,ZHAJA vsak četrtek
KEDNIŠTVO IN UPRAVA:
lel n	D'Annunzio	27/E,
s,, «040/630824. Pošt. pred. (ca-fi ,P0stale) Trst, 431. Poštni teko-p0fUn (CC P°st-) Trst' 13978341 0 tniiia plačana v gotovini
E D N I K
ŠT?
NOTI USI
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
1939
TRST, ČETRTEK 6. OKTOBRA 1994
LET. XLII.
Dobra
Ko to pišemo, še ni jjovsem 8°ovo, da železarne v Skednju e bodo zaprli in da njeni delav-ne bodo ob kruh. Sindikalni . edstavniki poudarjajo, da so ‘ škedenjski železarji v zad-jj) . dveh letih že nekajkrat ope-s*r)eni, saj pristojne oblasti niso jZ?°^n^e obljub, oziroma ni-j rzale slovesno dane besede. a o vztrajajo pri prvotni obliki °testne manifestacije in je ne jOeravajo prekiniti vse dotlej, [• ‘Ver se ne bodo sami prepriča-' oa bodo tokrat besedam zares edila dejanja.
železarna v Škednju je, kot nano, poldržavno podjetje, kar ^Oteni, da je nadaljnja usoda ]:..vnib delavcev odvisna od po-l lCrie oblasti. To bo trajalo do enutka, ko bo podjetje prešlo v Sebno last. t za odpravo izredno hude kri-e v tem za Trst silno pomemb-ve,tl podjetju se je še najbolj za-(j*e' župan Illy. Njegova grožnja ^obilizacijj celotnega mesta v fambo železarne je očitno še Da)b°lj zalegla. Veliko moralno Poro je nudil tudi tržaški
N
msgr. Bellomi s svojim na-
Kf
c|°Pom pred stavkajočimi delav-na Oberdankovem trgu. Posrečil3 le seveda tudi predsedni-deželne vlade, gospa Guerra, Cemer ne gre pozabiti, da mi-.1“ter za industrijo, ki je pri za-tj!vi neposredno prizadet, polili0 pripada Severni ligi, h ka-Sph Se Pr^teva tudi sama pred-dnica.
■ Zanimivo in politično pomem-d 0 je, da je v teh tako kočljivih eh bilo takorekoč popolnoma s°tno tržaško parlamentarno sj edstavništvo. Medtem ko po-•j,a0ci strank vladne večine (v s so trije) naravnost vzorno ^jlujejo, ko gre za nasprotovati VstoPu Slovenije v Evropsko joef°in ko naravnost tekmuje-
j^^ržavo, so ob krizi železarne
VstoPu Slovenije v Evropsko jQez° in ko naravnost tekmuje-u Edo bo bolj izsiljeval sosed-Jdržavo, so ob krizi železarne u£?Zali, da jih nadaljnja usoda *ih dva tisoč delavcev pravza-|^av ne briga. Vsi trije seveda v složno rovarijo proti pri-sk?n)u osnovnih pravic sloven-Narodni manjšini v Italiji. ^ sotnost treh tržaških parla-j^tarcev je padla v oči stavka-(jj£,Iri delavcem in njihovim sin-alnim predstavnikom, saj so DRAGO LEGIŠA lili* 0
Manjšina opozorila na madež na italijanski demokraciji
Vsi italijanski parlamentarci so ob 40-letnici podpisa Londonske spomenice o soglasju prejeli izčrpen dokument, kijih je opozoril, da italijanska država v štirih desetletjih demokracije še ni izpolnila obvez, ki jih je prevzela na državni in mednarodni ravni. Med te obveze sodi večkrat obljubljena a nikoli izpolnjena zaščita slovenske manjšine v Italiji.
Dokument z zgovornim naslovom »Nerešena vprašanja slovenske manjšine 40 let po podpisu Londonskega sporazuma: hud madež na italijanski demokraciji« so poslancem in senatorjem izročili predstavniki Slovenske skupnosti, svojo pobudo pa so natančneje obrazložili na tiskovni konferenci, ki je potekala v središču Rima. Prisotni so bili številni časnikarji pomembnih vsedržavnih medijev, od televizijskih postaj do agencij in dnevnikov, srečanja pa so se udeležili tudi tuji časnikarji, z deželnim tajnikom Slovenske skupnosti Martinom Brecljem pa so posneli intervju tudi za postajo RAI1. Do trenutka, ko pišemo, pa v osrednjih javnih občilih še nismo zabeležili odmevov na to tiskovno konferenco.
Na srečanju v Rimu je prvi spregovoril deželni tajnik Ssk Martin Brecelj. Obrazložil je vsebino spomenice, ki vsebuje najpomembnejše podatke o Slovencih v Italiji, o njihovi zgodovini in problemih, o dolgi in še sedaj ne dokončani poti zakona za globalno zaščito, negativnih učinkih za manjšino zaradi pomanjkanja pravnega sta-
tusa, nujnosti priznanja pravice do zajamčenega zastopstva v javnopravnih telesih (Slovenija je v tem smislu za manjšine, ki živijo na njenih tleh, že poskrbela), omenil je 19-letno čakanje na uvedbo slovenskih televizijskih programov ter končno problematične odnose med Italijo in Slovenijo. Izrazil je obžalovanje zaradi teh napetosti, ki gredo tudi na škodo manjšin.
Na srečanju s časnikarji je spregovoril tudi Ivo Jevnikar. Predvsem je svoj poseg posvetil mednarodnim aspektom vprašanja manjšinske zaščite in odnosom med Italjo in Slovenijo. Slovenski senator Darko Brati-
na pa je na tiskovni konferenci napovedal ponovno vložitev osnutka zaščitnega zakona. Solidarnost drugih manjšin, ki živijo v Italiji, sta s svojo prisotnostjo in besedami izpričala poslanec Lucien Caveri, izvoljen na listi stranke Union Valdotaine ter Sig-fried Brugger, glavni tajnik stranke Sudtiroler Volkspartei (Južnotirolske ljudske stranke).
Prisotni so bili tudi slovenska veleposlanika v Rimu Marko Kosin in pri Sv. Sedežu Štefan Falež in Piero Fas-sino, ki je pri vsedržavnem vodstvu Demokratične stranke levice odgovoren za mednarodna vprašanja, (hj)
Zmeda se stopnjuje
V italijanskem političnem življenju se zmeda stopnjuje. V vladni koaliciji ni enotnosti in Severna liga ter Nacionalno zavezništvo takorekoč že javno strežejo po življenju Gibanju Naprej, Italija!, ki ga vodi, oziroma naj bi ga vodil ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Slednji čedalje težje obvladuje položaj, tako da se že javno govori o možnosti njegove odstranitve. To je med drugim omenil glavni tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglione. »Lahko se zgodi, da sodna oblast uvede kazensko preiskavo zoper predsednika vlade, saj je znano, da so njegova podjetja že dalj časa predmet
pozornosti sodne oblasti zaradi dozdevnih primerov podkupovanja in podobnih kaznivih dejanj. Če bi se to zgodilo, bi Nacionalno zavezništvo poskrbelo — je dejal Buttiglione — da bi daleč najbolj popularen sodnik v Italiji Di Pietro nasledil Berlusconija, da bi torej postal predsednik vlade.«
Vsekakor drži, da se del sodstva ravna tako, kot da bi imel popolno oblast v državi. Vdira namreč na področja, ki ne sodijo v njegovo pristojnost. Kot primer lahko navajamo izoblikovanje podrobnega zakonskega osnutka, ki naj bi nanovo urejal sedanjo zakonodajo za primere kaznivih dejanj v javni upravi, kot so korupcija, izsiljevanje, zloraba oblasti itd. Znano pa je, da je za vse to pristojen le parlament, v katerem so akterji le vlada in posamezni poslanci ter senatorji.
Berlusconijeva vlada se mora v teh dneh spopadati s kopico zelo resnih problemov, od katerih omenimo predvsem naslednje: finančni zakon, reformo pokojninskega sistema in odobritev protitrustovskega zakona na področju sredstev množičnega obveščanja.
Vlada je z novim finančnim zakonom, ki ga mora potrditi parlament, zmanjšala javni primanjkljaj na 135 tisoč milijard lir. Državni proračun je oklestila za kakih 50 tisoč milijard lir. Velike novosti so na področju zdravstva, korenite
d.l. m*- a
Delavci železarne so skoraj pet dni »oblegali« mesto in sedež deželnega sveta na Trgu Oberdan	(foto	Kroma)
Na domačiji pri Skoku na Humu blizu tiskarne Slovenija na Vojskem je prejšnjo nedeljo, 2. oktobra, potekalo praznovanje ob 50. obletnici partizanske tiskarne Slovenija. Slavja so se udeležili številni domačini ter gosti iz vse Slovenije in iz Furlanije-Julijske krajine, govorili pa so predsednik partizanskih časnikarjev Lado Pahor, prvi urednik Primorskega dnevnika Jože Koren ter pesnik Ciril Zlobec (na sliki D. Križmančiča).
Protest Slovenske skupnosti proti finančnemu zakonu
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 6. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Državne meje in družinske usode; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: Pogovori s Kosinskim. 8. del;
10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Cecilijanka 93; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Mladi val;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba.
■ PETEK, 7. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: Pogovori s Kosinskim. 9. del; 10.00 Poročila; 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Cecilijanka 93; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj sanja naš Peter, ko spi?« (Vera Poljšak); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 8. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta roza-janski glas (oddaja iz Rezije); 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon;
15.00 Tu 362875. Z vami kramlja Sergej Verč; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret.
■ NEDELJA, 9. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Kekec na hudi poti« (Josip Vandot); 10.40 Veselo po domače; 11.45 Vera in naš čas; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret; 15.00 Krajevne stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
■ PONEDELJEK, 10. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Kosinskim«. 10. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Cecilijanka 93; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Škrat Čev-ljerad«. (Majda Mihačič); 14.45 Podoba go-riškega otroka; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave: Etnona-cionalizem; 18.20 Revival; 18.40 Za smeh in dobro voljo.
■ TOREK, 11. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Politično udejstvovanje dr. Ivana Marije Čoka; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Kosinskim«. 11. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Cecilijanka 93; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Lojze Kovačič: »Zgodbe s panjskih končnic« - radijska igra.
■ SREDA, 12. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.10 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Kosinskim«. 12. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Cecilijanka 93; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na gori-škem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Prozorni kelih poezije. Pripravlja Irena Žerjal.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v tiskovnem poročilu izrazilo ogorčen protest proti zadržanju italijanske vlade, ki je v osnutku finančnega zakona črtala postavke o finančnih prispevkih za slovenske manjšinske ustanove in organizacije. Gre za izredno hudo dejanje, ki ogroža obstoj zamejskih ustanov in priča o novih pritiskih, ki smo jim Slovenci izpostavljeni
Slovenska skupnost bo odločno posegla pri osrednjih oblasteh, parlamentarce manjšinskih strank in drugih sil, ki so naklonjene enakopravnosti in sožitju, pa bo pozvala k odločni zakonodajni bitki, da se osnutek korenito spremeni. Postavke so namreč že v tekočem letu doživele neutemeljeno hudo krčenje.
Na omenjeni problem bo Ssk opozorila tudi oblasti v Sloveniji. Ravno tako pa bo vsem naštetim izrazila svojo globoko zakrbljenost zaradi uvedbe komisarske uprave na Kmečki banki v Gorici. O tem problemu so vidni predstav-
Dobra šola
4llll d
slednji javno in glasno zahtevali, naj se omenjeni poslanci vendarle pokažejo v zasedeni dvorani deželnega zbora, da s svojo prisotnostjo potrdijo verodostojnost zadnjih obljub rimskih politikov in njihovih birokratov.
Ravnanje teh »predstavnikov ljudstva« bi v Trstu moralo marsikomu odpreti oči.
niki Ssk že spregovorili včeraj na odmevni tiskovni konferenci o odprtih vprašanjih slovenske manjšine ob 40-letnici podpisa Londonskega memoranduma, ki je bila v Rimu.
* * *
V Prosvetnem domu na Opčinah so prejšnji teden odprli razstavo z naslovom Nebo v cvetju umetnika Paola Pascutta, ki je star 27 let in je doma iz Nabrežine. Opravil je študij na filozofski fakulteti, kjer je lani diplomiral s tezo o slikarski in filmski umetnosti ameriškega režiserja Davida Lyncha. Pascutto je začel slikati leta 1983. Njegovo razstavo na Opčinah sta organizirala domače društvo Tabor in Krožek 1991 iz Nabrežine.
ie rk ir
DSI v novo sezono
V Peterlinovi dvorani v Trstu se je v ponedeljek pričela sezona rednih kulturnih srečanj, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev. Prvi večer je bil nadvse prijeten in sproščen. Gost je bil zbiralec starih glasbil, harmonikar in lajnar Zdravko Debeljak iz Železnikov blizu Škofje Loke, ki je zaigral nekaj prijetnih motivov ter na »zgodovinskem« gramofonu z veliko trobljo, ki ima kar en meter premera, zavrtel tudi nekaj plošč iz obdobja prve in druge svetovne vojne.
Debelak je z diatoničnimi harmonikami in lajno — v DSI je prinesel to glasbilo, ki je bilo izdelano leta 1850 — nastopil že v raznih državah predvsem v srednjeevropskem prostoru.
Presenečenje in nejevernost v slovenskih gospodarskih krogih
Z velikim presenečenjem so^ slovenskih gospodarskih sprejeli vest, da je Kmečko ea ko iz Gorice, ki je od leta 190 redno pomembna slovenska m tucija, prevzela komisarska up va. Za leto dni bodo torej ta 3 čni zavod vodili dva komisar)3 ^ trije nadzorniki, ki so po rtaro nosti vsi Italijani.
Člani upravnega sveta mr . nateljstvo Kmečke banke so JZ zili predvsem začudenje. »Dek* ' ki ga je izdal zakladni ministe L po mojem neupravičen«, je ‘j* ' ravnatelj tega slovenskega ba čnega zavoda Borut Leban. O . nil je, da so finančne oblasti pr tremi meseci opravile v banki špekcijo, ker se je Kmečka p3 ka želela preoblikovati v delm ^ družbo, vendar razen malenk? ' ki so ob takih pregledih °bičaL ^ ni bilo nobenih težav. Kp3 jg, banka je poslovala dobro, r jal Leban, obžaloval pa je dejs ' da je ta ukrep »doletel inštitucij ' ki je Slovencem na Goriškem ^ liko pomenila.« Poudaril je je po njegovih ugotovitvah K čka banka uspešno poslovala da torej ni bilo razloga za prp jo vodstva komisarski upravi-
Tuje vodstvo bo ostalo na lu te pomembne goriške banke to dni. Poslovanje bo normam ' čez leto pa bo treba najti na)P»j mernejšo rešitev za ta sloven bančni zavod.
* * *
Zmeda se stopnjuj
-tim □	v
spremembe pa so predvidene pokojninskem sistemu.	j
Hudi zapleti nastajajo v zv z javno radiotelevizijsko dru RAL Njen upravni odbor, k1 \ povečini poslušen Berlusconiju/^ najprej kratkomalo odstavil ray3 telje in glavne urednike vseh n radijskih in televizijskih oinrf|0-in imenoval nove. Proti so o čno nastopili predstavniki op0 ^ cije in tudi same Severne lige' • zahtevajo, naj se najprej odo ^ jo založniški programi in naj šele nato določijo osebe, ki b° te programe izvajale.	■tj/
V tej zvezi moramo naglaS ' da smo kot pripadniki sl°yen a„ manjšine hudo zaskrbljeni za dalj njo usodo slovenske p°s * Radio Trst. Pod pretvezo varče ^ nja tu dejansko pada kvaliteta/ niti ne omenjamo vprašanja vizijskih oddaj v slovenskem^ ziku, saj gre za škandal nar?,VY;0ii mednarodnih razsežnosti. o slovenskih televizijskih oddaj ^ obstaja že manj kot 19. let/ njih ni ne duha ne sluha.
50 let tiskarne Slovenija
Avtor Drago Jančar o svojem delu, s katerim se začenja sezona SSG
Halštat	-	arheologija
Slovesna jubilejna 50. premiera v Slovenskem stalnem gledališču
J vt XX XX K. J X L XX \J m 1 uv* XX »	XX
f D° v petek/ 7 t m ^ pršela s krstno izvedbo dela slovenskega knj a!yn^a 'n Prešernovega nagrajenca Draga Jančarja. Igro Halštat in ,, 0rja so dva dni pred premiero predstavili časnikarjem in ljubitelj gledališča na tiskovni konferenci v Kulturnem domu v Trstu. S ,em delom so igralci SSG že naleteli na odličen odziv publike in kriti-je \ kraju Veroli v Laciju, kjer so junija nastopili na mednarodnem esdvalu sodobne dramatike.
Halštat, zgodbo o skupini arheologov, ki odkopavajo in katalogi-ln jcosfi keltskih bojevnikov, je zrežiral Boris Kobal. O svojem de-. Pa je v intervjuju povedal marsikaj zanimivega sam avtor, ki pa ','sebino igre le bežno nakazal, ker naj se »radovednost gledalcev e*i izključno v stiku s predstavo«.
v ^ra Halštat je noviteta na slojem odru, zato je razumlji-
Vo j .	,	J1- ‘“•‘'“■■"I1
d j.v3 Pn nas med ljubitelji gle-jske umetnosti vlada veliko j !Cak°vanje. Kaj bi lahko povedo tej igri, da bi vsaj delno po-
1 radovednost gledalcev? Kaj 'neni naslov in kje ste črpali navdih za Vaše delo?
-uJ%ra ima svojo zgodbo, nekdo ne-ni en in nedolžen stopi na prizorišče sPmži razplet... kar rečem konkret-sfSfl' je na nek način »izdaja« pred-Imamo arheologe, klateže, va-. e človekovih pravic, imamo pse in '' ^sele mres in vseie hkrati kot neresnično. Narejeno je neka-tako, da gledalca vpelje v svet, ki . njegovimi očmi v plasteh od-fl. Gre ravno zato, da naj se rado-sti°st gledalcev poteši izključno v s predstavo, šele ta naj na kon-sproži njegov premislek ali odobra-a,n!e ali odklonitev ali čustveno re-'j°, karkoli. Seveda gre, pač le na in ! P0gled, za arheologijo: Halštat je o^enito arheološko najdbišče blizu zyurga. Vendar imamo tukaj v res-jQCl opravka z neko drugo arheologi-j^'* arheologijo idej tega stoletja, v nJrem so po vsakem prevratu nala-q 1 v jame in jaške nove plasti kosti. 0Je ladi za arheologijo medčloveških *°sov, ki so na poseben način po-;• eni, do roba bizarnosti. Za nasi-t ' ‘jubezen in izgubljeno človekovo a anje med nasilji in norostmi naše-$lj- asa, ki so včasih podobna domi-jjl1 kakšnega zdolgočasenega hudičih tuc^ m io' da je sre<di najhuj-8j. trenutkov zmeraj mogoč tudi smeh soI VSaj blagi posmeh, za smeh med *ami in solze med smehom, za tra-
Mn,
%
tega prišlo ne samo zaradi teh dogovorov, pač pa tudi zato, ker izjemno cenim umetniški potencial tržaških igralcev. Med vajami v Veroliju, kjer sem prvič spremljal skoraj celotno nastajanje predstave, sem se prepričal, da sem ravnal prav. Tolikšne zaveze skupnemu delu, tolikih zanimivih in detaljnih debatiranj in skupnih iskanj psiholoških, scenskih in vsakršnih rešitev že dolgo nisem videl. Pet igralcev, režiser in včasih nekoliko tudi avtorje živelo v nemirnem ustvarjalnem
ritmu. Pri delu, pri vztrajni umetnosti, kot bi rekel Eliot.
Delo so svetovno priznani kritiki ugodno ocenili. Kakšen odziv pričakujete od slovenske publike v Trstu?
Pričakujem kontroverzne odzive. Igra se giblje med razumom in norostjo, med komiko in žalostjo, med visokimi čustvovanji in banalnimi dejanji, med sanjami in resničnostjo, med nasiljem in ljubeznijo, med posameznikom svobodo in avtokratskim polašča-njem: ima elemente aktualne družbene atmosfere tako imenovanega postkomunizma in sploh čudnega časa, ki ga v Evropi živimo na koncu stoletja, ki se je imelo za najbolj prosvetljenega, pa je bilo polno mračne uničevalnosti. .. skratka dovolj je elementov za najrazličnejše in, kot rečeno, kontroverzne interpretacije in odzive. Komorna igra o majhnih in velikih stvareh sveta. Svet na obrobju in hkrati v središču, kot pač naše življenje in kot umetnost, ki ga skuša razumeti. Čimveč stvari skuša odpreti, čim manj odgovarjati, tem več spraševati.
Za konec pa bolj »osebno« vprašanje: kaj trenutno pišete in pripravljate? Ali je v kratkem v načrtu izid kake Vaše nove knjige?
Ne jaz, pač pa založniki in prevajalci pripravljajo nekaj novih — starih knjig v nemščini, madžarščini, poljščini in angleščini. Nova bo zbirka esejev prihodnje leto: Egiptovski lonci mesa. Pišem roman, pišem nekaj za teater, še naprej pa sodelujem tudi s Tržačani. Filibertu Benedetiču sem oddal radijsko igro po motivih novele A. P. Čehova: Dvoboj.
Pogovarjala se je Helena Jovanovič
z n° m komično in tragikomično ra-JJlevanje sveta.
^ uprizoritev Halštata na Vp 3r°dnem festivalu v kraju b .r°b v Laciju ste izbrali ansam-Ij^v Slovenskega stalnega gleda-l C3, Ste s tem teatrom imeli ka-8tike tudi v preteklosti?
n^koč smo bili že blizu sodelova-^ ' Pa do tega po nekem nesporazu-^ ni prišlo. Pozneje je v pogovorih menoj in Miroslavom Košuto, p ga cenim kot pesnika, razgibanega ^iŠljevalca in temperamentnega s,- iškega človeka, ves čas nekako v zraku nov poskus. Zdaj je do
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1994-95 Drago Jančar
HALŠTAT
Krstna uprizoritev, režija Boris Kobal
PREMIERA
7. oktobra, ob	20.30	—	Abonma RED	A
PONOVITVE
8. oktobra, ob	20.30	—	Abonma RED	B
9. oktobra, ob	16.00	—	Abonma RED	C
12. oktobra, ob	20.30	—	Abonma RED	D
13. oktobra, ob	20.30	—	Abonma RED	E
14. oktobra, ob	20.00	—	Abonma RED	F
15. oktobra, ob 20.30	-	IZVEN ABONMAJA
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 632664.
v petek,
v soboto, v nedeljo, v sredo, v četrtek, v petek, v soboto,
Prireditve bodo potekale na Goriškem, Tržaškem in v Benečiji
Bogat spored 6. Koroških kulturnih dnevov
V petek, 7. oktobra, se bodo v Gorici pričeli 6. Koroški kulturni dnevi na Primorskem, ki jih skupno organizirajo Zveza slovenske katoliške prosvete in Krščanska kulturna zveza iz Gorice ter Slovenska prosveta iz Trsta. Srečanja, ki imajo za poglavitni namen promocijo kulture slovenske manjšine iz Avstrije, bodo trajala do 16. oktobra, potekala pa bodo v Trstu, Gorici, Novi Gorici, Štan-drežu in Naborjetu.
V petek, 7. oktobra bo ob 18. uri v goriški Galeriji Katoliške knjigarne na sporedu otvoritev razstave dveh znanih koroških slikarjev, Zorke Loiskandl-VVeiss in Valentina Omana. Oba sta že razstavljala domala po vsej Evropi. Likovnika bo predstavil eden osrednjih koroških kulturnih delavcev Janko Zerzer.
V nedeljo, 9. oktobra, se bodo Koroški kulturni dnevi nadaljevali v Naborjetu v Benečiji, kjer bodo v tamkajšnji Beneški palači ob 17. uri odprli razstavo z naslovom »Noša in oblačilna kultura v Ziljski dolini«. Pri organizaciji bo sodelovalo tudi domače slovensko kulturno društvo »Planika«. Istega dne bo prireditev tudi v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu, kjer se bo ob 17. uri pričela poetična gledališka predstava s senčnimi lutkami. Naslov dela je »Drevo nad prepadom«.
Dan kasneje bo srečanje v Trstu. V Kulturnem domu bo na sporedu gledališka predstava s petjem, plesom in glasbo »Sonček, kje, si?«, ki jo je po koroških motivih napisal Marjan Pungartnik.
V sredo, 12. oktobra, bo v okviru koroške prireditve v Gorici na sporedu nastop gojencev Koroške Glasbene šole, Glasbene matice iz Žabnic in slovenskega centra za glasbeno vzgojo »Emil Komel« iz Gorice. Začetek ob 19. uri. V petek, 14. oktobra, pa bo v Peterlinovi dvorani v Trstu okrogla miza na temo »Skupno zastopstvo Slovencev na Avstrijskem in v Italiji«. Sodelovali bodo predstavniki kulturnih in političnih organizacij s Koroške in Primorske. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri.
Še zadnja prireditev v okviru 6. Koroških kulturnih dnevov pa bo v Novi Gorici v nedeljo, 16. oktobra. Ob 16. uri se bo v Primorskem dramskem gledališču pričel nastop slovenskih zborov s Koroške, ki bodo skupno z orkestrom Slovenske filharmonije iz Ljubljane predstavili Orffovo kantato Carmina burana.
Leopold Mervič (1920-1944)
Med tistimi, ki so jih nacisti pobili 29. avgusta 1944 skupno s petimi kurirkami iz Prebenega ter z (najmanj) dvema drugima partizanoma v vrtači pri Opčinah, je bil tudi Leopold Mervič iz Devina. Ob 50-letnici njegove smrti bi želel zabeležiti nekaj osnovnih podatkov o njegovem življenju, predvsem zato, ker tudi tisto malo, kar je bilo doslej o njem objavljeno, ni bilo vselej točno, začenši s priimkom, saj sem večkrat opazil, da se je v časopisju pojavljal v zgrešeni obliki Mervič (namesto Mervič). V tem zapisu se opiram večinoma na spomine, ki so se ohranili pri njegovih sorodnikih, med katere spadam tudi sam (bil je brat moje stare mame).
Leopold Mervič, po domače Poldo, se je rodil 4. aprila 1920 v Devinu v kmečko ribiški družini kot zadnji izmed 10 otrok. Oče Jožef je izhajal iz ene najstarejših devinskih rodbin, saj priimek Mervič najdemo v Devinu že v urbarjih iz 16. stoletja. Mati pa je bila Jožefa Klarič s Kohišča, kot se je imenovala samotna in bogata, a danes zapuščena domačija pod Grmado. Družini, v kateri se je Poldo rodil, so pravili Valentin-čkovi, svojo hišo z gospodarskim poslopjem pa so imeli na Ul'ci, se pravi v zgodovinskem jedru Devina, ki se je še do 1. svetovne vojne nahajal znotraj grajskega obzidja.
Prva svetovna vojna je hudo prizadela Devin, saj je ležal tik ob fronti. Prebivalstvo so evakuirali (Valentinčkovi — razen vojnoob-veznih članov — so se zatekli v Poljčane pri Slovenskih konjicah na Štajerskem), ko so se vrnili, pa so našli svoje hiše v ruševinah. In tako se je Poldo rodil v silno revnih razmerah ter je potem v takšnih razmerah tudi odraščal. Družina je bila narodno zavedna, kar seveda ni bilo po godu krajevnim fašističnim oblastem. Po osnovni šoli v Devinu je Poldo postal vajenec v Marušičevi trgovini jestvin v Opatjem selu. Na tem delovnem mestu je zamenjal starejšega brata Rudija, potem ko je le-ta postal gozdni čuvaj. Poldo se je s svojim odprtim značajem znal ljudem prikupiti, tako da si je v kratkem času pridobil veliko prijateljev in znancev na tem delu goriškega Krasa.
Ko je Italija junija 1940 napovedala vojno Franciji, je bil tudi Poldo mobiliziran. Poslali so ga najprej v Francijo, potem pa v severno Afriko (Libijo in Egipt). V glavnem je služboval kot vojaški sel in tankist. V Italijo se je vrnil sredi leta 1943. Baje se je bojna ladja, s katero je priplul na Sicilijo, rešila izpod zavezniških napadov kot edina iz večjega konvoja. Poldo je v kolikor toliko red-
%
s-u
^	v*-,-.
nih italijanskih vojaških enotah prispel v Palmanovo 6. julija 1943, od koder je kmalu odšel domov.
Po zlomu Italije 8. septembra 1943 in nemški okupaciji se je Poldo zatekel k bratu Rudiju, ki je tedaj kot gozdni čuvaj služboval v kraju Pieve Tesino na Tridentinskem. V rojstni Devin se je vrnil februarja naslednjega leta ter dalj časa skrivoma živel v Bokadinu (danes je tu Ribiško naselje), kjer so Valentinčkovi imeli njive, vinograd in ribiško kolibo (kazon). V tem času je navezal stike s partizani, ki so delovali v Opatjem selu in okolici, se pravi v krajih, ki jih je poznal še iz časov, ko je služboval kot trgovski vajenec. V partizane je formalno stopil 20. maja 1944, in sicer v vod za zvezo IX. Korpusa. Ni točno znano, kdaj in kje so ga Nemci zajeli. Zgodovinski odsek Narodne in študijske knjižnice v Trstu ima zabeleženo pričevanje Rafaela Lisjaka, po katerem naj bi Polda prijeli v Utovljah skupno z Dušanom Lisjakom in Josipom Vrabcem. Gospa Valerija Peric Terčon iz Mavhinj pa mi je povedala, da so ga prijeli pri Kozini skupno z Miroslavom Metlikovcem iz Krepelj. Povedati velja, da je gospa Peric Terčon avgusta 1944 službovala kot kuharica pri Nemcih na Opčinah in je Poldu ter ostalim, ki so bili zaprti v kasarni in potem ustreljeni, nosila hrano. Z njimi je tudi govorila, še posebno s Poldom, ki ga je kot domačinka iz Brestovice poznala še iz predvojnih časov. Gospa Peric Terčon med drugim zatrjuje, da so 29. avgusta 1944 nacisti na Opčinah ustrelili tudi Miroslava Metlikov-ca iz Krepelj, česar nisem našel omenjeno v nobenem zapisu.
Po ustrelitvi so Polda kot ostale prepeljali na pokopališče pri Sv. Ani v Trstu ter ga pokopali v skupnem grobišču.
Martin Brecelj
V Prebenegu doživeta svečanost
Ljudje iz dolinske občine pa tudi iz drugih krajev tržaške pokrajine so se prejšnjo nedeljo množično udeležili v Prebenegu spominske proslave ob 50-letnici ustrelitve petih deklet, partizanskih kurirk, ki so bile dejansko še otroci, saj so bile stare od 15. do 16. let. Nemški okupatorji so jih ustrelili pri Opčinah 29. avgusta 1944, skupno z Marijo Grmek, Baldom Boletom in Leopoldom Mervičem. Spominu deklic Angele Bandi, Elvire Kocjančič, Mire Bandi, Slave-Marije Grahonja in Anice Parovel ter ostalih treh žrtev se je v svojem govoru poklonil tudi govornik Boris Pangerc, ki pa je dogajanje v tistih groznih časih povezal s sedanjostjo. Tudi danes smo se prisiljeni upirati, sicer z drugačnimi sredstvi, kot nekoč, kljub temu pa je tudi sedanja situacija nevarna, saj fašizem ponovno dviga glavo, je dejal.
Proslavo sta pripravila Kulturno društvo »Jože Rapotec« iz Prebenega ter domača sekcija borčevske organizacije VZPI-ANPI. V nedeljo so se ob tej priložnosti spomnili tudi požiga Prebenega in Mačkolj: ogenj je zagorel 2. oktobra 1943.
Bogat in izbran kulturni spored so oblikovali vsi zbori iz dolinske občine, številni prisotni pa so si tudi ogledali odrsko lepljenko, ki pripoveduje o petih umorjenih dekletih. Organizatorjem in prisotnim se je ob koncu zahvalila tudi Vilma Bandi, sestra ene od kurirk, ki so našle smrt pod nemškimi streli v kraški jami pri Opčinah.
* * *
ČESTITAMO!
Na skupno življenjsko pot sta stopila Jan Bitežnik in Elena Bizjak. Poročni obred je bil v soboto v cerkvi na Opčinah. Novoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo veliko sreče in zadovoljstva.
Uredništvo in uprava Novega lista
Skupina Beseda je s prijetno fatso nastopila pri Sv. Ivanu v Trstu
Živahna in radoživa gledalBk skupina Beseda, ki je nastala na P., budo pesnika in režiserja Ale Pregarca, je konec prejšnjega e na nastopila z dvema predstava ^ v Marijinem domu pri Sv. |va Igralci so uprizorili delo srednje^^ škega francoskega avtorja J- *a ta z naslovom »Bogataška n<ar0. 0 Gre za lahkotno farso s podo ^ vsebino, kakršno poznamo ti veliko bolj znanega komediogr Moliera — hlastanje po denarju/ bogataša privede do nerazsodno ^ Z uspehom so v komičnih vlog nastopili sam Aleksij Pregare (o ' Lidija Uršič (starejša hči), J” Pregare (mlajša hči), Adrijan Ra ja (sobar), Marko Kosmač (p°	,
čnik), Rafael Vončina (raznašaj in Drago Gorup (markiz). De° zrežiral Adrijan Rustja, Pregaj*- P f je Variotovo besedilo priredi dodal izvirne pesmi.
Skupina Beseda je bila ustan°s0 ljena lansko pomlad. Kot Pr^°. sodelujoči igralci — tako Pr0 t,e nalci kot mladi talenti s Primof na eni in drugi strani meje "P pravili Pregarčevo odrsko lep) ko o svetniškem škofu ^n*0 Martinu Slomšku »Božji vitez ^ slovenski zemlji«. S tem del001^
imeli že številne nastope po raZ t0
cerkvah, ki je naravno okolje za predstavo, in po župnijskih do vih. Igralci, ki sodelujejo pri tej s pini, imajo v bodoče na sporedu di nekaj pomembnih gostovanj F Evropi, šli pa naj bi tudi v Avsi lijo k slovenskim rojakom. ®eS.Qja je v tem svojem prvem letu obs pokazala veliko voljo do dela, P leg dobrega, lahko bi rekli pro'6^, nalnega nivoja, pa ji gre tudi sluga za odkrivanje mladih *g skih talentov.
V Gledališču Miela srečanje za strpnost
Drugačen obraz Trsta
»V interesu nas vseh je, da bi Slovenija, s katero nas veže toliko S^UP v. kulturnih in gospodarskih interesov, čimprej vstopila v Evropo.« TakoO ^ uvodu v okroglo mizo, ki je bila v torek, 4. t.m., v tržaškem gledališču dejal eden od urednikov nove revije Lettere triestine Vladimiro Kosič. je nastala pred nekaj meseci z namenom, da da svoj doprinos strpnos da prispeva k ovrednotenju »drugega« dela Trsta.
Po uvodnih besedah še enega predstavnika revije, Franca Panizcm ' nastopili ugledni udeleženci okrogle mize, ki so se odzvali vabilu revij® tere triestine — bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti, predsednik z. ^ ženja industrijcev Giorgio Rosso Cicogna in koprski župan Aurelio Jurl g|0-so se strinjali, da mora Italija v najkrajšem času umakniti veto za vstop ‘ venije v Evropsko zvezo. Poudarili so še, da izsiljevanje ne more biti m ^ v mednarodnih odnosih.Prisotne je pozdravil tudi podkonzul republike venije Tomaž Pavšič.	-jeji
Posegi gostov so bili na visoki ravni, škoda le, da se je srečanja v udeležila le peščica poslušalcev in še med temi je bilo nekaj Slovence^^
Svetle in temne plati posameznih obdobij v družinskem življenju
Kot smo že poročali v našem ted-vii' *%. m'nul° soboto in nedeljo lin anfre*u odvijalo srečanje za dru-(j ga je ob mednarodnem letu z,ne organizirala skupina mladih °ncev iz goriške nadškofije. Srečali SeJe udeležilo veliko zakoncev iz bij nj e8a Iv Tržaškega (nekaj jih je u, udi iz sosednje Slovenije), ki so ne 0 Poslušali in spraševali prizna-In r°kovnjake za probleme družine
tr£g°]ev niei samb omentii Pa je le bilo tudi nekaj osebnih pri-niZni 20koncev, ki so s posredova-
Šen*1 SVoPb izkušenj ustvarili nekak-Se m°st med teorijo in prakso, kar do7°Vo ne dogaja na vsakem pre-pr j!niu tovrstnem srečanju. Obe »nji (oziroma okrogla miza), ki . b,li nekakšno jedro našega srečajo' sta po mnenju poslušalcev in pre-Cjeljev popolnoma izpolnili priča-saj je verjetno vsak slišal ne-l' kar je bilo pisano njemu na kožo. j ^ soboto zvečer je zakoncem in glm zainteresiranim poslušalcem tfoam generalni vikar koprske D °/tye msgr. Renato Podbersič, ki je gojeni posegu orisal najznačilnej-ink°bja vsakega zakona: prvo ob-Ie nastopi takoj po poroki, ko se ®da zakonca šele spoznavata, se pri-ffiuta eden drugemu, se vidita v id r marsikaj tudi pretirano Citirata. Sledi mu obdobje, ki je v Kičem zahtevnejše, in sicer takoj
po rojstvu prvega otroka (ne glede na to, kdaj se rodi), saj novi »gost« v družini gotovo vnaša vanjo korenite spremembe, na katere se morata oba privaditi. Naslednje obdobje predstavlja puberteta otrok, velik preizkusni kamen za zakonca, saj se prav v tem obdobju »otroci« osamosvajajo, so kritični do staršev in do prejete vzgoje, kar večkrat povzroča hudo kri tudi med zakoncema samima. Omenjenemu nehvaležnemu obdobju sledi četrta faza, ki po mnenju predavatelja nekako sou-pada s peto, in sicer je to čas, ko se mladi poslavljajo od doma in si ustvarjajo nove družine, istočasno pa starši navadno odhajajo v pokoj.
G. Renato Podbersič je osvetlil marsikatere svetle in temne strani posameznih obdobij, ki pa jih zakonca z darujočo ljubeznijo lahko uspešno premostita. Za pragmatično plat predavateljevega izvajanja sta poskrbela zakonca Nataša in Mirko Juriševič, ki ju je generalni vikar povabil na srečanje kot predstavnika zakonske skupine iz Kopra (slednjo tudi sam vodi). Nedeljski program se je začel s sveto mašo, ki jo je daroval msgr. Podbersič; v svoji pridigi je nanizal vrsto zanimivih misli o življenju in razumevanju med zakoncema, ki naredita že velik korak naprej s sprejemanjem drugega in nesebičnim medsebojnim darovanjem, ki ju more prihod otrok lahko samo še učvrstiti. Po
maši je bila za otroke organizirana likovna delavnica, ki jo je vodila priznana umetnica Jasna Merku.
Udeležencem srečanja so potem organizatorji nudili tudi kosilo, popoldne pa je okrogla miza na temo Svobodna vzgoja ali vzgoja za svobodo? privabila v Standrež veliko mladih in tudi nekoliko manj mladih parov, ki so lahko sledili izvajanjem pediatra Toneta Kunstlja, otroški psihologinji Mariji Strojin, zdravnici Alenki Kušar in mlademu zakonskemu paru Veroniki in Marku Bernard. Najprej je spregovoril pediater Kunstelj, ki je razmišljal o pojmu svoboda in o svobodni vzgoji in ugotavljal, da se osebna svoboda konča tam, kjer se začne svoboda drugega, zato je svobodna vzgoja nepriporočljiva, kajti tudi v družini obstajajo določene omejitve, ki pa jih lahko osmislimo s prevzemanjem in nalaganjem — otrokom samim — (nekaterih) odgovornosti: vzgoja za svobodo torej v smislu svobode kot odgovornosti. Za pediatrom Kunstljem sta spregovorila zakonca Bernard, ki sta si binom »vzgoja za svobodo« razlagala kot vzgojo za odgovornost, vzgojo za svobodo duha, za lepoto, za sveto, za ustvarjalnost, za ljubezen. Omenila sta, med drugim, in to iz lastne izkušnje — v nesreči sta namreč izgubila enega izmed Adrijan Pahor IIII+- B
Uspel koncert	zbora	J.
kratkim je nastopil na Gor i-tržaški mešani zbor Jacobus Gal-\/' ki ga vodi dirigent Janko Ban. bi/ edelj°, 25. septembra, je namreč ijost Združenja cerkvenih pevskih \ r°v iz Gorice v župni cerkvi v Predstavil je vsebinsko bo-bPr°gram slovenskih, latinskih in ^ &h nabožnih skladb. Prevladovale skih°Venske skladbe oz.; dela sloven-n avtorjev. Koncertni program je V°vedoval Jan Leopoli.
^[ovenska zborovska pesem je za kulturni in narodni obstoj sploh n° velikega pomena. Je odraz na-ifj n°rodne biti, naše sreče in nesreče pS~ kot piše lepo Cankar — »vsaka j6 doživljaj, ki ostane v duši IjCfrisijiv.« To še posebej velja za k sk° pesem, ki je tudi imela na tem cJrtl< lep delež. O tem lepo piše v % na koncertnem listu glasbenik %/ ^orianc> ko pravi med drugim L ednje: »Naš slovenski narod je —
4ei°r Črnci v Ameriki — prepeval ob oz‘roma povezoval je zemljo z P»feS|! 'n vez tne<d °bema ie bil znojni Iji °braza. Zato dišijo pesmi po zem-tijkjjih je rodila, naj bodo to v la-iteT svet potisnjena rezijanska in be-^ dežela ali osrednja Slovenija, ki
je pela drugače. Ali pa dišijo po morju. Zelo lepo ponazori to ljudska nabožna pesem barbanskih romarjev, v kateri se primesi svetega zlijejo v celoto take vrste, da je ločitev nemogoča, če že ne nasilna.«
Prvi del nedeljskega koncerta je obsegal skladbe nabožne vsebine. Šlo je za dela od klasične renesančne polifonije preko gregorijanskega korala in glagolskega bogoslužja do modernejših del, posebej slovenskih avtorjev. Tako so bili na sporedu Adam Michna, Jan Campanus, Jacobus Gallus, Primož Trubar, Ivan Grbec, Marij Kogoj in Heinz Kratochivil. V drugem delu programa pa dela Pavleta Merkuja, Orlanda Dipiazze, G. F. Ghedinija in Ubalda Vrabca.
Ni lahko v nekaj besedah zapisati kaj bolj poglobljenega o nedeljskem koncertu. Naj le omenim par pomembnejših skladb z dognano izvedbo: Gallusov motet Stetit Jesus in medio in Trubarjev Poslushaj Zhlovik, nato Grbčeva Slava iz Glagolske maše (zelo posrečena tudi izbira dvojnega petja — v prezbiteriju oz. na koru). Še posebej Kogojeva Večerni zvon z bogato polifono zasnovo ali efektni Kratochzvilov Amen. Pesmi v drugem
delu sporeda so bile pisane na ljudske temo, v posameznih umetnih obdelavah pa so dobile bogato kompozicijske obliko. Merkujeve beneške, Dipiazzo-ve furlanske, posebej še preprosto lepa Vrabčeva (ganljiva in obenem slovesna pesem barbanskih romarjev) — vsaka po svoje so odražale ljudsko dušo in umetnikovo predelavo obenem.
Tržaški zbor, ki deluje v okviru Glasbene matice, nadaljuje pevsko tradicijo, ki jo je nekoč začel Ubald Vrabec z istoimenskim zborom. V svoji novi obliki pa nastopa od leta 1991 in ga je tedaj ustanovil dirigent Stojan Kuret. S svojimi nastopi je žel lepe uspehe in prejel razne nagrade (Efrem Casagrande na državnem tekmovanju v mestu Vittorio Veneto leta 1992 kot najboljši med nagrajenimi zbori). Z letom 1994 je sprejel vodstvo zbora dirigent Janko Ban.
Zbor Jacobus Gallus je na svojem koncertu v Štandrežu pokazal svojo resno in zavzeto študijsko pripravo, lepo glasovno zlitost in smiselno interpretacijo, kar je v prvi vrsti zasluga njegovega dirigenta. Številno občinstvo je nastopajoče nagradilo z navdušenim aplavzom.
a.b.
V"
Četrtkovi filmski
večeri v
Kot že vrsto let začenja v tem času Kinoatelje novo filmsko sezono, ki se letos podvaja. Ob že običajnih četrtkovih predstavah v kinodvorani Vittoria predstavlja namreč filmska sezona Gorica Ki-nema tudi predstave konec tedna v Kulturnem dom, ki nudijo go-riški publiki možnost, da si ogleda kvalitetne filme iz letošnjih najpomembnejših filmskih festivalov. Sezona v Kulturnem domu se je uspešno začela že prejšnji petek s filmom II postino (Poštar) režiserja Michaela Radforda, nadaljevala pa se bo v naslednjih tednih med drugim s filmom La-merica Giannija Amelija in zadnjim celovečercem Oliverja Sto-neja Natural born killers (Rojeni morilci).
Amelijev Lamerica je presunljiva zgodba o dveh mladih italijanskih poslovnežih, ki hočeta hitro obogateti na račun vzhodnoevropskih držav. Za cilj si izbereta Albanijo, kjer nameravata kupiti bivšo državno tovarno čevljev. Zato potrebujeta albanskega partnerja, ki ga najdeta v nekem zapuščenem lagerju: stari Spiro pa je večji del svojega življenja preživel v zaporu, zato meni, da je še star dvajset let in potuje po povojni Italiji... Film je presenetljiva slika propada današnje Albanije, saj se mora po številnih pripetljajih eden od filmskih junakov vrniti v Italijo z ladjo, s katero nameravajo albanski begunci v Bari.
Natural born killers je prav tako slika družbe, v kateri so moralne vrednote izgubile svoj pomen, le da so kraj dogajanja Združene države Amerike. Oliver Stone ne velja namreč po krivem za najbolj »nevarnega« hollywoodskega režiserja. Njegov zadnji celovečerec je neusmiljena kritika ameriškega medijskega sistema in pokvarjenosti družbe, ki teži le po čim močnejših emocijah.
Sezona Gorica Kinema v dvorani Vittoria pa se bo začela v četrtek, 15. oktobra, najverjetneje s filmom Powaqatsi. Avtor filma je Godfrey Reggio, avtor znanega Koyaanisqatsi, svojevrstne montaže mestnih in kmečkih prizorov, ki ponuja jasno sliko razdejanja, ki ga je človek že povzročil. V filmu Powaqatsi je Reggio uporabil podobni režijski pristop, vendar je osredotočil svojo pozornost na človeka in na pojem globalne vasi.
Gorica Kinema se bo nato redno nadaljevala ob četrtkih. Predstave bodo ob 20.45, upamo pa, da bomo lahko čimprej ponudili gledalcem program z bodočimi naslovi.
Nadja Rebec
»Pariz v XX. st izšel 90 let po
V Franciji se v teh dneh veliko govori o knjigi enega najbolj slavnih piscev znanstvene fantastike. Jules Verne je ime, ki vsakemu ljubitelju dobre knjige pove izredno dosti, saj skorajda ni človeka, ki ne bi prebral vsaj ene njegovih knjig. Prevedene so v vse jezike. Verne je znal združevati lahkotni slog s prav preroškimi napovedmi, od katerih se jih je zelo veliko uresničilo. Za časa življenja je francoski pisatelj izdal okrog 66 znanstveno fantastičnih romanov, ki so vsi doživeli velik uspeh ali skoraj. Ko je bil francoski pisatelj star 35 let, je imel za seboj že prvo uspešnico in takrat je
V Veroni lepa razstava slikarjev iz Veneta
V Veroni je do 16. oktobra letos še na ogled zelo lepa likovna razstava, ki soji dali naslov Risbe iz Verone v pariškem muzeju Louvre. Razstava je v muzeju Museo di Castel-Vecchio. Na njej si lahko ogledamo risbe slikarjev iz Verone in okolice, predvsem torej vseh slikarjev iz Veneta, ki imajo v zgodovini italijanske likovne umetnosti posebno mesto. Kot je znano, je veliki Michelangelo Buonarotti velikokrat dejal: »Tiziano, kdo je Tiziano? To je dober slikar, le škoda, da ne zna risati. «
V tem stavku je zajeto bistvo spora, ki je nastal med znano florentinsko šolo slikanja in med slovitimi slikarji iz Verone in okolice. Slikarji iz Veneta in Verone so sloveli predvsem po tem, da so znali imenitno uporabljati barve, imenovali so jih celo ko-loristi, medtem, ko so v toskanski šoli slikanja zagovarjali najprej dobro risbo, ki da je osnova vsakega slikanja. Prav zato tudi zmrdovanje Florentincev na račun velikanov iz Verone, ki pa se niso dali in so šli po svoji poti naprej. V tem je na srečo tudi velika odlika slikarjev iz Verone, ki so ustvarili samosvoj slog slikanja, v katerem je bilo najpomembnejše to, da je slikarju s pomočjo barv uspelo naslikati trenutke, občutja in pa seveda velika platna, na katerih je s sencami in barvami slikarju uspelo upodobiti življenje.
Seveda so slikarji iz Verone znali dobro risati in to se na razstavi tudi zelo lepo vidi. Slikarje iz Veneta odlikuje predvsem gotova in lahkotna risba, za razliko od florentinskih slikarjev niso toliko precizni v risbi, njihova risba je zato bolj svobodna in velikokrat tudi prijetnejša za pogled.
V Veroni si obiskovalec na razstavi »Risbe iz Verone v pariškem Louv-ru« lahko ogleda okrog 150 risb velikih slikarjev iz Veneta, o katerih je sloviti El Greco dejal: »Veronese in slikarji iz Veneta so veliko boljši od Vasarija in vseh Florentincev skupaj.«
Jurij Paljk
pariškemu založniku knjižne založbe Hetzel ponudil knjigo z naslovom Pariz v XX. stoletju. Hetzel je knjigo zavrnil in Julesu Vernu v pismu zapisal, da se je podal na pot literature, ki nikogar ne zanima in naj raje napiše kako drugo knjigo. Jules Verne je rokopis svoje knjige spravil in za njo se je izgubila vsaka sled, šele leta 1989 je Vernov nečak Jean na podstrešju odkril velik zaboj, v katerem je bilo veliko pisem in tudi tekst, kateremu pa nečak ni dal veliko pozornosti. šele lansko leto je tekst prebral in presenečen ugotovil, da gre za neobjavljeno knjigo, za katero so vsi vedeli, da je bila napisana, nihče pa ni vedel, kje se je izgubila.
Po devetdesetih letih prihaja torej med nas sedaj Vernova knjiga v prvi izdaji. Toliko let je namreč poteklo od Vernove smrti, saj je sloviti pisec odšel v večnost leta 1905. V Franciji sta za izdajo knjige Pariz v XX. stoletju poskrbeli založbi Hachette in Cherche-Midi, knjigi ima 218 strani in že sedaj je jasno, da bo postala svetovna uspešnica. Na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je pred vrati, pa bo gotovo najbolj prodajan rokopis, zanj se zanimajo vse večje založbe in upamo lahko, da tudi kaka slovenska. Najbolj zanima vse ljubitelje Vernovih knjig in njegovih »preroških« napovedi, kaj je v knjigi Pariz v XX. stoletju takega, kar še ne vemo. Izdajatelj pravi, da je Jules Verne ambien-tiral dogajanje v knjigi v leto 1960 v Parizu in presenetljivo zapisal, da se po širokih ulicah Pariza vozijo vozila, ki jih poganja »motor na plinske hlape«, nadalje je Verne spet zadel, ko je pred več kot sto leti pisal, da se bo v Parizu zgradilo Eiffelov stolp, razen tega ima tudi prav, ko v knjigi piše, da ponoči razsvetljuje Pariz električna energija, nadalje piše o metroju in še in še bi lahko naštevali. Ne nazadnje tudi to, da je v knjigi predvidel električni stol za hudodelce. Knjiga Julesa Verna Pariz v XX. stoletju bo gotovo za vse ljubitelje dobre znanstvene fantastike prava poslastica.
Jurij Paljk
Razprodana Slovenija
V Trentarski dolini sva bila soseda več desetletij z gospo Lojzo. Imela je trop ovac in starega muca. To je bilo vse njeno premoženje. Ko sem se nekajkrat letno pojavil v njenem sosedstvu, je takoj prišla k nam, ko je zapazila iz dimnika dim. Vedno se je vsedla na klopco pred hišo in čakala, da jo pozdravim. Vsa desetletja je bil isti običaj: ponudil sem ji kavo in domače pecivo. Izmenjala sva nekaj besed in potem je odšla. Za Miklavža mi je redno poslala dva para domačih volnenih nogavic. Pred leti je nepričakovano zbolela in po dobrem tednu so jo pripeljali k Sv. Jožefu, kjer počiva med svojimi. Otroci so se raztepli po svetu, zato je tudi nihče ni obiskoval. Nekajkrat sem pokosil pred vrati, da je vsaj zgledalo malo kulturno, potem sem tudi to opustil...
V letošnjem avgustu pa sem doživel pravi šok. Najprej sem zapazil na našem malem parkirišču, ki smo ga s težavo uredili, velikanski kup gradbenega materiala. Potem sem izvedel, da so ga pripeljali s tovornjakom, ki je imel rimsko registracijo. Ljudje danes prevažajo vse mogoče z vsemi mogočimi tovornjaki... Normalno tako mislimo. Slab mesec kasneje sem prišel zopet v ta trentarski raj in na veliko začudenje zapazil, da je bila Lojzina hiša obnovljena. Malo me je mikalo, kdo bo moj novi občasni sosed, pa jo lepo mahnem na katastrski urad. Tam se predstavim, povem, kaj hočem in prosim, da bi rad vedel, kdo je moj novi sosed. Vljudna uradnica začne: »Prosim vašo osebno izkaznico.« Nato nadaljuje: »Vaš sosed je doktor ekonomije, uglajen, fin gospod iz Rima. Zelo kulturen, zelo sposoben in zelo razgledan.« »Ja poslušajte, kako pa je ta zašel v Trento?« Odgovor se je glasil takole: »Vse je urejeno zakonito, po veljavni zakonodaji, kot jo pozna vsaka pravna demokratična država. Prosim, da ne delate problemov, ker je vse zakonito urejeno in tudi plačano z markami! Da veste, z markami!« Pograbi me sveta jeza. Vstanem, se obrnem in prav pobalinsko zaloputnem vrata tako, da se je stresla cela stavba.
V nedeljo popoldne jo mahnem tja gor, ker me je le zanimalo, ali so mi pripravili drva za zimo. Na tistem
ubogem parkirišču, ki smo ga V& . trgali objemu gore, je bilo nagrma^ nih pet velikih avtomobilov z n sko registmcijo. Mahnem jo mimo še, po fmncosko pozdravim injib vp šam, če so oni lastniki. Starejša gojP takoj pove, da so iz Rima, da se je n ka sicer učila francoščine, pa je ne zt • _ Odkimam in grem dalje. Torej, to moji sosedje... Ko se utaborim, za
rim
in
štedilnik ...	,	■	.
Ijam večerjo, zaslišim pred hišo govorenje. Malo iz vljudnosti, malOrf tudi zato, ker sem bil radoveden, se bomo prvič pogledali, odprem ta. Na sebi sem imel predpasnik, leki ostrmijo, jaz tudi in kratko vp šam: »Koga iščete?« Po šoku so sej razvezali jeziki in so mi takoj VovecZ.L da smo sosedje. Prinesli so celo »Jm cati«, da bi skupaj nazdravili.
Ko smo se drug drugega nagi
sem začel spraševati: »Kako se
_ Je0> počuti
tu zn, ki ste iz Rima?
»Odliti10'
vsi
V
Napoveduje	se zanimiv
V Štivanski novi cerkvi bo v soboto, 15. oktobra, ob 20.30 zanimiv koncert. Devinski zbori bodo imeli v gosteh orkester Mandolina, ki deluje na področju bežigrajske občine v Ljubljani. Orkester je bil ustanovljen pred skoraj pol stoletja in ga zdaj vodi dirigent Dušan Nedo-vič. Koncert v Štivanu predvideva zanimiv spored slovenskih in tujih avtorjev, med temi tudi prvi stavek koncerta za mandolino in orkester v G-duru Domenica Cimarose, Tarregov spomin na Alhambro in Ri-barovičev Rondo vulgaris. Nekatere skladbe bodo za orkester in orgle. Kot solistka bo nastopila organistka Božena Dornik.
S koncertom orkestra Mandolina se bodo obnovili koncertni večeri v novi štivanski cerkvi. Župnija Sv. Janeza Krstnika in tudi domači zbori skušajo namreč tudi s prirejanjem koncertov v tej cerkvi opozoriti, da so še vedno v teku obnovitvena dela te sakralne zgradbe.
odgovori gospa. »Povsod govorijo italijansko, kot v Rimu. Vse z lirami, kot v Rimu, samo, ko gifr^ po Jugoslazriji, z markami. Tu SP° z problemov, kot da smo doma.« Na ^ zanosom nadaljuje gospod: »Veste, sem končal ekonomijo v Palermu, $ bil velikokrat v Jugoslaznji. Kako sel vse spremenilo po Titu! Svoboda, v Rimu. Tu v Jugoslaviji sem fr0 ?(( dovoljen. »Kako pa, da ste prišli s _ sem vpmšal, ko smo že bili malo »v žicah«. »Zelo enostavno«, se je glas« govor. V vseh turističnih uradih a° te knjižico Slovenija, ki jo je napisal ^ do Pavan. Tam piše vse. Pa tudi v viji Dove? ste lahko brali o tem■ ■■ stopek je preprost. Najamete za afr* tindevetdeset let in imate. Ali J*2	^
dite denar in pozneje vam ga ve,,
»morejo«zmiiti, pa ste zakoniti tostrtf'' Mi ekonomisti to poznamo. Zakaj til. poleg jahte in zrile v Agrigentu ne1 ^ še nekaj v Jugoslaznji? Imam vi le Bledu in sedaj se dogovarjam za R ravske toplice. To gre zelo Moj znanec mi to uredi mimogrede. I pa mu dam nekaj mark, saj se tu plačuje z markami, kot v Nem ‘J. Končno, saj je ta Jugoslazrija že sko Nemčija...!«
Mene pa je le srbel jezik in sem kel: »Poslušajte, ali zri kot sploh veste, v kateri državi ste?« ^ da, v Jugoslazriji, samo Slovenija je . roka Balkana... Saj tudi v Čedadu p na tabli Jugoslavija... Slovenija, noJ' to je tu, je pa Jugoslavija...« Ko P,g. jete, ali sploh veste, da je tu neka nama valuta?« »Ja«, se oglasi goSF^ »jaz plačujem z lirami, kot v pa tudi tolarji, samo to je »valuta s ^ plice...« »Mi plačujemo z lirami k° Rimu in z markami kot v Nemčiji,« da gospod!	•
Tisti večer sem ponovno mz Sijal: Kaj smo res kot hlapci r°jenl, za hlapce nas imajo, ali pa se im°f sami? — Vi pa mislite, kar hočete■ Ambrož Kode J
Svetle in temne plati Posameznih obdobij...
tim a	)
itr°^ ~ so otroc’ v družini jim °	‘'80Stje«, so darovani, zato
Pa fne,.smemo vsiljevati svoje volje, I,	! njihovo slovo od družine bo
°Jnanj travmatično in boleče.
» s^°loginja Marja Strojin je spre-otr °i	Predvsem o težavah v vzgoji
0 ■ Trdila je, da je vsak otrok svet
irn \ S£ SICer nas veHk° nauči, tn-°^° Pa je prepričanje, da se tudi „ °lr°k ne moremo česa koristne-vaučiti' Naša ljubezen do otrok ne
j, Povila pa lahko udejanimo samo ^mjo; odnos med družinskimi
ij	11 i*i/ i/i / i/n in
S^ajatl k rez določenih pravil, sa-
i
^ E nuj temelji na poštenosti, moral-ugovornosti, medsebojnem pogo-fod ' vz8°j° °tr°k niso vedno me-hoi-,na napisana pravila, včasih se je Je zanašati na svoj intuitivni smi-* Vz8°jo. n' l zadnja je spregovorila zdrav-. Alenka Kušar, ki je na podla-Htol nlh izkušenj spregovorila o sko prizadetih otrocih in o njiho-j v vključevanju in sprejemanju v zino. Trdila je, da so tudi tovrst-pre°!r°cl božji dar in kot taki lahko ;.f/ ^tavljajo za družinske člane veli-P^izkušnjo, vendar tudi svojevrst-°b°gatitev. Po posameznih pose-■e Je nato sledila diskusija, h kateri 'l (e Prijavilo kar nekaj udeležencev, b >r Je sklenil nastop gledališkega ■ zka Slovenskega kulturnega kluba . rsta, ki je v režiji Lučke Susič iz-ie l8r° zamenjav ali Skupaj je lep-kt ^ le družabni večer, ki je bil si ,natašč za medsebojno izmenjavo
. . lSČ na tudi 7n utrditev tistih rnz-
^ finih vezi med nami, ki jih sodob-Pos ernT0<< življenja vnaša že tudi med
J^ezne člane zbene celice.
te naše osnovne
Zunanjetrgovinski predpisi zbrani v eni knjigi
V začetku letošnjega leta je Center marketing International iz Ljubljane izdal praktično knjigo z naslovom »Vodnik skozi zunanjetrgovinsko poslovanje«, ki sta jo napisala Franc Turk in Emil Spec in obsega 244 strani. To delo bo zlasti koristno za mlajše in neizkušene podjetnike v zunanji trgovini. Na enem mestu bodo našli najpomembnejše predpise o zunanjetrgovinskem poslovanju Slovenije. Ni dovolj le poudarjati nujnosti hitrejšega mednarodnega sodelovanja, potrebno je tudi obvladati tovrstno dejavnost. V tej knjigi so zajeti številni predpisi in zakonodaja, ki obravnava zunanjo trgovino kakor tudi zunanjetrgovinska regulativa. Pri slednji so zanimivi zunanjetrgovinski režimi, pridobivanje režimskih pravic, kontrola poslovanja, kreditni posli s tujino itd.
Za vsakdanje poslovanje je potrebno poznati in obvladati pravne oblike podjetij v tujini, ki so lahko delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, komanditne družbe in druge. Vse to je na kratko zajeto z orisom podjetniških povezav in oblik podjetij pri nas.
Nastopanje na zunanjih trgih ni enostavno, niti ceneno. Potrebno je obvladovanje tovrstnih veščin od lastnega angažiranja, obvladovanja sklepanja mednarodnih poslov, do poznavanja zunanjetrgovinske problematike v najširšem smislu besede. Pri tem je pomembna tudi kalkulacija bodisi pri izvozu kakor tudi pri uvozu, da ne bomo poslovali z izgubo. V sklopu tega so zanimive tudi zaščite in vzpodbude v zunanji trgovini ter regionalne gospodarske povezave, ki igrajo iz dneva v dan pomembnejšo vlogo.
V knjigi, ki jo predstavljamo, so zgoščeno prikazane oblike poslov s tu-
jino, med drugimi kompenzacije, bar-ter, povračilni nakup, dopolnilni posel itd. Za vsakdanjo rabo je zanimiva dolgoročna proizvodna kooperacija, maloobmejni promet, posli posredovanja, leasing, licenčno poslovanje in številne druge zvrsti zunanjetrgovinskega poslovanja. Avtorja sta to delo dopolnila tudi z odpremnimi klavzulami, vrstami uvoza in izvoza, s poudarkom na uvozu blaga po namenu.
Izredno pregledno in v zgoščenem stilu je prikazano plačilo v tujino kakor tudi prilivi iz tujine ter komercialni del zunanjetrgovinskega posla z navedbo številnih podrobnosti (izbor dobavitelja, sklenitev pogodbe, plačilo blaga, obračun uvoza, ponudba, tari-firanje, fakturiranje, carinjenje itd.).
V zaključnem delu uvodnika o zunanjetrgovinskem poslovanju je prikazano carinsko poslovanje (tarife, oznake, osnove, postopek, oprostitve
plačila carine itd.) kakor tudi problematika špedicije, transporta in zavarovanja. V prilogi so navedeni pomembnejši obrazci za zunanjetrgovinsko poslovanje, kot npr. izvozna dispozicija, tovorni listi, carinske deklaracije, EUR-1, zavarovalna polica ter številni obrazci, potrdila, police in listine, ki jih uporabljamo v vsakodnevni zunanjetrgovinski praksi.
dr. Gabrijel Devetak
•k * *
Dijaki slovenskega oddelka višje šole za zunanjo trgovino, ki je priključen zavodu Ivan Cankar, so se prejšnji teden odločili za protestno stavko, ker zaradi pomanjkanja osebja ne morejo opravljati laboratorijskih vaj iz blagoznanstva in kemije. Na šoli je precej dobro opremljen laboratorij, manjka pa pomožni tehnik, ki je sicer predviden v organiku pokrajinske uprave, dejansko pa doslej ni bil imenovan.
Med otroke priletel Galeb
Z začetkom novega šolskega leta je razprostrl krila tudi Galeb, revija za osnovno in srednješolce, ki jo izdaja zadruga Novi Matajur iz Čedada. Odgovorni urednik je Dušan Udovič, glavna pa Majda Železnik. Letošnji otroški mesečnik je po zasnovi in vsebini podoben lanskemu. V njem je veliko pravljic, zgodb, pesmic, nekaj križank in ugank ter praktičnih nasvetov. Revijo krasijo prelepe barvne ilustracije, med temi Vesne Benedetič, Petra Furlana, Jasne Merku, Klavdija Palčiča in Magde Tavčar.
A
L
* v. H vi
Janko Jež
SPOMINI no)
(Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji)
^ Kmalu pa je prišlo do krhanja te tako težko ustvarjene enotnosti sloven-e v*sokošolske mladine. To enotnost so začeli rušiti Stražarji z izgovorom,
H
jj. Meddruštveni odbor pripravlja stavke po raznih fakultetah, namesto da s®,držal samo res nujno potrebnih akcij. Ta izgovor je bil res iz trte izvit.
5 3vke so bile tedaj splošen pojav na univerzi. Ni bilo namreč treba nikakr-l®8a meddruštvenega odbora, da bi jih organizirali. V odločilnih in zares ^ ‘^nih trenutkih nam je začelo zmanjkovati smisla za enotnost pred izbru-druge svetovne vojne. S tem si lahko razlagate vse težave, da ne upo-,n 'lam druge besede, do katerih je nujno prišlo, ko je bilo treba pripravljati nj °ter> nastop vseh Slovencev proti navalu Mussolinija in Hitlerja na Slove-v L° °ziroma Jugoslavijo. Nikdar bi si ne bil mislil, da se bom kdaj med vojno dv>u družil s Cirilom Žebotom v okviru Akcijskega odbora za slovensko
žav0.
* * *
j>.. ^ izbruhom vojne je mladina vseh treh taborov, klerikalnega, liberalne-> ,n levega, morala prestati nepričakovan, čeprav predvidljiv izpit zrelosti. el° se je kaliti jeklo. Slovenska mladina se je v osvobodilnem gibanju pre-
kalila in v imenu najboljših sil, ki so še ostale po propadu liberalnega in klerikalnega antagonizma uveljavila ob boku slovenskega kmetovalca in delavca kot nosilka osvobodilne misli in hotenja po dosegi slovenske državnosti, čeprav federativno omejene o okviru nove jugoslovanske skupnosti, kar je bilo konec koncev v skladu z dejansko politično stvarnostjo.
Prispevek, ki ga je dalo Akademsko društvo Edinstvo miselnosti in delovanju slovenske študirajoče mladine, izhaja iz spodaj navedenega programa, ki ga je članstvo delilo na univerzi in še prav posebno namenilo brucom, to je novincem, ki so se prijavljali za vpis na posamezne fakultete.
Naj glede na vsebino tega programa povem, da sem o njej razpravljal tudi s prijateljem Dragom Benčičem, včlanjenem v levičarski »Njivi«. Oba sva se strinjala o potrebi boja proti kapitalizmu. Rešitev pred privatnim kapitalizmom pa je on videl v državnem kapitalizmu, jaz pa v najširše razrednem sistemu zadružnega gospodarstva, kakor si ga je na Kranjskem zamišljal Janez Evangelist Krek, na Štajerskem pa brata Vošnjak.
Benčič je v OF dosegel visoke položaje. Po vojni je bil kot generalpolkovnik poveljnik zagrebškega armadnega zbora. Po vojni se na obrobju Pule nisem znašel. Z ženo in nečakom Dragom smo se napotili k Zlatim stenam, znameniti lepoti puljske obale. Zašli smo. Zato sem ustavil avtomobil. Nisem se zmenil za šoferjevo vojaško uniformo. Ko sem šoferja vprašal za pot do Zlatih sten, so se vrata avtomobila odprla. Izstopil je stasit oficir z generalnimi našivi. »Oh, Jež!«, je rekel z nasmehom zadovoljstva. Nič drugega mu nisem znal odgovoriti kot: »Oh, Benčič!«. Seveda sem bil tudi jaz zadovoljen, da sva se obadva med vojno kakor tudi onega dne znašla na skrajnem južnem obrežju Istre na isti poti. Potem ko sem še pozdravil njegovo ženo, smo se razšli. Kmalu nato je Benčič umrl zaradi zavratne bolezni, ki se je je nalezel na bojišču.
Iz Gročane	najboljši
Najboljši med na deželni ravni so čebele nanosile v panje Vilme Abram Carboni v Gročani. Tako je razsodila posebna komisija Vsedržavne zveze pokuševalcev medu, ki so v Verzegni-su v Karniji ocenjevali več kot 200 vzorcev medu, ki so ga poslali čebelarji vseh štirih pokrajin v deželi Furlaniji Julijski krajini. Konzorcij čebe-lajev iz tržaške pokrajine je na natečaj poslal deset vzorcv sedmih čebelarjev. Ob že omenjeni zmagovalki letošnje zlate čebelice v deželi FJK, ki je odličje prejela za mešan lipov in žepkov med, so vzorce na 7. razstavo deželnih medov poslali še Virginio Carboni, Fausto Settimi, Armando Legi-ša, Romeo Beacovich, Roberto Supe-rina in Giuseppe Martone. Komisija
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
n,n /fffllh Združenje periodičnega IIHWI tiska v Italiji
je vsem dodelila tolikšno številko točk, da so dobili priznanja z oznakami »odlične« in »izredne« kvalitete, kar potrjuje, da je med, ki ga pridobivajo na področju tržaške pokrajine, na splošno odlične kakovosti.
Komisija namreč ocenjuje organoleptične lastnosti medu in razsoja glede na okus, barvo, vonj, z analizo ugotovi vlažnost in tudi starost priloženega vzorca, pri tem pa upošteva še globalen vtis, ki ga vzorec naredi. Ocenjeni med je bil zelo različen. Veliko je bilo vzorcev cvetnega meda, odlične ocene pa so dobili tudi akacijevi, kostanjevi, rešeljivkovi in lipovi vzorci strdi, kakor tudi vzorci medu v različnih kombinacijah, npr.: lipa-kostanj, poljsko cvetje-rešeljika, aka-cija-lipa itd.
Konzorcij čebelarjev za tržaško pokrajino je z velikim zadovoljstvom sprejel novico o nagradi in laskavih priznanjih, saj tudi taka priznanja potrjujejo kvaliteto opravljenega dela. Konzorcij se namreč od ustanovitve leta 1977 dalje zavzema za strokovno pomoč čebelarjem, za zdravstveno oskrbovanje panjev in za promocijo in reklamiziranje medu ter drugih izdelkov iz »čebelje delavnice«. V pokrajini je zaenkrat približno 100 čebelarjev. Prisotni so na celotnem ozemlju pokrajine od Štivana do Miljskih hribov in dejansko lahko ponudijo ljudem izredno kakovostno blago.
Procesija v Barkovljah
V Barkovljah je v nedeljo, 2. t.m., procesija ljudi spremljala kip ^°.ZLe, venske Matere božje. Sprevod je krenil iz domače cerkve na Miramarskt vored ter nato nadaljeval pot do vodometa v Barkovljah. Da bi še bolj 0	.
nili čar te več kot stoletne tradicije te procesije, si je marsikdo oblekel narodno nošo.	(foto	Froir>
V cerkvi na Repentabru se je v nedeljo zaključil niz glasbenih popol-dnevov stare in sodobne glasbe, ki so jih priredili Gallus consort in Deželni sedež RAl pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine. Na zadnjem koncertu je nastopila skupina Gruppo Co-rale Polifonico Isola Vicentina pod vodstvom Pier Luigija Comparina.
SKGZ je v tiskovnem poro•
Čilu & skup
pisala, da je naša narodnostna
nost v Italiji deležna pritiskov iv ^ padov, ki spadajo med najhujše, jih je pomniti v povojni zgodov ^ Obenem izraža prepričanje, dagte dobro premišljen in skrbno zrezl . načrt. Dalje tiskovno poročilo °s obsoja zadnje afere in dogodke■
ABiturientom in akademski javnosti!
inmnr
Trmnmr
NnS nkadcni*ki klub Mofia let«* v cfrupo peticije in jc valeti danih ra/mer najslarejii jiigosloven»k.i nai'iunaiiMtfnj klub na Aleksandrovi Univcr/i * Ljubljani.
Ko kritično pregledujemo uspeli nušega petletnega delovunja, ugotavljamo, dn jc bila ustanovitev Kdinstva« velikega pomenu nastopili smo kot prvi in edini naeinnalisiični jugn.duvenski klub n« ljubljanski Univcr/i v skrajno ra/rvanih m nejasnih prilikah, ki »o tedaj vladale med našo akademsko mladino. Danes je položaj povsem drugačen- jugo»lovcn*kn nacionalna misel sc jc globoko usidrala na Aleksandrovi Univerzi in potisnila v nenevarno ozadje njene na* sprotni k c.
To smo doecgli /. uveljavljenjem nnšeg« a tališča do vseh sodobnih vprašanj, d« katerih »mo tudi mi akademiki kot bodoči inteligenti in kot bistveni del sodobne in bodoče družbe, morali zavzeti točno opredeljeno »tališče.
L
Kot |Mtl>orniki ideje socialnega jugoslovenskcgn nacionalizma hočemo v svojih vrstah zbirati vse zavedne, prave in iskrene jugoslovcnsko misleče akademike, do bi mogli v skupni borbi s svojim složnim in edinstvenim delom doprinesti svoj del za dosego «k'upnih smotrov vsega jugosloven* skegn naroda v nacionalnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem pogledu.
Jugoslovanski nacionalistični akademski klub Kralja Aleksandra I. Zedinitelja - Kdinstvo je kulturno in nacionalistično akademsko društvo ter ima kot predstavnik jugoslovenske nacionalistične oinladine namen:
gojiti jugoslovensko misel v duhu narodnega in državnega edinstva;
h) vzgajati svoje elane v borbene Jugotdovene v odločnem pravou socialnega jugosloveuskega nacionalizma, ki bodo v stanu tudi z dejanji dokazati upravičenost in nujnost svoje ideologije.
ležimo za ustvaritvijo Velike Jugoslavije od Jadranskega do črnega morja, ki bo v svojih mejah obsegala vse Jugoslovene (Srbe. Hrvate. Slovence in Bolgare) »a njihovem narodnostnem področju in bo edino v stanu jamčiti za neodvisnost, srečnejšo in boljšo bodočnost vseh Jafio* •»lovenov.
Ko izpovedujemo naš socialni jugoslovenski nacionalizem, ki jc naše najsvetejše čavitvo ia globoka /nvc«! do dolčnonti nnprnm narodu in ki ir.n »vojo upravičeno«! v (cinji in trdnem vklopu, do se marnjo v«i govpodnrvki, vocinlni in drti/ri pereči problrmi. ki tarejo našo ju«ml,.-ven.ko driavn m njun narod, rešiti odločno in brc* vvnkeitn odlašanja, ugotavljamo:
n) da smo odloeno proti liberalnemu kapitalističnemu ftovpodarnlvu in »i.trmu vploh, ki jc »pravil im« narod' na rob propada: namesto leRn pn hočemo emlru/ni. orftanvki, načrtni empodantki »n socialni red;
bj dn smo proti vsem Haii-naeinnalistom«, k. so v preteklosti zlorabljali in monopolizirali jugo* slovenski nacionalizem m ki šc danes nadaljujejo z. brezvestno igro tor sc udinjajo zu vedno preživelemu sistemu liberalne demokracije, ker smatramo, da so oni v veliki meri krmi današnjih obupnih razmer;
Vabilo Edinstva novincem za vstop v klub jeseni leta 1938
Program Akademskega kluba Edinstvo
Skico za to nalepko mi je naredil slikar Nikolaj Pirnat. Želel sem g3' SP znati, kajti vedel sem, da se je poročil z neko Nado Kraigher. Ta je v pred odhodom v Ljubljano obiskovala nekaj časa drugi razred klasične g ^ nazije Dante Alighieri, in sicer v istem letniku, kjer sem bil jaz. Pirnat je ustregel moji želji. Mišljena je bila nalepka, ki naj bi prikazovala Velik0^ goslavijo, kakršno sem imel jaz v mislih. Tedaj je v Bolgariji imela v ro državno oblast Stranka zemljedelcev (to je kmetovalcev). Njen voditelj bt bolijski je v svojem programu zagovarjal najtesnejše prijateljstvo z Ju8 ^al' jo. Med obema državama je vladalo odkrito sovraštvo zaradi izida obeh kanskih vojn, med katerima so si Bolgari zaman prizadevali, da bi si prid° nadvlado na Balkanu. Po drugi balkanski vojni so si Srbi utrdili svoje P .... stvo. Bolgari so videli možnost rešitve makedonskega vprašanja le v p I teljskem sporazumu z Jugoslavijo. To je Stambolijski v svojem programu ločno zagovarjal. Zato mu je ljudstvo z ogromno večino izročilo državno ob
Ker je bilo vsakomur razumljivo, da je misel o Veliki Jugoslaviji pom'
enila
nec vladavine nemške dinastije Koburgh Gotha, je dvor leta 1929 orga ^ upor dela vojske, ki je dala umoriti Stambolijskega in proglasila vojaško taturo pod neposrednim vodstom fašista A. Conkova.	.
Med mladino je misel o veliki Jugoslaviji še dalje živela. V revijah Om
/n	01	. m M f»b , /». tR.4	1	»1	*-^-»	,	«	/J	^lr	/n	zl
■ rešitve f
niz,r
dina in Slovanski svet sem to misel propagiral med slovensko akademsko i dino. Zavedali smo se, da ta misel trenutno ni uresničljiva, takšne resitv
nismo izključevali z vida nadaljnjega zgodovinskega razvoja na Balkanu-druga možnost se je spet pojavila ob koncu druge svetovne vojne. ^a^0\. Tito je v soglasju z bolgarsko KP Georgija Dimitrova predlagal, naj bi se garija pridružila jugoslovanski federativno urejeni državni skupnosti-
S oV' ote'
jetska zveza je to odločno odklonila. V tretjič gre rado. Verjetno se bo to dilo v duhu regionalnega interesnega sodelovanja na področju Balkana. Up da se bo Slovenija še prej odločila za sodelovanje v okviru skupnosti d ^ v Srednji Evropi, kamor zemljepisno spada. Kljub vsemu sodim, da ima lepka Akademskega kluba Edinstvo iz leta 1934 svoj zgodovinski porn .
Takšno povezovanje samostojnih in suverenih držav so prav pred K kim že napovedali Nemci, ki predvidevajo, da bo začetna vodilna sila v 0 ^ ru Evropske Unije regionalna zveza Nemčije, Francije in Beneluksa, to }e ugodno delujoče gospodarske in finančne povezave med Belgijo, Niz°z sko in Luksemburgom.	^)