratenega avstrijskega mesta Wagne, Lothar Rhomann in Franz Skarnig, sta bila prejšnji teden nekaj dni gosta metliških gasilcev in znancev, ki so jima pokazali mnoge zanimivosti Methke in Bele krajine.
Veliko govorjenja o točenju alkoholnih pijač mladini — Ni pa nobenega učinkovitega ukrepa
metliški tednik
V večini razredov ni slabih ocen Gospodarstvo: dve plati medalje
Enice so padale le v 5., 6. in 7. razredu
Na osnovni šoli Sodražica je letos končalo šolsko leto brez slabih ocen 91,2 odstotka učencev, skupaj s podružničnimi šolami Sv. Gregor in Gora pa 92,8 odstotka.
Letos so prvič v zgodovini šole izdelali že junija vsi učenci osmih razredov, razen tega pa še vsi učenci od 1. do 4. razreda in na obeh podružničnih šolah. V preostalih razredih je uspeh tak: peti razredi 72,5 odstotka, šesti 84,6 odstotka in sedmi 86,04 odstotka.,
Le 5 učencev ima več kot dve nezadostni oceni in bodo morali razred ponavljati, 18 pa jih bo 25. in 26. avgusta delalo popravni izpit.
Zanje bo v juliju in avgustu organiziran dopolnilni pouk.
Osip na šoli Sodražica je iz leta v leto manjši. Učenci, ki ne končajo šolanja v osmih razredih, vztrajajo že deveto in celo deseto leto. V nižjih razredih je učni uspeh boljši zaradi male šole, v višjih razredih pa zaradi dodatne pomoči slabšim učencem in prizadevnega rednega dela učiteljev.	z.	BENULIČ
Podatki o gibanju gospodarstva v letošnjih petih mesecih nam povedo, da so delovne organizacije v ribniški občini dosegle razmeroma dobre rezultate. Vrednost realizacije za navedeno obdobje znaša 93 milijonov dinarjev in je v primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta presežena za 57 %. To je ena plat medalje gospodarnosti delovnih organizacij. Druga plat je likvidnost oziroma nelikvidnost.
Septembra redna proizvodnja
V konfekcijskem obratu v Sodražici se je začel drugi ši-viljski tečaj, v kratkem se bo še tretji
V obratu Modne konfekcije KRIM v Sodražici se je začel že drugi tečaj za priučitev šivilj, ki ga obiskuje 10 deklet in žena. Prvega, ki bo trajal še do 10. avgusta, pa obiskuje 25 žensk.
Avgusta se bo začel še tretji tečaj, za katerega se je doslej prijavilo 21 deklet in žena. Med njimi je največ mladih, ki so letos končale šolo.
Računajo, da bo obrat začel redno delati, in sicer v dveh izmenah, septembra letos. Za dve izmeni potrebujejo 80 delavk, torej še 30. Če jih ne bodo dobili v Sodražici, jih
Četrta Naša vez
V novi NAŠI VEZI, glasilu delovne skupnosti INLES Ribnica, je največ prostora posvečenega stabilizacijskim ukrepom znotraj podjetja. O stabilizaciji govore sestavki „Komunisti in stabilizacija“, „INLES plačuje visoko ceno“, ki je le malo skrajšan stabilizacijski program podjetja, in „Stabilizacija, in analiza vrednosti44.
Precejšen poudarek je še na ustavnih spremembah in nagrajevanju, in sicer v sestavku „Minulo delo44, in delu samoupravnih organov. Zanimiva sta vsekakor tudi sestavka „Potrošniški cenik44 in „Pojasnilo o trajanju rednih letnih dopustov44 ter sestavka o študiju inž. Hočevarja in o vtisih Janeza Novaka s kongresa samoiioravljavcev.
REŠETO
bodo vozili iz Ribnice, če bo vozil avtobus.
V obratu je sedaj 31 starih šivalnih strojev, na katerih se delavke uče. V podjetju pa so že sklenili, da bo dobil sodraški obrat še 35 novih strojev.
Tečajnice so se že toliko priučile, da so začele izdelovati delovne halje in v zadnjih dneh tudi lahke ženske obleke za domači trg.	j	p
Skoraj pri vseh delovnih organizacijah ugotavljajo naraščanje terjatev. To povzroča stalno pomanjkanje likvidnih obratnih sredstev. Podjetja se trudijo, da bi bile terjatve čim bolj znosne, vendar dostikrat nimajo pravih uspehov. Tudi izterjava preko sodišč ne daje takih rezultatov, kot bi želeli. Če ne drugega se terjatve na ta način izterjave zavlečejo s plačilom. Poznamo primere, ko se izvršbe plačila realizirajo šele po letu dni. Največ težav pri izterjavi je v poslovanju s sosednjimi republikami.
Pomanjkanje obratnih sredstev je najrvečji problem, ki spravlja podjetja v težaven položaj kljub razmeroma ugodni gospodarski ekspanziji, in to zaradi nepravočasno poravnanih računov za prodano blago. To povzroča največ težav podjetjema INLES in STANGRAD. Podjetju RIKO pa večkrat primanjkuje reprodukcijski material.
INLES Ribnica je najpomembnejše podjetje v občini. Uspeh tega podjetja pomeni uspeh celotnega gospodarstva v občini. INLES je
petmesečni plan proizvodnje presegel za 8,6 %. S prodajo svojih proizvodov nima težav, saj ima proizvodnjo .prodano že do konca leta. Tudi RIKO uspešno izpolnjuje zastavljeni letni plan. V podkrepitev samo tale podatek: realizacija proizvodnje se je v petih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 48 odstotkov.	-r
IZOBRAZBA
ZAPOSLENIH
V šestih večjih delovnih organizacijah v ribniški občini, kjer je zaposlenih okrog 1300 delavcev in delavk je nad 800 oseb, ki nimajo dokončane osemletke. S srednjo šolo je zaposlenih okrog 100, z višjo šolo 12, z visoko šolo pa 14 oseb. Kvalifikacijska struktura pa kaže naslednjo sliko: v omenjenih šestih delovnih organizacijah imajo skupno 40 visoko kvalificiranih ter 270 kvalificiranih delavcev in delavk. Od tega je 60 zaposlenih žena kvalificiranih oziroma visoko kvalificiranih.	-r
lunsueno arusivo ^oarazica je postavuo v parku v soaraztci orientacijsko tablo, ki opozarja izletnike na privlačne točke v okolici, kot so: Travna gora, Nova Štifta (letos praznuje 300-letnico), Grmada, Ortnek in druge. Podobne table nameravajo postaviti še ostala turistična društva zahodne Dolenjske, med njimi tudi Ribnica in Kočevje (Foto: J. Primc)
Iz leta v leto iste težave
S petkovega zasedanja občinske skupščine v Črnomlju — Več družbenih stanovanj!
Oba zbora občinske skupščine Črnomelj sta na zadnji seji, v petek, 16. julija, obravnavala poročilo o delu uprave občinske skupščine, občinskega sodišča ter občinskega javnega tožilstva in pravobranilstva v minulem letu. O teh poročilih, razen o delu občinske uprave, skorajda ni bilo razprave. Glede dela uprave skupščine so ugotovili, da se problematika iz leta v leto ponavlja. Zato so odborniki sklenili, da ustrezne službe do oktobra izdelajo analizo o organiziranosti uprave, povezano z določenimi spremembami v pogojih dela in kadrovskih vprašanjih. Na osnovi te analize bi potem za eno jesenskih sej občinske skupščine pripravili konkreten predlog izboljšav v delu občinske uprave, zlasti pa naj bi začrtali dolgoročnejšo kadrovsko politiko, sicer dela uprave ne bo moč izboljšati.
Sprejeli so tudi poročilo o delu sklada za stanovanjsko izgradnjo borcev NOV v črnomaljski občini. Ugotovili so, da je sklad v minulih letih uspešno posloval, da so potrebe individualnih prosilcev za posojilo v glavnem pokrite, da pa se posamezniki zanimajo za večje zneske, kot jih po merilih upravnega odbora sklada za dodeljevanje posojil lahko odobrijo. V prihodnje se bo sklad usmeril bolj v nakup družbenih stanovanj za borce NOV.
Poleg tega so na seji potrdili še zaključni račun davčne uprave za minulo leto, sprejeli sklep o ustanovitvi sveta občin: Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in po-
20 KM PO ZELENJAVO
Na Vinici močno pogrešajo trgovine s sadjem in zelenjavo, posebno poleti, ko, se v kraju mudi več gostov od drugod. Do nedavnega je položaj za silo reševal slaščičar, ki je na stojnici prodajal tudi zelenjavno blago, toda zaradi slabe kakovosti blaga in poslovanja brez cenika je inšpekcija prodajo prepovedala. Rešitev bo treba najti, kajti zdaj hodijo Viničani po sadje in zelenjavo v Črnomelj.	p.	P.
oblastih predsednika skupščine inž. Martina Janžekoviča za podpis družbenega dogovora o programu zdravstvenega varstva m financiranju zdravstvenih dejavnosti na Dolenjskem v letih 1971-1975. Po tem dogovoru bodo do 1975 med drugim zgradili tudi nove zdravstvene objekte v Črnomlju in Semiču. Na samo besedilo so imeli nekaj pripomb, ki jih bo treba razčistiti še pred podpisom družbenega dogovora, da pozneje ne bi prišlo do mo rebitnih nesoglasij.
RIHARD ŠOPER
ČRNOMALJSKI
DROBIR
DELA NE MANJKA - Na občinskem referatu za promet so lani opravili 478 registracij motornih vozil, J600 prometnih dovoljenj so podaljšali, izdali so 427 preizkusnih tablic in 945 vozniških dovoljenj. Vse delo je v glavnem opravil en sam človek.
V LANSKEM ŠOLSKEM LETU so podjetja in ustanove črnomaljske občine štipendirale 33 študentov. Največ štipendiranih - kar 13 - je bilo pri temeljni izobraževalni skupnosti.
ZA PROSLAVO 30-LETNICE vstaje slovenskega naroda, ki bo jutri v Lokvah pri Črnomlju, so postavili 40 kažipotov, ki z vseh strani usmerjajo na kraj proslave. Informacijski pisarni bosta na prireditvenem prostoru in na ’ železniški postaji Otovec.
ODKAR JE POLETNO VREME so črnomaljske ulice ob popoldnevih in nedeljah v glavnem prazne, kajti mnogo Črnomaljcev odhaja na • Kolpo. Največ se jih odpravi v Podzemelj, drugi pa uživajo na Vinici, v Gribljah, Adlešičih in še kje drugje.
V POČASTITEV DNEVA VSTAJE je v prosvetnem domu razstava „Denarni zavod Slovenije pri predsedstvu SNOS44, ki bo odprta do 25. julija. V prvih dneh je bilo žarijo flosti zanimanja, posebno med mladino. Občani, oglejte si zanimivo razstavo!
Za poletno vročino smo vam pripravili veliko izbiro ženskih in dekliških oblek, moških, ženskih in otroških hlač, perila in pletenin.
O tem se brezobvezno prepričajte pri
»VELETEKSTILU«, Črnomelj
ČETRTKOV INTERVJU
0 vodah, ki grozijo Krki
Generalni direktor IMV Jurij Levičnik: Nujno potrebni so filtri — v vodi in v zraku!
Prejšnji četrtek je inž. Marjana Lapajne zanimalo, kaj misli generalni direktor Industrije motornih vozil Jurij Levičnik o odplakah, ki grozijo Krki, ter o onesnaženju zraka. Vprašal je tudi, do kdaj bo imela ta tovarna urejene filtre in pripravljeno vse potrebno, da bi preprečila onesnaževanje voda in zraka.
Jurij Levičnik energično trdi: „Industrijskih odplak imamo mi zelo malo, toliko kot sleherna kovinska industrija. O umazaniji
v-Krki, ki grozi uničiti to lepo reko in hkrati z njo tudi turizem ob njej, le to: vprašanje bi moralo biti predvsem zastavljeno tekstilni, kemijski in podobnim industrijam! Pri nas ima stari del tovarne urejeno kanalizacijo, novi del tovarne pa ima le začasno, ki jo odvajamo v kraške jame v bližini tovarne - to bo toliko časa, dokler nova kanalizacija ne bo nared.“
-	Kljub temu: mar mislite, da IMV ne maže Krke?
„Tega nisem rekel, trdim pa: mažemo jo manj, kot pride
umazanije iz kanalizacije, kjer se v Krko steka stotine pralnih praškov iz gospodinjstev in vsakovrstni odpadki. Mislim, da bi vsak kanal moral imeti filtre! Mažemo jo tudi mi, vendar ne gredo iz naše tovarne strupi, ki bi lahko reko celo zastrupili ...“
- ,Do kdaj bo narejena kanalizacija?
,.Načrte zanjo delata inž. Di-dek in inž. Kos, naša nova kanalizacija pa bo vključena v nov kanalizacijski sistem Novega mesta. Verjetno bodo na tako obsežnem kanalizacijskem omrežju morah biti tudi filtri.44
— Onesnaženje zraka je drug problem, ki grozi mestu. Kaj ste štorih pri vas, da bi mestu olajšali dihanje?
„Na novi lakirnici so postavljeni filtri - tako kot lakirnica so tudi filtri narejeni po najsodobnejših tehničnih zahtevah. Lahko pa dogovorim v enem stavku: vse, kar gradimo, mora odobriti zavod za higiensko tehnično varstvo. Kar bo zahteval, bomo morah poslušno narediti.44
— Kakšna zaščita torej na splošno?
,Jasno je: kjer je industrija, kjer je sploh naselje, je umazanija! Ce hočemo imeti čisto reko in svež zrak - so filtri nujnost. Zato jih je potrebno zahtevati povsod, tudi iz čisto preproste higiensko zdravstvene zaščite prebivalcev, da se obranimo neprijetnih epidemij.44
— In vaše vprašanje?
„Ustvarjamo majhna naselja,
ki zapirajo mesto in ovirajo njegov razvoj. Zanima me, kaj je narejenega za dolgoročno planiranje mesta, ki bi ga lahko etapno uresničevali. Predsednik občinske skupščine Franci Kuhar je o tem gotovo najbolje obveščen.44
J. SPLICHAL
V soboto popoldne so v Semiču v prisotnostfvelikega števila oBča-nov odprli novo samopostrežno trgovino trgovskega podjetja „Dolenjka44 iz Novega mesta. V novi trgovini je 350 kvadr. metrov prodajnih prostorov, naložba pa je veljala 2 milijona dinaijev. Na sliki: predsednik KS Semič Jule Kočevar se je v govoru zahvalil Dolenjki, gradbenemu podjetju Pionir iz Novega mesta in semiški Iskri Za prispevek k obogatitvi kraja. (Foto: S. Dokl)
Lani 122 rubežev
Na davčni upravi je zabeleženih od leta 1970 za dober milijon dolgov
V	preteklem letu je črnomaljska davčna uprava izteijala 77,8 odst. odmerjenih prispevkov, kar pomeni približno za pol odstotka večji uspeh kot leto dni poprej. Zaostankov v plačilih davčnih zavezancev je ostalo Konec leta 1970 za 1,257.000 din, to pa je okoli 10 odstotkov več kot prejšnje leto.
Ker ie občinska skupščina lani zahtevala poostreno izterjavo, je davčna uprava posegla tudi po rubežih v obliki administrativne prepovedi na osebne dohodke zaposlenih družinskih članov. Tako so izterjali 115 dolgov za 232.000 din od kmečkih družin in 7 dolgov za
133.000	od obrtnikov in občanov drueih poklicev.
Na posebnem seznamu pa je ostalo 120 davčnih zavezancev iz kmetijstva, ki so dolžni 217.000 din in
lani niso niti dinarja plačali, poleg teh pa še 7 obrtnikov, pri katerih znaša dolg 43.565 din.
Vse kaže, da bo smer ostrejše davčne politike pri izterjavi ostala v veljavi, kjer gre za primere, ko bi lahko, a nočejo plačati obveznosti.
V	poročilu, ki ga je davčna uprava dostavila v razpravo odbornikom, ie rečeno: ,,Ne moremo dovoliti, da bi posamezniki živeli na račun družbene skupnosti in da bi pred to skupnostjo, ki jim je omogočila sodobno življenje, prikrivali in utaje-vali del dohodka.
Doklej šeneueinkovitost davkarjev?
Cd seje občinske skupščine pred poldrugim letom pa do danes se pogoji dela v davčni upravi bistveno niso izboljšali, zato je nesmisel pričakovati večjo učinkovitost te izredno pomembne službe
Ko so odborniki obravnavah delo davčne uprave in inšpekcijskih služb, so sicer ugotovili, da je služba napravila napredek, vendar je to vseeno premalo v primerjavi s tistim,
RAZREŠNICA TREM DIREKTORJEM
Na zadnji seji občinske skupščine Novo mesto so na lastno željo razrešili dolžnosti direktoije treh novomeških srednjih šoL Za razrešnico so .zaprosili in jo tudi dobili: prof. Veljko Troha, direktor gimanzije, prof. Jože Škuica, direktor šole za zdravstvene delavce, in prof. Edo Groegl, direktor ekonomsko-administrativ-nega centra. Za vršilce dolžnosti na šolah so imejiovah: na gimnaziji prof. Rudija Piletiča, na šoli za zdravstvene delavce višjo medicinsko sestro Jožico Vrščaj in na ekonom sko-administrativnem centru ekonomista Janeza Zafreda. Pred odhodom na nova delovna mesta se je vodilnim šolnikom zahvalil predsednik Franci Kuhar in jim zaželel uspešno delo na drugih področjih.
INŽ. JOŽE FALKNER ODPOVEDAL MANDAT ODBORNIKA
Inženir gozdarstva Jože Falkner, ki je bil odbornik občinskega zbora v volilni enoti Novo mesto št. 1, je zaprosil skupščino za razrešnico. Mandatu odbornika se je odpovedal, ker je odšel na drugo delovno mesto v občino Trebnje.
ZAKAJ CENTRALNA KURJAVA SAMO ZA GIMNAZIJO?
Odbornika Irena Gostiša in inž. Jože Tanko sta na seji občinske skupščine postavila vprašanje, zakaj bo centralno kurjavo dobila samo gimnazija, ko pa je jasno, da sta gimnazija in osnovna šola Katje Rupena tesno povezani Na vprašanje je odgovoril dosedanji direktor prof. Veljko Troha. Povedal je, da je vse urejeno in pripravljeno tako da se bo lahko osnovna zgradba šole priključila na centralno kurjavo.
MOST V DRAGI DOTRAJAL
Odbornik iz območja Drage je omenil, da je most čez Krko v Dragi dotrajal in se zaradi trhle ograje lahko zgodi nesreča. Zlasti je nevarno zdaj v vročih dnevih, ko se na ograjo obešajo kopalci.
ALBIN BERETIČ
Albin Beretič bi letos srečal Abrahama, ta jubilej pa mu je preprečila smrt. Pred kratkim so ga pokopali v rodni Šmarjeti.
Veličasten pogreb je bil najboljši dokaz, kako je bil pokojni Albin pri ljudeh priljubljen, kaj jim jepome-nil. Zadnje besede pred večnim počitkom pa so mu izrekli predstavniki ZZB, ZRVS in soborci iz Gubčeve brigade.
Albin Beretič je grenko življenje okusil že prej, še preden se je tega sam zavedal: komaj tri mesece starega so m dali drugim ljudem, kjer je odraščal in bil za pastirčka. Ko je napočil čas .za šolo, pa se je vrnil v Smarjeto. Končal je osnovno šolo in sc v domači trgovinici začel učiti poklica. Trgovski pomočnik je postal v Tržišču. Ted;y pa se je že začela vojna.
Albin je vse pustil in se vrnil domov ves prežet z mislimi na partizane. Res je kmalu postal borec južnodolenjskega odreda, bil kasneje premeščen v Gubčevo brigado, v kateri je ostal do konca kot četni komandir. Po osvoboditvi je vstopil v vrste milice, bil kakšno leto komandir v Prekmurju, nato pa se je vrnil domov k očetu in ostalim, da bi skupaj obnovili požgano in porušeno domačijo. Na zemlji je ostal do zadnjega dne. Zadnja leta je bolehal, a ie smrt prišla kljub temu nepričakovano.
I.Z.
kakšne naloge so j j naložene. Samo neznaten podatek: inšpekcija je v letu 1969 odkrila 59, leto kasneje' 41 in letos samo 2 šušmarja. To kaže na določeno nazadovanje. Če upoštevamo še znano dejstvo, da je naša kaznovalna politika zelo mila, se inšpekciji skoraj ne izplača preganjati nezakonitega dela, saj sam postopek stane več, kot znaša kazen, ki jo potem kršilcu predpisov izreče sodnik za prekrške.
Vzrok za premajhno učinkovitost službe vidijo odborniki v slabi kadrovski zasedbi in prenizkih prejemkih zaposlenih. Zato je večina od-bornikovmenila, da je treba najprej rešiti tri osnovna vprašanja, potem pa se lotiti analiz in ugotavljati učinkovitost davčne službe.
Komisija za družbeni nadzor je prebrala poročilo o stanju v novomeškem Mesnem prehrambnem
oodjetju hi ugotovila marsikaj, kar je do sedaj vodstvo podjetja skrivalo. Najbolj značilna je bila izjava predsednika delavskega sveta Franca, Bratkoviča, ki je omenil, da bi večina zaposlenih zapustila podjetje, če bi se lahko kje drugje zaposlila, ter da je kolektiv prišel do sklepa, da sami ne bodo našli poti iz ‘lepe ulice.
Vendar so v podjetju še ljudje, ki zatrjujejo, da bo kolektiv splaval iz težav. Čeprav je kot na dlani, da brez pomoči večje delovne organizacije, ki bi zagotovila razširjeno reprodukcijo, ne bo rešitve! Posebna odborniška komisija je dobila nalogo, da kolektiv seznani z dejanskim stanjem, ki je ugotovljeno na osnovi podatkov. Komu gre dosedanja politika zavlačevanja v račun, pa je že-zdavnaj znano dejstvo.
S. DOKL
Zares: tako ne gre več!
Najprej pometati pred svojim pragom, potem pa še drugje
V pomenku z enim izmed sekretaijev je nanesla beseda na analizo o socialnem razlikovanju, ki so jo dobile vse organizacije ZK v občini. Taisti sekretarje takole povedal svoje mnenje: ,prebral sem tisto gradivo. Obširno je in premalo konkretno! Tovariši zgoraj bi lahko povedali, v katerem podjetju je kaj narobe in tudi poimensko bi lahko navedli tiste, ki imajo tako velike dohodke! Sit sem že te anonimnosti! Premalo nas je v hlačah, veš! Dokler ne bomo začeli tako, kot sem povedal, ne bomo pri.Ji nikamor, da veš!4‘
Samo deloma sem se strinjal z njim. Vprašal sem: povsod imamo dovolj navlake pred lastnim pragom, pa v vseh organizacijah najraje posplošeno kritiziramo navzgor. Praviš, da si za konkretno razpravo. Ah ste v vaši organizaciji že potipali koga, ki ima prevelike osebne dohodke? Tega vam ne brani nihče, nekaj takšnih pa imate, kolikor vem. Niste! V isti sapi pa trdite, še boljše, trdimo, da so gradiva in stališča višjih organov presplošna!? 44
PORODNIŠNICE®
PretekU teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Pisanski iz Dolnje Stare vasi - Anico, Ivanka Šprajcer iz Črnomlja - Ireno, Marija Pavlakovič iz Štrekljevca - Ireno, Marija Golobič iz Vapče vasi — Darjo, Ana Kren iz Vavte vasi — Roberta, Marija Cindrič s Trebelnega -Ivana, Marija Šuštaršič iz Regrče vasi — Božidaro, Klara Žnidarčič iz Šentjerneja - Bojana, Dragica Stopar iz Bučne vasi - Rada, Marija Butala iz Črnomlja - Natašo, Marija Okleščen iz Uršnih sel - Marjeto, Jasna Šuštar iz Mostarja - Majo, Vilma Tomažin z Vrha - Heleno, Jožefa Kastelic iz Vinje vasi - Anico, Marija Povšič iz Mirne — Sašo, Draga Krese iz Žužemberka - Bojana, Ivanka Kirm iz Sela — deklico, Milka Štravs iz Podturna - dečka, Zalka Stopar iz Podgore - dečka in Marija Zaplatar s Škovca - deklico.
-	Čestitamo!
Suhokrajinski drobiž
DVORSKI GASILCI imajo polne roke dela. Pripravljajo se na že tradicionalno prireditev „PIKNIK NA VALOVIH KRKE44, ki ga prirejajo v nedeljo, 1. avgusta pod pokroviteljstvom tovarne gramofonskih plošč Helidon. Za postrežbo in pripravo ribjih in drugih specialitet bo angažiranih okoli 100 ljudi, za razvedrilo pa bo poskrbel znani ansam-KMFTFr
NA REBRI PRI ŽUŽEMBERKU je bila to nedeljo dobro pripravljena gasilska prireditev, na kateri so tamkajšnji gasilci prevzeli v uporabo novo motorno brizgalno. Za njo so zbrali največ denarja med občani, poseben delež pa so prispevali sami. Pomagali so jim tudi občinska gasilska zveza Novo mesto, žužemberška krajevna skupnost, obrat Iskre Žužemberk, Pionir Novo mesto, Gozdno gospodarstvo Novo mesto in drugi.
NOVO KRITINO JE DOBIL DVORSKI GRAD. Streha, ki je že močno puščala, je popravljena in prekrita z novo opek. Grad so prekrili stanovalci s skupnimi močmi in tako rešili streho popolnega propada.
M. S.
LAHKO BI BILO HUJŠE
12.	jtilija popoldne je Rudolf Redek iz Novega mesta z zastavo 750 vozil iz Bučne-vasi proti domu, ko mu je pred hišo številka 5 nenadoma skočil pred avto pes ovčar. Avto je psa zbil, materialna škoda pa znaša 600 din. Do nesreče je prišlo zato, ker se je pes utrgal s slabo privezane verige in planil na cesto.- Če bi avto hitreje vozil, bi bila nesreča lahko še veliko hujša.
„Saj so res!44 je takoj pritegnil. Nadaljeval sem: „Če je tako, pa mi povej: ah je mogoče v merilu občine (kaj šele republike ah zveze!) izdelati podrobno anahzo o socialnem razlikovanju in v njej tako konkretno, kot bi rad ti, opozoriti na vse negativne pojave? Ni mogoče! To delo moramo opraviti v bazi, kot se reče! Vsaka organizacija ali aktiv ZK mora v svojem podjetju ah okolju vztrajati pri konkretizaciji analize in se nato na osnovi konkretnih podatkov iz oči v oči pogovoriti o vzrokih negativnih pojavov. Za to pa bo res potreben pogum! Se strinjaš? 44 Strinjam se!“ je kislo pripomnil in odšel.
Tako je treba zastaviti akcijo. Če nas je premalo, pritegnimo k sodelovanju sindikat. Pohitimo, da nam čez mesec ali dva ne bo nerodno, ko bo treba povedati, koliko smo naredili!
M. JAKOPEC
CVELBAR IN UHERNIK ODLIKOVANA
Lovca iz lovske družine Otočec Martin Cvelbar in Jože Uhemik sta prejela visoki republiški lovski odli-kdvanji na lovski prireditvi na Starem gradu. Izročil jima jih je predsednik lovske zveze Novo mesto Franjo Bulc.	'
 ------------------------------
MINI ANKETA:
Moja nedelja
Čeprav kažejo statistike, da vedno več delamo, se naši ljudje vedno pogosteje odločjo nedeljo preživeti kot dan oddiha. Saj kdor je priden, lahko postori veliko tudi v petih ali šestih dnevih delovnega tedna, tako da si nedeljo lahko prihrani za družinski praznik, ki bo s časom vedno bolj nujen in cenjen. Razdrobljene družine, posebno bivanje otrok v šolah, pa tudi drugo, bo zahtevalo, da se družine v celoti sestanejo en ah dva dni v tednu.
Kako preživijo nedeljo naši anketiranci?
Jelka Kelner — gospodinja iz Bučne vasi: „Nedelja je poseben dan v tednu, ko jo z možem mahneva na prijeten oddih. Ker so ceste preveč zabasane, greva najraje v gozd. Mož je lovec, ljubitelj narave, jaz. pa nabiram gozdne sadeže. Med tednom vse uredim, tako da je nedelja res dan počitka.44
Polde Motoh - delavec iz Novega mesta: „Vsako drugo nedeljo se z družino odpeljemo na kopanje, če je slabo vreme, pa smo doma. Imam tudi precej prostih sobot-, tako da se človek lahko dobro odpočije po napornem delu v petih ah šestih dnevih tedna.
Jožica Miklič - slaščičarka iz Ločne: ,.Nedelja je zelo primeren dan, da kaj koristnega naredim doma. Vedno najdem še toliko časa, da zlasti poleti in jeseni grem v gozd, ki človeka najbolj osveži in spočije. Tudi na kakšno zabavo grem, tako da sem potem bolj spočita, ko nastopim delo v novem tednu.44
Rezka Radenkovič - uslužbenka iz Novega mesta: „Ob nedeljah imam od gospodinjskih del na programu samo kuho. Vse ostalo uredim že med tednom, tako da mi ostane čas za pomoč pri zidanju hiše; večkrat gremo tudi na izlet v gozd, na obisk k staršem. Z zabavo je že končano, delaje vse preveč.44
Jože Turk — delavec iz Brusnic: „Kadar sem prost, v glavnem pospravljam okrog hiše, saj se med tednom navleče toliko nepotrebnih stvari. Največje razvedrilo imam, ko grem v vinsko gorico in ga tam v miru popijem kakšen kozarec. Na nedeljo čakam z veliko nestrpnostjo-, saj človek po napornem delu res potrebuje počitek.44
No, vsak si po svoje uredi prosti čas. Z veseljem ugotavljamo, da si večina zaposlenih želi vsaj en dan počitka v tednu, da si nabere prepotrebnih moči za naporno delo. Verjetno bomo s časom prišli do spoznanja, da je prost dan ob koncu tedna v kakršnikoli obliki že, vsakomur potreben. Saj se »takšne oblike oddiha v razvitih državah niso zmislili zato, da bi pač v nečem bili posebnost, ampak zaradi potrebe.
Novomeška kronika
KOŠARICE ZA SMETI - Te dni smo opazili na prometnih mestih v mestu posebne košarice za smeti, vendar se žal še premalo uporabljajo, saj ležijo vsenaokrog odpadki. Spet bo moralo miniti nekaj časa, da se bodo ljudje navadili na posode, če jih ne bodo spet nepridipravi spravili s sveta.
MAŠKARADA — Slovenski film „Maškarada44 je imel v Novem mestu 1708 obiskovalcev. Obisk ni bil tako slab, vendar so gledalci bih nad filmom zelo razočarani. Ta teden bo na sporedu v novomeškem kinu „Krka“ spet podobna italijanska ljubezenska limonada z naslovom „Silvija in ljubezen44.
NOVE TABLE - V Novem mestu smo te dni opažih še eno novost. Na avtobusni postaji in na avtobusnih postajališčih so se pojavile lepe table, na katerih je napisan vozni red za av lobu se.
OBISK NOVOTEKSA IN KRKE
- Pionirji iz tabora Sutjeska so v četrtek dopoldne obiskali dve novomeški delovni organizaciji: sprejeli so jih tekstilni tovarni NOVOTEKS in v novomeški KRKI.
GNEČA NA GLAVNEM TRGU
- Na novomeškem Glavnem trgu je te dni, ko je turistična sezona na višku, takšna gneča, kot je že dolgo ne pomnimo. Pojavilo se je veliko število tujih in domačih turistov, ki ne morejo v središču mesta parkirati
topli vodi, saj ima Krka 22 stopinj Celzija.
CENE NA TRGU PREJŠNJI PETEK - cvetača 8,00 din, čebula
3.00, česen 7,00, fižol stročji 6,00 do 7,00' fižol 5,00 do 6,00, novi krompir 1,50 do 2,00, koleraba
3.00, korenje 4,00, kumare 3,00, ohrovt 4,00, brstični ohrovt 11,00, pesa 3,00 do 5,00, peteršilj 10,00, paradižnik 3,50 do 4,00, paprika
5.00 in 6,00, solata-mehka 3,00 do
4.00, endivija 4,00, zelje 2,00 do
3.00, breskve 4,00 do 7,00, borovnice 5,00 do 6,00, fige 8,00, hruške
6.00, jabolka 4,00 do 7,00, limone
6.00 do 7,00, lubenice 6,00, marelice 6,00 do 9,00, orehi 6,00, pomaranče 7,00, banane 6,00 do 7,00, jajca 0,70 do 0,80, smetana 16,00, sirček 8,00 din.
svojih vozil. Verjetno bi med glavno turistično sezono prav prišla časovna omejitev na parkiriščih sredi me-
KRKA IN KOPANJE - Krka je te dni vsa prepredena z umazanimi vodnimi algami, ki so se močno razbohotile. Seveda to preprečuje kopalcem, da bi se namakali v sicer
- Ena gospa je rekla, da ne mor-, razumeti tistih paglavcev, ki z zrač nimi puškami streljajo ptičke, čeprav jih v šolah učijo, da tega ne smpjo počenjati, druga p*, je hitro dodala, da jih dobro pozna in da jabolko ne pade daleč od drevesa . ..
33
tedensKoled
Petek, 23. julija - Branislav Sobota, 24. julija - Kristina Nedelja, 25. julija - Jakob Ponedeljek, 26. julija - Ana Torek, 27. julija - Gorazd Sreda, 28. julija - Viktor Četrtek, 29. julija - Marta
■=kjsw5
Brežice: 23. in 24. 7. japonski barvni film „Alarm v vsemirju“. 25. in 26. 7. ameriško-italijanski barvni film „Beži, človek, beži“. 27. in 28. 7. švedski barvni film ,,Bamze“.
Črnomelj: 23. do 25. 7. ameriški barvni film „Človek z imenom hra-brost“. 27. 7. ameriški film „Tarzanovo tajno blago“.
Kostanjevica: 24. 7. francoski barvni film „Male vrline - veliki grehi". 25. 7. nemški barvni film „Vrag vzemi profesorje!“ 28. 7. španski barvni film „Pepeja“.
Krško: 24. in 25. 7. francoski barvni film ,,Pet fantov za Singa-
pur". 28. 7. jugoslovanski barvni film „Most“.
'Metlika: Od 22. do 25. 7. slovenski barvni film „Rdeče klaqe“. Od 23. do 25. 7. italijanski barvni film „Osamljenec iz Nevade14.
Mirna: 24. in 25. 7. angleški barvni film , .Zlomljena krila“.
Mokronog: 24. in 25. 7. angleški barvni film „Zlomljena krila“.
Novo mesto: Od 23. do 25. 7. ameriški barvni film , ,Mrtvim prehod odprt“. 26. in 27. 7. ameriški barvni film „Gotovo, prav gotovo, lahko celo verjetno**. 28. in 29. 7. italijanski barvni film „V vrtincu strasti**.
Ribnica: 24. in 25. 7. nemški barvni film „Po sokolji sledi**.
Sevnica: 24. in 25. 7. ameriško-angleški film „Kartum**.
Sodražica: 24. in 25. 7. ameriški film „Raj na havajski način**.
Šmarješke Toplice: 28. 7. ameriški barvni film „Moji otroci, tvoji otroci, naši otroci**.
Šentjernej: 24. in 25. 7. „Odkritje ljubezni**.
Trebnje: 24. in 25. 7. francoski barvni pustolovski film „Šejkov sin“.
SLUŽBO DOBI
ZA DELO v planinskih postojankah sprejmemo takoj nekvalificirane delavke. Zaposlitev po želji sezonska ali stalna. Pismene ponudbe dostavite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, p. p. 320-61001 Ljubljana.
TAKOJ ZAPOSLIM 2 pekovska pomočnika. Osebni dohodki 1.700 N-din. Stanovanje preskrbljeno. Pekama Franc Perne, Kamnik.
KROJAŠKEGA VAJENCA, VAJENKO, sprejmem v uk. Modno krojaštvo Leopold Fink, Ljubljana, Soteska 4, Vegova 6.
SPREJMEM dve dekleti in dva fanta za pomoč na kmetiji po službi. Preskrbim lahko tudi službo. Mlajši upokojenki pa nudim vso oskrbo za delno pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Milka Šuštaršič, Iška 17, Ig pri Ljubljani.
KMEČKEGA FANTA za delo pri konjih išče Konjeniški klub Ljubljena, Mala vas 15. Javite se lahko vsako popoldne, od 16. do 19. ure.
GOSTIŠČE ANICA KOS, Ivančna gorica 61, išče 2 dekleti - vajenki za strežbo ter priučeno kuharico. Vse o nastopu službe po dogovoru!
DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Pogoj najmanj 6 razredov osnovne šole. Vsa oskrba je v hiši, visoka mesečna nagrada. Ivan Rober, dimnikarstvo, Ribnica na Dolenjskem.
IŠČEM vrtnarskega vajenca. Stanovanje preskrbljeno. Inž. Jože Strgar, Ljubljana, Sojerjeva 2.
IŠČEM dekle, ki ima veselje do gostilne. Nastop takoj, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Silva Breskvar, Cesta na Loki 28, Ljubljana.
TAKOJ sprejmem v službo kva lifici-ranega natakarja - natakarico. Gostilna Mihaela Tomšič, Do-bruška vas 36, Škocjan.
STANOVANJA
ODDAM SOBO v Regerči vasi. Naslov v upravi Usta (1507/71).
ODDAM enosobno stanovanje v Irči vasi. Plačljivo za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (1513/71).
ZAKONSKI PAR srednjih let brez otrok išče eno ali dvosobno komfortno stanovanje - prazno - v območju Dolenjske. „Dober plač-nik“.
FANT IŠČE opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (1504/71).
Motorna vozila
PRODAM avto NSU 110. Baškovič, Trebnje 86.
PRODAM
PRODAM vibracijski stroj za izdelovanje zidne cementne opeke vseh potrebnih dimenzij z elektromotorjem in kablom. Jože Tomažič, 63000 Celje, Ljubljanska cesta 80.
VODOVODNI ODBOR Dobrava, Podbočje,	proda	poceni
500-litrski hidrofor s trofaznim motorjem, primeren za manjšo vas do 12 hiš.
PRODAM televizor, malo rabljen in dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (1505/71).
PRODAM pralni stroj znamke Rex po ugodni ceni. Martin Ivanšek, Maline 15, 68333 Semič.
POCENI prodam rabljeno sobno pohištvo. Naslov v upravi lista (1524/71).
POSEST
PRODAM mahjši vinograd, v okolici Podbočja, primeren za vikend. Dohod nova cesta in elektrika! Šifra: „Najboljši ponudnik**.
PRODAM HIŠO V SELCAH - Brdo št. 16. Obsega 2 sobi, kuhinjo, stranske prostore, balkon, teraso in garažo za 2 avtomobila. Ogled je možen vsak dan od 7. do 9. in od 18. do 20. ure ali vprašajte čez ves dan v restavraciji „Anka“ na obali.
PRODAM več gradbenih parcel v Črnomlju „Na čardaku**. Marija Schvveiger, Črnomelj, Mirana
J3TC3 ^
PRODAM HIŠO z vrtom. Neli Jonke, Livold 51, pri Kočevju; telefon 86-231. Interesenti naj se zglasijo od 24. do 28. julija.
V	SREDIŠČU BREŽIC naprodaj enos ta no vanjska hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom. Primerna za obrtnika. Informacije pri Kristini Drnovšek, Ljubljana, Moša Pijade 33/V-2. stopnišče.
RAZNO
KATERO POŠTENO kmečko dekle do 24 let bi želelo spoznati poštenega fanta, zaposlenega, nealkoholika, z novo hišo blizu industrijskega mesta. Prednost imajo dekleta iz Bele krajine. Ponudbe pošljite pod „Bodiva srečna**. IŠČEM DEKLE od 25 do 28 let starosti zaradi ženitve na kmetijo. Franc Hrovatič, Dolž 33, Stopiče.
IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete ženo, moža? Ste osamljeni, pogrešate družino? Se že-Ute izogniti avanturam, izkoriščanju, neresnici, neuglednemu in nevarnemu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam ali pa nas obiščite! Morda bomo pomagali tudi vam. Tajnost vam je zajamčena. Pri odgovorih na kuverti ni oznake našega podjetja. Posredovalnica za zakonske zveze, Ljubljana, Pleteršnikova 24 a, blizu Gospodarskega razstavišča.
IZGUBLJENO denarnico v stranišču hotela Metropol vrnite na naslov Ana Lorber, Nad mlini 21 Novo mesto.
ODDAM garažo za Fiat 750 s 1. avgustom. Adamičeva 6, Novo mesto.
POROČNI prstani! - Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju, v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
MMism
Dragi mami Kristini Škedelj z Javorovice pri Šentjerneju vse lepo in dobro za njen praznik, posebno pa zdravja, enako tudi sestri Kristini -želijo hčerke in sinovi oziroma bratje in sestre z družinami.
Ljubljeni mami in stari mami Ani Potočar iz Gor. Stare vasi pri Šentjerneju želijo vse lepo za 81. rojstni dan in god sin in hčerka z družinami. Še prav prisrčno pa pozdravlja staro mamo vnuk Ivan z ženo in hčerkico iz Švice.
RADIO BREŽICE
Jože Murn, Podturen 66, Dol. Toplice, prepovedujem pašo kokoši po mojem zemljišču in vinogradu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Cirila Hrovat, Dešeča vas 11, Žužemberk, prepovedujem žoganje po mojem travniku pod Dobravčevim. Kršitelje bom sodno preganjala.
Stane Zupančič, Regerča vas 91. Novo mesto, prepovedujem hojo po moji parceli in opozaijam, da bom za obrekovanje vsakega sodno preganjal.
Jože Počrvina, Potok 23, Straža, prepovedujem vožnjo in hojo po moji poti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Franc Povše, Uršna sela 2, opozarjam občane, naj pustijo pri miru mojega sina Marjana Povšeta, ker je zaradi poškodb trenutno čustveno prizadet. Kršitelja bom sodno pre-ganial-
^OBVESTILA I
RAZPIS ŠTIPENDIJ
ELEKTRO-CELJE, POSLOVNA ENOTA KRŠKO razpisuje 5 štipendij na poklicni šoli elektro stroke, 1 štipendijo na TŠS elektro-oddelek jaki tok II. letnik in 1 štipendijo na isto šoli III. letnik. Prosilci morajo priložiti prošnji vse potrebne listine. Prijave pošljite na tajništvo Poslovne enote do 31.7.1971.
IZOLACIJO centralne kurjave in antikorozivne izolacije vam • izdelamo hitro in kvalitetno. Slavko Markovič, Metlika. CBE 104. a. Ponudbe lahko pošljete tudi pismeno.
Cenjene stranke obveščam, da bom s 1. avgustom odprla nov lokal brivsko-frizerske stroke. Jožica Da-rovic, Gor. St aža 111. Se priporočam!
HITRO OČISTI oblačila družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure.
m/a sfflmra
GOSPE Mariji Anžiček iz Strojarske 3, Novo mesto, se ponovno iskreno zahvaljujem za nenavadno pozornost in poštenost, s katero me je 15. julija rešila morečih skrbi zaradi izgubljene listnice z denaijem in \cč osebnimi dokumenti. K. Bačer.
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
LEOPOLDA BOŽIČA iz Zalok 7
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Vsem sosedom, zlasti pa Kržanovim se zahvaljujemo za požrtvovalnost in pomoč.
’ Žalujoči: žena Neža, hčerke Marica z možem Poldetom, hčerka Rezka, Ivanka in sin Franci z družinami
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Zorica Cepak iz Strmca - Sebana; Zdenka Jovičič iz Zfigreba - Barbaro; Vida Mrvič iz Dol. Boštanja - Ferdinanda; Cvetka Kostanjšek iz Kostanjevice - Mirana; Terezija Krkovič iz Boršta -Petra; Ana Arh iz Hrastja - Roziko; Bariča Župančič iz Male Rakovice
- dečka; Amalija Cizelj iz Pavlove vasi - Jožeta; Anica Domitrovič iz Rigonc - Mateja; Štefica Tandarič iz Samobora — Nikola; Dragica Magdič iz Kraja Donji - Mirjano; Katica Mirt iz Leskovca - dva dečka; Jožica Dirnberg iz Brežine -Alenko; Dragica Kuhtič iz Braslovja
- Gordano; Nežika Verstovšak iz Podgorja - Darjo; Pavica Novosel iz Podvrha - deklico; Terezija Černelič iz Rigonc - deklico; Ljubica Tomaškovič iz Cerja - Gordano; Anica Lenard iz Samobora - Siliva; Vida Gole, Rožno - Franpa; Irena Debogovič iz Loč - deklico; Jelica Letina iz Male Rakovice - Dubravko; Alenka Galler iz Zaprešiča - Jeleno; Veronika Vuger iz Skopic -Ireno; Blaženka Škendrovič iz Gre-
furič brega - deklico; Dragica Irbančič iz Klokočevca - deklico; Anastazija Šilobad iz Samobora -Biserko; Brigita Bratuša iz Polja -Jožefa.
ČETRTEK, 22. JULIJA: 16.00 do 16.15 - Napoved programa in pesmi borbe. 16.15 do 16.30 -Samo milijon nas je - ob dnevu vstaje slovenskega naroda. 16.30 do
17.00	- Poje moški pevski zbor DPD Svobode Brestanica. 17.00 do 17.15 - Obvestila, reklame in turistični napotki. 17.15 do 18.00 -Glasbena oddaja: „Izbrali ste sami“. SOBOTA, 24. JULIJA: 16.00 do
16.30 - Pol ure za pop glasbo.
16.30 do 16.40 - Sobotno kramljanje. 16.40 do 17.00 - Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter filmski pregled. 17.00 do 17.20 Jugoton vam predstavlja. 17.20 do
17.30 - Za naše najmlajše - Zgodbe o Piki Nogavički. 17.30 do 18.00
- Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 25. JULIJA: 10.30
do 11.30 - Domače zanimivosti -O delu sveta za prosveto, šolstvo, kulturo in telesno vzgojo - Za naše kmetovalce: Vzdrževanje kmečkih poti v hribovitih področjih — Poročilo s seje občinske skupščine Krško
- Obvestila, reklame in spored kinematografov. 11.30 do 15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo.
m
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 25. JULIJA: 10.30 -Občinske novice in lokalna poročila
- Reklame in oglasi - Vrt in vrtičkarji — Po domače (glasbena oddaja) - Otrok in družina — Top-pops 12 — Franc Pfajfer (numizmatik v antiki) — Za vsakogar nekaj (glasbena oddaja) - 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -Zaključek oddaje.
SREDA, 28. JULIJA: 16.00 -Občinske novice in lokalna poročila
- Reklame in oglasi - Parada starih hitov - Obiskali smo aktiv ZMS Primož (mladinska oddaja) - Po domače (glasbena oddaja) - Občan in paragrafi - Ali poznate operetne mojstre? — Zaključek oddaje.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Marijo Gragl z Bizeljskega je brcnila krava v desno nogo; Franc Kovačič iz Zagaja je padel z zidu in si poškodoval levo nogo; Jernej Pirc iz Gor. Pijavškega je padel z mopedom in si poškodoval hrbtenico; Jože Starčič iz Sel se je prevrnil z vozom in si poškodoval desno roko; Franc Skvarč si je poškodoval rebra, ko ga je brcnil konj; Jožica Krošelj iz Deč-nih sel je padla s kolesom in si poškodovala levo koleno; Janez Rošto-har je padel z voza in si poškodoval prsni koš; Marija Veršec z Bizeljskega je padla na dvorišču in si poškodovala hrbtenico; Terezija Ipavec si je pri padcu v klet poškodovala desno nogo; Mirko Masnjak je padel s senika in si poškodoval desno ključnico; Dušan Radanovič je padel z mopedom in si poškodoval desno nogo.
PRETEKLI TEDEN SO V BREŽIŠKI BOLNIŠNICI UMRLI:
Franjo Mihalinec iz Hrebine, star 24 let, trgovski pomočnik; Martina Jalovec iz Izvira, stara 1 leto.
DOLENJSKI LIST
Hvala za vašo kri, J * ki rešuje življenja! g
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: £ Franc Čečelič, Aleksander Zupan, Karlo Majetič, Slavko Pugelj, ^ Marjan Iskra, Jože Srebrnjak, Alojz Cimermančič, Milan Turk, Alojz Lukšič, Jože Kolenc, Janez Sive, Lado Pešič, Brane Maver, Stane £ Drmaž in Franc Udovč, člani IMV Novo mesto; Ivan Velikonja, Jože J Progar, Cvetka Zupančič in Vinko Zupančič, člani Krke, tovarne ^ zdravil Novo mesto; Martin Mohar, Jože Udovč, Bojan Florjančič, 4 Franc Kuplenk, Bojan Čeh, Franc Franko, Marija Kovačič, Stanka £ Štalcar, Jožefa Franko in Stane Senica, člani Novoteksa Novo mesto; J Mirko Pašič, član Cestnega podjetja Novo mesto; Dušan Puš, član £ Inštalaterja Novo mesto; Ivan Fabjančič, član Bora, Dol. Toplice; 4 Ciril Bašelj, član Cestnega podjetja Novo mesto; Vinko Božič, član + Iskre Novo mesto; Alojz Muhič, član Krke, tovarne zdravil Novo ^ mesto; Ivan Kafol, član Pionirja Novo mesto.	J
1	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11	12
13								14		-		
15				m *	16	17	18		1			
20								22		23		
24	.	-	25					26	27			
•	I	28				_	29					
30.	31				1	32				gp3		34
35				36	37					38		
39			40		41				42			
43				44			45	46				
47					I		48					
Za kratek čas in dobro voljo
VODORAVNO: 1. kraj pri Novem mestu (obrat Novolesa), 7. odrgnina, 13. ptica ujeda, 14. kraj blizu Reke, 15. del obraza, 16. filmska igralka Farrow, 19. pretvornik 20. počelo taoizma, 21. karta pri taroku, 23. industrijska rastlina, 24. arabski žrebec, 25. moško ime, 26. grška boginja modrosti, 28. maroga,
29. poljedelec, človek na kmetiji,
30. aviatik, 32. država v Aziji, 33. Karel Destovnik, 35. oče, 36. udeleženec sinjske igre, 38. kurirji, 39. telesna poškodba, 41. hitro pre-
Oboje potrebujemo: vaš
stari in novi naslov
ko nam pismeno javljate spremembo naslova! Lista vam na novi naslov ne moremo pošiljati, če nam hkrati ..e eporočite svojega dosedanjega (starega) naslova. Ne jezite so torej na nas, če boste prejemali Dolenjski list tudi naprej na dosedanji naslov, čeprav že stanujete kje drugje — zato upoštevajte naše gornje na-vodtlo.	UPRAVA	LISTA
mikanje, 42. moško ime, 43. sveta podoba, 45. obokano stebrišče, 47. oblika partizanske dejavnosti, 48. tiskarsko sito.
NAVPIČNO: 1. sirček, 2. hrib nad Reko, 3. vrsta papirja, 4. luka v Izraelu, 5. prva in zadnja črka, 6. armija, 8. Rudi Bardorfer, 9. germanski orel, 10. okostje, 11. gledališki igralec (Milan), 12. hrvaška revija, 17. moško ime, 18. enaka samoglasnika, 21. krema, 22. pokrita staja za živino v hribih, 25. lokal v Ljubljani, 27. polt, 28. travnata stepa v Južni Ameriki, 29. slovenski pesnik (Lojze), 30. prestolnica Francije, 31. grški otok, 32. Eisenhower, 33. tnala za sekanje drv, 34. naša denarna enota, 37. Ljudska tehnika, 38. gost na poroki, 40. dalmatinsko žensko ime, 42. neznanka v matematiki, 44. Alain Delon, 46. radij.
REŠITEV KRIŽANKE OD 15. JULIJA
VODORAVNO: 1. karavana, 9. oktaeder, 10. Lui, 11. ala, 12. Ot,
13.	BK, 15. AN, 16. Nora, 18. aforizem, 21. Rur, 22. ara, 23. oral, 24. sod, 26. ESS, 29. prodajač, 32. Meka, 33. AM, 35. ŽA, 36. MT, 37. vat, 39. Van, 40. apostoli, 43. raz-tezek.
Ob bridki in nenadni izgubi našega ljubega moža, očeta, sina in brata
MARKA DAMJANOVIČA iz Drag
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in pomagali v težkih dneh. Posebna zahvala dr. Hubscheru in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ZB, gasilskemu društvu in Osnovni šoli Suhor. Iskrena hvala tudi duhovščini za pogrebni obred.
Žalujoči: žena s sinom in hčerko, mama, sestre z družinami in drugo sorodstvo.
»Dolenjski list« v vsako družino
ZAHVALA Ob nenadomestljivi in zelo boleči izgubi našega ljubega in nadvse dobrega moža in očka v
MIHA ERBANA rezervnega oficirja iz Brežic
se iskreno in toplo zahvaljujemo za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih vsem dobrim in dragim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, organizaciji ZB in tovarišem, ki so nosili prapore, kot podjetju AGRO-SERVIS. Prisrčna hvala pevcem za žalostinke, saj je tako zelo ljubil petje, govornikoma tov. Geijeviču in Podgoršku, ki sta se ganljivo poslovila, godbi ter vsem, vsem in še vsakemu posameznemu posebej, ki so počastili njegov spomin in mu darovali toliko lepega'cvetja in vencev ter zasuli njegov tako prerani grob s cvetjem. Še enkrat topla in prisrčna hvala za vse! Žalujoča: žena Anica, sin Dušan in hčerka Ankica
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
j/v1 /n'Oć
V ŠIROKEM PROGRAMU
KMKM MNOGIH KOMBINACIJ KIHHH HI UfrM
SODOBNA KUHINJA JE SlSTAVA
KI VAM POSTAVLJENI NA PRAVO MESTO PRIHRANIJO VELIKO TRUDA IN ČASA g-iniJELrL|JB PROIZVAJA OBOJE
VABOO
Op t\P
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 23. JULIJA: 8.10 Operna matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tu-
TELEVIZIJSKI
SPORED
8.55
9.30
10.00
10.45
10.50
11.40
15.00
15.30
16.00
18.30
19.55
20.00
20.30 20; 35
21.25
21.40 l ,21.55
22.25
NEDELJA,
25. JULIJA
MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) PISANO DOMAČE - I. oddaja (JRT) KMETIJSKA ODDAJA MOZAIK
OTROŠKA MATINEJA: Pika Nogavička, Svet otokov in atolov MESTECE PEYTON — serijski film
PROSLAVA 50 LETNICE ATLETSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI in PLAVANJE JUGOSLAVIJA : VELIKA BRITANIJA
balada o Črnem
ZLATU — ameriški film CIKCAK TV DNEVNIK 3-2-1
A. Marodič: KARIERA - oddaja Mali' oglasi (JRT)
GLAS NA OBISKU: Jo Stahl (JRT)
POROČILA ŠPORTNI PREGLED NAPOVED SPOREDA
DRUGI SPORED:
20.00 TV DNEVNIK 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
17.15
17.40
18.00
18.20
18.35
19.05
19.50
20.00
20.25
20.35
22.55
PONEDELJEK,
26. JULIJA
MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30)
DREJCEK IN TRIJE MARSOVCKI -1. del IZSTRELITEV APOLLA XV.
OBZORNIK
SREBRNICA — oddaja iz cikla Karavana MLADI ZA MLADE CIKCAK TV DNEVNIK 3-2-1
K. Malcuszinsky: NUERNBERŠKI EPILOG - drama TV Beograd
POROČILA
DRUGI SPORED:
18.15 KRONIKA
18.30 ZNANOST
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA
19.05 MLADI ZA MLADE 19.50 TV PROSPEKT
20.00 TV DNEVNIK
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
TOREK,
27. JULIJA
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00)
18.30 OBZORNIK
18.45 PRIJATELJ BEN - serijski film
19.10 SREČANJE V STUDIU 14: Narghita
19.35 CESTA IN MI: Nevarnost na cesti
19.50 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.25 3-2-1
20.35 ENAJST VETERANOV - ameriški film
22.35 MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES — II. oddaja
.... POROČILA
DRUGI SPORED:
18.15 KRONIKA
18.30 REPORTAŽA
19.00 NARODNA GLASBA
19.20 TV POŠTA
19.50 TV PROSPEKT
20.00 TV DNEVNIK
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA,
28. JULIJA
17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.20)
18.15 OBZORNIK
18.30 PIKA NOGAVIČKA -švedski film
19.00 MOZAIK
19.05 RISANKE IN LUTKOVNI FILMI
19.30 NA SEDMI STEZI -
športna oddaja 19.50 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK 20.25 3-2-1
20.35 I. Štivičič: KAM GREDO DIVJE SVINJE - IV. del
21.35 NAŠA SREČANJA NA TUJEM: Trdna vez
22.00 JAZZ NA EKRANU 22.20 POROČILA
DRUGI SPORED:
18.15 KRONIKA
18.30 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA
19.05 ZNANOST 19.50 TV PROSPEKT
20.00 TV DNEVNIK
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
Četrtek,
29. JULIJA
8.55 PRENOS .SKUPNE SEJE VSEH ZBOROV ZVEZNE SKUPŠČINE
17.20 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.35)
18.20 OBZORNIK
18.35 DRUŽINE - poljudno znanstveni film
19.05 ENKRAT V TEDNU
19.20 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI
19.50 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.25 3-2-1
20J5 L. N. Tolstoj: VOJNA IN MIR - V. del
21.35 XXI. STOLETJE
22.35 ZBOR RTV BEOGRAD .
  POROČILA
DRUGI SPORED:
18.15 KRONIKA
18.30 NARODNA GLASBA
19.00 ENCIKLOPEDIJA
19.20 SERIJSKA ODDAJA
19.50 TV PROSPEKT
20.00 TV DNEVNIK
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK,
30. JULIJA
16.40 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 16.55)
18.15 OBZORNIK
18.30 VESELI TOBOGAN: Poreč II. del
19.00 MESTECE PEYTON -serijski film
19.50 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.25 3-2-1
20.35 RA - švedski film
22.35 ODISEJA MIRU - oddaja TV Beograd
23.05 POROČILA + APOLLO 15
DRUGI SPORED:
18.15 KRONIKA
18.30 GLASBENA ODDAJA
19.00 HUMORISTIČNA ODDAJA
19.50 TV PROSPEKT
20.00 TV DNEVNIK
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA,
31. JULIJA
14.00 SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V VESLANJU - prenos z Bleda (JRT) + APOLLO 15 - prvi sprehod po Luni do 18.15)
18.15 OBZORNIK
18.30 SINJSKA ALKA - oddaja TV Zagreb
19.00 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA
19.25 MOZAIK
19.30 TV KAŽIPOT
19.50 CIKCAK
20.00 TV DNEVNIK
20.25 3-2-1
20.35 IGRE BREZ MEJA - III. oddaja
22.00 SVET OTOKOV IN ATOLOV: Fyi — nov svet, nova kultura
22.25 MAŠČEVALCI - serijski film
23.15 POROČILA
DRUGI SPORED:
17.30 NARODNA GLASBA
18.00 KRONIKA
18.15 OTROŠKI SPORED
19.15 PROPAGANDNA ODDAJA
19.20 DOKUMENTARNA ODDAJA
19.50 TV POŠTA
20.00 TV DNEVNIK
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
jine, 12.30 Kmetijski nasveti - Prof. Mirko Šiško:	Spravljanje	sadja,
12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orke* stri, 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 16.00 ,Vrtiljak”, 17.10 Operni koncert, 18.15 Glasbeni vsak dan,
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca,
20.00 Poje zbor „Branko Krsamano-vić“ iz Beograda, 20.30 ;,Top-pops 13“, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 24. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Z ansamblom „Fantje treh dolin“, 10.15 Pri vas« doma,
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Jože Rihar: Na katere gospodarske lastnosti pazimo pri odbiri čebel, 12.40 ,Po domače41 z godci in pevci, 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Igrajo veliki zabavni orkestri, 15.30 Glasbeni in-termezzo, 16.00 „Vrtiljak41, 17.10 Gremo v kino, 18.15 Simfonični deli francoskih skladateljev v domači izvedbi, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka, 20.00 Večer z napovedovalko Bojano Avsenak - vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra -Wolfgang Ecke: „Dama s črnim jazbečarjem44, 22.20 Oddaja za naše iz-scljcncs.
NEDELJA, 25. JULIJA: 4.30 do
8.00 Dobro juro! 8.05 Veseli tobogan, 9.05 Srečanje v studiu 14, 10.05 Še pomnite, tovariši... Vasilij Čujkov: Na začetku poti, 10.25 Pesmi borbe in dela iz Hrvaške, 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 13.30 Nedeljska reportaža, 13.50 Z domačimi ansambli, 14.30 Humoreska tega tedna - P. Cummings: Filozofija doslednosti, 15.05 Igramo za prijetno razvedrilo, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 „V nedeljo zvečer44, 22.20 Plesna glasba.
• PONEDELJEK, 26. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine,
12.30 Kmetijski nasveti - Jnž. Tone Vidrih: Mejne vrednosti uporabe gnojil v naših razmerah, 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri, 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak44, 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne, 18.15 „Signali44, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra, 20.00 Giacomo Puccini: odlomki iz opere „Manon Lescaut44, 22.15 Za ljubi-
„telje jazza.
TOREK, 27. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jana Pintar: Problematičnost kakovosti alkoholnih pijač, 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Borisa Franka,
13.30 Priporočajo vam .... 14.10 18 tednov - 18 oktetov, 14.40 „Na poti s kitaro44, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak44, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca, 20.00 Prodajalna melodij, 22.15 Listi iz klavirskih albumov Oliviera Messiaena.
SREDA, 28. JULIJA: 8.10 Operna matineja, 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba, 10.15 Pri vas doma,
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Čuden: Ali bomo pri razvoju hribovskih kmetij gledali le na ekonomiko? 12.40 „Od vasi do vasi44. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak44, 17.10 Dve mojstrovini Lud-wiga van Beethovna, 18.15 Iščemo popevko poletja, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice,
20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 29. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani,
10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Ljudmila Haller: O šolah za kmete živinorejce, 12.40 „Čez polja in potoke44 z godci in pevci, 13.30
Priporočajo vam  15.30 Glasbeni
intermezzo, 16.00 „Vrtiljak44, 17.10 Koncert po željah poslušalcev,
18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 22.15 Iz češke simfonične literature našega stoletja.
Prometno, gostinsko in turistično podjetje »LJUBLJANA TRANSPORT« poslovna enota JESENICE
objavlja
prosta delovna mesta
1. več avtobusnih šoferjev
2. več KV kuharjev in natakarjev
za določen ali nedoločen čas za hotel »Špik« v Gozd Martuljku.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
podi. da imajo izpit za KV delavca prometne stroke ter da uspešno opravijo psihotehnični pregled.
pod 2. da imajo zaključeno gostinsko šolo, praksa zaželena.
Za delovna mesta kuharjev in natakarjev samska ali družfriska stanovanja po dogovoru.
Poskusno delo in osebni dohodek sta določena s pravilnikom.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev v 10 dneh po objavi na naslov: -LJUBLJANA TRANSPORT«, PE JESENICE.
Ul
ec
p-
VSAK ČLAN
PREŠERNOVE
DRUŽBE
IN NAROČNIK
NA NJENE IZDAJE
PREJME
TUDI SREČKO
ZA VELIKO
NAGRADNO
ŽREBANJE
DAKA
POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV,
39$$$
- Kako se počutite v domovini svojih staršev?
„Oče in mama sta šla čez veliko lužo 1919 in se jima ni nikoli izpolnila želja, da bi se vrnila na stare stezice, po katarih sta v mladosti hodila. Ker sta starša vedela, da se jima želja ne bo izpolnila, sta me prosila, naj grem namesto njiju v Slovenijo. Prvič sem prišla leta 1962 in srečala veliko prijateljev in sorodnikov. Stopala sem po očetovih stezicah, ki jih je tako ljubil. Nikoli si nisem predstavljala, da je pri vas tako lepo! Navdušena sem nad pokrajino in nad ljudmi. Verjeli ali ne: med vami se počutim bolj domače kot v Ameriki. “
buHMHMaRMHNHHHMIfi
— Koliko časa ste v Sloveniji?
,, Igrali smo devet dni v Izoli, nastopili smo v Škofji Loki, na ljubljanskem radiu in v Dolenjskih Toplicah. V ponedeljek zjutraj spet odletimo nazaj v Ameriko, z nami gredo najlepši vtisi. “
— Kdo sestavlja vaš ansambel?
,rNastopa pet glasbenikov ter midve s pevko Mily Smolkovič. Mily lepo poje slovenske pesmi, čeprav ne zna slovensko. “
- Kako je s kulturnim življenjem v Ameriki?
„Z mojimi fanti nastopamo vsako soboto med Slovenci. Razen tega vodim tudi mladinski pevski zbor. Med našimi rojaki je veliko zanimanje za slovensko pesem; imam občutek, da'tam pojemo več vaših pesmi, kot vi tukaj v domovini. “
- Kaj je naredilo na vas najmočnejši vtis?
„Lepi kraji in dobri ljudje so me presenetili. Ko sem obiskala domačijo mojih staršev, sem se jokala. Vesela sem, da gre napredek z naglimi koraki naprej. Ko bo spet priložnost, pridem z velikim veseljem k vam. Na svi denjer SLA VKO DOKL
Drugič je bil napaden
Mihaela Horvata so se ponoči lotili v parku
V nedeljo, 18. julija pozno zvečer, sta Henrik in Jožefa Brajdič napadla gluhonemega čevljarja Mihaela Horvata iz Irče vasi. Lotila sta se ga v parku za novomeško pošto. Cigan je Horvata trdo prijel za roke, medtem ko sta mu iz hlačnega žepa potegnila 10 bankovcev po 50 din.
Napadeni je malo prej s Ciganoma popival v Metropolu, ko pa je odšel proti domu, sta mu sledila in ga napadla na samoti. Verjetno sta videla, da ima pri sebi denar. Horvat je tako doživel že drugi ciganski napad. Le-
Z RAZSTRELIVOM V SMRT
Franc Željko, 47-letni invalid iz Sodevcev pri Starem trgu, je 16. julija zvečer naredil samomor v domači hiši. Izbral si je smrt z razstrelivom. Okoliščine še raziskujejo.
tos smo že poročali, da ga je 15. februarja ponoči na podoben način skušal oropati Štefan Brajdič na Bregu.
Smrt z elektriko
Franc Legan ni bil dovolj previden
V soboto, 17. julija zvečer okrog 20. ure, je hotel 28-letni Franc Legan iz Artmanje vasi pri Dobrniču prenesti v hlev trožilni električni kabel pod napetostjo. Ko je z roko prijel za žarnico, ga je hudo streslo. Padel je na tla in se ni več ganil.
Domači so mu hoteli pomagati z umetnim dihanjem, a je bilo prepozno. Ko je čez pol ure prišel zdravnik, je lahko ugotovil le smrt.
Komisija iz Celja ugotavlja vzrok požara v kompresorski postaji krmeljske Metalne. (Foto: Legan)
POŽAR V KRMELJSKI METALNI
Krmelj: ogenj so pogasili le malo prej, preden so bili izpraznjeni vsi aparati za gašenje
V krmeljski Metalni, ki daje kruh nad 300 delavcem, je v sredo, 14. julija, malo po drugi uri ponoči tuljenje sirene klicalo gasilce v trenutku, ko so delavci nočne izmene po malici začeli delati. Gorelo je v kompresorski postaji, ogenj pa je prvi opazil delavec Drago Berk.
V polurnem boju z ognjem se je kakim 25 domačim gasilcem, ki so takoj pritekli na kraj nesreče, posrečilo zadušiti požar. Pri tem so izpraznili vse tovarniške gasilske aparate z ogljikovim dioksidom — z izjemo enega samega. Izkazalo se je, da mali gasilski aparati niso dovolj učinkoviti, če požar zajame večji obseg.
V kompresorski postaji sta zgorela električna napeljava in strop. Komisija zavarovalnice „Sava“ je škodo ocenila na približno 30.000 dinarjev. In vzrok požara? Elektrotehnik Janez Močan, ki je v tovarni vodja vzdrževalnih del, je menil, da ogenj ni mogel nastati zaradi elek-
PRETEP NA VESELICI
V noči od nedelje na ponedeljek, 19. julija, je na gasilski veselici v Mirni peči prišlo do pretepa, v katerem so morali posredovati miličniki. Jože in Alojz Luštek sta se lotila Franca Šmalca iz Gor. Pod-boršta in ga pretepla. Napadalca sta prijavljena sodniku za prekrške.
POŽAR PRI LIKANJU
14. julija dopoldne je začelo goreti v stanovanju Ivana Mariniča v naselju Nad mlini v Novem mestu. Nedoletna hčerka je likala obleko, nato izključen likalnik položila na prešito odejo in šla nakupovat v trgovino. Medtem se je odeja vnela, požar pa je uničil tudi zavese in kavč. V stanovanju je za okoli 1.000 dinarjev škode.
]®E0ES®E®[š
| MARKET na Kristanovi cesti * MARKET na Cesti herojev in l DELIKATESA na Glavnem trgu
NOVA TAJNICA
Na razpis za delovno mesto tajnice v našem podjetju se je javilo zelo čedno dekle z vsemi dobrimi lastnosmi in kvalifikacijami, ki jih ob takih prilikah zahtevamo. Povabili smo jo na osebni razgovor.
Prišla je in se najprej javila glavnemu direktorju. Po opravljenih formalnostih jo je še nekaj časa ogledoval, nato pa svetoval, naj si da še malo skrajšati krilo. Novinka mu je obljubila, da bo tako ravnala, in že se je napotila predstavit h komercialnemu. Tudi ta je z zadovoljstvom opazoval njeno zunanjost in jo pohvalil, da mu je zelo všeč. Pripomnil je, da čevlji niso najbolj po zadnji modi, in jo obenem tolažil, da to ni huda reč, ker take čevlje danes prodajajo v vseh boljših trgovinah.
Naslednja pot jo je vodila do sekretaija. Že ob pogledu
nanjo je kar skočil od presenečenja, jo meril od vrha do tal, se vrtel okoli nje in jo na vso moč hvalil. Govoril ji je, da je na njej vse v najlepšem redu, le frizuro bo treba popraviti. Če želi, lahko to stori tudi sam. Tajnica se mu je zahvalila za ljubeznivost in ponuđeno pomoč ter nadaljevala obiske po stopničkah pomembnosti navzdol vse do vratarja, kajti želela je prav vsakega spoznati.
- Vratar jo je takoj povabil na kavico. Povabilo je z veseljem sprejela. Toda ko je stopila v njegov prostor, si jo je posadil na kolena in jo začel ljubkovati.
,,Le kako si upate?!“ ga je oštela. ,,Še direktor si tega ni drznil, ampak me je opozoril le na obleko. Tudi komercialni je bil soliden, ker je grajal le čevlje, celo sekretar se je zanimal samo za fri-
zuro. A vi? Vi pa kar takole brez vprašanja jemljete moje telo. Kako le morete biti • taki? “
Vrataija to ni presenetilo. Nekoliko se ji je nasmehnil, jo krepkeje stisnil k sebi, in odgovoril:	„Tovarišica,	vi
tega ne razumete. Direktor ki ste ga prej videli, je bil krojač, zato je gledal le na obleko, komercialni je bil čevljar, zato se najbolj razume na čevlje. Sekretar zna najbolje streči lasem, ker je dolga leta> delal v frizerskem salonu. Vidite, čeprav so na novih položaj ih, še vedno gledajo z očmi svojega poklica, zato so kritični samo pri tistem delu, na katerega se najbolje razumejo. No, jaz, tudi sam delam to, česar sem • navajen. Veste, jaz sem .. . nerodno mi je ... nisem pravi vratar, sem bivši direktor.“
ŽABARJEV LENART
trične napeljave, češ da je bila izolacija narejena tako, kot je potrebno. Komisija iz Celja je res ugotovila, da se je ogenj začel v zaganjaču elektromotorja.
Drago Berk, doma iz bližnjih Gabrijel, nam je takole opisal začetek požara: „Pri svojem običajnem delu sem zagledal, da se v prostoru, kjer so motorji, nekaj sveti. Takoj sem stekel k vratom in jih odprl. Vame je butnil gost dim, začel sem klicati na pomoč. V tistem trenutku se je že oglasila tovarniška sirena.11 M. L.
/----------------------------N
Posebni vlak v Belo krajino
NOVOMEŠCANE obveščamo, da bo vozil posebni vlak na jutrišnje veliko slavje v Črnomlju z novomeške postaje ob 8.19 uri, vračal pa se bo s postaje Otovac pri Črnomlju ob 17.32. Vsi redni Vlaki bodo okrepljeni.
- Udeležimo se velikega narodnega srečanja v Lokvah pri Črnomlju, obiščimo našo drago partizansko Belo krajino!
Občinska konferenca
SZDL Novo mesto \__________________________ S
Nov TV pretvornik na Travni gori
Režijski odbor za gradnjo televizijskega pretvornika na Travni gori namerava zgraditi nov pretvornik, ki bo dvestokrat močnejši od sedanjega. Novi pretvornik bi omogočil v Sodraški in Ribniški dolini nemoteno gledanje I. in II. programa ter barvne slike. Stolp pretvornika bo visok 25 m, njegove antene pa bodo omogočile dober sprejem vsem lastnikom sprejemnikov od Gromčaric do Podklanca. Cena pretvornika bo znašala 8 milijonov starih dinarjev. Večinoma so lastniki televizorjev iz Sodražice že prispevali za pretvornik vsak po 200 N-din, iz ostalih vasi Ribniške doline pa naj bi prispevali vsak po 50 N-din in tako omogočili, da bo novi pretvornik na Travni gori čimprej postavljen. Režijski odbor za gradnjo računa na velik odziv za prispevek za novi pretvornik.
RALLY ŠOLT71:
SPET ZMAGA NOVAKA
Na nedeljskem avtomobilskem rallyju za republiški prvenstvo, ki ga ie organiziralo ljubljansko AMD SOLT, je od 45 tekmovalcev prišlo na cilj samo 15 najvztrajnejših. Zaradi izredno zahtevnih nalog so prireditelji na koncu priznali uvrstitev tudi tistim, ki so srečno prevozili vsaj 2 hitrostni preizkušnji. Uspeh Novomeščanov: do 785 ccm: 1. No-vak-Les; do 850 ccm: 2. Senica-Marolt: do 1000 ccm: 3. Badovinac-Rifelj; 4. MilaveoLetonja; do 1300 ccm: 6. Andrijanič, 7. Murn. Tri novomeška vozila (Smodej, B. Burn, Guštin) nimajo uvrstitve, prav tako je odstopil favorit Horvat iz Kamnika, ki je maja zmagal na ral-lyju „Dolenjska osmica“.
Ribničan, Ribnčan ali Ribenčan?
Restavracija v Ribnici je postala - gostilna. V skladu s tein se je nedavno pojavil tudi napis na zunanji steni lokala - „Gostilna Ribenčan". Ribničani se sedaj sprašujejo, od kod je ta „Ribenčan", saj tako nihče ne govori. Knjižno je pravilno Ribničan, narečno pa le „Rib’nčan" ali Ribnčan, nikakor pa ne Ribenčan. To je tako kot z imenom kraja: domačini v narečju pravijo vedno „Rib’nca", kdor pa hoče biti modrejši od Ribničanov, pa se spakuje z „Rajbn-co". Torej bi se lahko gostilna imenovala le „Ribničan" ali „Ribnčan". Vidite, Žulj nima z imenom nobenih težav: gostilno je imenoval „Urban", kar je enako knjižno in narečno, -vec
TIK PRED NASTOPOM — toda na divji vročini, ko je pripekajoče sonce pognalo živo srebro na 28 stopinj, so pevke naj mlaj šega mešanega pevskega zbora na Dolenjskem tik pred skupnim nastopom vseh zborov na taboru v Šentvidu pri Stični zaman iskale sence. Ni treba ugibati, za kateri zbor gre: črka K, zaščitni znak tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta, nam pove vse. Peli pa so kot slavčki, fantje in dekleta; možje in žene, člani KRKINEGA pevskega zbora pod dirigentstvom prof. Janeza Žnidarja! Na jesen jih bomo veijetno že lahko slišali tudi na samostojnem koncertu v Novem mestu. (Foto: Tone Gošnik)
Črnomaljski godbeniki zadnje čase spet pridno igrajo in nastopajo. Tudi na nedavni proslavi na Smuku, ko je praznovala Iskra, so se izkazali. (Foto: Ivan Zoran)
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL. Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Frane Beg. Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Jane/. Gartnar (predsednik sveta). Tone Gošnik, Jože Jeke, Frane Lapajne. Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Žlvie.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik). Ria Bater, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey In Ivan Zoran.. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek -- Posamezna številka l dinar — uetna naročnina 4» dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vštet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, I cm na doloOeni strani 45 din, I cm na 1„ srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: «8001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
I Kje so tiste stezice?
I Francka Sylvester iz Pittsburga rada pride na obisk v staro .domovino — Ko je obiskala rodni kraj svojih staršev, se ji je izpolnila davna želja
Med dragimi gosti, ki so v nedeljo obiskali izseljeniški piknik v Dolenjskih Toplicah, je bila tudi dolenjska rojakinja Francka Rosenberger-Sylvester, ki je v Dolenjskih Toplicah nastopila tudi s svojim orkestrom. Franckini.starši so bili pristni Dolenjci: oče je bil doma iz Jurne vasi, mati Pepca Šušteršič pa iz Gornjih Laknic. Čeprav je bila Francka rojena v Ameriki, zelo lepo govori slovensko; pozna se ji, da z velikim trudom in veseljem obvlada jezik staršev. Zdaj živi v Pittsburgu in je bila že večkrat v Sloveniji.