KRŠKO - Skupščina je v ponedeljek sklenila, da ne bo podpisala sporazuma za graditev medobčinskega pionirskega letovišča v Ankaranu. Poiskala bo raje možnosti za letovanje v Mate. idi pri Poreču. METLIKA - Vse od Boža-kovega do Križevske vasi, se pravi krog in krog Metlike, je bilo v nedeljo ob Kolpi polno kopalcev. Vse več je avtomobilov tudi od drugod. KRŠKO - V ponedeljek je odpotovalo na počitnice v Rovinj 166 otrok iz krške občine. Letovanje organizira občinska zveza prijateljev mladine za zdravstveno in socialno ogrožene šolske in predšolske otroke. SENOVO - Prebivalci protestirajo, zaradi ukinitve nedeljske avtobusne proge Brestanica-Se-novo. Skupščina jih podpira v njihovi zahtevi, da bodo tudi med tednom iskali drugo avtobusno podjetje, če SAP ne bo vozil ob nedeljah. ŽUŽEMBERK - Neljubo presenečenje so v nedeljo doživeli izletniki na žužemberški Loki. Prostor za taborjenje je bil pregrajen, ker ima menda nekaj košev mrve prednost pred turizmom. Ta samovoljni „ukrep“ je delo najemnika travnika. Utopljenec pod mostom Novomeški gasilci so v nedeljo, 18. julija dopoldne, našli pod mostom v Kandiji utopljenca. Iz osebne ’7kaznice, ki jo je imel pri sebi, so ugotovili, da gre za Antuna Dunaja, zaposlenega na gradbišču KRI® v Ločni, doma pa iz Orehovice pri Krapini. Ker pri zdravniškem pregledu na utopljencu niso našli nobenih znakov nasilja, domnevajo, da gre za samomor. Jniti Že tretjič rdeči petelin Tokrat ‘strela v Kočariji: Franc Vegel ima za 10 milijonov starih dinarjev škode Nevihtna fronta je na začetku tedna prešla Slovenijo. Za njo se krepi greben visokega zračnega pritiska, hkrati pa doteka hladnejši zrak. Proti koncu tedna bo topleje, vendar so veijetne popoldanske nevihte. ■BMHB Že tri nedelje zaporedoma je strela povzročila v bližini Kostanjevice veliko gospodarsko škodo. V nedeljo, 18. julija zvečer, nekaj pred 21. uro je v hudi nevihti, ki je divjala nad Kostanjevico, strela udarila v drevo ter se od tam odbila v 18 metrov dolg kozolec kmeta Franca Vegla v Kočariji. V kozolcu je bilo 800 kg pšenice in* 5000 kg sena, zato se je v trenutku vzdignil velik plamen. Vaščani, ki so takoj pritekli na pomoč, iz goreče bakle niso mogli več reševati. Tudi kosta-njeviški gasilci, ki so zelo hitro prispeli na kraj nesreče, niso mogli z gašenjem več kaj pomagati. Zaradi pomanjkanja vode bi lahko prišlo še do večje nesreče. Edine štiri kapnice so že izpraznili, tako da so se lotili reševanja ostalih poslopij z lopatami in vilami. Ce bi se ogenj razširil, bi zgorela vsa domačija KOLPA IMA 26 STOPINJ Še takim, ki se jim morje poleti ne zdi toplo, je Kolpa te dni všeč. Vsa kopališča in bregovi po vsej Beli krajini so bila v nedeljo tako polna, da skoro nisi imel kam stopiti. Z avtomobili in Izletniki pa sta bili natrpani zlasti kopališči v Metliki in Podzemlju. Na urejenem metliškem kopališču računajo parkiranje avtomobila 3 din, medtem ko vstopnine za kopalce ni. Pomoč republike sedmim občinafrn Uradni list SRS prinaša 10. julija odlok izvršnega. sveta SRS o razde"-litvi namenskih v sredstev za socialne podpore. Izmed 30 občin, ki bodo skupaj prejele 5,000.000 din te pomoči, bodo dobile občine na našem območju: Krško 203.000 din, Brežice 144.000 din, Trebnje 133.500 din, Sevnica 109.800 din, Črnomelj 100.000 din, Ribnica 91.500 din in Metlika 27.600 din. Med pogoji, po katerih pripadajo občinam ta sredstva, je tudi ta, da mora znašati stalna denarna pomoč v primeru, če se daje kot edini vir preživljanja, vsaj 250 din na mesec in da se izplačuje že od 1. januarja 1971 dalje. kakor tudi sosednje v neposredni bližini, gasilci pa bi bili brez vode brez moči. Kozolec je popolnoma zgorel, v njem pa tudi nekaj poljedelskih strojev, les, pripravljen za gradnjo itd. Škodo cenijo na 100.000 din. Kmet Vegel ima vsa gospodarska poslopja zavarovana proti nesreči samo za 10.000 dinarjev. ALENKA BURJA PRI KRAJŠKOVIH JE GORELO V nedeljo, 18. julija proti večeru, je strela udarila v električni drog v Ločni, od tam pa šinila na gospodarsko poslopje Rozike Krajšek. Nastal je velik požar, v katerem je popolnoma uničilo ostrešje, okoli 10 ton sena,^ nekaj kmečkega orodja in strojev. Škode je za okrog 70.000 din, medtem ko je bilo poslopje zavarovano. Da se ni ogenj še bolj razširil, je zasluga novomeških in šmi-helskih gasilcev. POLOVICA TEKMOVALCEV Na viniški šoli so letos že četrtič tekmovali za Župančičevo bralno značko. Na zaključni slovesnosti, kjer so 247 učencem podelili značke in diplome, je bil v gosteh tudi pisatelj Leopold Suhodolčan. Na šoli je letos tekmovalo 58,8 odst. vseh učencev. T.M. STRELA ZAŽGALA SKEDENJ V noči od 13. na 14. julij je izbruhnil požar v skednju Alojza Crni-ča iz Pribanjcev pri Adlešičih. Ves skedenj je zgorel, z njim pa tudi 8.000 kg sena in okrog 500 kg pšenice. Kot so ugotovili, je požar povzročila strela. Jutri v Belo krajino! Niko Pirnat: KOMANDANT STANE - FRANC ROZMAN (posnetek po zgorelem lesorezu znanega partizanskega umetnika). — V Lokvah pri Črnomlju, kjer se je komandant Stane 7. novembra 1944 pri preizkušanju novega orožja smrtno ponesrečil, bo jutri veliko zborovanje ob 30. obletnici začetka vstaje slovenskega naroda. — Bralce vabimo, da preberejo v sredini današnje številke nadaljevanje odlomka iz knjige „NAJBOLJŠI SO PADLI“ narodnega heroja Staneta Semiča-Dakija, ki opisuje prav na tem mestu smrt priljubljenega partizanskega komandanta, španskega borca in prvoborca NOV ter znanega junaka naše revolucije, komandanta Staneta. DO 15. OKTOBRA JAVNA RAZPRAVA 0' POMEMBNEM VPRAŠANJU Letos: kmečko starostno zavarovanje Z novim letom naj bi začelo veljati kmečko starostno zavarovanje, ki naj pripomore k utrditvi kmetijstva in naše vasi Poročali smo že večkrat, da tečejo obsežne in zanimive razprave o tem, da je treba v Sloveniji nujno uvesti kmečko starostno zavarovanje. Pred kratkim so poslanci republiškega in socialno-zdravstvenega zbora skupščine SRS sklenili, da je treba kmetom takoj omogočiti zavarovanje ,,za stare dni“, ki naj bi z zakonom začelo veljati že 1. januarja 1972. Javna razprava o tem pomembnem vprašanju bo tekla do 15. oktobra, do 15. novembra pa mora biti predložen osnutek novega zakona. Zdaj je dokončno jasno, da smo tik pred uvedbo tega potrebnega zavarovanja, ki vključuje kmečko prebivalstvo*k pravicam drugih delovnih ljudi. S starostnim zavarovanjem kmetov v Sloveniji ne kaže več odlašati: kmetov imamo v republiki zdaj le še 23 odst. med vsem prebivalstvom, povprečni dohodki med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom so zelo različni, starostno zavarovanje kmetov pa naj bi pripomoglo tudi k uspešnem razvoju kmetijstva in k socialistični preobrazbi na vasi. Razen tega moramo vedeti, da sosednje države že imajo - ali pa uvajajo - kmečko starostno zavarovanje, kar vse potrjuje, da gre za nujne in potrebne korake. Izhodišča za novo zavarovanje so v lemle: - zakon uvaja obvezno starostno zavarovanje kmetov in določena bo minimalna (najmanjša) starostna pokojnina; - zakon naj bi začel veljati s prihodnjim letom, pravice in obveznosti pa bi uresničevali postopoma; - vstopna starost za pokojnino za oba spola je 65 let; eno gospodarstvo dobi le eno pokojnino. (Nadaljevanje na 3. str.) Jelko Lavrič smo v nedeljo s sanitetnim kombijem IMV pripeljali z zdravljenja v Nemčiji domov. V treh mesecih sta seji izboljšala vid in govor, na sliki pa je v zasebni kliniki dr. Selzerja z bolničarjem Karlom. Pred odhodom sta se poslovila kot dobra znanca. Več o Jelki prihodnjič. (Foto: Ria Bačer) ČEPRAV SE PASJI DNEVI PO KOLEDARJU ZAČNO ŠELE JUTRI — niso zdržali ne ljudje, ne njihovi četveronožni prijatelji vročine minulih dni na suhem. Komur je morje ,,preslano“, se skuša ohladiti v domačem potočku ali reki; skušali smo zapisati zato. ker sta vsaj Kolpa in Krka topli tako, da razbeljena telesa sploh ne zacvrče več, če jih vržemo vanju .. .(Foto: M. Moškoii) OB 30-LEfTNllCI VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ni ■ m m # a mi A £JSt fl3SI!(6 - Qamn oilal Jutri se bomo na kraju, kjer je bila v letih revolucije zadnja baza Glavnega poveljstva NOV in POS in kjer se je pri preizkušanju novega orožja smrtno ponesrečil narodni heroj ko-mandan t Stane, še bolj ko t sicer znova spomnili začetka vstaje in prehojene poti, bojev in zmag, padcev in vzponov ter rojstva slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije. Še bolj kpt sicer pravimo zato, ker se v času novih pritiskov na našo državo znova spominjamo dragocenih izkušenj, ki smo jih v praksi preteklih desetletij tolikokrat preverili in jim ostali zvesti. Že spomladi in v avgustu 1941 je vrhovni plenum OF slovenskega naroda s 1. in 9. postavko temeljnih točk povedal: 1. Proti okupatorju je treba voditi neizprosno oboroženo akcijo. 9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi Slovenci „ Temeljne točke so bile (tudi) preizkusni kamen za vsakogar, ki se je pridružil osvobodilnemu gibanju s kakimi postranskimi nameni ali ki je upal, da bo mogel gibanje izrabiti za krepitev lastnega položaja. Pristanek na temeljne točke je bil poslej edini pogoj posamezniku ali skupini za vstop v vrste Osvobodilne fronte, „je zapisal Tone Fajfar v svoji knjigi ODLOČITEV. Vodstvo OF se je, kot nadaljuje Tone Fajfar, od vsega začetka zavedalo, da je edino vojaška oblika odpora uspešna, ker je uporaba sile vsikdar najboljša obramba pred nasiljem! Hkrati je vodstvo O F pri tem pravilno sklepalo, da pride slovenski narod na tak način do svoje organizirane vojaške sile, brez katere bi bili prav gotovo zapisani zanesljivi smrti, v katero so nas okupatorji že tako obsodili in nam sodili Ni se smela več ponoviti napaka iz 1918, ko smo Slovenci zaradi pomanjkanja lastne (Nadalj. na 4. str.) Št. 29 (1112) Leto XXII NOVO MESTO, sreda, ★★ 21. julija 1971 1 i i m s h ili mm i i I r m 'mm B ■ e S i ■ I I II ■ U ii LSI ri IH Hi L ^ U lili! n n k H K | 11 H BB H ll« ».hJLiim 'Ifdf ■■ ■ II—f.Malajki. BL ^ -^ ll T Hraf f F I ■« iB tedenski mozaik »Sindikat« kmetov Kmetje so začeli ustanavljati svoje sekcije — Za skupni nastop so potrebna enotna stališča in pametno dogovarjanje Še dolgo po sprejetju akcijskega programa za uresničevanje stališč in sklepov konference Zveze komunistov Slovenije o razvoju kmetijstva in vasi je prevladovalo mnenje, da kmečke sekcije niso potrebne. Nekateri so trdili, da so dovolj kmetijske sekcije pri občinskih konferencah Socialistične zveze, češ zakaj bi ločeno razpravljali o kmetijskih vprašanjih, ko je zasebno kmetijstvo tesno povezano z družbenim, to pa z vsem gospodarstvom. Dogodek, ki je zasenčil Vietnam, Palestino, Pakistan, sudanski državni udar in druge politične dogodke: stisk ameriške in kitajske roke v Pekingu. Svetovalec predsednika Nixona dr. Henry Kissinger (levo) je na skrivaj obiskal premiera LR Kitajske Ču En Laja (desno). Kitajski premier je povabil predsednika ZDA na obisk in Nixon je v poslanici ameriškemu narodu označil svojo predvideno pot kot „zgodovinsko pot miru“. (Uradna kitajska fotografija, razvita v Beli hiši) tedenski zunanjepolitični pregled Brian Trubshaw, 47, poskusni pilot francosko-britanskega nadzvočnega letala concord, ki ga še vedno preizkušajo, je dobil nagrado Seagrave trophy za izredne zasluge pri razvijanju tega letala, ki je sicer zaradi izjemnih razvojnih težav daleč prekoračilo vse predvidene predračunske stroške in povzročilo ogorčene debate v Franciji in Veliki Britaniju Mnogi namreč menijo, da bi projekt morali opustiti... vsaj ena nagrada v morju skrbi in nasprotovanj... „Hladnokrvno ste se odločili, da nekoga živega sežgete samo zato, da bi dobili 5000 funtov (nekaj več kot 16.000 dinarjev) zavarovalnine, “ je dejal sodnik, ki je obsodil Angleža Johna Pa-rotta. Ta je namreč najprej zavaroval svoje stanovanje, potem pa ga zažgal, da bi dobil zavarovanje ... pa je dobil le sedem let zapora... Maor (domačin z Nove Zelandije), ki je sredi minulega stoletja iz lesa izdolbel glavo nekega božanstva in jo potem prodal za nekaj dinarjev misijonarju, si najbrž niti v sanjah ni mogel predstavljati, da bodo nekoč njegov izdelek prodali za okroglo 4000 dolarjev (približno 60.000 dinarjev) na javni dražbi - pa se je to kljub temu zgodilo minuli teden v Londonu ... bogatenje na račun revnih in neznanih... Juan Corona, 37, ki ga sumijo, da je umoril nič manj kot 25 ljudi v Yuba Cityju v Kaliforniji, je bil uradno obtožen za doslej najbolj grozljiv zločin v zgodovini Združenih držav Amerike. Svoje žrtve naj bi grdo iznakazil in jih pokopal v nekem sadovnjaku, misleč, da ga ne bodo nikoli odkrili... ampak roka pravice je to pot segla zelo daleč... Najbrž bi se kaj takega le stežka primerilo kje drugje kot v Veliki Britaniji, kjer so skorajda noro zaljubljeni v živali: ko je neki ostareli ovčarski pes padel 20 metrov globoko v prepad, so ga povsem neznani ljudje, ki so ga slučajno našli, odpeljali v bližnjo bolnišnico in plačali vse stroške zdravljenja, potem pa ga izpustili... srečni britanski psi... Nekateri kmetje niso bili zadovoljni s takimi razlagami, vendar so le čakali, kdaj bo sekcijo ustanovila Socialistična zveza, torej njen odbor ali konferenca. Najbolj podjetni pa so začeli ustanavljati kmečke sekcije po vaseh, pri krajevnih odborih SZDL, zlasti na Gorenjskem. Zato so morali ustanoviti kmečko sekcijo tudi pri občinski konferenci SZDL v Kranju. Delegati za izvolitev skupščine zdravstvenega zavarovanja kme,-tov za mariborsko območje so na predlog sklicatelja sestanka, občinske konference SZDL v Mariboru, sklenili, da jih bodo začeli ustanavljati pri krajevnih odborih, nato pa bodo izvolili še člane za kmečke sekcije pri občinskih konferencah SZDL. Pred kratkim je bila ustanovljena kmečka sekcija pri republiški konferenci SZDL. Zdaj bo več pobud tudi od zgoraj. Za ustanavljanje in dejavnost takih sekcij pa bo seveda najpomembnejše razpoloženje kmetov. Morda se nekaterim kmetom take sekcije ne zdijo potrebne. Veijetno pa le takim, ki še ne vedo, kaj naj bi delale in kako bi jim koristile. Zaradi različnih razlag je še veliko nejasnosti. Pred kratkim smo slišali mnenje — prišlo je z velikega kmetijskega . kombinata — naj bi kmetje bili organizirani v kooperaciji tako kot doslej, republiška zadružna zveza pa naj bi bila njihova stanovska organizacija, ki bi skrbela za druga, negospodarska vprašanja. Če bi bilo tako, potem kmečke sekcije res ne bi bile potrebne. Zadružne organizacije in njihova republiška zveza naj bi po dosedanjih predlogih skrbele predvsem za gospodarske dejavnosti kmetov, a kmečke sekcije naj bi bile nee vrste sindikat. Take kmečke sekcije so gotovo potrebne poleg kmetijskih sekcij, ki imajo preredke sestanke in še takrat bolj obravnavajo splošna kmetijska vprašanja kot kmečka. Kmetje pa imajo veliko stvari, o katerih bi se morali pogovoriti. Delegati za izvolitev skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov so razpravljali, ko se jih je zbralo v Mariboru skoraj 200, veliko več o drugih težavah in potrebah kot o zdravstvenem zavarovanju. Kje naj se sicer menijo, ko jih nihče ne povabi na podobne, široke sestanke? Lahko pa bi jih kmečka sekcija, če bi jo že imeli. Nekateri kmetje sicer menijo, da jim razprave med seboj ne koristijo veliko, ker oni že dolgo vedo, kje jih čevelj žuli. Svoje želje bi radi povedali zastopnikom tistih organov, ki odločajo o kmečkih vprašanjih. Razprava v Mariboru pa je pokazala, da tudi njihova mnenja o posameznih vprašanjih niso enaka in se morajo še pogovarjati in dogovarjati, če želijo nastopati enotno. Take pogovore pa bi najlaže pripravljala in sklicevala njihova sekcija — sindikat. Seveda ji morajo dati ustrezno organizacijsko obliko. JOŽE PETEK TELEGRAMI BERLIN - Predsednik vlade in zunanji minister Nemške demokratične republike Willi Stoph in Otto Winzer bosta obiskala Sirijo. To so sporočili po obisku sirskega zunanjega ministra v Berlinu. KAIRO - Britanski zunanji minister Alec Douglas-Home bo 12. septembra za tri dni obiskal Egipt. Pogovarjal se bo o položaju na Bližnjem vzhodu in britansko-egiptov-skih odnosih. MOSKVA - Delegacija sirske stranke BAAS je na povabilo CK KP SZ prišla v Moskvo, kjer bo preučevala izzušnje sovjetske partije. NEW DELHI - Po statističnih podatkih je v Indiji glede izvoza na prvem mestu Sovjetska zveza. Iz Indije je SZ uvozila za 1,6 milijarde rupij blaga. Na drugem mestu je Japonska, na tretjem pa so ZDA. BRUSELJ — Vlade držav-članic Evropske gospodarske skupnosti ne bodo sprejele predloga o zvišanju cen kmetijskih proizvodov — je izjavil predstavnik izvršne komisije gospodarske organizacije. BERLIN - Na ozemlju Nemške demokratične republike so bili skupni manevri sovjetskih, poljskih in vhodnonemških vojaških enot. NEW YORK - ZDA so se sporazumele z Izraelom, da bodo ameriška vohunska letala U-2 in YR-71 operirala tudi v Izraelu. Izrael je te dni obiskal direktor organizacije Q A Helms. BEOGRAD - V Beogradu se mudi bivši predsednik vrhovnega sodišča ZDA Lari Warren, ki se udeležuje V. svetovne konference „Svetovni mir po poti prava“ PEKING - Urednika New York Timesa Jamesa Restona so operirali v Bolnišnici antiimperializma v Pekingu. Operirali so mu slepič, bolečine pa blažili z zabadanjem igel, uspešno kitajsko metodo, imenovano akupunktura. Kot v filmu se je odvijal verjetno 'eden izmed najbolj pomembnih dogodkov zadnjih let, če ne celo precej daljšega obdobja: konec minulega tedna je v svet planila novica — Nixonov svetovalec Henry Kissinger je obiskal v Pekingu Ču En Laja, predsednik Nixon je sprejel povabilo kitajskega premiera, naj obišče Kitajsko. Tisto Rdečo Kitajsko, s katero so bili odnosi doslej domala na ničli ali pa pod njo. S to novico in z nadaljnjimi ukrepi obeh vlad bodo nedvomno postavljena v precej drugačno luč tudi razna svetovna politična in gospodarska vprašanja (Vietnam, itd). Kissinger je potoval iz Pakistana v Peking s komercialnim letalom družbe PIA, pod lažnim imenom in s tujim potnim listom. 9. in 11. julija se je Kissinger mudil v Pekingu, ko pa se je vrnil v ZDA, je predsednik Nixon po radiu in televiziji sporočil Američanom, da bo potoval na Kitajsko. Sovjetska zveza je zadržana do take nove diplomacije ZDA in LR Kitajske, Čang Kaj Šekova vlada pa je poslala ZDA oster protest zoper nameravani Nixonov obisk. Jasno, tla „prave“, otoške Kitajske — Formoze, so se s takim razvojem dogodkov močno zamajala. Nixon sam je dejal, da bo njegova pot na Kitajsko „pot miru“, pomembna ne samo za sedanjo generacijo, ampak za nadaljnji tok zgodovine. Mike Mansfield, vodja demokratske večine v senatu, je dejal: „Osupel sem, navdušen in srečen!“ Demokratski senator George McGovern pa je označil Nixo-novo odločitev za obisk Kitajske in normalizacijo odnosov: „Upam, da to pomeni konec dolgega obdobja neumnosti v naših odnosih z LR Kitajsko in začetek novega obdobja v smislu skupnih interesov.44 Britanski premier Heath je jasno povedal, da LR Kitajska končno mora zavzeti svoje mesto v Združenih narodih. V ponedeljek zvečer je bil v Sudanu državni udar, v trinajstih letih tretji po vrsti. Skupina častnikov pod vodstvom majorja Hašima el Ata je odstranila šefa države generala Džaferja el Nimeirija. Iraška vlada je novi režim že priznala. El Ata je star 35 let. Sodišče v Stockholmu je izreklo sodbe petim ustaškim teroristom, ki so sodelovali pri umoru našega veleposlanika na Švedskem Rolovića: prvo- obtožena Brajković in Barešić sta bila obsojena na dosmrtno ječo, njuni pajdaši Stojanov na štiri, Miličevič in Lemo pa na dve leti zapora. Slednji bodo po restani kazni tudi izgnani iz vedske. Medtem ko je sodišče očitno sprejelo predlog tožilca za morilca Brajkovića in Bare-šiča, pa se to ni zgodilo z ostalimi tremi obtoženci. Opazo- valci menijo, da so Miličevič, Lemo in Stojanov prejeli premilo kazen. Sodišče je sicer izreklo tako razmeroma milo sodbo zato, ker je, kot poročajo, prišlo do sklepa, da ni dovolj dokazov, da so ti trije teroristi pomagali prvoobtože-nima pri umoru. Sodišče pa je * sklenilo, da preiskovalnega zapora ne bo štelo v kazen, ker so obtoženi med preiskavo lagali. Rok za pritožbo je 4. avgust. Libija je prekinila diplomatske odnose z Marokom in prosila Združeno arabsko republiko, naj zastopa njene interese v Rabatu. To je samo ena izmed posledic neuspelega državnega udara v Maroku, pri katerem se je Libija očitno postavila na stran prevratnikov. Železna roka generala Ufkirja, ki je postal dejansko prvi človek režima kralja Hasana 11. pa medtem nadaljuje s temeljito čistko: doslej so zaprli že več kot 1000 zarotnikov, mnoge med njimi pa tudi ustrelili, pri čemer so si dovolili neokusnost. da so na radiu javno predvajali potek ustrelitve, med katero je bilo mogoče slišati povelja, krike zadetih in strele. To je pri opazovalcih — celo tistih, ki veljajo za nevtralne v tem primeru — zapustilo zelo mučen vtis. Mednarodno združenje pravnikov je protestiralo, ker ustreljeni zarotniki po njihovem mnenju niso imeli možnost legalne in zakonite obrambe. General Ufkir je povedal, da so zaroto pripravljali že več kot leto dni in da glavni vodja prevratnikov ni bil general Medbuh, marveč poveljnik podčastniške akademije polkovnik Ababu. Prevrat pa je po besedah generala Ufkirja spodletel zato, ker zarotniki niso koordinirali svojih akcij. Toda nedvomno bolj.kot to je pomembno vprašanje, kako se bodo posledice neuspelega prevrata poznale v odnosih arabskih držav? Zelo veijetno je, da bo prišlo do zaostritev (nekaterim, med Libijo in Marokom, smo že priča), ki bodo zopet razcepile sile in vnesle nadaljnjo negotovost na področje, ki ga oblivajo valovi Sredozemlja. Se posebej je to tragično zato, ker imajo te dežele tudi brez tega — namreč brez medsebojnih nesporazumov — dovolj problemov in mnogi med njimi so bili že doslej skorajda nerešljivi, sedaj pa se jim pridružujejo še novi! tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični^ pregled^ V našem vsakotedenskem notranje političnem in gospodarskem pregledu tokrat pač ne moremo mimo perečega problema, kije v zadnjih dneh dobil poseben poudarek: v mislih imamo pereče vprašanje ZUNANJE TRGOVINSKEGA PRIMANJKLJAJA, ki so o njem še posebej razpravljali na zasedanju gospodarskega zbora republiške skupščine minuli petek, ko so obravnavali zgoščeno oceno razmer v našem izvozu hkrati s predlogom (bolje rečeno: z nakazanimi temelji) za nujne ukrepe v zvezi s tem. Resnično — razmere v naši blagovni menjavi s tujino, ki je bila vse doslej izrazito pasivna in je v vseh minulih letih izkazovala nenehni denarni primanjkljaj v razmerju prevelikega uvoza proti ne dovolj hitro naraščajočemu izvozu, so v zadnjem času vse prej kot rožnato, saj so, lahko rečemo, slabše kot kdajkoli doslej. Čeprav smo računali, da bomo po opravljeni DEVALVACIJI uspeli nekako zajeziti neugodna gibanja v naši blagovni menjavi s tujino ter da bomo slej ko prej le dosegli pričakovano RAVNOVESJE v naši zunanje trgovinski bilanci, nam podatki minulega prvega polletja letošnjega leta kažejo, da se ta pričakovanja ne le niso uresničila, ampak, da seje že prej dokaj kritično stanje v naši blagovni menjavi s tujino še celo poslabšalo v primerjavi s prejšnjim. Da je to res, nam dokazujejo otipljivi podatki, ki so jih dobili (na njihovo zahtevo) v pregled republiški poslanci gospodarskega zbora, pa so kajpak ob tem tudi izrekli svojo veliko zaskrbljenost spričo takšnega stanja ter KRITIČNO ZAHTEVALI, naj vendarle že uvedemo napovedani nov sistem zunanje trgovinskega in deviznega poslovanja, ki ga paritetna komisija zveznega izvršnega sveta pripravlja že precej časa sredi obilnih razprav o raznih podrobnih vprašanjih v zvezi s tem (pri čemer se je naša republika s svojimi predlogi za napovedani sistem že odločila ter mu dala ustrezno podporo). Omenjeni podatki nam kažejo zares dokaj KRITIČNO PODOBO sedanjega stanja v naši zunanje trgovinski bilanci: čeprav smo po devalvaciji računali, da se bo vrednost našega izvoza začela vendarle višati (da bi tako nekako izravnali devizni primanjkljaj, ki ga imamo s preobilnim uvozom), je porast izvoza skorajda minimalen (komaj za 3 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta), medtem ko se je uvoz spet izredno povečal (kar za 28 % v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta — pri čemer veljata oba podatka le za našo republiko, za vso državo so te številke še precej slabše!). Še bolj otipljivo pa nam govorijo neposredni denarni podatki o našem tekočem primanjkljaju zunanje trgovinske bilance: ta primanjkljaj’ znaša za Vijak naše stabilizacije vso državo v prvem letošnjem polletju kar 848 milijonov dolarjev (od česar odpade samo na Slovenijo 155,5 milijona dolarjev primanjkljaja). Vse ugotovitve v zvezi s tem kažejo, da bomo nujno morali ukrepati, če bomo hoteli zajeziti to nevarno drsenje v vedno globlje vode zunanje trgovinskega (in hkrati s tem deviznega) primanjkljaja. V republiški skupščini so poslanci zahtevali, da bo treba RAŽ-BREMENITI GOSPODARSTVO in ga spodbuditi z ustreznimi ukrepi (carinskimi olajšavami in drugim), da se bo čimprej le usmerilo v potrebni izvoz svojih izdelkov — za kar sedaj, lahko rečemo, skorajda nima nikakršne spodbude. Vse tudi kaže, da bo zvezna vlada pripravila nekatere restriktivne ukrepe, ki naj bi zajezili nezaustavljivo naraščanje uvoza (in kot je napovedano, naj bi te ukrepe pripravili že do konca tega meseca). Prav gotovo pa je res že skrajni čas, da uvedemo nov sistem blagovne menjave s tujino, ki bo moral bolj spodbujati naše gospodarske izvoznike, kot pa jih spodbujajo okviri sedanjega sistema. Iste probleme (vsaj v bistvu iste) so prejšnji petek obravnavali tudi na seji upravnega odbora republiške gospodarske zbornice, ko je tekla razprava okrog nalog v zvezi s stabilizacijo našega gospodarstva. Temeljna ugotovitev na seji upravnega odbora zbornice je bila, da se inflacija pri nas nezadržno nadaljuje in da so vsi dosedanji stabilizacijski uVrepi naše gospodarske politike doživeli resen neuspeh - to pa predvsem zaradi svoje nedorečenosti, še bolj pa zaradi NEDOSLEDNEGA IZVAJANJA. Torej še enkrat zahteva, naj vendar že začnemo ukrepati skladno (se pravi po vsej državi, ne pa samo ponekod), pa dosledno (naj torej stabilizacijski ukrepi veljajo za vse in vsakogar — naj upoštevajo, da je pravzaprav gospodarstvo tisto, ki ustvarja nove vrednosti, pa bo potemtakem treba malo bolj zategniti proračunske pasove), in pa naj stabilizacijski ukrepi privedejo do konca razna ključna vprašanja, ki jih za sedaj še kar puščamo odprta bodisi iz teh ali pa iz drugačnih razlogov. Vsa ta vprašanja — problemi likvidnosti našega gospodarstva, notranja stabilizacija in hkrati s tem uravnovešenje naše zunanje trgovinske bilance — so prav gotovo življenjskega pomena za naš nadaljnji razvoj, za našo trdnost in gospodarsko moč, pa jih bomo zategadelj morali rešiti, pa naj nas te rešitve veljajo še toliko. Sredi minulega tedna (prejšnji četrtek) se je v Beogradu sestala prvič v novi sestavi zvezna konferenca SZDL, ki se je ob tem tudi KONSTITUIRALA po novem. Za predsednika zvezne konference SZDL je bil izvoljen Veljko Milatovič, za generalnega sekretarja pa Alija Šukrija. V novem pred sedstvu zvez le konference SZDL so iz Slovenije člani: Jože Božič, Božo Kovač, Zoran Polič, Vida Tomšič in Janez Vipotnik. »Konec obdobja neumnosti« MERITVE ZA NOVI MOST — Prejšnji teden je ekipa sektorja za urbanizem pri novomeškem Dominvestu na novomeški Loki pod strokovnim vodstvom geometra Ivana Hrovatiča opravila meritve za novi novomeški most, ki bo povezoval bregova Kriče od komande JLA do novomeške bolnišnice. (Foto: S. Dokl) JE ŽE TESNO — Na naravnem kopališču na Mimi pri Boštanju, ki je narejeno po zaslugi krajevne skupnosti Sevnica, v teh pasjih julijskih dneh že zmanjkuje prostora za vse, ki bi se radi ohladili. Sevnica bo prej ali slej nujno potrebovala kopalni bazen. (Foto: Legan) ŽETEV NA DOBOVŠKEM POLJU — Kombajn je last vaške strojne skupnosti z Velikega Obreža. Drago Jurkas in Zvonko Vučanjk (na sliki) žanjeta že tri tedne brez prestanka, v petek in svetek. Njuno področje sega od Rigonc do Župelevca in še na levi breg reke Sotle. (Foto: J. Teppey) s prcrfiio j** *' zapisat* Dolenjske občine pravkar obravnavajo družbeni dogovor o programu zdravstvenega varstva, financiranju zdravstvenih dejavnosti in o sredstvih za razširjeno reprodukcijo v zdravstvenih delovnih organizacijah za čas od 1971 do 1975. Pri teme zlasti zanimivo pogledati, kaj družbeni dogovor obeta na področju vlaganj v zdravstvu. Navedenih je več del, ki naj bi jih podpisniki dogovora omogočili v naslednjih petih letih. Tako naj bi v tem času končali drugo fazo v dograditvi novomeške bolnišnice, na novo sezidali stavbe za potrebe novomeškega zdravstvenega doma v Novem mestu, Črnomlju in Semiču, pri delovnih organizacijah, ki imajo več kot 1.000 zaposlenih pa uredili obratne ambulante. Po mnenju predsednikov občinskih skupščin naj bi v ta namen v skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev zbirali prispevek po stopnji 0,5 odstotka iz osebnih dohodkov. Za druga dela (preureditev zavoda za zdravstveno varstvo, zidanje nove lekarne v Novem mestu, pomoč pri opremi zdravstvenih enot v zdraviliščih itd J bi bilo potrebno denar iskati druge. Medtem je novomeška skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev sprejela sporazum, po katerem bo skupaj z republiškim izvršnim svetom, ljubljansko in kranjsko skupnostjo zdravstvenega zavarovanja delavcev ter seveda s kliničnimi bolnišnicami v Ljubljani pomagala pri dograditvi klinič-. nega centra v Ljubljani Po tem sporazumu bo novomeška skupnost do konca februarja 1975 prispevala 4,119.000 din MOKRICE POSTAJAJO ZANIMIVE „Majhen kolektiv v velikem objektu,“ tako je direktor Urek (na sliki) pred dnevi predstavil gostinsko podjetje grad Mokrice na srečanju brežiških gospodarstvenikov z direktorjem Ljubljanske kreditne banke Nikom Kavčičem. ,,V 20 letih nismo dobili niti dinaija posojila in zdaj šele postajamo zanimivi. Upam, da bo integracija z novomeškim gostinskim centrom in tovarno Krka uspela, pa tudi zagrebška Astra bi rade volje prevzela Mokrice, če bi ji občina prepustila grad,“ je dejal. Odpreti vrata kapitalu V breži§kem hotelu Turist so se 8. julija srečali predstavniki podjetij, skupščine in družbenih organizacij z direktoijem Ljubljanske kreditne banke Nikom Kavčičem Seznanili so ga z načrti delovnih organizacij in občine za nadaljnji razvoj, za uspešnejši odriv iz zaostalosti, pri Čemer seveda niso zamolčali potreb po kreditih. Tov. Kavčič je povedal nekaj spodbudnih misli o iskanju novih poti in dal napotek, naj občina odpre svoje meje kapitalu znotraj in zunaj naših meja. Posebej se je zanimal za politiko vinogradništva in za investicije na tem področju, ki po njegovem mnenju niso dovolj usklajene, vsaj kar zadeva gradnjo kleti in predelovalne obrate. j. 7 Razprave o sporazumih Nekatere ustanove in delovni kolektivi so že sprejeli v razpravo osnutke samoupravnih sporazumov za delitev dohodka in osebnih dohodkov. V ribniški občini so o osnutkih teh sporazumov razpravljale sindikalne organizacije in delovni kolektivi v osnovnih šolah, delavski univerzi, STANGRADU in še nekaterih drugih delovnih organizacijah. Danih je bilo nekaj splošnih pripomb k osnutkom, ponekod pa so menili, da je izračun za ugotavljanje sredstev za osebne dohodke zelo zapleten. KAJ BO V KRIŽIŠČU? 8b cestnem križišču Metli-rnomelj-Karlovac je bila škrbina nekdanje hiše, okoli nje pa vse razmetano, pred kratkim so začeli teren ravnati. Odpeljali so že na tisoče kubikov zemlje, ki jo potrebujejo pri gradnji Kometovih prostorov v Kosalnicah in za zasipavanje jezera za tovarno Beti. Obenem bo prostor ob križišču izravnan in lepši ter pripravljen za ureditev, kot predvidevajo načrti. POTREBNA SO VEČJA) POOBILIASTILA IN BOLJŠI PREJEMKI Halo, halo, inšpekcija, kje si? Zakaj tisti, ki nadzorujej'o zakonitost, niso bolj odločni, kadar naletijo na kršitelje predpisov? Tožilstva želijo ukrepati! Turistični barometer Zveza komunistov že nekaj časa postavlja zahteve po ostrejšem ukrepanju sodišč, inšpekcij in vseh tistih organov, ki so dolžni bdeti nad spoštovanjem zakonov. Obdobje stabilizacije pa, je do napak še posebej občutljivo, saj so ponekod prešle v navado in iskanje lukenj v predpisih štejejo marsikje med „spo-sobnosti“ in ne med „grehe“. Med poglavitne ovire, zaradi katerih inšpekcije niso dovolj učinkovite, navajajo v Posavju premajhno strokovnost, do nje pa se ob sedanjih pogledih na to So se odvadili kulture? V Metliki pripravljajo korenito kulturno akcijo, v kateri bodo zlasti oživili amaterizem Metliška konferenca Socialistične zveze je ugotovila, da je v tej belokranjski občini potrebna korenita kulturna akcija. Znova naj bi na trdne noge postavili amaterizem, kije bil pred leti dobro razvit, zadnje čase pa kot da ga ni več. / Ugotavljajo, da je podeželska kulturna dejavnost osredotočena v šolah, medtem ko društev ni čutiti. Poleg šolskih kulturnih skupin deluje še mladinska skupina „Osip Šest“, godba na pihala in seveda Belokranjski muzej, ki pa z amaterizmom nima skoraj nič skupnega. Tu je po mnenju Socialistične zveze glavni razlog, da se letošnjega natečaja za Župančičevo nagrado ni udeležila nobena kulturna skupina iz metliške občine. Socialistična zveza ugotavlja, da za takšno mrtvilo ni razloga, čeprav je res, da niso že prej prekinili praznine, ki je predolgo trajala. Pogoji za kulturno dejavnost so, med drugim premore občina tri dvorane, ki niso izrabljene. Središče kulturne akcije naj bi bile po mnenju Socialistične zveze krajevne skupnosti, ki so do zdaj to področje zapostavljale. Kmečko zavarovanje (Nadaljevanje s 1. str.) - Pravico do pokojnine dobi zavarovanec s pogojem, da je bil vsaj 5 let zavarovan in da pred uveljavitvijo pokojnine izročt gospodarstvo osebi, ki s tem pridobi položaj zava-rovanca-kmeta. - Pokojnina znaša 250 din na mesec, vsako leto pa se bo povečala za odstotek, za kdterega se bodo povečali življenjski stroški. Sredstva za zavarovanje naj bi zbirali s prispevki kmetov-zavarovancev in družbeno-političnih skupnosti (občin, republik) v razmerju 2:1. Kmet bi se lahko odločil tudi za prostovoljno razširjeno zavarovanje, po katerem bi za večje prispevke imel tudi višjo pokojnino. Kulturna akcija bo po prepričanju Socialistične zveze uspešna le, če bo za kulturo tudi več denaija kot do zdaj. Zato mora kulturna skupnost čimprej zaživeti. Le tedaj lahko računajo, da bodo poleg rednih denarjev dobili pomoč z družbenim dogovarjanjem. MILIJON KOPALK IZ BETI Proizvodnja kopalnih oblek je v tovarni BETI za letošnjo sezono končana. Na domačem trgu so prodali 200.000 ženskih, 300.000 otroških in 150.000 moških kopalk, medtem ko je šlo v izvoz 350.000 kopalnih oblek, pretežno ženskih. Od letošnje proizvodnje kopalk ni nič ostalo, saj so kupci vse sproti pokupili. Nekaterih naročil tudi niso mogli uresničiti, ker so bile zmogljivosti premajhne. Ob taki prodaji je vsaka beseda o kvaliteti, ceni in skladnosti z modo odveč. Sejmišča V BREŽICAH Na sobotni jejem prašičev v Brežicah so rejci pripeljali naprodaj 412 pujskov v starosti od treh mesecev ter 17 starejših. Mlajših so prodali 295 po ceni do 10,50 dinarjev za kilogram žive teže, starejših pa 12. Njihova cena je znašala do 8 dinarjev za kilogram žive teže. IN V NOVEM MESTU: Kmetje so v ponedeljek pripeljali na novomeško sejmišče 300 pujskov, starih od šest do 12 tednov in 15 starih nad tri mesece. Prodali so samo 205 prašičev, mlajši so bili po 150 do 200 dinarjev, starejši pa od 210 do 330 dinarjev. Prodaja je bila slaba predvsem zaradi slabega vremena v zgodnjih jutranih urah, saj ni bilo kupcev iz oddaljenih krajev. delo in ob nespodbudnih osebnih dohodkih ne bodo prikopali. Tudi več pooblastil bi morale imeti inšpekcije. Učinkovitost inšpekcij pa je pogoj za uspešnost sodišč in javnih tožilstev. Tožilstvo ne okleva, če dobi prijavo, če pa prijaviteljev ni, ni postopka. Rajko Zupanc, sodnik iz Sevnice je pred dnevi dejal, da je treba sodiščem in inšpekcijam dati drugačno avtoriteto, daje treba v osnovi spremeniti pogled na te stvari. O inšpekcijah v Posavju bo veijetno spregovoril tudi svet posavskih občin. Že ob ustanovitvi je bil nakazan predlog, naj te stvari občine preučijo in predlagajo skupne službe. Za nekatera področja jih že imajo in pokazalo se je, da to v redu teče. Skupščine bodo morale ugrizniti tudi v povečanje osebnih dohodkov za davčne in inšpekcijske službe, sicer bodo razpisi še naprej ostali brez odziva, strokovnjaki pa bodo raje odhajali v podjetja, kar se že dogaja. J. TEPPEY Motorizirani nomadi so v zadnjih toplih julijskih dneh preplavili tudi naše avto-kampinge. Še več jih pa divje tabori, največkrat ob prometnejših cestah, tako da lahko že v zgodnjih jutranjih urah hitro odrinejo v naročje morja. Avtomobilska kampinga v Novem mestu in na Otočcu sta za naše razmere kar dobro urejena, za tujce, ki so navajeni pa še marsičesa boljšega, je to premalo. Zato si marsikateri misli: travnik tu, travnik je tam, voda je tukaj, voda je tam! Torej se mi bolj splača taboriti na divje, kot da moram odšteti še nekaj denarcev. Saj za potujoče nomade tako vemo, da niso ravno preveč pri cvenku, drugače se ne bi šli takšen turizem. Teh nekaj vrstic ni namenjenih kot kritika našim turističnim delavcem. Vemo, da so težave, saj v Novem mestu celo ne dobijo človeka, ki bi bil pripravljen sprejeti za tri mesece službo „prometnika44 v avto-kantpingu. Vendar vseeno v premislek ... Na Dolenjskem je treba v najkrajšem času urediti primeren prostor, kjer bo preskrbljeno za vse, kar sodi v moderen avto-kamping. Kmetijski nasveti Strupi, ki morijo čebele Zavedamo se, da je marsikateri dosedanji naziv izzvenel v prazno. Primeri morije se ponavljajo, iz leta v leto uporabljamo v kmetijstvu več strupenih škropiv in stalno se veča nevarnost za čebele, te drobne žuželke, ki opravljajo toliko koristnega dela. Nadvse žalosten je pogled na panjevo brado, na kateri se nabirajo mrtve živalce, ki jih je pokosila „modema“ smrt, kemični pripravki, s katerim so se okužile, ko so obletavale cvetove. Vsi pripravki niso enako škodljivi. Delimo jih v šitri skupine: v prvo štejejo najbolj nevarne snovi; te so: sevin, paration, svinčev arzenat, lindan, aldrin, dieldrin, diazinon itd. V drugo skupino štejemo pripravke, ki so zelo strupeni, vendar jih lahko uporabljamo, če dosledno upoštevamo varnostne ukrepe. Sem spadata fosdrin in malation. V tretji skupini so strupeni pripravki, ki jih lahko uporabljamo, če ne pridejo v dotik s čebelami: DDT, endrin, tedion, tiodan, toksafen itd. V četrti skupini so nenevarni pripravki: bordojska brozga in druga bakrena sredstva, kaptan, keltan, maneb, žveplo, dithan in še nekatera. To razporeditev moramo dosledno spoštovati. Upoštevati je treba tudi nekatere druge okolnosti, predvsem čas cvetenja, ki je lahko odločilnega pomena. V cvet lahko škropimo le s fungicidi, ki spadajo v četrto skupino, pa še takrat je bolje, če ^kropimo, ko v nasadu ni čebel. Upoštevati je treba podrast in okolico nasada. Pri škropljenju z drobnim prahom ali škropivom lahko zanese strupeno snov na sosednje nasade in nesreča je kmalu tu. Celo kilometer in več lahko nese veter droben prah ali škropivo. Pri škropljenju je treba upoštevati tudi čas delovanja posebnega pripravka. Poznamo snovi, ki so še dva tedna po škropljenju čebelam hudo nevarne. Da bi zmanjšali obseg ali povsem odpravili zastrupitve čebel, morajo sadjarji in čebelaiji kar najtesneje sodelovati. Značilno je, da so zadnje čase postali stalen izvor nevarnosti vrtičkaiji, ki škropijo z najrazličnejšimi pripravki, ne da bi dovolj upoštevali njihovo nevarnost za čebele. jnž ml V AVSTRIJI LE TRETJINA »ČISTIH« KMETOV Blaž Singer, kmetijski inšpektor pri koroški kmetijski zbornici: »V desetih letih je okolj 66.000 o kmetov opustilo kmetovanje kot glavni poklic in se zaposlilo drugod. Delo na kmetijah so prevzele v glavnem njihove žene in otroci. V Aystriji je po ugotovitvah ob koncu leta 1968 le še 116.822 kmetov, ki jim je kmetijstvo edini0 poklic, to pa je le še dobra tretjina vseh kmetijskih posestnikov. Preostali last- niki zemljišč preživljajo svoje družine še z dohodki, ki jih dobijo z zaposlitvijo v drugih poklicih in z drugimi dejavnostmi. Pri nas smo prišli do prepričanja, da klasičnega kmetijstva v industrijski družbi ni mogoče ovekovečiti, brez njega pa tudi ni mogoče živeti. Slednja ugotovitev pa je važnejša, zakaj industrija zapušča podivjano okolje,0 kmet pa mu spet daje zdrav, naraven izraz. Pomagajmo mu, da ga bo v prihodnje oblikoval z enako vnemo kot doslej.« VPRAŠANJ NE ZMANJKA. Marsikaj muči dolenjske kmete in od svojega vrstnika Franza Galloba'(v sredini) bi radi zvedeli, kako je s kmetijstvom pri Korošcih. SiciidurthscNiH , '' ' 'L 4000 Kg Miltl* . J J.',' J ‘C ' ^ C*'' Stalfdurchschmtf VT vfcf- |W 5000 Kg Mtich j* L 3f .it Jsgjl ►j f.lt S 4000 Kg Mtsth k V, A kj tfit jm Za nasilje •samo sila! (Nadalj. s 1. sir.j vojaške sile in omahovanja v o- ■ iilnih narodnih činiteljev iz- g gubili tretjino narodnega ozem- ■ Ija, kot piše tovariš Fajfar. Sta- ■ lišče o potrebi neizprosne obo- ■ rožene akcije je zmagalo v ce- m loti Oboroženi upor je hkrati J pomenil tudi izhodišče za osvo- ■ boditev in združitev vseh Slo- J vencev. - ; Oborožene sile Osvobodilne J fronte, naša narodna vojska, ■ orva resnično ljudska armada in ■ udarna pest slovenskega delav- ■ s tv a, kmetov in narodnega iz- m obraženstva, je začela rasti ■ 1941 iz ljudstva samega. „Njeni ■ temelji in duh so bili ljudski, J demokratični Nova vojska naj ■ zraste iz samega osvobodilnega J boja. Edino taka vojska lahko ■ postane braniteljica narodnih ■ pravic in osvoboditeljica vsega ■ slovenskega ozemlja. .. Poleg ■ oartizanskih čet se je jeseni J 1941 osnovala kot vojaška for- ■ •nacija OF tudi Narodna za- g ščita, ki je bila vojaško urejena ■ in je opravljala narodnoobrambno službo na terenu. Prek Narodne zaščite se je vršila tudi prostovoljna mobilizacija v partizanske čete. Obe ti vojaški organizaciji, partizanske čete in _ Narodna zaščita, sta postali ■ osnova poznejše Narodnoosvo- " bodilne vojske Slovenije in se- ■ stavni del NOV Jugoslavije..." h više tovariš Fajfar v svoji knjigi ■ ODLOČITEV,Zgodovinska na- m loga: osvoboditev vse slovenske J domovine, je bila 1945 ure sni- m čena. Na dragocenih izkušnjah in ■ naukih preteklosti smo gradili * in utrjujemo samoupravljavsko ■ socialistično družbo. Bolj kot * kdajkoli doslej se ob tem zave- ■ damo, kaj pomeni danes čvrsta, g zanesljiva, vseljudska obramba ■ domovine. ZA SVOBODO NI NOBENA g CENA PREVELIKA! Armada ■ oa smo spet - mi vsi Na čigavih j ramenih j Izredno hiter razvoj gospodarstva v j novomeški občini so v veliki meri g omogočili slabo plačani delavci Iz poročila, ki ga je o stanju go- J spodarstva posredovala pred ne- ■ davnim ObS Novo mesto v okviru ■ akcije za stabilizacijo, lahko posna J memo med drugim tudi naslednje J podatke o gospodarski rasti: druž- g beni proizvod se je v zadnjih petih ■ letih povečal v občini poprečno za J 22,8 odst., v SRS za 14,2 odst., lani g oa v občini kar za 45 odst. Družbeni g proizvod na zaposlenega se je hkrati ■ v naši občini povečal lani za 17,6 ■ i dst., v SRS pa za 10 odst. Lani g . "no porabili četrtino na novo g ustvarjene vrednosti za investicije. ■ Produktivnost na zaposlenega se je ■ 1 ni povečala v občini za 14 odst. S bolj kot v republiki. In osebni dohodki? Lani so se ■ nominalno povečali za 17,6 odst., Jj realno (glede na podražitve) pa za J 5,7 odst. in so bili v občini še vedno ■ za 6 odst. pod republiškim popreč- ■ jem. Konec novembra je bilo v ■ občini (po zbirniku, izdelanem na J osnovi obrazca RAD-10-letno po- g ročilo) 2759 PK delavcev s 1050 din ■ in 3219 NK delavcev z 978 din po- ■ prečnega OD ali drugače: 5978 de- g lavcev (42 odst. zaposlenih!) je imelo OD manjše od 1000 din ali pa na tej meji. Hkrati pa OD večine drugih kategorij niso prav nič za- 5 ostajali za poprečji v republiki in v J razvitih občinah. Po analizi MS Z K ■ Novo mesto so v 5 anketiranih de- ■ lovnih organizacijah v občini Novo ® mesto bih v I. poli. lani OD NK delavca in direktorja v razmerju 1:3,2 do 1:5,5 (NK delavec je v omenjenih primerih prejel 847 do = 1102 din na mesec, od tega v treh g delovnih organizacijah manj kot g 1000 din). Gospodarstvo v občini se je raz- B vijalo veliko hitreje kot v republiki. J Na vprašanje, po čigavi zaslugi, hitijo v vodilnih strukturah zatrjevati, da zaradi njihove sposobnosti. Ob tehtanju pravkar naštetih podatkov o OD najnižih in hkrati njg-številnejših kategorij se ponuja še en odgovor: slabo plačani delavec je g dal največjr prispevek za tako hiter ■ razvoj. Ostale kategorije zaposlenih J so se na račun hitrega razvoja odpo- m vedovale zelo malo ali pa nič, vsaj fi pri osebnih dohodkih. Prav zato je ■ opozorilo ZK, da je prišel čas, ko J moramo izboljševati osebne do- ■ hodke nižjih kategorij, vredno premisleka in upoštevanja v vseh delovnih organizacijah! M. JAKOPEC Dežela mora živeti in kmet z njo! Onkraj Karavank. Med potjo obujamo spomine na dogodek pred skoraj 51 leti, ko so z glasovanjem, ki nam ne bo nikoli dovolj doumljivo, odločili, da slovenska zemlja ne bo več slovenska, da se bodo naši ljudje utopili med tujd. Koroška mesta že kažejo to, mnogo počasneje pa gre z vasjo. Kmeta ne moreš odtrgati od zemlje, njen je, kot del rastlinske odeje, ki jo pokriva. Kakšen je ta koroški kmet, kako občuti kmetski stan, ki povsod počasi umira, pa ne bo umrl, kako živi koroški kmet, ki še zna govoriti „po svovenje“, kako kmetuje, kaj lahko svetuje svojemu rojaku? To smo hoteli zvedeti, ko smo se ustavljali v okolici Vrbskega jezera. ■ i MOZ HLEV, ŽENA SOBE Ko spregovori gospodar Franz Galiob, na snažnem dvorišču, obdan od dolenjskih kmetov, s koroškim naglasom, a čisto slovensko besedo, ne skrivamo zadovoljstva. Kot dober gospodar je predsednik kmetijske zadruge v vasi Oberrain, male zadruge, ki ne pozna administracije, ima pa dva milijona avstrijskih šilingov prometa in ima pomembno pospeševalno vlogo. Gallob, ki se mu že po prvih besedah pozna, da ima kmetijsko šolo, je lahko ponosen na svojo domačijo: 9 ha travnikov in 6 ha njih, na katerih seje ječmen in koruzo za kisal, preredi 35 do 40 glav govedi in 15 prašičev. Res je, dodaja močna krmila in pelje živino na pašo v planino, toda levji delež krme vendarle pridela sam. In ničesar drugega nima na kmetiji. Lotil se je tistega, za kar mu daje prednost njegov svet. Kmetijo obdelujeta sama z ženo, ki se, razen tega, peča še z oddajanjem turističnih sob, ki dajejo Gallobovim tretjino dohodka. Tako močna kmetija, kot je, ne more brez dodatnega zaslužka. PRIMERJAVA NAŠIH CEN Z AVSTRIJSKIMI Dolenjci gledamo sodoben hlev, nepredušen alkosilos, avtomatsko praznjenje kisali, zanimiv lesen silos, kakršnih pri nas sploh ni videti, strojno opremo, ki gospodarju lajša delo, da mu ni treba več prijeti za vile, povprašujemo ter primerjamo. Predvsem primerjamo: v Avstriji stane kilogram umetnega gnojila približno 2 šilinga (en avstrijski šiling je 60,6 dinarjev), mleko proda kmet po 2,4 šilinga, če ima 4 odstotke tolšče. Razmerje ni tako ugodno, kot se pri nas govori. Drugače pa je pri tehničnih predmetih. Traktor kupi avstrijski kmet lažje kot naš. Letne dajatva za registracijo znašajo 180 dinarjev v našem denarju. Vozila imajo drugačne, zelene tablice. Za porabljeno gorivo je mogoče ob koncu leta dobiti nazaj ob nakupu vplačani prometni davek, ker kmečki traktorji le malo uporabljajo ceste in ne bi bilo pošteno, če bi morali enako kot avtomobilisti plačevati za njihovo gradnjo in vzdrževanje. Ne bi mogli kaj takega narediti tudi pri nas? Z zanimanjem poslušamo, kako imajo urejeno pokojninsko zavarovanje, ki je pri nas zaenkrat še težko uresničljivo. Gallob plačuje 8.000 šilingov na leto, da bo, ko bo dopolnil 56 let starosti, dobival po 3.000 šilingov pokojnine. Avstrijski način se od naših zamisli razlikuje v tem, da imajo kmetje različne pokojnine, odvisne od tega, koliko so vplačevali. Tako je pri nas v pokojninskem zavarovanju delavcev, kar je na splošno bolj sprejemljivo. Gallob je eden bolje stoječih kmetoy, o tem se prepričamo na vsakem koraku. Knjigovodstvo, ki se ga je naučil v šoli, mu pove vse; računi so mu pokazali, česa naj se loti, da se bo splačalo delati na kmetiji. Teppanu. Slovenec je, pa že težko govori materin jezik, skorajda- povsod mora uporabljati nemškega. Sicer pa nam dajo v roke ciklostiran list, na katerem so vsi najvažnejši podatki o njegovi kmetiji: skupne površine 23,11 ha, kmetijsko uporabne površine 14,07 ha, gozda 9,04 ha, na njivah sejejo 3,50 ha silažne koruze (Avstrija dosega v pridelovanju koruze, ki se je zelo razširila, kljub manj ugodnim podnebnim razmeram rekordne pridelke v Evropi) in 0,20 ha krompirja, vse drugo zemljišče pa uporabljajo za pridelovanje krme. V hlevu imajo Teppanovi 14 krav, 8 telic, 4 bike, 2 telička in 5 prašičev. Poprečna molznost kravje 5,810 kg mleka na leto, kar pomeni ob 3,82-odstotni tolšči, da je dala vsaka krava 222 kg mlečne maščobe v enem letu. Če odštejemo domačo uporabo, ugotovimo, da je kmetija dobila za 71.540 kg mleka 164.542 Šilingov ali v našem denarju približno 10 milijonov S-din. Kmetija je delno aron-dirana in ima dva traktorja; še deset drugih večjih kmetijskih strojev ter dva silosa. Pravzaprav smo presenečeni, ker so kmetijske stavbe tako skromne. Pri gradnji je bilo gotovo glavno vodilo: čim ceneje! POPUSTI, KI SPODBUJAJO Na Teppanovi kmetiji v Kosta-njah se pogovarjamo s kmetijskim inženirjem Nachbarom, kije študiral na ljubljanski univerzi. Zdaj je kmetijski svetovalec pri kmetijski zbornici. Dela v korist 64 kmetov; sam sicer v šali pravi, da pri njih pije mošt, v resnici pa je pospeševalec, kakršnega je treba z lučjo iskati. Ko bi pri nas mogli vzpostaviti tako zaupanje med kmeti in kmetijskimi strokovnjaki! Inž. Nachbar razloži, kako v Avstriji pospešujejo razvoj kmetijstva: „Najprej mora biti načrt. Gremo h kmetu in se z njim pogovarjamo, kakšne možnosti ima njegova kmetija. V nobeno stvar ga ne silimo, govorijo številke same. Zaupa nam, koliko denarja bi lahko sam spravil vkup, tehtamo tudi, koliko posojila bo sposoben vračati. Na Koroškem je zaradi posebnih naravnih razmer težišče pospeševanja v živinoreji, v urejanju hlevov, pašnokosnega načina rabe travnikov in pašnikov. Za eno stojišče v hlevu dobi kmet 1.300 šilingov, ne da bi mu jih bilo treba vračati. Tako darilo lahko po naših določilih znaša največ 30.000 šilingov. Pri gradnji silosa dobi kmet 12 odst. popusta, pri urejanju gnojnične jame 40 odstotkov, pri gradnji izplakovalnih naprav 25 odstotkov, če si ureja hišo v stanovanjske namene, dobi 40 odstotkov popusta, pomoč dobi tudi, če preureja turistične sobe, ki so na naših kmetijah zelo pomemben dodatni dohodek. Ob vsem tem lahko dobi še posojilo, ki lahko znaša do 3-kratne (proizvodne) vrednosti kmetije. Teppanova kmetija na primer ima to vrednost 66.000 šilingov in lahko dobi še skoraj 200.000 šilingov posojila po 3-odstotni obrestni meri. Seveda so za vse to potrebni evidenca in načrti, kar pa kmetom naredimo kar mi pospeševalci, ki se za njihove koristi potegujemo tudi takrat, ko na primer gradijo ceste ali daljnovode čez kmetijska zemljišča." Tako je govoril inž. Nachbar, kije vmes nekajkrat naglasil, da vse to delajo v Avstriji predvsem zato, da bi ohranili poseljeno deželo, ki daje velike druge koristi. Turizem je samo del njih. Se mar ne moremo pri tem tudi mi česa naučiti? Inž. MARJAN LEGAN Dva traktoija, skupin^ strojev za spravilo sena in še več drugih delovnih priprav, vse služi enemu samemu namenu: specializirani živinorejski kmetiji. V ozadju je na poseben način narejen lesen silos, ki zdrži tudi 50 let. ■ I V HLEVU Z REKORDNO MOLZNOSTJO Pot nadaljujemo v vas Kostanje pri Vrbskem jezeru h kmetu Adolfu Priznanja koroške gospodarske zbornice, ki visijo na vratih Gallobovega hleva, kažejo poprečno molznost krav. Na Koroškem kmetje sami zagotovijo osnovni kapital za obratovanje mlekarne. V beljaški mlekarni ima Gallob svoj delež 24.000 šilingov. Na tisoč litrov mleka, oddanega v enem letu, mora lastnik krave prispevati 400 šilingov v investicijski sklad mlekarne. Seveda ostane denar njegov. ■ ■ To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami! Obisk pri Križevi mami Neobveščenost o pravicah Mesec dni po končanem šolskem letu ugotavlja Izpostava Komunalnega zavoda za zaposlovanje Celje v Sevnici, da starši otrok, ki so končali redno osemletno šolsko obveznost, niso seznanjeni z zakonom o zdravstvenem zavarovanju. Drugače si ni mogoče tolmačiti tako majhnega števila prijav teh učencev pri KZZ za zaposlitev. Pravočasna prijava pri KZZ daje po republiškem zakonu o zdravstvenm zavarovanju (Ur. list SRS 26/70) pravico do zdravstvenega zavarovanja do 18. leta starosti. Na osnovi omenjenega zakona imajo p tavico do zdravstvenega varstva tudi zavarovančevi otroci od 15. do 18. leta starosti, ki se ne šolajo, če se v 60 dneh po končanem šolskem letu prijavijo pristojnemu zavodu za zaposlovanje, če se redno pri tem zavodu javljajo in ponuđene zaposlitve neupravičeno ne odklonijo. Za vse tiste, ki so že do / konca šolskega leta dopolnili 15 let starosti je le še dober mesec dni časa, da se prijavijo pri KZZ. Ostali otroci, ki so končali redno šolanje in še niso stari 15 let, pa se lahko prijavijo pri KZZ v roku 60 dni po dopolnjenem 15. letu starosti. Za prijavo pri KZZ je potrebna delovna knjižica, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravstvena izkaznica. Vsi tisti, ki se ne bodo pravo- Fozdrav z Niagarskih slapov V uredništvo smo dobili kartico z barvnim posnetkom znanih Niagarskih slapov iz Kanade, na kateri piše: DRAGI ROJAKI! - S prelepih Niagarskih slapov se vas spominjamo člani Belokranjskega kluba iz Clevelanda, Ohio, USA in Vam pošiljamo tople pozdrave: Olga Mauser, B. Dovič, Jurkovič, Čemas, Kmetec, F. V. Rupnik, T.R. Smuk, Sodja, Golobič, Emil. Dragim rojakom v ZDA in drugod po svetu: lepa hvala za pozdrave, ki jih tudi sicer pošiljate našemu listu! Upamo, da ste z novicami iz starih krajev zadovoljni in da je Dolenjski list še vedno vsakotedensko pismo med vami in staro domovino! -Prisrčno pozdravljeni! Vaš ^ DOLENJSKI UST časno prijavili pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje oziroma pristojni izpostavi, ne bodo mogli koristiti pravice do ZZ, ki jim jih sicer daje zakon. J. J. Še o dobrem pretepu Ne morem mimo tega, da ne bi odgovoril na neokusen člančič tov. J. Primca v predzanji številki Dolenjskega lista pod naslovbm’ „Končno le dober pretep”. Na naših prireditvah doslej še ni bilo pretepov. Ne vem, kdaj „v starih dobrih časih“ je tov. Primc videl pri nas tudi mrtve. Na neslano opazko „novi gasilski dom še stoji“ pa pripominjam: gasilski dom v Zapotoku je v ponos domačinom in vsej Ribniški dolini, gradili so ga vsi vaščani Vinic in Za-potoka, tudi ženske in otroci ter starčki. Dom je bil zgrajen v dobrem letu dni. Zgradba stoji in bo še stala, saj je bila zgrajena v znoju in trpljenju ljudi, ki so vedeli, da ga gradijo zase in bodoče rodove. Malokatera družbena organizacija, podobna našemu gasilskemu društvu, bi zmogla v tako kratkem času s prostovoljnim delom zgraditi stavbo, ki sodi med najlepše gasilske domove na Dolenjskem. Ne vem, kje je dobil tov. Primc podatke o poškodovancih. Pri zdravniku zanesljivo ne. In kdo je naredil nered na naši veselici? Skupina ljudi, ki jih mi smatramo za razbijače naše družbene skupnosti in zavirače napredka. Pa še nekaj! Čudimo se, kje je bil tov. Primc takrat, ko smo se iz nedelje v nedeljo zbirali na gradbišču gasilskega doma. Niti enkrat ga nismo videli tam. Zato tudi nima pravice, da nas sedaj, ko smo izvojevali veliko delovno zmago, s takim pisanjem blati v časopisu. To bi lahko prihranil zase. Predsednik PGD - Vinice-Zapotok ALOJZ PAKIŽ Kdo bo zasul jame? Na novem cestnem odseku, ki je bil zgrajen zavoljo tega, da med Roviščem in Zavratcem (v sevniški občini) povezuje obe cesti tretjega reda, so zaradi vedno večjega avtomobilskega prometa nastale velike jame, in to navzlic temu da je bil pripravljen gramoz. Tudi obe cesti, Ki jih povezuje ta odsek, sta zelo slabi, ker opravljajo cestarji svoja dela zunaj svojih delovišč. Prav tako ne more en sam cestar od Jeršeta na Impoljci pa do Dol. Radulj opraviti vsega dela, ker je tam dela za dva človeka. Nujno bo treba za ceste bojje poskrbeti, saj so ponekod že prav obupne. K. Z., Zavratec Nikoli nisem pisal za honorar! Zaradi ciničnih opazk, posmehovanja in netovarižkega odnosa posameznikov v Sevnici je Dolenjski list izgubil občasnega dopisnika — Čcfcnu taki odnosi do koristnega in nujno potrebnega dela, ki je sestavni del obveščanja v socialistični družbi? — Komu ni všeč pošteno obveščanje? Uredništvu Dolenjskega lista! Na očitke nekaterih posameznikov v Sevnici, da pišem le zaradi honorarja, moram javno povedati, da to ni res. V člankih in drugih sestavkih, ki sem vam jih pošiljal, sem opisoval predvsem razne novejše dogodke, glede katerih sem menil, da je prav, da jih nekdo zapiše, ker so s tem nekako registrirani. Občani in širša javnost so na ta način le seznanjeni z nekaterimi novicami, katerih poklicni novinar zaradi različnih vzrokov ni mogel vedno zajeti. Pri tem mislim na sevniško območje, kjer stalno živim. Pisal sem tudi že o zadevah, o katerih imam svoje mišljenje in za katere sodim, da je družbeno koristno in potrebno, če o njih mirno izmenjamo nasprotujoča si mišljenja. To je v skladu s samoupravnim socializmom SFRJ, pa tudi s prizadevanji vseh socialističnih ter na prednih sil, ki res želijo osveščanje človeka v naši družbi. Sem bolj občasen dopisnik Dolenjskega lista, le v športu sem stalni sodelavec. Za to, kar napišem, sem tudi osebno odgovoren, da je resnično, ne priznavam pa nobene diktature. Članek, ki sem ga napisal za širšo javnost pod naslovom „Nerazumljivo — toda resnično44 in ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 28. 1. 1971, je bil vzrok, da so cinično zasmehovali mojo osebnost nekateri, ki bi morali bolj podpirati uradno obveščanje občanov. Če se kak politični funkcionar, ki se zavzema oziroma bi se moral povsod zavzemati za splošno in konkretno obveščanje, pa tega ne dela in si prizadeva samo tam, kjer je njemu ljubo ali kjer hoče izpeljati osebne ambicije za uveljavitev1 svojega „JAZA44, je to po mojem mnenju plitvo in puhlo. Zaradi dvoreznosti mišljenja o obveščanju bi tako njegovo obnašanje bilo vredno ciničnega zasmehovanja in pomilovanja, ki bi letelo na tako osebo, vendar tega ni. V zvezi z omenjenim člankom je v tem primeru zdaj od mene zaman pričakovati spokorniške izjave, čeprav sem samokritičen, kadar se moje misli in ideje ne ujemajo z mišljenjem drugih, ker vem, da se lahko zmotim tudi v oceni. V gornjem primeru pa nisem sam takega mišljenja glede stališč nekaterih ljudi do splošnega obveščanja občanov v sevniški občini. Ne razumem očitkov, kot sem jih pred kratkim slišal: „Kdo te je pa naprosil, da si to napisal? Koliko si pa dobil za to? “ Vsiljuje se mi prepričanje, kako nekateri še mislijo (med njimi tudi tisti, ki tako nikakor ne bi smeli misliti!), da preprost bralec in občan ni sposoben misliti s svojo glavo in, čeprav z bolj nerodno roko, to misel prenesti tudi na papir za domači list. Glede honorarja je res, da vsak, ki kaj napiše in je to potem objavljeno, dobi od uredništva honorar, saj ima do njega pravico po zakonu o avtorskih pravicah. Honorarji pri Dolenjskem listu pa še zdaleč niso tako visoki, če o višini sploh lahko govorimo, da bi smel kdo komu kaj očitati. Stalni in občasni dopisniki, ki dopisujejo v ta naš priljubljeni domači pokrajinski list devetih konferenc SZDL, so v glavnem idealisti! Ne bom trdil, da vedno vse prav napišejo in da je brez pomanjkljivosti. O marsikaterem članku bi imel tudi sam precej pripomb, ker je resnica drugačna in jo dobro poznam toda zavedam se, da se ne da vse objavljati. Več kot jasno pa je, da večina piscev ne piše člankov zaradi honorarja, in tega tudi jaz nisem delal. Predvsem pišemo iz zavesti, ne pa zavoljo honorarja! Spričo takega odnosa v enem delu sevniške javnosti do mene, sem sklenil, da člankov o nekaterih dogodkih, ki jih ne more zaobjeti stalni novinar Dolenjskega lista, za območje Sevnice ne bom več pisal. ' Tovariški pozdrav vsem bralcem Dolenjskega lista. Sevnica JANKO BLAS, Naselje heroja Maroka 8, Društvo šoferjev in avtomehanikov je 11. julija počastilo dan šoferjev. Sprevod avtomobilov je krenil s stadiona skozi mesto in nato v Brestanico, kjer so položili venec k spomeniku izgnancev. Popoldne so člani društva preživeli ob brestaniškem ribniku. (Foto: Martin Zupančič) Druga za drugo se nizajo skrbi in težave C Bodo Podgorci morali poslej sami po vsako pismo, dopisnico in časopis v Stopiče? DOLENJSKI LIST V VSAKO DRUŽINO Kar privadili so se že Podgorci, da bodo morali na trgovino še in še čakati. Dotlej se bodo pač mazali s tistim zdravilom: „Kdor čaka - dočaka", toda če moraš čakati na pismo, na list teden in več, ne, to ne gre! Pa vendar tako je in trenutno ne kaže, da bi se kaj zaobrnilo. Na pošti v Stopičah so povedali, da je pismonoša, ki je dolga leta brusil pete po gmajnah in kamnitih poteh pod Gorjanci, obesil poštarsko torbo na klin in se zapisal „zdomcem". Kdo bi mu zameril; vsak je pač svojega življenja krojač in svoje sreče kovač! Življenje Podgorcev pa je le dobilo še en vozal. Po vsako pismo, po sleherno vest, tako ali drugačno, je treba dol v Stopiče. Košnja je, žetev bo, dela preveč, pa dan je prekratek, a vse skupaj nič ne pomaga: če hočeš pošto dobiti, moraš ponjo! Saj drugače ob nedeljah človek še branja ne bi mogel vzeti v roke. Podgorci se jeze na pošto, na pošti pa povedo takole: „Poprej bi iztaknil šivanko v kopici kot poštarja za Podgorje. Zaman ga iščemo, nič nismo krivi!“ Od Dolža do Vinje vasi, pa ne po bližnjicah, ampak od številke do številke, v soncu in po dežju za okoli sto tisočakov! Težak bi bil dinar, res, ampak v kakšnem praznem žepu bi se udobno počutil. JANJA KASTELIC --------------------------N Malomarnost, ki kliče po kazni V četrtek, 15. julija, je ob 18.09 pripeljal tovornjak z registrsko številko NM 116-42 čez novomeški Glavni trg in zavil mimo Bergmanove hiše na Cesto komandanta Staneta. V ovinku je zaradi slabo naloženega blaga zdrknilo na cesto in pločnik pred cvetličarno kakih 25 do 30 velikih montažnih opek. Že ena je dovolj, da ubije otroka - in spet je bilo le srečno naključje, da opeka pri padanju s kamiona ni nikogar poškodovala. Tovornjak je le za nekaj hipov obstal, njegov spremljevalec sije z vrha avtomobila „ogledal" kup črepinj na cesti, nato pa mimo odpeljal naprej. Cesto so počistili prebivalci Bergmanove . hiše sami. , Pred kratkim so Križevo mamo iz Gornje Brige nepričakovano obiskali njeni znani stari partizani Milan Škerlavaj-Petrač, Franc Plevel-Joki, inž. arh. Ignac Gregorač-Vid in dr. Vlado Jordan-Miro. Z obiskom so jo prijetno presenetili in dokazali, da niso pozabili ženice, ki jim je med vojno veliko pomagala. Križeva mama je bila rojena 22. 4. 1895 v Bajtah - Goračih pri Čabru. Z možem sta pridno delala in varčevala ter se 1927. preselila na svoj dom na Kočevsko. • Vsa družina je sodelovala v NOB. Sin Jure je šel v partizane aprila 1942., drugega sina, Toneta, pa so takrat zajeli Italijani in ga internirali. Po kapitulaciji Italije se je tudi on pridružil partizanom. Mož Jure je bU terenec, ona pa je od vsega začetka delala za partizane. 7. julija 1942. so ji Italijani zverinsko ubili moža. Tako je sredi vojne ostala popolnoma sama. S težkim srcem pripoveduje: „V zvezi s to tragedijo je bila izdaja. Vemo, trpimo in molčimo ...“ Križeva mama je bila zavedna, aktivna, vztrajna in dosledna. Tudi v najhujših težavah ni klonila. Sodelovala je z mnogimi partizani, ki so neštetokrat prestopili prag njene kmečke hiše. Dobila je tudi tri odli- kovanja: medaljo za hrabrost že leta 1944, MZN in OZN III. stopnje pa pozneje. Pri Križevi mami smo obujali spomine vse do večera, potem pa smo se poslovili z željo, da bi še dolgo zdrava in srečno živela. TONE OŽBOLT DAIVA V Željnah pri Kočevju je 4. julija „boter44 Miro Hegler, predsednik občinske skupščine Kočevje, odprl novi, 2860 m dolgi vodovod za Zeljne in v del Salke ter Klinje vasi. Njegova gradnja bi morala po predračunu veljati preko milijon din, zaradi prostovoljnega dela domačinov pa je veljala le okoli 420.000 din. (Foto: Mohar) kultura o • in izobra- ževanje F.S. Finžgar STRIGI „Kakšna beseda je to? Ne upam si, ne upam ... Ali si smrkavec, komaj za šolo goden, ali si mož? “ Gašper je bil ob tem ukazu ie» naenkrat majhen - kot deček - pred očetom. Plaho je izdal: „Po brata je šla.“ Tedaj je Šimen planil, kot bi treščilo vanj: „Lucija - po ta dva?. “ Pograbil je suknjič, segel po klobuku in odvihral iz hiše ter se kar skokoma spustil v dolino. „Joža, koleselj in konja!“ je pri-grmel v hišo k Vodilju, mlinarju. Kot bi trenil, so zapregli. Simen je odklonil hlapca, prijel sam za vajeti, dvignil bič in še rekel: „Če pade konj, pade meni!“ Nato je počil z bičem. Koleselj je zaropotal in kar odletoval na cesti, tako je vozil. Medtem se je Lucija že bližala Lepi njivi. Ni slutila, da bo zanjo ta pot tako strašna. Včasih je celo postajala in razmišljevala, ali naj bi se vrnila ali nai bi šla naprej. Res je vselej zmagalo to skromno srce, toda muka ji je bila nova misel in z njo nov strah: Če me zapodita? Pokleknila bom pred njiju in ju prosila s povzdignjenimi rokami, kakor Boga prosimo. Saj sta vendar človeka! — In se je spet opogumila ter šla naprej. Vso pot je molila. Prosila je svojo patrono, priprošnjico za oči, naj jima odpre oči srca, da spregledata, koliko trpi. In molila je k angelu va1 ruhu, naj ji prišepetava besede, ko bo prosila. In vendar je bila noga čezdalje težja, korak vse krajši in počasnejši. Ko je zagledala Mrzlikaijevo hišo in tesno okence, ki je gledalo iz strehe, ji je srce začelo tako tolči, da je pritiskala roko na srčno stran. Le še nekaj korakov je bila od hiše. In čudo, tedaj jo je nenadoma zapustil ves strah, nasmehnila se je sama sebi, potegnila si z rutico po čelu in se mirno zbrala. Takrat je zaropotal na cesti koleselj. Lucija se je stisnila k plotu, da bi ji blato ne oškropilo krila. Tako je bila zatopljena vase, da se še ozrla ni po vozniku. Šele ko je koleselj obstal tik nje, je dvignila oči. Vsa trda je postala, ko je zagledala Podlogarja. Ta pa je že skočil z voza, stopil k njej in jo prijel za roko: ,,Za božjo voljo, Lucija, kaj si mi storila? “ „Še nič,“ je dahnila snaha. ,Rivala Bogu! Kar z menoj! In nazaj pojdeva.“ Lucija je šla kot ovčica za Šimnom. Vse je ji je vrtelo v glavi. Šimen je obrnil, jo posadil poleg sebe in pognal. Vso pot nista izpregovorila besedice. Ljudje pa, ki so ju videli, so sodili: „Lejte si no, kako ji streže! Starije bolj nor nanjo kot mož.“ Vil Kaj zgodnja ’ pomlad je prišla. Podlogaijeva fanta sta se vrnila s polja, kamor mu je nezavedno vleko vsake nedelje. Bajtarske kozice so se že pasle po rebri in komur je šla trda za klajo, je prignal past voliča ali kravo. Po sprehodu sta šla v svoj borni kvartir. Mihor je legel, Boltežar pa je obsedel pri oknu in gledal v griče, za katerimi je bil Podlog. Ko se je nagledal in namislil, je odprl majhno skrinjico. Poiskal je v papir zavito klobaso, vzel trd vogel kruha in začel prigrizovati. Počasi je grudil trdo malico in skrbno pobiral vsako drobtinico, ki se je oddrobila od suhe skorje. Kakor večkrat, mu je bilo tudi to pot skrajno pusto pri srcu. Ogledoval je to ubogo podstrešnico, kot bije ne bil še nikoli videl. Za vrati sta viseli jamščarici, ki sta s kadečim se stenjem napisali vse polno črnih jezikov po steni. Poleg njiju je mahedrala s kluk črna, zamazana jamska obleka. Za koruzni strah bi bila na Podlogu pregrda. Po stropu, ki je imel križem kražem razpeljane rumene poke, so bile umazane, kakor hlebi velike lise od zamoka. Streha ni držala. Med revnima pogradoma — Mihoijev je imel novo, belo nogo - je bila tesna soseska za enega človeka. In še skrinjici in mizica pod oknom, to je bilo vse. Boltežar je obrisal nož ob papir in se globoko oddahnil, kot bi bil zdih-nil. Po sili se je spomnil na Podlog in na izbo in še na shrambo doma, kjer si je odtesal gnjati in kruha po mili volji brez obračuna. „Mihor, ali spiš? “ ,,Ne,“ je zagodrnjal brat, obrnjen v steno. „Veš kaj, te grde luknje sem pa že res sit. Ali bi ne šla kam drugam na kvartir? “ „Tega sem poiskal jaz, išči ti drugega. Samo dobil ne boš nič, ko je vsaka luknja natlačena do vrha.“ Boltežar je utihnil in se igral z nožem. Mihor se je obrnil na ležišču vznak in gledal v poko na stropu. „Veš, Boltežar, ne bo drugače, da poteijava očeta za doto.“ ,,Ne bo dal.“ „Kako da ne? Imava že leta in gosposko, če ne pojde zlepa.“ „Z gosposko bi ne poskušal pri očetu. Poznava ga. Lej, Mihor, ali bi ne bilo rtiodro, če bi si kaj sezidala? Tamle v rebri majhno hišico. Za les pa bi rekla očetu.“ ,,Hahaha!“ se je zasmejal Mihor. „Les — in oče! Niti prekle bi ti ne dal. Le doto, doto! Kar nama gre, nama gre. „Zlepa ga poprosiva. Če ga zgrda, bi slabo opravila.44 Mihor je utihnil in dolgo razmišljal. Slednjič se je hitro vzdignil z ležišča in rekel: ,,Noči se. Pojdiva v krčmo!“ Brata sta se molče odpravila po vegastih stopnicah. Ko sta bila že na vežnem pragu, jima je sitni gospodar zagodrnjal v hrbet: ,,Kako štorkljata, hribovca.“ Oba sta slišala, rekel pa ni nihče nič, čeprav je bolelo. V krčmi ,JPri živem srebru“, kamor so hodili jest samski rudarji, je bilo ta večer kaj živahno. Pela je harmonika, ženske so imeli med sabo in plesali so. 1 „V postu nore“, je omenil Boltežar Mihorju, ki seje rinil skozi plesalce do mize. Stisnila sta se, kjer sta imela sedež za obed in večerjo, ter gledala vrtež in-čakala, daje mogla točajka do njiju. Nekaj rudarjev ju je pozdravilo, večina se pa ni kdovekaj zmenila. Bili so hrupni in vinski. Ženskam so viseli od potu sprijeti lasje po sencih in silili na čelo. Zrak je bil neznosen od gneče in dima. „Hitro opraviva/4 je silil Boltežar v Mihorja, ko sta dobila večerjo. „Nocoj se bodo še tepli.44 „Ne česnaj!44 gaje dregnil Mihor. Ko sta izpila pol litra in premišljevala, ali bi ga še ali bi šla, je prisedel" star samski rudar - Peter Pokora. „Če mi bosta napila, vama bom za druščino.44 Mihor je potrkal s steklenico. Koje točajka prinesla, mu je nalil in po- r nudil. Rudarje izpil. Les - njegova ljubezen Žeja po lepoti Rudi Stopar iz Sevnice in Goce Kalajdžinski iz Jurkloštra na skupni razstavi v avstrijskem Beljaku, nato pa še na Dunaju in v tirolskem Innsbrucku NASTOP PRELOČANOV V KOPRU Na XII. folklornem festivalu so prejšnji teden nastopili v Kopru s starimi plesi in običaji tudi člani folklorne skupine iz Preloke v Beli krajini. Gledalci so Preločane toplo in prisrčno pozdravili, seznanili pa so se hkrati s koščkom slovenske zemlje, ki ga vse premalo poznajo. Drago Košir ob MATIJI GUBCU, ki ga je izrezal za zbirko Ger-harda Ledića iz Zagreba za Gubčev muzej (Foto: Drago Mohar, Ribnica na Dol.) Drevi bodo v Sodražici odprli skupno razstavo samorastnikov: kiparja Draga Koširja in slikarja Antona Plemlja „Prvo srečanje z obsežno kiparsko produkcijo Draga Koširja je bilo zelo zanimivo, saj je ta nastajala na vasi, daleč od kateregakoli središča, ki bi bilo lahko pobudnik avtoijevi likovni vnemi ali njen vodnik. Podobne ustvarjalne težnje po oblikovanju' je moral nositi v sebi že tudi Koširjev sorodnik, v Ameriki delujoči in umrli slikar Gregor Perušek. Da je Košir v zrelih*moških letUi pričel rezljati v les, ni tako nenavadno in redko, posebno še, ker sodita slikanje in kiparjenje med izrazne možnosti, ki jih je lahko ustvariti kadarkoli, tudi v starejših letih, če talentu botruje močna volja. Pogled na Koširjevo kiparsko pero, slogovno in motivno tako raznovrstno, nam pove, da je to kiparstvo fenomen, katerega pobude na moremo iskati v navezovanju na podobarsko izročilo, ampak v nenadnem uresničevanju kiparjeve notranje nuje." S temi besedami je umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek prejšnji mesec predstavil Draga (Karla) Koširja, zanimivega in klenega samorastnika iz tihega, nad Sodražico v samoti ležečega Jelovca, ko je raz-tavljal v Ribnici. Drevi bo Košir svoja dela pokazal tudi domačinom v Sodražici: skupaj s samoraslim slikarjem Antonom Plemljem iz Ljubljane bosta imela razstavo, ki bo med drugimi potrdila prijateljstvo dveh mož, ki ju je zbližal lanski delovni tabor v okviru samorastniških srečavanj v Trebnjem. Pred meseci sem obiskal Koširja na njegovem domu v Jelovcu: tolikšne ljubezni, veselja in spoštovanja do lesa vseh vrst in oblik, pa naj gre za korenine, veje, plohe ah oblice, že zlepa nisem videl in doživel kot pri samoukem Koširju. Njegov poseg v fantastični svet mu je med ljubitelji naivne umetnosti in izvirnega, samoraslega kiparstva takoj pridobil vrsto prijateljev. Oboje, realizem in fantastiko, pre-pleta Košir z izrednim posluhom in smislom za soglasje materiala in oblike, v svojih spretnih rokah. NAIVCI VSEGA SVETA Posebno zanimivost obetata založbi Mladinske knjige iz Ljubljane in Mladosti iz Zagreba na letošnjem novemberskem sejmu knjige v Beogradu: skupno izdajo velike zbirke reprodukcij naivnih slikarjev. V knjigi bodo izšla dela številnih jugoslovanskih naivnih ustvarjalcev in mnogih najbolj znanih naivcev z vsega sveta. Izbor iz del naivcev je pripravil znani književnik in umetnostni kritik Oto Bihalji-Merin. Knjiga bo izšla v sodelovanju z znano italijansko založniško hišo Mondadori, sodelovali pa bodo tudi nekateri založniki iz ZDA in drugih držav. V knjigi bodo poleg črno-belih slik tudi mnoge reprodukcije v barvah, kar bo vrednost dela samo dvignilo. . RUDI STOPAR: DUET (baker, 1970, 6 cm) V kočevski delavski godbi, naslednici nekdanje rudniške godbe, igrajo šolali, študentje, delavci, uslužbenci in upokojenci. Brez nje bi bilo Kočevje precej bolj pusto (Foto: J. Primc) Ne dajo vsi »dinarja za godbo« 20.000din je kočevski godbi primaknila temeljna kulturna skupnost V petek, 23. julija zvečer, bosta v eni izmed zasebnih galerij v avstrijskem Beljaku (Villach) odprla skupno razstavo kipar-samorastnik Rudi Stopar iz Sevnice in makedonski slikar Goce Kalajdžiski iz Jurkloštra pri Celju. Od tam bodo nekaj tednov kasneje njune kipe in slike poslali še na razstavi na Dunaj in v Innsbruck. Ni kaj reči: lep uspeh in priznanje za doslej prehojeno pot! Rudija Stoparja smo spoznali na njegovih dosedanjih samostojnih razstavah v Sevnici in Konjicah (1969) ter v Ljubljani (1971), rad pa je sodeloval tudi na skupinskih razstavah v letih 1965 — 1971, ko smo ga videvali v Kozjem, Brežicah, Krškem, Sevnici, Kostanjevici, Velenju, Trebnjem in Brestanici, ponekod tudi večkrat v tem času. Stopar kipari že od 1958, pred javnost pa je stopil šele šest let kasneje, ko se mu je zazdelo vredno, da velja pokazati ljubiteljem umetnosti in lepih reči to, kar je nastalo pod njegovimi nadarjenimi prsti kot plod tihega razmišljanja, iskanj in ^ napornega dela. Rudi Stopar se slednjega nikoli ni branil, saj izhaja iz kovaške družine. " Je sin in vnuk kovačev, ki že šest rodov oblikujejo železo. V začetku j se je sam poskušal tudi v kovanju, pozneje pa ga je razširil z vpjenjem; njegovi kipi in kipci nastajajo z avtogenim in električnim varjenjem. Najraje posega v motive, ki mu jih po- : nuja slovenska folklora, pa samotne vasi in starine v njih, ki jih Rudi zbira že dolgo vrsto let. Užitek je pogledati v njegovo imenitno družinsko hišo na sevniškem Griču, v kateri vsaka stena posebej in harmonična ureditev hiše ter podkletja govorijo o sila sposobnem, razmišljajočem človeku. Njegov dom je hiša umetnosti ah pa to še postaja; na vsak način je v njem združeno to, : ‘kar si je Rudi Stopar zastavil za življenjski cilj: „Rad bi z lepimi kipi dosegal, da bi ljudje imeli radi moja dela, da bi me razumel vsak otrok. V železu in j bakru, ki ju največ obdelujem, najdem potrebno težo in pristnost idej, . kijih poustvarjam.41 dikalnega sveta in občinske konference SZDL se naj bi financiranje godbe uredilo tako, da bi vsak zaposleni občan prispeval zanjo po dinar na mesec. Ta predlog pa ni bil v celoti uresničen, ker niso vse delovne organizacije pristale. Vsi, ki plačujejo godbo, imajo tudi posebne ugodnosti. Tisti, ki ne plačujejo dinarja za godbo, pa ugodnosti nimajo in morijo usluge delavske godbe plačati. J. PRIMC Za financiranje delavske godbe Kočevje je temeljna kulturna skupnost (TKS) Kočevje zagotovila v svojem proračunu 20.000 din. Tako dotacijo je predlagala posebna ko- misija, ki jo je imenovala TKS in je pregledala delo godbe ter proučila upravičenost zahteve za dotacijo. V delovnem programu TKS je tudi določeno, da mora godba teh 20.000 din dotacije porabiti za nakup instrumentov (13.200 din) in zaletne obleke godbenikov (7.500 din). Delavska godba je naslednica nekdanje rudarske godbe. Ker je rudnik pred preusmeritvijo, je bilo treba najti nov način njenega financiranja. Na predlog godbe, občinskega sin- Udeleženci tradicionalnih slikarskih kolonij v Izlakah in Škofji Loki so spet posedli pravšna ,mesta“ in že nekaj dni marljivo nanašajo motive iz on-dotne pokrajine na bele liste in napeta platna. Čez nekaj tednov se bodo tudi v Trebnjem zbrali slikarji samouki in samorastniki na podobnem srečanju. V Seči pri Portorožu bodo začeli odmevati udarci kladiv po dletih, ki bodo V rokah kiparjev iz „navadnega kamna“ oblikovala plastike na tradicionalnem mednarodnem simpoziju Forme vive. Likovno ustvarjanje v „naravi" se je torej že začelo in čez mesec ali dva bodo galerije in likovni saloni, kakor tu in tam imenujejo hrame umetnosti, bogatejši za vrsto novih izvirnih del. Dobili bodo tako — mimogrede - tudi novo gradivo za razstave... Novo mesto je od takega likovnega življenja odrezano, o tem sem nekajkrat že pisal, zato tokrat nć mislim pogrevati starih ugotovitev, ki veljajo zlasti za letos ,po zaslugi" nenačrtne razstavne politike v Dolenjski galeriji oziroma po neopravičljivi malomarnosti mož, ki jim je zaupano vodenje galerije od sezone do sezone. (Mimogrede naj tu sporočim, da se s sedanjo „po-litiko“ v Dolenjski galeriji ne strinjajo tudi nekateri člani njenega umetniškega sveta, ki - kot sem zvedel - pripravljajo kolektivni odstop). Torej če imamo že tako nesrečno roko z galerijo, ni nujno, da bi bila podvržena mrtvilu tudi sleherna likovna dejavnost (tudi ustvarjalnost) zunaj galerije. Zato (osebno) z obema rokama podpiram pobudo, da bi - posnemajoč dobre zglede in kajpada izkušnje - tudi v Novem mestu osnovali neke vrste slikarsko kolonijo in ji hkrati že zagotovili tradicionalnost. Kot je slišati, je nova dolenjska (pa tudi slovenske) slikarska kolonija tik pred uresničitvijo, kar bi naj pomenilo tudi preporod likovnih prizadevanj v okviru dosedanjih, a očitno preslabotnih in premalo domišljenih potenj._____________________________ METLIKA - Po posvetovanju v Črnomlju o vključevanju mladine v splošni ljudski odpor, so se v Metliki že resno lotili dela. Ustanovljena je mladinska komisija za SLO, ravno tako pa tudi mladinski odbori na vaseh. Ustanovili so tudi skupine za propagando v primeru vojne in izdelali načrte o vključevanju in delovanju mladine v času okupacije in ob podobnih stanjih. ZILJE - Mladinski aktiv iz Zilj je organiziral enodnevni izlet na Plitvička jezera in na otok Rab, kjer so si ogledah pokopališče internirancev in taborišče iz vojnih časov. Denar so si mladinci zaslužili z igrami, ki so jih igrah v zimskem času. Izlet je zelo uspel, mladinci so se zelo zadovoljni vrnili domov in sklenili, da bodo podoben izlet organizirah vsako leto. NOVO MESTO - Pionirji iz tabora Sutjeska so prejšnji teden bili na Gorenjskem. Obiskali so zanimive kraje, posebno pa jim je bil všeč gorenjski biser -Bled. METLIKA - Z Nočjo na Kolpi je bilo zaključeno delo metliške mladine v tej sezoni. Mladi so odšli na počitnice ah pa se kopljejo v Kolpi. Občinska konferenca Zveze mladine že razmišlja o organiziranju podobnih turističnih prireditev, kot je bila Noč na Kolpi. PODZEMELJ - Pionirji in mladinci iz Šentjerneja so več dni taborih ob Kolpi pri Podzemlju. Imeh so lepo vreme, Kolpa je bila topla, zato so se vrnili domov zelo zadovoljni. ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU — Posebna komisija, ki je pregledovala prošnje za sprejem v dijaški dom, je prejela blizu 400 prijav. Žal pa bo lahko sprejela samo 237 gojencev, od teh bo 180 deklet in 57 fantov. Vzdrževalnina se bo povečala. Od lanskih 330 din na mesec bo zdaj v Šmihelu treba odšteti 450, na Kapitlju pa 420 dinarjev. Gojenci, ki so v glavnem štipendisti, bodo morah za pomoč zaprositi svoje štipenditorje. LOKVE - V četrtek, 22. ju- lija, bo krenila na pot večja skupina mladincev iz vse Slovenije, ki bo do 5. avgusta prispela v zgodovinsko mestece Jajce. Mia- . dinci bodo hodili po poteh slovenske delegacije, kije leta 1943 šla na II. zasedanje AVNOJA. Med mladinci bo tudi nekaj udeležencev z Dolenjskega. Klub je, kluba ni! Dolga leta je trajalo, preden so brežiški mladinci dobili prostor, v katerem so si nameravali urediti klub. Po izselitvi osnovne šole iz starega poslopja so dobili streho nad ^lavo. „Klub je!“ so mislih! Minilo je pol leta, zdaj pa ugotavljajo, da kluba ni in je malo verjetnosti, da tudi bo. Prostori v osnovni šoli, zadnja leta popolnoma nevzdrževani, zahtevajo nujno preureditev, ki bj pa stala najmanj 5.000 din. Denarja pa nimajo! Niti za nekaj kilogramov barve, da bi prepleskali zidove. Medtem ko premišljujejo, kako priti do denarja, se že kažejo novi načrti za uporabo starega šolskega poslopja, če bo stavba dovolj trdna. Ah jo bodo preuredili v internat? S klubom pod streho dijaškega doma pa gotovo ne bo nič. Morda se bo našel kakšen drug prostor, gotovo pa je, da ne bo odveč, če bodo mladinci še naprej premišljevali, kje dobiti denar *za mavec in barvo. Zanje ni počitnic Obisk pri štirih brežiških praktikantih, ki opravljajo počitniško prakso — Z delom so zelo zadovoljni, naučili so se že precej koristnega Čas počitnic je. Vendar ne za vse. Precej mladih se je odpravilo na obvezno in na neobvezno prakso. Tisti, ki bi si rad zaslužil kakšen behč, se je moral odpovedati počitnicam in prijeti za delo. Na vsakem koraku srečujemo mlade, povsem nove delavce, ki so se kar koristno vključih v delo. V množici praktikantov smo izbrskali tudi štiri mlade Brežičane, ki se trenutno še nahajajo na praksi, in se z njimi pomenih. MOJCA DRNOVŠEK, 17 let, dijakinja brežiške gimnazije: „Nimam obvezne prakse, vendar sem šla delat k brežiški Agrarii. Delala bom ves mesec juhj, nabrala si bom nekaj izkušenj, ki vedno prav pridejo, razen tega bo nekaj zaslužka. Delo mi je zelo všeč, ljudje v podjetju so zelo prijazni.” FRANCI VEBLE, 16 let, dijak gostinske šole iz Novega mesta: „Na praksi sem v brežiškem hotelu Turist. S prakso sem zelo zadovoljen, saj sem se marsikaj koristnega že naučil. Tudi prejemki so spodbudni. Denar hranim za šolske potrebščine. Zelo sem se vživel v gostinstvo. Po končani šoli bom študiral na višji hotelski šoli v Ljubljani. VLADO CERJAK, 17 let, dijak strojne kmetijske šole v Mariboru: „V Brežicah sem pri Agraru na obvezni počitniški praksi, ki traja 21 dni. Z delom sem zelo zadovoljen. Tovariši, s katerimi delam, so uslužni, radi mi vse pokažejo. Že v teh nekaj dnevih sem se precej naučil. Najbolj me veseh voziti traktor, čeprav še nimam izpita zanj. Komaj čakam, da bom star 18 let, tako rad bi imel vozniško dovoljenje v žepu. Na praksi dobim tudi nagrado. Navadno dajo 2,5 do 3 dinarje na uro.“ IVANKA POŽAR, 20 let, študentka visoke komercialne šole iz Maribora: „Že drugo leto sem na praksi, obveznost imam štirinajst dni. Čeprav delam komaj štiri dni pri brežiški Potrošnji, sem z delom zelo zadovoljna. Lani sem prakticirala v tovarni pohištva, bila sem tudi lepo sprejeta. Prejela sem nagrado 210 dinarjev, za letos pa ne vem, koliko bo. Zaslužek je odvisen od prizadevnosti in resnosti praktikanta, to pa je tudi prav.“ Tako torej! Naši praktikanti, ki smo jih slučajno našh na delovnih mestih v brežiških delovnih organizacijah, se počutijo zelo dobro. Prepričani smo, da bf njihov vtis tudi ob koncu enak sedanjemu. Mladi gasilci tekmujejo Na tekmovanju gasilskih enot kočevske občine so v skupini pionirskih enot zmagali mladi gasilci iz Vasi-Fare, v skupini moških desetin pa so bili najboljši gasilci iz Stare cerkve in Rudnika, ki so zbrali nad 80 odstotkov možnih točk. Pionirji-gasilci iz Vasi-Fare so nato na republiškem tekmovanju v Novi Gorici zasedli 35. mesto. Obe moški desetini sta se udeležili tudi republiškega prvenstva, ki je bilo konec junija v Mariboru, in se uvrstili med 184 skupinami v prvo tretjino. JUBILEJ SEVNIŠKIH TABORNIKOV Polena namesto pomoči Ob 20-letnici govori starešina taborniškega odreda »Treh smreka Alojz Derstvenšek Sevnica je bila med prvimi kraji v Sloveniji, v katerem misel o zdravem taborniškem življenju v naravi ni padla na nerodovitna tla. Celo tako je bilo, da je to mesto ob Savi dobilo prvi taborniški dom, dom sevniških „Treh. smrek“. Zdaj mineva 20 let od prvih začetkov. Jubilej bodo proslavili 23., 24. in delno še 25. juhja pod pokroviteljstvom Mira Gošnika, člana republiškega vodstva SZDL, ki je v času svojega bivanja v Sevnici veliko pripomogel k razvoju taborništva. Kljub dolgoletni tradiciji' pa odred „Treh smrek“ dandanes ne združuje toliko mladih ljudi, kot bi jih lahko. Starešino Alojza Derstvenška, 23-letnega zidanja iz Kopitarne, smo povprašali, zakaj je tako. Odgovoril je: „Načelno vsi soglašajo s pomenom taborništva, zlasti zdaj, ko organizirajo vseljudski odpor. V vsakdanjem življenju pa je drugače. Če nam že nočejo pomagati naj nam ne mečejo polen pod noge. Zakaj so vrgh iz snack bara, kjer se sestaja mladina, naš lepak o proslavljanju 20-letnice taborništva? Nimamo denarja, naredili smo ga ročno, vendar mislim, da je bil toliko dostojen, da bi lahko visel v lokalu. Oglejte si ga. In še drugi primer: ker učitelji nočejo sodelovati in za taborništvo navduševati mladino, smo sami poskušali z reklamnim panojem, vendar v šoli niso dovohh, da bi ga postavih. Kljub temu ne mislimo vreči puške v koruzo. Mentorstvo nad našim odredom je prevzel Milan Jeraj. Letos smo izvedli že tri pohode k splomenikom NOB, 4 orientacijske pohode, taborjenje na Pohorju, v avgustu pa nameravamo tudi na Triglav." Kjerkoli nastopi mandolinski orkester pionirjev iz Kotora (na sliki), je povsod lepo sprejet. Pionirji iz tabora Sutjeska v Šmihelu pri Novem mestu so ponosni na svoje vrstnike (Foto: S. Dokl) NAŠ RAZGOVOR V Sevnici se vrtijo kolesa Pri sevniškem Partizanu so ustanovili kolesarsko sekcijo, v kateri je osem mladeničev — Že na prvih dirkah so Sevničani opozorili nase Upokojenec Stanko Štrucljin, ki živi v Sevnici je poleg Martina Kranjca najbolj zaslužen, da je v Sevnici v okviru TVD Partizan pričela delati kolesarska sekcija, v kateri je osem mladih, kolesarskemu športu predanih mladeničev. Vodja sekcije je Stanko Štrucljin, ki je bil tudi sam kolesar, dirkač pri kolesarskem klubu Perun v Mariboru. Da ga ni „ubila" gospodarska kriza 1933 - ostal je brez dela - bi bil Stanko lahko dosegel velike uspehe v športu. - Ali je v Sevnici že kakšna kolesarska tradicija? „Leto 1970 bo zapisano v Vv < zgodovini kolesarskega športa v Jjpf '% %: sevniški občini. Prej še nihče ni jr * slišal za kakšne kolesarje-tekmo- rišem Kranjcem lotila precej tež- WI1IS „Oba sva navdušena kolesaija, JH zato sva zbrala okrog sebe sev-niške fante, ki so se resno lotih ljj9 dela. Nabavili smo jim pet dir- kalpih koles in tri za dirkače— ^ Ludvik Žuraj, Darko Abram, Jože Šivic, Bojan Lipoglavšek, Tomaž Hribar, Marko Bregar in Tomo Jeraj.“ - So vaši varovanci že kje nastopih? ,,Na dveh dirkah. Fantje so dosegli presenetljive uspehe. Nekateri so se celo pognali v lov za najboljšimi in so na splošno presenetili. Ognjeni krst so doživeli v Hrastniku. “ - Kdo vam pomaga? „Zaenkrat nam pomaga domači Partizan. Pred dnevi je Lisca prevzela pokroviteljstvo nad dvema kolesarjema. Za začetek kar spodbudno!“ - Kaj veliko vadite? „Fantje so zelo vestni in resni učenci, zato pričakujemo, da bodo iz njih kmalu poštah dobri dirkači/4 Pred leti je predsednik KZ J Lojze Šavom trdil, da bodo v Beli krajini s pomočjo Ljubljančanov ustanovili kolesarski klub. Sevničani stvari niso obešali na veliki zvon, enostavno so ustanovili klub, od Šavornovih besed pa ni kruha. SLAVKO DOKL SEVNICA - Sevniški kolesarji, člani TVD Partizan, so sodelovali na mladinski mednarodni kolesarski dirki okoli Pohorja. Tekmovalna proga, ki je bila dolga 90 km in je peljala od Velenja do Maribora, je bila precej težka. Tekmovalo je 58 kolesarjev, med njimi tudi gostje iz Avstrije. Od vseh udeležencev jih je na cilj prispelo samo 36. Bilo je precej padcev, med drugimi sta padla tudi Sevničana Marko Bregar in Bojan Lipoglavšek. Sevničani so dosegli naslednjo uvrstitev: 22. Abram, 24. Žuraj, 32- Hribar, 34. Jeraj. (A. K.) LOKVE - Mladinski aktiv iz Lokev je priredil v počasitev 30. obletnice vstaje turnir v malem nogometu za prehodni pokal. Na turnir so prišle ekipe iz Gradca, Birčne vasi, Slamne vasi, Dobhč in Semiča. V p-edtekmovanju sta prvo mesto .osvojili ekipi Slamne vasi in Semiča. V finalnem srečanju pa je Semič porazil Slamno vas s 5:2 in osvojil pokal. Najboljši mož na turnirju je bil vratar iz Semiča, ki je imel res svoj dan. Organizacija je bila dobra, za vse udeležence pa so pripravili tudi mahco in pijačo. (K. P.) _ BREŽICE - Brežiški nogometaši imajo priložnost uvrstitve v vzhodno slovensko consko nogometno ligo. Vstop v višji razred so jim omogočile kvalifikacije. Najprej bodo igrah na tujem, potem pa doma. Srečah se bodo z zmagovalcem tekme Rakičan : Opekar. V prvem srečanju je bil rezultat 1:1. (V. P.) NOVO MESTO - Te dni so na novem novomeškem rokometnem Državna prvakinja v skokih s padalom Dara Krstič vadi mladeniče, ki se navdušujejo za padalstvo. Na sliki: bodoči padalci pri zlaganju padala na novomeškem letališču v Prečni (Foto: S. Dokl) ___ _ _ Vi v ■■■ igrišču na Loki postavih železno Uhan in Kersic solidna W ■■■ svetljavo, tako da bodo igrah ko- šarko, rokomet in mah nogomet Dolenjska letalca Jože Uhan in Jože Keršič sta tudi v večernih urah. Posebno zani , . . „. . . _ mivo pa bo kotalkanje v jesenskih v Lisičjem jarku pri Beogradu na državnem večerih. (R. s.) prvenstvu osvojila sedmo in osmo mesto špilarpeti v CELJU V soboto je bilo v Celju veliko mednarodno atletsko tekmovanje za Skokov memorial, na katerem je nastopilo tudi nekaj najboljših atletov sveta. V mednarodni konkurencije nastopil tudi Novomeščan Marjan Špilar, ki je bil v kopju peti z rezultatom 67,14 m. Te dni sta se z 18. državnega prvenstva v jadralnem letenju, ki je bilo v juhju v Lisičjem jarku pri Beogradu, vrnila novomeška športna jadralca Jože Uhan in Jože Keršič. Naša tekmovalca sta se v zahtevni konkurenci dobro postavila. Nekaj časa je kazalo, da bo Jože Keršič osvojil celo peto mesto, vendar mu je v zadnjih tekmovalnih dnevih sreča obrnila hrbet. Če bi se Keršič bolje odrezal v deveti disciplini, ko so letalci leteh na liniji Lisičji ja- Zaradi dobre uvrstitve naših letalcev na državnem prvenstvu v jadranju, ki se je pred dnevi končalo v Lisičjem jarku pri Beogradu, sta naša letalca Jože Uhan in Jože Keršič uvrščena v ožji izbor za državno reprezentanco. Z ostalimi jugoslovanskimi letalci se bosta v Beogradu pripravljala na bližnja zahtevnejša mednarodna tekmovanja. ŠIMUNIČ 6,60 M V DALJAVO Na internem atletskem mitingu, ki je bil sredi tedna v Novem mestu, so novomeški atleti dosegh nekaj dobrih rezultatov. Največ je vreden skok Milana Šimuniča v damino, ki znaša 6,60. Hribernik je tekel na 100 m 11,5 sekund, Retelj na 1500 m 4:29,4, Gazvodova je pretekla progo 100 m v času 12,8 itd. rek-Perlez-Lističji jarek, bi verjetno osvojil eno boljših mest. V zadnji disciplini je bil Jože Uhan sedmi. Končni vrstni red: 1. Gatolin (Titograd) 7.597 točk, 2. Peperko (Celje) 7.539, 3. Ivanuš (Ljubljana) 7.086, 7. Uhan (N. m.) 5.591, 8. Keršič (N. m.) 5.391 itd. Na drugem mestu je torej naš znanec iz Prečne in letošnji republiški prvak Franc Peperko iz Celja. Na tretjem mestu pa je pristal Ljubljančan Branko Ivanuš, ki ni mogel ponoviti lanskega uspeha, ko je bil prvak Jugoslavije. Spet mednarodna zmaga Molana Jugoslovanski speedway prvak Krčan Ivan Molan je na nedeljski ju- j bilejni tekmi v Krškem požel lepo mednarodno zmago. V precej hudi in zahtevni konkurenci je med 15 vozači iz Madžarske, Avstrije in Jugoslavije zbral največ točk. Premagal je vse svoje nasprotnike, razen Avstrijca Scharla, ki pa je bil šele ( četrti. Dobro se je uveljavil tudi mladi Evald Babič, ki je bil deseti in je bil drugi Jugoslovan. Tekme je spremljalo blizu 5.000 gledalcev, ki so bili navdušeni. Končni vrstni red: 1. Molan (Krško) 14 točk, 2. Pereneyi (Madžarska) 14, 10. Babič (Krško) 5,11. Miler (TAM) _5 itd. L. HARTMAN Delovni kolektiv BELT-COSMOS iz Črnomlja ima veliko razumevanja za želje in potrebe črnomaljskih športnikov. Znano nam je, da ima že precej časa pod svojim okriljem črnomaljski rokomet, zadnje čase podpira tudi prizadevne belokranjske atlete. Tako je kolektiv omogočil republiškemu mladinskemu prvaku v metu kopja Vojku Baumgartneiju, da je šel na državno prvenstvo v Šabac, in tam osvojil drugo mesto. Verjetno bodo zgledu črnomaljskih kovinarjev sledila tudi druga belokranjska podjetja, ker drugače šport v Beli krajini ne bo ^prišel na zeleno vejo. IM UGANKA — Kje je prodajalka sladoleda pred NAMO v Kočevju? Odgovor: Streže v NAMI 0 <► in čaka, da se bo zunaj nabralo dovolj vročih ljubiteljev sladoleda, nakar jim bo prišla postreč. (Foto: J. Primc) o V nedeljo, 18. julija, je gasilsko društvo v Šentjerneju slavilo 90-letnico obstoja. Prizadevni gasilci iz Šentjerneja so ob svojem jubileju pripravili bogat spored, ki je obsegal tekmovanje gasilskih enot, akademijo, povorko in veliko zabavo. Na sliki: šentjemejski gasilci iz leta 1901 s pripomočki, s katerimi so kljubovali rdečemu petelinu. >oslalo folklori U SPOMINOV STANETA SEMIČA — DAKI J A mesta, ker jim je branil pranje v Tež' ki vodi. Šušteršič je islcal pomoč v bolnišnici. K mednarodnim zanimivostim lahko štejemo banano, ki je pognala cvet v prostorih pletilnice metliške BETI. Za naše kraje ie to prava redkost. Banano je posadil doma Lovro Ribič (na sliki), ko pa je bila prevelika, so jo namestili v veliki in visoki preoizvodni dvorani, kjer je zaposlen. Ob stalni temperaturi 24 stopinj je banana pred dnevi začela cveteti. (Foto: Ria Bačer) V? * O cesti in o županu Ko je Jože Primc, kočevsko-ribniški novinar Dolenjskega lista, odhajal na dopust (mnogim bo za tri tedne odleglo!), je svojim namestnikom zabičal, naj skrbe, da bi bilo kočevsko-rib-niške pol straničke v časopisu kar najbolj zanimive. To bodo lahko dosegli tako, je dejal, da bodo vsak teden iz Kočevja napisali kaj o cesti, iz Ribnice pa nekaj malega, kakor ima on navado, o županu. No, cesto proti Brodu bodo, kaže, pričeli graditi, ribniški žu-oan pa se pripravlja na dopust in ga pri tem ne kaže motiti. F-c Vedno več si upajo Zadnje dni so imeli miličniki s gani precej opravka. Kmetje iz Irce vasi in Broda pri Novem mestu s° prijavili skupino Ciganov, ki jim je Z njiv pobrala skoro ves fižol in kroitf' pir. Cigani, ki so taborili v Selih pr* Ajdovcu, so ponoči 17. julija prišli v Boršt ter Stanetu Zupevcu ukradi1 več zajcev in kur, nato pa so jo p o* brisali v neznano smer. 18. julija popoldne so Cigani pr«' tepli Milana Šušteršiča iz Novega „Ne vmešavajte se v našo tehnično službo!“ so pismeno svetovali sevniškim gasilcem predstavniki železniškega transportnega podjetja iz Novega mesta. Gasilci so namreč ugotavljali, da ena izmed lokomotiv, ki vozijo na progi Trebnje-Sevnica neti požar, ker nima iskrolovca. Zanetila je tri večje požare in še več manjših, tako da je gašenje stalo skupno 2764 dinarjev. Sev-niška občinska gasilska zveza je račun poslala Gozdnemu gospodarstvu Brežice in zdaj čaka na plačilo. Ne bi gasilci .naredili bolje, če bi račun poslali v Novo mesto, če se že ne smejo vtikati v požarnovarnostne naprave na lokomotivah? ... „Lisca“ je opremila no-gometašice Olimpije. Zdaj bo morala začeti delati še moško perilo, da bo oblekla rokometaše Sevnice! ... Čudno, da Janez Rustja na tekmovanju pevcev ni zapel tudi „O sole mio!“, pravijo ljudje. Jasno: to pesem poje le, kadar mu 'ukradejo avto... ... Načelno me zanima: ali tudi direktor Laboda Zdravko Petan kupuje zavrnjene srajce iz izvoza, ki jih potem Labod doma prodaja po 20 dinarjev? ... Jože Colarič, ki vodi gostišče na Loki, ima od prvega januarja do zadnjega decembra na voljo odojka. Upam, da ga vsaj zdaj ne bo imel, ko bo na dopustu... ... V Novem mestu je res strahoten promet: novopečena voznica, novinarka Jožica Teppey, parkira za vsak primer kar pri Košakovi gostilni, ko se pripelje iz Brežic... ... Ivan' Žele, ki honorarno vodi metliško občino, ima zdaj na izbiro: ali da gre kot šolnik na dopust do začetka šolskega leta ali da kot župan pregleduje stabilizacijske programe! ... Revija Antena je razpisala bogate nagrade za fotografije nekaterih Slovencev v neverjetnih priložnostih. Predlagam še, naj bi za nagrado veljalo tudi to, če kdo uspe slikati Jurija Levič nika, direktorja IMV - brez kravate, bele srajce in suknjiča... Tolovaji na cestah Minuli torek mi je bilo jako vroče, pa sem s pota • med bregovi zavil v Jerkinov laz. Tam sem legel pod lipo, ki je že skoraj 'odcvetela, pa je vendar še ni nihče obiral. Menda nihče več ne pije lipovega čaja kot včasih, ko smo zgolj tega poznali. Tako sem ležal pod lipo v senci in gledal dol po bregu na cesto, pa mislil na tolovaje, ki so včasih tod kaj radi gospodarili. Živeli so v bližnjih gozdovih in stregli popotne. Jemali so jim, kar se je za-telo, pa tudi pobijali so jih. Ravno tukaj doli so bili triie ubiti. Včasih je bilo na široko po slovenski zemlji v navadi, da so metali, kjer je kdo z nesrečno smrtjo umri, vejico ali kamen in govorili: „Bog se usmili tvoje duše!‘ Lepo je, da se miluje še po smrti človek, ki je moral neho-toma pustiti ta svet, a kaj, ko tega dandanes ne delajo več. Le tu in tam vidiš ob cesti na palici venec, ki so ga obesili domači rajnemu v žalosten spomin, a drugim v svarilo. Iz teh misli me zdrami cviljenje in strašen pok. Brž pogledam in kaj vidim? Težak tovorni voz je presekal pot majhnemu in ga skoraj zdrobil. Od vsepovsod ,so kmalu pridrveli ljudje in pomagali nesrečnikom. Vendar je bilo še več zijal, ki so delali zgolj napoto. Nihče se ni brigal za razmetane reči, ki sojih pustili nesrečniki, ko so‘jih odpeljali v.bolnico, pa sem jih moral sam ročno spraviti v razbiti voz. Ko nisem več vedel kaj početi, sem se vrnil nazaj v laz in gledal. Saj res. Danes imajo vozniki in popotni praznik, pa me zanima, kaj bodo storili. Komaj se je gomila razšla, že se je ustavil prvi voznik. Hodil je okoli razbitega voza, nekaj brskal po njem in odšel. Vendar ni imel praznih rok. Tudi drugi so se ustavljali in jemali, kar se je vzeti dalo. Sele v mraku je prišel spet naokoli pogledat mož postave, pa je zatekel dva moža, ki sta snela z voza kolo, saj drugega tudi ni ostalo, ko so pred njima že vse pobrali. Vidite, taki vozniki niso nič boljši kot tolovaji. Namesto da bi pomagali v nesreči, še poberejo, kar je po nesreči še vrednega ostalo. Zato pravim: taki ljudje niso vredni, da sonce sije nanje, da jih zemlja nosi, da jih veter piha, pa so vendar naši ljudje. Vem, da mi ne bi smele te krute besede čez jezik priti, ali kaj hočem. Raje imam resnico, akoravno bi moral zato iti za križe v oknu in na slamo, kjer bi dobil le vrček vode in kraj ček črnega kruha za zadnji dan svojega življenja. MARTIN KRPAN Maloštevilni naši rojaki, ki so prišli v nedeljo v Dolenjske Toplice, so bili navdušeni nad prijetnim sprejemom. Najbolj so bili veseli poljskega cvetja, ki so jim ga darovali pioniiji iz Dolenjskih Toplic, in kulturnega nastopa, ki je bil odličen. Na sliki: srečanje so izkoristili za medsebojno spoznavanje, čeprav so redki, ki se ne poznajo. (Foto: S. Dokl) mm ni Ul im rojakom Prisrčen sprejem za dolenjske rojake v Dol. Toplicah — Program je bil odličen, udeležba izseljencev pa žal ni bila najboljša V Dolenjskih Toplicah so se v nedeljo na V. dolenjskem izseljeniškem pikniku zbrali naši rojaki, ki so na letnem dopustu v stari domovini. Zbrali so se izseljenci iz Francije, Belgije, Holandije, Zahodne Nemčije in Amerike. Občinska konferenca SZDL Novo mesto je v sodelovanju z ostalimi dolenjskimi občinskimi konferencami pripravila dragim gostom lep kulturni program, ki so ga pripravili novomeški kulturni delavci v sodelovanju z zabavnim ansamblom Henčka Burkata, godbo na pihala Novolesa iz Straže in ansambla Ameriških Slovencev Francke Sylvester. 24 slovenskih šol je poslalo ^ e^e ljudske obrti na razstavo, ki je bila na Vinici organizirana ob nedavnem pionirskem folklor^111 festivalu. Na fotografiji: viniški šolarji so z vso natančnostjo izdelali belokranjsko kmečko hišo in g^l^darsko poslopje. (Foto: Ria Bačer) Zbrane rojake in ostale goste je najprej pozdravil Franci Beg, ki jim je zaželel prijetno bivanje v stari domovini. Nato je v imenu Izseljeniške matice govoril podpredsednik republiške skupščine SRS Marjan Orožen, kije z vseljem ugotovil, da se naši izseljenci vedno raje vračajo v staro domovino in da so nam vedno dragi in dobrodošli prijatelji. Za prisrčen sprejem se je v imenu rojakov zahvalil eden najbolj znanih Slovencev v Ameriki, Franc Česen iz Clevelanda, ki je pohvalil iskrenost, ki jo gojimo do naših ljudi, ki so pred mnogomi leti za stalno morali v mrzlo tujino za kruhom. Kulturni program je bil izvrsten, žal pa udeležba izseljencev ni bila tolikšna, kot so organizatorji pričakovali. Prihodnjič bo treba o novih organizacijskih oblikah bolje razmisliti. S. DOKL ČETVERČKI V FRANCIJI V La Mansu (zahodna Francija) je 34-letna Paulette Reg-nard prejšnji teden rodila četverčke. Po prvih poročilih zdravnikov se novorojenčki in mati zelo dobro počutijo. Upajmo, da se jim bo godilo bolje kot družinam, o katerih je zadnje tedne poročal svetovni tisk, da so namreč umrli vsi izmed šesterčkov, nekje drugje pa štirje izmed rojenih peterčkov. Komandant Stane: »Pazite se, fantje!« Takoj po mojem odhodu 8. oktobra okoli enajste ure seje položaj na Notranjskem povsem spremenil. Okoli dvanajste ure so nemške in belogardistične napadalne skupine zaprle cesto proti Hrvaški. VII. korpus je bil popolnoma obkoljen in se je začel umikati v smeri Račne gore, čez Petelinjek in Travno goro v Suho krajino. Med tem umikom je zavezniška komisija pri štabu VII, korpusa padla v zasedo belogardistov, ki so prodrli iz javomiških gozdov. Anglež, ki je vozil džip, ni izgubil poguma, čeprav je imel že vsa stekla razbita, pa tudi v pločevini že precej lukenj. Umikal se je za štabom korpusa kar po hosti. Ob tem umiku je samo v vrstah štaba padlo več kot dvajset ljudi. Kako pa je bilo z XVIII. divizijo? To me je najbolj zanimalo. Takoj, ko je Luka-Tone Vidmar prevzel divizijo, se je začel spopadati z belogardisti in vzdržal na svojih položajih vse popoldne 8. in še ves dan 9. oktobra, končno pa je uvidel, da se ne bo mogel upirati številčno toliko močnejšemu sovražniku, in se je začel umikati v smeri južno od Kočevja proti reki Kolpi. Vse naše sile VII. korpusa so se strnile na sektorjih Suhe krajine, Trebnjega in Novega mesta, Kočevja ter Ribnice. Vse težišče borb se je preneslo na okolico Novega mesta in Kočevja. Belogardisti so se potegnili iz Notranjske, ki jo je nato obvladal Notranjski odred s svojimi tremi bataljoni in komando področja. Prve borbe so se začele z belogardisti okoli masiva Roga, a naši jim niso dopustih, da bi mogli prodreti v notranjost. Te borbe so trajale vse do konca oktobra, v njih pa so se belogardisti izčrpavali, njihova udarnost je ugašala. Tudi naš odhod v Rusijo se je zavlelcel. Od Slovencev bi morah oditi trije: Hribernik, Sekirnik in jaz. Dasi je bil predviden za 1. novembra, smo ostali še dvajset dni pri Glavnem štabu. Ker smo bili do odhoda odrejeni za operativne oficirje, je Glavni štab poslal mene na sektor Kočevja, kjer je predvideval napad XVIII. divizije na mesto Kočevje. Pri napadu naj bi sodelovalo tudi angleško letalstvo. Ko sem prišel pred Kočevje in se tam sestal z Lukom, komandantom XVIII. divizije, mi je povedal, daje sicer obkolil mesto, a ne v bližini hiš, ker se je bal, da bi Angleži tolkli tudi po njihovih borcih. Vztrajal je na svoji zahtevi, naj zavezniki najprej bombardirajo mesto in uničijo nemške in belogardistične utrdbe, šele potem bo on šel s svojimi borci v napad. A sodelovanje z angleškimi letali, ki so nadletavala Kočevje v skupinah po dvanajst bombnikov iz letalskih baz v Italiji, ni bilo najboljše, čeprav so jih usmerjali z radijskimi zvezami. Dobro se spominjam, kako je komandant Luka preklinjal, ko je videl, da je več bomb padlo v okolico mesta kot pa v mesto samo in da so se morale čete, ki so mesto obkolile, celo umikati, da jih ne bi zdesetkale angleške bombe. Še več, med umikom s položajev je bilo ubitih od zavezniških bomb pet naših borcev. Luka je v besni jezi svoje borce še bolj umaknil od Kočevja in opustil misel na vdor v mesto. A v Kočevje so prihajale nove sile sovražnikov, tako Nemcev kot belogardistov, in okoli 4. novembra je bilo v mestu že okoli dva tisoč sovražnikovih vojakov, ki so se pripravljah na vdor na naše osvobojeno ozemlje v Beli krajini. Pa tudi v Novem mestu so okrepili svojo posadko, ki se je prav tako pripravlja za napad. Za ta podvig so zbrali nad tri tisoč vojakov: osemsto Nemcev ter tri belogardistične udarne bataljone, Rupnikovega, Meničaninovega in Stamenkovićevega. Medtem je boleče odjeknila ne samo med nami borci, temveč po vsej Sloveniji žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil komandant Glavnega štaba NOV in PO Slovenije general Franc Rozman-Stane. In to prav na dan obletnice oktobrske revolucije - 7. novembra 1944. Tedaj je imel Glavni štab NOV Slovenije svoj sedež v gozdiču severno od Črnomlja, v katerem so bili zgradili več Učnih barak, v • katerih so prebivali in delali člani štaba, med njimi komandant Stane, politkomisar Boris Kidrič in drugi. Sprva tem vestem nisem verjel, saj sem predobro poznal prijatelja Staneta, pa tudi ostale, o katerih so govorih, da so se ponesrečili skupaj s Stanetom, saj je komandant Stane preživel špansko revolucijo in je dobro poznal vse vrste orožja in vedel, kako je treba ravnati z eksplozivom. Ko sem 8. novembra zjutraj prišel v Črnomelj, sem takoj pohitel v Kanižarico pri Črnomlju, kjer so v naši bolnišnici ležali smrtno ranjeni komandant in njegovi tovariši Anton Znidarič-Štefan, španski borec, ki je bil nekaj časa v XVIII. diviziji pri meni načelnik štaba, Lado Ambrožič-Novljan, načelnik Glavnega štaba, Jože Malnarič-Križevski in Franc Tavčar-Rok. Ko sem prišel do Staneta, je bil kljub hudim ranam v trebuhu, saj se mu je ob eksploziji minometa zarilo več drobcev v črevesje, pri zavesti. Sklonil sem se k njemu, in ko mije rekel: „Daki, z menoj ne bo nič več! Pazite se, da se tudi vam ostalim ne pripeti kaj takega,“ so mi solze zalile oči. Priprl je oči, jaz pa sem potrt in ubit zapustil bolnišnico, odšel pod bližnje drevo, ker sem hotel biti sam s svojo žalostjo zaradi izgube svojega največjega, najbolj iskrenega prijatelja in bojnega tovariša, saj naju je borba za pravice delovnega človeka in za svobodo vezala že v Španiji, nato pa od prvih dni v domovini. Ljubil sem ga bolj kot brata, zaupal sem mu kot najboljšemu bojnemu tovarišu in slepo sledil njegovim ukazom, ker sem bil trdno prepričan, daje bil tudi najboljši komandant. 10. novembra 1944 je umrl in 13. novembra smo ga pokopali v Črnomlju. Na pogreb so prišli mnogi borci in ljudje iz bližnje in daljnje okolice Črnomlja. Komandant Stane je padel v čudnih, nepojasnjenih okoliščinah, ki sicer tonejo v pozabo; on, ki ni bil samo komandant, temveč človek, vedno poln odločnosti, poguma in najtrših preizkušenj, in ki se je od pastirčka v Dolnjih Pirničah pri Medvodah, ki mu je oče padel v prvi svetovni vojni, povzpel do generala in komandanta slovenske osvobodilne vojske. Nekaj dni po smrti je bil imenovan za narodnega heroja. Zatišje, ki je zavladalo na mejah osvobojenega ozemlja na Dolenjskem in v Beli krajini, je obetalo vihar. Komaj smo zasuli grob, v katerega smo položili truplo svojega komandanta, še so vihrale žalne zastave po vsej svobodni slovenski domovini, že so v noči od 13. na 14. november Nemci in domobranci-belogardisti z velikimi silami udarih na Belo krajino. Približevali so se od dveh strani: iz Novega mesta in iz Kočevja. Poslužili so se nemškega načina vojskovanja: hiter prodor, še hitrejše napredovanje. Po njihovem načrtu bi se morah obe koloni srečati v Črnomlju in šele od tam potem osvojiti vso Belo ktaiino. (Nadalje™,je pnhodnjić) BREZ BESED — Slavko, ali veijameš v leteče ribe? — Kako ste se vživeli v angleški način življenja? „Dobra lastnost mladih ljudi je, da se hitro prilagodijo. Meni ni bilo težko, hitico sem ubrala najboljšo pot. Zaposlila sem se, delala sem v internatu in bolnišnici. Imela sem zastonj hrano, na teden pa sem dobila tudi po 5 do 6 funtov. Poleg tega sem obiskovala šolo angleškega jezika, ki mi je največ pomenila/1 — Kaj je najznačilnejša lastnost Angležev? „Precej so zaprti, vsak živi za svoje delo, za svoj vrtiček in družino. Navzven so zelo zategnjeni, vendar, ko vas sprejmejo medse, so zelo prijetni/1 — Ah bi živeli v Angliji? „Čeprav se mi dežela niti ljudje niso zamerili, ne bi mogla dolgo vzdržati. Dolenjska je edinstvena, pri nas vedno čutiš prehode med letnimi časi, tam pa se vse drži skupaj.“ — Ah ste veliko videli in doživeli? „Za svoja leta gotovo veliko. S prijateljico sva prepotovali z avtostopom Anglijo in Škotsko. To, kar sva na potovanju doživeli, je težko povedati. V Angliji je veselje štopati, vozniki zelo radi „pobirajo41. Ko vas sprejmejo v avtomobil, prevzamejo s tem vso odgovornost, da se vam kaj ne zgodi. — Kaj pa jeseni? • „Zdaj delam pri Agrarii, jeseni pa grem študirat v Ljubljano na pedagoško akademijo matematiko in fiziko. Sreča mi je bila tokrat bolj naklonjena: štipendijo sem dobila pri TIS v Bre-žicah.“ ^__________________________S. DOKL Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Žalostne reči iz Stopič ■ (Iz Stopič) Imam Vam danes le žalostne reči poročati. Pretečeni mesec bila sta dva požara tukaj. Prvi je bil na hribu, kjer je pogorelo par zidanic in par hramov. Škoda ni bila ravno, velika. Zažgali pa so otroci. Dne 26. junija bil pa je ogenj večji in sicer v Gabrijih, kjer je petim gospodarjem: Fr. Lužarju, J. Hrovatiku, Fr. Kramariču, A. Umek in Hel. Zebnik vse poslopje zgorelo; tudi nekaj drobnice in prašičev. Fr. Kramariču zgorel je celo dveletni otrok. Škoda je velika, posebno zato, ker ljudstvo ni premožno, a pogorelci, ki so bili le za male vsote zavarovani, si ne bodo zlahka opomogli. Tudi tu se pripoveduje, da so ogenj zanetili otroci, igraje se z žveplenkami. (Iz Kostanjevice) nam poročajo: 5. julija smo imeli volitev župana; izvoljen je bil soglasno. Dosedanji gospod župan Otmar Sever, c. kr. nadporočnik v pokoju. Ker je gospod Sever že v tretje za župana izvoljen in to zdaj z vsemi glasovi razen njegovega, je dokaza dovolj, da je poštenjak in da mu ljudstvo zaupa. Bog ga živi! (Trodržavna zveza) med Avstrijo, Nemčijo in Italijo se je ponovila. Videti je, da jej hoče polagoma pristopiti tudi Anglija. (Državni zbor) — je zbor, o katerem skoraj ne vemo kaj bi rekli — nima še prave barve. Kaže se vendar, da se bodo, ali so se vže zvezali Poljaki z liberalnimi Nemci. Ako se to zgodi, bomo Slovenci sirote — zlasti še Korošci in Štajerci. (Angleški bivši minister) Glad-stone, ki je res bil vselej pravičen irskim katoličanom, boleha; bati se je, da umrje stari mož. (Nekdo prevzame službo) organista in Cerkvenika zmožen je siguralnega in koralnega petja s sopran glasom. Oženjen ter ima svoje pevce in svoje cerkvene pomočnike. Ne ozira se na bogato službo le na prosto stanovanje, ker je ob enem tudi izučeni izdelovalec orgelj. Več o tem se zve pri uredništvu „DOLENJSKIH NOVIC“. (V Bajnofu pri Novem mestu) je izvrstno staro vino, kakor tudi prav stara črnina ter dobro novo vino, v vsaki množini in prav po nizki ceni naprodaj. (Iz Bleda) dne 23. rožnika 1891. — Rad bi vam le kaj veselega sporočal, od tukajšnjega tako rekoč raja kranjske dežele; ali žal, le preveč smo z nesrečami obiskovani. Ni še minulo 15 dni, kar se je zgubil poltretjeletni deček posestnika Zupančiča, p. d. Pusta na Pokluki, župnije Gorje. Giblje se različno. Bodemo videli, kaj sodnija na dan spravi. Ako se ji bode posrečilo. (Slovenska kuharica) ali navod okusno kuhati navadna in imetnina jedila. Spisala in na svitlo dala Magdalena Pleiweis. III. natis. Velja 1 gld. 50 kr., vezana 1 gld 80 kr. -ta kuharska knjiga je po vseh slovenskih krajih dokaj razširjena in povsod zelo priljubljena. Dobiva se v „Katoliški Bukvarni“ v Ljubljani, in po drugih bukvarnah. (Šest voz gnone prsti) (humus) in velika množina ubitega strešnika, za zidanje porabiti, je dobiti pri Vinko Bučarju, glavni trg št.84. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1891) BREZ BESED MLADI POTUJEJO1 Zinka Požar, 23-letno dekle iz Globokega v brežiški občini, se je po končani maturi na brežiški gimnaziji odločila za študij. Vendar ni imela sreče, štipendije ni mogla nikjer dobiti, zato se je na prigovarjanje prijateljice odpravila v Anglijo. Vedela je, da se tam preveč dobro ne zasluži, želela se je izpopolniti v znanju jezika. V deželi na otoku je bila dve leti in doživela marsikaj lepega. Posebno so ji ostali v spominu hladni in vase zaprti Angleži, ki pa so po duši lahko vsem za vzgled. Posebno rada se spominja potovanja z avtostopom, kije svojevrstna britanska posebnost. Krpanov kotičak POTA Ii\ SUtf Dežurni poročajo 1.000 DIN ZA POKVARJENO JAJCE? - Natanko toliko je zahteval J. D., mizar iz Opremalesa, kot odškodnino za pokvarjeno jajce, ki ga je dobil serviranega v restavraciji Metropol v Novem mestu. Zagrozil je, da bo jajce odnsel na analizo v živilski laboratorij, če mu ne bodo denarja takoj izplačali. Kajpak v Metropolu zahtevi niso ugodili, zato je J. D odnesel jajce k tržnim inšpektorjem. Ni znano, ali so inšpektorji sploh kaj posredovali v tem nevsakdanjem „sporu“, kaže pa, da si je Metropolov gost privoščil neslano šalo. FANTJE VSEH VETROV - Pred kavarno na Glavnem trgu v Novem • mestu so se 10. julija ponoči stepli: Florjan Satošek iz Sadeža, Andrej Plevnik iz Črnomlja, Boris Brus iz Lj ubjjane in Stanislav Ivec iz Gradca S Slavkom Cečeličem iz Pogancev in Zlatkom Kaburjem iz Jedinščice. Poročilo ne navaja, katera stran je bila boljša, čeprav je očitno, da je bila premoč na strani Belokranjcev. Ker pa so fantje kalili nočni mir, so jih miličniki prijavili sodniku za pre-krške, VLOMILEC NAD MLINI - Malo več kot pred tednom dni je neznanec Nad mlini v Novem mestu v nočnih urah vlomil v osebni avtomobil Ivana Brumata. Odnesel je 160 din, dokumente in transistor. KAJ DELAJO MALIGANI? -Rudolf Zmaič iz Orjakovega pri Ozlju je te dni v Metliki pregloboko pogledal v kozarec. Pod vplivom maliganov je metal ob tla steklenice, ko pa so prišli ponj miličniki, se je nedostojno vedel tudi do njih. Za kazen je moral noč prebiti na hladnem. KDO SE JE MASTIL? - Ni še znano, kdo je zaviTvrat štirim kokošim, ukradenim pred kratkim iz nezaklenjenega kokošnjaka Heleni Gašperšič iz Mirne peči. Za neznanim „ljubiteljem*1 tuje perutnine še nadalje poizvedujejo. DO JUTRA SE JE TREZNIL -Novomeški miličniki so 12. juljja pridržali do iztreznitve Leopolda Kupljenika iz Ždinje vasi. V Novem mestu se je opil, nato pa okoli treh zjutraj razgrajal po ulicah. TATVINA PRI BELEM DNEVU - Marija Krevs iz Brezovice' pri Šmaijeti je javila postaji milice, da ji je 14. julija opoldne izpred hiše nekdo odpeljal moško kolo zelene barve. še Števce kradejo - Jože Novak iž Novega mesta, Maistrova 3, je ugotovil, da mu je nekdo ukradel omarico s trofaznim števcem in kablom, vredno 1.200 din. To je imel spravljeno pri sorodniku v Stopičah. NA TUJI NJIVI - V Bršlinu so prijeli dve Ciganki, ki sta kradli Krompir na tuji njivi. Po njivi sta brskali popoldne, da so ju videli in poklicali miličnike. AVTO ŽE NAJDEN - Pred dnevi iz naselja Nad mlini v Novem mestu ukradeni osebni avtomobil, last Matkoviča, so našli v Varaždinu* Storilca so prijeli. Ostrejše kazni več zaležejo Sodnik za prekrške v Črnomlju je lani izrekel 1071 kazni, od tega 10 zapornih — Kar 14 šoferjem je bilo odvzeto vozniško dovoljenje Skoro tako naglo kot cene naraščajo razni prekrški, s katerimi ima opravka črnomaljski sodnik za prekrške. Medtem ko je bilo v letu 1968 zadev v mapi, jih je bilo leta 1969 že 935 in lani 1038. Ugotavljajo, da je nagel porast prekrškov pripisati večjemu številu motornih vozil ter bolj učinkovitemu nadzoru miličnikov ter inšpekcijskih služb, pa tudi ostrejši kaznovalni politiki. Prav slednje je pripomoglo, da se niso prekrški še bolj razbohotili, kot so se. Najštevilnejši so cestnoprometni prekrški, ki pa imajo tudi vedno hujše posledice. Odkar je več moderniziranih cest, je tudi več nesreč, če se še tako čudno sliši. Še vedno je veliko takih, ki vozijo brez vozniškega izpita, zlasti mladoletnikov, pa tudi POJASNILO V zvezi s člankom „Bogati kradejo revnim“, ki smo ga objavili prejšnji teden v našem listu, se je v uredništvu zglasil Slavko Kušljan iz Šentjerneja ter povedal, da sam že skoraj dve leti nima več osebnega avtomobila, hišo pa zida skupaj z očetom, ki je lastnik žage. Dodal je še, da je les, ki je bil ukraden, ležal na njihovi žagi mesec dni in da ga on, Slavko Kušljan, ni hotel seža-gati, čeprav ga je Vinko Štemberger ik temu nagovarjal. UREDNIŠTVO LISTA vinjenih voznikov so našli precej. Lani je bilo izrečenih 14 varstvenih ukrepov, s katerimi so odvzeli vinjenim vozniško dovoljenje. Ostreje so bili kaznovani tudi tisti, ki so vozili samo vprego ali kolo, pa so bili pod vplivom alkohola. Za rešetke je šlo v letu 1970 kar 6 občanov, ki so se pretepali in predrzno obnašali. Tudi pri teh je razmeroma ostra kazen dosegla namen, saj se nobeden od teh ni ponovno pojavil pred sodnikom za prekrške. V splošnem se tudi nedostojno vedenje na javnih mestih in predrzno obnašanje razraščata, vendar so s kaznovanjem težave, če gre za sezonce ali zapo- Premile kazni? Nekateri ljudje pri nas so prepričani, da sodišča izrekajo premile kazni in da preveč upoštevajo olajševalne okolnosti. Pripombe so zlasti k pogojnim obsodbam. Da pomisleki niso povsem iz trte zviti, dokazuje tudi pripomba medobčinskega javnega tožilca, ki je na skupščinski seji v Sevnici menil, da se mu odstotek pogojno izrečenih obsodb zdi malo previsok. Na območju trfeh spodnjeposavskih' občin je bilo namreč lani kar 48 odstotkov vseh obsodb pogojnih, kar je mnogo več kot leto dni prej, ko jih je bilo 36 odstotkov. Nasilna sopotnica Višja sila je hotela, da se je Trebnje letos že nekajkrat zapisalo med žalostne rekorderje: v minulih dneh so se na avtomobilski cesti pri tem kraju - v razmahu slabih dveh tednov - ubili štirje ljudje, ena prometna nesreča pa je bila malone tudi katastrofalna za vozila in tovor - škoda nad 300.000 din je največja, ki je nastala sploh kdaj na našem 75 km dolgem delu magistrale od Biča do Bregane. Po nepopolnih podatkih je letos do sredine julija umrlo na tej cesti 14 ljudi, nekaj več kot lani v tem času. Sicer pa je bilo leto 1970 do zdaj najbolj krvavo - od otvoritve te ceste v letu 1958: 32 ljudi je umrlo, 348 pa je bilo ranjenih. Tudi po številu nesreč je bilo to leto rekordno: vseh obravnavanih nesreč je bilo kar 581. Petletna bilanca z naše magistrale je zelo črna: ne upoštevaje leto 1971, se je med Bičem in Bregano v obdobju 1966 do letos zgodilo 2.159 prometnih ne- sreč, v katerih je 126 ljudi umrlo, 1.129 pa je bilo ranjenih. Mrtvih je bilo torej toliko ljudi, kot jih šteje srednje velika dolenjska vas, ranjenih pa toliko, da bi bila dobra desetina Novomešča-nov na berglah, če bi bili vsi ranjeni iz Novega mesta. Nesreča je postala nenehna spremljevalka na potovanjih z avtomobili in drugimi motornimi sredstvi, smrt pa nasibia sopotnica. Na zemljevidu bi lahko kot točke smrti označili kraje Mrtvice, Jezero, Krakovski gozd, Otočec, Podgračeno in, kajpak, Trebnje. Če bi podrobneje pogledali bilanco nesreč in kraje, kjer so se zgodile, bi mogli ugotoviti, da skoraj ni metra cestišča, kjer ne bi bilo trčenja, kjer ne bi tekla kri. Popolnoma onemogočiti se ta nasilna sopotnica najbrž ne da, lahko pa bi zmanjšali število njenih hudih posegov: ne samo miličniki, ki jim je zaupana skrb za red, ampak vsi - s kubiki in brez njih. j z. slene v tujini. Ko bi morali pred sodnika, jih ni, težko pa izsledijo njihovo novo bivališče. Pred sodnikom za prekrške so bili tudi 104 mladoletniki, ki pa niso zagrešili hujših prestopkov. Največ je bilo zalotenih pri vožnji motornih vozil brez izpita. Mladoletnikom so bile izrečene milejše kazni, medtem ko so za 17 primerov postopek celo ustavili. Kot nekateri vozijo brez dovoljenja, nekateri tudi opravljajo obrt brez dovoljenja, ne plačujejo družbenih obveznosti ter se na tak način okoriščajo. Pred sodnikom za prekrške je bilo precej takih primerov, toda hujše kazni so dobili samo tisti, ki so pri opravljanju obrti na črno pridobili večjo gmotno korist. RIBE SO IZGINILE 17. julija popoldne so iz ribogojnic^ v Prečni sporočili, da je nekdo ukradel iz bazenov večjo količino rib. Skoda znaša kar 1500 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo. Petek in svetek Stalna služba pri UJV se oglasi, če zavrtite telefonsko številko 21-080 ah 92. „Vsak dan, ob vsaki uri? “ sem vprašal Antona Jeriča, šefa novomeške stalne službe. „Kakopak, v petek in svetek, saj smo nenehno tu in za to smo.“ „Kakšna je glavna naloga te službe? “ „Tu, v tem kotu naše stavbe lahko vidite najrazličnejše sodobne zveze: od telefona do teleprinterja. Po teh zvezah dobivamo informacije o kaznivih dejanjih, prometnih nesrečah in drugih pomembnih dogodkih. Naša naloga je te informacije zbrati in jih posredovati pristojnim, da ukrepajo. Če pride obvestilo o prometni nesreči, je seveda milica prva, ki dobi sporočilo od nas.‘ „Stalna služba je torej prva obveščena o vseh dogodkih/ „Tako je.“ „Kdo vas najčešče kliče? “ ..Prizadeti. Se pravi ljudje, ki so se znašli v težavah: bodisi zaradi prometne ah elementarne nesreče bodisi da so imeli dolgoprste nepovabljence v hiši.“ „Kajpak ljudje tudi sprašujejo, ne samo obveščajo ...“ „Zgodi se, da nas kličejo celo iz daljnjega Bitolja ali iz Kranjske gore. Sprašujejo nas, ah se je zgodla nesreča, češ da njihovega znanca, ki je že davno odšel na pot, še ni k njim. Seveda je to samo drobec vsakdanjega utripa na naših linijah za zveze.“ „Kaj bi lahko sicer rekli o delu v stalni službi? “ „Doslednost in hitrost sta glavni značilnosti zanj. Če dodam še, da morajo biti ljudje iz- kušeni, je že samo po sebi razumljivo, da smo tu sami starejši delavci. Glede na to, da stalna služba ne pozna počitka, da dela vsak dan nepretrgoma 24 ur, to pa ob delavnikih in praznikih ter nedeljah, delo v njej ni lahko.“ IVAN ZORAN UBOJ NA BkANSKEM SFEfT PRED' SODNIKI OKROŽNEGA SODIŠČA Martinu Oblaku zmanjšali kazen Na ponovljeni razpravi je bil obsojen na 4 leta strogega zapora — Psihiater docent dr. Miloš Kobal potrdil, da je Oblak sprožil pištolo in ubil soseda takrat, ko je bila njegova prištevnost manjša Malo manj kot dve leti je od takrat, ko je branski kmet Martin Oblak s pištolo ustrelil soseda Stanka Jakoša, in le nek<\j več kot leto dni, kar je bil Oblak zaradi tega dejanja pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen na pet let strogega zapora. Zagovornik se je zoper sodbo pritožil na vrhovno sodišče v Ljubljani, ki je razsodbo razveljavilo. Na ponovni razpravi 14. julija je bil Oblak obsojen na štiri leta strogega zapora. Glede nerazčiščenega vprašanja Vanjoša Breganta, ki- je trdil, da je Oblakove prištevnosti sodišče lani ni obtoženec storil dejanje, ko je bila upoštevalo mnenja psihiatra dr. njegova prištevnost bistveno manjša. Se pred 10 leti smo se čudili, kadar je na novomeškem Glavnem trgu parkiralo hkrati 20 avtomobilov, danes pa je za parkirni prostor v mestu prav taka stiska kot v Ljubljani. Vozniki krožijo naokrog in čakajo, da se kak prostor izprazni. Tudi pešci se bolj in bolj podrejajo urejenemu prometu. Še tam, kjer je označen prehod z zebrami, je težko priti na drugo stran ceste. (Foto: Slavko Dokl) ZALOKE: KER NI ZASENČIL LUČI - Ko se je Ljubo Cikurič 5. julija ponoči peljal iz Novega mesta proti Čatežu, mu je v Zalokah iz nasprotne smeri pripeljal naproti neznan voznik avtomobila z nezasenčenimi lučmi. Cikurič je zadnji trenutek zagledal pred seboj mopedista Željka Buša iz Zagreba in ga zadel. Na srečo mopedistu, ki je padel, ni bilo nič hudega, škode pa je za 500 din. PRILIPE: TRIJE NA KUPU -Pod vasjo Prilipe je 5. julija ponoči ustavil avto zaradi okvare Ivan Gra-natir iz Zagreba. Ko je za njim privozil Drago Bradič, prav tako iz Zagreba, je začel zavirati, tedaj pa se je vanj zadel Miroslav Revold iz Volpova. Bradičev avto je porinil v Granatirevega, ki je zdrsel po nasipu in obstal na travniku. Na vseh treh vozilih je za 13.000 din škode. DOL. BOŠTJAN: KOMBI V KOLESARJA - 6. julija popoldne je voznik kombija Vlado Lovše prehiteval vprežni voz v Dol. Boštjanu. Ko je že prehitel, je pred njim nenadoma zavil na levo kolesar Franc R delal v frizerskem salonu. Vidite, čeprav so na novih položaj ih, še vedno gledajo z očmi svojega poklica, zato so kritični samo pri tistem delu, na katerega se najbolje razumejo. No, jaz, tudi sam delam to, česar sem • navajen. Veste, jaz sem .. . nerodno mi je ... nisem pravi vratar, sem bivši direktor.“ ŽABARJEV LENART trične napeljave, češ da je bila izolacija narejena tako, kot je potrebno. Komisija iz Celja je res ugotovila, da se je ogenj začel v zaganjaču elektromotorja. Drago Berk, doma iz bližnjih Gabrijel, nam je takole opisal začetek požara: „Pri svojem običajnem delu sem zagledal, da se v prostoru, kjer so motorji, nekaj sveti. Takoj sem stekel k vratom in jih odprl. Vame je butnil gost dim, začel sem klicati na pomoč. V tistem trenutku se je že oglasila tovarniška sirena.11 M. L. /----------------------------N Posebni vlak v Belo krajino NOVOMEŠCANE obveščamo, da bo vozil posebni vlak na jutrišnje veliko slavje v Črnomlju z novomeške postaje ob 8.19 uri, vračal pa se bo s postaje Otovac pri Črnomlju ob 17.32. Vsi redni Vlaki bodo okrepljeni. - Udeležimo se velikega narodnega srečanja v Lokvah pri Črnomlju, obiščimo našo drago partizansko Belo krajino! Občinska konferenca SZDL Novo mesto \__________________________ S Nov TV pretvornik na Travni gori Režijski odbor za gradnjo televizijskega pretvornika na Travni gori namerava zgraditi nov pretvornik, ki bo dvestokrat močnejši od sedanjega. Novi pretvornik bi omogočil v Sodraški in Ribniški dolini nemoteno gledanje I. in II. programa ter barvne slike. Stolp pretvornika bo visok 25 m, njegove antene pa bodo omogočile dober sprejem vsem lastnikom sprejemnikov od Gromčaric do Podklanca. Cena pretvornika bo znašala 8 milijonov starih dinarjev. Večinoma so lastniki televizorjev iz Sodražice že prispevali za pretvornik vsak po 200 N-din, iz ostalih vasi Ribniške doline pa naj bi prispevali vsak po 50 N-din in tako omogočili, da bo novi pretvornik na Travni gori čimprej postavljen. Režijski odbor za gradnjo računa na velik odziv za prispevek za novi pretvornik. RALLY ŠOLT71: SPET ZMAGA NOVAKA Na nedeljskem avtomobilskem rallyju za republiški prvenstvo, ki ga ie organiziralo ljubljansko AMD SOLT, je od 45 tekmovalcev prišlo na cilj samo 15 najvztrajnejših. Zaradi izredno zahtevnih nalog so prireditelji na koncu priznali uvrstitev tudi tistim, ki so srečno prevozili vsaj 2 hitrostni preizkušnji. Uspeh Novomeščanov: do 785 ccm: 1. No-vak-Les; do 850 ccm: 2. Senica-Marolt: do 1000 ccm: 3. Badovinac-Rifelj; 4. MilaveoLetonja; do 1300 ccm: 6. Andrijanič, 7. Murn. Tri novomeška vozila (Smodej, B. Burn, Guštin) nimajo uvrstitve, prav tako je odstopil favorit Horvat iz Kamnika, ki je maja zmagal na ral-lyju „Dolenjska osmica“. Ribničan, Ribnčan ali Ribenčan? Restavracija v Ribnici je postala - gostilna. V skladu s tein se je nedavno pojavil tudi napis na zunanji steni lokala - „Gostilna Ribenčan". Ribničani se sedaj sprašujejo, od kod je ta „Ribenčan", saj tako nihče ne govori. Knjižno je pravilno Ribničan, narečno pa le „Rib’nčan" ali Ribnčan, nikakor pa ne Ribenčan. To je tako kot z imenom kraja: domačini v narečju pravijo vedno „Rib’nca", kdor pa hoče biti modrejši od Ribničanov, pa se spakuje z „Rajbn-co". Torej bi se lahko gostilna imenovala le „Ribničan" ali „Ribnčan". Vidite, Žulj nima z imenom nobenih težav: gostilno je imenoval „Urban", kar je enako knjižno in narečno, -vec TIK PRED NASTOPOM — toda na divji vročini, ko je pripekajoče sonce pognalo živo srebro na 28 stopinj, so pevke naj mlaj šega mešanega pevskega zbora na Dolenjskem tik pred skupnim nastopom vseh zborov na taboru v Šentvidu pri Stični zaman iskale sence. Ni treba ugibati, za kateri zbor gre: črka K, zaščitni znak tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta, nam pove vse. Peli pa so kot slavčki, fantje in dekleta; možje in žene, člani KRKINEGA pevskega zbora pod dirigentstvom prof. Janeza Žnidarja! Na jesen jih bomo veijetno že lahko slišali tudi na samostojnem koncertu v Novem mestu. (Foto: Tone Gošnik) Črnomaljski godbeniki zadnje čase spet pridno igrajo in nastopajo. Tudi na nedavni proslavi na Smuku, ko je praznovala Iskra, so se izkazali. (Foto: Ivan Zoran) DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL. Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Frane Beg. Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Jane/. Gartnar (predsednik sveta). Tone Gošnik, Jože Jeke, Frane Lapajne. Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Žlvie. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik). Ria Bater, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey In Ivan Zoran.. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek -- Posamezna številka l dinar — uetna naročnina 4» dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vštet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, I cm na doloOeni strani 45 din, I cm na 1„ srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: «8001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. I Kje so tiste stezice? I Francka Sylvester iz Pittsburga rada pride na obisk v staro .domovino — Ko je obiskala rodni kraj svojih staršev, se ji je izpolnila davna želja Med dragimi gosti, ki so v nedeljo obiskali izseljeniški piknik v Dolenjskih Toplicah, je bila tudi dolenjska rojakinja Francka Rosenberger-Sylvester, ki je v Dolenjskih Toplicah nastopila tudi s svojim orkestrom. Franckini.starši so bili pristni Dolenjci: oče je bil doma iz Jurne vasi, mati Pepca Šušteršič pa iz Gornjih Laknic. Čeprav je bila Francka rojena v Ameriki, zelo lepo govori slovensko; pozna se ji, da z velikim trudom in veseljem obvlada jezik staršev. Zdaj živi v Pittsburgu in je bila že večkrat v Sloveniji.