kjL\ If ij njoj prcdobro znana jo Skorbljfvosfc Tvoja ognjevfta, Ljubezen Tvoja plemenfta, Zat<5 Ti BGi'cno vdana je. Oj, nas pastfr, vodnfk naS Ti! Vefcer nocojSnji slika vemo Ljubezen na§o neizmerno, Ki za-Te v persih nam gorf: Glej, kresni je vec"ur noc&j; Zare" v plamenih se verhovi, Po vseh vaseii plamte* kresovi, PlamtC na nebu zvezd nebroj. Podoba na§ih sere jo to: Ko kresi, ko neba svetfla U sereih za-Tc nam fcutfla Zare, plamte zivo, goikd. In, kakor ogenj plamenec, Kipe t nebo nam prosnje vrofco: Naj cuva nam Te vecni Oce, Naj dodeli Ti tisoc srifc. S. Gr. De&ehii zbor goriski. Predno zafcnemo porofciio o zadnji seji, moramo popraviti malo pomoto, ki se je urinila v na§e poro-Cilo o 3.ti seji. Vsled interpelacije poslanea Dottori-ja, zakaj je njegovo ime v letnem porofiilu odborovem imenovano med udi neke komisije, katere se on ni nikdar delezil, ni gosp, de2. glavar konstatoval pomo-te, kojo je zakrivii referent, ampak je odgovoril tako-le; BPred vaem moram potrdili, da je v inter-pelaciji razlo2eua rcsuica, ker jeresniCno, da se gosp. interpelant ni dele2il dotiCne komisije. Ce se pa -vpra-§a, zakaj so v odborovem porocllu tiskani stavki,nad katerimi se spodtika gosp. Dottori, moram odvrniti, da je hotel de^elni odbor sprejeti v svoje porocUo do vis. zbora—da bi stvac bolje razjasnil—ravno to, kar je njegov referent porocal in da sta v odborovem glavnem porofiilu zapopadena prepirna dva stavka ravno zato, ker sta bila v referentovem porofiilu, katero je od besedc do besede preneSeno v odborovo povofiilo." 5. seja dne 23. t. m. NavsoCni so vsi poslairci razen N. E. barona Pretis-a, Potrdi se zapisnik poprejftnje seje.—ProdBednik naznani, da stavbeni red za goriSko mesto, kojega jo bil zbor sprejel v predzadnji sesiji, ni zadobil cesar-ske potrdbe. Novo peticije se izroCe doUfinim odsokom. Ptedsednik omeni, da se bo jutri slovesno obha-jala 25. obletnica intronizovanja pevzv. knezO'nadSko-fa dr. Andi-eja Gollmayr-ja, kateri je tudi ud visoke zbornice, a ob encm mo2 odlitnih lastnosti, ki je znal fikofijo v hudih La»ih izvrstno voditi; predlaga torej, naj zbor izra/J Nj. Visokosti svojn veselo soiutjo za-radi icilkcga prazuika ter poob las ti njega (prodsed-nika) in g. podglavarja, da pokloiiita iustitljevomu ju-bilantu zborovo prcspoStljivo cestitanje. Poslanci ustanejo v znamenje prittjenja, Po prthstopu na duevni redporoCadr. DoporiH v odborovem iiueim o volitvi bttiona Protis-a za do-jk'lucga poslanca. Volitev se soglasno zahvuli. Isti odborov poroievalec pvodlaga, naj he nafirt postave /astran Solsko dav^cine od zapuS^in, ki ga ju (h^clni odbor pronarodil po 2e)ji vlade, mobi prav-nemu odseku v obraviiavo.—Obvelja. Div.. odbornik Gasser porofia o puticijah ccst-nih odborov tolmiuskega in cerkljanskega v dosogo de2eluili podpor. Stvar se izroci peticijskemu odsoku. Isti porocevalcc poroCa o podpori 1000 gld., ki jo je de2elui odbor nakazal dolcnjski zupaniji za pro-lozbo mcjne ccste med Mernikom in Golobrdom tor piedlaga, naj zbor potrdi to podporo, ter dovoli, da se sine v isti namen izpIaCati §e 1348 gl. 73 kr. iz de2eluegn zaloga, kolikor bo natnroC Se trebalo, da sc doleue uze zaceto delo. Po kratki razpravi, v kateri je poslanec Dottori predlagal, naj se drugi del odborovega predloga izroci peticijskemu odseku v razpravo, poslanca dr. Ton-kli in Gasser pa sta zagoVarjala, naj se koj glasuje o predlogu, dovolil je zbor celo nasvetovano podporo. 0 prosnji otale^ke obCineza locitev od cer-kljanske ^upanije (porodevaler dr. Tonkli) prestopi zbor na dnevni red.— Dezclni odbor poroca po poslancu Gas8er*ju, da je nakazal c. k. okrajnemu glavarstvu tolminskeinu 2000 gl. dezclne podpore za izmocirenje doline med Kobaridom in Staroselom. Ta podpera je bila sicer uze dovoljcna v predzadnji sesiji, a ker ni bilo nad 2 leti vpraSauja po njej, treba, da se zdaj dovojjenje ponovi. Zbor pritrdi. Poslanec Pagliaruzzi predlagavimenuprav-ncga odseka, naj se peticija siov. polit druStva wSlo-ga" zaradi nckatcrih prenaredb v de2elnih postavah zadevajo6ih javne ljudske Sole izroci de2eluemu od-boru, da stvar pretehta, ter poda svoje eventuelue predloge v prihodnji sesiji. Obveglja. Porofievalec Gasser. Potrdita se proracuna za leti 1830 in 1881 Stipendijskega zaloga. Siede porofiila peticijskega odseka. Porofcevalec dr. Maurovich. Modrosiovcema na dunajski univerzi Josipu Tuni-ju in Hihaelu Za-vadlal-u dovoli zbor vsacemu po 80 gl. podpore za 1. 1880. Porofcevalec Dottori. Romanski obdini se dovoli za oddelek Fratta 1847 gl. predplace, da popravi jez na levem bregu potoka VerSe. Ta znesefe bo mo-raia obfcina powniti v 5 enakih letnih odplaCilik pa brez obrcsti. Porofcevalec Pagliaruzzi. Dijakom na kr. kmetijsko-gozdorejski Soli v Kri^evacu Josipu Guliu-u, Andreju Barto§-u in Ju§tu Beija-u odkaze zbor vsa-kemu 50 gl. podpore. Isti porofcevalec. ProSuja babice Jozefe Kobal iz Komna za letno podporo se zavrne. Porofcevalec dr. Maurovich. Dovolve se podpore po 80 gl. za 1. 1880 juristorn Ivanuv Sorli-ju iz Podmelca, Gustavu Gregorinu iz Sezane, Stefanu Ma-donu iz Bat, Ivanu Okretifc-u iz Kostanjevice in Aloj-ziju GoljevSfcek-u iz Kanala. -^- ProSnjo Dionizija Us-sai-a iz Gorice pa je zbor zavrnil, ker prosivec Se ni vpisan na univerzi. Porofcevalec Dottori. SprejemSi ponudbo vo-ditelja delke Sole tr^iSkje^Josipa Fich-u, sklone zbor, da se iraa za dezelo ukupiti njegov plastigraficni zem- « ljevid goriSke grofije za 800 gl. (Ta zemljevid je po n spricbi strokovnjakov izvrstno delo; je bil tudi na a pariSki svetovni razsiavi odlikovan se zlato svetinjo.) &l Deielaemu odborn je naroceno, naj dauliti maternico j n L& pomnozenje zemljevida, ki se potem odd* po pri- | J< merui ceni naSim ljudskim Solam; poskusi pa naj j I pridobiti mestni zastop trzaSki, da tudi on nekoliko o pripomore v zalozbo doticnih stroSkov. s Porocevalec Pagliaruzzi. Dijaku na duuajski j< Soli za umetnost in obrtnijo, Antonu Mozetic-n iz s Softana, dovoli se 80 gl. podpore. - t( Isti porocevalec. 0 proSnji knieta Ifana I*»c-a s iz gornje Vertojbe za nekoliko pomoci, ker sta ma I J-poginila dva vola, prestopi zbor na doevni red. M Porocevalec dr. Maurovich. Dijakom na da-1 J najski visoki Soli za kmetijstvo in gozdorejo Kouradu 1 Rubbia-u, Alojziju Corgnolan-u, obema iz Gorice, In I s Josipu Kustija-u iz Sknlj dovoli zbor vsacemn 80 gl. I J podpore. J Porocevatec Dottori. 0 proSnji jameljskih so- * aedov v devinski iupaniji, naj bi zbor dovolil nckoli- I ko podpore za cesto* katero iele delati od Jamelj >' skozi Pietra Rosaa do Trzica, prestopi se na dnevni I * red.— I . Porocevalec Pagliaruzzi. ProSnja Tomaza I J Mrevlje, ucitelja pri sv. Krizi, za dovoljenje penzije I J se zavrne. I J Konecno se potrdijo po doticnih predlogih finanJi- j 1 nega odseka ralnnski 3klepi za 1. 1878 in 1879 za- I loga odveznih ostankov 1. 1848, delaine gluhonemice, I wrdeuberSkih Stipendijcv, zemljiScuo-odveznega zalo- I ga, dezelnoobcinskega zaloga in racun o naloienem I in tnjfin denarji. I Prihoduja seja bo v sredo due 30. t. m. I ' Dopisi. IZ Gorice, 22 junija. (Izv. dop.) Slovence ni-zega stann v Gorici nas je jako veselilo, ko smo di- j tali v 18. St?. .Sole,* da namerava goriSka cilalnica j aapravtti §e posebno .bralnico,* kjerbi imeli priliko tudi priprosti Slovene! citati casopise in se vnematt za narodno stvar. Da bi bilo to jako koristno, to se ne da tajiti in bi ne koristilo samo posameznikom, ampak pospesevalo bi tudi narodno stvar. Znano je, da zivi v Gorici veliko Slovencev, po-sebno rokodelcev, kateri so vecinoma podlozni gospo-di in raorajo, — razume se—govoriti gospodarjevi jezik; ker pa nimajo druge prilike obcevati v svojemmateri-nem jeziku, govorig tudi doma v drozini ta jezik in tako zatajujejo svojo narodnost. in scasoma celo polalto-nijo. S tem pa. da se osnujeSeenabralnica ali bral-no drufctvo, ki ne provzrodi ravno innogih stroSkov, ustrcze se priprostim naSim rojakom, ozivi in ohrani se mej njimi narodno cutje ter okrepi se v mestu narodni na§ zvelj. Zato prav gorko priporocaino slav. odboru goriSke citalnice, da to stvar pred ko mogoce izvede, drugace smo prisiljeni ostaaoviti si posebno bialno druztvo.— ¦Veft priprostih rojakov. Iz Sofift due 21. junija (Izv. dop.) Neusmiljena smrt jela je v tem inesecu silovito vrdrihati po rev-nih prebivalcih soSke obcine. Zdi se, da se je „Neine- USTEK. Dr. Andrej fiollmayr, gori§M nadvladika in metropolit ilirski. [ (Spisal F. S.) I n........ prot znozju Triglava I „Obra5a Radoljica se v bliznje gor6; I »V prijazni dolini, ki reze jo Bara, I „8e zopet blisfti nam preslavno im& j BIliraki prostolnik wgoriSki Vladika" I „Pri9vetil je tukaj iz krasnTh bregin; I „Modrosti njegovi se zmota odmika, I nMogoLnim o^akcm ga Teze Bpomin. I Tako je pel A. Praprotnik pred 20 leti v „No- I vi«ahvtt takrat, ko je imelo Gorenjsko tri svoje sinove I viSje duhovne pastirje: tr^aikega vladiko Legata, I ljubljanskcga Vidmarja in gori§kega nadvladiko I in metropolita Gollmayra. ProSlo je od takrat nze ce- J lih dvajset let. Umrl je trzaSki vladika Legat, in na j njegovo mesto je priSel Slovenec Dobrila. In Iju- i bljanski kaez in vladika Vidmar §el je r pokoj v I prijazno rojstno mesto svoje, v starodavni Kranj; nje- I gov nasleduik pa je sopet Kraujec-Gorenjecf prevzv. I g. knezin vladika dr. Pogadar. Le nas svefcli knez, I dr. Andrej Gollmayr, visji vladika in metropolit ilirski, kljubuje Se zmiiom sivej starosti in opravlja osob-no vsa syoja opravila in vodi neprestano sebi izrofie-: m (redo, (ladom se mora Clovek Cuditi, videC sivega ' «ia,tt boginja maSCevauja, nad njimi raztogotila iu jad- I no raziila ves svoj zoic nad sironiake te vasi. Ne I samo dotta, liiariveC tudi v ptujih krajih, kder si so-Ski prebivard afuiijo kruha1jela jeuemila morilka nad njimi razsajati, ter jih siloma vkondevati. V teni inesecu je unirlo nagle in nesrecue smrti uie 5 soskih oseb. I Ove deklici, kakor je znano, ste se ubili doma. Dve I osebi moskega spola in Se samca sta tndi nenaravne smrp uairla, edeu se je ubil na Koroskem, druzega I je pa oglje zadusilo v Ljobneui na Stirskem, 57. let J alarega. Peta Se vecja in buje obLut!jiva nesreca od I teb se je pripeiila pa due 14. t. m. Kavno danes o^| sem dni zadel je v Bold blizo slapa ^Peridaik* na I Gorenjs&em 40. letiiega obiinarja iz Soie, Andreja [ Kravanja h St. ^5, fiegar mlajSi brat je pred pot le- | torn padel v apnenico na Stirskem in zgoiel, vehk I hlod, kajega so nad njim delajoci drvarji v giaben spu- I btili, tako mocno v glavo, da ga je pri istej pridi u-bil. Itajnki je zapusbl zaluj^co zeno iu petero o:roci- I | Cev. NajsUrejSi ima 8 let, uaj miajsi Steje pa komaj 0 inesecev. I Tuzna soSka vas! Koliko solz se tukaj pretaka I radi nagle smrti! Veduo upitje se razlega po obustji | zgornje Soce. Pomozi Bog! [ Od samib zalostnih prigodljajev smo vsi tu^ui I in cmerni, kakor bi se hranili be samo Lemeriko. J Pac je srCno ieleti, da bi lie sli&ali vec tacih iu e- I nacih obcutnih udarcev, kakorSnih smo imeli lansko I leto in prvih 6. mesecev letoLnjega leta. | Iz Kala 14. junija. (Izv. dop.) Muogokrat sem eital v VasVm velecenjtnem listn, kako Se ta ali ona obcina ponaia se svojimi lvphni napredki. Zaiadi tega zdi se mi potrebno, da nekoliko tudi iz naSe ob-cine omenim. Le ozrimo se na kterokoli stnin, pov-sod vidimo le zalostne napredke, veselib malo al nic. Pridno pai napredujemo se svojimi revami in tezava-mi ter se sploSnim uboStvow, kterega iioamo v obil-nej meri; tega so krivi picli pridelki naSih" zemlji§6, ki ne zadostujejo mno^ini prebivalstva, pa tudi vetro-vi, tofa, pozne pomladne zmrzali napravljajo veliko SkodOi dalje je krivo tot da ne znajo prebivalci no-benega oberta in rokodelstva, druzega zasluzka pa ni. Mo2ki in zeiiske so prisiljeni hoditt kosit in zet po kameuiteni Krasu, da si s tem pari'orintov prisluiijo za najsiluejSe potrebe. Poglejmo zdaj nekoliko naSe obcjnske ceste, v kaksnem redu in stanji so. Vsakdo popotttjoc po na-Sib kiajih vidi, da so poti tako slabe in zanemarje-ne, da ni menda slabSih nikjer drugod v naSej dezc-li. K nam naj prijezdi, al pa peS pride na sprehod komur so ceste in poti v skerb izrpcene, da se pre-prifia resnice. ^upanu je bilo 2e pred 2 letoina na-rofieno, od c. k. okrajuega glavarstva v Gorici, da se morajo obfiinske ceste in poti v dober stan plipravi-ti. A kaj je koristilo to povelje ? Nic, prav nid! Zdaj so ceste Se slabSe kakor takrat; ceraviio plncujmo ze veC let neko naklado za obemske ceste in pot*, nemamo v nasej obcini vendar Se nobene koristi od tega.— KaSi obcinski gozdi tudi silno pe§ajor vedno se seka, vozi, vlaCi in nosi iz gozda, v njem pa rase prav poCasi, tako, da mora Clovek dvajset let cakati, da mu da zasejano drevesce poSteno breme drvt. Ba-ti se je, da se bo godilo tudi nam tako kakor Banj-Skarjem, kteri morajo drva s „pikoniu (matikami) kopati. Zavoljo tega je stareSiustvo 2e pred enim le-torn sklenilo, naj se vsakteri, ki v obtiuskein gozdu I triinosemdesetletnega starCka, s kako go-I recnostjo m mladeniSko lahkofio opravlja svecana cerk-[ vena Opravila. Ne straSi ga ne baS dobrodejni zrak v I natlacenej cerkvi, in ne pekoLe poletno solnce. — I Tudi letos so vodili sprovod nasv. reSoj. Tetesadan. I — Pac lep izgled uceCej se mtadini in vsemu na-[ rodu I— I NeinogoC dostojno opisati vzornega zivenja in I trudopolnega delovanja naSega premilost. nadvladike , I — temu se bode naSla uie druga spretnejSa roka — | [ boLem le v kiatkih potezah oznaSiti tek njegovega ! j Zivenja — v slavo Njemu in naSej rodnej zeiulji!— ' I Rodil se je premil. goiiski nadvladika, dr. And. > I Gollmayr, v Radovljici na Gorenjskem 23. no v. [ I 1797. — Na ljublj. gimnazij je priSel za ima fran- I coske okupacije. Ufiitelj mu je bil slavni starina V. • I Vodnik; katerega se Se zmirom ztvo spominja. Odli-i I koval se je posebno V latinskem jeziku; tudi fran-, I coSfiine se je ondi nauLil. Po doyrSenih gimn. studi- > I jah posvetil se je duhovskemu stanu in vstopil je v ¦ I ljublj. duhovensko semenis^e. V maSnika posvecen bil l j je nekoliko casa kaplan na Brdu pri Podpeci. Potem • I pa ga je poslal tadanji ljublj. vladika A. A. Wolf, r I ki je bil v mladem maSniku opazil izredno nadarje- - | nost, v Bed, kjerje bil zadoktorja sv. pisma promo-. j viran. V Ljubljano vrnivSi se bil je nekaj let profe-, j 8 or dogmatike na bognsl semeniSci. V tem casu je - I dat nekaj svojih spisov na svitlo, namenjenib bogoslov- - I ceiu, ker je menda pomanjkavalo pripravuih ucaih pri- • : jomoCkov. Od tod se je preselil dr. A. Gollmayr v v' Trst kc, k, namestniji kot gubernija.Ui reie- ka| poSkoduje, kaznuje od 1. do 10. gl. VpraSaj iu-vaja, ki je skoro v vsakej soseski, zakaj bolje ue pa-I zi; odrezal se ti bode a kratkimi besedami: „Jaz pa-zim, kar moiem, a kaj pomaga ? Jaz ni^ein sv. Dub, I da bi mogel povsod biti. Pa sem tudi tega in tega 1 zasafii! na Skodi in ga ovadil, a zupan nece uapotiti [ knzenske ravnave." I Gotovo je, da se gozdno nadzoistvo pri nas ze- I 16 nemanso izvrSuje, budi tega kriv zupau, all du-I vaj ali kdor koli. Mi vidimo vsakdanjo Skodo, naSi I putomci pa jo bodo Se buje obdutili, ce se be bode I od T»Se strani kmalo s primeruiini sredstvi preskr-| belo, da se uvede razumno gozdno gospodarstvo. Go-| tovo bi bilo to obcini v veliko korist, pa tudi z a I sploSno dezelno korist bi ue bilo bre<: pomena, ce se I poraisli, da uplivajo gozdi na vrem^na in da so po- ' j sebno iiajzanesijiveji jezovi zoper strast vetrov. I V KalSkem vikarjatu iuiamo uze celih Seat let I prepir zaradi kraja uiiru, zarad4pokopoliSca — in I Se ni dognan,* Naj o tem nekoliko razjasnim iu to uc I glede ni na levo, ni na desno. I Pred Se»timi leti je tedauji C. g. vikarij z nek- [ terimi veijavninii obcinarji spoznavSi, da je dosedanje | pokopaliS^e premajhno, preplitvo, lczcfie na htibu, | razpostuvljtMio siluemu vetru, iu prevefi oddaljeno od I domace cerkve, dogovoril se zaradi naprave novega. I V ta nameu so kupili zumljiSce blizu domace cerkve. I To pa ni bilo po volji vsem obcinarjem, posebno onim | ne, katerim bi bilo novo pokopalisce bolj oddaljeno I od starega. Zato so se zafieli pravdati in prnplrati, I eni, da hocejo novo, drug), da se drze starega. 20. p. | in. je gospod zupan sklical stareSiustvo, da bi obrav-I navale to zadevo, in ono je sklenilo z ve&no glasov, [ s 16 proti 1, da hocejo zidati novo pokopalisce. To-I da oni „stauovitiii prito^evalci" tudi zdaj ne mi-I foJfc.Jt» ampak so ze dan pred sejo hodili po vaseh z I nekim zakotnim pisacem iu najmodrejSim iz svoje sre-I de ter so ljudstvu pridigaje prerokovaii, da ako bode I pokopaliSfie n# drugem kraji zidauo in ne na starem I mestu, pridejo nesrece v naSo obciuo, kuietovalcem I bode ziviiiii pocerkavala, to6i bode pridelke pobiraia, I in Bog bode poSiljal iieznane ku^ne bolezniitd. Tudi I so zagotovljali, da bode popravljanje starega veliko-I mauj stalo od novega. Toda jaz ne verjauium, da bi I btli podedovali po kralji Davidu dar prerokovanja. I Tudi tega ne morem vcrjeti, da bi popiavljuuje sta-I rega manj stalo, kakor naprava novega; kajti trdi I rob se strclorn odstraniti, in vso zemljo na hrbtu v | koSu nanaSati — niso malenkosti; za uaptavo no-| vega pokopaliS^a pa ne bo treba ni koSa ni smodni-I ka. To so sprevideii menda tudi oni prito2niki, ka-| teri so biii priSli k seji. Ko jim je stuieSin.stvo po-1 nujalo, naj prevzamejo popiavo starega pokopaliica | za tisto ceiio, ki je odmeiijena za novo, ni botel se [ nihee oglasiti. Sest jih je bilo z 2upaiiom in v.si so I niolcal:. [ * Naslednji teden pa so zopet po obcini bodili I denar brat za uadaljevaiiju tozbe. Koliko ta to2ba j stane, Bog ve — in Vse zaradi trmoglavosti I nekaterih, koji tudi druge slepe iu v svoje mreie za-I pletajo. ___________ Iz Mavhillja 21. junija. (Izv. dop.; (Svilorejci pozor I) Muogo bvilorejcev s Krasa, z Vipavskega in spioh ta kraj Gorice jemlje svilodno seine v bliznjem Tizlci (Monfalcone) na rejo in sicer s pogojem, da do-bi doticui T;ziCan Cetrti del ali pa 5°/0 piidelka. Letos se je trz.Sko seme Se precej dobto sponeslo — a druga semena vedinoma tudi. Vendar ni sviloreja sko- j rent za cerkvene in Solske zadeve. Lcta 1845 pa je I dobi! sluzbo m in is teri jal nega referenta vmi-I nisterstvu za nauk in bogocastje. — I Dobrotni Fran Xav. LuSin, rodom slovenski I EoroSec, tadanji goriSki nadvladnika, umrl je 1854. I leta? in na njegovo mesto je bil hnenovan dr. A. Gollmayr 18. nov. istega leta. Govori se, da so i | um uie poprej enkrat ponujali izpraznjeno stolico po- s reSke biskupije, pa da je nij hotel sprejeti, bodi-si I radi prevelike skromnosti, ali pase je morda nadejal, [ da pride kedaj za viSjega duhovnega pastirja mej svoje rodne brate. (Mesto njega priSel je v PoreC Go- . | ricanjAnton Peteani, ki je slovel radi svojega vzornega zivenja in izredne poboznosti. 23. raarcija 1855 potrdi- | li so papei Pij IX. imenovanje dr. Gollmayra—Gori- . Skim nadvladiko. V petek 1. junija i. I. se je pripe- • ljal novoimeuovani nadvladika v Ljubljano, kjer ga je • njvgov dobrotnik. in prijateij, vladika A. A. Wolf, > 3. jun. posvetil. Vladiki asistenta sta bila trzaSki Jar-< j nej Legat in poreSki Peteani. K tej redkej svecanosti I | zbralo se je bilo v Ljubljani ogromno naroda; tudi » Gorica je bila poslala deputacijo, na ceiu jej generai-, nega vikarja in stolnega proSta A. barona Codelli-ja, • I ki je letos 23. maja v Gorici umrl. — Naslednji dan, - 4. jnnrja, izrocil ma je vladika posveCevalec paiij, - zuumenje nadvladikinc Casti. i Ponosno so pisale takrat 9NoviceB*): Povestiii- • ca domafia je zapi&ata . ta dva dneva (3. in 4. juu. - | Op. pis.) v zlate bukve svoje zgodovine. Majlina si r zem]ia slovenska, pa vendar si fasti polna, ker *) MaUtU mutanttis, to m*6 ztiala, ker jc galeta zel6 po ceni. Kar srao dobivali yeasin za funt dobrega pridelka, pol tega in §e manj nam plafiujejo letos za kilo. Cena kokonov je zares ni2ej kakor v Trstu cena volne; pa nikar ne mis-lite, da bo zaradi tega tudi svila po Ceni! Kupci in prekupci hocejo imeti pri galeti vee" riego polovico do^5ka in kar je najhuje — peharijo nas no samo na ceni, ampak tudi na vte2i. Od doma do bliznjega Trzica tisu§i se (?!) uhogemu svilorejcu ce!6 do 10% pridelka—tako mo6 ioiajo tfzlSke tehtnice! V takem kupcjjskem mestu, kakor je Ti&fi,, mo-rala bi prjstojna oblast strbgo nadzorovati mere in vtez>, pa tudi napraviti praviLno javno tektnico. Dragi sviloiejei! ako si ne moremo saini dskr-beti ali kupiti sviiodnega semena, zedini naj se nas vefc skupaj, ter pogodimo se, predno vzamemo seme, zaradi galetioe ceue, kakor so moogi storili pred dve-raa letoma. Tako si zagotovimo vsaj spodoben kup, ne pa, da moramo prodajati ziabteii svilni pridelek ni2e, nego volno naSih domaftb ovac. Kakor v vsem, treba tudi v tern edinosti. PoHti&tti pregled. Sest cerkvenih vladik slavi zajedno tvoje ime: Goll-mayr, Wolf, Slom&ek, Legat, Baraga, Me-i u t a r. Vsakega stejeS ponosno v vrsto avojih rbja-kov. Livi je Bog v btagor in slavo domovini I— Novoposveeeni vladika Gollmayr ostal je §e ne-koliko dni v Ljubljani, kjer je tudi vodil sprovod na sv. re§nj. Telesa dan. Dnel3.jumja zapustd je Ljub-ljano in se odpeljal v Trst. Mej potom po Notranj-skem ga je narod povsod slovesno sprejeuial, po-sebno na Vrhniki in v Postojni. Vrlunec vsem $lo-vestaostiui pa je bil velicastni vhod v Gorico. Do Mer* lie mu je 8-1 tadanji okroi. glavar z vradniki — in Ma je tudi v?a goriSka aristokracija — naproti. Pri vhodu v sjovesuo ovencano mesto poklonila se je no-verau vladiki ne le duhovf clna, nego tudi obilna mno-iina ces. utadnikov, vojaSki Castniki in mestni zupan z odborom. To je bilo 18. jun. 1855. — Stanoval je nov nadSkof prve dni v grof Lantitrijevej palacl, ker so Skofijski dvor popravljali. 24 jun. je potem novo-posvc5eni prvostolnik slovesno nastopil mesto visj. du-hovnega pastirstva, 28. avg. pa preselil se v Skofijski dvor, kateremu je dal pozneje prizidati del pro-ti thurnovej zastavljaviiici. Pi va in glavua skrb bila je novemu metropolitu temeljito izobraievanje duhov§&ine. Kmalu po svojem nastopu prenaredil je ucm red v tuk. centralism aemeni§cj in oskrbel je res take pro-fesorje, ki so dika naie dohovScine. Da he govorim o 2ivih pdjienjakih, s Jcojimi bi se lahko jonasala vsa-ka univerza, naj omeuiiu sarao r, d u oznauilu od 16. t. m. .Osservatore Triestinu^ stv. 136 za krajno obcino Pirausko. OD C. K. OKRAJNEGA GtAVARSTVA KoptirT 22. junija 1880.to Skoda, da ne zusjo kriiati trtni mreesi brati-sicer bi jih to oz 11 au H o gotovo razpodiio na vse strove! .,-,,. Mi pa klrteou Se eukrat visokej vladi, naj za Boga skrbi, da se ne bo v uradneui listu tako n e-maruo in zanifilji^o ravnaSo z j«'zikom, ki je sveta dcdiSctua ogromui veeM Primorcev E— Qlasbena Matica. Pri zadnjem obLuem zbom so b:li voljeiu v odbor BOlasbene Matice** gg: Franc Ravuihar, predsednik; k\\ Drenik, podpredsedmk; Fil. Stegnar, blagajuik; V. Valenta, tajnik; Jos. ftlajer, arhivar. Odbormki v Ljubljani gg.: dr. Karel Blei-weis, Anton FOrster, P. Augeiik Hribar, Fr. Hlavka, A. Kedved, J. Oblak, dr. J. Stare, Drad. Zagar. Vna-nji odborniki gg.: Ditrih And. v Vipavi, Feigelj Da-nilo v Tolmiim, Gerbic Fraiijo v Cirknici, Hribar Anton, v Gorici, dr. Benjamin Ipavic v Gradci, Josip Nolli v Milaun, Sustersic Matija v Krskem.—Glasbena Matica bode izdajala v ^epuein fonuatu po posamez-nib glasovib take pes»ni, ki se posebno priiegajo 6i-talnicam in pevskim dmstvom. Po odborovem sklepu izsle boda na leto 4 pole, na vsafei poll do 10 pesnii, torej na 4 poiah do 40 pesmi. Ako se posreci to iz-danje nadaljevati, potem bode narastlo pevsko gradivo vsako leto za 40 pesnii, ktere bodo heno, korektno in v jako primerni obliki za nizko ceno na razpola-ganje. Ena pola (en glas) z 10 pesutami obsegajoCa 16 strani bode veljala 15 kr. Cveterospev ene pole tedaj 60 kr. Narocnina na 4 pole s 40 pesinamt po posameznih glasih ali kvartetih bo torej 2 gld. 40 kr. Druitveniki dobodo te pole brezplauno. Neudje do bodo jih po gori omenjeui ceni, ako narocnino uaka-2ejo sedaujemu blagajnikR g Feiiksit Stegnarju. Ka-zumljivo je, da si naroce iahko pevaka drustva alt citalnice, kakor tudi vsak drugi toliko pol Bglasov". kolikor jih potrebuje ali zeli; drustvom, ki bodo ve6 pol narocila, se bode cena primerno znizala. Prva pola je dodeiana. Eavnokar se bode razposlala cla-nom. Ob enem dob6 drustveniki tudi nkoncertno ka-dnljo* od dr. Benj. Ipavca. Drustvenina pri „Glasbe-ni Matici" je 2 gld. na leto. Novini clanom se da za 6 gld. — vse, kar je drustvo do I, 1870 izdalo. Pevska drustva, citalnice ,iu sploh prijsteiji narodnc glasbe in petja se vabijo, da pristopijo. Vabiln na narocbo. Z danamjo stevilko je koncana naroGbagia „Socoa za prvo polovico kta. Zato uljudno va-bimo gg. mrocnike in prijatelje nase, ki so wa-rocnino le sa ta cm plaeali, ali M na novo zeU dohivati nas list, naj se oglasijo za to opavem mm. Oh enem jposivljamo tudi mmudnike, itaj skoro poravnajo svoje zastanke, da homo mogli vrediti svoje gospodarstvo — ter zadostiti tudi mi svojim doUnostim. „Soca" stane: za pol leta 2 gl. 30 kr. za cetrt leta 1 gl. 20 kr. Narodnina naj se po najcenejsi in prilei-nejsi poti postnih nakaznk posilja pod naslovom OPKAVM&TVO „soCe«. Javna zahvala. Podptsani je imel nevarno bolezen i:neuovano s tehnicnim izrazom BAnthra* „Wespenoest* (morda po nasem „ovsje gojezdo"). Marsikteremn je gotovo znano, da le malo kedo ono bolezen prestane. Da je podpisani vsled one bolezni ze skoraj gotovi smerti usel, ima se pred vsem Najvisemu, ali zraven tudi vcliki spretnosti, zdravni§ki vednosti in neumorni skrbi tukajsnjega obcinskega zdravnika, gospoda D.r Andreja Lisjaka, zahvaliti; zato si podpisani steie v sveto dolinost, gospodu doktorju izreci najtoplejio zahvalo, ter ga ob enem tudi priporocatf slavnemn obainstvu. Kanal 23. jnnija 1880 ANDREJ KRAvaNJA kaplan. LISTXICA UREDNISTVA. Gosp. rogoTi!o2u v T. — Poslani dopis se prevec Tjeroa zVa&im pseudnoimoni; je pie-osoben, vtegni! bi vzbuditi nev§efino polomiko in brz4 Skodo-ˇati, nego konstiti. Mi tudi ne poznamo oseb, na katere cika, zato se ne maramo podati na opolzlo polje, na kojem bi se nam lahko Hpodranilo, Sicer pa imate v T. doraatfo motlo, poraetajte z njo; mi imamo zalibog' zudosta pometati pred last-nim pragom. — Zdravi! Gosp. S. v T...... 3fi za nas; mi se ne strinjamo s takim malikovanjem. Va5 alavljenec je tudi nam priljubljen — v ••ruzbi, a ne vselcj v javnili zadevah, ker nam je'uise veC-krat poil'iral, nego pomagal zidati. Zasiuge za domuCi kraj so i«tinite, a zaupanje soobeanov jih zna tudi spodobno cetiiti, ni treba da pritegne „Soca", kafcera hofie ?veto sluziti svetei styari......... .. ....... G. I1. B. na C—em. Pr«raal*snkostno besedovanje. Gosp. Minkovsky. Hvulczno sprejmemo; lo naprej! Vsled visega dovoljenja ustauovil sem se kot javni zemljemerec v Gorici, kder imam svojo pisaniico v magistrate ! ulki his. stcv. 391, I. nadstropje. — Xarodcua dela bom izvrsevil vestno in 9 tocno v enem ali drugem deielnem je- 9 fk ziku, kakor bo straukam ljubo. A^ }L ANTON mavk. OIW/IL 5L &>O*O40C3CZ3C^O^O