Kompas v ljudski šoli. Mej učnimi pomočki, ki naj jih ima ljudska šola vsled predpisa slav. c. kr. deželnega šolskega sveta, je tudi kompas. Večina ljudskih šol, kjer delujejo marljivi, za nazorni in realni nauk vneti učitelji, imajo že to učno pripravo v manjši ali večji obliki, cenejo ali dražjo. Nekatere šole so pa tudi še brez nje, kar se vč da ni prav, če pomislimo, da se kaj lebko sestavi to učilo, ki stane le nekoliko krajcarjev. Ako si naredimo sami kompas, imamo sicer priprostejšo, a instruktivnejšo in v vsakem obziru mnogo boljše sredstvo za pojasnovanje prvotnih pojmov o magnetizmu, kakor je kupljen kompas, s katerira se pri razlaganji berilnih vaj n. pr.: ,,Strani neba", nMagnetizem" le malokdaj to doseže, da bi otroci te vaje umeli ter je v spominu ohranili. Navadni kupljeni kompas v škatljici zaradi tega ne ugaja nazornemu nauku, ker ga vsi učenci jedne šolske sobc h kratu ne morejo opazovati. Tu ga učitelj le kaže od dalječ in sicer tako, da igla magnetnica ne more niti prosto gibati se, niti kazati nebesnih krajev. Tako poočitovanje tpa je malo vredno. Ako hočemo vender le ueencem kazati najpriprosteje prikaze magnetizma s kompasom, tedaj ne preostaje učitelju druzega, kakor učence klicati iz posamičnih klopi k raizi, kjer leži kompas v škatljici. Ta način poučevanja pa se glede Da šolski red ne odobruje; ker živa mladina ne miruje, ako je sebi prepuščcna, in se skoro ne more od nje zahtevati, da bi bila brez posla uiirna. Tem nedostatkom se pomore s pripravo, pri kateri je igla magnetnica v odprtem visečem držaji, kakor kaže tu pristavljeni načrt, in katera se lehko v obstojno dele razloži ali vsaksebi dene. Okvirček ali držaj AB CD je od ž e 1 e z n e ali m e d e n e, 2 — 3 *%i debele žice narejen čveterokotnik poljubno velik. Ker je železna žica paramagnetična, to je tako telo, katero magnet privlači, je bolje, da je okvir od medene žice, ki nikakor ne vpliva na gibanje igle; sicer pa sme biti tudi železen, a mora toliko večjega obsega, vzlasti širje biti, da mej magnetico in okvirom ne more biti nobene privlake, ali — da bližina železa ne more ovirati prostega vrtenja magnetnice. Ta okvir je satno za to, da drži raagnetnico SJ, da je v njem pritrjena veternica Vli, in da se more vse skup prosto obesiti na nit N, ki teče skozi majhen uhasti vijak K v strop zavrtan, da je moč korapas ali višje ali nižje pred učenci obesiti. Kdor pa hoče, da ostaue stalno obešen, naj vzame inesto niti tenko žico, kateri sta konca v kljukico zapognjena. Nad magnetico je pri V in R borizontalno vložena raej klješčice ali dvojnata jezička na trden karton prilepljena veternica tako, da se vsak hip more odvzeti in saraa pokazati učencem. Veternica je — kakor znaoo — na 360 stopiuj razdeljen krog z običajno zvezdo na sredi, kateie štirji glavui traki kažejo ua sever, jug, vzhod in zahod. Da je veternica nad iglo, no pa pod iglo kakor pri kompasih v škatljicah, ima to dobro, da se položaj magnetuice z vsacega učeocevega sedeža razločno vidi, in da se po nji orijentuje, ako visi izpod stropa v sredi nad prvimi klopmf. Pri F je na okvir pricinjena kratka jeklena iglica (odlomnjena šivanka) raej 2 majhna listka tenke medene pločevine. Na to šivanko se položi magnetica SJ od trdega finega jekla, recimo: 1 % dolg košček tenke žage ali peresa kake stenske ure. V težišči je magnetnica prevrtana; v luknjico pa je vdelana otla medena gumbica podobna kapici. Ta vzdržuje magnetnico na osti, da ne pade raz nje, kadar se vrti krog nje. Na obeh polih je magnetnica priostrena, kar pripomore, da lažje v ravnotežji ostane; bistveno pa to ni, je li na kratko ali na dolgo priostrena. Da ni treba še le iz mirnega stanja magnetnice ali po bližanji druzega magneta soditi, kateri konec je severni, kateri pa južni, sta navadno zaznamovana tako, da se južni svetlo zlika, severni pa pusti višnjevo ali ternno kalen, ako je magnetnica od urarskega peresa narejena; jeklenica od žage se pa mora na severncm polu višnjevo kaliti. Vse to vsak kovač s prav malim trudom izdela. Kaleno pero se svetlo odrgne s plovcem (Bimsstein) ali smirkovim papirjem (Schmirgelpapier), pa tudi se steklovino v prah zmljeto in na poliman papir potieseno. če pa vsega tega ni pri roki, opravi se to prav dobro z vsako oslo ali na kakem brusu. Magnetizuje se igla ali predno se svetlo zbrusi, ali pa potem. Poučno in zaniiuivo je, da ima učitelj dve igli jedno nemagnetovano, drugo rnagn eto vano, da se raore z obema eksperimentovati. Učinek magnetovanja naj učenci na svoje oči vidijo. Magnetovanje se zvrši tako-le: Pri enojnem potezanji se po jeklenici, katero hočemo prirediti v magnetico, samo z jednim magnetnim poloin tare ali drgne. Ta še postavi na sredo jeklenice ia ž njim poteza v ono stran, ki ima biti nasprotnoimna od pola, s katerim potezamo. Dospevši na konec jeklenice, privzdigne se magnet visoko ter postavi zopet na sredo, od koder se z nova potegne. To se čitn večkrat, tein bolje ponavlja. Potern se druga polovica jeklenice istotako magnetizuje, samo da se zameni rnagnetov pol, s katerim se v drugo poteza. Pri dvojnem potezanji postaviti je oba pola podkovskega magneta na sredo jeklenice ter se z obema h kratu poteza proti jednemu in potem proti drugcmu koncu, a ne da bi se magnet odvzdignil. Po deset- do dvajsetkratnem potezanji je ustaviti se na sredi in inagnet odstraniti. Pri tem je le paziti, da se v severnem konci ne vzbudf južni raagnetizem in da igla ni potem naopak označena. V tem slučaji je bolje, da se južni konec še le potem svetlo zbrusi, ko je magnetovana jeklenica postavljena na ost pokazala mirna, kateri konec je sever. (0 tnagnetovanji glej tudi gosp. prof. Setlekovič-evo ,,Slov. fiziko za nižje razrede srednjih šol", stran 191.) Tako priredjena magnetnica se potem položi na navpično iglico v okvirji. Ko se umiri, uravna se še veternica po njej tako, da sever na veternici kaže za pičlih 10 stopinj (10°) proti desni, ako srao namreč z obrazom obrnjeni proti polunočni strani ali severu. Magnetnica vsacega koinpasa ne kaže toiej točno proti severu, temuč se nagiba proti zahodu , pri nas sedaj za 9° 52'. To napako imenujemo magnetno deklinacijo ali raagnetni odklon. Ta odklon vsako leto pojema poprečno za 6'/2' (ininut). Ker je do 0° še 9 X fiO1 + 52' _r 592 niinut, torej bode čez 91 let magnetnica kazala prav proti severu, a poteni se bode nagibala proti vzhodu, tako da je torej odklon zdaj zahoden, zdaj vzhoden. S tem, mislim, da sem dovolj pojasnil, kako je pripraviti kompas za Ijudsko šolo; drugo, kar bi v pojasnenje služilo, naj čitatelj blagovoljno iz slike povzatne, kar menda ni pretežko. Kdor se zanima za tako prirejen kompas, in si ga sam ne more pripraviti, temu nNarodna Šola" rada postreže ž njim, ker sem jih dal nekoliko po tem opisu narediti. F. Stegnar. Iz šole za solo. JtcLzzlogovcc nje. (Sestavil Fr. Jamšek.) (Dalje.) Predvaja VI. 1. Učitelj: ,,Pridi k tabli in piši, kar ti bodem narekoval Jl" ,,Stara navada je železna srajca". Učitelj vsem: .Poglejte, ali je ta stavek kje pretrgan, ali ne? — Kje ni vkup? — Zakaj-li ne? — Iz česa je tedaj zložen stavek?" — Učenci: -Stavek je zložen iz besed." Učitelj: ,,Izgovori prvo besedo tega pregovora — J! — Še enkrat prav počasi 1 — Kolikokrat si zinil (usta odprl) ? — Beri naprej drugo besedo ti  — J!" (i. t. d. do zadnje besede). ,,Poišči samoglasnike v vsakej besedi posebej in zaznamovaj jih spodaj s črtico? — Kolikokrat smo že usta odprli (zinili) pri prvej besedi? — Koliko samoglasnikov ima ta beseda? Kolikokrat smo zinili pri drugej besedi? — Koliko samoglasnikov ima druga beseda? — Pri tretjej? — Samoglasnikov? — Pri četrtej? — Samoglasnikov? — Pri zadnjej? — Samoglasnikov? — Pri kterej besedi odprla so se usta samo enkrat? — Koliko samoglasnikov je že v njej?" Otroci pomnite ! Beseda je ima le jeden samoglasnik, zato so se odprla usta le enkrat; v besedah stara in srajca nahajata se po dva samoglasnika, zato so se odprla usta po dvakrat; v besedah navada in železna so pa po trije samoglasniki, tedaj je bilo treba po trikrat ziniti. Kolikor ima tedaj beseda samoglasnikov, tolikokrat je treba pri izgovarjanji ziniti in toliko iraa beseda zlogov. Kolikor zlogov ima tedaj prva, druga, tretja, četrta, peta beseda? Ločimo s pokončno črto jeden zlog od druzegal Pomnitel Besede, katere izgovarjamo so tedaj ali jedno-, dvo-, tro- pa tudi večzložne. Učitelj nadaljuje: .Prepišite zdaj ta pregovor s table na svoje ploščice tako, da bo s pokončnico ločen zlog od zloga!" — Ko se je to zgodilo: nNapišite še jedenkrat isti stavek tako, da bo s položeno črto ločen zlog od zloga! Na pr.: Sta - ra na - va - da itd. Takemu znamenju pravi se vezaj. Po izvršenji: ,,Koliko besed ima tedaj ta stavek? — Koliko ima vsaka posamezna beseda zlogov? — Koliko zlogov je v vseh besedah? — Koliko zlogov irna že vsaka slovenska beseda? — (Ako se nikdo ne oglasi.) — Vsaka beseda ima toliko zlogov kolikor samoglasnikov. — Kdo mi še tako odgovori? — Kdo še?" Preštejte ! Koliko glasnikov ima vsak posamezni zlog v tem stavku? — Odločhno jednega od druzega s pokončnicami! Storite tudi vi tako na svojih ploščicah! — Razvrstite zdaj vse glasnike (črke) tako, da bo mej jednirn in drugim vezaj mesto pokončnice! — Koliko glasnikov ima prva, druga, tretja, čelrta, peta beseda? — Koliko jih imajo vse besede vkup? — Povej mi — — ¦— J! vse sprednike! — Vse končnike! — Vse sreduike! — Iz česa so tedaj sestavljeni stavki? — besede? — zlogi? 2. ,,Pridi k tabli in piši, kar ti bodem narekoval — — — — J!" Kakoršno življenje, taka smrt. Opomnja: Sprednja predvaja je bila tedaj v smislu amilitične metode. Ako bi ne zadostilo analizovanje jednega stavka (v istem letu), pa se razpelja še jeden stavek ali dva pred očnii in sodelovanjem učencev. Predvaja VII. 1. Dobro je, da učitelj učencem ukaže, naj si pripravijo narižane ploščice, da bodo zapisovali glasnike, kateri se jim bodo narekovali; mej vsakim glasnikom naj naredijo vezaj, in kadar učitelj z glasom naznanja (ali se svinčnikom ob mizo trči), takrat naj naredijo znamenje enakosti ( ) ter naj poberejo ali zvežejo vse glasnike v besedo. N. pr.: S-1-a-r-a = Stara n-a-v-a-d-a = navada j-e -- je ž-e1-e-z-n-a — železna s-r-a-j-c-a srajca. B-o-lj-š-a = Boljša j-e b-o-b-o-v-a s-1-a-m-a, n-e-g-o — nego p-ra-z-n-e j-as 1-i jasli. I. t. d. Učitelj: ,,Sestavite vse besede po zlogih z vezaji vmes!" — — aSestavite besede v stavke!" Opomnja: To bi bila sintetična metoda. Modri, spretni šolnik vsako v pravem času porabiti ve in zna tako, da, kar prednaša na podlogi jedne, utrdi, na podlogi druge. 2. Na pr.: K-a-k-or-š-n-o =-¦ Kokoršno ž-i-v-lj-e-n-j-e =• življenje t- a-k- o-š- n-a takošna s-m-r-t — smrt. Š-i-b-a — Šiba n-o-v-o = novo m-a-š-o — mašo p-o-j-e — poje i. t. d. Predvaja VIII. Naloga 1. »Poiščimo iz ? berilne vaje vse enozložnice!" Po napisovanji: BBeri — J! — — — napisane enozložnice tako, da boš imenoval vsaki glasnik posebej, potem pa vse glasnike jedne besede vkup!" Po prečitanji: ,,Pomnite! Ako imenujemo poprej posamične črke, potem še le besedo, takrat črkujemo. Kdor hoče, da ne bo pti pisaDJi črk v besedah mešal ali celo izpuščai, mora znati črkovati!" Opčmnja: Kar so si otroci po teh vajah osvojili, naj jim učitelj v glavo še bolj utrdi s tem, da jim v Msešitkea črkovaje narekuje nekaj enozložnic, znabiti v abecednem redu. Naloga 2. nNapišite prav veliko jednozložnic!" (B^ri Pomnite! OpomDJa.) (Dalje prih.) Družba v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem. Pet in dvajset let je minulo, odkar se je ustanovila prekoristna ,,družba v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem". Veliko podpore so že dobile mar- sikatere učiteljske vdove iu zapuščene sirote, in nekatera solza radosti se je uže utrnila po licu na smrtni postelji ležečemu učitelju, ko je gledal mirno v voljo božjo udan, svoje okrog sebe — inisleč: ,,saj vender stc preskrbljeni, dasiravno vam nisein zapustil premoženja v škrinjah, ne v hranilnicab, naložil sein vam pa glavnico pri vdovskem društvu in to bode zdaj za vas skrbelo, dokler ne pridete k svojemu kruhu". Res, blaga misel je vodila naše sobrate leta 1860., ko še ni bilo postavne pokojnine za učiteljske vdove in sirote, da so ustanovili družbo, katera danes tako lepo cvete in se razvija — čeravno mirno in tiho, a vender plodonosno. V 1. dan novembra 1860. 1. je družba začela, svoje blago delovanje. V začetku bilo je res pri društvu veliko zvestih udov, a zdaj — žalosten pogled! je le nialo število onih, kateri so vpisani, ko bi bili vender vsi kranjski učitelji lehko udje te družbe. Prazen, da ničev je izgovor: ,,saj bom jaz ženo preživel in ne ona mene, čeniu bi torej one goldinarčke spravljal in zato dajal; ko ne bo nikdar haska od njih". Dragi sobrat, saj ni na čelu nijedneinu zapisan dan smrti, torej ne ve, koliko časa mu je odločeno živeti, mar pa ne tirja to kolegijalnost, da podpirarao drug druzega, da drug drugemu pomagamo v sili in težavi? Marsikdo tudi pravi: ,,vsaj je sedaj postavna poknjnina tudi za vdove in sirote in so že prcskerbljene, vsaj plačujem v to svrho v penzijski zaklad". Res je tako, ali pomisliti moramo, kdaj še le človek dobi penzijo? Služiti mora celih deset po sposobnostnem izpitu, potera je stoprav zagotovljen, da dobf, v slučaju njegove smrti njegova žena nokaj pokojnine za se in za zapuščeno deco, ali ta vsota je le majhna, s katero se ne more preživeti pošteno, ampak se le životari. V slučaji smerti pred postavnim obrokom za pokojnino dobi se pa le odpravnina, ta se pa lehko kraalu porabi. Dalje pa tudi nisruo učitelji v takih razmerah, da bi mogli si kakovih glavnic nabrati in si kaj premoženja napraviti, ker naši dobodki so skrotnni in se natn le po malem, in to jako redko zboljšujejo; redek je učitelj, kateri bi si nabral kaj premoženja, posebno tudi zato ne, ker skoro vsak je obdarovan z obilno innožico otročičev, kateri hočejo jesti, in potrebujejo obleke in druzega, tako da je res včasih pravi ,,Bog pomagaj". Veliko je vdov na Kranjskem, katere poleg male postavne pokojnine dobivajo stalao penzijo od vdovskega društva za se in za svoje otroke, čeravno so bili njihovi možje le nekaj let pri društvu. Tudi so take vdove, katere so dobile le odpravnino iz normalnega šolskega zaklada, a od društva vdovskega dobivajo stalno podporo. Tovariši pristopajmo z veseljem k prekoristni družbi, ker ne vemo, kako bode z našimi zapuščenimi, ako nas prežive; če pa jih mi preživimo, iineli bodemo zavest, da smo rai drugiin vdovam k njihovemu življu kaj poniagali. Vsak učitelj je lehko ud tega prekoristnega društva, kajti doneski so tako neznatni, da jih vsak lehko plačuje. Za mali dar si ud te družbe lehko pridobi lepo podporo sebi in svo.jim zapuščeniru. Torej, dragi tovariši — kranjski učitelji — zanimivajte se bolj za to prekoristno vdovsko društvo! Ksaverij od Kolpe. stiiš^^st1^©« — .,Izgledl bogoljubnlh otrok" iz vseh časov krščanstva. I. del, drugi natis, 1882. 1., str. VI, 151; II. del, drugi uatis 1885.1., str. V, 160; III. del, prvi natis 1883 1., str. IV, 172. Spisal Anton Kršič, katehet. Vsak zvezek stane mehko vezan 30 kr., kart. 40 kr., krasno v platnu vezan 60 kr., vsi trije deli vkup krasno v platnu vezani 1 gld. 50 kr. Dobivajo se v Katoliški bukvarni v Ljubljani. Te knjižice so prav primcrno in vzpodbudno berilo naši mladini. V posebnih sešitkih se ravno tu tudi dobi: o p i s i, Iz Koroškegftt »Celuvčanka« poroča, da se je letos za preizkušnjo oglasilo 20 ljudskih kandidatov. Nekaj jih je narodilo preizkušnjo i_ ki-_čanskega nauka, iz godbe, iz franeoskega jezika, — koliko jih je napravilo preizkušnju iz slovenskega jezika, tega pa nič ne omenja. Ali se mar ni oglasil nobcu kantlidat? Po slovenskih naših farali je 103 ljudskih šol. To jasno dokazuje, kako malo se mara za to, da dobimo več slovenskili učiteljev, kterih dozdaj toliko pomanjkuje. lz Trsta. t tf. Janko Košuta, učitelj na tulcajšnji c. k. nemški deški šoli je 12. preteč. meseca umrl. Pokojnik je bil komaj star še ie 30 let, iu je bil vrl možak in poštenjak v šoli in zunaj šole. Bodi mu zemljica lelika! Iz Žalca. V 6. dan maja t. 1. imelo je Celjsko učiteljsko društvo svoje zborovanje, katerega se je udeležilo 17 udov. — Točno ob 11. uri otvori prvosednik g. A. Brezovnik zborovanje, omeni, da je pred kratkim novi c. kr. okrajni glavar g. Netoliczka nastopil svojo službo ter da je umestno, da se mu učiteljsko društvo pokloni. Po daljšem razgovarjauji izvoli se deputacija, gg.: Brezovnik, Koderman, Jarc in Kobek, kateia takoj gre k okrajnemu glavarju, se mu pokloni, ter ga prosi njegove naklonjenosti. Gospod okr. glavar jo je prijazno vsprejel, se jej zahvalil in rekel, da bo učiteljstvu vedno naklonjen in šolstvo po svojej raoči pospeševal. — Ko se je deputacija vinila, nadaljevalo se je zborovanje. G. prvosednik predstavi novo pristopivša uda gg. Fr. Gostinčarja iz Št. Lorenca in J. Stukla iz Frankolovega. — Nato prečita g. tajnik Ogorelec zapisnik zadnje seje, kateri se po nekem stvarnem dodatku odobri. — V imenu pregledovalcev računa poroča g. Vreča, kateri je videl, da je vse redno. 0 dopisu tolminskega društva glede neke peticije poroča g. Krajnec, predlagaje, uaj se Celjsko učit. društvo oklene ove peticije, dodavši jej še 2 točki: 1. penzija naj se podell s 30 službenimi leti; 2. k penziji naj se vračunijo vsa leta od mature in penzija naj se računi po številu posameznih službenih let, ne pa od 5 do 5 let, ker se pri taketn vračunanji lehko 1 — 4 leta izgube. 0 drugi točki dnevnega reda: »0 vzrejanju dreves do presajenja na določeni kraj,« govori temeljito in poučno gospod Ev. Rupnik. Guvornik razlaga, kar je videl in se naučil vlani v napredovalnem tečaji v Mariboru, kako je treba pečke sejati, kako drevesca presajati, pikirati, okulirati, sploh, kako je ravnati z drevesci do tega časa, da se presadijo na določeni kraj. Govor je bil za vsacega jako zanimiv, in vsi so tnu slcdili z največo pozornostjo. Prihodnje zborovanje bo 10. junija t. 1. Opomniti tni je še koaečno, da se, žal, nahaja ae mnogo učiteljev, ki še niso pristopili k nasemu društvu ali pa slabo zahajajo k sejam ter tako kažejo svojo mlačnost. Ko bi jiin bila puraen in važnost učiteljskih društev do dobrega znana, ko bi bili od vzvišenega svojega poklica dovolj prešinjeni, gotovo bi se ne kazal ta žalostni pojav. Kavno v sedanjem času, ko se od vseh strani zaganjajo ljuti sovražniki v šolstvo, treba je, da se oklenemo diug druzega ter skupno stojimo kakor zidi in skale, odbijavši vse navale in napade na naše šolstvo, vedno misleči na besede pesnikove: " . . Za narod delati, Moči vse moške dati koristi občej , Skerbi nakladati si domovinske, ¦ Dolžnost je sveta vsacemu moževi . ." (Tugomer). Na veselo in mnogobrojno svidenje tedaj 10. junija! K. Iz Čemonilja. Okr. učit. konferenca v Črnomlji bode dne 30. junija t. 1. Razun navadnih točk je na dnevnen redu: »Kako naj učitelj vadi učence v oliknnem vedenji?« lz Bla»'OVice. — Letošnja učiteljska skupščina za naš šolski okraj bode v 28. dan julija v Mengeši. Dnevni red je jako obširen, osobito zna točka 3. zanimiva postati. 0 tem poročam pozneje.*) Iz Ilotiča.**) Slavno društvo »Narodna Šola« blagovolilo je tukajšnjej šoli poslati miiogu šolskega blaga. Za to se v imenu šolske mladeži presrčno zahvaljujeta Fran Končar,Janko Toman, preds. kr. b. sv.učitelj. *) Prosimo! Uredn. **) Po naključbi zakasnjeno. Uredn. Iz Ljnbljane. Potrjena deželna postava. Njih Veličanstvo presv. cesar je potrdil postavo, vsled katere bodo učitelji voditolji enorazrednih ljudskih šol dobivali opravilne doklade. — Pismene preizkušnje zrelostne na tukajšnjem c. kr. učiteljišči se bodo pričele v 7. dan, končale pa 12. junija t. 1. Ustni izpiti prično se 5. jul. t. 1. — Pismene preizkušnje zrelostne na gimnaziji Ljubljanski prično se ta teden, šolsko leto se sklene 9. jul. t. 1., in potem se dovršijo ustni izpiti zrelostni. — Odbor »Slovenskega učiteljskega društva« in odbor »društva v pomoč učiteljem in njihovim vdovam in sirotam bodeta v četrtek v 10. dan t. m. popoludne ob 2. (v društveni sobi) imela sejo, h kateri vse g. g. odbornike imenovanih društev uljudno vabita^odbora. ,,Sv. Oermana, izgled krščanske potrpežljlvostl". Ceua 5 kr. Sv. Marlje Magdaleue Paclške mladostna leta. Ceua 5 kr.