Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo mu REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ISSN 1318 - 7279 I DECEMBER, 14 / 2008 / 6 Intervju Predstavitev Ventil na obisku Raziskave in razvoj v stregi in montaži Pnevmatika pri oblačilih s toplotno zaščito Povzročanje nihanja z umetnimi mišicami Hidravlični Wheatstonov mostič Tlak pri vpenjanju na stružnicah IMORGREIM N=/l informatizacija, energetika, artomaSiiacija Parker I/UHffl Rutomation Posvetlmo'se □vre QC Zasnova novega ali predelava obstoječega. Izvedba s celotnimi stroji, napravami in proizvodnjimi linijami. Vrhunsko uvajanje. omRon www.miel.si Etemnll in sisteini za industrijsko avtomatizacijo Podjetje INEA opredeljuje avtomatizacijo kot proces, s katerim se zviša kakovost izdelkov, povečata proizvodnja zmogljivost in učinkovitost, proizvajalec pa ima z avtomatizacijo tudi večjo možnost nadzora in odkrivanja napak. Pri uresničevanju idej uporabljamo produkte Mitsubishi Electric, ki zagotavljajo kakovostne storitve in učinkovite rezultate. oibairo^ 'ein izdelava strojev €PD85 i i. II' t % «« Odprti. Vrhunski. Neodvisni. www.inea.si MITSUBISHI .ELECTRIC Impresum 505 Beseda uredništva 505 ■ DOGODKI - POROČILA 506 - VESTI ■ NOVICE - ZANIMIVOSTI 526 ■ ALI STE VEDELI 578 Seznam oglaševalcev 600 Znanstvene in strokovne prireditve 507 Naslovna stran: INEA, d. o. o., Stegne 11 Tel.: + (0)4 531 75 50 1000 Ljubljana Fax: + (0)4 531 75 55 Tel.: 01 5138 100 Fax: 01 5138 170 PARKER HANNIFIN www.inea.si, info@inea.si Corporation Podružnica v Novem mestu OPL Avtomatizacija, d. o. o. Velika Bučna vas 7 BOSCH Automation SI-8000 Novo mesto Koncesionar za Slovenijo Tel.: + (0)7 337 66 50 IOC Trzin, Dobrave 2 Fax: + (0)7 337 66 51 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Titus+Lama+Huwil Fax: + (0)1 562 12 50 LAMA, d. d., Dekani Dekani 5, 6271 Dekani FESTO, d. o. o. Tel: + (0)5 66 90 241 IOC Trzin, Blatnica 8 Fax: + (0)5 66 90 431 SI-1236 Trzin www.automation.lama.si Tel.: + (0)1 530 21 10 www.titusplus.com Fax: + (0)1 530 21 25 MIEL Elektronika, d. o. o. OLMA, d. d., Ljubljana Efenkova cesta 61 Poljska pot 2, 1000 Ljubljana 3320 Velenje Tel.: + (0)1 58 73 600 T: +386 3 898 57 50 Fax: + (0)1 54 63 200 F: +386 3 898 57 60 e-mail: komerciala@olma.si www.miel.si www.omron-automation.com SMC Industrijska avtomatika, d. o. o. ALBATROS-PRO d.o.o. Mirnska cesta 7 Cankarjeva 9 8210 TREBNJE 1370 Logatec Tel.: + (0)7 3885 412 tel: + (0)1 756 41 30 Fax: + (0)7 3885 435 fax: + (0)1 756 41 32 office@smc.si albatros@siol.net www.smc.si DuPont Intl. S.A. IMI INTERNATIONAL, d. o. o. 2, Chemin du Pavillon (P.E.) NORGREN HERION 1218 Le Grand Saconnex, Alpska cesta 37B Geneva 4248 Lesce Switzerland ■ INTERVJU Avtomatizacija strege in montaže v Sloveniji 530 ■ PREDSTAVITEV Inštitut Jožef Stefan - odsek za sisteme in vodenje 534 ■ VENTIL NA OBISKU Fuchs - vodilni svetovni proizvajalec maziv 540 ■ STREGA IN MONTAŽA Niko HERAKOVIČ: Analiza stanja in trendov raziskav ter razvoja v stregi in montaži 544 ■ PNEVMATIKA Gojko NIKOLIČ, Snježana FIRŠT ROGALE, Dubravko ROGALE, Zvonko DRAGČEVIČ, Milivoj BARTOŠ: Pneumatic system for an intelligent article of clothing with active thermal protection 552 Petri KESKI-HONKOLA, Matti PIETOLA: Generating Vibration with Artificial Muscles 558 ■ HIDRAVLIKA - MERITVE Andrej SVETE, Jože KUTIN, Ivan BAJSIČ: Merilne značilnice hidravličnega Wheatstonovega mostiča 566 ■ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Axel GRIGOLEIT: Nastavljanje in nadzor tlaka vpenjalne naprave na stružnicah 574 ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Svetlobne varnostne zavese (ADEPT Plus) Kladivar je izdal nov katalog sestavov hidravličnih gibkih cevi po DIN 20066 (KLADIVAR) NI LabVIEW 8.6 izpolnjuje izzive vzporednega programiranja (NATIONAL INSTRUMENTS) 6,6-GHz vektorski RF-signalni analizator in vektorski signalni generator na vodilu PXI Express (NATIONAL INSTRUMENTS) Energetsko varčna industrijska svetila Reflecta (SVETLOBA) ■ NOVOSTI NA TRGU Visokotlačne hidravlične cevi Goldenspir/4SH (HIDEX) Ventilski otok in industrijska komunikacija (SMC) ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Linija za proizvodnjo cevnih grelcev (ETA Cerkno) Hidravlični sistem premične klopi na večjih jadrnicah (LE-TEHNIKA) ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 582 583 585 587 589 590 590 592 595 598 599 Tako majhna, a že čisto prava črpalka Ni dolgo tega, ko je naša nova aksiaino-batna variabilna črpalka V30E zagledala luč sveta. Ker je razvita na podlagi najnovejših spoznanj o črpalkah, jo čaka dolgo življenje in s svojo visoko zmogljivostjo bo razveseljevala dolga leta. Že sedaj la^ko rečemo, da je_s svojo kompaknostjo, nizko težo in tihinn delovanjem izpolnila vsa naša visoka pričakovanja. Delati z njo je pravi užitekpsaj smo našjtajmlajši naraščaj oblikovali kot del modularnega sistema Hawe. Želite kot eden prvih spoznati V30E? Potem si priskrbite dodatnelnformacije na telefonski številki 03/713 48 80 ali elektronski pošti Jnfo@hawe.si Solutions for a World under Pressure 225. 3301 Petrovče, wviw.hawe.si HYDRAULIK © Ventil 14(2008)6. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. ©Ventil 14(2008)6. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko -Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik Letnica Številka 14 2008 6 Volume Year Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFTinGZS-ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIC, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK^ FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS - ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. d/. Santiago T. PUENTE MENDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIC, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBE Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Raul McGUINESS Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 19,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Finančna kriza in napoved gospodarske recesije Ob nenadnem izbruhu finančne krize v najbolj razvitih delih sveta in ob napovedi, da nam sledi še gospodarska recesija, se mnogi sprašujejo, kako ravnati in kako preživeti ob zmanjšanju prodaje in izgubi trga. Ta vprašanja se pojavljajo v gospodarskih družbah, med samostojnimi podjetniki in vsemi tistimi, ki delajo za trg. Pri vseh drugih, ki so pripeti na državne jasli, pa takšnih skrbi ne zasledimo. Ob tem pa je treba zelo jasno povedati, da je prav industrija tista dejavnost, ki je po eni strani gonilna sila razvoja in napredka ter posledično blagostanja in po drugi največja žrtev kriznih časov. Lahko celo zapišemo, da industrija v času, ko v svetu vlada konjunktura, skrbi za standard vseh državljanov. V času krize in recesije pa se mora prav industrija prva in pogostokrat tudi edina prilagajati krizi in recesiji, zmanjševati zaposlenost z odpuščanjem delavcev, zniževati plače, krčiti stroške obratovanja in pri tem še povečevati produktivnost. Spomnimo se samo začetka devetdesetih let, ko smo se odločili za samostojnost. Takrat je naša industrija izgubila večino trga in se morala prilagoditi na novo situacijo. Mnogo zaposlenih je izgubilo službo, in to skoraj izključno v industriji. Ali je bilo takrat v državni upravi, na bankah, fakultetah ali drugih šolah, v policiji ali vojski ali pa v kakšni kulturni ustanovi kaj presežka delavcev. Ali je mogoče, da se to vedno dogodi samo industriji. Verjetno pa bo podobna situacija tudi sedaj, če bo prišlo do resne recesije. Iz zgodovine človeštva je poznano, da se dobri in slabi časi menjavajo, da so obdobja razvoja in razcveta in obdobja krize. Poznan je pregovor o sedmih letih suhih in debelih krav. Pametni se v času krize izobražujejo, kujejo nove ideje, jih uresničujejo in skušajo posodobiti dejavnost, pridobiti nove trge in optimirati svojo proizvodnjo. Zavedati se moramo, da v hudih časih preživijo le najbolj trdoživi. V sredstvih javnega obveščanja, v različnih strokovnih in poljudnih revijah ter časopisih lahko zasledimo številne nasvete in priporočila, kako v primeru recesije ravnati v podjetjih. Ti nasveti so teoretični in so od objave do objave skoraj podobni. V enem od slovenskih tednikov smo te dni prebrali tri nasvete za prebroditev krize. Ti so sicer pravilni in so sprejemljivi za večino podjetij in jim s svetovalnega vidika ni mogoče oporekati. Toda kljub temu so splošni, teoretični ali pa celo akademski, brez poznavanja resničnih praktičnih primerov. Po naši oceni čarobne palice ni. V kriznih časih je pač treba varčevati na vsakem koraku, pri vsakem strošku in z dobavitelji doseči nižje cene ali pa odlog plačil. V podjetju je med zaposlenimi treba doseči, da se dela racionalno, bolj učinkovito, da se varčuje pri materialu in energiji, da vsak sodelavec išče pri sebi izboljšave in nove stranke, skuša doseči več naročil. Od zaposlenih se zahteva več strpnosti do sodelavcev in strank. Pri strankah in kupcih se skuša doseči višja cena. Vsi zaposleni, in ne samo vodstvo, morajo pozitivno pristopiti k reševanju podjetja. Edina praktična nasveta sta samo dva: iskati nove trge in posodobiti produkte ter storitve, da bodo za trg zanimivi. Vsi drugi nasveti so dolgoročno neuporabni. Seveda je tudi varčevanje učinkovit ukrep, toda dolgoročno samo ta ukrep ne prinaša rešitve. Prav gotovo je najtežje pri zaposlenih doseči razumevanje kritične situacije za podjetje. Mislim, da mora vodstvo svojim sodelavcem natočiti čistega vina. Seznaniti jih mora z resničnimi podatki brez slepenja ali zavajanja. Slovenci smo poznani po tem, da smo strpni in razumni, če smo seznanjeni z resnico, da tudi še tako slabo situacijo sprejmemo in smo se pripravljeni soočiti z njo, pripravljeni smo jo tudi skupaj reševati, če smo prepričani, da smo pošteno informirani. Janez Tušek 40-letnica aachenskega inštituta za fluidno tehniko, IFAS 26. septembra t. l. je Inštitut za fluidnotehnicne pogone in krmi-Ija (IFAS) pri Tehniški visoki šoli v Aachnu proslavil 40 let obstoja in v svetovnih razmerah nadvse uspešnega delovanja. Svečane proslave seje udeležilo okoli 80 gostov na čelu z ustanoviteljem in prvim predstojnikom inštituta zaslužnim profesorjem dr. inž. Wolfgangom Backejem in sedanjim predstojnikom inštituta profesorjem dr. inž. Hubertusom Murrenhoffom. IF6 Institut für fluidtechnische Antriebe und Steuerungen Ustanovitelj inštituta IFAS (takrat IHP) em.Univ.-Prof. Dr.-Ing.Dr.h.c.mult. Wolfgang Backe in sedanji predstojnik inštituta Univ.-Prof. Dr.-Ing. Hubertus Murrenhoff Inštitut je bil ustanovljen leta 1968 pod imenom Institut für hydraulische und pneumatische Antriebe. Ustanovil ga je in prvih šestindvajset let tudi vodil profesor W. Backe, absolvent in pozneje asistent legendarnega profesorja za področje obdelovalnih tehnologij prof. dr. inž. Herberta Opitza. Prvi doktorji znanosti so na inštitutu promovirali v letu 1973 in od takrat jih je (po ocenah sedanjega predstojnika inštituta) promoviralo okoli 200. Ob intenzivnem pedagoškem in raziskovalnem delu je prof. Backe že v prvih letih vzpodbudil tudi ustanovitev Društva za napredek raziskav in uporabe hidravlike in pnevmatike (Verein für Förderung der Forschung und Anwendung der Hydraulik und Pneumatik e. V.). Društvo med drugim omogoča predstavnikom iz industrije redno in pravočasno obveščanje in izmenjavo mnenj o najnovejših raziskovalnih dosežkih na področju fluidne tehnike v okviru inštituta, v Nemčiji in svetu. Prvič so znanstveniki in industrijski praktiki o tem izčrpno razpravljali na prvem aachenskem kolokviju o fluidni tehniki (AFK) leta 1974. Kolokviji si še vedno sledijo v rednem dveletnem zaporedju, zadnja leta v alternaciji organizacije s Tehniško visoko šolo v Dresdnu. Uspešno zaključeni raziskovalno-razvojni projekti so številni, vendar pa niso vedno dosegli tržne uspešnosti. Tak je po besedah sedanjega predstojnika inštituta npr. inovativni ser-voventil z vrtljivim drsnikom, s katerim se je tudi on intenzivno ukvarjal. Zaradi ponavljajočih se problemov z onesnaženjem je izginil s trga. Na IFK predstavljena uspešna »aa-chenska servopnevmatična roka« pa z druge strani tudi nazorno kaže, da se na IFAS-u razen s številnimi raziskovalnimi projekti na področju hidravlike uspešno ukvarjajo tudi s pnevmatiko. Uspešnost slednje se kaže tudi v aktualnem študentskem tekmovanju v okviru IFAS-a pod naslovom Fluidna tehnika 2020 s prvo nagrado za razvoj solarnega sistema za pridobivanje stisnjenega zraka. Podoben je uspešen in v letu 2007 z nagrado NRW nagrajen razvoj hidravlične zavore SHB. Z leti je v inštitutu sodelovalo vse več mednarodnih štipendistov. Številni z nadpovprečnimi dosežki, predvsem iz Vzhodne Evrope, Japonske, Kitajske itn. Med njimi sta se posebno uveljavila dr. inž. Shimpei Miyakawa iz Japonske in prof. dr. Lu Yonxiang Simbolični »lovilnik olja«, darilo, namenjeno povzročiteljem nesreč zaradi razlitega olja v inštitutu Univ.-Pro. Dr.-Ing Hubertus Murrenhoff se zahvaljuje Prof. Dr. Wolf-Dieterju Goedeckeju in njegovi soprogi za čas njegovega sodelovanja kot docenta na RWTH-ju iz Kitajske. Slednji je v osemdesetih letih na inštitutu razvil revolucionarne 2/2-vložne krmilne ventile. Uspešna inovacija ga je vodila naprej do redne profesure in člana ljudskega kongresa (parlamenta) v rodni Kitajski. Ne nazadnje je na IFAS-u s tematiko piezo krmilnikov uspešno promoviral tudi naš stanovski kolega dr. Niko Herakovič. Kje je pravzaprav vzrok za takšno zanimanje tujih štipendistov za inštitut v Aachnu. Prav gotovo gre za njegovo znanstveno in strokovno odličnost, visoko pedagoško sposobnost, pa tudi za nadpovprečen posluh za mednarodno sodelovanje. Ne nazadnje je treba poudariti tudi njihovo pripravljenost na interdisciplinarno sodelovanje na različnih področjih, npr.: ekologija, ravnanje z odpadki, razvoj alternativnih hladil in biogoriv itd. Nadvse plodno se je izkazalo tudi sodelovanje s strokami, kot so elektronika in računalniško podprta krmilna tehnika, še posebno, ko gre za krmiljenje hidravličnih in pnevmatičnih pogonov in krmilij. S tem je povezan omembe vreden razvoj krmilnega procesorja Z80 z integriranim regulacijskim algoritmom in reakcijskim časom reda milisekunde. Ob jubilejni svečanosti je predstojnik inštituta opozoril tudi na uspešno družbeno in kulturno življenje in medsebojno sodelovanje vseh dosedanjih znanstvenih in strokovnih sodelavcev ter mednarodnih štipendistov. S številnimi foto- in videodokumenti je ilustriral vse najpomembnejše dogodke. Posebno je omenil in prikazal odhod prof. Backeja v zasluženi pokoj in svoj prevzem vodenja inštituta. Prikazani so tudi drugi zanimivi dogodki ob aachenskih fluidnotehnič- nih kolokvijih, vključno s kolokviji v Dresdnu. Na koncu so poudarili pomen IFAS-a tudi pri poučevanju in razvoju fluidne tehnike v svetu. Pri tem so posebej predstavili pred desetletjem začeti raziskovalno-razvojni projekt DSHplus - računalniški programski paket za simulacijo in analizo flui-dnotehničnih vezij in sistemov - ter v letu 1994 ustanovljeno podjetje Fluidon Gesellschaft für Fluidtechnik GmbH za tehnične storitve na celotnem področju fluidne tehnike. Sklepno dejanje jubilejne prireditve pa je bila podelitev častnega priznanja prof. dr. inž. Wolfu-Dieterju Goedeckeju, sedaj poslovnemu direktorju firme GAS-Automation GmbH, za njegovo dolgoletno sodelovanje in poslovno vodenje inštituta ter desetletno privatno docenturo za predmetni področji Krmilna tehnika in uporaba mikroračunalnika v fluidni tehniki ter Stikalna tehnika. Najavljen je tudi spominski kolokvij v čast 80-letnice prof. Backeja, ki bo 31. julija 2009. Predstojniku IFAS-a prof. dr. Hubertu-su Murrenhoffu in vsem sodelavcem inštituta ob častitljivem jubileju iskreno čestitamo v imenu uredništva revije Ventil in Slovenskega društva za fluidno tehniko! Vir: IFAS feiert Vierzigjahrieges - Fluid 41(2008)11-12, str. 12 Anton Stušek Znanstvene in strokovne prireditve ■ Tagung Mobile Machines - Sicherheit und Fahrerassistenz für Arbeitsmaschinen - Srečanje ■ SENSOR + TEST 2009 - Sejem senzorike in o varnosti in asistenci voznikov mobilnih delovnih strojev preskušanja 2009 25. in 26. 03. 2009 Karlsruhe, ZRN Organizator: Organizator: - Messe Nürnberg - Institut für Fahrzeugtechnik und Mobile Arbeitsma- Informacije: schinen der Universität Karlsruhe - www.sensor-test.de nadaljevanje na strani 509 Posvet ASM '08 12. novembra je na GZS v Ljubljani potekal strokovni posvet na temo Avtomatizacija strege in montaže 2008 - ASM '08. Posvet, ki je edini takšen dogodek v Sloveniji s področja strege in montaže, je organiziral Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v soorgani-zaciji z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) Republike Slovenije in Združenjem kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Posvet je potekal že petič in je bil zelo dobro obiskan, saj se gaje udeležilo preko 120 strokovnjakov iz več kot 50 podjetij, različnih inštitutov in dveh univerz, kar kaže na izredno zanimanje za ta dogodek in predvsem na pomembnost avtomatizacije strege in montaže v proizvodnem procesu. Avtomatizacija strege in montaže je v povezavi z informatizacijo proizvodnih procesov in učinkovitim avtomatiziranim zagotavljanjem in kontrolo kakovosti v montažnih procesih v proizvodnji tisto področje, ki lahko bistveno prispeva h konkurenčnosti podjetij. Prav to področje je predmet nenehnih inovacij in izboljšav. Če Utrinek iz otvoritve pomeni v avtomobilski industriji in v dobaviteljskih verigah avtomatizacija realnost, je v mnogih drugih industrijskih vejah, kjer so količine izdelkov majhne ali je njihova življenjska doba zelo kratka, uvajanje avtomatiziranih montažnih sistemov omejeno in počasno. V okviru strokovnih srečanj, kot je bil prav posvet ASM '08, je mogoče tako najti smernice in rešitve ter izmenjati izkušnje o številnih vprašanjih na področju strege in montaže. Organizator je skupaj z avtorji iz različnih podjetij pripravil zanimivo Udeležba na posvetu je bila številna 508 srečanje, ki ga je sponzoriralo več ustanov in podjetij. Med njimi generalni pokrovitelj FESTO, d. o. o., Ljubljana, kot dobro znan proizvajalec opreme za avtomatizacijo montaže, OPL, d. o. o., in drugi pokrovitelji ter sponzorji. Udeležence posveta je po uvodnem nagovoru vodje Laboratorija za strego, montažo in pnevmatiko (LASIM) doc. dr. Nika Herakoviča v imenu organizatorja Fakultete za strojništvo pozdravil njen dekan prof. dr. Jožef Duhovnik, ki je izpostavil pomen sodelovanja med fakulteto, njenimi raziskovalnimi enotami in podjetji ter posebej poudaril pomembno vlogo, ki jo bo pri tem odigral študij strojništva po novem bolonjskem principu. Poudaril je, da se Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani zavzema za kakovosten študij, katerega diplomanti bodo sposobni reševati zahtevne strokovne naloge v proizvodnji. Prav v ta namen je fakulteta uvedla dve osnovni usmeritvi študija strojništva, in sicer znanstvenoraziskovalni, ki letos poteka prvo leto, ter projektno-razvojni program, ki se bo začel naslednje leto. V imenu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kot soorganizatorja posveta je dr. Aleš Udeleženci posveta med predavanjem Mihelič, direktor direktorata za tehnologijo, podal usmeritve, ki se navezujejo na podporo raziskovanju v podjetjih in pridobivanje kadrov. Ministrstvo bo še naprej podpiralo inovativ-na podjetja in tehnološke platforme kot mesto za rojevanje naprednih tehnologij za proizvodnjo z višjo dodano vrednostjo. Pomembno je, da podjetja jasno izrazijo svoje kratkoročne in dolgoročne usmeritve in s tem dajo ministrstvu izhodišče za pripravo dolgoročnih in tudi kratkoročnih ukrepov, kar je še posebej pomembno v času prihajajoče krize, za katero je očitno, da Slovenije ne obšla. Vsekakor pa na MVZT podpirajo razvoj inovativ-nih tehnologij za inovativne izdelke in prav avtomatizacija strege in montaže omogoča proizvodnjo izdelkov z večjo dodano vrednostjo. Še naprej bodo podpirali mlade inženirje, ki se bodo odločili za doktorski študij, in podjetja ter raziskovalne ustanove, ki se bodo povezovale preko meja. V imenu GZS je prisotne pozdravila mag. Janja Petkovšek, direktorica Združenja kovinske industrije pri GZS, ki je sodelovala tudi pri organiziranju štirih predhodnih posvetov. Poudarila je pomembnost področja kovinske industrije v Sloveniji in še posebej področje avtomatizacije nasploh, kamor spadata tudi strega in montaža, ter na kratko podala pregled podatkov o stanju kovinske industrije v Slovenji v letu 2007 in trendov nadaljnjega razvoja. Predstavitvi podjetja FESTO, d. o. o., Ljubljana, in njegovega programa je sledil strokovni del srečanja, ki je bil razdeljen na štiri tematska po- dročja. Uvodoma je bila obravnavana tematika fleksibilnih strežnih in montažnih sistemov ter robotike z nekaterimi pogledi na aktualno dogajanje v praksi. Sledili so primeri krmiljenja in senzorike iz prakse in del s poudarkom na pomembnosti doseganja kakovosti v današnji proizvodnji. V tretjem tematskem sklopu je nekaj podjetij predstavilo praktične izkušnje s področja načrtovanja in avtomatizacije strežnih in montažnih sistemov. V zadnjem tematskem sklopu je bila obravnavana tematika razpoložljivosti in zanesljivosti montažnih sistemov in njihovo ekonomsko vrednotenje. Po zaključku posveta je sledila delavnica z naslovom Kritični faktorji uspešnosti pri uvajanju novih tehnologij, ki jo je vodil dr. Peter Metliko-vič, direktor zavoda za izobraževanje, raziskovanje in svetovanje - PTICA. Na posvetu so se predstavila številna podjetja s svojimi dosežki, tehnološkimi rešitvami in tudi mnogimi dilemami. Mnoge rešitve, ki so bile prikazane, so plod lastnega razvoja podjetij in inovativnosti njihovih inženirjev. Prav gotovo bodo marsikomu pomagale pri reševanju problemov in dilem, s katerimi se srečuje v vsakodnevni praksi. Posvet ASM '08 je bil odlična priložnost za srečanje strokovnjakov s sorodnih področij in medsebojno izmenjavo mnenj ter izkušenj. Doc. dr. Niko Herakovič, UL, Fakulteta za strojništvo nadaljevanje s strani 507 ■ Seventh International Conference on Fluid Power Tematika srečanja: - Asistenca voznikov mobilnih delovnih strojev Transmission and Control, 2009 - Sedma mednarodna konferenca o pogonu in krmiljenju s fluidi, 2009 - Rutinske naloge voznikov - Varnost 07.-10. 04. 2009 - Avtomatizirano vodenje mobilnih delovnih strojev Hangzhou, Kitajska - Vzdrževanje po stanju - Računalniško zaznavanje in diagnoza motenj in Organizatorji: okvar - Inštitut za mehatroniko pri univerzi v Zhejiangu - Nove zamisli krmiljenja - Kitajsko ministrstvo za izobraževanje - Nacionalni sklad Kitajske za naravoslovne znanosti Informacije: - www.hanser.de/arbeitsmaschinen nadaljevanje na strani 581 Ventil 14 /2008/ 6 509 O posvetu ASM so povedali: Igor Puhar, Cimos d. d., Koper V našem podjetju smo leta 1990 začeli skupaj z našimi dobavitelji razvijati kompleksnejše montažne linije - ML. Nato smo jih iz leta v leto nadgrajevali z višjo stopnjo avtomatizacije. Na začetku je bila pobuda tehnološke zasnove delovanja ML Cimosova. Ko pa so naši partnerji videli, kako razmišljamo, so vsi dodajali še svoje dobre ideje. Vedno pa je bil izziv, ali dovolj dobro poznamo vgradne komponente, ekonomski izračun ML, upravičenost stopnje avtomatizacije itd. Ker v začetku devetdesetih ni bilo teh posvetov, je bila »sodobnost« odločitev prepuščena iznajdljivosti in izkušnjam posameznikov. Sedaj, ko si poglede, mnenja, izkušnje izmenjujemo med seboj, nam je to v veliko zadovoljstvo, saj vidimo, da so izzivi avtomatizacije prisotni na celotnem področju Slovenije. Tako dobimo vpogled v različna podjetja, razmišljanja in izkušnje, tako negativne kot tudi pozitivne. Zelo pomemben del posveta so predstavitve novosti oz. v katero smer Dušan Gregorič, Iskra Avtoelektrika, Asing, d. o. o., Šempeter pri Gorici gre razvoj na področju avtomatizacije strege in montaže v svetu. Če tega vpogleda nimamo, lahko sprejmemo napačne odločitve, ki imajo slabe posledice še leta. Za zbir razmer na svetovnem tržišču pa so zelo primerne univerze, ki lažje dostopajo tudi do skrivnejših podatkov. Zelo dobro analizo je podal prof. Herakovič. Potrebnost posvetov je v tem, da na enem mestu izmenjamo izkušnje, ne samo, kako smo kaj zgradili, ampak da si v živo preko animacijogledamo rešitve (je skoraj tako dobro, kot da bi obiskali podjetje), na zgoščen način so predstavljeni principi delovanja nove opreme (senzorjev, cilindrov, kamer in ostalih modulov), za katere bi preko drugih medijev potrebovali bistveno več časa. Na prejšnjem posvetu so bile predstavljene selitve ML v tujino, pa tudi iz tujine nazaj - zanimivi so razlogi za odločitve, ki lahko podjetjem »odprejo oči«. Pred štirimi leti so bili velik izziv merilni sistemi s kamerami, sedaj pa se vidi, da so te aplikacije bistveno napredovale. V splošnem pa so merilni sistemi še vedno »trd oreh« za avtomatizirane aplikacije in bomo tudi na prihodnjih posvetih temu namenili še kakšen referat. Letošnji posvet je bil zelo dinamičen, z veliko različnimi temami, ki se dotikajo strege in avtomatizacije. Posveta ASM se udeležujem zadnjih nekaj let. Reči moram, da je ta posvet v slovenskem prostoru edinstven, saj se na enem mestu zbere Slovenija v malem. Tu je kar veliko ljudi, ki se tako v podjetjih kot tudi v znanstvenih ustanovah ukvarjajo z avtomatizacijo strege in montaže. Zelo koristni se mi zdijo prispevki znanstvenih ustanov. Tako se mi, uporabniki in razvijalci strežnih in montažnih sistemov, seznanimo z marsikatero novostjo, ki bo svojo uporabnost že v bližnji prihodnosti potrdila v praksi. Za moj pogled so bile vse teme prave. Zanimive so bile predstavitve računalniških simulacij, ki omogočajo pravilno izbiro najboljše alternative in proizvodnjo načrtovane montažne linije že od začetka projekta ali ponudbe (če se tu zmotimo, lahko delamo vseskozi zastonj) pa do predstavljenega izračuna zanesljivosti vgradnih komponent in cele ML. V prihodnje bi si želeli še bolj poglobljeno analizo trendov in stanja na tržišču in upamo, da bomo našli tudi prave odgovore, kako projektirati montažne sisteme, da se bomo hitro in fleksibilno prilagajali zmanjšanim/povečanim količinam izdelkov, različnim vrstam izdelkov, kako za najmanjši vložek dobiti največ denarja ipd. Tako bomo morda prišli tudi do optimalnega koncepta cele tovarne, ne samo posamične delovne enote. Želeli bi tudi predstavitev uvajanja korekcijskih naprav za avtomatsko korekcijo tečajev (merilni sistem z računalniškim vidom - kamera - ali z drugimi senzorji in online korekcija preko servopogonov), več aplikacij z avtomatizirano robotsko strego oz. uvajanjem roboti-ziranih montažnih celic Za konec bi dodal, da je lepo videti, da ima Slovenija toliko znanja, da lahko rešimo kakršen koli izziv. Upam, da se bomo srečevali tudi v prihodnje. Na posvetu se predstavijo tudi podjetja s svojimi dosežki. Primeri iz prakse so še posebej zanimivi. Lepo je narediti inventuro narejenega v minulem letu in to prikazati tudi kolegom. To je priložnost, da svojo firmo predstavimo širši javnosti, pa tudi možnost, da vidimo, kako daleč smo mi na tem področju. Posvet ASM tako v bistvu pospešuje tudi sodelovanje med industrijo in univerzo oz. fakulteto za strojništvo Podnebju prijazne inovacije Na 3. Slovenskem forumu inovacij, ki je potekal 21. in 22. oktobra v Cankarjevem domu, je bil poudarek na inovacijah, ki se pozitivno odzivajo na podnebne spremembe. V tem duhu je dogodek odprl tudi mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo. Vizjakje poudaril, da je v inovacijah, ki upoštevajo in vsaka na svoj način odgovarjajo na podnebne spremembe, viden konkreten odziv na to problematiko. »Skrb za okolje za podjetje namreč ne sme biti samo strošek, ampak je lahko tudi konkurenčna prednost. Predvsem mala in srednje velika podjetja se lahko s svojo prilagodljivostjo uspešno razvijajo v okviru novonastalih tržnih niš in s tem postajajo in ostajajo konkurenčna - tudi na globalnem trgu. Pri tem pa seveda morajo biti inovativna na vseh področjih, od poslovnih procesov do produktov in trženja,« je dejal Vizjak na nestandardnem odprtju. To je namreč potekalo ob Elektrončkovem elektro-mehanskem igralnem aparatu za blackjack, kjer so direktorji petih najbolj inovativnih podjetij (Pipistrel, Izoelektro, Indramat elektromotorji, Iskratel, Elektronček) ob predstavitvah svojih inovacij na igralnem avtomatu preizkušali svojo srečo. O elek-tromehanskem igralnem aparatu za black jack je Joc Pececnik, eden od avtorjev inovacije, povedal, da je to prvi aparat za to igro na svetu, ki uporablja prave karte in je obenem popolnoma avtomatski. Ena od letošnjih najboljših inovacij, ki je podnebju zelo prijazna, je Pipistrel Taurus Electro, prvo dvosedežno letalo na električni pogon na svetu. Po besedah Iva Boscarola, njegove ničelne emisije CO2 in zmanjšan hrup predstavljajo revolucijo na področju letalstva, saj ob letalnih lastnostih in ekonomičnosti pomenijo tudi prvi korak pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv v letalstvu. Otvoritev foruma inovacij Podjetje Iskratel je na letošnjem forumu predstavljalo kar pet inovacij, in sicer: telekomunikacijski sistem SI3000 MSCN, dostopovno vozlišče SI3000 MSAN, spletni komunikacijski portal, okolje za testiranje telekomunikacijskih produktov in rešitve za operativno tehnološke zveze. Podjetje Indramat elektromotorji je predstavilo dve izbrani inovaciji transformatorskega sistema za uporovno točkasto varjenje in paket linearnega motorja, podjetje Izoelektro pa inovacijo "povečana vertikalna sila na kompozitnem izolatorju". Izbor inovacij v letošnjem letu je bil po mnenju predsednika nacionalne komisije za inovacije izr. prof. dr. Matjaža B. Jurica v primerjavi s prejšnjima forumoma najboljši in seveda najbolj konkurenčen. Komisija, sestavljena iz 61 slovenskih strokovnjakov in štirih tujih svetovalcev, je izbrala deset najbolj inovativnih podjetij, ki med vsemi prijavljenimi predstavljajo najboljše inovacije, 30 inovacij in letos prvič pet visoko uvrščenih inovacij študentov, dijakov in mladih raziskovalcev. Predstavitev inovacij »S forumom nam je uspelo oblikovati nov instrument spodbujanja inovativ-nosti na nacionalni ravni, ki uspešno povezuje podporno okolje, finančni sektor, konkretne inovacijske projekte in zainteresirano študentsko ter ostalo javnost. Da pa bo v prihodnosti še več uspešnih inovacij, bomo danes premierno predstavili Slovenski center za konkurenčnost in inovativ-nost, ki bo v okviru JAPTI deloval kot usmerjevalec in povezovalec vseh akterjev inovacijskega podpornega okolja,« je zaključil pozdravni govor mag. Peter Ješovnik, direktor JAPTI. Vizjak je Slovenski forum inovacij odprl z besedama inovativnost in ustvarjalnost kot njenim predpogojem. »Evropa je leto 2009 proglasila za evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij. Spodbuda ustvarjalnosti in inovacijam naj bi tako postala ključni dejavnik za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc.« Na razstavi plakatov in eksponatov sta zbudila največ pozornosti Pipistrel Taurus Electro - prvo dvo-sedežno električno letalo na svetu in Elektrončkov igralni aparat BlackJack. Predstavljale pa so se tudi druge zanimive inovacije, med njimi Trimo EcoSolar, strešna kritina, ki omogoča izkoriščanje sončne energije, enokolo, varnostnonadzor-ni robot, genetske rešitve in vrsta drugih inovacij. Razstavo najboljših inovacij je dopolnjeval interaktivni izobraževalni program, ki seje vsebinsko navezoval na štiri tematske sklope: poslovno- Prvo dvosedežno električno letalo Pipistrel Taurus Electro inovacijski program, mednarodne poslovne priložnosti, odprti oder s predstavitvami inovacij in program za mlade. V izobraževalnemu programu, ki je bil namenjen promociji, spodbujanju in razvoju slovenskega inovativnega podjetništva, je sodelovalo 77 strokovnjakov, podjetnikov, inovatorjev in znanstvenikov. V sklopu programa je bilo organiziranih 7 predavanj, 13 delavnic in 17 okroglih miz ter 22 predstavitev najboljših inovacij na odprtem odru. V Poslovnem stičišču je bilo navezanih okoli 100 poslovnih stikov med 26 podpornimi in finančnimi institucijami ter inovatorji. V svetovalnem središču Pot podjetniške zamisli je sodelovalo 8 institucij podpornega okolja, med njimi tudi JAPTI in njihov Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost (www.imamidejo.si). Vsi obiskovalci foruma so prejeli brezplačni katalog Inovativni potencial Slovenije!, v katerem so predstavljene vse najboljše inovacije. V katalogu je zabeležen tudi odziv inovativnih podjetij in inovatorjev na podnebne spremembe, ki so odprle nova področja in nove razsežnosti iskanja rešitev (inovacij) za trajnostni razvoj. Organizatorja 3. Slovenskega foruma inovacij sta Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ter Ministrstvo za gospodarstvo. Izvajalec je Inštitut Hevreka! v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje podjetništva (IRP) in Centrom za raziskovanje novih tehnologij (CNT). Alja Gajšek, Inštitut Hevreka!, Ljubljana Foto: Nik Jarh Najavljamo posvet: VITKA ORGANIZACIJA: KAKO SE PRILAGODITI NOVIM RAZMERAM? ki bo v začetku februarja v Ljubljani. Kako obdržati promet, izboljšati učinkovitost procesov in povečati vključenosti in odgovornost vseh zaposlenih? • Na posvetu bo predstavljenih deset primerov vitke preobrazbe iz slovenskih podjetij. • Posvet je namenjen vodstvom organizacij vseh velikosti, ki potrebujejo izboljšati svoje poslovanje in vsem, ki so praktiki na področju izboljšav procesov, kakovosti, produktnega menedžmenta, razvoja, tehnologije, proizvodnje, dobaviteljske verige^. Zaključili bomo z razpravo o uvajanju pristopov in mehanizmov vitke organizacije v slovenska podjetja. Kontakt: peter.metlikovic@siol.net, 041-787436, Ptica - zavod, Kranj PTICA - zavod za izobraževanje, raziskovanje in svetovanje, Ješetova ulica 25 4000 Kranj tel. 041 787436, 04 2312555, peter.metlikovic@siol.net Zanimivosti iz 3. slovenskega foruma inovacij Rdeča nit tokratnega foruma je bila povezanost inovacij in okolja. Vedno znova se pojavlja vprašanje, kako usmeriti razvojno in raziskovalno delo, da bi ohranili zdravo in človeku prijazno okolje ter obenem napredovali v industrijskem razvoju. Izkoriščanje dobrin za industrijski razvoj namreč ni vedno tudi okolju prijazno. Zgraditi je zato treba lok med znanostjo, inovacijami in varovanjem okolja. V ta namen je treba razvijati znanje in ga uporabiti tudi za varovanje okolja. Pridobljeno znanje in inovacije pa je treba povezati s podjetništvom, saj se inovacije osmi-slijo šele z njihovo uporabo. Forum je zato še posebej nagradil podjetja, ki razvijajo okolju prijazne izdelke. Kljub resnosti problema okolja je bila uvodna okrogla miza prežeta z vprašanjem sreče. To pa zato, ker je bila na tokratnem forumu predstavljena inovacija na področju igralništva. Podjetje Elektronček, d. o. o., ki je dobilo priznanje kot inovativno podjetje, je namreč predstavilo svojo inovacijo na področju igralništva - igralni avtomat G4 Organic Card 06/07 za Black Jack, kjer si lahko poskusil srečo. Izdelek je visoko-tehnološki stroj in je plod razvoja domačih strojnikov, elektronikov in programerjev. Pri tem po besedah Joca Pečečnika, ki jih je izrekel na okrogli mizi in podelitvi priznanj, poznamo tri vrste inovacij. Mnenja je, da so to lahko podporne inovacije, ki nastanejo kot potreba po tehnološkem razvoju podjetja, in inovacije pri razvoju izdelkov in njihovi izboljšavi. Kot najpomembnejše je navedel inovacije, ki imajo strateški značaj, in predstavljeni avtomat je za podjetje strateška inovacija, saj pričakujejo, da jim bo uspel strateški preskok pri prodoru na svetovni trg te tržne niše. Na koncu pa je dodal, da je žal vse preveč sanjskih inovacij, ki nastajajo v krogih, ki niso povezani z realnim življenjem in proizvodnjo, največkrat pa se tudi ne osmislijo. Vsekakor pa so inovacije tiste, ki morajo imeti osnovo v lastnem delu in razvojni viziji in morajo biti poslovno narav- nane. Prav slednjemu, kako pripeljati inovacijo k uspešni realizaciji, je bilo posvečenih več predavanj in okroglih miz. Strokovno javnost in mnoge ljubitelje letalstva pa je razveselilo priznanje podjetju Pipistrel, d. o. o., kot ino-vativnemu podjetju in njihovemu izdelku dvosedežnemu elektromo-tornemu letalu, ki je že prestalo uspešen polet. Tudi to inovacijo kot mnoga prejšnja letala, ki so bila izdelana v Ajdovščini, lahko uvrstimo med strateške inovacije, saj s svojim razvojnim delom podjetje uspešno prodira v svet ultralahkih letal. Tudi ostala podjetja s priznanjem za inovativnost - Indramat elektromotorji, Izoelektro, Iskratel, ETI Elektro-element, Domel, Iskra Avtoelektrika, Transformator za točkasto varjenje (vir: Indramat) Trimo in Acroni v svoje strateške načrte uvrščajo stalen razvoj in podpirajo inovacije tako v razvoju svojih izdelkov kot v poslovanju. Forum je predstavil tudi 30 izbranih inovacij posameznikov inovatorjev, podjetij, raziskovalnih inštitucij in univerze. Seveda pa ne smemo še mimo inovacij, ki so jih predstavili mladi, ki so tekmovali na različnih natečajih in se predstavili na razstavi. Podjetje Indramat elektromotorji, d. o. o., iz Škofje Loke je prejelo priznanje in se je uvrstilo med deset najbolj inovativnih podjetij. Predstavili so dva izdelka: transformator sistema za uporovno točkasto varjenje in paket linearnega motorja. Avtorji izuma transformator sistema za uporovno točkasto varjenje so Anton Šolar, dr. Beno Klopčič, Rado Lisjak in Thomas Klinger. Predmet inovacije je transformator srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkasto varjenje. Sestavni elementi v transformatorju so konstruirani tako, da omogočajo lažjo izdelavo teh elementov in tudi hitrejše sestavljanje z vijačenjem, obenem pa izboljšajo njegove lastnosti. Tehnologija izdelave je okolju prijazna. Sekundarno navitje je sestavljeno iz tako imenovanih E-ovojev, ki so izdelani iz bakrene plošče, so enostavni za izdelavo in vgradnjo, omogočajo zelo dobro hlajenje sekundarnega in posredno tudi primarnega na-vitja. Napredno hlajenje usmerniških diod na izhodu transformatorja je izvedeno posredno preko kontaktnih plošč, ki jih hladijo sestavni elementi s kanali z veliko hladilno površino. Z izumom so dobili lastni varilni transformator z zelo veliko specifično močjo, ki je zaradi edinstvenih konstrukcijskih rešitev boljši in cenejši od konkurenčnih. Edinstvena konstrukcija varilnega transformatorja je zaščitena z dvema mednarodnima patentoma. Transformator srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkasto var- Varilni transformator na robotski roki (vir: Indramat) jenje z enosmernim tokom je namenjen za prigraditev na robotsko roko. Ta varilni transformator uspešno izdelujejo in prodajajo v glavnem avtomobilski industriji. Z njim so prodrli tudi na ameriški trg, na primer v podjetje General Motors. Podjetje Indramat elektromotorji, d. o. o., iz Škofje Loke in avtorji Rado Lisjak, dr. Ingolf Groening, dr. Cristian Kaehler so prejeli priznanje za izum, ki rešuje problem prevelike valovi-tosti sile pri sinhronskem linearnem motorju, obenem pa še omogoča večjo specifično moč motorja. Bistvo iznajdbe je v pomožnem vmesnem zobu na listu primarnega dela sinhronskega linearnega motorja, ki omogoča večjo specifično moč motorja pri nespremenjeni temperaturi navitja in manjšo valovitost sile motorja, kar je zelo pomembno predvsem pri uporabi motorja za direktne pogone osi pri obdelovalnih strojih. Uvedba pomožnega zoba, katerega oblika in višina sta izbrani tako, da ne moti osnovnega magnetnega polja oziroma ga celo izboljša. Omogoča največji mogoči odvod toplote iz navitja motorja na paket in preko paketa na hladilni sistem motorja. Pomožni zob omogoča tudi večjo mehansko stabilnost motorja, saj je pa- ket bolj odporen na upogib zaradi delujočih razpornih sil. S tem sta bili doseženi višja kakovost izdelkov in večja konkurenčnost na svetovnem tržišču. Izum je patentiran. Na forumu inovacij vedno sodelujejo tudi univerze in raziskovalni inštituti. Med njimi je kar precej zanimanja, še posebno mladih, pritegnila predstavitev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Lasersko merjenje in izdelava tridimenzionalnih oblik - LASMIL glej sliko na str. 515. Avtorji inovacije so dr. Ivan Vengust, dr. Matija Jezeršek, dr. Drago Bračun, Alojz Kapler, Mirko Klanjšček, izr. prof. dr. Janez Diaci in izr. prof. dr. Peter Butala. Sistem LASMIL omogoča hitro, enostavno in natančno merjenje tridimenzionalnih teles in izdelavo njihovih replik. Sestavljajo ga brezdotični laserski merilni sistem, namizni računalniško krmiljeni (CNC) frezalno-gravirni stroj in procesni krmilnik z ustrezno program- sko opremo in uporabniškim vmesnikom. Uporaben je za merjenje zelo zahtevnih oblik objektov, ki so lahko tudi iz mehkih in krhkih materialov ali v vročem stanju, pri katerih kontaktni način merjenja ni primeren. Integracija s CNC-krmiljenim obdelovalnim strojem omogoča hitro, natančno in uporabniku prijazno izdelavo replik, ki jih lahko tudi enostavno modificiramo ali izdelamo v merilu glede na original. Ta originalna rešitev odpira številne nove možnosti v industriji, medicini, umetnosti, arheologiji, izobraževanju in drugod. Izmed mladih inovatorjev želimo predstaviti inovacijo dveh mladih raziskovalcev Druge gimnazije Maribor, Luke Mustafa in Tima Pušnika Jaušovca, ki sta želela prispevati k boljši izrabi delovnega časa profesorjev in učiteljev. Razvila sta sistem za avtomatično preverjanje prisotnosti dijakov. Dijaka inovatorja je motila izguba časa za preverjanje prisotnosti, ki je povprečno vsak dan 4,4 % ure. Ker je informacijska tehnologija v šolah že zelo razširjena, bo njuno inovacijo mogoče enostavno vključiti v obstoječe informacijske sisteme. Sistem za preverjanje prisotnosti dijakov temelji na RFID-tehnologi-ji v povezavi s podatkovno bazo. Uporabnik sistema, v šoli dijak, se identificira z lastno RFID-oznako ob vstopu v razred. Ob pričetku učne ure so podatki o prisotnosti preko Linearni motor in lamela paketa motorja (vir: Indramat) uporabniškega vmesnika že na voljo profesorju. Nekajminutno preverjanje Sistem za lasersko merjenje in izdelava tridimenzionalnih oblik (vir: LAKOS, Fakulteta za strojništvo) prisotnosti tako efektivno zmanjšamo le na nekaj sekund. Sistem sta avtorja zasnovala tako, da služi uporabniku in obenem omogoča nadaljnjo obdelavo podatkov. Uporabnika dijaka sistem obvesti o odsotnosti po elektronski pošti. Sistemu lahko dodamo tudi spletni vmesnik, kjer je mogoče najti gradiva, uporabljena pri učnih urah in drugo. Zaradi odprtokodne zgradbe in povezljivosti je sistem mogoče povezati z že obstoječimi informacijskimi sistemi. Dokaj popularno elektronsko redo- valnico je mogoče prilagoditi tako, da uporabi podatke sistema in ustvari potrebno statistiko, tako obdelani podatki pa kasneje omogočajo podrobnejšo analizo prisotnosti. Ti podatki se lahko nato uporabijo pri pripravi učnega načrta in posameznih učnih ur in zvišajo učinkovitost učnega procesa. Potencialne možnosti uporabe in načini implementacije so omejeni le z domišljijo uporabnika. Sistem pa je zasnovan ekonomično, saj je samo nadgradnja že obstoječe IT-tehno-logije v šolah, tako gradnja novega omrežja sploh ni potrebna. Avtorja sta izdelala tudi prototipni model, ki je bil nekoliko okrnjen, vendar pa je uspešno prikazal funkcionalnost in delovanje. Za beleženje uporabnikov sta uporabila čita-lec USB RFID s sprejemno frekvenco 125 kHz in ustrezne RFID-oznake (TK4100 read-only). Pri programski zasnovi sta se odločila za dinamičen program, spisan v PERL-u, ki na strežniku obdeluje zahtevke in bazo podatkov. Uporabniški vmesnik sta napisala v PHP-ju. S tem sta demonstrirala fleksibilnost same zasnove. Po predstavitvi sistema na Slovenskem forumu inovacij sta se uspešno povezala s slovenskim podjetjem, ki jima bo omogočilo postavitev sistema na preizkusni lokaciji. Bogat spremljevalni program je oba dneva pripeljal v prostore Cankarjevega doma številne mlade raziskovalce, študente in dijake. Mnoge so zanimale možnosti in viri financiranja, druge, kako preiti od ideje do prototipa, tretje zopet okoljske spremembe in poslovne priložnosti in seveda še druge teme. dr. Dragica Noe, Revija Ventil dr. Beno Klopčič, Indramat, Škofja Loka dr. Peter Butala, FS Ljubljana Luka Mustafa, Tim Pušnik Jaušovec, oba Druga gimnazija Maribor 18. tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Rogla, 9.-10. oktober 2008 18. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije je uspešno zaključeno. Tudi letos ga je organiziral organizacijski odbor po pooblastilu izvršilnega odbora Društva vzdrževalcev Slovenije (DVS). S pripravami smo začeli spomladi, ko smo glede na izkušnje iz preteklih let, odmevnost in realne možnosti izdelali scenarij, strategijo in cilje posvetovanja. Ti so služili kot izhodišče za izvedbo in organizacijo celotne prireditve. Člani organizacijskega odbora smo bili odgovorni vsak za svoje področje dela. Taka organizacijska oblika se je pokazala kot zelo učinkovita, saj so seje in medsebojna dogovarjanja potekali konstruktivno in strokovno. Vsi člani organizacijskega odbora so se izkazali s timskim delom. Od določenih prioritetnih nalog smo največ pozornosti namenili oblikovanju in postavitvi spletne strani, skrbi za razstavljavce in udeležence, sponzorjem, predavateljem in diplomskim nalogam, »najvzdrževalskemu« izdelku, otvoritveni slovesnosti, večerni zabavi s humoristi, razstavnim prostorom, ozvočenju in okrasitvi dvorane, izdaji posebne revije Vzdrževalec - Zbornik, medijskim sponzorjem in medijem, izdelavi vabil ter dogovarjanju in usklajevanju z Unior turizmom. Spletni portal smo dopolnili in oblikovali tako, da si je vsak razstavljavec na spletni strani zelo hitro in enostavno izbral razstavno mesto in ga potrdil. Enako smo storili z elektronskimi obrazci za prijavo razstavljavcev in udeležencev. Razstavna mesta smo razporedili drugače kot lani, ker smo upoštevali mnenja razstavljavcev. Letos smo razstavna mesta tudi oštevilčili, tako da so obiskovalci lažje poiskali razstavljavca. Razstavni prostor 18. TPVS V primerjavi z lanskim letom je bilo letos znatno več udeležencev posvetovanja, kar je spodbudno, če pomislimo, da je pred nekaj meseci v organizaciji Celjskega sejma potekal sejem Terotech in so mnogi razstavljavci in obiskovalci obiskali že to prireditev. Ponovno smo ocenjevali najboljša diplomska dela. Nagrado »zlato diplom- sko delo« je prejel diplomant Marko Cartl iz Univerze v Mariboru, Fakultete za strojništvo za diplomsko delo z naslovom »Možnosti varčevanja z energijo na mestu porabe stisnjenega zraka« pod mentorstvom doc. dr. Darka Lovreca iz UM, FS Maribor. Imeli smo tri glavne sponzorje: diamantni je bila Skupina Fori iz Velenja, zlati Hydac, d. o. o., iz Maribora, Podelitev priznanj za kakovost razstavljenih izdelkov generalni sponzor pa je bila družba Sick, d. o. o., iz Ljubljane. Ti sponzorji so se predstavili na otvoritveni slovesnosti. Poleg teh pa je srečanje podprlo še 18 drugih sponzorjev. Med posvetovanjem so potekala tudi zanimiva strokovna predavanja, ki so se letos prvič izvajala vzporedno v dveh novih predavalnicah, lociranih nad recepcijo hotela. Izvedenih je bilo 14 predavanj strokovnjakov, ki jih je izbrala posebna strokovna komisija na osnovi izbrane tematike. Druga značilnost letošnjih predavanj je bila zelo visoka udeležba poslušalcev. V primerjavi s preteklimi leti, ko je posamezno predavanje poslušalo maksimalno 40 udeležencev, jih je bilo letos skoraj dvakrat več, saj jih je bilo v konicah v obeh predavalnicah tudi po 70. Predavanja so bila bolj povezana s prakso in novimi tehnologijami. Obisk predavanj in zanimanje medijev zanje potrjujeta pravilnost izbire obravnavanih tem. Tudi letos smo podelili priznanja za kvaliteto razstavljenih izdelkov. Zlato plaketo je dobil Laboratorij za oljno hidravliko Univerze v Mariboru - Fakulteta za strojništvo - za izdelek »varčna šoba«, srebrno pa podjetje Vimosa, d. o. o., za izdelek »špiralni (objemni) grelec s tipalom«. Bronasto plaketo smo podelili podjetju Svetloba, d. o. o., za izdelek »industrijska svetilka Reflecta Ecopower Lights«. Od povabljenih tujih gostov sta se 18. Tehniškega posvetovanja udeležila predsednik evropskega združenja nacionalnih združenj vzdrževalcev EFNMS (European Federation of National Maintenance Societies) g. Hans Klemme Wolff in podpredsednik Društva vzdrževalcev Hrvatske (HDO) dr. Ivo Čala. Ostali vabljeni so se opravičili. Ob tej priložnosti se zahvaljujem članom organizacijskega odbora, funkcionarjem društva in vsem udeležencem, ki so s svojim delom, sodelovanjem in nenazadnje obiskom razstavnih mest in predavanj pripomogli k razpoznavnosti društva v medijih in slovenskem gospodarstvu. Sergio Tončetič Predsednik OO 18. TPVS WiMTFJdJiMiKA FUIIDNO1EHNIK0. AVTOMATIZAajO in MEHATRONIKO tt DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE I DELO IN ZNANJE - VZDRŽEVANJE www.drustvo-dvs.si Vesele praznike ter srečno in uspešno Dan robotike Stäubli - Domel Na področju avtomatizacije proizvodnih procesov v zadnjih nekaj letih ni mogoče spregledati opazne rasti uporabe industrijskih robotov. Robote je mogoče uporabiti pri avtomatizaciji različnih procesov v proizvodnji, kot so: strega in montaža, kontrola in meritve, pakiranje, varjenje, polira-nje, lakiranje in drugo. Robotske montažne celice z integriranim robotskim vidom ali brez njega tako postajajo pravilo in ne več izjema. Njihova uporaba v primerjavi s klasičnim načinom montaže omogoča tudi do 25 % povečanje produktivnosti. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da je v primeru prehoda na drugačen izdelek oziroma njegovo izpeljanko v grobem potrebno le reprogramiranje celice. S tem je zagotovljena njihova splošna uporabnost, neodvisnost od življenjske dobe izdelka in relativno kratki časi uvajanja, nastavljanja in menjav. Podjetje Domel, d. d. - PC OZI je tako od leta 2006 za svetovno znanega proizvajalca robotov Stäubli uradni zastopnik in distributer za slovenski trg. Paleta robotov Stäubli obsega 19 različnih tipov, ki se razlikujejo tako Udeleženci so pozorno prisluhnili predavanju o VAL3 programski opremi po velikosti kot namenu uporabe. Njihova značilnost je velika natančnost in ponovljivost položaja pri velikih hitrostih gibov, kompaktnost izvedbe, majhna poraba prostora in energije, poljubna možnost montaže (tla, stena, strop) ter enostavno programiranje in upravljanje s pomočjo SRS Stäubli Robotic Studia. V četrtek, 27. 11., je bil v športni dvorani v Železnikih Dan robotike Stäubli - Domel, kjer je bila prikazana uporabnost robotov v proizvodnih proce- Rešitev z VALplast softwerom in opcijo Compilance. Robot se prilagaja sili izmetačev orodja sih. Predavala sta g. Hansi Berr in g. Franka Pirkl, predstavnika podjetja Stäubli. Oba delata na področju podpore strankam. Predstavitve se je udeležil tudi g. Alexander Müller - vodja prodaje za vzhodno Evropo. Predstavitve seje tako poleg domelovcev udeležilo še preko 40 strokovnjakov iz podjetij s področja celotne Slovenije. Ogledali so si lahko pet razstavljenih modelov robotov, vgrajenih v štiri delujoče democelice. Ne eni od aplikacij pa so se lahko preizkusili tudi v spretnosti upravljanja z robotom. Prva robotska celica je namenjena odvzemanju kosov na stroju za brizganje plastike, pri kateri sta bila uporabljena tip robota TX90XL in programska aplikacija VALplast z Compilance softwerskim dodatkom. Ta izvedba programa omogoča hitro in enostavno pripravo in prilagoditev robota za zahtevano izvedbo delovanja, saj vsebuje že prednasta-vljene programske možnosti. Robot pri odvzemanju odbrizganega kosa iz orodja na stroju sledi sili izmeta-vanja kosa oziroma pomiku izmetačev. To omogoča enostavnejšo izvedbo prijemala, kar vpliva tudi na njegovo ceno. Druga celica je prikazovala možnost obdelave odbrizganega plasti nega Prikaz programiranja robotov Stäubli na Domelovi demo enoti ohišja. Šestosni robot TX60 je odvzel odbrizgani kos ohišja iz orodja in ga odložil v obdelovalno ležišče. Štiri-osni robot RS60 je pripravljeni kos z brusnim orodjem najprej raziglal. Nato je s hitrim menjalnikom orodij zamenjal brus s povrtalom ter zagre-zil odlite izvrtine. Menjava orodij se izvede s pomočjo sistema za hitro vpenjanje in menjavo, ki ga prav tako proizvaja podjetje Stäubli. Tretja celica je prikazovala robot TX60 za delovanje v čistih, sterilnih prostorih. Roboti in celice so namenjeni za uporabo v medicini, farmacevtski in prehrambni industriji. Predstavljena je bila predvsem možnost gibljivosti in hitrosti delovanja posameznih osi. Posebna Domelova demorobotska celica je bila izvedena z robotom TX60. Namenjena je bila predstavitvi načina programiranja in upravljanja robotov Stäubli s programsko opremo VAL3. Udeleženci predstavitve so lahko s pomočjo računalnika in ročne posluževalne naprave sami preizkusili različne možnosti. Upamo, da so udeleženci dobili informacije, zaradi katerih so prišli v Železnike, in da so prireditev zapuščali zadovoljni. S podobnimi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v bodoče, saj smo v podjetju Domel z izvedbo dneva robotike zelo zadovoljni. Janez Koblar, Domel, d. d., vodja PC OZI SrJiUBU ® DOMei Ustvariamo aibanie zastopstvo in prodaja robotov Stäubli DOMEL d.d. Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija T: +386 (0)4 51 17 355; F: +386 (0)4 51 17 357; E: info@domei.com: i: www.domel.com Nudimo široko paleto robotov STÄUBLI, ki vam omogočajo: - zanesljivost natančnost hitrost kompaktnost - vsa instalacija in pogoni so v notranjosti robota, ni možnosti poškodb, večia gibliivost Odprtje izobraževalnega centra za industrijsko avtomatizacijo V prijetnem in ustvarjalnem okolju Tehnološkega parka v Ljubljani je bil novembra odprt Izobraževalni Center za industrijsko avtomatizacijo firme TEHNA - ICIA. Na otvoritev so prišli poslovni partnerji in stranke, pa tudi predstavniki drugih podjetij, ki se ukvarjajo z avtomatizacijo. Izobraževalni center je namenjen seznanjanju inženirjev in projektantov s področja industrijske avtomatizacije z najnovejšimi tehnologijami, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. To so projekti procesnega vodenja in regulacij, avtomatizacije strojev in linij, mehatronike, pozicioniranja, robotike, vizualizacije in nadzora procesov in povezave proizvodnih informacijskih sistemov s poslovnim nivojem (ERP/MES). Ob industriji je takšno izobraževanje zanimivo tudi za inženirje, ki delajo na področjih klimatizacije, avtomatizacije zgradb, čistilnih naprav, energetskih in komunalnih objektov. Učni center je hkrati učilnica z ustreznimi pripomočki in laboratorij za timsko ali samostojno delo z opremo, kot so PLC-krmilniki s komunikacijskimi vmesniki, vmesniki HMI in PC-računalniki. Periferijo pa sestavljajo senzorji, aktuatorji in motorni pogoni oz. ustrezne simulacije. Utrinek z otvoritve Strojna in programska oprema centra omogočata načrtovanje, razvoj in simulacijo projektov avtomatizacije v industrijskih panogah, kot so: živilska, farmacevtska, kemijska, jeklarska, gumarska, lesnoobdelovalna, avtomobilska, pakiranje ter OEM-proizvodnja strojev. Strojna oprema centra je večinoma prirejena za mobilno rabo, kar pomeni, da so posamezni sklopi montirani v ohišja z zaščitnim pokrovom in kolesci, kar omogoča enostaven in varen transport. Oprema centra obsega: • 7 PLC-krmilnikov s stikali in signalnimi svetilkami za simulacijo digitalnih in analognih vhodno/ Oprema učilnice 520 izhodnih signalov, Ethernet in DeviceNet povezljivostjo, • sklop za simulacijo varnostnih vezij do SIL 3, kategorija 4 (tipke E-stop, svetlobne zavese ^), • 3 servoregulatorje z motorji, • 1 linearni aktuator s krmilnikom, • 4 frekvenčne pretvornike in mehki zagon z AC-motorji, stikali za ročno krmiljenje, Ethernet in DeviceNet povezljivostjo, • 3 operaterske panele z Ethernet in RS232 povezljivostjo, • sklop za delo z omrežjem Ethernet (stikala, I/O-moduli, IP-kamere, optični pretvorniki, industrijski sistem Wi-Fi _), • sklop za delo s serijskimi protokoli (pretvorniki RS232/485/422, optični pretvorniki, modemi, pretvorniki RS232/Ethernet _). Sklopi so tehnološko različno zahtevni, pokrivajo področje od mikrokr-milnikov do distribuiranih večproce-sorskih sistemov (DCS). Po potrebi je možno vključiti v vezja tudi senzorje in aktuatorje namesto simulacije vhodnih in izhodnih signalov. V firmi Tehna namenjajo pozornost industrijskemu komunikacijskemu omrežju (tudi brezžičnemu), kjer ima osrednje mesto vodilo Ethernet (TCI/IP). Pri tem jih vodi ugotovitev, da boljša povezava med proizvodno in poslovno informatiko pozitivno Demonstracijska oprema od blizu: PLC-krmilnik, HMI-panel, I/O-enota in frekvenčni pogon na omrežju Ethernet vpliva na delovanje podjetja. Na področju avtomatizacije je nabor vmesnikov Ethernet, kijih proizvajalci uporabljajo na svojih napravah (robotih, senzorjih), vedno večji, vendar danes še ne obstaja enoten standard za industrijski protokol TCP/IP, tako imamo na voljo Profinet, Ethernet/IP, EtherCAT, ModbusTCP in drugo. Na trgu je tudi različna oprema, kot so stikala, routerji, brezžične povezave, ki je že prilagojena za industrijsko rabo. Hkrati z večanjem stopnje informacijske povezanosti pa se povečuje nevarnost nepooblaščenih vdorov, zlorabe ali nenamernih napak. Prav zato je izobraževanje o tehnologiji Ethernet nujno tudi za inženirje, projektante in vzdrževalce industrijskih proizvodnih sistemov. Tudi varnost strojev in naprav zahteva, da inženirji poznajo nove električne in mehanske komponente, standarde, ki jim je potrebno slediti (kot je IEC61508). Zato so se v centru usmerili na prihajajoče rešitve, ki jih je mogoče programirati (»Safety« PLC in Ethernet izvedbe) in nadomeščajo ele-ktromehanske pristope. Udeleženci lahko na simulatorju sami preizkusijo pomen kategorij varnostnih električnih naprav po EN954-1 pri odkrivanju napake kratkega stika, prekinitve vodnika itd. Te varnostne naprave so lahko preproste tipke »E-stop« ali napredni optični senzorji gibanja. Pri izobraževanju bodo udeleženci lahko uporabljali simulacijska in analitična orodja za modeliranje diskretnih in zveznih procesov. PLC-krmil-nike in regulatorje lahko povežejo z matematičnim modelom aplikacije Matlab/Simulink, s 3D-animacijo proizvodne linije v programu RSTe-stStand ali z optimizatorjem za sisteme »mehke« logike FuzzyDesigner. Tudi delovanje PLC-krmilnikov lahko preizkusijo z računalniškimi programi - emulatorji - pred zagonom dejanske naprave, stroja. Možna je simulacija proizvodnje v procesni industriji na orodjih Batch za izvajanje receptur. Tu je tudi Arena, vrhunsko orodje za simulacijo poslovnih procesov (klicni centri, čakalne vrste), logistike in skladiščenja (»Supply Chain«, »Warehouse Management«) ter izrabe virov v proizvodnji. Uporabljamo tudi orodja za izračun ka-rakterstik elektromehanskih sklopov in pogonov ter dimenzioniranje in izbor komponent industrijske avtomatizacije. Določeni izobraževalni programi so na voljo kot interaktivne PC-aplikacije (v angleščini), ki jih slušatelj lahko uporablja samostojno ali skupinsko. TEHnn Avtomatizacija Svetujemo in pomagamo Vam pri: ■ izvedbi projektov avtomatizacije ■ izbiri opreme in rešitev ■ iskanju konkurenčne prednosti ■ dodajanju vrednosti v Vaše izdelke Zastopamo podjetja: Rockwell Automation • Allen-Bradley lAI ■ Inteligentni aktuatorji in roboti Korenix ■ Komunikacije ■ Ethernet Prosoft ■ Industrijski protokoli ■ Wireless www.tehna.si Tehnološki park 19, Ljubljana Tel: +386 (1) 280 17 50 info@tehna.si Med predavanjem Center bo izobraževanje lahko izvajal pri svojih strankah, na sejmih kakor tudi na strokovnih srečanjih. Tudi programska je oprema centra je v nekem smislu »prenosna« - z uporabo tehnologije »Virtual Machine«. Standardno programsko okolje računalniške učilnice je možno s prenosnega medija (npr. DVD) začasno poganjati na kateremkoli računalniku. Pri tem ni potrebna instalacija posameznih komponent oz. licenc. To vključuje tudi različne operacijske sisteme (predvsem Windows NT/2000/XP in Windows NT/200x Server). Kot zastopniki podjetja ProSoft Technology lahko strankam ponudijo tudi razvoj in preizkus rešitev za povezovanje različnih industrijskih protokolov. Ti so navadno vezani na proizvajalca oz. platformo (Siemens, Allen-Bradley, Schneider, Omron in ne omogočajo medsebojne povezljivosti. Podjetje Tehna ponuja tehnološko napredne in uporabniško prijazne rešitve na področju, ki je v primerjavi z IT-področjem včasih konservativno in nepotrebno zapleteno. Na področju avtomatizacije imajo večletne izkušnje (Tehna, d. o. o., deluje od leta 1991), tako z realizacijo projektov na omenjenih področjih kot z nu-denjem kakovostne tehnične podpore za strojno in programsko opremo. Žiga Petrič, univ. dipl. inž., Tehna, d. o. o., Ljubljana IJjJj^ii jJJüa ^ J>3Jjj£i;JLU^iijJiJ üijpjjjjij Jjjjjjü jiii ^j^ndiiijjjjäiuu Smo podjetje z 9D zaposlenimi s tržno nišo zahtevnejših hidravličnih valjevv nesenijski proizvodnji. Z lastnim konstrukcijskim oddelkom izdelamo ali obnovimo hidravlične valje. Po želji naročnika se prilagodimo tehničnim zahtevam in ponudimo glede na tehnične možnosti najboljšo rešitev. Naša ciljna področja so v strojegradnji, jeklarski industriji, rudarstvu in hidro-energetiki. Vsekakor pa prisluhnemo željam tudi na vseh ostalih področjih, kjer lahko ustrežemo tehničnim zahtevam. lf¥KS Tel.:++386 [0)2 8879800 Faks:++386 [0)2 88 79 BID E-pošta:info§hypos.si Internet: www.hypos.si HYPOS MUTA, d.d., podjetje za hidravliko in pnevmatil^o, Korošita cesta 57, 2366 Muta, Slovenija Proizvodna logistika 08 22. 10. je v Novem mestu drugič v zgodovini potekal enodnevni konferenčni dogodek z naslovom Proizvodna logistika 08, katerega organizator je bil GR Inženiring, d. o. o. Na njem se je zbralo več kot 120 udeležencev, predvsem strokovnjakov iz industrije, ki se vsakodnevno srečujejo s problematiko proizvodne logistike. Programski odbor je pripravil pester program devetih predavanj, usmerjenih predvsem v dobro prakso s konkretnimi rešitvami za zunanjo in notranjo logistiko. Rdeča nit tokratnega posveta je bilo podjetje Revoz, d. d., kot predstavnik avtomobilske industrije z dobro urejeno preskrbovalno verigo in proizvodno logistiko. Posvet se je po uvodnem nagovoru predsednika programskega odbora Stojana Grgiča in župana mestne občine Novo mesto Alojzija Muhiča pričel s predavanjem Nataše Kočevar Gabrič iz Revoza, d. d., z naslovom Optimizacija notranjih pretokov v Revozu. Poudarek je bil predvsem na sinhroni logistiki, ki izraža koncepte dostave JIT (Just In Time) na proizvodno linijo. Drugo predavanje dr. Aleša Groznika z Ekonomske fakultete v Ljubljani je imelo naslov Informatizacija vodenja proizvodnje v Sloveniji. Poudarek je bil predvsem na pravilni izbiri sistema ERP. Pred nakupom je treba točno vedeti, kaj od njega pričakujemo (dober sistem ERP naj bi pokrival vsaj 70 % naših želja). Sledilo je predavanje Damjana Zupančiča iz TPV, d. d., o izhodiščih za kvalitetno logistiko. Po njegovih besedah je kakovost proizvodne logistike potrebno meriti. Najprej pa je potrebno opredeliti procese, določiti merljive cilje in skrbeti za nenehne izboljšave. Izpostavil je tudi problematiko standardizacije procesov, posebej pri dobavljanju več dobaviteljem. Nato je doc. dr. Tomaž Perme s Fakultete za management iz Kopra predaval o vitki logistiki v proizvodnih podjetjih. Predstavil je osnovna načela, metode in orodja, ki jih po vzoru vitke proizvodnje lahko uporabljamo za načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzor proizvodne logistike. Dr. Dean Besednjak iz podjetja Prevent Global, d. d., je predaval o integraciji globalnega sistema transporta o podjetju in njegovih proizvodih (clio in twingo), temu pa je sledil ogled proizvodnje s poudarkom na proizvodni logistiki. Če povzamem, je bilo na predavanjih in ogledih dobre prakse možno dobiti vpogled v delo drugih podjetij, kako rešujejo konkretne težave, povezane s proizvodno logistiko. Posameznim strokovnjakom pa so se morda odprla nova vprašanja v smislu optimizacije proizvodne logistike v njihovih podjetjih. K temu je veliko prispevalo tudi druženje med odmori in kosilom in seveda vprašanja po samih predavanjih. Udeleženci med predavanjem (foto: arhiv GR Inženiring) v oskrbovalni verigi avtomobilske konfekcije. Nato je sledil niz predavanj o informacijski podpori proizvodni logistiki z naslovi: Povezava med proizvodnjo in logistiko podjetja Špica International, d. o. o., Enotni proizvod-no-logistični sistem v realnem času podjetij Asos, d. o. o., in Kopa, d. d., ter Podpora pri načrtovanju in analizi stroškov proizvodne logistike podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Za konec posveta je bil organiziran ogled podjetja Revoz, d. d., kot primer dobre prakse, kjer nam je bil najprej predstavljen kratki film Povečano zanimanje za letošnjo Proizvodno logistiko 08 je pokazalo, da je sama prireditev na pravi poti in da je zanimanje za proizvodno logistiko v podjetjih vedno večje. Dr. Tomaž Berlec, Fakulteta za strojništvo Ljubljana i»uaz«fluidn01ehnik0. avtomahzacijo in mehatroniko httpyAvww.fe.uni-lj.siA«nti^ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Tehnološki park ljubljana nagradil tri najboljši poslovne načrte Tehnološki park Ljubljana je v novembru razglasil tri zmagovalce tekmovanja za najboljši poslovni načrt v letu 2008. Tekmovanje se je pričelo oktobra 2008. V njegovem okviru je bilo izvedenih šest praktičnih podjetniških delavnic za pomoč pri pripravi oz. izpopolnitvi poslovnih načrtov. Cilj tekmovanja, ki poteka že četrto leto, je spodbuditi inovativnost med mladimi ter bodočim podjetnikom pomagati na poti do realizacije dobrih poslovnih idej. Nagrajeni so bili projekti podjetij Mejnik, Lumian in Ekovir. V podjetju Mejnik so zasnovali spletno in mobilno aplikacijo, ki rešuje probleme, povezane z načrtovanjem, organizacijo, učinkovitostjo, nadzorom in usmerjanjem množice procesov. Uporabnik z ustvarjanjem svojih procesov ali nakupom vnaprej pripravljenih predlog procesov uredi časovnico, povabi člane, doda mejnike in opravila. V enem uporabniškem računu lahko združuje procese iz osebnega, družinskega in poslovnega življenja. Aplikacijo odlikujejo enostavnost, delno brezplačna uporaba, preglednost, večjezičnost, varnost in možnost komunikacije - prvo mesto, avtorja: Uroš Strel Lenčič in Peter Alešnik. Nagrajenci TP Ljubljana Podjetje Lumian se ukvarja z razvojem nove generacije družabnih spletnih portalov. S svojo idejo bodo zanimivi tako potencialnim investitorjem kot tudi kupcem. Pravijo, da bodo postali novi, boljši "Facebook", če jim uspe realizirati njihovo idejo - drugo mesto, avtorji: Luka Žvar, Mitja Jarc in Anže Vodovnik. Tretje mesto je zasedlo podjetje Ekovir, d. o. o. To se ukvarja z lastno proizvodnjo toplotnih črpalk, ki uporabljajo obnovljive vire energije, kot so zemlja, zrak in voda za ogrevanje sanitarne vode in prostorov. Cilj podjetja je strankam ponuditi kar se da celovito rešitev, neke vrste hišo prihodnosti z ekološkim ogrevanjem, aklimatiza-cijo in udobnim počutjem - avtorja: Boštjan Kurnik in Boštjan Čas. Prijavljenih je bilo 11 poslovnih načrtov, ki jih je ocenila strokovna komisija v sestavi mag. Iztok Lesjak (Tehnološki park Ljubljana), Blaž Kos (Klub poslovnih angelov Slovenije), Jure Mikuž (RSG Kapital, razvojno svetovanje in financiranje projektov) in mag. Matjaž Krč (Ideus). Tehnološki park je najboljše nagradil z denarnimi nagradami v skupni vrednosti 6.250 evrov za pomoč pri realizaciji poslovnega načrta in zagona podjetja. www.tp-lj.si TEHNOLOŠKI PfiRK LJUBLJfiHfi 01 Obisk prejšnjega ministra za razvoj dr. Žiga Turka v INEI V okviru svoje dejavnosti je podjetje INEA, d. o. o., v novembru obiskal dosedanji minister za razvoj dr. Žiga Turk. V tem visokotehnološkem podjetju, ki je dejavno predvsem na področju tehnologije vodenja procesov in je bilo prvo spin-off podjetje Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, se je pogovarjal o razvoju podjetja in njegovih dosežkih. Govorili so tudi o razvoju visokotehnoloških podjetij v Sloveniji, tehnološki mreži Tehnologija vodenja procesov ter Centru odličnosti za sodobne tehnologije vodenja. V okviru obiska si je dr. Turk ogledal tudi Tehnični muzej INEA, kjer so shranjeni visokotehnološki vzorci, plod raziskovalno-razvojnega ter aplikativnega dela INEE. Dr. Turk je pohvalil rezultate INEE in poudaril, da bi bila lahko zgled drugim, še posebej na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Vidi tudi priložnost, da INEA postane baza za razvojni center, ki ga želi japonski Mitsubishi Electric postaviti v Evropi. Turk je pri pogovoru poudaril, da je v razmerah gospodarske krize, v katero vstopamo, pomembno, da jo v okviru tehnološkega razvoja obravnavamo kot priložnost. Za Slovenijo je ena od priložnosti aktiviranje raziskovalnega, razvojnega in podjetniškega po- Dr. Žiga Turk med ogledom podjetja tenciala v malih in srednjih podjetjih tako v proizvodnem kot v storitvenem segmentu. Mala in srednja podjetja sestavljajo pretežni del slovenskega gospodarstva in imajo zaradi svoje lokalne umeščenosti največji presek s strategijo države na področju razvoja; zaradi svoje poslovne in tehnološke prilagodljivosti pa tudi nujni - morda odločilni - segment za izvedbo tehnološkega preskoka. Sestavni del strategije podpiranja SME je spodbujanje povezovanja podjetij v tehnoloških mrežah in grozdih za povečanje poslovne in tehnološke kritičnosti. INEA se tega dobro zaveda, kar kažejo tudi njeni rezultati. Podjetje INEA je prav gotovo eden izmed nosilcev tehnološkega razvoja v prihodnosti, saj ima potrebno znanje in raziskovalne kapacitete. INEA je najpomembnejši slovenski razvijalec na področju vodenja energetskih procesov in globalni ponudnik specialnih rešitev na področju tehnologije računalniškega vodenja procesov. Visoko napredne algoritme, razvojna orodja in rešitve dobavlja tudi globalni korporaciji Mitsubishi Electric. www.inea.si INEA d.aQ SlßVEWIJA - Stegne 11 ■ Sl-lOflO Ljubljana tiefen: 01 / 513 3100 ■ fäks:01/513 8170 - El. naslov: ifife@lnea.si ■ http://www.inea.si iNFORMATIZACIJA, ENERGETIKA, AVTOMATIZACIJA Področja delovanja: ü Energetika in ekologija ^ Mobilno računalništvo -Toshiba J Industrijska avtomatizacija Procesna avtomatizacija Proizvodna informatika iJ Oprema za avtomatizacijo A. Stušek - uredništvo revije Ventil Prihodnost strojništva - predvidevanja ASME V svojem poročilu Predvidevanja o razvoju strojništva do leta 2008 ASME (Ameriško združenje inženirjev strojništva) ocenjuje, da bodo inženirji strojništva odgovorni za razvoj novih tehnologij, ki bodo pospeševale bolj zdravo, čisto, zanesljivo in trajnostno globalno okolje. Inženirji strojništva lahko tudi pričakujejo, da bodo v ospredju problemi razvoja novih tehnologij ohranjanja okolja, razvoja sodobnega kmetijstva in pridelave hrane, zagotavljanja ustreznih stanovanjskih razmer, transporta, varnosti, zdravja in oskrbe z vodo. Da bi to dosegli, bodo strokovnjaki s področja strojništva morali sodelovati z globalnimi partnerji pri zagotavljanju ustreznih inovacij in uporabi najboljših izkušenj za ustrezen razvoj in izboljšanje kakovosti življenja vseh prebivalcev sveta. Poročilo temelji na razpravah in sklepih svetovnega srečanja o prihod- nosti strojništva, ki je bilo v začetku letošnjega leta v Washingtonu (Global Summit on the Future of Mechanical Engineering). Srečanja se je udeležilo več kot 120 vrhunskih tehniških strokovnjakov in znanstvenikov iz 19 držav sveta, ki so predstavili poglede na razvoj v naslednjih 20 letih. Med izzivi trajnostnega razvoja so ključna predvidevanja globalne tehniške skupnosti, ki obsegajo vsa orodja inženirjev strojništva pri izkoriščanju skupnega znanja o organizacijah in mrežah sodelovanja. Po navedbah poročila bosta v naslednjih 20 letih dominantni nano-tehnologija in biotehnologija, ki bosta zagotavljali bodočim inženirjem osnovne gradnike za reševanje vprašanj na različnih področjih, vključno z energetiko, medicino, gospodarjenjem z vodo, aeronavtiko, kmetijstvom in okoljem. Dodatne teme, obravnavane na omenjenem srečanju in vključene v po- ročilo, obsegajo vprašanja intelektualne lastnine, tehniškega izobraževanja, doživljenjskega učenja, vir-tualnega načrtovanja dela na daljavo ipd. Poročilo o tem, »kakšno bo strojništvo v letu 2028«, poudarja, da bodo ljudje in voditelji cenili predvsem različna znanja in izkušnje. Strokovnjaki bodo morali globalno združevati strokovnost, ki bo lahko izpolnjevala obljube, da bo tehnologija predvsem v službi ljudi. Poskrbeti bo potrebno za trajni izziv ženskam in moškim za resnično profesionalnost in njihovo sposobnost in prepričanje, da so tudi najtežja vprašanja rešljiva. Več o svetovnem srečanju na spletnem naslovu: www.asmeconferen-ces.org/asmeglobalsummit Vir: Anonim: Report on Future Trends in Mechanical Engineering - ASME Europe Info 11(2008)11 - str. 7 Fluidna tehnika še vedno v ugodnem gospodarskem položaju Po besedah predsednika nemškega poslovnegazdruženjazafluidno tehniko v okviru VDMA g. C. H. Kien-zleja je imelo združenje v letu 2007 rekordni promet v višini 6,3 milijarde evrov. Toda splošno gospodar-sko-finančno stanje grozi tudi tej veji nemške strojne industrije. Kriza bo zagotovo negativno vplivala na njena konjukturna gibanja v letu 2009, čeprav so v tekočem letu še vedno pozitivna. Branža hidravlike je namreč v obdobju januar-avgust 2008 še vedno imela porast 15,6 %, pnevmatika pa 5,1 %. Toda naročila so se pri pnevmatiki že zmanjšala za 9,2 %, medtem ko hidravlika še vedno beleži porast 4,1 %. Poslovno združenje za fluidno tehniko v okviru VDMA pa za celotno leto 2008 predvideva skupno rast prometa v višini 7 %. Po Fluid 41(2008)11-12, str. 6 stroinlstvo.com kriJiSte strojnikov inovadjerazvojtehnologije www.irt3000.si A. Stušek - uredništvo revije Ventil Nova rešitev: izdelava delov iz DuPontovega gradiva Vespel® V juliju 2008 je DuPont Engineering Polymers v Singapuru odprl nove proizvodne obrate za izdelavo delov iz njihovega uveljavljenega gradiva Vespel®. S tem je zaradi velikega naraščanja povpraševanja na trgu globalno razširil možnosti izdelave takšnih delov, ki so jih že do sedaj izdelovali v obratih Utsunomya na Japonskem, Mechelen v Belgiji, Newark v DE (ZDA) in Valley View v OH (ZDA). Z razširitvijo proizvodnih zmogljivosti bo DuPont lahko izpolnjeval Obloge za sklopke in zavore iz gradiva Vespef® za cestna in terenska vozila, mobilne stroje ipd. snilk preko različnih oblog za sklopke in zavore, do drsnih delov v ventilih in vodilih mehanskih prenosnikov. Še posebno so uporabni v različnih mehanskih in hidravličnih sestavinah in agregatih pri težkih terenskih vozi- Deli za pritrjevanje cevovodov in druge opreme iz gradiva Vespef® - lažji in cenejši od podobnih kovinskih delov naraščajoče zahteve svojih kupcev. Peti proizvodni obrat, strateško premišljeno umeščen v svetu, bo omogočal hitro in zanesljivo dobavo vi-sokokakovostnih delov kamorkoli. V njem so upoštevani najnovejši dosežki tehnologije in uporabljena sodobna načela »mehke« organizacije proizvodnje. Sestavni deli, izdelani iz gradiva Vespel®, že več kot 40 let uspešno rešujejo različne probleme trenja in obrabe. Zagotavljajo ustrezno funkcionalnost, učinkovitost in trajnost strojev in postrojev ob sočasnem zmanjševanju teže in stroškov njihove izdelave. S kombinacijo visoke temperaturne odpornosti, odličnih drsnih lastnosti in odpornosti proti obrabi, kemične obstojnosti in mehanske trdnosti omogoča široko uporabnost na različnih področjih tehnike, kot so avtomobilska industrija, letalstvo in vesoljska tehnika, industrija nafte in plina, proizvodnja polprevodnikov itn. Vespel® v avtomobilski industriji Pri izdelavi vozil iz gradiva Vespel® omogočajo cenovno učinkovite rešitve zahtevnih pogonskih kolektivov z ustreznim mazanjem in nosilnostjo. Uporabnost gre od te- Vespel® v letalstvu, vesoljski tehniki in petrokemicni industriji V letalstvu in vesoljski tehniki so deli iz gradiva Vespel® uporabni pri gradnji pogonskih motorjev in agregatov enako kot v različnih konstrukcijskih enotah letal oz. vesoljskih plovil. Značilni deli so ležajne blazinice, tesnila in vodila, deli za pritrjevanje cevovodov ipd. V rafinerijah nafte, kemični industriji, pri opremi za pridobivanje in transport nafte, za pridobivanje toplotne in električne energije so deli iz gradiva Vespel® posebno uporabni v drsnih in proti obrabi obstojnih sestavinah črpalk, kompresorjev in Tesnilni obroči iz gradiva Vespel® - z odličnimi drsnimi lastnostmi in odpornostjo proti obrabi A. Stušek - uredništvo revije Ventil Deli za ravnanje s polprevodniki iz gradiva Vespel® zagotavljajo čistost, obstojnost in odpornost proti delovanju procesnih medijev ventilov, saj zagotavljajo ustrezno učinkovitost, povečano zanesljivost in zniževanje stroškov. mm Vespel® v elektroindustriji Sestavni deli izgradiva Vespel® imajo široko uporabnost pri proizvodnji polprevodnikov, zaslonov in drugih elektronskih sestavin in naprav. Kombinacija različnih lastnosti, kot so: čistost, zanesljivost, majhno trenje, visoka odpornost proti obrabi, visoka odpornost proti delovanju agresivnih delovnih medijev in visokim temperaturam, omogoča uporabo v procesih jedkanja, čiščenja, izpiranja, strege, ravnanja s steklovino ipd. Uveljavljena je uporaba delov za pritrjevanje, izolirnih in držalnih obročkov, obloge kamer, efektorjev, vodil ipd. Vir: Mit Neuer Fertigung in Singapur erweitert DuPont sein globales Produktionsnetzwerk für Teile aus Vespel® - Presseinfo DuPont de Nemours (Deutschland). GmbH, Du Pont Straße 1, D-61343 Bad Homburg, EP-EU-2008-1 (spletni naslov: http://de.news.dupont.com) The miracles of science- SMC Industrijska avtomatika d.o.o. Mirnska cesta 7,8210 TREBNJE Tel.: 07 3885 412, Faks: 07 3885 435 E-pošta: office@smc.si Oprema za hidravliko in pnevmatiko A. Stušek - uredništvo revije Ventil Redna posebna kataloška izdaja revije Fluid za leto 2008 z naslovom Fluidtechnik - Zübehör für Hydraulik und Pneumatik obsega strokovne prispevke (11), sezname izdelkov in dobaviteljev (7 skupin) in reklamne objave (190). Skupen obseg kataloga je 98 strani, od tega 58 strani kataloškega dela. Strokovni prispevki obravnavajo sodobna vprašanja stanja fluidne tehnike - hidravlike in pnevmatike in so razdeljeni v naslednje tematske skupine: naslovna tema, merilna, krmilna in regulacijska tehnika, filtriranje in monitoring fluidov, agregati in komponente, senzorji, povezovalna tehnika in armature, tesnilna tehnika ter tehnika stisnjenega zraka in pnevmatika. Vsebine prispevkov so naslednje: Naslovna tema: - Hidravlika, elektronika in programska oprema iz ene roke - Pogonska tehnika za preskušanje, pozicioniranje in simulacijo Merilna, krmilna in regulacijska tehnika: - Brezhibna regulacija je mogoča - Mehatronska rešitev za elekt-rohidravlične pogone Filtriranje in monitoring fluidov: - Za naprave s tokom do 200 L/min - Filter z modulnim priključnim sistemom Agregati in komponente: - XL-format za uporabo v pomorstvu - Holandski hidravlični valji za uporabo ob vodi Senzorji: - Možnosti prihrankov s sistemom »ready-to-measure« - Brezdotično merjenje z magnetorezistivnimi senzorji - Kotni kodirniki so več kot dajalniki vrtenja - Intervju z ustanoviteljem TWK Theom Wilhelmom Kes-slerjem Povezovalna tehnika in armature: - Vedno mehko tesnjenje v vetru - Povezovalna tehnika za vetrne energijske naprave - Če 490 bar ni dovolj - Dietzel Hydraulik razvil visokotlačni gibki cevovod Tesnilna tehnika: - Standardni sistemi primerni tudi pri ekstremnih zahtevah - Avstrijski stroji za tlačno litje s sistemi tesnjenja iz Nemčije Tehnika stisnjenega zraka in pnevmatika: - Polovico stota na gib -Pnevmatični valji za velike sile - Prostorninski tokovi preko 20 m3/ min - Brezoljno stiskanje zraka pri polnilni napravi za jeklenke Vir: Fluidtechnik Zübehör für Hydraulik und Pneumatik (Eine Sonderpublikation) - Fluid 41(2008)tech-08 Cevi, gibki cevovodi, cevna armatura Revija Fluid je tretjo posebno izdajo v letu 2008 namenila obravnavi stanja tehnike na področju cevovodov za hidravliko in pnevmatiko. Zvezek (skupaj 44 strani) obsega 12 strokovnih prispevkov in obsežno predstavitev izdelkov in njihovih dobaviteljev (okoli 30 objav). Strokovni prispevki so razdeljeni v skupine, ki obravnavajo naslednja vprašanja: naslovna tema, povezovalna tehnika, gibke cevi in cevovodi. Vsebine prispevkov so naslednje: Naslovna tema: - Protikorozijska odpornost in zanesljivost montaže - Novo pri montaži sestavnih delov ob površinah brez Cr(VI) Povezovalna tehnika: - Prednost ima varnost - Elementi povezovanja pri obdelovalnih strojih - Kakovost, ki povezuje - C-sesta-vni deli odločujoče skrbijo za varnost sistemov in izdelkov - »»Ponujamo rešitve iz ene roke« - Intervju z Mathiasom Ritzem in Berndom Beltermannom iz Swa-geloka - Če ekstremni pogoji določajo koncept rešitve - Hitre cevne spojke za področje tlačnega liva - Kadar tlak poraste -Hidravlične hitre spojke za tlake do 500 bar - V ospredju je integracija - Učinkovite hidravlične povezave zahvaljujoč kombiniranju - Spajanje in ločevanje - Večkratne cevne spojke omogočajo učinkovite proizvodne postopke Gibke cevi: - 12 milijonov gibkih cevi - LWM globalno oskrbuje podjetja s hidravličnimi gibkimi cevmi - Varnost nima alternative - Varno načrtovanje in montaža gibkih cevovodov Cevovodi: - Hidravlika za hišo opic - Živalski vrt v Frankfurtu na Maini se tehnično opremlja - »>Vidimo se kot nevtralni reševalec problemov« - Intervju z Berndom Härtlom iz Rauh-Hy-draulik Vir: Fluid SPEZIAL-Verbindungstechnik - Fluid 41(2008)VT-08 Avtomatizacija strege in montaže v Sloveniji V novembru je bil v prostorih gospodarske zbornice Slovenije peti posvet na temo avtomatizacija strege in montaže - ASM '08. Ob tej priliki smo se pogovarjali o stanju in možnostih razvoja avtomatizacije v Sloveniji z vodjem Laboratorija za strego, montažo in pnevmatiko na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani doc. dr. Nikom Herakovicem. Dr. Niko Herakovič Ventil: Kako ocenjujete stanje avtomatizacije v stregi in montaži v Sloveniji v primerjavi s tujino? Dr. Herakovič: Avtomatizacija proizvodnih procesov, vključujoč strego in montažo, je eden ključnih parametrov moči industrije zahodnih držav z vidika povečanja konkurenčnosti in zmanjšanja odvisnosti od trgov s ceneno delovno silo, obenem pa nam kljub staranju prebivalstva pomaga (oz. bo to bolj izrazito v prihodnosti) tudi pri vzdrževanju življenjskega standarda. Pomembna vloga strege in montaže v proizvodnem procesu se odraža v izredno visokem deležu dodane vrednosti končnega izdelka. Avtomatizacija strege in montaže je zato v povezavi z informatizacijo proizvo- dnih procesov in učinkovitim, avtomatiziranim zagotavljanjem in kontrolo kakovosti nepogrešljiva za vzdrževanje konkurenčne sposobnosti podjetij in njihovo uspešnejše poslovanje. V Sloveniji močno zaostajamo v ustvarjeni dodani vrednosti in realizaciji na zaposlenega v primerjavi z razvitejšimi državami Evropske unije. Te države so v povprečju boljše od Slovenije za 2,5-krat in ustvarijo realizacijo na zaposlenega okrog 200 tisoč evrov. Te številke kažejo na to, da je stopnja avtomatizacije proizvodnih procesov, predvsem pa strege in montaže, v Sloveniji še relativno nizka. Stanje se v zadnjih letih sicer izboljšuje, vendar še vedno krepko zaostajamo v primerjavi z najbolj uspešnimi državami. V času prihajajoče krize se v nekaterih podjetjih v Sloveniji že kažejo znamenja potreb po višji stopnji avtomatizacije strege in montaže, predvsem po fleksibilni avtomatizaciji. Tako lahko pričakujemo, da bodo mnoga podjetja izkoristila ta čas za prestrukturiranje procesa strege in montaže. Zelo pomembno se mi zdi tudi dejstvo, da mnoga podjetja že spoznavajo, kako pomembna sta nenehen razvoj in zasledovanje konkurence ter pravočasno povezovanje in sodelovanje z univerzami in inštituti. Podjetja, ki so v preteklosti aktivno delovala na ta način in vseskozi tudi s pomočjo raziskovalnih inštitucij optimirala proizvodne procese, tudi s filozofijo "vitke proizvodnje", bodo zagotovo lažje prebrodila prihajajoče obdobje. Ventil: Kje so ovire in na drugi strani možnosti za še višjo stopnjo avtomatizacije v Sloveniji? Dr. Herakovič: V EU je okrog 95 % vseh podjetij takšnih, ki se uvrščajo v kategorijo majhnih in srednjih in zaposlujejo preko 90 % aktivnega prbivalstva. Slovenija je v tem pogledu še toliko bolj izrazita, saj majhna podjetja prevladujejo, od tega pa je skoraj četrtina mikropodjetij. V majhnih proizvodnih podjetjih je običajno težje vzpostaviti kritično maso znanja in pa tudi finančnih sredstev za uvajanje avtomatizacije v proces strege in montaže, zato v teh podjetjih, pa tudi v nekaterih večjih, prevladujeta ročna strega in montaža. Veliki oviri pri uvajanju avtomatizacije strege in montaže sta tudi slovenska tradicionalnost in zaprtost ter mnogokrat celo samozadostnost. Japonska, ki je oz. je bila veliko bolj tradicionalna kot Slovenija, je brez večjih težav v nekem trenutku uspela združiti svojo tradicijo z izzivi prihodnosti. In ji je tudi dobro uspelo. Glede samozadostnosti pa lahko rečem le to, da se je pred nekaj leti popolnoma odprla v svet celo Indija, ki bi po kritični masi 1 milijarde ljudi lahko bila samozadostna. Ta samozadostnost se v Sloveniji kaže že na nivoju mnogih podjetij, ki imajo občutek, da znajo vse narediti sama, pri tem pa počasi nazadujejo in se oddaljujejo od konkurence. To je slabo. Zelo pomembno je zato biti odprt, čim več sodelovati z drugimi, predvsem raziskovalnimi inštitucijami tako na nacionalnem kot tudi na mednaro- dnem nivoju. Tudi država bi lahko z različnimi vzpodbudami in R & D ter gospodarsko politiko igrala bolj aktivno vlogo pri vzpodbujanju uvajanja avtomatizacije strege in montaže v slovenska podjetja. Upajmo, da bo že tolikokrat opevani in na papirju dorečeni model »triple helix« končno zaživel tudi v praksi. Za to pa je potrebno spremeniti predvsem mnoge stvari v naših glavah. Mogoče bo k temu pripomogla tudi prihajajoča gospdarska kriza. Seveda pa so nekatera podjetja uspešno sledila trendom v svetu in svojim konkurentom in tako sprotno uvajala tudi avtomatizacijo v stregi in montaži. Predvsem občutno nižanje cen robotov in druge potrebne opreme za avtomatizacijo v zadnjih letih je omogočilo mnogim, tudi manjšim podjetjem, da so začela korenito reorganizacijo proizvodnih procesov, uvajanja robotov v proces strege in montaže itd. Ni pa nujno, da gledamo na avtomatizacijo le z vidika popolne zamenjave ročne montaže z avtomatizirano. Pomembno je predvsem pravočasno predvideti spremembe, ki bodo potrebne, biti prilagodljiv v vseh pogledih, tako z vidika razvoja, proizvodnje, strege in montaže, dobavnih rokov, zlasti pa kakovosti. Zgraditi je treba predvsem takšne sisteme za strego in montažo, ki bodo optimalni z vidika fleksibilnosti, produktivnosti in kakovosti. Tu imam v mislih hibridne strežne in montažne sisteme in LCIA - t. i. ceneno avtomatizacijo. Ventil: Ali je Slovenija lahko konkurenčna glede razvoja strojne opreme za avtomatizacijo proizvodnje in na katerih področjih? Dr. Herakovič: To je težko vprašanje. Občutek imam, da se glede vprašanja konkurenčnosti omejujemo predvsem v svojih glavah in da se preveč bojimo drugih. Neštetokrat smo Slovenci že dokazali, da smo ne samo konkurenčni, temveč celo boljši od drugih, kadar delujemo v primernem okolju. Sicer pa so nekatera slovenska podjetja v preteklosti že mnogokrat dokazala, da smo lahko konkurenčni tudi v širšem okolju, kot je npr. danes EU ali celo svet. Nekatera slovenska podjetja na področju strojne in programske opreme za avtomatizacijo, ne samo proizvodnje, ampak tudi širše, so danes vodilna v svetu in svoje proizvode oz. znanje v glavnem izvažajo. Moramo pa se najbrž zavedati, da so slovenska podjetja težko konkurenčna velikim podjetjem, ko gre za standardno, velikoserijsko opremo za avtomatizacijo proizvodnje. Veliko bolj smo lahko konkurenčni z vidika namenskih, posebnih rešitev, kjer so potrebni hiter razvoj, velika prilagodljivost in tudi visoka stopnja znanja. Tega imamo dovolj, le znati ga moramo združiti in izkoristiti. Pri tem pa se moramo zavedati, da to znanje ne more biti zastonj, kot mnogi pričakujejo. Ko gremo v trgovino, nam namreč nihče ne da zastonj niti pol žemlje. Če zaključim ta odgovor, smo v Sloveniji vsekakor lahko konkurenčni pri izdelavi nišnih, ma-loserisjkih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, tehnične rešitve ter večji del opreme za avtomatizirano strego in montažo takšnih izdelkov pa smo sposobni narediti sami. Ventil: V novembru ste organizirali posvet o avtomatizaciji strege in montaže. Zanima nas, v čem vidite smisel tovrstnih srečanj strokovnjakov iz proizvodnje in drugih z njimi povezanih ustanov ter podjetij. Dr. Herakovič: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani v soorganizaci- ji MVZT in GZS že tradicionalno prireja letni posvet Avtomatizacija strege in montaže - ASM. Posvet, ki je edini takšen dogodek v Sloveniji, se je uveljavil kot mesto srečevanja, posvetovanja in aktivne izmenjave mnenj strokovnjakov s tega področja, predvsem pa tudi kot mesto, kjer lahko podjetja predstavijo svoje strokovne, raziskovalne in komercialne aktivnosti na področju širše avtomatizacije, še posebej pa avtomatizacije strege in montaže. Posvet ASM je odlična priložnost za srečanje strokovnjakov sorodnih področij in medsebojno izmenjavo mnenj ter izkušenj, za promocijo lastnega znanja kot tudi znanja podjetja, za preverjanje, kje je posameznik ali podjetje na področju avtomatizacije strege in montaže v primerjavi z drugimi v Sloveniji in posredno s konkurenco v svetu - glede na to, da se posveta udeležijo mnogi predstavniki tujih podjetij, ki delujejo v naši državi. Podjetja lahko predstavijo svoje vizije, izkušnje, izzive, najdejo potencialne partnerje za rešitve problemov itd. Nenazadnje je posvet ASM tudi družabni dogodek, kjer lahko strokovnjaki pokram-ljajo s svojimi kolegi in si izmenjajo izkušnje, tako se vrnejo nazaj na svoja delovna mesta ohrabreni in oboroženi z novimi idejami. Osebno mislim, da so takšni dogodki nujni in da jih potrebuje tako industrija kot tudi raziskovalna sfera, Posvet ASM '08 ki lahko na enem mestu zazna in spozna mnoge priložnosti za sodelovanje z industrijo in obratno. Že ko sem bil glavni in odgovorni urednik vaše cenjene revije, sem se zavzemal za bolj poglobljeno komunikacijo med predstavniki industrije, med industrijo in raziskovalno sfero ter predvsem za prenos znanja in izkušenj v vse smeri. Za to se zavzemam še sedaj in se bom tudi v prihodnje. Predvsem se mi zdi pomembno, da slovenska industrija pravočasno zazna razvojne potrebe in jih jasno izrazi ter poišče tiste, ki lahko pomagajo pri uresničitvi idej. Slovenija je odločno premajhna, da bi vsak deloval zase. Delovati moramo skupaj, saj lahko le tako ustvarimo kritično maso za tehnološki preboj in ustvarjanje višje dodane vrednosti. Ventil: Kakšno vlogo bo imel vaš laboratorij v prihodnosti na področju uvajanja avtomatizacije? Dr. Herakovič: Laboratorij, ki ga vodim, ima že v nazivu naštete skoraj vse dejavnosti, ki jih razvija. Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko - LASIM - sem prevzel pred slabima dvema letoma, ko sem nasledil prof. dr. Dragico Noe, ki je laboratorij ustanovila. Prof. Noetova, ki je še vedno članica laboratorija kot upokojena profesorica, je postavila temelje njegovega delovanja in osnovne usmeritve dejavnosti, ki jih nadaljujemo. Vsekakor so rdeča nit delovanja laboratorija pedagoška dejavnost, tesno sodelovanje z industrijo in mednarodne aktivnosti. Laboratorij ima sedaj 5 aktivnih članov, ravno ta mesec pa se nam pridružuje še šesti. Nekateri izmed članov laboratorija imajo bogate izkušnje dolgoletnega dela v industriji, raziskovalnega in industrijskega dela na priznanih inštitucijah v tujini, kot je RWTH Aachen, in na nekaterih drugih področjih. Mislim, da smo dobra ekipa, ki bo uspešno razvijala dejavnosti laboratorija, to je strego, montažo, pnevmatiko, hidravliko in nekatera področja mehatronike tudi v bodoče. Med drugim pokriva laboratorij omenjene dejavnosti tudi na pedagoškem področju in ponuja študentom rednega študija pet predmetov, študentom izrednega študija pa tri predmete, kot so montaža, strega, hidravlika in pnevamtika. V zadnjem času pospešeno obnavljamo in dograjujemo opremo laboratorija. Imamo dva členkasta robota nosilnosti 6 in 20 kg, en robot SCARA z robotskim vidom, manjši krožni montažni avtomat, z januarjem 2009 bomo dobili novo didaktično opremo na področju hidravlike in pnevmatike, imamo pa tudi nekaj druge manjše raziskovalne in pedagoške opreme. Opremljeni smo tudi s programskim paketom za simulacijo hidravličnih in pnevmatičnih naprav DSHplus ter z nekaterimi drugimi programskimi paketi, kot so Robot studio, ProEngi-neer, Labview itd. Vso našo opremo dajemo na razpolago skupaj z našim znanjem tudi industriji. V okviru raziskovalnih in pedagoških dejavnosti na področju avtomatizacije strege in montaže ter hidravlike in pnevmatike posredujemo študentom mnoga znanja že med študijem, še posebej v zaključni fazi študija, med izdelavo seminarjev in diplome. Uvajanje avtomatizacije v proizvodnjo bomo tudi v prihodnje podpirali s prireditvami, kot je Posvet ASM. Najpomembnejša vloga pa se mi zdi pri sodelovanju z industrijo. Prepričan sem, da imamo nekatera znanja, ki bi jih lahko uporabila mnoga podjetja. Vedno smo in bomo pripravljeni sodelovati v projektih z industrijo doma in v tujini. LASIM - Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko Ventil: Katera znanja so potrebna za povečanje stopnje avtomatizacije v proizvodnji na področju strege in montaže? Ali jih je mogoče pridobiti v času študija ali v posebnih dodatnih izobraževanjih? Dr. Hearakovič: To vprašanje se mi zdi zanimivo. Za začetek bi rad poudaril, da sta za prenos znanja vedno potrebna dva - bolj kot sta oba resna in prizadevna, več je znanja in večji je uspeh. Glede na moje izkušnje iz tujine so slovenski študentje še vedno nekoliko premalo aktivni in prizadevni, mogoče pa je napačen tudi sistem dela oz. študija. V času mojega delovanja na RWTH Aachen so študenje redno vsak dan po 10 do 15 ur delali v laboratoriju v času izdelovanja seminarjev in diplom, kar je trajalo od 6 do 12 mesecev. V zadnjem času sicer zaznavam nekatere pozitivne premike v tej smeri tudi na naši fakulteti in v mojem laboratoriju. Vsekakor so za dvig stopnje avtomatizacije v proizvodnji potrebna mnoga osnovna in strokovna znanja, začenši z matematiko, fiziko, mehaniko, elektrotehniko in elektroniko itd., vendar brez poglobljenih strokovnih znanj s področja strege, montaže, hidravlike, pnevmatike, tehnologije, konstruiranja, mehatronike, krmiljenja, programiranja, načrtovanja in še mnogih drugih ne gre. Mislim, da študenti v okviru študija strojništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani lahko pridobijo vsa ta znanja. V okviru našega laboratorija se trudimo prenesti znanja s področij, ki jih pokrivamo. Prepričan sem, da študenti, ki to želijo, dobijo dovolj znanj za uspešno uvajanje avtomatizacije v proizvodnji, kar dokazujejo mnoge uspešne diplomske naloge, ki so jih v našem laboratoriju izvedli študentje na realnih problemih iz industrije. Dodatno specialistično in poglobljeno znanje je možno pridobiti tudi po zaključku rednega študija v obliki podiplomskega in specialističnega študija ter izobraževalnih tečajev, ki jih lahko po dogovoru izvedemo v industriji. Še posebej se mi zdi škoda, da slovenska podjetja in mladi inženirji, ki delajo v teh podjetjih, ne izkoristijo dovolj dobro možnosti, ki jih ponuja država, in sicer aktivnosti »mladi raziskovalci iz industrije«. Za dvig stopnje avtomatizacije strege in montaže v slovenski industiji pa samo dobro znanje nikakor ni dovolj. V prvi vrsti se mi zdi pomembno, da imajo podjetja vizijo in voljo ter posluh za uvajanje avtomatizacije in pa pogum, šele nato je potrebno dobro znanje. Če podjetja nimajo dovolj znanja ali pa jim manjkajo kadri, smo vedno pripravljeni pomagati. In to bo poleg pedagoške dejavnosti eno od osnovnih poslanstev laboratorija LASIM v prihodnje. Hvala za odgovore in uspešno delo tudi v prihodnje. Uredništvo revije Ventil Inštitut Jožef Stefan - odsek za sisteme in vodenje V reviji Ventil nadaljujemo s predstavitvami znanstvenoraziskovalnih skupin s področja avtomatizacije, fluidne tehnike in mehatronike. Tokrat bomo predstavili v slovenskem prostoru in tudi širše poznano skupino za sisteme in vodenje, ki deluje na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Stanka Strmčnika. Pogovarjali smo se z dr. Vladimirjem Jovanom, pomočnikom vodje odseka, sicer dolgoletnim sodelavcem odseka, ki sodeluje predvsem pri pridobivanju in izvedbi projektov za domače in tuje partnerje iz gospodarstva. in robotiko. V okviru tega odseka je od leta 1983 naprej delovala skupina za avtomatiko, ki je 1986 prerasla v samostojen Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije. Leta 2003 se je odsek zaradi razširitve svoje dejavnosti preimenoval v Odsek za sisteme in vodenje. Raziskovalne in razvojne aktivnosti Odseka za sisteme in vodenje, ki jih danes izvajamo, lahko opišemo kot analizo, vodenje in optimizacijo različnih sistemov in procesov. V tem okviru: • raziskujemo nove metode in algoritme za avtomatsko vodenje, • razvijamo postopke in programska orodja za podporo načrtovanju in gradnji sistemov za vodenje, • razvijamo specialne merilne in regulacijske module, • gradimo celotne računalniško podprte sisteme za vodenje in nadzor strojev, naprav oziroma industrijskih in drugih procesov. Odsek je že vse od svoje ustanovitve dalje intenzivno usmerjen v prenos oziroma izmenjavo znanja s svojo okolico ter v sodelovanje z gospodarstvom, saj si je ob svoji ustanovitvi kot poslanstvo zadal prav "premošcanje prepada med teorijo Vodja Odseka za sisteme in vodenje na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Stanko Strmčnik Ventil: Katera so znanstvenoraziskovalna in strokovna področja delovanja skupine oziroma odseka? Kratek opis področij! Dr. Jovan: Odsek za sisteme in vodenje je eden večjih na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in izhaja iz elektronike, področja dela, ki ga je na inštitutu uvedel in utemeljil pokojni prof. dr. France Bremšak. Prvi se je načrtneje začel ukvarjati s teorijo in prakso avtomatskega vodenja, torej s področjem, v katero spada današnja dejavnost odseka. Pod njegovim vodstvom je nastal in deloval Odsek za analogno tehniko in servomehaniz-me, ki se je kasneje preoblikoval v Odsek za avtomatiko, biokibernetiko Domača stran Odseka za sisteme in vodenje na spletu (http://dsc.ijs.si) in prakso" na področju tehnologije vodenja. Prav zaradi tega je dejavnost odseka zelo razvejana, saj obsega tako temeljne in aplikativne raziskave kot tudi razvoj in izobraževanje. Ventil: Pomen področja za sodobno industrijsko proizvodnjo. Dr. Jovan: Terminološko lahko dejavnost našega odseka opredelimo v strokovno področje tehnologije vodenja procesov. Tehnologija vodenja procesov, ki združuje informatizacijo, kibernetizacijo in avtomatizacijo procesov, je ena od ključnih za povečanje kvalitete in učinkovitosti proizvodnje, kar seveda bistveno vpliva na konkurenčnost proizvodnih podjetij. Podjetja se tega dejstva zavedajo, zato ne čudi, da smo sodelavci našega odseka v zadnjih dvajsetih letih delali na skoraj 200 različnih projektih za slovenska in tuja podjetja. Ventil: Umestitev odseka v IJS, slovenski in mednarodni prostor. Dr. Jovan: Zaradi svojih ambicij prenosa raziskovalnih rezultatov v industrijsko prakso, aktualnega področja dela, ki ga gojimo na odseku, in strokovnih referenc lahko ocenimo, da smo od ustanovitve odseka pred dobrimi dvajsetimi leti pa do danes izvajali različne projekte v večini najpomembnejših slovenskih industrijskih podjetij. Za nas so najpomembnejša podjetja, s katerimi imamo dolgoročno partnersko sodelovanje, z nekaterimi tudi že več kot 15 let (Cinkarna Celje, d. d., Mitol, d. d., Inea, d. o. o., Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik). V zadnjih 15 letih smo uspešno vzpostavili tudi mednarodno sodelovanje, bodisi v okviru konkretnih naročil za naše storitve in izdelke (Electrolux Zanussi, Mitsubishi Electric, PlasmaIt) ali v okviru sodelovanja z uglednimi tujimi univerzami na projektih Evropskega programa in različnih bilateralnih raziskovalnih projektih (Imperial College London, Technical University of Denmark, University of Dortmund, Universidad Politecnica de Catalunya, Delft University, Aristotle University of Thessaloniki, akademijami znanosti v Pragi, Budimpešti, Sofiji in drugimi). Sistem za avtomatsko končno kontrolo kvalitete sesalnih enot v Domelu, d. d. Ventil: Sodelovanje s slovenskimi podjetji, načini sodelovanja - projekti, mreže, laboratoriji odličnosti. Namen in cilji sodelovanja. Dr. Jovan: Z večino slovenskih podjetij sodelujemo preko konkretnih pogodb, pač po načelu ponudbe in povpraševanja, pa tudi v skupnih razvojnih projektih. Ponudb za sodelovanje je precej, skušamo sodelovati predvsem na zahtevnejših projektih, ki so tudi razvojno zanimivi in kot takšni izziv za našo skupino. Ker pa menimo, da je vloga naše skupine tudi promocija področja tehnologije vodenja in uvajanje rezultatov tega strokovnega področja v industrijsko prakso, igramo pomembno vlogo tudi v različnih interesnih grupacijah ponudnikov storitev s področja tehnologije vodenja in uporabnikov teh storitev iz industrijskih podjetij. Tako naš odsek vodi Center odličnosti za sodobne tehnologije vodenja. Je tudi eden od pobudnikov za ustanoviteljev tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov Preizkušanje 7-kilowatnega agregata z gorivnimi celicami in Tehnološkega centra za avtomatizacijo, robotizacijo in informatizacijo proizvodnje. Ventil: Izbrani projekti oziroma rezultati sodelovanja s slovensko industrijo neposredno, posredno preko državnega in evropskega financiranja. Dr. Jovan: Lep primer neposrednega sodelovanja s slovensko industrijo je naše delo za Domel, ,d. d., Železniki, danes največjega evropskega dobavitelja sesalnih enot za gospodinjske in profesionalne sesalnike. Zanje smo razvili in na več proizvodnih linij vgradili kot končno kontrolo diagnostični sistem za avtomatsko kvaliteto elektromotorjev za sesalnike. Postavitev in uspešno delovanje teh sistemov sta podjetju Domel omogočila pridobiti nove kupce izdelkov - predvsem nizozemski Philips. Ta je svojo poslovno potezo namreč pogojeval z uporabo avtomatskih diagnostičnih naprav, zato je bil ta tehnološki dosežek ključnega pomena za prodor novih Domelovih izdelkov na svetovni trg. Nove naprave omogočajo popoln nadzor nad kvaliteto izdelkov ter popolno sledljivost-vsi motorji so označeni in meritve vsakega izdelanega motorja (električne, vibracijske in akustične) so shranjene v podatkovni bazi podjetja. Za postavitev prve naprave smo sodelavci v letu 2005 prejeli zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Uspešno sodelovanje z Domelom danes nadgrajujemo s skupnim delom na področju razvoja namenskih sklopov za sisteme z gorivnimi celicami. Domel, d. d., namreč postaja pomemben svetovni dobavitelj puhal zraka in vodika za gorivne celice. Trenutno poteka sodelovanje na več projektih s področja razvoja namenskih podsklopov in uporabe gorivnih celic: v okviru evropskega projekta NextGenCell skupaj s strokovnjaki Domela razvijamo mehansko obliko, pripadajočo elektroniko in algoritem vodenja za razdelilnik zraka, ki se bo uporabljal v napravi za pridobivanje vodika iz zemeljskega plina. Drugi trije projekti se nanašajo na uporabo gorivnih celic v sistemih kogeneracije in na njihovo uporabo kot dodatni vir električne energije v namenskih vojaških aplikacijah. Trenutno teče na našem odseku še več drugih projektov za slovenska podjetja. Za Danfoss Trata, d. o. o., razvijamo koncept delovanja in elektroniko inteligentnega ventila za energetiko, za isto podjetje se razvija tudi sistem vodenja za namensko testno progo, z Inea, d. o. o., delamo pri razvoju programskega paketa za dinamično pripravo receptur in pri nadgradnji računalniškega vodenja proizvodnih linij v Color, d. d. Z našimi industrijskimi partnerji sodelujemo tudi pri pridobivanju namenskega sofinanciranja za razvojne projekte in jih vključujemo v domače in tudi evropske razvojne projekte. nega dela. Za svoje delo pri uspešnem prenosu raziskovalnih rezultatov v industrijsko prakso so sodelavci naše skupine dobili tudi vrsto priznanj: več državnih nagrad za izume in tehniške izboljšave, Zoisovo priznanje, Bedja-ničeve nagrade in druga priznanja. Seveda tudi objavljamo v tujih in domačih znanstvenih revijah. V zadnjih petih letih so sodelavci odseka prispevali okrog 50 originalnih znanstvenih člankov v najuglednejših mednarodnih revijah in predstavili svoje raziskovalne in razvojne rezultate na več kot 100 mednarodnih konferencah po vsem svetu. Poseben pomen dajemo promociji in razširjanju znanj s področja teh- Elektronski sklop za pogon motorja inteligentnega ventila Ventil: Pomen znanstvenoraziskovalnega dela za stroko, način predstavitve, objave in odmevnost. Dr. Jovan: Poudarek našega raziskovalnega dela je v skladu z misijo odseka na reševanju problemov, ki izhajajo iz konkretnih potreb naših partnerjev iz industrije. Zadovoljni smo, da so marsikateri predlogi in rešitve s področja računalniškega vodenja naprav in procesov, uporabe sodobnih postopkov regulacije, mikroplaniranja proizvodnje in sprotnega ocenjevanja učinkovitosti proizvodnje zaživeli v industrijski praksi in povečali konkurenčnost naših podjetij. Menimo, da je to eden najbolj transparentnih prikazov pomena našega raziskoval- nologije vodenja; vrsta sodelavcev odseka sodeluje kot predavatelji na različnih slovenskih univerzah, že več kot 10 let pa v okviru specialističnega študija na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko podajamo znanja s področij avtomatike, vodenja procesov, informatike in računalništva slušateljem rednih tečajev iz slovenskega gospodarstva. Ventil: Projekti, ki jih financira EU - sodelovanje v posameznih programih. Dr. Jovan: Pomena vključevanja naše skupine v širši evropski raziskovalni prostor se seveda zavedamo. Poleg vrste mednarodnih bilateralnih projektov, s katerimi smo začeli že Koncept vodenja letala iz projekta šestega evropskega programa PEGASE pred dvajsetimi leti, smo bili v petem evropskem programu soudeleženi pri petih projektih. V šestem evropskem programu skupaj s skupinami z najuglednejših evropskih univerz in razvojniki iz pomembnih evropskih industrijskih podjetij sodelujemo na treh projektih: v okviru projekta PRISM je naš odsek zadolžen za problemsko področje optimizacije proizvodnje v realnem času. Cilj raziskave na tem področju je predvsem izdelava koncepta optimalnega vodenja različnih modelnih procesov z upoštevanjem realnih negotovosti/omejitev procesa in razvoj strategij vodenja, ki omogočajo relativno enostavno uporabo v praksi. V projektu PEGASE, ki združuje najpomembnejše evropske izdelovalce letal in helikopterjev, sodelavci iz naše skupine delajo na vodenju letal v fazah približevanja pristajalni pisti, pristajanja in vzletanja s pomočjo dveh na krilih instaliranih kamer. Prednost tega koncepta je v avtonomnosti vodenja letala, ki na ta način ni več odvisno od zunanjih sistemov vodenja na letališčih, torej t. i. ILS-sistema. V tretjem projektu CONNECT skupaj s partnerji razvijamo napredne algoritme vodenja in orodja za njihovo aplikacijo na množici industrijskih procesov, pri katerih se kažejo posebni problemi in omejitve (npr. problemi, ki zahtevajo hitro vodenje ob upoštevanju omejitev, varnostno kritične aplikacije, procesi z visokimi zahtevami kvalitete produktov itd.). Pripravljamo se tudi na prijave za sedmi evropski program. Ventil: Način in pomen sodelovanja z drugimi znanstvenimi institucijami doma in v tujini. Dr. Jovan: Znanja za realizacijo zahtevnih razvojnih projektov zmeraj primanjkuje, zato se zavedamo pomena sodelovanja z drugimi znanstvenimi institucijami. Tradicionalno zelo uspešno sodelujemo s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Kot primer dobrega sodelovanja v zadnjem času pa lahko navedemo projekte na področju uporabe gorivnih celic - v projektih so vključene poleg naše skupine iz IJS tudi skupine s Kemijskega inštituta, Fakultete za kemi-jo in kemijsko tehnologijo, ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in tudi več storitvenih podjetij. Izkušnje sodelovanja s tujimi znanstvenimi institucijami in podjetji v okviru evropskih raziskovalnih programov in konkretnih naročil za tuja podjetja kažejo, da smo tako po znanju in naših storitvah konkurenčni. Trenutno delamo skupaj s parner-ji na več tujih naročilih za visokoteh-nološke projekte: na razvoju podsklo-pa za napravo za pridobivanje vodika iz zemeljskega plina za sistem hišne kogeneracije z gorivnimicelicami, na razvoju sistema za vodenje novo razvite naprave za obdelavo žice s pomočjo magnetno zgoščene plazme in na razvoju koprocesorskega modula za vodenje zahtevnih industrijskih procesov s standardnimi industrijskimi krmilniki. Ventil: Organiziranost odseka in pomen mladih raziskovalcev ter prenos znanja preko podiplomskih študentov. Kadri za industrijo, znanje in usposobljenost. Dr. Jovan: Naš odsek ima trenutno 25 sodelavcev, zbranih okrog jedra desetih izkušenih raziskovalcev in razvijalcev. Imamo 12 doktorjev elektrotehniških znanosti, predvsem s področja avtomatike, ki delno pokriva naše širše strokovno področje tehnologije vodenja. Trenutno usposabljamo pet mladih raziskovalcev, ki jim poleg dela na teoretičnih raziskavah nudimo tudi možnosti za spoznavanje izzivov in čeri pri delu na različnih izvedbenih projektih. Na ta način po zaključku usposabljanja mladi raziskovalec ne pridobi le teoretičnega znanja in ima v žepu potrdilo o opravljenem doktoratu, temveč tudi nekaj izkušenj z dela na projektih, ki mu v bodoči karieri pridejo še kako prav. Bivši mladi raziskovalci, ki jih je nad 25, so našli svojo poklicno kariero na različnih področjih: kot uspešni razvijalci v najboljših slovenskih storitvenih podjetjih s področja uporabe informacijskih tehnologij, kot direktorji in vodstveni kader v slovenski industriji, eden se je po zagovoru doktorata na bostonskem MIT uveljavil v ZDA, nekaj jih je v državni upravi, med njimi imamo tudi enega župana in gospodarskega ministra v vladi, ki ji je letos potekel mandat. Ventil: Prihodnji razvoj odseka in stroke. Dr. Jovan: Tehnologija vodenja je infrastrukturno področje raziskav in razvoja, katerega izsledki in izdelki so vgrajeni v tako rekoč vsako sodobnejšo napravo, od kavnega mlinčka do kompleksnih tehnoloških linij. V zadnjem desetletju se naše področje dela, ki je bilo v izhodišču pretežno računalniško vodenje industrijskih procesov in razvoj zahtevnih elek- tronskih naprav, počasi, a vztrajno seli na druga strokovna polja uporabe; tako danes delamo tudi na mednarodnem medicinskem projektu, katerega cilj je ocenjevanje stopnje globine anestezije, na področju uporabe gorivnih celic kot alternativnega vira električne energije, na strojniškem projektu diagnostike obratovanja rotacijskih strojev, pripravljamo projekte za proizvodnjo alternativnih vrst bio-goriv itd. Izzivov je torej precej, vendar je tudi precej čeri. Predvsem nas skrbi danes v Sloveniji uveljavljen način vrednotenja uspešnosti raziskovalnih skupin, ki temelji predvsem na bibliografskih rezultatih in obenem zanemarja zahtevnost razvojnega dela, potrebnost prenosa znanja v industrijsko prakso in sodelovanje z industrijskimi razvojnimi skupinami pri izvedbi najzahtevnejših projektov. Hvala za vaše odgovore in uspešno delo še naprej. Dr. Dragica Noe, Uredništvo revije Ventil Sistemi za avtomatizacijo proizvodnje Izkušnje in kvaliteta Izkoristite dolgoletne izkušnje podjetja Rexroth in OPL na področju montažne tehnike, notranjega transporta in manipulacije. Inovativni moduli vam omogočajo hitro pripravo proizvodnje in zagotavljajo najvišji standard kvalitete. Zagotavljamo vam najširšo Iponudbo kvalitetnih gradbenih modulov , od : modulnega |sistema Al-gradbenih profilov s pripadajočimi spojnimi elementi, ergonomske opreme očnih delovnih mest in sistema za Lean production , paletnih ^"^sistemov do teže izdelka 241kg magnetnih kodirnih sistemov, ki lir so integrirani v palete, verižnih transportnih sistemov za -■=•■; povezavo strojev v celice , ^kartezičnih manipulatorjev ter zagotavljamo servis za opremo. Rexroth Bosch Group OPL OPL d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin Slovenija Tel. 01 560 22 40 Fax. 01 560 22 41 valter.saksida@siol.net www.opl.si FUCHS - vodilni svetovni proizvajalec maziv Mazivo je konstrukcijski element, kvalitetno vzdrževanje, manj zastojev, višja produktivnost, daljša življenjska doba, manjše trenje - občutni prihranki energije, ... O podjetju, proizvodnem programu, viziji in vpetosti v slovenski prostor smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Fuchs maziva LSL gospodom Bogdanom Planincem. Ventil: Spoštovani gospod direktor, podjetje Fuchs mazila LSL, d. o. o., je že dolga leta prisotno na slovenskem trgu z mazivi blagovne znamke FUCHS. Prosimo vas, da nam na kratko predstavite matično podjetje in vaše podjetje v Sloveniji. ß.Planinc: PodjetjeFUCHSPETROLUB AG je mednarodno podjetje, ki proizvaja in trži širok program maziv za industrijo in vozila ter zaseda vodilni položaj med neodvisnimi družbami na svetu. Podjetje Fuchs je bilo kot podjetje za uvoz in prodajo visokokvalitet-nih rafinerijskih proizvodov ustanovljeno že leta 1931 v Mannheimu v Nemčiji, kjer je sedež podjetja Fuchs Petrolub AG še danes. V obdobju po 2. svetovni vojni se je podjetje usmerilo na mednarodni trg, v širitev palete proizvodov in strategijo prilagajanja individualnim potrebam strank. Dotlej družinsko podjetje se je leta 1972 preoblikovalo v delniško družbo. V 90. letih korporacija Fuchs vključuje že 80 podjetij po svetu, hkrati pa opušča oddelke, ki ne sodijo k Fuchsovemu osnovnemu proizvodnemu programu - mazivom. Izjemno široka in izpopolnjena ponudba Fuchsovih olj in maziv je bila slovenskim kupcem v celoti prvič na voljo leta 1996 z ustanovitvijo podjetja Fuchs maziva LSL, d. o. o., v Slovenski vasi, kjer je sedaj naše skladišče, sedež podjetja pa seje preselil v Brežice. Skladiščni prostori obsegajo 1000 m2, vedno pa imamo na zalogi preko 160 ton blaga. Osnovno vodilo, ki mu sledimo pri našem poslovanju, predstavljajo učinkovita distribucija, hitra dostava, kakovosten servis in zadovoljni kupci. Ventil: Omenili ste, da je FUCHS vodilni proizvajalec maziv. Na katerih področjih? B. Planine: FUCHS je ponudnik maziv, ki ima v svojem proizvodnem programu rešitve za praktično vse aplikacije, še posebej uspešni pa smo na področju tekočin za obdelavo kovin, antikorozijske zaščite, masti, specialnih maziv za rudnike, npr. težje vnetljive hidravlične tekočine, in pa na vse bolj aktualnem področju okolju prijaznih, biološko razgradljivih tekočin in maziv. Podjetje Fuchs je opravilo pionirsko delo na področju okolju sprejemljivih maziv, ki po svojih zmogljivostih niso v ničemer zaostajala za klasičnimi. Na žalost pa je povpraševanje kljub vse večjemu zavedanju glede ohranjanja okolja še vedno pod pričakovanji. Upamo, da se bo to v prihodnosti spremenilo! Ventil: Konkurenca ponudnikov je na področju maziv dokaj velika. Bi lahko na kratko omenili vašo vizijo in pred- Podjetje FUCHS PETROLUB AG in FUCHS Europe Schmierstoffe GmbH nosti, ki vam omogočajo držati korak s konkurenco oz. biti pred njo? B. Planine: Naše največje prednosti so vsekakor širok prodajni program, visokokakovostni izdelki po konkurenčni ceni, ažurna dobava in strokovna podpora. Zaradi globalne prisotnosti smo našim strankam dosegljivi vedno in povsod. Zelo velik poudarek dajemo razvoju vrhunskih izdelkov. Naš cilj je biti vodilni v tehnologiji. Zato FUCHS ni brez razloga najpomembnejši proizvajalec maziv za prvo vgradnjo v nemški avtomobilski industriji. Tako je FUCHS dobitnik laskavega priznanja avtomobilskega koncerna DaimlerChrysler: dobavitelj Top-10. Podjetje vlaga velik del svojih prihodkov v razvoj izdelkov in tehnologij. Zavedamo se, da so raziskave in razvoj ključ do uspeha. Da podjetje izpolnjuje standarde DIN EN ISO 9001:2000, ISO/TS 16949:2002 in DIN EN ISO 14001, je tako samoumevno. Ventil: Omenili ste obsežen proizvodni program. Ali ga lahko na kratko predstavite? B. Planine: Naš prodajni program v osnovi delimo na dve področji, in sicer maziva za vozila, ki v Sloveniji predstavljajo 30 % naše skupne prodaje, ter industrijski proizvodi - 70 %. Naš program za vozila vsebuje široko paleto izdelkov, ki izpolnjujejo mednarodno priznane standarde ter standarde, ki jih predpišejo posamezni proizvajalci vozil. Če se osredotočim na industrijska maziva, so ta v osnovi razdeljena na naslednje skupine: - RENOLIN (hidravlična olja in olja za prenosnike), - ECOCOOL ECOCUT (tekočine za obdelavo kovin), - ANTICORIT (korozijska zaščita), - RENOFORM (sredstva za preoblikovanje), - RENOCLEAN (čistila), - RENOLIT (masti), - GERALYN (izdelki za prehrambeno industrijo). Del široke palete proizvodov blagovne znamke FUCHS Veliko blaga iz naštetih skupin je na slovenskem trgu mogoče dobiti iz redne zaloge, odločilno vlogo pri določanju artiklov pa vsekakor predstavljata povpraševanje in specifičnost trga. Poleg navedenih glavnih skupin izdelkov pa obsega proizvodni program skupine Fuchs še številne specialne izdelke za posebne namene. Globalno je v proizvodni mreži podjetja Fuchs na voljo preko 10.000 izdelkov, ki jih dobavljamo več kot 100.000 strankam po svetu. Ventil: Bi lahko našim bralcem omenili nekaj najpomembnejših novosti na tržišču. B. Planine: Razvoj in raziskave so ključnega pomena za naš sedanji uspeh in tudi v prihodnosti, zato naši razvojni oddelki nepretrgoma razvijajo in preizkušajo nove izdelke. Med zadnjimi dosežki bi omenil nove hladilno-mazalne tekočine, ki so koži prijazne in ne povzročajo alergij in draženja. Sredstva za preoblikovanje v prihodnosti ne bodo smela več vsebovati klora, težkih kovin ter nevarnih hlapljivih snovi. Naši novi izdelki že ustrezajo tem zahtevam. Prav tako Fuchs že preizkuša izdelke, ki hkrati služijo kot korozijska zaščita ter sred- stvo za preoblikovanje pločevine, npr. izdelava avtomobilskih karoserij. Izdelek mora poleg tega omogočiti tudi naknadno spajanje oz. varjenje ter učinkovito pranje pred postopki barvanja. V vsakem vozilu je do 30 različnih aplikacij, v katerih se uporabljajo različne vrste masti. V vsako vozilo je vgrajene do 1,5 kg masti. Kupci pogosto zahtevajo posebne, namensko izdelane rešitve, ki so rezultat obsežnega razvoja in tehničnega znanja, ki ga Fuchs kot eno izmed redkih podjetij tudi ima. Desetletja so se uporabljala samo reduktorska olja, izdelana na osnovi mineralnih olj, vendar pa se vse bolj pojavljajo sintetična olja, ki so v nekaterih sektorjih zaradi svojih lastnosti nepogrešljiva, npr. vetrne turbine, kjer se zahtevajo okolju prijazna, visokozmogljiva olja. Glavne prednosti sintetičnih izdelkov so boljša zaščita pred obrabo, zmanjševanje trenja, nižje delovne temperature, kar posledično pomeni manjše termične in oksidacijske obremenitve. Res je, da so sintetična olja dražja od mineralnih, vendar pa je tudi njihova življenjska doba daljša, podaljšani so intervali menjave, zmanjšajo se stroški vzdrževanja. Ventil: Veliko si prizadevate tudi za promocijo blagovne znamke in izdelkov. Kje vse ste prisotni? Utrinek iz laboratorija, oddelka za razvoj in raziskave B. Planine: Ker prihaja večji del naših kupcev iz industrije, je tudi promocija blagovne znamke nekoliko drugačna kot pri podjetjih, kjer predstavljajo velik del njihove prodaje izdelki za vozila. Poskušamo najti način, kako se našemu kupcu najbolj približati. Vsekakor so tu na prvem mestu stiki, ki jih vzpostavijo naši prodajni predstavniki, sledijo stiki, vzpostavljeni na različnih strokovnih sejmih (Terotech, Orodjar-stvo, Srečanje vzdrževalcev Rogla, Avto in Vzdrževanje, ^). Prav tako oglašujemo v strokovnih revijah, kot je npr. vaša, tudi preko strokovnih člankov, katerih število želimo v prihodnosti še povečati. Ne boste pa našli naših oglasov na zunanjih reklamnih panojih ali televiziji, ker ja takšno oglaševanje preprosto predrago. Vsekakor pa je najboljša promocija zadovoljna stranka. Ventil: Kdo so vaši največji konkurenti na slovenskem trgu? B. Planine: Konkurenca na trgu je močna in v Sloveniji ni nič drugače kot na ostalih razvitih trgih. Prisotne so vse pomembne blagovne znamke z večino svojega programa in tudi manjša podjetja, ki se pojavljajo s specialnimi izdelki za posebna področja. Zaradi razdrobljenosti in velikosti so pogoji na Slovenskem trgu nekoliko drugačni. Skupne količine so običajno majhne, število različnih artiklov, ki jih stranke iščejo, pa je visoko. To zahteva vzdrževanje precejšnjih zalog, ki so vsekakor finančno breme. Vsak dobavitelj pa seveda poskuša najti na trgu področje, kjer meni, da ima s svojimi izdelki konkurenčno prednost! Ventil: Kakšne načrte imate v prihodnosti? B. Planine: Tudi načrti za prihodnost predvidevajo, da bo segment industrijskih izdelkov predstavljal večino naše prodaje. Širok prodajni program nam omogoča, da hitro reagiramo na novo nastale potrebe trga oz. sledimo razvoju. Trenutna dogajanja na trgu bodo vsekakor nekoliko spremenila razmerja med posameznimi skupinami izdelkov, ne pričakujemo pa kakšnih izjemnih sprememb. Ventil: Se vam recesija kaj pozna (primerjava prodanih količin maziv letos in lani)? Utrinek z razstavnega prostora - srečanje vzdrževalcev na Rogli Masti predstavljajo pomemben delež prodaje podjetja Fuchs B. Planine: Ker dobavljamo del naših izdelkov podjetjem, ki proizvajajo dele za avtomobilsko industrijo, smo tudi mi občutili občuten upad povpraševanja v primerjavi z lanskim letom. Po naših izkušnjah se je manjše povpraševanje čutilo že v prvi polovici letošnjega leta in ne šele proti koncu leta, ko je dogajanje na globalnem trgu tudi precej bolj podprto s strani medijev. Ventil: Kakšna je prihodnost proizvajalcev maziv v Evropi glede na globalizacijo in zmanjševanje porabe maziv v razvitih državah? B. Planine: Zahodna Evropa je dozorel trg, ni več prostora za izrazito rast. Nasprotno je v Vzhodni Evropi še dovolj prostora za razvoj. Glo-balizacija predstavlja za Fuchs kot skupino prednost, saj je podjetje manj dovzetno za nihanja, ki jih povzročijo dogajanja v eni regiji. Npr: 2004, 2005 zelo dobri rezultati ZDA, 2006, 2007 Evropa, Azija pa je regija v konstantnem vzponu! Slovenski trg je po mojem mnenju zelo razvit, zato bo konkurenčni boj v prihodnosti trd. Gospod direktor, v imenu bralcev revije Ventil se vam najlepše zahvaljujemo za pogovor in vam želimo veliko poslovnih uspehov. Dr. Darko Lovrec Zavarujte svoje dragulje* gl ItMtfsli] Analiza stanja in trendov raziskav ter razvoja v stregi in montaži Niko HERAKOVIC Izvleček: V prispevku je podan kratek pregled stanja raziskav in razvoja v stregi in montaži v svetu in nekateri trendi prihodnjega razvoja, ki so lahko v pomoč pri planiranju strežnih in montažnih sistemov. V prvem delu prispevka so analizirani glavni razlogi za avtomatizacijo in integracijo robotike v proces montaže. V drugem delu pa so podane nekatere razvojne strategije na tem področju, obravnavani pa so tudi trendi nujnega uvajanja metodologije DMFA v proizvodni proces ter principi mešanega modela montaže in modularne dobaviteljske verige. Na koncu so poleg mikromontaže obravnavani še trendi na področju fleksibilnih montažnih sistemov in industrijskih robotov, uporaba strojnega vida v montaži ter področje strege in transporta materiala. Ključne besede: planiranje strege in montaže, fleksibilna avtomatizacija montaže, robotski vid, trendi razvoja v stregi in montaži, prilagodljivost, modularnost, DFMA, mešani model montaže, modularna dobaviteljska veriga, aplikacije industrijskih robotov, interakcija robot-človek, ■ 1 Uvod Današnja »množična proizvodnja po meri« ponuja individualizirane izdelke po skoraj enakih cenah, kot jih omogoča klasična množična proizvodnja. Rezultat omenjene spremembe paradigme je drastično povečanje števila variant različnih izdelkov, ki jih ponujajo proizvajalci [1], kar ima za posledico nenehno potrebo po hitri spremembi in prilagoditvi planov ter urnikov proizvodnih procesov skladno z veliko raznolikostjo izdelkov in hitro spreminjajočim se tržnim povpraševanjem. Takšno povečanje dinamike trga v zadnjih letih je postavilo proizvodna podjetja pred nove izzive, ki se še posebej odražajo na področjih planiranja, optimizacije ter krmiljenja strege in montaže. Konvencionalne montažne strukture in metode v glavnem niso več dovolj zmogljive in zadovoljive v spopadanju s spremembami, nepre- Doc. dr. Niko Herakovič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo - LASIM dvidljivimi dogodki in motnjami. Učinkovito reševanje teh izzivov je dandanes in v prihodnje vse bolj možno le z uvajanjem fleksibilnih, rekonfigurabilnih in avtonomnih montažnih in strežnih sistemov ter razvojem njihovih naprednih modelov (preglednica 1) [1,2]. Preglednica 1. Evolucija proizvodnih paradigm [2] Proizvodna paradigma Fleksibilni proizvodni sistemi Rekonfigurabilni proizvodni sistemi Avtonomni proizvodni sistemi Časovno obdobje 80. leta 20. stol. 90. leta 20. stol. 1. desetletje 21. stol. Zahteve trga različnost izdelkov, majhne serije izdelki po meri, spreminjajoče se zahteve personalizirani izdelki, turbulentni trgi Zahteve za proizvodne sisteme fleksibilnost prilagodljivost, spremenljivost samoprilagodljivost, samooptimizacija, samoorganizacija Proizvodni koncepti CIM, fleksibilna avtomatizacija HMS, rekonfigurabilni sistemi avtonomni sistemi, ubikvitarno računanje Krmilni koncepti centralizirani krmilni sistemi, hierarhična struktura centralizirani in decentralizirani krmilni sistemi, dinamična struktura avtonomno krmilje, heterarhična struktura Realizacija monolitični PPC-sistemi multiagentni sistemi vsepovsodne računske tehnologije CNC-izdelovalni centri, roboti modularnost, standardizirani vmesniki integracija krmlija v podsisteme, stroje, komponente, dele Eden izmed načinov za uspešno planiranje strežnih in montažnih sistemov ter procesov prihodnosti je vsekakor nenehno sledenje in poznavanje specifičnih trendov v avtomatizaciji strege in montaže kakor tudi splošnih tehnoloških trendov prihodnosti. V prispevku je podan kratek pregled stanja kakor tudi nekateri trendi na področju avtomatizacije strege in montaže. ■ 2 Stanje v stregi in montaži Trije elementi, potrebni za delovanje stroja ali naprave, so avtomatizacija, elektromehanske komponente in človek [3]. Pregled relativnega napredka oz. izboljšav pri posameznem elementu nam vsekakor poda nek vpogled v trende, ki bodo zaznamovali avtomatizacijo strežnih in montažnih naprav v prihodnosti. Splošno stanje oz. trend, ki že desetletja in nenehno pridobiva na pomembnosti, je hiter napredek avtomatizacije, instrumentacije in električnih komponent ter sistemov. Te komponente in sistemi nenehno in hitro napredujejo na področjih, kot so predvsem razmerje cena/zmogljivost, velikost (gabariti) in zanesljivost delovanja. Ti napredki so očitni predvsem v primerjavi z napredki elek-tromehanskih komponent in človeške delovne sile. Avtomatizacija proizvodnih procesov, vključujoč strego in montažo, je eden ključnih parametrov moči industrije zahodnih držav in obenem eden glavnih dejavnikov njihove kompetitivnosti in zmanjšanja odvisnosti od trgov s ceneno delovno silo, obenem pa nam kljub staranju prebivalstva pomaga (oz. bo bolj izrazito v prihodnosti) tudi pri vzdrževanju življenjskega standarda. Glavni razlogi za avtomatizacijo in integracijo robotike v proces strege in montaže so zagotavljanje oz. občutno izboljšanje kakovosti strežnih in montažnih procesov ter izdelkov z uvedbo kontrole v zaprti krmilni zanki, izboljšanje učinkovitosti, uporaba standardne strojne in programske opreme, predrage elektromehanske komponente, po- večanje operativnega nadzora nad montažnim in strežnim procesom (v primerjavi s trgi s ceneno delovno silo), nižji proizvodni stroški, pa tudi zmanjšanje odvisnosti od človeškega faktorja in nenazadnje posledično zmanjšanje potrebnega proizvodnega prostora. Z uvedbo avtomatizirane strege in montaže je potrebnih manj ljudi z nižjo strokovno usposobljenostjo v samem procesu strege in montaže, več pa je potrebnih ljudi z višjo strokovno usposobljenostjo in specialnimi znanji, ki bodo znali upravljati avtomatiziran sistem, ga nadzorovati in tudi vzdrževati. Planiranje avtomatizirane strege in montaže zahteva upoštevanje mnogih dejavnikov. Različna življenjska doba izdelkov in negotovost oz. spremenljivost količine izdelkov otežujejo izbiro ustrezne stopnje avtomatizacije v proizvodnem procesu. Avtomatiziran proces sicer izboljša kakovost procesa in izdelkov ter zagotovi predvidljiv rezultat, vendar se ob nepravilnem planiranju pogosto pokaže tudi kot zavirajoč oz. motilni dejavnik. Zaradi te negotovosti mnoga proizvodna podjetja, še posebej manjša, pogosto močno omahujejo pri uvajanju avtomatizacije ali imajo do nje celo odklonilen odnos, kar je predvsem posledica prisilnih frekventnih sprememb, ki otežujejo izračun profi-tabilnosti. To je tudi eden glavnih razlogov, da se mnoga podjetja še naprej zanesejo na višjo stopnjo ročne strege in montaže, ki ima v primerjavi z avtomatiziranim strojem oz. napravo tudi nekatere pomembne prednosti [4], vendar pa avtomatizirana naprava na drugi strani marsikje uspešno nadomešča človeka in elek-tromehanske komponente. ■ 3 Trendi Po oceni mnogih strokovnjakov je prihodnost avtomatizacije strežnih in montažnih procesov v standardizirani, pa vendar variabilni modularni gradnji in inštalacijskih rešitvah. S pametnim oz. premišljenim planiranjem je možno kombinirati avtomatizirane in ročne procese v kombinirane fleksibilne proizvodne rešitve. Zaradi variabilnosti naročil in nenehnih potreb po spremembi strežnih in montažnih sistemov je vsekakor smiselno vkomponirati potrebno fleksibilnost že v zasnovo sistemov in tako omogočiti njihovo sposobnost za postopne spremembe in dograjevanje. Na ta način je mogoče večji del investicije porazdeliti preko daljšega časovnega obdobja, strežne in montažne sisteme pa lahko tako vedno znova posodobimo in dogradimo z najnaprednejšimi in najustreznejšimi rešitvami [5]. Tako zagotovimo tudi trajnost strežnih in montažnih sistemov ter njihovo variabilnost, kar je nenazadnje dodatno zagotovilo, da naprave zadržijo svojo vrednost in s tem zagotovijo povrnitev investicijskih stroškov ter ustvarjanje dobička. 3.1 Razvojne strategije Nekatere države EU so v skladu s svojimi razvojnimi »high-tech« strategijami sprejele različne iniciative za raziskave na področju razvoja strežnih in montažnih sistemov v prihodnosti. V okviru nemške »Raziskave za jutrišnjo proizvodnjo« [6], ki se je zaključila v letu 2007 in v kateri so sodelovale tako razvojne ustanove kakor tudi industrija, so bili navedeni naslednji kriteriji za uspešno cenovno učinkovito proizvodnjo množičnih izdelkov po meri kupcev v prihodnosti: • prilagodljivost strežne in montažne opreme spremenljivim strežnim in montažnim nalogam -časovno najkrajša možna preusmeritev; • modularnost in rekonfigurabilnost sistemov tudi za majhne serije in hitre menjave lastnosti izdelkov (fleksibilnost procesa in količine); • visoka stopnja funkcionalne integracije različnih tehnologij z različnimi strojnimi konstrukcijami za skrajšanje proizvodnih verig; • fleksibilna implementacija razpoložljivih sistemskih komponent, vključujoč periferne značilnosti (procesna povezava, delovanje, inštalacija); • nove oblike sodelovanja s kupci - integracije kupca kot partnerja, ki omogoča dodano vrednost, in skupno razvijanje izdelka; • transparentnost celotne blagovne verige in življenjske dobe izdelka tako za kupca kot za proizvajalca. Strežne in montažne sisteme prihodnosti bodo, odvisno od zahtev, sestavljale ročne delovne postaje, kombinacije ročnih in avtomatiziranih delovnih postaj (hibridni strežni in montažni sistemi) ali pa bodo sestavljeni iz popolnoma avtomatiziranih, avtonomnih naprav. Inteligentna kombinacija individualnih korakov bo omogočila stroškovno učinkovite in fleksibilne strežne ter montažne sisteme, ki bodo lahko hitro reagirali na spremembe. 3.2 Metodologija DFMA V današnjem globalnem nastopanju proizvodnih podjetij je zniževanje proizvodnih stroškov v samem središču pozornosti. V zadnjih letih veliko govorimo o t. i. »vitki proizvodnji« oz. o vitkih proizvodnih sistemih. S pomočjo filozofije vitke proizvodnje lahko proizvodna podjetja optimirajo delovanje in tako občutno znižajo proizvodne stroške. Najboljša montaža z vidika "lahko, hitro, poceni" je dejansko "nič montaže" - npr. končni izdelki že takoj po procesu izdelave. V praksi pa je najboljša montaža podobna filozofiji "vitke proizvodnje" - nikoli dokončana pot iskanja nenehnih izboljšav tako izdelka kot procesa. Konstruiranje za proizvodnjo in montažo - Design For Manufacturing and Assembly (DFMA) - je ena od metodologij in orodje, ki bo v prihodnosti zagotovo omogočalo "vitke" izdelke in procese od samega začetka z zniževanjem kratkoročnih stroškov in izboljšavo dolgoročne profitabilnosti. Cilj uporabe DFMA je optimalna montaža, kar je doseženo z uporabo sofisticirane programske opreme že v zgodnji fazi načrtovanja in konstruiranja izdelka s ciljem zmanjšati število sestavnih delov in poenostaviti montažni proces ter vzdrževanje in obenem izboljšati kakovost izdelkov. Na sliki 1 je prikazan primer, ki ponazarja časovni potek oz. trajanje posameznih faz v odstotkih, in sicer v pri- Slika 1. Skrajšanje časov in znižanje stroškov proizvodnega procesa z uporabo metodologije DFMA [7] meru konvencionalnega procesa, ter pri uporabi metodologije DFMA, po kateri prihranimo do 40 % proizvodnega časa, vendar pa je zato več časa posvečenega načrtovanju in snovanju izdelka kot v primeru konvencionalnega proizvodnega procesa. dnih časov izdelka ob izboljšani kakovosti in nižjih stroških. Eden najpomembnejših parametrov metodologije DFMA je cena končnega izdelka ali sestavnega dela, kar velja tudi v primeru individualizi-ranih izdelkov. Pri tem je pomembno razmerje med st- Slika 2. Optimalna cena in funkcija izdelka [7] Bistvo uspeha pri uporabi metodologije DFMA je tesno sodelovanje in dogovarjanje med vsemi dejavniki življenjske dobe izdelka (oblikovalci, konstruktorji, prodajalci, uporabniki, tehnologi izdelave, montaže itd.), in sicer že v zelo zgodnji fazi zasnove izdelka. Le na ta način je možno znižati proizvodne stroške, izboljšati učinkovitost procesa, upoštevati vse alternative in doseči konsenz vseh partnerjev s ciljem skrajšanja proizvo- roški in funkcijo izdelka oz. sestavnega dela. Načrtovalci in konstruktorji izdelka morajo doseči optimalno točko, ko se srečata ciljni črti funkcije izdelka in stroški njegove izdelave (slika 2). Vsaka konstrukcija izdelka, ki seže preko teh dvehmeja,je slaba. Optimalna konstrukcija sestavnih delov ali izdelkov zahteva doseganje meje funkcionalnosti brez dodatnih stroškov v proizvodnem procesu. 3.3 Princip mešanega modela montaže in modularne dobaviteljske verige Zaradi visoke stopnje variantnosti izdelkov bodo morali biti strežni in Slika 3. Nemodularna in modularna dobaviteljska veriga v montaži [1] montažni sistemi prihodnosti načrtovani tako, da bodo lahko zagotovili visoko stopnjo zahtevane variant-nosti ob kakovosti in produktivnosti množične proizvodnje. Proizvodna podjetja se lahko spopadejo s tem izzivom z uvajanjem strežnih in montažnih sistemov, ki delujejo po principu »mešanega modela« [1]. Ta metodologija omogoči znižanje investicijskih stroškov montažne linije z izvajanjem montaže različnih variant izdelkov na isti montažni liniji kakor tudi izravnavanje fluktuacij naročil posameznih variant izdelkov. Pri visoki stopnji variantnosti izdelka so zelo pomembni tudi koncepti doba-viteljske verige sestavnih delov ali podsklopov. Na sliki 3 sta prikazana koncepta modularne in tradicionalne, nemodularne dobaviteljske verige. V modularni konfiguraciji montaže se določeni podsklopi izdelka montirajo že v predmontaži pri dobavitelju. Na ta način pride do podjetja, ki izvaja končno montažo, manjše število sestavnih delov. Dobavljeni so že predmontirani podsklopi za končno montažo, kar zmanjša kompleksnost procesa končne montaže, obenem pa se del odgovornosti in rizika prenese na dobavitelja. Kombinacija montažne linije po principu mešanega modela in montaže z modularno dobaviteljsko verigo in petimi možnimi kombinacijami mrežne konfiguracije dobaviteljske verige s štirimi dobavitelji je prikazana na sliki 4. Izdelek na sliki 4 ima dve komponenti, A in B, vsaka od njih ima več variant (npr. A1 do A3 in B1 do B2). Rezultat končne montaže so va- riantni izdelki po meri, ki so nastali s kombinacijo variant vsake komponente. Pri tem pa so možne različne kombinacije in mreže dobaviteljske verige s štirimi dobavitelji osnovnih sestavnih delov. 3.4 Mikromontaža Pri mnogih izdelkih, kot so elektronski in medicinski izdelki, senzorji, aktuatorji, mikrostikala in podobno, ki so prisotni na globalnih trgih dandanes in bodo še bolj v prihodnje, je trend razvoja v smeri miniaturizacije z zmanjševanjem mase, gabaritov, vencionalnih tehnologij zaradi size efekta, ampak so za njihov razvoj potrebni posebni pristopi in razvojne strategije [8]. Pri mikroizdelkih je še posebej pomemben celostni pristop, ki mora vključevati celoten proizvodni proces od materiala, razvoja izdelkov, izdelave sestavnih delov do strege, montaže in tudi pakiranja. le želimo dobro načrtovanje izdelave in mikromontaže izdelka, je potrebno predvsem vnaprej preveriti izvedljivost načrtovanih tehnologij v digitalnem okolju s simulacijo kakor tudi s testi in meritvami. S povratnimi informacijami so možni optimalno načrtovanje in izdelava ter montaža mikroizdelkov. Pri tem seveda ne smemo pozabiti pakiranja, ki je pri mikroizdelkih ravno tako velik izziv. 3.5 Fleksibilni sistemi in industrijski roboti Inteligentni, rekonfigurabilni montažni sistemi z visoko stopnjo fleksibilnosti in avtonomnosti bodo v prihodnosti vse bolj zaznamovani z robotiko in roboti tudi v avtomatizaciji strege in montaže. Industrijski Slika 4. Kombinacija principa mešanega modela montaže in modularne dobaviteljske verige [1] enostavne oblike, nižjih cen, ob hkratnem povečanju integracije funkcij. Osnovni izzivi montaže omenjenih izdelkov so montirati majhne izdelke, katerih sestavni deli dosegajo gabarite od nekaj mikrometrov pa do nekaj sto mikrometrov, in sicer natančno in hitro. Za to so potrebni specialni montažni sistemi in tehnologije, ki jih ne moremo enostavno in direktno razviti oz. prenesti iz znanih kon- roboti že dandanes zagotavljajo viso-kokakovostno in stroškovno učinkovito proizvodnjo, montažo, strego in logistično podporo v vseh glavnih vejah industrije, kar bo v prihodnosti le še bolj izrazito [9]. Bodoči robotski sistemi ne bodo samo ekstrapolacija današnjih, pogosto kompleksnih in dragih robotskih tehnologij, ampak bodo sledili novim oblikovalskim in konstrukcijskim principom širokega spektra možnih aplikacij. Njihovo delovanje bo vse bolj odvisno od informacij, pridobljenih s senzorji, od ustnih navodil delavca in/ali od CAD-podatkov izdelka. Postopoma bodo tako bodoči roboti postali delavčevi asistenti, ki mu bodo pomagali na njegovem delovnem mestu. Izvajali bodo ponavljajoča se, težka in naporna dela in ščitili delavce pred poškodbami ter nesrečami in drugimi problemi, nevarnimi za zdravje, in s tem zniževali zdravstvene stroške za delavce in celotno družbo. Naslednje generacije industrijskih robotskih sistemov bodo imele pomemben socioekonomski vpliv v vsaj štirih kategorijah dejavnikov: v industriji končnih uporabnikov, pri obstoječih proizvajalcih robotizirane avtomatizacije in sistemskih integra-torjih, v novih oblikovalcih robotov in v podporni industriji, povezani z izdelki. Roboti so bili tradicionalno koncipirani za delo v robotskih celicah, ograjeni od okolice in s strogo prepovedanim kontaktom s človekom. Roboti prihodnosti bodo zasnovani tako, da bosta robot in človek aktivno sodelovala drug z drugim (slika 5). Delavec pri takšnem principu sodelovanja z robotom vodi montažni proces in robota, ta pa mu zagotavlja fizično pomoč. Za takšno sodelovanje ni dovolj samo stopnja natančnosti pozicioniranja robota, ampak je potrebna predvsem njegova sposobnost interakcije s človekom. Robot, s katerim bo v prihodnosti sodeloval človek, bo moral biti prilagodljiv in sposoben zaznavati geometrijo, lokacijo, barvo, poteze in zunanje oblike kakor tudi gibe drugih naprav in ljudi. Moral se bodo znati prilagoditi različnim variantam oz. različnosti izdelkov in sestavnih delov, okolju in drugim pogojem. Zahteva po tesnem sodelovanju človeka in robota izvira predvsem iz prepotrebne fleksibilnosti in spremenljivosti montažnega procesa zaradi individualizirane montaže izdelkov z mnogimi variantami. Montaža, podprta z delom robotov in vodena s strani človeka, predstavlja v takšnih okoliščinah številne prednosti pred popolnoma avtomatizirano Slika 5. Sodelovanje človeka in robota [10] montažo [10, 11, 12]. Glavni cilj številnih raziskav sodelovanja robota s človekom [10, 13, 14] je predvsem razvoj naprednih proizvodnih sistemov, ki bodo omogočili premostitev praznine med popolnoma avtomatiziranimi in ročnimi montažnimi sistemi. Sodelovanje človeka z robotom pa bo imelo tudi druge pozitivne posledice. Predvsem bo omogočilo odstranitev varnostnih mrež, ograd, svetlobnih zaves, kletk in drugih varnostnih ukrepov kakor tudi zmanjšanje potrebne delovne površine in dvig produktivnosti [15]. Pri tem je seveda varnost delavcev na prvem mestu. Zato se bodo morali proizvajalci robotov in programske opreme držati številnih strogih predpisov in standardov, ki opredeljujejo t. i. varno gibanje. Mnoge standarde in Slika 6. Primer aplikacije strojnega vida v kontroli [17] predpise kakor tudi varnostne mehanizme in koncepte varovanja pa bo treba še doreči in sprejeti. Industrijski roboti prihodnosti bodo ne glede na stopnjo inteligentnosti in avtonomnosti ustrezen vmesnik med robotom in izdelkom oz. predmetom manipuliranja. Učinkovit vmesnik oz. prijemalo je odločilnega pomena za uspešno delovanje vsakega strežnega ali montažnega robotskega sistema. Razvoj učinkovitih, cenovno ugodnih, modularno grajenih fleksibilnih prijemal bo zato izziv in področje raziskav ter razvoja tudi v prihodnosti [11,16]. Eden izmed trendov razvoja prijemal ali t. i. »endefektorjev« je tako npr. razvoj robotske roke s petimi prsti, ki bo zelo podobna človeški roki s čim več čutili in primerljivo silo prijemanja kakor tudi primerljivimi gabariti. Ravno tako so trend razvoja industrijska prijemala, ki bodo modularna, lahka, toga, fleksibilna in prilagodljiva in bodo imela možnost fine samonastavitve. 3.6 Strojni vid v montaži Robotski montažni sistemi z računalniškim vidom, ki so bili pomembna tema raziskav v preteklih štirih desetletjih, so dandanes dozoreli do te mere, da so kljub nenehnim izzivom pri razvoju posameznih aplikacij primerni za uspešne aplikacije v naprednih nalogah ro-botizirane mon- Slika 7. Struktura tipičnega sistema strojnega vida [18] taže (slika 6). V modernem procesu montaže bo napredno robotizira-no prijemanje sestavnih delov in sposobnost izvajanja robotiziranih montažnih operacij v nestrukturira-nih okoljih z naključno urejenimi objekti pomemben dejavnik raziskav in razvoja - tako na nivoju temeljnega kakor tudi aplikativnega raziskovanja [17]. Strojni vid so dejansko oči avtomatiziranega robotskega sistema, ki mu omogočijo, da lahko najde in orientira objekt, prečita črtno kodo in tekst ter vodi gibanje. Strojni vid nista samo kamera in računalnik, ampak je sestavljen iz različnih komponent (slika 7), od katerih so najbolj kritične vsekakor kamera, leče in svetlobni izvor. Sistem strojnega vida se bo v prihodnosti vse bolj pogosto uporabljal za vodenje robotov in drugih avtomatiziranih sistemov, končno in vmesno kontrolo v montaži, prepoznavanje izdelkov itd. Slika 8. Avtomatsko vodeno vozilo (AGV) z integriranimi najnovejšimi tehnologijami [19] 3.7 Strega in transport materiala Pomemben aspekt avtomatizirane strege in montaže je tudi materialni tok. Pri tem je zelo pomembno uporabiti čim manj energije in nepotrebnih gibov ter s tem prihraniti čas. Strega materiala v okviru montažnega procesa je zato pogosto ozko grlo in posledično tudi mesto optimizacije. Dandanes v proizvodnji vse bolj narašča potreba po takšni avtomatizaciji strege materiala, ki bo ustrezala visoki stopnji variantnosti izdelkov in nenehnega prilagajanja potrebam trga. Ena izmed možnosti je uporaba avtomatsko vodenega vozila, ki je stroškovno učinkovito, zanesljivo in fleksibilno [19]. Nove tehnologije omogočajo tem vozilom, da lahko avtonomno transportirajo dele, komponente ali podsklope iz skladišč na montažno linijo, pri tem pa so sposobna samostojnega nakladanja in razkladanja (slika 8). ■ 4 Sklep Planiranje strege in montaže zahteva poznavanje in upoštevanje različnih dejavnikov, kar je v pomoč pri odločanju o izbiri najustreznejše stopnje avtomatizacije omenjenih pomembnih področij proizvodnega p- rocesa. Današnji strežni in montažni sistemi morajo biti predvsem fleksibilni oz. morajo imeti sposobnosti hitre prilagoditve naraščajočemu številu in različnosti izdelkov ter spreminjajočemu se povpraševanju. Učinkovitost planiranja strežnih in montažnih procesov ter naprav je odvisna tudi od poznavanja stanja in trendov na področju avtomatizacije strege in montaže. V prispevku je podan kratek pregled stanja in nekaterih trendov na področju raziskav in razvoja avtomatizacije strege in montaže v prihodnje. Nekoliko podrobneje so analizirana stanja razvoja in trendi na področju raziskav po posameznih področjih strege in montaže. Prispevek podaja splošno ugotovitev, da je inteligentna, fleksibilna, modularno načrtovana avtomatizacija z uvedbo hibridnih in robotiziranih avtonomnih sistemov v prihodnosti odgovor na mnoge dileme današnjega časa v stregi in montaži. Literatura [1] Hu, S. J., Zhu, X., Wang, H., Koren, Y.: Product variety and manufacturing complexity in assembly, CIRP Annals - Manufacturing technology 57 (2008), str. 45-48. [2] Sholz-Reiter, B, Freitag, M.: Authonomous process in Assembly Systems, CIRP Annals - Manufacturing technology 56/2 (2007), str. 712-729. [3] ControlDesign.com, Maj, 2008. [4] Weber, A.: Man vs Machine, Assembly, March 2008, str. 40-50. [5] Wittschen, W.: Industry Trends - Production and Handling Systems, Bosch Rexroth AG, August, 2008. [6] www.bmbf.de. [7] Hegland, D.: DFMA Cuts Downstream Costs, Assembly, June, 2008. [8] www.3D-mintegration.com. [9] www.robotics-platform.eu/ro-boticsdomain.htm. [10] Krüger, J., Surdilovic, D.: Robust control of force-coupled human-robot-interaction in assembly processes, CIRP Annals - Manufacturing technology 57 (2008), str. 41-44. [11] Piquepaille, R.: Can Robots become our »phriends«?, ICT Results, September, 2008. [12] N. N.: Mensch und Roboter als Partner, Automobil-Produktion, April, 2008. [13] Thimermann, S.: Direkte Mensch-Roboter-Kooperation in der Kleinteilmontage mit einem SCARA-Roboter, Dissertation, Universität Stuttgart, 2004. [17] [14] Beumelburg, K.: Fähigkeitsori-entierte Montageablauf-planung in der direkten Mensch-Robot- [18] er-Kooperation, Dissertation, Universität Stuttgart, 2005. [15] Weber, A.: Robots safety Comes of Age, Assembly, Sept., 2008. [19] [16] Cort, A.: Frame-based Robotic Tooling, Assembly, May, 2008. Hollows, G.: Specifying Machine Vision Components, Assembly, May, 2008. Herakovič, N.: Računalniški in strojni vid v robotizirani montaži, Stroj. vestn., 2007, letn. 53, št. 12, str. 858-873. Weber, A.: Hands-Free Handling, Assembly, Oct., 2008. State-of-the-art analyses and the trends in the research and development of handling and assembly Abstract: Handling-and-assembly planning requires the consideration of many factors in order to help with decisions and the selection process for the most appropriate degree of automation in the above-mentioned fields of the production process. Today's assembly systems have to be flexible to adapt quickly to an increasing number and variety of products, as well as changing demand volume. The efficacy of the handling-and-assembly process and device planning also depends on a knowledge of the state of the art and the future trends in the field of handling-and-assembly automation. Keywords: Handling-and-assembly planning, flexible assembly automation, robot vision, development trends in handling and assembly, adaptability, modularity, DFMA, mixed model assembly, modular supply chain, industrial robot applications, robot-human interaction, Merilna tehnika za profesionalce... ...od senzorja do programske opreme Zahtevate za vaše meritve in testiranja najvišje standarde, točnost in zanesijivost? Stavite na zanesljivost vodilnega na tem področju. HBM ponuja vse Itomponente merilne verige iz lastne proizvodnje, vse v popolnem skiadu z vašimi zalitevami. merilni lističi s> senzorji: sile, mase, momenta, tlaka, pomika, vibracij i> ojačevalniki: industrijski, laboratorijski, kalibrirni , programska oprema za akvizicijo, vizualizacijo in obdelavo podatakov WVVW hbm.com HBM measurement with confidence Zastopnik za SLO; TRC. Vrečl Ki P 2 A (3) kjer je K. konstanta upora dušilnega elementa, ki je povezana s koeficientom lokalnih tlačnih izgub in notranjim presekom mostičnih vej A, ^p13 = P1 - P3 in ^p24 = P2 - p4 pa sta merjeni tlačni razliki. Zaradi možne spremembe smeri pretoka tekočine v posamezni veji moramo upoštevati: k, = +Ki za qmi > 0 I-Ki za qmi < 0 (4) Konstanta upora se v splošnem lahko spreminja glede na vrednost pretoka preko dušilnega elementa, K. = K.(qm.). Ob znanih lastnostih dušilnih elementov ter ob definiranem merjenem in obtočnem pretoku lahko z rešitvijo sistema šestih enačb (1) in (2) izračunamo posamezne masne pretoke v štirih mostičnih vejah ter tlačni razliki Ap13 in Ap24. 2.1 Rešitev za idealno značilnico pri konstantnem Ki Kot idealni primer predpostavimo enake dušilne elemente v posamezni veji hidravličnega mostiča, katerih konstante upora so neodvisne od pre- toka, K = K = K = K = K. Analitična ' 12 3 4 rešitev fizikalno-matematičnega modela za tlačni razliki ima v tem primeru obliko: Kqv0 qm za qm ^pqvo Äp13 =\ ^ 2 2 2 ^ • ^pyqm + pqv0) za q^ >pqv0 ÄP24 = ^^k^iqmn +p2qv,0) za qm ^pqv0 Kqv 0 qm za qm > pqv0 (5) Če pri pretokih qm < pqv0 kot izhodni signal uporabimo tlačno razliko Ap13 in pri pretokih qm > pqv0 tlačno razliko Ap24, lahko za hidravlični Whe-atstonov merilni mostič zapišemo idealno merilno značilnico: äpid = kqv0 qm oz. äpid qv 0 = kq„ (6) Tlačna razlika Ap.d je linearno povezana z merjenim masnim pretokom tekočine q , če so v hidravličnem I m' mostiču vgrajeni idealni, med seboj enaki dušilni elementi K, in je prostorninski pretok qv0 skozi obtočno vejo konstanten. Analitična rešitev fizikalno-matematičnega modela za masne pretoke v posamezni veji je: qm1 =■ 2 qm 0 q = qm + qm 0 ' qm2 = 2 q = qm - qm0 q = qm + qm0 Hm3 ^ ^ ' Hm4 "" 2 2 (7) kar pomeni, da so v primeru, ko je merjeni pretok manjši od obtočnega qm < pqv0, tokovne razmere v mostiču takšne, kot je na sliki 1 prikazano s črtkanimi puščicami. S polnimi puščicami so na isti sliki označene tokovne razmere, ki nastanejo, ko je merjeni pretok večji od obtočnega qm > pqv0. V primeru, ko je merjeni pretok enak obtočnemu qm = pq^^, pa tekočina v mostični veji 1 in 3 miruje. ■ 3 Merilni sistem Eksperimentalna študija hidravličnega Wheatstonovega merilnega mostiča je potekala na merilni progi Pretok vode skozi merilno progo zagotavlja centrifugalna črpalka (Grundfos, CRN4-120). Referenčno vrednost masnega pretoka meri Coriolisov merilnik masnega pretoka (Foxboro, CFS 10). Meri se tudi temperatura vode, ki se upošteva pri določanju njene gostote. Vsi merilniki imajo električne izhodne signale in so povezani na vhodno/ izhodno merilno kartico (National Instruments, DAQPad-6020E). Preko merilne kartice se z električnimi signali nadzoruje tudi vrtilna frekvenca obeh črpalk. Nadzorni program merilnega sistema je izdelan v programskem okolju LabVIEW. Tlačno-pretočne lastnosti uporabljenih dušilnih zaslonk so bile določene eksperimentalno. Slika 3 prikazuje skupek rezultatov meritev koeficienta lokalnih tlačnih izgub ene od dušilnih zaslonk za različne kombinacije smeri zaslonke in smeri njenih vpenjalnih elementov. Polna črta predstavlja aproksimacijo rezultatov v obliki: ^. = 720,31 - 3,9591 K - i (8) Slika 2. Shema merilne proge ki je uporabljena kot vhodni podatek v fizikalno-matematičnem modelu hidravličnega merilnega mostiča. s pretokom vode v LMPS na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Shematsko je prikazana na sliki 2. Hidravlični merilni mostič sestavljajo cevni vodniki z notranjim premerom D = 24 mm. Kot dušilni elementi so v mostičnih vejah vgrajene štiri enake dušilne zaslonke z notranjo odprtino premera d =6 mm. Obtočni pretok zagotavlja obtočna centrifugalna črpalka (Grundfos, CRN2-110), vrednost obtočnega pretoka pa merimo z elektromagnetnim merilnikom prostorninskega pretoka (Foxboro, IMT 25). Tlačna razlika Ap13 je merjena z merilnikom tlačne razlike (Endress+Hauser, PMD 70, merilno območje 3 bar), tlačna razlika Ap24 pa z dvema merilnikoma nadtlaka (Foxboro Eckardt, BIA 408, merilno območje 6 in 3 bar). Slika 3. Spreminjanje koeficienta lokalnih tlačnih izgub dušilne zaslonke z masnim pretokom preko zaslonke ■ 4 Rezultati meritev z regulirano obtočno črpalko Pri meritvah z regulirano obtočno črpalko je obtočna centrifugalna črpalka preko elektromagnetnega merilnika prostorninskega pretoka in nadzornega računalnika vzdrževala konstanten obtočni pretok. Meritve na hidravličnem merilnem mosti-ču so potekale pri štirih različnih obtočnih pretokih qv0, in sicer 750, 1000, 1250 in 1500 dm3/h (cca. 0,21, 0,28, 0,35 in 0,42 dm3/s), v območju merjenega masnega pretoka qm do 0,84 kg/s. Slika 4 prikazuje potek izmerjenih tlačnih razlik v odvisnosti od merjenega pretoka za primer obtočnega toka 1000 dm3/h. Rezultati potrjujejo ugotovitve teoretične analize v poglavju 2. Vidna je linearna odvisnost izmerjene tlačne razlike 4p13, ko je masni pretok qm manjši od obtočnega, ter linearna odvisnost 4p24, ko je qm večji od obtočnega. Izmerjeni potek tlačnih razlik tudi v drugih odsekih sledi obliki analitičnih rešitev (5). Slika 5 ponuja podrobnejši vpogled v linearnost merilne značilnice za primer obtočnega pretoka 1000 dm3/h. Odstopek od linearne značilnice je razlika med dejansko merilno zna-čilnico in njeno linearno aproksimaci-jo. Poleg rezultatov meritev je na sliki 5 s polno črto prikazana tudi rešitev fizikalno-matematičnega modela. Vpliv spreminjanja konstante upora dušilnih elementov s pretokom se kaže v določeni nelinearnosti merilne značilnice hidravličnega merilnega mostiča. Značilna sprememba se zgodi pri prehodu preko točke, ko je merjeni pretok enak obtočnemu. Za občutljivost hidravličnega merilnega mostiča, ki jo izrazimo kot naklonski koeficient linearne apro-ksimacije odvisnosti Ap/qv0 od qm: kwm Ap 0 q„ (9) in v primeru idealne značilnice (5) zanjo velja, da je enaka konstanti upora dušilnega elementa: APid = K 0 (10) 3.5 3,0 2.5 ffl "N 1.5 C ■a 1,0 t- 0.5 0,0 —■—Tlačna razlika na merilniku A/j^^ : —•—Tlačna razlika iia obtoku A/j,^ ........ ....... 0,0 Ü,5 1,0 1.5 2,0 Razmerje merjenega in obtočnega pretoka / p^y^^ 2,5 Slika 4. Izmerjene tlačne razlike pri obtočnem pretoku 1000 dm3/h Slika 5. Absolutni odstopki merilne značilnice od linearne aproksimacije pri obtočnem pretoku 1000 dm3/h kwm opazimo, da se pri različnih obtočnih pretokih skoraj ne spreminja. Preglednica 1 prikazuje vrednosti občutljivosti merilnika. Občutljivost izmerjene merilne značilnice je nekoliko večja od teoretične in se bolj spreminja z obtočnim pretokom. Možen vzrok so poenostavitve fizikalno-matematičnega modela, ki upošteva le tlačne izgube v dušilnih elementih. V zadnjem stolpcu preglednice 1 je podana še ocenjena linearnost merilne značilnice pri različnih obtočnih pretokih, ki je določena kot relativna vrednost največjega odstopka glede na merilno območje. Rezultati kažejo, da se linearnost merilne značilnice povečuje z večanjem obtočnega pretoka. Eksperimentalni in teoretični rezultati kažejo tako podoben trend kot tudi podobno vrednost odstopkov. Imajo pa relativno nizko ponovljivost, ki je v veliki meri posledica nihanja pretoka pri krmiljenju obtočnega pretoka zaradi kvan- Preglednica 1. Merilna občutljivost in linearnost merilnika pri različnih obtočnih pretokih Obtočni pretok Občutljivost merilnika v cm-4 Linearnost merilnika v % merilnega razpona model meritev model 750 dm3/h 16,06 16,26 0,42 1000dm3/h 16,06 16,20 0,35 1250 dm3/h 16,07 16,14 0,23 1500 dm3/h 16,07 16,08 0,25 tizacije frekvenčnega regulatorja obtočne črpalke. Frekvenčni regulator obtočne črpalke ima namreč le 6 bitov (64 kvantov) in krmiljeni obtočni pretok v splošnem niha med sosednjima kvantoma črpalke. Zaradi tega se je pri vsaki meritvi izvajalo 30-sekundno povprečenje, kar pa tega vpliva ne izniči popolnoma. Pri vrednotenju merilnih rezultatov moramo nadalje upoštevati merilno točnost uporabljene merilne opreme, npr. razred točnosti merilnikov tlaka je 0,1. Ločljivost elektromagnetnega merilnika prostorninskega pretoka, preko katerega je obtočna črpalka krmiljena in ima boljšo ločljivost od same črpalke, vpliva na nihanje krmiljene veličine okoli vrednosti posameznega kvanta črpalke. Iz grafičnega prikaza vidimo, da črpalka deluje nekaj časa na višjem in nekaj časa na nižjem kvantu, tako da krmiljeni obtočni pretok v splošnem niha med sosednjima ravnema črpalke. Posledica tega pa je slabša ponovljivost meritev. Slika 6. Nestabilnost krmiljene veličine v stacionarnem stanju pri delovanju krmilnega sistema Na sliki 6 je prikazan časovni potek krmiljenja obtočnega prostorninskega pretoka med 30-sekundnim povprečenjem, ki smo ga izvajali med meritvami z regulirano obtočno črpalko, kjer je bila ta nastavljena na generiranje obtočnega pretoka na 750 dm3/h, merjeni masni pretok pa je imel vrednost 2000 kg/h. ■ 5 Rezultati meritev z neregulirano obtočno črpalko Ugotovili smo, da s poznano občutljivostjo merilnika KWM, ki je neodvisna od velikosti obtočnega pretoka, lahko merimo masne pretoke pri poljubnih obtočnih pretokih. S pomočjo te ugotovitve smo razvili novo metodo merjenja masnega pretoka tekočine s hidravličnim mos-tičem. Pri tej metodi nam ni potrebno vzdrževati konstantne vrednosti obtočnega pretoka v obtočni veji, s čimer se izognemo vplivu kvantizacije frekvenčnega regulatorja obtočne črpalke. Prav vpliv kvantizacije frekvenčnega regulatorja obtočne črpalke pa je bil do sedaj največja pomanjkljivost te merilne metode. V obravnavani izvedbi hidravličnega merilnega mostiča je bil za potrebe raziskav kot merilnik obtočnega pretoka uporabljen dodaten merilnik pretoka, kar za tržno izvedbo zagotovo ni ekonomsko upravičeno. Pri uporabi centrifugalne črpalke je namreč mogoče informacijo o obtočnem pretoku dobiti le z merjenjem tlačne razlike na črpalki, pri čemer moramo predhodno poznati tlačno-pretočno značilnico črpalke pri določeni vrtilni frekvenci. Tlačno-pretočna značilnica obtočne črpalke Grundfos CRN2-110, ki smo jo uporabili v naši eksperimentalni analizi, je na sliki 7 prikazana za različne napetosti (vrtilne frekvence) črpalke. Slika 8 prikazuje primerjavo odstop-kov od linearne značilnice za obe merilni metodi, torej za metodo, kjer uporabljamo regulirano (za primer obtočnega pretoka 1500 dm3/h), ter za metodo, kjer uporabljamo neregulirano centrifugalno črpalko (za primer napetosti obtočne črpalke 2 V). Odstopek od linearne značilnice Ap/qv0(qm) je razlika med dejansko merilno značilnico in njeno linearno aproksimacijo. Opazimo, da smo s to metodo omejili vpliv kvantizacije frekvenčnega regulatorja obtočne črpalke na točnost meritev s hidravličnim mostičem. S to metodo smo izboljšali predvsem ponovljivost meritev. Tako pri rezultatih meritev z neregulirano obtočno črpalko opazimo nek izrazitejši trend poteka absolutnih odstopkov. Iz meritev občutljivosti hidravličnega merilnega mostiča, v katerem uporabimo neregulirano obtočno črpalko, zopet opazimo, da se ta pri različnih obtočnih pretokih skoraj ne spreminja. Preglednica 2 prikazuje Slika 7. Tlačno-pretočna značilnica črpalke pri različno nastavljenih vrtilnih frekvencah mostiča, ki je postavljen v LMPS na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, je potrdila linearnost odvisnosti tlačne razlike od merjenega pretoka pri konstantnem obtočnem pretoku. Pri pretokih, ki so manjši od obtočnega, linearna odvisnost velja za tlačno razliko preko merilnika Ap13 in pri pretokih, ki so večji od obtočnega za tlačno razliko preko obtoka Ap24. Če kot izhodni signal uporabimo kvoci-ent tlačne razlike in obtočnega pro-storninskega pretoka, je občutljivost bolj ali manj neodvisna od velikosti obtočnega pretoka. Značilna neli-nearnost merilnika, ki je posledica zmanjševanja konstante lokalnega upora dušilnih zaslonk pri manjših pretokih (Reynoldsovih številih), se z večanjem obtočnega pretoka zmanjšuje. vrednosti občutljivosti merilnika pri različnih vrtilnih frekvencah (napetostih) obtočne črpalke. Občutljivost izmerjene merilne značilnice se dobro ujema s teoretično dobljeno občutljivostjo merilnika. Občutljivost izmerjene merilne značilnice je tako kot pri meritvah z regulirano obtočno črpalko nekoliko večja od teoretično dobljene občutljivosti merilnika. Vzrok je spet mogoče iskati v poenostavitvah fizikalno-matematičnega modela, ki upošteva le tlačne izgube v dušilnih elementih. ■ 6 Sklepi V prispevku smo z meritvami in z reševanjem fizikalno-matematičnega modela preučevali neidealnosti hidravličnega Wheatstonovega merilnega mostiča, ki so posledica spreminjanja konstante upora dušilnih elementov (zaslonk) s pretokom preko posamezne mostične veje. Slika 8. Absolutni odstopki občutljivosti merilnika od linearne aproksimacije pri obeh merilnih metodah Eksperimentalna analiza konkretne izvedbe hidravličnega merilnega Preglednica 2. Izmerjena občutljivost merilnika pri različnih vrtilnih hitrostih (napetostih) neregulirane obtočne črpalke Napetost črpalke Občutljivost merilnika v cm-4 Linearnost merilnika v % merilnega razpona model meritev model 1 V 16,07 16,40 0,36 1,5 V 16,07 16,31 0,29 2 V 16,07 16,22 0,25 V dosedanjih raziskavah na področju merjenja masnih pretokov s hidravličnim Wheatstonovim mos-tičem še ni bilo podane rešitve problema, kako povsem omejiti vpliv dinamike sistema, ki je posledica reguliranja konstantnega prostor-ninskega obtočnega pretoka z obtočno črpalko. Tako smo z razvojem in predstavitvijo nove metode merjenja masnih pretokov s pomočjo neregulirane obtočne črpalke zadostili tudi tej pomanjkljivosti, ki je bila do sedaj največji problem te merilne metode. Izvedena je bila tudi eksperimentalna analiza merilne metode z neregulirano obtočno črpalko na konkretnem hidravličnem Wheatstonovem merilnem mostiču, katere rezultati potrjujejo prednosti omenjene merilne metode. V praksi se priporoča uporaba obtočne črpalke z nizko nastavljeno vrtilno frekvenco, ki zmanjša rabo energije in zahtevnost vzdrževanja merilnikov, saj v tem primeru potrebujemo le en merilnik tlačne razlike (za določanje tlačne razlike preko obtočne veje Ap24). S poznano občutljivostjo merilnega mostiča, za katero smo potrdili, da je pri poljubnih obtočnih tokovnih razmerah konstantna, lahko namreč določimo trenutno vrednost obtočnega pro-storninskega pretoka preko poznane tlačno-pretočne značilnice centrifugalne črpalke pri določeni vrtilni frekvenci. Z razvojem nove metode merjenja pretoka tekočine s hidravličnim mos-tičem smo še dodatno zadostili potrebam nezahtevnosti vzdrževanja merilnika, ki je bila že do sedaj ena glavnih prednosti te merilne metode, saj je v praksi zagotavljanje povsem konstantnega obtočnega prostornin-skega pretoka tudi z zelo kakovostnimi črpalkami zelo težavno. Literatura [1] Fishman, B., Ryder, F.: Mass flowmeter, Patent US 3232104, 1966. [2] Masnik, W.: Mass flowmeter, Patent US 3662599, 1972. Slika 9. Shema hidravličnega Wheatstonovega mostiča pri metodi z neregulirano obtočno črpalko z nizko nastavljeno vrtilno frekvenco [3] Doi, N.: Mass flowmeter, Patent US 4031758, 1977. [4] Bajsic, I.: Linearizacija merilni- [9] ka pretočnih količin, Strojniški vestnik, 1986, let. 32, št. 7/9, str. 118-120. [5] Baker, R. C.: Flow Measurement Handbook, Cambridge University Press, 2000. [10] [6] AVL: Hydraulic Wheatstone bridge mass flowmeter, http:// www.avl.com, 2007. [7] Svete, A., Kutin, J., Bajsic, I.: Merilne značilnice hidravličnega Wheatstonovega mostiča, zbor- [11] nik Kuhljevi dnevi, Slovensko društvo za mehaniko, 2007, str. 233-240. [8] Romih, G.: Načrtovanje in razvoj [12] hidravličnega Wheatstonovega merilnega mostiča, diplomska naloga visokošolskega študija (mentor I. Bajsic), št. 1266, Fa- kulteta za strojništvo, Ljubljana, 2006. Babič, D.: Modeliranje hidravličnega Wheatstonovega merilnega mostiča, diplomska naloga visokošolskega študija (mentor I. Bajsic), št. 1306, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2006. Svete, A.: Merilne značilnice hidravličnega Wheatstonovega mostiča, diplomska naloga univerzitetnega študija (mentor I. Bajsic), štev. 1266, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2007. Škerget, L.: Mehanika tekočin, Tehniška fakulteta v Mariboru in Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 1994. Guyon, E., Hulin, J. P., Petit, L., Mitescu, C. D.: Physical Hydrodynamics, Oxford University Press, 2001. Measuring Characteristics of a Hydraulic Wheatstone Bridge Abstract: A hydraulic Wheatstone measuring bridge is a potential solution for a linear flowmeter for direct mass-flow measurements. In a concrete example of a flowmeter placed in the Laboratory of Measurements in Process Engineering at the Faculty of Mechanical Engineering in Ljubljana four matched orifices are used as local flow restrictors in the bridge network. This paper presents an analysis of the nonlinearity of the measuring characteristics of the hydraulic measuring bridge, which results from the impact of the flowrate on the local pressure losses in the orifices. The results of the experimental analysis are confirmed with solutions of the upgraded physical-mathematical model of the flowmeter and are upgraded with the development of the new measuring method for measuring fluid mass flow with the hydraulic Wheatstone measuring bridge, with which we improved the repeatability of the measurements. Keywords: hydraulic measuring bridge, recirculating pump, flow restrictor, differential pressure transmitter, local pressure loss of the orifice, linearization of mass flowmeter, measuring characteristics, GC Gospodarsko razstavišče Ljubljana Exhibition and Convention Centre Sejem elektronike 24. - 26. marec 2009 Gospodarsko razstavišče Profesionalna elektronika ■ Komunikacijske tehnologije ■ Avtomatizacija ■ Komponente, funkcijske enote in materiali ■ Mehatronika in robotika ■ Internet in z njim povezane storitve ■ Multimedijske tehnologije ■ Energetika ■ Računalništvo ■ Varnostne in zaščitne naprave ■ Storitve, inženiring in literatura ■ Združenja in ustanove ■ www.sejem-elektronike.si Nastavljanje in nadzor tlaka vpenjalne naprave na stružnicah Nova generacija vpenjalnih modulov za varno vpenjanje obdelovancev Axel GRIGOLEIT Vpenjanje obdelovancev na stružnicah mora potekati v skladu z varnostnotehničnimi postopki, ker predstavlja obdelovanec zaradi svoje mase in vrtilne hitrosti znatno nevarnost. Če vpetje ob-delovanca popusti, lahko pride do velikih poškodb tako stroja kot strežnega osebja. Glede nastavljanja in nadzora tlaka vpenjanja obstajajo različne možnosti in izvedbe. Te se med seboj razlikujejo še posebej glede varnostnega vidika. V prispevku je predstavljena problematika obstoječih izvedb vpenjalnih sistemov s svojimi slabostmi in predlagana rešitev, ki slabosti obstoječih sistemov odpravlja. Za tehnološki postopek struženja je značilno, da se relativno gibanje med rezilom in obdelovancem dosega z rotacijskim gibanjem obdelovanca. Sodobna orodja iz keramike dopuščajo hitrosti rezanja tudi preko 1000 m/ min., tako da se dandanes dosegajo vrtilne hitrosti vse do 40.000 vrt./min. Prenos rotacijskega gibanja na obdelovanec se prične pri vpenjalnih kleščah in vpenjalni glavi. Zaradi Dipl.-Ing. Axel Grigoleit, HYDAC International GmbH, Sulzbach/ Saar, Germany Slika 1. Načelna izvedba hidravličnega vpenjalnega sistema zahtevane kompaktne zgradbe je vpenjanje običajno izvedeno hidravlično. Shematično zgradbo hidravličnega vpenjalnega sistema prikazuje slika 1. Vpenjalno glavo (1) krmili hidravlični vpenjalni valj (2). Dovod hidravlične tekočine do rotirajočega valja je izveden preko vrtljivega prehoda s kanali (3), ki omogočajo tudi odvajanje olja zaradi puščanja. Količina tega olja je odvisna od vrtilne hitrosti in znaša od 2 do 4 l/min. Glavni element varnosti hidravličnega vpenjalnega sistema predstavljajo v valj integrirani protipovratni ventili (4), ki v primeru izpada napajanja, npr. zaradi zaustavitve agregata, omogočajo ohranjanje ustrezne sile vpenjanja. Zaradi možnih nečistoč v olju je lahko funkcija protipovratnih ventilov mo- tena - ti niso več hermetično tesni. Zaradi tega je potrebno poskrbeti za ohranjanje tlaka v celotnem hidravličnem sistemu. Tlak vpenjanja se praviloma nastavlja preko mehanskega regulatorja tlaka (5), nadzor nastavljenega tlaka s strani stroja pa je izveden preko tlačnega stikala (6). Menjalni ventil (7) omogoča nadzor tlaka vpenjanja tako pri notranjem kot tudi pri zunanjem vpenjanju. Proženje vpenjanja ali iz-penjanja je izvedeno preko potnega ventila z blokiranjem položaja (8), pri čemer je možno ohraniti vsak položaj neodvisno, ne glede na prisotnost električnega signala na magnetih ventila. Zaradi visoke stopnje ogroženosti v primeru pojava napake pri vpetju obdelovanca izpad določene komponente vpenjalnega sistema ne sme pripeljati do izpada ali zmanjšanja varnostne funkcije. Pri tem je potrebno upoštevati, da se izpad električne napetosti ne obravnava kot napaka, temveč kot obratovalno stanje, saj se v deželah z manj zanesljivo preskrbo z električno energijo izpad lahko pojavi tudi večkrat na dan. Če s tega stališča obravnavamo motnjo na pro-tipovratnem ventilu z možnostjo odpiranja (4), je takoj jasno, da mora biti hidravlično napajanje zasnovano tako, da se tlak v sistemu ohranja, vse dokler se stroj, ki je v fazi zaustavljanja, dokončno ne zaustavi, saj v primeru izpada energije vretena ne moremo zavirati. Zaradi trajanja faze zaustavljanja vpenjalne glave z vpetim obdelovancem, ki lahko znaša tudi več minut, kot tudi zaradi puščanja vrtljivega prehoda s kanali in puščanja na ostalih potnih ventilih je potrebno posvetiti veliko pozornost izbiri in dimenzioniranju vgrajenega hidravličnega akumulatorja (9). Nadaljnji problem nastopi zaradi določene nastavitve regulatorja tlaka (5) in tlačnega stikala (6). Če gre za dve med seboj ločeni komponenti, kot je to prikazano na sliki 1, je vsa odgovornost na upravljavcu, ki mora poskrbeti za natančno nastavitev predpisane vrednosti tlaka. V praksi pa je pogosto tako, da je zaradi lagodnosti upravljavca preklopna točka tlačnega Slika 2. Elektronsko tlačno stikalo z digitalnim prikazovalnikom za nadzor tlaka vpenjanja stikala nastavljena na najnižji možni nivo. Posledica takšne nastavitve je, da upadanja tlaka vpetja ni možno korektno zaznati, pri čemer se lahko vpetje obdelovanca razrahlja. Vpenjalni moduli, ki so zasnovani skladno z današnjim stanjem tehnike, imajo nastavitev regulatorja tlaka in tlačnega stikala izvedeno preko mehanske povezave. V tem primeru se ob spremembi nastavitve regulatorja tlaka ustrezno prilagodi tudi nastavitev tlačnega stikala. Problem tovrstnih sistemov se kaže v medsebojni usklajenosti mehanskih elementov, ki se lahko čez čas uporabe spremeni. Pri tem lahko pride do motenj, katerih odpravljanje zahteva ponovno nastavitev. Novorazviti sistem varnega vpenjanja temelji na elektronskem nadzoru tlaka - slika 2. Nastavitev tlaka navadno poteka preko mehanskega regulatorja. Pri tem se dejanski nastavljeni tlak preko proženja tipke na tlačnem stikalu zabeleži, s čimer je celoten stroj pripravljen za obratovanje. Prag vklopa tlačnega stikala lahko proizvajalec izbere vnaprej, pri čemer je možna tudi proporcionalna prilagoditev dovoljenega odstopanja od nastavljenega tlaka. Pravilnost tlaka vpenjanja se ne preverja samo na padec tlaka, temveč tudi na odstopanje na zgornjo vrednost. Tako nastavitve ni možno nastaviti na nižji nivo, kot je to bilo v opisanem primeru mehanske nastavitve. Ker ima tlačno stikalo prigrajen tudi digitalni prikazovalnik, je v vsakem trenutku možno udobno preverjati trenutno stanje obratovalnega tlaka kot tudi preklopne točke. Poleg tega je na tlačnem stikalu na razpolago tudi analogni signal, proporcionalen Slika 3. Vpenjalni modul s 4/2-potnim ventilom (8), mehanskim regulatorjem tlaka (1) in elektronskim tlačnim stikalom (6) Slika 4. Stružnica (levo) in vgrajeni hidravlični agregat z elektronskim nadzorom tlaka (desno) tlaku (z možnostjo izbire vrste signala 0-10 V ali 4-20 mA). Analogni signal lahko uporabimo za prikaz vrednosti ali za kontrolo tlaka vpenjanja na centralnem krmilju stroja. Nadaljnja prednost tega sistema je dolga življenjska doba elektronskega tlačnega stikala (> 100 milijonov vklopnih ciklov), ker to ne vsebuje obrabljivih delov. Tlačno stikalo v kombinaciji s potnim krmilnim ventilom in regulatorjem tlaka kot vpenjalni modul prikazuje slika 3. Takšen vpenjalni modul se ne uporablja samo pri vpenjalnih glavah, temveč se lahko uporabi tudi za krmiljenje konjička stružnice. V ta namen so potrebne še dodatne funkcije, npr. impulzno krmiljenje in vklop hitrega ali počasnega vhoda. Videz celotnega hidravličnega agregata stružnice z elektronskim nadzorom tlaka prikazuje slika 4. Pri snovanju vseh omenjenih izvedb vpenjalnih sistemov je potrebno tudi upoštevati, da se ovrednotenje stop- nje varnosti vpenjanja obdelovanca po novem standardu EN ISO 13849 opravlja preko ovrednotenja celotnega sistema. Sistemom vpenjanja je dodeljen t. i. Performance Level b (z ozirom na EN 954-1: kategorija 1). Za gradnjo teh sistemov se uporabljajo »preverjeni« sestavni deli, kar za stroje z običajnimi programirnimi krmilji ne velja. S tem mora ovrednotenje signala tlačnega stikala potekati neodvisno od programirnega krmilja oz. je potrebno uporabiti posebno, dvokanalno krmilje. Vidik varnosti pri snovanju uporabe programirnega krmilnika bo imel pri razvoju nadaljnjih sistemov za nastavljanje in nadzora tlaka vpenjanja še večji pomen. Za uporabo teh sistemov v prihodnosti je zaželeno nastaviti tlak vpenjanja neposredno in izven krmilja, da bo to informacijo možno shraniti kar v programu obdelave obdelovanca. Na ta način bi bil operater na stroju razbremenjen nastavljanja tlaka vpenjanja. Na tržišču se že pojavljajo sistemi, ki omogočajo nastavljanje tlaka vpenjanja neposredno iz krmilja stroja. Kot edina ovira za širšo uporabo teh sistemov, ki v celoti zadostijo omenjenemu varnostnemu vidiku izvedbe, je (zaenkrat) nekoliko višja cena vpenjalnega modula. V prihodnosti lahko pričakujemo cenovno ugodnejše rešitve, ki bodo omogočale avtomatizirano nastavljanje tlaka vpenjanja. S temi sistemi bo možno tlak vpenjanja spreminjati tudi med samim potekom obdelave. Takšna potreba se npr. pojavi, ko je struženje obdelovanca že končano, pri čemer je potreben nižji tlak vpenjanja, da ne pride do deformacije obdelovanca. Uporaba elektronskega tlačnega stikala vsekakor predstavlja novo rešitev za nadzor tlaka vpenjanja. Njegova uporaba omogoča, da bo v prihodnosti nastavljanje tlaka vpenjanja integrirano že kar v programu za obdelavo obdelovanca. Gospodarska zbornica jh^ Slovenije NBB mmw Združenje kovinske industrije . FUJIDNO lEHNIKO, AVIDMAI1ZACU0 IN MEHAIKONKO mm\ HYDAC d.0.0. Zagrebška c. 20 2000 Maribor Tel.: +386 2 460 15 20 Fax: +386 2 460 15 22 Email: info@hydac.si www.hydac.com NaJ iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naJ čarobnost zimskega ivJa na drevju zasenči črne misli, naJ toplina in iskrenost besed osrečujeta vse leto. Vsem poslovnim partnerjem, kolegom, prijateljem in bralcem revije Ventil želimo prijetne praznike ter uspešno in srečno leto 2009. Večji del sredstev, namenjenih za nakup voščilnic in poslovnih daril, smo tudi letos namenili humanitarni organizaciji. Kašelj - udarni pnevmatski val v telesu Zvone BALANTIČ ■ Uvod Kašelj označuje refleksno dejanje, izzvano z namenom, da očisti dihalne poti, v katerih se iz najrazličnejših vzrokov pojavi sluz ali tujek. Do kašlja lahko pride tudi zaradi draženja sluzi s prahom, dimom in plinom [1]. V respiratornem sistemu v času aktivne refleksije prihaja do posebnih stanj, ki sprožijo sunkovito spremembo tlakov in hitrosti zračnih mas. Hitro gibajoči se zračni tokovi omogočijo hitro in učinkovito čiščenje dihalnih poti. Mehanizem kašlja izvira iz usklajenega delovanja organskega sistema, ki ga poskušamo pojasniti z biološkimi procesi, izraženimi s fizikalnimi in kemičnimi zakonitostmi. Čeprav je človeški organizem kompleksen, lahko na celoto gledamo z integracijo enostavnih osnovnih mehanizmov, ki se povezujejo v celovit sistem - tudi v primeru kašlja. ■ Vzroki za nastanek kašlja S pomočjo kašlja se torej čistijo dihalne poti, ki se ožijo zaradi vnetij zgornjega dela dihalnega sistema. Hujšo obliko kašlja s pojavom močne sluzi povzroči bronhitis (vnetje bronhijev). Do pojava suhega kašlja lahko pripelje tudi začasna zožitev bronhijev, značilna za astmo, nekatere okužbe in alergični odziv. Boleč kašelj s postopnim pojavom sluzi povzročita pljučnica (vnetje pljuč) in nabiranje tekočine v pljučih (pljučni edem). Kašelj se pojavi tudi kot odziv na kronično pljučno okužbo (tuber- kuloza) ali na dolgotrajno vdihavanje prašnih delcev. Silovito reakcijo sproži vdihani tujek, saj se tako dihalni sistem odzove na zaprto dihalno pot, kar lahko povzroči zadušitev. Če tujek zapre bronhij, se prizadeti del vname. Tu se začne izločati sluz in pojavi se neprestan kašelj. Kašelj se postopoma pojavlja tudi pri nastanku pljučnega raka in tumorskih tvorb in se s prizadetostjo stopnjuje, vzporedno pa se pojavi tudi izloček. Ob vseh pojavnih oblikah kašlja lahko izpostavimo tudi t. i. kadilski kašelj, ki je posledica kronične obstruktivne pljučne bolezni. V teh primerih kašelj sproži nabiranje izločka v dihalnih poteh. Ločimo dve vrsti kašlja: • produktivni kašelj, pri katerem se izločata sluz ali izmeček - v tem primeru izločena sluz ovira normalen pretok zraka skozi dihalne poti; • neproduktivni kašelj, to je suhi kašelj, brez izločkov - v tem primeru kašelj ne pripomore k čiščenju dihalnih poti, saj se sluz ne izloča. Tak kašelj človeka le izčrpava. ■ Refleks kašlja Kašelj je eksploziven prisilni izdih, ki omogoča čiščenje sluzi in tujkov s področja dihalnih poti. Kašelj se pokaže kot obrambni mehanizem proti prodiranju tujka in tekočine v nižje plasti dihalnega vejevja. Refleks kašlja je normalen odziv na draženje v dihalnih poteh, trebušni predponi, ušesu in trebuhu. Posebno je občutljiv vstopni del poti v dihalni sistem, ki jo sestavljajo grlo, sapnik in razdelitev v levo in desno sapnico [2]. Srednji del dihalnega vejevja in posebno končni del, ki se zaključi v t. i. respiratornem delu pljuč in je sestavljen iz drobnih Izr. prof. dr. Zvone Balantič, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Slika 1 Dihalni sistem pri človeku cevčic in končnih sferičnih prostorov, je posebno občutljiv na kemične dražljaje (slika 1). Kašelj kot refleks nastane zaradi različnih izvornih dražljajev in se razvija po določenem zaporedju: • izvorni dražljaj (vnetje; kemični dražljaj - Cl, SO2, NO2, amoni-jak; mehanski dražljaj - prah, dim, megla, tujek, pritisk; toplota -vroče, hladno; psiha); • zunanji receptorji (v dihalih - me-hanoreceptorji v prvem delu dihalnih poti in zunanjem ušesu in kemoreceptorji v respiratornem delu pljuč; izven dihal - trebušna predpona, požiralnik, zunanje uho in bobnič v ušesu); • dovodne poti (živci); • center za kašelj (na vstopu hrbtenjače v spodnji predel možganov); • odvodne poti (živci); • živčni končiči, ki se končajo v efek-torjih (predpona, trebušne mišice, medrebrne mišice, glasilke). ■ Mehanizem kašlja Signali, ki nosijo informacijo za sprožanje refleksa kašlja, prihajajo predvsem iz velikih dihalnih poti in tudi globoko iz vejevja dihalnega drevesa ter ostalih receptorjev v grlu, nosu, ušesu, sinusih, pljučni preponi, osrčniku in celo želodcu. Ko se vzpostavi celotni informacijski tok, pride do verižne reakcije, ki sproži odziv v štirih fazah (slika 2): 1. Refleks kašlja sproži draženje, ki je lahko posledica vnetja, ima kemični ali mehanski izvor, je lahko posledica temperaturnih sprememb ali psihe. 2. Faza vdiha: Pri tem človek vdahne približno 2,5 l zraka. Pri tem globokem vdihu dihalne mišice razširijo prsni koš, medrebrne mišice pa prsni koš dvignejo in ga razširijo vstran in naprej [3]. V tem trenutku se prepona splošči in poveča prostornino prsne votline navzdol. Pljuča se razširijo tudi zaradi znižanega tlaka v prsni votlini. V pljučnih mešičkih oz. alveolah se poveča prostornina, zračni tlak se zaradi tega zmanjša in vanje se vsesa zrak. 3. Faza stiskanja oz. kompresije: V začetku te faze se najožji del Slika 2 4 faze mehanizma kašlja grla v višini glasilk zapre, prepona pa se sprosti. Prsne in trebušne mišice se sunkovito stisnejo. Prostornina prsnega koša se nenadoma zmanjša in tako v pljučih povzroči povišanje celega sistema tlakov (abdominal-ni tlak, plevralni tlak, alveolni tlak _). Prisilni izdih se torej začne s kompresijo in iztiskanjem zraka, katerega tok doseže največjo vrednost že v prvem trenutku izdiha. Največji pretok med izdihom je močno odvisen od moči mišičevja. Takoj za to fazo prihaja do omejitve pretoka zraka iz pljuč in tako pretok ni več odvisen od naraščanja mišičnega napora pri izdihu. Gonilna moč prihaja iz 4. alveolnega tlaka, ki je povprečni tlak v perifernih delih pljučnih mešičkov. Pri inspiriju se zniža pod raven atmosferskega tlaka za najmanj 0,133 kPa, pri ekspiriju pa za 0,133 kPa naraste nad njegovo raven. Pri zaprtem grlu pri kašlju lahko ob največjih naporih izdiha ta tlak naraste za več kot 13,3 kPa nad atmosferski tlak. Faza prisilnega izdiha: Glasilke se v trenutku razprejo in omogočijo prost pretok izdihanemu zraku. Zrak zaradi velike razlike med tlakom v pljučih in atmosferskim tlakom z veliko hitrostjo zapušča pljuča. Na dvig hitrosti še dodatno vpliva zožitev sapnika. Hitrosti na najožjem delu (glasilke) dosega- Slika 3 Spreminjanje pretoka zraka pri ponavljajočem se kašlju [6] jo izjemne nivoje do 180 km/h [4]. Zaradi intenzivnega trenja zračnega toka ob stene sapnika nastanejo velike strižne sile, ki omogočajo zagon transporta sluzi iz notranjosti dihal. Sluz, ki vsebuje tujke, tako zapušča dihalni sistem. Ob koncu kompresij-ske faze se grlo odpre, stiskanje sklopa mišic, ki pomagajo pri izdihu, pa se nadaljuje do zaključka izdiha. Kašelj omogoča učinkovito čiščenje dihalnih poti s pomočjo transporta sluzi in s tem odstranjevanja tujkov, ki so se znašli v dihalnem sistemu. Kašelj se običajno pojavlja v napadih (zakašljamo 5- in večkrat). Tak način oscilatornega prisilnega izdiha je namenjen čiščenju globljih dihalnih poti [5] (slika 3). Pri zaporednem kašljanju se volumen pljuč postopoma zmanjšuje, točka enakih tlakov (izenačena tlaka: tlak v tkivu, ki deluje na sapnik z zunanje strani, in tlak v sapniku, ki deluje iz notranjosti dihalne poti na sapnik) pa se pomika periferno iz dihalnega sistema proti ustom. Kašljanje z majhnimi dihalnimi volumni je namenjeno predvsem čiščenju pljučne periferije. Če vdahnemo tujek, se refleks kašlja sproži nekoliko prej, saj se s tem telo brani pred aspiracijo (vsesavanje tujka v globino dihalnega vejevja). Obramba se izkaže s tem, da zakašljamo pred globokim vdihom, oz. kašelj se sproži, ko tujek doseže glasilke. ■ Zaključek Kašelj je zelo pomemben refleks, saj predstavlja obrambo dihalnega sistema pred vdorom tujkov. Močna kompresija pljuč in s tem stiskanje elastičnih sapnic (manjše dihalne cevčice - vejice v globini dihalnega sistema) in zadnje stene sapnika (nima hrustanca) povzroči "izstrelitev" zraka, pomešanega s sluzjo, oz. udarni pnevmatski val. Pri tako sunkovitem gibanju pride do učinkovitega čiščenja zgornjih dihalnih poti. ■ Literatura [1] Balantič, Z., Fležar, M., Razvoj in delovanje dihalnega sistema, Pliva International, Ljubljana, 2007 (http://www.pliva.si/dihal-nisistem/). [2] Guyton, A. C., Hall, J. E., Textbook of Medical Physiology, 9'h edition, Saunders, 1996. [3] Pedley, T. J., Corieri, P., Kamm, R. D., Grotberg, J. B., Hydon, P. E., Schroter, R. C., Gas flow and mixing in the airways, Critical Care Medicine, Vol 22, No. 9, S24-S36, 1994. [4] Mc Coll, F. D., Global Physiology and Pathophysiology of Cough, Chest, 2006. [5] Fležar, M., Fiziologija kašlja, Simpozij o kašlju, Združenje pnevmologov Slovenije, UL MF Ljubljana, 2008. [6] Balantič, Z., Fležar, M., Pregled delovanja dihalnega sistema, Moderna organizacija, Kranj, 2004. Ali je idealen hidravlični fluid mogoč? Že takoj lahko ugotovimo, da je pri današnjem in predvidljivem stanju tehnike v strogem pomenu besede idealni hidravlični fluid nemogoče izdelati. Saj si mnoge njihove lastnosti za različne namene uporabe diametralno nasprotujejo. Ustrezna izbira hidravličnega fluida je zato (zopet strogo rečeno) vedno kompromisna rešitev. Vzemimo npr. viskoznost, ki predstavlja merilo odpornosti proti toku. Viskoznost fluida lahko zagotavlja visok volumetrični izkoristek in sočasno majhne izgube zaradi nete-snosti. Ker pa mora črpalka pri tem premagovati večje tlačne izgube, deluje s slabšim mehanskim izkoristkom. Zato morajo biti hidravlične sestavine konstruirane za delovanje znotraj določenih vrednosti viskoznosti delovnega fluida, kar zahteva sprejemljiv kompromis med skupnim izkoristkom in izgubami zaradi puščanja. To pa zopet zahteva izbiro sestavin znotraj naprave - sistema, ki so konstruirane tako, da lahko vse delujejo z istim fluidom. Projektiranje naprav zato zahteva ustrezne kompromise. Modul stisljivosti je druga takšna pomembna lastnost. Od njega je odvisna odpornost fluida proti stisljivosti. V mnogih primerih, posebno pri krmiljih z zaprto zanko, je zato zaželen čim večji modul stisljivosti, če hočemo zagotoviti ustrezno »togost« sistema. Fluid z visokim modulom stisljivosti pa tudi bolj neposredno prenaša udarce in vibracije kot fluid z nizkim modulom stisljivosti. Zato je pri sistemih s pogostejšimi pojavi udarcev hidravličnih udarov in vibracij bolje izbrati fluid z nižjim modulom stisljivosti. Še bolj resne pa so razmere pri uporabi vode kot hidravličnega fluida. Voda ima manjšo viskoznost, višji modul stisljivosti, večji parni tlak in večjo gostoto kot olje. Je pa tudi nevnetljiva, cenena in okolju nenevarna. Nekatere od teh lastnosti so nadvse zaželene, druge pa seveda ne, vse je odvisno od uporabe. Ni presenetljivo, da je nenevarnost za okolje nadvse zaželena. Zato je vse večja uporaba nestrupenih fluidov z visoko biorazgradljivostjo. Idealnega hidravličnega fluida ni! Vse, kar lahko dosežemo, je optimalen kompromis različnih lastnosti za določen namen uporabe. V prihodnosti bodo verjetno razviti »pametni« hidravlični fluidi s samodejnim prilagajanjem lastnosti spreminjajočim se pogojem uporabe. Nekaj o tem je že znanega, saj se elektro- in mag-netnoreološki fluidi preskusno že uporabljajo. Seveda v glavnem šele v laboratorijskih razmerah. Kolikor pa so že komercialno na voljo, so zaradi visoke cene še daleč od idealnih fluidov. Na srečo pa je že sedaj na voljo velik nabor različnih hidravličnih fluidov z različnimi tehničnimi lastnostmi, ki ustrezajo kompromisnemu izboru za skoraj vsak način, vrsto in področje uporabe. Po H + P 61(2008)10 - str. 6 nadaljevanje s strani 509 - Združenje inženirjev strojništva Kitajske - Kitajsko združenje za fluidno tehniko - Državni laboratorij za fluidno tehniko Tematika: - Inovacije hidravličnih sestavin in sistemov - Fluidna tehnika za mobilne stroje - Mehatronika in avtomatika - Vodna hidravlika - Napredek pnevmatike ■ AMB 2010 (Ausstellung für Metallbearbeitung) - Obdelava kovin: razstava, predavanja, tekmovalne prireditve 21.-25. 09. 2009 Stuttgart, Nemčija Organizatorja: - Messe Stuttgart - VDMA in VDW - hittp://sl hidravlične priključke izmenjevalnike toplote Izvajamo: t projektiranje hidravličnih sistemov ► proizvodnja montaža in servis Program zastopstev: EATON Vickers EATON Char-Lynn EATON Aeroquip Hydrokraft Hydrowa Hydro-Line Walterscheid Vickers Zanimivosti na spletnih straneh [1] www.dowcoming.com/content-molycote/energysavingscalcu-lator.aspx - [Stroški energije z računalniško povezavo] - Firma Duo Coming Corp. na svojih spletnih straneh predstavlja, kako se lahko z mazanjem strojev zmanjšajo stroški energije tako, da se zmanjša trenje, kar sočasno zmanjša obrabo in obratovalno temperaturo. Poseben kalkulator The Molykote Energy Savings Calculator zaznava energijsko požrešna mesta v stroju in izračunava, koliko energije se izgublja in koliko denarja se lahko prihrani pri delovanju mehanskih reduktorjev, črpalk, kompresorjev, ventilatorjev in drugih podobnih enot strojev. [2] www.fluidware3d.com - [3D-snovanje hidravličnih agregatov in delovnih enot] - Firma Raya Lowejoy na svojih spletnih straneh ponuja 3D-tehniko snovanja oz. konstruiranja integriranih hidravličnih enot (agregatov delovnih enot in podobno) s pomočjo programskega paketa FLUIDWARE®3D. Računalniško podprta tehnika se od do sedaj znanih orodij razlikuje v tem, da v nekaj smiselnih korakih omogoča konstrukterju tako izbiro sestavin, ki zagotavljajo optimalno realizacijo konstrukcije. Uporabniku ne omogoča samo zasnove enote v nekaj minutah, ampak tudi predstavitev njenega 3D-modela. FLUIDWARE®3D lahko konstrukterju pametno olajša delo in skrajša za to potreben čas. [3] www.hydraulicspneumatics. com - [Izčrpen vir informacij za fluidno tehniko v ZDA] - Spletne strani revije Hydraulics & Pneumatics zagotavljajo izčrpne informacije o vseh vprašanjih fluidne tehnike, seveda s poudarkom na stanju v ZDA. Na voljo so informacije o raziskovalnih projektih, objavljenih znanstvenih prispevkih ter podatki o različnih skupinah izdelkov in njihovih dobaviteljih na posameznih območjih ZDA. Posebej zanimive so tudi informacije o njihovi uporabi in izkušnjah na različnih področjih gospodarstva, kot so: gradbeništvo, zabavna industrija, kmetijstvo, rudarstvo, pomorstvo, živilska industrija, gozdarstvo in lesna industrija, strega in pakiranje, transportna sredstva itd. SVETOVNA NOVOST! www.lpkf.s Ekonomična laserska obdelava materialov: LPKF ProtoLaser U Laserska mikroobdelava različnih materialov V elektroniki rezanje vrtanje Novi laserski sistem ProtoLaser U omogoča: - enostavna uporaba, proces brez kemikalij, - hitra in precizna mikroobdelava materialov, - ekonomična obdelava, brez stroškov orodij, - razrez trdih, trdno-fleksibilnih in fleksibilnih vezij, - dodelava tiskanih vezij, - vrtanje in rezanje keramike, - strukturiranje TCO in ITO ter rezanje LTCC. rwjiijK* »rtvuKA Za več informacij nas pokličite na brezpl. tel. št.(((»080 8l"3V) pišite na e-naslov prodaja@lpkf.sl ali obiščite www.lpkf.si. www.irt3000.si RUIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO Seznam oglaševalcev INEA, d. o. o., Ljubljana INOMETAL, d. o. o., Maribor Iskra ASING, d. o. o., Šempeter pri Gorici 501, 525 598 601 ADEPT PLUS, d. o. o., Postojna 582 Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana 538 ALBATROS - PRO, d. o. o., Logatec 501 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 564 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 591 KLADIVAR, d. d., Žiri 502 DOMEL, d. d., Železniki 519 LA & Co, d. o. o., Maribor 551 DUPONT, Ženeva, Švica 501 LAMA, d. d., Dekani 501 DVS, Ljubljana 517 LE-TEHNIKA, d. o. o., Kranj 597 ETA CERKNO. d. o. o., Cerkno 594 LPKF, d. o. o., Naklo 600 EXOR ETI, d. o. o., Ljubljana 586 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 501 FESTO, d. o. o., Trzin 501, 602 MIKRON, d. o. o., Ig 557 FUCHS maziva LSL, d. o. o., Brežice 543 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 533 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, d. d., Ljublj ana 573 OLMA, d. d., Ljubljana 501 GR Inženiring, d. o. o., Ljubljana 584, 600 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 501, 539 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 504 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), HIB, d. o. o., Kranj 599 Novo mesto 501 H + P Center, d. o. o., Ljubljana 588 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 591 HYDAC, d. o. o., Maribor 577, 590 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 526 HYPEX, d. o. o., Lesce 581 PS, d. o. o., Logatec 515 HYPOS, d. d., Muta 522 PTICA - zavod, Kranj 512 ICM, d. o. o., Celje 584 SMC Industrijska avtomatika, d. o. o., Trebnje 501, 528 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, TEHNA, d. o. o., Ljubljana 521 Lesce 501 TRC, d. o. o., Kranj 550