XIV. glavna skupščina ,,Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 14. in 15. avgusta v Trstu. Ees veličastna, impozantna je bila letošnja skupščina. Nad 400 zarednih in naprednih učiteljic in učiteljev iz vseh jugoslovanskih pokrajin je prihitelo v Trst na sknpščino. Ta sijajna, mnogobrojna udeležba jugoslovanskega učiteljstva je bila izraz solidarnosti med učiteljstvom ter izraz zayednosti in neupogljivosti pred krutimi neprijatelji naše ljudske šole in naprednega, s~obodomiselnega učiteljstva. Letosnja skupščina je bila pojav krepke stanovske organizacije, pa tudi pojav moči, katere nikdar ne zruSijo naši predobro znani sovražniki, katerim je šola prokletstvo za ljudstvo. Da bo slika o tej impozantni skupščini popolnejša, zato mislimo, da ustrežemo marsikorau, če ponatisnemo najpoprej pozdrave tržaške ,,Edinosti" na učiteljske skupščinarje. Pod zaglavjem: rZboroTanje Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" piše ,,Edinost" v svoji 175. številki z dne 4. argusta to-le: -XIV. glavna skupščina rZaveze avstr. jugoslovanskib učiteljskib društev" ge bo vršila v Trstu dne 14., 15. in 16. argusta t. 1. — Slarnemu slovenskemu občinstvu naznanjamo, da priredi ob tej priliki nSlovansko persko društfo" koncert v nNarodnem domu" v Barkovljah, dne 15. avgusta ob 6. uri zvečer na čast ,,Zavezi". — Druga okoličanska in tržaška društra naj blagobotno to upoštevajo. Lepo bi ne bilo od nas, če bi se ravno istega dne ,,raztrosili" na vse konce in kraje, ko obišče naše mesto, oziroma okolico — dirne Barkovlje — častna četa onib narodnih delavcer, katerim slovensko ozemlje poverja svoj najdražji zaklad, katerim izroča skrbna in ljubeča mati Slovenija svojo lastno kri v pouk in vzgojo. — Plemenita, da, vzvišena je naloga učitelja-odgojitelja! Koliko trnda in znoja, skrbi in dela, koliko iskrenega navdušenja in svetega ognja, koliko potrpežljivosti in samozatajevanja mu je treba, da ne kloni duhom pod veliko odgovornostjo nasproti Bogu, človeštvu in narodu svojemu*, da mu ne zgine iz duše in srca konečni smoter in namen: dovesti izročeno mu mladino na pravo pot, po katcri poti naj ona potem privede ljubljeni narod stoj do postaje, kjer mu neha rse dosedanje rbritko gorje". Zato je vestnemu učitelju rodoljubu v prvi vrsti nna srcu," da v oskrbqvanje izročena mu nežna, narodova rastlina, postane — naša mladina, zavedna, poštena, in da nam iz nje vzrastejo značajna, mogočna debla — trdni, neoraaljivi in močni stcbri, na katere bo narod brezskrbno naslanjal tako težko, iz dna duše pričakovano poslopje milejše in srečnejše bodočnosti. Dne 14., 15. in 16. avgusta prispejo k nara učitelji, kakor nam pravi njihov pesnik J. Leban: »Od tam, kjer Drave ie deroče Podč valove ared hribov, Od Save bistre, bodre Soče, Od sinje Adrije bregov." Od vseh strani širne in mile nam zemlje slovenske prihiti one dni armada, ki vihti, brusi in bistri ruma svitle mcče" in kateri je glavna naloga in vodilno geslo — kakor pravi nadalje pesnik: nDa srečna bode nam mladina, Po njej slovcnska domovina!" Zlate so te besede in nam Tržačanom in okoličanskim Slovencem vzete so prav iz srca. Kdo izmed nas bi ne želel nsre5e najve.e" predragi nam mladini in lepi naši domovini!? — Zato pa naj bodo prepričani Siritelji in nositelji te sreče, da jib tržaškookoličanski Slovenci sprejmcjo z odprtimi rokami in bratskim, Ijubečim srcem. Skušali bomo po svojih skrotnnib močeh, da jim osladimo ure njih bivanja v naši sredi in v prijetno skrb nam bo, da ponesejo seboj tolažilno zavest in bodreče jih preprepričanje t težki njih nalogi, da so bili — nbratje med brati". Zato jim kliče hvaležni narod ob bregovih sinje »Adrije" iz srcglobine: ,,Na veselo, bratsko sridenje ti naše vrlo, zavedno slovensko učiteljstvo!!" V dan zborovanja, dne 15. avgusta, pa pozdravlja nEdinost" na uvodnem mestu pod naslovom: »Slovenskim učiteljem!" zborovalce tako-le: ,,Po veS letih priSli ste zopet med nas, na bregove sinje Adrije, na skrajno mejo našega naroda, na ono točko naše domovine, kjer se bijc obupen boj za obstanek, kjer se že desctleja na tisoče slovenskih starišev zastonj trudi za dosega slovenskega šolstva . . . . ! Ta obupni žilavi boj nasega življa za šolo — kaj nam dokazuje!? Dokaznje, kako umejo tržaški Slovenci pomen šole za življenje in napredovanje narodov! Da, naš živelj v Trstu umeje važnost šole morda tembolj ravno zato, ker — je nima! Ker občuti najintenzivneje na lastni koži silno škodo, ki jo trpi radi tega, da je njegovim otrokom odtcgnena nenadomestna dobrota šolskega pouka na pametni pedagogični podlagi! To vemo in občutimo najbolje mi, tržaški Slovenc', ker se nam krati to, kar ima že vsaki najpriprostejši slovenski kmet v zadnji gorski vasi: šolo na podlagi pouka v materinščini! Nekdaj se je moč in ugled narodov merilo po Stevilu vojakov! Danes živimo sicer — žal — še v dobi militarizma, ali ono merilo se je vendar že davno opustilo in je sedaj moč in veljava posamičnega naroda odvisna od kvalitete in kvantitete njegovega šolstva! Narod, ki ne umeje, ali je nesposoben za umevanje pomena šolstva za vse njegoro življenje in snovauje, tak narodje narod brez bodočnosti. Kdor ne napreduje, nazaduje in umira! Napredek naroda pa ni možen brez sredstev splošne naobrazbe, brez sredstev za njega povzdigo na gotov kulturen n;vo! Hola paje tisti vir, iz katerega mu vzhajajo taka sredstva. Cim pa narod ne more vspevati brez šole in eastno živeti ob strani druzili narodov, in ker šole ne more biti brez učitelja: le ingnorant ali pa neprijatelj naroda more zmanjševati ali celo tajiti neizrecno važnost učiteljskega poklica za sedanjost in bodočnost naroda! Ljudski učitelji so oni, ki pripravljajo narode za mejsebojno tekmovanje, oni imajo takorekoč usodo vsega naroda v svojih rokah. Pokrajine, kjer je dobro in urejeno ljudsko šolstvo, spoznavati je na prvi mah. Oglejmo si n. pr. le bližnji sežanski okraj, kjer je šolstvo uprav uzomo razvito in takoj zapažamo blagodejni vpliv istega! Ljudstvo je bistro in razumno, stanovanja, da-si priprosta, vendar okusna in snažna, polje skrbno obdelovano in kar je po posaniičnih vaseb delavcev, so po večini taki, da se labko merijo in celo prekašajo rokodelce po mestih. Zasluge na vsem tem pa imajo v prvi vrsti učitelji, ki so si svesti svojega težavnega in z veliko odgovornostjo spojenega poklica, katerega izvršujejo — vkljub slabim gmotnim razmeram — s pravim ognjem idejalnega navdušenja. A tako požrtvovalno delovanje pričakovati je le od onih učiteljev, ki so prešinjeni z ljnbeznijo do svojega trpečega naroda! Ali, ako je kateremu ueitelju potrebno narodno navdušenje v izvrševanju svojega težavnega poklica, potrebno je gotovo v prvi vrsti slovenskemu učitelju, učitelju onega naroda, ki je na vseh straneh zatiran od svojib sovražnikov. Slovenskemu učitelju ni dovolj, da izvršuje svoj poklic le v šolski sobi in med šolsko mladino, marveč mora on biti tudi voditelj in učitelj vsemu prebivalstvu tudi izven šole za usposobljanje za boj za narodni obstanek. Z ozirom na vae to je slovenski učitelj še premalo či- slan in upoštevan in po krivici zapostavljen za drugimi stanovi, ki niso tolikega pomena za napredek in blaginjo naroda. Slovenski narod mogel bo še Ie takrat smatrati svoj obstanek popolnoma zagotovljenim, ko bo na vseh koncih in krajih naše domovine dovolj apostolov omike in prosvete, dovolj slovenskih učiteljev, ki bodo mladini poleg potrebnih znanostij ucepljali v srca tudi ljubezen do svojega naroda. Ker pa je materijalno blagostanje naroda v tesni zavisnosti od njega sploSne kulturae stopinje, sta za naš narod uredba šole in oni, kateremu je poverjena ista, tudi in naravnost usodnega gospodarskega pomena. Mladina se v slovenski šoli ne uči samo čitati in pisati, se ne zavzema samo idealne ljubezni do svojega naroda, marveč se vsposoblja tudi za konkurenčni boj z drugimi narodi. Kako naj bi se naš narod vspešno boril n. pr. proti gospodarski konkurenciji, ako bi slovensko mladino pou.evali v nemških šolab in po nemških učiteljih? Tisti čas, ki ga izgublja slovenski učenec v nemški Soli, da se priučuje tujemu jeziku, porablja nemški ueenec v to, da si pridobiva znanosti, katere mu služijo v poznejšem življenju. Na ta način, ako nima slovenskih žol in narodnih slovenskih učiteljev, bi moral naš slovenski narod vedno zaostajati za drugimi narodi. Odveč bi bilo še nadalje dokazovati veliko važnost šolstva sploh in slovenske šole ter naloge slovenskih učiteljev še posebe. Toliko se je že govorilo in pisalo o pomenu slovenskega učitelja za slovenski narod, da bi bila vsaka beseda le ponavljanje tega, kar se je že neštevilnokrat popolnoma upravičeno zatrjevalo. V veselje in ponos nam je torej, da moremo zopet v naši sredini pozdraviti Siritelje in pijonirje prosvete in napredka, te stebre slovenskega naroda! Iz srca jib pozdravljamo z željo, da bi tudi letošnje uČiteljsko zborovanje v Trstu prineslo našemu narodu obilo koristi, učiteljstvu pa da bi povspešilo toli zasluženo zboljšanje gmotnih razmer in zasluženo povišanje ugleda med narodom. Čim bolj bo znal narod primerno ceniti plodonosno delovanje slovenskega učiteljstva, tem bolj bo učiteljstvo hvaležno na tem priznanju, napenjalo vse svoje moči, da dovede narod do BreČe in blagostanja, kar slovensko učiteljstvo slovesno obljubuje v svoji nzavezni" pesmi, ki se glasi: Od tam, kjer Drave se deroče Pode valovi sred hribov, Od Save bistre, bodre Soče, Od ainje Adrije bregov Tovariši smo ae združili, Da čvrsti, delavni bi bili, Da srečna bode nam mladina, Po njej alovcnska domovina. Na noge torej čas je dela, Učitelji slovenski vsi, Zaveza naša da bo cvela Podajmo roke zveato ai, A Bog se grečo jo porosi, Da zlatega sadu vam nosi, Da srečna bode natn mladina, Po njej slovenska domovina. Nevtrašono se potegnimo Za uglcd naa, avobodo in čast, Požrtvovalno se trudimo Za naših šol procvot in raat. Tako bo krepko in veselo Iq plodonoano nase delo Ter srečna mila nam mladina, Po njej slovenska domovina. Poleg ,,Edinostiu so podpirali nZaveznike" kolikortoliko tndi vsi drugi napredni slovenski listi, za kar jim bodi izra- žena na tetn mestu prisrčna zahvala. (Dalje prih.)