Gremo v kino
Težak gospodarski položaj ne pri-zanaša niti kinematografom. Na leto potrebujemo za izpopolnitev pro-grama okoli 110 premiernih filmov, žal pa je zaradi uvoznih restrikcij, ne-nehnega dviga tuje valute odkupljena komaj ena tretjina filmov. Tako je iz-redno težko sestaviti dober in kvalite-ten program. Pogodb ne sklepamo več za celo leto vnaprej kot nekoč, temveč samo za tri mesece in vsako tromesečje se podražijo tudi najera-nine filmov. Tako se občutno po-večujejo stroški predvajanja, ugotavl-jamo pa, da s sedanjimi cenami vstopnic ne pokrivamo vseh stro-škov. Sedanja ekonomska cena vstop-nice bi tnorala biti 5.000.— din. Mnogim je ogled filmske predstave že postal predrag. Predvsem velja to za mlade ljudi, ki pa jih film najbolj pri-vlači. Zavedati se moramo, da je ogled filma nepogrešljiva umetniška, zabavna ozir. razvedrilna potreba ljudi, tako v mestu kot na podeželju. Film v zadnjem času vse bolj zasvaja mlado generacijo, naveličano ozkosti TV. Ta publika od filma zahteva pie-cej več kot osladno fabulo, in s tem nehote dviga kulturno raven filma in kinematografije nasploh. Še sreča, da imamo pri nas v občini vse tri kine-matografe združene v eni organizaciji in si skupaj s kinom Velike Lašče de-limo stroške najemnine filmov, kar občutno zmanjšuje skupen strpšek v posameznem kinematografu. Če bi vsak kinematograf deloval samostoj-no, bi že po nekaj mesecih poslovanja moral zapreti svoja vrata. V zadnjem času imamo pravo poplavo video kaset izredno slabe kvalitete, s srbo-hrvaškimi podnaslovi ali celo brez le-teh. Ti zmazki se predvajajo v raznih video klubih in povzročajo precejšen padec obiska v rednih kinematogra-fih. Torej imamo v tem pogledu iz-redno slab okus, saj na zahodu zaradi video kaset skoraj ai opaziti zman-jšanja obiska v kinodvoranah, povr-hu tega pa so te video kasete dosti bolj kvalitetne od naših. Na tem področju vlada pri nas pravi »divji zahod«, saj za to dejavnost nimamo urejene zakonodaje, posledica tega pa je, da posamezniki pobirajo lepe denarce, ne da bi bili zato obdavčeni, kaj šele, da bi plačevali kakršnekoli avtorske pravice. Upajmo, da je to samo pre-hoden pojav in da bodo obiskovalci le prišli do zaključka, da je kvaliteten ogled filma možen le v rednem kinematografu.
V mesecu septembru smo zabeleži-li rekorden obisk slovenskega filma »Poletje v školjki« (2. del). Skoraj ti-soč mladih iz Grosupljega in Dobre-polja si ga je ogledalo. Skoda, da so bili za ta užitek prikrajšani mladi iz Ivančne gorice, saj šola ni pokazala zanimanja za odkup izredne predsta-ve tega filma po znižani ceni.
V mesecu novembru bi vam pripo-ročal ogled naslednjih filmov:
kanadsko komedijo NE KUKAJ V TUJA OKNA; ameriško grozlji-vko MORA V ULICIBRESTOV, ki je delo režiserja Wesa Cravena, kate-rega poznamo pri nas samo iz filma »Pošast iz močvirja«. To je doslej na-juspešnejši Cravenov film, tako po številu gledalcev, kot po naklonjenos-ti kritikov. Grozljivko odlikuje izvi-ren scenarij, solidna igra in dobri po-sebni učinki. Režiser ne presega okvirov žanra, kateremu film pripa-da, znotraj te zvrsti pa je pričujoče de-lo kar gledljivo. Kot je v navadi pri uspešnicah je že posneto tudi nadal-jevanje, pripravljajo pa že celo 3. del. Film je prejel na festivalu fantastične-ga filma v Avoriazu nagrado kritike m nagtado za najboljšo žensko vlogo. Ameriški film MASKA sloni na r^-nični zgodbi, je film o pogumu in upu. Film je bil prikazan v Nanntesu 1985, kjer je prejel nagrado za najbol-jšo žensko vlogo, Locarnu 1985 in FEST-u 1986. Araeriški pustolov-sko-akcijski fflm PEKLENSKO TA-BORIŠCE je napet in gledljiv film, spretno narejen, ki s svojira razmišl-janjem o možnostih zlorabe in preko-račenja pooblastil v vojaških struktu-rah presega okvire običajnih izdelkov tega žanra. Film priporočamo samo gledalcem nad štivinajstim letom sta-rosti. Na koncu še par besed o jtali-janskem erotičnem Gltnu SLUŽKI-NJA, ki je na programu »nočnega kina«. Po velikanskem začetnem us-pehu so film v rodni Italiji prepoveda-li. Režiser Samperi se je branil, da je to film o nežnih odnosih med dvema ženskama, ki so včasih tudi surovi in rahlo perverzni. Vendar gre v resnici za razkrivanje boržujske hipokrizije, sterilnosti in konformizma. Gtavno vlogo igra nova zvezda. francosko-italijanske erotične produkcije Ro-rence Guerin. Prav njena privlačnost je vzrok, da je bil film med najbolj gledanimi v preteklem letu.
T. Lendero