324
Adresa
do presvitlega cesarja,
katero so narodni poslanci v Kranjskem deželnem zboru dne 5. oktobra 1878. I. predložili, da se Njihovemu Veličanstvu odpošlje.
Vase c. in kr. apostoljsko Veličanstvo!
Najudanejši deželni zbor Vojvodine Kranjske, začenši novo dobo zborovanja, bliža se Najvišjemu prestolu Vašega c. in kr. Veličanstva, da na novo potrdi starodavno zvestobo in udanost do svojega vladarja in njegove pre-svitle rodovine.
Pred vsem izrekamo Vašemu Veličanstvu svojo najtoplejšo zahvalo, da je po Vašega Veličanstva ukazu zmagonosna Avstrijska armada zasedla Besno in Hercegovino, da izvrši imenitno zgodovinsko nalogo, ter osvobodi kristjanske Slovane od krutega turškega jarma.
Dasi je na tisoče in tisoče naših slovenskih sinov na klic svojega najvišjega vojaškega poveljnika moralo zapustiti svoj dom in svoje rodovine , doprinašali smo in radi še v prihodnje doprinesemo vse žrtve v veseli nadi, da iz prelite krvi hrabrih junakov Avstrijske armade zacvete in se razvije zlata svoboda in blagor do-zdaj grozno zatiranemu jugoslovanskemu narodu v Turčiji.
Cim večja bremena pa nam in celi Avstriji naklada osvobojenje in urejenje teh, pod turškim trinoštvom siino zanemarjenih dežel, tem bolj naa sili patriotična dolžnost, da odkrito povemo Vašemu Veličanstvu, kar nam srce teži in nas z opravičenim strahom navdaja, da ne bi iz strankarskih vpljivov za naše veleslavno cesarstvo narastli nevarni, pogubljivi nasledki, da ne bi silni pritisk zdaj vladajočih mož preveč oslabel duševne in gmotne moči naroda, kateri je vedno bil in ostane krepek brambovec južnih mej proti vsem sovražnikom presvitle Habsburške dinastije in Avstrijskega cesarstva.
Ko je Vaše Veličanstvo 19. maja 1878. Kranjski deželni zbor po nasvetu ministerstva razpustiti blagovolilo, dasi njegova postavna doba še ni bila potekla, in ko smo kmalu potem bili k novim volitvam pozvani, smo pričakovali, da se bodo volitve ustavno in postavno vršile, pričakovali smo, da vlada in vladni organi bodo ostali nepristranski, in da ne bodo pomagali v ta namen, da se uduši pravo mnenje davkoplačevalnega prebivalstva, ter se zastopniki ogromne večine naroda v deželnem zboru potisnejo v manjšino.
Uže volilni red za Vojvodino Kranjsko od 26. februarja 1861 je tako pristransko napravljen, da ima kmet-sko ljudstvo, — in ravno to je pravo jedro naše dežele kakor sploh celega cesarstva, — nerazmerno malo poslancev proti mestom, zlasti pa proti takozvanemu velikemu posestvu, ki skoro tretjino poslancev v zbornico pošilja, dasi taka predpravica ni niti v njegovi gospo-darstveni veljavi, niti v znesku od njega plačanega davka utemeljena.
Kranjski deželni zbor je v najudanejših adresah 30. avgusta 1870. in 14. oktobra 1871. naglašal nujno potrebo, da se deželni volilni red prenaredi in popravi z ozirom na potrebe dežele, po razmerah davkovskih in drugih bremen, ter z ozirom na število davkoplačevalcev v raznih skupinah. Tačasne vlade žalibože naših
prošenj in želja niso hotele priporočiti Vašemu Veličanstvu, in Kranjska dežela je morala lani voliti na podlagi starega volilnega reda, voliti pod nezaslišanim pritiskom vladnih organov, da ne govorimo o naravnost nepo-stavnih, po kazenskem zakoniku kaznjivih činih, ki so, da si objavljeni, še dozdaj nekaznovani ostali.
Britkim srcem čuti slovenski narod na Kranjskem, pa tudi v sosednjih deželah, da se narodna ravnoprav-nost, brez katere je cel obstanek mnogojezične Avstrije nemogoč, niti v naših šolah, niti v uradih dejansko ne izvršuje, da možje, katerim je zaupanje Vašega Veličanstva izročilo krmilo države, povsod izpodkopavajo koren našemu narodnemu bitju, in tako narodu opravičen strah za njegovo bodočnost in eksistenco vzbujaj o.
Vaše Veličanstvo !
Uže tačas, ko je Vaše Veličanstvo v prvič blagovolilo deliti svojo vladarsko oblast z ljudskimi zastopi, že tačas pred tridesetimi leti so zaupni možje celega slovenskega naroda, kateri v številu enega in pol milijona skupno živi v ozemlji od Drave in Mure do jadranskega morja, in iznad Triglava do Sotle in Kolpe, in čegar naravno središče je Kranjsko z glavnim mestom Ljubljana naglašaii in v prošnjah do vlade razodevali goreče želje celega slovenskega naroda, da se naj vsi Vašemu Veličanstvu verno udani Slovenci združijo v eno administrativno in če mogoče državopravno celoto.
Tudi Kranjski deželni zbor je v svojih adresah do Vašega Veličanstva 30. avgusta 1870. in 14. oktobra 1871. poudarjal velike koristi tega združenja, vsled katerega bi slovenski narod ne samo svoje pravice in koristi lahko varoval, ampak se tudi za skupne državne namene s tisto trdnostjo potezal, katero bi mu združena moč dajala.
Kranjski deželni zbor bi zanemarjal svoje svete dolžnosti do lastnega naroda, ako bi tudi zdaj ne ponavljal stare prošnje vseh Slovencev, zanašajesena enako ljubezen vseh svojih narodov in pričakovaje, da bode modrosti vašega Veličanstva gotovo mogoče najti sredstva in pota, da bi se zadostovalo tej vedno glasneje in glasneje razodevani živi želji vseh Slovencev po združenji slovenskih pokrajin v eno celoto.
Pa tudi z ozirom na splošne državne razmere moramo poudarjati resnico, da ustava pod vladajočo sistemo ne v najmanjšej meri ni obrodila sadu , ki so ga nekateri krogi tako zaupljivo od nje pričakovali, ker ne samo da narodov ni pomirila in blagostanja države prav nič ni zboljšala, je temveč nasprotstvo med narodi poo3tri'a in njihova bremena tako pomnožila, da se revščina oči-vidno čedalje bolj širi med ljudstvom.
Uzroki vseh teh nadlog iskati so najprvo v nenaravnem državnem za3topu, oziroma v nepravičnem volk-nem redu, kateri je kriv, da večina državnega zbora le reprezentuje večine Avstrijskega prebivalstva, da se toiej ne opira na večino narodov in zato nima potrebne meči, da bi obrnila državo na boljši tir.
Negotovo je Evropsko stanje; mir sveta ne stoji na mirnem stalu. Cas zna priti, ko država potrebuje trine složnosti in radovoljne požrtvovalnosti svojih narotov. Sveta dolžnost Avstrijskih državnikov je torej, naiode zadovoljiti in navdušiti za skupne državne interese pod preblago prislovico Vašega Veličanstva: „Viribua uniis"# To pa je le mogoče na podlagi enake pravice do   iseh#
Najzvestejše udani deželni zbor poklada tedaj ored Vaš prevzvišeni prestol preponižno prošnjo:
„Vaše Veličanstvo naj blagovoli poklicati ni državno krmilo može, katere je resna volja, ustavne pravice po Vašem Veličanstvu vsem narodom najmilosu-ejše podeljene, zagotoviti na podlagi resnične ravnopravaosti
325
in pravičnega narodnega zastopa, ter potem pota narediti oni blagonosni mir med narodi, ki edini stvarja znotraj srečno, na zunaj mogočno Avstrijo.'*
Bog ohrani, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo !
Dr. J.   Bleiweis.   Dr. J. Vosnjak.   Dr. V. Zamik.    L.
Svetec. Kari Klun.   V. Pfeifer.  Grof Barbo. O. Detelja.
F. Potočnik.    A. Navratil.    Pakiž. LavrenČiČ.   Dr. Po-
klukar   i. Bobi&    A. Kobler.